SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo lato pred plačan 15 (ld., za pol leta S yld„ za 6« trt leta 4 (ld., i* jtdtm
meiec 1 fld.40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 (ld., aa pol leta 6 (ld., za četrt leta S (ld., za jeden mesec 1 (ld. V Ljubljani na dom pošlljan velja 1 (ld. 20 kr. ve« na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino In oznanila (Inserate) viprejema upravnlitvo in ekspedlelj* v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ullee it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vs prejemaj o.
Vredništvo je v Semenliklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, imemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri p«poldne,
i^tev. 35.
V Ljubljani, v sredo 12. februvarija 1896.
Letnik: XXIV.
Deželni zbor Kranjski.
Stavbeni red za Ljubljano.
V seji dne 10. februvarija se je pečal deželni zbor z vladnim načrtom zakona za stavbeni red, veljaven za Ljubljano. Predloženo poročilo stavbenega odseka je zelo obširno. Tudi razprave v zbornici so bile zelo obširne, vilasti sta si bila poročevalec dr. Tavčar in poslanec dr. Maj ar on v nasprotju xaradi določil glede razlastitve. — Katoliško-narodni stranki so se zdeli dr. Majarona nasveti glede razlastitve bolj ugodni za stranke, zato je zanje glasovala, vender je konečno s par glasovi večine obve ljal načrt zakona po vladnem in odsekovem predlogu.
Dolg je bil tudi razgovor, ali je z ozirom na potres dovoljeno v Ljubljani zidati tudi štirinadstropne hiše; vladni načrt je bil proti temu, in poslanec G r a s a e 11 i je zagovarjal to stališče.^pa-sproti pa ga je pobijal poslanec Hribar. Koflpčuo je bilo vsprejeto določilo, da se smejo zidati v^Ljub-Ijani tudi štirinadstropne hiše.
Daljši razgovor je bil tudi glede vprašanja, kdo naj plačuje napravo trotoarja; vladni načrt je zato, da ga plača pri novi hiši hišni posestnik sam, poslanec baron Wurzbach pa je predlagal, naj ga napravi občina na svoje stroške, ker je trotoar del ceste, za katero mora skrbeti občina, in ker bi se 8 tem v marsikaterih slučajih napravljali hišnim posestnikom neprimerno veliki stroški. Vsprejeto je bilo določilo vladnega načrta.
Vreditev meje mej Udmatom in Ljubljano.
Poročilo deželnega odbora gled^ prenaredbe mej selske občine Moste in mesta Ljubljane.
Ker je vsled potresne katastrofe stara deželna bolnica nerabljiva poslala ter se je zgradba nove bolnice morala dovršiti Še tekom 1895. L, postala je inkorporacija dela davčne občine Udmat k mestu Ljubljani zelo nujna in to sosebno tudi zaradi tega, ker se je občinski zastop v Mostah v svoji prošnji do c. kr. okrajnega glavarstva v Ljubljani izjavil, da bi ne mogel izpolnovati dolžnosti, ki bi jih občina vsled razglasa deželne vlade z dne 30. junija 1869. leta, dež. zak. št. 16, zdaj prevzeti morala, ko se nova deželna bolnica nahaja v selski občini Moste, ter je vsled tega prosil, da naj bi se c. kr. okrajno glavarstvo potegovalo pri deželnem odboru za izločitev omenjenih treh parcel iz davčne občine Udmat in združitev istih z mestom Ljubljano ter da bi deželni odbor to preskrboval, kar bi morala občina Moste po gornjem razglasu izvrševati.
Ker se je deželni odbor prepričal, da bi občina Moste ne mogla zmagovati velikih bremen, ki so spojena z omenjenim razglasom, obrnil se je še jedenkrat do mestnega magistrata ter mu je prijavil, da bode visokemu deželnemu zboru predložil načrt zakona glede inkorporacije posestva deželne bolnice k mestu Ljubljani.
Mestni magistrat naznanil je na to z dopisom dne 13. januvarija 1896, št. 1398, deželnemu odboru, da je sklep občinskega sveta z dne 12. decembra 1895. leta o združitvi jednega dela davčne občine Udmat z mestom Ljubljano predložil c. kr. deželnemu predsedstvu, katero je sprožilo tudi vrav-navo mej med Ljubljano in Udmatom. V tem poročilu je navedeno, da je občinski svet stolnega mesta Ljubljane v prej omenjeni seji po nasvetu magistrata jednoglasno sklenil: Do visoke c. kr. deželne vlade vloži naj se prošnja, da bi visokoista
kranjskemu deželnemu zboru predložila načrt zakona, s katerim se občinske meje mestne občine Ljubljanske tako prenaredč, da se med reko Ljubljanico, Martinovo cesto in med Dolenjsko železnico ležeče parcele katastralne občine Udmat v politično-administrativnem oziru združijo z mestnim okolišem.
V ravnokar navedenem ozemlju Udmatskem nahaja se tudi svet, na katerem je zidana nova deželna bolnica.
Kot meja med selsko občino Moste in mestom Ljubljano velja zdaj Martinova cesta ter spada jedna stran ceste oziroma hišna vrsta k Ljubljani, druga pa k Udmatu. Vsled tega nastajajo gledč izvrševanja lokalne policije mnogotere nepriličnosti in težave, ki so toliko bolj pomenljive, ker se je v novejšem času pokazalo, da se mora ta del bližnje okolice Ljubljanske izdatnejše nadzorovati. VUdmata se jako močno naseljujejo ljudje, in sicer izključ-ljivo iz meščanskih krogov ter so ti naselniki večinoma železniški služabniki in rokodelci; o tem spri-čuje čudovito živahna stavbinska delavnost, ki se razvija ondi ob periferiji mesta ter je deloma izpodrinila kmetsko lice vasi. Ravno z ozirom na ra-pidni stavbinski razvoj vasi Udmat trdo ob mestni meji ima mesto Ljubljansko kar naravnost dolžnost, zagotoviti si vpliv na vredbo novih razmer, sosebno v kolikor gre za prireditev občil in higijeničnih naprav.
C. kr. deželna vlada nameravala je z ukazom dne 7. decembra 1894, št. 10386, združitev vsega ozemlja Katastralne občine Udmat z mestno občino Ljubljano, mestna občina pa je mnenja, da taka prememba občinskih mej predaleč sega ter ni mestu na korist. Ista poklada vrednost na to, da si pri-
LISTEK
Oglarjev sin.
(Slika iz oglarakega življenja.)
IV.
„Kaj pravim ti, mladi oglar, Ne teši si rakve nikar; čemu li bi hotel umreti, Ko lice ti v prvem je oveti?"
S. Gregorčič.
Bilo je v nedeljo potem. Lep, krasen Gospodov dan je bil. Solnce stalo je že visoko na vedrem nebu, ko so vreli ljudje iz cerovške cerkve od desete maše. Prvi so bili zunaj vaški in okoliški mladeniči, mej temi pa je bil prvi visok širokopleč mladenič. Dočim so drugi vsi ostali pred cerkvijo, odšel je ta od cerkve po stranski stezi naravnost proti gozdu. Bil je to oglarjev Tiue. H dil je nitro, kakor je bila sploh njemu navad.«. Solnce mu je palilo v hrbet, da mu je tekel pot kar curkoma po životu. Prišedši že daUč proč od liudi, sedel je v senco pod košato bukev. Otiraie si z raskavim jo-pičevim rokavom pot raz čelo, gledal je pred se zamišljeno, da, dejal bi, skoro srpo in nevoljno.
„In vendar", zamrmra skozi zobe „oče le še trobi svojo. Na vsak način če da se moram oženiti vzeti prav to Grudnovo. — Ali Smenta, da bi vsaj poslušal in premislil, kar mu pravim I — Kolikrat
sem mu že povedal ta teden, da je vse šlo, da je že vse zastonj in prekasnol — Jaz sem ravnal ž njo nerodno, ona se mi je rogala, — in oče bi vendar še hotel, da se vzameva?— Bog pomagaj, kje ima glavo I — Danes je šel zopet k Grudnovki radi tega . .. Jojmeni, kake sitnosti brez potrebe I — Jaz prav ne vem, čemu bi se ženil. — Sam, sam, — to je življenje I Da bi vedel, kdor je prvi iznašel snubenje in ženitovanje, koliko britkih ur napravi meni s tem, gotovo ne bi bil drugim besedice bleknil o svoji iznajdbi. — Pa kaj hočem, revež! — Parkrat me je že premotil oče in pozabil sem, da sem mož: jel sem misliti na ženo. — In zlomek, ničesar ne rečem, — ker oče je oče, in jaz sem sin — da me ne premoti še enkrat. Bo že tako mešal in spletal na obeh straneh, da me nazadnje vjame. — Pa, bodi karkoli, povem mu že naprej, da ne ganem niti z mezincem za vso svojo ženitev. Sam naj mi dobi ženo, sam naj mi jo privede v hišo. Toliko naredim morda, da pojdem ž njo v cerkev, a še tja jo pošljem lahko naprej ali pa pojde za menoj. Nikakor nočem, da bi se mi ljudje smejali, ker se ženim. Pokazati jim hočem, da se ne sam, ampak da me drugi. — Tako je, niti z mezincem ne ganem".
Nato se zravna odločno kvišku in mahne jo naprej po gozdu. Domov prišedši pristavi hitro k ognju lonec krompirja, da bosta jedla z očetom, ko se vrne iz Gerovega. A krompir je čakal že davno kuhan v skledi, starega pa le ni še hotelo biti.
Nazadnje zdelo se je Tinetu vendar preveč čakanja. Odštel je kar očetu nekaj krompirjev posebej v loncu in pojedel ostale sam. Po kosilu zleknil se je malo po klopi ob ognjišču, da bi malo pospal, ker ni spal mej tednom skoro nič. Ker se ga pa nikakor ni hotel lotiti spanec, je vstal in šel malo ven po gozdu. Prišedši na skale, s katere se mu je bilo zdrsnilo takrat, ko je videl Anico, ostal je nekaj časa zamišljen na mestu. Slednjič je legel vznak v mah in kmalu prav sladko zaspal.
