Političen list za slovenski nárocL
P» polti prejemali Telja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemun veljd: Za celo leto 12 gld., za pol leta B gld., za četrt leta I fid., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan veija 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. II., 28.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri'večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ' ,6. uri popoludne.
ísJtev.
V Ljubljani, v ponedeljek !». septembra 1889.
Letnili XVII.
Premog in soeijaiiio vprašanje.
Nad milijon ljudi živi se daues v Evropi v premogovih jamah. Premog in njegovo korist so poznali že v davni miuolosti. Kakor pripoveduje slavni benečanski potnik Marco Polo, kopali so Kitajci premog že 300 let pred Kristom. Tudi v Evropi so ga poznali že stari omikani narodi. Grški naravoslovec Teofrast piše že v četrtem stoletji pred Kr., da so v grški pokrajini Elisu in v Liguriji v Italiji našli premog, ki so ga rabili kovači. Dalje govori mnogo pravljic o premogu in njegovi porabi.
Najstarejše zapisano sporočilo je iz dvanajstega stoletja, in sicer z Angleškega. V Boldonovi knjigi iz I. 1183. se bere, da so morali kovači v War-mouthu in Sheflieldu plačevati nekak davek od premoga. V trinajstem stoletji so na Angleškem že obče po tovarnah rabili premog. V Belgiji so koncem 13. stoletja zasledili premog. Na Nemškem so premogove jame pri Alienu najstarejše. L. 1333. so v tem mestu splošno rabili premog kot kurilo, katero so po zimi delili brezplačno revežem. Jako stare premogove jame so na Hanoverauskem.
V Avstriji so najstarejše premogove jame na Češkem. V Radnici so cveteli premogovi rudokopi že pred 301etno vojsko. Obširne jame pri Ivladnem in Plznji so iz konca 18. stoletja. V Ostravi na Moravskem so se pričele jame 1. 1770. do 1780. V Bauatu so pričeli kopati premog 1. 1790.
Premogove jame so se razširile do sedanje ob-sežuosti, odkar so v delu parni stroji. Sprva so kopali večinoma kmetje brez pravega reda na posestvih svojih gospodov, katerim so dajali polovico, šesti ali deseti del. Ko so se premogokopi bolj razvili, osnovale so se zadruge iti posebna vrsta delavcev.
Premog so sprva rabili le kovači namesto oglja.
Šele sila je premogu odprla pot. Na Angleškem je bil pmnog vsled pomanjkanja lesa okrog 1. 1650. obče v navadi. Kavno tako je pomanjkanje lesa tudi na Nemškem prisililo ljudi, da so pričeli kuriti s premogom. V Avstriji je vlada 1. 1726. vprašala deželna oblastva na Notranjem Avstrijskem, ali ne bi v železnih tovarnah mogli rabiti premog namesto oglja.
Premog je zelo pospeševal razvoj industrije; mnogim strokam industrije je premog zagotovil življenje. Premog iu železo sta si postala dvojčka, ki si vzajemno pospešujeta rast. Danes premog in parni stroj gospodarita v vsi industriji. Tretji faktor za povzdigo premogokopov je razsežni in razviti promet. Z vrednostjo premoga pa raste tudi umet-nejši uačiu izkopavanja. Parni stroji so skoraj povsod v službi v premogovih jamah. Prvi parni stroj je prišel iz Anglije 1. 1809. in bil postavljen pri Ahenu.
Posebno v Angliji, Prusiji iu ameriških Zje-dinjenih državah se je najbolj pomnožila poraba premoga. V Angliji so 1. 1660. izkopali v letu do •45 milijonov stotov, danes pa že nad 2500 milijonov; v Prusiji leta 1817. komaj 19 milijonov, I. 1S73. pa 647 milijonov. Na celem svetu sedaj na leto spravijo na dan premoga do 5200 milijonov stotov. Premog je postal neobhodno potrebno „črno zlato".
