Posamezna Številka 10 vinarjev.
Šlev. 233.	v iMati. v U. a »JUlra m
Leto Kili
5 Velja po poŠti:
Za oelo leto napre) . . sa ou meseo „ . . sa Nemčijo oeloletno . sa ostalo inozemstvo .
V	LJubljani na
Sa celo leto naprej , , sa en meseo „ , .
V	upravi prejemati mmEm s Sobotna izdaja: s
ia oelo leto ....... V—
ta Nemčijo oeloletno . „ 9'— • ostalo inosemstvo, _ 12'—
Iuiarati!
Enostolpna peUlvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 181 sa dvakrat .... „ 15 „ sa trikrat .... „ 13 „ sa večkrat primeren popist.
Psncoa inailli. Miili. iirtiiN lil:
enostolpna peiltvrsta po 2 J vi«.
enostolpna peUtvrsta po 40 vil
Izhaja vsak dan, lsvsemll n«.
dalje ln prasntke, ob 5. nrl pop.
Bedna letna prlloia Tesni rti.
(bf Uredništvo js v Kopitarjevi nllol itev. 6/HL Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega tslelona itev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št 8. — Haču poštne hranilnice avstrijske št 24.797, ogrske 26.5U, bosn.-bero. it. 7561 — Cpravnlikega telefona it, 188L
Naši ofenzfoa u Rusiji na celi zmagooita ter dosegla San. - Oprostite« Przemysla. - Jaroslao in Le-iaisk o naših rokah. — Eouražnik se poosod umika. - Pred oeiiho bitko skero.— Nemci se bližalo Mar-šaoi.
Ponovno koraka naša armada združena z nemškimi četami od zmage do zmage. Kar je napovedal vrhovni poveljnik nadvojvoda Friderik v svojem armadnem povelju o novi ofenzivi, se v resnici izvršuje.
Vesela poročila prihajajo najprej iz Przemysla. Že včeraj smo poročali, da so naše čete dosegle na zahodni strani to trdnjavo in vkorakale v mesto. Poskus Rusov obnoviti napad na južnovzhodni črti trdnjave, se je izjalovil, nakar so se pričelo ruske čete umikati od Przemysla. Danes se pa uradno poroča, da jo Przemysl prost ruskega obleganja in da naše čete napadajo zadnje ostanke oblegovalne ruske armade severno in južno od Prze: mysla. Tudi pri Dynowu in Lancutu so bile ruske čete poražene.
Pri Lancutu je stalo proti našim četam 100.000 Rusov, ki so bili razdeljeni v pet do šest divizij. Pobita in razpršena je bežala ta armada proti reki San in prva posledica tega ruskega poraza je bila, da so naše čete prešle v posest. Jaroslava in Ležajskoga. Tudi pri važnem pohodu čez San, Sie-niawi, sc Rusi umikajo. Prav tako napreduje naše prodira rje vzhodno od Chyrowa, ki leži južno od Przemysla, proti Sambo.ru.- Povsod so .naše čete sovražniku za petami.
Tudi iz Rusko-Poljskega prihajajo ugodna poročila. Rusi, ki so bili vrženi čez Vislo, so na več krajih poskušali zopet prekoračiti reko, pa so bili povsod odbiti. Iz tega sledi, da se Rusi na celi črti umikajo iz Galicije. Vse kaj drugega so pa pričakovali naši sovražniki. Sanjali sr> o bitki pri Krakovu, kjer da bodo Rusi prav gotovo izvojevali odločilno zmago. List »Tcmps« je pisal: »Krakov jc na tem, da pade v ruske roke. Nemčija in Avstrija se mrzlično trudita, da bi zadržala rusko prodiranje, ki ne ogroža samo Krakova,
ampak tudi pot, ki pelje skozi Šlezijo v Berolin«. List »New-York Tribune« je šel pa še korak dalje. Piše namreč, da je Krakov že v ruskih rokah in da bodo sedaj Nemci morali prestati vso povodenj ogromnega ruskega navala.
Poročila raznih listov, da je car prevzel vrhovno poveljstvo nad ruskimi četami in da se ji je izbral za glavni stan trdnjavo Brest-Litowsk, bodo skoro gotovo neresnična, ker se je ruski car, kakor smo poročali včeraj že vrnil v Peterburg.
Angleški list »Daily Chronicle« prinaša brzojavko iz MPana o nekem razgovoru vojvode Leuchtenberga, ki je bližnji sorodnik ruskega carja. Vojvoda je izjavil, da so vesti o premirju do spomladi 1915 nesmisel. Ruske četo so dobro opremljene za pozimsko vojsko. Ruski car ne bo pri volji, da bi dal Nemcem priliko med premirjem izboljšati svoje stališče. Vojvoda je rekel nadalje: Velika bitka, v kateri se bo odločila usoda Nemčije in Avstrije, se bo vršila šele sredi zime.
Tudi londonski list »Times« razpravlja o dolgotrajnosti vojske in se prav po angleško baba, da Angleška lahko dvajset in še več let vodi vojsko. Pravi, da Angleži toliko časa ne bodo odložili orožja, dokler bodo Nemci v Belgiji. Angleška da šteje nad 400 milijonov prebivalcev, zavezniki pa 200 milijonov. Čimdalje bo trajala vojska, tem močnejši bodo Angleži. Letos bodo Angleži postavili na bojišče en milijon vojakov, drugo leto 2 milijona, leta 1916. tri milijone itd., dokler ne bodo Nemci in Avstrijci popolnoma na tleh. Po tem računu bi Angleži v 20 letih spravili na bojišče celih 20 milijonov vojakov. No tako bahaštvo presega že vse meje in je mogoče le na Angleškem.
Na Ogrskem so Rusi doigrali svojo vlogo. Ogrski notranji minister San-dor je brzojavil vsem municipalnim
uradom, da so naše Čete na Ogrsko vpadle Ruse na celi črti vrgle nazaj. Nadžupan komitata Besztercze-Naszod in njegov namestnik sta bila pozvana, naj se takoj podasta na svoji mesti. Ogrski brzojavni in dopisni urad je od merodajne strani pooblaščen izjaviti, da so vsa poročila o vpadu Rusov v sedmograški komitat Szolnok-Doboka neresnična. V tem komitatu ni niti najmanjšega povoda za kako vznemirjenje.
XXX
Dunaj, 12s oktobra. Uradno se poroča: Naša ofenziva je po mnojjih za naše čete vseskozi zmagoslavnih bojih dosegla reko San. Oprostitev trdnjave Przemysl je izvršena. Severno in južno trdnjave napadajo naši desno krilo so-vražne obkoljevalne armade. Jaroslav in Ležajsk sta v naših rokah. Od Seni-awe se umika možan sovražnik. Vzhodno od Chyrowa naš napad istotako napreduje. Na Ruskem-Poljskem so bili vsi poizkusi močnih ruskih sil, Vislo iz in južno od Ivangoroda prekoračiti, odbiti.
XXX
PRED VELEVAŽNIMI DOGODKI,
Bunai, 13. oktobra. Vojni poročevalec »Reichspost« poroča s svoje avtomobilske vožnje proti bojni fronti, da je vsemu gibanju vtisnjen značaj neprestanega. prodiranja. Razpoloženje med vojaštvom in civilnim prebivalstvom je izborno. Upamo, da bomo kmalu priče velevažnih dogodkov.
PRED VELIKO BITKO NA POLJSKEM.
NEMCI SE BLIŽAJO VARŠAVI.
London, 12. oktobra. Dopisnik lista »Daily Telegraph« brzojavlja iz Peter-burga, da se bo v najkrajšem času pričela velikanska bitka v jugozahodnem delu Poljske, kjer se zbirajo veliko nemške čete.
Iz Varšave poročajo, da se sliši močno gromenje topov iz smeri proti Koljuski, kjer se združi železniška proga Varšava—Loclz s progo Tomašov —Petrikov.
New York, 12. oktobra. Listi poročajo iz Londona: Nemške čete se bližajo Varšavi in so predstraže že dosegle Pultinsk, ki leži severno od Varšave. Nemško prodiranje se pa more vršiti le počasi, ker je ozemlje močvirnato in so pota zelo slaba.
NEMCI O NAŠI ZMAGI PRI PRZEMTr
SLU.
Berolin, 13. oktobra. (Kor. urad.)!
»Lokalanzeiger« piše o rešitvi Przemy« sla: Ob osvojitvi Antwerpna ni bila neprijetna čestitka, ki nam jo je dopo-slala avstro - ogrska armada v obliki poročila, da je prenehalo obleganje Pr-zernysla in da se Rusi splošno umikajo. »Kreuzzeitung« piše: Posadki trdnjave Przemysl moremo le iz celega srca čestitati, ker je tako hrabro vzdr« žala napad Rusov.
ZOPET OBNOVLJENA OKRAJNA GLAVARSTVA V GALICIJI,
Gališki deželni odbor obvešča, da so se zopet obnovila okrajna glavarstva v Jaslu, Pilsnu, Miliecu, Ropczy-cu, Ivrasnu, Sanoku in v Lisku. Obnove se okrajna glavarstva v Tarnobrze-gu, Kolburszovvi in v Nisku. Gališki deželni odbor poziva okrajne organizacije, da naj prično v navedenih okrajih zopet poslovati.
ZAKAJ RUSKI CAR NI ŠEL V GALICIJO.
London, 12. oktobra. List »Times« poroJa: Ruski car je svojo namero, obiskati gališke čete, opustil najbrže vsled sedanjih vojnih operacij.
RUSIJA PRIZNAVA SVOJE PORAZE.
Stockbolm, 17. oktobra. Uradni ruski brzojavni urad priznava, da so Nemci ustavili rusko prodiranje pri Lycku s tem, da so razstrelili mostove. — Med Ivan.qorodom in Sandomirom se je pričel artiljerijski boj. — Nemci so že prodrli do Visle.
GENERAL AUFFENBERG RADI BOLEZNI PREMEŠČEN V NADŠTEVIL* NO STANJE.
Armadni naredbeni list objavlja sledeče cesarjevo lastnoročno pismo: Ljubi general pehote vitez pl. Auffenberg! Če je že bila za me ugodna prilika, da sem Vam izrazil svoje posebno priznanje za zmagovito vodstvo moje četrte armade pri Zamosču in Komaro-vu, se rad spomnim tudi Vašega tako uspešnega nastopa v bojih pri Ravi-Ruski Magjerov, zato zelo obžalujem, da se morate radi Vašega zdravstvenega stanja dlje časa čuvati. Ko Vam izražam svojo zadovoljnost, Vas premeščam v nadštevilno stanje in si pridr žim Vašo zopetno vporabo.
NEMŠKE ČETE V KRAKOVU.
O tem poročajo nemški listi iz Kra* kova z dne 3. oktobra: Staro poljsko
LIST
je prišel uril Kralj Karo) m
ElIlMB.
Leta 1886., ko je imela izbruhniti vojna med Avstrijo in Prusijo, se je nahajal rumunski državnik Bratianu v t arizu, da tam poišče kralja za Rumu-j11J°' in gospa Corun, zaupnica Napoleona in., mu jc rekla: »Vzemite princa Karola HolKinzollenskega, ki je sorodnik cesarjev. Cesar mu jc naklonjen in bo zolo vzradoščen nad to izbe-ro.« Bratianu je takoj odpotoval v Dtis-seldorf, kjer je videl princa Karola in njegovega očeta ter ju je na pol pregovoril. Odtod se je podal v Bukarešt, Kjer je plebiscit z veliko večino pozval princa Karola, da kraljuje Rumuniji, ki je bila takrat, še kneževina pod turško suverenitoto. Trebalo jc dobiti še Privoljenja pruskega kralja kot glavarja hohonzollerske rodovine, Česar Pi iz političnih in dtplomatijskih razlo-
K°v"i bil° lahk° ?ošeeL Toda princ V1ro* je vseeno odpotoval na Rumun-sko. Pruski kralj mu je pri odhodu re-: »Bog ti pomagaj! Toda meni je ze-'OUrijetno vedeti, da je kdorsibodi
iz moje rodbine, čeprav samo po imenu, podvržen Turkom.« Princ je moral odpotovati s potnim listom navadnega zasebnika, brez sijajnega spremstva in brez prtljage, da bi ga avstrijska policija ne vzela »na. piko« in kot pruskega častnika ne zaprla. Princ si je dobil v Švici z velikimi težavami potni list na ime Karola Hettingen — po gradu Hettingen v Hohenzollernu, ki je bil last njegovega očeta. — Čez Monakovo se je peljal v Avstrijo. Na mejni postaji je pozabil, pod kakšnim imenom se vozi in bi so kmalu zgodila nesreča.. Izročil je uradniku svoj potni list. V čakalnici je bilo več avstrijskih častnikov, ki jih je poznal iz Schlesvvig-Holl-steina. Napravil se je nevednega in skril za nek list, ki ga je temeljito pro-učaval. Ob odhodu ga je uradnik srepo motril. Princu se je zdelo, da ga je spoznal in da bo vse javil na Dunaj, kjer ga potem ne čaka nič prida. Na Dunaju se je na kolodvoru zopet srečno umaknil mimo mnogih znanih generalov. Na končni postaji avstrijske državno železnice je moral dva dni čakati, da je dobil parnik. V oštariji je moral čuti marsikatero neprijetno prerokovanje iz ust politikujočih uradnikov. Novi knez bo ravno tako nemogoč, kakor jo bil Ivuzer! Ne bo dolgo trajalo, pa ga Vlahi napodel itd. Končno je mogel na
parnik. V drugem razredu, med tovori raznega blaga, je pisal pismo avstrijskemu cesarju, v katerem mu je naznanil, da se ravnokar inkognito vozi po njegovi državi ter da je sprejel ru-inunsko krono brez vsake sovražne misli proti Avstriji in da želi prijateljskih razmer z mogočno donavsko monarhijo.
