Politika
Videm • Velikopotezne napovedi za Videm
in Trzec
O Stran 5
Podeželje
Podravje • Medu več kot lani, a razloga za veselje ni
O Stran 8
Štajerski
Ptuj, torek, 19. novembra 2024
Letnik LXXVII • št. 90 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR
Aktualno	Ptuj, Podravje • Najmočnejše generacije zapuščajo trg dela
Ptuj» Po dolgem
v	1 v •
času občina v prodajo štirih stanovanj
Negotovost na trgu dela
Gospodarstvo Slovenija •
Elektrika: država denar prelaga iz enega v drugi žep
O Stran 3
Podravje Ormož • Ob novih delovnih mestih tudi nov program za dijake
O Stran 18
Ljudje in dogodki Markovci • Tila Markovič: »Dobra dejanja bogatijo dušo«
O Stran 19
Črna kronika Ptuj • Od leta 1991 ceste vzele 7.800 življenj
O Stran 24
O stran 2 Stanje na področju zaposlovanja na našem območju se v zadnjih mesecih slabša, število brezposelnih se povečuje. Na Zavodu za zaposlovanje ugotavljajo, da so delodajalci pri zaposlovanju bolj previdni »Čuti se negotovost,« priznava Tomaž Žirovnik. Tudi prihodnost ni najbolj svetla, upokojevale se bodo namreč zelo močne generacije. Več na strani 2.
Precedenčna tožba v prid pacientke •
Bi ji ZZZS moral m poiskati osebnega zdravnika?
Aktualno •
Ali pregrešno drage ekskurzije* sodijo v šolo?
■
NAROČITE STAJERSKI TEDNIK
IN SI PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem Illy pripravili privlačno nagrado.
Foto: CG
2 Štajerski
Aktualno
torek • 19. novembra 2024
Ptuj, Podravje • Najmočnejše generacije zapuščajo trg dela
Na trgu dela se čuti negotovost
Stanje na področju zaposlovanja na našem območju se v zadnjih mesecih slabša, število brezposelnih pa v oktobru in novembru povečuje. Na Zavodu za zaposlovanje ugotavljajo, da so delodajalci pri zaposlovanju bolj previdni. „Čuti se negotovost," priznava Tomaž Žirovnik, direktor območne službe Ptuj Zavoda za zaposlovanje RS. Tudi prihodnost ni najbolj svetla, upokojevale se bodo namreč zelo močne generacije.
Več upokojitev kot novih delavcev
Kar se tiče napovedi, Žirovnika skrbi predvsem dejstvo, da se bodo v prihodnjih letih upokojevale zelo močne generacije iz 50. in 60. let, ki zapuščajo trg dela in so veliko večje, kot je naravni	Foto: čg
prirast: „Pred 20 leti seje rodilo manj otrok Tomaž Žirovnik kot v 50. ali 60. letih. Primanjkljaj se bo poznal, zato so migracije realnost. Podjetja bodo kljub avtomatizaciji potrebovala prestrukturiranje." Izpostavlja, da se bodo določena dela zmeraj opravljala fizično, kot je oskrba starejših, zdravstvo, tudi kmetijstvo in številne druge panoge, kjer so in bodo ljudje ključni faktor. Na zavodu se zavedajo, da določena delovna mesta med domačimi niso priljubljena, večjih sprememb v tej smeri ne gre pričakovati niti, če se bodo pogoji dela in plače izboljšali. Nekateri poklici med mladimi enostavno niso sprejeti. Nastajajo pa nova delovna mesta, kijih še pred nekaj leti ni bilo in jih mlajše generacije veliko raje opravljajo.
Boxmark, Agis in marsikatera druga podjetniška zgodba z nesrečnim razpletom se bo poznala na trenutnem stanju trga dela v regiji. Kar se tiče zadnjega stečajnega postopka v primeru Aglsa, Žirovnik pojasnjuje, da je stečajna upravl-teljlca prevzela zadeve, razdelila odpovedi, zdaj teče 15-dnevnl tok, po Izteku katerega se bodo delavci, ki so ostali brez služb, lahko prijavili na zavod oziroma v evidenco brezposelnih oseb. To bo v začetku decembra. V postopke se je vključil tudi ptujski Zavod za zaposlovanje. Delavce so že seznanili z možnostmi zaposlovanja In delovnimi mesti, ki so aktualna. V Talumu naj bi bili precej zainteresirani za ta kader, ki Ima znanje In Izkušnje. Tudi proizvodna podjetja bi jih bila pripravljena zaposlovati. „Znajo delati, zato jih delodajalci radi vzamejo. Potrebe po teh profilih na srečo še vedno v regiji obstajajo," pravi Žirovnik o možnostih zaposlovanja 72 ljudi, ki so delali v Agisu.
Rast zaposlovanja se ustavlja
Čeprav se v evidencah brezposelnih posledice stečaja Agisa še ne poznajo, podatki zadnjih dveh mesecev kažejo na to, da se rast zaposlovanja ustavlja, brezposelnost pa nekoliko veča. „Število delovnih mest se je v naši regiji v zadnjih letih povečalo. Spomladi letos smo imeli prvič v zgodovini samostojne Slovenije več kot 30.000 delovnih mest v Spodnjem Podravju. Bili smo pred leti že pod 25.000. Še pred nekaj meseci smo imeli približno 5.000 več delovnih mest kot pred 12 leti. V regiji so se zadeve izboljšale, stvari so se prestrukturirale, zadnje mesece pa se čutijo spremembe," je trenutno stanje komentiral direktor ptujske službe Zavoda za zaposlovanje RS.
Kaj prinaša prihodnost
Zavod za zaposlovanje seveda spremlja redno vse trende na področju trga dela, so pa se povezali še z nekaterimi zavodi in ustanovami, s katerimi bodo sodelovali. Minuli teden je bil namreč ustanovljen Svet partnerjev območne službe Ptuj. Gre za posvetovalno telo, v katerem so združeni predstavniki Zavoda za zaposlovanje Slovenije, ZRS Bistra Ptuj, RRC Ormož, Manager kluba Ptuj, ptujske in ormoške Ljudske univerze ter Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (Spodnje Podravje). K sodelovanju so pritegnili deležnike z raznih področij, gre za razvojne agencije, izobraževalne ustanove, združenje delodajalcev in sindikat. Napovedovali bodo potrebe delodajalcev, pa tudi delavcev in se lotevali raznih izzivov. „Razmišljamo skupaj o prihodnosti, kaj bodo mla-
de generacije počele, tudi tiste, ki bodo na trg dela vstopale šele čez kakih deset let. Propulzivna podjetja si že zdaj prizadevajo za dobre kadre, talente v lokalnem okolju. Zavedajo se, da je treba že zdaj nagovarjati mlade, da bodo prišli čez nekaj let k njim delat," pravi Žirovnik.
Foto: MPA
Kot posvetovalno telo se bodo posvetili tudi neskladjem na trgu dela, ena pomembnih tem so migracije: „Prišli smo do obdobja, ko se razmerje spreminja. Še vedno bodo nekateri odhajali zlasti v Avstrijo, Nemčijo, se pa trendi obračajo. Več delavcev prihaja v naše okolje kot odhaja. To je nova situa-
cija in ne kaže, da bo v prihodnosti kaj drugače. Ta trend bo verjetno ostal nespremenjen. Migracije so realnost, treba jih je nasloviti, da ne gre samo za delovne migrante. Veliko je delavcev, ki se po določenem času odločijo in gredo naprej na sever ali domov. Strategija bi bila, da se tisti, ki pridejo k nam, čim prej in čim bolj integrirajo in živijo tu. So pa pri tem potrebni nekoliko širši ukrepi. Zavod za zaposlovanje ne bo sam zmogel vsega. To je stvar celotnega lokalnega okolja, to problematiko bomo naslavljali v prihodnje."
Delodajalci previdni ...
Na Zavodu za zaposlovanje ugotavljajo, da so letos delavci precej previdni. Letos spomladi so napovedali rast zaposlovanja, da bodo zaposlili okrog štiri odstotke novih delavcev. Rast zaposlovanja je sicer še vedno pozitivna, se pa umirja, tudi pod vsemi vplivi okolja. V zraku se čuti negotovost, tudi tam, kjer so potrebe in so jih napovedali, pa tudi, če se dejavnost ni zmanjšala, so previdni z zaposlovanjem. Priliv v brezposelnost
je na ravni zadnjih nekaj let, odliv nekoliko manjši. „Na ptujskem koncu imamo v zadnjih dveh mesecih več brezposelnih, kot smo jih imeli lani v tem obdobju. Približno 3,3 odstotka večja je brezposelnost letos oktobra kot lani," je podatke predstavil Žirovnik, ki kljub temu pravi, da je gospodarstvo pripravljeno na izzive. Izpostavlja še državne napovedane ukrepe. Kot enega izmed bolj pozitivnih izpostavlja ukrep, ki se je v koroni izkazal kot dober: možnost subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, v primerih, ko v podjetjih nastopi kriza. Delavcem se skrajša delovni čas, del njihove plače pa sofinancira državni proračun.
„Če gredo iz 40-urnega delovni-ka, jim 20 ur plača država, a jim ta čas ostane za druge aktivnosti, kot so izobraževanja, da nabirajo nova znanja, ki so lahko za njih uporabna pri bodoči karieri ali tem istem delodajalcu," je pojasnil Žirovnik in dodal, da je stanje še vedno zadovoljivo, saj Slovenija ostaja med državami, ki imajo najnižjo brezposelnost v Evropi.
Dženana Kmetec
Zavod za zaposlovanje OS Ptuj
•	Prebivalci (januar 2024) - 85.624
•	Registrirana brezposelnost oktober 2023 -1.853
•	Registrirana brezposelnost oktober 2024 -1.796
Od januarja do oktobra seje v evidenco brezposelnih na OS Ptuj prijavilo na novo 2.515 oseb, kar je 212 več kot v enakem obdobju lani (290 iskalcev prve zaposlitve, 17 zaradi stečaja oz. likvidacije podjetij, 375 presežnih delavcev in 1.358 oseb, ki so bile zaposlene za določen čas)
Odjavljenih iz evidenc je bilo 2.584 oseb.
Ptuj • Kot celoto prodajajo stanovanja in poslovna prostora
Po dolgem času občina v prodajo štirih stanovanj
Skupaj več kot 500 kvadratnih metrov skupne površine stanovanj in poslovnih prostorov na naslovu Krempljeva 4 ptujska občina ponuja za 194.000 evrov. Te nepremičnine so sicer skušali prodati že nekajkrat, prvič pred dobrim letom, a zmeraj doslej neuspešno. Tokrat so znižali ceno.
Tudi s prodajo občinskih nepremičnin skuša Mestna občina Ptuj zapolniti del občinske blagajne. Zadnje čase sicer s tem nimajo prav veliko uspeha. Ogromno dobrih nepremičnin so v preteklosti že prodali, tiste, ki jih ponujajo zadnje čase, pa očitno niso najbolj zaželene. Nazadnje so skušali prodati del svojih prostorov na Osojnikovi cesti 9, kjer je deloval Center interesnih dejavnosti. Ti so sicer v polovični lasti države. Za 320 kvadratnih metrov velik poslovni prostor na sicer dobri lokaciji so pričakovali vsaj 179.000 evrov.
Tokrat je na seznamu vnovič stavba v strogem centru mesta, v Krempljevi 4. Gre za sedem delov, ki se prodajajo kot celota: štiri stanovanja, dva poslovna prostora in balkon.
Za potencialne kupce najbrž precej veliko breme predstavlja dejstvo, da so stanovanja in en poslovni prostor zasedeni z najemnikom, ki ima z občino sklenjeno najemno pogodbo za nedoločen čas z neprofitno najemnino. Posebej je navedeno, da kupec kot novi lastnik vstopa v že obstoječe najemno razmerje.
Seveda je objekt tudi pod kultur-no-spomeniškim varstvom, kar pomeni z vidika investicij nedvomno višja vlaganja kot sicer.
Oktobra lani so za vse navedene nepremičnine, štiri stanovanja in dva poslovna prostora, pričakovali minimalno 204 tisočake. Tokrat je ta znesek za točno 10.000 evrov nižji.
Dražba bo, če bo seveda vplačana varščina, izvedena 12. decembra. Ogled nepremičnin bo po
predhodnem dogovoru deset dni prej.
Dženana Kmetec
Glede na površino je izhodiščni znesek nepremičnin precej nizek.
Foto: CG
torek • 19. novembra 2024
Aktualno
Štajerski	3
Spodnje Podravje • Ministrstvo za izobraževanje šolam svetuje zmernost
Ali pregrešno drage ekskurzije sodijo v šolo?
Gimnazija Ptuj v letošnjem šolskem letu dijakov prvih letnikov ne bo peljala v Grčijo. V letni delovni načrt večdnevne zgodovinske ekskurzije niso vključili. Pomislekov glede te odločitve tako na dijaški skupnosti kot svetu staršev ni bilo.
Zadnji dve leti je Gimnazija Ptuj za dijake prvih letnikov organizirala zgodovinsko ekskurzijo po poteh klasične Grčije. Kljub temu da je šlo za neobvezno ekskurzijo, se je večina dijakov odločila za udeležbo. Finančni prispevek staršev ob tem ni bil zanemarljiv, saj je ekskurzija, ki je trajala šest dni, stala približno 600 evrov na dijaka. K temu je treba prišteti še dodatne stroške, ki so odvisni predvsem od potreb in želja dijakov. Starši morajo poskrbeti za primerna oblačila in obutev, poleg tega so tu še stroški za pijačo, prigrizke in morebitne druge stvari, ki jih dijaki želijo imeti med potovanjem. Omenjena ekskurzija je prav gotovo posameznim staršem predstavljala veliko finančno obremenitev. Ker se jih večina ne želi izpostavljati ali pokazati svoje finančne stiske, poskušajo potrebna sredstva za ekskurzijo zagotoviti sami, nemalokrat s pomočjo starih staršev in drugih sorodnikov, nekateri celo najemajo kredite. Letos si lahko oddahnejo, saj ekskurzije ne bo, posledično pa tudi ne bo prošenj otrok, da bi sodelovali na tako dragih izobraževalnih potovanjih. Po drugi strani pa so nekateri dijaki premožnejših
staršev izrazili obžalovanje, saj je bila strokovna ekskurzija v Grčijo med mladimi zelo priljubljena.
■ 1	i t v • •	t v •
Letos krajši in cenejši izobraževalni izleti
Ravnatelj Boštjan Šeruga je pojasnil, da bodo tudi v letošnjem šolskem letu izvajali strokovne ekskurzije, in sicer v Auschwitz, Gradec, Trst, München in Salzburg, Benetke, Firence, Dunaj ... Omenjene ekskurzije so krajše in cenovno ugodnejše ter posledično lažje dostopne večjemu številu dijakov. »Destinacije ekskurzij so del stro-kovno-pedagoške odločitve in včasih se katera izmed njih izvaja dve leti zaporedoma in potem kakšno leto ali dve spet ne,« je poudaril Šeruga in dodal, da se strokovne ekskurzije načrtujejo z letnim delovnim načrtom šole, ki mora biti potrjen na dijaški skupnosti, pedagoškem zboru, svetu staršev in svetu zavoda.
Šolske ekskurzije celo na Madagaskar
Srednja šola je glede števila, časa, obsega in destinacije stro-
f
' "Foto: CG
Gimnazija Ptuj u letošnjem šolskem letu dijakov ne bo peljala v Grčijo, bodo pa organizirali več krajših strokovnih ekskurzij v Auschwitz, Gradec, Trst, München in Salzburg, Benetke, Firence, Uunaj ...
Na neobvezno ekskurzijo zgolj med počitnicami!
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVl) pri organizaciji nadstandardnih ekskurzij svetuje zmernost - torej, da jih ni preveč in da so finančno sprejemljive. »Udeležba na nadstandardnih ekskurzijah ne sme biti obvezna. Prav tako šole opozarjamo na racionalnost pri organizaciji tovrstnih ekskurzij, predvsem zato, da ne bi prihajalo do razlik in stisk med dijaki. Še posebej pa opozarjamo, da tovrstne ekskurzije ne smejo posegati v pouk. Prav tako pa ne smejo biti financirane s pomočjo javnih sredstev,« so poudarili na MVI in dodatno pojasnili, da bi jih morale šole izvajati samo v času počitnic.
kovnih ekskurzij povsem avtonomna. Odločitev o tem, katere ekskurzije bodo vključene v šolski
program, je odvisna od šole, njenega učnega načrta, proračuna in drugih dejavnikov, kot so interes
dijakov in možnosti financiranja. To pomeni, da ni enotnih pravil za vse šole, kar lahko privede do raz-
lik v dostopnosti in izbiri ekskurzij med različnimi ustanovami. Nekatere šole v Sloveniji so šle že tako daleč, da dijake vozijo na eksotične destinacije, kot sta na primer Nova Zelandija ali Madagaskar. Marsikdo je mnenja, da strokovne ekskurzije, za katere je treba odšteti več sto evrov, v šolski prostor ne sodijo. Tisti starši, ki si to želijo, pa imajo še vedno možnost tovrstne ekskurzije organizirati v lastni režiji oz. se za aranžmaje dogovoriti s turistično agencijo.
Estera Korošec
Podravje, Slovenija • Po rebusu cen električne energije in vladnih subvencij
Država denar prelaga iz enega v drugi žep
S spremembo obračuna omrežnin marsikdo stiska zobe v strahu pred zvišanjem stroškov, ki jih bo plačeval za električno energijo. Vlada je na četrtkovi seji odobrila podaljšanje subvencije za gospodinjstva in male poslovne odjemalce, ki jih je zaradi podivjanih cen uvedla že v letu 2022.
V dveh letih se je situacija na trgu povsem umirila, po podatkih Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) je bilo že lani moč elektriko kupovati tudi do 200 odstotkov ceneje kot leto prej. Zato se poraja vprašanje, zakaj trgovci cen ne spustijo. Podatkov, za kakšno ceno in ročnost obdobja imajo sklenjene pogodbe o nakupu elektrike, dobavitelji javnosti ne razkrivajo. Za zdaj še tudi ne želijo prejudicirati, kdaj bi lahko cene električne energije znižali - govorimo o tistem delu na položnici, ki predstavlja golo potrošnjo, torej porabljene kilovate.
Borznega padca cen potrošnik ne občuti
Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) so pojasnili, da trenutna nižja cena na veleprodajnih trgih ne pogojuje popolnoma gospodinjske maloprodajne cene. Ta je po navedbi MOPE odvisna tudi od gibanja cen v predhodnih letih. Veleprodajna in maloprodajna cena elektrike se ne gibata vzporedno, tako potrošniki v maloprodaji učinke občutijo
Prihodki in dobički dobaviteljev električne energije v letu 2023
Podjetje	Prihodki (€)	Dobiček (€)	Lastniki
Gen-I	451 milijonov	25 milijonov	država
Petrol	1 milijarda	33 milijonov	država in zasebniki
ECE (Celje)	483 milijonov	1,5 milijona	država (HSE)
Energija plus	392 milijonov	703.000	država (HSE in Elektro MB)
Energetika Ljubljana	280 milijonov	16 milijonov	MO Ljubljana
HEP Energija	280 milijonov	16 milijonov	država Hrvaška
E3	178 milijonov	10,3 milijona	Petrol
Elektro energija	88 milijonov	2,8 milijona	država (Gen-I)
Suncontract	47 milijonov	1,8 milijona	zasebniki
Vir: Ebonitete in podjetja
Prihodki podjetij načeloma niso zgolj od prodaje elektrike, saj se jih večina ukvarja še z drugimi dejavnostmi. Za Gen-I so prikazani prihodki od dobave električne energije in plina ter dobiček celotnega podjetja. Podatki za Petrol se nanašajo na dobavo električne energije.
Tako ali drugače ima država v energetiki vse vajeti. Je lastnica elektrarn, ki proizvajajo električno energijo, in podjetij, ki se ukvarjajo z njeno distribucijo in maloprodajo. Čez palec preračunano je slovenska energetika težka približno toliko kot državni proračun.
z zamikom (če sploh). Zamik padca cen za končnega potrošnika je glede na trenutno prakso lahko tudi večletni.
Na vladi pojasnjujejo, da bodo s podaljšanjem subvencij do februarja pritisk na družinske proračune ublažili. „Če vlada omejitve cen ne bi podaljšala za dva meseca, bi se v januarju maloprodajne cene predvidoma dvignile za okrog 20 odstotkov. Dodatno želimo nevtralizirati sezonski dvig omrežni-ne, torej v času od novembra do februarja. Zato nismo zgolj podaljšali veljavne omejitve (okrog 100 evrov/MWh), ampak smo jo znižali (na okrog 77 evrov/MWh). Pozimi je poraba elektrike že tako višja kot poleti in računi so višji že
sami po sebi. Poleg tega se pozimi pojavijo še stroški ogrevanja, ki jih poleti ni," so pojasnili na MOPE.
Za subvencijo elektrike država plačala 260 milijonov evrov
Ceno elektrike bi sicer lahko znižali dvojno: da bi distributerji glede na tržni padec cen te spustili tudi v maloprodaji in da bi država subvencionirala omrežnine. Zdaj država še vedno subvencionira visoke cene gole elektrike, ne pa tudi omrežnin, češ da drugače ne gre. „Znižanje najvišje dovoljene maloprodajne cene za gospodinjstva je v bistvu ukrep, ki ima učinek subvencije za sezonsko tarifo omre-
žnine za moč. Drugače ne gre. Bo pa od marca naprej omrežnina ponovno precej nižja in takrat bo čas tudi za popolno ukinitev omejevanja cen električne energije za gospodinjske odjemalce." Za subvencije je doslej šlo 260 milijonov evrov. Petino celotnega zneska je prejela mariborska Energija plus (52,5 milijona evrov). 51 milijonov je vlada za subvencioniranje cen elektrike izplačala Petrolu, 48 milijonov Gen-I, 45 milijonov celjskemu ECE in 41 milijonov družbi E3, ki je Petrolovo hčerinsko podjetje. Desetmilijonski nakazili sta dobili še podjetji Elektro Energija (v 100-odstotni lasti Gen-I) in HEP, ki je v hrvaški lasti.
Mojca Zemljarič
Foto: Bobo
4 Štajerski
Podravje
torek • 19. novembra 2024
Spodnje Podravje • Število šolajočih se na domu je v upadu
Otroci, ki se šolajo doma, bolj obremenjeni
Število šolajočih otrok na domu je v zadnjih dveh letih upadlo. Starši so po koncu epidemije kovid svoje otroke v veliki večini poslali nazaj v šolske klopi. V primerjavi z letom 2021/22 seje število učencev, ki se šolajo doma, praktično prepolovilo, s 1608 na 696. K temu je nedvomno pripomogla tudi nedavna sprememba zakonodaje, ki zaostruje pogoje šolanja na domu in učence bistveno bolj obremeni.
V šolskem letu 2023/24 se je v celotni Sloveniji na domu izobraževalo 869 otrok, v letošnjem šolskem letu pa 696. V podravski regiji so se številke v zadnjih treh letih ustalile in se gibljejo med 130 in 142 učenci. Na območju mestne občine Ptuj je samo še peščica učencev, ki se šolajo doma, in sicer eden na OŠ Breg in dva na OŠ Ljudski vrt. Podobno je tudi na okoliških osnovnih šolah v Spodnjem Podravju, kjer učencev, ki bi se šolali doma, nimajo, ali pa so številke zanemarljive. Večina ravnateljev je s takšno statistiko zadovoljnih, saj šolanju na domu niso najbolj naklonjeni, predvsem zaradi pomanjkanja socializacije in stika z vrstniki. Prav tako podpirajo novosti na tem področju, ki so začele veljati z letošnjim šolskim letom. Po novem morajo učenci, ki se šolajo doma, opravljati preizkuse iz znanja vseh predmetov, ki jih v javni šoli v posameznem razredu opravljajo njihovi vrstniki. Do zdaj so učenci v prvi triadi opravljali preizkus zgolj iz znanja slovenščine in matematike, v drugi triadi še iz tujega jezika, v zadnji triadi pa še iz petih dodatnih predmetov. Preverjanja znanj bo torej po novem veliko več. Šolsko ministrstvo pri tem zagovarja dejstvo, da mora
otrok pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard, kot ga zagotavlja obvezen program javne šole, zato so z novelo uvedli ocenjevanje znanja vseh predmetov posameznega razreda.
Šolanje na domu se lahko kadarkoli prekine
Med drugim je s spremembo zakonodaje veliko bolj poudarjena dolžnost in odgovornost staršev pri izbiri izobraževanja na domu, določene pa so tudi obveznosti šole in posredno pravice učenca. Šolanje na domu je med šolskim letom mogoče prekiniti kadarkoli, vendar pa se učenec lahko priključi rednemu pouku le v času pred roki za ocenjevanje znanja učencev, ki se šolajo na domu. Spremenil se je
V podravski regiji se bo u letošnjem šolskem letu na domu izobraževalo 131 učencev. Na ptujskih skoraj ni več otrok, ki bi se šolali na domu - na OS Breg je en, na OS Ljudski vrt pa dva.
Foto: J. Kljajič
osnovnih šolah
Število učencev, ki se izobražujejo na domu v podravski regiji
Šol. leto	1. raz.	2. raz.	3. raz.	4. raz.	5. raz.	6. raz.	7. raz.	8. raz.	9. raz.	Skupaj
2018/19	17	13	21	11	13	9	4	3	1	92
2019/20	17	12	13	18	13	16	6	11	1	107
2020/21	13	19	15	15	18	21	14	7	13	135
2021/22	26	30	32	24	23	35	28	30	16	244
2022/23	15	17	19	14	10	14	23	15	15	142
2022/23	21	11	14	12	9	6	8	18	19	128
2022/23	25	18	14	14	17	13	7	9	14	131
tudi Pravilnik o šolskem koledarju, kar v praksi prinaša daljše izpitno obdobje v prvem ocenjevalnem roku. Če učenec ne opravi izpita v prvem in/ali drugem roku, se naslednje leto avtomatsko vpiše v redni program. Poleg tega se mu pravica do šolanja na domu ukine tudi v vseh naslednjih razredih. Nekateri starši sicer menijo, da jim omenjene spremembe zakona sedaj otežujejo šolanje na domu
Največ v prvem razredu
V letošnjem šolskem letu se v celotni državi na domu šola 696 osnovnošolcev. Največje prvošolcev, in sicer 112, nato pa njihovo število pada. Na domu se šolata 102 drugošolca, tretješolcev je že manj kot sto, še večji pa je padec ob prehodu na predmetno stopnjo. Na domu se šol 64 šestošolcev, 62 sedmošolcev, 45 osmošolcev in 58 devetošolcev.
in da to ni več ena od alternativnih možnosti izobraževanja. Po njihovih besedah bodo sedaj pri-morani izvajati celoten javni šolski program. Po drugi strani pa so bili učenci, ki se izobražujejo na domu, privilegirani do sedaj, spremembe zakona pa neenako obravnavo odpravljajo. Nekateri ravnatelji so sicer pričakovali, da bo resorno ministrstvo šolanje na domu dopustilo samo v izjemnih okoliščinah, vendar se za ta korak niso odločili. Ob tem se sicer poraja vprašanje, v kolikšni meri so starši za izobraževanje svojih otrok sploh usposobljeni. V osnovnih šolah pa na primer gospodinjstva ne more poučevati oseba, ki za to področje ni pridobila ustrezne izobrazbe.
Estera Korošec
Vir: MVI
TALUMOV DAN ODPRTIH VRAT
Sobota, 23. november 2024
Dobimo se ob 9. uri pred Talumovo upravno stavbo. Obiskovalci boste lahko izbirali med tremi različnimi področji ogleda - rdečo, srebrno in zeleno skupino, Po ogledu vas vabimo na malico, za vas pa smo pripravili tudi jubilejno darilo in posladek,
o ©
§ O
IjO £
torek • 19. novembra 2024
Politika
Štajerski	5
Destrnik • Dveletni proračun soglasno skozi prvo svetniško sito
Obojestranski očitki o zavajanju in lažeh
Čeprav je opozicija podprla osnutka proračunov za prihodnji dve leti, pa so njeni člani ponovili nekaj krepkih na
račun občinskega vodenja in seja občinskega sveta je tudi tokrat spominjala na boksarski ring, v katerem si mišice kažeta pozicija in opozicija ter dokazujeta, kako trdno sta zasidrani vsaka na svojem bregu.
Anton Kovačec je dejal, da je v obeh proračunih kar nekaj fiktivnih postavk. »V načrt razvojnih programov (NRP) marsikaj zapišemo, potem pa prestavljamo iz leta v leto, saj projektov ne moremo izvesti, ker zanje nimamo denarja. Je pa lepo videti zapisanih toliko načrtov.« Poleg tega ugotavlja, da imajo v občini privilegirane in neprivilegirane vasi, saj se v nekaterih dogaja veliko novega, v drugih pa že leta nič, kar ljudje opazijo in jih moti.
Majda Kunčnik je poudarila, da se v javnosti namenoma ustvarja vtis, da opozicija nasprotuje vsemu, kar predlagajo v občinski upravi. »Imamo slabe izkušnje z manipulacijami županje in očitki o zavračanju predlogov. A sploh ni tako, nismo a priori proti, podpremo tisto, kar je dobro. Je pa po drugi strani res, da je v proračunu 200 postavk; če se z eno ne strinjaš, nimaš druge kot celega potrditi ali zavrniti.« Do županje Vlaste Tetičkovič Toplak je bila kritična tudi zaradi gasilcev. »Po spletu ste pisali hvalospeve gasilcem, za vozilo, ki ga v PGD De-senci nujno potrebujemo, da bomo lahko pomagali občanom, pa ste v proračunu za 2025 namenili samo 10.000, za 2026 pa 15.000 evrov, kar je tako rekoč nič glede na ceno vozila. Hkrati pa vidim, da smo 34.000 evrov iz proračuna namenili za selitev očitno motečega vodovoda z županjine parcele.«
Komunikacija na destrniških sejah občinskega sveta pogosto še najbolj spominja na gostilniško.
»Franc Pukšič je očitno vaša nočna mora, prav smilite se mi!«
Da gre za navadno natolcevanje, jo je zavrnila Tetičkovič Toplakova. »Ne vem, od kod vam ta znesek, ker ne drži, poleg tega to ni žu-panjin, ampak skupni vodovod za večje območje. Širite laži, zato vas prosim, da nehate zavajati s takimi populizmi. Kar pa se nabave gasilskega avtomobila tiče, bomo na občini vedno pomagali, kot smo tudi doslej, seveda pa je na društvu, da nam najprej pošlje kakšno ponudbo.«
Branko Horvat se je tudi tokrat
spotaknil ob že znane teme, kot so (raz)prodaja občinskih zemljišč, odkup Petrolove koncesije za ogrevanje šole, kulturne dvorane in zdravstvenega doma, ki po njegovem ni prinesel napovedanega zmanjšanja stroškov, financiranje Tica, ki ga vodi zasebnik, tarča pa je bilo tudi glasilo Občan, ki ima manj številk, stane pa več. »Postavka 10.000 evrov za desenški gasilski avtomobil, no, to pa je norčevanje, ki najbrž sploh ni županjina, ampak Pukšičeva ideja.«
Da je bilo jasno, da ne bo mogel brez nekdanjega župana, se je odzvala Tetičkovič Toplakova. »Franc Pukšič je očitno vaša nočna mora.
Vedno eno in isto, škoda vseh besed, prav smilite se mi, gospod Horvat. Zberite se in gremo že enkrat naprej,« ga je pozvala, prav tako Valerija Šaško, ki je prosila svetnike, da ustavijo gostilniško komunikacijo, ki ne sodi v občinski svet, se nehajo ozirati v preteklost, ampak se usmerijo v prihodnost. A se Horvat ni pustil motiti, saj je županjo označil za Pukšičevo lutko, obema pa pripisal tudi krivdo, da do njegove hiše v Svetincih niso napeljali optičnega omrežja, zato bo 28. novembra ostal brez signala, županja pa mu je odvrnila, da spet samo zavaja javnost in »brca v meglo«.
Senka Dreu
Elizabeta Fras
Kako nadziraš samega sebe
Anton Kovačec je pohvalil občinsko upravo, kije za pripravo treh investicijskih dokumentacij uporabila kar »domačo« delovno silo, kar pomeni, da zanjo ni najela zunanjih strokovnjakov, s čimer je privarčevala davkoplačevalski denar. »Hvalevredno je, daje direktor občinske uprave Leon Požar prevzel pripravo dveh tako imenovanih diipov, pod tretjega pa se je podpisala višja svetovalka Metka Kajzer.« Ga pa moti, daje bila zadnja investicijska dokumentacija za turistični projekt Multimedija viničarije na dnevnem redu dopisne seje. »Zakaj v njem sodeluje samo en ponudnik, bi lahko razpravljali na redni seji, na dopisni pa to ni bilo mogoče.«
Partnerica v projektu, ki ga bo občina prijavila na Lasov razpis in je vreden nekaj manj kot 72.000 evrov, od katerih je 48.000 evrov sofinanciranja, je Elizabeta Fras, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji. »Zanima me, ali so bili ostali ponudniki obveščeni o razpisu ali je šlo za interni dogovor oziroma uporabo notranjih informacij, kajti Frasova je ne nazadnje predsednica občinskih nadzornikov. Če bo pri tem projektu prišlo do nadzora, ga namreč sploh ne bo moglo biti, saj ne moreš nadzirati samega sebe. Če to že ni pravno, je pa po moje vsaj moralno sporno,« je prepričan Branko Horvat.
Foto: Arhiv
Foto: SD
Videm • V letu 2025 posojilo za 3,5 milijona evrov
Velikopotezne napovedi za Videm in Tržec
Videmski občinski svetniki bodo na torkovi seji razpravljali o predlogu proračuna za leto 2025. Slednji predvideva zadolžitev v višini 3,5 milijona evrov. O osrednjih razlogih za zadolžitev župan Brane Kolednik pravi: »Proračun je bogato naravnan, in če bomo želeli vse vključene projekte uresničiti, bo potrebno zadolževanje. Gre pa v prvi fazi za pripravo na projekte in zaprtje finančne konstrukcije.«
Med izstopajočimi projekti poleg nadaljevanja izgradnje kanalizacije Lancova vas-Barislovci-Sela je seveda začetek postavitve novega vrtca v Vidmu. V proračunu za leto 2025 je zanj predvidenih 700.000 evrov, skupna ocenjena vrednost pa je šest milijonov evrov. Na seznamu investicij je še ureditev športnega parka Videm, za katerega bo občina prihodnje leto ponovno skušala pridobiti državni denar, 140.000 evrov pa imajo rezerviranih za pripravo dokumentacije za večnamensko dvorano pri OŠ Videm in pridobitev gradbenega dovoljenja. »Sedaj pridobivamo idejne zasnove, v vsakem primeru pa bo šlo za novogradnjo, saj je obnova obstoječe športne dvorane nemogoča.« Vrednost večnamenske dvorane naj bi bila pet milijonov evrov, vsaj tako je zapisano v načrtu razvojnih programov. Ob bok središču Vidma pa se glede na investicije v športno infrastrukturo postavlja Tržec. Tam naj bi gradili večnamensko stavbo
za okrog milijon evrov, 422.000 evrov pa v dveh letih namenjajo za ureditev športnega parka.
Novi traktor in selitev režijskega obrata
Za 130 %, na 1,6 milijona evrov, v primerjavi z letos povečujejo postavko za gradnjo občinskih cest.
Od tega naj bi prihodnje leto porabili 670.000 evrov za ureditev od-vodnjavanja Drenova Graba, gre za projekt, vreden dva milijona evrov, financiran naj bi bil iz državnega proračuna, okrog 690.000 evrov pa namenjajo za cestni program. Za 50.000 evrov bodo uredili še dovoz in okolico pri OŠ Videm, za 135.000 evrov načrtujejo nakup
Foto: Občina Videm. FB
Za prireditve krepko preko 100.000 evrou
V duhu starorimskega izraza kruha in iger pa v Vidmu za dodatnih 20.000 evrov zvišujejo odhodke za protokolarne dogodke, in sicer na 108.000 evrov (za primerjavo v Majšperku imajo na enaki postavki v letu 2024 predvidenih 55.000 evrov). Tako načrtujejo, da bodo za prireditve ob občinskem prazniku porabili 35.000 evrov, za sam občinski praznik prav tako 35.000 evrov, za Fašenk v Vidmu 25.000 evrov, izven postavke pa je predvidenih še dodatnih 18.000 evrov za martinovanje.
Foto: Mojca Vtič
Videmski proračun naj bi prihodnje leto beležil 9,6 milijona evrov prihodkov in 13,2 milijona evrov odhodkov. Zadolževanje je predvideno v višini 3,5 milijona evrov.
traktorja za režijski obrat, ki naj bi ga selili v novo obrtno cono. Poleg gradnje kanalizacijskega sistema na območju Lancove vasi, Barislov-cev in Sel načrtujejo še gradnjo kanalizacije v Jurovcih in Šturmovcih II. faza (skupaj pol milijona evrov), 120.000 evrov pa predvidevajo za zamenjavo vodovoda na Selih, saj so vodi na zasebnih zemljiščih oziroma pod hišami.
Nagrada za pomoč na volitvah
Občina Videm je bila v letu 2023 zadolžena za milijon evrov, letos se kljub drugačnim napovedim (še) ni zadolžila, prihodnje leto je predvideno zadolževanje za 3,5 milijona evrov.
»Gre šele za predlog proračuna v prvem branju, ki ga
morajo svetniki najprej potrditi in ki ga čaka še javna obravnava,« je dodal župan Brane Kolednik.
In opozicija? Eni pravijo, da gre za delitev bombončkov za pomoč pri zmagi na volitvah 2022, drugi, da se v proračun dodajajo projekti brez pravega strateškega premisleka, obstrukcije seje pa vsaj po prvih napovedih ni pričakovati.
Mojca Vtič
6 Štajerski
V središču
torek • 19. novembra 2024
I