Ravno letos pa delavci v premogovih jamah v toliki meri ustavljajo delo, kakor še nikdar poprej. Celo v naši ožji domovini smo doživeli delavski štrajk. Minole dni je bil velikansk štrajk v Lou-donu, ki je mnogim napravil skrbi in zadrege. Ne-hotč pride človeku na misel vprašanje: kaj pa, ko bi delalci povsod in ob jeduem ustavili delo? Gotovo je, da bi morala ponehati vsa velika industrija in obstati vse železnice; vse gospodarsko življenje bi nenadoma obtičalo. In kakor
i se je razširila govorica, v resnici nameravajo soci-jalni demokrati prirediti prihodnje leto splošen štrajk. t Jako lahko je to mogoče, da bode na stotisoče delavcev v premogovih jamah pometalo v stran rov-niee in sekače ter zahtevalo boljših plač, ako vlada in lastniki premogovih jam ne bodo že prej izvršili potrebnih reform. In kaj bi počeli, ko bi se vsi premogovi delavci postavili v bran?
Nemirneže in razsajalce bi že vojaki ukrotili, toda na delo ne more nihče siliti ljudi. Ako pomislimo, koliko premoga sedaj ljudje potrebujejo, nastati bi morala popolna gospodarska revolucija in gotovo tudi politična. Vsa industrija je navezana na premog, tako da tudi novoiznajdeni električni motor ne more koristiti brez premoga.
Ali je bilo sploh modro, da so v novejšem času popolnoma zanemarili moč vode in sape? Koliko vodne moči je v Avstriji popolnoma brez koristi! V mestih okužuje zrak premogov dim, poleg mest pa se vali brez koristi vodna moč v daljne kraje.
Ali bode sploh kedaj zmanjkalo premoga, o tem uiti ne govorimo; a 1 i p a n i nevarno in pomisleka vredno, ako je vsa industrija izročena skoraj na milost in nemilost odločni in podvzetni stranki, ki more daues ali jutri ustaviti delo po vseh premogovih jamah!
Muogo iznajde duh sedanjega časa — ali navzlic temu manjka mu precejšnja mera previdnosti in treznega premisleka. Sedanji društveni red je vsled svoje krivičnosti ljudstvu pristuden, ljud sovraži tudi državo, ki brani ta red, iu temu ljudstvu dajejo orožje v roko, da bi branilo državo. Vsa vnauja politika sloni na bajonetih, država potrebuje vojakov, toda kapitalizem sprija ljudi, da niso sposobni za vojake. Narobe svet!
Defunctorum.
V samostanu sem, kako dolgo vže o svetu uič ne vem. Spominjam se poslednjega trenotja, ko sem užival še sladko svobodo. Kako sem bil srečeu, ko sem mogel občevati v krogih olikanih in nadarjenih ljudij. In kdor mi je bil nagujen, zagotovljeno mu je bilo moje prijateljstvo, neomejeno spoštovanje in čislan.je.
Še dandanes mi je v mislih poslednje moje bivanje v Trstu, dasi je vže davno, kar nisem bil ondi. Ni najmanjšega poročila ne dobim od svojih prijateljev, in vendar imam vse v blagem in milem spominu.
Kakú srečen sem bil tedaj, reči hočem presrečen, ko me necega dné neki prijatelj iznenadi z vprašanjem, se li hočem seznaniti s svojimi rojaki. Umevno je vsakemu koprnenje moje in veselje, koje me je prošinjalo, sestati se z rojaki svojimi v Trstu.
Sodrug moj vede me necega krasnega jesenskega večera v „Cafle al Corso" na voglu ulice „Via Corso", kjer so se rojaki shajali vsak večer. Vsto-pivši — čujem češki govor, pri nekojih mramornat:h mizicah sedeli so Čehi. Pozdravijo oba ; nepopisno je bilo veselje moje, da imam zopet priliko seznati se s starejšimi iu čislanimi osebami. Po običajnem predstavljanji ozrem se po kavarni. Uradniki, trgovci
sedé za razpostavljenimi mizicami, p i j ó vsak svoj „capucino", čitaje vmes češke novine. S prstom kažejo in stikajo glave vkupe z nekim plahim spoštovanjem. Na prvi pogled spoznam, komu ta čast velja.