V Turnu-Severinu, prvem rumun-skem mestu, se parnik ustavi. Tu je hotel izstopiti, toda kapitan ga je zadržal, češ da ima vozni list do Odese. Princ je odgovoril, da hoče le za hip stopiti na kopno. Med tem sta ga spremljevala Joan Bratianu in poročnik Lincke, rinila naprej; hitro jc skočil čez mostič in pustil ladjo za seboj. Kapitan je za-klieal: Boga mi! To mora biti princ hohenzollernski! Eno samo minuto prepozno ga je spoznal. Novi knez je že stal na svoji zemlji. V Bukareštu ga je sprejela tisočglava navdušena množica, nebo pa je lilo kakor iz škafov. Bil je prvi dež po treh mesecih, ki je rešil setve. To je bilo v očeh Rumimov, po orientalski babji veri, dobro znamenje. In niso se motili!
Sprva je sicer težko Šlo. V kneževini je bodoči kralj našei žalostne razmere. Turška armada je bila zbrana pri Ruščuku, pripravljene., da vpade na Rumunsko, dežela pa ni imela voja-
štva, ne orožja, ne streliva. Komaj nekaj polkov so imeli, a še ti so bili zelo slabo opremljeni. Trebalo je v naglici preskrbeti smodnika, v prvi vrsti iz Srbije. »Pa tudi turški vojaki,« tako je nekoč pripovedoval kralj Karol sam, »so bili tako ljubeznjivi, da so nam ga sami prodajali.«
Oceniti zasluge kralja Karola za njegovo novo domovino bi zahtevalo cele knjige. V prvi vrsti mu sovražniki ne morejo odreči zahvale, da je dvignil deželne zaklade, da je ustvaril mnogo z lastnim kapitalom, industrijo in da je zagotovil Rumuniji častno mesto v zboru evropskih držav. Ohranjen mu bodi blag spomin!
B ika pri Daelalpn v Baiiciji.
Za »Slovenca« spisal K. Mykietnik, učitelj v Delatynu, sedaj v Leskovcu pr;
Krškem.
Odkar so ruske čete zasedle sever-no-vzhodni del Galicije ter prodirale proti Stanislavu in Ivoloneji, so začeli prebivalci mesta Delatyn (pod Karpati južno od Stanislava) in okolice bežati v Karpate in na Ogrsko. Samo tisti, ki so imeli kaj svojega posestva in so bili nekoliko pogumnejši, so še ostali doma. Med temi geni bil tudi jaz » svojo
kraljevsko mesto je bilo zadnje dni po-zorišče nenavadnih dogodkov. Velike
množice nemških pruskih vojakov so šle skozi Krakov na poljsko gališko bojno polje. Z navdušenjem so Poljaki sprejeli krepke može. ki so iz Belgije preko Vzhodne Prusije hiteli na tretje vojno pozorišče. Nemški štab je stanoval v hotelu Pollcr. Lastnik hotela je poleg avstrijske na čast nemškim gostom izobesil tudi zastavo nemške države. Poveljujočega generala je to zelo razveselilo. Poklical je hotelirja in ga vprašal, kaki vojni oddelki so v Krakovu. Hotelir je odgovoril: »Avstrijski in nemški,« nakar je pristavil general: »In poljski?« Ko mu je hotelir odgovoril, da so v Krakovu tudi poljski legijonarji, želel je nemški general, da hotelir izobesi tudi poljsko zastavo in tako je poleg avstrijske in nemške za-plapolala tudi poljska rdeče-bela zastava. Nemški listi poudarjajo, da so Poljaki na bojnih poljih v Belgiji, na Francoskem, v Vzhodni Prusiji storili svojo popolno dolžnost, kar jo posebno priznal pred vsem svetom tudi nemški državni kancelar Bethmann - Hollvveg v brzojavki novemu poznanjskemu škofu. Iz Krakova so odšli že trije polki poljskih legijonarjev na bojišče. Vodilni nemški listi zaključujejo to poročilo s klicem: Zvestoba za zvestobo!
VESTI IZ LVOVA. — SIENKIEWICZ AVSTRIJSKI DRŽAVLJAN.
Nemški listi poročajo, da pripove- j 'dujejo ruski častniki Lvovčanom, da se | bo Nemčija po vojni imenovala »b e r o-linska gubernija«. — V Lvovu je le majhna ruska posadka, vendar se vedno menja, ker neprestano gredo skozi mesto veliki transporti čet. — Glavne zgradbe v mestu s kolodvorom vred so nepoškodovane. Rusko višje povelj-Btvo se nahaja v deželnozborskem poslopju.
Velik vtis je napravila izjava poljskega komisarja Sokolnickega, ki se nanaša na legendo, da je bil Henrik Sienkiewicz posili odpeljan in pa na pisateljevo politično mišljenje. Kot komisar v Kielcah je Sokolniecki obiskal Sienkiewicza na njegovem posestvu Oblegorek in mu priporočil, nai se ogne vojnemu vrvežu s tem, da odpotuje pod varnim spremstvom v Varšavo ali Krakov. »Mislim, da bo celi deželi zadostovalo,« piše Sokolnickr, »če povem, da je Sienkiewicz odpotoval v Krakov.«
LVOVSKI NADŠKOF ZAPRT.
»Nowa Reforma« poroča, da je zaprt nadškof dr. Jožef Bilczewski, ki je ostal v Lvovu.
VRLI ŽELEZNIČARJI.
»Tagespostin« vojni poročevalec piše: Bilo je v dneh, ko so Rusi začeli obkoljevati PrzemysL V trdnjavi je manjkalo bencina, ker je neki vlak z bencinom prepozno dospel. Med tem se je bil promet na železniškem tiru že ustavil in izdalo povelje, da se železniški most razstreli. Kljub temu se je poveljnik vlaka odločil, da poizkusi vlak spraviti v trdnjavo. Previdno so nadaljevali vožnjo, o čemer so morali progo sproti natančno preiskovati. Tudi za-krete je moralo osobje vlaka samo postavljati, ker je bilo prožno osobje že davno zbežalo. Vlak je srečno dospel v trdnjavo, ki je bila nato obilno preskrbljena z bencinom.
ODLIKOVANI ZASLUŽNI ŽELEZNIČARJI RADI HRABROSTI NA SEVERNEM BOJIŠČU.
Dnnaj, 13. okobra. Med boji na severnem bojišču so se v službi slavno izkazali s hladnokrvnostjo in s srčnostjo uslužbenci avstrijskih državnih železnic. Cesar je radi odličnega zvestega :•••»<•! ržanja pred sovražnikom podelil ■ Jon tu državnih železnic Stanislavu . .'binskemu zlati zaslužni križ s krono na traku hrabrostne svetinje. Nadalje je odlikovalo c. in kr. višje ar-madno poveljstvo zaradi hrabrosti pred sovražnikom nadsprevodniku Martinu Kleinu, strojevodjema Stanislavu Win-ter in Henriku Ra\vicki srebrno hrabrostno svetinjo prvega razreda, kurjačema Mihaelu Kaletu in Ferdinandu Tychawacki hrabrostno svetinjo drugega razreda.
X X
X
BEG RUSOV ČEZ KARPATE.
Budimpešta, 12. oktobra. »Pester Lloyd« poroča: Iz komitatov Marma-ros in Besztercze-Naszod so došla uradna poročila, iz katerih je posneti, da se je preganjanje ruskih čet za nas uspešno končalo. Glavne ruske sile v begu čez K6r6smezo zapuščajo Karpate, ostanke razkropljenih ruskih čet pa pode naši čez mejo. Rusi so spoznali svoj brezupen položaj in beže brez vsakega odpora čez mejo.
X X X
BEDA V VZHODNI PRUSKI.
Mnogi obmejni kraji v okrožju Lyck so pred Rusi strašno trpeli in so skoraj izginili s površja, zemlje. Obmejna postaja Prostken s približno 3000 prebivalci je ohranila le še šest poslopij, ki so pa tudi oplenjena in v notranjosti popolnoma. razdejana. Umorjenih je bilo v Prostkenu nad 20 oseb, nad 70 pa v Rusijo odpeljanih, odkoder ni nobene vesti o njih. Tudi v obmejnem kraju B o rs z y m m e n je bilo 19 oseb umorjenih. 27 pa v Rusijo odpeljanih. V Rusijo so Rusi odpeljali samo ljudi, ki so sposobni za orožje; njihovo število je zelo veliko. V zadnjih dneh so se Širile vesti o vpadu novih ruskih čet, a se ne potrjujejo. Da je položaj vedno boljši, je razvideti med drugim tudi iz tega, da se je gumbin-nenska vlada iz Konigsberga premestila nazaj v Gumbinnen. Na mnogih krajih so že začeli graditi zasilne domove.
XXX
KONFERENCA ČEŠKIH SOCIALNIH DEMOKRATOV.
Praga, 12. oktobra. »Pravo Lidu« poroča, da je klub čeških socialno demokratičnih poslancev za 15. t m. sklical posvetovanje v Prago. Gre za različna gospodarska vprašanja.
KOLERA V AVSTRIJI.
Dnnaj, 12. oktobra. (Kor. urad.) Iz zdravstvenega oddelka notranjega ministrstva se poroča: Pripetili so se naslednji slučaji azijske kolere: 3 na Dunaju, po 1 v Kremsu na Nižje Avstrijskem, Judendorfu pri Gradcu, Godingu na Moravskem, Monichhofu v Šleziji in v Krakovu; 2 slučaja v Novem Sandc-cu in 1 slučaj v Krasnem v Galiciji. Razen enega gališkega orožnika gre v drugih slučajih za vojaške osebe, ki so dospele s severnega bojišča.
družino. Žal mi je bilo zapustiti lastno hišo z vrtom in gospodarstvom, na katero sem bil s celo dušo navezan.
Pri meni stanujoči avstrijski častniki so nam svetovali, naj ne bežimo iz mesta; lc če se približajo Rusi in če se začne bitka, naj se skrijemo v klet.
Vsak dan smo slišali, da se bližajo Rusi in vedno več je bilo beguncev. Dne 17. septembra (četrtek) so se Rusi od Koloneje sem že približali našemu mestu. Okoli polenajstih so se začuli rezki streli ruskih pušk. Kmalu smo zagledali Ruse, ki so streljaje prodirali ix> gričih "h obeh straneh mesta; istočasno so j c c>ti sredi mesta prodirale kozaške pi --i nje straže in za njimi stotnija kozakov s častnikom na čelu. Coz par minut se jc; pri salinah, par sto metrov od župne cerkve in moje hiše, začela bitka. Sprva se je slišalo samo prasketanje pušk. Kmalu so pa Rusi začeli streljali s topovi, katerih so menda imeli pet. Prvi topovski strel je padel na glavni trg in ubil domov bežeče-ga. meščana. Naslednji streli so bili na-merjeni na salinske koče, kjer so bili miši vojaki. Na grmenje ruskih topov ho odgovarjali naši topovi z nasprotne-i a pogorja. Nastalo je strašno grmen je lopov in pušk. Jn? sem se z ženo skril v klet. Otroci so mi v paničnem strahu objemali roke in me prosili, naj jih re-ftim ...
