Štev. 33. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 10. avgusta 1928. - Leto VI. Leto VI. Izhaja TBak petek dopoldne. Issdaja. konsorcij Malega lista. Naslov: Mali liat, Trieste, ca-aella oentro 87. — Urad : via Valdlrivo 19-1X1. Odgovorni urednik : dr. L. BERCE. POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAROČNINA za celo leto 10 L., pol leta fi L., ftetrt leta 8 L. - IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol leta 12 L., četrt leta 5 L. MALI TEDNIK ZAKOVICE POSTETIAIiANE i Mali koledar. Petek, 10. avgusta: Lovrenc, mučenik; — Sobota, 11.: Suzana; — Nedelja, 12.: Klara; — Pondeljek, 13.: Hipolit in Kaši jan ; — Torek, 14.: Evzebij; — Sreda, 15.: Vnebovzetje Mar. Dev. (Veliki Šmaren); — Četrtek, 16.: Joahiin, Rok; — Petek, 17.; Hijaoimt, Julijana; — Soboto, 18.; Helena, ces. MALE NOVICE. Žrtve poklioa. Pri pomorskih vajah, ki so se vršile r pondeljek, dne 6. t. m. v vodah blizu Bo- OE2TA OGLASOV IN OBJAV ._ 'ftlne v 1 stolpcu 4 L. i 20"7o popustu, pri 10 kratni : )žti kratni objavi (pol leta) ,>ri kratni objavi (celo leto) 60% popusta. MALI OCjLASI: 80 stotink vsaka beseda v navadnem tisku ; nmstno 40 stotink beseda; z VELIKIMI ČRKAMI 50 st. beseda. J*ri stalnem oglašanju primeren popust. Strašne nevihte, nalivi in toča po celi Evropi. Po neznosni vročini, ki je vladala zadnji čas, so se začela naenkrat pojavljati huda neurja. V Nemčiji. V noči od zadnje sobote na nedeljo je divjal v okolici mesta Bamberga strašen orkan. Nebo je bilo prepreženo z grozečimi temnimi oblaki, iz katerih se je osula gosta toča, debela kot orehi. Pod njenimi udarci so se drobili korci in razsipali dimniki. Daleč naokrog so bili popolnoma uničeni vsi pridelki. Komaj vinja, je zadel torpedolovec «Missori» ju ponehala toča, je začel divjati strašen podmornico F 14 tako nesrečno, da se je vihar, ki je ruval iz zemlje drevje in ga potopila. Podmornica je ležala na dnu raznašal na stotine metrov daleč, kot da morja, ki je na tistem 'kraju na srečo samo okrog 30 metrov globoko. Podvzeti so biti z veliko naglico vsi potrebni koraki za rešistev podmornice in posadke, ki je po radiju sporočila, da živi. V torek zvečer se je posrečilo dvigniti podmornico na površje. Ko so jo odprfli, se je takoj začutil oster duh po strupenih plinih, s katerimi je bila napolnjena utopljena podmornica. Vseh 27 bi bile lahke vejice. Okrog sedemdeset hiš je vihar popolnoma odkril. Več sto ljudi je ranjenih in mnogo jih je brez strehe. Največ je trpela mestna okolica. Preplašene živali so raztrgale verige in bežale iz hlevov. V neko kmetsko hišo je udarila strela in ubila celo družino. V drugi je hudo ranila 60 letnega starca in 14 letno deklico. Vsa bližnja mesta so priskočila težko mož posadke je našlo žalostno smrt radi1 prizadeti krajini na pomoč. zastrupljenja. Vest se je naglo razširila po Trstu, v Istri in po vsej Italiji. Med junaškimi mornarji, ki so našli smrt, je tudi nekaj domačinov. Tržačani so takoj razobesili žalne zastave. Vsa dežela, sočustvuje s težko prizadetimi družinami. Škoda radi suše znaša na Goriškem, po Piccolu, okrog 80 milijonov lir. Številke so prej premajhne kot prevelike. Dv* požara ob Istem času. V nedeljo okoli polnoči je pričel goreti Turkov skedenj v Komnu. Nevarnost je bila velika, ker se poleg skednja nahaja zaloga nafte, ki jo rabi Turk za svojo elektrazno. Do treh zjutraj se je ljudem posrečilo pogasiti ogenj; medtem so prišli na pomoč ognjegasci iz Trsta. Sked nj je ves zgorel. — Ob istem času je nastal ogenj v otroškem vrtcu v Štorjah. Ljudje so se trudili, da bi pogasili ogenj, a vrtec jc kljub do tal pogorel. Politično zrel narod. Slavna francoska politična revija «Ere Nouvelle« (Nova. doba) piše, da je dr. Korošec izvrsten politik. O Slovencih pravi, da so politično zrel narod, ki je razumel, da mora delati za spravo med Srbi in Hrvati. Prav radi tega je ta majhen narod tako upoštevan. Napadena na poti z Opčine v Trat. 40 letna Marija Požar, doma iz openske okolice je bila napadena v pondeljek popoldne na poti iz Opčine v Trst. Na nekem ovinku sta skočila iz grmovja dva neznanca in preden so je zavedla, jo je eden izmed njih -udaril po glavi, da je padla na tla v nezavest. Ko je prišla k sebi, je videla, da ji manjka 245 lir denarja, ki ga je nosila s seboj. Javila je slučaj openskim karabi-nerjem, ki se jim pa dosedaj ni posrečilo najti zlikovcev. Openski zdravniki ji je obvezal rano, ki jo bo nosila 14 dni. Sedem oseb rešil in pri tem utonil. Blizu Koprivnice v Jugoslaviji se je kopalo v Dravi več oseb. Kakih šest ali sedem od njih je zašlo v globoko vodo in ker niso znali plavati, so se začeli potapljati. Trgovec Josip Šumandl, ki se je tudi kopal, jim je hitro priskočil na pomoč. Ril je dober plavač in je kmalu rešil vseh sedem. Naenkrat pa so prisotni zapazili, da je izginil on sam. Po dolgem iskanju se je posrečilo, da so ga našli in izvlekli iz vode, toda bili je že mrtev. Neurje v Benetkah. V pondeljek zjutraj je začela padati že navsezgodaj silna ploha, ki je trajala sko- ro pol ure. Nato se je nebo vjasnilo, toda okrog osme ure so se prignali novi črni oblaki. Začel je pihati močan veter, spremljan od bliskov in gromov. S silnim treskom je udarila strela v neko cerkev, toda na srečo ni ubila nikogar. V raznih drugih krajih. V K ar ni ji je v pondeljek med hudo nevihto udarila strela v neko drevo, pod katero se je zateka pred dežjem neka 36 letna ženska. Uboga žena je bila od strele popolnoma sežgana in je ostala na mestu mrtva. V nekem drugem kraju Karnije je udarila strela v hišo, postrgala z zidov in stropa omet in onesvestila moža in ženo, ki pa na srečo nista bila hudo ranjena. V okolici Verone je strela udarila v senik in ga zažgala. Zgorelo je za 25 tisoč lir sena. Ob reki Mincio je strela ubila 21 letnega mladeniča, v trcnotka ko je hotel zapreti okno. Iz Varšave