St. 294
Ptttsina piacasa i nnimittMii imm cu la ima)

Tfstu» ¥ toru 9. flecampra W24.
Posamezna številka 2U cent«
Letnik xux
Ishaj«, iivremSi pondeljek. vsak dan ziutraLflUJreaništvo: uH"- .^.Cfc. AsiSfcega St 20, I. nadstropje. Dopisi naj s/Jošiljajo ured pieoia se ne sprejemajo, rokopisi se nfvračajo. — <-.	- * i
Prof. F. Peric. — Lastnik tiskarna Edinoljgisk tiskarne uiiaost. N^aČiiai ira** za mesec L 7.-, 3 mesece L 19.50.	ceto lcto L
inozemstvo mesečno 5 iir več. — TelefonM4i«®i3<n uPravc a l1"57*
EDINOST
PWamexne številke v Trsta In okoHd po 30 cest — Oglasi se računajo v ifrokosU ene kolono (72 mm.) — Oglasi trgovcev la obrtnikov mm po 40 ceat. osmrtnic«, zahvale, poslanica la vabila po L 1."-« oglasi dcnvoiti uvodof mm po L 3. — Mali oglasi po 30 cent beseda, najmanj pi L 1 — OgUaf, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trata, aUea m> Frančiška Astikega *ev. 30, L nadstropje. — Telefon uredniitva ta spravo II«.
Pokrajinsko Mrnm polit, tdn JM v Trsta
Sijajna manifestacija narod naga edinstva — Zbor izraba enodušno zaupnico poslancu dr. Ufittanu
dvorani pri Sv.
Preteklo nedeljo se je vršilo v Delavskega konsumnega društva Jakobu pokrajinsko zborovanje političnega druitva «Edinost» v Trstu. Zborovanje je bilo izredno dobro obiskano, zastopane so bile vse občine tržaške pokrajine. Po pokrajinskem zborovanju v Gorici, ki se je vršilo dne 9. novembra, je bilo nedeljsko' zborovanje druga silna manifestacija volje našega ljudstva, da se oklene naše enotne politične organizacije, ki naj postane na ta način kljub vsem razdiralnim pohlepom in nacrtom izraz hotenja in -stremljenja -vsega našega ljudstva.
Nedeljsko zborovanje pa je imelo še posebno važnost, ki mu ga je dajala razveseljiva okolnost, da se ga je v častnem številu udeležila naša mladina, katere organizacije so poslale svoje pooblaščene zastopnike. Mladina, ki je naš up in na^a bodočnost, pa ni le pasivno prisostvovala, temveč se je živahno udeleževala razprav in se tudi afirmirala. Tudi feo je znak, da naša organizacija napreduje in da je globoko vkoreninjena misel narodnega edin-stva v vseh slojih našega ljudstva.
Predsednik tržaške pokrajinske organizacije g. dr. L M. Čok je otvoril to lepo zborovanje v kratkih pozdravnih besedah, zahvaljujoč se zborovalcem, da so se odzvali vabilu v tako častnem številu. Ko je povedal, da se dr. Wilfan vsled bolezni zborovanja ne more udeležiti, so priredili »borovalci našemu poslancu burno manifestacijo. Na bo je pozdravil predsednik prisotnega ravnatelja lista Edinost* g. Maksa Cotiča, ki je praznoval v nedeljo svoj 70. rojstni dan. Udeleženci so pospremili predsednikove čestitke z burnim ploskanjem v čast slavi jencu, kateri se je ginjen zahvalil, vzpodbujajoč prisotne k še intenzivnejšemu delu za sveto narodno stvar.
Nato je poročal predsednik dr. I. M. Čok o programu naše politične organizacije, o političnem položaju, o šolskem vprašanju, o narodnem gospodarstvu itd. Vsled tesnosti prostora smo prisiljeni se omejiti le na najglavnejše misli, ki jih je razvijal govornik.
Kar se tiče našega programa, je na-glašal, da mora naš program odgovarjati vrhovnemu cilju našega delovanja, ki je ohranitev naše narodnosti. Narekuje pa .iam ga tudi naš položaj, kateri nas sili, da se naslanjamo na to, kar nas druži vse, in ne na to, kar nas razjedsujuje. In to, kar nas mora družiti v enotno fronto, je ravno skrb za ohranitev naše narodnosti, ki je ogrožena od vseh strani. Pred vojno je bilo cepljenje po strankah združeno z manjšo nevarnostjo', sedaj pa v sedanjem položaju je narajvnost blaznost. Ves naš narod širom Julijske Krajine se nahaja sedaj v istem položaju, v katerem so se nahajali pred vojno tržaški Slovani, ki so morali složno kljubovati nevarnostim, katere so grozile naši narodnosti na tem ozemlju. Seda; stojimo pa vsi primorski Slovani pred istimi m še mnogo težjimi t: a legami, katerim bomo mogli biti kos le .:e bomo edini, če združimo v enotno frento vse naše sile. Kljub tej očitni narodni in politični potrebi pa je en del na-i:h bratov na Goriškem izzval cepljenje .vaše politične organizacije s tem, da je ustanovil posebno politično organizacijo takoimenovanih krščanskih socijalcev. Cepitve pa niso narekovale nikake naše notranje potrebe, temveč je prišlo do nje preko potreb našega ljudstva. To dokazuje tudi dejstvo, da se pristaši nove organizacije poslužujejo za opravičbo cepitve, ki so jo oni izzvali, raznih podtikanj na naslov našega političnega društva in v zadnjem času so se ponižali celo do očitnih laži.
Zatem je govoril dr. Čok o našem političnem položaju v državi, pri čemer je emenil razne nove ukrepe na škodo našega Ijudstrva. Orisal je nadalje v glavnih potezah sedanjo borbo med opozicijo in fašizmom, naglasujoč, da jo njoramo zasledovati s primernim zanimanjem. Ugo tovil je dejstvo, da nam je sedanja vlada prizadjala najhujše udarce med vsemi dosedanjimi.
Kar se tiče šolskega vprašanja, je stalo politično društvo «Edin ost» v Trstu vedno na stališču, da moramo združiti vse sile, da dosežemo spremembo Gentilejeve šolske reforme, ki je odpravila slovenske in hrvatske šole. Zato se je obrnilo nase vodstvo na politično društvo v Gorici s predlogom, naj se v tem vprašanju skupno nastopa. Obenem ie izvolilo vodstvo tržaškega političnega društva dva zastopnika (dr. Čoka in dr. Vratoiviča), ki naj stopita v stik z zastopniki krščansko-Socijalne organizacije v Gorici, da se dogovorijo o podrobnostih akcije glede šolskega vprašanja. Politično društvo «EdinosU je trikrat Pisalo v Gorico. Na prvi dve pismi ni sploh dobilo nobenega odgovora in šele na tretje pismo je odgovorila krščansko-socijalna organizacija, da sta bila od njihove strani imenovana za zastopnika gg. dr. Besednjk in Šček. Do sestanka ni pri-š'o. V začetku preteklega meseca pa je cbiskal bivši poslanec Šček dr. Ooka ter mu rekel, da ni bil mogoč nikak sestanek delegatov za šolsko vprašanje, ker je bil dr. Besednjak odsoten. Medtem pa se je pouk že začel in vprašanje da ni več
aktualno. Na prigovor dr. Ooka, da je to vprašanje vedno aktualno in da je akcija vedno enako potrebna, je g. Šček odgovoril, da je vodstvo krščansko-socijalne organizacije sklenilo, da sploh ne bo sto-pilo več v nikake stike s političnim društvom « Edinost« v Trstu in da bo tudi glede šolskega vprašanja postopalo zase in na svojo roko. Na ta način je bil onemogočen skupen nastop in s tem se je zopet pokazala vsa škodljivost cepitve naše politične organizacije.
