Ljubljana, sobota 6, mafa I939 Cena 2 Din Upravnxàtvo. Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon St_ 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen» burgova uL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Marlbor: GrajsJd trg 7. Telefon St. 2455. Pixlružnlca Celje: Kocenova ulica 2. Telefon öt 190. Računi pri poŠt ček. zavodih: Ljubljana 8t 11.842, Praga čislo 78.180, Wien St 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Gdansk in »koridor« Gdansk in koridor, to sta danes oni dve zadevi, okrog katerih se suče spor med Nemčijo in Poljsko in na kateri se je v glavnem nanašal tudi včerajšnji govor poljskega zunanjega ministra Becka. Njuni imeni sta te dni v ušesih vse Evrope. Okrog njih se gibljejo napovedovanja, ugibanja in bojazni. Sicer se imenujejo tudi druga imena kakor Vzhodna Prusija, Zgornja Šlezija, Bohumin, pa tudi Poznanj-ska, toda vse to le bolj na stranskem tiru, izven oficielnega dela. Gdansk s koridorjem tvori enoto, dve poglavji istega problema, ki sta si sicer formalno dokaj različni, a spadata po svojem bistvu skupaj. Ti dve točki sta tudi uradno postavljeni na dnevni red mednarodnega dogajanja. Gdansk s koridorjem predstavlja predel ob spodnji Visli, kjer sega Poljska do morja. To je poljsko okno v *vet. Ob zaključku svetovne vojne so se tu delale nove državne meje ood geslom narodnostnega kriterija. Zato so na pariški mirovni konferenci prisodili Poljski neposredno samo razmeroma ozek pas ozemlja ob .spodnji Visli, pretežno na levem bregu reke. V tem pasu ima poljsko prebivalstvo absolutno večino nad Nemci in jo je imelo že v letu 1910., katerega statistični podatki so služili ob zaključku svetovne vojne za oporo pri sklepanju diplomatskih aktov Gdansk pa je stvar zase; v njem ni bilo niti 1. 1910. poljske večine, niti je seveda ni danes, marveč predstavljajo Nemci devet desetin prebivalstva. Zato ga je mirovna konferenca uredila kot svobodno mestno republiko z dokaj široko okolico na ustiu Visle ter jo podredila samo v nekaterih gospodarskih pogledih obnovljeni Poljski. O poljskem dostopu do morja so se bile že takrat razvile hude diskusije. Nemške polemike so trdile ves čas, da teče poljski dostop do morja čez nemško ozemlje, pa je spričo tega zares »koridor«. Sklicevale so se pri tem na dve stvari: prvič da je »koridor« ustvarjen povprek čez Prusijo, ki so jo jemali enotno, da je v njej poljsko prebivalstvo tvorilo manjšino. Drugič so z nemške strani prebivalstvo v poljskem Pomorju šteli zase, podčrtavajoč razlike med Kašubi in Poljaki. V nasprotju s tem so se Poljaki sklicevali na to, da nikakor ni nujno jemati Prusijo kot enotno deželo, saj se je delila v Zapadno in Vzhodno Prusijo, nadalje na dejstvo, da je pas ob spodnji Visli skozi stoletja pripadal poljski državi ter bil tudi zgodovinsko ločen od prave Prusije. Kar se tiče Ka-šubov, ki se res po svojem narečju razlikujejo od Poljakov, so se mogli sklicevati na dejstvo, da se v kultur-nopolitičnem oziru niso želeli ločiti od njih in so bili že dotlej v političnem uveljavljanju nastopali skupno s Po-Ijalri. Saj so bili skozi stoletja z njimi v skupni državi del istega državnega naroda. Dasi je res, da se nahajajo v poljskem Pomorju tudi nemški naseljenci v velikem številu, osobito okrog Bydgosca, je vendar večina prebivalstva poljska Zato so Poljaki" odločno zavračali formulacije, kakor da gre same» za poljski koridor. Taki sta bili stališči glede »koridorja« ob mirovnih pogajanjih in taki sta ostali vse do danes. Drugače je z Gdanskom. Etnografsko je to povsem ponemčeno ozemlje, zato je smatrala mirovna konferenca za primerno, da se uredi kot svobodno mesto, torej samostojna država, ki se nahaja pod protektoratom Društva narodov, zastopanem po posebnem visokem komisarju. Toda da se omogoči Poljski gospodarski dostop do morja, so se uredile nekatere zadeve skupno s Poljsko, ki se ji zagotovi prost dostop do pristanišča s skupno carino itd. ter poljskim zastopstvom napram inozemstvu. Kako popolna je samouprava svobodnega mesta Gdanska.se razvidi najbolj po tem, da je v njem narodnosocialistični režim popolnoma zavladal in da glede interne politike in internih odnošajev skoro ni bilo konfliktov v vsej dosedanji dobi. Poljaki so se močno pritoževali, da je mirovna konferenca postopala zelo obzirno napram etnografskemu stanju v Gdansku, upoštevajoč do skrajnosti nemško večino v prebivalstvu, ne da bi jemala v poštev tudi poljske zgodovinske in gospodarske argumente. Zakaj Gdansk je prav tako kot Po-morje skozi dolga stoletja spadal pod Poljsko. Prusiji je pripadel šele ob drugi delitvi Poljske. Kot svobodna mestna država je Gdansk dokaj velik, saj meri 1894 km2 in šteje 407.000 prebivalcev. Toda mesto samo ima samo 258.000 ljudi, ostalo prebivalstvo biva v vaseh široke okolice. Gdansk je zraste! na ugodnostih svoje prometne lege. Saj je to prirodna lu-k.~ za porečje reke Visle. Njegova povezanost na zaledje ob Visli je dejstvo, ki Zmeren poljski odgovor Hemčiši Zunanji minister Beck je v svojem včerajšnjem odgovoru kancelarju Hitlerju odklonil nemške zahteve, ni pa postavil nikakih poljskih zahtev Varšava, 5. maja. br. Za govor, ki ga je imel zunanji minister Beck danes dopoldne na izredni seji poljskega sejma, je vladalo v vsej poljski politični javnosti največje zanimanje. Zbornica je bila že ob 10. nabito polna. Seje so se udeležili vsi člani sejma, vsi v poljski republiki akreditirani poslaniki razen italijanskega in nemškega ter veliko število domačih in tujih novinarjev. Galerije so bile seveda zasedene do zadnjega mesta. Vsa dvorana je Becka ponovno prekinjala z aplavzom. Posebno je apiavdirala njegovim izjavam o pogodbi z Anglijo, o defenzivnem paktu s Francijo, o poljskih pravicah do Gdanska in do dohoda na Vzhodno morje, o nedotakljivosti Pomorjanskega (koridorja) in o poljski narodni časti. Poljaki zunanji minister je izvajal med drugim: Porabljam priliko ob sestanku parlamenta, da izpopolnim gotove praznine, ki jih je bilo opaziti v moji delavnosti v zadnjih mesecih. Potek mednarodnih dogodkov brez dvoma opravičuje, da se zunanji minister oglaša mnogo pogosteje, kakor sem tega navajen, pa me je vendar z aruge strani nagli razvoj dogodkov pripravil do tega, da odložim svojo javno izjavo do trenutka, ko bodo bistvena vprašanja političnega življenja na dnevnem redu. Posledice, ki jih je imela oslabitev mednarodnih kolektivnih ustanov in ki presegajo temeljito revizijo načina za sodelovanje med državami, kar sem sicer že večkrat poudaril, so sprožile celo vrsto novih vprašanj na raznih straneh sveta. Posledice teh vprašanj so v teku zadnjih mesecev prispele do mej naše republike. O teh pojavih se mi zdi najbolje, če rečem, da so odnošaji med raznimi državami čimdalje bolj dobivali značaj in obliko individualne narave. Razpravljalo se je že o splošnih normah, čim dalje bolj prihaja do neposrednih razgovorov ene države z drugo. Kar se nas tiče, je treba ugotoviti, da je prišlo do zelo težkih dogodkov. Naši stiki z nekaterimi državami so postali globlji, postali pa so tudi lažji. V nekaterih primerih so se pojavile znatne težave. Zveza z Anglijo če se držim časovnega reda, moram najprej omeniti naš sporazum z Veliko Britanijo. Po celi vrsti diplomatskih razgovorov. ki so imeli namen, da se določijo naši bodoči odnošaji, smo prišli o priliki mojega obiska v Londonu do neposrednega sporazuma, ki je zasnovan na načelu popolne pomoči in podpore za primer, če bi bila katera naših dveh držav neposredno ali posredno ogrožena v svoji neodvisnosti. Vam je znana oblika tega sporazuma iz izjave min. predsednika Chamberlaina, ki jo je podal 6. aprila o besedilu, glede katerega smo se sporazumeli. Ta sporazum je treba smatrati kot sporazum med obema vladama. Mislim, da je moja dolžnost pripomniti, da .je bil način, po katerem smo prišli do soglasja, tako popoln, da daje sporazumu, sklenjenemu v Londonu, posebno važnost. Poljska javnost naj ve, da sem pri angleških državnikih naletel ne samo na globoko razumevanje splošnih vprašanj evropske politike, temveč tudi na največjo naklonjenost do naše države, kar mi je omogočilo razpravljati z njimi popolnoma odkrito v duhu največjega zanimanja o vseh življenjskih vprašanjih. Ni mi bilo treba ničesar zamolčati in na ta način zapustiti sledove kakršnihkoli dvomov. Da smo prišli tako hitro do točne določitve načel angleško-poljskega sodelovanja, se je treba zahvaliti dejstvu, da smo predvsem ugotovili popolno soglasje glede bodočih namer obeh vlad in enotno staFšče glede na velika evropska vprašanja. Gotovo je, da niti Velika Britanija niti Poljska nista nikdar imeli pred očmi zavojevalnih namenov proti katerikoli državi ter da se Velika Britanija in Poljska v zunanji politiki trdno držita osnovnih načel mednarodnega življenja. Sporedne izjave, ki so jih podali francoski državniki, ugotavljajo, da sta Pariz in Varšava popolnoma istega mnenja o tean, da učinkovitost kakršnekoli dogovorjene akcije ne more biti odvisna od mednarodnih konjunktur, pač pa nasprotno, da morajo sklenjeni sporazumi pomeniti bistveni element političnega ustroja v Ev-ropL Pogodba z Nemeijo G. kancelar nemške države je smatral angleško-poljski sporazum za povod, da enostransko odpove sporazum, ki ga je osebno sklenil z nami 1. 1934. Preden podam oceno in prikaz sedanjega stanja tega vprašanja, naj mi bo dovoljeno podati kratek zgodovinski pregled. Dejstvo, da sem imel tudi jaz čast. sodelovati pri skle- nam raztolmači nastanek mesta in njegov procvit. Nedvomno bi bilo mesto še mnogo bolj napredovalo v teku dvajsetih povojnih let, kar je v prometnem pogledu zvezano s Poljsko na novo, da niso bile na delu druge ovire, v prvi vrsti nezaupanje s strani Poljske. Iz tega nezaupanja se je rodilo stremljenje Poljske, da se za vsak primer oprosti zavisnosti od mestne republike z ustanovitvijo posebne luke v Gdinji Z neverjetno naglico je zrasla Gdinja iz borne ribiške vasice in šteje danes že preko 100.000 ljudi. Za toliko bi se bil najmanj ta čas povečal Gdansk, če bi si sam ne želel drugačnega razvoja. panju in izvajanju tega sporazuma, mi daje možnost, da podam tudi njegovo točno analizo. Sporazum iz 1. 