poročajo, da je v karpatski Rusiji divjali strašen ciklon, ki je podiral hiše in ril drevesa s koreninami vred iz zemlje. Uničeni so vsi poljski pridelki. Med neurjem sta umrli dve osebi, mnogo je bilo ranjenih. Velike nevihte so divjale tupi po raznih drugih krajih Evrope. Poročilo o poleta na severni tečaj. Nobile in njegovi tovariši so doma, vsak v krogu svoje družine. Prva želja vsakega izmed njih je bila, da gre k. svojim domačim, da zopet vidi svojo mater, sestre in brate, da stisne rolko svoji ženi in da pritisne na prša svoje otroke. Edini Mariano je moral zaenkrat ostati še V bolnišnici tam daleč na severu. Zdravniki so izjavili, da bi bila prišla zanj rešitev že prepozno, če bi bil ostal na ledu še 12 ur. Kmalu po svojem prihodu so bili Nobile in tovariši drug za drugim klicani v Rim, kjer so morali dati vsaik zase natančno in podrobno poročilo o vseh do-godljajih, 'ki so sc odigrali na severnem ledu. Pismeno poročilo je poslal v Rim tudi čehoslovaški znanstvenik, profesor Behounek. General Nobile ge izjavil, da je polet na severni tečaj kljub nesrečnemu koncu prinesel mnogo znanstvenih uspehov. Ohranjeni so v celoti zapiski Italijana Pontremolija, Šveda Malmgreena in Čeha Behouneka, kakor tudi več fotografičnih slik in del filma. Drugi del filma so morali porabiti za 'k.urjavo, ker jim je že zmanjkalo lesa od razbite ladjice. Iz Mehike. Vlada najhujšega preganjalca katoliške cerkve, Callesa, je skušala na vse načine dokazati, da so bili katoliki sodeležni pri umoru novoizvoljenega predsednika, generala Obregona. Seveda se ji to ni posrečilo.. Nedolžnost mehikanskih katolikov je dokazana popolnoma jasno-. Okraden Amerlkaneo. V Benetkah so ukradli ta teden neznanci bogatemu Amerikancu iz žepa 5000 lir. Imel je srečo, da niso vedeli za žep v spodnjih hlačah, v katerem je nosil bogati stric lepo svotico 100 tisoč lir. Stralna železniška nesreča v Ameriki. V Združenih državah v pokrajini Illinois sta trčila dvat vlaka s tako silo, da sta oba skočila & tira in je bilo. več vagonov popolnoma razbitih. Iz razvalin so privlekli dosedaj 7 mrtvih. Ranjenih je čez 200 oseb, od teh 56 težko. Ponesrečencem je šel takoj na pomoč posebni vlalk. Ponesrečenlpoletgčez ocean.’ Poljska letalca Kuhala in Idzikowsiky, ki sta pretečeni teden odletela iz Pariza proti Ameriki, sta padla z letalom v morje. Na srečo je bil v bližini nek parnik, ki jih je rešil in prepeljal na Portugalsko. Letalca izjavljata, da bosta naredila še en poizkus za polet preko Atlantskega morja. Iskanje ponesrečencev, ki so ostali na zrakoplovu Italija. Ladja Braganza, ruski lomilec ledu Krasstin in dva italijanska, zrakoplova iščejo dalje ponesrečence, ki so ostali na zrakoplovu «Italia». Nadaljuje se tudi iskanje Amundsena. -Feirarin Jn Del Prete. Italijanska letalca Ferrari n in Del Prete, ki sta preletela brez vmesne postaje dolgo pot iz Evrope v južno Ameriko in tako dosegla nove letalske rekorde, sta pustila svoje pokvarjeno, letalo in z drugim odletela v glavno mesto Brazilije. Ljudstvo v Bio de Janeiro jim je pripravilo slovesen sprejem in jih je imenovalo za svoje častne občane. Bog jih začenja opominjati. V Mehiki, se vedno množijo potresne nesreče. Od sobote na, nedeljo je bilo 50 močnih potresnih sunkov. Več vasi je razdejanih in mnogo ljudi ranjenih. Solnčarlca v Ameriki. V Združenih državah severne Amerike je umrlo v enem samem dnevu, to je minulo nedeljo, radi vročine 43 ljudi. Bogastvo Italije in njenih prebivalcev. Vse narodno bogastvo Italije znaša po cenitvah prof. \f ort are 400 milijard lir, dohodki 85 milijard in davki 20 milijard lir. Povprečno bogastvo., ki odpade na enega državljana v Italiji, znaša polovico toliko kot v Nemčiji, eno tretjino od francoskega in angleškega in eno petino od poprečnega bogastva, ki odpade na vsakega državljana Zedinjenih držav sev. Amerike. Podatki o davčnem bremenu poročajo, da so davki večji samo v Angliji. Senator PaoJucci di Ga l boli ugo varja profesorju Mortari in pravi, da ima Italija mnogo občutnejše davčno breme nego Anglija. Umor v Zagrebu. Minulo nedeljo je prišel v Zagreb urednik lista «Jedinstvo» iz Beograda, Vlada Ristovič. Pri kosilu v restavraciji Kolo so ga nekateri prisotni spoznali in se začeli ž njim prepirati radi proti-hrvatskega pisanja njegovega lista. Od prepira je prišlo na palice in le s težavo se je Bistoviču posrečilo, da je ubežal. Toda nič mu ni pomagalo, kajti malo poznaje je oddal proti njemu na ulici neki železničar Sunič sedem strelov, ki so povzročili takojšnjo smrt. Ranjeni sta bili od strelov tudi dve drugi osebi. SkladiSče streliva je zletelo v zrak v Bomundji blizu Bukarešte. Več kot pol ure so bobnele eksplozije granat in drugega streliva.. Ogromna vročina je dolgo onemogočala gašenje. Kaj se je zgodilo s stražami, se ne ve. Smrtna nesreča v nabrežinskem kamnolomu. V torek zjutraj je stroj za dviganje kamenja zmečkal delavca Ivana Blažico, iz Gabrovice. Ponesrečenec je bil takoj prepeljan v tržaško bolnišnico, 'kjer pa je kmalu izdihnil. Štefan Radič težko bolan. Zdravstveno stanje Štefana Radiča je zelo slabo. Ob njegovi postelji se posvetujejo zdravniki iz Zagreba, Belgrada, Dunaja in Monakovega. Za njegovo zdravje se je brala v Zagrebu posebna maša, ki ji je prisostvovala velika množica ljudi. Železniška nesreča. Dne 27. julija se je zgodila v Novem Vrbasu velika železniška nesreča. Osebni vlak, ki prihaja iz Budimpešte, je zavozil na tir, kjer je stal tovorni vlak. Vlakovodja osebnega vlaka je zapazili pretečo nesrečo toda bilo je ze prepozno. Vlakovodja in en kurjač tovornega vla- ko sta ostala na * mestu mrtva, drugi I državo kakor vse take, 'ki se jih poshi- kurjač pa je bil težko ranjen in je kmalu žujejo spretni agenti, je izmišljena. Vpra- potem umrl v bolnici. šanje agentov proučuje vlada in prav pred dnevi je bil naznanjen ukrep, ki omejuje delovanje