Bitka je trajala do dveh popoldne. Po bitki smo se vrnili iz kleti in videlL
kako so se ruski vojaki umikali od tfa-lin ter svoje ranjence nosili na severni konec mesta. Nastala je globoka tišina, a ne dolgo. Ob štirih popoldne so se zopet pojavili Rusi in šli proti salinam in kolodvoru. Kmalu se je začela taka bitka kakor je bila dopoldne. Kozaki so ponovno trdovratno streljali na naše neoborožene sanitejce. Šele ob mraku je utihnil boj in Rusi so se zopet umaknili.
Pozno zvečer smo od železniških uradnikov zvedeli, da se naša vojska v pomnoženem številu nahaja blizu sa-lin in da bo naslednji dan nova bitka. Ko se je ta vest raznesla po mestu, so vsi šc ostali meščani sklenili zgodaj zjutraj zbežati v gore proti ogrski meji. Moji otroci, napol nezavedni od strahu, so me prosili, naj zbežimo, ker ne morejo več prenašati groznega grmenja topov. V teh razmerah smo v petek (18. septembra) zjutraj zapustili dom in celo naše gospodarstvo ter zbežali v gore v bližnjo vas Dora. Ko smo prišli do vasi, smo zopet slišali grmenje topov pri Delatynu. Nemudoma smo iz Dore bežali naprej ter prišli do Ja-remča, kjer smo sedli na zadnji avstrijski vlak; peljali smo se čez gorski prelaz pri KSrosmezo. Vozili smo se ce-iih sedem dni, ne da bi kje izstopili, ter se pripeljali v Krško in Lcskovec, kjer so nas tukajšnji prebivalci najprijaznejše sprejelL
Zemljevid k bojem na severu.
Nemci zasedli Donai.-gleške čete m mika
sfreilujeio BeSM
lite-
Velika bitka na Francoskem, ki se je pričela 10. septembra, se je bila v začetku ob Marni na 160 km dolgi črti. Tekom bitke se je bojna črta zelo razširila. Dne 30. septembra, ko se je nemško desno krilo uspešno borilo pri Albertu, med tem ko se je levo krilo bojevalo južno od Verduna, je bila bojna črta že 250 km dolga. Število bojevnikov znaša na vsaki strani približno en milijon. Pri tako velikih bojnih silah na tako dolgi črti se vršeči bitki med dvema približno enako močnima nasprotnikoma more odločitev le počasi dozoreti. Cela operacija se razdeli na več posameznih bitk na raznih točkah bojne črte. Take posamezne bitke pa dandanes potekajo veliko bolj počasi, kot pa prejšne čase, ker se je orožje zelo izpopolnilo. Odločitev na francoskem bojišču tedaj najbrže še ne bo tar ko hitro padla.
Nemško desno krilo je, kakor smo že poročali, ušlo nevarnosti, da bi bilo od združenih Angležev in Francozov obkoljeno. Seveda se je moralo umakniti daleč proti severu do LiHe belgijske meje. Sedaj pa je to nemško krilo pričelo prodirati in je že zasedlo po hudem boju Douai, ki leži 30 km južno od Lille. Tudi pri Roye so Nemci zelo napredovali.
V središču bojne črte Nemci krepko obstreljujejo Reims. Francoski listi že računajo z možnostjo, da bo Reims v kratkem padel, pristavljajo pa, da to ne bo imelo odločilnega pomena na končni uspeh. Nadalje tudi poročajo francoski listi, da so se združene fran-cosko-anpleške čete na več točkah morale umakniti. To umikanje utemeljujejo s tem, da se razne postojanke francoske armade za operacije niso ugodno izkazale, zato so jih morali iz strate-gičnih ozirov zapustiti.
FRANCOSKA SODBA O VOJAŠKEM POLOŽAJU.
Pariz, 1. oktobra. (Koresp. urad.) »Temps« piše k vojaškemu položaju: Nemški sunek pri Royo in nemška kavalerija severno od Lilla sla vznemirila mnogo Francozov. K temu pripominjamo, da zmaga ni odvisna od tega, ako eden ali drugi prodre na eni točki, marveč v prvi vrsti od moralične in materielne inferiornosti enega obeh nasprotnikov. Dalje razpravlja »Temps« o možnosti, da bi padel Reims. Bombardiranje in osvojitev bi ne imela nobenega odločilnega vpliva na končni uspeh. Ako ni dana možnost dolgotrajnega odpora, naj se ne drži nobenega utrjenega mesta. Odpora pa ni meriti
5 po fortih, marveč po moči posadke. ! Močne čete so pa samo v dolgi fronti ! nasproti nemškim poljskim utrdbam, j torej bi bil padec Reimsa brez pomena.
!POBEGLI NADPOROČNIK FRANCOSKE ARMDAE USTRELJEN.
Poročilo francoskega glavnega stana dne 9. t. m. izvaja., da se je zadnje dni poročalo o katastrofi srednje francoske armade. Uradno poročilo te trditve preklicuje in izjavlja, da se ni nič drugega zgodilo, kakor da je obsodilo vojno sodišče enega nadporočnika na smrt in da se je tudi takoj izvedla smrtna obsodba. Pobegnil je iz svoje postojanke, vsled česar je bila srednja armada močno oškodovana.
JAPONSKA PONUDILA FRANCIJI TEŽKE TOPOVE?
Berolin, 12. oktobra. »Lokalanzei-frer« poroča: Japonska fe, kakor plSejo pariški listi, ponudila francoski vladi večje število težkih topov, ki so bili izdelani v Creuzotu na račun Japonske, pod pogojem, da se pri teh topovih po-služi Francoska japonskih topničarjev. Treba pa je še počakati, da bo ta vest potrjena, ker se ne strinja z obljubami; danimi v Wasliingtonu.
ZNATNA OJAČENJA FRANCOSKE ARMADE.
Včeraj smo poročali, da se je Jof-frejeva armada izdatno ojačila. Danes poročajo, da se je bajo odpeljalo iz Lyona 50 vlakov po 70 voz, ki so bili vsj natlačeni z vojaki.
ZADNJI POZIV NA FRANCOSKEM.
Berolin, 13. oktobra. »Rotterdam Courant« poroča iz Bordeauxa, da je predsednik republike Poincare poklical pod orožje vse 18 let stare mladeniče.
NEMŠKI ZRAKOPLOVI VRGLI V PARIZ 29 BOMB.
Pariz, 12. oktobra. »Agence Havas« poroča: Nad Parizom sta se pojavila dva nemška zrakoplova in vrgla v mesto 20 bomb. Ena bomba je padla na streho cerkve Notre-Dam, ne da bi se razpočila; druga bomba je padla na sosednji trg. Francoski zrakoplovi so pričeli zasledovati nemške zrakoplove.
NEMCI BOMBARDIRAJO BELFORT.
Berolin, 12. oktobra. »Vossische Zeitung« poroča, da &e je pričelo z obstreljevanjem trdnjave Belfort.
BEG IZ BELFORTA.
Kolin, 12. oktobra. »Kčlnische Zeitung« poroča iz Curiha: Velik del civil-
Zmagovlli veliki avstrijski motorni topovi
nega prebivalstva trdnjave Belfort je mesto zapustil. 25.000 oseb so odpravili na južno Francosko. Boji zadnjih dni so se vsi končali s francoskim umikanjem.
PRINC JOAHIM ZOPET OZDRAVIL.
Berolin, 12. oktobra. (Kor. urad). Wolffov urad poroča: Ranjeni princ
ki je vodil nemško armado pri naskoku na Antwerpen.
NEMŠKI PLEN V ANTWERPNU. Hannover, 11. oktobra. (Kor. urad.) flotterdamski vojni sotrudnik han-noverskega »Curier«ja poroča: Belgijski častniki, ki so na Nizozemskem internirani, cenijo število belgijskih čet, ki so jih Nemci zajeli v Antwerpnu, na 20.000 mož. »Nieuwe Rotterd. Courant« poroča na podlagi nekega obvestila iz Hulsta, da je ondi prišlo čez mejo na Nizozemsko 26.000 belgijskih vojakov, med njimi 4 generali in 7 polkovnikov. Izgube belgijsko - angleške armade znašajo baje 15 do 20.000 mrtvih in ranjenih. Belgijski železniški uradniki izjavljajo, da je v Antwerpnu padlo v nemške roke mnogo vojnega materijala, med drugim vlak s 60.000 puškami.
POVELJNIK ANTMVERPNA NEMŠKI VOJNI V JETNIK. Berolin, 13. oktobra. (Kor. urad.) »Lokalanzeiger« poroča iz Aachena: General Guise, bivši poveljnik Antvver-pna, se je pripeljal kot vojni vjetnik v Aachen, prepeljan bo v Kolin.
NEMŠKI VOJAKI GASILI V ANT-WERPNU. London, 12. oktobra (Kor. uraid). (Čez Berolin). »Evening News« poročajo iz Antwerpna: Ko so Nemci vkorakali v Antwerpen, so takoj zahtevali vse brizgalne, ter so začeli gasiti. Medtem so jim prebivalci prinašali okrep-čila.
NEMCI PRESKRBELI ANTWERPEN Z ŽIVEŽEM.
iNemški poveljnik v osvojenem Ant-tverpnu je takoj ukazal, da so v osvojeni Antwerpen prepeljali žvež, ki so ga razdelili med stradajoče prebivalstvo. Angleška posadka je, predno je zapustila Antwerpen, uničila ves živež, dasi je župan in meščanstvo prosilo, da naj tega ne store.
ANGLEŽI O PADCU ANTWERPNA.
London, 12. oktobra (Kor. tirad). Osvojitev Antwerpna je v celi Angliji napravila viden vtisk. Londonska »Times« piše: Padec Antwerpna se je v Londonu obžaloval kot neizogiben. Poročilo se je mirno sprejelo. Moraličen vtis dogodkov je velik, posebno ker je vlada preje zamolčala strašno silo nemškega napada. Posest Antwerpna daje Nemcem možnost, da bodo nadaljevali vojno, ako bodo iz Francije pregnani, namesto na Nemškem v Belgiji. Končna usoda Antvverpna. je odvisna od sreče angleških čet na bojnem polju.
ZEMLJA SE JE TRESLA, TAKO GROME TOPOVL Berolin, 12. oktobra (Kor. urad). w>jni poročevalec »Berliner Tageblat-je zasledoval v Bruslju boj pred Antwerpnom. I)ne 7. t. m. je pisal: Razločno bobni zamolklo gromenje; drdra nad deželo in se tako močno čuti, da se zemlja trese. Zvečer sem sedel 7. načelnikom avstroogrske možnarske baterije, ki jc razstrelila utrdbo Sankt Kate-nno. Zdaj jim je dovoljeno da smejo ®n dan počivati. Načelnik baterije je Prišel z bojišča v lepi Bruselj in je govoril besedo najvišje pohvale o gorečnosti zvestobe in o resnobi, s katero so njegovi ljudje več dni metali železno *ilo v sovražnikov« nnatni/inke.
Joahim je zopet popolnoma ozdravil in je odpotoval k armadi.
ITALIJANSKI DELAVCI PRIDRŽANI ZA DELA PRI BELFORTU. Rim, 12. oktobra. »Tribuna« poroča iz Nancyja: Francozi so pri Belfortu zadržali 500 italijanskih delavcev in jih prisilili, da delajo okope in jarke.
ARTILJERIJSKI BOJ.
Geni, 12. oktobra. Vsled slabih poročil iz Antvverpna je francoski generalni štab smatral za umestno, da drži skupaj kavalerijo pri Arrasu. Včeraj-šni artiljerijski boj pri Woewre, ki je bil prekinjen, ne da bi Francozi dosegli kaj uspeha, se je danes nadaljeval. Položaj je za Nemce ugoden. Skupno delovanje Kluckovih čet z oddelki, ki sp koncentrirani okoli Lille in istočasno energično prodiranje nemškega središča z obnovljenim obstreljevanjem Reimsa je napravilo v Bordeauxu mučen vtis.
O ANTWERPNU
poročajo, da ga je bombardiralo pred padcem tudi šest Zeppelinovih zrakoplovov.
Belgijci so živali v zoologičnem vrtu vse postrelili.
BOLGARI POZDRAVLJAJO PADEC ANTVVERPNA.
