PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini .A Abb. postale I grucfo « (j6I13 4U lil* Leto XIX. Št. 230 (5605) TRST, sobota 28. septembra 1963 VELJAVEN^ BO POSTAL Z OBJAVO V URADNEM LISTU Senat odobril zakonski osnutek o odložitvi sodnih izgonov Odložitev velja tudi za obrtniške prostore; najemnik ne sme biti v zaostanku z najemnino - Amendola poudarja, da se je treba končno odločiti med politiko Carlija in politiko demokratičnega načrtovanja RIM, 27. — Senatorji so danes odobrili zakonski osnutek, *ti pooblašča okrajne sodnike, da morejo odložiti za dobo od treh mesecev do dveh let izgone iz stanovanja. Ker so sena-t°rji odobrili osnutek v istem besedilu, kot ga je že odobrila poslanska zbornica, postane s tem takoj veljaven. Odložitev izgona velja tudi za obrtniške prosto~e. V času odložitve je najemnik dolžan plačevati najemnino na osnovi sedanje najemninske pogodbe. Pravice do odložitve izgona nimajo tisti najemniki, ki so bili v zaostanku s plačevanjem najemnine, ko so dobili odlok o izgonu. Po odobritvi tega zakona so senatorji nadaljevali in zaključili splošno razpravo o proračunu ministrstva za industrijo in trgovino. V torek bo govoril minister Togni, nato pa bodo glasovali o proračunu. V poslanski zbornici so nadaljevali z razpravo o proračunu ministrstva za delo in socialno skrbstvo, med katero je Novella (KPI) zatrjeval med drugim, da 'majo nedavni ukrepi vlade na-men omejiti potrošnjo, kar je v nasprotju z načelom demokratične gospodarske politike. Zavrnil Je_ tezo, da je iskati vzrok za povišanje cen izključno v povišanju mezd, ampak da ga je treba po njegovem mnenju iskati predvsem v «obrambi izredno visokih indeksov zaslužka, ki so jih delodajalci vedno ostvarili», pa tudi v ozkih grlih, ki so bila vedno značilna za italijansko gospodarstvo. Kar zadeva socialno skrbstvo, je Novella podčrtal potrebo po temeljiti reformi celotnega pokojninskega sistema, kakor tudi zdravstvenega sistema. Na tiskovni konferenci, ki jo je arhitekt Cremona imel na sedežu mestnega centra ljudskih sosvetov, se je zadržal na vprašanjih stanovanja in najemnin v Rimu in podčrtal, da je treba iskati vzroke za tako stanje v pomanjkanju učinkovite v urbanktične po- "llmmiimmmi n,m,umi,i,ini„„lH,„|lmiilii„i, inumimi,ilMimii,,nH„„n!i„inmi POLEMIKA PICCIONI KREISKY V GL AImi SKUPŠČINI OZN Piccioni je govoril tudi o razorožitvi in je ugodno ocenil sovjetski predlog o sestanku na vrhu v odboru osemnajstorice PICCIONI in KREISKY New YORK, 27. — Med splošno (azpravo v glavni skupščini OZN danes govoril tudi italijanski zunanji minister Piccioni, ki je °dgovoril na včerajšnje obtožbe ?ystrijskega zunanjega ministra Kreiskega. Izjavil je, da so izjave Kreiskega neutemeljene, kar se llče odlaganja pogajanj. Vendar Pa je Piccioni omenil nekatere Pogoje, ki jih italijanska vlada Postavlja in o katerih je Kreisky (zjavil, da so za Avstrijo nesprejemljivi. piccioni je očital avstrijski vladi, da ni odredila zadost-h'h varnostnih ukrepov na meji, .* bi preprečila prehajanje teroristov na Južno Tirolsko. Pritoževal se je nad reakcijo v Avstriji zaradi oprostitve karabinjerjev, ki bili obtoženi pretepanja’juzno-hrolskih teroristov. Dodal je, da le italijanska vlada vedno pripravljena na sestanek z avstrijskim zunanjim ministrom oktobra, «če s?,ne bo ponovno skušalo pokva-nti ozračje med obema deželama» Piccioni je govoril tudi o razorožitvi in o gospodarskem napredovanju novih držav. Izjavil je. d® je moskovska pogodba prispevala k izboljšanju ozračja in da 1® njena vrednost predvsem psihološkega in političnega značaja 'er odpira pot za nadaljnje sporazumevanje. Zatem je dejal, da le Italija mnenja, da je treba koačni smoter o splošni in popolni razorožitvi doseči postopoma in da je treba še prej: postopoma graditi zaupanje z omejenimi sporazumi. ki naj odprejo pot večjim sporazumom. Žato se je treba D'uditi, da se ugotovijo stične točke in da se izvedejo vzporedni dkrepi, ki Se zdijo mogoči. Med temi je Piccioni omenil preneha-hje izdelovanja atomskega materiala v vojne »amene, ukrepe proti vojni po pomoti ter proti vojni Propagandi, sporazum o prepovedi Postavljanja jedrskega orožja v t'r okoli Zemlje, kakor je predlagal Kennedy, ter razne druge Predloge drugih držav in Sovjetske zveze. , • Omenil je zatem sovjetski predlog za sestanek naj višjih predstavnikov držav članic tazprožit-v®nega odbora in je priporhhil: «T« predlog ni nov. toda nov je okvir, v katerem se formulira, t.j. v govoru, katerega ton cenimo, in v katerem so se, kljub nekaterim polemičnim namigom, s katerimi se ne strinjamo, ugotovile izboljšane perspektive, ki se odpirajo za pogajanja o razorožitvi v Ženevi. Zadovoljni bi bili sprejeti to idejo, če bo zadostno napredovanje dela v odboru osemnajstorice ustvarilo pogoje, da bi morebitni sestanek na visoki ravni mogel biti ploden.» Govoril je zatem o gospodarskih vprašanjih nezadostno razvitih področij in je poudaril, da je treba poleg povečanja mednarodne trgovine in finančne pomoči povečati tudi tehnično pomoč tem področjem, in glede tega je mogoča koristna intervencija Združenih narodov, katerim stavlja Italija na razpolago svoje izkušnje. Avstrijski zunanji minister Kreisky je piccioniju odgovoril in poudaril, da Piccionijeve izjave v bistvu potrjujejo avstrijsko verzijo o dogodkih, ter je zavrnil italijansko tezo in dejal, da italijanska vlada nima pravice odločati o sestavi avstrijske delegacije pri pogajanjih. Glede italijanskih obtožb., da avstrijske oblasti niso sodelovale za preprečitev teroristične dejavnosti, je Kreisky izjavil, da avstrijska vlada izjavlja, da je pripravljena vsak trenutek podrediti svoje ravnanje preiskavi, ki naj jo izvede pristojna med. narodna ustanova ali pa njeni predstavniki. Avstrijska vlada bi z zadovoljstvom pozdravila italijansko sodelovanje pri tej preiskavi. Kar se tiče predloga za obnovitev pogajanj v New Yorku, je Kreisky izjavil, da želi avstrijska vlada, da bi delegacije posvetile vso svojo pozornost važnim vprašanjem, ki jih obravnavajo v OZN, in samo zaradi tega odklanja pogajanja v New Yorku. Pripomnil je. dà Italija postavlja za obnovitev pogajanj še vedno pogoje, ki so izven vplivnega področja avstrijske vlade. Vendar pa avstrijska vlada ponavlja, da je vedno pripravljena obnoviti pogajanja. ' Oglasil se je zopet Piccioni, ki je izjavil, da potrjuje vse svoje prejšnje izjave ter da argumenti' Kreiskega niso dokazujoči, litike, v pomanjkanju novih gradbenih tehnik m v preseljevanju ljudi v mesta. Napovedal je, da bo 2. oktobra v Rimu protestno zborovanje proti naraščanju najemnin in zaključil, da je potrebna koordinirana preureditev vseh ustanov, ki grade ljudska stanovanja, in da je treba dati prednost subvencioniranemu gradbeništvu. Voditelj levice PSI Vecchietti je poslal sinoči pismo Nenniju, v katerem zahteva sklicanje vodstva stranke, da bi razpravljali, še pred kongresom, o razvoju političnega položaja v zvezi s stališčem raznih strank glede sedanje gospodarske konjunkture. V ponedeljek se-bo sestalo vodstvo PSDI, ki bo proučilo politični in gospodarski položaj pred zasedanjem centralnega odbora stranke, ki bo v začetku oktobra. Poročilo o tem položaju bo imel Saragat. Za «Rinascita» je Amendola napisal članek, v katerem obtožuje italijansko buržoazijo, da se zateka k «in.flakcioiističnemu izsiljevanju in gospodarskemu disfati-zmu, da bi preprečila vsakršen premik v levo v upravljanju dežele». Ko pripominja, da je sedanja objektivno težavna faza konjunkture posledica načina, kako se je razvila monopolistična ekspanzija, Amendola pravi, da sedanje. «gospodarske težkoče in o-l fenziva gospodarske in politične desnice povzročajo radikalizacijo položaja, na kar bodo naleteli transformistični načrti zagovornikov ..zmernega” levega centra» in nadaljuje: «S tem, da Moro zahteva, da naj se PSI „odpove” razredni politiki, brutalno odkriva svoj načrt, da bi pretvoril PSI v orodje prikrivanja protiljudske politike omejevanja potrošnje. Toda PSI ne more sprejeti te ponižujoče vloge. Kriza stare večine levega centra se bo poglobila spričo resnih vprašanj, pred katere je sprememba konjunkture in ofenziva gospodarske ter politične desnice postavila ljudske množice. Povišanje življenjskih stroškov in posledice skrčenja investicij ter kreditnih omejitev postavljajo delavske množice pred nujnost takojšnje mobilizacije in borbe. Spričo tega je prišel čas pogumnih odločitev, ki jih ni moč več odložiti. Prenehati je treba končno s komedijo neskončnih razprav v odboru za načrtovanje. Prišel je čas odločitve: ali po- litiko, kakršno hoče Carli, in ki jo vodi Leonejeva vlada, ki predvideva sicer tudi načrtovanje, toda sporazumno z velikimi monopoli, ali politiko demokratičnega načrtovanja, v kateri naj bodo delavske množice odgovorni protagonisti. V vseh strankah stare večine levega centra imamo sile, skupine in ljudi, ki odklanjajo C a rii j evo koncepcijo; sedaj je čas, da se uveljavijo. Prav glede teh vprašanj se morajo izjasniti sile ki zatrjujejo, da hočejo demokratično obnovo dežele. In prav na teh smotrih demokratičnega načrtovanja in nujnih množičnih borbah za njihovo uresničenje se bodo morale srečati te sile, da bi gospodom monopolistom vrnile račun za ..čudež”, ki ga je treba seveda plačati z ustreznimi obrestmi». V bližini kraja v bocenski pokrajini, kjer so sinoči podrli dva opornika električnega omrežja visoke napetosti, so danes streljali na karabinjerja, a ga na srečo niso zadeli. ki ga je poslal demokratskemu predstavniku Albertu Thomasu, da namerava njegova vlada sodelovati s Sovjetsko zvezo pri raziskovanju vesolja, «če bo sodelovanje mogoče». Thomas, ki je predsednik pododbora za kredite v predstavniški zbornici in ki proučuje proračun za vesoljske programe, je bil vpra. šal predsednika pojasnila o stališču ameriške vlade glede Kenne-dyjevih predlogov v OZN za sodelovanje s Sovjetsko zvezo. Kennedy odgovarja, da «zamisel vesoljskega sodelovanja ni nova, temveč je nadaljevanje politike, ki je bila določena leta 1958 na dvostrankarski podlagi». On sam je ponovil ameriško stališče ob otvoritvenem govoru svojega predsedniškega mandata, je ta predlog osebno sporočil Hruščovu leta 1961 na Dunaju in ga je ponovil v pismu Hruščovu 7. marca 1962. «Večkratne ameriške ponudbe, zaključuje Kennedy, pa so do sedaj naletele samo na omejene odgovore.» SZ lahko uniči ameriške izstrelke? LONDON, 27. — «Daily Ex- press» piše, da so nekateri izvedenci, ki so navzoči na kongresu o astronavtiki v Parizu, mnenja, da je Sovjetska zveza odkrila način za onesposobljeni:; ameriških jedrskih izstrelkov. List dodaja, da obstajajo po mnenju teh izvedencev «močni tehnični dokazi, da nenaden impulz elektromagnetne energije, ki bi jo povzročila velika sovjetska atomska bomba, ki bi eksplodirala več desetin kilometrov visoko, lahko prodre v podzemeljske celice, kjer so izstrelki, in onesposobi njih naprave». Tako prepričanje je baje razširjeno tudi v krogih ameriškega letalstva, ki je začelo pripravljati poseben program za proučevanje teh elektromagnetnih impulzov, ki so se pokazali za tako močne ob sovjetskih jedrskih poskusih v veliki višini. Danes v New Yorku sestanek Rusk - Gromiko - lord Home Včeraj sta se Rusk in Home posvetovala z bonskim ministrom Schroederjem -11. oktobra razprava v skupščini OZN o pomoči za obnovo Skopja - Nadaljevanje splošne razprave Zaključen obisk leningrajske občinske delegacije v Milanu MILAN 27. — Danes se je zaključil obisk leningrajske občinske delegacije, ki jo je vodil župan Leningrada Vasilij Isajev in ki je obiskala milanske občinske ustanove in zavode. Delegacija je prispela minuli ponedeljek kot gost milanske občine. Sovjetski gost. so se zanimali za razne tehnične in upravne probleme mesta in obiskali gradbišča milanske podzemeljske železnice, vodovodne naprave, ljudske hiše, muzeje in biblioteke ter druge zanimivosti j Milana.. NEW YORK, 27. — Jutri se bodo zunanji ministri ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze sestali na delovni večerji ter nadaljevali razgovore, ki so jih bili začeli v Moskvi ob sklenitvi pogodbe o delni prekinitvi jedrskih poskusov. S tem v zvezi so imeli danes skupen sestanek zunanji mini- stri Velike Britanije, ZDA in Zahodne Nemčije na sedežu OZN. Ameriški predstavnik je izjavil, da so trije ministri govorili predvsem o NATO, o razorožitvi ter o odnosih med Vzhodom in Zahodom. Dodal je, da niso govorili o jedrskem oboroževanju NATO. Britanski zunanji minister lord | Home je izjavil, da se stališče treh zunanjih ministrov «praktično ujema, kar se tiče prihodnosti». Za- ‘ hodnonemški zunanji minister I Schroeder pa je po televiziji izja- | vil. rta se bonska vlada ni nikoli i upirala razgovorom s Sovjetsko I zvezo glede odnosov med Vzhodom i in Zahodom, da pa je «vedno sku- > šala doseči zagotovila, da se bodo I načela o samoodločbi spoštovala» J med temi razgovori. Dodal je, da < njegova vlada ne nasprotuje nenapadalni pogodbi, «če se najprej odpravijo vzroki napetosti». Danes so sporočili, da bo skupščina OZN začela 11. oktobra razpravo o ukrepih v zvezi s potresom v Skopju. 7. oktobra bodo v skupščini razpravljali o kršitvi človeških pravic v Južnem Vietnamu, in sicer na zahtevo šestnajstih a-friških in azijskih držav. Južni Viet- nam ni član OZN, bo pa lahko pooblaščen, da pošlje svojega predstavnika na zasedanje. 14. oktobra pa se bo začela razprava o kitajskem predstavništvu v OZN. Tretji odbor (socialni, humanitarni in kulturni) je začel včeraj ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiUiiMiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuimiiiiiiiiiniiii De Gaulle je tudi včeraj ponovil da misli še dalje ostati na oblasti Izjavil je, da odklanja «zaščito in vodstvo ZDA» ter je podcenjeval važnost OZN Kennedy o vesoljskem sodelovanju s SZ WASHINGTON, 27. — Predsednik Kennedy poudarja v pismu, iiiiiniMtiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifuiiiiiiiuiMiiiiiiiiiiniiiiiii,,j,,,,,,,!,,,,minili 11. Pugwash konferenca se je včeraj končala Prihodnja konferenca bo junija 1964 v Indiji in bo posvečena pomoči državam v razvoju (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 27. — Znanstveniki številnih držav, zbrani na 11. Pugwash konferenci v Dubrovniku, ki je sinoči končala delo, sodijo, da bi se morale države članice NATO in varšavskega pakta sporazumeti o ukrepih za preprečitev iznenadnega napada v srednji Evropi in da bi moralo biti nadzorstvo nad termonukiearnim materialom bolj učinkovito. Znanstveniki priporočajo velikim silam, naj odstopijo ta material drugim državam samo preko mednarodne agencije za jedrsko energijo in ne na podlagi dvostranskih sporazumov. Udeleženci konference prav tako priporočajo vladam srednje Evrope, naj pričnejo pogajanja, ki bi pripeljala do popuščanja napetosti na tem področju in do ustanovitve nejedrskih področij. Državam Balkana, Afrike in Latinske Amerike znanstveniki pri-poročajo, naj sklenejo sporazume o prepovedi držanja jedrskega o-rožja na njihovem ozemlju, Udeleženci konference so poleg tega ugotovili, da bj nevezane države lahko mnogo prispevale k ustanovitvi nejedrskih področij. Prihodnja Pugwash konferenca ho junija 1964 v Indiji in bo posvečena vprašanju pomoči državam v razvoju. Protokol o blagovni izmenjavi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo za prihodnje leto, ki sta ga sinoči podpisala sovjetski minister za zunanjo trgovino Patoličev in član zveznega izvršnega sveta Jože Brilej, predvideva blagovno izmenjavo v znesku 220 milijonov dolarjev v obeh smereh, kar je za 20 odstotkov več kot letos, oziroma za 50 odstotkov več kot leta 1962. Po tem protokolu bi Jugoslavija nabavljala v Sovjetski zvezi stroje in opremo, kroglične ležaje, koks, premog, nafto, naftne derivate, lito žeiezo, izdelke črne metalurgije, aluminij, azbest, izdelka farmacevtske industrije in blago široke Uporabe v zamenjavo, za strojno opremo, ladje, izdelke črne in pisane metalurgije, kable, izdelke kemijske in lesne industrije, obutev, trikotažo, tkanine in drugo blago. B. B. PARIZ, 27. — Predsednik de Gaulle je danes govoril v Bel-leyju, ki je glavno mesto departmaja Ain. Izjavil je, da Francija noče, da bi jo ZDA «niti vodile niti ščitile», čeprav je zaveznica Amerike. Med drugim je izjavil; «Na svetu je še vedno nevarno. V času mojega življenja so zrasle ogromne države; ogromna Sovjetska zveza s svojimi sateliti in režim, ki ima cele narode pod svojim jarmom. Tudi na strani svobodnih ljudi je drugi kolos, ZDA, ki so naši pri j ar telji, naši zavezniki. Je tudi Francija, ki se s svoje strani dviga, raste, se uveljavlja. Ne sme se izročiti ne enemu ne drugemu teh dveh kolosov. Kar se tiče vzhodnega kolosa, je vprašanje rešeno: Francija ne bo nikoli sprejela, da bi se podredila njegovim zakonom. Kar se tiče Zahoda, tudi če smo njegovi zavezniki, in to je potrebno za ravnotežje na svetu, nočemo, da bi nas ZDA vodile ali ščitile.» «To stališče nas vodi do