1934 je bil posledica številnih in dolgoletnih poskusov, da se odnošaji med obema velikima državama postavijo na zadovoljivo podlago. To je bil poskus, da se odstranijo vsa nesoglasja in nasprotja, ki so skoro vsak dan povzročala neprijetne incidente, kateri so se čimdalje bolj množili in zastrupljali medsebojne odnošaje. Ta poskus se .je posrečil. Poljska ie v najkritičnejših časih, ki jih je doživela, zvesto izvajala ta sporazum in ni iskala nobenih drugih političnih možnosti. Ta sporazum pa je izgubil svoj pravi značaj v trenutku, ko so se pojavile težnje od strani nemške države, da bi se tolmačil v onem smislu, ki bi omejeval svobodo naše politike, ali v smislu, kakor da je podlaga za nove zahteve, ki so ,j:h nam pošiljali, in za nove koncesije z naše strani, ki se ne bi dale spraviti v sklad z neodvisnostjo, nedotakljivostjo in častjo Poljske ter z našimi življenjskimi interesi. Naj preidem na poročilo o sedanjem položaju. Nemška država je sprejela poljsko-angleški sporazum kot povod za odpoved sporazuma iz 1. 1934. Z nemške strani so podali gotove pripombe, ki so pravne narave. Drznem si opozoriti pravnike na besedilo odgovora na nemško spomenico, ki bo še danes izročen nemški vladi. Ne bi želel na široko razpravljati o diplomatski obliki tega dogodka. Vlada nemške države se je — kakor se vidi iz besedila nemške spomenice — odločila za ta korak na podlagi obvestila po časopisju, ne da ni proučila mnenja angleške vlade, ali mišljenja poljske vlade glede značaja sklenjenega sporazuma. Ni pa to pomenilo nobene težave, ker sem takoj po svoji vrnitvi iz Londona izjavil, da sem pripravljen sprejeti nemškega veleposlanika, ki še do danes^ ni smatral za potrebno izkoristiti to priliko. Zakaj je ta okoliščina važna? Jasno je za vsakogar, da niti značaj niti smisel niti okvir poljsko-angleškega sporazuma ni pripeljal do sklepa pač pa samo dejstvo, da je bil sporazum sklenjen. To pa je važno za ocenjevanje nemških političnih namenov, če je nemška vlada v nasprotju s svojimi prejšnjimi izjavami tolmačila pogodbo o nenapadanju, ki je bila med Poljsko in Nemčijo sklenjena 1. 1934, kot prežeto z željo, da se Poljska osami in da se ji onemogoči normalno in prijateljsko sodelovanje z zapadnimi drža. vami, potem smo mi takšno tolmačenje vedno zavračali. Če hočemo dobiti jasno sliko sedanjega položaja, je treba predvsem postaviti vprašanje, za kaj gre, nam pa to vprašanje ni bilo zastavljeno. Gdansk O našem stališču do vpadnih držav sem že govoril. Preostaja samo še vprašanje nemškega predloga glede bodočnosti svobodnega mesta Gdanska, prometnih zvez med Nemčijo in vzhodno Prusijo, in druga vprašanja, ki zanimajo Poljsko in Nemčijo. Poglejmo kakšna so ta vprašanja? Kar se tiče Gdanska, bom navedel nekaj splošnih pripomb. Svobodno mesto Gdansk ni izmišljeno po versajski pogodbi. To je pojav, ki obstoji že mnogo stoletij. Če ho. čemo povedati resnico, moramo reči, da je Svobodno mesto Gdansk rezultanta pozitivnega tolmačenja poljskih in nemških interesov. Nemški trgovci v Gdansku so zagotovili razvoj in blagostanje tega mesta, za kar se je treba zahvaliti tudi poljski prekomorski trgovini. Ne samo razvoj, temveč tudi sarr obstoj tega mesta izhaja iz dejstva, da to mesto leži ob izlivu edine poljske velike reke. To je odločilnega pomena tudi za bodočnost z ozirom na to vodno pot. kakor tudi na glavno železniško progo, ki vzdržuje našo zvezo z Baltiškim morjem. To je resnica, ki je ne more izbrisati nobena nova foimula. Velika večina gdanskega prebivalstva je danes nemška, obstoj in blagostanje tega mesta pa sta odvisni od gospodarske moči Poljske. Kaj smo sklepali iz tega? Mi smo se vedno držali in se tudi še zdaj držimo pravic in koristi naše pomorske trgovine in naše pomorske politike v Gdansku. Pri iskanju mirne rešitve nismo hoteli nikdar namenoma izvajati kakega pritiska na svobodni, narodni, ideološki in kulturni razvoj nemške večine v svobodnem mestu. Ne maram navajati raznih primerov, ker so dovolj znani vsem tistim, ki so se na kakršenkoli način bližje bavili s tem vpra- šanjem. J »K iJSff« Minister Berk je zatem omenil razne prejšnje izjave nemških državnikov, po kateri li med Poljsko in Nemčijo ne bi moglo nikdar priti do spora zaradi Gdanska in poljskega koridorja k moriu. Minister Beck je nastopil tudi proti teinu da bi se ta kos zemlje imenoval poMski »koridor« ter poudaril, da se ti kraji imenujejo Po-morianska vojvodina. Dalje ie "menil, da v tej poljski pokrajini živi zelo majhen odstotek Nemcev. Omenjajoč razne olajšave, ki jih je Poljska dala Nemčiji v prometnem oziiu, je Beck odkrito dejal, da Poljska nima 1 nobenega razloga, da bi omejevala svojo suverenost na svoji lastni zemlji. Nato je nadaljeval : Kar se tiče prvega in drugega vprašanja, t. j. vprašanja Gdanska in vprašanja železniškega prometa preko Pomorjanske, ! gre za enostranske koncesije, ki jih nemška vlada zahteva od nas. G. kancelar nemškega rajha je predlagal v svojem govoru kot žrtev s svoje strani priznanje in končno sprejetje meje med Poljsko in Nemčijo, ki nam itak gre. Iz tega se vendar vidi, da so nemške zahteve glede Gdanska in avtomobilske ceste enostranske. S pravico pričakujete, gospoda, našega odgovora na zadnje stališče, izraženo v nemški spomenici, ki se glasi: »če poljska vlada pripisuje važnost temu, da se poljsko-nemški odnošaji spet urede s pogodbo, je tudi nemška vlada pripravljena na to.« Zdi se mi, da sem v jedru že podal točno naše stališče. Minister Beck je dalje govoril o miroljubnih prizadevanjih poljske diplomacije ter poudaril potrebo po delu, ki gre za tem, da se vzpostavi mirno sodelovanje med narodi. Končno je naglasil: »Za nas Poljake ne obstoji pojem miru za vsako ceno. V življenju narodov in držav je samo ena stvar, ki jo je treba ohraniti za v^ako ceno — to je čast.« Izročitev odgovora nemški vladi Berlin, 5. maja. AA. Poljski odgovor na spomenico nemške vlade je bil izročen ob 13., takoj po govoru poljskega zunanjega ministra Becka v parlamentu. Ta odgovor je izročil zunanjemu ministru poljski odpravnik poslov Ljubo-> mirski. Izročen je bi! v obliki diplomatske note, v kateri je podana tudi vsebina Beckovega govora v parlamentu. „Vrata §© ostala o U goden vtis Beckovega govora po vssj Evropi — V Nemčiji se zaenkrat omejujep na zavračasije njegovih navedb London. 5. maja. AA. (Reuter). Iz Varšave poročaj»: Po Beekovern govoru, ki so ga poslanci pozdravili z izrednimi ova-cijami, so izjavljali na hodnikih poslanske zbornice, da je bil govor sicer zmeren, a odločen in da je Beck poudaril iskreno željo Poljske za mir toda ta mir mora biti časten. Na koncu seje je sejm soglasno sprejel resolucijo, ki odobrava Beckov govor. Tudi uKrajins«i posjanci so glasovali za resolucijo. General Zeli-govski, ki je svojčas zavzel Vilno in ki je bil doslej v opoziciji proti Beekovi politiki. je takoj po končanem govoru zunanjega ministra vstal in hitel k Becku ter mu čestital s stiskom roke. London, 5. maja. A A. (Reuter). V uradnih krogih izjavljajo, da je britanska vlada sprejela Beckov govor z živim zadovoljstvom. Po sodbi teh krogov je Beck pojasnil stališče poljske vlade ooločno, a s premišljenimi in zmernimi besedami. Medtem ko je po eni strani izjavil, da Poljska ne bo žrtvovala interesov, ki so življensko važni za njeno samostojnost, je po drugi strani pustil odprta vrata za miroljubno ureditev visečih vprašanj. London. 5. maja br. Prvi vtis. ki ga je napravil Beckov govor v Londonu je bil ugoden. Londonski listi sr. govor objavili v posebnih izdajah. V njiih tudi že ugotavljajo da je Beck nastopil izredno odločno, a hikratu konciliantno. L usti odobravajo način, kako je Beck zavrnil nemške argumente. Naglasa jo pa. da Beck ni zapr' možnosti za pogajanja. Tudi na borzi je Beckov govor napravil ugoden vtis. Pariz, 5. maja. br. V Parizu je Beckov govor napravil izredno ugoden vtis Politični krogi posebej naglasa j o zmerni nastop poljskega zunanjega ministra, ki je pokazal, da se popolnoma zaveda svoje odgovornosti do domovine in do vsega sveta ira ki ve, da se lahko zanaša na sile. ki so se postavile na poljsko stran. Izjave. k; jih je danes podal Beck, so v popolnem skladu z onimi, ki jih je včeraj zjutraj podal ministrski predsednik Da'adier. Mednarodni položaj se je razvili do točke, ko se mora svet odločiti ali za vojno ali za mir Poljski državnik je postavil meje, do katerih bodo Poljaki pripustili vsakogar, a preko katerih bo mogel vsakdo le za ceno krvi. Preko teh meja pa je Beck odkrito ponudil roko za vsak lojalen sporazum, ki bo zasnovan na medsebojnem spoštovanju in na upoštevanju obojestranskih interesov. Kovno, 5. maja. AA. (Reuter). Beckov govor je tu napravil ugoden vtis. Mislijo, da bo odločno poljsko stališče pripomoglo k ravnotežju sil na Baltiku. Letonska in estonska vlada sta sporočili litovski vladi. da sta sklenili z Nemčijo pakt o nenapadanju. Prvi nemški odgovori Berlin, 5. maja. AA. (DNB) Doslej še ni uradnih ne poluradnih komentarjev o govoru poljskega zunanjega ministra Becka. Zdi se, da nemški činitelji nočejo ničesar izjaviti o tem govoru, dokler ga najskrbneje ne prouče. V kolikor se pa posamezne politične osebnosti za zdaj čisto privatno in neobvezno izrekajo o tem govoru, se zdi, da mislijo, da poljski zunanji minister v svojih izvajanjih ni želel sklicevati se na načelo o samoodločbi narodov. V teh krogih izjavljajo, da je poljski zunanji minister sicer poudaril da je prebivalstvo Gdanska v veliki večini nemške narodnosti, da se pa ni skliceval na jasno izraženo voljo tega prebivalstva. V navedenih krogih dalje sodijo, da ne morejo pristati na tezo. da ima kaka država naravno pravico do izliva te ali one reke, ki večidel teče skozi to državo. Splošni interes Evrope je, izjavljajo v teh krogih, da tej tezi ne prizna upravičenosti. Navedene politične osebnosti omenjajo tudi odstavek v Beckovem govoru, ki pravi. da je poljsko-nemški dogovor iz leta 1934 vsilil poljski zunanji politiki nekatere omejitve Ti krogi poudarjajo, da vsak politični dogovor te vrste nalaga nekatere omejitve zunanji politiki obeh podpisnikov, predvsem pa ne dovoljuje, da bi se pridruževale kombinacijam ostalih držav, naperjenih proti sopodpisnici. V teh krogih tudi trde, da jih čudi Beckova izjava, da nemških predlogov ni o pravem času in uradno v polnem obsegu dobil. Vtis v Italiji ni neugoden Rim. 5. maja br. Italijanski politični kro-gi so z ogromnim zanimanjem pričakovali današnji Beckov govor. Ko so izvedeli za njegovo vsebino, so brez rezerve priznali zmerni ton tega govora. Z zadovoljstvom ugotavljajo, da je Beck omogočil nadaljnja pogajanja. Posvst pri Hitlerju Berlin. 