Bil je to g. dr. Kubát, glava tržaških Čehov, njih edini prijatelj in svetovalec. On in pa gospod Kadehlbek sta se trudila, da je bilo možno tržaškim Čehom čitati češke liste v javnem prostoru. Ko je bil torej dr. Kubát premeščen v Trst za c. kr. konzulatnega uradnika iu g. Kadehlbek iz Podmokel, poprijela sta se oba češke stvari, in od te dobe nahajali so se v uaponiinani kavarni: Narodni Listy, Pokrok, Českv Sever, Ceské Zájmy, Vlast, Moravska Orlice, Boleslavau, Svčtozor, Zlatá Praha, Paleček in Humoristické L'sty, tedaj enajst listov čeških, a tudi slovenskih, hrvatskih in srbskih. Vsled tega so često in mnogobrojno Cehi prihajali v kavarno, in celo Lahi niso inače kavarne nazivljali, nego „Calle Boemo." Dr. Kubát je nameraval ustanoviti „Češko besedo", toda za tako podjetje je bilo tržaških Čehov premalo, zlasti so mu pa to tudi odsvetovali Slovenci' Cegnar, Hajdrili, Dolenec in Dolinar, da bi so slovanski živelj v Trstu ne cepil.
Proti meni je bil dr. Kubát poln ljubezni ter me je uazivljal svojega mladega prijatelja, ko si še drznil nisem oči svojih povzdiguiti k tako izobraženemu iu nadarjenemu možu.
Pozneje sem se oklenil tega moža s tako
gorečnostjo iu spoštovanjem, da bi bil zbolel, ko bi ga ne videl vsak dan. Ž njim sem se vdele-ževal vseh sprehajanj in izletov, obiskavala sva vkupo gledišča, koncerte in drugo zabave, in kjer .je bil 011, gotovo sem bil i jaz na njegovi strani. — Vselej je imel za-mo dobra poučevanja iu lepe sovete za moje sedanje življenje, kajti tudi on je hrepenel po samostanskem življenji, skratka: bil sem njegov marljiv in pozoren učenec.
Prišel je čas, ko se mi je bilo posloviti od Trsta in dr. Kubata. Često sem dobival pisma od njega, in ni dolgo trajalo, prepovedali so mi tajno dopisovati, ker sem bil novinec, a tudi dopisa nobenega več prejel nisem. Vse je utihnilo — ostal mi je samo spomin.
Dražesteu, vabljiv jesenski večer razprostrl je nad starodavnim, zgodovinskim mestom perote somraka. Zlatožarno soluce skrilo se je vže davno za gore, pustivši za seboj orjaški pas pisanih oblačkov.
Meni ni bilo moči srkati ta zdravi vzduh, kajti sedel sem v dvorani med bolniki. Kar sem odpotoval iz Trsta, postal sem usmiljen brat in zajedno strežaj bolnim. Bil sem azistentna kirurgičuem oddelku in moral prebiti v sobi vzlic temu, da so bili skoro vsi bolniki na vrtu. Taka trenotja sem vselej uporabil za čltanje uovin in časopisov; bas je imel v rokah neki bolnik časopis „Ruch"; pogledam, bil je to broj 23. Na zadnji strani čitara „Nove gomile" :

Pdliti&ii p^M:
V Ljubljani, 9. septembra.
Xotr<&je deželi.
„Wr. Allg. Ztg." pravi, da bo odstopil štajerski uamestuik baron Kiibeck. List pa ne ve ni-česa povedati p njegovem nasledniku.
Np;yi i-eŠkl namestnik grof Frane Thun je bil rojen due 2, septembra 1848. Pravijo, da je mož jako odločen, ob enem pa tudi previden. V javnem življenji si je znal pridobiti simpatije in spoštovanje vseh strank.
V	Spljetu bo začel izhajati nov hrvatski list, ki bo zastopal dalmatinsko-hrvatski narodni program.