mednarodnega stališča neodvisnosti, -ki ga nekateri imenujejo izolacija, kar pa ni res. Lahko vam rečem, da nismo bili nikoli toliko v središču pozornosti, nikoli nam niso toliko prigovarjali. Nismo prikolica nikogar. Ta neodvisnost je potrebna za Francijo in za večino sveta. Kajti, če ne bi bilo države, kakor je Francija, ki ni odvisna ne od enega ne od drugega kolosa, bi ti vedno imeli monopol moči in torej dominacije. Ne verjamemo, da mora biti svet enostavno razdeljen med dve tuji hegemoniji.» De Gaulle je že drugič omenil, da namerava ostati na oblasti, ko bo potekel njegov predsedniški mandat. Po izjavah, 'ki jih je bil podal predvčerajšnjim v Oran-geu, je danes v Óyo.nnaxu izjavil: «Imeti moramo ustanove, ki naj nam omogočijo učinkovito akcijo. Nadaljevati moramo po naši poti. To je zdrava pamet in modrost. Tisti, ki vam govori, in ki je v ta namen dobil funkcije, ki jih sedaj izvaja, dela to skupno z vami vsemi in kolikor more in kolikor mu njegove moči dopuščajo, bo to še dalje delal.» Te izjave tolmačijo kot napoved, da namerava «de Gaulle bi. ti svoj lastni naslednik», kakor se izražajo številni pariški komentatorji. Po mnenju opazovalcev bi utegnil znova kandidirati pri predsedniških volitvah ali pa enostavno zahtevati obnovitev mandata z referendumom. V današnjem zadnjem govoru, k; ga je imel v Bourgu en Bres-se, je de Gaulle ponovil, kar je bil že izjavil v prejšnjih govorih: nujnost notranje stabilizacije in neodvisnost Francije, ki naj jo jamči njena jedrska sila. V zvezi z zunanjo politiko je de Gaulle izjavil: «Francija vidi v OZN koristno obliko, da se države morejo srečati in izražati, toda noče, da bi ta organizacija postala naddržava, ki bi ji hotela narekovati, kaj mora storiti. Francija noče, da bi ZDA, ki so njeni zavezniki, bili njeni voditelji in njeni zaščitniki. Francija je sestavni del Evrope in se z vso svojo dejavnostjo trudi, da organizira to Evropo za politično in gospodarsko enotnost in za varnost. Toda hoče, naj se ta e-notnost ustvari na podlagi realnosti in ne na podlagi kdo ve kakšne integracije držav, v kateri bi bile države razpuščene, začenši s Francijo, in ki bi izročila dvema hegemonijama Evropo brez duše, brez korenin in brez hrbetnice.» Pipinelis odstopil ATENE, 27. — Predsednik grške vlade Panajotis Pipinelis je danes popoldne sporočil kralju ostavko svoje vlade. Včeraj je kralj Pavel podpisal dekret o razpustitvi parlamenta. Voditelj zveze centra Papandreu je sinoči izjavil, da _ se njegova stranka ne bo udeležila «parodije» pri prihodnjih volitvah in ne bo priznala rezultatov teh volitev. Papandreu je dodal, da gre kralj Pavel še ■ dalje na roko eni sami stranki, t.j. narodni radikalni zvezi. Parlamentarna skupina zveze centra se je sestala včeraj pod predsedstvom Papandreua in je odobrila njegovo politiko. Po sestanku so sporočili, da se oo stranka «aktivno vzdržala prihodnjih volitev, če ne bo kralj sprejel njene zahteve, da zamenja poslovno vlado». Vlada Pipinelisa je bila sestavljena po ostavki Karamanlisa, Nove volitve bodo 3. novembra in nov parlament se bo sestal 11. decembra. Kralj Pavel je nocoj pozval Sty-iiana Mavromichalisa, predsednika vrhovnega sodišča, naj sestavi vlado za opravljanje tekočih poslov in ki naj pripravi volitve 3. novembra. Stylianos Mavromichalis je nocoj izjavil, da je sprejel mandat za sestavo vlade in da bo storil vse, da bodo m,ogcče povsem nepristranske volitve. Nova vlada bo prisegla jutri popoldne. Papandreu je nocoj, ko je zvedel za odstop Pipinelisa, izjavil, da se bo njegova stranka udeležila volitev. Stylianos Mavromichalis je sodnik, ki se ni nikoli politično u-dejstvoval. Rodil se je v Aeropo-lisu na Peloponezu leta 1902. Študiral je pravo najprej v Atenah zatem pa v Nemčiji in švic.i. V sodno službo je stopil leta 1924. Bivši predsednik vlade Kara-rnarlls je soornčii iz Pariza, da ko ho v soboto ali nedeljo vrnil v Atene in da bo prevzel vodstvo radikalne zveze, ki je večinsčca stranka v sedanjem parlamentu. Njegova volilna borba bo trda. Med drugim mu tako opozicija kakor tudi nekateri njegovi prijatelji očitajo, da je odgovoren za dogodke v Solunu. Kakor je znano, je bil maja ubit levičarski posla-nes Lambrakiis. Aretirali so enega polici jskeg#.^*jifenerala in drugih devet častnikov, ki so obtoženi, da so sodelovali pri umoru. Erhardova posvetovanja BONN, 27. — Pogajanja med prihodnjim kanclerjem Erhardom in predstavniki liberalne stranke za sestavo vlade, ko bo Adenauer odstopil, so prišla danes v odločilno fazo. Erhard je sprejel zjutraj uradno delegacijo liberalcev, s katerimi se je razgovarjal o programu vlade in o številu liberalnih ministrov. Po razgovoru so uradno sporočili, da so prva uradna pogajanja «pokazala popoln sporazum o vseh bistvenih vprašanjih». GROMIKO V. «iOME LONDON, 27. — Po zaključku razgovorov v Londonu so danes u-radno javili, da bo Njasa postala neodvisna 6. julija prihodnjega leta. RUSK Imimimniii..■ ■HMlimlilliiiliiiiiMmiuiiniimninHliiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmiinilMMmimii TITOV URADNI OBISK V BOLIVIJI Pred političnimi razgovori Tito - Estensoro Včeraj se je Tito vrnil iz Vina del Mar v Santiago, od koder bo danes odpotoval v Bolivijo SANTIAGO, 27. — Predsednik republike maršal Tito, ki je včeraj s soprogo in z ostalimi svojimi sodelavci prišel na kratek počitek v znano čilsko letovišče Vifia del Mar, si je včeraj popoldne ogledal letovišče in njegovo bližnjo okolico. Danes dopoldne pa je Tito s soprogo in z ostalimi člani delegacije na šolski ladji čilske mornarice «Esmaralda» odpotoval na kratek sprehod vzdolž pacifiške obale. Popoldne so se jugoslovanski gostje vrnili v Santiago, od koder bodo jutri odpotovali na petdnevni uradni obisk v Bolivijo. Maršal Tito ne bo obiskal glavnega mesta Bolivije La Paz, ki leži na 3500 metrov visoki Andski planoti in ima v tej višini ustrezno klimo, ki je za osebe, ki je niso vajene, precej utrudljiva. Predsednik republike Bolivije dr. Estensoro. člani vlade in ostale visoke bolivijske osebnosti bodo sprejeli in pozdravili predsednika republike Jugoslavije v mestu Ca-ciabamba, ki leži na višini 2000 metrov na vzhodnih obronkih Andov, kjer bo rezidenca maršala Tita med njegovim uradnim obiskom v Boliviji. Tu bosta predsednika Jugoslavije in Bolivije v ponedeljek dopoldne uradno začela izmenjavo misli o mednarodnih vprašanjih, medtem ko bodo njuni sodelavci istočasno proučili možnosti poglobitve bolivijsko-ju-goslovanskih gospodarskih odnosov in posebno trgovinske izmenjave. Spričo enakosti pogledov med Bolivijo in Jugoslavijo, ki je doslej večkrat prišla do izraza v OZN, na beograjski konferenci vo. diteljev držav, vlad nevezanih držav in kasneje na gospodarski konferenci v Kairu, se pričakuje, da bo ponovno srečanje med obema predsednikoma prispevalo k poglobitvi sodelovanja med obema državama pri nadaljnjih naporih za popuščanje mednarodne napetosti in za enakopravno sodelovanje med državami na gospodarskem in političnem področju in krepitvi medsebojnih stikov na gospodarskih, kulturnih in drugih področjih. Obrat na desno v Dominikanski republiki SANTO DOMINGO, 27 - Predsednik triumvirata, ki je prevzel izvršno oblast v Dominikanski republiki, Emilio de los Santos je po radiu izjavil, da je vojska «storila svojo dolžnost, ko je zaustavila napredovanje komunizma, s katerim je bil tesno povezan bivši predsednik Boscn». Dodal je, da bo vojska ostala v pripravljenosti v vojašnicah, in je pripomnil: «Trdno verjamemo, da se bo s trdnimi jamstvi privatni pobudi dominikansko gospodarstvo moglo razvijati, da krije naše potrebe». Santos je zatem izjavil, da bo nova vlada spoštovala mednarodne obveznosti in da bo storila vse za okrepitev medameriške solidarnosti v organizaciji ameriških držav, «ki je toliko storila za dejansko pomoč naši deželi ,v kritičnih trenutkih». Santos je dalje izjavil, da ima nova vlada za svojo dolžnost, izvajati resolucijo, ki so jO sprejeli na kOhfeVenci v Punta del Este v zvezi z «borbo proti kastrizmu in komunizmu». diskusijo o načrtu resolucije za odpravo vseh oblik rasne diskriminacije. V okviru splošne razprave je danes prvi govoril albanski zunanji minister. Govoril je «proti ameriškemu imperializmu, ki je glavni krivec svetovne drame in katerega tako imenovana strategija miru prikriva sleparijo, prevrat in vojno». Govoril je proti moskovski pogodbi in jo označil za «sleparijo, ki omogoča trem velesilam, da obnovijo svoje jedrske poskuse» in dopušča, zlasti ZDA, da nadaljujejo svoje podzemeljske poskuse. Albanski minister je dalje dejal, da teleprinterska zveza med Moskvo in Washingtonom «služi vsemu, samo ne razorožitvi». Govoril je zatem tajlandski zunanji minister, ki se je zavzemal za boljše odnose med velesilami in majhnimi državami. Novi napadi rasistov na črnce NEW YORK, 27. — Eden glavnih voditeljev ameriških črncev Martin Luther King je predlagal, naj v vsej državi za božič ne delajo običajnih božičnih nakupov, da s tem počasiijo spomin štirih črnskih otrok, ki so jih ubili rasisti v cerkvi v Birminghamu. Tajnik združenja za napredek črncev Roy Wilkins je predlagal kampanjo za «izbrane nakupe», da s tem prizadenejo trgovine, ki izvajajo rasno diskriminacijo. Rasisti medtem nadaljujejo napade na črnce. V Melrose, v državi Massachussetts so zažgali hišo nekega belega gradbenika, ki ie zagovarjal enakopravnost črncev. V Daytonu, v državi Ohio je okoli sto policajev razpršilo večjo skupino demonstrantov, ki so demonstrirali proti enakopravnosti črncev ter so obmetavali policaje s kamenjem, stekienicami in jajci. Včeraj je avstrijskemu zunanjemu ministru Kreiskemu na njegov govor o južnotirolskem vprašanju odgovoril italijanski zunanji minister Piccioni, rekoč da so izjave Kreiskega neutemeljene, kar se tiče odlaganja pogajanj, ter je očital avstrijski vladi, da ni poskrbela za zadostne varnostne ukrepe na meji, ki bi onemogočili prehajanje teroristov na Južno Tirolsko; pritožil se je zaradi reakcije v Avstriji v zvezi z oprostitvijo karabinjerjev, ki so bili obtoženi pretepanja južnoti-rolskih teroristov, ter je poudaril, da je italijanska vlada vedno pripravljena na pogajanja, «če se ne bo ponovno skušalo pokvariti ozračje med obema državama». Piccioni je nato dejal, da je moskovska pogodba prispevala k izboljšanju ozračja ter da je njena vrednost predvsem psihološkega in političnega značaja ; za razorožitev je izjavil, da jo je treba doseči postopoma, in je konkretno predlagal prenehanje izdelovanja atomskega materiala v vojne namene ter ukrepe proti vojni po pomoti in proti vojni propagandi. O sovjetskem predlogu za sestanek najvišjih predstavnikov držav članic razorožitvenega odbora je rekel, da bi Italija ta predlog sprejela, če bo napredovanje dela v odboru osemnajstih ustvarilo pogoje, ki bi omogočili plodnost takega sestanka. Končno se je zavzel za povečanje mednarodne trgovine in finančne ter tehnične pomoči nezadostno razvitim področjem. Pred današnjim sestankom treh zunanjih ministrov Home-Rusk-Gromiko sta se prva dva sestala včeraj z zunanjim ministrom Zahodne Nemčije in se z njim pogovarjala predvsem o NATO, o razorožitvi ter o odnosih med Vzhodom in Zahodom. Precejšnjo senzacijo je v vsem svetovnem tisku povzročila vest londonskega «Daily Expressa», da je Sovjetska zveza odkrila način za onesposobljanje ameriških jedrskih izstrelkov, ker da so tehnični dokazi, da nenaden impuls elektromagnetične energije ob eksploziji velike sovjetske atomske bombe visoko v atmosferi lahka prodre v podzemeljske celice, kjer so izstrelki, in jih onesposobi. Po kratkotrajnem vladanju Ka-ramanlisovega naslednika Pipinelisa, ki je včeraj odstopil, je grški kralj Pavel razpustil parlament in razpisal volitve za 3. novembra t. 1„ za novega predsednika začasne poslovne vlade pa je imenoval predsednika vrhovnega sodišča Mavromichaiisa. Prejšnji dolgoletni predsednik vlade Karamanlis se bo danes zaradi tega vrnil iz Pariza v Atene, ter prevzel vodstvo radikalne zveze, ki je bila večinska stranka v dosedanjem parlamentu. Voditelj zveze centra Papandreu pa je dejal, da se njegova stranka ne bo udeležila volitev in tudi njihovega izida ne bo priznala. De Gaulle je tudi včeraj med svojim potovanjem po Franciji ponovil, da namerava ostati na oblasti po poteku svojega mandata ter vnovič zatrjeval, da Francija ni izolirana, zakaj «nikoli nismo bili v središču take pozornosti in nikoli nam niso toliko prigovarjali», ter je dodal, da je «ta neodvisnost potrebna za Francijo in večino sveta», in je končno poudaril: «Ne verjamemo, da mora biti svet enostavno razdeljen med dve tuji hegemoniji« Besede v britanski Spodnji zbornici le malo vplivajo na smer zakonodaje Med najtrdneje zasidrano prepričanje Britancev sodi mnenje, da svet ne premore boljšega parlamentarnega sistema, kot je naš, ki zbuja doma ponos, na tujem pa zavist, pravi londonski Observer v prvem sestavku serije svojih člankov, ki jih je objavil letos spomladi pod naslovom Parlament in ljudstvo. Mar pa to prepričanje vzdrži kritičen pregled, Ali metode in aparat parlamenta zares ustrezajo potrebam našega časa? Te dni so člani 'parlamenta v Westminstru razpravljali o spremembah, pravi dalje, ki naj bi zagotovile Spodnji zbornici večjo učinkovitost. V prvem članku v tej seriji, ki naj Osvetli parlament z različnih zornih kotov, se zavzema lord Altrincham, ki bo morda kdaj član parlamenta v torijevskih vrstah, za odločno in temeljito reformo. V svojem članku pravi: Za Britance je politična dejavnost v sedanji obliki nadležno dolgočasna. Naša tradicija je fevdalna in hierarhična, ne pa demokratična. Svojih ustanov in miselnosti nismo nikoli spremenili ljudski suverenosti v prid. zahtevajo parlament s polno zaposlenimi člani. Na tem področju so minili časi za amaterje. Večina članov parlamenta se poklicno ukvarja z državniškimi posli, vendar si morajo mnogi med njimi z dodatnim delom pridobivati sredstva za življenie. Z drugimi besedami, na tem področju se je prav kot zadnje čase v špurtu razvil varljiv položaj, ki je tudi že dobil ustrezno označbo kot «navidezno amaterstvo» Sodobni član parlamenta ima vse napake, ne pa tudi vrline staiomodnega amaterja, hkrati pa ne dobiva spodbude, da bi se poklicno posvečal svojemu delu. ni člani parlamenta, biti bi moralo več zakonodajnih razprav, več tistega, česar ne bi pokrivali volilni «mandati» in o čemer bi člani • Spodnje zbornice lahko glasovali vsak po lastnem preudarku. Postopek komaj še zasluzi označbo zakonodaja, če je vse skupaj le za spoznanje več kot vladni volilni stroj. Ali je Spodnja zbornica sestavljena demokratično? Leta 1951 je večina volivcev glasovala za kandidate ene stranke, vlado pa je sestavila druga. Prav nič tudi nismo zadovoljni z različno številčno močjo volilnih okrožij: ne, da bi opustili sedanji sistem, pač pa Zaton parlamenta kot ustano- bi morali poskrbeti, da bi bilo ve še prepričljiveje ponazoruje dejstvo, da si je Spodnja zbornica sama prikrajšala neposredni stik z ljudstvom po posredovanju radia in televizije, dveh odločilnih komunikacijskih sredstev v sodobnem svetu. Ce naj Spodnja zbornica spet postane politično središče naroda oziroma države, je treba njena najvažnejša zasedanja oddajati po radiu in televiziji. Doslej se je zgodilo le to, da so slovesno otvoritev zaseda- Se posebej smo pozabili prila- j nja parlamenta pokazali na tele- goditi Spodnjo zbornico potrebam dobe, ki jo označujemo za demokratično. Ce parlamentarna demokracija sploh kaj pomeni in če naj se ne pogrezne v nič, je treba takoj in temeljito spremeniti ttW Guverner države New York je bil med svojim obiskom v Rimu sprejet tudi pri papežu, čeprav mu v domovini zelo zamerijo, da se je poročil z ločenko ves njen ustroj. Priložnostno krpanje zdaj nič več ne zadošča. Kot parlamentarna ustanova ima Spodnja zbornica zdaj manj oblasti, kakor je je imela pred državljansko vojno. Oblast imajo ministri (zlasti predsednik, prvi med njimi), razen njih pa aparat vladne stranke, civilna uprava in drugi «izvedenci». O Spodnji zbornici lahko rečemo, da oblikuje zakone v približno prav tolikšnem obsegu, kakor jih kraljica potrjuje. Skupščinska razprava o zakonih je prav kot kraljevo soglasje z njimi zgolj prazen obred. Vlada nadzoruje parlament, ne pa obratno. Res je, da mora vlada biti močna, vendar ne pod pogojem, da je Spodnja zbornica zato klavrno šibka. Ce izvoljena zbornica ne more ponovno doseči svoje izgubljene veljave in vsaj nekaj dejanske oblasti, lahko kar preidemo na degaullovski vladni sistem, ker lahko izhajamo brez nje. Zaka.i pravimo, da je Spodnja zbornica v obdobju mrka? Eden izmed razlogov je v tem, da se parlamentarni urnik ni razvijal v skladu z razširjenimi pristojnostmi vlade. V devetnajstem stoletju in še prej je nekako šlo, da so bili člani parlamenta amaterski politiki, ki so del svojega časa prostovoljno posvečali državnim zadevam, ker je država kot taka pomenila le zelo majhen del nacionalnega življenja. V začetku tega stoletja