Sofija, 11. oktobra. (Kor. urad.) »Kambana« imenuje padec Antwerpna enega največjih dogodkov v sedanji vojni. Pomen tega udarca, ki je bil predvsem namenjen Angliji, leži pred vsem v njegovih posledicah za nadalj-ne operacije. Ogrožena sta kanal in London. Nemška zmaga na francoskem bojišču je zagotovljena. Padec Antvverpna bo imel pa tudi na rusko vojno prizorišče največji vpliv in bo dvignil samozavest avstro - ogrskih in nemških armad. Že itak oskubljene pe-roti ruskega orla bodo s tem še bolj prirezane. Na več mestih ranjen že zapušča one pokrajine, ki se že celo stoletje bore za osvobojenje izpod ruskega jarma. Padec Antwerpna bo pripomogel k osvoboditvi mnogih narodov, ki zdihujejo v jarmu Rusije in njenih zaveznikov. Zato prisrčno pozdravljamo veliki nemški uspeh.
ZANESLJIVE ANGLEŠKE OBLJUBE.
Rotterdam, 13. oktobra. Kakor poročajo listi, so belgijski vojaki, ki so bili vjeti na Nizozemski, z ogorčenjem očitali Angležem, da so obljubili 120 tisoč mož za pomoč Antwerpnu, prišlo jih je pa komaj 25.000. Angleži so prvi pričeli bežati.
BOJI PRI OUDENAARDE.
Kristianija, 12. oktobra. Londonski list »Daily Telegraph« poroča: Na belgijskem ozemlju pri Ouclenaarde se vrše boji med nemškimi in belgijskimi četami. Belgijski vojaki se skušajo združiti s francosko-angleško armado. (Oudenarde leži severovzhodno od Lille in južno od Genta.)
ZEPPELIN NAD OSTENDO.
Bilo je točno ob % 11. ponoči in cel Ostende je že dolgo ležal v globoki temi, ko je mestni poveljnik v Ostende, polkovnik Hielemans, dobil iz Thou-routa telefonično obvestilo, da je ravnokar plul preko Thourouta eden Zeppelinovih zrakoplovov, ki je prišel od Audenarda in šel v smeri proti Ostende. Že nekaj minut kasneje se je 200 m nad strehami spečega Ostendeja oglasilo strahovito vršanje Zeppelinovih strojev. S svojimi silnimi razsvetljc-valci preiskuje zrakoplov obrežje. Potem krene v smeri proti Bois de Bou-logne in obrežnemu kolodvoru in takoj nato raztrgajo nočno tihoto štiri grozne detonacije.
Gentska meščanska garda, ki stoji na kolodvoru, pač odda nekaj strelov iz pušk proti zrakoplovu. Toda le-ta izgine 1 bliskovito naglico v noč. Pok detonacij je seveda prebudil cel Ostende in deset minut kasneje je vse hitelo proti obrežnemu kolodvoru. Toda kljub čudovito jasnemu, z zvezdami posejanemu nebu, je bilo nemogoče spoznati škodo, ki so je napravile bombe. Še le jutro odkrije njeno veličino.
Prva bomba je padla na neko čistino v Bois de Boulogne. Izkopala je ogromno jamo, ki je merila v obsegu nad 10 m in je bila 5 m globoka. Po-"mHi i« videti nsah in tftno zemlie.
Druga bomba je padla na majhen trg med kolodvorom in obrežjem; raz-rila je tla o območju 5 m.
Tretja bomba je eksplodirala na cestnem tlaku. Čeprav se je zarila le 1 m globoko v zemljo, je vendar povzročila strahovito detonacijo. Sto metrov naokrog so popokale vse šipe v oknih. Tudi na nekaterih železniških vozeh so popokale šipe in neki steber iz modrega kamenja na kolodvoru je vrglo 200 m daleč.
Največjo škodo pa je povzročila četrta bomba. Eksplodirala je v pisarni ribjega eksporterja Willema in fantastično razdejanje, ki ga je ondi napravila kaže njeno silovito moč. Prebila in odnesla je streho in padla na težko in nenavadno močno železno blagajno. Od te blagajne je ostalo le par večjih
Včeraj se je začela v Sarajevu sodna obravnava proti morilccm bivšega prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge vojvodinje Zofije pl. Hohenberg.
Obtožnica obsega 37 strani. Obtožencev je 22, in sicer najprej:
Gimnazijec Gavrilo Princip, 20 let star, iz Ohlaja pri Grahovem; Nedeljko Cabrinovič, tiskar, 19 let star, iz Sarajeva; gimnazijec Trifko Grabeč, 18 let star, iz Pala; Vaso Cubrilovič, gimnazijec, 17 let star, iz Bosenske Gradiške; učiteljiščnik Cvetko Popovič, 18 let star, iz Prnjavora; Danilo Ilič, 24 let star, bivši učitelj, iz Sarajeva; Ivo Kranjevič, učenec na trgovski akademiji, 19 let star; Lazar Dukič, 18 let star, učiteljiščnik, iz Ključa; Velko Cubrilovič, učitelj, oženjen, 28 let star, iz Bosenske Gradiške; Mitar Kerovič iz To-buta, 60 let star kmet in njegovi sinovi: 281etni kmet Nedjo, 30letni oženjeni Jovo, 34letni oženjeni Blagoje. Vsi imajo po več otrok. Cvijan Stepanovič, 37 let star, oženjen kmet i z Tobuta; Mihajlo Jovanovič, 36 let star, oženjen, veleposestnik iz Tuzle; Branko Zagorac, 18 let star, učenec na trgovski akademiji, iz Kadine vode; Mirko Perin, gimnazijec, 17 let star, iz Nevesinja; Nikola Forkapič, 19 let star, učiteljiščnik, iz Trebinja; 16letni Dragan Kalember iz Reljeva, gimnazijec; 261etni pek Mirko Misič iz Janje; 341etni kmet Jakob Milo-vič iz Boderništa; 38letni kmet Obren Milosevič iz Gornje Trnove.
Prvih pet je obtoženih, da so hoteli s silo odtrgati Bosno in Hercegovino od monarhije in so se v to poslužili sledečih kaznivih dejanj. Dobili so s posredovanjem članov »Narodne Obrane« v Belgradu v državnem arzenalu v Kragujevcu narejene bombe, browningrevolverje in streljivo. Dne 28. junija so se v sporazumu in v družbi s pobeglim Muhamedom Mehmed-basičem postavili v Sarajevu na raznih krajih in prežali na nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo ženo v namenu, da ju umore. Ko se je nadvojvoda peljal mimo Apelovega nabrežja, je vrgel Nedeljko Cabrinovič proti njegovemu avtomobilu bombo, ki je eksplodirala, ampak slučajno svoj cilj zgrešila. Bomba je bila velika nevarnost za tam stoječe mnogobrojno občinstvo in je tudi več oseb ranila. Ko je kmalu nato vozil avtomobil z nadvojvodo na istem mestu, kjer je Gavrilo Princip stal, je ta z dvema streloma iz browninga zadel visoko dvojico tako, da je smrt nastopila.
Danilo Ilič je obdolžen, da je 15. junija sprejel od Mihajla Jovanoviča v Doboju bombe in revolverje, s katerimi se je dne 28. junija napad izvršil, dobro vedoč, da je to orožje prišlo iz Srbije za nameravani napad.
Mihajlo Jovanovič je prinesel nato orožje v Sarajevo in je skril v svoji hiši. Pregovoril je nato Mehmedbasiča k ude-ležitvi za napad in Lazarja Dukiča, da mu je poiskal še dva pomagača. Lazar Dukič je poiskal Vaza Cubriloviča in ta je pritegnil Cvetka Popoviča. Danilo Ilič je poučeval slednja dva v rabi orožja in nato dne 27. in 28. junija razdelil Principu, Ca-brinoviču, Grabežu, Cubriloviču in Popo-viču bombe, revolverje in ciankali, da se v slučaju, da sc napad ponesreči, zastrupijo.
Mihajlo Jovanovič je obtožen, da je od Cvijana Stjepanoviča in Dedo Keroviča prevzel bombe, revolverje in streljivo, dobro vedoč, čemu bo to služilo, da je skril orožje v podstrešju svoje hiše, ga prinesel 15. junija v Doboj in ga tam Danilu Iliču izročil.
Miko Misič, Jakov Milosevič, Veljko Cubrilovič, Mitar Kerovič, Nedjo Kerovič, Jovo Kerovič, Blagoje Kerovič in Cvijan Stjepanovič so obtoženi, da so pomagali izvršiti atentat s sledečimi dejanji. Miko Misič in Jakov Milosevič sta spremljala Principa in Grabeža od srbske meje čez Drino do hiše Obrena Miloseviča v Trnovi. Obren Milosevič je sprejel dne 2. junija Principa in Grabeža pod svojo streho in
kosov v vseh štirih kotih sobe; ostali kosi so na kakih 20 mestih v stenah zapustili globoke sledove. Vsled zračnega pritiska so sc razpočile tudi stopnice v hiši, in neka majhna železna omara, ki je ležala v železni blagajni, se je zarila globoko v lesena tla. Medtem ko je bomba na tak način vse uničila v eks-porterjevem biroju in končno strgala, v tla 2 m globoko luknjo, je stal v prvem nadstropju majhen kamin in na njem Kristus, ki je ostal nepoškodovan. »To jc vse, kar je od moje trgovine ostalo«, je rekel gospod VVillems. »Že trideset let stoji ta Kristus tukaj in tudi nocojšno noč se ni ganil.«
Sedaj so postavili strojne puške, ki naj bi »grozno zver« ob ponovnem napadu na mesto uničile.
skril orožje; nato ju je peljal v Priboj k Veljku Cubriloviču. Ostali so obtoženi, da so Principa in Grabeža sprejeli in prinesli orožje v Tuzlo, kjer so ga Mihajlu Jovano-viču oddali.
Lazar Dukič je obtožen, da jc seznanil Danila Iliča z Vazo Cubrilovičem in s tem povzročil, da se je Cubrilovič udeležil atentata.
Ivo Kranjevič je obtožen, da je pregovoril Vaza Cubriloviča, da je skril orožje pred napadom in po napadu. Da je nato sprejel orožje in ga skril najprej pri Franju in Angeli Sadilo in Ivanu Momčinoviču, nato pa v lastni hiši.
Branko Zagorac, Marko Perin, Dragan Kalember, Nikola Forkopič so obtoženi, da so večkrat z Vazo Cubrilovičem govorili o atentatu in ga v njegovem namenu potrjali. Vsi omenjeni obtoženci so se pregrešili velcizdajstva po paragrafu llt.b kazenskega zakoni in so kaznovati po paragrafu 112. b kazenskega zakona s smrtjo. Cabrinovič, Grabež, Cubrilovič, Popovič, Kranjcevič, Dukič, Zagorac, Perin, Kalember in Forkopič so še mladoletni; kaznujejo naj se z ječo od 10 do 20 let.
Nadalje se obtožujejo: Ivan Moinči-novič, 67 let star; Franjo Sadilo, 40 let star; Angela Sadilo roj. Momčinovič, 31 let stara žena, — da so po napadu sprejeli orožje od Iva Kranjceviča in ga skrili, četudi so vedeli, da je bilo uporabljeno pri napadu. S tem so skušali zločin prikriti
PREDZGODOVINA NAPADA.
Princip in Cabrinovič sta priznala, da sta delala po načrtu sporazumno na umor Ferdinanda in da sta zato tudi Grabeža, Cubriloviča in Mehmedbasiča na gotova mesta postavila. Tudi ti so imeli isti namen. Princip in Cabrinovič sta se seznanila v Belgradu v lokalih Žirovni venac in Zlatna Morun, kjer sta občevala s četaši in se razgovarjala o velikosrbskih načrtih. O Veliki noči sta brala, da pride Ferdinand v Bosno. Sklenila sta, da ga umoriti. O tem sta obvestila tudi Grabeža. Obrnila sta se na železniškega uradnika Milana Ciganoviča iz Bosne, rojenega leta 1888., ki se je pa preselil v Srbijo in se udeležil balkanske vojske kot četaš. Ta se je obrnil do majorja Boja Tankosiča. Tankosič je sprejel Grabeža in mu obljubil, da mu preskrbi orožje. Ciganovič je vse tri podučeval v Topčiderju o rabi orožja in jim slednjič izročil: 6 bomb, 4 revolverje, 150 dinarjev in ciankali. Koncem maja in junija so prišli vsi čez mejo in slednjič v Sarajevo.
NAPAD.
Dne 28. junija so se postavili zarotniki na sledeča mesta: Mehmedbasič pri avstro-ogrski banki, naprej od njega na obrežju Popovič in Cubrilovič, na drugi strani Cabrinovič; pri latinskem mostu Grabež, na oglu nabrežja in Franca Jožefa ceste pa Princip.