teh ljudi in določa, da sme imeti vsaka paroplovna druba le določeno število agentov. Čisto pravilno. Na drugi stran’- je vlada tudi odpravila vse olajšave glede izdajanja potnih listov prav zato, da omeji izseljevanje. Torej? Ostanimo doma! JSe v Ameriko ! Iz Tomaja na Krasu smo prejeli to-le pismo: Dragi Mali list! Prosimo te, da se informiraš natančno o naslednjem: Pri nas hodijo Okoli agenti dveh paroplovnih družb (imena na razpolago) in siliijo ljudi v Južno Ameriko. Bazloge navajajo sJode-če: Argentinska in naša država sta napravili pogodbo, na podlagi katere mora preskrbeti naša država argentinski 6000 delavcev za delo na argentinskih železnicah; delavci morajo biti iz Julijske Krajine. Kdor nima dela, ima sedaj lepo priliko. Potni list preskrbimo mi in vi nimate nič težko>č radi tega. Zasluži se od 45 do 56 lir dnevno za sedemurno delo. — Talko in podobno govore. Dragi Mali list, povej nam, kaliko je na tem resnice. Iz naše občine se namerava izseliti nad 50 fantov. Mali, list odgovarja: Ne v Ameriko 1 " Vest o pogodbi med našo in argentinsko Mesečnik usmrčen od električnega toka. V nedeljo je postal žrtev mesečnosti inženir Branko Pilar in Sušaka. V spanju-je hodil po kornižu tretjega nadstropja in se pri tem prijel za električno žico. Takoj je padel na tla, usmrčen od močnega električnega toka. Dr. Korošec na vladi. Odkar ,je slovenski narod na svetu, se že nii zgodilo, kar se je te dni dogodilo v Belem gradu, glavnem mestu jugoslovanske države: dr. Anton Korošec, predsednik Slovenske ljudske Stranke,, jo postal predsednik ministrov. Da je jugoslovanski kralj baš drja Korošca imenoval za prvega ministra, je kaj posebnega, ako pomislimo, da je Anton Korošec priprost katoliški duhovnik, a je v jugoslovanski državi večina državljanov neikatoiiške vere. Dalije pomislimo, da je Anton Korošec voditelj ene izmed najmanjših strank v parlamentu. Največjo veljavo pa spoznamo, aiko pomislimo, da so liberalci skozi 10 det neprestano1 grdili Slovensko ljudsko stranko kot proti-državno stranko, ki ima na srcu dobrobiti jugoslovanske države, ampak samo interese svoje klerikalne stranke. To obrekovanje so dan na dam delali slovenski liberalci na Kranjskem. Vse, kar je na Kranjskem tako imenovanega naprednega, liberalnega, vse je imelo tam velik cilj, da bi slovenske katoličane pokazali v Belem gradu pri najvišjih krogih kot nezanesljive elemente. Kako pa je prišla do spremembe ? Laž in obrekovanje ima kratke noge. Desetletno delo vanje Slovenske ljudske stranke v državi in delovanje njenih voditeljev je pokazalo pred vso javnostjo;, da je ta stranka, kar se poštenja tiče, prva stranka v državi, prva po delu, prva po obsežnosti programa. Njeni voditelji, ki so bili že v vladi, -so šli iz vlade vedno čisti, nikogar se ni oprijel denar. Najvišji faktorji v državi so spoznali, da je Slovenska 'ljudska stranka vsega spoštovanja vredna. Obenem pa je vsa poštena jugoslovanska javnost bila priča skozi deset let, kako je baš tista stranka, ki je neprestano blatila katoliško stranko, sama bila kar največja škodljivka cele države. Saj je znano, 'kako so kranjski liberalci za ljudstvo «skrbeli». Znano je, da so iz Jadranske in ogromne Slavenske banke odnesli milijone in milijone, tihotapili v avtomobilih nekolekovane bankovce in tako državo ropalil. Pri obeh bankah je bilo slovensko ljudstvo oškodovano za okoli 500 milijonov. Taka dejanja so najvišjim činitelijem odprla oči in so spoznali,, 'kje je poštenje, kje ga ni. Tako- je prišlo, da je dobil slovenski duhovnik dr. Krošec prvo mesto v državi. Za poStenje in red. V parlamentu, ki mu Jugoslovani pravijo »skupščina, je dr. Korošec povedal, da bo njegova vlada skrbela predvsem za red, poštenje in naglo poslovanje v državni upravi. Podkupovanje državnih uradnikov mora izginiti; držva-ni uradnik je dolžan postreči pravtako kmeta kakor gospoda in če mu kdo hoče dati kaj pod roko, ne sme sprejeti. Da pojde delo bolj od rok, dobijo deželni odbori več oblasti. Tako ne bo potreba, da potuje vsaka prošnja v Belgrad, ampak bo rešena že v Ljubljani, v Mariboru ali v Zagrebu. Država bo napram vsem narodom pravična; Slovenec, Srb, Ilrvat, vsak dobi svoje pravo. Razgrajači v Zagrebu. S poštenim delom hoče Slovenec Korošec pomiriti razburjene brate na tej in oni strani Save. A hudič se boji sonca. V palači nekdanjega deželnega zbora (sabora) v Zagrebu se je zbralo 75 poslancev, pristašev Radiča, Pr i bi če vi č in žerjava in se zareklo, da ne pojdejo več v Belgrad, j dokler dr. Korošec ne odstopi. Mi ne priznavamo' sklepov belgrajskega parlamenta in nove vlade in če bo treba, bomo kmete naščuvali, da ne bodo plačevali davkov. Na duhovnika Korošeca niso posabili in eden izmed Radičevih poslancev je zaklical proti Belgradu: Far je, s papežem in z drugimi državami je v zvezi, državo vam bo prodal! Pa se blato ni prejelo več belgrajskega obzidja. še «Piccolo» je po naše zapisal o teh gospodih: Dosti kokodakanja, malo jajc. Niti osem dni niso bili skupaj v Zagrebu slovenski liberalci, radičevci, in Pribi-čevi orjunaši, pa že so se skregali za komando. Radič je bolan, a Hrvati ne marajo Srba Pribičeviča'za komandanta; niso še pozabili, da so njegovi policaji pred leti vlekli Radiča iz luknje, kamor se jim je skril. Naš stari znane Trumbič bi rad stopil na Radičevo mesto. Radič niti ne ve, kako se že sedaj trgajo za njegovo kožo. Kakor veter piha. Najbolj mučen je položaj Pribičeviča in slovenskih liberalcev. Trobiti na dve trobenti hkrati ni lahko. Ena mora peti obrnjena proti Zagrebu: Živela hrvaška republika! Druga proti Belgradu: Živela velika Srbija! Enkrat so trobili: živel srbski centralizem, udri Radiča in njegovo republiko! Danes: Živel hrvaški sabor, živela hrvaška republika! V Belgradu so .sprevideli, da to ne more biti pošteno delo in Pribičeviču ter slovenskim liberalcem očitajo, da so izdajavci. V Zagrebu se Pribičeviča bojijo, a Belgrad ga ima za izdajavca. Slovenski liberalci sami ne vedo, kako bi' se skobacali vsaj malo bolj na vrh. O njih več nikdo ne govori. Rečeno je bilo, da se bodo ločili od Pribičeviča in Radiča da ne zgubijo patenta na patriotstvo. Delo kmečkih strank. A danes veže vse te ljudi, žerjavovo in P ribiče vice VO' frakarsko gospodo s Seljakom Radičem in z zagrebškimi Židi, edino sovraštvo in. strah pred Koroščevo vlado, ki se bori za red in poštenje. Kjer je poštenje in red, tam ni «kšefta» s kmetom. V tem grmu je zajec. V sedanji _________PODLISTžjg.