V	zvezi s tem vprašanjem je dr. Čok obvestil zborovale e, da je bila prošnja za ustanovitev zasebne šole v Gorici zavrnjena. Bil je vložen rekurs v Rim, ki pa ni še rešen.
Narodno - gospodarski program politi čnega društva «Edinost» v Trstu je bi vedno podrejen potrebam našega ljudstva Politično društvo je povsod ščitilo in zagovarjalo naše zadruge. Svojčas je priporočalo centralizacijo vseh naših zadrug eni edini zadružni zvezi. Vendar pa je prišlo tudi tu do cepitve. Kakor vedno, stoji politično društvo «Edinost» v Trstu tudi sedaj na neomajnem stališču, da je treba našo zadružno organizacijo razširiti in poglobiti na način, da bo mogla izdatno in uspešno vršiti svojo velevažno nalogo v gospodarstvu našega ljudstva. V ta namen je nujno potrebna ustanovitev zadružne banke, ki naj bo krona vsej naši zadružni organizaciji.
Žalostne gospodarske razmere, ki vladajo sedaj v naši deželi, pa nas stavijo še pred neko drugo velevažno vprašanje s katerim se bomo morali resno1 baviti To je vprašanje naših izseljencev, ki ne smejo biti prepuščeni samim sebi, temveč moramo misliti na smotreno pomoč onim ki bi si morali pod pritiskom razmer iskati kruh izven naše dežele.
Nato je poročal politični tajnik g. G® bršček o notranjem položaju v naši poli tični organizaciji. Naglašal je, da se vrši zborovanje pod vtisom ostrih napadov krščansko-socijalne istruje potom «Goriške Straže» in «Malega lista ». Napadi so se sistematično ponavljali in ni bilo mogoče več molčati. Zadnje polemike so odprle našemu ljudstvu oči in pokazale, da stoji naša politična organizacija čista pred narodom pod vodstvom svojih poštenih in za pravi ljudski blagor vnetih prvobori teljev. Dokazala je tudi, da laž in obrekovanje ne rodita uspehov.
V	nadaljevanju je politični tajnik obširno poročal o politični organizaciji naši pokrajini. Od 7. septembra do danes je bilo ustanovljenih dvanajst krajevnih organizacij, v mnogih občinah je priprav Ijeno vse za njih ustanovitev in manjkajo le še formalnosti. Pozival je vse, naj hitro in točno poročajo osrednjemu tajništvu o vsakem dogodku, da Ho moglo politično društvo ^Edinost« naglo in uspešno posredovati. V naši organizaciji postanimo energičnejši, toda naše energije ne smemo razvijati za medsebojno pobijanje, temveč za krepitejvt naših Življenskih sil.
Nato je sledila razprava o obeh poročilih, katere so se udeležili razni udeleženci zborovanja, posebno tudi zastopniki akademske mladine, kakor že zgoraj omenjeno, V imenu te poslednje je pozdravil zborovanje visokošolec Mohorovičič. Naglašal je, da je dijaštvo proti strankarstvu. Potrebna pa je najti način, da bi se tudi mladina lahko uveljavljala na političnem polju.
Dr. Slavik je govoril o bistvu programa našega političnega društva. Sedanja naša organizacija je nadaljevanje politične organizacije, ki smo jo imeli pred vojno v Trstu. V Trstu smo bili manjšina in smo mogli misliti le na obrambo naše narodnosti. Bili smo v defenzivi, a defenziva more biti uspešna le tedaj, če so vse sile združene za obrambo. Popolnoma enak pobožaj je šedaj v celi naši Julijski Krajini in zahteva enako združitev vseh naših sil. To načelo smo sprejeli, ko smo se I. 1919. združili vsi Slovani v enotno politično organizacijo. Obsojamo vsako strari-karstvo, toliko «libera1no» kolikor «kleri-kalno». Naš cilj pa ni in ne more biti, da bi se borili proti enčmu ali drugemu sve tovnemu naziranju, temveč naše stališče je, da pri vsem spoštovanju slehernega svetovnega naziranja ne smemo se deliti po teh naziranjih. Slovenci in Hrvatje morajo tvoriti samo eno politično organizacijo. Če bomo ločeni, bomo izgubljeni.
Izključujemo, da bi mogla naša skupna organizacija sloneti na strankarski podlagi, ker na tej podlagi ni mogoče edin-stvo. Ni mogoče, da bi bil ves narod kr-Ščansko-socijalen, liberalen ali socialističen. Ne moremo1 torej priti k združitvi po-tom strank, temveč nas more združiti edino ljubezen do svojega naroda m do njegove stvari. Ta ljubezen ni nič zastarelega, temveč je vedno nova in bo trajala do sodnega dne. Proti strankarskemu gibanju, ki se širi z Goriškega, postavljamo združitev rvseh naših sil. Pri tem smo proti tistim, ki rušijo edinstvo, toda sami ne smemo v nasprotni ekstrem. Mi bi bili proti strankarstvu ravno tako, če bi bilo liberalno, kakor smo proti sedanjim stran-karjem, ki pravijo, da nastopajo v imenu krščanstva. Gonilna »la, ki naij nas druži, more biti le ljubezen.
G, Gaspari je predložil tu resolucijo, v kateri se protestira proti temu, da si še vedno prisvaja g oriška strankarska organizacija ime «Emnost», se obsoja obreko-valna gonja proti poslancu Wilfanu in se končno izraža temu poslednjemu popolno zaupanje.
Ta resolucija, ki je prišla iz krogov mladine, je izzvala živahno debato o sodelovanju mladine v političnem društvu. Debate so se udeležili dr. Slavik, dr. Berce, g. Srebotnjak, g. Mohorovičič i. dr. Govorniki so priporočali, naj se mladina pritegne k političnemu delovanju v večji meri nego do sedaj.
Predsednik dr. čok je izrazil v imenu odbora svoje zadoščenje nad tem, da kaže
mladina toHko zanimanja za našo politično organizacijo. Vodstvo je vedno želelo, da bi bili stiki z mladino najtesnejši. Na poti so primerni koraki in upati je, da bodo kronani s popolnim uspehom.
Nato je bila debata zaključena. Obe poročili sta bili enoglasno odobreni. Sprejeta je bila tudi resolucija g. Gasparija.
Za tem so se vršile volitve novega odbora. Imena odbornikov objavimo pozneje.
Zadnja točka dnevnega reda je bila posvečena pretresu resolucij. Sprejetih je bilo več resolucij, katere objavimo v celoti v četrtkovi številki.
Nato je bilo to važno in zanimivo rovanje zaključeno.
z bo -
Zasedanle sveta Dru$twa narodov v Rimu
Svečana otvoritev
RIM, 8. Danes ob 11. uri se je sestal v palači Doria pod predsedstvom brazilijan-skega odposianika De Mello Franco svet Društva narodov. Vse delegacije so že pričele pripravljalna dela. Prva javna seja se vrši danes ob 16. uri.