Tiho je bilo vse, kakor v grobu, a ne mrtvo. — Drevesni listi so lahkotno trepetali v svežem, oživljajočem gozdnem zraku. Slokonogi pajek razpenjal je svoje mreže od veje do veje in z veseljem opazoval brezuspešno upiranje in trepetanje vjetih mušic. — Preko steze je korakala drobna mravljica. Majhna je bila, a hitra in vstrajna. Oplašiti ni se dala od gostega mahu, ovirajočega jo na potovanju. Pogumno je lazila skozi tesne soteske mej mahom. Tu pa tam splezala je tudi na mahovo bilko in se od tam zopet spustila na tla. — Glej, prav sedaj je zopet vrhu visoke bilke! — Kakor pribita stoji, niti s tipalnicami ne miga. Nepremično gleda v isto smer. — Pred seboj vidi ogromno postavo — spečega Tineta, zato ugiblje sama pri sebi, ali bi bilo bolje, da bi šla naprej, ali da bi se vrnila. — Slednjič zdrkne naglo z bilke na tla in spravi se na klobuk, ležeč Tinetu tik glave. Tu bo lepši razgled, mislila si je mravljica in zadovoljno motrila s klo-bukovoga ovršja goste mladeničeve kodre.
klopi le tako ozemlje, ki ima vsaj deloma že mestni značaj, iz druge strani pa misli, da mora skrbeti za to, da pridobi meje, ki jih je mogoče uspešno nadzorovati. Iz tega stališča odklanja mesto Ljubljana inkorporacijo vsega udmatskega ozemlja ter je mnenja, da je po srednji poti, po kateri je krenila, pravo zadela. Vendar pa je s tem zadoščeno le javnim ozirom, gospodarskih koristi mestna občina vsaj v bližnji dobi tudi za ta slučaj ne bi imela, če se ji pridruži ozemlje, kakor ga je ona predlagala, kajti z davki in prikladami novih občanov se nikakor ne bode mogla pokriti zvišana potrebščina občine za varstveno stražo, razsvetljavo, kanalizacijo, napravo cestd, vzdržavanje in snaženje istih v novem mestnem delu. Mestna občina misli torej, da bode z uravnavo mej vsekako slabo kupčijo naredila. Občinski zastop v Mostah pa hoče privoliti le odstop nove deželne bolnice, ker ne more prevzeti bremen, ki bi bila s tem združena, če bi bolnica ostala v občini. O izločitvi še kakega drugega dela davčne občine Udmat pa isti noče nič slišati, kakor je razvidno iz zapisnika dne 28. decembra 1894, po katerem bi izvanredni stroški uničili udmatske kmetovalce, kajti davke po njegovih mislih že zdaj komaj zmagujejo, potem pa bi se isti še zdatno zvišali. Pri tem se mora povdarjati, da je v istem zapisniku z dne 23. decembra 1894 navedeno, da občinska priklada na neposrednje davke v davčni občini Udmat znaša že zdaj 15 odst., dočim se v Ljubljani le 6 odst. pobira. Koliko bode znašala priklada v Udmatu, če bi bila občina kedaj primorana, sama plačevati gotove potrebščine, ki bodo predvidoma nastale prav kmalo, o tem zastopniki Mo-šanske občine, kakor se kaže, nimajo pojma. Ce bode število prebivalcev v Udmatu tako naraščalo, kakor v poslednjih letih, bode občina v kratkem prisiljena, zgraditi šolo. Vas Udmat je zdij všolana v jednorazredno ljudsko šolo pri sv. Petru, večina otrok pa obiskuje mestne ljudske šole v Ljubljani. Ako pa bode število otrok iz Udmata v ljubljanskih šolah vedno tako naraščalo, zabranjen jim bode, kakor je mestni magistrat poročal, vsprejem v mestne šole. Občina Moste bode torej prisiljena zgraditi novo šolo, ter bodo stavbinski stroški kakor tudi stroški za stvarne šolske potrebščine občino prav občutljivo zadeli.
Mestni magistrat prosil je potem v vlogi z dni 8. januvarija 1894, št. 38014, c. kr. deželno predsedstvo, da bi v tej zadevi ukrenilo, kar je še treba.
Iz priobčil c. kr. okrajnega glavarstva je razvidno, da občinsko ozemlje Moste obsega davčne občine: Udmat z 238 orali 652 □», Moste s 479 orali 763 □"m Šmartno na Savi z 805 orali 262 □ » ter da je neposrednega davka predpisanega v davčni občini Udmat 4138 gld. 9 kr., v Mostah 951 gld. 86 kr. in v Smartnem na Savi 965 gld. '/» kr., torej skupaj 6054 gld. 95'/» kr. Po politično-upravni združitvi davčne občine Udmat z mestno občino Ljub-
BBI	—gsaass m i
A ni bilo dano dolgo vživati krasni razgled. Postava na tleh se je nakrat zganila in močno zasopla. Mravljico je preletela groza in zbežala je, odkoder je prišla ...
Toda čuj I — Kaj je škrtnilo tam-le ? — Vže zopet — iu še enkrat —--Nekdo gre. Za grmovjem vidi se nekaj modrega, kakor bi bila obleka. Ako pogledamo natančneje, zapazimo takoj, da je ženska, iščoča ali pobirajoča nekaj. — Glej, prav sedaj se je vzravnala kvišku. — Se dva koraka in pred nami stoji čedna mladolična deklica — Grudnova Anica. V rokah ima šop jagod in raznih gozdnih cvetic.
Stala je še kakih deset korakov proč od spečega Tineta, a opazila ga še ni. Neskrbno, kakor nedoleto dete, stopicala je po mehkem mahu, se tu pa tam pripognila in vtrgala kako jagodo ali cvetico ter jo vtaknila mej druge v šopek. Kar nakrdt zasveti se jej lice od radosti in vzkliknila bi bila glasno, 'ako bi se ne bila zbala motiti gozdno tišino. Pod leskovim grmom zapazila je namreč obilo prav debelih, krasnih jagod. Poskočila je liki srni in se hotela vpogniti, a — kaka iznenada 11 — Je-li res? Sama sebi ne veruje. — Tine, Tine spi tu, oni Tine, ki se je vedel tako odurno proti njej pred štirimi dnevi P — Oni oglarski Tine, katerega ni videla ona nerada.
Predrzno ali vsaj brezuspešno bi bilo, ako bi hoteli tu opisovati razna čustva in misli, katere so pri tem prizoru zajedno navdajale rahlo srčece Anično. Zastonj bi poskusilo pero označiti ono tožno-
ljano obsegala bi sedanja selska občina Moste še dve davčni občini, Moste in Šmartno z 1916 gld. 86Vt kr. predpisanega neposrednega davka s površjem 1284 oralov 1025 □°in s 1048 prebivalci, ter bi še vedno mogla samostojno obstati. Ločitev bi tudi zarad tega ne prouzročila nikakih težav, ker občina Moste nima ne občinskega imetja in ne občinskih posestev.
C. kr. deželno predsedstvo prijavilo je z dopisom dne 15. januvarija 1896 deželnemu odboru, da deželna vlada popolnem pritrdi nasvetu mestnega magistrata, da se oni na levem bregu Ljubljanice ležeči del katastralne občine Udmat inkorporira k mestni občini Ljubljanski, ki se razteza do želez-nične proge Dolenjske železnice ter mora ta nasvet toliko bolj priporočati, ker bi se, če se jedino le bolniško ozemlje inkorporira, za upravo ne jedne in ne druge sosednih občin ne pokazale posebne koristi in bi posebne razmere deželne bolnice same ne mogle biti izključljivo merodajne za premembo občinskih mej. Hitro naraščanje kake vasi v neposred-nji bližini mesta zahteva veliko bolj v vsakem oziru javno-pravnih naredeb, katerih majhna kmetska občina Moste ne more izvrševati.
Morebitni pomisleki, katere bi proti združitvi utegnili navajati prebivalci inkorporiranega ozemlja Udmatskega z ozirom na koriti, ki jih uživajo sedaj vsled majhnega užitninskega davka, so popolnem neutemeljeni, kajti po določbah §§ 6., 23. in 24. užitninskega zakona z dne 15. junija 1829, zbirka prov. zak. št. 104, pridelitev kakega doslej k drugi selski ali katastralni občini spadajočega ozemlja okolišu mestne občine ljubljanske samo po sebi še nikakor nima posledice, da bi novo prideljeno ozemlje spadalo pod užitninski davek mesta Ljubljane, torej v tem oziru za inkorporirano ozemlje ni brezpogojno treba kake prenaredbe, dočim pa je glede mesnega davka bila vas Udmat že z gubernijskim razglasom z dne 9. julija 1816, zbirka prov. zak. št. 95, prištevana k okolišu mesta Ljubljane.
Deželnemu odboru vidi se tudi sklep občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane opravičen, ker bode uprava tega ozemlja le tedaj uspešna, če se mestne meje potegnejo do železnične proge in reke Ljubljanice. Selške občine Moste pri tem ne zadenejo tudi nikaki stroški, in če se uvažuje še to, da bi si občina morala zgraditi tudi lastno ljudsko šolo ter v zdravstvenem in varstveno - policijskem oziru marsikaj ukreniti, mora se priti do konečnega sklepa, da je za isto le koristno, če del davčne občine Udmat odstopi mestu.