Slovenija • Precedenčna tožba v prid pacientke, ZZZS že vložil predlog za revizijo na Vrhovno sodišče
Tožila in uspela: bi ji ZZZS moral poiskati osebi
Posledica dejstva, daje premalo zdravnikov družinske medicine in da imajo po doseganju določenega količnika možnost odklanjati paciente, sta 142.602 zavarovani osebi, ki nimata izbranega osebnega zdravnika. Ena izmed pacientk je od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zahtevala, da ji zdravnika poišče. Ker njene vloge niso obravnavali, češ da ni v njihovi pristojnosti, je zadevo predala na sodišče. Višje sodišče je razsodilo, da zdravstvena blagajna nima pravice odklanjati zahtev za dodelitev osebnega zdravnika, pač pa, da bi morali vloge vsebinsko obravnavati. Gre za precedenčno tožbo. Zavod seveda odločitev sodišča izpodbija. Bi to lahko pomenilo, da bi morali za vsako izmed 143.602 zavarovanih oseb poiskati osebnega zdravnika?
Konec leta 2022 je bilo v Sloveniji okrog 132.000 zavarovanih oseb, ki niso imele splošnega osebnega zdravnika. Konec septembra letos je ta seznam še daljši, na njem sta že 142.602 zavarovani osebi. Od tega je 108.952 slovenskih državljanov, preostali so tuje zavarovane osebe, kar predstavlja 6,9 % vseh. Med tistimi, ki nimajo osebnega zdravnika, so všteti tudi tisti, ki so trenutno v ambulantah za neopredeljene, gre za 26.372 oseb. Te ambulante delujejo pri 21 zdravstvenih domovih. Na Ptuju te potrebe ni bilo, saj paciente nekateri zdravniki, ki ne dosegajo zastavljenih količnikov, še vedno vpisujejo. Marsikje po državi pa imajo s tem velike težave, kljub temu da deluje 93 timov oz. ambulant družinske medicine, ki še sprejemajo nove paciente, kar predstavlja 10 % vseh ambulant. Kljub temu je ponekod stanje izjemno resno.
Podvojili plačila za ambulante osebnih zdravnikov
»Pomanjkanje zdravnikov družinske medicine je posledica veljavne ureditve, za katero sta se dogovorila sindikat Fides in Vlada. ZZZS sicer trenutno financira 138 ambulant družinske medicine več kot pred 10 leti, za te ambulante pa namenja več kot dvakrat več finančnih sredstev, saj je bilo zanje v letu 2014 namenjenih 130,9 milijona evrov, lani pa že 283,2 milijona evrov, torej kar 152,3 milijona evrov več,« so konkretne podatke o financiranju predstavili na Zavodu.
Prepričani so, da vsi ti podatki dokazujejo, da težave pacientov z izbiro osebnega zdravnika izvirajo izključno iz veljavne ureditve odklanjanja pacientov, ki so ji v letu 2019 nasprotovali. Kot pravijo, so se že takrat jasno opredelili
proti temu, z zavedanjem, da se bo poslabšala dostopnost pacientov do splošnega osebnega zdravnika.
Ko nekaterim enostavno prekipi ...
Na eni strani torej zdravstvena blagajna za delovanje ambulant družinske medicine iz leta v leto namenja več sredstev, na drugi pa število zavarovancev, ki nimajo osebnega zdravnika, narašča.
Financiranje ambulant družinske medicine
2014 2023
Znesek financiranja ZZZS
130,9 milijona evrov 238 milijonov evrov
V prepričanju, da bi ji kot plačnici storitev zdravstvenega zavarovanja ZZZS vendarle moral poiskati osebnega zdravnika, se je ena izmed zavarovank lani odločila za sprožitev pravnega spora. Ta se je doslej razpletel v njeno korist.
Pred tem se je sicer neuspešno obrnila na ZZZS, šele nato na sodišče. Slednje je toženki ugodilo, pritožbo ZZZS pa zavrnilo in odločilo, da mora vsebinsko obravnavati njeno zahtevo za dodelitev osebnega zdravnika. Postavili so se na
Kako bi zadeve lahko izboljšali
»Kot na ZZZS že več let javno poudarjamo, ocenjujemo, daje treba na področju družinske medicine sistemsko ukrepati v smeri povečanja števila zdravnikov, dviga limita glavarinskih količnikov, skrajšanja trajanja specializacije družinske medicine in spremembe kurikuluma specializacij iz družinske medicine (več kroženja specializantov v družinski medicini), prenosa dela nalog in pooblastil z zdravnika na diplomirano medicinsko sestro in pozitivne promocije poklica družinskega zdravnika,« so konkretne predloge za izboljšanje na področju družinske medicine podali na ZZZS.
Že pred vložitvijo tožb so opozarjali, da bo odklanjanje pacientov vplivalo na povečanje števila zavarovanih oseb brez zdravnika. Prepričani so, daje bila leta 2017 določena nerealno nizka meja za odklanjanje, limit je pri 1.895 glavarinskih količnikih.
Foto: Marko Vaupotič
Sodišče je odločilo, da bi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije moral obrav-osebnega zdravnika.
stališče, da gre za upravno zadevo. Zavodu je tožnica očitala kršenje pravice do izbire osebnega zdravnika. Čeprav je Zavod vztrajal, da ima sama možnost izbire med tistimi zdravniki, ki še sprejemajo (po državi), ali da se opredeli v ambulanti za neopredeljene, je sodišče ugodilo tožnici.
ZZZS: »Za mrežo zdravnikov odgovorno zdravstveno ministrstvo«
Na Zavodu so se zagovarjali, da je za organiziranje mreže osebnih zdravnikov odgovorno ministrstvo za zdravje. Prvostopenjsko sodišče se s temi argumenti ni strinjalo. Zavod se je nato na sodbo pritožil na višje delovno in socialno sodišče. Tudi pritožbeni senat je izdal sodbo in pritožbo Zavoda zavrnil kot neutemeljeno. Strinjali so se s prvostopenjskim sodiščem, da je odločanje o zahtevi za dodelitev osebnega zdravnika upravna zadeva in torej v pristojnosti ZZZS.
V sodbi med drugim piše, da mora imeti tožnica pri uveljavljanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotovljeno
Konec septembra letos sta bili 142.602 zava-
zavarovane osebe.
Leto
Vir: ZZZS
torek • 19. novembra 2024
V središču
Štajerski	7