5. maja. A A (Reuter). Hitler je picbil današnji popoldan v Berchtesgadnu, kjer je sikupaj z ministrom K rb ben t ropom, voditeljem gdansk i h narodnih socialistov Försterjem in predsednikom gdanskega senata Greiser jem proučeval Beckov govor. Ribbentrop se je pripeljal v Berchtesgaden popoldne in počakal v hotelu oba gdanska prvaka. Ribbentrop se je ponoči odpeljal v družbi italijanskega borlin&kcga poslanika v Milan. Vatikan ponuja posredovanje ? Monakovo, 5. maja. br. Snoči je prispel v Salzburg papeški nuncij Orsenigo z letalom, k: mu ga je dala na razpolago nemška vlada. Po vesteh iz zanesljivih virov je bil dopoldne v Berchtesgadnu, kjer se je sestal s Hitlerjem. Kakor se nadalje zatrjuje, je Orsenigo pripravljen prevzeti vlogo posredovalca med Poljsko in Nemčijo. Na to naj bi kazalo tudi včerajšnje situacijsiko poročilo o odnosa jih med Poljsko in Nemčijo, ki ga je objavilo vatikansko glasilo »Osservatore Romano«. O sestanku Hitlerja in nuncija Orseniga do nocoj ni bilo izdano nikako vladno poročilo. Angleški veleposlanik pri Becku Varšava, 5. maja. AA. (Pat) Poljski zunanji minister Beck je sprejel angleškega veleposlanika Cunarda, ki je malo prej obiskal pomočnika zunanjega ministra Szömböka. Povratek nemškega poslanika v Varšavo Varšava, 5. maja. br. Nemški poslanik v Varšavi Moltke je bil cel mesec v Nemčiji. Danes dopoldne se je nenadoma vrnil na svoje službeno mesto v Varšavi, _ vendar ni prisostvoval seji poljskega sejma, na kateri je imel zunanji minister Beck svoj govor. Nenapadalni pakt med Nemčijo in Letonsko Riga, 5. maja. A A (Ha vas) Uradno potrjujejo, da so se pogajanja med Nemčijo in Letonsko za sklenitev nenapadalnega pakta uspešno končala. Odhod angleškega kralja v Ameriko London. 5 maja AA. (Reuter) Končane so vse priprave za odhod kralja Jurija VI. in kraljice Elizabete z oceanskim par-nikom »Empress of Australia« v Kanado in USA. Ladja, ki je last pomorske družbe »Canadian Pacific«, bo jutri odplula iz Portsmoutha. Vladarski par bo spremljalo 30 oseb. »Empress of Australia« je danes odplula iz Southamptona proti Ports-mouthu. Cez Atlantik bo spremljala ladjo vojna ladja »Ripals«. Dovoljenje, da smeta potovati v spremstvu britanskega vladarskega para, sta dobila samo neki kanadski posebni poročevalec in neki foto- reporter. Britanski novinar, ki ju spremlja, je član uredništva Reuterja in se imenuje Gordon Young. Toda povsod, kjer se bo kralj ustavil, bo zbrana velika skupina angleških in ameriških novinarjev. Kralj in kraljica sta se pretekli teden, preden sta se začela pripravljati na odhod, udeležila finalne nogometne tekme za angleški pokal, ter bila na večerjah, ki sta ju priredila visoki komisar za Kanado in ameriški poslanik. Dalje sta se kralj in kraljica udeležila glasbene večerje v Music-Halu, kjer je »Lambeth Walk« popularna točka programa, in koncerta Beethovnovih skladb, ki jih je dirigiral slavni dirigent Toscanini. »JUTRO« št. 104. S ÒUuU i l „.j. Rumunski obisk v naši prestolnici Enodnevno bivanje zunanjega ministra Gafenca v Beogradu — Daljša razgovora z našim zunanjim ministrom Beograd, 5. maja. p. Beograd je danes doživel drugi obisk simpatičnega rumunskega državnika, zunanjega ministra Gafenca. Obisk je bil sicer kratek, a sprejem, kakor tudi razgovori, ki so bili v zunanjem ministrstvu ter v ministrskem predsedstvu, so bili toliko boli prisrčni. Posebno pomemben je bil ta obisk zaradi tega. ker je Gafencu ž njim zaključil svojo veliko diplomatsko turnejo po vseh večjih evropskih državah. Najprej je bil na Poljskem, nato v Berlinu in zatem so sledili obiski v Bruslju, Londonu in Parizu. Nazadnje je bil rumunski zunanji minister v Rimu, od koder se je davi pripeljal v Beograd. Kakor ie bilo že ponovno naglaše-no. je tudi njegov obisk v Beogradu le informativnega značaja enako kakor obiski v drugih prestolnicah. Zunanji minister Gafencu je hotel obvestiti svojega jugoslovenskega tovariša o vtisih ki so ga nanj napravili razgovori in drugi momenti v evropskih prestolnicah. Do Batajnice se je rumunskemu zunanjemu ministru davi odpeljal nasproti rumunski veleposlanik Victor Cadere. V Beograd se je Gafencu pripeljal točno ob 9. Na železniški postaji so ga pričakali in pozdravili naš zunanji minister dr. Cincar-Markovič, oba njegova pomočnika Milivoj Pilja in Smiljanic več višjih uradnikov zunanjega ministrstva, uradništvo poslanstev Rumunije in Turčije s turškim poslanikom Alihajdarjem, poljski poslanik Dembicki ter večje število domačih in tujih novinarjev. Pozdravi na postaji so bili nadvse prisrčni. Naš zunanji minister je s postaje spremljal svojega rumunskega tovariša do rumunskega veleposlaništva. kjer se je Gafencu nastanil. Po kratkem odmoru se je rumunski državnik odpeljal na maršalat dvora, kjer se je vpisal v dvorne knjige. V spremstvu rumunskega poslanika je od tam stopil čez cesto v zunanje ministrstvo. Pred palačo ga je pričakovalo večje število novinarjev, ki pa niso silili vanj z vprašanji. Ob 10.30 se je sestal z našim zunanjim ministrom dr. Cincar-Markovičem. Razgovor je trajal do 12. ure. Opoldne se je rumunski zunanji minister odpeljal na Dedinje, kjer ga je sprejela v avdienco Nj. Vel. kraljica Marija. Od tam se je pripeljal v Beli dvor. Nj. Vis knez namestnik Pavle ga je takoj sprejel v privatno avdienco in ga po avdienci pridržal na kosilu, katerega se je udeležil tudi zunanji minister dr Cincar-Markovič. Popoldne ob 16.30 so se razgovori obeh zunanjih ministrov nadaljevali, to pot v rumunskem veleposlaništvu. Razgovor je trajal dobro uro. Iz veleposlaništva se je minister Gafencu zatem odpeljal v ministrsko predsedstvo in obiskal predsednika vlade Dragišo Cvetkoviča. Ostal je pri njem pol ure. Ob 18. je bil rumunski zunanji minister v rumunsko-jugoslovenski ligi na Obilicevem vencu Liga mu je priredila zakusko, na kateri se je rumunski državnik sestal z večjim številom uglednih osebnosti in z novinarji. Z Obilicevega venca se je Gafencu znova odpeljal v rumunsko veleposlaništvo. kjer mu je predsednik vlade Dragiša Čvetkovič ob 19. vrnil obisk. Zvečer ob 20. je veleposlanik Cadere priredil v čast svojemu šefu svečano večerjo, na katero je bilo povabljenih mnogo uglednih osebnosti. Po večerji se je Gafencu s svojim spremstvom odpeljal na postajo. Pri prisrčnem slovesu je krenil na pot proti Bukarešti. Izročitev verskega zaklada v last škofije Clavne določbe zakonske uredbe o prenosu premoženja Prenos mora biti izvršen v najkrajšem času Beograd, 5. maja a. Na podlagi poo blastil iz § 35 točka 8 finančnega zakona za leto 1939 40 tei po odobritvi ministrskega sveta je pravosodni minister dr. Viktor Ružič (kakor je »Jutro« že včeraj kratko poročalo» predpisal uredbo z zakonsko močjo o prenosu imovine verskega zaklada v last katoliške ceikve. Glavne določbe so: Pod verskim zakladom je treba razumeti premoženje m fonae, ki so bili ustanovljeni iz imovine katoliške cerkve potom cerkvenih davščin in prostovoljnih prispevkov vernikov in ki služijo cerkveno-pro-svetnim ciljem katoliške cerkve. Dejansko stajje posameznih verskih zakladov bo ugotovila posebna komisija šestih članov; dva člana bo imenoval pravosodni minister, dva finančni minister in dva predsednik škofijskih konferenc kraljevine Jugoslavije. Najstarejši član bo predsednik komisije. Komisija se mora sestati najkasneje v enem mesecu po uve-ljavijenju te uredbe. Pristojne državne oblasti so dolžne v 30 dneh po uveljavljenju te uredbe dostaviti pravosodnemu ministru v dveh izvodih seznam posameznih versk'h zakladov katoliške cerkve, ki jih upravljajo. V sezna mu je treba točno navesti naravo in vrsto zakladne imovine. Pravosodno ministrstvo bo osem dni po prejemu seznamov dostavilo en izvod predsedstvu škofijskih konferenc, da stavi v roku nadaljnih 8 dni svoje morebitne pripombe. Tako zbrano gradivo bo ministrstvo dostavilo komisiji. Komisija st sestane na delo v pravosodnem ministrstvu, če glede kakšnega vprašanja ne bi dosegla soglasja, bo do-tični predmet dostavljen pravosodnemu ministrstvu, ki bo izdal končni sklep v sporazumu s finančnim ministrom in s predsednikom škofijskih konferenc. Pravosodni minister bo nato izdal sklep o prenosu imovine v last katoliške cerkve na ime pristojnega škofijskega ordinaria-ta. Ce je kak zaklad namenjen splošnim ciljem katoliške cerkve brez ozira na teritorialno duhovno pristojnost, bo pravosodni minister določil pristojni Ordinariat v sporazumu s predsedstvom škofijskih konferenc. Na podlagi