____________ Planinska gora Romarska cerkev na Planinski gori bo obhajala čez pet let svojo tristoletnico. Sezidana je bila leta 1633. Zidail jo je cerkniški župniki Cimerman v čast Mariji, pribežališču grešnikov. Stala je pa že poprej na tein mestu kapelica Matere božje. Pobožna pravljica ve povedati, da sta v davni preteklosti dva gro-fiča zasledovala gozdno zver in zašla tako globoko v tenmi les, da nista več vedela poti nazaj. V velikem strahu begata več dni po goščavi in storita obljubo postaviti Mariji v čast lepo 'kapelico, ako srečno prideta domov v svoj gracj. Kar se oglasi ptica na visoki smreki in tako milo in sladko zapoje, da grofiča vsa omamljena poslušata ptičji glas. Rada bi ptico pevko od blizu videla, zato se oprezno bližata drevesu, — toda ta hip ptica zgine in se daleč proč na drugem kraju znova oglasi. Mladeniča hitita za njo, — ko pa sta že prav blizu nje, zopet pevajoč zleti dalje. Ptica ju s svojim sladkim petjem srečno privabi iz temnega gozda na (kraj, kjer stoji cerkev Matere božje, odkoder sta v daljavi ugledala svoj grad. Zvesta dani obljubi, sezidata/ lepo Marijino kapelico. Odkar je cerkev na italijanski zemlji, j c oskrbovana od sosednje studenske župnije. ■V tem času se je naredil nov zvonik. Ogrodje je bilo narejeno že pred vojno in je čakalo rešitve v Logatcu. Prišla je vojna vihra in je delo zavlekla. Stroški so znašali 150 tisoč kron. Tudi del strehe je bil slab, zatekalo je že v cerkev, zato jo je bilo treba prekriti, kar je zopet stalo 10 tisoč lir. Za vsa ta dela je bilo treba vzeti posojilo, ki še ni pokrito. Tafko je sedaj cerkev obvarovana pred vremenskimi nezgodami vsaj za nekaj let, dokler ne pride na vrsto še poprava ostale strehe. Letos smo cerkev še nanovo poslikali. Ne s slikami, za to smo prerevni-, ampak z raznimi okraski, kolikor se je pač moglo. Da je bilo to mogoče, se imamo zahvaliti raznim dobrotnikom. Daroval je 'knez Hugo \Vmdischgraetz dva tisoč lir, lesna družba Solabsa v Trstu dva tisoč lir, njen ravnatelj Alfred Koer-bol, gozdni- nadsvetni|k, pa petsto lir. Za te velikodušne darove se cerkveno pred-stojništvo najudarnejše zahvaljuje. Ime- vladi sta zastopani dve res kmečki stranki, Slovenska in hrvaška ljudska stranka, ki hočeta kulturno in gospodarsko povzdigniti kmeta in ga rešiti iz kapitalističnih in židovskih krempljev. Močna država je tista, ki sloni na močnih kmetijah. Edino ti dve stranki imate danes v Jugoslaviji jasen in izdelan gospodarski in socialni program, ki sloni na krščanstvu; edino ti dve stranki ženejo naprej ideje, katerim se morajo voditelji in poslanci ukloniti. Ti ne smejo iskati lastne osebne koristi, ampak morajo delati za stranko in skupnost. Take stranikie bodo živele. Kdor obrača zastavo po vetru v skrbi, za svoj lasten trebuh, kakor delajo slovenski liberalci in Pribičevič, la ne pride daleč. Če pomislimo še, da ima za Radičevo stranko Hrvatske ljudska stranka največ pristašev med kmeti, lahko rečemo, da bosta ti dve stranki s pomočjo velikih srbskih strank rapravili red v državi in pomirili Hrvate. Nettuuske konvencije. Kaj pomeni ta beseda? Nettuno je mesto v Italiji, kjer sta se pred leti italijanska in jugoslovanska vlada domenili ali dogovorili o- nekaterih skupnih zadevah. Po naše bi se »Nettunske konvencije/) reklo »Dogovori v Nettunu« ali »Nettunski sklepi«. Kako je prišlo do nettunskih sklepov 1 Potem, ko sta se pokojni Pašič in načelnik (italijanske vlade dogovorila v Rapallu, kjer sta se obe vladi pobotati glede mej, je ostalo še precej drugih prašanj odprtih. Pa je Pašič rekel: «Veš kaj, italijanska vlada, o mnogih drugih rečeh se bova dogovorila v Nettunu«. No, dobro, je odgovoril italijanski minister. In tako so se 20. julija 1925. sešli zastopniki obeh vlad v Nettunu, majhnem mestu pri Rimu, kjer so se naredili razni sklepi. Kaj so se dogovorili? Prvič: kako, v kakšnem denarju se bodo izplačevali dolgovi teh in onih državljanov med sabo. Pa so sklenili: za eno avstrijsko krono se bo dalo 25 jugoslovanskih par ali stotink. Drugič: kako se poravna škoda obeh narodnosti na Reki ob raznih izgredih. Kako se poravna škoda, ki je bila povpročena jugoslovanskim državljanom, živečim v Trstu. Tretjič: medsebojno varstvo gozdov ob meji. četrtič: socialno zavarovanje delavcev tu in tam. Petič: ureditev raznih prašanj na Reki 'kot na primer razdelitev arhivov, ker se je mestno reško okrožje razdelilo med obe državi; rešitev državljanstva reškdh stanovalcev. Šestič: rešitev nekaterih manjšinskih prašanj Reke, kakor: jugoslovanski optanti na Reki naj uživajo iste pravice kakor italijanski v Dalmaciji; ti smejo zasebno in uradno rabiti slovanski jezik, kakor Italijani v novana lesna družba je že leta 1926. darovala za takratno popravo 1735.65 lir, s tem da je darovala les za delo. Zvonove je imela romarska cerkev tri. Dva je vzela/ avstrijska vlada, eden pa vabi gornje Planince v zvoniku sv. Roka k molitvi. Vlada je pripravljena preskrbti nam sedaj dva nova zvonova, proti odškodnini 955 lir, kar je malo v primeri s stroški, ki bi jih imeli, če bi jih naročiti sami. Iščemo dobrotnikov, 'ki bi nam z blagohotnimi prispevki omogočili nabavo zvonov, če jih bo morala cerkev sama plačati, še dolgo ne bodo vabili romarjev na Planinsko- goro. Cerkev