Po napadu je Mehmedbasič pobegnil preko Stolca v Črnogoro, druge so pa prijeli.
Obtoženci izjavljajo, da so hoteli umoriti nadvojvodo kot pristaši velikosrbskih idej; njegove soproge niso nameravali umo-Hoteli so avstrijske dežele, koder Srbi prebivajo, odtrgati od monarhije in jih združiti s Srbijo. Ta načrt naj bi uresničila vojska, o kateri vsak v Srbiji govori. Največja ovira temu da je bil Prane Ferdinand, ki da je bil na glasu, da je največji sovražnik Srbov. Ker je pa bil znan kot izvrsten vojskovodja in zato v vojski jako nevaren, so ga hoteli na ta način s pob* spraviti.
Napad je političen dogodek prve vrste, ki naj bi služil političnim namenom. Ker so vedeli, da bo napravil prestolonaslednik po svojem vladarskem nastopu konec srbskim aspiracijam, so ga hoteli odstraniti.
Načrt umora je zasnovala Narodna Obrana, duševna voditelja atentata sta pa major Tankosič in uradnik Ciganovič. Umor so pa izvedli nezreli, fanatizirani srbski mladiči*
Belgijci in Hngleži zgubili pri Hnt-uierpnu slo 20.000 vojakov. — 20.000 mož antuierpenske posadke nšetih na Nizozemskem. - Boli pri Ondenaarde.
Umor Riaduoioode Franca Ferdinanda
pred sodiščem.
Narodna obrana je največja zastopnica velikosrbske ideje in največja sovražnica Avstrije. Najprvo je delovala kot revolucionarni odsek v Stari Srbiji in Ma-cedoniji. Ko je tu svoje delo izvršila, 6e je obrnila proti monarhiji. Narodna obrana
Angleška križarka Triumph in japonski križarki Nissin in Kassuga sta v veliki naglici zapustili Hongonk in sta odjadrali v smeri proti Malajskemu Arhipelu, kjer jc potopila nemška križarka Emden z rižem naložene japonske ladje.
Berolin. Križarica »Emden« je potopila več japonskih ladij z rižem.
Albanija pod Essad pa$o.
Drač, 10. oktobra. Esad paša je začel izvrševati obljubo, ki jo je dal po slavnostnem vhodu v Drač pozdravljajoči ga množici: da bo znal braniti Albanijo ... V par dneh je postal gospodar Albanije, kajti vse se mu klanja. Največja nasprotnika: Mustafa beg, predsednik senata, in njegov brat So-liman aga, poveljnik posadke v Draču, sta se mu podala nasproti in mu stavila svoja mesta na razpolago. Prvi Čin novega gospodarja albanskega je bil, da je poslal Bib Dodi, knezu Mirditov, ultimatum, naj se podvrže, ker bi ga
je bila neke vrste šola za četaše, ki naj bi se tu usposobili za vojsko z monarhijo.
Toliko smo posneli iz obtožnice. Druge stvari so več ali manj znane iz poročil, katere smo prinesli že svojčas v listu.
Obravnava bo trajala tri tedne.
Rio de Janeiro, 12. oktobra. Iz Val-paraiso brzojavlja.jo, da je nemška križarica »Leipzig« potopila neko angleško križarico.
Dva francosko iorpedna čolna se potopila.
Pariz (čez Rim), 12. oktobra. Francoska torpedna čolna 333 in 347 sta na visokem morju trčila skopaj in se takoj potopila. Moštvo obeh čolnov se je rešilo. Čolna ležita v globočini 300 m.
Cesarja Viljema kanal zaprl.
Berolin. Cesarja Viljema kanal je zaprt.
Demonslracija ruskega urodovja v Črnem morju.
Iz dunajskih diplomatičnih krogov se poroča: Križarjenje ruskega vojnega brodovja v črnem morju, ki je križarilo
pred Konstanco, je demonstracija proti zatvoritvi Dardanel. Turčije ne bo preplašilo rusko in tudi ne angleško vojno brodovje, ki križari pred Črnim morjem. Boj s turškim brodovjem, ki sta ga ojačili nemški križarki »Goe-ben« in »Breslau«, bi najbrže za Ruse slabo izpadel, če bi jim Angleži ne pomagali, ki pa ne morejo prepluti Dardanel.
DELOVANJE RUSKEGA ČRNOMOR-SKEGA BRODOVJA.
Dne 11. t. m. se je ustavilo rusko črnomorsko vojno brodovje, 28 enot, pred Balčikom. Tri torpedovke so se pripeljale v pristanišče. Ravnatelju carinske straže je neki ruski častnik prinesel pismo, naslovljeno na rumun-sko vlado, ki ga je, kakor sodijo, odposlal admiral. Medtem so se odstranile v določeni daljavi tri torpedovke; celo brodovje se je razdelilo v tri skupine. Prvi del, dve oklopnici, štiri torpedni čolni, dve križarki in štiri polagalci min, je izginil; drugi del, osem enot, je ostal pred Balčikom v razdalji pet milj. Tretji del se je odstranil proti Kii-stendu, a najbrže stoji pred Kavarno. Med temi tremi deli stoje štiri enote.
nalilo.
»Berliner Tageblatt« poroča iz Rima preko Pariza, da je dovolil italijanski parlament 50 milijonov lir za nadaljevanje vojaških priprav. — Grška vlada je obvestila italijansko, da ne bi ugovarjala, če Italija utrdi Valono.
LAŠKI ZUNANJI MINISTER SMRTNO NEVARNO BOLAN.
Rim, 12. oktobra. Včeraj zvečer so izdali zdravniki o stanju markiza di San Giulipano sledeči buletin:
Ministra so popadli začetkom septembra revmatični napadi z mrzlico, ki so se večkrat ponavljali. Zadnje dni je nastopila resna oslabelost srca. Danes zjutraj je nastopilo po hudi noči brez spanja, propadanje moči, ki je več ur trajalo. Stanje se je nekoliko zboljšalo, vendar je še zelo resno. Toplina 36", žila 110, dihanje 24.
»Giornale d'Italia« piše: Profesor Marehiafava izjavlja, da je stanje San Giuliana zelo resno. Zdravnike skrbi zlasti oslabelost srca. Čc se napad ponovi, prinese smrt. Prihodnja noč bo odločilna. Vkljub temu, da minister vedno dela in da je sprejel celo diplomate. Bolnik je sprejel včeraj popoldne svete zakramente.
naj nasujejo smrekovih vejic. Železno krono, narejeno iz topov, vplenjenih pri Plevni, naj nosijo pri pogrebu in naj jo oddajo nato v njegov grad. Med pogrebom naj streljajo iz topov vseh fortov okoli Bukarešta, ki jih je sam napravil kot obrambo proti vsem sovražnikom. Pokopljejo naj ga v samostanski cerkvi Curten de Argeš. Kraljici zapušča letnih 400.000 levov, grad Peleš in 1 milijon levov v denarju. Njegov glavni dedič je bodoči rumunski kralj,
NJEGOV GROB.
Bukarešt. Samostan Courtea de Argeš, kjer bo kralj pokopan, je ustanovil 1. 1518, knez Basarab IV. Neagoe. Sezidan je v bizantinskem slogu in je eden najlepših zgodovinsko-umetniških stavb cele Rumunije. Kralj Karol je samostan restau-riral in ga z velikimi stroški prenovil.
POGREB.
Bukarešt. Včeraj, dne 12. oktobra, je bila v gradu Peleš maša zadušnica za pokojnega kralja. Udeležili so se je dvor in državni dostojanstveniki. Nato so odpeljali kralja na lafetu, osvojenem pri Plevni, na kolodvor v Sinaji, Vlak je odpeljal nato v Bukarešt. Na kolodvorih so mu izkazali zastopniki armade in oblasti povsod zadnjo čast. Ko je prišel vlak blizu Mago-sonie, so oddali topovi s forta Chitila— Magosonia 101 strel. Na kolodvoru so čakali na vlak predsedniki zbornice in senata, ministri in drugi oblastniki. Lafet s krsto je peljalo šest konj. Krsta, je bila pokrita z rumunsko zastavo. Povsod po ulicah je bilo v špalirju polno občinstva, ki je metalo cvetke na kraljevo rakev, ki so jo prepeljali v kraljevo palačo. Za krsto je stopal ves dvor z diplomatičnimi zastopniki.
BODOČA POLITIKA RUMUNIJE.
»Pester Lloyd« poroča z merodajne strani v Berolin: Smrt kralja Karola se tu zasebno zelo obžaluje, ker so kralja, ki jc Ilohenzollernz, tu zelo spoštovali. Njegovo smrt pa tudi iz političnih razlogov obžalujejo, ker se je kralj v težavnih časih izkazal kot sijajen državnik. Pomirjeni so pa tudi zato, ker je porabil kralj zadnje dni svojega življenja za to, da spravi politiko Rumunije v pravi tir. Prepričani so, da ne mislijo državniki in novi kralj, da bi so brez varnih garancij za bodočnost .Rumunije pridružila Rumunija trojnemu sporazumu in da bi prevzeli nase odgovornost za sovražno stališče nasproti Nemčiji in Avstro-Ogrski.
Srbija.
Turčija.
NAPETE RAZMERE MED RUSI IN TURKI.
London. Daily Telegraph poroča iz Petrograda: Razmerje med Turčijo in Rusijo je dobilo zelo resen značaj.
MED ANGLEŽI IN TURKI.
Carigrad. Soproge angleških diplomatov so zapustile Carigrad.
TURŠKO GIBANJE V AZIJI.
Pariz, 11. oktobra. (Kor. urad. Čez Berolin.) Listi poročajo iz Aten, da razvijajo Turki v Siriji, Palestini in Severni Arabiji živahno delavnost. Ondi zbirajo čete in utrjujejo važne točke in v notranjost vodeče ceste.
PROTIFRANCOSKA PROKLAMACIJA NA MOHAMEDANSKE VOJAKE.
Carigrad, 11. oktobra. (Kor. urad.) Tukajšnji turški verski list »Seb il Ur-rechad« (Ravna pot) priobčuje v turškem prevodu arabsko proklamacijo na mohamedanske vojake v Maroku, Alžiru in Tunisu. Proklamacija opominja muselmane, naj se ne bojujejo na strani Francozov, kajti le-ti so sovražniki božji, prerokovi in musel-manski sploh. Oni, k' gredo z njimi, se izpostavljajo jezi božji. Proklamacija spominja na stiskanje muselmanov in poživlja vernike, da se bojujejo proti zatiralcem in rešijo svojo domovino, vero in čast.
DARDANELE OSTANEJO ZAPRTE.
Rim, 13. oktobra. Reuterjev urad poroča, da jc tripeletenta pripravljena odstraniti angleško-francosko brodovje izpred Dardanel, ako sprejme Turčija protizahtevo, da odpusti nemško mornariško moštvo. Ker je ta pogoj nesprejemljiv, ostanejo Dardanele zaprte.
ANGLEŽI ZAPUŠČAJO BAGDAD.
Dunaj, 12. oktobra. Vsi Angleži v Bacjdadu so pobegnili.
Kako se je japonska odloČila za vojsko.
Nemški listi poročajo, da je Japonska zaman iskala posojila. 126 milijonov jenov, šele Angleška ji je dala posojilo, zahtevala pa, da jo v vojski podpira. Nato je zahtevala Japonska od Angležev poleg posojila še dar 170 milijonov jenov. Tudi to je dobila, kakor tudi zagotovilo Rusije, da ji bo severna Mandžurija popolnoma prepuščena, razen ozkega prostora ob inandžurski severni železnici.
Mkansko-paciiisko Drodovje odplulo na FiiipMe oioke.
Stockhclm, 12. oktobra. (Kor. ur.) fz New Torka se brzojavlja, da je skoraj celo pacifiško vojno brodovje Združenih držav iz Amerike odrinilo proti Filipinskim otokom. Odkar so zasedli Japonci Maršalske otoke, so se menjale važne brzojavke med kabineti v Wa-shingtonom, Londonom in Tokiom.
JAPONSKA POMIRILA AMERIKO.
Predsednik Združenih držav Wil-son je izjavil, da je podala Japonska zadostne izjave o svojih načrtih v Tihem oceanu in je naglasila, da ničesar ne podvKame, kar bi moglo vznemirjati v VVashingtonu.
Tudi Japonci iščeio nemško križ®
l s
jmdenM.
sicer smatral za upornika in šel z vojsko nad njega. Kakor znano, vznemirjajo Bib Dodini četaši črnogorske obmejne kraje, in Esad se boji, da bi se Črnogorci ne maščevali in ne napadli Skadra.