sklepa o prenosu bo pristojni minister, v čigar resoru je uprava nad doličnim zakladom izvršil v roku 15 dni prenos lastništva in uprave pristojnemu ordinariatu. Pristojno zem1jišk'-' knj'žno sodišče bo takoj izvedlo vknjižbo lastninske p avice katoliške cerkve na ime pristojnega ordi-nariata. Kranjski verski zaklad bo Izročen, ne oziraje se na predpise o pristojnem ordinariatu, v last in upiavo ljubljanske škofije. Državni uslužbenci, ki im njo službo v upiavi cerskih zakladov na dan prenosa las'ništva m uprave, se stavljajo na razpoloženje v smislu določbe § 101 uradniške ga zakona. Pristojni Ordinariat more te us'užbence z njihovim pristankom prevzeti v cerkveno avtonomno službo. V tem primeru jim bo avtonomna cerkvena oblast priznala vse v državni službi pridobljene pravice. VU.ge v uradniški pokojninski sklad, ki so jih ti uslužbenci po 31. marcu 1931 vplačali, bodo izročene pristojni avtonomni cerkveni ob'asti, v katere službo so ti uslužbenci stopili. Z izročitvijo in prenosom zakladov ka toližki cerkvi niso prizadete pravice in obveznosti ki so vezane na zak'adno imovino na dan, ko ta uredba stop; v veljavo. Vsi poslj pri prenosu in izroč' vi zalila dov pristojnim cerkv« n!m nb' -s'em ^e morajo smatrati za nujne in bodo Izvršeni v najkrajšem času. Uredba stopi v veljavo in do*«! obvezno moč z dnem njene objave v »Službenih nov;nah«. (To se i» zgrvtfHo 4 t m. ker je bila uredba ta dan objavljena). Siji mar'torsfiega mestna*® svela Maribor, 5. maja Nocoj ob 18. je bila seja mestnega sveta mariborske mestne občine Župan dr Ju-van je najprej poroča! o tekočih zadevah, nato pa so sledila poročila posameznih odsekov. Mestni svet je odobril 11 prošenj za zvišanje ubožniih podpor iin sprejem v o skrbni srnico. Nova ulica na bivšem posestvu pivovarne Union se uredi v smislu predvojnega načrta. Regulacija Tržaške in Pobreške ceste ob splošni boimišnici se preloži na prihodnjo s>ejo. Prošnji pravoslavne cerkvene občine za posekanje dreves na Jugoslovanskem trgu se ne ugodii. Mestni župan se pooblašča, da nazpolaga s proračunsko rezervo za leto 1939-40 do zneska 50.000 dm. Prošnja Združenja uslužbencev mestnih podjetij za najetje posojila dveh milijonov din pri javni borzi dda se odkloni, pač pa bo mesitna občina sama najela to posojilo in bo sama dala na razpolago denar posameznim uslužbencem iz tega posojila, da si Lahko gradijo hišice na bivšem Rosenbergo-vem posestvu. Večji del posojila pa bo občina porabila za gradnjo večstanovanjskih poslopij za mestne uslužbence. Med državnim mostom in bodočo zgrad be Vzajemne zavarovalnice se bo izvršila regu'acija in bodo znašal' stroški 600.000 dim. Skladišče ob Einspielerjevi ulici bo mestna občina zamen j a'a za zemljišče tvrd-ke Franz ob Einspielerjevi ulici, pn čemer bo doplačala 60.000 din. Prošnji stalnega odbora kongresa pravi.ikov ra subven no v svrho prireditve letošnje y'avne iku^š^ne ki bo v Rogaški Slatin -n se ho nadaljevala v Mariboru, je bilo uf'deno >n je m~°*na občina votira a 20 000 dan Mestni svet ie odobril tudii prošnjo za pavWwi.« je v celičnega davka mariborskih kinop.djctn^'ov v znesku 135.000 diin Prošnji Aleksandra Ko-yarja za pMe':'ev dovoljenja za p*evoz b'aga z motom m vozili na progi Maribor — Sv. Lenart — Sv Trojica v Slov. goricah se ugodi Tudi se ugodi prošnji za podelitev dovoljenja za izvrševanje obrti avtoizvo'ščku Ivanu P.ntar ju, prošnji za podelitev dovoljenja za obrt hotela in restavracije na državni cesti Frančiški Kvedrovi im prošnj- za dovoljenje gositilnc v Smetanovi u ici Josipu Nekrcpu ter Radu Starmanu na Tržaški cest' 74 m Mariji Ramšakovi za bife na Pobreški cesti 2. Nekaj prošenj za koncesije je bilo odklonjenih. Javni je sledila tajna seja. za katero vlada v vsem Mariboru največje zanimanje. Beležke Predsednik vlade o stanju pogajanj za sporazum Agencija Avala poroča: Na vprašanje novinarjev v zvezi z glasovi, da so razgovori z dr. Mačkom prekinjeni, je izjavil predsednik kr. vlade Dragiša Čvetkovič: »V teku pogajanj v Zagrebu med menoj in dr. Mačkom, predsednikom HSS, smo izdelali zadnje dni na obeh straneh predloge, ki so še zmerom v proučevanju.« Sestanek poslancev HSS v Zagrebu Predsednik HSS dr. Maček je sklical sejo hrvatskih poslancev HSS za ponedeljek 8. maja, v Zagrebu. Na dnevnem redu je njegovo poročilo o političnem položaju Mačkov delegat posi. dr. šubašič. ki se je od ponedeljka mudil v Beogradu se je v četrtek popoldne z letalom vrnil v Zagreb. še zvečer se je sestala pri dr. Mačku konferenca vodilnih članov HSS, ki je trajala pozno v noč. Včeraj zjutraj je prispel iz Beograda dr. Kramer. Dopoldne je imel z dr. Mačkom sestanek, kateremu so prisostvovali tudi podpredsednik HSS inž. Košutič, Večeslav Vilder. dr. šutej in Sava Kosanovič. Zvečer se je dr. Kramer vrnil v Beograd. Skupščine JNS in OJNS danes in jutri Banovinsko tajništvo JNS objavlja: V nedeljo 7. maja t. L se bodo vršile sledeče skupščine JNS in OJNS: 1. Sreski skupščini JNS in OJNS v Kranju ob Vž 10. dopoldne. Udeležila ss jih bosta g. senator Ivan Pucelj in tajnik ba-novinskega odbora OJNS g. Andrej Ur-šič. Skupščini bosta v Narodnem domu. 2. Sreska skupščina OJNS v Laškem ob 10. dopoldne v kino-dvorani. Poročal bo predsednik banovinskega odbora OJNS inž. Jože Rus. 3. Krajevna skupščina JNS v Vitanju po prvi maši v prostorih gostilne g. Rup-nika. Udeležila se je bosta gg. Ciril Žagar in Vekoslav Bučar. 4. Krajevna skupščina JNS v Stranicah ob 15. popoldne v prostorih gostilne g. Sivca. Tudi tu bosta govorila gg. Žagar in Bučar. 5. Krajevna skupščina JNS v D l. Toplicah ob Vs 8. (po prvi maši). Povečal bo g. Milan Mravlje. Danes, v soboto bo ob 8. zvečer v prostorih restavracije g. Windisch^rja krajevna skupščina JNS za Novo mesto -Kandijo. Tudi na tej skupščini bo poročal g. Milan Mravlje. Vse pristaše JNS in OJNS iz omenjenih srezov in krajev vabimo, da se oolnošte-vilno udeležijo skupščin in da pokažejo s svojo navzočnostjo zanimanje za pereča vprašanja v sedanjem važnem času. Interesna skupnost med Rum unijo in Jugoslavijo Beograjska »Politika« objavlja daijji i anek o obisku rumunskega zunanjega ministra Gafenca, ki se vrača po krožnem informacijskem potovanju po Evropi preko naše prestolnice v svojo domovino. Obisk je nova manifestacija istovetnosti jugoslovenskih in rumunskih pogledov na razna pereča mednarodna vprašanja. Ti istovetni pogledi narekujejo obema državama, da se zadržita povsem rezervirano proti vsem ideološkim sporom velikih sil in da posvetita vso svojo pozornost oču-vanju nedotakljivosti svojega ozemlja. Narekujejo jima pa tudi tako gospodarsko po'itiko, ki bo zagotovila obema čim boljšo izmenjavo naših dobrin z ostalimi dr žavami v svetu. Jugorlovensko-rumunski odnošaji so bili že od nekdaj vedno naj boljši. Tradiciona'ne prijateljske zveze med obema dižavama, ki segajo že v čas pred svetovno vojno, niso bile n:kdar ska jene niti z najmanjšim nesporazumom Mi smo rešili vsa naša vprašanja z Rumunijo z vrsto konvencij, s katerimi smo tudi zadovoljivo uredili vprašanje obojestranski!) narodnih manjšin. Temelji rumunske in jugcslovei ske zunanje polit ke so mir m prijateljski odnošaji s sosednimi državami in ve'ikimi silami. Jugoslovenski m rumunski narod želita samo mir v tem delu Evrope, vendar pa sta odločena hraniti /. vsemi sredstvi nedot"k jivost m ne" visnost svojega ozemlja. Madžarske volitve Poročali smo že o razpustu madžarskega parlamenta in razpisu novih volitev ki bodo v etapah med 28 majem in 8 iu-nijem tesa leta; novi parlament na se bo sestal na svoje prvo zasedanje v prvi polovici junija Znane so sedaj tudi že podrobnosti o izvedbi madžarsk!h volitev. Notranji nrnister je že objavil novo raz-del'tev volilnih okrožij, ki volijo skupno 260 p-riancev. od tega 46 mesta. 214 pa dežela Volilna okrožja so razdeljena v posamezne skur ine. ki volijo noslmre de- I loma no sistemu kand datnih list. d°loma oa no sMemu osebnih kand'datur Z izjemo 28 več:ih nod"želsk':h r>^r žij ki volijo do sirilu list. voli dež^a do vrčn' po sis^mu osebnih ka^idatur Izmed me-t vo';io tri p^sa^e^ne ka->diate. oa jih i7b:ra med listami V ki j vo1: 27 ^ ''iirev, volijo v - ' ' ' »■ žiih po listah Prve inozemske sodbe o odstopu Litvinova Mnenja Švicarskih ter angleških in francoskih listov Odmevi odstopa sovjetskega zunanjega ministra Litvinova v inozemskih listih kažejo enako negotovost ugibanj o pravem ozadju tega dogodka kakor prva poročila, ki smo jih že objavili. V informacijo čita-teljev navajamo tu predvsem prve komentarje švicarskih listov, ki skušajo biti tudi glede Rusije objektivni. Glavno ozadje: Stalin Znani poznavalec ruskih razmer dr. J. Welti piše v »Neue Zürcher Zeitung« med drugim: Ljudski komisar za zunanje zadeve je bil »poslednji Mohikanec« stare Leninove garde, ki se je doslej čudežno izmazal iz vseh »čistk«. O njegovem odstopu se je v zadnjem času veliko govorilo. Ako bi bil odstopil pred nekaj meseci, bi to ne vzbudilo posebne pozornosti. Sedaj pa so bila v teku pogajanja z Anglijo in Litvinov je veljal za diplomata, ki je naklonjen angleškim obrambnim pobudam. Tako se vsiljuje ob njegovem odstopu vprašanje, ali se hoče morda Stalin odreči nadaljevanju sporazumevanja z zapadni-ma velesilama, ali pa prevladuje v Krem-Iju mnenje, da more Rusija nuditi svojo pomoč samo pod gotovimi pogoji, ki bi jih Litvinov ne znal uveljaviti. Mi ne sodimo, da pomeni padec Litvinova načelno spremembo ruske zunanje politike. Zdi se boli verjetno, da je Stalin odslovil Litvinova samo zato, da bi sam prevzel vodstvo ruske zunanje politike in tako sebi pripisal prednosti, ki jih lahko prinese sporazum z Anglijo, ki pa jih Litvinov doslej ni znal uveljaviti. Mogoče je tudi. da je Litvinov pristal na koncesije, ki Stalinu niso všeč Stalin