je imela tudi svoje orgije, od katerih sameva sedaj le še omara. Pri shodih rabimo mat harmonij, |ki ga vselej prinesemo na Goro. Pri cerkvi je tudi cerkvena hiša, ki naj bi služila v romarske namene in vodnjak, da si pogasimo žejo, ko pridemo žejni in trudni na Goro. Žejo nam gasijo tudi krčmarji, ki pridejo ob shodih in Vipavci, ki nam pripeljejo vsakovrstnega sladkega sadja. Eni in drugi pa naj med službo božjo ne prodajajo, da ne bodo ljudi zadrževali zunaj cerkve in si s tem nakopavali tujih grehov. Dalmaciji; rešeno je prašanje slovanskih odvenikov na Rekii, kakor italijanskih v Dalmaciji, pravica slovanskih šol na Reki/ kakor italijanskih v Dalmaciji; ureditev nepremičnin obeh narodnosti na meji; ureditev turistovskega prometa na meji; postopanje s posestniki, ki imajo posestva to in onstran meje; zagotovitev pravoslavne verske občine v Trstu in v vasi Peroj v Istri. Nadalje: urejeno je, kako se bodo zmenjale še vedno nezamenjane krone v Dalmaciji in v Zadru. To so glavne točke nettunskega dogovora. Kaj potem ? Zastopniki obeh vlad so te dogovore podpisali in vladi sta se obvezali, da bosta čimprej predložili dogovore parlamentoma v odobritev. To jo Italija storila in od tedaj tir j a od Jugoslavije, da moško besedo tudi drži. Jugoslovanska vlada pa še do danes tega ni storila. Vzroki so bili različni, prvi pa notranje homatije, ker je opozicija v parlamentu vedno nasprotovala nettunskin dogovorom, češ, okI dogovorov ima le Italija korist, Jugoslavija pa ne. To zlasti trdi liberalna Pribičevičeva skupina. To vpitje Pribi-čevo/ je pa nečedno, ker nettunski dogovori so se sklenili, ko je bil Pribičevič v vladi in je on takrat dogovore odobril. Kdo tirja odobritev nettunskih dogovorov ? Prvič, kakor smo že rekli, naša italijanska- vlada. Drugič čast vsake vlade, da dano besedo drži. Tretjič prebivalci na meji, ki v marsičem trpijo, na primer Dalmatinci, lci' imajo še vedno nezamenjane avstrijske krone, četrtič evropske Vlade. V prvi vrsti gre za Angleško, kjer je jugoslovanska vlada prosila za posojilo. Gre za posojilo več tisoč milijonov lir, ki bi jih Jugoslavija rabila za javna dela, itd. Angleži pa ne dajo denarja, ako ne vidijo, da je na Balkanu mir. Tako je umljivo, zakaj je jugoslovanska vlada neitlunske dogovore predložila parlamentu v odobritev. Upamo, da smo bravcem s tem pojasnil nim člankom glede nettunskih konvenciji ustregli. Napoleon im žensko. Za časa francoske revolucije je bila navada, da so imeli vojaki, posebno pa častniki s seboj žene. Ko je Napoleon prevzel vrhovno poveljstvo francoske armade v Italiji, so se razmere takoj oprc-menile. Izdal je namreč sledeče povelje: ženske, 'ki jim vrhovno poveljstvo ne izda posebnega dovoljenja za bivanje pri armadi, morajo v 24 urah zapustiti vojake. Tiste, ki bi zapovedi ne poslušale, bodo namazane s črno barvo in dve uri izpostavljene. Posledice so se poznale takoj: v strahu pred kaznijo so vse ženske zbežale. Shodi so sedaj štirje na leto: Veliko- nočni in binkoštni pondeljek, velilki šmaren in nedelja po malem šmarnu ali praznik Marijinega imena. Ta dan je poglavitni romarski shod. Prejšne čase je bil ta shod na Planinski gori daleč naokoli' znan in obilno obiskan, tako da so imeli spovedniki, pa tudi drugi obilno žetev. Marija, »Pribežališče grešnikov« jih je mnogo vzela pod svoj materinski plašč. Tudi sedaj vidimo ob takih prilikah romarje od vseh strani. Navadno je dovoljen prost prehod čez mejo. Lopo je poslušati romarje, kako prepevajo ma-rijine in druge pesmi celo noč. Vrsti se skupina za skupino, kosajo se, kdo bo lepše zapeli. To so naši slovenski Marijini tabori. Krfko je poslikana romarska cerkev, pridi pogledat, dragi Marijin častilec, na Veliki šmaren, ko damo ,na kratko ostriženo in s torbico v roki. Tui človek bi mislil, da je to soproga p rezidenta z Amerike, ali vsaj 'kakega industrijca, pa je žena navadnega delavca. Kako morejo to gledati pobožni stariši! Sploh je mladimi' oblečena vse preveč po modi. artviže. Iz. Artviž Vam moramo poročati nadvse žalosten pa tudi zanimiv dogodek. Umrl je tukaj 14. julija Angelj Škerjanc, mlad mož 40. let. Približno pred poldrugim letom mu je umrla žena na porodu, malo dete pa je ostalo živo se nekaj mesecev. Po>kojni Angelj ni bil že od vojne sein nič kaj trdnega zdravja. V ponedeljek je šel še kosit. Ko mu je prinesla sestra pokojne žene zajutrk, ji je rekel, da ne more jesti, da ga trese mraz. Šel je domov v posteljo in drugi dan so ga peljali k zdravniku. Ta mu ,ie odsvetoval, da je škoda vseh stroškov. Bolnik je zahteval nato duhovnika, kateri je tudi prišel ter mu podelil sv. zakramente. Zanimivo je, da se je dan pred smrtjo poročil cerkveno in civilno s sestro pokojne žena. Pokojni zapušča mlado vdovo, ki ni bila poročena niti 24. ur, tri male otroke in 80 letnega starega očeta, ki bodo vsii največje sirote. Pokojni je bil priden in skrben gospodar, vzor vsej vasi. To je pokazal njegov pogreb, ki se je vršil v nedeljo zjutraj pri obilni vdeležbi ljudstva. C. g. župnik je imel pred hišo žalosti do srca segajoč nagovor talko da je vse plakalo. Ti, blagi Angelj, počivaj v miru pri sv. Štefanu v Brezovici in prosi Vsemogočnega za svoje sirote, ki ne bodo našle nadomestila. ŠMARJE. Že dolgo časa se nismo nič oglasili. Kadar pa se oglasimo, povemo vse slabo. Kakor drugod, talko je tudi pri nas velika suša. Ves pridelek je uničen popolnoma in ni upanja da bi se kaj pridelalo. S strahom gledamo v bodočnost! Edino upanje naše je, če bo kateri s kakšnim krampom zasluzil za sol. Ali še premalo nas Bog tepe, zaslužimo! Naš gospod župnik, so dve nedelje, eno za drugo oznanili procesije za dež. Eno v Čel.]e, drugo v 1’odstenje. Pa da niso ženske kazale pati, ne bi niti bedeli kam. Le par stričkov je šlo pred njimi. Nekateri so djjili, če bo n« d< ugo dež padal, bo tudi na moje. Eni so še celo