V	kratkem se bo v Budimpešti vršila pravda zoper defravdanta Kokana, ki bo gotovo v neugodni luči pokazala razmere na Ogerskem. Kokan je bil pisarničui ravnatelj v trgovinskem ministerstvu ter priznava, da je izneveril 25.000 gl. za lastne namene, 15.000 gl. pa z dovoljenjem predstojnikov v razne svrhe, tako n. pr. 2000 gl. za ministra Treforta.
„Pesti Naplo" poroča iz Sobotice na Oger-skem: Sobotiška druga ciganska godba je ravnatelju topliškemu v Palicsu kot delegevaui oblastniji naznanila, da hoče svoj koncert dne 18. avgusta pričeti s cesarsko pesmijo. Ravnateljstvo pa je z ozirom na okoliščino, da so topliški gostje „izključljivo le Madjari", to prvo točko izčrtalo s programa. Godba je vzlic prepovedi zvečer igrala cesarsko pesem. Zaradi tega pa je bil ciganski primas obsojen v globo 80 gl. — Vsaka beseda v pojasnilo tega dogodka bi bila odveč. Najžalostnejše je pač to, da smejo sedaj na Ogerskem tudi že oblastnije rogoviliti zoper vse, kar je v zvezi s preblagim našim vladarjem, celo zoper nedolžno pesem, katero vsi avstrijski narodi v dobrih in slabih časih pojo za Njega, ne pa za kako politično smer.
Vnanje države.
Due 14. t. m. bo srbska kraljica-mali Natalija prišla v Belgrad, toda le kot zasebnica. Osnoval se je v Belemgradu ženski odbor, ki bo slovesno sprejel kraljico. Tudi mestni zastop bo storil isto — le vlada bo ostala nebrižna. Kraljica bo izstopila pri neki vdovi Bukovičevi, kajti vstop v konak jej bo zabranjen. O sestanku njenem z mladim kraljem še ni ničesa določenega. — Radikalci se za trdno nadejajo, da bodo pri prihodnjih volitvah prodrli tudi v Belemgradu. Na radikalnem shodu minoli petek so postavili za prestolnične kandidate Nikola Pasiea, Savo Milenkoviča, Demetra Cirkoviča in Milutina Markoviča. Naprednjaki se volitev sploh ne bodo vdeleževali ter se bo boj bil le med radikalci in liberalci.
liolgarski vladni krogi odločno oporekajo vsem razburjajočim vestem o nakanah iu oboroževanju Bolgarije, posebno pa o sklicanju v Rumuniji živečih Bolgarov. Razposlali so se pač pred dvema mesecema enaki pozivi, toda ti so se tikali edino le prvega razreda rezervnikov glede jesenskih vaj.
Ruski car je veliki kneginji Milici, hčeri črnogorskega kneza, podelil naslov „carske visokosti". — Vesti o odstopu princa Oldenburškega od po-veljništva gardnega kora in posledicah tega njegovega koraka so bile pretirane. Res je sicer, da je hotel princ iz ruske armade izstopiti, to pa le zaradi službenih razprtij z velikim knezom Vladimir j e m in zoper voljo carjevo. Popolnoma neresnična je trditev, da je padel pri carju v nemilost.
—	Ruako časopisje vcduo l^uje zoper Avstrijo ruje. „Graždanin" očita naši državi, da sili Bolgarijo k oboroževanju, ob enem pa resno trdi, da ¿o vdele-žuje vojaških vaj na Gališkem tudi oddelek italijanske vojne. — Take vesti bi bile primerne k večjemu za pustiie burke.
Nemški zavezni sovet je sklenil, da so vsa slavnostna darila, katera je papež naklonil nemškini cerkvam ali samostanom, brezpogojno carine prosta.
—	Nemčija vedno globo&eje gazi v naselbinsko politiko. Kakor trdi, „Kreutzzeituug", postavljen bo v proračunu za 1890/91 večji znesek za napravo četrtega oddelka v berolinskem ministerstvu zunanjih zadev, ki bo reševal naselbinske zadeve. — Po mnenju „Lombardije" bota prišla cesar in cesarica dne 15. oktobra v Monzo k italijanski kraljevski družini, kjer bodeta ostala štiri do pet dni. — „N. A. Z." pravi, da so poročila o odstopu finančnega ministra Scholza popolnoma izmišljena.