dobro pozna svoj močni položaj napram Angliji in je morda prepričan, da Anglija ne bo pustila pasti pogajanj in bo znabiti še rada pristala na koncesije Rusiji, ako bi sicer grozila nevarnost, da se Rusija izogne prevzemu obvez v Evropi. »Kvadratura kroga« V drugem švicarskem listu, znanih »Basier Nachrichten« razpravlja na kratko o ozadju Litvinovega odstopa dr Oeri, ki je mnenja, da Litvinov ni sam odstopil, temveč da je mora) odstopiti Kot razlog tega prisilnega odstopa navaja domnevo da so se Litvinovu »ponesrečili napori za rešitev kvadrature kroga«, ki naj bi obstojala v pritegnitvi Rusiie v Evropo Nastopil je čas. ko bi morala Rusija za to pritegnitev, ki jo je zagovarjal Litvinov prevzeti konkretne obveznosti, tako daleč pa Stalin »združljivosti z nezdružljivim« ni zastopal. Vprašanje cene za rusko pomoč »National Zeitung«, ki je tik pred odstopom slikala Litvinova kot enega najbolj sposobnih ruskih diplomatov, dvomi, da bi osebna sprememba v ruskem zunanjem ministrstvu pomenila spremembo dosedanjega kurza ruske zunanje politike. Verjetno je le, da bo Rusija pred prevzemom morebitnih obveznosti v Evropi še previdnejša kakor doslej, ker se zaveda svojega močnega položaja napram onim, ki izražajo pomisleke proti njeni pritegnitvi v Evropo samo zato. da bi si rusko pomoč kupili kar najcenejše. V Parizu in Londonu so mnenja, da se ruska zunanja politika ne bo spremenila Naj za zaključek navedemo, da tudi večina angleškega in francoskega časopisja izraža dvome, da bi sprememba v ruskem zunanjem ministrstvu pomenila bistveno spremembo osnovnih smernic ruske zunanje politike. Večina angleških in francoskih listov je zaradi tega slej ko prej optimistična glede bližnjega zaključka angle-ško-ruskih pogajanj Francoski listi utemeljujejo ta svoj optimizem med drugim tudi z opozorilom na razgovore, ki jih je imel včeraj francoski zunanji minister Bonnet z ruskim poslanikom v Parizu Su-ričem, ki je francoskemu državniku potrdil, da se osnove ruske zunanje politike zaradi odhoda Litvinova ne bodo spremenile. Osebna odgovornost Stalina V ruskih krogih v Parizu so razen tega mnenja, da je imenovanje Molotova za zunanjega komisarja samo prehodnega značaja, izvira pa iz Stalinove želje, da za nekaj časa sam prevzame v svoje roke tudi vajeti ruske zunanje politike, ker bo ta s tem v sedanjem naglem mednarodnem razvoju samo pridobila na svoji eks-peditivnosti. V istih krogih poudarjajo, da so tudi za politiko Anglije. Francije, Italije in Nemčije danes odgovorni Chamber-lain, Daladier, Mussolini in Hitler, ne pa njihovi zunanji ministri. Zdi se zato povsem naravno, tako pravijo v neposredni bližini ruskega veleposlanika v Parizu, ako je tudi Stalin hotel prevzeti neposredno odgovornost za rusko politiko v sedanjem razgibanem položaju, ki zahteva večjo odgovornost in hitrejše postopanje. Pogajanja z Rusijo se nemoteno nadaljujejo Vzroki odhoda Litvinova še vedno niso znani V2 i". Vsm- Parada v Madridu bo 28. maja Gibraltar, 5 maja AA (Rettert Po po-čilu iz verodostojn2ga vira v Al<»ec;r su bo skrajni datum zmagoslavne parade generala Franca v Madridu 28. maj. bl^ka v Ljubljani Sredi marca smo osnovali >N:/o Blairovem posojilu po 91. DK\ l/K Ljubljana«. Amsterdam 2357 — 2395. Berlin 1778.12 — 179588. Bruselj 751.50 — 763.50, Curih 995 — 1005. London 207.05 — 210.25. New Y:rk 4405.50 — -1465.50, Pariz 116-90 — 119.20, Trst 232.75 — 235 85. Curih. Beograd 10 Pariz 11.8050. London. 20 86. New York 445 875, Bruselj 75.S0, Milan 23.43. Amsterdam 237.70, Berlin 17870 Stockholm 1074750, Oslo 104.8250. Kötenhavn 93 i0. Sofija 5.40, Varšava ^3.75. Budimpešta 87, Atene 3.90 Bukarešta 3.25. RFKKT1 Zagreb. Dižavne vrednote: Vojna ško-la 448 — 450, 4° p agrarne 61 bi., 4°/0 severne agrarne 60 bi.. 6«,'» begluške 87.50 — 88.50, 6% dalm. agrarne 85 — 86. 7°/» stabiliz. 97 — 98 50. 7% invest. 98 50 — 100. 7o/„ Seligman 99 — 100, 7% Blair 90 62 — 91, 8n/o Blair 97 — 99: delnice: Trboveljska 173 den., šečerana Osijek 90 bi.. Isis 25 den.. Jadran ka 350 bi. j;«ograd. Vojna škoda 448 75 — 449 (448 50). 6" n begluške 87.75 — 8S (881. (/» dalm. agrarne 86-35 — 86.50 (86 35 — 86 50), 70/0 stabiliz. 99 den., 7°/0 invest. 99 — 100 "o/o Blair 90 50 — 91, 8% Blair 98 50 — 99.50. Narodna banka — (7400), PAB 210 — 211.50 (210.50 — 211). Blagovna tržišča ŽITO + Chicago. 5 maja. Za-četni tečaji: pšenica: za julij 73.50 za sept. 73-625: Koruza; za maj 49 za julij 50-75. za sep. 51.875. + Winnipeg. 5. maja. Začetni tečaji: pšeniri': zz maj 65-625, za julij 64.50, za okt. 67.50. + Novosadska blagovna borza (5. t m.). Tendenca mirna. Pšenica; (78/79 kg): baška 147 — 150; sremska 147 — 149; slavonska 149 — 151; banatska 145 — 147. Rž: baška 140 — 142. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 165 — 170; jari 68 kg 180 — 185. Ove«: baški, sremski in slavonski 148 — 150. Koruza: baška 102 — 103, baška pariteta Indjija in Vršac 104 — 106. Moka: baška in banatska »0g« in »Ogg« 235 — 245; »2« 215 — 225; »5« 195 — 205; »6« 175 — 185; »7« 145 — 155; »8« 115 — 120. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 287.50 — 290. Otrobi; baški 115 — 117, sremski 108 — 110, banatski 106 — 108. + Budfmpegtanflfca term'nsKa b°rx» (5. t. m.) Tendenc? mirna. Konu&: za , julij 17.76 — 17,78. I »Neue Zürcher Zeitung« objavlja iz Bratislave daljše poročilo, ki govori o velikih manifestacijah za odstopivšega ministra Sidorja. Manifestanti so vzklikali pri tej priliki: »Slovaška Slovakom!« Med pristaši in nasprotniki Sidorja je na nekaterih mestih prišlo do spopadov, pri katerih je morala poseči vmes policija. List nato nadaljuje: »Zdi se, da se za kulisami razvijajo na Slovaškem hudi notranjepolitični spori. Tako je moral na primer nenadoma prekiniti svojo predavateljsko turnejo po Slovaškem vodja zunanjega oddelka Hlinko-ve garde Mutiansky, ki je pred odcepom Slovaške od CSR vodil slovaško protičeško propagando v dunajski radijski postaji. Istočasno je vodja Hlinkove garde Mach odredil razorožitev vseh gardistov. Javna tajnost je tudi. da je za kulisami hud spor za vodstvo v gardi. Znano je. da je bil prvi voditelj Hlinkove garde bivši minister Si-dor, ki se je ogreval za naslonitev Slovaške na Poljsko. Baje zahteva sedaj veči- na gardistov, da se Sidor rehabilitira. To je nagnalo Macha, da je odredil razorožitev gardistov in čiščenje v gardi, da bi se iz-nebil vseh tako zvanih »sidoristov«. Nemški gospodarstveniki v Beogradu Beograd, 5. maja. p. V Beogradu se je zadnje tri dni mudil dr. Gerhard Ridberg, nemški zastopnik pri mednarodni trgovinski zbornici v Parizu. Sestal se je z zastopniki naših gospodarskih krogov. Njegov obisk je bil v zvezi z bližnjim kongresom mednarodne trgovinske zbornice, ki bo v juliju v Kodanju. Predsednik ju-goslovensko - nemške trgovinske zbornice Nešič mu je danes priredil obed. ki se ga je udeležilo večje število uglednih zastopnikov naših gospodarskih krogov. Postani in ostani £ian Vodnikove družbe! s ■» o K T Jutrišnje kolesarske dirke v Zg. Šiški Začetek tekem bo ob 14. ob vsakem vremenu Prijav za te zanimive vsakoletne "Her-mesove« kolesarske krožne dirke je do določenega termina dospelo precejšnje število. Da bi številni gledalci, ki se navadno zbirajo ob progi, posebno na vrhu klanca za Podutikom in pa na startu in cilju, imeli boljši pregled ter poznali nastopajoče dirkače, podajamo tu njihove nahrbtne številke: 1 Prestor Metod (Edinstvo), 2 Vidigoj Bogo (Hermes), 3 Kresovič Hinko—GMK (Kranj), 4 Špajzer Jože — KSK (Celje), 5 Setnikar Al. (Ed.), 6 Kogoj Fr. (Ed.), 7 Grabnar Fr. (H.), 8 Stingi Ivo — Pe-run (Maribor), 9 Jerneje Oto — KSK (Celje), 10 Berlič Lado (Ed.), 11 Mladovan Rudi (Ed.), 12 Kačič Jule (H.), 13 Jemc Ciril — Zarja (Jesenice), 14 Bratun Fr. — GMK (Kranj), 15 štibernik Fr. (Ed.), 16 Gračner Jožko (Ed.), 17 šibila Albin (Ed.), 18 Premk Pavel (H.), 19 Bizilj Albin (Ljubljanica), 20 Planinšek Jože KSK (Celje), 21 Gregorič Jože (Ed.), 22 Peternelj (H.). 23 Sodeč Karel — Maraton (Maribor), 24 2erjal Oskar (Ed.), 25 Krušič Salvo (H.). — Verjetno je, da bo še kaj zunanjih prijav naknadno, katerih pa za sedaj ni mogoče navesti. Opozorilo! Da bi se izognilo morebitnim nesrečam ali protestom kakor tudi diskvalifikacijam dirkačev, ki bodo od 14. do 17. tekmovali na podutiški krožni progi, se posebno motoristi in avtomobilisti naprošajo, naj se s svojimi vozili ne mešajo med dirkače. Do 14. še lahko neovirano prispejo na klanec Itakor tudi med večjim presledkom za zadnjo skupino dirkačev, t. j. 5 in tri četrt minute za prvo. Prav tako se opozarjajo pešci in izletniki, naj se drže ob robu ceste, ne pa da postajajo na sredi proge ter gledajo morda za mimovozečo skupino ali za posameznikom, kajti v istem hipu lahko privozi sledeča skupina ali posameznik in nesreča z večjimi ali manjšimi posledicami je neizogibna. Tudi gledalci po naseljih, skozi katere vodi dirkalna proga, se opozarjajo, naj pazijo posebno na otroke in živino, da bi ne postajala po cesti. Zaradi letošnjega načina vožnje, po katerem so dirkači razdeljeni s presledki v skupine, so gornja opozorila še mnogo bolj važna. Finale za prvaka LNP Jutri ob 14. na igrišču Bratstva na Jesenicah med Bratstvom in Mariborom Po visoki zmagi SK Bratstva nad bivšim prvakom LNP čakovcem se je moštvo najresnejšega kandidata za naslov prvaka LNP za leto 1939-40, plasiralo v finalno borbo za naslov »prvaka slovenskega nogometa«. Nedeljska polfinalna tekma je bila na višini nogometnega sporta v naši banovini. Moštvo Bratstva je pokazalo odličen nogomet in je s svojo odločno igro presenetilo vse športne kroge v dravski banovini. Za jutrišnjo odločilno finalno tekmo s ISSK Mariborom v nedeljo na Jesenicah vlada na Gorenjskem veliko zanimanje, saj je to prvič v zgodovini slovenskega