vozili in kosili te nedelje, kakor da bi ne bilo drugih dni v tednu, ali pa da bi bilo slabo vreme. Najbolj žalostno pa j,e, da sta dve ženski 3 nedelje zaporedoma želi zjutraj in popoldne. Še celo tisto nedeljo ko je bila procesija v Podstenje, so šle prav blizu cerkve žet in se vpričo Boga norca delat iz praznika. Sramota takim frajlam, ki dajejo slab zgled milašim, im talkini staršem, ki puste da njih otroci ob nedeljah delajo. Ali ne vedo, kaj jih čaka? Namesto: da bi jih poslali v cerkev, pa na njivo služit profuin in lakaste šolence Sramota! Nedelja je Gospodov dan, pa ga skrunijo in delajo več greha kakor vse dni v tednu. Opravljajo se vsakovrstna dela in to delo- je spremljano z grdo kletvino, da se pametnemu človeku kar studi. Zivkaj se ne bi obrnili rajši na kaj lepšega in potrebnega, da bi bilo vsem v 'korist? Ali seje živinoreja obnesla? (Dopis iz trnovske okolice) Ker je ravno, v teh dneh naša živinoreja vzbudila veliko zanimanja in splošnega obravnavavja, hočem glede tega tudi jaz napisati par vrstic. Prvi se je oglasil in podal račun o dobičkonosnosti živine neki razumen živinorejec, nato pa so se oglasili še razni drugi. Ugovarjali so njegovemu računu, ker je polklaizal, koliko je živinoreja zgubnosna. Ako bi računal pri nas, bi sklenil račun šo z mnogo večjo zgubo. Računal je od ene krave 1200 1 mleka n» leto, medtem ko pri nas ne bi niti tegai dosegel. Čudno, da trdi g. J. Furlan, da krava doprinese letno' 3000 1 mleka, ko se je sam izrazili, da je preraičunail in dobil povprečno 1100 1 na leto od ene krave. Niti toliko ga nima vsaka. Veliko krav je namreč zapadlo raznim boleznim. Nadalje računa mleko po L 1.— 1. V Trnovem, kjer je ena najboljših blekaru, se plačuje mleko po 0.G0 do 0.90 stotink za 1, kakor je pač mastrno, kar mlekarna plačuje po tolšči. . Poznani gospodarja, kateri ima 5 krav. Sara. je povedal, da ni imel v dveh letih niki toliko od njih, da bi z dohodki plačal davke. Iz tega je razvidno, da živinoreja v resnici silno propada. Ako se ne bo poboljšala kupčija z mlekom, maslom in sirom, bo kmet prisiljen opustiti živinorejo. Ozrimo se v letošnji pridelek sena: povsod silno skromen,, obave sploh nič. Seno bo drago, živina pa silno poceni, ker bo kmet prisiljen prodajati jo. Da bi kmet seno kupoval, pa je naravnost nesmiselno. Ako bi naložili glavnico, Ju jo imamo v živini, v hranilnico, bi imeli mnogo večje koristi, kot jih sedaj doprinuša živinoreja. A. /. Veliha zaloga mrtvashih predmetov. Kompletne pogrebne opreme: I. razreda od 300 lir naprej IL n , 200 „ III. „ „ 100 „ pogrebi otrok od 25 lir naprej. t. SAKSIDA ■ DOltNBERG 3. NOVA VERA. Ob Bodenskem jezeru v Švici se je pojavila nova vera, ki uči sledeče: Ti trpiš na svetu, se mučiš in zastonj iščeš odgovor na vprašanje odkod si in kakšen je tvoj namen, iščeš, iščeš, pa ničesar ne najdeš. Vsa ta vprašanja lahko rešiš na drugi način, ki je popolnoma enostaven — tvoja prebava ni v redu. Jejj na drugi način kot si jedel dosedaj, dihaj drugače kot si dosiedaj dihal in kmalu se boš popolnoma drugače počutil in drugače mislil! Kod vidimo, so našli pristaši te nove verske struje v loncu rešitev vseh verskih vprašanj. Njih zakoini predpisujejo trikratno dnevno jed: ob desetih, opoldne in ob šestih zvečer. Pred jedjo morajo telovaditi in sicer eno uro. Najprej telovadijo moški, potem ženske. Ko telovadi žena, mora mož peti, ali igrati na kak inštrument. Kosilo sestoji iz čaja in lubenic (angurjev), potrošenih z ovseno plevo. Za večerjo je navadno salata in čaj brez sladkorja. Zelo enostavna je ta rešitev, to je res. Tudi bodo pristaši te nove vere lahko precej prihranili, /ker ne poznajo ne zabele, ne olja, ne Špeha, pa tudi sladkorja ne. In še ena novost je pri tej novi veri. Dosedaj je ponavadi žena godila' in mož plesal, oni pa so to obrnili. Samo ena nevarnost obstoji, da se jim ne bi namreč ovsene pleve zaletele, kar bi imelo skoro gotovo za posledico propadanje nove vere. Deseti brat v Cerorem v Brdih Včkrat sm šlišu anu brov u Malem listu odi Brd. In sem si mislu: de či bi ble te Brde? In sem si reku sam med sabu: Jast kut Deseti brat, ki sm biv po svitu jen de b ne znov za Brda. In v nadiju sm si napravu na rajžo. Veselo je pisku culi pruti Griči, tm sm najdu prijatelja Tineta, ki se poznamo še od vojaških času. Sm ga lapu po zdravu anu potle smo šli pruti Cruvem. Po cesti sm n ju Crovci, so žegnali štacjunne prej ncrle. In sm šou pruti Krhišči, sm sraču par mamic, gladele mi so, ki rni niso poznale, sm jih pozdravu anu sm jih prašu, kam grajo. So rekle, de grajo domu, da so ble na plesu. Mi so rekle dc morejo jiti usi plast, de plašje za dež. Potle sm ju udaru tudi jest pruti plesu in ris sm vidu puhno ledi. Plašali su za dež. In pupe mi so taku gladale, da sm mislu, da se kaka namnrira na me. Taku je blo v Crovem. Melioracije. Na eni izmed zadnjih sej je ministrski svet sklenil pospešiti izvajanje melioracijskih del (izsuševanja močvirne zemlje, reguliranja potokov in rek, namakanja suhih krajev i. t. d.). Iinillll llllllll nillllllllllllllUIIII!ll!lllllllllllllllllllllll!lllll!ll!inil!lllllllllllll!lllllllllllll!III1IIM MALI OGLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vredio. Uvoz in Izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst - Via Ugo Polonio 5. IVAN KBAŠNA, BUDANJE 91, je izgubil 28. julija od Budanj nad Vipavo do vasi Tevče, denarnico brez denarja; v njej se nahaja osebna izkaznica, razne slike in drugi papirji. — Pošten najditelj je na-prošen, da jo vrne dotičniku proti primerni nagradi. :iiuiupmu Dr. 59RD0G ZOBOZDRAVNIK TRST Vlil S. L9ZZ9R0 Z3, II. ainiiiinic: umili I Jakob Bevc urarna in zlatarna TRST, Čampo S. Giacomo št. 5 Najlepša prilika za nakup birmanskih daril! ZDRAVNIK Dr. mm GRUDEN ordinira v TRSTU Via S. Lazzaro 23 II n. (zraven kavarne Homa) od 10 in pol predp. do 13 V NABREŽINI