Pri tej točki se je oglasil posl. P o v š e ter obširno pojasnoval opravičene pomisleke, katere imajo Udmačani proti vtelesenju dela udmatske občine pod Ljubljano. Boje se užitninskega davka, povišanja hišnega davka, skrb jih je za skladišča in za prevažanje poljskih pridelkov čez mitnico. V tem smislu
priporoča prebivalce Udmata vladi v naklonjenost. === ' 1 " ■■■ ■■
bojno zibanje mej upom in dvomom, mej radostjo in sumnjo, v katerej je drhtelo tačas Anično srce. — Dovolj je, ako povemo, da je hotela Anica iz prva pobegniti, a v tem se je spomnila materinega opomina: „Drugikrat, ko ga srečaš kje, moraš pričeti ti govoriti". „A kako ga ogovorim sedaj, ko spi", vprašala se je plaha deklica. „Vzbuditi ga ne smem, kaj mi je toraj početi? Ali naj počakam, da se prebudi sam ? Moj Bog, sama ne vem, kaj bi, in vendar ima mati prav I"
Tako je razmišljala deklica in tožno pobesila glavico. Notranji boj bral se jej je na licu: borila se je prirojena jej plahost z ljubeznijo. — Toda, glejte, kako čudna so pota slepke — sreče! — Iz-mej drevja pribrenčal je debel, rumen sršen in začel krožiti spečemu Tinetu okrog obraza. — Kdo bi se čudil, da ni trpela Anica tega nič kaj rada in da se je jela bati za mladeniča? — Jaz vsaj menim, da nikdo ne. — Zato odpustimo lahko Anici tudi, kar je še dalje naredila. — V strahu namreč, da ne bi pičil sršen Tineta, vzela je raz glavo ruto in ž njo odgnala strupenega gosta. A ne samo to. Veter, ki je nastal vsled zamahljeja z ruto, vzbudil je Tineta. Ves prestrašen vspel se je kvišku ter pograbil ruto, a ob jednem vjel tudi Anično roko. Ta se je prestrašila in spustila šopek iz levice, da je padel strmečemn Tinetu na prsa. — Deklica je za-rudela, tresla se kakor šiba, a vendar ni pobegnila. — uudna notranja moč priklepala jo je na usodno mesto. Nobeden njiju ni izpregovoril besedice. Povedati imela sta si sicer marsikaj, a izraziti ni se
Deželni predsednik opomni, da zaradi užitnine ostane tako, kakor dosedaj, jednako zaradi skladišč in prevažanja poljskih pridelkov, zaradi hišnega davka pa se najde polajšava v tem oziru, da se polagoma tekom let uredi hišno-najemui davek.
Posl. G r a s i e 11 i omenja, da Ljubljani to vtelesenje ne U vsaj precej dolgo vrsto let nič koristilo, ter da se gre le za to, da se bolj naravno urede meje mej obema občinama.
Poročevale K a 1 a n izraža upanje, da se je ta sprememba mej tako uredila, kakor je primerno za obe stranki, ker glede užitnine in skladišč ostane vse pri starem in ker je pričakovati, da oblastvo tudi glede hišnega davka stvar uredi le polagoma brez nenaravnega skoka morebiti v dobi 15 do 20 let, da ne bo preveč občutljivo za hišne posestnike.
Na to je bil načrt zakona soglasno vsprejet.
Deželni zbor Goriški.
IX. seja dne 10. februvarija.
Predsednik otvori sejo ob '/«(j. Uri. Zbor je danes polnoštevilen, pričujoč je tudi prevzvišeni knezonadškof Alojzij.
Po prebranem zapisniku naznani predsednik došle peticije in na to vladni zastopnik vitez Bozizio odgovarja na interpelacijo poslanca dr. Dottorija radi komisije za popravo katastra in na interpelacijo poslanca BI. Grča radi vredovanja hudournikov v Šempasu.
Na to prebere poslanec vitez Dottori interpelacijo radi regulacije reke Soče in poslanec Alfred grof Coronini radi poslovanja šolskih oblastij v Pri-morju.
Prestopi se na dnevni red.
1. Poslanec dr. Turna utemeljuje svoj predlog radi razdelitve sodnijskih okrajev. Utemeljeval je obširno in srečno svoj predlog. Opisal je napake starega in prednosti novega sodnega reda. Porabil je izreke laške stranke, da naj se v laškem ozemlju sodna opravila opravljajo le v laškem jeziku, zahtevajo jednako pravico za Slovence, da naj se tu sodna opravila opravljajo v slovenskem jeziku. Ute-meljevalec je danes nujnost odtegnil in predlog je bil vsprejet soglasno.
Finančni odsek predlaga letne podpore 1000 gld. za novo slovensko obrtno šolo v Gorici. Dr. Rojic predlaga imensko glasovanje. Laški poslanci glasujejo vsi proti, vsi slovenski in knezonadškof z da. Predlog je torej z 11 glasovi proti 10 vsprejet. S tem je jedno pereče in principijelno vprašanje Slovencev ugodno rešeno in omogočeno nadaljno zborovanje.
Poročilo finančnega odseka o deželnem zakladu se vsprejme z nekaterimi dodatki in poviški. Debate se je udeležil dr. Turna, poročevalec dr. Verzegnassi in dr. Gregorčič, ki je govoril zoper prvo priklado, da bi bilo po 10 odstotkov na zemljiški davek, predlaga po 8 odstotkov, a povišek na opojne tekočine na 22 kr., oziroma 14 kr., kar je bilo vsprejeto.
_i.	i ' . .J
dalo, kar sta čutila ona tačas.
Razvajeni bralec pričakuje morda, damujamem sedaj pripovedovati o srčnih pozdravih, o prisezanju zvestobe do groba in še onstran. Dragi bralec, tvoj up je prazen, pričakovanje tvoje neplodno. Mej Anico in Tinetom govorili sta čisti, nepopačeni srci, a govorili sta v jeziku, katerega se skoro nič več ne govori v mehkužni dandanašnji dobi. Mej njima ni trebalo priseg, saj je bil porok njuni zvestobi On, ki vse vidi in vi . ..
Oddahnivša se malo od prvega presenečenja, jela sta se razgovarjati. Zal, da ne vemo, kdo njiju je pričel prvi; morda sta kar oba ob jednem. — Tine je pripovedoval prav priprosto in naivno sanje, iz katerih ga je predramila z ruto. Pravil jej je, kako je sanjal, da je sedel doma pred bajto na klo-piči. Imel je že sive lase in upognen hrbet. Kar nakrat zagledal je njo še prav mlado. Sla je mimo bajte, ne da bi ga pogledala. — Kmalu na to pa je prišel še oče, ki je bil umrl že davno. Pogledal ga je jezno in mu dejal: „Vidiš, ako bi bil ubogal mene, bila bi ona sedaj tvoja žena in ti ne bi imel še sivih las." Uprav je začel v sanjah premišljevati očetove besede in obšla ga je globoka žalost, kar ga je rešila mučnih sanj Anica.
Nato jej je razkril Tine celo srce, zamolčal ni ničesar. Od onega, kar je govoril iste nedelje zjutraj o ženitbi in ženi, do onega, kar je sploh kedaj govoril in mislil, vse je morala Anica zvedeti. Odgovorila pa mu ni k vsemu temu ničesar, marveč samo smejala se je in se skrivaje čudila Tinetu, ki
Politični pregled.
V Ljubljani, 12. tebruvarija,
Državni *bor prične svoje delovanje prihodnjo soboto. Na dnevnem redu je glavna razprava o proračunu naučnega ministerstva ter vladna predloga gledč volilne preosnove. V ponedeljek zvečer se je vršilo daljše ministersko posvetovanje, katerega so se udeležili vsi ministri. Razpravljalo se je o izjavi ministerskega predsednika, s katero bode utemeljeval vladno predlogo.
Štajerski deželni »bor je imel v ponedeljek 28. sejo. Mestni občini ptuiski se dovoli za tri leta 20 odst. doklade na užitnino od mesa, ki se uvaža v mesto. Na to je bila debata o prenaredbi zakona za uboge. V generalni debati je knezoškof dr. Schuster v daljšem govoru označil cerkveno stališče. Cerkev želi, da posamezniki, občine, dežele in države pomagajo lajšati ubožnost v soglasji s cerkvijo. Ob jednem treba zahtevati nov domovinski zakon in varstveni zakon za delavce, iz katerih vrst prihaja največ revežev. Poslanca Portugall in Koller naglašata, da se mora preje skleniti domovinski zakon, grof Wurmbrand govori za ubožni zakon, ki je bil v včera|šnji seji vsprejet. Istotako je bil sprejet načrt zakona glede prispevkov za ubožni zaklad. Mej drugim določa zakon, da morajo hranilnice od čistega dohodka plačevati 3 odst. do 5000, 4 odst. do 10.000, 5 odst. do 15.000 gld. itd. Zadnja meja je 10 odst. od več ko 40 000 gld. čistega dobička. Vsprejet je bil predlog dež. odbora glede uradn ških plač. Zvečer se je pričela debata o lovskem zakonu.
Boj »a Dunaj. Dopisnik nekega večjega lista popisuie razmere na Dunaju nekako tako-le: Večina dunajskih prebivalcev stoji trdno kakor skala na strani protisemitov in bode odločno delovala na to, da postane dr. Lueger dunajski župan. Antise-mit-ka stranka je še vedno tako močna, da je ži-dovsko-liberalna stranka luhko zadovoljna, ako dobi toliko glasov, kakor jih je imela pri zadnji volitvi. Kot posebno ugoden vspeh smejo imenovati proti-liberalci pridobitev nižjih uradnikov, ki volijo v drugem razredu in ki so prišli do prepričanja, da za-morejo pričakovati zboljšanja svojega položaja le od antisemitske večine. Antisemitska zmaga je torej po teh nazorih zagotovljena, ki bode morda še sijaj-nejša, nego je bila zadnja. Nekaj bi morali antise-mitski vodje dobro premisliti. Ako bi namreč z nova izvolili dr. Luegerja za dunajskega župana, zavladale bi zopet jednake razmere v mestnem zboru, kakoršne so sedaj. Treba je torej, da izvolijo izmej svoje srede druzega moža, ki bi imel več upanja, da ostane na županskem prestolu. Tako pojasnjuje omenjeni dopisnik sedaj vladajoče razmere dunajske. Pri vsem tem pa dopisnik ne omenja, da se tega volilnega boia prav marljivo udeležuje tudi vlada.