nogometa, da se je podeželski klub plasiral v finalno tekmo za naslov prvaka LNP. SK Bratstvo, ki že od početka svojega obstoja goji nogomet, je z uspehom in napredkom svojega moštva prijetno presenetil vso športno javnost ter dokazal, da je ne samo na belih poljanah, pač pa tudi na zelenem polju kos svojemu delu in vodi kakor v smučarstvu tudi v nogometu. Moštvo Bratstva, ki bo v nedeljo nastopilo proti Mariboru, bo napelo vse sile, da si tako pribori ono mesto v našem nogometu, ki mu po sposobnosti pripada. želimo Jeseničanom naj vztrajajo in v nedeljo nastopijo z enako požrtvovalnostjo kakor so to storili proti čakovcu in odločijo nedeljsko tekmo, ki bo ena največjih doflej na Jesenicah, v svojo korist, vso jeseniško in okoliško javnost pa naprošamo da prisostvuje in podpre v tej borbi vrle nogometaše! . Ponol* «mski spored na igrišču LJubljane Grafika Moste. Ljubljana B—Hermes, Ljubljana—Moste jun. Tudi v II. ljubljanskem razredu gre za res. Jutri bosta odigrala finalno in odločujočo bitko Grafika in Moste. Od izida te tekme je odvisno, kateri od nave-den'h klubov bo prihodnje leto sodeloval v I. razredu. Po tej tekmi bosta pomerila svoje moči jun'.orski moštvi Marsa in Ljubljane, želeti bi bilo, da bi klubi postavljali v ju-niorska moštva res le juniorje, ki nimajo prilike in sploh ne igrajo v I. moštvih. Le tako bo izpolnjen namen, ki ga imajo te tekme. Tudi Hermes bo pomeril svoje znanje z B-moštvom našega ligaša. če bodo ligaški rezervati igral' tako kakor zadnjič proti Reki potem Hermes lahko r»»"'ma z uspehom. ★ V prvenstvenem tekmovanju bodo razen gornjih na sporedu še naslednje tekme: v Ljubljani: na igrišču Mladike Mladika—Slavi ja (ob 16.30), na igrišču Koro-tana: Koro tan—Jadran jun. (ob 15.45) ter Korotan—Adrija (ob 17.). na igrišču Jadrana Hermes—Moste jun. in na igrišču Reke: Reka^-Svoboda jun. (ob 10.30); v Celju: na igrišču Celja Borut—Laško (ob 15.) in na igrišču Atletika Atletiki— Jugoslavija jun. (ob 10.); v Littfi: Litija—Svoboda (ob 16.) in v Cakovcu: na igr- Gradianskega Grad-janski—Drava (ob 15.). Reprezentančno tekmo bodo igrali na igrišču SK Ljubljane v nedeljo ob 10. uslužbenci Nabavijalnih zadrug državnih železnic Ljubljane in Maribora. Moštvi, ki bosta merili svoje moči, imata v svojih vrstah odlične igrače, ki so že častno nastopali kot slovenski reprezen-tanti, več je pa med njimi tudi onih, ki se še danes aktivno udejstvujejo v raznih prvorazrednih moštvih ljubljanskega in mariborskega razreda. Zato bo tekma imela neoficielni značaj reprezentančne tekme med Ljubljano in Mariborom. Zato vabijo prireditelji vse športno občinstvo, da v čim večjem številu obišče to prireditev omenjenih uslužbencev, ki so si baš nogomet izbrali za merilo svojih moči. Tekma bo ob vsakem vremenu. Vstopnina din 3 in 5. Marsovci bodo imeli proslavo Na praznik 18. maja na nogometnem brzem turnirju Agilni nogometaši s Poljan želijo že danes opozoriti vse prijatelje nogometa na zanimivo nogometno prireditev, pokalni brzi turnir, ki ga že skrbno pripravljajo za 18. maja. Mars, ki je preteklo nedeljo sodeloval na turnirju Jadrana in tamkaj tudi zmagal, je povabil v goste vse klube, ki vodijo med prvorazrednimi v Ljubljani. Razen tega so Marsovci pripravili za ta dan še drugačen spored, ki ga pa za zdaj še nočejo izdati. Za enkrat je znano le toliko, da bodo na tem turnirju med drugim proslavili 201etnico nogometnega udejstvo-vanja svojega igralca Miodraga Doberle-ta. Turnir bo na igrišču Ljubljane. Pokroviteljstvo je prevzel ljubljanski župan dr. Adlešič, ki je poklonil lep pokal, prav tako s pokalom pa je to prireditev podprl tudi klubov predsednik dr. Milan Perko. O podrobnostih tega sporeda bomo še poročali. Moto-dirke na novi avtomobilski cesti V nedeljo, dne 14. t. m. ob 14.30 priredi Motoklub Ilirija na novi avtomobilski cesti med št. Vidom in Mednim svojo prvo letošnjo motosportno prireditev. Tekmovalna proga meri 2 km poleg zaleta in izteka, ki merita po 350 m. Vsak udeleženec ob moral prevoziti to progo v obeh smereh. Ker bo to prva motociklistična dirka na naši novi, moderni avtocesti, in sicer v neposredni bližini Ljubljane je zanjo med našo športno publiko veliko zanimanje. Posebno se pa za to navdušujejo naši sportniki-motociklisti, ki so že prijavili svojo udeležbo v velikem številu. Moto-klub Ilirija poziva vse one, ki se še niso prijavili, da to nemudoma store, ker bodo prijave v torek, 9. t. m. brezpogojno zaključene. Teniški dvoboj v Zagrebu odgoden Zagreb, 5. maja Zaradi deževnega vremena in slabih igrišč sta bili za danes določeni single partiji med Miti čem in Rangersom ter Punóeoem in Eganom v tekmah za Davisov pokal preložene na jutri popoldne. Atletski podsavez v Ljubljani (službe-beno). Po sklepu seje z dne 4. t. m. se naroča predsedstvu MO v Mariboru, da skliče za danes 6. t. m. ob 20. v hotelu Orel sestanek odbora MO in delegatov mariborskih klubov. — Dnevni red: 1. atletika v mariborskih klubih, 2. ustanovitev novih klubov in poživljenje delovanja atletike, 3. mednarodni miting v Mariboru, 5. igrišča v Mariboru, 6. slučajnosti. — Kot delegat podsaveza se udeleži sestanka teh. referent podsaveza. SK Jadran. Članstvo se naproša, da se polnoätevilno udeleži pogreba matere našega aktivnega člana g. Marna. Čas pogreba je razviden iz osmrtnice. Zbirališče pol ure pred pogrebom. Predsednik. Kadar potujejo kralji Pred odhodom kralja Jurija VL in kraljice Elizabete v Kanado Danes se bosta v Portsmouth!! angleški kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta vkrcala na ladjo »Empress of Australia«, ki ju popelje na obisk v Kanado. V Portsmouthu se bosta od kralja in kraljice poslovili ob j rincesi, prestolonaslednica Elizabeta in njena sestra Marija Rosé, kraljica-mati Mary, Gloucesterski vojvoda s soprogo in Kentski vojvoda. V Portsmouthu bodo odhajajočemu kralju tudi na slovesen način izročili ključe ondotne trdnjave. ljudi mrzlično delati že tedne in mesece prej, da niti ne govorimo o naporih, ki so zvezani z obiskom samim za vsakogar, ki se ga na kakršenkoli način udeležuje. Kraljeva prtljaga je n. pr. pravo breme za tiste, ki so zanjo odgovorni. Izbrati je treba obleke in uniforme za vse mogoče prilike, pregledati jih je treba in spet pregledati. To velja isto tako za odlikovanja in redove, ki so važen sestavni del. Za vse primere jih morajo pripraviti v dveh primerkih. Kraljevske visokosti ne potujejo nikoli brez popolne žalne oprave. Včasih je treba paziti na kakšne posebnosti. Ta ali oni vladar je odvisen n. pr. od določene diete, šef njegove kuhinje mora sporočiti vse predpise kuhinjskemu šefu gradu, ki ga bo vladar obiskal. Neki evropski vladar trpi zavoljo naduhe. Nikoli ne potuje brez lastnih blazin. Nenavadno težavo je delal sultan Abdul Hamid svojim gostiteljem. Vso perutnino, ki naj bi jo jedel, so morali zaklati v njegovi navzočnosti. Vsako jutro so zavoljo tega prinašali kuretino v njegovo sobo. Državni obiski na tujih dvorih so tako naporni, da ne trajajo skoraj nikoli več nego tri dni. Nihče bi ne mogel teh naporov dalje vzdržati. Nasprotno pa se dogaja često, da izrazijo kraljevski gostje, ko je oficialni del obiska mimo, željo, da bi ostali še nekaj časa in spoznali deželo, kakršna je. V Londonu se visoki obiskovalci v takšnem primeru, ko zapustijo Buckinghamsko palačo, preselijo v znameniti hotel Westenda. Kralj Edvard VH. je bil tu večkrat gost in tudi kraljica Viktorija ga je obiskala nekoč kot edini londonski hotel, ki je učakal to čast. Srečala se je tam s francosko cesarico Evge-nijo. Evgenija je nosila ob tej priliki najnovejšo pariško modno ustvaritev: krino-lino. Kraljici Viktoriji je ta tako ugajala, da jo je takoj naročila še zase in kmalu potem se je krinolina uveljavila tudi med angleškimi ženskami. Kraljeve visokosti na svojih potovanjih vedno plačujejo. Seveda se v splošnem same ne bavijo z denarjem. Poseben upravnik podpisuje čeke za hotjelske račune, že marsikateri hotelski ravnatelj se je moral prepričati, da ima takšen dvorni uprav, nik orlovske oči. Ta mož deli tudi napitnine, toda potujoči vladarji imajo navado, da starejšim in dostojanstvenim članom hotelskega osebja pogostoma sami izroče kakšno darilo za spomin. Kadar je kraljica Viktorija potovala po celini, ni nikoli plačevala s čeki. Vedno je imela zadostno zalogo denarja pri sebi in vsak račun je plačala v zlatu. Toda račune je tudi osebno pregledovala. Če je opazila kakšno navijanje cen, je plačala navzlic temu brez ugovora, toda dotični hotel ali trgovina sta jo izgubila kot gosta za vedno. Posebne znamke, ki jih je dala natisniti poštna uprava za obisk angleškega kralja itn kraljice v Kanadi. Zgoraj znamka s sliko Jurija VL in kraljice Elizabete; spodaj znamka s sliko princese Elizabete in Marije Rosé Za odpotovanje angleške kraljeve dvojice v Kanado so se začele priprave že pred pol leta. Pri takšnem kraljevskem potovanju, posebno če gre za državni obisk, je ves spored določen že v naprej točno do minute. Vlaki in letala morajo prihajati točno, vse teče kakor namazano. A da more ves skrajno zamotam aparat voženj, sprejemov, banketov, ogledov in drugega delovati tako brezhibno, mora množica Krištof Kolumb — svetnik ? V listu »Corriere della Sera« razpnavilja znani italijanski pisatelj Giovanni Plapini o vprašanju, da-li bodo Kolumba proglasili za svetnika. Papirni opozarja na to, da so 1. 