so znašali dohodki od davčnih dajatev le kakih 130 milijonov funtov, zdaj presegajo vsoto 6,5 milijarde. Vlada ima neskončno mnogo vej in poganjkov, v njeni zamotanosti se ne znajdejo niti tisti, ki posvetijo temu ves svoj delovni čas. V istem obdobju se je dejavnost Spodnje zbornice povečala le nekako ob robu. V letu 1900 je zbornica zasedala 113 dni, v letu 1961-62 niti 50 dni več — vsega le 160 dni. Ce bi hotel parlament ustrezno obravnavati sodobne probleme ter vestno in stalno nadzorovati moderno izvršno oblast, bi moral zasedati malone vse leto. Amaterski položaj članov parlamenta se zrcali v plači za delo in v razmerah, v kakršnih delajo. Dejansko morajo imeti druge vire dohodkov in lastne pisarne; davčni zavezanci ne mislijo na to, da jim je treba za delo zagotoviti tudi plačilo, jim omogočiti tajnice in še vse drugo za uspešno dejavnost. Poslanci prejemajo na leto po 1750 funtov, razen tega imajo prosto vožnjo na skupščinska zasedanja. Sami si morajo plačevati tajnice in s to plačo morajo tudi živeti. Večina poslancev nima lastnih pisarn v Westminstru, pisma narekujejo in podpisujejo na hodnikih. Člani Kongresa ZDA imajo lepe pisarne, ki jih vzdržuje država, v njih pa tajnice, raziskovalce in vse pomočnike, ki jih potrebujejo. Razen tega so še dobro plačani. Naloge in cilji sodobne vlade vizijskih zaslonih — torej izsek iz njegove dejavnosti, in sicer tisti del, ki diši po fevdalizmu in je kaj malo pomemben za moderno demokratično funkcijo parlamenta. Ražen tega so vztrajno odklanjali vdor mikrofona in snemalne kamere v parlament z nesmiselnim argumentom, češ da bi to spodbujalo člane parlamenta, da bi «igrali za galerijo». Seveda že zdaj igrajo za gledalce, za tiste na zbornični galeriji, ki je namenjena javnosti in kjer imajo praviloma mnogo več poslušalcev kot v parterju zbornične dvorane, ter za one, ki se zbirajo na galeriji za tisk. Listi pa posvečajo govorom v zbornici mnogo manj prostora, kot so ga pred petdesetimi leti: o poslancih v zadnjih klopeh, torej o tistih brez posebnih dolžnosti, nasploh le redkokdaj poročajo; izjema so seveda listi v njihovem volilnem okrožju. Na galeriji za občinstvo v Spodnji zbornici se lahko v letu dni zvrsti skupno le kakih 90.000 ljudi — bore malo v primerjavi z desetimi milijoni gledalcev, kolikor jih vsak večer gleda televizijsko «panoramo». Skoraj najbolj razgibana in morda tudi največ vredna podrobnost v dejavnosti Spodnje zbornice so vprašanja in odgovori, se pravi, ko ministri in še posebej ministrski predsednik odgovarjajo na vprašanja v zvezi z aktualnimi problemi ;in pojavi; brez priprave morajo odgovarjati na dodatna vprašanja, ki jih izzovejo njihovi pripravljalni okvirni odgovori. Tu se ponujajo televiziji sijajne priložnosti. Priljubljenost televizijskih intervjujev in oddaj, ki vsebujejo vprašanja in odgovore, ponazarjajo možnosti in vrednost tistega dela dnevnega reda v Spodnji zbornici, ko so na vrsti vprašanja in odgovori; posneli bi jih na filmski trak in jih v ustreznih večernih urah razvrščali na televizijskih zaslonih. Spodnja zbornica bi se v hipu premaknila v žarišče pozornosti najširše javnosti. Občinstvo bi laže presodilo zasluge posameznih ministrov in spretnost «navadnih» poslancev, med katerimi jih je mnogo povsem neznanih. Cas za vprašanja in odgovore bi bilo treba podaljšati. V času, ki jim je odmerjen zdaj, ne pride na vrsto niti tretjina vprašanj, ki jih predložijo poslanci; na druga je mogoče odgovoriti le pismeno. Toda ustni odgovori, ki jim sledijo dodatna vprašanja, so bistven sestavni del točke «vprašanja in odgovori». Ce kdo izmed članov parlamenta sodi, da bi bilo narobe, če bi jih mikrofon in snemalna kamera približala širšemu občinstvu, naj postrežem z nekaj podatki, ki ga bodo prepričali o nasprotnem. Hansard, povzetek zborničnih zapiskov, izide zdaj le v 2950 primerkih na teden. V širšo prodajo jih gre samo 1625 izvodov. Listener, ustrezna izdaja britanskega radia, izhaja v skoraj 95.000 izvodih. Dodam naj še to, da gre zadnje čase v prodajo iz leta v leto manj Hansarda. Glede zakonodaje vsakdo ve, da zahteva vlada zanjo pretežni del časa v zbornici; na vsak način hoče vsiliti svojo voljo. Pri glasovanju zahteva dosledno disci-nlino. Poslanec kot posameznik more s svojim glasom le zelo malo vplivati na zakonodajo, še manj možnosti pa ima, da bi predložil svoj osnutek določenega zakona. Njegov vpliv se omejuje le na strankine odbore, torej na dejavnost izza Spodnje zbornice. Tisto, kar kdo pove v zborničnem parterju, le redkokdaj vpliva na smer zakonodaje, glasovanje o tem ali onem zakonu je skoraj vedno določeno že vnaprej. V takšnih okoliščinah so zares smešne zapravljene mnoge ure parlamentarnega časa, saj se poslanci često brez pravega dela potikajo po hodnikih okoli zbornične dvorane. Ali bi ne bilo bolj smotrno, ko bi imeli sistem negativnega glasovanja o zakonih, ki jih predlaga vlada, se pravi, da bi veljalo, da poslanci glasujejo v skladu s stališčem svoje stranke, razen če obrazložijo nasprotno mnenje? Tako poslanci v dneh, ko parlament zaseda, ne bi bili vezani na Westminstrsko palačo (seve bi bilo najbolj zaželeno, da bi parlament zasedal večji del leta). Vsekakor bi morali imeti več časa za obravnavo zakonskih o-snutkov, ki jih predlože posamez- manj možnosti za to, da bi vlado sestavili predstavniki manjšine. Preizkusiti bi morali ameriški sistem «primarnosti». Britanski volivci lahko izberejo svojega kandidata šele potem, ki ga imenuje krajevno vodstvo stranke. Torej ni demokracije «na prvi stopnji». To je bržkone eden izmed poglavitnih razlogov za to, da se ljudje le malo zanimajo za državne zadeve — tako nezdravo prevladujejo ostanki iz fevdalnih časov. Nadaljnji razlog: poslanski mandati predolgo trajajo. Rousseau je dejal, da je v Britaniji demokracija samo en dan vsakih sedem let. Pred petdesetimi leti so mandatno dobo parlamenta skrajšali na pet let. Spričo sedanjega tempa dogajanja je to prav gotovo predolg časovni razpon. Triletni parlament, se pravi, vsaka tri leta ponovno izvoljena Spodnja zbornica, to bi bolj ustrezalo zahtevam in potrebam našega časa. Morda bi kdo ugovarjal, češ da bi vlada ne imela dovolj časa za pripravo, uveljavljanje in realizacijo svojih dolgoročnih načrtov. Dejansko pa ne bi bilo možnosti za odlaganje, obotavljanje in sploh za zapravljanje časa. Vlade bi bile bolj ali manj dolžne predložiti volivcem vsak večji načrt, na pr. za priključitev k Evropski gospodarski skupnosti, za kar bi se mogle odločiti takoj po izvolitvi. Alterativa v tem pogledu bi bil neke vrste referendum, ki bi se ga — morda upravičeno — najraje izognili. Kaj pa volilna telesa kot takšna? Življenjsko pomemben sestavni del prebivalstva zdaj nima spodbude, da bi se aktivno zanimal za Spodnjo zbornico, ker pač nima volilne pravice. V mislih imam mlade ljudi izpod 20. let. Pred petdesetimi leti so se ženske borile za svoje demokratične pravice, zdaj je čas, da se mladi ljudje borijo za svoje. Vsak star človek lahko ’ . odstotek stare- ga prebivalstva c višji kot kdaj- J koli. Mnogi med njimi so modri in preudarni, nekateri pa so senilni, prav tako, kakor bi utegnili biti tudi nekateri med mladino izpod dvajset let miselno mal-, ce preveč mladostno vihrani. Toda če so ljudje sposobni za delo in če si sami s'užiio sredstva za Jivijenje, ni nekakišnega i razloga, da bi jih prikrajšali za pravico soodločanja v oblikovanju usode dežele. Za mlade ljudi je vzgoja sedanjost ali neposredna preteklost, to pa pomeni vsaj verjetnost, da bodo imeli nekateri med njimi manj predsodkov in bode torej bolj sprejemljivi za nove ideje kakor pa njihovi predniki. Skušal sem nakazati program parlamentarne reforme, ki bi — če bi jo opravili brez odlašanja — preprečila ohromitev zaradi dolgočasnosti in razočaranja. Jalovo je govoriti o majhnih pro-cedurnih spremembah ali o parlamentarnih komitejih po ameriškem vzorcu, ki bi samo ovirali izvršno oblast, člane parlamenta pa bi sproščali dolžnosti, da se pripravijo in spoznajo na svoje delo. Položaj terja splošno in popolno reformo, ki bo upoštevala načela javnosti in prisilila polfev-dalno skupnost, da bi se navzela delovnih navad demokracije. Jacqueline Kennedy, žena predsednika ZDA, se vrača v Belo hišo. Dlje časa je bila na zdravljenju po kirurškem posegu med zadnjim nesrečnim porodom glu&bu blihn%btvt> JGZE Sl\OJ Mlin stooki Nova pesniška zbirka ima vedno nekaj simpatičnega na sebi, Ce ne drugega, razodeva vsaj avtorjev pogum, da se s svojo pesniško zbirko predstavi javnosti. Ce gre za prvo zbirko neznanega avtorja, je izdaja toliko bolj dobrodošla, ker smo veseli. da imamo spet novega, ponavadi mladega pesnika. Seveda postane to zadovoljstvo še toliko večje, če nam je potem knjiga všeč, če je objavljena lirika taka, da nam seže do srca in če ob prebiranju pesmi čutimo neko pravo notranje zadovoljstvo. Za pesniško zbirko Jočeta Snoja «Mlin stooki», ki jo je v okusni opremi Janeza Bernika izdala založba Obzorja, vsekakor velja prva ugotovitev. Drobna knjižica pesmi, ki so razdeljene na dvanajst ne bistveno različnih ciklov, je prvenec mladega pesnika. Zato smo veseli novega predstavnika na slovenskem Parnasu, posebno še, ker je ta zbirka bila pripravljena že pred leti in je končno pes- "lllllllll" I■I■■■IH■I■II■IIIIIIIIIII■|III||||I||||||■|I■IM■|||||||||■||||■|||||■|■I||||■||||||||■||||||||||■||||||||||■|||■|||||||||||||||||■||■||||||||■|||■I||||||||■■■|■||■|I|■|||||,,|||||||■„|,|U|||■„,u,m,m,,Hlinil,I,,,,,,! V PONEDELJEK DRUGO ZASEDANJE^ VATIKANSKEGA KONCILA Kardinali, nadškof j e in škofje v velikem številu zbrani v Rimu Goriški nadškof član odbora za tisk - Vesoljnega cerkvenega zbora se bodo kot opazovalci udeleževali tudi predstavniki mnogih krščanskih cerkva VATIKAN, 27. — Nadškof Mar-tin Q’Connor, predsednik odbora za tisk pri koncilu, je imel danes dopoldne tiskovno konferenco, da je razložil strukturo in sestavo samega odbora. Sestavljajo ga predsednik, člani in tajnik, ki u-živa popolno avtonomijo. Predsednik prevzema popolno odgovornost za objavo vsakdanjih ko-munikejev. Člane (ki so vsi škofje) povabi predsednik, naj vstopijo v odbor, in sicer potem, ko so jih določile škofovske konference, ki predstavljajo glavne skupine dežel in posebne geografske predele. Tako so bili že določeni predstavnik za francosko jezikovno skupino, msgr. Andrea Pangrazio, goriiki nadškof, za italijansko, predstavnik za nemško, angleško in špansko jezikovno skupino, za afriški epi-skopat, za misijonski tisk, za vzhodne cerkve. y uradu za tisk bo poleg tajnika in njegovih sodelavcev delalo še sedem duhovnikov za sedem jezikovnih skupin. Uradno poročilo bo izšlo vsak dan. Omenjenih sedem duhovnikov bo vsak dan sledilo zasedanju. Dva bosta sestavila poročilo, pri čemer bosta uporabljala tudi žapiske ostalih petih. Poročila btrdo kratka. Za razlago, komentiranje in prirejanje teh poročil bh pri vsakem narodnostnem centru kak škof ali drug duhovnik časnikarjem na razpo. lago. , Danes je 'prispelo v Rim veliko število koncilskih očetov. Dopoldne je prispel, kardinal iz Mon-reala Leger ter kardinal James Cushing iz Bostona. Pozneje je prispel neki> španski kardinal z 20 škofi. Z letalom iz New Yorka pa je preko Amsterdama prispela skupina 111 ameriških škofov in nadškofov; med njimi je bil Pogled na množico koncilskih očetov v baziliki sv. Petra med zasedanjem .............................................................................................................................................i,...................... tudi Josef Ritter, kardinal Chicaga, pod vodstvom kardina. Ia iz Bordeauxa je proti večeru s posebnim letalom prispelo 78 francoskih koncilskih očetov. Nadškof iz Hue v Vietnamu Ngo Dinh Thuc (brat zloglasne gospodarice v Vietnamu) je pri-spel na letališče Fiumicino z navadnim letalom. Hotel se je izgubiti med občinstvo, toda neki časnikar ga je spoznal in ga začel spraševati o položaju v Vietnamu. Nadškof je dejal, da ne more in tudi noče .nič reči že zaradi tega, ker je že ves mesec iz domovine. Sicer pa je tiskovna konferenca gospe Ngo Dinh Nhu gotovo bila zadostna, je dejal. Na vprašanje, če se bo srečal z Ngo Dinh Nhu, je odgo-voril, da niti ne ve, če je v Rimu. «Vsak izmed naju je tam. kjer mora biti,» je zaključil. Dokaj razgibanosti povzroči skoraj vsak prihod kardinala Wy-szinskega v Rim. Tudi danes ga je na postaji Termini čakalo mno. go ljudi. Prišel je z 21 poljskimi škofi, Ze včeraj zvečer je prišlo 110 prelatov iz dežel Latinske Amerike. Sestavljen je že tudi zača-sen seznam predstavnikov cerkva in krščanskih skupnosti, ki se bodo udeležile koncila, Z letalom preko Pariza sta pri. šla iz Moskve opazovalca ruske pravoslavne cerkve Nikolaj An-finogenov ter Jakov Ilič. Medtem ko ga pri prvem zasedanju ni bilo, je sedaj prišel v Rim bolgarski eksarh, ki je bil na to mesto izvoljen 1. 1926 na predlog tedanjega tajnika za apostolske zadeve v Bolgariji msgr. Roncallija, poznejšega papeža. RASISTIČNO NASILJE Po 25 letih zakona se morata točiti V Juž. Afriki je mešana poroka v nasprotju z zakonom «proti nemorali» DURBAN, 27. List «Post» po-. Mož je bil močno ožgan po obra-roča, da je južnoafriški pravosod- zu, zaradi česar si, mu odstranili ni minister odločil, da se morata | }ey° °'<0- P* tudi sicer je bil po dva mešana zakonca — mož belec, žena črnka — kljub 25 letom zakona, šestim otrokom in več vnukom odreči nadaljnjemu skupnemu življenju. John De Lange, ki ima 67 let, ter Dora Benghu, stara 48 let, sta vložila priziv proti odločitvi, dp se morata ločiti. Minister pa je danes to odločitev potrdil, ker je mešani zakon v nasprotju z zakonom «proti nemorali». Po eksploziji v vasi Parete NEAPELJ, 27. — Antonio Mari-niello, lastnik tajne delavnice u-metnih ognjev, ki je v torek zjutraj eksplodirala v središču naselja Parete, zaradi česar se j® zrušilo pet hiš, 12 oseb pa je bilo mrtvih, je še vedno v hudem stanju v neapeljski bolnišnici «Dei Pellegrini», kjer ga stražijo kara-| binjerji. telesu hudo ranjen, zaradi česar se zdravniki še niso izrekli, da bi bil izven nevarnosti. Ker je njegovo zdravstveno stanje tako hudo, ga ustrezne oblasti še niso mogle zaslišati. Hkrati se je zvedelo, da so gasilci iz Caserte med nekim pregledom, ki so ga opravili na kraju nesieče v Parete, odkrili med ruševinami večjo količino še uporabnega razstreliva. V celoti gre za približno 40 kg smodnika in drugega podobnega materiala. To so našli v neki stenski omari v pritličju, kjer je še kos zida ostal pokoncu. Kaže, da je tu delala rakete Mariniellova žena Nunzia Tessitore, ki je med žrtvami nesreče, STRAH PRED ATENTATOM Vznemirjenje na dunajskem južnem kolodvoru SEUL, 27. —- Ministrstvo za zdravstvo Južne Koreje je sporočilo, da so odkrili nadaljnjih 20 primerov kolere, S tem se je število vseh primerov te bolezni dvignilo na 308. Bolezen je doslej terjala že 20 mrtvih. DUNAJ, 27. — Veliko vznemirjenje je zavladalo danes na dunajskem južnem kolodvoru, s katerega odvažajo vlaki proti Italiji, proti Balkanu in v vzhodne države. Neki železničar je našel sumljiv zavoj in vso postajo so izolirali. Potem pa se je izkazalo, da ne bo nič hudega. Telefonirali so podjetju, ki je bilo navedeno kot pošiljatelj. V zavoju je bila ura za taksi, ki jo je kak delavec navil, preden jo je spravil v zavoj. Profumo in Kcelcrjeva nimata pripomb k Dcnningovemu poročilu LONDON, 27. — Bivši britanski obrambni minister John Profumo in njegova žena bivša umetnica Valerie Hopson, ki sta se po *z-bruhu «škandala Profumo» umaknila v svoj dom na Škotskem, sta davi dala na znanje, aa nimata prav nič pripomniti k Dennmgove-mu poročilu, ki obravnava ta primer in da le zaradi tega ne marata sprejeti predstavnikov tiski, ki bi hoteli motit.: njun mir. Tudi Christine Keeler se ie po Poleg škode tudi človeške žrtve ciklona? PARIZ, 27. — Zadnji obračun škode, ki jo je na otoku Martini-que napravil ciklon «Edith», je sledeč: 30 odstotkov stanovanj je uričenih, poškodovanih je 60 odst. vozil, 90 odst, nasadov banan je uničenih, sladkorni trst je utrpel škodo v višini 50 odst,. Vsa vojska, ki je na otoku, je priskočila na pomoč ljudstvu. Po- Značilne izjave LIMA, 25. — Apostolski nuncij v Peruju Romolo Carboni je po kosilu, ki ga je priredil na čast predsednika republike, izrekel besede pohvale na račun politike predsednika republike. Ta govor je naletel na veliko pozornost v javnem mnenju, zlasti v tistih krogih, ki so vodili ostro polemiko proti nekaterim reformam, ki jih je predsednik predlagal. Gre zlasti za agrarno reformo in za način, kako naj se reforme izvedejo. Govor apostolskega nuncija pa je praktično zaključil kampanjo ob tožb opozicije proti sedanji vladi ter predsedniku republike. Opozicija je namreč očitala predsed niku, da simpatizira s «castriz-mom» in da uporablja podporo komunistov za realizacijo reform. S temi izjavami, je dejal neki perujski prelat, so dale katoliške oblasti jasno razumeti, da se tudi perujska cerkev ravna v duhu