Vladni predlog glede poduka krščanskega nauka na višjih realkah so koroški
je bil nakrat tako ves drugačen, nego je mislila dotlej o njem. Uvidela sta oba, kako bi bila lahko že poprej srečna in zadovoljna, da bi se ne bila zbala lastnega glasu. Anici vrnila se je zopet prejšnja živahnost in vedrost. samo še v večji meri. In ko jej je dejal Tine slednjič, da bi šla ž njim domov, ni se obotavljala kar nič.
Mej potjo razpletali so se mej njima različni pogovori, katere je vzdržavala posebno spretno Anica s svojo vešelostjo. Konci sta prišla na Tinetov dom in — koga sta dobila v hiši ? — Nikogar drugega ne, ampak uprav Tinetovega očeta in Anično mater. Kar spogledala sta se stara, ko sta zazrla tako ne nadno pred seboj svoja otroka, ki sta videla že skoro uresničeno svojo najiskreneišo željo.
Na svetu ni bilo onega večera zadovoljnejŠih. srečnejših ljudij, kot so bili Oglarjevi in Grudnovi. In kaj bi ne bili? — Saj so praznovali zaročitev Tineta z Anico 1 —
V.
„Kako po trati skače, Kako je živ, veseli Oh, tebi ni drugače, Kot da bi ga objeli" Anton Funtek.
Dve leti potem letal je okoli oglarjeve bajte mlad oglarček v krilcu. Oče in mati sta zadovoljno opazovala živahnega, krepkega paglavčka in sanjala na tihem o svoji in njegovi zlati bodočnosti. Da, srečna sta bila takrat Tine in Anica, pogrešala sta le nečesa: Tine očeta, Anica matere. Stara spala
liberalci odklonili. Dr. Ubl je v imenu juridično-političnega odseka predlagal, naj se o vladnem predlogu glede na to, da je deželni zbor enak predlog že 3. jan. t. I. zavrgel, preide na dnevni red. Knezoškof Kahn je izjavil, sklicevaje se na svoj govor v preteklem zasedaniu, da meritorično o predlogu ne bo več govoril, pač pa da predlaga, naj se predlog izroči pravno-polifrčnemu odseku, da sestavi načrt zakona ter ga predloži zbornici. Knezoškoiov predlog je v imenu nacijonalcev podpiral dr. Steinwender, kateri je izjavil, da je poduk krščanskega nauka na višjih realkah potreben. Rekel je tudi, naj se duhovščini pusti verska odgoja mladine, akoravno ne priznava duhovščine kot politične voditeljice za ljudstvo. Pri glasovanju po imenih je bil knezoškofov predlog odklonjen z 22 proti 9 glasovom. — Zanimivo je, da so pri tej priložnosti nemški nacijonalci prvikrat glasovali s katoliško konservativno stranko o načelno važnem verskem predlogu.
Češki deželni »bor. Dne 7. febr. sta v dež. zboru prišla na vrsto dva zelo važna predloga, ki sta bila tudi od cele zbornice jednoglasno sprejeta, to je izpeljava kanalizacije Vltave in Labe iz Prage do Ustja in predlog v zadevi ogerske pogodbe. Troški za vravnavo Vltave in Labe so preračunani na 12,950 000 gld., od tega mora dati češka dežela 4,316.000 gld.; z delom se prične že prihodnje leto. Drugi predlog so podpirali tudi Nemci, in ko so vsi poslanci vzdignili roko v znak, da naj se od pove trgovinska in carinska pogodba z Ogerskim, je pozval dež. maršal, naj vzdignejo roke, kdor so zoper, a ni je bilo roke videti. Proti seji dne 7. febr. je bila seja dne 8. febr. prav suhoparna. Malenkostno stvar glede nastavljenja nadzornika živino reje so poslanci strašno razvlekli; govorilo je nič manj kot 15 govornikov 31/» ure. — Volitev Alfonza Štastnyja je ovržena, ker ni imel nadpolovične večine. Pri volitvi je dobil 117 glasov, Lang 116, jeden listek je ostal prazen.
Deželni »bor moravski. Posl. vitez Pro-skowetz je utemeljeval v deželnem zboru svoj predlog o Donava Oderskem prekopu, ki je za trgovino velikega pomena. Baron Praž&k je podal predlog, da se vpeljejo okrajni zastopi. Ta predlog je podpisalo 34 čeških posl. in škof dr. Bauer. Dr. Strdn-sky je spravil v zbornico dvojezične ulične napise v Brnu. Ulični napisi so bili do 1. 1866. obojejezični, 1. 1892. pa, ko je hotelo starašinstvo pokazati cesarju, da je Brno nemško, so se vpeljali nemški, zginil je takrat i zadnji češki napis na cerkvi svetega Tomaža.— Dne 8. t. m. so zapustili zbornico češki poslanci, ker je bila odklonjena prošnja za podporo čeških gimnazij v Lipniku, Hodoninu in Mistku.
Mirovna pogajanja v Zeitunu. Kakor smo že objavili, je bilo popolno brezvspešno posredovanje konzulov mej vlado in prebivalci mesta Zei-tun. Takoj na to so se poprijeli tega opravila evropski poslaniki, katerih koraki niso bili tako brez-
sta že nekaj mesecev tiho spanje v hladni gomili. — Sveti jima večna luč I
Vaji pa, Tine in Anica, spremljajta mir in sreča do groba !	__A v š k i.
Dozdevna ljubezen.
Roman. — Spisal knez M. N. Volkonskij.
(Dalje.)
Ona je stala z Doro in Kašinskim na kraju mize, pri razsipu in čutč v sebi tok življenja iu onega radostnega mladostnega čuvstva, katerega je ljubila v sebi in nazivala ga željo „lomiti mline," smejala se je besedam Ardaljona Matvejeviča.
Ko je Ljvov končal svoje priprave, začel je prositi vse, naj sedejo na svoja mesta pri mizi. On, kakor uredovalec zajuterka, ni sedel, ampak hodil je od mesta do mesta, opazuj^, da bi imeli vsi vse, kar si morejo poželeti, in trudeč se, da bi ugodil vsem. K Taši je hodil vsak trenutek, spraševal jo, ne želi h ukazati še kako stvar, in zagotavljal, da vse, kar ukaže ona, — bode takoi gotovo.
Taša se je smejala in govorila, da jej ni treba ničesa več, da je vse prekrasno, da je popolnoma sita in da se počuti jako dobro . . .
Hipoma pa posebno zato, ker jej je bilo sedaj tako dobro, spomnila se je njega, ženina svojega.
„Zakaj ... da, zakaj ga ni tu ?" mislila je Taša, ko se je razgovarjala, odgovarjala in smehljala sosedom ter veselila se brhke Dore, ki jej je sedela nasproti in govorila z Bahteminom. kateri jej je bil posebno postrežljiv, „Zakaj ? Ko bi bil on
vspešni, kakor njihovih prednikov. Včerajšnje brzojavno poročilo iz Carigrada objavlja namreč pogoje, pod kater mi se bode sklenilo premirje, seveda ako se ti tudi izvršč. Kakor znano, je turška vlada poprej zahtevala, da se jim izroči vsi vstaški vodje, sedaj je pa že zadovoljna s samim izgonom. Poleg tega je vlada tudi obljubila, da nastavi krščanskega guvernerja, toda ne pod nadzorstvom zunanjih vele-vlastij. Konečno je vlada pripravljena, oprostiti vse vietnike in begune ter dovoliti prebivalcem davčno prostost. Poslauiki so baje zadovoljni s to vladno izjavo in so jo po konzulih naznanili prebivalcem mesta Zeitun. Trdi se, da bodo ti vsprejeli imenovane pogoje in se udali nadaljni usodi. Vprašanje pa navstaja, je li bode vlada tudi izpolnila, kar je obljubila poslanikom, kajti le prepogostokrat se je pokazalo, da je gledd danih obliub le — figa mož.
Italijani v Afriki. Italijanska vlada si je dva meseca zaman prizadevala prikriti resnico, akoravno se je v tem oziru posluževala vseh možnih ovinkov. Morala je sedaj pripoznati resnico. Pred nedavnim so morali v Rimu priznati, da vojaki v Eritreji nimajo potrebnih vojnih sredstev, da bi mogli nadaljevati svojo akcijo. Sedaj pa morajo tudi pritrditi poročilom, ki javljajo, da je na bojnem polju premalo vojnih močij in da general Baratieri potrebuje še najmanj 8000 mož, ako hoče vspešno nasprotovati Menelikovi armadi, ki šteje nad 75.000 dobro oboroženih vojakov. S temi močmi meni Baratieri popolno oslabiti sovražuiško moč in tako pridobiti si slave na bojevniškem polju. Po poročilu raznih italijanskih listov ima Baratieri na razpolago 31.000 oboroženih vojakov in 130 topov. Ta vojna moč je pa zelo raztresena, tako da nima na nobenem mestu tolikega števila vojakov, da bi se mogli vspešno meriti s sovražniki. Potemtakem bi mu tudi nič ne koristile nadaljne moči, ker bi ne mogle dospeti pravočasno v sredino bojnega polja, in to vsled tega, ker je transport posebno v sedanjem času zelo težaven radi zelo slabih komunikacijskih zvez. Poleg tega so pa zaprli Soanci vsa važneja pota in toraj pomožnim četam nikakor ni mogoče pravočasno dospeti na pomoč glavni armadi. V takih razmerah se Crispi ne more nadejati sijajnih vspehov.
Socijaliie stvari.
Kmečko vprašanje.
(Dalje.)
V prejšnjih člankih sma opisovali krivično razdelitev davčnih bremen; v današnjem hočemo po-drobueje raziskavati davke v naši državi z ozirom na kmeta.
a) Ti e m 1 j i š k i davek se je pri nas zadnjič odmeril I. 1869. Preje so dajali kmečki posestniki po 22 milij. gld. na leto; sedaj plačujejo 37 mil. gld. V Plenerjevi davčni predlogi se je bilo obljubilo, da se zniža svota zemljiškega davka za 15 odstotkov; torej na svoto 31,875.000 gld. To je
— govorila bi midva tudi kakor onadva, ne zaui-maje se za nikoga, in bilo bi nama tudi veselo in dobro . .