ord. samo popoldne od 14 do 18 (na lastnem domu.) birmo, ne pozabite na staro trgovino zlatnine ALOJZ POVH PIAZZA GARIBALDI 2 prvo nadstropje. Največja delavnica v Trstu. Pazite na naslov ! ETERNIT Zaloga - TRST THIBSTB VIA TRENTO ŠTEV. 16. (Pri evangeljski cerkvi) - Shranite naslov! iiiiiiiiDiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiira^^ Dott. Gius. Gomel specialist za bolezni v ušesih, nosu in grlu, bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju In assistent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah Sprejema od 9-11 in od 3-4 pop. v Gorici, Via Earlbaldl U (prej Via Teatro.) lllll[llll|jllil!ll!lllllllll!lllllllllllllllllllllllllllll»llllllllill!llillillllltllllllllllllllllllli:ilEIIIIIIIIIII Gospodinje S Pri nakupu manufakturnega blaga zasluži prednost veliko skladišče v Trstu, via Genova (prej Campanile) št. 21 (blizu srbske cerkve) Maria Accerboni via Genova 21. V zalogi ima nove bogate dohode perila za neveste po 2 L, domačega platna po 3.90 L, finega platna, 150 cm visokega, po 5.50 L, narodno nošo po 2 L, vsake vrste nogavic po najnižjih cenah. Najboljša postrežba! Kar dobite drugod, dobite tudi v ti trgovini. Trst, via Genova 21. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH Srbska žena. Srbska kmetiška žena ima v zgodovini častno mesto. Kdo ne pozna junaške kosovske devojke, ki jo opevajo slepi guslarji v narodni pesmi poleg kosovskih junakov? Kdo ne pozna slavne majke junaških Jugovičev, padlih v bordi za svobodo domovine? Iz kmetiških hiš so bile skoraj vse junakinje, kar jih pozna srbska zgodovina. Ko so se možje borili z orožjem proti Turkom, je ostala vsa teža gospodarstva na ženinih ramah. Srbska kmetiška majka je negovala in vzgajala svojo deco, skrbela za hišo in delila vse trpljenje z možem. Potrpežljivo in vztrajno je prenašala vse gorje v največjem trpljenju in zato je tudi vzdržala in — zmagala. Staroslovanska zadruga. Po Srbiji so ohranjene še do današnjih dni zadruge, kjer živi številna družina pod enim zadružnim starešino. Sinovi se ne ženijo iz hiše, ampak pripeljejo si-naho na dom. Gospodarjeva hiša je velika in prostorna. Navadno ima na vzhodu veliko in zračno spalnico, za deda in «babo». Poleg tega je v hiši soba za goste, ki je navadno najlepša in okrašena z najlepšimi ženskimi ročnimi deli. Prostorna kuhinja ima ognjišče z vsem potrebnim orodjem. Leto in dan tli ogenj na ognjišču. V prostornem dvorišču zadruge se nahaja «vajat», t. j. hiša, kjer prebivajo oženjeni sinovi s svojimi sinahami, lepo porazdeljeni po zaporednih sobah. Mleko in mlečne izdelke shranjujejo v posebni gradbi, ki ji pravijo «mlekar». V «hambarju» spravljajo žito in platno ter razna druga ročna dela in obleko. To je nekaka naša kašča. Poljski sadeži, kisavina, vino in rakija se spravljajo po kleteh. Na dvorišču je dalje krušna peč, ki ji pravijo »furuna«. Gospodinje se vrstijo. Poleg gazde je gospodinja prva oseba v zadrugi, ki skrbi za dobro gospodarstvo. Čeprav je v hiši več žen, vendar je prepir redek, ker sc vse pokori preizkušenemu zadružnemu hišnemu redu. Ta ni niti pisan niti tiskan, ampak je prešel v meso in kri vsakega posameznega zadrugarja. V tem hišnem redu so vse one skrivnosti, ki vzdržujejo blagostanje srbskih kmetiških zadrug. Ko gre vse na polje ali po opravkih zunaj hiše, ostane doma «redara» ali «reduša», ki skrbi' za hišni red, pazi na kuho in deco, pripravlja s svojimi pomočnicami sir in skuto, pripravlja prejo, čisti volno itd. Posel «redare» je poverjen za teden dni eni izmed sinah in prihodnji teden pride druga na vrsto, in tako gre dalje, dokler se vse ne zvrste. Srbska ljubezen. Devojke hodijo na pašo do svojega 15. leta, potem pa ostajajo bolj pri hišah in hodijo le skupno z odraslo družino za delom ali skupno z devojkami ob nedeljah k služi božji. Ko devojka doraste, mislijo na ženitev. To je zelo resna zadeva in zaroka velja za pol poroke. Gorje «vereniku», ki bi se izneveril svoji «verenici» (zaročenki). Edina prilika, da se vidijo mladi ljudje, se nudi ob nedeljah popoldne, ko se zasuče vaška mladina pri cerkvi v poskočnem kolu (slovanski ples) vpričo cele vasi. Za besede navadno ni časa in se tudi ne bi spodobilo govoriti vpričo ljudi. Vsakdo čuva svojo lepo tajnost v svojem srcu in mladi svet si že pomaga, da si razodene svoja čustva. Tako se n. pr. podkupi na paši pastirček, da prenese lepo izrezljano vretence ali mojstrsko izdelano preslico in jo izroči v prave roke. Prenašanje pisem je bilo in je še zelo v navadi. Mnogo je oklevanja, preden pride odgovor. Ta ne gre «čez hribe in doline«, kakor v pismih naših slovenških deklet, ampak takole sestavi kje v kakem skriv-nom kotu črnooka Zorka ali sanjava Smiljka svoje pisemce: «Jedan, dva, pišem Ti ja. Dva tri, piši mi Ti. Četiri, pet, da ne zna svet, Sest, sedam, podpis Ti ne dam. Srce moje za Tobom vene, t Mile, sečaš li se mene?...» Ženitev. Snubci pridejo in pomenijo se za svatbo. Sorodstvo se pozove in svatje prihajajo od blizu in daleč na vozovih, ki so naloženi z raznimi darovi, od katerih je največ napravila pridna ženska roka. Tu je lepih pisanih čarap, (nogo-vic), vezenih navlak za blazine in volnenih čiiimov (tapet). Cigani godejo in prepevajo, da razvnamejo svate. Ku-bure (pištole) grme okoli hiše, da vedo tudi oddaljeni, da se ženi Mile, sin bogatega mačvanskega kmeta Ilije. Pride trenutek, ko mlado «ubradijo», in začne se že prvo trpljenje mlade neveste. Namenoma jo zbode ena ali druga izmed žen, ki ji pripenjajo nakit omo-žene, v glavo; toda nevesta se ne sme oglasiti, če jo tudi boli. S tem hočejo reči, naj bo pripravljena na vsako trpljenje. Srbska žena, steber naroda. Srbska kmetiška žena je v prvi vrsti ohranila dom in družino kvarnih vplivov zunanjega sveta, in zato srbski rod na selu ne bode nikoli propal, dočim se ga v mestih pooblašča že tuja roka. številni otroci