lega zdravnika?
Foto: J. Kljajič
navati vlogo zavarovane osebe, naj ji določijo
varstvo: »V tem primeru sprva v predsodnem in nato v sodnem postopku. V nasprotnem primeru bi ji onemogočili učinkovito pravno varstvo te pravice, ki je kot pravica do zdravstvenega varstva zagotovljena že z ustavo.«
Kaj sodba pomeni za zavarovane osebe brez izbranega zdravnika
Na ZZZS pojasnjujejo, da so vložili predlog za revizijo na Vrhovno sodišče, saj se z odločitvijo Višjega delovnega in socialnega sodišča ter Delovnega sodišča ne strinjajo: »Sodišči prve in druge stopnje sta odpravili pritožbi ZZZS, ker sta menili, da ni ravnal po pravilih upravnega postopka, ko je vlogo zavarovane osebe zavrgel, češ da ne gre za upravno stvar. Sodišče meni, da bi ZZZS o tem moral odločati, ni pa navedlo, kako. Sodišče prve in druge stopnje ZZZS torej ni naložilo, da zavarovani osebi do-
deli konkretnega zdravnika, temveč je le odločilo, da gre za upravno stvar, o kateri je treba vsebinsko odločati z upravno odločbo.«
Vztrajajo, da pravica do proste izbire zdravnika ne pomeni pravice, da zavarovalnica zavarovani osebi določi konkretnega zdravnika, še posebej, če je bila zavrnitev izbire posameznih osebnih zdravnikov pravilna in zakonita (npr. zavrnitev izbire zaradi presežene kvote pri zdravniku).
Kot pravijo, lahko zavarovanim osebam na podlagi veljavne ureditve ponudijo le seznam zdravnikov, ki še sprejemajo paciente ali jim svetuje vpis v ambulanti za neopredeljene.
Na enega upokojenega zdravnika 1,5 novega
Na ZZZS vztrajajo, da so aktualne težave posledica sporazuma med Vlado RS in Fidesom iz leta 2017 in sklepa Vlade iz leta 2019, po katerem lahko osebni zdravnik odklanja paciente že pri 1.895 gla-varinskih količnikih.
Opozarjajo, da je to za približno 20 % manj od trenutne povprečne obremenitve družinskega zdravnika. Posledica tega je po njihovem mnenju pomanjkanje družinskih zdravnikov. »Za zagotavljanje ustreznejše dostopnosti zavarovanih oseb do družinskih zdravnikov po veljavni ureditvi bi trenutno potrebovali dodatnih 236 timov (ambulant) družinske medicine, ki pa jih izobraževalni sistem in »uvoz« iz tujine nista zmožna zagotoviti v naslednjih nekaj letih. Zaradi veljavne ureditve, ki vključuje matematične algoritme, mora namreč v končni posledici upokojenega zdravnika z nadpovprečnim številom opredeljenih oseb nadomestiti približno 1,5 zdravnika s podpovprečnim številom opredeljenih oseb. Na neustrezno dolgoročno načrtovanje kadrov v zdravstvu, še zlasti na področju družinske medicine, je računsko sodišče opozorilo oktobra 2022 v svoji reviziji Ministrstva za zdravje in Zdravniške zbornice Slovenije ter izdalo podrobna priporočila,« še dodajajo na ZZZS.
Dženana Kmetec
rovani osebi brez izbranega osebnega zdravnika. Od tega je velika večina, 108.952, slovenskih državljanov, preostali so tuje
Slovenija • Država v boju zoper nezakonito pridobljeno premoženje
kot brezzobi tiger
1,9 milijona evrov zaseženega premoženja v posmeh sistemu
Nemalokrat se ljudje vprašajo, od kod posameznikom premoženje, ki jim ga s prihodki od plače ne bi uspelo ustvariti. Lahko je nekdo res podjeten in se poleg službe ukvarja še s kakšno dejavnostjo, drugi se rodi s srebrno žlico v ustih, tretji deduje. So pa seveda tudi „dejavnosti" na drugi strani zakona, ki lahko prinesejo bajne zaslužke in lagodno življenje.
V t
Foto: Sašo Švigelj
Pravnomočno odvzeto premoženje nezakonitega izvora postane last države. „Praviloma ga prodamo, kupnina je prihodek proračuna," so povedali na Ministrstvu za pravosodje.
Nemalo je korupcije, ko se pod roko dajejo provizije za pridobljeno delo, ki se plačuje iz javne blagajne. Ali pa se na račun javnih investicij izpelje še kakšna zasebna. Drugi nelegalni vir zaslužka sta tihotapljenje in prodaja drog, ljudi, organov ... Poslovneži z druge strani zakona nezakonito pridobljeni denar vlagajo v luksuzne avtomobile, nepremičnine, vrednostne papirje, zlato, drage kamne .
Čeprav v Sloveniji od leta 2012 velja Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZO-PNI), je izkupiček uradnih služb, ki tovrstni kriminal preganjajo, izjemno, izjemno skromen. V 12 letih so preiskovalci po podatkih Ministrstva za pravosodje odredili 73 finančnih preiskav zoper 212 fizičnih in 90 pravnih oseb. Vložili so 39 tožb zoper skupno 81 fizičnih in 12 pravnih oseb. Do konca lanskega leta je bilo pod lupo tožilstva za 35 milijonov domnevno spornega premoženja, skupna vrednost pravnomočno dosojenih zneskov je bila 1,9 milijona evrov (v 12 letih, od začetka izvajanja zakona). V teh letih je bilo odločeno o 26 tožbah, nezakonito pridobljeno premoženje so odvzeli 19 osebam.
Bo znižanje mejnega zneska učinkovalo?
Dokazovanje nezakonito pridobljenega premoženja ni enostavno, saj se osumljeni in ob-dolženi branijo na vse mogoče načine: da so jim denar posodili v tujini, po možnosti osebe, ki več ne živijo ali se je za njimi izgubila vsaka sled. Nemalo se jih sklicuje na dediščino in darila v okviru družine.
Cokla v izvrševanju zakona je tudi odločba ustavnega sodišča iz leta 2018, da zakon za nazaj ne more veljati. Tako so padli vsi postopki, v katerih so organi pregona preiskovali premoženje nezakonitega izvora, ki je bilo pridobljeno pred letom 2012.
Po pojasnilu pravosodnega ministrstva je prag za začetek preiskave nezakonito pridobljenega premoženja pri 50.000 evrov postavljen previsoko. Z novelo zakona ga bodo predvidoma znižali na 10.000 evrov. A priznati je treba, da se premoženje, ki ga posamezniki pridobivajo mimo črke zakona, giblje v bistveno višjih finančnih okvirih, govorimo tudi o milijonskih zneskih in prestižnem življenjskem stilu, ki zahteva bistveno več denarja kot 10 tisočakov.
Zahtevnost preiskave in kratki roki
Na ministrstvu priznavajo, da je zbiranje podatkov v primerih odkrivanja in dokazovanja
Temelj postopka je finančna preiskava
Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora ne ureja pregona kaznivih dejanj, temveč postopek odvzema premoženja nezakonitega izvora. Ključen je za uvedbo finančne preiskave, so poudarili na Ministrstvu za pravosodje. „Za učinkovit odvzem premoženja nezakonitega izvora sta odločilnega pomena njegovo odkritje in zavarovanje v zgodnji fazi postopka. Finančna preiskava je najmočnejše orodje, ki ga ima država na voljo za odkrivanje in zavarovanje nezakonitega premoženja. Od finančnih preiskav sta namreč v nadaljevanju odvisna število vloženih tožb in obseg odvzetega nezakonito pridobljenega premoženja."
premoženja nezakonitega izvora zahteven proces. „Finančna preiskava je strokovno zahtevna, vanjo so vključeni različni državni organi, lahko se jo razširi, nemalokrat tudi na pridobivanje podatkov o premoženju v tujini. Slednje ovira pravočasno zbiranje relevantnih dokazov in podatkov za odločitev o nadaljnjem postopku pred sodiščem. Enomesečni rok za vložitev tožbe v primeru, ko je bilo predhodno odrejeno začasno zavarovanje premoženja, je prekratek. V praksi so pogosti primeri (okoli 40 odstotkov obravnavnih zadev), da oseba premoženje, ki ga je imela v določenem obdobju v primerjavi s svojimi zakonitimi dohodki nesorazmerno veliko, deloma ali v celoti porabi, skrije ali preusmeri v tujino, pri čemer gre za situacije, ki so nastopile pred vložitvijo tožbe, zato s tožbo ni mogoče zahtevati niti tako imenovanega nadomestnega odvzema," so o ovirah, na katere naletijo pri dokazovanju premoženja nezakonitega izvora, povedali na Ministrstvu za pravosodje.
Za spremembo Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora so se odločili, da bi omogočili učinkovitejše postopke. „Cilj je okrepiti sodelovanje vseh organov, odpraviti pomanjkljivosti oziroma nejasnosti v zakonskih določbah, ki so se pokazale v praksi. Upoštevati je treba načelo, da nihče ne more obdržati premoženja, ki ga je pridobil na nezakonit način oziroma z nezakonito dejavnostjo."
Mojca Zemljarič
8 Štajerski
Podeželje
torek • 19. novembra 2024
Po podatkih Čebelarske zveze S^ern^ naj bi čebelarji letos pridelali slabih 1.100 ton medu, kar pomeni, da je bila tudi letošnja letina podpovpr^na.
Slovenija, Podravje • Čebelarska letina 2024je končana
Medu krepko več kot lani, a razloga za veselje ni
jg	L	'	J
Ključna sestavina tradicionalnega slovenskega zajtrka, ki ga danes obedujejo otroci in mladostniki v vrtcih in šolah, je tudi med. Letošnja čebelarska letina je po ocenah čebelarjev s 1.100 tonami medu v primerjavi z lansko katastrofalno srednje dobra, zaradi nadpovprečno mokrega maja injunija pa daleč od rekordnih let 2022,2013 in 2001, ko so slovenske čebele pridelale okrog 2.500 ton medu.
Letošnja čebelarska sezona je zagotovo obliž na lansko katastrofalno letino, ko so čebelarji pridelali le 300 ton medu oz. najmanj od osamosvojitve dalje. »Lanska bera medu je bila daleč najslabša, letos je za spoznanje boljša. Opažam pa, da so izjemne razlike med posameznimi lokacijami. Znanec, ki čebe-lari preko Ptuja, je imel skorajda rekordno letino, medtem ko je bila paša na našem koncu skromna,« pravi čebelar Mitja Šibila iz Tržca. Tudi čebelar Jože Vidovič iz Apač na Dravskem polju pove, da se je količina pridelanega medu razlikovala med legami, od čebelnjaka do čebelnjaka. »Največ je tudi letos cvetličnega medu, pri Destrniku je bila odlična letina lipe, tudi kostanj je količinsko dober. Resnično so letos na količine in vrste medu vplivale mikrolokacije. Sicer pa smo imeli štajerski čebelarji v primerjavi z nekaterimi drugimi še kar dobro sezono.«
Čebelarji si želijo dolgo in mrzlo zimo
Aleš Bozovičar, opazovalec in napovedovalec čebeljih paš pri Čebelarski zvezi Slovenije, je dejal, da so letos čebelarji pridelali približno 1.100 ton medu. »Povprečje pridelanega medu je boljše kot lani, ponekod po regijah po celo slabše. Prekmurje in južni del države sta imela nekaj ključnih dni paše, ko je cvetela akacija, oljna ogrščica. Štajerska in osrednji del Sloveni-
Število registriranih čebelarjev in čebeljih družin v Sloveniji
Leto	Število čebelarjev	Ocenjeno število čebeljih družin
2023	11.109	207.799
2022	11.359	213.476
2021	11.459	219.101
Zaradi slabših letin in stroškov s krmljenjem čebelje začelo počasi upadati tudi število čebelarjev, in sicer z 11.459 leta 2021 na 11.109 čebelarjev v lanskem letu. A slabše letine so le eden izmed razlogov, meni Bozovičar. »V zadnjih letih seje čebelarstvo močno razvilo in število čebelarjev seje krepko povečalo. Toda z delom so številni spoznali, da čebelarjenje ni tako enostavno, obenem je tudi starostna struktura čebelarjev visoka, žal nam primanjkuje mladih.«
je sta imela dobro pašo kostanja, kočevsko-ribniško območje in Bela krajina sta imela dobro letino lipe. Tako je bila večina čebelarjev deležna solidnega točenja, medtem ko so imeli čebelarji na Primorskem
in Gorenjskem izjemno slabo leto.« Bozovičar pravi, da tisti čebelarji, ki imajo premične čebelnjake, so se vremenskim razmeram maja in junija (oba meseca sta bila nadpovprečno namočena in podpov-
V Sloveniji je registriranih 11.109 čebelarjev.
prečno sončna, a nadpovprečno topla) prilagajali z iskanjem paš, zgodnejših in poznejših leg. »Drugi, ki te možnosti niso imeli in kjer ni bilo donosov nektarja, pa so morali krmiti čebelje družine, sicer bi propadle zaradi lakote.« Vremenske spremembe in neprilike vse bolj krojijo čebelarske letine. »Če imajo izgube sadjarji, jih imamo tudi čebelarji. Mi si želimo le hladno normalno zimo, ki naj obstane do konca februarja, kar bi omogočilo normalno vegetacijo rastlin in dejavnost čebel. To bo dobro za vse - za sadjarje, vinogradnike in tudi nas, čebelarje.« Bozovičar še dodaja, da je ob ponavljajočih se slabih letinah sreča v čebelarstvu ta, da je med obstojno živilo in da ga lahko čebelarji ob boljših letinah uskladiščijo. »Res pa je, da te zaloge kopnijo.«
V povprečju cena od 11 do 12 evrov za cvetlični med
Zaradi lanske katastrofalne letine je bila tudi samooskrba z medom izjemno skromna, le 13 %. V povprečju pa naj bi vsak Slovenec zaužil dober kilogram medu. Povpraševanje po tem najbolj razširjenem čebeljem izdelku se poveča s padcem temperatur, pravi čebelar Šibila, saj da je med še vedno razumljen kot zdravilo in ne živilo. Tudi Vidovič opaža, da se prodaja poveča s prvimi prehladi. »Povpraševanje po drugih izdelkih, na primer
V desetih letih cena medu višja za 100 odstotkov
Odkupne cene vseh vrst medu v Sloveniji so v zadnjih letih narasle. V letu 2010 je odkupna cena medu znašala 3,18 evra na kilogram, v letu 2020 pa 5,39 evra na kilogram. Precej višjo ceno čebelarji dosegajo s prodajo na tržnicah. Cena vseh vrst medu na tržnicah je od leta 2010 narasla s 5,67 na 12,05 evra na kilogram v letu 2022. Slovenski čebelarji več kot 80 % medu prodajo na domu. V zadnjih letih na tržnicah prodajo okrog 60 ton medu.
Priporočene cene, kijih oblikuje Čebelarska zveza Slovenije, za leto 2024 so: 14,1 evra za cvetlični med, 14,8 evra za med akacije in lipe ter 15,7 evra za gozdni in kostanjev med.
matičnem mlečku, pa je odvisno tudi od oglaševanja večjih pridelovalcev,« dodaja čebelar iz Apač.
Povprečna maloprodajna cena medu slovenskega porekla na slovenskem trgu je v letu 2023 znašala 14,51 evra za kilogram medu, letošnja priporočena cena za liter (900 g) cvetličnega medu je 14,1 evra. Pri lokalnih čebelarjih v Podravju se giblje od 11 do 12 evrov (delno tudi zaradi močne konkurence), višja je v osrednji in zahodni Sloveniji, medtem pa nižja v Prekmurju. Glavnina čebe-
larjev med proda na domačem pragu, večji se seveda pojavljajo tudi v javnih zavodih, na trgovskih policah, kjer pa se srečujejo s tujo konkurenco. A kot pravi Šibila: »Ti, ki hodijo k lokalnim čebelarjem oz. kupujejo med slovenskih čebelarjev, se zavedajo, kakšen med želijo in so zanj pripravljeni tudi plačati pošteno ceno. Na srečo je vedno manj takih, ki se raje odločijo za nakup medu za nekaj evrov. Namreč vemo, da takšnega medu čebela niti videla ni.«
Mojca Vtič
Foto: CZS
Foto: CZS
Vir: UVHVVR
Foto: CZS
Podravje • Teden slovenske hrane zaključen s slovenskim zajtrkom
Tudi slovenski zajtrk se je podražil
Tema tedna slovenske hrane, ki se je zaključil v petek, je zajtrk kot celota. Zato je statistični urad zbral podatke o petih značilnih sestavinah tega zajtrka - o kruhu, maslu, medu, mleku in jabolkih. V petek ga bodo delili v vrtcih in šolah. Lani so ga po navedbah statistikov postregli več kot 280.000 otrokom.
Teden slovenske hrane je na pobudo več stanovskih organizacij s prvopodpisano Čebelarsko zvezo Slovenije vlada razglasila decembra lani. Določeno je, da je to tretji teden v novembru. Kot so sporočili s statističnega urada, smo za kilogram kruha lani v povprečju odšteli 3,30 evra. Septembra je bil kilogram kruha za 1,3 odstotka cenejši kot pred letom dni. Lani je bilo prebivalcu Slovenije za prehrano na voljo v povprečju 112 kilogramov žit, stopnja samooskrbe pri žitih je znašala 80 odstotkov.
Mleko in maslo dražja kot lani
Za kilogram masla je bilo lani treba v povprečju plačati 10,10 evra. Septembra je bil ta mlečni izdelek za 0,4 odstotka dražji kot pred letom. Lani so v Sloveniji izdelali 2456 ton masla in mlečnih namazov, država je teh izvozila 269 ton, uvozila pa 3288 ton.
Na prebivalca Slovenije je bil lani za prehrano na voljo v povprečju en kilogram medu. Povprečna cena kilograma cvetličnega medu
je znašala 9,42 evra. Izdelki iz skupine džemi, marmelade in med so bili septembra v primerjavi z enakim mesecem lani dražji za 0,1 odstotka, so navedli na uradu. Povprečna cena za liter trajnega polnomastnega mleka je lani znašala 1,16 evra. Septembra je bil liter svežega polnomastnega mleka za 4,8 odstotka dražji kot pred letom dni. Lani so v Sloveniji pridelali skoraj 144.000 ton konzumnega mleka. Izvozili so 297.000 ton mleka, uvozili pa šestkrat manj, skoraj 47.000 ton.
16 kilogramov jabolk na Slovenca
Kilogram jabolk je lani v povprečju stal 1,45 evra. V intenzivnih sadovnjakih so jih pridelali 30.600 ton, v ekstenzivnih pa 3400 ton. Če bi to količino razdelili med vse prebivalce Slovenije, bi vsak dobil 16 kilogramov. Stopnja samooskrbe s sadjem je znašala 16 odstotkov. Na prebivalca je bilo za prehrano na voljo v povprečju 132 kilogramov sadja.
Tradicionalni slovenski zajtrk je
sestavljen iz kruha, masla, medu, mleka in jabolka ali drugega svežega oziroma suhega sadja brez dodanega sladkorja. V prejšnjem šolskem letu je 988 vrtcev obisko-
valo 84.522 predšolskih otrok, v 819 osnovnih šol s podružnicami pa je bilo vpisanih 196.371 učencev, so še navedli statistiki.
Ur, Sta
Foto: Bobo
torek • 19. novembra 2024
Gospodarstvo
Štajerski	9
Zavrč • Izboljšanje elektroenergetske infrastrukture
Občani bodo lahko imeli sončne elektrarne
V centru Zavrča jim je letos uspelo pridobiti novo transformatorsko postajo, ki bo zagotavljala boljše električno napajanje za uporabnike na tem območju in omogočala lažjo postavitev sončnih elektrarn. Elektro Maribor je namreč v letu 2024 izvedel več naložb za izboljšanje elektroenergetske infrastrukture v skupni vrednosti 300.000 evrov.
Eden izmed projektov je bila zamenjava 50 dotrajanih stojnih mest na daljnovodih v Zavrču, Korenjaku in Belskem Vrhu. Ta obnova je bila nujna, saj so bila stojna mesta v precej slabem stanju, kar je predstavljalo nevarnost za zanesljivost omrežja in varnost občanov. Poleg tega so izvedli vkop daljnovoda Zavrč terZavrč-Dolane v dolžini 930 metrov.
Ključna pridobitev je nova transformatorska postaja s kapaciteto 1.000 kW v središču Zavrča, ki je ena najmočnejših v bližnji okolici. Povečali so tudi moč transformatorske postaje pri završkem dvorcu, in sicer s 150 na 250 kW. »Na občini smo izjemno zadovoljni, da je Elektro Maribor izvedel te naložbe, ki so za našo občino ključnega pomena. Pred izgradnjo nove transformatorske postaje so bile možnosti za priključitev sončnih elektrarn v občini zelo omejene. Zaradi nezadostne kapacitete obstoječe infrastrukture namreč ni bilo mogoče, da bi se katera koli hiša ali podjetje v občini priključilo na omrežje s sončno elektrarno,« je poudaril župan Slavko Pravdič in dodal, da bodo lahko sedaj vsi občani, ki to želijo, imeli sončne elektrarne. Tudi občina bo lahko na omrežje priključila sončne elek-
Občina Zavrč je v centru pridobila novo transformatorsko postajo s kapaciteto 1.000 kW.
V	Cirkulanah speljali v zemljo 1,4 km vodov
V	sosednji občini Cirkulane letos naložbe Elektra Maribor ne presegajo 56.000 evrov. Med glavnimi projekti so posodobitev omrežja pri transformatorski postaji Borl - most, kabliranje novega izvoda pri TP Dolane, rekonstrukcija izvoda pri TP Meje in TP Paradiž. S temi posegi so skupno kablirali 1,4 kilometra nadzemnega omrežja.
trarne, ki jih namerava postaviti na streho občinske stavbe in nad tribune; te naj bi proizvajale dovolj elektrike za potrebe osnovne
šole, občine s kulturno dvorano in zdravstvenega doma in športnega parka.
Estera Korošec
Središče ob Dravi • Podaljšali koncesijo Adriaplinu
Pri ogrevanju vodi zemeljski plin
Skozi občino je napeljan primarni vod zemeljskega plina, skozi naselje Središče ob Dravi pa tudi sekundarno omrežje.
Središki svetniki so za pet let podaljšali koncesijo distributerju zemeljskega plina, podjetju Adriaplin, s katerim se ogreva že skoraj polovica vseh porabnikov v občini, med drugim tudi kulturna dvorana Soko-lana, šola in vrtec.
Celotna dolžina distribucijskega omrežja je dobrih deset kilometrov. Zato ne preseneča, da pri ogrevanju gospodinjstev, javnih stavb, industrije in storitvenega sektorja prevladuje zemeljski plin, saj se z njim ogreva več kot 43 % vseh porabnikov. S 40 % sledi lesna biomasa, dobrih 12 % porabnikov pa se še vedno greje s kurilnim oljem.
Iz podatkov v poročilu Lokalnega energetskega koncepta LEK za lansko leto je razvidno, da je zemeljski plin absolutno prvi pri ogrevanju javnih stavb (83 %) ter pri podjetnikih (98 %); Medtem ko imajo občinska stavba, središka šola in vrtec, kulturna dvorana Sokolana in Gasilski dom Središče ob Dravi napeljan plinovod, pa je v občini še vedno nekaj gasilskih, kulturnih in
Manjša poraba elektrike od povprečja
Za poslovni namen se v Središču ob Dravi porabi več kot 53 odstotkov vse električne energije v občini, medtem ko je gospodinjstva porabijo skoraj 46 odstotkov oziroma v povprečju na gospodinjstvo 3.592 kilovatov, kar je 12 odstotkov manj od povprečne slovenske porabe. V občini imajo še vedno 36 odstotkov svetilk javne razsvetljave, ki ne ustrezajo uredbi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
vaških domov, kjer prostore pozimi ogrevajo na lesne pelete, elektriko ali kurilno olje. Lesna biomasa ostaja daleč na prvem mestu pri gospodinjstvih, saj se je z njo lani ogrevalo kar 57 % vseh. Le dobra petina je uporabljala zemeljski plin, kurilno olje pa nekaj manj kot 14 %.
Za distribucijo zemeljskega plina skrbi podjetje Adriaplin, ki se mu konec leta izteče petletna koncesija.
Kot je svetnike spomnil župan Toni Jelovica, je občina koncesijsko pogodbo prevzela od nekdanje velike skupne občine Ormož. Predlagal je podaljšanje koncesije za pet let, do 1. januarja 2030, in sicer s podpisom aneksa k pogodbi, kar so svetniki potrdili.
SD
Foto: SD
Foto: CG
Promocijsko sporočilo
Paket Pametna samooskrba:
do 60 % nižjega plačila za električno energijo
V GEN-I Sonce so prisluhnili izzivom strank in po koncu NET meteringa zasnovali paket prihodnosti, ki samooskrbo ponovno postavlja na prvo mesto zanimanja, ko govorimo o najvišjih prihrankih pri stroških električne energije. Kombinacija sončne elektrarne, hranilnika energije, odkupa presežno proizvedene energije in naprednega upravljanja s hranilnikom energije vam omogoča, da boste letno pri oskrbi z energijo prihranili do 60 %. Tako vam omogočamo vstop na pot energetske neodvisnosti.
Prednosti delovanja paketa Pametna samooskrba
Paket Pametna samooskrba združuje moč dveh vodilnih podjetij v energetiki, GEN-I in GEN-I Sonce, ter prinaša novo raven energetske neodvisnosti. Z lastno sončno elektrarno in baterijskim hranilnikom že sedaj dosežete visoko stopnjo samooskrbe z energijo, v GEN-I pa vam ponujajo še več, tj. pametno upravljanje vašega hranilnika energije, ki vam zagotovi fiksni mesečni popust, ne glede na letni čas oz. nihanja v proizvodnji energije.
Poleg tega paket vključuje visoko kakovostno sončno elektrarno, ki poskrbi za proizvodnjo električne energije za vaše potrebe in vam omogoča neodvisnost od gibanja cen na energetskih trgih. Ko energijo potrebujete iz omrežja, vam jo GEN-I zagotovi po fiksni in konkurenčni ceni, poleg tega pa vam omo-
goča še samodejen odkup presežno proizvedene elektrike, kar še dodatno zmanjša mesečne stroške.
Na ta način lahko s pomočjo prihrankov iz treh virov dosežete do 60 % nižje stroške na računih za elektriko, kar vam prinaša dolgoročno finančno stabilnost in neodvisnost.
Brezobrestno odplačevanje, ki ne bremeni vašega proračuna
Dodatna velika prednost paketa Pametna samooskrba je možnost brezobrestnega odplačevanja investicije, kar omogoča nakup brez dodatnihfinančnih bremen. Na voljo so tri sheme odplačevanja:
•	5-letno odplačevanje z lastno udeležbo in dodatnimi ugodnostmi, kot so brezplačno zavarovanje in vzdrževanje.
•	7-letno odplačevanje z lastno udeležbo.
•	10-letno odplačevanje brez lastne udeležbe, kar pomeni, da nimate nobenih začetnih stroškov.
Z brezobrestnim odplačevanjem, ki ga nudi GEN-I Sonce za paket Pametna samooskrba, si zagotovite nakup paketa, ne da bi vas strošek nakupa dodatno bremenil. Model odplačevanja je nastavljen tako, da si z mesečnimi prihranki, ki jih zagotavlja paket, poplačujete višino obroka za brezobrestno odplačevanje investicije. Vaš celotni mesečni strošek oskrbe z elektriko, vključno z brezobrestnim odplačevanjem investicije, bo tako ostal zelo podoben tistemu, ki ga trenutno plačujete. Po odplačilu sledi neprekinjeno obdobje do 60 % nižjih stroškov na računu, seveda pod pogojem, da ostanete na paketu Pametna samooskrba tudi po odplačilu investicije in tako koristite vse njegove ugodnosti.
Izkoristite najvišje subvencije za samooskrbo v zgodovini
Da bo odločitev za prehod na samo-oskrbni paket še lažja, lahko izkoristite finančne spodbude za postavitev sončne elektrarne z baterijskim hranilnikom po novi zakonodajni shemi, ki jih omogoča družba Borzen. V okviru storitve na ključ GEN-I Sonce vsem strankam uredi dokumentacijo in prijavo za pridobitev ustrezne subvencije, kar vam še dodatno olajša dostop do investicije. Število sub-vencijje omejeno, zato ne odlašajte. Na spletni strani www.gen-isonce.si izpolnite spletni obrazec in prejmite brezplačno in neobvezujočo informativno ponudbo za paket Pametna samooskrba.
Zakaj izbrati paket Pametna samooskrba?
Paket Pametna samooskrba prinaša številne ključne prednosti, zaradi katerih izstopa med ostalimi energetskimi rešitvami natrgu.
•	Maksimalen izkoristek baterijskega hranilnika.
•	Znižanje stroškov za elektriko do 60 %.
•	Fiksnimesečnipopust: z rednimi popusti prihranite vsak mesec.
•	Brezobrestno odplačevanje do 10 let: prilagodljivo odplačevanje brez dodatnih obresti.
•	Večja energetska neodvisnost.
•	Odkuppresežnoproizve-deneelektrike: samodejni odkup presežno proizvedene elektrike, ki vam znižuje mesečne račune za električno energijo.
•	Pridobitevvisokihsubven-cij: znižanje stroškov investicije s trenutno najvišjimi subvencijamivzgodovini.
•	Zaščitaprednihanjicen: s
prehodom na samooskrbo postanete bolj neodvisni od gibanja cen elektrike na trgu.
•	Rešitevnaključ: celovita storitev-od načrtovanja do izvedbe in vzdrževanja.
10 Štajerski
Kultura
torek • 19. novembra 2024
Ptuj • Arsana in Mladi virtuozi
Mlade glasbenice ponovno navdušile
V Arsaninem ciklu Mladi virtuozi je v slavnostni dvorani ptujskega gradu nastopil godalni kvartet Cest La Vie.
Foto: Črtomir Goznik
Z nastopa v slavnostni dvorani ptujskega gradu
Sestavljajo ga izvrstne glasbenice Ana Ločniškar (violina), Sara Mi-všek (violina), Anastazija Krenn (viola) in Kim Kozlevčar (violončelo). Predstavile so se z deli Pavla Merkuja in Dmitrija Šoštakoviča za godalni kvartet. Mladi godalni kvartet, ki je nastal leta 2021 pod mentorstvom priznanega violinista Nejca Mikoliča, je v treh letih delovanja nase opozoril z vrsto odličnih nastopov na pomembnih dogodkih. Glasbenice pa se tudi ponašajo z najvišjimi uvrstitvami na državnem in mednarodnem tekmovanju. » Na 52. državnem tekmovanju Temsig so ob zlati plaketi prejele tudi prestižno nagrado za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega skladatelja, na 15. mednarodnem tekmovanju Giovani Musicisti-Citta di Treviso pa naziv absolutnega zmagovalca,« še izhaja iz njihove dosedanje uspešne glasbene zgodbe.
MG
Žetale • Leta bo konec, čas je za veselje
V Žetalah se poje in igra
Delavsko društvo hribovskih kmetij je minulo nedeljo izvedlo koncert smeha in pesmi V Žetalah se poje in igra.
Foto: Matjaž Kopše
Delavsko društvo hribovskih kmetij je lani prvič organiziralo koncert V Žetalah se poje in igra.
»V Halozah ni bilo skupinskega dela, od košnje do kožuhanja, kjer se ne bi pelo, veselilo. Na tradicijo ljudskega petja in tudi veselja želimo spomniti s koncertom V Žetalah se poje in igra, letošnji je drugi,« pravi predsednik društva Franc Cep. V goste so povabili domače pevce iz Žetal, ljudske pevce in godce iz Šentilja, Markovcev, Zavrča, pevce izpod Donačke gore, glasbenika Aleksa Kropfla in Nejca Novaka, citrarko Anejo Kupčič s Ptujske Gore ... »Nastopilo je 12 skupin oz. posameznikov, za smeh in veselje pa je poskrbel igralec ter šalji-vec Konrad Pižorn - Kondi,« je še dodal Cep.
MV
Strnišče • Galerija z že osmo razstavo
Razstava Simona Kajtne
V Galeriji FO.VI v Strnišču so pod vodstvom Vladimirja Forbicija odprli že osmo letošnjo razstavo, na kateri se s pregledno razstavo predstavlja akademski slikar Simon Kajtna. Letošnjo ambiciozno sezono z razstavami umetnikov iz Slovenije, Hrvaške in Italije bodo v decembru sklenili z razstavo Željka Strelca.
¿Idi
Foto: Ljuban Cenčič
Simon Kajtna je leta 1997 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Za svoje slikarsko ustvarjanje je že med študijem prejel študentsko in univerzitetno Prešernovo nagrado.
Živi in ustvarja v Šentjerneju in Ljubljani. Ob koncu razstave, ki bo na ogled do 8. decembra, bodo povabili še na voden ogled in predstavili umetnikov najnovejši katalog.
MG
Sveti Tomaž, Ptuj • Glorija Vočanec s prvim albumom
Njen navdih so pesmi življenja in družine
Mlada nadarjena pevka Glorija Vočanec, devetošolka iz Savcev v občini Sveti Tomaž, je 10. novembra na svojem drugem koncertu v kulturnem domu pri Svetem Tomažu predstavila svoj prvi album. To je bil zagotovo dan, ki ga bo pomnila vse življenje, tudi po lepem odzivu občinstva. Nekaterih seje s svojo pesmijo tako dotaknila, da so jokali.
Na albumu z naslovom Glorija, Živi življenje, kije tudi Glorijina prva avtorska pesem, je skupaj enajst skladb, kijih je v večini napisala Maijetka Urbanič Rudolf. Pri nekaterih pa sta avtorici skupaj z Glorijo. Pesmi pojejo o družinskih članih in življenju sploh. Morski motiv na naslovnici pa že sam po sebi razkriva, da ima rada morje in poletje kot cela družina Vočanec, ki pove, da je najlepše, ko gredo vsi skupaj na morje. Glasbeni aranžma je za celoten projekt napisal Tomas Urbanič Rudolf. Album je nastajal leto in pol.
Foto: Črtomir Goznik
Ne dogaja se tako pogosto, da bi nekdo tako rosnih let, štirinajst jih ima, izdal album z enajstimi skladbami. Vse so ji pri srcu, najraje zapoje pesem z naslovom Mami, najbolj pa ji leži pesem Majhno dekle, pri kateri njena interpretacija dobesedno zažari.
Nekatere pesmi je tudi sama napisala v glasbenem in besedilnem delu, skupaj z Marjetko Urbanič Rudolf. Martinova nedelja je bila sploh praznični dan za družino Vočanec, ki mlado pevko nesebično podpira v njenih pevskih in glasbenih načrtih. Največja podpornika sta njena mama in oče, Darja in Bogdan, pa sestra Adrijana, Adri-janina hči Sofija, ki Glorijine pesmi že pridno prepeva, in brat Aleksander. Nanjo so ponosni tudi v celotni občini Sveti Tomaž, še posebej župan Mirko Cvetko, ko je prvič zaslišal tudi njeno pesem Sveti Tomaž. Navdušila ga je.
Glorija je skupaj z družino hvaležna vsem, ki so ji pomagali, da je uresničila svoje sanje. Še naprej bo pisala pesmi in ustvarjala glasbo. V mislih ima že drugi album, z njim želi praznovati svoj 18. rojstni dan. Še naprej pa se bo tudi udeleževala pevskih tekmovanj. Na festivalu Panonija je predlani prejela srebrno priznanje, lani pa je bila prva, svoj nastop pa okronala z zlatim pokalom in zlatim priznanjem. Na festivalu Brežice pa je bila polfinalistka. Želi si nastopiti tudi v šovu Slovenija ima talent. Letos se je udeležila predizbora, a ni prišla naprej. A je odločena, da bo vztrajala.
Začetek pevske zgodbe na odru Otroci pojejo slovenske pesmi
Njena pevska zgodba se je začela v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, v katerem je začela nastopati že v 3. razredu osnovne šole. „Vedno poješ zase, tudi če ne prideš naprej, si naredil veliko že s tem, ko si se prijavil in stopil na oder," je na nek način tudi Glorijino sporočilo vsem tistim, ki se šele odločajo za ta nastop, naj poskusijo in zapojejo po najboljših močeh. Pri Marti Zore je posnela dve priredbi, saj do koncerta, na
Foto: Črtomir Goznik
Glorija Vočanec z mamo Darjo
katerega jo je prvotno povabila, ni prišlo. Preko učiteljice za glasbo na OŠ Sveti Tomaž Aleksandre Kelemina Plemenič, ki jo prav tako zelo spodbuja, pa je prišlo povabilo Marjetke Urbanič Rudolf in Tomasa Urbaniča Rudolfa, da bi
pela pri skupini Talenti, kjer se člani menjujejo. Z njimi je sodelovala pri šestih skupinskih pesmih in posnela tudi nekaj priredb. V tistem času je Glorija napisala svojo prvo avtorsko pesem Živi življenje, za katero so Vočančevi želeli, da bi dobila
I bM
^ V
v
v