Razgovori med Mossolniiem In Chamberlaincm
RIM, 8. Včeraj ob 11. uri sta se podala angleški .zunanji minister Austen Cham-berlain in angleški poslanik Str R. Gra-ham v palačo Chigi, da obiščeta ministrskega predsednika Mussoftnija. Razgovor je trajal 20 minut.
Ob 15. uri sta se vnovič sestala Cham-berlain m MusSotini. Razgovor je trajal poldrugo uro. Ministra sta se dotaknila najaktualnejših vprašanj, ki se tičejo obeh držav. Ugotovila sta, de je mogoče na tem polju skupno darovanje obeh držav.
Nameni Chulif H sinovega potovanja v Rim
LONDON, 8. Listi razpravljajo* v dolgih člankih o potovanju Chamberlaina v Rim. Kakor piše «Daž)y M&il»( je namen tega potovanja utrditev odnoša$ev med obema državama. Dnevnik"« Time s» pravi: Cham-berlain se je podal v Rim, da dokaže, kako veliko važnost polaga angleška vlada na Društvo narodov. Obenem hoče Cham-berlain stopiti v tesne stike z italijansko vlado, da neposredno prouči notranji položaj Italske m njeno zadržanje napram važnejšim vprašanjem.
Aristide Briand o Društvu narodov in ženevskem protokolu.
RIM, DaneS ob 15. je sprejel francoski od-poslanik pri svetu Društva narodov, Aristide Briand, zastopnike italijanskega tiska v Grand Hotelu ter jim pojasnjeval važnost zasedanja sveta Društva narodov in važnost ženevskega protokola, ki govori o splošni razorožitvi držav. Temeljne točke tega protokola so: one-^mogočenje sleherne vojne, stvoritev društva za medsebono podpiranje narodov, zvišanje vojnih bremen potom znižanja oboroževanja in .uvedbe zaščite držav. Temu programu ostane Francija zvesta ter se nadeja, da ji bodo na tej poti sledile tudi druge države.
Briand je rekel, da je Društvo narodov živa realnost ter se ne sme niti trenutka dvomiti, da bo čim bolj razvijala svojo aktivnost. N'en ugled bo sčasom silno narastel. Briand je pripomnil, da bo Anglija bržkone pričela vsestransko proučevati ženevski protokol in to je povsem razumljivo, če pomislimo, da ima Velika Britanija novo zbornico. Po Briandovem mnenju je Društvo narodov edino sredstvo, ki more mirnim potom rešiti mednarodne spore.
Dr. UMI In m. Botfrero na poti v Rim
Dr. Ninčić odide iz Rima v Pariz
BEOGRAD, 7. Ob 18. uri sta zapustila Beograd zunanji minister dr. Ninčič in italijanski poslanik gen. Bodrero in se odpeljala proti Rimu na izredno zasedanje sveta Društva narodov. Ninčič se sestane v Rimu z Mussolinijem. Razgovarjala se bosta o obnovitvi pogajanj med Italijo in Jugoslavijo, ki so' se pričela v Benetkah. V Rimu ostane do konca tedna, nakar se odpelje k\ Pariz. Tu se sestane z Her-riotom.
Vpro&nje Izseljevanja o Brazilijo
n seli poslanke zbiralce
RIM, 8, Današnja seja poslanske zbornice je bila izredno kraika ter posvečena pravzaprav skoro samo vprašanju izseljevanja v Brazilijo, ki ga je sprožil on. Delcroix s svojo interpelacijo o položaju italijanskih izseljencev v Braziliji.
Na interpelacijo je odgovorit sam ministrski predsednik on. Mussolim v daljšem govoru. Ugotovil je, da 9e danes nahajata <vi Braziliji dva milijona Italijanov. Onim izseljencem, ki se nahajajo v mestih, gre zelo dobro, medtem ko si ostali (250.000), ki prebivajo na deželi, komaj prislužijo vsakdanji kruh. V Braziliji je veliko pomanjkanje cest in železnic. Mnogo sveta je še neobdelanega, a za nove nasade je treba ogromnega kapitala, ki ga izseljenci nimajo. Poleg tega so izseljenci pripuščem na milost in nemilost gospodarjem glede sklepanja delovnih pogodb. V tem pogledu skuša sedanja vlada doseči sporazum z brazilsko. V smislu tega sporazuma bi veljala za vso Brazilijo skupna pogodba, da bi se na ta način izključilo vsako izkoriščevanje s strani delodajalcev.
On. Delcroax se je zahvalil Mussoliniju za tako podrobna pojasnita. Seja se je zaključila ob 16.10.
Protesti proti zakonskemu načrtu o tisku
Nekaj praktičnih nasvetov poslanca Mas-simo Rocca glede garancij tiskarn za revne novimije, obsojene mm visoke globe RIM, 8. Protesti proti novemu zakonskemu načrtu o tisku se množijo dan na dan. Včeraj je protestirala Zveza vseh časnikarskih udružen j ter sprejela resolucijo, da bo z vso energijo pobijala načrt. Tudi Udruženje dopisnikov, v Neapolju je odločno nastopilo proti zakonskemu načrtu.
Dane« so se sestali poslanci ustavne opozicije in sklenili, da ne bodo opustili nobene prilike za pobijanje zakona, ki ga političnih krogih nekateri niti ne smatrajo za resnega.
Zelo zanimivi sta vprašanji, ki jih je stavil v zbornici bivši fašist on. Massimo Rocca glede izpopolnitve tega načrta. Prvo se glasi tako-Je:
«Podpisani vpraša pravosodnega ministra, ali bi ne bilo umestno, da bi se novo pravno načelo, na katerem sloni ravnokar objavljeni zakonski načrt glede tiska, izpopolnilo posebno kar se tiče soodgovornosti m garancij za plačilo denarnih kazni, naloženih listom; in sicer da bi se poleg hipoteke na stroje, ki tiskajo iste, razširila ta hipoteka in sploh solidarna odgovornost, civilna, finančna in — če treba — tudi kazenska na vso tiskarno, na tla zaloge, na hišo, v kateri se tiska ist, s pokritim zemljiščem, na lastnika in družine, na najemnike in njihovo služinčad; dalje na rotacijske stroje, lmotypes in tiskarske stroje, na črke« črnilo, razsvet-
ljavo in kurjavo, gonilno sik), telefon, opravo, pisarniške potrebščine, obleke, jedi in na gorivo, ter končna na zemljišče, hiše in tvrdke, na premičnine in nepre mičnine vseh onih, ki iz kateregasibodi naslova ali vzroka, tudi samo s tem, da so dali v najem kako trgovino ali mebli-rano sobo, na debelo ali na drobno dobavljali blago ali pomagali obtoženim listom in novinarjem ali pa njihovim sotrud nikom. Z ozirom na to, da je to vprašanje že itak samo na sebi logično, ni dolžno pravosodno ministrstvo odgovora».