V Skadru sta še vedno dva tabora: mohamedanski in katoliški, ki se vsak večer zabarikadirata v svojih mestnih okrajih. Padajo tudi streli in mrtvih ne manjka. V Skadru je sploh anarhija, vsled česar to mesto tudi nima zastopnika v senatu. Katoličani namreč niso hoteli priznati mohamedanskih izvoljencev Aluš Loje in Sulu bega, vlada v Draču pa ni priznala katoliških izbrancev. Tudi Skadru je Esad poslal ultimatum, da ga prizna, ker bo sicer korakal proti mestu in ga s silo zavzel. Odgovor še ni znan. Bati se je pa, da bomo kmalu slišali kaj o pohodih proti Bib Dodi in proti Draču.
ESAD IN VLADA V AVTONOMNEM EPIRU.
Atene, 11. oktobra. (K. u.) »Agence d'Athenes« poroča: Esad paša, ki je bil imenovan za vladnega predsednika in vrhovnega poveljnika v Albaniji, je opozoril avtonomno epirsko vlado na dejstvo, da so bili nekateri avtonomi-sti začasno zasedli Berat ter jo prosil, naj v bodočo taka gibanja prepreči. Nato je poslal zunanji minister epirot-ske vlade, Karapanis, Esad paši naslednjo brzojavko: Z ozirom na Vašo depešo si dovoljujem Vam naznaniti, da jc vsled napada iz nasprotnega tabora en epirotski zbor res prekoračil obmejno črto. Epirotom se je takoj poslalo povelje, da se vrnejo v svoje postojanke. Ponovni albanski napad, ki bi sc bil dal opravičiti z odlašanjem, ki se je pokazalo v izvrševanju naših povelj, se je pa žal izprevrgel v naval proti nedolžnemu prebivalstvu ter je bil ob tem, glasom vseh nam došlih vesti, požgan Berat in več sosednih krščanskih vasi. Ne dvomim, da bodete one, ki so zakrivili to vandalstvo, podvrgli zasluženi kazni, da se odvrnejo represalije, ki bi bilo za dobre sosedske odnošaje, ki jih želimo ohraniti, nevarne. Medtem bomo odredili vse potrebno, cla epirotske čete, ki so se umaknile na svoje prvotne postojanke, ne bodo dale nobenega povoda za kak spor in upamo, da boste tudi Vi s svoje strani izdali podobna povelja.
ODisk Francozov v DoDrovnikn.
»Bosnisclie Post« poroča 4. t. mes.: Skoraj vsako nedeljo se pojavi francosko brodovje pred Dubrovnikom. Tudi danes ni izostalo. Povodom cesarjevega imendana sta. bila Dubrovnik in Gruž okrašena z zastavami; ob 9. uri jc bila napovedana cesarska maša. Ob tem času se je zagledalo francosko brodovje 36 enot. Deset torpedovk je priplulo pred Belavisto in so se pripeljale v Gruž. Štiri torpedovke so se pripeljale v pristanišče do zalog koksa; najbrže so mislili Francozi, da najdejo premog. Francozi so pozdravljali občinstvo, ki se je izprehajalo ob obrežju in opazovalo prizor. Francozi so se nato odpeljali, ne da bi bili moštvo izkrcali. Francozi so obstreljevali z granatami dva avstro-ogrska hidroplana, ki sta križarila nad francoskim brodovjem, a brezuspešno. Popoldne se je odpeljalo francosko brodovje proti severu.
Zopet angleška križarka potopljena.
Portugalska pred napovedjo vojske.
»Daily Mail« poroča, da je Anglija posodila Portugalski denar in ji obljubila nemško Ambo in Damara deželo do 22" južne širine in južni del nemške Vzhodne Afrike do 10" z Lindejem, če podpira trojni sporazum. Portugalske pomožne čete so baje že odrinile v Or-leans, da posežejo v boj proti Nemcem. Vsak trenutek se pričakuje, da Portugalska Nemčiji vojsko napove.
Rimski francoski poslanik izvaja v »Tribuni«: Samobsebi umljivo je, da se vsled pogodbe med Anglijo in Portugalsko udeleži Portugalska vojske. Javno mnenje na Portugalskem smatra vojsko za logično in neizogibno posledico v interesu Portugalske. Na Portugalskem je znano, da če zmaga Nemčija, izgubi Portugalska svoje kolonije.
V portugalskih lukah jc mnogo ladij trozveze, katere bi v slučaju, da Portugalska napove vojsko, postale plen nasprotnikov trozveze. Ze sedaj ima angleško brodovje v portugalskih lukah dobra opirališča.
XXX
Portugalski poslanik potrjuje, da odpošlje Portugalska 16.000 mož, da z njimi ojači levo krilo francoske armade. Prva ekspedicija odrine že tc dni. Meseca aprila je nameravana ekspedicija 25.000 zamorcev rodu Makna.
Smrt rumunsKeoa Kralja Karala.
OPOROKA KRALJA KAROLA.
Bukarešt. Kralj Karol je spisal oporoko lastnoročno. Oporoka nosi datum z dne 26. februarja 1. 1899. in ima dostavek z dne 27. decembra 1, 1911, Kralj pravi uvodoma, da je star 60 let in se čuti dolžnega, napraviti oporoko. Zvest sem svoji veri, pravi kralj, ljubim pa kljub temu pravoslavno vero, v kateri je bila krščena moja hči Marija, Blagoslov mojega trupla naj izvrši katoliški duhovnik; želim pa, da molijo ob moji rakvi zastopniki obeh cerkva. Rakev naj bo preprosta; naj se postavi v prestolno dvorano med cvetice. Vencev ni treba; kvečjemu samo nekaj, narejenih iz cvetic, ki rastejo v tistem letnem času, ko ga smrt ugrabi. Okoli rakve
TRI SRBSKA MESTA V ROKAH MA-CEDONSKIH VSTAŠEV.
Srbska mesta Štip, Veleš in Koču-no so zasedle močne macedonske čete. Srbski uradniki in dostojnastveniki so pobegnili v Skoplje.
GRŠKA ZAPUSTILA SRBIJO.
Časopisi, ki izhajajo v Nišu soglasno konstatirajo, da je Srbija defini-tivno sama nase navezana. Vse Paši-čeve prošnje v Atenah in posredovanje Sazonova pri grškem poslaniku v Peterburgu so ostale brezuspešne. Grška noče žrtvovati niti enega vojaka.
NEVOLJA PROTI KRALJU PETRU.
»Reichsposti« poroča nekdo, ki se je'do 3. t. m. mudil v Nišu, da vlada ondi veliko ogorčenje proti kralju Peti*u, ker doslej ni pokazal nobenega zanimanja za položaj. V Nišu ni mogoče izvedeti, kje se kralj nahaja.
SRBSKI LISTI NAPADAJO RUSIJO.
»Narodni List«, ki izhaja v Nišu, napada Rusijo in piše med drugim: Belgija je, kakor se zdi, izbrisana z evropskega zemljevida. Lahko bi se dognalo, kdo da je odgovoren, da bo tudi Srbija delila usode Belgije.
V SRBIJI NI LAKOTE.
»Reichspost« poroča, da ni res, da bi v Srbiji vladala lakota, ker so v zadnjem času dospele velike množine ži-živil iz Grčije, Francije in Egipta; zelo mnogo je v deželi denarja, zlasti zlata, ker je v zadnjem Času dospelo iz Francijo 200 milijonov v zlatu.
,,, ^ Zaprla rusKa pristanišča.
Kristiania, 12. oktobra. (Kor. urad) Norveški poslanik v Peterburgu brzojavlja: Poveljstvo v Helsing-sortu poroča, da so zaprta pristanišča v Potni škem zalivu, izvzemši Ravnin in MŽn-tylnota. Senat jc poizkušal, da bi odpravili zaprtij o. Časopisi poročajo, da so zaprta tudi pristanišča SevastopolJ-Okačev in Kač. Čc bi ladje kljub temu poizkušale voziti v navedena pristanišča, jc ukazalo višje poveljstvo ruskega črnomorskega brodovja, da morajo na nje ostro streljati, če so po prven1 svarilnem strelu takoj ne ustavijo.
Kitajska protestira proti Japonski.
Tokio, 12. oktobra. Kitajski poslanik Hima je protestiral proti kršenju nevtralitete. Japonska je namreč zasedla vse železniške postaje do kolodvora v Tsinaufu.	_
Tofli v lazm Air ki se Anoiezem smnonoai.
»Daily Mail« objavlja podrobnosti o nekem boju v južni Afriki, v katerem so bili Angleži občutljivo poraženi. Dva švadrona prvega južno afrikan-skega polka jezdecev in en oddelek artiljerije se je moral udati Nemcem. Boj se je vojeval pri Riedfonteinu. Združene angleške sile so morale tam za svoje prodiranje važen kraj zasesti. Artiljerija in kavalerija sta bili odposlani, da sta ojačili Angleže. Medtem so pa prisilili nemški topovi Angleže, da Bo morali s svojim ognjem umolkniti in Angleži so se morali pričeti umikati. Ostanek.se je udal. Nemški poveljnik je čestital angleškemu polkovniku radi hrabrosti, ki so jo pokazali njegovi ljudje in jo tudi nekemu ujetemu desetniku dovolil, da se je smel vrniti k lastni ambulanci. Angleškim vojnim ujetnikom se je dovolilo, da so smeli biti navzoči, ko so pokopavali padle vojake.
~ Naši ionaki na morju.
PISMO Z AVSTRIJSKE VOJNE LADJE »KAISERIN ELISABETH V ČING-TAVU.
SchSnHnde, 12. okiobra. Neki tukajšnji uradnik je dobil od svojega nečaka, ki ie c. in kr. godbeni kvartirni mojster na Nj. Vel. ladji »Kaiserin Eli-sabeth«, ki se v Čingtavu bori proti Japoncem, naslednie pismo z dne -1. avgusta 1914.: Ljubi stric! Ležimo v Čingtavu. Na krovu vse zdravo in navdušeno. Združeni smo z nemškim brodovjem in zaenkrat Še na varnem. Jutri se začne delo. To je zadnje pismo, ker se poštni promet prekine. Drugače sem zdrav. Ako boste slišali o pogibelji Nj. Vel. ladje »Kaiserin Elisabeth«, potem bodite prepričani, da smo — 420 mož nas je — popolnoma izpolnili svojo dolžnost, saj rešitev je pač?'?... Mi bomo storili vse, kar je v naših močeh. Sem prena-šalec ranjencev. Prosim tolažite moje starše, ki si gotovo najhuje mislijo. Obvaruj vas vse skupaj vsemogočni Bog! Vaš nečak E. J.
Rožne poročila.
AVSTRIJSKI VOJAŠKI DUHOVNIKI.
Dunaj, 13. oktobra. Korespondenca Wilhelm poroča: V vojnem ujetništvu se nahaja 8 vojnih kuratov. kar priča £ požrtvovalni skrbi kuratov, o hrabrem obnašanju in zvestem izpolnjevanju dolžnosti za oskrbo ranjencev. Dosedaj je bilo vpoklicanih 1100 kuratov. Vnovič jih je vpoklicanih 96; včeraj se jih je odpeljalo 20 v epidemijske bolnišnice. Duhovniki, ki sc prostovoljno ■oglašajo za oskrbo ranjencev na transportnih vlakih, morajo prinesti s sa-jbo dovoljenje svojega ordinarijata.
ŽREBANJE AVSTRIJSKE RAZREDNE LOTERIJE.
Dunaj, 12. oktobra. (Kor. urad.) 30.000 K je zadela št. 159.469. 20.000 K 'št. 107.609, 10.000 K št. 25.963 in 5000 K |št. 6253.
ŽITNE CENE.
Dunaj, 12. oktobra. (Kor. urad.) Kupčija s pšenico in ržjo jako trdna, z ječmenom trdna, s turšico in ovsom ■mirna. Vreme: lepo in mrzlo. — Vrati-fslava, 12. oktobra: pšenica 24'20, rž '21-90, oves 20'00.
r
Dnevne novice.