Francoska vlada ne bo na Boulangerjevo pismo odgovarjala. Preiskava zaradi izneverjenj se še vrši. — Seine prefektura je dne 4. t. m. prijavo Iioulangsrjeve in Rochefortove kandidature odklonila. Boulangistiški odbor se je zaradi tega pritožil, in tu je ministerski sovet konečno določil, da smejo trije obsojenci državnega sodišča naznaniti svojo kandidaturo, če to store posredovaujem sodnjega izvrševalca (huissier-ja), kajti sodba o veljavnosti ali neveljavnosti kandidatur pristuje edino le zbornici. — Pravosodnji minister Thevenet je razposlal okrožnico v kateri opominja duhovščino, naj ne pozablja na-redeb ter naj se z ozirom na svojo službo ne vme šava v politične zadeve. To je tedaj ona hvalisana francoska prostost, kajti duhovniku, ki bi hotel izvrševati svoje državljanske pravice, preti minister s „strogim postopanjem"!
Iz angleške prestolnice se poroča k štrajku ladijetesarskih delavcev: Lordmajor je povabil kardinala Maninga, anglikanskega škofa londonskega in oba voditelja štrajkovcev, Burusa in Tilleta, k posvetovanju, kako bi se moglo na lep način odpo-moči štrajku.
Rumunska vlada bo v smislu zborničnega sklepa tekoči teden kmetom ponudila na prodaj 28.500 hektarov državnega zemljišča. — Vojaške vaje se bodo pričele dne 10. oktobra ter so k njim vsi vojaški pribočniki povabljeni. Glavni stan kraljev bo v Bakavu, vaje pa se bodo vršile krog Jaša.
Izvirni dopisi.
Iz Preske, 4. septembra. (Semenj.) V sredo, 4 septembra, je bil v Preski semenj, in sicer prvikrat. Marsikateri je željno pričakoval, kako se bo semenj obnesel, ker so nekateri celo mislili, da ga niti ni treba. Ze zjutraj ob polu devetih naznanjalo je pokanje topičev in pa zvonjenje, da je danes za Presko poseben dan. Ob devetih je bila sv. maša, katero je daroval domači čast. gosp. župnik iu pri kateri so pevci zelo izborno peli. Semenj v obče je bil še precej dobro obiskan. Najboljša kupčija je bila z govejo živino, katere so ljudje prignali čez 300 glav. Čeravno je bilo kupcev malo, vendar je bila živina še precej draga, in marsikateri se je vračal vesel proti svojemu domu zaradi dobre kupčije. Občina izbrala je tudi kaj ugoden prostor za živino, namreč velik travnik doli pod vasjo, na katerem se lahko pregledno živina razvrsti, tudi če je je še toliko. Konj je bilo na semnju do 50, a drob-
„V dan 17. junija je prominol dr. Josip Kubat v Trstu. Pokojnik se je porodil v Pragi 185G. 1., dovršil je gimnazij v Pragi, pravniške študije v Pragi in na Dunaji, kjer je tudi orijentalsko akademijo obiskoval. Bil je ubog, toda hrepenjenje po izobrazbi ga je tako močno izpodbujalo k neumornim študijam, da se je v d i n j a i pri zidarjih za dnevno mezdo, samo da bi mu ne bilo treba zapustiti dunajskega vseučilišča. Konečno je poslal konzulatni uradnik v Trstu. Tu je imel priliko vednosti svoje popolniti s študijami obrtnih in trgovinskih zadev in prometa, o kojem je tako marljivo češkemu občinstvu poročal v mnozih člankih po raznih listih, ter se je podpisoval s tujim imenom „Bohemicus" nekoliko let. Bil je jako resnicoljuben, izobražen in delaven mož."