socialnega odpitja, ki ga je napovedal Janez XXIII. nik vendarle prodrl v javnost. Zadovoljni smo tudi, ker je Jože Snoj s svojo prvo zbirko pokazal, da ubira svoja pota in da se ni odločil za konvencionalno liriko. Kako bo brcvcem nova zbirka všeč, o tem pa bodo seveda sodili bravci sam i. Lahko pa ugotovimo, da je Snojeva lirika moderna lirika, sodobna in nekonvencionalna. Da kažejo avtorjeve pesmi nedvomno pesnikov talent za pesniško oblikovanje, njegovo prizadevanje za pristen pesniški izraz in za lastno osebno noto, bo ob prebiranju pesmi vsakomur več ali manj jasno. Vendar pa je treba le pristaviti, da kažejo Snojeve pesmi dobršno mero neizšči-ščenosti, da"je med njimi mnogo takih, ki bodo odpadle in bo njegova lirika z leti verjetno povsem drugačna. Snojeva lirika je nedvomno težko dojemljiva, mnogo bolj razumska kot čustvena, čeprav sta ji ljubezen in narava poglavitna motiva. Pri teh pesmih si moramo odmisliti še mursikaj zunanjega, formalnega in marsikatere samo na zunaj lepe besede, da pridemo do pravega jedra. Včasih pa se brav-cu tega ne bo posrečilo najti in ne razumeti smisla sicer lepo ubranih besed. Čeprav so torej Snojeve pesmi bolj miselne kot čustvene, čeprav morda metafore ni so najbolj izvirne in pesnikove misli vse preveč zastrte, je vendar njegova lirika, izraz današnjega česa in današnjega človeka. Seveda je zato vprašanje, če se bo taka, kot jo danes predstavljajo mladi liriki, tudi obdržala. Toda to že presega okvir poročila o Snojevi zbirki. Ob njej si želimo, da bi bile tudi Snojeve pesmi v bodoče bolj jasne, razumljive vsakomur in bolj dostopne današnjemu človeku. Kajti pesnikovunje končno vendarle ni samo sebi namen. Za konec pa še besedo o avtorju. Snoj je doma iz Maribora, kjer se je rodil leta 1934. Vojna ga je zanesla na Dolenjsko, šolanje v Ljubljano, kjer je študiral slavistiko. Njegovo ime srečamo pogosto v kulturnih rubrikah naših dnevnikov. Kot pesnik se je začel oglašati v Besedi, Reviji 57, v Novih obzorjih in Naših razgledih. Pričujočo zbirko «Mlin stooki» pa je pripravil že leta 1958. Sl. Ru. Charlic Chaplin ne mara strelišča ŽENEVA, 27. — Po približno sedmih letih sodnih obravnavanj in postopkov, je Charlie Chaplin vendarle od občine Vevey dobil formalno obljubo, da se bo kaj ukrenilo, da bi se ropot in grmenje, ki prihaja z bližnjega strelišča v Gilamontu, ublažilo. Znani umetnik, ki živi blizu kraja Vevey, je v lastnem ter v imenu krajevnega prebivalstva začel že leta 1956 akcijo proti občinski u-pravi v Veveyju, ker da ga streljanje na bližnjem strelišču moti pri delu in da to streljanje kali tudi mir in kvari živce prebivalcev, predvsem otrok, ki žive V bližini strelišča. i3or-ebno, da veli* to ob sobotah in nedeljah. Po dolgih pogajanjih je občinska uprava sklenila rrpraviti, kar j* v njenih močeh, da bi se temu odpomoglo in obljubila, da bo streljanje v nekaterih dneh tedna prepovedano. Z druge strani pa je tudi neka ustanova izjavil*, da je pripravljena sodelovati Prl stroških za morebitno premestitev strelišča. vozi bil Z avtobusa izginila vreča s 4 milijoni R1ETI. 27. — Avtobus, ki na progi Rieti-Avezzano, je okraden. Nekdo je z avtobusa odnesel poštno vrečo s štirimi milijoni lir in vrednostnimi papiri1* katerih vrednost še ni znana. Do kraje je prišlo v samem središču mesta. Avtobus bi bil moral odpotovati, ko se je sprevodnik zavedel, da je poštna vreča izginil*-Sprevodnik je bil položil vrečo v avtobus in stopil v bližnji bar n» skodelico kave. Ko se je vrnil» vreče ni bilo več. Iz prvih zašli; ševanj st je zvedelo, da je neki potnik opazil nekega približno 35 let starega moškega, kako je stopil z avtobusa in imel pod dežnim plaščem večji zavoj. trjuie se vest, da manjka 20 oseb. imimimiii!iiiiiiii»HHmlilillimiil!iminm!illHtlllliMi!lliilliniliiiiiulllllllllMliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllH>||l',*>' Novo sredstvo proti raku ? DUNAJ, 27 — Kaže, da so na staja v neki dejavnosti bakterij, I uranjena, pa čeprav so ria tem higienskem inštitutu graškega vse- ki jih v določeni obliki prepari- področju bili v zadnjih mesecih rane vbrizgajo skozi krvno žilo | doseženi veliki uspehi. učilišča našli neko sredstvo proti raku. Gre za «Stamm 55» in je to neki «cloridium butyricum». Gre za vrsto bakterij, k izločajo trose in ki injicirane v organizem uničujejo rakaste tvorbe. Poskusi, ki so jih napravili na živalih, so vsi uspeli. Po injekciji se rakasta masa zmehča, zvodeni in jo nato organizem v glavnem nasvetu svojih pravnih svetnikov ia*' Pa i° tkivo vsrka, vzdržala vsakega komentarja. i Osnovni princip te metode ob- v organizem Tu same najdejo pot do obolenja, kjer se razvijejo in naglo množe in med tem razmnoževalnim procesom uničijo rakasto tvorbo. Najbolj učinkovita vrsta bakterij je prav vrsta, ki nosi naslov «Stamm 56», ki sta jo odkrila prof. Moše in njegova žena. Teoretično bi se ta način zdravljenja mogel uporabiti tudi pri človeku, toda za sedaj bi praktična uporaba tega sredstva bila pre- Pn proučevanju prof. Mošeja tri njegove gospe so sodelovali tud' nemški in ameriški strokovnjaki* kot n. pr. dr. Gericke, direktor laboratorija za rakasta obolenj* pri «Farbwerke Hoechst» v Nemčiji, ter dr. Boxer, direktor laboratorija za rak v Rahwayu, ki st* v svojih poročilih na mednarodnem kongresu za kemično terapil0 v Stuttgartu povsem potrdil* pozitivne rezultate poskusov. primorski dnevnik OB ZAKLJUČKU KONFERENCE PUEWASH V DUBROVNIKU Znanstveniki vsega sveta v borbi Pozdravne misli najvišjih jugoslovanskih predstavnikov Vloga in pomen neangažiranih dežel v okviru pugvaškega Vihanja - Ugodnejše vzdušje po moskovskem sporazumu Po dobrem tednu intenzivnega OPla se ie nred rlnp-vi v rìnhmir. za mir ., se je pred dnevi v Dubrov-'ku končala 11. mednarodna Konferenca Pugvvash o znanosti 'n vprašanjih sodobnega sveta. '•'re za izredno pomembno in važ- 0 mednarodno srečanje znanstvenikov številnih držav, v kolikor je osnovni namen dela teh konferenc predvsem v iskanju poti n možnosti za zagotovitev svetovnega miru, kot brezpogojnega ,‘^enta vsega bodočega razvoja Konference Pugwash v Dubrov-pKtf so se udeležili znanstveniki z SZ, ZDA, Velike Britanije, Jugoslavije, Avstrije, Avstralije, »0‘gije, Brazilije, CSR, Italije in jVnoSih drugih dežel. Predstavlja- 1 so jih znanstveniki svetovnega ,*0vesa, kot n. pr. Blagonravov Tupoljev iz SZ, Szilard in “Or>K iz. ZDA sir Coekroft in Po-JT.el iz V. Britanije, Arnaldi iz Ita-"Je. pa še zastopniki UNESCO in ■vetovne zdravstvene organizacije ter mnogi drugi. , , O’Oferenco je prvi pozdravil jugoslovanski podpredsednik Ran-*ovič, ki je udeležencem izrazil dobrodošlico in željo, da bi s polirà delom kar največ prispe-k zagotovitvi miru in nadalj-"lega razvoja prijateljskega ter enakopravnega sodelovanja med erodi, v kolikor je prav to bistve-jh Pogoj za resnični napredek človeštva. Svoje pozdrave je konferenci Poslal tudi ameriški predsednik Kennedy. Od udeležencev konference sa-me je prvi spregovoril in konferenco pozdravil predsednik orga-Otzaoijskega odbora in vodju jugoslovanske skupine Pugwash, Profesor Ivan Supek. Orisal je | oajprej zgodovino pugvaškega gi-Danla in podčrtal dejstvo, da so znanstveniki že takrat, ko so odnosi med državami naj-siabši, znali poiskati skupen je-21k. Nadalje je v svojem govo-rui kot predstavnik ene od ne-sngažiramh dežel, izrazil prepričanje, da bodo znanstveniki teh dežel na konferenci odigrali zelo pomembno vlogo, o Predstavnik zveznega ,v,izvršnega sveta, Avflp liump, pa se je v, svojem govoru dotaknil moskovskega sporazuma in v zvezi 5.,ni‘m poudaril, da so bili z njim tudi za nadaljnje delo PUgvaške konference ustvarjeni ““Bài jn spodbudnejši pogoji. O-menil je v svojem govoru tudi “rezatomske cone, nadalje velikanske dosežke znanosti in vpliv, Jih ti imajo na družbo ter njen razvoj. O jugoslovanski znano-stl je izjavil, da ta nikoli ni bila aama sebi namen, da se nikoli *n ukvarjala z vojaškimi, hegemo-matičnimi in kakršnimi si bodi napadalnimi nameni, .Kazen prvega dne in ob zaključku, ko so udeleženci ikonfe-rence skupno zasedali, je vse o-atalo njeno delo potekalo v ok-'r.’ru posameznih skupin. Refera-t'i ki so jih na teh, tako skup* £**'• kot ločenih, zasedanjih ime-1 Posamezni znanstveniki so bili nadvse tehtni in važni. Tako je Prvi dan bral svoj referat sovjet-ski akademik A. Kirilin, in sicer 0 «Poti k splošni in popolni razorožitvi», Za njim ameriški profe-sor Franklyn Long o «Prvih korakih k splošni in popolni razorožitvi». Oba delegata sta da-•iravno nista povedala nič konkretnega kar zadeva samo delo Konference, ki je po pravilih bilo tajno — poudarila njeno korist-"ost, pomen in plodnost. Tudi profesor Supek, jugoslovanski de-®8at, je bil v svoji igjavi za tisk Poln optimizma, češ «konferenca Se je začela v zelo ugodnem vzdušju». Istega dne popoldne so bili na ''rsti referati Francoza Pierra uubar)a ((q posledicah širjenja "oklearnih orožij», Poljaka Leo-Polda Infelda «O brezatomskih c°nah v centralni Evropi» in Ni- zozemca H. A. Tolhoeka «Nekaj misli o brezatomskih conah v Evropi». Na zadnjem skupnem zasedanju je predaval profesor Supek «O vlogi neangažiranih držav pri razorožitvi in svetovni varnosti», za njim pa nobelovec sir John Coekroft «O poskusih z nuklearnimi bombami». Profesor Supek je v pogovoru z nekim dopisnikom izrazil mnenje, da predstavlja dubrovniška konferenca nekakšen mejnik v pu-gvaškem gibanju, in to zaradi tega, ker se je udeležilo mnogo večje število držav kot kdajkoli poprej. Glede vloge neangažiranih držav je rekel, da se mu zdi, da bodo prav te, ki bodo pospešile razorožitev in v tej smeri tudi storile določene konkretne korake. Omenil je nadalje, da se je že na komiteju osemnajstorice v Ženevi pokazalo, kako važna je vloga ne-zndeva ma. Končno je poudaril: «Pre- pričan sem, da bo le prišel čas, ko bo prepoved nuklearnih poizkusov postala univerzalno načelo, ki ga bodo vsi spoštovali. Ko j se veiika večina narodov, odloči za nek ukrep, potem postane ta za vse človeštvo absoluten im perativ.» Pri tem pa gre vsekakor upoštevati, da se je število neangažiranih dežel, ki so do- • sledno proti vojni in za miro- , ljubno mednarodno sodelovanje, j ob vsestranskem spoštovanju dr- , žavne suverenosti in enakopravnosti, da se je to število že moč- , no dvignilo, tako da sta tudi v : okviru OZN njihova vloga in pomen čedalje večja in odločilnejša. Vsaka nova Pugwash konferenca pomeni obrnem nov prispevek k utrditvi svetovnega miru, kar zagotovo predstavlja tudi I najboljšo legitimacijo vrednosti [ In pomena pugwashkega gibanja j samega. Ta, ki je bila pravkar j angažiranih, posebno kar zndeva zaključena v Dubrovniku] pa se . možnosti zbliževanja nasprotnih ; bo nedvomno uvrstila med tiste, si stališč, vnašanja pomirjujoče- * ki po svojem pomenu za napre- ga duha v napeto atmosfero, kakor tudi glede moralnega pritiska, v smislu, da se na vsak način poiščejo možnosti sporazu- dek in razvoj človeštva sodijo n« prvo mesto med tovrstnimi pozitivnimi mednarodnimi manifestacijami v prid miru. Sovjetski strckovnjalii v Sredozemlju t—~— Kako so nas tale rude bo povedalo morje ? Odkrili so tudi, da je Sredozemsko morje globlje Na potovanju po Dolomitih bomo naleteli tudi na lepo speljane okljuke na cesti, ki vodi iz Tridenta Bondone llllllllll1lllllinillllllllMllllllltmiillllllllllllllllllllllllll||nil||||||||MIIII|l|||ltmilfHllllllfllllllllllllllllllHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIUIimtlllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIII|||||||||||||||MII1UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||iiii|||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||||mm||,||ln| IZ DEŽELE NARAVNIH LEPOT IN MODERNEGA TURIZMA Cesto na Bondone prej očistijo snega kotpa{ ulice v mestu 'Iridcntinska je lepa in privlačna ta ko poleti, kot pozimi. Na gornji sliki pašniki pod goro Tre Cim g, spodaj smučišča na Vaneze Po svoji nadmorski višini — 194 m — nima Trident (Trento) še nič gorskega. In vendar je malo krajev, kjer bi bilo mogoče v tako kratkem času in z udobnimi sredstvi doseči gorski svet, kot je to mogoče prav v Tridentu. Mesto samo leži v razširjeni dolini Adiže in je na vseh straneh obdano s hribi,, ki se kar hitro dvigajo v višino nad 2000 m. Hrib, ki je mestu najbližji ter najbolj opremljen tako za poletno kot za zimsko sezono, je Bondone, zahodno od mesta. S ceste, ki vodi čez Adižo mimo karakterističnega Dos Trento proti Toblinu (in potem naprej proti Gardskemu jezeru ali pa na sever proti Madonna di Campiglio), se že po 2 km odcepi cesta na levo v hrib. Cesta je lepa In povsod se avtobus lahko sreča z drugim avtobusom. Ves čas se odpira lep razgled na Trident jn okolico. V višini blizu 600 m prispemo v vas Sardagna, ki je še ohfanila znamenja preprostega kraja, kjer so živeli ljudje, katerih miselnost in dejavnost še ni bila u-smerjena v tolikšni meri ,v turizem, ki je za mnoge postal glavna pridobitniška panoga." Nekaj minut od Sardegne • je krasna, razgledna točka Sasso alto. Namesto, da smo se.YOz.ili več kilometrov po cesti, bi lahko iz Trenta prišli semkaj tudi v treh minutah z žičnico. Žičnica deluje dobra tri leta (prejšnja je bila uničena po bombardiranju med vojno), Speljana je zelo drzno brez vsake vmesne podpore iz mesta čez Adižo naravnost na visoko skalo, kamor se je vgnez-dil moderen hotel ter tako pokvaril naravno silhueto skalnatega hriba nad mestom, V bližini hotela si obiskovalci lahko ogledajo tri velike rjave medvede, ki pa seveda ne predstavljajo tukajšnje favne. Od Sardegne se cesta v zelenju vzpenja vedno više do kra- r®na jim ne diši. raje imajo tekočo ali pa celo samo vodo. ~ele 3. do 4. dan svinje popolnoma prenehajo jesti. V tem ča-au jim poraste telesna toplota 2* 41 in nekaj desetin stopinj C. “rza bolnih svinj je dokaj žalostna. Ukrivljenega hrbta in povešene glave stopajo bojne svi-"i* .ob polnem koritu. Večkrat opažamo kot enega od prvih znakov tudi ■ bruhanje. Zaradi 'Petja očesnih veznic imajo bot- Prašiči oči krmežljave. V za-ctku bolezni opažamo pri svi-jtjah trdo in zapečeno blato, po-^'eJe pa nastopi driska z zelo smrdečim blatom. Po telesu, posebno na potrebušju, se pojavijo v koži majhna pikčasta krva-enja. Prav zaradi teh krvavenj ^Kateri laiki zamenjajo svinj-o kugo za svinjsko rdečico. , azhke med enim in drugim obožujem so pa tako jasne, da bi e smelo biti dvomov pri izreku otagnoze. Potek bolezni je pri svinjski kugi različen, zato tudi razlikujemo štiri oblike obole- nja; perakutno, akutno, subakut-no in pa kronično. Pri perakutni obliki svinja kar pogine, ne da bi poprej opazili kakršenkoli znak obolenja. Pri akutni obliki pa pogine dva do tri dni po pojavu prvih znakov, zlasti še kožnih krvavitev na plečih, Oči svinje so krmežljave. Pojavi se tudi driska, ki je včasih tudi krvava. Pri subakutni obliki pa opažamo, poleg drugih znakov, v glavnem zaprtje, kateremu sledi smrdeča driska in pa bruhanje. Bolezen od 10 do 30 dni ter se konča v 30 do 70 odst. s poginom. Subakutna oblika se večkrat spremeni tudi v kronično. Pri tej obliki obolenja opažamo, da je koža obolele svinje umazano rumene barve ter sem pa tja nekoliko nagubana. Po koži opažamo večkrat tudi ranice, pokrite z malimi krastami. Kljub temu, da pri tovrstnem obolenju apetit ostane nespremenjen, bolne živali zelo zaostanejo v rasti. Svinjska kuga je naj hujše o-bolenje prašičev in zlasti še pri nas, kjer se vsako toliko najavlja v akutni ali celo perakutni obliki. Obolenje pa se ne prenaša s tako naglico kot pri slinavki— parkljevki, ampak se širi počasneje. Največkrat zanesemo v hlev z nakupom novega na videz zdravega prašiča a z boleznijo v inkubacijskem štadiju. Svinjska kuga se prenaša največ že z dotikom Pri tem igrajo veliko vlogo osebe, ki živijo v dotiku s prašiči, pa tudi razni pre-kupci. ki hodijo iz hleva v hlev. V primeru, da nam je zbolel prašič, ni rečeno, da bodo zboleli tudi ostali. Le paziti moramo, da ne pridejo v dotiko z bolnim ali pa da ne pridejo odpadki bol. nih v dotiko z zdravimi. Seveda bomo v takih primerih zdrave prašiče cepili proti obolenju, bodisi z zdravilnim cepljenjem (imunost nastopi takoj, a traja le tri tedne), bodisi z navadnim cepljenjem (imunost nastopi šele po treh tednih in traja samo nekaj mesecev, povrhu je še tako šibka, da se tovrstno cepljenje skoro ne izvaja). Proti svinjski kugi — razen zdravilnega cepljenja — ne poznamo nobenega kemičnega pripomočka. Bolezen lahko zanesemo tudi z nakupom salam, ki so bile izdelane iz mesa zasilno zaklanih prašičev ali pa drugih delov, ki so bili na kakršenkoli način preparirani za človeško prehrano. Prav zaradi tega naj meso zasilno zaklanih prašičev ostane v okuženih dvorcih ter naj se prodaja ljudem v vasi s priporočilom, naj ga dobro prekuhajo ali pa prepečejo. Sveže kakor tudi soljeno in prekajeno meso je vedno nevarno za prenos bolezni v neokužena dvorišča in kraje. Virus — kužilo je zelo nevarno in lahko voda, v kateri je gospodinja