Drugo vprašanje je tako-Ie sestavljeno:
«Potem ko je podpisani globoko proučil zakonski načrt o tisku, stavi notranjemu ministru vprašanje, ali ne misli — da se izogne nesporazumljenjem in težkočam pri uporabi zakona — združiti omenjeni načrt v en sam člen: «Ukinjeni so vsi listi, ki ne odobrarvajo vlade in njene politike». Ker pa je podpisani že prepričan, da je gospod minister tega mnenja, ga oprošča od odgovora
Atentat na on. Farinacci-Ja
CREMONA, 8. Ko Se je včeraj ob 18. vračal on. Farinacci rv avtomobilu iz OuifTtella, kjer je imel propagandno zborovanje, je Oddala proti njemu nepoznana oseba dva strela. Farinacci je bil le lahko ranjen od drobcev avtomobilove šipe, ki je bila v zgornjem delu prestreljena.
zasreMRa In beograjska univerzo
zaprti
Novi izgredi v Zagrebu in Beogradu.
Dijaki zabarikadirali univerze
ZAGREB, 7. Včeraj bi se morala nadaljevati predavanja. Ko pa so številni dijaki in profesorji prišli pred univerzo, so našli vrata zaklenjena. Separatistični dijaki so namreč ponoči vdrli v poslopje in zabarikadirali vsa vrata s klopmi, da jih ni bilo mogoče odpreti. Ta postopek je izzval veliko ogorčenje akademske Omladine, ki se je zbrala pred univerzo, čakajoč na predavanja. Posebna deputacija se je podala na stanovanje prorektorja Zim mermanna, da ga obvesti o barikadah. Toda prorektorja ni bilo mogoče najti, zato je ogorčenje med omladino vedno bolj naraščalo in gotovo bi bilo prišlo do ostrih spopadov, da niso v tem času do^-speli močni oddelki policije, ki so izpraznili vrt pred univerzo in obkolili poslopje.
Deputacija dijaštva se je podala k šefu prosvetnega oddelka Jemriču m zahtevala, da naj energično zaščiti svobodo vseuči-liških predavanj proti terorju vlomilcev. Načelnik Jemrič je zato odredil, da policija odpre vhode v univerzo. Močni oddelki policije so naito odstranili barikade in v univerzi aretirali 60 ljudi, med katerimi je več neakademikov. Predpoidne je bil na unirverri že zopet vzpostavljen red in so se predavanja nadaljevala.
Po* vhodu policije v univerzo je nekoliko Hanaovcev hotelo demonstrirati pa mestu, a jih je pofccija naglo luprtib in
šest aretirala. Med aretiranci je tudi pa* komunistov.
BEOGRAD, 7. Včeraj zjutraj je na beo4 grajski univerzi prišlo znova do resnihf spopadov. Stavk u j oči so p od vzeli vse, da preprečijo predavanja. Postopali so na enak način in z enakimi sredstvi, kakor njihovi tovariši v Zagrebu. Navzlic sklepom profesorskega sveta so že zjutraj pred vrati univerze napravili barikadie in blokirali tudi okna. Akademiki nacijonal-nega bloka, ki so za danes popoldne napovedali svoje zborovanje v avli vseučih lišća, so pred univerzo prikorakali pod vodstvom akademika Živkoviča. Interve^ nirati je moral rektor, ki je odprl vrata' vseučilišča. V gneči in prerivanju vhodu je bilo več dijakov ranjenih. St^v-kujočim je uspelo, da so za ves dopoldan preprečili predavanja. Akademski senati je povodom teh novih konfliktov sklenil, da se univerza zapre do torka.
Posvetitev prvega katoliškega škofa v Beogradu
BEOGRAD, 8. {A}. Včeraj je papežev, nuncij posvetil prvega katoliškega beograjskega škofa mons. Rodica. Prisotni so bili zastopniki številnih državnih in cer* kvenih obiastev.
Železniška nesreča v Jugoslaviji
BEOGRAD, 7. Na progi Veles-Štip je skočil osebni vlak s tira. Bilo je 15 ranjenih, med temi 6 težko. Splošno se domneva, da so prevratni elementi povzročili to nesrečo. Vrši se stroga preiskava.
Prvi podatki o izidu volitev v Nemčiji
Poraz komunistov in ultranacijonalistov. Komunisti zgubili nad polovico mandatov.
BERLIN, 8. Ob 9.45 so bili naznanjeni 9ledeči podatki o državno'zborskih volitvah. Izvoljenih je: 23 socijalistov, med temi Scheidemann, Grispion, Geek m Schoepflein, 11 nemških nacijonalcev, med temi Tirpitz, Quaatz in Laverrenz, 9 cen-trumašev, med temi Fehrenbach, Wirth, Ulitzka, 6 poslancev nemške ljudske stranke, 6 komunistov, med temi Gohlke, 3 bavarski centrumaši in 2 demokrata.
Nadalje so izvoljeni tudi bivši državni kancelar Muller, socijalist Hetferding, nemška nacijonalca Hegt in Bismarck, pristaša nemške ljudske stranke Strese-mann in Scholz in centrumaš Bell.
BERLIN, 8. Do 10. ure so prispeli podatki iz 39 volilnih okrajev. Manjkajo Še iz volilnega okraja Liegnitz. — Glasom provizoričnih kalkulacij so si (izvojevali socijalisti 119, nemški nacijonalci 85, cen-trum 59, komunisfti 36, nemška ljudska stranka 40, narodni socijalisti 7, demokrati 20, bavarski centrum 17, gospodarska stranka 5, zveza poljedelcev 3 in zveza bavarskih kmetov 4 sedeže. Izmed znanih političnih osebnosti so bili izvoljeni ministra Marx in Hoeffe, pristaša centruma, bivša ministra Giesbert in Stegervvald, načelnik demokratske stranke Koch in predsednik državnega zbora Wallraf.
BERLIN, 8. Razne stranke so si iavoje-vale pri državnozborskih volitvah naslednje sedeže: socijalisti 129, nemški nacijonalci 104, centrumaši 67, nemška ljud* ska stranka 50, komunisti 44, demokrati 31, bavarski centrum 19, narodni socijalisti 14, gospodarska stranka 10, ostalih pet majhnih skupin v vsem 16 sedežev.
flerrlotove izlove o notranji in zunanji politiki Francije
ROUBAIX, 8. Ministrski predsednik Herriot je imel včeraj tukaj daljši govor, v katerem je izjavil, da hoče ohraniti notranji in zunanji mir. Naj se zgodi sedanji vladi karsibodi, je nadaljeval Herriot, smem vedno z zadoščenjem ugotavljati, da je vlada v veliki meri izvojevala med zavezniki simpatije za Francijo, ki hoče ohraniti inicijativo za mir. .Na banketu «amicales ligues» je rekel Herriot, da hoče ob vsaki priliki braniti republiko pred nasprotniki.
Poostreni spor med Argentinijo in Vati* kanom
BUENOS AIRES, 8. Listi pravijo, da je Vatikan imenoval mons. Beneša za cerkvenega upravitelja Buenos Airesa, ne da bi se predhodno posvetoval v tej zadevi z argentinsko vlado. Radi tega se ie konflikt med Vatikanom in Argentinijo po* ostril.	_
Brazilijanska vlada proti naseljevanju
TOKIO, 8. Konzuli Brazilije so prejeli nalog, da ne potrdijo potnega listi onim Japoncem, ki se nameravajo izseliti vi Brazilijo. To je smatrati kot začasno odredbo, ki pa stopi v veljavo za izseljene«! vseh držav. _
Otvoritev angleške zbornice.