Foto: zasebni arhiv
Glorija je tudi prava umetnica v peki in krašenju tort.
obliko prave pesmi, ki bi jo tudi posnela. Rudolfova sta ji pri tem pomagala, ponudila pa tudi snemanje albuma, ki so ga po enem letu in pol uspešno zaključili ter javno predstavili na novembrskem koncertu, ki si ga bo mogoče ogledati tudi v oddaji Za prijatelje na TV Arena. Glorija snema še naprej, nova pesem nosi naslov Kako naj povem, njena avtorica je Mili, ki je tudi pela na koncertu ob predstavitvi prvega Glorijinega albuma.
Glasba bo ostala del njenega življenja. Šolanje bo nadaljevala na frizerski šoli, saj si že od nekdaj želi postati frizerka, imeti poklic. Rada, kuha, peče, ustvarja, njene torte so umetnine v malem. Njen dan je izpopolnjen v celoti, od šole, krožkov, pevskega zbora, folklore, do udeležbe na različnih šolskih tekmovanjih. Vedno več pa tudi nastopa, v prazničnem decembru bo na oder stopila večkrat.
Vsak novi nastop je stopnica višje na njeni glasbeni in pevski poti, poti ustvarjanja, na kateri se želi uveljaviti kot samostojna pevka in uspešna podjetnica.
MG
torek • 19. novembra 2024
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Podravje • Obdarovanje z domačimi izdelki je odlična izbira
Mladi podjetniki in kmetije v skupnih darilnih paketih
Bližajo se prazniki in z njimi čas obdarovanja. Vsako leto znova smo pred enako dilemo, kaj podariti tistim, ki nam veliko pomenijo, in kakšna darila noj izberemo zanje, saj jih želimo razveseliti in hkrati presenetiti. Domača darila, kijih bodisi izdelamo sami bodisi so inovativni produkt dejavnosti ljudi, ki se trudijo za ohranjanje naše krajine in dediščine, brez dvoma sodijo med tista, ki še posebej razveseljujejo.
Prisluhnili smo mladi podjetnici Aleksandri Nahberger z AMB servisom iz Zamušanov, ki predstavlja ponudbo daril, ki jih ustvarjajo skupaj s poslovnimi partnerji, mladimi podjetniki in kmetijami.
Zgodilo se je po naključju. Po delu v gostinstvu, tretji porodniški in koronskem času je iskala novi izziv. Želela je preživeti več časa doma z otroki, hkrati pa biti vseeno koristna in prispevati v družinski proračun. S partnerjem Mladenom sta dobila navdih pri enem od prijateljev in se odločila poskusiti pridelavo malin in jagod, s čimer sta tudi izkoristila zemljo pred domačo hišo. Postavila sta pet dolgih rastlinjakov, ki pa jih je neurje v letu 2023 v celoti uničilo. Rastlinjake želita obnoviti, kar pa ni enostavno, ker gre za veliko investicijo, tako da sedaj jagodi-čevje nima zaščite. Kolikor zraste, zraste ... Zahteva pa veliko dela, da obrodi 800 sadik malin in 3.000 sadik jagod, ker so jagode, ki niso pokrite s folijo, zelo dovzetne za vse bolezni. Nasada sta še mlada, maline še svoje prave rodnosti niso pokazale, jagode pa bosta morala v letu 2025 že zamenjati z novimi sadikami.
Prodaja pridelkov Malinove dežele, kot sta poimenovala podjetniško pridelavo malin in jagod, je bila letos dobra, kljub ne najbolj ugodnemu vremenu za to proizvodnjo, pove Sandra, saj je povpraševanje po domačih pridelkih vedno večje. Ljudje se vedno bolj zavedajo pomena tovrstne pridelave.
Aleksandra Nahberger: „Ponudniki domačih izdelkov smo se povezali, ker želimo, da bi naši darilni paketi z okusnimi, inovativnimi in stoodstotno slovenskimi izdelki dosegli čim več ljudi."
jagod, malin, drugega sadja, je liofi-lizirano sadje prava, najboljša izbira,« priporoča Aleksandra.
Liofilizirano sadje je drug izraz za sadje, sušeno z zamrzovanjem. Ta postopek trenutno velja za enega najbolj varčnih, saj pomaga sadju in drugim sušenim živilom ohraniti pristen okus, aromo in vsebnost hranilnih snovi.
Okus domačega sadja tudi sredi zime
Dve leti pa Aleksandra in njen partner s prijateljem iz Gačnika, ki deluje pod znamko Fina Malina, sodelujeta tudi pri pripravi darilnih paketov, ki jih sestavljajo izdelki podjetnikov in kmetij. Pod
to znamko sta tudi sama začela. Še vedno skupaj predelujejo njuno sadje v liofilizirano sadje, ki skozi poseben postopek ohrani vse vitamine, izloči se samo voda.
»To so posebni okusi, treba je tako predelano sadje pokusiti, zlasti še pozimi, ko si zaželimo okusiti tisti pristni okus domačih
Foto: Črtomir Goznik
taa^
Foto: Črtomir Goznik
Slastna izbira
Darilne pakete sestavljajo različni izdelki, ki so produkt ponudnikov Malinova dežela, kmetija Pignar, kmetija Vizjak in Fina malina. Nagovarjajo pa tudi z imeni: Medena extaza s čajem, Sladko-pekoče sanje, Štajerski okusi, Mala malca, Za vsakogar nekaj, Kosilo in večerja ter Moj odmor. Na voljo so tudi posamezni izdelki, kot so liofilizirano sadje v stekleni embalaži (jagoda, malina, kombinacija z malino), liofilizirano sadje v papirni embalaži, konopljino mazilo, CBD kapljice, kijih po želji kupca tudi ponudijo v izbrani embalaži.
Od kremnih medov do čisto posebnega Ptujskega luka
V pakete poslovnih daril, ki sta jih sama oblikovala, vključujeta ob liofiliziranih malinah, jagodah in drugem sadju še izdelke kmetije Pignar iz Zamušanov in kmetije Vizjak iz Šmarja pri Jelšah. Gre za različne okuse kremnih medov, čaje po izbiri, čili omako bomb zero, liofiliziran Ptujski luk, jagodno mar-
melado ter še nekatere druge izdelke. Za liofiliziran Ptujski luk, po katerem ni zadrege zaradi neprijetnih vonjev, letos vsi povprašujejo, še posebej pa v kombinaciji s čili omako. Skupaj z narezkom pa sta izdelka nekaj prav posebnega.
Doma pridelano je najboljše
»S poslovnimi partnerji si želimo, da bi bili z našimi paketi čim bolj uspešni, da bi se za nakup odločilo čim več ljudi. Naša želja je predvsem, da mladi podjetniki,
mlade kmetije stopimo skupaj, da pokažemo, kaj delamo in kaj znamo, da pokažemo doma pridelano in da je domače tudi najboljše. S tem pa vsak po svoje tudi prispevamo k ohranjanju našega podeželja in skupaj gradimo lepšo prihodnost tudi za vse nove generacije, ki se bodo odločile za tovrstno pridelavo. Doma pridelana hrana je najboljša hrana,« je v imenu vseh, ki sodelujejo v projektu poslovnih oz. darilnih paketov, povedala Aleksandra Nahberger, ki jih tudi predstavlja potencialnim kupcem.
MG
Makole • Pomanjkanje koles rešili z zbiralno akcijo
V slabem mesecu zbrali 23 koles
Osnovna šola Anice Černejeve Makole se že nekaj let sooča s pomanjkanjem koles za izvajanje kolesarskega izpita za petošolce oz. drugih prometnovzgojnih aktivnosti. Težavo so letos rešili, in sicer z akcijo zbiranja koles. V enem mesecu so zbrali 23 koles. »Vsa niso izpravna, ocenjujemo pa, da bomo po servisu koles pridobili 15 tehnično brezhibnih in varnih koles za promet,« je povedal svetnik in pobudnik akcije Boštjan Pušaver.
V makolski šoli so skozi leta opažali, da vedno več otrok, tudi zaradi socialnih stisk, nima svojega kolesa, šolska pa so s starostjo dotrajala. Ker je kolesarski izpit v petem razredu obvezen del šolskega programa, se je šola za pomoč najprej obrnila na Občino Makole. Slednja zaradi omejenih proračunskih sredstev prošnje po pomoči ni mogla izpolniti, zato pa je predsednik Sveta za preventivo v cestnem prometu in svetnik Boštjan Pušaver predlagal, da manjkajoča kolesa zberejo v okviru akcije Podari kolo, nariši nasmeh. Odziv je bil neverjeten, saj so darovalci kolesa v Makole pripeljali iz najrazličnejših slovenskih krajev. Vsa pripeljana kolesa niso ustrezala varnostnim standardom, a eden izmed domačinov se je ponudil, da bo z neustreznih snel potrebne dele ter jih zmontiral na uporabna. Da kolo dobi nalepko varno kolo,
mora biti tehnično brezhibno ter imeti vso obvezno opremo, kar pomeni prednjo in zadnjo zavoro, prednjo belo in zadnjo rdečo luč, rdeči odsevnik zadaj, rumeni od-sevniki na pedalih, zvonec, bočni odsevniki na kolesih. »Morebitne
manjkajoče odsevnike in luči bo kupila občina, gre pa za minimalni strošek,« je še povedal Pušaver.
Z uspehom akcije je zadovoljna tudi ravnateljica šole Silvestra Sa-mastur, ki jo veseli, da še živimo v skupnosti, kjer drug drugemu
priskočimo na pomoč. »Hvaležni smo za vsak podarjen kolesarski nasmeh in ponosni, da smo s skupnimi močmi pripomogli k večji varnosti in mobilnosti naših mladih kolesarjev.«
Mojca Vtič
Ormož • 6. zasedanje otroškega občinskega sveta
Mini županja postala Eva Kirič
Dvorano občinskega sveta »velikih« so zasedli osnovnošolci in podelili nove mandate svetnikom iz svojih vrst.
Foto: 00
Eva Kirič je prevzela vodenje 6. otroškega občinskega sveta.
Mesti mini županje in njene podžupanje sta si razdelili učenki OŠ Miklavž pri Ormožu; otroški občinski svet bo po novem vodila Eva Ki-rič, nadomeščala pa jo bo Živa Kosajnč. Obema je čestital tudi župan Danijel Vrbnjak. Osrednja tema tokratne seje so bile zaposlitvene priložnosti v Ormožu in njihov vpliv na izbiro nadaljnjega izobraževanja, o čemer so med osnovnošolci predhodno izvedli mini raziskavo. Menijo, da občina ponuja določene zaposlitvene priložnosti, vendar ne za vse poklice, zato se nekateri mladi odločajo za delo zunaj občinskih meja. Kljub temu so prepoznali prednosti bivanja v Ormožu, kar mnoge spodbuja k vrnitvi. Jurček Korpič Lesjak jim je predstavil svojo izkušnjo življenja v ZDA, natančneje študija na športni univerzi v Severni Karolini, za katero je tudi tekmoval v metanju kladiva. Svetniki so si po koncu seje ogledali še muzejsko zbirko.
SD
12 Štajerski
Kronika
torek • 19. novembra 2024
Podravje, Slovenija • Za varne nakupe in spletno brskanje pred prazniki
Naj vas mikavne ponudbe in popusti ne zavedejo
Čeprav policija in mediji veliko opozarjajo o nevarnostih spletnih prevar, ljudje še vedno naivno nasedejo goljufom na drugi strani ekrana. Goljufom celo zaupajo do te mere, da jim dajo prosto pot do svojih bančnih računov, pri tem pa seveda izgubijo ogromne vsote denarja.
Novembra trgovci vabijo z mamljivimi popusti in tudi to so nepridipravi že začeli s pridom izkoriščati. „November je mesec nakupovalne mrzlice, predprazničnih nakupov in velikih obljub, med katerimi so žal tudi lažne. V tem času bo več tudi obvestil dostavnih služb, med katerimi se prav tako lahko znajdejo sporočila goljufov, ki želijo podatke kreditnih kartic," opozarjajo sodelavci vladnega programa Varni na internetu.
„Pred prevaro se lahko zaščitite tako, da vsemu, kar splet ponuja, slepo ne verjamete. Bodite pozorni na velike obljube in izjemno nizke cene, saj se lahko ponudba sliši predobro, da bi bila resnična. Navedba 'slovenija' v imenu spletne trgovine ne zagotavlja, da gre za slovenskega trgovca, dostavne službe od potrošnika ne bodo nikoli zahtevale, da vpiše podatke kreditne kartice."
Kraja identitete, lažna pošta in nagradne igre
Spletnih prevar je več vrst. Nazadnje je kar nekaj ljudi v Sloveniji nasedlo lažnim vlaganjem v kriptovaluto bitcoin. Seveda so jih pri tem gladko naplahtali in jim z bančnega računa odpeljali znatno vsoto denarja. Lažni so tudi oglasi in objave, v katerih za privabljanje ljudi ukradejo identiteto znanih oseb. „Na Facebooku smo naleteli na video montažo Luke Dončiča, ki naj bi visoke vsote služil kar iz udobja domačega kavča, preko spletne aplika-
26.893 OO0#
„Če vam pri investiranju obljubljajo velike zajamčene zaslužke brez tveganja, ne nasedajte. Mnogi so v investicijskih prevarah izgubili čisto vse," na enega od modelov spletnih goljufij opozarjajo strokovnjaki za kibernetsko varnost pri vladnem programu Varni na internetu.
cije. Po razvpiti aplikaciji Conti, na kateri so denar izgubili številni Slovenci, je to očitno nova črna luknja za investiranje denarja. Ljudem vsekakor svetujemo, naj tem prevaram ne nasedajo."
Sedem let po elektronski pošti v Sloveniji kroži lažna pošta, v kateri se pošiljatelj predstavi kot heker, ki je vdrl v računalnik in vas ves čas opazuje. „Neznanec trdi, da je vaš računalnik okužil z virusom, ki vas je preko kamere posnel pri masturbiranju. Zahteva nakazilo odkupnine v eni izmed kriptovalut, drugače bo posnetek poslal
vsem vašim kontaktom. Sporočilo lahko obravnavate kot vsako drugo neželeno pošto," svetujejo strokovnjaki za informacijsko varnost.
Naslednja vrsta aktualnih prevar so lažne nagradne igre. „Namen je zvabiti uporabnike v plačljivi SMS-klub. Simbolični znesek 1 evro naročnine se po nekaj dneh spremeni v mesečno naročnino tudi do 100 evrov, ki jih vsak mesec trgajo s kreditne kartice. Če prejmete tovrstne reklame, vam svetujemo, da jih enostavno ignorirate. Ne klikajte na povezave ter ne
izpolnjujte obrazcev za prejem telefonov v nagradnih igrah ali anketah."
Pazljivo pri nakupih s popusti
Ob bližajočem se črnem petku so se z opozorili v zvezi s popusti in spletnimi nakupi oglasili tudi na ministrstvu za gospodarstvo. „Za znižanja v okviru črnega petka veljajo iste zakonske določbe kot ob siceršnjih uvedbah akcij in popustov. Izdelek, za katerega je trgovec predvidel
„Kadar spletna trgovina vse izdelke ponuja z visokimi popusti, hkrati pa ni mogoče dobiti informacije o podjetju, je velika verjetnost, da gre za spletno prevaro. Pri težavah ob nakupu preko spletnih trgovin, ki jih upravljajo podjetja, ki nimajo sedeža v Sloveniji, Tržni inšpektorat RS potrošnikom ne more pomagati," so pojasnili na gospodarskem ministrstvu.
določeno znižanje, mora biti označen z dvema cenama, to je z znižano in prejšnjo ceno. Potrošnikom, ki kupujejo v okviru akcij oziroma popustov, svetujemo, da kupujejo premišljeno. Če si potrošnik kasneje premisli in z izdelkom ni nič narobe, ga prodajalec ni dolžan zamenjati oziroma vrniti kupnine. Drugače velja, če se potrošnik odloči za nakup v spletni trgovini; tu si lahko premisli ter o tem obvesti prodajalca najkasneje v roku 14 dni od dneva prejema izdelka. Prav tako velja, če je izdelek, ki je bil kupljen v okviru »črnega petka«, neskladen oziroma ima napako. V tem primeru ima potrošnik enake pravice, kot če bi bil izdelek kupljen v okviru redne prodaje. Pri nakupih v spletnih trgovinah je zaradi prevar potrebna posebna previdnost. Bolj varno je nakupovanje pri preverjenih trgovcih oziroma pri trgovcih, ki imajo vse podatke o podjetju in druge informacije, pomembne za potrošnike, dosegljive na vidnem mestu in na jasen način."
Mojca Zemljarič
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Rokomet
Krka premočna, pred vrati Celje in pot v Estonijo
Stran 14
Rokomet
Čustva v zaključku ušla izpod nadzora
Stran 15
tednik
Nogomet
Vodilna četverica bo prezimovala v razmiku točke Stran 15
Strelstvo
Ptujčani in Ormožani Kovinarja do novih odličij
Stran 16
(Poílu.íajt¿ naí
na íuitounún íjilztu!
RADIOPTUJ
tea- afoietu
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. SNL, 15. krog
Popoln krog za Dravo in Aluminij: šumarji na vrh, dravaši z dna
Drava Ptuj-Jadran Dekani 1:0 (o:o)
STRELEC: 1:0 Mlakar (83.).
DRAVA PTUJ: Lampret, Rec, Žulj (od 62. Doplihar), Verbič (od 46. Lovenjak), Džankič (od 53. Janežič), Erhatič, Gole (od 80. Vugrinec), Rogi-na, Coelho, VVirekoh (od 80. Tassin), Mlakar. Trener: Edo Flego.
JADRAN DEKANI: Gabrič, Kodarin, Cerovec, Pobi (od 67. Dalipi), Burin, Kerin, Zonta (od 74. Petriško), Sto-janovič, Zupan (od 74. Hoti), Žabkar (od 85. Harambašič), Nvvachukvvu (od 85. Ščulac). Trener: Alen Ščulac.
Za nogometaši Drave je -milo rečeno - zanimiv teden. Zaradi novih zamujanj pri izplačilih so za tri dni ustavili treninge, po nakazilih pa so staknili glave in pokazali, da je v tej ekipi kar nekaj potenciala. „Igralci smo sedli za mizo in se dogovorili, da moramo pokazati pravi karakter ekipe. To nam je uspelo, pokazali smo pravi voljni moment in smo zelo zadovoljni," je po srečanju dejal 18-letni vratar Jan Lampret, ki je bil eden od junakov tekme.
Z rahlo pobudo so tekmo odprli gostje, ki so do prve velike priložnosti prišli v 24. minuti. Takrat je Žulj izgubil žogo v nevarni coni, nato pa
Nogomet • 2. SNL
Šumarji na vrhu
•	v » - »
izenačeni z Gorico
Za igralci v 2. ligi je natančno polovica sezone, na vrhu pa sta točkovno povsem poravnani ekipi Gorice in Aluminija. Gorica je v tem krogu remizirala v Ivančni Gorici z ekipo Brinje Grosuplje, kar je izkoristil Aluminij in se z zmago v Kranju izenačil s Primorci. Gorica ima vendarle za pet golov boljšo gol razliko.
Na mesto najbližjega zasledovalca vodilnega dvojca se je prebil sežanski Tabor, ki je v lokalnem primorskem derbiju ugnal Tolmin.
Najvišjo zmago kroga je zabeležila Bistrica, ki je s 4:0 ugnala Dravinjo in jo prehitela na 6. mestu lestvice. Dva gola je dosegel Rus Stanislav Krapu-hin, po enkrat pa sta bila natančna Marcos Tavares in Jaša Martinčič. Slednji je z 11 goli najboljši strelec lige in obenem tarča številnih (bogatejših) klubov. Po napovedih naj bi Bistrico zapustil že v zimskem prestopnem roku.
Kar tri tekme - v Ivančni Gorici, Biljah in Velenju - so se končale z najmanj popularnim izidom 0:0. Na dnu je kar pet ekip točkovno zelo izenačenih in jih ločita zgolj dve točki razlike.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Dravašem je uspelo vpisati prve točke na Mestnem stadionu.
Jaka Domjan (Aluminij) je v Kranju uspešno izvedel dve 11-metrovki.
je po hitri akciji Luka Kerin iz bližine zadel prečko, odbito žogo pa je tik mimo gola poslal še eden izmed gostujočih napadalcev. Le tri minute kasneje se je v dobri situaciji znašel Klemen Mlakar, ki žoge po idealni podaji Wirekoha z glavo iz bližine ni uspel spraviti v gol ...
Dravaši so v 41. minuti znova sami zakuhali situacijo pred svojim golom (Verbič je predolgo okleval, igralec Jadrana pa mu je žogo odvzel), strel Filipa Pobija pa je Janu Lampretu uspelo ubraniti. Gostje so sicer imeli na voljo veliko število kotov, pri katerih pa so bili domačini dovolj zbrani, da so izbijali visoke podaje.
REZULTATI 15. KROGA: Drava Ptuj - Jadran Dekani 1:0
(0:0);
Triglav Kranj - Aluminij 1:4 (1:2); Brinje Grosuplje - Gorica 0:0; Kety Emmi&Impol Bistrica - Dra-vinja 4:0 (2:0); strelci: 1:0 Tavares (8.), 2:0 Krapuhin (32.), 3:0 Krapuhin (47.), 4:0 Martinčič (53.):
Tabor Sežana - Tolmin 3:1 (2:0); strelci: 1:0 Petkov (16., z 11-m), 2:0 Stančič (34., z 11-m), 2:1 Pacheco Cassama (77.), 3:1 Stančič (81.); Bilje - Krka 0:0;
Beltinci Klima Tratnjek - Slovan 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Oštrek (33.), 2:0 Igwe (83.); Rudar Velenje - Ilirija 1911 0:0.
1.	GORICA	15 9 5 1 33:17 32
2.	ALUMINIJ	15 10 2 3 26:15 32
3.	TABOR SEŽANA 15 8 5 2 32:18 29
4.	TRIGLAV KRANJ 15 8 3 4 29:18 27
5.	BRINJE GROSUPLJE 15 7 5 3 25:15 26
6.	K. E. BISTRICA 15 6 6 3 27:20 24
7.	DRAVINJA	15 7 2 6 15:18 23
8.	JADRAN DEKANI 15 6 3 6 15:15 21
9.	BELTINCI TRATNJEK 15 6 2 7 21:19 20
10.	KRKA	15 5 3 7 13:17 18
11.	BILJE	15 4 5 6 15:17 17
12.	ILIRIJA 1911 15 3 5 7 14:27 14
13.	RUDAR VELENJE 15 2 6 7 12:26 12
14.	DRAVA PTUJ 15 3 3 9 14:31 12
15.	TKK TOLMIN 15 3 2 10 14:24 11
16.	SLOVAN	15 2 5 8 13:21 11
Ob polčasu je v igro vstopil Luka Lovenjak, ki pa je po poškodbi Aljaža Džankica moral zaigrati na bočnem položaju, Timotej Rec pa se je preselil v osrčje obrambe. Novo poživitev v igri Drave je prinesel vstop Liama Dopliharja, ki je na desni strani predstavljal stalno nevarnost v protinapadih.
Nalet gostov (priložnosti v 79. in 82. minuti) je z novima menjavami (vstopila sta Vugrinec in Tassin) zaustavil domači trener. Nato pa je sledil odločilni trenutek tekme: dravaši so prišli do žoge na sredini igrišča in izpeljali akcijo v treh potezah, na koncu je Rogina lepo zaposlil Mlakarja v sredini, ki je v slogu pravih napadalcev iz kakšnih desetih metrov zadel v polno - 1:0. S tem je poskrbel za veliko veselje na tribunah.
Gostje so poskušali vse, da bi izid poravnali, tudi s pritiski na sodnika (dvakrat so ob gneči v kazenskem prostoru Drave zaradi morebitnega igranja z roko zahtevali 11-metrov-ko), a je ostalo pri minimalni prednosti Drave.
Pri gostih ni zaigral Nejc Bračko (nekdaj Aluminij, Bistrica), ki je med tednom staknil poškodbo mišice in je že zaključil jesenski del sezone.
Za ptujske modre je to bila prva domača zmaga v sezoni (doslej so dve dosegli v gosteh, z Ilirijo in Slovanom) in odlična popotnica za zadnji krog, ko bodo v nedeljo ob 14.00 gostili Dravinjo.
Edo Flego, trener Drave: „Končno je prišel čas tudi za prvo domačo zmago! Vse čestitke fantom za odigrano tekmo, ki je bila zelo težka. Čeprav igrišče s tribune izgleda zelo lepo, je vseeno trdo in žoga kar pogosto nepredvideno odskoči. Zaradi tega je prišla do izraza agresivnost v dvobojih, kjer fantom ne morem ničesar očitati, dali so vse od sebe. Opazno je, da se ekipa počasi dviguje v vseh segmentih igre, da smo v zadnjih treh krogih osvojili štiri točke, pa še kakšno bi lahko proti Krki.
Jadran je dobra ekipa, tekme bi se lahko obrnila na eno ali drugo stran. Skozi tekmo so nas nekoliko iz ritma
spravljale poškodbe, a fantje so v tej zahtevni situaciji res pokazali, kako se bori za barve kluba. Še naprej pa trdno verjamemo v naše sposobnosti in v željo za obstanek pri igralcih, to nakazuje tudi govorica telesa, ki je pozitivna in kaže veliko željo."
Jan Lampret, Drava: „V tekmo smo šli samozavestno in odločno, želeli smo vpisati prvo zmago na domačem stadionu. Nikoli nismo obupali in sem vesel, da nam jo je končno uspelo vpisati. Verjamem, da jih bo sedaj še več. Tekma z Jadranom se je sicer nagibala zdaj na eno, zdaj na drugo stran, do gola in posledično velike prednosti bi lahko prišli obe ekipi. Na srečo je to uspelo nam, nato pa smo ostali čvrsti v obrambi ni zasluženo zmagali. Vse se začne in konča pri obrambi, to je po mojem mnenju najpomembnejši del igre. Če zadaj zadržiš ničlo, si opravil velik del posla. Mi smo imeli s tem v jesenskem delu sezone nekaj težav, dobivali smo preveč golov, a delamo na tem, da bi to izboljšali."
Triglav Kranj - Aluminij 1:4 (1:2)
STRELCI: 0:1 Susso (12.), 1:1 Vido-vič (28.), 1:2 Domjan (34., z 11-m), 1:3 Domjan (69., z 11-m.), 1:4 Prenkpalaj (85.).
TRIGLAV KRANJ: Sorčan, Cukjati, Čadež, Vidovic, Piskule, Šušnjara (od 68. Vinogradac), Šimunovic, Stanko-vic, Buljan (od 81. Dakič), Pokorn (od 68. Kasnik), Kregar. Trener: Darijan Matic.
ALUMINIJ: Banic, Kosi, Hunjet, Šubaric, Zeljkovic, Maher (od 81. Gorenak), Jagic (od 81. Simonič), Kočar (od 87. Saitoski), Susso (od 81. Prenkpalaj), Tanyi, Domjan (od 87. Rahle). Trener: Jura Arsic.
Rdeči karton: Mosquera Hinestro-za (84., Triglav, na klopi).
Nogometaši Aluminija so v derbiju kroga gostovali v Kranju, kjer je imela domača ekipa priložnost, da v primeru zmage skoči na drugo mesto. A ta račun se jim ni izšel, saj so bili
šumarji boljši tekmec na igrišču in so zasluženo slavili.
„V tekmo smo vstopili samozavestni in prepričani v našo zmago. Točno tako so fantje tudi zaigrali, dovolj agresivno in obenem preudarno, da so kontrolirali igro. Zgodnji zadetek Sussa ni bil naključje, želeli smo takoj prevzeti nadzor nad tekmo in obenem onemogočiti najbolj izpostavljene igralce Triglava, oz. njihove najbolj prepoznavne odlike. Ni bilo za desetko, bilo je še kar nekaj tehničnih napak, a sem zadovoljen. Tudi izenačenje nas ni ustavilo, ampak smo takoj znova prevzeli nadzor in še drugič prešli v vodstvo," je o prvem polčasu povedal trener Aluminija Jura Arsic.
Tega je zaznamoval zgodnji zadetek Bamba Sussa, ki je srečno prišel do žoge na sredini igrišča, nato pa po dolgem šprintu ohranil dovolj zbranosti za zaključni strel, ki je končal v „mali mrežici" - 0:1.
Eno od redkih napak so si Štajerci privoščili v 28. minuti, ko je visoko podajo Šušnjara iz strani na oddaljenejši vratnici neovirani Buljan poslal pred gol, kjer jo je Vidovič spravil v mrežo - 1:1. Zadovoljstvo v taboru domačih pa je trajalo le nekaj minut, saj je po predložku Tanyija eden od domačih branilcev igral z roko in odločni sodnik Denis Halilovic je nemudoma pokazal na belo točko. Zanesljiv izvajalec je bil Jaka Domjan - 1:2.
Še bolj zadovoljen je bil strateg Aluminija z igro v drugem delu. „Na voljo smo imeli dva upravičena penala, ki smo si ju zaslužili z vztrajnostjo in pravim odnosom. Lahko bi dosegli še kakšen zadetek, a je istočasno Prenkpalaj zadel evrogol. Končna razlika je realna, prepričan sem, da bi zmagali tudi v primeru, če bi Triglav izenačil na 2:2, ko je imel res dobro priložnost," je dejal Arsic.
Začetni pritisk Triglava v 2. polčasu je v 58. minuti prinesel odlično priložnost Piskuleta, ki pa ni realiziral odlične asistence Kregarja in je zgrešil domala prazen gol. Kidričani so nato postali še agresivnejši, pobirali so „druge žoge" in znova postajali
vse nevarnejši pred golom Sorčana. V 69. minuti so prišli do drugega penala na tekmi, po podaji iz kota je domači branilec odrinil Zeljkovica in ga poslal na tla. Tudi v drugo je bil Domjan zanesljiv - 1:3.
Domačini so nemoč v igri kazali v pritiskih na sodnika, ki pa je zadeve miril s številnimi kartoni, skupno jih je na tekmi pokazal kar 12. Rdečega je na klopi dobil domači rezervni vratar, Kolumbijec Jhonny Mosquera Hinestroza.
Končni rezultat je kmalu po vstopu v igro postavil Marko Prenkpalaj, ki se je z velike razdalje nenadoma odločil za strel, žoga pa je v velikem loku preletela Sorčana in pristala v mreži - 1:4.
V zadnjem krogu jesenskega dela prvenstva se bodo Kidričani v soboto v bližnji Slovenski Bistrici merili z domačini.
Jura Arsic, trener Aluminija: „Zelo sem zadovoljen s tokratno predstavo, bili smo dobri v vseh segmentih igre. Ta tekma je dokaz, da napredujemo in da smo vedno bližje temu, kar želimo prikazovati na igriščih. Igralci se v svojih vlogah vedno bolje znajdejo in sledijo temu, kar se dogovorimo v pripravah na tekmo. Z dobrimi predstavami raste tudi samozavest, kar prav tako pomembno vpliva na igro."
Jaka Domjan, Aluminij: „Za nami je res dobra tekma, videlo se je, da smo kakovostnejša ekipa in da si bolj želimo zmage. Od samega začetka naprej smo sprejemali dobre odločitve, bili smo dovolj agresivni in učinkoviti, da je naša zmaga povsem zaslužena. Na ekipo Triglava smo se tudi dobro pripravili in jih posledično onemogočili v njihovih poskusih. Pri obeh penalih sem ohranil mirnost, držal sem se načrta in ju tudi uspešno realiziral. Vedno je določena odgovornost, ko moraš realizirati tisto, kar je ekipa priborila, zato sem vesel, da sem upravičil zaupanje. Lahko bi zadel še kakšno priložnost, zaradi česar sem nekoliko razočaran, a tudi to je del nogometa."
Jože Mohorič
14 Štajerski
Šport
torek • 19. novembra 2024
Rokomet • Liga NLB, 11 krog
Krka premočna, pred vrati Celje in pot v Estonijo
Jeruzalem - Krka 20:28 (8:13)
JERUZALEM: Balent (2 obrambi - ix7m), Zemljič (1 obramba), Ranfl (4 obrambe); Mlač Černe, Munda, Bogadi, Sok 4 (3), Vincek, Šulek, Lukman 2, Ude Tkalčec, Kotže Lesjak, Pungartnik 1, Krabonja 1, Jerenec 7. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 5/3; Krka 2/1.
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 10; Krka 8 minut.
IGRALEC TEKME: Tilen Kukman (Krka Novo mesto).
POTEK REZULTATA: 2:1, 2:4, 3:6, 5:10, 8:11, 10:16, 14:17, 15:20, 17:24, 19:28, 20:28.
Na Hardeku je novomeška Krka prizadela Ormožanom četrti zaporedni poraz in jih na lestvici pahnila na 11. mesto, ki prinaša dodatne kvalifikacije za obstanek v elitni ligi. „Trenutni pogled na lestvico res ni lep, vendar je do konca sezone še 17 tekem. Verjamem, da v nadaljevanju prvenstva še vedno lahko ujamemo uvrstitev v končnico osmih najboljših klubov v državi," je trenutno stanje Jeruzalema na lestvici opisal predsednik kluba Mladen Grabovac.
V uvodu je Prleke v enakovred-
Liga NLB
REZULTATI 11. KROGA: Jeruzalem Ormož - Krka 20:28 (8:13), LL Grosist Slovan - Sviš Cugelj okna Ivanč-na Gorica 29:27 (16:11), Trimo Trebnje
-	Koper 35:20 (18:10), Misteral Krško
-	Celje Pivovarna Laško 32:28 (16:16), Slovenj Gradec - Gorenje Velenje 25:32 (12:16), Riko Ribnica - Urbanscape Loka 26:29 (14:16).
1.	LL GROSIST SLOVAN	11	9	1	1	19
2.	CELJE PIVO. LAŠKO	11	8	2	1	18
3.	GORENJE VELENJE	11	8	1	2	17
4.	TRIMO TREBNJE	11	6	2	3	14
5.	KRKA	10	6	1	3	13
6.	SLOVENJ GRADEC	11	5	2	4	12
7.	URBANSCAPE LOKA	11	3	4	4	10
8.	RIKO RIBNICA	11	3	1	7	7
9.	SVIŠ IVANČNA GORICA	11	2	2	7	6
10.	MISTERAL KRŠKO 11 3 0 8 6
11.	JERUZALEM ORMOŽ 11 3 0 8 6
12.	KOPER	10 1 0 9 2
nem položaju z močnim nasprotnikom držal vratar Filip Ranfl, ki je do 6. minute zbral tri obrambe (2:1). V 10. minuti je izid bil le 2:2. Ormožani kar osem minut niso zatresli mreže Krke in gostje so počasi začeli prevzemati niti igre v svoje roke (2:4 v 12. minuti). Obramba Dolenjcev je bila izjemno gibljiva ter čvrsta. Rokome-taši Krke so odlično „čitali" napa-
dalne namene Jeruzalema in vsako akcijo ustavili že takoj na začetku. Varovanci trenerja Saše Prapotnika so sicer solidno igrali v obrambi, v napadu pa je žal prehitro zmanjkalo idej za uspešen zaključek napadov.
„Prišli smo sicer do nekaj odprtih metov, vendar smo tudi te zapravili. V golu Krke je blestel najboljši vratar lige Jure Blaževič. On nam je dokončno spodrezal krila, da bi nam uspelo ujeti tekmeca. Za nas je bil v 1. polčasu usoden slab napad," je prvi del tekme pokomentiral domači igralec Jan Mlač Černe.
Vratar gostov Blaževič je do odmora zbral lepih 7 obramb in omogočil svojim soigralcem mirno igro v napadu. „Menim, da smo odigrali enega najboljših polčasov nasploh v sezoni. Danes bi s takšno igro ugnali tudi kakšno izmed najboljših ekip v ligi. Obramba je bila izjemna in do odmora smo prejeli le osem golov. Pot do zmage smo si zgradili v 1. polčasu," je odlično predstavo svoje ekipe v Ormožu opisal vratar Krke Blaževič. Gostje so na odmor odšli s petimi goli prednosti (8:13).
Domačini so se na vse pretege borili, da bi spreobrnili potek tekme, vendar je bil tekmec tokrat enostavno premočan. V 42. minuti so se Or-
Ormožani so le stežka prebijali blok Novomeščanov.
Foto: Spela Stajnko
možani približali na -3 (14:17) in imeli napad za novi zadetek. Blaževič je ustavil strel Davida Bogadija z levega krila in preprečil, da bi se Jeruzalem še bolj približal.
„Najpomembnejše je bilo, da nismo niti v enem trenutku popuščali. V obrambi sicer nismo bili več tako čvrsti, je pa bil napad v 2. polčasu tisti, ki je prevesil tehtnico na našo stran. Če je kje lepo zmagati, je to na Hardeku. Nam to v zadnjem času kar lepo uspeva, saj smo na zadnjih štirih tekmah tukaj v Ormožu zmagali trikrat in lani remizirali," je vidno zadovoljen po zmagi pripovedoval trener Krke Mirko Skoko.
V zaključku tekme so Novomešča-ni popolnoma zavladali na Hardeku in večali prednost iz napada v napad. Tik pred koncem tekme je prednost gostov znašala že devet zadetkov (19:28). „Odigrali smo slabo tekmo in zasluženo izgubili. Čestitke Krki, ki je v tem trenutku precej boljša ekipa od nas. Že v sredo nas čaka nova težka tekma, na Hardek prihaja ranjeno Celje, ki je v zadnjem krogu doživelo šok v obliki poraza v Krškem. Upam, da se poberemo in poskušamo presenetiti Celjane in se vsaj malo dvigniti po lestvici navzgor. O evropski tekmi v Estoniji trenutno sploh še ne razmišljamo. Vse misli so usmerjene v to,
kako dvigniti ekipo na nivo, ki ga je sposobna. Želim si, da se čim prej poberemo in vrnemo na zmagovite tirnice in v boj za uvrstitev med Top 8. Nismo še rekli zadnje. Krize so nekaj vsakdanjega in ne mislimo 'cendrati', ampak delati marljivo naprej in čakati, ko bo napočil naš čas," je zaključil trener Saša Prapotnik.
Tekma 12. kroga Lige NLB med Jeruzalemom in Celjem je na Hardeku na sporedu v sredo, 20. novembra, ob 19. uri.
Uroš Krstič
Rokomet • 1. B SRL (m)
Velika Nedelja presenetila Hrastnik, izvrsten drugi polčas Drave
Velika Nedelja - Dol Hrastnik 29:23 (12:12)
VELIKA NEDELJA: Bezjak (16 obramb - 3 x 7-m), Firšt Šeruga, Majdič; Žunič 10 (3), Kovačec 2, Škor-janec, Rubin 1, Grabovac 7 (1), Žuran, Toplak 8, Potočnjak 1, Gašic, Meško, Sraga. Trenerja: Davorin Kovačec in Uroš Krstič
IGRALEC TEKME: Matej Bezjak (Velika Nedelja).
POTEK REZULTATA: 0:4, 4:6, 4:8, 6:10, 9:10, 12:11, 14:12, 17:13, 19:17, 22:18, 25:20, 29:23.
Domača ekipa je nastopila v zelo okrnjeni zasedbi (manjkali so Boštjan Žižek Cvetko, Žiga, Borko, Tjaš Notersberg, Borna Sraga, Blaž Majhen, Luka Ude Tkalčec), zato je bilo pred tekmo le malo optimistov, ki so verjeli v uspeh. A šport omogoča in nagrajuje hrabre, borbene in delovne ljudi. In to mladi rokometaši Velike Nedelje zagotovo so.
Začetek domačih ni bil obetaven (0:4, 1:5) in vse je kazalo, da se bodo gostje „sprehodili čez Veliko Nedeljo". Do 20. minute je na igrišču obstajala le ena ekipa - Dol Hrastnik
(6:10). Do odmora se je popravila igra Velike Nedelje v obrambi, gostje so ob tem zgrešili nekaj lahkih metov. Bogato je obrodila menjava vratarjev pri domačih (Matej Bezjak je zamenjal Žana Firšta Šerugo) in borbeni Prleki so v 26. minuti povedli za gol (12:11). Žal so spet slabo odigrali končnico 1. polčasa in namesto dveh ali celo treh golov prednosti so na kratek počitek odšli z neodločenim rezultatom (12:12).
V 31. in v 33. minuti so domačini zapravili dve sedemmetrovki in še zicer po odbitku vratarja gostov. Na srečo je bila obramba Velike Nedelje čvrsta, ekipa je končno pokazala pravi timski duh in se borila za vsak centimeter terena. Na igrišču domači borci, na tribuni odlična navijaška skupina Murve, v golu Velike Nedelje izjemni 18-letni Matej Bezjak in v 41. minuti je na semaforju pisalo neverjetnih 19:14. V glavah strokovnega štaba in fantov se je hitro odvrtel film ob identični situaciji na tekmi 3. kroga proti Dobovi. Tekmo je bilo treba pripeljati do uspešnega konca in na srečo velikonedeljska ekipa tokrat ni popustila, čeprav so go-