zadruge občujejo med seboj in s številno družino in zato so zelo okretni; že v rani mladosti se nauče kretati vse svobodneje kakor mestna, med štiri stene in v ozki družinski krog stisnjena deca. Vzgoja ženske mladine je v skrbnih ženskih rokah, kar se pozna posebno pri doraščujoči žensjki mladini. Nič moškega ni na njih, mehka ženska nežnost gleda iz ljubkih oči, se čuje v govoru in opaža v plahih kretnjah pri sleherni kmetiški devojki. Hišni red zahteva, da . ne sine devojka nikdar sama po selu, nikdar sama s fantom. Če ne gre s svojimi drugaricami, pa dobi svojega «čuvara», ali brata ali drugega sorodnika, in ta je ne sme pustiti izpred oči. Slovanska gostoljubnost. Gostoljubnost je znana vrlina srbskih kmetiških hiš. Komaj prestopiš prag, že te sprejme s prijazno dobrodošlico do- 1 mačica. Bog ne daj, da bi odšel iz hiše preje, nego si bil poslužen s »sladkim« in črno kavo! Če prideš ob času, ko družina obeduje, moraš prisesti, da ne užališ gostoljubja. Ob hišnih slavah ti ponudijo koljiva in vina in te postrežejo i z okusnim pecivom. Iz raznega sadja in sočivja izdeluje kmetiška žena neverjetno dobre in trpežne «konzerve». Zlate roke srbske žene. Blagoslov pridnih ženskih rok se je videl do nedavnih dni po vseh srbskih seljačkih hišah. Kjerkoli so bile zadruge s številnim članstvom, tam je bilo tudi povsod blagostanje. Po hambarjih (kaščah) so težke skrinje najlepšega platna, ki ga znajo tkati tudi po 10 do 15 vrst, od najbolj debelega pa do najfinejše tkanine s svilenimi pasovi. Posebno trpežne so srbske čarape (nogavice), ki jih nosijo srbski kmetje v opankih. Nevesta prinese mlademu drugu do 50 parov čarap. žene same krojijo vso obleko, razen suknene moške, ki jo delajo krojači. Obleka je okrašena z vezivom raznih vbodov. Zgodi se večkrat, da pastirice i paši nimajo niti škarjic in zato uporabljajo — svoje zobe, ki opravijo posel skoraj ravno tako dobro kakor orodje. V onih najtežjih časih, ko je Srbija robovala Turčiji, je ustvarjala pridna roka srbske žene čudesa ročnih del. Srbkinjam je bilo zapovedano nositi le narodno nošo, kot nošo robkinj. Ali ravno zato so posvetile vezilje svojim nošam toliko pažnjo, da so izgledale v njih kakor kneginje. Svoje krščanstvo so pokazale tudi v obleki. Tz te dobe imajo ohranjena prekrasna dela, tkana in vezna s svilo in zlatom, med katerimi je pravi biser »kosovska djurdjevajka«. Čilimarstvo ali tapetarstvo je doma po celi Srbiji. Od preprostih predposteljnikov do velikih stenskih jih izdeluje zopet večinoma le ženski svet. Svojčas so barvali volno vso doma. Vsaka hiša je imela poseben vrtec, kjer so žene gojile barvilne rastline. Poleg tega so uporabljale razne drevesne gljive in lubje raznih dreves za barvanje. Te barve so bile stalne in niso razjedale vlaken, kakor nekatere kemične. Volnene odpadke uporabljajo za polnenje blazin, malih in velikih. Slava srbske žene. Kamorkoli se ozremo, povsod nas spremlja delo pridnih ženskih rok in nam mora na vsakem koraku vlivati v srce spoštovanje do srbske kmetiške žene. thniri se pridnost šele takrat, ko opeša telo pod težo dela ali bremenom trudapoldnih let. Mirno in pokojno pričakuje svoje zadnje ure, trdno prepričana, da ji da ljubi Bog za njeno trpljenje največje plačilo — rajsko veselje. Ljubezen preko groba. Kadar obišče srbsko kmetiško hišo smrt, zadene ta nesreča v prvi vrsti mehko žensko dušo. Lasje se razpuste v znak žalosti in glava se ovije v črno »maramo«. Žalost pa ni samo zunanja> ampak seže globoko v notranjost. Studenci solza lijejo iz žalostnih oči in globoki vzdihi vsaj za trenutek lajšajo gorje. Noči so prejokane in ko se zbudi prva zarja, že stoji žalujoča na pragu in glasno oplakuje pokojnega. Med jokom našteva vse vrline pokojnikove in obžaluje njegovo smrt. Njej se pridruži še druga in kmalu se stresa ves ženski svet v pretresljivem joku. Na pokopališčih vidino toliko prizorov resnične žalosti in nežnosti, kakor malokje drugod. Ob godovih nosijo pokojniku peciva in vina na grob in prižigajo sveče. Ob obletnicah molijo za pokoj duše umrlega in sorodstva. Za vsake praznike se spominjajo umrlih, ki živijo v blagem spominu preostalih. Tipografla Fratelli Mosettio - Trieste. ■aesoaoaocMaioooooooog U Najboljše čevlje ima v Trstu v zalogi D 80 Matija PahorJ Trsrt — Via Aroata 10 — Trst g LASTNA IZDELOVALNI CA 0 Čevlji delani (J samo na roko. Q Tvrdka znana po vseh pode-2 želskih sejmih. ■OQOQOOOOOQBOBaOQOQOi mm pahor TRIESTE-VIA ARCATA 19 Za botre in birmance bogata izbera vsake vrste čevljev okusno izdelanih in dober kup. x Ljubljanska kreditna Banka x Podružnica v Trotu s Via XXX Ottobre II Glavnica In rezerve Dinarjev-G0.0Q0.0D0. Telefon 6-18, 22-118 - Glasnica in rezerve Dinarjev -60.000.000. Telofon 6-18, 22-08 CEHTRDLO V LlUBLJHNl ^Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4%, na tekočih računih in vezane vloge po' dogovoru najpovoljneje. Sprijema .,Dinarje<( na tekoči račun po najugodnejših pogojih.u Naprikladnejša zveza z Jugoslavijo________________ PODRUŽNICE: GORICA, Brežice, Celje, Černomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad. na je odprta od 9l/.2-121/2 In od 14l/u-16 PODRUŽNICE: Novo Mesto, Ptuj. Rakek, Sarajevo, Slovenj l-gradec, Split. Šibenik Sezonska oks pozi tura: Rogaška Slatina. tj Zobozdravni&ki ambulatorij I Dr. G. LAURINSICH TItST — Via delle Sette Fontane 6 — TRST Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom^ - Slovencem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori so slovensko. Delo zajamčeno. Cene ljudske. Odprto od 9-13 In od 15-19 - Ob nedeljah od 10-12. FORCESSIN Trsti Cevljarnica odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo _ via Caprin 5 pri Sv. Jakobu 4K Starši! Botri! Birma bo. Treba je preudariti, kje si boste omislili novo obutev zase in za otroke. Najbolj boste zadovoljni če poskusite — pri — 83 FORCESSINU 33