LONDON, 8. Sestavljen je bil program za' svečani kraljevi sprevod, ki se poda jutri v; parlament« kjer razglasi kralj otvoritev zbota
mce.
Trienje vlakov
10 £eken!6srjev ranjenih — 15 vagonov;
razbitih	1
GROTTAMMARE, 8. Včeraj okolu 23 ure je trčil blagovni vlak št. 1995 ob vlaJd H. 75/10, ki se je nahajal na postaji Pet« najst vagonov je bilo razbitih. Okolu deset železmčarskih uslužbencev je bilo pri te) nezgodi ranjenih.
DNEVNE VESTI
Nov! tiskovni zakon
Kakor smo na kratko omenili že v soboto, so objavili rimska listi besedilo novega tiskov-sega zakona, ki sta ga izdelala ministra Fe-derzoni in Oviglio in ga je tudi že potrdil ministrski svet. Te dni je brl načrt novega zakona predložen riraški zbornica. Načrt zakona obstoji iz 19 Členov. V prvih petih členih se govori o odgovornem uredniku in o odgovornosti izdajateljev. Odgovorni urednik bo moral biti ravnatelj lista, ali če bi ta ne mogel fcriti (ako je senator ali poslanec), pa eden izmed rednih poglavitnih urednikov. Odgovornega urednika potrdi prefekt. Ne more biti odgovorni urednik, kdor je bil dvakrat obsojen radi tiskovnega prestopka ali prestopka, zagrešenega potom tiska. Obenem s prošnjo za potrditev odgovornega urednika mora predložiti tisti, ki list tiska in izdaja, prefekturi izjavo, ki vsebuje osebne podatke vseh lastnikov časopisa z navedbo njihovega bivališča in stanovanja. Ako je list last kake pravilno ustanovljene družbe, se bodo morale naznaniti imena vseh članov upravnega sveta, oziroma odbora. Pri družbah, ki obstojajo le de facto, pa bo treba naznaniti vse osebe, iz katerih so sestavljene. Taka izjava se bo morala obnavljati vsako leto, in sicer v prvi polovic« me s. januarja. Vsako spremembo pa bo treba naznaniti v teku 15 dni, potem ko je nastopila. Lastniki Usta so odgovorni solidarno med sdboj in s tistim, ki list tiska in izdaja, za plačilo morebitnih glob, sodnijskih stroškov in odškodnin. Stroji, črke in drugi predmeti, ki sestavljajo tiskarno, kjer se tiska list, tvorijo, naj pripadajo komurkoli, jamstvo za plačilo od škodni in sodnih stroškov.
Člen 6—11 vsebujejo določbe o kaznih. Kdor objavlja vedoma neresnične vesli, s katerimi lahko škodi nacijonalnemu ugledu v notranjosti In na zunaj aH vznemirja prebivalstvo in moti javni red, dalje škodi kaki diplomatski akciji vlade, se kaznuje z ječo od 6 mesecev do treh let in z globo od 1000 do 10.000 lir. Ako so fcUe take vesti objavljene vsled nemarnosti v kontroliranju vesti, znaša kazen od 1000 do 5000 lir. Ako objavi list v takih slučajih v prvi Številki popravek iz lastne pobude, ne zapade odgovorni urednik nikaki kazni.
Istim kaznim zapade list, ki ščuva k razrednemu sovraštvu, k zločinu m nepokorščini napram zakonom, ki žali domovino, člane kr, hiše, katoliško vero, papeža, državne ustanove, državno postavo in druge grbe. V teh slučajih je za uvedbo kazenskega postopanja potrebno dovoljenje pravosodnega ministra, oziroma senata ali poslanske zbornice, ako gre za žalitve na njih naslov.
Prestopki proti morala, s katerimi se javno razobešajo nečedne okolščine, dalje take stvari, lci ogrožajo mir in red v družinah, se kaznujejo z globo od 1000 do 5000 lir.
Kdor prodaja ali razdel:<uje zaplenjene liste, se kaznuje z globo od 100 do 500 Kr, a v slučaju ponovitve, z zaporom do enega meseca, V tem slučaju se mu tudi odvzame dovoljenje za dobo enega leta.
Glede zaplembe določa načrt novega tiskovnega zakona, da jo izvrši v krajih, kjer se nahaja prizivno sodišče, glavni državni pravdntk, ▼ drugih kra:ih pa državni pravdnik oziroma okrajni sodnik (pretor). V nekaterih slučajih (n_ pr. ako izide Kst preden, je prefekt potrdil odgovornega urednika, aii v času, ko je izhajanje sodno ustavljeno za kazen) pa sme zapleniti list vsak uradnik sodne potfccije.
Kadar je odgovorni urednik obsojen, sme sodišče odrediti utavitev lista za dotoo do treh mesecev. V slučaju, da je odgovorni urednik pred potekom enega leta vdrugič obsojen na vsaj šest mesecev ječe, mora sodišče ustaviti list vsaj za dva meseca, in to tudi v slučaju, da vnovič obsojeni odgovorni urednik ni več isti, ki je bil prvič obsojen.
Postopanje radi obrekovanja potom tiska se bo vršilo ob zaprtih vratih. Izvzeti so slu-6a:, ki so predvideni v št. 1. in 2. čl. 294. k. z., in sploh vsi slučaji, v katerih tožite^ zahteva lavno razpravo.
Vsem kazenskim odredbam, izhajajočim iz tiskovnih prestopkov, so podvrženi odgovorni urednik, izdatelj in kdorkoli je sodeloval pri prestopku. Ako je pisec objavljenega spisa znan, se skrči kazen za odgovornega urednika na polovico. Denarne kazni pa velja:o v celoti glede vseh udeležnikov pri prestopku.
To so — najstrašnejše določbe načrta novega tiskovnega zakona. Razumljivo je, da so vzbudile v časnikarskih in političnih krogih, ki ne odobravajo reakcijoname politike sedanje vlade, največje ogorčenje. Ako dobi ta načrt pravo moč, bo vkovan ves italranski tisk v neznosne okove ponižanja in zatiranja
—	Iz jugoslo venskih novinarskih krogov,
Jugoslovensko novinarsko udruženje, sekcija Ljubljana, sklicuje za nedeljo, 14. t. m. ob 10. dopoldne v restavraciji pri Mraku v Ljubljani izredni občni zbor. Na dnevnem redu je vprašanje kolektivne pogodbe.
—	Uspeh našega rojaka v Bosni. Iz Banje-luke v Bosni nam pišejo: Vaš rojak g. Karel Pahor je priredil dne 1. decembra, na dan praznika narodnega ujedinjenja, koncert, ki je zelo lepo uspel. G. Pahor je bil predmet splošne pozornosti ter je kot mojster na vijolini dokazal, da smemo od njega še mnogo velikega pričakovati.
—	Najdeno. V ulici Tesa se je našla 6. t. m. majhna svota denarja. Naslov pri upravnišdvu.
—	Sv. Križ pri Trstu. V nedeljo prepoldne je po kratkih mukah preminul Josip Sedmak iz ugledne družine Sedmakovih. Komaj štiri-indvajsetieten borec nas zapušča. Udeleževal te je našega pokreta in je bil znan kot agilen <6ian naših društev. Ohranimo mu blag spomin. Užaloščeni rodbini pa naše globoko sožalje. Pogreb se vrši danes ob 3. popoldne.