oprala bodisi sveže, bodisi prekajeno meso in ki jo je vlila v pomije, okuži svinje. Ta način prenosa in širjenja svinjske kuge je pri nas zelo pogost. Razen z mesom se bolezen širi z vsemi predmeti, ki so prišli v dotiko z bolnimi svinjami. Bolne svinja izločajo kužilo z blatom in sečjo. Zato moramo hleve, v katerih smo imeli za kugo bolne svinje, temeljito razkužiti in take hleve nekoliko tednov pustiti prazne. Bolezen ni pri nas močno razširjena. To pa zato, ker živijo prašiči v hlevih. Tam pa. kjer prašiči živijo v čredah na pašnikih je huje. V tistih krajih se bolezen da zatreti samo z vsakoletnim cepljenjem, ki pa ni zelo učinkovito in je tudi zelo drago. ja Candirai, kjer pravzaprav ni opaziti ničesar, kar ne bi bilo novo, zgrajeno pred kratkim in kar ne bi spominjalo na turizem; poleg večjih ali manjših gostišč same prijetne letoviščar-ske hišice. Tu smo v višini blizu 1000 m. Treba se je vzpeti še 300 m, pa smo dosegli Vaneze. Do tu čistijo cesto tudi pozimi in meščani Tridenta se skoraj jezijo, ko poudarjajo, da občina pozimi bolj skrbi za čiščenje ceste na Bodnone kot pa za odstranjevanje snega z mestnih ulic. Cesto počistijo v vsej širini, tako da je možno srečanje avtomobilov. > Vaneze so izhodiščna točka za prve žičnice (sedežnice) v vse smeri. Kjer se nekatere nehajo, se prično druge in tako je mogoče doseči vse tri vrhove proti jugu do višine 2096 m. Od tu se tudi pričenja obsežno smučišče, dolgo in. široko več kilometrov, s svojimi višinami‘in strminami là Zahtevne smučarje rn tekmovalce (tukaj so znane-tekme «3 tre»), kakor tudi s položnimi pfarij-avami, po katerih se lahko spusti vsak začetnik. Za smučarje — naj bodo navadni smučarji, ki se smučajo za svojo osebno zabavo, ali pa tekmovalči, ki morajo mnogo trenirati — je pač' problem vračanja nà višino, od koder se je smučanje pričelo, Ce gre za več kilometrov dolgo in zraven še /zelo strmo, progo, potem postane jasno, da se„ smučar v istem dnevu ne bo tako rad vračal tja gòr, od koder se je pred nekaj minutanti spustil a je v tem času prevbzil več kilometrov in je prispet več, sto metrov niže. V ferii pogledu je na Bondonu odlično poskrbljepo, saj je ves ogromni prostor «ar ■'■preprečen s sedežnicami in vlečnicami. Razumljivo je, da vsaka vožnja nekaj stane in da je i dnevni strošek ob večkratni u-porabi teh prevoznih sredstev znaten. Toda za tiste, ki prihajajo semkaj pogosto, so uvedli ugodnost sezonskega abonmaja: za 15.C00 lir je možno dobiti legitimacijo, s katero se lahko abonent vozi vso sezono po vseh žičnicah na Bondonu, kolikor hoče. In če je količkaj «priden», potem «spravi noter» teh petnajst tisoč. . Seveda se pa zimskemu športniku in turistu ni treba bati, da bo tu našel samo sneg, prenočišče in še žičnice. Lahko se pripelje v navadni obleki pa se bo tu prelevil v smučarja in nabavil si bo lahko karkšnekoli smuči, In če kdo še nikoli ni bil na smučeh, se bo lahko vpisal v smučarsko šolo in pričel bo smučarsko abecedo pod strokovnim vodstvom smučarskega učitelja. Vaneze pa niso končna postaja ceste Pa Bondone. Asfaltirana cesta se v ovinkih vzpenja še 300 m do Vasona. Tu je lep hotel, cesta pa vodi še naprej do Viotte in botaničnega vrta. Na Vasonu je postala za sedežnico na vrh Palon. Tu v višini 2095 m je gostišče (bar), ki sicer, upravičeno nosi ime «Al Sole» (ima tudi šest ležišč v treh sobah), vendar pa prav nesramno kvari vrh hriba s svojo kockasto zgradbo. Tudi postaja žičnice bi lahko bila nekaj metrov pod vrhom. Res pa je, da je razgled s tega vrha vreden, da človek pride semkaj (zlasti še, ko mu je treba napraviti peš le nekaj korakov!). Na južno stran je hrib strmo odsekan, proti, .Vasiptu ,pa. .bi se člpvek najraje vrnil poš ter po poti nabiral maline,#, ki jih ne manjka. Kar precejšnjega prizadevanja je treba, če hoče kdo ugotoviti imena vseh — ali vsaj večine —, vrhov, ki jih vidi s Palona. Pogled Je posebno vabljiv na sever, oA Adgmella z njegovim iedenikorn in Presa-nelle do mogočne skupipe Brent-skih Dolomitov. Kar blizu nasproti' pa je Paganella, ki prav tako kaže na južnovzhodno stran •svojo visoko steno, (na severni strani pa je prijetna planina s pašniki in gozdovi). V bližini, kot nekako nadaljevanje hrbta, na katerem je sam Palon, pa vabijo na zahodu še trije dvatisoč-metrski vrhovi: Cima Verde, Dos d’Abratno in Cornetto. Kdor je, iz kakršnega koli razloga pripotoval v Trident, naj ne opusti priložnosti, da ng bi napravil še 20 km po lepi cesti do Vasona in se od tu še vzpel z žičnico na Palon. Kdor bi se pa kdaj odločil za počitnice — zimske ali poletne -- na Bondonu, pa najbrž tega tudi ne bo obžaloval. R. R Sovjetski oceanografi računajo, da jim bo morda morsko dno od-i krilo prirodne zakone, ki so via- j dali v dobi formiranja rud in j rudnin. Do tega sklepa so jih privedli rezultati odprave v Sredozemlju, v katerih so letošnje po-j letje poleg oceanografov sodelovali tudi strokovnjaki z inštituta za geologijo pri moskovskem vseučilišču. Poudarjajoč, da človeštvo danes manj ve o morskem dnu kot o površini Lune, znanstveniki izražajo prepričanje, da bo prej morsko dno kot pa kopno dalo znanosti neke podatke za spoznavanje teh zakonov, ker je na morskem dnu «vse odkrito». Oceanograf Nikolaj Sisojev je spregovoril tisku o prvi sovjetski specializiran' odpravi, katere namen je bil, iskanje rud na morskem dnu it; proučevanje zakonov, po katerih so te rude nastale. Iz tega razgovora zvemo : Skupina desetih sovjetskih znanstvenikov je z majhno ladjo odplula v Sredozemlje in njena naloga je bila, poskušati ugotoviti delovanje potresov in vulkanskih izbruhov pri formiranju rud v morju. Geofizikalna raziskovanja ter dviganje vzorcev sesedlin z morskega dna so bila izvršena v vodah Santorinske-! ga otočja v južnem delu Egej-j skega morja. Ti otoki so bili na-I menoma izbrani, kajti oni pred-l stavljajo rob žrela nekdanjega • ogromnega vulkana, s' katerim | grški znanstveniki povezujejo tudi legendo o potopljeni celini — Atlantidi. Posebno pozornost znanstvenikov ie pritegnil otok v središču tega vulkanskega o-broča. Tu so ugotovili, da vode z velikim odstotkom železa bruhajo iz morskih globin ob vznožju tega malega otoka. Na istem področju so našli tudi vzorec blata ali bolje sesedlin z velikim odstotkom železa in še večjim odstotKom mangana, ki so ga tu našli kar do presenetljive količine 35 odstotkov. Pri tem raziskovanju je sovjet- j ska znanstvena odprava prišla • tudi do ugotovitve, da aglome-1 racija rud v področju Santorin-skih otokov izhaja od vulkan-" skih izbruhov. Ob tej ugotovitvi ,so člani odprave napravili nov poskus"." zbrali so Ivzorce sesed-lin z dna morja v bližini Vezuva, Etne in še manjšega vulkana Strombolija. Dokončni rezultati tega poskusa še niso znani, ker se vzorci šele preiskujejo. Prof. Sisajev r;a je glede tega rekel, da če bodo tudi ti vzorci ustrezali pričakovanju in dali vsaj približno tolikšne količine rudnin, kot one v okolici San-torinskih otokov, bi to pravilo moralo veljati za ves naš planet, in to glede na dejstvo, da je v daljni preteklosti bil pretežen del našega planeta pod oceanskimi vodami. Med svojimi raziskovanji so člani sovjetske odprave hkrati ugotovili novo največjo globino Sredozemskega morja. Izkazalo se je, da je ta 100 metrov večja, kot se je računalo doslej. Ta globina, ki znaša 5100 i metrov, je bila ugotovljena s pomočjo nove sovjetske naprave, ki, po trditvah strokovnjakov, zagotavlja približno desetkrat večjo točnost v merjenju globine kot katerakoli druga merilna naprava, ki se uporablja v ta namen. Filatelija Ivan Meštrovič v znamkah Z današnjim dnem bo Skupnost jug. pošt izdala serijo 4 znamk, posvečenih velikemu jug. kiparju Ivanu Meštroviču (1883 do 1962) Na znamkah so reproducirane štiri umetnikove skulpture, katerih tri so v beograjskem Narodnem muzeju, ena pa v velikem parku v Chichagu. O-snutke za znamke je izdelal slovenski slikar Božidar Jakac, gravure po risbah pa Stanimir Babič, Tanasije Krnjajič in Velibor Cvetkovič. Vrednost znamk je 100. 65, 50 in 25 dinarjev. Prva predstavlja «Indijanca na konju», druga glavo Kraljeviča Marka, tretja «Spomin» četrta, pa «Mater». Prva znamka je v zelenkasto črni barvi, druga je črno zelena, tretja temno olivno zelena, četrta pa črno rjava. Njih naklada pa je sledeča: prva in druga: 250 tisoč; tretja 500 tisoč, četrta pa 1 milijon kosov. V zvezi s to izdajo bo pošta izdala tudi dva ovitka prvega dne, ki pa ne bosta v prodaji na poštah, pač pa v poslovalnicah «Jugofi-latelije». PRKJKIJ SMO Ludvik Askenazy: «PASJE ŽIVLJENJE», prevedla Zdenka Skerlj-Jer-manova, ilustriral Ota Janeček, ledala Mladinska knjiga, 1963. Dr. D. R. IIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIIIIIIllllIMMIIIIMIMIimillllllllllimillllllllttllllliiHtiiiiiiiiltiiiiiiiioiillilllMIIMIIIIIIIIIIimillllMIIIIIIIIIMIIIIIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIim OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ugodno boste rešili neki zapleten in nev-šečen primer. Skušajte obvladovati svojo preveliko čustvenost. BIK (od 21.4. do 20.5.) Dokazali boste svoj izredni praktični smisel. Obstaja nevarnost, da vaša dobra volja ne bo dovolj upoštevana. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Kar najhitreje skušajte uresničiti nekatere svoje zares dobre zamisli. S svojo duhovno uravnovešanostjo boste z zadostno skrbjo obravnavali neki nenavadno delikaten primer spora. RAK (od 23.6. do 22.7.) Primerneje bo, da se ne lotite določenega preveč tveganega dela. Posvetili se boste nekaterim vprašanjem vzgojnega značaja. LEV (od 23.7. do 22.8.) Pri izpolnjevanju svojega načrta boste naleteli na nekatere manjše te- žave. Odkritosrčnost bo še vedno vaše najboljše sredstvo za dosego uspehu. . DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne Izgubljajte časa z nepomembnimi posameznostmi in se močneje zavedajte svojih pravic. Neko novo prijateljstvo bo za vas postalo Izredno važno. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Na nekem vam dobro znanem področju lahko pričakujete lep u-speh. V važni diskusiji boste brezpogojno uveljavili svoje stališče. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.) 1.) Znatno se bo izboljšalo vaše finančno stanje. V splošnem bodite bolj previdni, zakaj prevelika drz- nost vam utegne izpodmakniti tla. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zelo ugodni pogoji za one, ki mnogo potujejo. Za uresničitev določenega načrta, je potrebno, da trenutno srečo, ki se vam nudi, izkoristite do konca. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Otresite se v svojem poslovanju lahkomiselnosti in pretirane živčnosti. Ognile se temu, da bi v družini načeli brezplodne) razpravljati o vprašanjih, ki niso najvažnejša. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Obstajajo zelo etebri pogoji, da v nekem važnem poslu dosežete kar lep uspeh. Uspeli boste uveljaviti neko svojo idejo. RIBI (od 20.1. do 20.3.) Napredovanje za one, ki so zaposleni v velikih delovnih kolektivih. Pazite, vaša prevelika družabnost, bi utegnila škoditi družinskemu miru. SOBOTA, 28. SEPTEMBRA 1963 Radio Trst A 7.00; Koledar; 7.3U: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Naš juke-box; 12.15: Za naše ženč; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 14.40: «The McGuire Sisters»; 15.00: Mali koncert; 15.30; «Tat v hiši», drama v 4 dejanjih; 17.00: Operne uverture; 17.20: Vatikanski koncil; 17.30: Pesem in ples; 18.15: Umetnost, književnost m prireditve; 18.30: Skladbe tržaških skladateljev; 19.00: Klavirske interpretacije; 19.15: Na počitnicah; nato Karakteristični ansambli; 20.00: Športna tribuna; 20.45: «Emil Adamič», iz Ljubljane; 21.00; Vabilo na ples; 22.00: Menotti; Koncert za klavir in orkester; nato Glasba v polmraku; 23.00: Iz galerije jazza. 10.00: Operna antologija; 10.30: Resničnost fantazije; 11.00; Sprehod skozi čas; 11.30: Koncert; 14.55: Vreme na ital. morjih; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti: 12.05: Zabavna glasba; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Domači napevi; 15.15: Likovna umetnost; 15.30: 13.30: Zabavna glasba; 14.05: Jug Ital. pesmi in plesi; 15.45; Jutrišnji šport; 16.00: Oddaja za bolnike; 16 30: Sredozemske igre; 16.45: Valčki; 17.25: Izžrebanje loterije; 17.30: Koncert za mladino; 18.55: Judovski praznik Kippur; 20.25: R. Brignetti: «La vela»; 21.30: Ital. melodije; 22.30: Vatikanski koncil. /A program 8.00; Jutranja glasba; ,8.35: Armando Romeo; 9.00: Ital. pentagram; 9.15; Ritem in fantazija; 10.35:# Nove italijanske pesmi; 11.00: Vesela glasba; 12.00: Orkestri; 14.00: Pevci; 14.45. Glasbeni kotiček: 15.15: Najnovejše plošče: 15.35: Koncert v minia- operni pevci; 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: lz baleta «Gajane»; 16.00: Vsak dan za vas: 17.05: Gremo v kino; 17.50: Zabavni intermezzo; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Skladbice za kratek čas; 18.45: Novo v znanosti; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00; Po domače: 20.20; E. Dur-bridge; Primer za Paula Templa; 20.60: Ples; 22.15: Oddaja za izseljence. Ital. televizija 15.00: Sredozemske igre; 18.00: Program za najmlajše; 19.00; TV dnevnik; 19.20: TV priredba: «Una ragazza per la domenica»; 19.45: Sedem dm v parlamentu; 12 00- Plnščp' io os- T-piio turi; 16.00: Rapsodija; 16.50: Plesna #,hedem„ dni v parlamentu; ran 13Ì5 Oneret?,f5nrnvrai, glasba; 17"35: žrebanje loterije: 20.1«: Sport; 20.30: Dnevnik; 21.05: ran, JJ.lo. Operetni program, 17 »n- sredn»em«W» i««»- ioni- «Ma a encik lonedi m Panelli»- stran; ij.ia: operetni program; 13.40; Domači glasbeniki: 14.05: Prisluhnimo jim; 14.40: Dantejeve: «Vice». Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL, 7.15: Glasba za dobro Jutro; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13 40: Popevke in ritmi; 14.30: Zabavna glasba; 15.30: Beneški fantje; 16.00: Izbrali ste...; 16.30; Dogodki in odmevi; 16 45: Album klasikov; 17.00: Srečanje med notami; 17.40: Jazzovski koektail; 18.00: Prenos RL: 19.00; Poje Nino Robič; 19.30: Prenos RL; 22.16: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme np ita., morjih; 8.20; Naš jutranji pozritav; 8.50: Strani iz albuma; 9.15: Pesmi; 17.40: Sredozemske igre: 19 30: Prijeten večer; 20.35: Mascnsm: «Cavallerìa rusticana»; 21.35: Konferenca o prometu. lil. program 18.30: Gospodarska rubrika" 18.40: Prejeli smo; 19.15: Nemška kultura; 19.30: Vsakovečerm koncert; 20.40: Vivaldi in Corelli" 21.20. Pesnik Elio Pagliarannr 21.30: Simfonični koncert. Slovenija 4.00: Dobro Jutro; 6.30: Napotki za turiste; 8.05; Poštarček; 8.35; Sovjetska in češka glasba; 8.55-Radijska šola; 9.25; Klavirske skladbice Slavka Osterca; 9.32; Šostakovič: Sonata za violončelo in klavir; 10.15: Plesni orkester RTV Ljubljana; 10.30: Ramovš: Koncert za klavir in orkester; enciklopedija Panelli»; ii 10; Literarna oddaja; 23.10; TV dnevnik. » DRUGI kanal 21.05: Dnevnik; 21.15: Obreme-njevalna priča»; 22.10: «Seviljski brivec»; 23 15; Sredozemske igre in športne vesti. Jug. televizija 15.00: jv. mediteransne igre — atletika, 18.00: Poročila: 18.05; M. Grgič: «Nevarne igre» - TV igra; 19.00: TV obzornik", 19.20: S kamero po svetu; 19 50: Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 20.00; TV dnevnik; 20.30: Propagandna oddaja; 20.45: «Vsemogočna miš» — in dogodivščine Puli uja, 21.15; «Poletje in ti»' — zabavno glasbena oddaja; 22.15: «Salomonova sodba» — prva zgodba; 23.15: IV. mediteranske igre — košarka. Vreme včeraj: najvišja temperarti- ra 21. najnižja 13.7, ob 19. url 18.5; vlage 68 odst.. zračni tlak 1015.5 stanov., veter 4 km seve- rovzhodniik, nebo 6 desetin poob- lačeno, morje mirno, morja 22 stopinj. temperatura Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 2*. septembra Venčeslav Sonce vzide ob 5.58 in zatone ob 17.53, Dolžina dneva 11.55. Luna vzide ob 15.33 in zatone ob 1.01 Jutri, NEDELJA, 29. septembra Miha OB ZAČETKU RAZPRAVLJANJA V POSLANSKI ZBORNICI ltazpis deželnih volitev še pred koncem leta? Ena prvih nalog bodočega deželnega sveta: uskladitev gospodarskih dejavnosti v posameznih pokrajinah dežele V poslanski zbornici se je začela razprava o volilnem zakonu avtonomne dežele «Kurlanija-Ju-lijska krajina». Člen 69 posebnega statuta dežele, ki je bil spre-jet preteklega februarja, določa, da je treba v Štirih mesecih po vstopu v veljavo posebnega statuta, z republiškim zakonom določiti pravila za prvo sklicanje in za izvolitev prvega deželnega •veta. vanje pravnih vprašanj avtonomnih dežel, katerega se udeležujejo poleg predstavnikov dosedanjih štirih avtonomnih dežel, predstavnikov vlade in drugih državnih orgnaov, tudi predstavniki pokrajin iz naše dežele. Na zasedanju, ki bo trajalo do 1. oktobra, razpravljajo o sledečih temah: vprašanja deželnega go- spodarskega načrtovanja; ustavno sodišče in dežele s posebnim statutom; finančna vprašanja dežel s posebnim statutom. Včeraj so govorili predstavniki štirih avtonomnih dežel s