V glavo šinili so jej nehotč naglo spomini onih večerov, ko ni bila še objavliena nevesta, a znala, da je ljubljena, ko se je bala, se li ne moti ona, in bala, da se oni, ki jo je ljubil — ne vara v njej, ker se jej ie neprestano zdelo pri nje mladosti, sa-raoljubji in samoljubnem nezaupanji v sebe, da je slabša nego druge, da druge ne delajo nikdar onih nemarnostij in pogreškov, katere je delala ona, in radi katerih se je tako mučila. In gledaje na ne-skrbno smehljajočo se Doro, primerjala jo je nehotč s seboj in mislila odkritosrčno, da ne more biti tako lepa kakor Dora.
Bahtemin, v kojega očeh je videla Taša vse te dni „neprijetno" jej zamaknienost v njo (neprijetno zato, ker je nekaj kakor odjemala njej in ženiuu), se danes ni zanimal za njo, in misel, da je ona slabša uego druge, združena z mislijo o ženinu in njega odsotnosti, obdajala jo je vedno bolj iu bolj.
„Da, ona je neobično mila", mislila je o Dori, predstavljaje se takovo, kakoršno se je videla pred odhodom v zrcalu, in smatraje Doro vedno bolj in bolj mično. — „V njej je nekaj posebnega, tako more ljubav do mene usahniti, a do me ne. Sedaj se more ona. a ne več jaz, pj pravici tmenovati solnčna svetloba v Badenu", govorila si je in postajala takoj vedno otožnejša in otožnejsa.
Dori pa ni zavidala : bi li bilo možno zavidati takemu milemu „božjemu cvetu", kakor je nazivala
telo neznatno zboljšanje, vender tudi o tem ni niti duha in sluha, dasi je Plener na polna usta obetal, da se že dne l.januvarija zniža zemljiški davek za 10 odst. Da je sedauii zemljiški davek neopravičeno breme kmečkemu stanu, smo videli že v prejšnjih razpravah. A povdarjati moramo še posebej, da se v Avstriji pobira najvišji zemljiški davek. Od 1 ha se plačuje pri nas primeroma 1 gld. 18 kr. davka na Pruskem 75 kr., v severni Ameriki od zemljišča 22 kr., od gozdov 6 kr., na Ruskem komaj toliko. Od čistega dohodka plačuje naš kmet 26 od, ali dobro četrtino, na Angleškem 20 odst. in na Pruskem le 9 odst.
Od tiste dobe, ko se je odmeril novi zemljiški davek, do danes, je pa padlo žito za polovico cene ; občinske in deželne doklade so se ogromno pomnožile ; hipotečni dolgovi so narastli do ogromne svote 2500 mil. gld. Naš kmet pa mora vender plačevati več zemljiškega davka, nego ga je v prejšnjih boljših časih.
b) Pri nas se meri posamnemu posestniku zemljiški davek po parcelnem katastru. Vsled tega se obdavčuje samo dozdevni čisti dohodek s posameznih delov posestva, ne pa resnični skupui dohodek. Davek se kar nič ne ozira na to, koliko ima gospodar posestva, ali koliko dolga ga teži, kar je odločno krivično. Parcelni kataster kot merilo za davke nam jasno kaže, da so naši kmetje v oblasti vse razdeljujočega, vse avto-mizujočega kapitalizma.
In vender noče vlada niti slišati o tem, da bi se odpravil parcelni kataster in namestu njega ustanovil posestni kataster, kjer bi se po dejanjskih razmerah odmerjal čisti dohodek in po mem, če bi ga kaj bilo, tudi davek. Označili smo že, da čisti dohodek z zemljišča ni v sedanjih razmerah druzega, nego zemljiščna renta, — obresti, ki jih nosi zemljiški kapital. Krivično je v sedanjih kapitalističnih časih, da se zeml|iš>vna renta vse drugače presoja, nego katera si bodi druga renta in da ravno pri zemljiščni renti država nastavlja svoj davčni vijak, drugih denarnih kapitalov, ki nosijo mnogo višje obresti, pa ne vidi. Tu zopet vidimo, kako globoko je padel pojem o razdeljujoči pravičnosti.
Vlada je pač že nekaterekrati obetala, da hoče odstraniti krivice glede na odmerjevauje zemljiškega davka. A pri tem se bo ozirala samo na tista posestva, ki so bila po krivici všteta v višji razred in pa na trajne izpremembe pri zemljiščih n. pr. če je voda porušila ali poslabšala kako zemljišče itd. Za to, da žitu cena vedno bolj pada, da so delavci na kmetih vedno dražji, da se vedno množi hipotečni dolgovi, se ne bo kar nič menila. Vsled tega je jasno, da se vkljub vsemu zagotovljanju napominane krivice ne bodo odstranile in da bo kmečki stan še vedno ostal na svojem zadnjem mestu glede na pravice in na prvem glede na davke.
v mislih Doro ; ampak nasprotno, veselila se je je, a bilo jej je vender - le težko. Težko jej pa tu ni bilo to, da je Dora lepa, ampak to, da jej ni ona, Taša, podobna in se jej celo primerjati ne more.
Po zajuterku šli so pred odhodom znova še jedenkrat v grad, da se razveseli razgleda in cvetic, kar je želel posebno stari Kuaus.
„Kako krasotna je danes Dora I" dejala je zamišljeno Taša k njej prišedšemu Kašinskemu. „Poglejte. prava cesaričina, vladarica tega grada !"
Kašinskij je pogledal na Angličanko in pokimal z glavo.
„Ničesa ni na njej, prav ničesa", odgovoril je s svoiim posebnim, neglasnim, a veselim smehom.
Taša je pogledala osupnjeno na-nj.
„Kako ničesa?" je prašala. — „Pravite, da ni lepa?" . .
„Mlada, to je vse. Beauti du diable", pripomnil je resno Kašinskij s pogledom poznavalca.
Taša je vzdihnila.
„Natalija Aleksejevna smatra Miss Doro — kra sotico", obrnil se je Ardaljon Matvejevič k pribli-žavšej se k njima grofici.
„N—n—ne", zavlekla je ta, — „kaka kraso-tica . . ."
In pogledavši na hčer, pristavila je tiho francoski, kakor je delala vsekdar zaupna poročila. — „Bodi prijazna z Bahteminom ; nekaj ga je kakor razvnelo".
Taša je pogledala osupnjeno na mater.
„Vidite, še grofica je soglasna z menoj", dejal je Kašinskij, kakor da ni slišal, kaj je dejala gro-
cJPosamne dežele vživajo z ozirom na zemljiški davek mnogo večje dobrote, nego druge. Na Češkem je n. pr. na l ha povprek davka 1 gld. 32 kr., na Moravi 1 gld. 48 kr., na Šleskem 94 kr.; za to ima pa Galicija 1 ha obdavčen povprečno z 42 kr., Bukoviua s 27 kr. Potemtakem ni čudno, Če je Galicija pasivna Naša Kranjska dežela je primeroma zelo hudo obdavčena. Vsega skupej štejemo pri nas 995.581 hektarov zemljišč, od katerih se dejanjsko plačuje krog 840.000 zemljiškega davka na leto ; torej je pri nas obdavčen ha povprečno z 1 gld. 10 kr. Podobne razmere so tudi na Koroškem, Štajerskem in Goriškem. Mi smo že od začetka Avstrijci, pravi domačini po srcu in duhu in po zgodovini. Za Avstrijo so prelivali naši očetje kri v neštetih bojih ; vedno smo se zvesto držali svoje države in svoje vladarske rodovine.
Osrednja vlada se zato ne meni. Koliko pred-nostij je že prejela Galicija od države; koliko ugod-nostij se je v vseh stvareh dovoljevalo in se še dovoljuje ti zemlji, katera je komaj 100 let priklop-ljena z nami. S tem ne rečemo, da se država ne sme brigati zanjo, pač pa trdimo, da se ne sme samo jedini zemlji izkazovati darežljivost na škodo druzih, ki bi morali imeti po pravu, kakor imajo po zgodovini brez dvojbe odličnejše mesto v državi. Toda žalostne izkušnje nas uče, da namestu pravičnosti vladajo le prevečkrat samo politični oziri. Galiških zastopnikov dnevne politične zasluge se višje cenijo, nego stalni pomen zgodovinske zvestobe drugih, vzlasti naših dežel in rajše jih posluša osrednja vlada, nego tihe tožbe vedno bolj propadajočega našega ljudstva.
d) Občinske in deželne naklade se vedno bolj množe, kot smo že omenjali. Ta način je menda ustanovljen samo zato, da je več dolžnikov. Država dela na svojo pest dolgove; ravno tako pa se vvrščajo v vrsto zadolženih gospodarjev tudi dežele in občine. Po naši sodbi je temeljna zmota v načelu, da se stroški delajo brez ozirov na dohodke.
Nobeden ne vprašuje, koliko premore šteti brez škode kaka občina, dežela ali država, marveč kar na kratko se narekava : Tega je treba iz kulturnih ozirov, tega iz humanitarnih, tega iz politike, tega zavoljo zdravja i. t. d. in vstano\i se načela, ki brez ozira na razmere posamnih krajev določujejo, kako se najlepše ustreza imenovanim kulturnim itd. ozirom ; zraven se pa sklene zakon, ki sili občine in dežele, da se po teh načelih ravnajo. Ko se vse svote soštejejo, se naenkrat vidi, da ni nikjer denarja. A kaj to briga zastopnike in vlado ? „Kulturnim potrebam" itd. se je ugodilo in — mirna Bosna.