Druitvene vtfU
—	Glasbena Malica. Jutri ob 19. uri in pol odborova sefa.
—	Društvo «Zora». Na zadnjem sestanku nogometašev je bilo sklenjeno sledeče: urnik trainingov: vsako nedeljo ob 6.30	vsak petek ob 14. na navadnem igrišču, sestanki nogometašev vsak petek ob 20.30 v prostorih, kjer zadnjič. Seje T. K. vsako sredo ob 20.30 v navadni restavraciji. — Nogometaši! Obiščite točno in mnogoštevilno traininge in sestanke. Nova T. Kkapetan m gospodar jamčijo za nadaljnje uspešno delovanje! — S to objavo odpadejo vse nadaljnje, kar se tiče trainingov sestankov nogometašev in sej T, K. — Tajnik.
Iz tržaškega SivUanla
—	Neznanci napadli fašista ter vrgli v morje. Sinoči okoli 21. ure je bil zdravnik rešilne postaje telefoni čnim potom poklican na pristaniški kapitana!, kjer je neki mladenič, ik so ga ravnokar potegnili iz morja, nuno potreboval zdravniške pomoči. Prišedši aa lice mesta, je zdravnik našel 23-letnega premogaria Ivana Armelino, rodom iz južne Italije, sta-nujočega v zagati Forno št. 2. Mladenič je bil skoro zadušen od vode, ki jo je popili srce mu je slabotno bilo in pljuča niso delovala več. Zdravnik je imel mnogo opraviti, predno je začel mladenič s pomočjo umetnega dihanja kazati znake življenja. Ko je končno prišel ioiiko k zavesti, da je mogel govoriti, je povedal, da ga je okoli 21. ure napadla na cbre-Zju Tre novembre skupina petih mladeničev; zahtevali so, naj odstrani fašistovski znak, ki ga je nosil v gumbnicL — Armelino je "namreč fašist in četnik fašistovske milice. — On se jim je uprl, nakar so ga mladeniči, ki so bili oblečeni po delavsko, prijeli ter ga vrgli v morje. Nato so zbežali. V mrzli vodi mu je moč kmalu odpovedala, posebno ker ga je tudi obleka zelo ovirala pri plavanju. Pričel se je že potapljati, ko se je s poslednjim naporom in napol ne-< zavesten oprijel vrvi, ki sta mu jo vrgla brodnika* ki sta mu priveslala s čolnom na pomoč. Ostalo je znano.
Armelino je bil prepeljan v nevarnem stanju v mestno bolnišnico. — Zdi se, da mladenič pozna napadalce, ki so baje republikanci; tako pravi namreč on,
—	Truplo samomorilke t gozdu na Opčinah. Pred kakimi 10 dnevi je nenadoma izginila z doma 31-letna Antonija D'Onofrio, stanujoča v ul. G. Bocqaccio št. 2. D'OnoIrio je bolehala na neki hudi živčni bolezni, ki ji je sčasoma vzela veselje do življenja. Domači so jo na vse načine tolažili, od kakega obupnega koraka, ali zaman. Ženska je že večkrat dejala, da bo napravila konec svojemu življenju. V pismu, ki ga je pustila pred odhodom, je naznanila domačim, da se ne vrne več.
Domači so prijavili zadevo na kvesturi, ki je odredila potrebne poizvedbe. Toda kljub temu je ostala usoda D'Onofrio delj Časa nepojasnjena. Šele pretekle nedelje je neki kmet našel v nekem gozdiču blizu openskega obeliska že napol razpadlo truplo ženske, v kateri so orožniki, ki so bili poklicani na lice mesta, spoznali D'OnoIrio. Ženska se je bila zastrupila z nekim hudim strupom, najbrž karbolno kislino. Po oblastvenem izvidu je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice.
—	Ponovne Utrine am škodo vojaške uprave. V zadnjem času je uprava vojaške bolnišnice v uL Fabio Severo opažala, da zman kujejo is bolnišnice posteljne odeje. Vsega skupa? je zmanjkalo kakih 60 plaht. Ker uprava kljub natančnim preiskavam ni mogla priti tatovom na sled, je prijavila vso zadevo na kvesturi. Varnostno oblastvo je poverilo podrejenim organom nalogo, da izsledijo krivce. Po dal šem poizvedovanju so policijski agenti dognali, da zahaja v gostilno nekega Felice Besozzi v ul. Crosada Ž. 11, mnogo vojakov. Ta okoiščina se je zdela varnostnim organom sumljiva, posebno z ozirom na dejstvo, da so plahte kradli vojaki. Da je bil sum popolnoma upravičen, se je pokazalo predvčerajšnjim, ko so policijski agenti nepričakovano prišli v gostilno. Aretirali so tri moški, in sicer 20-letnega Germana Gagnola, starega znanca policije, 23-letnega Oreste Redaelli in 38-letnega Ermen-gilda Guaino, ki so bili, kakor se je kmalu izkazalo v zvezi s tatovi. Pri preiskavi v stanovanju Guaina so agenti zaplenili 10 vojaških plaht. Izkazalo se je, da je ukradene predmete hranila tam 40-letna Roža Jadreschi, ki je bila radi tega prijavljena sodnemu oblastvu. Radi sokrivde pri rečenih tatvinah se bo moral zagovarati pred sodiščem tudi 16-letni Fran
Ijene. Ker nam ni še znana sodba posebne komisije, ki je bila sestavljena, da odloči o podelitvi nagrad, se za sedaj vzdržujemo vsake kritike. Obžalujemo le, da se je te hvalevredne tekme udeležilo tako malo število goriških trgovcev; morda je temu kriva njihova nezadovoljnost semnja.
—	Slovensko gledališče. V nedeljski številki je bilo pomotoma javljeno, da bo igral vlogo zlodja v -^Pohujšanju v dolini šentflorjanski* gledališki igralec g. Ciril Bratuž, medtem ko bo v resnici igral vlogo cerkovnika. Vlogo zlodja bo igral gJed. igralec^ g. GomišČek.
—	Hotela je k maši, a šla je v smrt. V soboto ob 5. zjutraj se je napravila 76-letaia Tereziia Makarovič iz Bodreža št. 15 k jutranji maši v Kanal. Ko se je že približala cilju, je starka vsled nepredirne teme izgubila pot in je strmoglavila v 15 m giobok prepad. Revico" so našli šele, ko se je zdanilo, v prepadu nezavestno. Ker je pri padcu zadobila težke poškodbe, e bil nemudoma pozvan iz Gorice rešilni voz «Zel. križam, ki je prepeljal težko poškodovano Makarovič v goriško bolnico, i kjer je v nedeljo zjutraj podlegla zadobljenim poškodbam.
—	Nesreča na delu. 40-letnemfU Ivanu Kra-pež, zaposlenemu v ajdovski predilnici, je v petek prišla po nesreči desna roka v stroj, ki jo je tako obdelal, da se bo moral Krapež zdraviti približno tri tedne v goriški bolnici.
Kupujem
731
domačih in divjih živali (lisic« kun, vider, divjih mačk, dihurjev, jazbecev, divjih koz, zajcev Ltd. Lovci in nabiralci kož vprašajte za ceno, predno prodate vaše blago!