posebnim statutom. Predsednik deželnega sveta Trident - Gornje Poa-dižje je med drugim poudaril, da vsesplošna skrb deželnih ustanov za krajevne potrebe zmanjšuje nezadovoljstvo do osrednjih oblasti, ki ne morejo slediti potrebam in pobudam, ki se iz dneva v dan množijo v posameznih krajih. Zahteval je tudi večjo avtonomijo za pokrajinske avtonomije, da bodo lahko boljše reševale svoja vprašanja. Predsednik sicilske de-Volilni zakon, o katerem so se- želnc skupščine pa je dejal, da so daj začeli razpravljati v poslan- deželne avtonomne ustanove ele- Od februarja do sedaj je minilo že sedem mesecev, toda o volilnem zakonu so začeli šele sedaj razpravljati v poslanski zbornici. Upajmo torej, da sedaj ne bodo več zavlačevali z odobritvijo volilnega zakona in da bodo volitve razpisane že pred koncem leta. Začasna Leonejeva vlada, ki je napovedala, da bo delovala do konca oktobra letos, se je v svojem vladnem programu obvezala, da bo med svojim mandatom predložila v razpravo parlamentu omenjeni zakon, tako da bo sprejet pred zapadom njenega mandata ski zbornici, mora sloneti na členu 13 posebnega statuta, ki pravi, da je deželni svet izvoljen na osnovi neposrednih splošnih volitev s proporcionalnim sistemom in z izkoriščanjem ostankov v o-kviru dežele, na osnovi pravil določenih z deželnim zakonom. Deželni svet bo imel skupno 61 članov, dežela pa je bila razdeljena na pet volilnih okrožij, v katerih bo izvoljeno sledeče število poslancev: Gorica 7, Pordenone 12, Tolmeč 6, Trst 15 in Videm 21 Število poslancev, ki bodo izvoljeni v posameznem o-krožju, je bilo določeno na osnovi števila prebivalstva v okrožjih. Ena od prvih nalog bodočega deželnega sveta bi morala biti ta, da izdela in sprejme načrt za vskladitev gospodarskih dejavnosti v posameznih pokrajinah, o-mogoči v največji meri njihovo izpopolnitev v skupno korist de-želnega gospodarstva. Iz nekaterih podatkov sledi, da je v videmski pokrajini, ki je največja v deželi, 102.000 oseb zaposlenih v kmetijstvu, ali 30 odst. vsega aktivnega prebivalstva, v industriji 153.000, ali 44 odst., v trgovini in drugih uslugah pa 88.000, ali 26 odst.; v goriški nokrajini je v kmetijstvu zaposlenih 7000 oseb, ali 6 odstotkov aktivnega prebivalstva, v industriji 28.000 ali 42 odst., v trgovini in drugih uslugah pa 18.000 ali 34 odst.; v tržaški pokrajini je v kmetijstvu zaposlenih 2000 oseb aktivnega prebivalstva ali 6 odst., v industriji 49.000 ali 42 odst., v trgovini in drugih uslugah 66.000 ali 52 odst. Skupno je torej v videmski pokrajini zaposlenih 342.0Q0, v go-riški 53.000, v tržaški pa 117.000 oseb. Omenjene številke so nekako povprečje, ki se lahko od meseca do meseca za malenkost spremeni, kar pa ne more vplivati na dejansko razmerje med tremi pokrajinami. Iz gornjih številk sledi, da je po številu aktivnega prebivalstva najbolj industrializirana goriška pokrajina, za njo pride videmska in šele nato tržaška. Po drugi strani pa ima tržaška pokrajina dva neprekosljiva rekorda: Skoraj neznatno število oseb zaposlenih v kmetijstvu in izredno visoko število zaposlenih v trgovini in drugih uslugah. To dokazuje, da je Trst še vedno pretežno trgovsko mesto in da je težko izbrisati iz njegovih gospodarskih dejavnosti to njegovo prirodno značilnost, čeprav hočejo sedaj nekateri krogi dokazati, da je bodoča perspektiva mesta le v industriji. Zato bo naloga bodoče deželne uprave, da bo z vso svojo težo še posebno posredovala pri osrednjih oblasteh ne samo za ohranitev dosedanjih pristaniških in trgovinskih dejavnosti, ampak za njihovo okrepitev, saj je prav iz omenjenih podatkov razvidno, da je v trgovini in drugih dejavnostih, ki so s trgovino in prometom povezane, zaposlenih 52 odstotkov vsega tržaškega aktivnega prebivalstva. menti napredka v deželah, med- tem ko je predsednik sardinjske-ga deželnega sveta poudaril, da se je Sardinija učinkovito vključila v vsedržavno življenje prav zaradi svoje avtonomije. Kot torej vidimo, so dosedanje izkušnje avtonomnih dežel s posebnim statutom zelo pozitivne, čeprav ostajajo še mnoga nerešena vprašanja, ki jih osrednja oblast oporeka avtonomnim deželam. Zato je treba odločno zahtevati, da parlament čimprej odobri volilni zakon naše dežele, da bo lahko v najkrajšem času začela delovati. Pogajanja o odpustih v podjetju Machne Novo vodstvo podjetja Machne trdi, da je preobremenjeno z osebjem ter je zato napovedalo odpustitev osmih delavcev. Oba sindikata sta temu nasprotovala in včeraj so bila na sedežu Zveze industrijcev pogajanja. Ker pa se niso mogli sporazumeti, so odložili pogajanja na prihodnji torek. ZA SKOPJANCE Tretji ček izročen konzulatu SFRJ Včeraj Popoldne sta predstavni- j ka Slovenske kulturno-gospodarske j zveze Boris Race in Mirko Kosmi-na izročila jugoslovanskemu konzulu v Trstu Srečku Kovačiču zadnji ček za 897.060 lir za žrtve potresa v Skopju. S tem čekom je bilo do sedaj predanih jugoslovanskemu generalnemu konzulatu v Trstu 11.267.740 lir, ki so bile zbrane v tržaški, goriški in videmski pokrajini za žrtve strahotne nesreče, ki je prizadela bratske Makedonce. Prvi ček za 3.843.000 lir je bil predan 31. julija, drugi za skupno 2.727.680 lir 3. avgusta, tretji za 3.800.000 lir 13. avgusta in včeraj zadnji za 897.606 lir. S to predajo je nabiralna akcija za Skopje tudi glede denarnih prispevkov dokončno zaključena. V PRIREDBI DOLINSKE OBČINE Jutri v Boljuncu 7. praznik grozdja Sodelovala bo godba na pihala, trije pevski zbori in domači godbeniki - Tudi gostilničarji so dobro pripravljeni za sprejem gostov Šolske vesti Touringov «Bibliobus» je prispel v Trst Ob priliki XVI. sestanka 50-let-nih članov družbe «Touring club italiano» je prispel v včerajšnjih popoldanskih urah v naše mesto «Bibliobus Touring». «Bibliobus» se je ustavil na Trgu Unità nasproti potovalne agencije CIT in bo ostal v našem mestu danes in jutri. Javnost si ga bo lahko ogledala od 10. do 13. in od 16. do 20 ure. iiiifiMiMiii'iiiiiiiiiimiiiiimiimiiMiiiimiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiimimiiimmmmiimiMiiiiMiMitiiiiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiimmimiHMiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiii OBNOVITEV KOLEKTIVNIH DELOVNIH POGODB Tudi trgovinski uslužbenci zahtevalo temeliite spremembe Vsedržavno kolektivno pogodbo je treba dopolniti z razčlenjenimi pogodbami za posamezne pokrajine in veje trgovine Prve dni oktobra se bodo pričela v Rimu pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe gradbincev, za katero so ti delavci od julija že štirikrat stavkali. Ce bi šlo pri tem samo za kakšna mala mezdna izboljšanja, bi bili delodajalci že popustili, loda gradbinci zahtevajo nekaj temeljito novega, to je spremembo ustroja same pogodbe s tem, da si zagotovijo minimalno mezdo skozi vse leto. Toda za bistveno obnovitev vsedržavnih kolektivnih pogodb se •iiiiiiiiiiiitiiiiiiit Milini tiiiiiiinri im m iiiiiiiiiiii m n Redna seja predsedstva SKGZ Predsedstvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze je v četrtek na redni seji razpravljalo o številnih vprašanjih, večina katerih je že bila na dnevnem redu prejšnjih sej. V zvezi z akcijo za pomoč Skopju je predsedstvo sklenilo, da se pismeno zahvali organizatorjem zbirališč in vsem onim, ki so bili pri tej akciji posebno prizadevni. Predsedstvo je nato razpravljalo o sedanjem tržaškem političnem položaju zlasti v zvezi s krizo tržaške občinske in pokrajinske uprave in ugotovilo, da mora demokratični napredelc pomeniti tudi pričetek stvarnega reševanja perečih vprašanj slovenske skupnosti. Predsedstvo je nato naredilo okvirni program sestankov z organizacijami in ustanovami, ki so včlanjene v SKGZ, da se bolje upozna z njih vprašanji in težavami. Ponovno je bilo govora o hudi krivici, ki je bila prizadejana vsem Slovencem z neprimernim napisom padlim partizanom pri Sv. Ani, ki je izključno v italijanščini, čeprav gre za veliko večino padlih slovenskih partizanov. V tej zvezi so bili sprejeti sklepi, da se pokrenejo ukrepi, za popra-vitev krivice. Načelnik komisije za šolstvo je nato poročal o nekaterih perečih šolskih vprašanjih in med drugim navedel resno nevarnost ukinitve državne trgovske šole s slovenskim jezikom v Gorici. V tej zvezi je bilo sklenjeno, da SKGZ takoj intervenira pri šolskem skrbniku v Gorici. Končno je predsedstvo razpravljalo še o razvoju slovenskega športnega izživljanja in ugotovilo, da je treba tej dejavnosti nuditi največjo možno pomoč in o Kulturnem skladu, ki ga je treba poživiti z novimi pobudami v korist različnih kulturnih ustanov. Zasedanje v Riva del Garda Pravna vprašanja avtonomnih dežel Včeraj se je začelo v Riva del Garda četrto zasedanje za prouče- SLIKOVTTA PROMETNA NESREČA NA OPČINAH Pri neprevidnem prehitevanju z avtom v zid in na tračnice Šoferko so pripeljali v bolnišnico zaradi možnih kostnih poškodb in živčnega pretresa Včeraj okrog poldne se je na Narodni ulici na Opčinah, nekaj sto metrov od Obeliska dogodila slikovita cestna nesreča, ki na srečo ni imela hujših posledic. Ob tisti uri je 23-letna študentka Anna Danieli 7 Opčin, Proseška ulica 13, vozila svoj popolnoma nov avto proti središču Opčin. Naenkrat Je hotela prehiteti avto, ki je vozil pred njo, toda ko se Je znašla sredi ceste in morda še nevešča šofiranja, je izgubila nadzorstvo nad avtom in je zavozila popolnoma na levo. Avto, prepuščen blazni vožnji, se je najprej zaletel v cementni drog tramvajske električne napeljave ter ga podrl, nato je izrul dva metra obcestnega cementnega zidka in.se ustavil na tramvajskih tračnicah s prednjim delom proti skali. Na kraj nesreče so prihiteli bolničarji RK in karabinjerji z Opčin, ki so opravili potrebne formalnosti. Bolničarji so Danielijevo z av- tom RK prepeljali v bolnišnico, kjer so Jo zdravniki sprejeli na ortopedski oddelek zaradi rane na desnem kolenu z verjetnimi kitnimi in kostnimi poškodbami. Danie-lijeva, ki je imela tudi živčni pretres, se bo morala zdraviti dva tedna. 5 Tržaški «Garden club» pripravlja teoretično-praktični tečaj za gojitev sadnih in okrasnih dreves za vse tiste amaterje in poklicne gojitelje, ki nameravajo izboljšati svoje vrtove z gojitvijo dreves. Tečaj bo obsegel 10 lekcij ter obiske v raznih gojiščih in vrtovih, predavali pa bodo strokovnjaki s tega področja. Vpisnina vključuje poleg lekcij in ogledov pod vodstvom vodičev, letno naročnino na specializirano publikacijo in kot darilo rastlino iz gojišča. Prijave sprejema «Garden club» v Ul. del Teatro Romano 17 vsak da nod 8. do 14. in od 16. do 19. ure. sedaj borijo še druge stroke, kot na primer tekstilni delavci, kemični delavci in trgovinski uslužbenci. Vse te stroke zahtevajo, da se sodobne gospodarske in socialne razmere odražajo tudi v pogodbah, ki določajo njihove mezdne in delovne pogoje, kar pome-ni, da se morajo prilagoditi sedanjemu načinu življenja in razvoja. Gre torej za pravi «kakovostni skok» in ne za kakšne obrobne spremembe. Tako zahtevajo na primer trgovinski uslužbenci : preureditev kvalifikacij, delovnega urnika in plač, ureditev položaja vajencev ter spremembo same strukture delovne pogodbe z uveljavitvijo načela dopolnilnih pogodb po posameznih sektorjih. Te borhe za spremembo ustroja de-liMebftoitbdbe niso začeli trgovinski uslužbenci šele sedaj, saj so že pred dvema letoma dosegli važne rezultate glede- kvalifikacij, urnika in enakosti plač za enako delo, s čimer so položili temelje nadaljnji borbi za dopolnilne sporazume v zelo obsežni trgovinski stroki. Vprašanje kvalifikacij, urnika dela, prejemkov (vštevši 14. plačo), popolnoma enakih plač, vajencev itd, pa so še vedno osnovna sporna točka v trgovinski stroki, kajti vse te osnovne splošne zahteve se morajo prilagoditi posebnemu položaju stroke. Pri tem je treba namreč upoštevati, da se trgovina deli na veliko število vej in specializacij glede na blago, s katerim se ukvarja. In ravno la posebnost se mora izražati v dopolnilnih poc.odbah. Čeprav je sedanja pogodba glede tega že pre- ! eej razčlenjena in določa 5 pia- j čilnih kategorij in 16 skupin, še | ne izraža docela dela, ki ga oprav- I ljajo posamezni uslužbenci. Pomislimo na primer le na razliko v delu trgovskega pomočnika v trgovini jestvin ali manufakturni trgovini. Nadalje ne izraža kolektivna pogodba dejanskega položaja uslužbencev v velikih trgovinah, ki prodajajo vse, od igel do razkošnih kožuhov. Z novo pogodbo bo treba tudi rešiti vprašanje razlik v plačah po posameznih pokrajinah, saj znašajo te plače po nekaterih južnih pokrajinah tudi polovico manj kot na primer v Milanu ali Rimu. Kar se vajencev tiče, se morajo v novo pogodbo vnesti predipisi zakona iz leta 1955 glede njihovega obveznega strokovnega izobraževanja v podjetjih in izven njih. K temu je treba dodati skrajšanje delovnega urnika, priznanja 14. plače v času poletnih počitnic ter manjše zahteve. Pogajanja o vsem tem so se pričela že v juniju, toda so še vedno na mrtvi točki in uslužbenci si ne delajo utvar o kakih hitrih uspehih, kajti Zveza trgovcev (Confcommercio) se upira vsem novostim in še nedavno od tega se je izrekla za «zaporo nad plačami». Toda uslužbenci so po drugi strani odločeni doseči, kar jim gre in pripravljeni na bodoče borbe .Značilno je pri tem da se zadnje čase vedno bolj krepi njihova razredna sindikalna organizacija FILCAMS-CGIL, kar je jamstvo za odločno zaščito njihovih interesov. Kar se samih osnovnih zahtev tiče, so jih vsi trije sindikati postavili enotno. V bistvu zahtevajo: popolnoma enake mezde /a ulužbence in uslužbenke; skrčenje delovnega urnika na 44 ur; 14 plačo; dopolnilo k hranarini za časa bolezni in nezgod; novo ureditev položaja vajencev; izenačenje normativnih določb glede dopustov, odpravnin delavcev in uradnikov; priznanje sindikalnih pravic; revizijo strokovne kvalifikacije; določitev vsedržavnih minimalnih prejemkov; ustanovitev vsedržavne blagajne za dopolnilno pokojninsko zavarovanje in spremembe pogodbenih norm v zvezi z dopolnilnimi pogodbami, tako da se raztegnejo tudi na posamezne sektorje in rodjetja. vino; gostilničarji pa ao že no-skrbeli, da bodo postregli gostoilk Podjetji SAP in La S4raAa# bosta na progi Trst-Boljunec pomnožili odhode avtobusov z avtobusne postaje na Trgu stare mitnice (Barriera vecchia) od 13. ure naprej. Danes otvoritev v Miljah Minister Russo pokrovitelj razstave znamk odporništva Kakor smo že poročali, bo danes ob 19. uri v občinski telovadnici v Miljah (Ul. D’Annunzio) otvoritev evropske filatelistične razstave odporniškega gibanja. Svečane otvoritve se bodo udeležili najvišji predstavniki oblasti. Pobuda, da bi s filatelistično razstavo proslavili 26-letnico odporniškega gibanja, je naletela na ugoden odmev po vsej Italiji in v raznih državah, od koder so poslali zanimive zbirke znamk. Minister Russo je prevzel pokroviteljstvo nad razstavo in je organizacijskemu odboru poslal svojo pozdravno brzojavko. Organizacijski odbor, ki ima te dni polne roke dela pri selekciji in ureditvi materiala, je sklenil, Razbitje pogajanj za trgovski sektor V zvezi s položajem v trgovinski stroki je včeraj pokrajinsko tajništvo Italijanskega sindikata trgovinskih delavcev FILCAMS - CG1L v Trstu izdalo naslednje poročilo: «Včeraj ponoči so bile vsedržavne sindikalne organizacije v Rimu prisiljene ugotoviti, da je nemogoče nadaljevati pogajanja za obnovitev vsedržavne pogodbe za uslužbence trgovskih podjetij zaradi nepopustljivega stališča, ki ga je zavzela Italijanska splošna zveza za trgovino in turizem do glavnih zahtev, ki. so jih enotno predložile vsedržavne sindikalne organizacije te stroke. Predstavniki trgovcev načelno odklanjajo vsako pogajanje o 14. plači, polpraznikih. izenačenju normativnih določb delavcev in uradnikov, razčlenjenih pogajanj o klasifikacijah, delovnih nalogah, vajen-) cih, delovnem odnosu v podjetju in na blagovnem sektorju, upravičenem razlogu za odpuste, priznanju sindikata v podjetju itd-Zaradi razbitja pogajanj so vsedržavne sindikalne organizacije proglasile stanje stavkovne pripravljenosti ter sklonile, da se bodo v prihodnjih dneh sestale, da določijo način in obliko borbe delavcev. llllfMIIIMIMIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIII IIIMIMIIIIMIMlIllMIMIMIIItlM MM MIMI IMI lil Milili IHIHIIHI Mili IMIIIIMMIIIIMII IZPKED TRŽAŠKEGA PRIZIVNEGA SODIŠČA Zaradi burje in snega trčil v kamion in se ubil Sodišče je zavrnilo tožilčev priziv in šoferja tovornika ponovno oprostilo krivde Pred prizivnim sodiščem se je | je spet poskušal priti v stanova-zagovarjal včeraj 43-ietni Ruggero nje Franzove toda tokrat mu ng Zanolla iz Tržiča zaradi obtožbe I uspelo. Del Medico je 29. septeki-nenamernega umora. Zanolla, ki bra poskušal krasti tudi v stanb-Je po poklicu šofer, okrog 20. ure vanju Domenica Trepa kar pa 2. februarja lani po trbiški cesti mu je tudi spodletelo, vozil tovornik s katerim je pre- Kazensko sodišče v Vidmu je važal jajca iz Trsta proti Seslja- 6. marca letos Del Medica obso- Danes, 28. septembra slavita svojo 