Tesno mi je prihajalo pri srci, čutil sem neko nepopisno togo. V duhu se mi pojavijo vsi oui tre-notki, koje sem prebil ž njim. In ni mideje, da bi ga kedaj zopet videl. Kako mi je mogel odpisovati na moje dopise, ko vže leto dnij počiva v hladni zemlji. Ostal mi je samo spomin.
V tem je nastal popoln somrak, dolge večerne sence vlegale so se po samotnih samostanskih hodnikih in plazile po stenah. V dovršenje mojega potrtega vtisa prispevali so asketični obrazi mniliov, hodečih na kor k večernicam; kaj čudno so me pogledovali, kakor bi oui brali na mojem obličji, kaj ine žalosti. S samostanskega vrta dišala je opojua
vonjava; bolniki so se zopet vračali v svoje sobe, in skoro je nastalo povsodi tiho.
Ta večer nisem šel v obednico k skupni večerji ; zaklenem se v svojo celico, da bi me kdo ne motil, in globoko zamišljen na svojega prijatelja sladko zaspim. — Drugi dan ob štirih zjutraj zbudi me zvonček in trkanje na duri s pozdravom „Ave Maria", in odgovori*.ši „Deo gratias" vstanem in grem na kor, kjer smo molili vkupe „Defunctorum" za nedavno umrlega sobrata Lenarta. Bil sem baš „Hebdomarius chori", in ko se je molitev skonče-vala, in naposled molim „Oremus", tu se zmotim in molim mestu za brata Lenarta glasno in goreče za svojega nepozabnega prijatelja dr. Jos. Kubdta:
Oremus. Absolve, quaesumus Domine, animam famuli tui Joseph i, nt < le functus seeulo tibi vivat: ct quae per fragilitatcm carnis humana conversatione commisit, ta veni a miscricordissimae p tela I is absterge. Ver Dominion nost . . .
Po koru sem bil poklican k samostanskemu predstojniku, kjer se mi je bilo zagovarjati zaradi svoje raztreseuosti in nepozornosti. Predstojnik mi uljudno in milo odpusti, ko izve iz mojih ust vzroke, opominja me in priporoča, naj tako ljubezen in spoštovanje vedno gojim do svojega reda in izvoljenega poklica, kakeršno sem gojil in negoval do tako nadarjenega, učenega in rodoljubnega moža. Blag spomin hranim v svoiem srci vedno možu!
F. A. P.
uice (prešišev in pa koštrunov) pa do 80. Siabejša kupčija je bila pri ta'Bozvánih „kramárjlt", katerih se je 24 pripeljalo in se Uiso poiebno pohvalili; a izmej drugih prodajalcév je bilo tudi 20 Stavkarjev, (malirf prodajalcev, katéri robo kar qa tla postavijo), kateri šo( še dosti dobró kupčev^ii. Da ni bila kupčija še boljša, kakor je bila, krivo je bilo nekaj vreme, katero Še je celi dau nekako kislo držalo, póteíh pa tudi Um letni čas, ker ¿mijo ljudje polne roke dela. Vendar upajmo, da bode prihodnji semenj veliko boljši.