Franc Stres, Kobarid (Caporetio)
Zaloga usnja in vseh čevljarskih potrebščin. Zaloga raznovrstnega obuvala, ročnega in tovarniškega izdelka. - Cene, da se ni bati konkurence. - V zalogi in***" vedno stro jene ja neko ve in druge kože za kožuhe.
% Zlato, srebro, krone, S | platin, zobovje 121
# % & 4
kupuje
Iz triaike pokrajine
— Iz Postojne. Da imamo v našem mestu mnogo kulturnih društev, katera deluejo za vzgojo in krepitev našega naroda, menda ni treba posebej poudarjati, o tem se je lahko vsak posameznik prepričal, kdor je enkrat obiskal prireditve naših društev. Na žalost pa moramo napisati par vrsteč na naslov « Družbe postojnskih lovce v», kateri gotovo ni do zgoraj omenjenih ciijev društvenega delovanja. Za danes samo o funkcijoniranju društva na znotraj. Prvotno čisto slovensko lovsko društvo je pričelo v letu 1922. sprejemati po posredovanju tedanjih odbornikov tudi tu bivajoče tujerodne lovce kot člane in danes tvorijo poslednji dobro polovico v družbi včlanjenih lovcev. Posledice tega toli nepremišle-nega koraka seveda niso izostale, tako da danes posluje družba samo v italijanskem jeziku. V koliko je to potrebno, nam ni znano, žalostno pa je od družbenih članov Slovencev, da nimajo v sebi toliko narodnega ponosa, da bi se takemu društvenemu delovanju uprli, oziroma od take družbe odstopili.
Opozarjamo odbor «Družbe postojnskih lovcev«, ako se poslovanje v kratkem ne spremeni, da bomo primorani priti na dan z imeni krivcev, kateri so zgoraj omenjeno družbo tako daleč pripeljali. — Eden vimenu narodnih delavcev.
Zlatarna ALBERT POUIif
Trst, Via Mazini 46 J> MdPfeiPMcP« (Mba»*!#WdP
Pohištvo za dom
Najfinejše vrste.
Pohištvo za urade
Navadna in amerikanska vrsta. Zajamčena kakovost.
STEINER::
■_ŠŠ^Š&H
ALOJZU POVH
urar in zlatar
Piczza GarifiKidi 2, i. o. Tel. 3-29
Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cerah.
Rok za pošiljatve
do 25. decembra 1924.
Velik rmmm daril.
D. z o. z.
12
TRST, Via Geppff 17 — Via Paaliaoa 1
(Vogal Piazza Stazione)
Važna in ugledna
ZAVAROVALNA DRUŽBA
s panogami : Požar, nezgode, toča in živina išče
«r ZASTOPNIKA
za Trst in pokrajino. Ponudbe naj se slovijo na: CREMONA, Casella post.
na* 59.
Mali oglasi
TRGOVSKA POMOČNICA z večletno prakso,
vešča v trgovini z mešanim blagom, se išče. Ozira se na dobro moč. Ponudbe pod »Pomočnica* na upravništvo.__1571
HAJtriCA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29.	1565
Trst - Vfe Artisti 9 - Trsi
kupuje zlato, srebro, platin in srebrn denar
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni
Angeli Kr
K
issiach»
—	Nesreča! padec starca. 76-letni Ivan De-veseovi, stanujoč v ulici Lodole št. 2, je pretekle nedelje nekoliko pregloboko pogledal v kozarec. Vinski duhovi so mu udarili v glavo in ko se je starec popoldne napotil domov iz neke gostilne v ulici Š. Marco, so se mu noge tako močno zapletale, da je končno padci ter se pri tem hudo pobil po glavi; poškodoval si je tudi desno oko. Zdravnik rešilne postaje, ki je bil telelonično poklican na lice mesta, je dal starca prepeljati v mestno bolnišnico,
—	Žrtev neprevidnega voznika. Predsinoč-irjim je neki neprevidni voznik, ki je vozil s svojim kolesljem s precejšnjo naglico po tr^u Garibaldi, podrl na vogalu ulice G. Vašari 67-letnega čevljarja Antona Boschin, stanuiočega v ul. Settefontane št. 23. Bcschin je moral iskati pomoči v mestni bolnišnici, kjer mu je zdravnik obvezal široko rano na glavi.
v 23. letu svoje starosti, po dolgi in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil danes, ob 3, uri pop., na pokopališče v Bazovici.
BAZOVICA, 9. decembra 1924. Marila, mati. Tonika por. Tance, iusttaa Ritam, Marija por. Petrič, Lidija in Jolanđ iT sestre. AngaSj Tarica, Franc Ražem, Radisftav Petrič, svaki.
Brez posebnega obvestila.
Pogrsbso podjetje, Nuov» Impresa, Corso V E. ITI 47.
SPORT
— Nogometa* tekma «Zora» — «Zaij»». Nedeljska nogometna tekma med prvima četama drttštcv «Zora» m «Zarja» je	J '
3 : 0 ▼ prid «Zar;e».
JOSIP
: 1 iLs^Ž ^
Vesti z iorlikeps
SLAVNOSTNA PREDSTAVA V GORIŠKEM GLEDALIŠČU
V nedeljo, 14. I. m_, praznuje naše gledališče svoj jubilej. Vsled požrtvovalnosti in vztrajnosti svojih marl ivih članov bo lahko beležilo v nedeljo naše gledališče svojo 25. predstavo. Da proslavi čim dostojneje ta svoj praznik, uprizori znamenito Cankarjevo farso ♦Pohujšanje v do-loni šentflorjanski*. — Povsod, kjer jo igrajo privablja v gledališče ogromno Hudi, da se divijo krasnemu Cankarjevemu jeziku in občudujejo njegovo satiro. Njegovo ^Pohujšanje* je prevedeno v več jezikov. Tudi 1 talilni so navdušeni zanje in kmaiu morda doživimo * Pohujšanje a v italijanskem prevodu.
Vodstvo je poverilo vloge našim najboljšim močem. Za to predstavo si je tudi pridobilo kot gosta v glavni vlogi g. Terčiča, člana Nar. gledališča v Ljubljani in bivšega člana tržaškega gledališča. — Zanimanje za to predstavo je veliko. Zato opozar>mo cenjeno občinstvo, da si preskibi pravočasno vstopnice. Vstopnice so v predprodaji v Narodni knjigarni v Gorici, v. Carducci 7.
Pričetek predstave bo takrat izjemoma ob 20. uri. Predstava konča ob 22. uri ter je vsled tega omogočen obisk tudi okoličanom.
— Semeaj s*. Andreja. V nedeljo se je zaključi semenj sv. Andreja, katerega pa po našem mnenju sploh bilo ni, kafti, če imamo na Travniicu nekoliko stojnic, med katerimi je mnogo praznih, par potujočih kramarjev in neizogibne komedije po raznih delih mesta, se še ne more govoriti o kakem semnju. Popoldne se je vršila na Travniku tombola v korist dobrodelnega društva, ki je bila razmeroma dobro obiskana, toda niti od daleč ne tako, kakor ie navadno obiskana tombola na praznik sv. Petra in Pavla. Po tomboli so bile izložbe nekaterih goriških trgovin razsvetljene. Tednik «Voce di Gorizia« je namreč razpisal vrsto nagrad za one trgovine, katerih izložbe to bik ▼ nedeiio najboli vkuano oprema
pekovski mojster v Kabrdilm
star 59 let, je danes, po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspai.