stje znižali na le dva gola zaostanka (19:17). Z neverjetno borbenostjo v obrambi in tudi z nekaj športne sreče v napadu je zelenim uspelo dobiti pomembno tekmo v boju za obstanek v ligi (29:23).
Prvič v sezoni se je zgodilo, da je Velika Nedelja dobila vratarski boj (16:13). In to proti zagotovo najboljšemu vratarskemu paru 1. B-lige, ki ga tvorita Klemen Nunčič in Ian Me-sarec. To je bila druga prvenstvena zmaga Velike Nedelje, ki trenutno s petimi točkami zaseda 9. mesto.
V 9. krogu v petek, 22. novembra, ob 19.30 Nedeljčane čaka gostovanje na Ptuju pri Dravi.
Tit Grabovac, Velika Nedelja:
„Pred tekmo se nismo nadejali zmage, saj nas pestijo številne poškodbe. Na začetku tekme nam nikakor ni steklo in polovica 1. polčasa je bila potrebna, da smo se sestavili v napadu in obrambi. Ob izjemni podpori s tribun nam je uspelo najprej ujeti tekmeca, v 2. polčasu pa ga celo prehiteti. Odločila je naša borbena igra v obrambi in obrambe vratarja Mateja Bezjaka, ki je branil res odlično. Pet tekem je ostalo do konca jesenskega
dela prvenstva, kjer si želimo pridobiti še nekaj točk za lažje nadaljevanje drugega dela prvenstva. Ko bomo kompletni, bomo lažje osvajali točke. Čestitke soigralcem za požrtvovalno igro. Hvala Murvam, da niso obupale po našem resnično slabem začetku tekme. Upam, da bodo navijači z nami tudi na Ptuju, da ne bo spet takšne gledališke atmosfere, kot je bila na pokalni tekmi pred kratkim."
Butan plin Izola - Drava Ptuj 22:30 (15:12)
DRAVA PTUJ: Primožič, Golež 1, Škrobot 3, Toplak 4, Pratnekar
4,	Škorc, T. Kocijančič 5, Krasnič 6, Lovšin, Verboten, Svenšek, Bezjak,
5.	Kocijančič 2, Toš Antlej 5, Šestanj--Plohl; Trener: Uroš Šerbec.
Črno-bela je bila slika predstave Drave na gostovanju v Izoli. Prvi polčas so Ptujčani dobro začeli, a so hitro popustili, kar so rokometa-ši Butan plina izkoristili. Do polčasa so si nabrali tri zadetke naskoka, ki pa jih nikakor niso mogli obdržati v drugem polčasu, saj so rokometaši Drave z izredno predstavo preobr-
nili rezultat. Pogled na tekmo v Izoli je podal trener ptujske ekipe Uroš Šerbec: „Start v tekmo je bil kar dober, nato pa smo do konca prvega polčasa naredili preveč tehničnih napak in imeli tudi preveč zgrešenih strelov. Bili smo 'premehki' v obrambi, kar so domačini izkoristili. V odmoru smo se dogovorili, da moramo v obrambi zaigrati bolj agresivno. To smo tudi storili, prav tako pa nam je stekla realizacija v napadu. Drugi polčas so igralci odigrali celo na višjem nivoju, kot sem sam pričakoval, tako da sem z igro v nadaljevanju tekme zelo zadovoljen."
Po izenačenem startu se je roko-metašem Drave v sredini prvega polčasa zaustavilo v napadu in Butan plin si je nabral tri zadetke prednosti 8:5, ki jih je obdržal do konca polčasa 15:12. Do tega naskoka so Izolčani prišli zaradi boljše realizacije, ki je vidno šepala Ptujčanom, ki so tudi razbranili domačega vratarja.
Po odmoru so varovanci trenerja Uroša Šerbca igralno prestavili dve prestavi višje in so zagospodarili v dvorani Kraška. Postavili so čvrsto obrambo, prav tako pa so imeli vrhunsko
realizacijo napadov, ki jim je prinesla končni rezultat 22:30. To je bila druga zmaga ptujskih rokometašev v tej sezoni v 1. B državni ligi, doslej edino so v 5. krogu dosegli proti Dobovi.
Že ta petek, 22. 11., bo ob 19.30 v športni dvorani Ljudski vrt na sporedu lokalni derbi med Dravo in Veliko Nedeljo. Pred dnevi so v Pokalu Slovenije dravaši v medsebojnem srečanju slavili z rezultatom 31:25.
David Breznik, KU
1. B SRL (m)
REZULTATI 8. KROGA: Velika Nedelja - Dol Tki Hrastnik 29:23, Butan plin Izola - Drava Ptuj 22:30, Frankstahl Radovljica - Ljubljana 35:32, Črnomelj - Herz Šmartno 27:31, Škofljica - Kočevje 34:16, Grosuplje - Mokerc Kig 31:35, Dobova - Ajdovščina 31;23.
1.	RADOVLJICA	8 8 0 0 16
2.	ŠKOFLJICA	8 7 0 1 14
3.	GROSUPLJE	8 7 0 1 14
4.	DOBOVA	8 5 1 2 11
5.	AJDOVŠČINA	8 5 1 2 11
6.	MOKERC - KIG	8 4 2 2 10
7.	LJUBLJANA	8 5 0 3 10
8.	HERZ ŠMARTNO 8 4 0 4 8
9.	VELIKA NEDELJA 8 2 1 5 5
10.	DRAVA PTUJ	8 2 0 6 4
11.	DOL TKI HRASTNIK 8 2 0 6 4
12.	ČRNOMELJ	8 1 1 6 3
13.	BUTAN PLIN IZOLA 8 0 2 6 2
14.	KOČEVJE	8 0 0 8 0
Ekipa Velike Nedelje se je skupaj z navijači veselila druge zmage v sezoni.
Foto: Davorin Arnuga
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave (na fotografiji Rok Toplak) so v Izoli dosegli drugo zmago v sezoni.
torek • 19. novembra 2024
Šport
Štajerski	15
Nogomet • 3. SNL - vzhod
Vodilna četverica bo prezimovala v razmiku ene same točke
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Podvincev so se s sedmimi osvojenimi točkami v zadnjih treh domačih tekmah lepo zasidrali v sredini lestvice.
S tekmami 14. kroga se je zaključil jesenski del tekmovanja v 3. ligi - vzhod, preostalih 12 krogov čaka tretjeligaše spomladi. Na vrhu bodo po razpletu zadnjega kroga prezimili Krčani, ki so bili tudi pred začetkom sezone izpostavljeni kot prvi favoriti. Krčanom sledijo kar tri ekipe s samo točko zaostanka: Videm, Hajdina in Brežice. Jesen sta torej zaznamovali po dve ekipi iz MNZ Celje (Krško, Brežice) in MNZ Ptuj (Videm, Hajdina). Vse do zadnjega kroga je kazalo, da bo na vrhu prezimila Hajdina, a ji je spodrsnilo v Prlekiji in tekmeci so izkoristili ponujeno priložnost.
Podvinčani so tokrat dosegli pomembno zmago proti celjskemu Šampionu, ki jih je učvrstila v sredini lestvice, imajo pa tudi nekaj zaloge točk pred ekipami iz dna. Med njimi se je znašel Zavrč, ki po solidnem uvodu (tri zmage do 6. kroga) v nadaljevanju ni več našel pravega ritma.
Zavrč - Fužinar SIJ Ravne Systems 1:2 (1:0)
STRELCA: 1:0 Potočnik (42.), 1:1 Ofič (48.), 1:2 Ofič (81.).
ZAVRČ: Maroh, Hren, Kajzer, Koren, Lovrec, J. Bojnec, Kukovec, Potočnik, Kelc Vnuk (od 62. Lazar), Jambriško (od 85. Tursanovic), Ci-merman. Trener: Dražen Kovacek.
Nogometaši Zavrča so imeli na koncu tega dela sezone priložnost, da se z zmago poslovijo od svojih navijačev. Tekmec iz Koroške je bil primeren, saj so Ravenčani zasedali predzadnje mesto na lestvici. A nogomet je nepredvidljiv in namesto želenega skoka Zavrčanov v sredino lestvice se je bolje izšlo za varovance trenerja Aleša Kačičnika, ki so tako ulovili priključek z ekipami pred njimi.
Edini strelec v prvem delu je bil domači kapetan Denis Potočnik, ki
je po podaji s strani v polno zadel na zanj precej nenavaden način - z glavo. V drugem delu so gostje preko svojega najboljšega strelca Klemna Ofiča izkoristili prvi protinapad, tudi sicer so se v glavnem zanašali na takšen način napadanja. V zaključku tekme so bili v 81. minuti v napadu domačini, gostujoči vratar pa je strel ukrotil. Žogo je nemudoma poslal v nasprotni napad do Ofiča, ta pa je še drugič na tekmi zadel v polno, tokrat je vratarja Maroha ugnal z lob udarcem.
Denis Potočnik, Zavrč: „Prvi polčas smo odigrali dobro, po nekaj neizkoriščenih priložnostih smo v zaključku zasluženo povedli. V drugi polčas smo vstopili nekoliko slabše, za kar smo bili hitro kaznovani s prejetim golom. Gostje so s tem začutili svojo priložnost, bili so boljši tekmec na igrišču, mi pa smo potrebovali kar nekaj časa, da smo našli svojo pravo igro. Zaključek tekme je bil v stilu celotne jeseni, ni se izšlo po naših željah in smo ostali brez točke."
Maripol Starše - ZASE Videm 1:2 (0:2)
STRELCI: 0:1 Krajnc (31., z lim), 0:2 N. Šalamun (34.), 1:2 Kirbiš (86.).
ZASE VIDEM: Kokol, Vukovič (od 35. Buran), Mesarič, Petek, Kelc (od 61. Plajnšek), Zdovc, Gajster, Krajnc, Krušič (od 61. Kurež), Ferčec, N. Šalamun. Trener: Gregor Cafuta.
Nogometaši Vidma so želeli z zmago zaključiti jesenski del prvenstva, kar jim je na bližnjem gostovanju v Staršah tudi uspelo. Za odločilna sta se izkazala dosežena zadetka v razmiku nekaj minut v prvem polčasu.
Najprej je v 31. minuti Žiga Zdovc s podajo s stranske črte iskal Davida Ferčeca, pri tem pa je domači branilec Aljaž Ploj (nekaj časa je igral tudi za Videm) žogo prestregel z roko. Iz penala je streljal kapetan Sebastjan Krajnc, in čeprav je vratar Denis Zajc prebral njegovo namero, mu je žoga med rokami spolzela čez golovo črto - 0:1. Tri minute kasneje si je domača obramba privoščila novo veliko napako, Niko Šalamun je odvzel žogo Ismarju Dediču in stekel sam proti golu ter zadel v polno - 0:2. Domačini so od sodnika zahtevali prosti strel zaradi domnevnega prekrška
REZULTATI 14. KROGA: Avto Rajh Ljutomer - Hajdina 2:0 (0:0), Zavrč -Fužinar SIJ Ravne Systems 1:2 (1:0), Maripol Starše - ZASE Videm 1:2 (0:2), Premium Dobrovce - Šmartno 1928 4:1 (0:0), IBLO Podvinci - Šam-pion 1:0 (1:0), Brežice 1919 Terme Čatež - Čarda Martjanci 1:0 (0:0), Koro-tan Prevalje - Krško Posavje 1:3 (0:2).
1. KRŠKO POSAVJE	14	10	0	4	36:17	30
2. ZASE VIDEM	14	9	2	3	31:16	29
3. HAJDINA	14	9	2	3	30:18	29
4. BREŽICE ČATEŽ	14	9	2	3	29:18	29
5. ČARDA MARTJANCI	13	7	1	5	27:27	22
6. RAJH LJUTOMER	14	7	1	6	21:23	22
7. KOROTAN PREVALJE	14	6	3	5	23:21	21
8. IBLO PODVINCI	14	5	5	4	22:21	20
9. ŠMARTNO 1928	14	5	2	7	32:33	17
10. ZAVRČ	14	4	2	8	27:28	14
11. MARIPOL STARŠE	14	4	2	8	19:35	14
12. FUŽINAR RAVNE	14	4	1	9	20:30	13
13. P. DOBROVCE	13	4	0	9	20:28	12
14. ŠAMPION	14	2	1	11	14:36	7
nad branilcem, a je ostalo pri doseženem izidu.
V drugem polčasu so imeli domačini pobudo, gostje pa so se osredotočili na branjenje prednosti. To jim je lepo uspevalo vse do zaključka, ko je rezervist Aljoša Kirbiš ob prvem stiku z žogo zadel po podaji s strani - 1:2. Kljub zaključnemu pritisku Staršanov do preobrata vendarle ni prišlo ...
Gregor Cafuta, trener Vidma:
„Pričakovali smo težko tekmo, še posebej zaradi ne najboljšega igrišča, ki praktično ni dopuščalo igre po tleh. Nekako se v teh razmerah nismo najbolje znašli in smo na koncu lahko zelo zadovoljni z zmago in pozitivnim zaključkom jesenskega dela."
IBLO Podvinci - Šampion 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Zajko (31.)
IBLO PODVINCI: Cajnko, Živič (od 77. Markoli), J. Cesar, T. Šalamun, Gril, Posteržin, Modrič (od 69. Šega), Anžel (od 69. Kolenko), L. Čeh, Oro-vič (od 7. Markelc), Zajko. Trener: Aleš Čeh.
Vrsta Podvincev je jesenski del zaključila tako, kot ga je začela, z zmago. Na zadnjih štirih tekmah so varovanci trenerja Aleša Čeha osvojili sedem točk, vse na domačem igrišču. To je pomemben podatek
pri obračunu sezone, saj so vmes kar nekaj tekem zaradi slabega igrišča morali odigrati izven Podvincev.
Tekmo je že na začetku zaznamovala poškodba kapetana Jerneja Oroviča, ki je po trku z gostujočim igralcem dobil kar veliko rano na glavo, ki so mu jo v ptujski bolnišnici zašili s štirimi šivi ... Edini strelec na srečanju je bil Jan Ziko Zajko, ki je v sredini prvega polčasa zadel s približno 13 metrov.
Aleš Čeh, trener Podvincev: „Prevladovali smo od prve do zadnje minute, zato zmaga v nobenem trenutku ni bila ogrožena. Končni rezultat še zdaleč ni realen kazalnik dogodkov na igrišču, ampak bi morali glede na pripravljene priložnosti slaviti z višjo razliko. Na drugi strani pa jih tudi nismo dopustili gostom, bili smo dovolj agresivni in borbeni, da je bil tudi gol Zajka dovolj za zmago."
Avto Rajh Ljutomer - Hajdina 2:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Kokol (62.), 2:0 Pu-stinek (88.).
AVTO RAJH LJUTOMER: N. Fras, Bertalanič, Semenič, A. Fras, Nemec, Nikolič (od 70. Šalamun), Virag, Ozbetič (od 61. Rudolf), Kokol, Friš (od 80. Kavčič), Panič (od 61. Pusti-nek). Trener: Boštjan Zemljič.
HAJDINA: Zupanič, L. Drevenšek, Kovačec (od 80. Zupanič), Gojkošek, Horvat, M. Drevenšek, Vogrinec, Li-pavšek (od 80. Mesarič), Cep (od 46. I. Emeršič), Bojnec (od 46. Jazbec), Medved. Trener: Miran Emeršič.
V idealnih pogojih za nogometno igro je vrsta Hajdine pripotovala v pr-
leško prestolnico z željo, da z osvojitvijo točke ali celo vseh treh potrdi naslov jesenskega prvaka, Ljutomer-čani pa bi se z nizom neporaženosti utrdili v sredini prvenstvene lestvice.
Bolj ambiciozno so začeli gostitelji in si preko Primoža Paniča v 3. in 9. minuti priigrali zreli priložnosti, a je žoga obakrat končala v naročju vratarja Zupaniča. Terenske premoči skozi prvi polčas Prlekom niso uspelo unovčiti, gostje iz Hajdine pa so si ob redki posesti žoge ustvarili le dve polpriložnosti.
Veliko več se je dogajalo v nadaljevanju, ko so prav tako prevladovali domačini in si ustvarili številne lepe priložnosti. Prve minute drugega polčasa so minile v znamenju odličnih pobegov po desni strani Žige Ozbetiča, a njegovih uporabnih žog nespretni ljutomerski napadalci niso uspeli potisniti v gol. Za odločilno potezo se je v 61. minuti tekme odločil trener Ljutomerčanov Boštjan Zemljič, ko je v igro poslal Vida Pustinka. Slednji je takoj odvzel žogo na sredini igrišča in poslal odlično globinsko podajo do Kokola, ki je bil spretnejši v dvoboju z Drevenškom ter je nato z močnim in natančnim strelom ugnal sicer solidnega Zupa-niča - 1:0. V 69. minuti je kapetan gostov Kristian Lipavšek poskušal z močnim, a le za kakšen meter nenatančnim strelom presenetiti sicer malo zaposlenega domačega vratarja. Za tem so na igrišču znova zagos-podarili domačini, toda nespretna pred nasprotnikovi vrati sta bila Šalamun v 73. in Pustinek v 77. minuti. Za nameček je igralec Hajdine lan Emer-
šič v 83. minuti dobil kar dva rumena kartona (nešportno obnašanje) in je moral predčasno v slačilnico. Kljub igralcu manj so si gostje priigrali najlepšo priložnost na tekmi v 87. minuti, ko lepega predložka v kazenski prostor Ljutomerčanov ni izkoristil Marko Drevenšek. Povsem neoviran je z vsega nekaj metrov žogo poslal visoko čez vrata Nika Frasa. Kot že običajno, v tovrstnih primerih sledi kazen. Andy Fras je v 88. minuti žogo popeljal s sredine igrišča, lepo zaposlil Kokola, ta pa idealno podal do Pustinka, ki je še drugič premagal Zupaniča in postavil končni rezultat podravsko-prleškega obračuna - 2:0.
Boštjan Zemljič, trener AR Ljutomera: „Pokazali smo pravi značaj ter s taktičnim pristopom in veliko mero discipline ugnali zelo dobro ekipo Hajdine. Odsotnost standardnih igralcev Gašperja Semeniča in Tilna Ketiša niti ni bila preveč opazna, saj so moji igralci brez večjih napak odigrali tako v obrambi kot napadu. Že pred dosego prvega gola smo si priigrali nekaj lepih priložnosti, a vendar se je za nas končalo idealno. Zadnje tri tekme v prvem delu prvenstva smo odigrali resnično zelo dobro."
Miran Emeršič, trener Hajdine: „Ljutomerčani so povsem zasluženo zmagali, mi pa nismo bili najbolj razpoloženi za igro. Kot da bi se fantje nekoliko opustili in že pred to tekmo zaključili jesenski del prvenstva. Sicer pa sem z našimi predstavami in uvrstitvijo po štirinajstih odigranih tekmah zelo zadovoljen. Škoda, da smo odličen vtis pokvarili v Prlekiji."
JM, NŠ
Rokomet • 2. SRL (m)
Čustva v zaključku ušla izpod nadzora
Gorišnica - Maribor Branik 34:34 (16:18)
GORIŠNICA: N. Trunk (7 obr.), Bedenik, Brodnjak; Timarac 9, T. Bedrač 5, Ozmec 5(3), Tement 4, Lo-renčič 4, Žnidarič 3, G. Trunk 2, Geč 1, N. Bedrač 1, Šeruga, Belšak, Leben. Trener: Alan Potočnjak.
SEDEMMETROVKE: Gorišnica 4/3; Maribor 2/2.
IZKLJUČITVE: Gorišnica 16 minut; Maribor 14 minut.
RDEČI KARTON: Žnidarič (56., Gorišnica).
V Gorišnici je v 8. krogu gostovala ekipa iz Maribora, kar je obetalo zanimivo rokometno predstavo štajerskih rivalov. Na koncu je bilo zelo razburljivo, za športno prireditev celo nekoliko preveč, saj so gostje na prizorišče poklicali celo policijo...
Od samega začetka se je tekma odvijal v zelo hitrem tempu, predvsem gostje so preko svojega najboljšega igralca Jureta Hedla konstantno hiteli v napad. Domačini so v sredini polčasa naredili nekaj zaporednih napak in dovolili gostom prvo otipljivo prednost na srečanju,
8:11 in kasneje 9:13. Priključek so Gorišničani ujeli z igralcem manj na igrišču, ko so dosegli kar dva gola in izenačili na 13:13. V zaključku pol-
časa so ponovno popustili, tokrat so jim z isto mero z igralcem manj vrnili Mariborčani in si zagotovili dva gola prednosti pred nadaljevanjem. Hedl
Foto: Črtomir Goznik
Mihajlo Timarac (Gorišnica) je bil najboljši strelec domače ekipe na tekmi z Mariborom.
je v prvem polčasu zabil 8 golov za goste.
Drugi del se je začel po željah gostov, ki so znova povedli +3 (18:21, 19:22). Takrat je domači trener Alan Potočnjak posegel po tesnem pokrivanju Hedla, to nalogo je zaupal Blažu Žnidariču. Gostje se v tem niso najbolje znašli in Gorišnici je uspela serija 5:0 (24:22). Ko se je zdelo, da so domačini našli zmagovalno formulo, so s povsem nepotrebnimi napakami zapravili nekaj zaporednih napadov in dovolili gostom, da se vrnejo v igro.
Sledila je napeta končnica, ko je v 54. minuti na semaforju pisalo 30:30. Timarac in Ozmec sta zadela za 32:30, nato pa je Žnidarič, ki je dotlej zelo dobro onemogočal Hedla, ob izključitvi povsem nepotrebno ugovarjal sodnikoma, ki sta mu pokazala rdeči karton (2 + 2 minuti izključitev). Sodnika sta sicer s svojimi spornimi odločitvami precej vplivala na nervozo med igralci in strokovnima štaboma, v zaključku pa sta kazni podeljevala tako radodarno, kot dedek Mraz bombone.
Kljub dvema igralcema manj na igrišču so domačini v 59. minuti pri izidu 33:33 izsilili 7-metrovko, ki pa je Ozmecu ni uspelo realizirati. To so gostje kaznovali in preko Hedla (skupno 11 golov) v zadnji minuti po-vedli 33:34. Gorišničani so bili v izgubljenem položaju, a je najboljši strelec
Mihajlo Timarac deset sekund pred koncem tekme našel pot do strela in izenačenja na 34:34. Mariborčani so še poskušali, a je strel Hedla na prazni gol zadel enega od domačih igralcev in ostalo je pri remiju .
Takrat je vsa napetost, ki se je nabirala med srečanjem, kulminirala v obliki ostrih besednih dvobojev z obeh strani, tudi z nekaj potiskanji in vlečenji za oblačila. Na srečo ni prišlo do fizičnega obračunavanja, kljub temu pa so gostje iz samo njim znanih razlogov poklicali policijo. Zapisniki so se pisali še dolgo v noč .
Tomas Bedrač, Gorišnica: „Kljub temu da smo bili sedaj štiri tedne brez tekme, smo začeli dobro, nato pa smo imeli nekaj težav, zaradi katerih smo odšli na odmor z zaostankom. V drugem polčasu se je zgodba nadaljevala, tako da je končni remi kar pravičen - eni in drugi smo imeli priložnost za zmago. Ko smo v končnici povedli z dvema goloma, bi se nam lahko izšlo za zmago, a se je zaradi neizkušenosti zgodila 'nerodnost' - izključitev mlajšega igralca. Nič zato, fantje se morajo tudi iz tega nekaj naučiti. Štiri minute pred koncem nam je kazalo vrhunsko, pol minute pred koncem pa katastrofalno. Na srečo smo izvlekli remi in gremo pozitivno naprej. Tekma je bila odsev celotne sezone, ko igramo tesne končnice, a na takšnih tekmah se gradi karakter ekipe.
Tekma sama je bila nervozna, a nič kaj bolj kot kakšna druga - pač pravi lokalni derbi. Na koncu bi lahko tisti bolj izkušeni reagirali mirneje, a tega nis(m)o uspeli, kar je privedlo do končnega zapleta."
Alan Potočnjak, trener Gorišnice:
„Igralci obeh ekip so na igrišču pokazali svoj maksimum, borili so se in prikazali vse čare rokometa. Sestavni del igre pa so tudi napake, ki smo jih delali oboji. Celoten zaključek smo odigrali z igralcem ali dvema manj, tako da smo izgubili zmago, a vendarle izvlekli točko. Po zaključku tekme naši fantje enostavno niso dovolili, da bi jih v njihovi dvorani kdo provociral."
Jože Mohorič
2. SRL (m)
REZULTATI 8. KROGA: Gorišnica -Maribor Branik 34:34, Arcont Radgona - Ankaran 30:29, Alples Železniki
-	Kronos 33:29, Radeče Papir Nova
-	Nova Gorica 23:27.
1.	NOVA GORICA	6	5	1 0 11
2.	ALPLES ŽELEZNIKI	6	4	119
3.	GORIŠNICA	6	4	119
4.	RADEČE PAPIR NOVA	6	4	0 2 8
5.	SEVNICA	7	3	13 7
6.	SEBASTJANA SOVIČA	6	3	12 7
7.	MARIBOR BRANIK	7	3	13 7
8.	ARCONT RADGONA	7	2	0 5 4
9.	KRONOS	7	1	0 6 2
10.	ANKARAN	6 0 0 6 0
16 Štajerski
Šport
torek • 19. novembra 2024
Strelstvo • 2. turnir 1. A in 1. B Državne lige z zračno pištolo in puško na 10 m
Ptujčani in Ormožani Kovinarja do novih odličij
Minuli konec tedna je v Ljubljani, v organizaciji SD 1956 Trbovlje, potekal drugi turnir 1. A in 1. B Državne lige z zračno puško in pištolo na 10 m. Ptujčani so s pištolo osvojili 2. mesto, Ormožani Kovinarja s puško pa 3. mesto v najmočnejši ligaški konkurenci. Med posamezniki z osvajanjem odličij nadaljujeta Urška Kuharič in Sašo Stojak.
1. A-liga pištola: končan zmagoviti niz Ptujčanov, Stojak do novega odličja
V 1. A državni ligi s pištolo se je končal zmagoviti niz Ptujčanov, ki so po uvodni zmagi v tej sezoni in treh zaključnih zmagah v predhodni sezoni tokrat osvojili drugo mesto. Le za štiri kroge boljša je bila tokrat rečiška ekipa Dušana Poženela, tretje mesto pa je še drugič zapored osvojila SD Gorenja vas. Ekipi Juršin-cev in Kovinarja sta pristali na 11. in 12. mestu.
Med posamezniki je s 568 krogi najboljši rezultat kvalifikacij postavil aktualni ligaški prvak Ptujčan Sašo Stojak. V finalu tokrat najizku-šenejši strelci - Blaž Kunšek (560), Klemen Tomaševič (567) in Jože Čeper (566) - niso bili dovolj natančni za najvišje uvrstitve, osvojili
Foto: Strelsko društvo Trzin
Na drugem turnirju 1. A Državne lige s puško je znova zablestela ormoška strelka Kovinarja Urška Kuharič in dosegla še drugo zaporedno zmago v letošnji sezoni. Drugi je bil Nejc Klopčič iz Trzina pred Grosupeljčanko Klavdijo Jerovšek.
so 6., 5. in 4. mesto. Stik z najboljšo finalistko, mlado in izjemno talentirano Manjo Slak, sta držala le Sašo Stojak in Anja Prezelj iz Železnikov. Slednja je ves čas finala za Stoja-kom zaostajala za krog ali dva, v odločilnem 22. strelu pa je z odlično desetico (10,7) svoj zaostanek z de-setinko kroga pretopila v zmago s šestimi desetinkami kroga v dvoboju. Aktualni prvak je tako ostal brez zaključnega dvoboja za zmago, osvojil je tretje mesto. Prezljeva je na koncu osvojila srebrno odličje in za zmagovalko Manjo Slak - svetovno mladinsko podprvakinjo - zaostala za slabe štiri kroge.
1. A-liga pištola		
Ekipni rezultati - 2. turnir	povprečje	točke
1. DUŠANA POŽENELA REČICA 1678		24
2. PTUJ	1674	27
3. GORENJA VAS	1670	20
4. TRZIN	1668	11
5. GROSUPLJE	1664	13
6. MROŽ VELENJE	1662	19
7. MAROK SEVNICA	1662	13
8. PROARMIS	1654	13
9. LOTRIČ ŽELEZNIKI	1651	7
10. BREŽICE	1638	9
11. JURŠINCI	1628	3
12. KOVINAR ORMOŽ	1612	5
Posamezno:		
1. Manja Slak, SD Gorenja vas (565)		52 (1.)
Odbojka • 2. DOL - vzhod (ž)
Pomembna zmaga za razbremenitev rezultatskega pritiska
ŽOK Sobota - ŽOK Ptuj 1:3 (-20, 16, 24, 23)
ŽOK PTUJ: A. Horvat, Kloar, Mi-lošič, Dežman, Sivčevič, L. Horvat, Hentak, Hren, Mlakar, Stater, Fras. Trenerka: Eva Vedlin Gojčič.
Ptujske odbojkarice so v 5. krogu s Soboto dosegle zelo pomembno zmago. To je bila njihova druga letošnja prvenstvena zmaga, s katero so igralke same sebi dokazale, da so sposobne igrati v 2. državni ligi vzhod in so v tej ligi enakovredne tekmice večini nasprotnic. To tezo je v izjavi potrdila tudi trenerka Ženskega odbojkarskega kluba Ptuj Eva Vedlin Gojčič: „Te tri osvojene točke so nam prišle zelo prav. Osvojile smo jih v pravem trenutku, ko smo jih najbolj potrebovale. Potrebovale pa
smo jih predvsem za to, da se igralke malo razbremenijo rezultatskega pritiska. Prav tako smo jih potrebovali zato, da se bodo igralke v nadaljevanju prvenstva, v katerem je naš glavni cilj obstanek v ligi, sprostile v igri in ne bodo več imele tako velikega spoštovanja do nasprotnic, kot so ga imele na začetnih tekmah tega prvenstva."
Igralke ŽOK Ptuj so obračun v Murski Soboti začele prestrašeno in so naredile veliko napak, prav tako pa so imele preveč zgrešenih servisov. Ne glede na številne napake so rezultatsko držale priključek s Prekmurkami, ki so v končnici niza „poservirale" Štajerke za dobljen prvi niz 25:20.
V nadaljevanju tekme je podajalka Danaja Mlakar, ki je igrala s poško-
Foto: Črtomir Goznik
Odbojkarice Ptuja so se veselile druge zmage v sezoni.
I 5	5	0	15:0	15
5	5	0	15:1	15
5	3	2	10:9	8
5	3	2	9:9	8
5	2	3	7:11	6
5	1	4	7:14	4
5	1	4	4:12	3
LO	0	LO	4:15	1
2.	Anja Prezelj, Železniki (563)	46 (4.)
3.	Sašo Stojak, Ptuj (568)	45 (5.)
4.	Jože Čeper, Dušana Poženela (566)	52 (2.)
5.	Klemen Tomaševič, Železniki (567)	38 (7.)
6.	Blaž Kunšek, Mrož Velenje (575)	46 (3.)
9.	Bojan Fras, Proarmis (560)	32 (8.)
10.	Aleš Mitja Janc, Marok Sevnica (560) 40 (6.)
14.	Emerik Hodžic, Kovinar Ormož (555)	31 (10.)
15.	Nenad Vignjevic, Proarmis (555)	29 (11.)
19.	Majda Raušl, Ptuj (554)	16 (16.)
20.	Peter Tkalec, D. Poženela (553)	22 (14.)
24.	Matija Potočnik, Ptuj (552)	13 (21.)
25.	Mirko Moleh, Juršinci (549)	1 (28.) 27. Ludvik Pšajd, Juršinci (548)	0 (31.)
33.	Rok Pučko, Juršinci (531)	0 (33.)
34.	Žan Tomažič, Kovinar Ormož (531)	0 (40.)
35.	Petra Vernik, Kovinar Ormož (526)	0 (34.)
1. A-liga puška: Urška Kuharič do druge zaporedne zmage, Ormožani tretji
V	1. A državni ligi s puško je odmevno zmago slavila ekipa Trzina, ki je uvodni turnir v sezoni končala šele na 5. mestu. Drugo mesto so osvojili Rušani in za slaba dva kroga prehiteli ormoško ekipo Kovinarja na tretjem mestu. Prvaki iz Olimpije so na domačem strelišču tokrat ostali brez odličja na četrtem mestu.
V	kvalifikacijah je najboljši rezultat dneva postavila Rušanka Urška Hrašovec (629,4) pred Ormožan-ko Urško Kuharič (628,4) in Luko Lukicem (627,3) iz Trzina. V finale se je znova uvrstila ljutomerska strelka Anamarija Turk (626,9) na 4. mestu, finalno osmerico pa je ujela tudi druga Ormožanka Nuša Žnidarič (624,2). Slednja je v finalu pokazala zelo dobro streljanje, v 20. strelu pa je le za desetinko zaostala za Rušan-ko Urško Hrašovec in tako osvojila končno 5. mesto. Ljutomerčanka Anamarija Turk je bila sedma. Urška Kuharič je bila večino časa finala vodilna, pristreljala si je zaključni dvoboj proti Nejcu Klopčiču in na koncu slavila drugo zaporedno zmago s šestimi desetinkami prednosti. Odlično streljanje Klopčiča v finalu pa je slednjemu prineslo nov članski finalni državni rekord z 249,7 kroga.
1. A-liga puška
Ekipni rezultati - 2. turnir	povprečje	točke
1.	TRZIN	1873.5	2
2.	I. POHORSKI BATALJON RUŠE 1867.2	2
3.	KOVINAR ORMOŽ	1865.5	22
4.	OLIMPIJA	1861.6	24
5.	GROSUPLJE	1860.4	17
6.	1956 TRBOVLJE	1850.9	8
7.	KAMNIK	1849.1	13
8.	CERKNICA	1843.0	8
9.	TRIGLAV JAVORNIK - K.B. 1840.4	8
10.	KISOVEC 1834.3	9
11.	ŠTEFANA KOVAČA TURNIŠČE 1830.6	4
12.	MESTO LJUTOMER 1826.1	6 Posamezno:
1.	Urška Kuharič, Kovinar Ormož (628,4)	60 (1.)
2.	Nejc Klopčič, Trzin (625,3)	34 (8.)
3.	Klavdija Jerovšek, Grosuplje (624,9)	50 (2.)
4.	Urška Hrašovec, Ruše (629,4)	42 (5.)
5.	Nuša Žnidarič, Kovinar Ormož (624,2)	43 (4.)
6.	Luka Lukič, Trzin (627,3)	32 (9.)
7.	Anamarija Turk, Ljutomer (626,9)	43 (3.)
8.	Maksimilijan Žarič, Olimpija (625,5)	37 (6.) 11. Nika Skubic, Kisovec (622,6)	36 (7.) 19. Blaž Lužar, Olimpija (618,9)	21 (14.) 25. Eva Petek, Kovinar Ormož (612,9)	5 (25.) 35. Brina Stajnko, Ljutomer (605,2)	4 (26.)
1. B-liga pištola: miklavška ekipa Jožeta Kerenčiča tokrat peta
1. B-liga pištola
Ekipni rezultati - 2. turnir povprečje	točke
1.	GORJANCI 1653	25
2.	OLIMPIJA 1649	13
3.	KAMNIK 1642	16
4.	ŠKOFJA LOKA 1637	12
5.	JOŽETA KERENČIČA MIKLAVŽ 1636	15
6.	DOMŽALE 1622	16
7.	JOŽETA KOVAČIČA ŠENTVID 1620	21
8.	I. POHORSKI BAT. RUŠE 1614	9
9.	POSTOJNA 1613	9
10.	CELJSKA ČETA MALA B. 1610	11
11.	VREMŠČICA 1607	14
12.	MORIS KOČEVSKA REKA 1589	3 Posamezno:
1.	Boris Filipovac, Olimpija (564)	56 (1.)
2.	Roman Radej, Kamnik (555)	45 (4.)
3.	Klara Ivanc, Gorjanci (554)	46 (3.)
4.	Denis Bola Ujčič, Postojna (558)	52 (2.) 7. Sebastjan Kordiš, Škofja Loka (559)	43 (5.) 10. Matija Kecelj, Domžale (552)	37 (6.)
13.	Boštjan Simonič, Miklavž (546)	13 (20.)
14.	Aleksander Ciglarič, Miklavž (546)	23 (12.) 19. Simon Simonič, Miklavž (544)	15 (15.)
Simeon Gonc
Rokomet • Pokal Slovenije (m), žreb
Težak žreb za Dravo, ugodnejši za Ormož
dovanim gležnjem, razigrala svoje igralke. Odločilno prednost za osvojen drugi niz s 25:16 je naredila Vita Hentak, ki je sprožila deset uspešnih servisov in je dosegla kar šest asov. Tretji niz je bil zelo izenačen in gledalci so spremljali sila požrtvovalno igro z obeh strani. Kot vedno je mogoče in nemogoče žoge polovila Ema Hren, prav tako pa so njene soigralke tokrat skozi celotno tekmo vrhunsko igrale v obrambi. Napade Sobote sta v prvi liniji s kar nekaj bloki zaustavili Amadea Dežman in Emela Sivčevič. Domačinke so veliko napadov zaključile s „šikanimi" in „rolanimi" žogami, na katere je bila ptujska obramba pripravljena. Največ žog na celotni tekmi je v napadu uspešno in v kritičnih trenutkih zaključila Ana Horvat, ki se ji je z dobro igro v napadu v tretjem in četrtem nizu priključila še njena mlajša sestra Lea. Plod neverjetno borbene igre je bil najprej osvojen tretji in nato še četrti niz, v katerem je mlada domača ekipa naredila preveč napak na začetnem udarcu. Ptujčanke so bile bolj konstantne pri začetnem udarcu in v sami igri, ki jim je kot spodbudo za nadaljevanje prvenstva prinesla zelo pomembno zmago v Murski Soboti.
David Breznik
2. DOL - vzhod (ž)
REZULTATI 5. KROGA: Slovenj Gradec - OTP banka Branik II 0:3, Turbina - Kajuh Šoštanj 3:1, Lendava - ŽOK Ljutomer 3:2, ŽOK Sobota -ŽOK Ptuj 1:3.
2.	TURBINA
3.	KAJUH ŠOŠTANJ
4.	LENDAVA
5.	ŽOK PTUJ
6.	ŽOK LJUTOMER
7.	ŽOK SOBOTA
8.	SLOVENJ GRADEC
Na sedežu Rokometne zveze Slovenije (RZS) v Ljubljani so opravili žreb osmine finala za pokal Slovenije. V ples kroglic se je podalo 16 moštev, 11 izmed njih si je mesto priborilo skozi uspešne nastope v predhodnih krogih. Tekmovanju se je v osmini finala neposredno pridružila še najboljša peterica minule sezone lige NLB, ki je v tej sezoni tekmovala oziroma še tekmuje tudi v evropskih tekmovanjih.
Izmed osmih parov so štirje povsem prvoligaški, med njimi je tudi
Futsal • 1. SFL
dvoboj Ormoža in Krškega. Ormo-žani so se pokalnemu tekmovanju pridružili v tem krogu. To bo obračun moštev iz spodnjega dela lestvice Lige NLB, o favoritu pa je težko razpredati, saj sta ekipi tudi na lestvici NLB lige povsem izenačeni.
Zanimivega tekmeca je žreb namenil ptujski Dravi, ljubljanski LL Grosist Slovan. Gre za vodilno ekipo slovenske elitne lige, ki ne skriva ambicij po osvojitvi lovorik v obeh tekmovanjih, v katerih nastopajo, v prvenstvu in pokalu. Kljub temu da je vloga favorita povsem na strani Ljubljančanov, pa bo posebna zanimivost dvoboja trenersko srečanje dveh velikanov slovenskega rokometa, Uroša Šerbca na domači in Uroša Zormana na gostujoči klopi.
Pokalno lovoriko sicer branijo igralci Trima (takrat jih je vodil Zor-
man), ki bodo tokrat gostili Koper, najbolj izpostavljeni derbi prvoli-gašev pa bo obračun med Slovenj Gradcem in Gorenjem.
Vse tekme osmine finala so predvidene 4. decembra. Zmagovalci tekem se bodo uvrstili v četrtfinale, ki bo predvidoma na sporedu 18. decembra. Zaključni turnir najboljše četverice bo nato sledil 4. in 5. aprila prihodnje leto.
Pari osmine finala:
Drava Ptuj - LL Grosist Slovan Misteral Krško - Jeruzalem Ormož Trimo Trebnje - Koper Slovenj Gradec - Gorenje Velenje Urbanscape Loka - Krka Škofljica - Riko Ribnica Ajdovščina - Celje Pivo. Laško Mokerc-KIG - Sviš Cugelj okna Ivančna Gorica
JM
Štirje goli Alena Ruisa
V 9. krogu je vodilni dvojec, ki ga sestavljata Siliko in Dobovec, slavil suvereni zmagi. Vrhničani so doma z 9:1 premagali Dobrepolje, ki je doslej zasedalo 3. mesto, in sedaj z
boljšo razliko v golih vodijo na lestvici.
Na drugem mestu je ekipa iz Rogaške Slatine, ki ima v letošnji sezoni močan vpliv nekdanjih igralcev Ljutomera in Ptuja. Tokrat se je najbolj izkazal Alen Ruis, ki je za Dobovec dosegel kar štiri zadetke, v sezoni pa je skupno že pri številki 13 in je prvi strelec lige. Peti gol na tekmi je dodal Denis Kneževič (igral za Ptuj), v ekipi pa so še Thomas Pihler, Miha Prijol in Tilen Rajter (vsi Ljutomer).
Slabše gre v letošnji sezoni novincem iz Benedikta, ekipi PJ Joco Benedikt. Tokrat so v derbiju začelja
gostili Sevnico in upali na drugi zmago v sezoni (prvo so dosegli v 2. krogu proti ekipi Trzina). Ni jim uspelo, čeprav so v prvem polčasu povedli po avtogolu gostov. V drugem je ob kar dveh rdečih kartonih domače ekipe preobrat zrežiral kapetan gostujoče zasedbe Sebastjan Drobne, ki je dosegel dva zadetka, odločilnega v zadnji minuti tekme ... Prvi strelec ekipe iz Benedikta je sicer Aljaž Goznik, v sezoni je doslej dosegel 9 zadetkov.
REZULTATI 9. KROGA: Siliko Vrhnika - FK Dobrepolje 9:1 (4:0), KMN Bronx Škofije - THE Nutrition Extrem 4:3 (1:2), FK Dobovec - ŠD Mlinše 5:2 (2:0), PJ Joco Benedikt -KMN Sevnica 1:2 (1:0), KMN Oplast Kobarid - Avtocenter Crono Ajdovščina 6:2 (2:1).
1.	SILIKO VRHNIKA
2.	DOBOVEC
3.	BRONX ŠKOFIJE
4.	DOBREPOLJE
5.	OPLAST KOBARID
6.	CRONO AJDOVŠČINA 9
7.	MLINŠE	9
8.	EXTREM	8
9.	PJ JOCO BENEDIKT 8
10.	SEVNICA	8 11 TRZIN MOBI ARENA 8
1 1 1 1 1 0
1 0	41:13
1 0	42:15
1 2	33:24
1 2	32:23
1 2	32:25
1 5	20:32
3 4	24:28
3 4	22:24
6	20:33
6	13:38
7	17:41
PJ Joco Benedikt - KMN Sevnica 1:2 (1:0)
STRELCA: 1:0 Podlesnik (14., ag.), 1:1 Drobne (26, s 6-m), 1:2 Drobne
(40.).
PJ JOCO BENEDIKT: Klemen An-žel, Luka Lovrec, Tim Šotner; Gašper Šijanec, Sergej Šijanec, Luka Horvat, Aljaž Goznik, Tai Kolar, Patrick Kraner, Jakob Rajšp, Vid Škerget, Matic Kager, Domen Kokol, Klemen Sene-kovič. Trener: Štefan Huber.
RDEČA KARTONA: Škerget (26.), Goznik (40., oba Benedikt).
sta, JM
7
7
5
5
5
3
2
1
torek • 19. novembra 2024
Nasveti
Štajerski	17
Domača lekarna
Tudi letni glavnati radič lahko skladiščimo v rastlinjaku, saj običajno na prostem po novem letu vseeno ne preživi.
>