V Švici nimajo nobenih deželnih ali občinskih naklad. Polovica vseh davkov gre za upravo cele dežele; za upravo kantonov se daje 35% in za občine 15°/0- To je mnogo pravičnejše načelo, nego
fica o Bahtemimi. — „Tu je druga, boljša, nego Miss Dora", nadaljeval je. „A kako vam pristuje ta pelerinka — krasota 1"
Taša se mu je nezaupno nasmehnila in, nekoliko obrnivši se, prašala z jedva slišnim šepetom grofico :
„Mama, kako je z mojim klobukom, ničesa?"
Grofica ga je ogledala.
„Ničesa, dobro", odgovorila je nekako površno in začela govoriti s Kašinskim.
A Taša je razumela v nje očeh, glasil in smehljaji odobrenje, katerega je hotela.
Ko je sedla Taša v kočijo, mislila je po cesti v Favorit o sebi, o ženinu, o tem, kako ga ljubi, in o tem, da najde danes njegovo pismo, ko se povrnejo domov . . .
„Veste grofica", dejal je naglo Knaus z nežnostjo in smehljajem v očeh, „tako, kakor ste se daj, bi vas prenesel tija v grad, kakor vladarico njegovo. Sedite za zlato preslico . . . Zamislili ste se, gotovo so vaše misli daleč — daleč, gotovo *akate koga ... in z vami Miss Dora, nežna tovarišica ali prijateljica".
Dora se je zasmejala, Taši se je pa začelo malo po malem vračati ono radostno čuvstvo, katero jo je navdajalo zjutraj, do zajuterka. In naposled, ko se je pripeljal koleselj v dolge, široke, veličastno hladne drevorede parka „Favorit", vrnolo se je to čuvstvo popolnoma.
Knaus je bil jako mil, prijazen in zabaven.
(Dalje alčdi.)
naše sedanje, po katerem vzlasti kmečki stan nosi grozovita bremena.
Do istega zaključka bi prišli, če bi študirali davčno breme malega obrtništva in delavstva. A že 8 tem »mo si vtrdili prepričanje, da je v smislu kapitalističnega gospodarstva mogoč samo pravično stopnjevan dohodninski davek.
Glede na to smo zahtevali v socijalnem načrtu B, 3. g.: „Skuša naj se dobiti natančen pregled prometa denarne trgovine kapitalističnih mogotcev in nastavi naj se jim stopnjevani davek do 9/10 njihovih čistih dohodkov".
Potem bo dovolj denarja za vse potrebe.
(Dalje sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 12. februvarija.
(Deželni zbor kranjski) je včeraj zboroval blizu do 9. ure zvečer. — Liberalni nemški in slovenski stranki se je zdelo potrebno, povišati deželno do-klado za 2 odst., od 28 na 30 kr., dasi se je temu z vsemi silami upirala katoliško narodna stranka in jo je v tem vprašanju najodločneje podpiral deželni predsednik baron H e i n. Poslanci Kalan, Povše in poročevalec K 1 u n so dokazovali, da za letos na podlagi proračuna ni nobene potrebe povišati doklad, a vse ni nič pomagalo, liberalna nemško - slovenska stranka je vse dokaze pobila s par glasovi večine. Nadalje se je sklenilo, oprostiti deželnih doklad vse po potresu poškodovane hišne posestnike, ki so oproščeni tudi državnih davkov in sicer za dobo petih let. — Deželni zbor se je izrekel pri železnichh za železnico Divača - Loka. Poslanec Schwegel s tovariši iu poslanec A ž m a n so bili za železnico skozi Bohinj. — Glede ustanovitve kmetijskih zadrug je zbor soglasno sklenil, naj deželni odbor pripravi vse potrebno, da pereča zadeva pride čim preje pred zbornico. — Na to je izjavil vladni zastopnik, da je deželni zbor preložen do po Veliki noči.
(Novo kapelo v Josephiuumn) bode jutri blagoslovil p, n. preč. gospod stolni prošt. dr. Leon. Klofutar.
(Za Mesarjev spomenik) nam je poslal vel. č. g. župnik košanski, Mati|a Torkar 7 gld. s pristav-kom : Najblažjemu prijatelju M. T o r k a r in njegova družina.
(Poroka.) Pcročil se je dne 10. t. m. v Planini mladenič Franc G&branja, posestnik največjega zemljišča na Uucu, z Ivano Jernejčič iz Lazov pri Pinnini. Lep par, obadva v najboljših letih in iz d<>brih, premožnih rodbin. Vse je gledalo krepkega ženina, ljubeznjivo nevesto. Tacih porok ni dosti na deželi, želimo, da se izpolnijo besede poročevalca g. župnika planinskega: „Bodi vajin zakon čvrsta korenina, iz katere bodo pognale same zdrave mladike, dobri katoličani, zvesti državljani in pošteni slovenski rojaki!"
(Pri volitvi v občinski zastop občine Voglje pri Kranji) so bili sledeči izvoljeni: Janez Molj, Miha Globočnik, Matija Tičar, Janez Osel. Franc Zupane, vsi iz Vogeli ; Jožef Simnovec, Franc Ce-bašek. Janez Ztnrzlikar iz Vokle ; potem je bil jed-noglasno za župana izvoljen Jauez Molj, ki je že od 1. 1883 obče priljubljen župan, za svetovalca sta bila izvoljena Janez Osel iu Franc Cebašek. Volitev se je vršila mirno, vodil jo je okrajni komisar g. D e t e I a.
(Odlikovanje.) Cesar je dovolil grajščinskemu ravnatelju Feliksu vitezu "VVeilu na Bledu, da sme vsprejeti in nositi podeljeni mu perzijski solnčni in levovi red četrte vrste.
(Slovensko gledališče.) Prve moči naše opere bi pač zaslužile, da se jim dado benefice v malo pripravnejšem času, nego so zadnji dnevi predpusta. Vkliub tem za gledališče najneugodnejšim dnevom je sinoči „Prodana nevesta" iu izvanredna priljubljenost naše vrle pnmadone gof-pice Ševčikove privabila jako mnogobrojno občinstvo k njenemu častnemu večeru Pri predstavi se je opazilo marsikaj dovršenega, pa tudi nekaj površnega. Bila je jedna boljših predstav. Beneficijantinjo so odlikovali s številnimi šopki in prisrčnim ploskom. Veliko pridnost gospice Sevčikove in njene zasluge za slovenski oder smo že večkrat na tem mestu ozuačili in ker smo tudi o predstavah „Prodane neveste" že dvakrat obširneje pisali, nam danes ne preostaje druzega, nego še jedenkrat omenjati famoznega Indijanca. V nasprotju z vsestranskim opozarienjem in vsakokratnim roganjem občinstva se vendar ne odpravi
neprostovoljna komika pri proizvajanju tako veličastnega dela. To je smešna samoglavnost!—Prihodnja predstava bovsoboto.	=
(Zmrznil Je) je 7. t. m. zvečer 40 letni Jurij Grass, bivši trgovec zjesihom v Spodnji Šiški. Nesrečnež se je potikal dalje časa v ljubljanski okolici ter imenovani dan zavžil nekoliko preveč opojne pijače.
(Popravek.) V včerajšnjem poročilu o deželnem zboru kranjskem naj se glede odgovora na interpelacijo čita: Ker je odgovor na interpelacijo bil jako pomanjkljiv, zato je nameraval predlagati poslanec Kalan, naj se v prihodnji seji prične o tem raz prava. V tekn seje pa se je po zasebnih razgovorih pokazalo, da je najumestneje, ako se za sedaj počaka, ker se do Velike noči morda stvar brez tega ugodno reši.
(Nov poštni urad v Poljanah.) Dne 16. svečana 1896 odpre se v Poljanah na Kranjskem v polit, okraju kranjskem nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vožno pošto ter ob enem služboval kot nabiralnica poštno hranilničnega urada, Zvezo bode imel s poštnim omrežjem po poštnem vozu, ki vsak dan vozi med Gorenjovasjo in Skofjo Loko.
(Raiffeisenove posojilnice.) L. 1886 ste bili v celej Avstriji to stran Litave le 2 Raiffeisenovi posojilnici, 1. 1892 pa jih je bilo že 382, katere so bile po raznih kronovinah takole razdeljene: Avstrijska pod Anižo 129, Tirolska 87, Avstrijska nad Anižo 63, Moravska 29, Koroška 24, Ceska 20, Šlezija 18, Solnograška 4, Štajerska in Gališka po 3, Kranjska 2. — Na Kranjskem pa se je v zadnjih dveh letih število teh posojilnic najmanj za 15 pomnožilo.
(Razpisane službe.) Pri tukajšnem finančnem ravnateljstvu je razpisano mesto glavnega davkarja, t 8., glavnega davčnega kontrolorja v 9. oziroma davčnega pristava v 11. plačilnem razredu. — Pri okrajnem sodišču v Vipavi je izpraznjeno mesto Kanclista v XI. plačilnem razredu. Prošnje je do-poslati do 13. marca predsedništvu deželnega sodišča v Ljubljani.
#
(Iz Prage) 8. iebruvarija. Meščanska beseda je slavila petdesetletnico svojega obstanka. Izmed njenih prvih članov živita še dr. Rieger in Tcmek. Cela slavnost je bila primerna važnosti in zaslugam, katere si je društvo tekom polstoletja steklo. Beseda je bila središče vsega narodnega literarnega in političnega življenja, tako da je rekel nekdo v prvih letih: „Ce bi se nad nami strop podrl, je po češkem slovstvu." Praška beseda je mati vseh dežel-skih čitalnic, njen vpliv je bil velik, še le sedaj se prav ocenja. Značilno je, da je vsbodbujal k ustanovitvi njeni katoliški duhoven. Dan elavnosti je bil za Riegerja brez dvojbe velik in pomenljiv, vrstijo ga Jungmannu in Palackymu. Z velikim veseljem so se vsprejele besede Srbove, ki je dejal, da je bilo geslo: jednakost in sloga, vse je bilo res složno, Stari in Mladi. Bog daj, da bi bil ta dan korak do sprave. — Odbornik Bfeznovsky je zahteval, da se odloči mestni zastop zastran spomenika Husovega na sv. Vaclavskem trgu. Za njega je stvar silno važna. Na istem trgu bode stal tudi spomenik deželnega patrona sv. Vaclava. Kolika razlika in — pamet I — Umrl je odlični igralec in dramatični pisatelj Josip Jurij Kol&r, imajoč 84 let. Ležal je starček v bolnišnici ; pred smrtjo se je dal prevideti in posebno pobožno se je pri prejemanju svetih zakramentov vedel. Pokojnik je govoril gladko osem jezikov. R. I. P.