Žalujoča soproga Fraiftčfika roj. Sesič, sin Marij, skupno z ostalimi sorodniki naznanjajo to pretužno vest vsem prijateljem in znancem.
Zemske ostanke nepozabnega pokojnika se prepelje v sredo, 10. t. m., ob 13.30, iz tržaške mestne bolnice na domače pokopališče v Nabrežino. TfcST-NABREŽINA, 8. decembra 19*24.
Velja kot direktno obvestilo.
Pogrebno podjetje Nuova Impresa Cor o V. E. III 4-

Hoćemo, da spozna vsakdo milo za madeže «Urax», ki odstrani takoj radikalno* vse madeže iz vseh vrst crSlek ter ne škoduje niti najfinejšim tkaninam. Zato razpisujemo nastopno
nnloso za nagrado:
Česa nam je treba za odstranitev vsefc madežev?
Odgovor: Mila proti madežem «Urax7' m čiste v .. . (Ta s pikami nazx.ačen od-govor naj se dopolni z odgovarjajočimi črkami).
Za pravilno rešitev razpisujemo ta le darila:
1. darilo: novo kompletno spalno sobo v " prvovrstnem les« (ril v gotovini), 2. nov pisalni stroj «Adler» (ali na željo proti vrednosti v gotovini),
3.	nov šivalni stroj «Cental-Bobbin^ po-grezljiv (ali v gotovini),
4.	novo« damsko kole Puch M 7 (ali na željo v gotovina),
5.	novo moško koio Puch M. 6 (a! i željo v gotovini),
6.	Đov šivalni stroj «Singer Langsch» (a.i na željo v gotovini),
7.	nova zlata moška ura,
8.	„ zlata damska ura,
9.	nov fotografični aparat 9X12, 19. „ daljnogled.
11.	nova srebrna moška ura,
12.	t, srebrna damska ura,
13 dot 40 daril pno vrstne žepne in za-
pe&tne ure, 41 d-o 500 daril različna dobra tolažilna
darila.
Pogoji:
1. Reševanja uganke se lahko udeleži vsak, ! kdor naroči in takoj plača kos mila za madeže ~Urax» s poštnino vred 5 lir; i zraven se pošlje še 1 tubo* prvovrstnega i kita, vse franko.
\2. Vtsled nepotrebnih manipt^acij je priložiti 5 lir pri naročitvi ter odgovor na vprašanja, kakor tudi natančno pisan naslov. Pošiljatelj mora živeti v kraljevini Italiji.
3. Darila se bodo razdelila pod nadzorstvom javnega notarja in se bodo dobi-teJji takoj obvestili ter objavili v tem časopisu.
Gorenja darila so preračunjena na najmanj 15.000 vpoišiljateljev, ne glede na to ali so rešili vsi pravilno ali ne. te., se percentualno z vpošiljatvami zvišaj« aK znižajo.
5. Vsak udeležnik se podvrž notarjevi odločbi ter je pravna pot n^dopustljiva. 16. Na stavljen c i tvrdke se ne smejo vaele-žili tekmovanja. Vsa darila in naročene milo pošlje carine in poštnme prosto. Opomba: kdor naroči 12 kom. ~ 60 hr mila «Urax», dobi fino Nikel Anker Re-
mentoir uro gratis.
Kdor naroči 40 kom. =r 200 hr mila, dobi krasno zlato damsko uro 14 kar,
zlato.	, ,
Rok za pošiljalve do 30. decembra.
Mednarodna trgovska družba „ABRIA" GRAZ Postfach 205.
Predno kaj nakupit©, obiščite
Veliko skladišče pohištva
tvrdke	_
ALESSANDRO LEVI MINZI
Via RtHori St 1 - Via Malcanton it. 7-M
Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva
v veliki izberi.
kun, zlatic, lisic,
dihurjev, vider, Jazbece/,mačk veveric« krtov, divjih in domačih zajcev.
D. WINDSPH€K
Trst, Via Cesare fiatftlsti st 10 IL na d str., vrata 16 <i7>
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
PODLISTEK
CoUia*
£REZ IMENA
llBtf)
Će sem prav razumela, me Vaši vohuni zašle* jejo, toda ravno tako brezuspešno kakor nekoč v Yorku. Ne zapravljajte denarja po nepotrebnem! In če bi me jutri našli, kaj Di mi mogli? Nisem več ubogo, zavrženo dekle, potujoča igralka, katero sme vsakdo preganjali, zdaj sem spoštovana poročena gospa in nobenemu na svetu nisem dolžna odgovarjati za svoja dejanja razen svojemu soprogu. Končno imam dom in ime, postava je seda-j na noji strani in me ščiti proti Valim zasledovalcem. Vi pozabljate, da ]e moja zavrženost napravila čudeže, iz o t-oka brez imena sem postala poročena
vmešavanje uspeh. Z Noro sva narazen, sopro- J gu sem izdana, gospa Lecount me je porazila. Vi ste me prisilili k skrajnem bo£u.
Nimam nič drugega. Ce boste sploh kdaj z Noro o meni govorili, recite ji, da me bo nekega dne videla, in sicer tedaj ko bosta obe sestri prišli do svo^e naravne pravice in ko bo Norma dedščma v Norinih rokah.
To so moje poslednje besede. Spomnite se nanje, če bi Vas v bodoče zopet mikalo vmešavati se v moje zadeve.
Magdalena Vanstooe. 4.
Gospod Lacombe gospe Vanstooe.
Lmcoki Ino, 6. novembra.
Cenjena gospa?	_
Današnja jutranja pošta Vam je tortUofie prinesla isto pretresujofio vest kakor meni. Gotovo že veste, da Vas je zadel strašen udarec, Vaš soprog Je umrL
Nameravam odpotovati na sever, da se prepričam, kaj mi je storiti kot pravni zastopnik umrlega. Zelo Vas prosim 4a ne pridete za *eT«or4z Vas bo potolažilo, da je imelo Vaše | menoj v Balliol-Cottage, dokler Vam od tam
kaj točnega ne pišem. Takoj ko prispem v Škotsko, Vam kaj sporočim.
Ostajem itd. 5.
Gospod Pendril gospodični Garth.
Scarle Street, 6. novembra.
Cenjena gospodična Garth!
Vračam Vam pismo gospe Vanstone in popolnoma razumem žak>st, ki Vam jo je priza-, dejal ton pisanja in pa način, kakor si je nesrečna gospa tolmačila oni razgovor. Toda da povem odkrito, ni mi žal, da se je tako zgodilo. Od časov iz Combe-Raven je v meni trdo pre-pričan;e, da je dobro, če sta sestri ločeni. Razume se, da morate ugoditi gospe Vanstone, glede sestre in ji ne smete ničesar povedati. Gospo Vanstone razume prav dobro svoj položaj, mi nimamo nobene pravice jo nadzorom vati, zato sem dal nalog, da se poizvedovanja ukinejo. Crez nekaj dni bom pisal gospici Vanstone ter jo poskusil potolažiti. Bolje je, da jo okrasimo v veti, da nismo nič odkrili, kakor pa da ji resnico povemo.	4
Vedno Vaš itd.