45-letnico poroke AMALIJA in ALOJZ SUSA Ob lej>em jubileju jima iskreno čestitajo in kličejo Se no mnoga leta hčerki Marija (Zvezda) Curalj jn Malči Just z možema in vnuki. da bo najbolj prizadetim druži-1 nam zaradi nedavnega neurja v miljski občini poklonil vsoto denarja, ki bi ga sicer porabili za zakusko ob svečani otvoritvi razstave. Te dni so prišla še nova dragocena darila, s katerimi bodo nagradili razstavljavce, ki so se s tako vnemo in ljubeznijo lotili zbiranja znamk z odporniško temo ter poslali svoje zbirke na razstavo. Opozarjamo, da bo poštni urad na razstavi odprt le danes. V okviru kampanje za večjo potrošnjo grozdja, ki je vsako leto po vsej državi pod okriljem ministrstva za kmetijstvo, bo jutri v Boljuncu, kakor prejšnja leta 7. praznik grozdja, ki ga priredi dolinska občina s sodelovanjem posebnega odbora, ki je bil ustanovljen pri prefekturi in Pokrajinski turistični ustanovi. Prireditev bo na glavnem trgu «Na gorici» in se bo začela ob 14.30. Letos bo to osrednja prireditev na vsem tržaškem področju, ker so pač dosedanje izkušnje pokazale, da se je praznik grozdja v Boljuncu najbolj uveljavil in privablja vsako leto vedno večje število domačih ter celo inozemskih gostov. Zadnja leta so namreč beležili obisk Avstrijcev, Holandcev, Nemcev in tudi nekaj Angležev, ki so se tja pripeljali s svojimi avtomobili, zobali grozdje in srkali novo domače vino. Na prireditvi bodo sodelovali godba na pihala občinskega zabavišča «G. Brunner» iz Trsta, ki jo bo dirigiral Pasquale DTorio, mešani pevski zbor «Nuovo Mon-tasio» (pevovodja Mario Macchi), moški pevski zbor iz Bazovice pod vodstvom prof. Ubalda Vrabca, vaški kvartet in vokalni duet iz Doline ter zelo znani pevski" zbor «Amici dell’Obante» iz Vài-» dagna. V posebnem kiosku bodo seVe-d» prodajali namizno grozdje po , znižanih cenah in novo domače Vlade. Na tem sestanku so obraz- Izjavc župana Pranzila po povratku iz Barija Tržaški župan Franzil, ki se je vrnil včeraj iz Barija in Rima, je dal izjavo o svojih vtisih v zvezi s skupščino Zveze jadranskih pristanišč v Bariju in razgovorih v Rimu. 2upan je zadovoljen z rezultati skupščine, ker je na njej prišla do izraza solidarnost vseh predstavnikov mest in pokrajin ob Jadranu. To dejstvo in izjave ministra trgovinske mornarice vzbujajo upe v boljšo bodočnost Trsla. Tržaški župan Franzil je nato govoril o svojih vtisih s sestanka, ki je bil v Rimu in kjer se je sestal s podtajnikom predsedstva havnateljstvo Državne nitje industrijske strokovne in enotne srednje šole v Trstu (Rojan, Ul. Montorsi-oo 8) obvešča, da bo začetna šolska maša v rojanski župni cerkvi, v torek dne 1. oktobra t.l. Zbirališče pred šolskim poslopjem ob 9.15. Ravnateljstvo Enotne srednje šole ter Nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča vse dijake, da bo začetna šolska maša v torek dne 1, Oktobra 1963 ob 10.30 v cerkvi pri Sv. Ivanu. Začetna sv. maša za dijake učiteljišča in Trgovskega tehničnega zavoda v Trstu b0 v torek dne 1. oktobra 1963 ob 10.30 v cerkvi pri Sv. Ivainu. Na Državnem znanstvenem liceju s klasičnimi vzporednicami s slovenskim učnim jezikom v Trstu se začne novo šolsko leto 1963-1964 v torek dne 1. oktobra 1963 ob 9. url s sv. mašo v Ul. GiustinelH. Ravnateljstvo Državne srednje šole v Trstu pri Sv. Jakobu sporoča, da se bo začel pouk v torek 1. oktobra ob 10. uri. Prvošolci naj se zberejo v telovadnici, drugo- in tret-ješolci pa v razredih. Šolska maša bo ob 11. url v cerkvi pri Sv. Jakobu. Ravnateljstvo Industrijske strokovne šole v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv. Križu obvešča. da bo začetna šolska maša v torek dne 1. oktobra 1963 ob 9. uri v cerkvi sv. Roka v Nabrežini. ložili sedanje težave Javnih skladišč in ugodne perspektive v zvezi s predvideno ustanovitvijo Ustanove tržaškega pristanišča, ki jo predvideva zakon o deželi Furla-nija-Julijska krajina. Gre za zapletena vprbšanja in je župan v tej zvezi izrazil prepričanje, da izmenjava mnenj prispeva k rešitvam, ki bodo nujno ugodno vplivale na zaščito in okrepitev pristaniškega prometa. Zupan je mnenja, da je bil storjen odločilen korak za ustanovitev pristaniške ustanove, ki mora biti dejanski instrument, s katerim lahko pristanišče obnovi svojo vlogo pri izmenjavi med Srednjo Evropo in prekomorjem. Na komisariatu Stare mitnice je predvčerajšnjim 18-letni Gior-gio Polsace prijavil, da so mu neznanci med 20. in 22. uro u-kradli motorno kolo «Torpedo», k: ga je pustil parkiranega na Trgu stare mitnice. Polsace je u-t-rpel 90.000 lir škode, nu. Pihala je burja ih je naletaval sneg, zato je Zanolla pri električni centrali na Opčinah prav na kraju kjer cestišče tvori nekak hrbet naenkrat ustavil tovornik, čeprav je nekaj metrov naprej bil pripraven prostor za ustavljanje. Zanolla je stopil s tovornjaka ker je hotel zapreti zaščitna vratca pri radiatorju tovornika. Z vozila je stopil tudi drugi šofer Orlando Mario Pizzi-gnaco in hotel pomagati Zanolli. Tedaj sta oba špferja slišala močan sunek od zadaj. Ko sta pogledala kaj se je zgodilo sta zagledala na tleh ležečega 41-letne-ga pometača* Mirka Slamo iz begunskega taborišča na Opčinah, ki se je z motorjem zaletel v zadnji del tovornika. Slama je bil na mestu mrtev zaradi prebitja lobanje. Kazensko sodišče v Trstu je na razpravi, ki je bila 26. septembra lani Zanollo oprostilo, ker ni zagrešil dejanja. Preiskovalni organi so namreč ugotovili, da čeprav se je Zanolla ustavil na desni strani ceste in ne na pripravnem parkirnem prostoru za tovornike, je pustil vse zadnje luči prižgane, zato je bil tovornik od zadaj viden. Nesreča pa se je dogodila, ker se je Slama peljal na motorju s sklonjeno glavo in s kapo potisnjeno na oči, zaradi burje in snega, zaradi česar tudi ni opazil ustavljenega tovornika. Proti razsodbi kazenskega sodišča je javni tožilec vložil priziv, vendar je prizivno sodišče še enkrat potrdilo prejšnjo razsodbo Pred istim sodiščem je bila tudi razprava proti 20-letnemu e-lektričarju Mariu Del Mediču iz Cente, ki je bil obtožen tatvine z obteževalnimi okoliščinami in po-skušnje tatvine, ker je 22. septembra lanskega leta s pomočjo lestve preplezal 7 metrov visoko steno in tako prišel v notranjost stanovanja Davida Vidonisa iz Cente ter iz spalnice ukradel 41.000 Lir. Stiri dni kasneje je iz stanovanja Marije Franzove, tudi iz Cente, ukradel 30.0Q0 lir. Isti dau 5 oseb v bolnišnico zaradi pokvarjenih cmokov Krompirjevi cmoki z mesnato omako so včeraj spravili v bolnišnice» kar pet oseb. Okirog 15. ure so z avtom RK prepeljali v bolnišnico 24-ietno Loredano Ples-nieh por. Del Borello iz Ul. Molino a Vento 11 ter jo sprejeli na drugi zdravniški oddelek s pmgiiu/.o okrevanja v 4 dneh zaradi zastrupitve s pokvarjenim čilo° SS.0WU? K vendar Pmu figova £ je potem kazen odpustilo. Proti tej obsodbi je javni tožilec vložil priziv in Del Medico se je spet znašel na zatožni klopi. Prizivno sodišče pa mu je zvišalo kazen na 1 leto, pet mesecev in 10 dni zapora ter plačilo 60.000 lir globe. Odpustilo mu je leto dni zapora in plačilo globe ter odbilo prošnjo za začasno svobodo. Dvigalo za blago odrezalo delavcu prst Žrtev nesreče na delu je postal včeraj 42-letni delavec Renato Riz-zotti iz Ul. Flavia 137. Rizzotti je bil zaposlen pri podjetju Co-lautti in je včeraj okrog 11.30 dejal v tovarni Panfilli v Ul. Ratto della Pileria. Ko je hotel premakniti dvigalo za tovore, se je dvigalo nenadoma vzdignilo ter mu stisnilo desno roko. Rizzottiju so priskočili na pomoč delovni tovariši in poklicali rešilni avto RK. V bolnišnici so mu zdravniki ugotovili odrezan desni prstanec in rane na desnem sredincu ter so ga sprejeli na ortopedski oddelek Samomor s plinom V mrtvašnico glavne bolnišnice so včeraj okrog 15, ure prepeljali truplo 69-letnega trgovca Ottona Tommasija iz Ul. Tor Bandena 1, lei se je zastrupil s plinom. Približno ob 13. uri je neki sostanovalec potrkal na vrata Tomma-sija, toda ker ni dobil odgovora je ves zaskrbljen telefoniral letečemu oddelku policije misleč, da se je kaj zgodilo. Poleg agentov so v Ul. Tor Bandena prišli tudi gasilci, ki so morali preplezati okno kopalnice, da so prišli v stanovanje. Tam pa so našli v pižami na tleh ležečega Tommasija, ki je bil že mrtev. Po pregledu trupla je sodni zdravnik dr. Nicolini ugotovil, da je smrt nastopila med 9, in 10. uro. Plin je uhajal iz pipice v kuhinji. Izidi popravnih zrelostnih izpitov na trgovski akademiji Tudi na tigovski akademiji so se zaključili popravni zrelostni iz. piti. Na oglasni deski šole so že razobešeni končni uspehi. Letos se je prijavilo k usposobljenost-nim izpitom na trgovski akademiji 11 dijakov. Od teh jih je 8 izdelalo, 2 sta bila odklonjena, 1 pa se ni javil. Izdelali so: Ivo Adami, Sonja Baiss, Ivan Košuta, Bruna Nemec, Damijan Pertot, Helena Petroni, Vincenc Ščurek in Jurij Žerjal. Včeraj so se zaključili tudi zrelostni popravni izpiti na znanstvenem in klasičnem liceju, jutri pa bodo verjetno že znani izidi. Sodelovanje tržaških in videmskih študentov V Vidmu so se sestali predstavniki tržaškega Združenja demokratičnih študentov s predstavniki videmskega Združenja srednješolcev, ki so razpravljali o tesnejšem sodelovanju v deželnem okviru. Govorili so o slabem načinu uveljavljanja zakona o enotni nižji srednji šoli ter bili soglasni o zahtevi za ustanovitev dežele. Posebni delovni komisiji so poverili izdelavo programa tesnejših stikov in sodelovanja. Slovenski klub v Trstu, Ul. Geppa 9 otvarja v torek, dne 1. oktobra ob 21. uri vrata novemu poslovnemu letu, sezoni" 1963-64 Na otvoritvi bo koncert komornega zbora prof. Vrabca. Vabimo prisrčno vse prijatelje Slovenskega kluba na otvoritveni večer nove sezone. Nazionale 15.30 «Colpo grosso al Casino» Jean Gabtn. Arcobaleno 16.00 «li gigante» War-nercolor. James Dean, Elizabeth Taylor, Rook Hudson. Excelslor 15.00 «International hotel» Elizabeth Taylor, Riohard Burton. Technicolor. Fenice 16.00 «Il boom» Alberto bordi, Gianna Maria Canale. Grattacielo 16.00 «Il buio oltre i» siepe» Gregory Peck. Film nagrajen s tremi Oscarji. Supercinema 16.00 «Gli imbroglron Walter Chiari, Raimondo VianeUO, Antonella Lualdi. Alabarda 16.30 «Una ragazza nuda» Prepovedano mladini. , Filodrammatico 16.30 «Via mala trionfo dell'amore)». Technicolor. Prepovedano mladini. Aurora 16.30 «Bllly Budd ti vascello infernale» Cristallo 19.30 «Il sole nella stanza». Technicolor. Sandra Dee. Capitol 16.30 «L'indomabile». Technicolor. Jeanne Valerle. Garibaldi 16.00 «L’occhio caldo cielo». Technicolor. Rock Hudson, Kirk Douglas Massimo 16.30 «L'uomo del Texas» Willard Parker. Impero 16.00 «Una ragazza chiamata Tamiko». Moderno 16.30 «Lolita» James Ma-son, Sue Lyon. Prepovedano mladini , Astoria 16.30 «Barabba». Technicolor. Anthony Quinti, Silvana Mangano. Astra 16.00 «Agente 007 licenza uccidere». Vittorio Veneto 16.30 21.00 «Via col vento». Technicolor. Clark Gable, Vivien Leight. Abbazia 16.C0 «Dan il terribile» — Technicolor. Rock Hudson, JM‘e Adams. Marconi 16.00 «La guerra del bottoni». Največji uspeh leta 1963. Ideale 15.00 «Il giorno più lungo». Skedenj 16.00 «Cartouohe». Technicolor. Jean Paui Beimondo, Claudia Cardinale. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I da je v r-.e'ri gostilni použila cmoke z mesnato omako. V bolnišnico jo je spremljala njena 21-let-na sestra Ernestina plesnich, ki stanuje prav tam. Tudi Ernestina je jedla cmoke, njo pa so zdravniki samo pregledali ter jo nato poslali domov. Okrevala bo v dveh dneh. Ista usoda je doletela njune otroke: 13 mesecev staro Lauro plesnich, 18-meseč-nega Maurizia Del Borella in 4 leta in pol starega Franca Del Borella so prepeljali v kliniko za dojenčke v Ul. Manzoni, kjer se bodo morali zdraviti 6 dni zaradi zastrupljenja s cmoki. Tramvaj v avto Sinoči okrog 19. ure se je na Obrežju T. Gulli dogodila prometna nesreča, ki na srečo ni zahtevala človeških žrtev, temveč samo veliko škodo na vozilu. 59.1etni Eugenio Negrin iz Ul. Brunner 10 se je peljal s svojim fiatom 600 TS 50509 po Obrežju Grumula na Obrežje Gulli. Toda ko je bil na tramvajskih tračnicah, se ni zavedel, da je v tistem trenutku pripeljal tramvaj proge 8, ki je bil namenjen na C. Marzio, Trčenje je bilo neizbežno in tramvajski voz je silovito trčil s sprednjim delom v levo stran avtomobila ter ga zanesel za več kot deset metrov. Sprevodnik, 50-letni Giovanni Grattagliano iz Ul, Settefontane 2, je skušal tramvaj takoj zavreti, toda to mu ni popolnoma uspelo. Skoda na avtu ie ogromna, sprednji del tramvaja pa je nepoškodovan. Do nesreče je prišlo, ker so Negrina zaslepile močne luči tamkajšnje bencinske črpalke «Total», tako da ni utegnil videti prihajajočega tramvaja. POTOVALNI URAD «AURORA» TRST, UL. CICERONE 4, TEL. 29243 prireja na željo številnih Tržačanov in okoličanov izredno zanimiv izlet Z VLAKOM V BEOGRAD (od 2. do 5. novembra 63) PROGRAM: 2.11. (sobota): Ob 19.30 prihod udeležencev izleta na tržaško glavno postajo, kjer bodo na 8. tiru že čakali posebni vagoni, priključeni ekspresnemu vlaku «Direct Orient». Odhod iz Trsta ob 20.30. 3.11. (nedelja): Ob 7.00 zajtrk v vlaku, ob 8.32 prihod v Beograd. Izletniki se s posebnim avtobusom odpeljejo v hotel, kjer lahko dopoldne počivajo ali pa sl ogledajo mestno središče. Ob 12.00 kosilo v hotelu, ob 13.30 odhod posebnih avtobusov na krožno pot po mestu z vodiči, potem pa še na AVALO (16 km izven Beograda). Ob 19. uri večerja, nato prosto. Prenočišče v hotelu. 4.11. (ponedeljek — praznik): Ob 8.00 zajtrk, dopoldan pa je na razpolago izletnikom. Ob 12.00 kosilo, ob 14.00 izlet po želji na Kalemegdan (nad sotočjem Save in Donavé) združen z ogledom vojnega muzeja in zoološkega vrta. Ob 18.00 večerja v hotelu, nato odhod s posebnimi avtobusi na beograjsko postajo. Ob 20.45 odhod iz Beograda. 5.11. (torek): Ob 6.00 zajtrk v vlaku, ob 8.28 prihod na tržaško glavno postajo. Konec potovanja., v *•. CENA IZLETU JE 15.000 LIR IN VsEBUJE NASLEDNJE USLUGE: Potovanje z vlakom (II. razred) na progi Trst - Beograd -Trsk, prevoz z avtobusi s postaje v Beogradu do hotela in obratno, hrano in prenočišče v beograjskem hotelu II. kategorije, ogled mestnih zanimivosti z avtobusi, izlet na Avalo, dva zajtrka v vlaku in spremstvo vodičev. Posebej se po želji doplača 600 lir za ekskurzijo na Kalemegdan. Za potovanje je treba imeti veljavni potni Ust in vizum. Kdor se želi vpisati na skupni potni list z vizumom doplača 1.450 'lir. Ob vpisu Je treba dati na račun 5.000 lir, ostanek pa je ‘ treba poravnati do 20. oktobra 1963. PRIJAVE SPREJEMAJO: Potovalni urad «Aurora» v Trstu, Lovre Strajn (gostilna) v Dolini, Danilo Sancin (gostilna) v Boljuncu, Nada Peta-. ros (gostilna) v Borštu, Svarova gostilna v Ricmanjih, • Maks Pečar v Lonjerju, Ivan Cač v Bazovici, Rafael Grgič na Padričah, pri Franc kotu v Trebčah, trgovina Škabar na Opčinah, Božena Briščik na Proseku (tudi za Kontovel), Mario Švab v Križu, gostilna Grilanc v Nabrežifti (tudi za sesljansko-devinsko področje). OPOZARJAMO, DA SE BO VPISOVANJE ZAKLJUČILO OB ODDAJI ZADNJEGA PROSTORA! Razna obvestila S V ponedeljek, 30. t. m. ob 21. i uri bo v Ljudskem domu (vhod v Ul. Capitolina 3) predavanje z diskusijo o temi «Šolsko življenje na razpotju?» — Perspektive za enotno srednjo šolo. Uvod bo podala Giu-dita Donlni. IZLET NA SNEŽNIK SPD priredi v nedeljo 13. oktobra Izlet na Snežnik. Vpisovanje v dnevnih urah v Ulici Geppa 9, v drugem nadstropju. Prosvetno društvo «Andrej Coki z Opčin obvešča izletnike v Postojno, da bo odhod jutri, v nedeljo ob 6, uri izpred Prosvetnega doma.. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnlžje cene, v 2. najvišje, v 3. prevladuločet limone .............. 118 282 212 fige ................. 70 jabolka............... 18 hruške ................ 47 breskve ..............129 slive ................ 83 grozdje ............... 47 domača pesa............ 70 ohrovt ................ 47 kumarice .............. 50 ŠIRITE PRIMORSKI DNEVNIK čebula ................ 45 stročji fižol...........36 fižol za luščenje .... 141 solata ................ 75 melancane.......... 59 krompir ..........-, •.. 29 zelena paprika ..... 59 paradižnik ........ 36 zeleni radič I. ..... 400 zeleni radič II...... 50 domače bučke..........50 uvožene bučke.........106 Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec) 100 141 153 200 176 153 180 80 94 77 118 212 250 150 46 34 118 700 300 180 188 188 88 77 140 4n ÌI ‘ 5 : 3 1' 6 1 iO 13 16 (1 13 5 KI 250 150 165 Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 27, septembra 1963 se je v Trstu redilo 8 otrok, umrlo pa Je 14 oseb. UMRLI SO: 87-lètna Donata »allo por. DTgnazlo, 8>letna Luigia Vario vd. Delbello. 44-letni Giorgi? Stefùnutti, 44-letni Leopoldo Kolte-rer, 2-letni Fabio Gyidoborti, 60-let-nl Stanislao KocJadcic 68-letna Olga Miniassi, 66-letna Caterina N<-sich vd. Doz, 55-letna Àmiranda To-nut, 63-letni Francesco Tence, 56-1 et-ni Lodovico Gerdoi, 72-letna Eufemia lurissevlch vd. Fabl, 70-letna Margherita Pečenko J>or. Furlani, 81-letna Maria Delebile vd. Mersecih. NOČNA SLUŽBA LEKARN Cipolla, Ul. Belpogglo 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Alla Maddalena, istrska ui. 43; Pizzul-Cignola. Korzo Italia 14; Croce Azzdrra, Ili-Commerciale 26. 