1870. med vatikanskim koncilom predali papežu postulat. ki je govoril v prid slavnega broda rja. Takrait se je začela kamoni-zaoijsika obravnava, ki so jo pa kmalu ustavili, ker je odikritelj Amerike imel nezakonskega sina. To so smatrali tedaj za nepremostljivo oviro. Papini meni, da so se nazori o teh stvareh dandanes malo spremenili. Neki kardinal mu je dejal, da je t-reba pri Kolumbu upoštevati zadnjih dvajset tet njegovega življenja. Morda pride do tega, da bodo L 1870. prekinjeni postopek obnovili. Stroj za iztreznjevanje Na newyoräki svetovni razstava kažejo senzacionalen izu-m: stroj aiS celico za iztreznjevanje. Če se ga je nekdo napil čez žejo in ne stoji več trdno na nogah, mu je treba stopiti le v takšno kabino in spustiti kovanec v razpoko avtomata. Iz raznih cevi pričnejo potem uhajati posebni plini, ki pacienta v trenutku rešijo pijanosti. Tako trdijo vsaj ameriški izumitelji. Že po petih sekundah so se iztfcrezn'i-li baje tudi najhujši pijanci. Zanimivo je, da so stroj za iztreznjevainje lansimaii v javnost trgovci z vinom, pivom in likerjem ... Prvi vročinski val v New Yorktt Te dni je New York obiskal prvi vročinski val v letošnjem letu. Po zelo dolgi, mrzli zimi se je termometer dvignil na 26 stopinj v senci. Več oseb je postalo žrtev sončarice. Sadje spreminja značaj Sadje in zelenjava sta telesnemu zdravju ze'.o v prid to je žc sitara stvar. Da pa moreta spreminjati tudi človekov značaj, tega do danes nismo vedeli. Neki danski učenjak je prci-ikal te učinke siadja in zelenjave. Dieta z na \ ad n im krompirjem je nekega nervoznega in neodločnega moža spremenila baje v miren in odločen značaj. Beluši napravijajo človeka baje ve sitnega, korenje turobnega, hruške krepijo smisel za logiko. Sladki ananasi pa delajo boječega moža bajo celo hrabrega • • • __ Spomenik pesniku Vrshlžckemu V Pragi bodo odkrili spomenik pesniku Jaroslavu Vrchlickemu. Spomenik bo do-gotovljen 1. 1941 ter bo stal na Karlovem trgu. Pesnikov spomenik bo postavil po-sebn odbor, ki marljivo zbira prispevka ter jih bo tudi zaree izročil svojemu namenu. Šefa nemškega in italijanskega gen. štaba General von Brauchitsch (na levi) in general Pariani (na desni). Obisk šefa nemškega gen. štaba v Italiji zbuja v mednarodnem svetu razumljivo pozornost Roka pod lokomotivo Neki delavec, ki je v Cornavinu v Švici snažil iz Milana prispelo lokomotivo, je odkril grozotno najdbo. Pod strojem je zapazil človeško roko. ki je bila odtrgana od ramena. Dcslcj niso mogli ugotoviti, da-li gre za kakšno nesrečo, zločin ali samomor, kajti ostalih delov telesa k. niso našli. Poljski baloni Iz zagonetne Rusije štiri najvplivnejše osebnosti današnje Rusije. Od leve proti desni: Idanov, guverner Leningrada, Kaganovič, maršal Vorošilov in Stalin Minister E eck In skupina polkovnikov Osebnost moža, ki vodi zunanjo politiko Poljske Poizvedovalo] baloni poljske vojske na vojaškem vežbališčn Poljski zunanji minister Josef Beck pripada znameniti »skupini polkovnikov«. Star je šele 45 let in je po rodu iz nižje plemiške rodovine, ki je prebivala v Galiciji. Ko je v domačih krajih dovršil gimnazijo, je šel na Dunaj študirat narodno gospodarstvo. Cim je Pilsudski v začetku vojne ustanovil poljsko legijo, se ji je Josef Beck navdušeno priključil in je naglo napredoval. Maršalu Pilsudske-mu se je močno prikupil in je postal njegov krilni adjutant. Takoj po vojni mu je maršal Pilsudski kot polkovniku poveril vzgojo mladih častnikov v novi poljski vojaški akademiji v Varšavi. Nekaj časa nato je bil Beck tudi vojni atasé v Parizu, od koder pa je bil slednjič poklican na mesto poljskega zunanjega ministra. Vselej je užival prav posebno naklonjenost maršala Pilsudskega. Kot človeka ga znanci karakterizirajo, da je vedno eleganten in tudi kot diplomat izrazit oficirski tip, ki pa zna biti zelo svojeglav. Okretnosti in hladnega poguma mu nihče ne more odrekati. Kdo so prav za prav poljski vodilni možje, ki tvorijo slovečo polkovniško skupino? Treba je seči nazaj do pričetka svetovne vojne. Dne 6. avgusta 1914 je poljski patrioti in revolucionar Josef Pilsudski zbral armado, ki je štela celih 300 mož, in je z njo napovedal Rusiji vojno. To je bila slavna »kadröwka«, s katero se je odločil Pilsudski napasti orjaško Rusijo. Kmalu se je iz kadrówke razvila poljska legija, ki je štela 14.000 mož in ki si je zapisala na prapor, da hoče vso poljsko zemljo osvoboditi izpod oblasti onih, ki so si jo nekoč razdelili, ter ves poljski narod strniti v novo poljsko republiko. Vse tja do srede svetovne vojne so ljudje mislili, da je Pilsudski romantično navdahnjen patriot, ki pa ga bo njegova »pustolovščina« še drago stala. Leta 1916. so Nemci zavzeli Varšavo. Poljski legiji so dovolili, da se kot pomožna armada lahko še nadalje bori z Nemci zoper Ruse, toda Pilsudski je neomajno vztrajal na popolni neodvisnosti Poljske — in posle- Tekma v ljubezenskih izjavah Po lepotnih tekmah so našli nov predmet za tekmovanja: ljubezenske izjave. Na enem zadnjih večerov se je v neki pariški dvorani zbralo mnogo mladih moških in žensk, da bi se udeležili te svojevrstne tekme. Kandidati in kandidatke so stopali drug za drugim pred hladno žirijo in izgovarjali besede kakršne se pač izgovarjajo ob začetku ljubezni. Nekateri so hoteli vplivati s strastno nezadržanostjo, drugi spet s ponižno prisrčnostjo. Ko pa je šlo za razdelitev nagrad, je bila žiriji odločitev kaj težka. Kakšno mero naj bi uporabili za ljubezenske izpovedi? Gledališče ima tu svoja določena pravila, kino spet svoja, a oboja se ne dado kar tako prenesti na zasebno življenje. Sodniki so bili zato v zadregi, kateremu »slogu« naj dado prvenstvo, teatralnemu, filmskemu ali zasebnemu. Stvar bodo še proučili. dica je bila, da so ga brž odpravili v magdeburško trdnjavo. Tik pred aretacijo pa je Pilsudskemu še uspelo, da j« svojo razpuščeno legijo preosnoval v tajno organizacijo P. O. W. — (Poljska Or-ganizacja Wojskówa) — ki je podtalno nadaljevala započeto delo. Ob prevratu 1918 se je maršal Pilsudski zmagoslavno vrnil v Varšavo in postal poglavar svobodne poljske države. Legija in P. O. W. sta bili njegova prva redna vojska. Legija je bila in ostala izključno organizacija maršala Pilsudskega. Vsi njegovi najožji sobojevniki, ki so mu bili slepo vdani, tudi še nadalje obvladujejo poljsko politiko. Cela vrsta med njimi je dosegla čin polkovnikov, nekateri so seveda tudi že generali. Naslednik maršala Pilsudskega, Smigly-Rydz, ki je nekoč vodil prvo brigado legije, pa je maršal. Josef Beck, ki je bil vsa dolga leta »dedkov« poboč-nik, je polkovnik in, kakor vse kaže, stalni vodja poljske zunanje politike. Samo tisti višji poljski častniki, ki so pripadali prvim vrstam maršala Pilsudskega in so se izvežbali v kadrówki, imajo danes na Poljskem polno veljavo in njihova imena venomer srečujemo v vladi, v diplomaciji. v vojski, pa tudi v gospodarstvu, industriji in v tisku. Stari častitljivi »dzia-dek« (dedek), ki je tolikokrat hudo ro-bantil, kakor le more robantiti trden in odločen gospodar po svoji obširni domačiji, maršal, ki je kakor skrben oče vzgajal svojo Poljsko, je že tri leta mrtev. Toda njegov zgled odločnosti, junaštva in požrtvovalnosti za domovino živi dalje. Med čuvarji tega spomina pa je poleg maršala Smiglyja - Ridza po vsem svetu posebno znano ime ministra Becka. A N E K T A Knez Karel Jožef de Ligné je veljal za enega najduhovitejših mož 18. stoletja. Nekega dne ga je prosil eden njegovih pa. riških prijateljev, naj bi bil v neki častni zadevi njegov sekundant in naj bi dal za dvoboj na razpolago neko posestvo, ki je ležalo onkraj francoske meje. Knez je upravitelju posestva pisal potem z lakon-sko kratkočo: »Pripravite zajtrk za štiri osebe in obed za tri.« VSAK DAN ENA »M : eina lena! Voz, pod katerim delaš, je odrdral že pred dobre pol ure!« (»Everybodys weekly«) U WINDER: ' r ' 62 Qospod'"J£nopistä Roman o Franco Ferdinando (Avtorizlran prevod Vse, karkoli je delal, je bilo v slavo in fest habsburškega imena. Ni si hotel dati krajšati pravic, ki mu jih je dajalo ime; in prav tako resno, zvesto in vestno je hotel izpolnjevati dolžnosti, ki mu jih je ime nalagalo, tudi tedaj, kadar so bile neprijetne. Zakonska zveza z neenakorod-no nevesto je bila po habsburški hišni postavi nedopustna; možnost takšne zveze mu torej ni mogla priti na misel, ker je veljala zanj hišna postava. Bila je prav tako daleč od njega kakor misel, da naj bi šel nag na dvorni ples. O tej togosti ukoreninjenega predsodka ni Zofija ničesar slutila. Mislila je, da Franc Ferdinand ljubi skrivnost, v katero je zavita njuna ljubezen. Menila je, da ne ve, da je ta skrivnost prijateljici, ki jo ima za popolnoma srečno, vsakdanji vir tesnobe in skrbi. »Premišljuj«, mu je bila rekla. Premišljeval je. Na Dunaju, v njegovi palači, Zofija ni mogla živeti; niti za kratko urico ni mogla priti k njemu v vas. Tudi v kaki drugi hiši na Dunaju je ni mogel nastaniti; dvorne čenče so spletale nad velemestom gosto mrežo, nič, kar se je godilo na Dunaju, ni ušlo opravljivim lizunom. Dvorska drhal je bila poučena o vsakem razmerju, vedela je za sleherni nadvojvodski sestanek. Dvorska družba se je hranila z marnjami in opravljanjem, in meščani niso poznali lepše zabave mimo te, da so hlastali za čenčami z dvora. Cesarjeva prijateljica Schrattova, igralka dvornega gledališča, Je bila najbolj priljubljen predmet za razgovore. A tudi prijateljice nadvojvod so rešetali, hvalili in grajali z nenasitno slastjo, vsak je poznal njihova nagnjenja, vsak je vedel, kdaj in kje in kako pogosto se kak nadvojvoda shaja s svojo prijateljico. Franc Ferdinand, ki se je dolgo jezil, ker je bil nedavno neki poslanec v parlamentu omenil škandalno afero »zelo visokega gospoda« — s tem je meril na »lepega Otona« — nikakor ni maral izpostaviti sebe in Zofijo hudobnim jezikom. Zato ni želel, da bi Zofija živela na Dunaju, akoravno je bil srečen samo tiste dni, ki jih je mogel prebiti z njó. Iskal je rešitve tega zamotanega vprašanja svoje ljubezni. Na misli mu je bilo, da bi morala Zofija živeti kje v bližini prestolnice, to pa v najneoporečnejši okolici, tako da bi jo lahko videval, ne