Lastnoročna cesarjeva zahvala [•vražji diviziji«. Na čestitke 42. hrv. domobranske divizije — »vražje divizije« — Najvišjemu godu se je cesar lastnoročno zahvalil z naslednjim pismom: »Wien, Burg, U hr 45 m. 5. X. 1914. C. poveljstvu 42. domobranske pehotne divizije. Globoko ganjen sc zahvaljujem Svoji vrli 42. domobranski pehotni diviziji za čestitko, poslano z bojnega polja, ki dokazuje starega izkušenega duha. Naj Vas vodi božji blagoslov do zmage. Franc Jožef m. p,« — S takim odlikovanjem — cesarjevim lastnoročnim pismom —■ se nc more doslej pohvalitK nobena četa avstro-ogrske monarhije. \
+ Iz seje kranjskega deželnega šolskega sveta. Kari Pilil se premesti iz Suhorja v Vrbovo. Denarno premijo iz premoženja svoječasnega društva za zn-vajenje vrtov v znesku po 72 K 10 v. dobe: Bergant Jožef, nadučitelj, Turjak: I.unaček Meksander, nadučitelj.
Št Rupert; Rojina Franc, nadučitelj, Šmartno pri Kranju; Cepon Janko,
učitelj, Moste; Jocif Peter, nadučitelj, Dobrova pri Kropi in Konjar Mihae1, nadučitelj. Motnik. Mobiliziranih je iz Kranjske 90 učiteljev, 45 profesorjev in 2 nadzornika. Suplentom na realki se imenujeta: Dr. Hussl Ivan in Gru-szeckv Oskar, na gimnaziji v Kranju: Rus Josip.
— Za poveljnika 3. armade je imenovan general pehote Svetozar Boroe-vic pl. Vojna. Vpokojena sta zborna poveljnika general kavalerije Giesl pl. Gicslingen (8. armadni zbor v Pragi) in general pehote pl. Hortstein (9. armadni zbor v Litmoricah). Iz zdravstvenih razlogov so odpuščeni armadni poveljnik vitez pl. Auffenberg, in zborna poveljnika general konjenice Koloszvary de Ivoloszvar (11. armadni zbor v Lvovu) in general pehote Oton Meixner (7. armadni zbor v Temešvaru). Za poveljnika 8. armadnega zbora je imenovan podmaršal pl. Scheucherstuel, za poveljnika 6. armadnega zbora (Kassa) Artur Arg, za povelinika 7. armadnega zbora, podmaršal Fail-Grieszler za poveljnika 8. armadnega zbora, podmaršal Štefan Ljubičič je povišan za fcm. in imenovan za povelinika 11. armadnega zbora, za generala pehote in za poveljnika novo ustanovljenega 17. armadnega zbora je imenovan podmaršal Kari Kritek.
-f- Nova postava o varuš'vu otrok. S cesarsko odredbo se je uveljavila, novela k splošnemu državljanskemu zakoniku, ki jo je gosposka zbornica soreiela, Obsecra predvsem določila o varuštvu otrok. Nulnost utemeljuje, kor ie radi vojske odsoten velik del moškega prebivalstva, in ker je veliko ljudi umrlo. Iznreminiajo se določila o obrokih glede na proglasitev smrti kakor tudi glede na pravice v rodbinskih in v varuških zadevah, kar vse je bilo že dolo-o potrebno, da se izboljša; konečno se izbollšuie tudi postavni red o dedičih. Skraišali so se obroki za proglasitev smrti. Cesarska odredba odstrani izključitev žensk v gotovih pismenih izkazilih in v pravnih poslih. Rodbinsko pravna določila vodi pred vsem pomislek, da ni več vsled vojske mogoče, da se odgodi času primerno varuško pravo: na drugi strani je na radi časovnih dogodkov človeško življenje in urejena vzgoja potomcev za državo in za splošnost važnejše, kakor sploh kdaj. Novela obsega več določil, da se izboljša nravno varstvo nezakonskih otrok. Obsega sledeče izpremernbe v korist nezakonskim otrokom: priznava se prinadlost k rodbini matere, ime podeli mož matere, zagotove se stroški poroda in prve preskrbe matere in otroka že pred rojstvom, končno se določajo ugodnosti za v očetovi hiši vzgojene nezakonsko otroke po očetovi smrti. Novela obsega tudi določila glede na zakonito pravico do dedščine med nezakonskimi otroci in njih stnriši. Izpremernbe določil splošneera državljanskega zakonika vodi tudi namen, tla se določila o sprejemu otrok za svoie v interesu otroškega varstva olajšaio, da se tako zagotovi velikim osirotelim in nezakonskim otrokom dom in urejena vzeroia. Starostna meja starišev, kadar lahko izbirajo otroke, se je zato znižala na 40 let. Novela nadalje določa, da sme ženska voditi varuštvo in kuratelo, ustanove se tudi varuški sveti kot oblastvena uvedba. Obsega tudi zasebno pravna določila o varuštvu v zavodih in o generalnem nadzorstvu, ki se pa le določi, če ni na razpolago posameznega varuha.
— Prememba v prometu osebnih vlakov na progi Ljubljana gl. k. Jesenice in Ljublana d. k. — Kamnik, C. kr. ravnateljstvo državne železnice naznanja: Na progi Ljubljana gl. kol. — Jesenice se opusti s 15. oktobrom t. 1. vlak štev. 1720, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 10.1 po noči in prihaja na Jesenice ob 12.00 po noči, ter se nadomesti z vlakom št. 1718, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 6.30, pop. in prihaja na Jesenice ob 8.30 zvečer. Ta vlak posreduje v Kranju ugodno zvezo na vlak št, 2559, ki odhaja v Tržič ob 7.40 zvečer, in na Jesenicah zvezo na osebni vlak št. 18, ki odhaja ob 8.45 zvečer v Celovec in na brzovlak št> 702/2, ki odhaja ob 9.12 zvečer na Dunaj zapadni kolodvor čez Salzburg. Z istim dnem se opusti na progi Ljubljane d. k. ob 11.50 dopoldne in prihaja v Kamnik ob 1.04 popoldne ter se nadomesti z vlakom št. 2153, ki odhaja iz Ljubljane d. k. ob 7.40 dopoldne in prihaja v Kamnik ob 8.51 dopoldne.
»Ilustrirani Glasnik«, št, 7., izide v
bija angleški napad na Helgoland. —
Zmaga generala Hindenburga pri Mazur skih jezerih. — Ljubljana - Gorica. — Poljski legionarji. — Avstrijski vojaki na črnogorski meji. — Prizor z bojišča. — Francoski aeroplan z mitraljezo. — Prizor s črnogorskega bojišča. — Alžirski pešaki. — Pogled na Pariz. — Državni poslanec prof. dr. Drexel. — Prebivalstvo beži pred prodirajočim sovražnikom. — Učinek nemških topov kalibra 42 cm. — Nabor konj za vojsko. — f Stotnik Ivan Kob6. — Lakota na Ruskem. — Prehod preko močvirnatega ozemlja. — Skupina ranjencev v goriški bolnišnici. — Angleška pomožna križarica »Oceanic«. — Rumunski kralj Karel I. — f Simon Gregorčič. — Dr. Fr. Sedej, nadškof. — Zemljevid bo priložen prihodnji številki.
—	Nadvojvoda Karel Franc Jožef je imenovan za najvišjega imejitelja pešpolka št. 19. (Imejitelj 19. pešpolka je bil prej nadvojvoda Franc Ferdinand. Polk ie iz Gyora. Pred vojsko je bil nastanjen na Goriškem.)
—	Vnokojen je podmaršal Albert pl. Dietrich, trdnjavski poveljnik v Sarajevu.
-f štlridesetletn!ca hrvatske univerze. Dne 19. t. m. preteče 40 let, odkar je hrvatska Alma. mater v Zagrebu posvečena in odprta hrvatski mladini.
—	Vitez Pogačnik. Podpredsednik poslanske zbornice g. Josip vitez Pogačnik, nadporočnik v rezervi, sporoča »Straži«, da je prideljen kot ordonanč-ni častnik 6. armadnemu zboru. Zdrav je in pozdravlja vse prijatelje in znance.
—	V Gradcu je umrl na azijski koleri 271etni J. Bardutzky, ki je po nekem transportu konj v Galicijo se vrnil bolan v Gradec,
—	Nove maksimalne tarife za mesto Ljubljano in deželo Kranjsko je izdala c. kr. deželna vlada za Kranjsko. Obe tarifi sta bili objavljeni v polnem obsegu vuradnem listu dne 9. in 10. oktobra t. 1. Novi tarifi prinašata jako važno izpremernbe. Za moko sedaj ni več predpisana maksimalna cena tudi v detajlni prodaji je f. kr. deželna vlada odpravila za moko maksimalno ceno. Za kruh tudi ne obstoja več maksimalna tarifa. Cena za petrolej jc določena za en liter v Ljubljani na 44 vin., na deželi na 46 vin. Za namizno olje je določena cena za liter na dve kroni v Ljubljani in na deželi, za jedilno olje na 1 I< 36 vin za liter v Ljubljani in na deželi.
Ljulanske novice.
ga je prijatelj nesel z bojišča se jo Bo-huslav bridko jokal, da ne bo mogel več igrati.
.
DELOVANJE NEMŠKE KRIŽARKE »KtjNIGSBERG«.
Amsterdam, 12. oktobra (Kor. ur.) »Handelsblad« poroča iz Sabanga. (Nizozemska Indija): Neka nemška ladja je prepeljala tušem tri častnike in mornarje ladje »City of Westminster«, ki jo je potopila nemslca križarka Konigs-berg v Indijskem oceanu.-
Najnovejše o m v Deigiji.
Antwerpen, 13. oktobra. Kor. urad.) »Telegraaf« poroča: Pozivu nemškega poveljniku v Antwerpnu, da bi se prebivalstvo vrnilo v mesto, je doslej sledilo le malo ljudi. Brambe zmožni možje sc boje, da ne bi morali vstopiti v nemško službo in delati na utrdbah.
Haag, 13. oktobra. (Kor. urad.) Pol-uradno se poroča, da znaša skupno število angleških in belgijskih vojakov, ki so prestopili nizozemsko mejo, okoli 22.000.
Amsterdam, 13. oktobra. (Kor. urad.) »•Handelsblaad« poroča iz Antv/erpna: Vse ceste in ulice v mestu so prazne. Le malo ljudi si upa na cesto. Samo v središču mesta je prišlo iz hiš nekaj meščanov, ki so imeli toliko poguma, da so prišli Nemcem pred oči. Vse trgovine so zaprte, razven nekaterih manjših kavaren na mestnem trgu. Požari, ld so nastali vsled obstreljevanja, se razširjajo, ker ni ljudi, da bi gasili. Dopoldne ob 9. uri se je podal župan Devos z belo zastavo v nemški tabor, da kapitulira, istočasno je odšlo iz nemškega tabora nemško poslanstvo z belo zastavo. Sele popoldne ob 3. uri je prišlo do zedi-njenja. Takoj nato so vkorakali Nemci v mesto, prazno prebivalcev. Napravili niso nobene škode. Policijski uradniki ne smejo oboroženi boditi okoli. Nemški vojaki pomagajo gasiti pri požarih,
Amsterdam, 13. oktobra. (Kor. urad.) »Telegraaf« poroča iz Saas van Genta; Močni nemški oddelki patruljirajo ob meji, da zajamejo razkropljene belgijske čete, oziroma da jih prisilijo prestopiti nizozemsko mejo.
Zopet nemški zrakoplov noa Parizom.
Pariz, 13. oktobra. (Kor. urad.) Včeraj se je zopet pojavil nad Parizom nemški zrakoplov in vrgel šest bomb. Ena bomba je padla na severni kolodvor, kjer jc prodrla stekleno streho in padla med dva železniška vozova. Ostale bombe niso napravile nikake škode.