L

Zeleni nasvet
Jesen in zima v rastlinjakih
V rastlinjaku lahko tudi pozimi pridelamo veliko domačih, zelenih vitaminov in mineralov. Vendar se nekje proti koncu februarja, včasih pa še prej, začenja gnitje številnih vrtnin, na prvem mestu zagotovo solate. Kaj narediti, da bo tega čim manj?
Zrak mora biti tudi pozimi čistin čim bolj suh
Pomembno je, da tudi pozimi rastlinjak redno zračimo. Izkoristimo vsak sončen, po možnosti tudi vetroven dan in ga takoj, ko se temperature dvignejo nad 0 oC, odpremo in temeljito prezračimo. To pomeni, da odpremo vse, kar je možno, in pustimo odprto toliko časa, dokler temperature to dopuščajo. Vsekakor pa ga zapremo vsaj uro pred temo seveda. Pozimi zalivamo izredno malo, seveda pa se zemlja popolnoma ne sme posušiti. Prezimnih vrtnin tudi ne gnojimo. Poskrbimo pa, da je kljub zalivanju, ki je potrebno, zemlja ves čas rahla.
Izredno pomemben je kolobar
Zimske vrtnine res zmorejo prenesti nizke temperature in mraz. A s tem izgubljajo veliko energije. Zato poleti na vrtu solata le redko gnije, tudi solatna plesen je na vrtu redka, v rastlinjaku spomladi pa se pojavlja kar nekaj težav. Ko se že veselimo pobiranja pridelka, se nekatere rastline sesedejo same vase. Ostanejo zelene, a ovenjene. Nad zemljo opazimo belo, vatas-to prevleko, v njej pa kmalu črna zrna. Gre za belo plesen ali sklero-cinijo. Drugod opazimo rumenenje spodnjih listov, rastlina nekako ne raste pravilno, kmalu prične ru-meneti in rjaveti tudi v notranjost rozete ali glave. Nad zemljo pa na njej opazimo rjave, temne mokre prevleke, na katerih je pikčasta, sivo zelena prevleka. V tem primeru gre za sivo plesen. Lahko pa, tega je bilo posebej letos veliko, zato se bojim, da bo spomladi ponoven izbruh, najprej na spodnjih, kasneje pa po vseh listih opazimo rumene lise, na spodnji strani pa belkasto prevleko, pikice. To pa je solatna plesen. Kar koli že je, je posledica ozkega kolobarja in previsoke zračne vlage. Včasih pa tudi preveč zalivamo.
Setve in sajenja v rastlinjaku
Še vedno lahko sejete prezimni tolščak (portulak), rastlino, ki vas bo bogatila s C-vitaminom tudi pozimi. Prav tako bo še vedno kalila tudi rukola in azijska listnata zelenjava. Zanimivo je, da lahko ljubitelji stročnic že zdaj posejete tudi bob in grah. V rastlinjaku bosta v sedanjih zimah brez težav prezi-
Seveda lahko še vedno sejemo motovileč in špinačo, sadimo sadike zimskih sort solate.
Seme stročnic namakamo čez noč v topli vodi, še bolje v toplem kamiličnem čaju. Setev potem še zalijemo in po potrebi čez setev naredimo še dodatni tunel.
Prav tako lahko v rastlinjak prestavite (presadite) endivijo, ki ji je že premrzlo. Če pa vam ne bo uspelo pojesti nekje do prave zime zelja, radiča in kitajskega kapusa, lahko prestavite te vrtnine v rastlinjak. To naredimo tako, da jih preprosto s koreninsko grudo vred
^ sŽ
V -
. n T :
Foto: MP
Zimski portulak, manj znana, a zelo hvaležna vrtnina v zimskem rastlinjaku.
odnesemo do rastlinjaka, skoplje-mo dovolj velike luknje, jih zalije-mo in rastline posadimo. Svetujem pa, da po presajanju vse skupaj za-lijemo še s pripravkom, ki vsebuje morske alge.
Vedno pa naj ostane vsaj nekaj prostora za rastline za zeleni po-dor. Z njimi boste ohranili zračno, živo in rahlo prst, popestrili kolobar in celo do neke mere razkužili zemljo. Na prvem mestu je to bela gorjušica, a sama svetujem mešanico, v kateri naj bo gorjušice največ 30 %. dodajte ji grašico, morda krmni grah, gizotijo, facelijo, ajdo ... Vse to še lahko posejemo. Vem, da je mnogim škoda prostora, a verjemite mi, dolgoročno je to zelo praktično in uporabno.
Rastlinjak za prezimovanje ozimnice
V	rastlinjaku lahko, če imamo dovolj prostora seveda, skoplje-mo jamo, vanjo naložimo korenje, črno redkev, repo ..., zakopljemo in pokrijemo s slamo. Taka »zasi-pnica« je dostopna tudi pozimi v snegu. Seveda je treba vedeti, da gomoljev in korenov ne nalagamo višje od 50 cm, da se spodnji zaradi teže ne poškodujejo. Prav tako mora biti vse skupaj zaščiteno pred glodavci, zato je dobro najprej na dno jame, potem pa še okoli korenovk naložiti kar nekaj smrečja.
V	kot rastlinjaka presadimo tudi nekaj rastlin korenastega peter-šilja, drobnjaka in še kakšne, nam najljubše začimbnice z vrta. Tako nam bodo na razpolago do pozne jeseni in spet zelo zgodaj spomladi. To lahko naredite še sedaj.
V	ustrezne posode, napolnjene z listjem, slamo ali senom lahko shranimo tudi gomolje dalij, gladi-jol in korenike kan. Seveda pa potem vse skupaj še dobro zavarujemo s slamo, da ne pomrznejo.
Tehnične podrobnosti pozimi
Poskrbeti je treba za vodo in pozimi paziti na sneg. Vedeti morate, kako je z vašo vodovodno napeljavo. Če je dovolj zavarovana pred mrazom, težav ni. Občutljive so vse cevi, ki so na prostem. Običajno je
P
u
"A -
i!
g* I jm	M
4