Društva.
(Občnizbor „Marijine pogrebne bratovščine") vršil se je v nedeljo v mestni dvorani v navzočnosti 60 člaaov. Iz letnega poročila je razvidno, da je imela bratovščina v pretečenem letu 4263 gld. 94 kr. dohodkov in 4250 gld. 66 kr. stroškov. Društveno premoženje pa znaša 24.409 gl. 35 kr. Pri nadomestni volitvi odbora bili so dosedanji odborniki gg. s I. Bonač, A. Gams in Trdina zopet, v pregledovalni odsek pa gg.: A. Anclin, M. Benda in J. Mayer izvoljeni. Vodstvo 6e je v seji po občnem zboru konstituiralo in obstoji iz gg. : K. Lachainer predstojnik ; A. Klein, namestnik ; I. Gri-lec, tajnik ; K. Dostal, blagajnik; odborniki gg.: I.
Bonač, I. Dovgan, A. Gams, K. Hiuterlechner, G. Trdina.
(Pri prvem občnem zboru katol. narodnega društva v Starem Trgu pri Ložu) dne 2. iebruvarija 1896. leta so bili sledeči udje odbornikom voljeni : \č. gospod Anton Ponikvar, župnik, predsednikom; gospod Auton Po-nuda iz Pudoba, podpredsednikom; gospod Jauez Skrbeč, župan, blagajnikom; gospod Jernej Pojé iz Vrhnike, tajnikom; gospod Janez Turk iz Loža, gospod Janez Kraševec iz Dan, gospod Jožef Skrbeč iz Nadleska, gospod Jernej Strié iz Viševka, gospod Anton Truden iz Kozarišč, gospod kapelan Stanko Peharc, — Začetek zborovanja je bil ob 3. uri po-poludne. Gospod predsednik pozdravi navzoče zboro-valce in otvori zborovanje. Sledi poročilo gospoda blagajnika o številu bivših udov, o dohodkih in tro-ških. Gospod tajnik razvija zgodovino obstanka društva, pojasnjuje namen, korist in vspehe istega in poudarja posebno korist kujižnice. Po dokončanem govoru gospoda tajnika sledi volitev omenjenih gospodov odbornikov. — Med raznimi nasveti pojasnjuje gospod Anton Peharc korist dobre knjige sploh in branja iste. — Zborovanje se zaključi ob pol 5. uri popoludne. Potem sledi sprejem udov v društvo.
Telegrami!^
Dunaj, 11. iebruvarija. Občinski in upravni odsek dež. zbora je vsprejel predlog dež. odbora glede izposlovanja 60 milijonskega posojila za plinove naprave v dunajskem mestu.
Dunaj, 11. februvarija. Šolski odsek nižjeavstrijskega deželnega zbora se je pri zopetni razpravi o vladni predlogi glede verouka na višji realki z 9 proti 3 glasovom izjavil,. da se deželni zbor letos ne bode pečal s tem vprašanjem.
Dunaj, 11. februvarija. Ruski general-major grof Groleničev je dospel danes iz Pe-trograda in se poda jutri popoludne v Sredec.
Budimpedta, 11. februvarija. Po posredovanju naučnega ministra so danes prijeli Karola Pulszkyja in ga vtaknili v preiskovalni zapor. Zdravniki so izjavili, da jim je mogoče izdati spričevalo po daljšem opazovanju.
Sredeo, 11. februvarija. Ministerski predsednik je dospel danes iz Carigrada. Na kolodvoru so ga vsprejeli vsi ministri in vsi poslanci vladne večine ter adjutant princa Ferdinanda. Mnogobrojno občinstvo je pri-šleca navdušeno pozdravljalo. Bolgarski eksarh dospe danes zvečer.
Sredeo, 11. februvarija. „Agence Bal-canique" poroča: Bolgarska vlada je prejela ravnokar iz Carigrada uradno poročilo, da je sultan pripoznal princa Ferdinanda bulgarskim vladarjem in naročil svojim poslanikom pri velevlastih, naj izposlujejo pri ondotnih vladah jednako priznanje.
Pariz, 11. februvarija. Nasproti trditvam nekaterih listov, da se je uprlo blizu 4000 vstašev na Madagaskarju ter napadlo in pomorilo več francoskih vojakov, je prejel ko-lonijski minister brzojavno poročilo iz Tana-narivo, da je položaj popolno povoljen.
Carigrad, 11. februvarija. Včeraj je vladna policija zopet prijela več Mladoturkov. Mej njimi se nahaja tudi adjutant vojnega ministra.
Carigrad, 11. februvarija. Prebivalci mesta Zeituna so vsprejeli predloge turške vlade glede pomirjenja.
London, 11. februvarija. Danes se je otvoril državni zbor z daljšim prestolnim govorom, v katerem so se poj asnovale razmere v Turčiji, v Transvaalu in Venezueli.
Umrli ho:
10.	februvarija. Ana Cerar, postreščekova vdova, 30 let, Opekarska cesta 2, jetika.
11.	februvarija. Antonija Nagoie, delavčeva vdova, 63 let, Trnovski pristan št. 16, erysipel. — Frane Sušteršič, čevljar, 33 let, Trnovski pristan 8, jetika
Meteorologično poročilo.
§ o	Čag opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	«•a ih t»
il	9. zvečer	744 0	+11	si. zah.	jasno	
12	7. zjutraj 2. popol.	743 6 740-4	-2-7 -1-97	si. vžjvzh.	skoro jasno H	00
normalom.
,Rimski Katolik'.
Edin slovenski fllozoflčen list. Izhaja v Gorici. — Naročnina za celo leto 2 gld. 1896. Osmi letnik. 1896.
Ravnokar je izšel I. zvezek; 128 stranij.
Obseg:
1. Metafizično ozadje politiških metamorfoz. 2. Naša bodočnost. 3. Osnovni zakoni estetike in lepe umetnosti. 4. Apologetični razgovori. 5. O novejšem hrvatskem leposlovju: Avgust Šenoa. 6. Uničeno življenje. 7. Časopis. 8. Zakaj Avstrija ni katoliška? 9. Odgovor vesoljnega patrijarha na rimska vabljenja. 10. Dva pojava na polji bogoslovja in modro-slovja. 11. Raznoterosti. — Priloga: 1. Slovenskim bogoslovcem VII. 2. Teologični dokaz za bivanje božje. 3. Kako pogubni so pesimistični nazori v slovstvu.
r-A^A.
Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na
„Z O RO%
ki je glasilo slov. katol. akadem. dijadtva.
Cena: Za nedijake 80 kr., za dijake 50 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur., Matzleinsdorferstrasse 76, III, 31.
Dunaj,
Služba organista m cerkovnika
je razpisana v Mekinjah pri Kamniku.
Dohodki blizu 300 gld. — Službo je lahko nastopiti takoj.
Franc Iti liar,
113 3—1	župnik.
Svetoviioznano je
Chicago namizno stensko ali potno budilo s hrupno pripravo, katero tako dolgo zvoni, da se imejitelj zbudi. Ne potrebuje nobene poprave, ker je vse jekleno. Okrov je sre-brno-nikelnast, pozlačena fasada, samo I. vrste s polnem jamstvom, da dobro gré. Cena 2 gld., s kazalcem dneva 2 gld. 50 kr., s ponoči se svetečira cifernikom 30 kr. več. Novo! Ura „Globe", ki bije namesto budila 3 gld. 25 kr., stoječa ura ali za obesiti, 18 cm. visoka. Triurni budilna ura s kazal-^iiSSii^^.is».	cem datuma in dnevnikom, kaže
imena dnij celeaa meseca gld. 3 25. Budilo z muziko gld. 6 50. Pošilja se proti poštnem povzetji. Ilustrovani ceniki se doposljejo zastonj.	75 10—3
M. Rundbakin, Dunaj II, Glockengasse 2.
Službo organista
razpisuje 114 3_1H
farni urad na Prežganjem. P. Litija.
, JL
m ,
PÉÉ»

Liniment. Capsici comp.
18— z lekarne Rtohter-jeve v Pragi 296
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 7U kr. in 1 gld. y vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 70-19
Richter-jev liniment s,sidro'
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristao.
Biohter jeva lekarna
pri zlatem levu v Pragi.
Najlepše darilo
Za
godovne in svečane prilike.
Oljnati portret 85x75 cm
Antona Martina Slomšeka,
najfineje po naiboljšem izvirniku izveden, na platno napet, v zlatih kovinsko - barok, antik-barok ter črnih zlato okrašenih okvirih po 10, 12, 15 in 18 gld. dobiva se v trgovini
D. Hribarja v Celji.
Kaj je Anton Martin Slomšek Slovencem, bilo bi preveč govoriti. Njemu se imamo ta-bvaliti za družbo sv. Mohora; njemu se zahvaliti za najboljše in najlepše pedagogiške spise in domovinsko ljubezen vnemajoče pesni. On bil je najodličnejSi buditelj naroda, in najbolj vneti zagovornik pravic Slovencev. Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez slike tega slavnega moža, ki je in ostane vedni ponos in dika Slovencev.	741 10—10
Trgovski pomočnik
vešč v trgovini špecerijskega blaga, zmožen slovenskega in nemškega jezika z dobrimi spričevali, želi svojo dosedanjo Blužbo spremeniti. Njegovo ime pove upravništvo »Slovenca«.	66 3—3
Scßicßi
patent*
z znamko „labud" je najboljše izmed kateregakoli mila.