Iz Doline pri Trstu, 3. septembra. Imeli smo tukaj dve nedelji po vrsti izvanredne slovesnosti. Dné 25. avgusta došli so mil. g. škof tržaški, ki so z asistencijo preč. g g. prelata dr. Šusta, kanonika Flega in še drugih duhovnikov podelili presbiterat gos p. Fr. Cvejn-u, kar je posebno veliko ljudi privabilo iz bližnjih in daljnih krajev, ki so pazljivo gledali svete in pomenljive obrede, katerih sicer ni navada videti na deželi. Na angeljsko nedeljo pa je ravno ta č. g. novomašnik imel novo sv. mašo v dolinski farni cerkvi. Dasi so nove maše vsako leto, vendar so pobožnemu slovenskemu narodu tako imeniten dogodek, da se praznujejo z največjim sijajem, in da se jih vsak vdeleži, komur je le mogoče. Ne bom opisaval, kako je bila Dolina in župna cerkev svatovsko oblečena, kako so zastave, slavoloki, topiči in zvonovi poveličevali slovesnost, saj to je z majhnimi razlikami povsod med Slovenci. Omenim le nekatere posameznosti. Novomašnik ni tukaj rojen, ampak čeh. Ko je bilo v naši škofiji že največe pomanjkanje duhovnikov, in se v bogoslovje ni oglasilo ne domačinov in ne iz bližnje Kranjske, obrnili so se mil. gosp. škof na češko in dobili so nekoliko prav dobrih mladeničev. Med drugimi prišel je v naše bogoslovje tudi č. g. Fr. Cvejn, ki se je nove domovine tako oklenil, da niti na počitnice ni šel domov, ampak je ostal tukaj, da se tem bolje privadi ljudstvu, jeziku in šegam. Preč. g. kanonik Jan, dekan dolinski, ga je že poprej z odprtimi rokami sprejel na počitnice in ravno on mu je napravil novomašno slovesnost in svatovščino, kakor da je njegov najbližji sorodnik. Pač je moral misliti mladi gosp. novomašnik, da Slovan povsod brate ima, iu kjer so Slovani, tam je slovanska gostoljubnost in slovanska prijaznost.
Iz Trnovega pri Notranjski Bistrici. 6. septembra. (Nesreča v Hrušici. — Zvit slepar. — Slaba letina.) Nedavno je naš prečast. gosp. dekan praznoval svoj god. Pri tej priliki se je zbralo mnogo bližnjih in daljnih duhovnikov v gostoljubni dekanovi hiši, med temi bil je tudi gospod Anton Rogač iz bližnje nam Hrušice na Primorskem. Ta gospod je brat pred nekimi leti umrlemu učenemu doktorju bogoslovja in vrlemu slov. pisatelju Josipu Rogaču. Srčno je vse prijatelje iu znance blagega gospoda dekana Rogača veselilo, da smo ga videli zdravega; častitali smo mu, da ga je Bog ohranil v veliki nevarnosti in da je milostno obvaroval njegove farane še večje nesreče, katera bi jih bila lahko zadela. Kakor je namreč zuano, je v praznik Velikega Šmarna v hrušiško cerkev hudo treščilo, ravno ko se je gosp. Rogač po sveti maši v „zakristiji" slačil, ter je že več kot polovica ljudij cerkev zapustilo.
Popisoval nam je omenjeni gospod, kaka zmešnjava, kakšno upitje, kaka groza je bila v hiši božji, ko je kakih štirideset do petdeset ljudij ranjenih in osmojenih v omedlevici na tlaku ležalo. Mnogim je bila obleka osmojena, podplati od obuvala so bili odtrgani, nekateri so bili na rokah, nekateri na nogah poškodovani. Med nezavestnimi je bil v duhovniško hišo prenešen tudi c. kr. okrajni sodnik uovograjski iu maii sinček g. Slavoja Jeu-kota, deželnega poslanca isterskega. Ilvala Bogu. da sta zdaj oba zdrava. Tudi drugi ranjenci so zdaj skoro vsi okrevali; druge škode menda ne bodo trpeli, le nekoliko znamenj opekline jih bo spominjalo na grozno dogodbo.
Gospod dekan, govoreč o tem, je ginjen dostavil: „Glejte, to ni bil slučaj, tukaj je bila milost in dobrota božja očita, katera nas je na neizrečeno čudežen način grozovite nesreče obvarovala. Marija nam je izprosila, da so njeni pobožni častilci, kateri so malo prej njej slavo prepevali, nagle in grozne smrti bili obvarovani. Ko jo vendar strela altar je in cerkvene stene poškodovala, ko je celó cerkveni tlak razorala, ui bil nobeden človek usmrteu. Letošnji Veliki Šmarin bodo Hrušičani vedno pomnili."