26. t. m. Je preminil Franc Tence lastnik gostinskega podjetja «Trattoria Costiera» Pogreb dragega pokojnika bo da-nes, 28. t. m., ob 15.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice k Sv. Križu. Žalostno vest sporočajo: žena, sinovi, bratje, sestre in ostali sorodniki Trst, Sv. Križ, 28. sept. 1963. NA PRIHODNJI SEJI MINISTRSKEGA SVETA Pravilnik o izvajanju zakona za zidanje delavskih stanovanj Štiri skupine uporabnikov delavskih stanovanj v okviru desetletnega načrta gradenj iz skladov bivše uprave INA-Casa Na prihodnji seji ministrskega sveta bo minister za javna dela Sullo predložil pravilnik o izvajanju zakona o desetletnem načrtu za zidanje delavskih stanovanj iz skladov bivše uprave INA-Casa. jčadevni zakon, ki je bil že odo-“fen in ki ga ni mogoče izvajati dokler ne bo sprejet pravilnik o ■ovajanju tega zakona, predvide-J!8 za prihodnjih 10 let 1.000 mi-njard lir za zidanje delavskih sta novanj. Finansiranje trga načrta je za drža ' v višini 4,3 odstotka Kotovljeno z državnim prispevkom v vif' iotne prispevke proizvajalnih kategorij; 0,35-odsto'nim prispevkom °d delavskih plač, namesto dosedanjega prispevka 0,60 odst.; z °."0 odst. prispevkom delodajalcev P* višino delavskih plač. Poleg se država obvezuje, da bo takoj lastniki stanovanja z legalno hipoteko kot jamstvo za odplačilo ostalega dolga; 2. možnost, da lahko takoj odkupijo stanovanje z izplačilom ostalega dolga s 5-odstotnint odbitkom na vsoto, ki jo morajo prizadeti še plačati. Osebe, ki so dobile stanovanje v najem, imajo na osnovi tega zakonu možnost, da dobijo stanova. • | nje v odkup tudi če stanujejo v - j hiši z večjim številom stanovanj; i da postanejo takoj lastniki stanovanja z legalno hipoteko kot jamstvo za ostali dolg, ali pa lahko postanejo takoj lastniki stanovanja z izplačilom ostalega dolga v enem samem obroku, pri čemer jim bodo odbili 5 odst. na vsoto, ki jo morajo še plačati. Osebe, ki imajo sedaj stanovanja bivše uprave INA-Casa v odkup ali pa v najemu in ki ho- Pnspevala za 25 let 3,20 odstotkov | čejo biti deležne omenjenih ugod-1,1 stroške za vsak zgrajen sta-inulti, morajo vložiti zadevno proš-novanjski prostor do 31. marca: njo v času enega leta od vstopa »73, jj0 moral stati največ 6001 v veljavo tega zakona si'r»niiir.DrU8i, d0n°.dkl za fir?a.n‘i Vladn: »očrt predvideva štiri u j nie5a ! skupine uporabnikov delavskih sta- nov!>„ Prlha,a • 1Z odplačanih sta- novanj v okviru desetletnega na- nin» 7 " Jnajemnl,n 5a, nePr.emlc-!Črta Prva skupina vsebujč -jjme Zavodov za ljudske hiše in - '■ ^»voda za hiše državnih uradnikov (INC1S). splošno vse delavce, ki plačujejo prispevke (zanje bo na razpolago 50 odst. celotnega sklada, in sicer 500 milijard lir); druga skupina se nanaša na uslužbence raznih podjetij (Tem je namenjenih 10 odstotkov celotnega sklada aii i 100 milijard lir); .tretja skupina Ì5 odstotkdv strdškov za zidanje Stanovanja. (Zadrugam je namenjenih 250 milijard lir); četrta skupina pa se nanaša na posamezne deiavce, za katere je predviden «rotacijski sklad», ki naj zagotovi posojila dc 85 odstotkov vrednosti stanovanja, z namenom, da se omogoči posameznim delavcem, da neposredno rešijo svoje stanovanjsko vprašanje. (Za te delavce je določenih 150 milijard lir). Predvidevajo, da bo država za uresničitev tega načrta v desetih letih prispevala lijard lir. skupno 2C0 mi- Slavka Tržičanov v Tovarni strojev za o Tr- ti pogajanjih na ministrstvu delo v Rimu za rešitev spora premeščenih delavcih CRDA iz žiča v Trst niso dosegli nobenega sporazuma. Zato so se vrnili sindikalni predstavniki iz Rima pravzaprav praznih rok. Sindikalne organizacije v Tržiču se bodo sestale in skupno proučile nastali položaj ter določile bodočo akcijo. Medtem pa so tržiški delavci, ki delajo v Tovarni strojev v Trstu, takoj ko so zvedeli za izjalovljena pogajanja, sklenili, da bodo protestirali ter so v ta namen pol ure Člen 1 zakonskega osnutka ministra Sulla predvideva za osebe, ki 80 že dobile stanovanja bivše u-Prave INA-Casa sledeče ugodnost*: za osebe, ki so dobile stano- . . v*nje v odkup s pogojem, da jim . se nanaša na zadruge, katerih čla- J zapustili delo. Nato so se zbrali Sa bodo v doglednem času proda-Ini so pripravljeni prispevati po-1 pred ravnateljstvo tovarne in glas-*'! 1. možnost, da lahko postanejo l trebno zemljišče, ali pa najmanj no izražali svoje nezadovoljstvo. INMiiiiiiiimiiiiiii„,iui...iiiiiiiiiiiiiiimi..........................................trnu.» VESTI IZ KOPRSKEGA OKRftJA Množični odziv k vpisovanju ljudskega posojila za obnovo Skopja V prvih dveh dneh so v koprskem okraju vpisali že nad 150 milijonov din posojila Tudi Primorska se je množično odzvala vpisovanju ljudskega posojila za obnovo in izgradnjo Skopja. V prvih dveh dneh so ''Pisali prebivalci že blizu 150 milijonov in nobenega dvoma ni, d® bo obveznost Primorske (o-krpg 500 milijonov) . ,v celoti iz-Polnjena. Večina pris®evkov , sje 8‘blje v višini četrtine alj, tretfi-"e mesečne plače, številni pòsa-mesečne dohodke. V tò' plemenito "J dosegajo ali presegajo njihove mesečne dohodke. V t oplemenito skcijo solidarnosti s hudo priza. detimj prebivalci Skopja se vklju. cdjejo prav vsi sloji prebival-stya. Značilno je, da so celo ti» at; Podeželski kraji, ki jih je pri-‘Sdela toča ali druge elementaren nezgode, pripravljeni po svolli močel> pomagati. Tako so sklenili, da bodo množična vpi-fovali posojilo za Skopje v Ber-tuklh pri Kopru in še v nekate-T,n drugih vaseh. • * • Na koprskem obalnem pasu se I, je začela trgatev. Najprej bodo prišle na vrsto bele sorte grozdja, pozneje pa še črne sorte. Odkup bo potekal izključno po za-'drugah. Samo koprska kmetijska zadruga je pripravila 12 odkupnih središč. Navadno belo in črno grozdje bodo plačevali po 3 dinarje za sladkorno stopnjo, druge fòrte pa od 3.6 do 5 dinarjev za sladkprnojsiopnj.o. Letošnji pridelek bo količinsko zadovoljiv, nekoliko slabša kot lani pa bo kvdlileta. pravilu cest, medtem ko so precej napravili tudi sami prebivalci s prostovoljnim delom. » • • Tovarna Mehanotehnika v Izoli naglo razš:rja asortiman svojih proizvodov. Zdaj so začeli izdelovati razen igrač tudi kemič. ne svinčnike in nalivna peresa. V prvih osmih mesecih so izdela, li nad 4 milijone kem:čnih svinčnikov ir* okrog 70.) t Soč nalivnih peres. Uspešno se nadaljuje tudi proizvodnja električnih, vlakov. Za te igrače je precejšnje zani-Posledice velikega neurja, ki je manje y ZDA v Francij; in v pred tedni prizadelo ankaransko | skandinavskih državah. Letošnji področje, še zmeraj niso odprav- j :zvoz električnih vlakov v te dr- i:__ s r „ „ » ^ ll» ^ J. Is» .I«»«»; * Intra Vin Hrtcmol ururlnnct nlfrnn Z ZADNJE SEJE POKRAJINSKEGA ODBORA Začenja se četrto obdobje boja za boljše zdravje goveje živine Lastnikom zaklanih živali, ki bolehajo za tuberkulozo ali brucelozo, bodo izplačali 20.000 lir odškodnine v pretekli zimi uporabljati za umivanje pipo na dvorišču, kar je posebno za starejše osebe zelo nevarno. Predlagajo, da bi se v tej zimi odpravil ta nedostatek. Prav tako bi morali poskrbeti, da se uredijo tudi stranišča, ki so skrajno zanemarjena. Oskrbovancem, ki stanujejo in se hranijo v poslopju ECA, odtegujejo tudi do 80 odstotkov pokojnine. Ekonomat zaračunava na to vsoto še prometni davek, da se še bolj zmanjša znesekj ki ostane oskrbovancu za prosto razpolaganje, Svetovalci predlagajo, naj se odstotek vsote, ki jo odtegujejo od pokojnine, zniža. Obvestilo deportirancem v nacističnih taboriščih INČA pri Delavski zbornici v Gorici, Ul. 24. Maja 1 sporoča, da je posebna komisija odobrila ijere. Mnogo škode je zlasti še na cestah, Vjer bj nujno potrebovali 10 milijonov dinasjev za popravilo najhuje poškodovanih dfc. lov cestišča, O &kodi,;1je razpravljala tudi, i-oprska občinska skupščina in nakazala 5 milijonov dinarjev prebivalcem Hrvatinov, Ankarana, Plavi}, Škofi; in Ospa za plačilo strokovnih del pri po- KINO «IRIS» PROSEK predvaja danes 28 t. m. ob 19.30 url cinemascope technicolor «LA FA YETTE, UNA SPADA PER DUE BANDIERE» (La Fayette, meč za dve zastavi) V nevarnost je postavil svojo največjo ljubezen do edine ženske, ki je nekaj pomenila v njegovem življenju Igrajo: POSCALE AUDRET, ORSON WELLES, MICHEL LE BOYER in EDMUND PURDON žave bo dosegel vrednost okrog 410 tisoč dolarjev. • * » V prostorih koprskega muzeja se je zaključila zanimiva razstava slikarjev amaterjev iz Ljubljane. Razstavljali so Emil Weiss, Anton Babnik in Janez Zorko, in sicer 20 olj in 10 temper s pretežno primorsko in gorenjsko tematiko. Razstavo s* je ogledalo nad 2000 lj.udi, med njimi tudi številni tujci. Ocene so bile zelo laskave in mnoga dela so tudi odkupili. ♦ ♦ * V Luciji pri Portorožu Na zadnji seji pokrajinskega od. bora, ki je bila v torek zvečer pod predsedstvom dr. Chientarol-lija, so odobrili izplačilo 20.000 lir odškodnine tistim živinorejcem, gi zakoljejo svoje goveje živali, ker je zdravnik spoznal, da bolehajo za tuberkulozo ali brucelozo. Akcija za izboljšanje zdravstvenega stanja v živinoreji, ki jo vodi pokrajinska uprava ob sodelovanju ostalih ustanov, prehaja sedaj v četrto leto Po sprejemu večjega števila sklepov, ki zadevajo javna dela, so odborniki proučili pripombe k proračunu za leto 1983, ki jih je administratorjem poslala osrednja komisija za krajevne finance. Vprašanje bodo odborniki prenesli na pokrajinski svet, ki se bo z njim ukvarjal na prihodnjih zasedanjih. Podpredsednik pokrajinskega odbora odv. Devetag pa je v svoj-stvu oskrbnika pokrajinskih muzejev obširno poročal o programu za preureditev in okrepitev pokrajinskih muzejev, še prav po. sebno o vojnem muzeju v Attemsovi palači na Kornu. Problem bodo odborniki ponovno proučili ter podo storili primerne korake, da se poveča zanimanje za krajevne kulturne zavode, , Ob koncu so sprejeli sklepe, ki zadevajo fi» nančni, socialni in personalni sektor pokrajinske uprave. Komunistični svetovalci o razmerah v ECA Z odpravo sklada za zimsko pomoč bo občinska podporna ustanova v Gorici izgubila letno okoli 12 milijonov lir prejemkov. Z odvzemom tega zneska se bo občut. no skrčilo socialno delovanje te ustanove, čc se ne bo ndšel pri* meren izhod. Komunistični občinski svetoval, ci dr. Battello, Bergomas in Cerne, so poslali županu vprašanje o tej zadevi, da bi od njega izve! deli, kakšne ukrepe namerava sprejeti občinska uprava v soglasl ju s prefekturo, da se zagotovijq ECA primerna sredstva za njeno nemoteno delovanje. Nadalje <"pozarja,io župana, da so osebe pod oskrbo ECA moral» iHHiimtiiuiiiHiiiiiimiiMiHMiiiiiiiiiHiiiMiiintiiMHiiiiiiiiiiiiiaiiMiiimimiiiiimiiiHiiiiHniiiiHtiiiiiiti"1*1 TUDI ZA SODIŠČE SO SE POČITNICE ZAKLJUČILE 25. septembra letos določila o izplačilu škode bivšim deportirancem v nemških taboriščih. Besedilo teh določil so izročili pred-sredstvu ministrskega sveta, da jih proučijo. Nemška vlada je izplačala šest In pol milijarde lir za razdelitev | med tiste prizadete osebe, ki bodo vložile prošnje najkasneje šest mesecev po objavi določil v Uradnem listu. INČA je na razpolago vsem, ki se jih to tiče, v svojih uradih pri Delavskih zbornicah v Gorici, Tržiču, Gradiški in Kr-minu. VČEKAJ OB 3.30 PONOČI V UL. COKSICA Po trčenju v prikolico se je osebni avto prevrnil Voznik ljlve v Giunni Griipi 20 dneh - si je povzročil Ostale nesreče rane ozdrav. Goriškem Okoli 3.30 včeraj ponoči Sta se , ljenjtt v bolnišnici 19-letnega Gian-v Ul. Corsica zaletela avto-vlak in ; ulja Praidota iz Ul. Pietrogalli v osebni avtomobil Fiat 600. Tovor- ! Gorici, ker se je pri padcu s kole- Obvestilo ravnateljstva nižjih srednjih šol Ravnateljstvo nižje srednje šole in strokovne šole obvešča vse dijake, naj se zberejo v torek 1-oktobra točno ob 9. uri pred šolskim poslopjem v Ul. Randaccio. 1 ' nik s prikolico z registrsko tablico * sa zlomil desno AR 35060, ki ga je vozil 34-letni Ser- J bo en mesec, gio Birona iz Mogliano Veneto, se je peljal s Catterinijevega trga proti Rdeči hiši. V nasprotni smeri se je na fiatu pripeljal lastnik «Sergio bara» na Komu 29-letn! Gianni Grupi iz Ul. Leoni 21 v Gorici. Pred zgradbo štev. 10 se je osebni avtomobil zaletel v prikolico in se prevrnil. Grupi se je pri nesreči hudo poškodoval. Z rešilnim avtom Zelenega križa so ga odpeljali v civilno bolninico kjer so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 20 dneh. Zlomil si je nekaj reber, udaril po obrazu in rokah ter zadobil šok. Na kraj nesreče so poklicali prometno policijo, ki je sestavila zapisnik. Ob 3.30 ponoči so pripeljali v civilno bolnišnico 20-letnega Edoarda Carluccija iz Ul. Schiapparelli 54 v Trstu ker se je pri kostnici na O-slavju prevrnil in se udaril v levo nogo. Po prejeti pomoči v bolnišnici je odšel domov, kjer se bo zdravil kakšnih pet dni. Ob 16. uri so pridržali na zdrav- roko. Zdravil se Goričanki «Zlati klobčič» .......................it......HUNU...*.................iiiM.iiiim.m.i.11.11. NA KRIŽIŠČU S SEMAFORSKO UREDITVIJO Mednarodni Karambol treh vozil na obvozni cesti v Tržiču Pri nesreči sta bili udeleženi «Giulietti» iz Vidma in Tržiča ter S IM CA 1000 zakoncev Matanovič iz Ljubljane Včeraj popoldne se je pripetila ; vil, ljubljanska voznika nista vide-v Tržiču na krožni cesti Giuseppe . la semafora ln sta nadaljevala vož-Verdi kaj nenavadna nesreča pri i njo. Najprej sta se zaletela v ustav-kateri so bili udeleženi trije avto- ! Ijeno videmsko «Giulietto», potem mobili: «Glulietti» iz Vidma in Tr- ! pa še v gorlško. Karambol je bil žlča ter SIMCA 1000 lz Ljubljane, tako hud, da se je SIMCA prevr- Ko se Je voznik «Giuliette» UD 70772 36-letni Antonio Stighi lz Vidma ustavil pred rdečo lučjo semafora na križišču ceste Giuseppe Verdi in Ul. 9 Giugno, se je pripeljal ob zeleni luči z druge ulice na križišče 62-letnl Silvio Tarosso iz tn. 9 Giugno, ki je vozil «Giulietto» GO 23526. V Isti smeri kot videmski voznik se je peljal tudi avto SIMCA 1000 LJ 11-34 v katerem sta sedela Danica Mjttftijóyid ln njen mož dr. Drago Mattmovlč lz Ljubljane. Medtem ko se,je videmski avto pred rdečo lučjo usta- Tutte na mmimn Predvaja danes 28. t. m. z začetkom ob 18. uri film Columbia; IL GIUSTIZIERE OEI MARI ske osnovne šole. slopje je imelo le ... medtem ko bo novo poslopje i-melo sedem prostornih učilnic, več kabinetov in kuhinjo. Ob šoli gradijo tudi novo telovadnico. Celotna vrednost obnovitvenih del bo' znašala okrog 70 milijonov dinarjev. Sredstva je prispevala občinska skupščina Piran. Dela bodo bržkone končana v začetku prihodnjega leta. • • * Po vsem koprskem okraju se nadaljujejo priprave za prehod na 42-urti; delovni teden. Priprave so temeljite, kajti v pod-ijetjih se dobro zavedajo, da bo i potrebno ohraniti proizvodnost, 1 proizvodnjo in osebne dohodke ; na enaki ravni kot doslej, oziroma če bodo šli na sedemurni delovnik, celo povečati storilnost od 20 do 25 odstotkov. Vse to pa bo možno izvesti |e z znatnimi izboljšavami v organizaciji dela, z uvedbo dveh ali treh delovnih izmen, kakor tudi z modernizacijo tehnoloških postopkov. • • • Pereč problem izgradnje nove študijske knjižnice v Kopru se je končno premaknil z mrtve točke. Občinski štab za izgradnjo knjižnice je na posebnem sestanku že sprejel stališče o lokaciji novega poslopja, Ki ga bodo zgradili na Muzejskem trgu v Kopru. V novem pos.opju bodo tudi prostori za ljudsko knjižnico in mestni arhiv. V kratkem bodo naročili načrte, ki bodo izgotovljeni do avgusta prihodnjega leta. Takoj zatem bodo začeli z gradnjo, ki bo gotova do spomladi leta 1965. Sredstva za knjižnico bo zagotovila koprska skupščina ob soudeležbi drugih obalnih občin, okraja in republike. Odložena sodna razprava j«? S proti šestim tihotapcem tobaka tri učilnice, • * nila ne streho In še nekaj metrov drsela po njej. šoferja «Giuliette» se nista poškodovala, v bolnišnico pa so odpeljali zakonca Matanovič. žena se bo zdravila zaradi udarca v glavo in šoka 10 dni, mož pa zaradi manjših poškodb le 5 dni Na STMCI je za kakšnih 250.000 Ur škode. Zapisnik o nesreči je sestavila tržiška prometna policija. Danes v Ronkah pogreb dveh padlih vojakov Danes ob 14.30 bodo pripeljali v Ronke posmrtne ostanke dveh domačinov, Ferfolje in Vlslntina, ki I sta padla kot Italijanska vojaka v Tuniziji, odnosno v Jugoslaviji. Pokopali ju bodo z vojaškimi častmi ob 16.30, didaktični ravnatelj slovenskih osnovnih šol na Goriškem. Truplo pokojnice bodo danes dopoldne pripeljali iz mrtvašnice civilne bolnišnice v kapelico pevmskega pokopališča. Ob 17. uri jo bodo položili k večnemu počitku. Dr. Milanu Brešanu in njegovi družini izrekamo ob težki izgubi najgloblje sožalje. Julri v Grojni tekmovanje v briškoli V ned£Aw*Vfc«tl« sa’ naročalo nH ..nravi. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst J P P