da bi se zdeli njegovi obiski opravljivcem sumljivi. Slučajno je prav tiste dni nadvojvodinja Izabela. žena njegovega sorodnika, nadvojvode, Friderika, ki je s svojo veliko rodbino živel v Bratislavi kot zapovednik petega zbora in poveljujoči general, iskala dvorne dame. Bratislava je bila sicer v mrzki deželi Madžarov, zato pa nedaleč od Dunaja. Med Dunajem in Bratislavo so vozili silno pripravni vlaki. Franc Ferdinand je takoj pomislil na Zofijo, ko je slišal, da bi bilo v Bratislavi moči namestiti dvorno damo. Neutegoma se je peljal k Zofiji ter ji priporočil, naj piše nadvojvodinji Izabeli. Žareč od veselja je rekel, da se lahko vsak teden po enkrat ali dvakrat pripelje k svojim bratislavskim sorodnikom, ne da bi se temu kdo čudil. Da odvrne vsakršen sum, bo igral komedijo in dvoril eni izmed mnogoštevilnih hčera nadvojvode Friderika; tako bodo mislili, da se namerava ženiti in je zaradi tega stalni gost v hiši nadvojvode Friderika. V Bratislavi bosta sicer zmerom pod nadzorstvom in priložnosti za pomenke na samem bo malo, a vendar bosta mogla vsakikrat izpregovoriti kako nežno besedo v štiri oči. Zofija je zatajila svoje razočaranje. Bolelo jo je, ker je ljubljeni prijatelj mislil, da izpolni njene sanje o prihodnosti že s tem, če spravi njo, ki ni poznal njenega častihlepja, v službo k svojim sorodnikom. Smehljaje se je obljubila, da bo takoj pisala nadvojvodinji Izabeli in vrhu tega še vpre-gla nekatere vplivne osebnosti, da izpodrine vse druge prosilke. Smehljaje se je opomnila ljubega: naj se ne vtika v to stvar, kajti nadvojvodinja Izabela je vajena spletk in že prva neprevidna beseda bi jo osupila. Priporočila mu je, naj se pelje jutri v Bratislavo na obisk, da se vsaj nekaj dni ali tednov pred njo pokaže pri sorodnikih, ki jih je doslej zanemarjal. Pametna, prečudno razumevajoča Zofija! Franc Ferdinand je bil nad njeno pripravljenostjo ves navdušen. Vedel je, da se žrtvuje zanj, saj je bilo obče znano, da nadvojvodinja Izabela ni prijetna gospa in da časih hudo preizkuša potrpežljivost svojih dvornih dam. Štel si je v dolžnost, da Zofijo takoj opozori na to nevšečnost ;odgovorila mu je. da to ni važno, važno je le, kolikokrat bo utegnil priti v Bratislavo. »Res si ljubenziva«, je dejal; »a lahko mi verjameš, da sem pripravljen na vsako žrtev in da bom rad prenašal vsakršno neprijetnost, samo da te smem od časa do časa videti.« Drugi dan se je peljal v Bratislavo Nadvojvoda Friderik in nadvojvodinja Izabela sta ga navdušeno sprejela. Mali, debeli in čokati nadvojvoda Friderik ga je hotel odvesti na lov v Šlezijo, kjer je imel širna veleposestva, in nadvojvodinja Izabela ga je prisrčno povabila, naj kar moči pogosto napravi »ta mali izlet« z Dunaja v Bratislavo. Franc Ferdinand se je muzaje se usedel za veliko rodbinsko mizo in zatrdil, da zlepa ni videl ničesar tako dražestnega, kakor je šestorica hCerà nadvojvod-ske dvojice. Izmed teh šestih hčera je bila po letih samo najstarejša, osemnajstletna nadvojvodinja Marija Kristina, pripravna za njegov načrt Lepa ni bila — to je imela po materi in očetu — a zato je bila videti pametno, bistro dekle; njenih zamišljenih, vsevednih, pikro vprašujočih oči se je hotel varovati. Med obedom in po obedu se je ukvarjal do malega samo z njo, in roditelja sta dobila vtis, da se je zanimivemu gostu vnelo srce. Pri slovesu je z vidnim veseljem sprejel vabilo, naj kmalu spet pride; nadvojvodinja Izabela je komaj utajila zadovoljen smehljaj. Ko se je Franc Ferdinand čez tri dni spet oglasil in takoj povabil Marijo Kristino na partijo tenisa, je mnogohčerna nadvojvodinja ukazala, »naj ne motijo mladih ljudi.« Zofija je dobila službo dvorne dame. Nadvojvodinja Izabela je premerila novo dvorno damo, ki je bila zelo skromno oblečena, od glave do nog in ji takoj ponudila nekaj ponošene obleke, ne misleč na to, da bi utegnil ta dar grofico ponižati. Zofija je obleko sprejela. Do tistih dob ni bil njen ljubljeni prijatelj menda nikoli opazil, da je revno oblečena. V hiši nadvojvode Friderika ni hotela opozarjati nase s siromašno obleko. Nastopala je zelo skromno in si prizadevala, da bi z ravnoduš-jem premagala neprijetnosti svoje službe. Nadvojvodinja Izabela je bila neznansko iznajdljiva in je znala vsak trenutek najti novi dvorni dami opravilo. Zofija je bila najubogljivejša služabnica svoje gospe. Enako ubogljivo se je izpostavljala muham otrok, ki se niso zavedali Bog ve kakšne razlike med dvorno damo in spletično. Z nasmejano ravnodušnim obrazom je stala ob strani, kadar je ljubljeni prijatelj prišel in ga je vsa velika rodbina s prekipevajočo prisrčnostjo pozdravljala. Skrivala je svoja zardenja in prebledenja, v prav tisti prelestno skromni drži, ki so jo pričakovali od nje, je stala pred Francem Ferdinandom, kadar je privoščil trojici dvornih dam nekaj šaljivih in ljudomilih besed. Z nepredirno vljudnim sočutjem je opazovala prizadevanja nadvojvode Friderika in nadvojvodinje Izabele, da bi bila prestolonaslednik in osemnajstletna Marija Kristina čim več sama. Iz Ptuja j— Zaprisega novoimenovanih občinskih svetnikov. Izmed občinskih svetnikov, ki so bili pred kratkim imenovani, imenovanja nista sprejela Ernest Ferdinand, posestnik in gostilničar iz Ptuja, in Sima Karel, posestnik z Brega. Vsi ostali mastni svetniki pa so v četrtek podali prisego. j— Dramsko društvo uprizori v torek 9. t. m. ob 20. v mestnem gledališču Jurčičevega »Desetega brata«. j— Nesreča. Posestnik štuberger Anton iz Bizečkega vrha pri Sv. Bolfenku je padel s svisel v globino. Dobil je hude notranje poškodbe in si zlomil roko. Zdravi se v ptujski bolnišnici. j— Serajnikov mladinski kvintet v Ptuju. Glasbena Matica priredi s sodelovanjem mariborskega mladinskega kvinteta g. Serajnika drevi ob pol 20. v dvorani Glasbene Matice godalni komorni večer. Med drugimi bodo izvajali dve slovenski in dve češki skladbi, čisti dobiček je namenjen dijaški kuhinji v Ptuju. V nedeljo 7. t. m. bo isti kvintet igral pri dijaški maši v proštijski cerkvi Pridite! Iz Murske Sobote m«— Zastopnico je poslala v zapor. Ana šarkezijeva bi morala odsedeti 7 dni pri sodišču v Murski Soboti. Zapor pa ji ni dišal, zato je nagovorila svojo dobro prijateljico Terezijo Olajevo, da je šla namesto nje v zapor. S tem bi bilo pravici zadoščeno, če ne bi prevara prišla na dan. Zdaj sta se obe prijateljici znašli pred sodiščem, ki je obsodilo Ano šarke-zijevo na mesec, Terezijo Olajevo pa na noldrug mesec strogega zapora. ms— Podtaknjeni požar. V obmejnih Prosenjakovcih v Prekmurju je nastal v gozdu Kurta Matzenauerja požar, ki je povzročil precejšno škodo. Zgorelo je približno en oral gozda. Mislili so, da je požar nastal po nesrečnem naključju, ko pa ie čez pet dni spet gorelo v gozdu istega losestnika, je bilo jasno, da je bil ogenj - obeh primerih podtaknjen. Požigalca so zsledili in ga izročili državnemu tožilstvu v Murski Soboti. Iz Gornje Radgone gr— Nov vozni red na lokalni progi Ljutomer — Gor. Radgona — Radkersburg. Z novim voznim redom, ki stopi v veljavo 15. t. m. sta uvedena na omenjeni lokalni iirogi dva nova vlaka, da bo zdaj vozilo na tej progi sedem potniških in en tovorni vlak dnevno. Iz Gornje Radgone proti Ljutomeru bodo odhajali vlaki: ob 5., 7.01, i 0.05, 12.55, 14.59, 17.44 in 20.35, prihajali na bodo v smeri iz Ljutomera v Gornjo Radgono: ob 0.19, 6.51, 8.56, 11.57, 14.49, 16.54, 19.51. V nemško Radgono (Rad-zeraburg) bodo odhajali vlaki iz Gornje Radgone: ob 9.06, 12.07, 17.04 in 20.01, obratno pa bodo prihajali iz Radgone Radkersburga) v Gornjo Radgono: ob 9.55, 12.45, 17.30 in 20.25. Vsi vlaki, ki odhajajo iz Gornje Radgone v nemško Radgono, imajo takojšnjo zvezo na glavno progo v Špilju (Spielfeldu) za Maribor, Gradec, Dunaj. Ugodne pa so tudi zveze na naši strani z glavno progo v Ormožu za Maribor, Celje, Ljubljano. Zagreb. Obmejno prebivalstvo pozdravlja ugodnosti novega voznega reda, ker se bo na ta način tujski promet na meji znatno dvignil. gr— Poroka. V župnijski cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni se poročita v ne-> i eli o znana sokolska delavca gdč. Marta Jurševa, hčerka gostilničarja, in g. Jožko Senica, brivski mojster pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Bilo srečno! ČRNOMELJ. Sokolski zvočni kino v Črnomlju pi~ed\ aja drevi in jutri popoldne ter zvečer film »Tajnosti rdečega morja. (—) JESENICE. Zvočni kino predvaja da-es in jutri v nedeljo ob pol 9. zvečer (v nedeljo tudi ob 3. pop.) velefilm »Krik ilice«. Med dodatki tudi risana šala Po-paj kot kipar in Paramountov zvočni tednik. V ponedeljek ob pol 9. uri »Razkolni-ov« (Zločin in kazen). — Sledi češki velefilm »Križ ob potoku«. (—) PTUJ. Zvočni kino Ptuj predvaja drevi ob 20. in jutri v nedeljo ob pol 19. in pol 21. film »Mala princesa«. Kot dodatek Fox o v žurnal in kulturni film. (—) RIBNICA. Sokolski kino predvaja dre-vi ob 20.30 in jutri ob 15.15 in 20.30 kra-en češki film »župnikov križev pot«. Za ■ lodatek Paramountov zvočni tednik. (—) SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes in jutri ponovno nagrajeni odlični češki velefilm »Maryša«. (—) TRBOVLJE. Celotni mešani zbor Glasbene Matice ljubljanske bo nastopil v ne-leljo 7. t. m ob 16. v Sokolski dvorani v Trbovljah. Sodelovala bosta tudi sopra-nistka Ljudmila Polajnarjeva in prof. Ma-ijan Lipovšek. Prvi del obsega izključno le Lajovčeva dela, v drugem delu pa so zastopani skladatelji: Adamič, Foerster, Koporc, Tome, Mokranjac in Slavenski. Koncert vodi ravnatelj opere, gospod Mirko Polič. Na koncert opozarjamo Trbovlj-čane, Hrastničane in Zagorčane, kakor tudi prebivalce ostalega Zasavja. Prodaja vstopnic v Trbovljah v podružnici »Jutra«. TRžIč. Kino predvaja danes in jutri v nedeljo film »Harold Loyd, profesor«. (—) Naš? *le