¡m
* A-	
*V i HI	
Jf r	i k J'
5 s t	
f£ i	
	gb igL 4
	M
	
> * **	- T ■
	
	Foto: MP
Zimski tolščak spomladi
bolje, da vodo zapremo in seveda izpraznimo tudi cevi.
V primeru sneženja, posebej če je sneg moker in težak, ga moramo redno odstranjevati s strehe, če opazimo, da se sam ne stopi oziroma ne zdrsne po strehi z rastlinjaka. Varianta je tudi, da v rastlinjak vsaj ponoči nastavite kovinske posode z žerjavico (če seveda ogrevate na trda goriva), ta bo grela prostor in se tem pomagala snegu, da spolzi s folije.
Pozorni moramo biti tudi na pojav glodavcev - miši. Te pridejo zelo rade prezimovat v toplejši prostor. Na naši zelenjavi lahko naredijo veliko škode. Spomladi pa pojejo kaleče seme sadik. Zato se včasih ne moremo izogniti nastavljanju vab zanje. Pri tem pa moramo paziti tudi na domače živali, da se z njimi ne zastrupijo tudi one.
Sama bi v bližino rastlinjaka nastavila tudi krmilnico za ptice. Te bodo potem poleti skrbele, da bo škodljivcev v rastlinjaku manj. Tudi kakšen kup lesa, slame prav ob rastlinjaku bo zadržal tam koristne žuželke. Zdaj namesto tega postavljamo hišice oz. hotele za koristne organizme. Ti pa so lahko prav dekorativni in celo vrtu v okras. Koristne žuželke pa bodo spomladi hitro začele boj s škodljivci v rastlinjaku. Za to je že prepozno, s hranjenjem ptic pa šele začenjamo. Vendar pazite, da ne bodo postale odvisne samo od vas.
Pred nami so zimski meseci, v katerih pustite, da se spočije tudi narava.
Pokanje petard in raket ob različnih priložnostih, predvsem pa v dnevih okoli božičnih in novoletnih praznikov, povzroči smrt marsikaterega prebivalca narave, ne nazadnje pa tudi kakšnega hišnega ljubljenčka. Zato vas tudi na tem mestu prosim, če se imate za ljubitelje narave, se boste tovrstni zabavi odrekli.
Želim vam lepo praznovanje vseh praznikov, ki so pred nami. Pokanje ni način, s katerim se veselimo ponovnega daljšanja dni, ampak simulacija vojne. Saj so prazniki povsem lepi tudi brez pokanja.
Miša Pušenjak
Začimba, ki pogreje in je tudi zdravilo
Tokrat predstavljamo precej redko uporabljeno začimbo, ki je k nam prišla s Krištofom Kolumbom in v sebi združuje vonje cimeta, klinčkov, popra in muškatnega oreščka. Takšna je tudi po okusu, sicer pa so jo pogosto zamenjevali s poprom. Govorimo o pimentu.
Piment so v preteklosti uporabljali predvsem južnoameriški Indijanci pa tudi Maji, ki so ga prvotno dodajali v čokoladne zvarke in pripravke iz kakavovca. V Evropo je piment prvič pripotoval v 16. stoletju s Krištofom Kolumbom. Danes ga največ pridelajo na Jamajki, ki na svetovno tržišče prinaša tudi najbolj kakovostnega. Pridobivajo ga iz posušenih nezrelih plodov pimentovca, ki zraste v višino do deset metrov in uspeva zgolj v Srednji Ameriki, kljub številnim poskusom gojitve drugod po svetu.
Začimba slanih in sladkih jedi
Obrane nezrele plodove pimentovca posušijo na soncu in spravijo v vreče brez mletja, saj tako ohranijo eterično olje in značilen okus. Zato vam tudi priporočamo, da kupite cele plodove in jih meljete sproti; piment zmeraj shranjujte v stekleni posodi in temnem prostoru, saj bo tako ohranil največ izvirnega okusa in vonja. Uporabljate ga lahko tako pri pripravi slanih kot sladkih jedi. Na Slovenskem se sicer najpogosteje uporablja v času kolin, mesarji ga dodajajo v domače kašnato-mesne klobase in krvavice. A tu se njegova uporaba ne konča, temveč kvečjemu začne. Cele ali mlete plodove lahko uporabljamo za omake, enolončnice, nepogrešljiv je pri pripravi divjačine ter različnih jedi z rižem in zelenjavo. Ne pozabite nanj, ko pripravljate marinado za žar ali začinjate morske sadeže, ribe ter perutnino, pripravljeno na eksotičen način.
V	0
Nepogrešljiv pri peki
Piment je zaradi edinstvenega okusa tudi odlična začimba sladkih jedi in peciva ter še posebno čokolade; kot smo že omenili, so ga v te namene uporabljali tudi Inki in Maji. A to še ni vse. Dodajte ga pudingu, narastku, medenim keksom, kolačem in piškotom. Odlično se dopolnjuje z jabolki in tropskim sadjem, recimo z ananasom, man-gom, banano, kokosom.
Zdravilne lastnosti
Piment so stara ljudstva uporabljala tudi v domači lekarni. Vsebuje vitamine A, B in C ter minerale, kot so kalij, železo, selen, magnezij in baker, pa tudi številne antioksidante in eterična olja, ki krepijo imunski sistem, blažijo bolečine v mišicah (piment je spazmolitik) in spodbujajo krvni obtok. Zaradi tega je še posebno primeren za ljudi s srčno-žilnimi obolenji. Če ga boste dodali vroči čokoladi, vas bo še hitreje pogrela in obenem v ustih pustila prijeten okus, dišala pa bo po praznikih. Naj povemo še, da je piment koristen pri težavah s kožo in lasiščem. Priporočajo se predvsem eterično olje in prevret-ki, s katerimi si umivamo kožo ali lase. Učinkovit je pri prebavnih motnjah, saj zmanjšuje količino trebušnih plinov, blaži trebušne krče ter blagodejno vpliva na celoten prebavni trakt. Dodajte ga jedem, ki sicer povzročajo napihnjenost, oziroma v jedi pri obilnih večerjah, saj boste tako prizanesli marsikomu.
M. Koren
Opozorilo
Piment je začimba, s katero že tako ali tako varčujemo zaradi močne aromatičnosti (v velikih količinah bi ga težko zaužili), pa vendar si velja zapomniti pravilo zmernosti. Pri ljudeh, ki trpijo za prebavnimi motnjami in vnetji, lahko namreč povzroči resne težave. Previdni naj bodo predvsem ljudje z rano na želodcu in drugimi boleznimi prebavil. O uživanju pimenta naj se posvetujejo z zdravnikom.
18 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 19. novembra 2024
Cirkulane • Za večjo prepoznavnost in promocijo grajskega velikana
Na grad vabi prvi jumbo plakat
Grad Bori seje preoblekel v novo celostno grafično podobo, ki združuje sodoben slog z bogato zgodovino gradu. Javni zavod Belanaje namreč pred dnevi širši javnosti predstavil nov logotip, s katerim nameravajo okrepiti prepoznavnost Borla kot kulturne in turistične dejavnosti. Novo vizualno podobo je že mogoče opaziti na socialnih omrežjih Visit Bori, jumbo plakatu v Puhovi ulici pri krožišču in v drugem promocijskem materialu. Spletna stran in trgovinica s spominki pa bosta predvidoma zaživeli v prihodnjem letu.
Monika Klinc, v. d. direktorice Javnega zavoda Belana, je bila ob predstavitvi nove celostne grafične podobe izjemno navdušena. Vse od odprtja gradu je bila to namreč ena izmed prioritetnih nalog. »Nova vizualna podoba je izjemno pomembna za naš prostor, saj se bomo z njo lahko boljše in učinkovitejše predstavljali našo kulturno dediščino. Grad tako postaja prepoznaven simbol naše skupnosti, ki bo privlačil obiskovalce, hkrati pa krepil povezanost domačinov z zgodovino in vrednotami, ki jih grad simbolizira,« je povedala Klin-čeva in napovedala postopno oživljanje gradu, na kar nakazuje tudi nov slogan »Preteklost v sedanjosti«. Številni se še spominjajo, kako množično je bil grad Bol obiskan nekoč, predvsem zaradi najrazličnejših dogodkov. »V zimskih mesecih nameravamo napolniti viteško dvorano z raznimi koncerti, prireditvami in drugimi dogodki, spomladi pa se bomo selili na zunanje dvorišče. Drugo leto bomo dali velik poudarek organizaciji porok, nekaj je že rezerviranih. Seveda pa ostajajo klasični ogledi, izobraževalni programi in drugo. Z dosedanjim obiskom smo zadovoljni, saj smo letos prešteli že več kot 10.000 obiskovalcev,« je dejala Klinčeva in napovedala, da bo spletna stran z novo vizualno podobo najverjetneje zaživela naslednje leto. Na prve skodelice in majice z novim logotipom pa bo treba še
A tt	
III BOrl	PRETEKLOST V SEDANJOSTI
V novem logotipu gradu Borl je avtor, Aleksander Brezlan, poskušal združiti različne pomene gradu na simbolni ravni, preko geografskih značilnosti in kulturnega konteksta. V prihodnje pa bo krasil ves promocijski material.
Grajsko kavarno po novem krasijo umetniška dela Aleksandra Brezlana.
Nadaljnja obnova grajskih prostorov je več kot nujna
»Novi logotip je zelo simpatičen, všečen, zato verjamem, da ga bomo vsi posvojili in ponotranjili,«je svoje misli ob predstavitvi nove vizualne podobe strnila cirkulanska županja Antonija Žumbar, kije zadovoljna tako z letošnjim obiskom kot dogodki na gradu Borl. Je pa poudarila, da bo država morala nujno nadaljevati obnovo grajskih prostorov, ki so v slabem stanju, ponekod so s stropa že odpadle štukature. »Nadaljnja obnovitvena dela se sploh še niso začela projektirati, polega tega še vedno čakamo na sanacijo terase. Dve tretjini gradu tako še naprej propada. Če ne bomo v čim krajšem času doživeli 'razsvetljenja', se temu delu gradu slabo piše,« je zaključila županja.
Monika Klinc, v. d. direktorice Javnega zavoda Belana, in Aleksander Brezlan, avtor nove celostne grafične podobe gradu Borl
malo počakati. Najprej bi radi uredili trgovinico s spominki.
V novem logotipu silhueta gradu
Avtor nove celostne grafične podobe Borla je Aleksander Brezlan, sicer oblikovalec vizualnih komunikacij. Njegova umetniška dela po novem krasijo tudi stene grajske kavarne. Sicer pa novi logotip prinaša svež, vendarspoštljiv
pristop k dediščini. »V samem znaku sem poskušal združiti različne pomene gradu na simbolni ravni, preko geografskih značilnosti in kulturnega konteksta,« je poudaril Brezlan. V zgornjem delu logotipa je silhueta gradu, ki prikazuje njegove ključne značilnosti, kot so lega na vzpetini nad reko Dravo. V logotipu je mogoče prepoznati tudi geografsko poreklo vinorodnih in gozdnatih Haloz. Silhueta ptice ima več pomenov - lahko
simbolizira Haložana, ki se s pogumom in močjo vzpenja svobodi na proti, hkrati predstavlja ptiča belorepca, ki gnezdi v bližini mo-krišč, ali pa netopirja, enega izmed posebnih prebivalcev gradu Borl. V spodnjem delu logotipa je z modro barvo upodobljena reka Drava, ki simbolizira povezavo med gradom in naravno okolico. Logotip se bo sicer lahko uporabljal tako v barvni kot črno-beli različici.
Estera Korošec
Foto: EK
Foto: EK
Foto: EK
Ormož • Podpisali memorandum za 70-milijonsko naložbo avstrijskega Palfingerja
Ob novih delovnih mestih tudi nov program za dijake
Podjetje Palfinger bo v Ormožu zgradilo nov proizvodni obrat in izobraževalni center, vreden 70 milijonov evrov. Memorandum zanj so danes podpisali minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, ormoški župan Danijel Vrbnjak in operativni direktor v podjetju Palfinger Alexander Susanek. Palfinger bo ob tem ohranil proizvodnjo v Mariboru.
Podpisniki memoranduma so se zavezali, da bodo pomagali pri uresničitvi novega strateškega proizvodnega obrata, ki naj bi na območju ormoške industrijske cone Glinokop zrasel do leta 2028.
Susanek je povedal, da bodo v Ormož v naslednjih štirih do petih letih, ko nameravajo zagnati proizvodnjo, investirali 70 milijonov. Zrasel bo proizvodni obrat za žerjave in za dvigala, prav tako bodo izgradili izobraževalni center za izobraževanje in usposabljanje zaposlenih in bodočih zaposlenih. Po Susankovih besedah bodo gradili tudi obrat za nanašanje slojev in logistični center. Na začetku nameravajo po njegovih besedah
zaposliti 25 ljudi, „a zagotovo ne če hitre ceste. „Odlično je tudi to, tako osrednje vozlišče do njihovih bo pri tem ostalo, saj jih bodo z leti da imamo tukaj navezavo na naše avstrijskih proizvodnih obratov, potrebovali več".	obrate, ki proizvajajo naše kom- Palfinger pričakuje, da bo začetno
Podjetje se je za Ormož odločilo ponente v jugovzhodni Evropi, v fazo, ki vključuje izvedbena dela in zaradi ustrezne velikosti zemljišča, Bolgariji in Srbiji," je še pojasnil postopke javnega naročanja, začel logističnega ozadja, bližine bodo- Susanek. Ormož je, je še dodal, konec letošnjega leta. Začetek pro-
izvodnje je načrtovan za leto 2028.
Občina Ormož, ki je zagotovila komunalno opremljeno zemljišče, bo po Vrbnjakovih besedah pomagala z dokumenti in prostorskimi akti. Zavezali so se tudi, da bodo
celoten komunalni prispevek, ki ga bo plačal Palfinger, investirali nazaj v ormoško poslovno cono. „Poleg tega je Ormož že oddal vlogo na ministrstvo za izobraževanje za pridobitev novega programa strojni tehnik v Ormožu. Pri tem nam je šlo podjetje Palfinger nasproti s pismom o nameri. Z njihovo infrastrukturo in kadrom želijo sodelovati v izobraževalnem programu in narediti ta izobraževalni center še boljši, predvsem z več praktičnega dela," je povedal Vrbnjak in dodal, da naj bi nov program zaživel že septembra 2026.
Država bo pomagala s 15 do 20 milijoni evrov
Han je dejstvo, da se je gospodarska družba po 30-letnih izkušnjah v Sloveniji in v času velikih geopolitičnih sprememb, ko ima Evropa velike težave, odločila za novo investicijo v državi, označil za velik uspeh. Dodal je, da bo država podjetju pomagala sofinancirati projekt v višini do 30 odstotkov investicije, to je med 15 in 20 milijoni
evrov. Država bo po Hanovih besedah pomagala tudi preko drugih ministrstev: „Ministrstvo za kohe-zijo in ministrstvo za infrastrukturo bomo potrebovali, da bomo lahko na nek način hitreje umestili v prostor to tovarno." Po oceni ministra je pomembno tudi, da Palfinger iz Maribora ne bo selil ne tovarne in ne zaposlenih, da torej v Mariboru ostaja enako število zaposlenih: „Ne potrebujemo takih investicij, ki se selijo iz mesta v mesto. Maribor potrebuje to tovarno, Maribor je industrijsko mesto in Palfinger, kot so zatrdili v podjetju, ostaja v Mariboru."
Podjetje Palfinger je vodilni svetovni ponudnik žerjavov in dvigal, ki ima na 31 lokacijah po vsem svetu več kot 12.000 zaposlenih. V Sloveniji so v Mariboru prisotni že več kot 30 let in zaposlujejo 900 ljudi. Ker imajo željo po širitvi, mariborska lokacija pa tega ne dovoljuje, so se odločili za gradnjo najsodobnejšega proizvodnega obrata v Ormožu.
Sta, Ur
torek • 19. novembra 2024
Ljudje in dogodki
Štajerski	19
Markovci • Tila Markovič - gasilska, kulturna aktivistka in članica Karitas
»Dobra dejanja bogatijo dušo in srce«
Tila Markovič iz Bukovcev je že vrsto let močno vpeta v življenje domače lokalne skupnosti. Njena predanost prostovoljnemu delu in izjemna energija sta navdih tako za mlajše kot starejše generacije. Kot dolgoletna gasilka, kulturna aktivistka in članica Karitas je pravi steber podpore in pomoči drugim. »Če si v družbi mladih, ostajaš mlad,« pravi Tila. Kljub svojim letom ostaja energična in zavezana svojemu delu, saj jo osrečuje, da lahko prinaša veselje in toplino drugim.
Pred več kot 30 leti je imela Tila velike težave z očmi, takrat ji je grozilo celo, da bi za vedno izgubila vid. »Ker sem globoko verna, sem prosila Boga, da mi povrne vid, hkrati pa sem se zaobljubila, da bom v zameno vsakemu pomagala po svojih najboljših močeh,« je povedala Tila. Ponosno pove, da je bila med prvimi pacienti dr. Vladimirja Pfeiferja, priznanega slovenskega oftalmologa, pri katerem je opravila edinstven oftamološki poseg, ki ji je obnovil vid. Operacija je bila zahtevna, a uspešna, in po njej se je lahko vrnila k svojemu predanemu delu v skupnosti. Bila je ustanovna članica in vrsto let tudi predsednica Župnijske karitas v Markovcih. Čut za pomoč drugim je sicer podedovala od svoje mame, ki je bila izjemna ženska. Na njihovem domačem dvorišču, ki je bilo vedno odprto in gostoljubno, se je neprestano kaj dogajalo. Tila skupaj z družino zmeraj poskrbi, da so obiskovalci
Največ je vredna prijazna beseda
»Najpomembnejše v življenju je, da pomagamo drug drugemu, se ne odrivamo, ampak smo složni. Človek velikokrat ne potrebuje ničesar drugega kot dobro besedo, pogovor, prijazen pozdrav. Zaradi dobrih dejanj sta duša in srce vsakega izmed nas obogatena. To je največ vredno, ne pa kopičenje materialnih dobrin. Ob smrti si prav nihče izmed nas ne bo ničesar odnesel s seboj. Sama nimam nekih velikih želja, ampak samo to, da bi ostala čim dlje zdrava in aktivna,« je povedala Tila Markovič iz Bukovcev.
postreženi z domačimi dobrotami. To še posebej velja ob fašenku, ko zakurijo žar in pečejo klobase, Tila pa za vesele maškare spanira več kilogramov piščančjega mesa. Prav tako je vedno pripravljena kaj dobrega speči za pogostitev obiskovalcev na vaških prireditvah in drugih dogodkih. Med drugim je tudi aktivna članica Kulturnega društva Bukovci. Pred leti je sodelovala pri raznlh prikazih starih običajev.
Foto: osebni arhiv
Društvo Humanitarček je uradni nosilec projekta mednarodni dan prijaznosti. Temu se že nekaj let zapored pridružujejo tudi v najstarejšem slovenskem mestu. Sodelujejo vrtčevski otroci, pa osnovnošolci, razna društva, podjetja
in posamezniki. K sodelovanju so pozvali občane, ki so skupaj naredili okrog tisoč kamenčkov prijaznosti, vsak izmed njih je poseben in nosi prijazno sporočilo, motiv ali misel. Razstavljeni kamni so okrasili vstop v Mestno hišo.
Foto: osebni arhiv
Dostojno slovo od
I * ti	v v
pokojnih vascanov
Tila je podedovala še eno pomembno družinsko tradicijo - skrb za pokojne vaščane. Njena mama je hodila molit za umrle in oblačila mrliče, kar je bil znak globokega spoštovanja in sočutja do skupnosti. Prav tako je poskrbela za govore na pogrebih vaščanov. »Na enem izmed pogrebov mi je mama dala v roke list, saj govora ni mogla do konca prebrati. In tako sem postala tudi sama govornica na pogrebih, prav tako pa molim za umrle. Pokojne vaščane tako dostojno pospremim na pot v onostranstvo,« je poudarila sogovornica.
Tila verjame, da je vsako slovo priložnost, da se počasti življenje, ki je bilo, in da se ohrani spomin na pokojnega v srcih tistih, ki ostanejo. Na njeno pobudo so v vasi postavili drog, na katerega izobesijo črno zastavo ob smrti vaščanov. Ta tradicija simbolizira spoštovanje in solidarnost v skupnosti ter opozarja na žalost ob izgubi. Tila je želela, da bi vaščani imeli jasen znak, da
Tila Markovič v družbi s prijatelji
so v težkih trenutkih skupaj. Skupaj z možem tako že več kot 15 let skrbita za izobešanje črne zastave.
Ženske gasilke včasih niso bile cenjene
Gasilstvo je še eno področje, kjer je Tila Markovič aktivna že vrsto let. Je dolgoletna članica PGD Bukovci, v najaktivnejših letih je tudi tekmovala. Predvsem pa se je zavzemala za boljši položaj žensk v gasilskih društvih. »V časih mojega otroštva so gasilke večinoma nastopale, včasih so dale skupaj kakšno spojko. Kot ženske niso bile najbolj cenjene in spoštovane, prav tako jih niso resno jemali. Me pa smo začele s trodelnimi napadi in tekmovanji, na katerih smo do-
segale izjemne rezultate. In tako smo postopoma moškim dokazovale, da smo jim lahko enakovredne. Ni pa bilo vedno enostavno, morale smo biti močne, vztrajne in trmaste,« pove Tila. Dobro se spominja enega izmed požarov, ki se je zgodil sredi dneva. Moški so bili po službah, ženske pa same. Ker nobena ni imela vozniškega izpita, so gasilske cevi naložile kar na kolesa in jih nato na kraju požara povezale skupaj, priklopile na vaško cisterno in začele gasiti. Objekt so uspešno pogasile, akcijo pod Tilinim poveljstvom pa so ocenili kot zelo uspešno. »Danes so ženske veliko bolj cenjene, vendar še vedno ne v takšni meri, kot bi si to zaslužile. Smo pa me vsekakor orale ledino na tem področju.« Da-
nes je v funkciji gasilske veteranke izjemno cenjena in spoštovana, kar ji veliko pomeni. Pred časom se je sicer nekoliko umaknila iz gasilskih vrst in dala prostor mlajšim generacijam. »Če ne stopiš na stran, nekdo drugi ne more priti zraven. Sedaj so na vrsti drugi, še vedno pa sem vsem na voljo z nasveti in napotki ter spodbudnimi besedami,« še doda Tila, ki je v gasilstvu dejavna že več kot 60 let. Z njo se vaščani Bukovcev srečujejo pri gasilskih dogodkih, v kulturnem društvu in obiskih Karitas. Vedno je pripravljena na nove podvige, ne glede na svoja leta, saj verjame, da je največja moč v srčnosti, povezanosti in preprosti besedi, ki v pravem trenutku prinese tolažbo.
Estera Korošec
Ptuj • Mednarodni dan prijaznosti
Tisoč kamenčkov prijaznosti
13. november je mednarodni dan prijaznosti, ki ga obeležujemo že od leta 1998. Na Ptuju so se temu dogodku ponovno pridružile različne generacije, skupaj so ustvarili več kot tisoč kamenčkov prijaznosti.
Nagrade za dosedanje
naročnike našega časopisa!
S podjetjem Illy smo pripravili nagrade tudi za obstoječe naročnike, ki boste na naslov uredništva poslali spodnji kuponček. Kupončke zbiramo do naslednjega petka, 22. novembra, ko bomo izvedli
žrebanje in pet zvestih naročnikov obdarili. Zakaj se splača postati naročnik najbolj branega in odmevnega časopisa v regiji - Štajerskega tednika boste naslednji teden lahko
spremljali tudi v Štajerski budilki Radia Ptuj. Naročniki, ne pozabite izrezati in poslati kupončka! Morda vam bo žreb naklonjen in bo kafetiera in kava vaša.
KUPON ZA NAGRAD
Slovesnosti so se udeležili tudi vrtčevski otroci, pa osnovnošolci in uporabniki dveh varstveno-delovnih centrov Sonček in Sožitje Ptuj. Zbrali okrog tisoč kamenčkov prijaznosti.
Sodelujoče v krajšem kulturnem programu je nagovorila tudi ptujska županja Nuška Gajšek. Dogodek pa so popestrili z nastopom bendov Varstveno-delovnih centrov Sonček in Sožitje iz Ptuja.
DK
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
Številka naročnika:
E-naslov: Podpis:
Kupone pošljite po pošti na naslov: Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj ali jih prinesite v tajništvo do 22. novembra.
iti?
20 Štajerski
Križem kražem
torek • 19. novembra 2Q24
Piše: Aljoša Toplak • Asfalt in džungla
Edini gost v parku (19)
Ker sem se še dalje mudil v Siem Reapu, kjer ni bilo več ničesar za početi, sem zavil do zabaviščnega parka, kije obljubljal »veličastne replike stavb iz kamboške zgodovine«. Da bo obisk parka vse drugo kot veličasten, mi je govoril že razmajan vhod, kjer je na telefonu osamljeno visela prodajalka. Potem sem gledal miniature budističnih templjev in raztrošene upodobitve khmerske srednjeveške arhitekture, od posamičnih kipov do plastičnih obokov, pod katerimi sem se peljal vse do ameriškega naselja v osrčju parka. Ker ni bilo nikogar, sem lahko okoli teh hišk prosto postopal in raziskoval, ali je v katero mogoče stopiti (ni bilo).
Nato sem se zleknil v senci ob jezeru in se spraševal, kaj je sploh smisel tega parka. Vse skupaj je delovalo žalostno. A tudi zapuščeni
parki so lahko posebna turistična atrakcija, kot dokazujejo številni kraji na Tajskem, v katerih se je razvil pravi (napol legalen) posel.
Menda se je možno dogovoriti s stražarji, da te spustijo v bivše Dreamlande in Wonderworlde, v katere je sicer zaradi varnostnih ra-
Foto: Aljoša Toplak
Lična okolica, v kateri se vrstijo templji, do koder seže oko - bangkoški zabaviščni park, imenovan »Antično mesto«.
Foto: Aljoša Toplak
Park polnijo raztrošene upodobitve khmerske srednjeveške arhitekture, od posamičnih kipov do plastičnih pročelj, ki predstavljajo kamnite podobe Angkor Wata - templja, o katerem sem pisal v prejšnjih številkah.
zlogov prepovedano stopiti. Zgodbe o tem, kako so ti kraji zakleti in jim vladajo duhovi ter črna magija, zgolj še podpihujejo njihovo priljubljenost. Nekoliko srhljiv občutek sem tudi sam gojil v Pattayi, kjer sem popolnoma sam kolovratil po parku Mini Siam z miniaturnimi upodobitvami glavnih budističnih templjev na Tajskem in njeni neposredni okolici - osama me redko polni z nelagodjem, osamljenim zabaviščnim parkom pa to zmeraj uspe.
Popolnoma drugačna je bila moja izkušnja v osupljivem ban-
Potrebujete:
250 g zelenih feferonov, 250 g rdečih feferonov, V2 l vinskega kisa, 4 žlice sladkorja, 2 žlici soli, 100 g majhnih šalotk, 4 majhne vejice pehtrana
0
kratka,
Šaljiv«
zgodbica
lahko motorno
nekdanji palestin. politik (jaser)
ameriška igralka fonda
kdor živi v severnih deželah evrope. severnjak najhitrejši plavalni slog
karel 2u2ek
Španski
nogometni vratar (pepe)
nemški pesnik in pisatelj (achim von)
mestni predel ljubljane
nasa prestolnica
H
nasa geologinja (katarina pavla)
stavba	italijanski
za preži-	avtomobil
movanje	-
južnih	plošča
rastlin	za lepake
roparski delfin
sardeli podobna riba
iz pljuč iztisnjen zrak
bojan križaj
letopis
slikar mavec
ukana, zvijača
naslgra-lec(ali) sredstvo
za bujenje
hokejist ograjensek
zoran jerin
paradiž, EDEN
osnovna
neresnica
kraljevska igra
pesnik VI potnik
evropa in azija
sodnik vgrskem podzemlju
grški otok v saronskem zalivu
gustav ipavec
avtor: dušan kovačič
tropsko drevo, kruhovec
južnoameriška domača žival
severnoir. igralec (liam) nas pisec (jakob)
premik sem in TJA
utrjeni angleško
pas svetlo ob cesti pivo
pomembna evropska reka
trener slmundža
močna, krčevita jeza
odrsko glasbeno delo
poučna
PS'£?™' NAPLA£|10'
V KATERI PREDUJEM nastopajo prewuem živali__
E3
anton mahnič
janež (latinsko)
glavno mesto tunizije
robert bedford
reka, ki teče skozi münchen
pianist bertoncelj izraelska brzostrelka
predstojnik banovine
politični
ali vojaški odposlanec
Priprava:
Feferone temeljito operite in jim obrežite peclje. Potem vsak feferon večkrat pre-bodite z iglo. V veliki kozici zavrite kis, Y2 l vode, sladkor in sol. Vmes večkrat premešajte, da se sladkor popolnoma raztopi. Medtem olupite šalotke. V vrelo raztopino stresite feferone in šalotke in spet hitro zavrite. Po 1 minuti vrenja feferone in šalotke s penovko poberite iz kozice in dobro odcedite. Porazdelite jih v 4 pripravljene kozarčke. Pehtran oplaknite in prevrite v raztopini. V vsak kozarček položite 1 vejico. Kozarčke postavite na večkrat preganjen prt in vsebino zalijte z vrelo raztopino. Takoj zaprite z razkuženimi pokrovčki.
ANKO, Katarina Pavla - naša geologinja, EGINA - grški otok v Saronskem morju, ŠELAK - smola nekaterih indijskih dreves, ki se uporablja za proizvodnjo lakov
gkoškem parku Ancient City (v prevodu »Antično mesto«), kjer sem si lahko v gosti gneči ostalih turistov na neverjetnih 200 arih ogledal replike 116 templjev in drugih pomembnih zgodovinskih zgradb na Tajskem - bolj ali manj v originalni velikosti. Prav zaradi te želje, da bi se po velikosti karseda približali originalom, je park tako velik, da se pri ogledu toplo priporoča najem vozila za golf ali pa voden ogled z avtobusom - pot skozi park je namreč dolga 10 kilometrov. Tam nas v popolnem nasprotju s to kam-boško žalostinko pričakajo mogočne upodobitve templjev, ki so tako monumentalne in detajlne, da so se ljudje očitno spozabili in je v njih začel veljati enak bonton kot v dejanskih templjih, ki jih upodabljajo. Tako je vstop v te replike prepove-
dan brez dolgih hlač in (za ženske) dolgih rokavov.
Peljal sem dalje med osamljenimi in prašnimi stavbami, ki so bile vse prej kot tiste mogočne replike bangkoškega parka - do vhoda oziroma tudi izhoda iz parka, kjer sta možakar s kolesi in prodajalka vstopnic skupaj povešala poglede, kot da z mano nočeta imeti opravka. Morda so se drugi turisti nad izkušnjo pritoževali in morda bi se tudi jaz, če bi imel otroke in bi jih pripeljal s seboj. Zdaj pa sem s spoštljivim priklonom vrnil kolo in dežnik ter šel dalje, presenečen nad dejstvom, kako hitro je moja izkušnja Kambodže postala tako dolgočasna (tukaj sem bil šele 5 dni). Mar ni tukaj res ničesar za početi, razen posedanja v hostlu z drugimi gosti?
Se nadaljuje...
Nekdanje kamboške barake.
KOLOFON
Foto: Aljoša Toplak
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktorica: Monika Kolarič Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
torek • 19. novembra 2024
Za kratek čas
Štajerski	21
SkriNja domačih viž - AnsambeL PLamenci
Festivali, pomembni ohranjevalci tradicije narodno-zabavne glasbe
Ansambel Plamenci je prvič zaigral na valentinovo leta 2022. Nekaj dni zatem pa so izdali svojo prvo polko, priredbo od Davida Groma, z naslovom Ta ljubezen.
Zgodba novega ansambla na slovenski narodno-zabavni sceni pa se je začela že eno leto prej, ko sta Lucija Zupevc, sedaj Zupevc Tilinger in Alen Tilinger ostala vsak brez svojega ansambla. Lucija je takrat igrala v Kvintetu slovenskih deklet, Alen v ansamblu Lunca. Ker sta glasbo in dobro voljo želela širiti še naprej, sta ustanovila svoj ansambel, v katerem je manjkal tretji član, kitarist. Lucija je najprej igrala diatonično harmoniko, sčasoma je osvojila ritem kitaro, nato pa je želela preiti na bas kitaro, kar je pomenilo, da morata poiskati drugega kitarista. „Po spletu okoliščin sva našla Primoža Volčjaka.
Tako smo začeli našo zgodbo v trio zasedbi. Naš trio je počasi rasel, zaželeli smo si novega vetra v naša jedra. Začeli smo iskati pevko in pevca, da bi se ostali člani lahko posvetili le instrumentom. Naša pevka je postala Klara Drstvenšek, ki prihaja iz glasbene družine. Kljub glasbi, ki jo imamo za hobi, vsak opravlja še redno delo. Lucija sedaj počasi končuje šolanje v Nuklearni elektrarni Krško, Primož je letos od očeta prevzel Mizarstvo Volčjak, Klara v Ljubljani študira zobno protetiko, jaz pa sem sedaj programer. Rečem lahko, da se nam v tem letu veliko dogaja, da rastemo v glasbi in na osebnem področju," je v imenu ansambla Plamenci povedal Alen Tilinger, sedaj glavni moški vokalist, ki se še živo spominja, ko so z ansamblom Lunca visoko v zrak dvignili kipec Orfeja za najboljšo
Ansambel Plamenci
nekvintetovsko zgodbo na ptujskem festivalu NZG. To so bili neki drugi časi, kar zadeva festivale, se spominja.
Veseli pa ga, da se organizatorji še trudijo ohranjati tradicijo slo-
venske narodno-zabavne scene in tako v višave pošiljati kvalitetne ansamble, ki si ta naziv zaslužijo, hkrati pa ga žalosti, da je takšnih ansamblov vse manj, ki bi se za ta naziv trudili. Festivali morajo
ostati, saj se klasična narodno--zabavna slovenska glasba z ubranim večglasnim petjem ustvarja večinoma še za festivalske odre. Če nočemo, da bi na sceni prevladal hrušč in hrušč morajo na
slovenski narodno-zabavni sceni absolutno še obstajati pisci in izvajalci, ki cenijo in ustvarjajo slovensko kvaliteto in ne mednarodno kvantiteto.
Tilinger pove, da imata z ženo napisanih kar nekaj viž. Z video podobo pa je doslej izdana le ena. Besedilo in glasbo po navadi pišeta vsak zase. Prva pesem z naslovom Do lune in nazaj govori o njegovi ženi Luciji, tematika je ljubezenska. Naslednja, ki jo bodo izdali pa je Lucijina in govori o muzikantih in njihovih ženah.
Rojstni dan ansambla, ki sovpada z praznikom zaljubljencev, valentinovim, bodo praznovali z valentinovim plesom, ki ga pripravljajo skupaj z družino Dr-stvenšek in mladinskim centrom Sevnica. Praznični dan pa želijo obogatiti še z izdajo nove pesmi.
MG
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka šem kvadratu pojavi le enkrat.
6					7			1
5			4					
				9		6	3	5
4		9					2	
				5				
	1					8		9
7	5	3		2				
					3			7
1			6					2
se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj-
	8	2		6				
		3	7			2	8	
1					5	4		3
					7	6	9	4
								