Konrad Hopferwieser-jev & zavod za izdelovanje orgelj
v Gradcu, Lendplatz 27,
se priporoča ¡0T v izdelovanje novih orgelj	v poljubni velikosti (s patentovano tipalno registraturo) pa tudi
v prenavljanja ln popravljanja starih orgelj.
Ker sem se strokovno izvežbal v največjih in najslovitejših zavodih za izdelovanje orgelj v Nemčiji, kakor ao- E F Waloker v Ludwigsburg-u, W. Sauer v Frankobrodu in F. O. Welgle v Stuttgart-u, torej morem tako glede' na umetniško izvršitev in trpežnost, kakor tudi gledo na uporabo najboljših priznanih novostij kar najboljše ustreči. — Priporočilna pisma so na razpolago. — jBJT Dolgoletno Jamatvo, smerne oene, poltena postrežba. "36» 23 26—15
(35 10—1)
Zaspanje izključeno!
Anker - bndllnloa s
po noči ivetečo se ka-zalno pločo in večno pratiko gld. 2*75.
Salon -bndllnloa, ati-rioglata, 25 cm. visoka, pozlačena in gravirana, bije četrti in pol ure gld. 7'-.
Remont. Iz Jekla z» gospode in gospe gld. 4'—, s trojnim okrovom gld. 6'—. Remont. Iz pristnega tnlla-srebra za gospode in gospe s zlato vlogo gld. 9 —, s trojnim okrovom gld. II.—, s koledarjem in meseč. kazalom gld. 15'-
Remont. Iz 14 kar. zlata za gospe gld. 12'--, s trojnim okrovom gld. 18'—.
Anker-remont., zlata, za gospode brez okrova gld 25'—, s trojnim okrovom gld. 35'—.
Ure z nlhalom po ce > nilniku.
Zakonski prstani, izvirni, iz 14 kar. zlata, komad gld. 5'—, masivni gld. 7'—.
Najtežavnejše poprave okraskov in raznih nr se vspre-jemljejo in točno izvršujejo. — Ostanki zlata in srebra vsprej-mejo se mesto plačila.
Prečast. duhovščini pošilja brez povzetja; plača po dogovoru.
Ilustr. cenilniki zastonj in franko.
Emil layer,
c. kr. trg. sodno zabeležen» tvrdka
na Dunaju I.,
Schottenring 33/c.

^H5HSESESH5S5S {{] Uradne Kin trgovske
i I0TEBTE
¡0 s firmo priporoča
□j KAT. TISKAB9AI
"t v LJubljani.
II stanovanje in na hrano
sprejmem od februvarija t. 1. naprej tri dijake.
Janez Cerkovnik,
97 3-3
tapetar. Kranj, hiš. át. 26, 27.
m

lekarna „pri zlatem državnem jabolku"
Dunaj, I., Singerstrasse št. 15.
J. Pserhofer-jeve
ndvflinlno brno-lino PreJe kri čistilne kroglioe imenovane, staroznano, Ulivajdiut HTUglltt, i»hko čisteče domače zdravilo.
Od teh krogljie stane: 1 ikatljloa s 15 kroglicami 21 kr., 1 zvitek s 6 ikat-ljioanl 1 gld. 5 kr., če se pošlje nefrankovano proti povzetju pa 1 gld. 10 kr.
Ce se poprej vpošlje denarni znesek, potem stane poštnine prosta pošiljatev: 1 zvitek kroglic 1 gld. 25 kr., 2 zvitka 2 gld. 30 kr., 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov 5 gld. 20 kr., 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. (Manj ko 1 zvitek se ne more poslati.)
Prosi se izrecno aKg" .,J. Pserhofer-Ja odvajalne kroglioe" 1±XL zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vsake škatliice na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in sicer z rudečlml črkami.	..... ""	~~
Balzam zoper ozeblino J. Pserhofer-Ja. 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr. Sok lz ozkega trpotoa (Spitzwegerich-
saft), 1 steklenica 50 kr. Balzam zoper golšo, 1 steklenica 40 kr.,
s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr. Stoll-ovl Kola-preparatl, izvrstno krep-čilo za želodec in živce. 1 liter kola-vlna ali ellkslrja 3 gld., — »/. litra 1 gold. 60 kr., — '/i litra 85 Zdravilni obllž za rane pok. prof. Stendel-a, 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 75 kr.
Grenka želodčna tinktura (preje živ-ljenska esenca ali praške kapljice imenovana). Lahko raztopljivo zdravilo, dražil-nega in krepčujočega učinka na želodeo pri oviranem prebavljanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica 2 gld.
Čadeznl balzam, 1 steklenica 50 kr.
Prašek proti kašljn, 1 škatlja 35 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 60 kr.
Tannoohlnln-pomada J. Pserhofer-Ja najboljše sredstvo za rast las, ena pušiea 2 gld.
Univerzalna čistilna sol A. W. Bul-rloh-a, domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld.
Razven tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje.
Pošlljatve po pošti Izvršujejo se najhitreje proti temu, da se prej vpošljedenar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska,
fMF~ Če se preje vpošlje denar (najboljše s poštno nakaznloo), potem Je poštnina mnogo oenejša. nego pri pošiljatvah proti povzetju.
Imenovane specijalitete tudi prodajata v Ljubljani gospoda lekarnarja: Mardet-sohlager in Pioooll.	26 12—9
Katoliška Bukvama v Ljubljani priporoča:
Slovensko-nemški slovar.
Izdan na troške rajnega knezoškofa Ant. Al. Wolfa.
Uredil
M. Pleteršnik.
Dva zvezka (118 pol vel. osm.), nevezana 11 gld. 50 kr., vezana v polfranc. izvirnih platnicah 14 gld. 50 kr.
Hil
VII. tečaj.
Jugoslavjanski Stenograf
s prilogama „Kjiževni glasnik" i „Stenografska učna pisma".
Izhaja lOkrat na loto po 32 strani vel. 8°, tiskan z latinico, cirilico in stenografskim pismom.
Izdajatelj in urednik prof. Ant. Bezeniek v P 1 o v d i v u (na Bolgarskem. — Sodelavci: Gosp. dvorni svetovaleo prof. dr. Zeibig v Draždanih; g. prof. M. Wamberger v Karlovcu; g. Lozar Popovič, sodnik kasacije v Belem-gradu; g. Hr. Konstantinov, šef-stenograf v Sofiji itd.
Kdor se hoče stenografije iz početka sam učiti ali se kot stenograf zanima za napredek te umetnosti, priporoča mu se ta list, o katerem so se mnogi strokovni in drugi časopisi večkrat najpohvalneje izrazili. Isto tako bo priloga ,,Kryiževni glasnik" dobro došla vsem, ki se zanimajo za književno gibanje med našimi brati na jugu: v njem se nahajajo proizvodi prvih pesnikov in prozaikov jugoslovanskih.
Cena na celo leto zajedno s prilogi je 2 gld. 50 kr.
„Jugosl. stenograf" za 1.1895 velja 2 gld., a „ Jugosl. Glasnik" za lansko leto 1 gld. 50 kr.
Naročnino sprejemajo: knjigarna Alojzija Bezenška v Plovdivu in knjl-
1

f
^ i	«s i u v u I u v oj/1 ojoiuoju . niljiyai 11 (A niUjfcijU wviiviionw » s iwimm	nuja | AJ J
nj garna Dragotina Hribarja v Celju.	89 S—3 ^n^
I > 11 n a j & k a bor
!Z Sla
Dn6 12. februvarija.
Skupni državni dolg v notah.....101 gld. — kr.
Skupni državni dolg v srebru . . .
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 200 kron
Ogerska zlata renta i%.....
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld. . ...
London vista ........
NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v
20 mark..........
20 frankov (napoleondor).....
Italijanski bankovci . .....
C kr. cekini .........
. 101 gld.	—
. 101 .	20
. 121	90
101	40
• 122 „	35
99 .	20
. 1008 .	—
. 384 ,	50
■ 120 „	80
j. 59 „	05
. u -	80
. 9 .	57
. 43 „	85
. 5 „	67
Dn6 11. februvarija.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	151	gld.	—	kr.
b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	158	„	50	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........193	.	50	„
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	„	—	„
Tišine srečke 4%, 100 gld.......142	„	—	„
Dunavske vravnavne srečke 5% • . . .	128	„	25	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107	„	—	„
Posojilo goriškega mesta.......112	„	—	„
<% kranjsko deželno posojilo.....98	„	60	„
Zastavna pisma av. osr zem.-kred. banke K%	99	„	35	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	224	„	—	.
„ južne železnice 3% .	169	„	50	„
„ „ južne železnice 5% .	130	„	90	n
dolenjskih železnic 4%	99	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld. .
Rudolfove srečke, 10 gld......
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Gen6is srečke, 40 gld......
Waldsteinove srečke, 20 gld.....
Ljubljanske srečke........
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . ■ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družha Montanska družba avstr. plan. . • -Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100
198 gld. — kr. 135 „ — „
l. 18		40	U
. 23		75	n
		50	n
	n	50	n
. 54	„	—	D
. 23		25	VI
. 174	0	—	■
t. 3460		—	
. 473		—	
. 102		50	
65	»	—	
. 88		25	
. 171		75	
. 12S	«	25	ft
•f Nakup ln prodaja Ifi
•akovrstnib državnih papirjev, arečk, denarjev itd.
Obvarovanje za zgube pri žrebanjih, pri iizrebanju
najmanjšega dobitka galantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C U K"
Wollzaiii it. 10 Dnnaj, Mariabilfirstru» 74 B.
A*-Pojasnila'*» v vseh gospodarskih in «naninfh stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ¿pekulaaljskih vrednostnih papirjev in vastai sviti za dosego kolikor je mogoče visooega
obrestovanja pri popolni varnosti nftloienih tí I nvu i <•.