četrtek in bo obsegal sledeče zanimive slike: Z belgijskega bojišča. — Uničeni železniški most pri Namiru. — Vojni p!en. — Stolna cerkev v Antwerpnu. — Dež. odbornik dr. Evgen Lampe. — Belgijsko mesto l iiwen, -- Nemško brodovje od-
lj O 27. pešpolka pišejo graški listi: Namesto ranjenega polkovnika Stauffenberga, ki se mu pa zdravje že boljša, je prevzel poveljstvo 27. pešpolka podpolkovnik Friderik Scotti, dozdaj v 47. pešpolku. 27. pešpolku zdaj poveljujejo in sicer 1. bataljonu major Rudolf Sclrvvarz. 2. bataljonu major Siegl, 3. bataljonu major Kielhauser in 4. bataljonu major Sigmundt. Stotnik Petermann je prevzel bataljonsko poveljstvo pri 47. pešpolku.
lj Marijina družba gospodov v Alojzijevišču ima prvi letošnji tedenski sestanek v sredo, 14. t. m., ob pol osmih zvečer. Prosi se polnoštevilne udeležbe! N. c. p. p. b. v M.!
lj Ranjencev so pripeljali doslej v Ljubljano nad 6000. Mnogi so odšli že na dopust, mnogi v bojno črto.
lj Kolera v Ljubljani. Kakor čuje-mo, je obolel še en vojak na kolere sumljivih znakih. Bolna sta sedaj na tem dva vojaka.
lj Nujno je potrebno, da se za vsak slučaj popolnoma z vsem potrebnim opremi takozvana izolirana bolnica za silo. Bolnike, ki bi eventuelno oboleli za kolero, je treba takoj izolirati! O kompetenčnem vprašanju, kdo ima to bolnico opremiti, se bo še dosegla jasnost —• sedaj je v prvi vrsti treba bolnico za silo takoj opremiti!
lj Naši ranjenci. V garnizijsko bolnico so nanovo prišli od 97. pp.: Gerber Andrej, Raclešič Jakob, Tomazek, Zuri Friderik, Modružem Jakob, čutul Anton, Pribetič Jožef, Poropat Simon, Ri-tossa Karel, Spessop Anton, Fakin Anton, Tuzzi Franc, Ražan Jakob, Logar Jakob, Rozman Andrej, Hosner Jakob, StraniČ Anton, Mikuš Štefan. Od 7. lov. bat,: Kosi Franc, Klobaves Maks. Od 17. pp.: Novak Janez, Planinšek Janez, Knez Janez, Besal Karel, Kelvišar Jožef. Od 20. lov. bat,; Pivk Janez, Jurčič Roman.
lj Prodaja konj. V sredo, dne 14. oktobra, ob 9. uri dopoldne so bode prodalo potom javne, dražbe na dvorišču mestne topničarsko vojašnice ob Dunajski cesti 20 do 30 konj. Kupci se vabijo.
lj Bivši član slovenskega gledali-šča Bohuslav je bil zadet no gališkem bojišču v glavo, da je izgubil vid. Ko
»Družbenik Marijin«, molitvenik za Marijine družbe, se tiska v drugi izdaji in izide pred konrem meseca oktobra gotovo. Ker je veliko popraŠevanja po njem, ga lahko — kdor ga več rabi — že zdaj naroči pri Kat. bukvarni, in kakor hitro bo gotov se dopošlje.

m
Zahvala.
Povodom uridke izgube, ki je nas zadela ob smrti našo preljub-ljene hčerke, oziroma sestrice
TONČKE:
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izk&iano sočutje; v prvi vrsti pretasliti duhovščini, g. očetu m gojenkam, tovarišicam iz škofjeloškega samostana, preslav. tukajšnji Marijini družbi, ki jo je spremila, sestre, k zadnjemu počitku.	2960
Železn'k1, 12. oktobra 1914.
Za njo žalujoča rodbina Franc Košmelj.
z velikim vrtom in njivo za K 22.000.
Več se poizvo: Zelena jama št. 144. 2958
samec, išče službe. Naslov pove uprava lista pod št. 2959. (Zaamka za odgovor!)
Več dobro izurjenih

se tako i spreimo na ftnlno delo in sicer m boliSa. težka in močnim rtem pri I VAN L »..OS, čeviiarski mojster, i:at|oric ob Savi 11 j
GUMI tepci v Liliji. - Kolera v Liliji.
Iz Litije nam poročajo: V četrtek, 'dne 1. oktobra, zjutraj ob 7. uri je prišlo v Litijo 300 poljskih beguncev, večinoma z rodbinami in meščanskega stanu. Pričakovali so, da je Litija veliko mesto, kjer naj bi bila zanjo že pripravljena in opremljena stanovanja. Seveda so bili precej razočarani, mi pa tudi, ke.r po vaseh, kakor je bilo ukazano, niso hoteli iti, v Litiji in .Smartnem se jc pa težko dobil prostor za vse.
Kmečkega dela in kmečke hrane niso vajeni, z državno podporo po 70 vin. za odraslo osebo bodo pa tudi težko shajali; sčasoma se pa bodo že privadili na naše razmere.
Med begunci se je nahajal tudi neki VVoles Jožef, 70 let star iz Krako-va. Ker je bil videti slab, ga je občinski sluga nastanil za prvo silo v občinskih prostorih ,kjer je drugi dan resno zbolel. Dr. Nisingerju se je bolezen zdela sumljiva. Sporočil je na bakteriologič-ni oddelek v Ljubljano, nakar je prišel brzojav, da so se konštatirali bacili azijske kolere. Bolnik je bil takoj nato pripeljan v zasilno bolnico, kjer je pa v soboto zvečer umrl.
Izdale so se obširne varnostne odredbe. Semenj, ki bi se imel vršiti v ponedeljek, je bil prepovedan. Občinska hiša se jo označila okuženim, stanovalci, orožniki in tajnikova rodbina internirani. Ravnotako tudi drugi, ki so prišli v stik z bolnikom. Vse stvari, ki so prišle v stik z bolnikom, so se uničile, prostori temeljito razkužili itd. Tekom tedna sc ni noben slučaj ponovil, kuga je v kali zatrta! Zanimivo je, da ni tu kolera nikogar ostraši-la, nobenega strahu ali resnosti ni bilo opaziti.
Veliko več zanimanja vzbujajo ranjenci, katere smo dobili v soboto popoldne, 100 po številu. Na stotine občinstva je pričakovalo ranjence na kolodvoru, cela vrsta voz in avtomobilov je stala za prepeljavo v zasilno bolnišnico v šolo. Odbor podružnice Rdečega križa, dame in požarne straže iz Litije in Šmartna so sprejeli ranjence in jih spremili na vozove in v šolo. Tam so dobili takoj okrepčila, nakar se jih je oddelilo po sobah in posteljah. Nekaj je težko ranjenih, večinoma so pa lahko ranjeni. Narodnosti so pa različne: Ogri, Čehi, Nemci, Hrvatje in Slovenci. S postrežbo so zelo zadovoljni in kažejo izvrsten »apetit«. Gospe in gospodične v službi Rdečega križa pod vodstvom gospej T. Svetčeve in A. Ko-gličeve pridno pomagajo v kuhinji in strežejo ranjencem. Vsem gre vsa čast in priznanje!
Neutrudljiv, skrben in povsod na mestu je gospod ritmojster Albin Sve-tec, ki ima vodstvo bolnice v oskrbi. Ekonom in blagajnik je pa gospod župan Bric. Tudi drugi odborniki podružnice Rdečega križa so vsi na mestu, ki imajo skrb za dohodke podružnici, za kar žrtvujejo čas in denar.
Podružnica je razposlala oklic za prispevke na vse župne urade, županstva in šolska vodstva v političnem okraju Litije.
Vsi in povsod so se odzvali in poslali zdatne prispevke v denarju in pridelkih. Nekateri posamezni so darovali prav zdatne vsote. Od drugih imovitejših se še pričakuje.
Vsi darovalci naj pridejo pogledat naše ranjence. Vsem pa kličemo: Pomagajte našim vojakom-junakom!
Pismo s taoskeoo bojiSta.
Vreme na bojišču. — Kako je v francoskih šolah. — Brez molitvenikov. --Velike vinske zaloge.
Iz Laona poročajo: Hudi viharji, neprestano deževje napoveduje jesen. Hitro in nepričakovano se menja dobro vreme s slabim. Noči so že tako mrzlo da morejo na prostem prebiti brez škode le utrjeni in zdravi možje. Včeraj je tako močno deževalo, da obdajajo ceste mesteca, kjer bivajo, na obeh
straneh mali potoki. Tako vromc se šc prenese, če ležiš v skednju zapokan v seno ali če stanuješ v velikem šolskem poslopju; strašno je pa za tiste ,ki leže ponoči in podnevi tam pri Reimsu pred sovražnikom.
V francoskih ljudskih šolah se zelo poučuje zgodovina, a nikjer v nobeni francoski hiši in v nobeni francoski šoli še nisem opazil kakšnega molitve-nika. Nalašč sem tri Francoze vprašal, kdo da je župnik, a le eden ga je poznal.
Francozi nosijo svoje gorje dostojanstveno. Ženske sicer tožijo, a moški, kolikor jih je še, so tihi.
In vinske zaloge? Toliko vina sč nahaja v meščanskih kleteh, da si tega v Nemčiji niti predstavljati ne moremo. Osobito rdečega vina in jabolčnika je toliko, da je preskrbljeno za dobo več let za milijone ljudi.
Angleški večerni tečaj
dvakrat na teden od 8.-9. ure zvečer. Plača se 4 K na mesec. Pouk se prične dne IS. oktobra. Tečai se le otvori, ('e so zglasi najmanj 12 učencev. Turli drugi tečaj so nadaljuje. Več se poizve o obeh tečajih vsak dan od 12.—3. ure pop. v času od 0. do 16 oktobra. Olga Nadentczek, zapr. sod-nijski tolmač za angleški jezik, Dalmatinova ulica štev. 10.	2000 3
Suhe gobe
kupi po najvišji ceni
J. Polinar, Smlednik.
2803 5

I SANATORIUM • EMONA I
^^RAI^^^CKE.BOL^NIi. /
i] LJUBLJANA ■ KOMENEKEGA-ULICA- h 1 l ^ZKWMtcPRinvaj.DR-FR.DERGANC1
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Patra cesta 14.
se priporoča al. občinstvu za mnogobrojen poset zlasti pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstne duhovniške obleke (talarjev itd.;, iz trpežnega in solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 62
Absolutno zajamčeno, pristno b	m
Kmetijsko društvo v Vipavi oddaja vsled priporočila knezoš!;ofijskega or-dinarijata pristna bela mašna in namizna vina letnika 1912 po 56 K in letnika 1913 od 40—45 K za hektoliter, postavljeno na kolodvor v Ajdovščino. — Sortirano
B&r rizling "S)
je po 60 K. Večjim odjemalcem dovoli se znaten popust in tudi istim, ki pošljejo svoje posode. — Kleti nadzoruje vipavski dekan.
V zalogi je tudi pristno tropinsko žganje, cena 2 K 20 vin. za liter. Večje množine po dogovoru ceneje.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
105 ^
Sladnl čaj znamka »Sladin« je rešil dojenčke, pri katerih so druga otroška rcdilna sredstva odrekla. Vzgojenje s Sladinom je polovico cenejše. Prihrani se tudi na mleku in sladkorju. '/< kg zavoj stane 00 vin. in se dobi tudi pri trgovcih. Po pošti 5 zavojev 4 K franko pri izdelovatelju, lekarnarju Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. Njegova žena je vzgojila s Sladinom 8 zdravih otrok. Na stotine mater to vzgojenje, posnema z najboljšim uspehom. Za odrasle ja Sladin ediul zajtrk, kateri daje kri, moč, mirne žlvco, zdravje. Je polovico cenejši kakor vsak drug zajtrk in prihrani tudi na mleku, sladkorju. Za bolne jo Sladin izvir zdravja. Glavne znloge na Dunaju: v lekarnah Trnk6czy, SchOnbnmnerstraDe 109, Radeckyplalz 4, Jjseistadicrstralle 25. V Gradcu: Sack-strnila 4. V Trstu, drogerija I. Camauli Giov, di (jjuaniiella 70čl; v Gorici Mazzoli E. trgovec; v Celju Hočevar, trgovec; v Celovcu Hauser. lekarnar; v Mariboru Kouig, lekarnar 109
MsšišiK

i
A.&E. Skaherne, Ljubljana, Mestni trg 10
Specialna trgovina za pletenine in trikotažo.	393
Velika zaloga različnega perila za vojake iz čiste volne in velblodje dlake in sicer: snežne kučme, sviter/i, telovniki, triko-jopice, srajce, in spodnje hlače, nogavice, sliper/i, dokolenice, rokavice, različni
ščitniki za vrat, prša, kolena itd. Odeje iz velblodje dlake.	T etra perilo.	Spalne vreče.
Plašči in predpasniki za strežnice rdečega križa. Volna za plesti.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ,,Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računa, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč
0
ter jih obrestuje po 43li°io brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohrau. položnice brezplačno na razpolago.
Opozarjamo pri nakupu vsakovrstnega j edino moderno domače podjetje te stroke I ka ima v Ljubljani, Breg 2°, veliko zalo-ohnvala za dame, cosoode in otroke na I tovarno P. Kozina & Ko. v Tržiču. Tvrd- I eo samolastnih. najboljših in za vsako
nogo priležnili izdelkov. Cene, ker je blago naravnost iz tovarne, brez konkurence.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
lisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožef Gostlnčar. državni poslanec.