9	6	1	2					
7		6	5					9
	4	5			8	1		
				7		5	3	
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	Ljjubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥	©©	€€€	ooo
Bik		©©©	€	OO
Dvojcka	¥¥¥	©©	€€€	O
Rak	¥¥	©©	€	OOO
Lev	¥	©©©	€€	QQ
Devica	¥¥¥		€€€	OO
Tehtnica	¥¥		€	OOO
Škorpijon	¥¥¥	©©	€€	O
Strelec	¥	©©©	€€	OOO
Kozorog	¥¥	©	€€€	O
Vodnar	¥¥¥	©©		OOO
Ribi	¥¥	©©©		O
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
(velja za teden od 19. do 25. novembra 2024) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
M
fesSlSI
^adioPTUI
Štajerski
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 25. novembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj.
Zdaj pa veselo na delo!
Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je:
Kristina Lipovčič, 2324 Lovrenc na Dravskem polju
Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Foto: CG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 15. novembra 2024
PREDBOZICNI VULKANLAND IN AVSTRIJSKA KOROŠKA
DOŽIVELI BOMO:
•	božično vzdušje v Celovcu in Beljaku
•	Vulcano - svet šunk in sušenih mesnih proizvodov
•	vožnja po Vrbskem jezeru in angelska vasica Vrba
•	Grad Kornberg in božična razstava
30. november in 1. december
Navduševala nas bo slikovita gričevnata ''vulkanska'' pokrajina v Avstriji. V Auersbachu bomo obiskali "šunkarno" Vulcano, kjer se odpre svet šunk in sušenih mesnih proizvodov. Ob vodenemu ogledu se bomo okrepčali z bogato malico in si v bližnjem gradu Kornberg, ogledali božično razstavo.
Pot nas bo popeljala naprej do Avstrijske Koroške, do mesta Celovec, kjer bomo doživeli prijeten božični vrvež bogato obloženih božičnih stojnic, vonj kuhanega vina, čaja in ostalih dobrot.
Beljaku, drugemu največjemu mestu na Koroškem daje posebno vzdušje v tem letnem času božični sejem s prižganimi girlandami in velikim božičnim drevesom na Glavnem trgu. Pot nas bo vodila po zanimivih notranjih dvoriščih in tipičnih uličicah do cerkve sv. Jakoba, kjer se dviga najvišji cerkveni stolp z višino 94 metrov. Sprehodili se bomo tudi skozi mestece Vrba ob Vrbskem jezeru, ki se v času adventa spremeni v romantično mesto angelov. Ko se prižgejo lučke, se bomo zapeljali z ladjo po jezeru, med vožnjo pa občudovali praznično osvetljene vasice.
CENA VKLJUČUJE - prevoz z udobnim turističnim avtobusom - nastanitev v hotelu *** -1 x polpenzion ■ voden ogled šunkarne Vulcano z bogato malico - panoramsko vožnjo z ladjo po Vrbskemjezeru -vodenje in organizacija potovanja
Omejimo otrokom čas 3 na zaslonih!
SREDNJEŠOLKA Z DIGITALNO DEMENCO
ošolec ne loči številk od črk
9
Ne spreglejte v novi Jani
VSAK
TOREK!
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Lady, za samo 4,99 EUR.
FRANŠIZNE PRODAJALNE MERCATOR |		
APAČE	02/796-11-21	
BUKOVCI	02/766-08-74	
KORENA	02/684-04-06	
MAJŠPERK	02/794-40-34	
MARKOVCI	02/766-00-27	
ŽETALE	02/769-10-72	
MIKLAVŽ	02/741-58-43	
BAKOVCI	02/535-27-00	
SV.TOMAŽ	02/741-58-58	
VITAN	05/933-58-41	
	STIH L 1
	
AKCIJA VELJAV OKVIRU PRODAJNEGA PROGRAMA TRGOVINE. NEKATERE FOTOGRAFIJE V LETAKU SO SIMBOLIČNE. OPRAVICUJEMOSEZA MOREBITNE TISKARSKENAPAKE.
Zagotovite si svoj sedež še danes
in pokličite poslovalnico Sonček,
Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82!
Štajerski TEDNIK .radioPTUJ \J
Na prodajnih mestih čaka revija samih dobrih novic
Edinimi
voan« . , za preživetje-
■V. -	.
SI
www.salomongroup.si

petek • 15. novembra 2024
Oglasi in objave
Štajerski	23
Največji pustni 7.2.1.3.2025
karneval v Sloveniji
Mali oglasi
Umrli so
kuf^tdmjije

KARNEVALSKA DVORANA CAMPUS SAVA PTUJ
DUBIOZA KOLEKTIV ♦ SEVERINA UMEK ♦ PRLJAVO KAZALIŠTE VLADO KRESLIN + ŽELJKOBEBEK
LETEČI ODRED ♦ GRUPA VIGOR NEDA UKRADEN
JiMKEJ ♦ MAMBO KINGS ♦ ROCKMANTIKA PBURYANA
VSTOPNICE: WWW.CAMPUS.SI
cmks ejlva ptuj
SAVA %AD,oPTUI If Novogradnje
" Štajerski TEDNIK ^
KLUB
stommtov SUPERNOVA* fg>
Perutnina Ptuj
L epi spomini ne bledijo!
ton»
;
t
Müan KneiBtfif: kandidai za sekfBtBija ci siiobciinhega sveta ZKS Maribor
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase ali jo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 3410. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa lOevrov.
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, ce-pilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM suha, mešana, kalana drva, dolžine 33 cm. Možna dostava. Tel. 041 557 553.
PRODAM odojke od 28 do 30 kg. Tel. 02 755 31 21.
MOŠKI, zdomec, star 65 let, želi spoznati veselo žensko za prijateljstvo, od 45 do 60 let. Tel. 040 863 332.
Anton Cestnik, Draženci 21b, roj. 1943 - umrl 7. novembra 2024; Dušan Grabrovec, Dežno pri Podlehniku 14b, roj. 1957 - umrl 7. novembra 2024; Jožef Serdinšek, Kidričevo, Ul. Borisa Kraigherja 26, roj. 1940 - umrl 9. novembra 2024; Ivan Hvala, Mestni Vrh 86, roj. 1948 - umrl 8. novembra 2024; Drago Arnuš, Kidričevo, Ulica Borisa Kraigherja 9, roj. 1949 - umrl 8. novembra 2024; Martin Krajnčič, Gajevci 28, roj. 1960 - umrl 9. novembra 2024; Angela Feguš, roj. Pauko, Gerečja vas 76, roj. 1938 - umrla 10. novembra 2024; Jožef Zemljarič, Zabovci 26, roj. 1948 - umrl 11. novembra 2024; Tatjana Meško, roj. Gortnar, Ptuj, Kraigherjeva 4, roj. 1932 -umrla 12. novembra 2024.
Štajerski 1	rn	1NIK
www.tednik.si		
■ ■Stajerskitednik	□st	ajerskitednik
Naše misli vse pogosteje uhajajo k božično-novoletnim praznikom in tako vzbujajo skomine tudi po prazničnem okraševanju vrta. Ker so praznični okraski dokaj poceni, nas hitro premami, da kupimo še kakšnega plastičnega jelenčka, morda celo velikega napihljivega Božička, vsako leto se naša zaloga dekorja poveča tudi za še kakšno novo svetlobno verigo In bleščavo PVC-smreklco. Vse skupaj je sicer praznično simpatično, a z uporabo veliko plastike prav nič prijazno do narave. Pa bi letos to lahko spremenili In pri okraševanju prednost dali okraskom Iz naravnih ter recikliranih materialov? V najnovejši Izdaji revije Rože & vrt smo zbrali nekaj Idej, ki vas bodo zagotovo spodbudile k bolj trajnostnemu In še bolj zabavnemu okraševanju vrta.
Revijo Rože in vrt, v kateri najdete še več nasvetov za ljubitelje lepo urejene okolice doma in gojenja domače zelenjave, za vas pripravljajo najboljši vrtnarski strokovnjaki.
Pokličite in naročite revijo na 080 4321 še danes!
Na voljo mobilni aplikaciji v Radio Ptuj in Štajerski tednik 1 za iOS in Android naprave
iVu	■
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
www. reporter.si
JANŠA NI VEČEN, LOGAR BI LAHKO PREVZEL SDS
Samo malo bi moral še počakati, v intervjuju meni Ernest Petrič
PETERLE NOVI PREDSEDNIK SLS?
Nova Slovenija pa v resnih težavah
HLADNA VOJNA DVEH PREDSEDNIKOV
Zamere med Natašo Pirc Musar in Robertom Golobom
INTERVJUJA: JANEZ KOKALJ, JEDRSKI FIZIK, IN IRENA CERAR, NARAVOPISKA
STIKI
torek • 19. novembra 2024
24 &a;m&TEDNlK	Črna kronika
Ptuj • Prireditev v spomin žrtvam prometnih nesreč
Od leta 1991 ceste vzele 7.800 življenj
„Vsako življenje, ki ugasne na cesti, je preveč," je poudarila voditeljica ptujske prireditve ob svetovnem dnevu prometnih nesreč Zlatka Planine. „Cesta ne dopušča napak. Želimo si, da se ne bi nikoli pogovarjali o življenju, ki je zaradi posledic prometnih nesreč postalo zvezda na nebu, fotografija s črnim trakom, prižgana svečka na prezgodnjem grobu," je dodala Planinčeva, ki obiskovalce skozi prireditev vsako leto pelje s sočutno izbranimi besedami.
				
■if -J Oj v n it « i •''},*	. t % J	Tí	H . ¡M	W sf S * T
9% **	' ns			
	* * f	J	r »s	»
! iT 1 -		M -v« •	•42	
Lr " i				
Foto: CG
„Nič ni pomembnejše od tega, da varno prispemo domov," je spomnila direktorica Agencije za varnost prometa Simona Felser. „Na cestah ni zmagovalcev," je dodala.
Svetovni dan v spomin na žrtev prometnih nesreč v evropskem prostoru tradicionalno zaznamujemo tretjo nedeljo v novembru. S svečanostjo se temu dnevu vsako leto poklonijo tudi na Ptuju.
Predsednik Zavoda Varna pot Robert Štaba je na letošnji prireditvi poudaril, da je mesto Ptuj primer dobre prakse glede pro-metnovarnostnih ukrepov, ki ga z veseljem predstavi kolegom po Evropi. Zasluga za to gre med drugim Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki ga vodi Franc Kozel, ter vzgojno--izobraževalnim in drugim institucijam. „Vzgajate vse od vrtca naprej, skozi osnovno in srednjo šolo, sodelujete tudi s starostniki. Vaša strategija dela in programi so nedvomno primer dobre prakse." Štaba je izrazil zadovoljstvo, da se kazalci prometne varnosti v državi izboljšujejo. Pred desetletji je bila Slovenija po njegovih besedah po statistiki na repu evropskih držav, zdaj je na šestem mestu. „Verja-mem, da lahko rezultate še izboljšamo," je dodal.
Lani smrtnih žrtev 82, letos 70
„Promet je v Sloveniji in svetu med glavnimi vzroki za smrt mladih. Napačna odločitev lahko spremeni prihodnost vas ali koga drugega. Ceste v Sloveniji so od leta 1991 zahtevale več kot 7.800 življenj, skoraj 330.000 ljudi se je
v prometnih nesrečah hudo telesno poškodovalo. To je toliko, kot če bi izginilo celotno prebivalstvo mesta Slovenska Bistrica ali bi bilo poškodovanih toliko ljudi, kot jih ima Ljubljana. Lani so prometne nesreče vzele 82 življenj, letos jih je za vedno ugasnilo že 70. Za temi številkami se skrivajo imena, obrazi, družine, ki se soočajo z
neizmerno bolečino izgube. Vsaka žrtev je preveč. Napačna odločitev v prometu postavi piko in vse se lahko tragično konča. Naša vizija je nič mrtvih in hudo poškodovanih v prometu. Vsak teden, ko nam jo uspe udejanjiti, vam vliva zagon, da nam jo bo nekoč uspelo resnično živeti. Od letošnjih 46 tednov smo jih imeli deset brez hujših
posledic prometnih nesreč," je v slavnostnem nagovoru na prireditvi na Ptuju med drugim povedala direktorica republiške Agencije za varnost prometa Simona Felser. Mladim je priporočila, naj ne podležejo negativnim vplivom vrstnikov in ne preizkušajo mej. „Na cestah ni zmagovalcev. Učite se lahko na naših napakah in tragičnih usodah, ki naj bodo v opomin. Uporabljajte zaščitno čelado tudi na kolesu, čeprav ni obvezna. Ne vozite v rdečo luč, ne izsiljujte prednosti, ohranjajte varnostno razdaljo, ne uporabljajte mobilnega telefona in slušalk v prometu. Današnji dan je opomin in zaveza, da skupaj zmanjšamo število žrtev v prometu in z odgovornim ravnanjem ohranimo življenja."
Drogiran in pijan stavil, da si upa peljati 130 km/h
V programu prireditve na temo prometne varnosti so nastopili otroci iz vrtca ter ptujskih osnovnih in srednjih šol. Dijaki šolskega centra so se z recitacijo spomnili sošolca, ki je nedavno izgubil življenje v prometni nesreči, ambasadorki zavoda Varna pot Kaja Kobal in Simona Skok sta z obiskovalci delili osebno izkušnjo v zvezi s prometnimi nesrečami. Kobalova je opisa-
la, kako je bilo živeti brez očeta, ki je v prometni nesreči umrl in pustil tri majhne otroke. Med vožnjo ni bil pripet, udarec med trkom je povzročil notranje krvavitve, ki so bile kljub pomoči reševalcev zanj usodne. „Ko pri 12 letih nenadoma v očeh mame in bratov vidiš bolečino, žalost, potrtost in dejstvo, da smo trije otroci ostali brez očeta, se del otroštva ustavi. Nenadna izguba nas je še bolj povezala, spoštovali in cenili smo vsak dan. Bili so tudi težki trenutki, vendar smo zmogli. Moje sanje so bile pomagati drugim, danes profesionalno razvijam in izvajam strokovne delavnice o prometni varnosti v šolah in vrtcih."
Simona Skok je predstavila zgodbo očeta, ki je bil v prometni nesreči pred 20 leti hudo telesno poškodovan. Potreboval je več kot deset let terapij, da je znova shodil. „Bil je prvi november, z motorjem se je peljal prižgat svečo svojemu očetu. Stal je ob motorju na parkirišču pokopališča, ko je vanj trčil mladenič, ki je bil pod vplivom drog in alkohola. S prijatelji v avtomobilu je stavil, da si upa skozi naselje peljati 130 km/h. Ko je izgubil nadzor nad vozilom, je zbil mojega očeta, ki je stal ob parkiranem motorju."
Mojca Zemljarič
Ptuj • Prometnovarnostna statistika na mestnem območju
Podobno število nesreč, a težje posledice
Po številu prometnih nesreč letošnje leto v mestni občini Ptuj izrazito ne odstopa od lanskega, so pa posledice nesreč težje, ocenjujejo na Policijski postaji Ptuj. Zaradi neprilagojene hitrosti vožnje je umrl motorist, večje bilo hudo telesno poškodovanih.
Stanje prometne varnosti v prvih desetih mesecih letošnjega leta je sicer po oceni varuhov reda solidno. „Obravnavali smo 310 prometnih nesreč, kar je pet odstotkov manj kot lani, a so posledice hujše. Posredovali smo pri štirih prometnih nesrečah s hudimi telesnimi poškodbami, medtem ko so bile v lanskem letu tri. 71 prometnih nesreč je bilo z lahkimi telesnimi poškodbami, kar je približno enako kot v enakem obdobju lani," je članom ptujskega Sveta za preven-
tivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) predstavil pomočnik načelnika Policijske postaje Ptuj Denis Hercog. Možje v modrem ocenjujejo, da se je nekoliko popravila statistika glede alkohola pri povzročiteljih prometnih nesreč. „Letos smo obravnavali 15 povzročiteljev pod vplivom alkohola, lani v enakem obdobju 27. Smo pa med kršitelji cestnoprometnih predpisov izsledili in sankcionirali več voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola, v primerjavi z lani šest odstotkov
več," je navedel Hercog.
Kršitev cestnoprometnih predpisov policisti letos beležijo nekje enako kot lani. Pomočnik načelnika Hercog je poudaril, da se je popravila tudi statistika prometnih nesreč z udeležbo pešcev, kolesarjev, voznikov e-skirojev in mopedov. „V prometnih nesrečah je bilo udeleženih pet pešcev, 17 kolesarjev, 14 voznikov enoslednih motornih vozil in samo en voznik e-skiroja, medtem ko so bili lani trije."
m
Za področje prometne varnosti je kot pomočnik načelnika na Policijski postaji Ptuj po novem zadolžen Denis Hercog.
Foto: CG
L. ' (—O .'•»	«% „ ^ 4% r-p .
.r? .-.<-0	/—TT^-


Rojstva: Jasna Peter Bezjak, Pobrežje 76a, Videm pri Ptuju - deček Matija; Evelina Cimerman, Formin 4b, Gorišnica - deček Bine; Viktorija Hojnik, Rjavci 8b, Vitomarci - deklica Angelika; Armela Junuzovic, Kraigherjeva ulica 15, Ptuj - deček Ali; Barbara Zagoršek - deček Matija; Eva Prelog - deček Jalen; Sara Ljusavec - deklica Zoja; Irina Krasilnikova - deček Andrej; Dolores Branka Farazin - deklica Julija; Sladana Muršek - deček Martin; Rebeka Jurgec - deklica Ela in deček Nik; Sabina Plohl - deklica Klara.
c>


Če Cecilija (22.) hudo grmi, dosti pridelka ob letu kmet dobi.
Danes bo pretežno oblačno. Predvsem v južni polovici Slovenije bo lahko občasno rahlo deževalo. Čez dan bo zapihal jugozahodni veter, ki se bo v noči na sredo okrepil. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 2, na Primorskem do 8, najvišje dnevne od 7 do 12, ob morju do 14 °C.
OBETI
V sredo bo sprva oblačno z občasnimi padavinami.
Napoved za Podravje
Vir: ARSO