Večkrat nam skvenski časniki poročajo, kako je tu ali tam kak zvit slepar naša ljudi osleparil
ter jim težko pritlužcne krajcarje izpulil. Danes Vam tudi jaz kaj enakega poročam, da bi ljudi svaril pred takim goljufom. Ze več let namreč se navaduo v jeseni, včasih tudi spomladi, priklati v naše kraje kakih trideset let star človek, dobro oblečen, čvrste postave, s košem v roki. Od viisi do vdsi, od hiše do hiše leta ter „male darove" — najrajši denarje — nabira, češ, da je bolan, da ga meče „sv. Valentina bolezen", da je namenjen na Brezje na božjo pot, ter da mora za toliko iu toliko svetih maš nabrati. Vidi se mu, da je zdrav, in na obrazu se mu bere, da je nesramen slepar, kateri hišne gospodinje pehari, da mu vsaka kaj podari; in ko je vse vasi obral, izgine za nekaj mesecev. Gotovo se tudi drugod po Notranjskem prikazuje. Videti mu je, da je Primorec, in tudi sam pravi, ako mu je verjeti, da je«*tam nekje blizu Trsta domi'i. Naj bi gospodje duhovniki, kjer ta človek za sv. maše nabira, lahkoverne ljudi pred njim svarili, naj tudi žandarmerija pazi na zvitega ptiča, vjame, ter tako ubogega kmeta škode obvaruje!	(Konoe sledi.)
Trgovska in obrtniška zbornica.
(Dalje)
IX. Gosp. zbornični predsednik Vaso Petričič poroča o naslednjem dopisu c. kr. poštnega nad-komisarja za Kranjsko:
„Dostavljanje pisem v Ljubljani ima to slabo stran, da se pism3, ki sum prispevajo s poštnim vlakom štev. 7 in 10, raznašajo skupno iz poštnega urada še-le ob 4. uri popoludne ter da jih adresati na tak način, osobito oni, ki stanujo dalje, dobivajo precej pozno; dalje, da se pisma, dohajajoča v Ljubljauo z gorenjskim vlakom štev. 1715 (prihod v Ljubljano ob 4. uri 51 minut popoludne) in pošto iz Lukovice (prihod v Ljubljano ob 4. uri 40 min. popoludne) naposled z brzovlakom štev. 4, morejo še-le drugi dan raznašati.
Ako že pisem, ki prihajajo z brzovlakom v Ljubljano, ni lahko mogoče dostaviti istega dne z ozirom na večerno uro, osobito po zimi, to je zelo neprilično, da se pisma od omenjenega gorenjskega vlaka in od lukoviške pošte, če tudi pridejo v Lju-ljano proti 5. uri popoludne, dostavljajo še-le drugi dan, kakor tudi jo še nepriličneje, da pisma od dunajskega poštnega vlaka (prihod v Ljubljano ob 1. uri 9 minut opoludne) še-le po 4. uri popoludne pismonosci zajeduo s pismi od tržaškega poštnega vlaka (prihod v Ljubljano ob 3. uri 3 miu. popoludne) dostavljajo adresatorn.
Rečene nepriličnosti prihajajo največ od tod, ker je premalo pismonoscev, a prevelik okoliš adre-satov, katerim se morajo vsak dan dostavljati pisma.
Poštni urad za pisma ima danes 10 pismonoscev.
Ti pismonosci dostavljajo trikrat na dan pisma po vsem mestu in njega predmestjih. Pri prvem dostavljanju ob 8. uri zjutraj raznesti je treba dokaj pisem iu poštnih nakaznic na vse strani in pismonosci se morajo kaj potruditi, da spet o pravem času pridejo v urad, da se lotijo drugega dostavljanja ob 11. uri dopoludne (naglič iz Trsta). To drugo dostavljanje vzame takisto dosti časa in ker pismonosci vendar morajo imeti nekaj odmora in ker morajo opoludne iti k obedu, ni jim mogoče tako hitro prihajati v urad, da bi mogli takoj, ko pride dunajski poštni vlak, raznesti ves materijal, ki dojde ž njim. Iz tega uzroka raznašajo zajedno pisma dunajskega in tržaškega poštnega vlaka.
Ker je torej nemogoče povrniti se pravočasno v urad, da bi prejeli in raznašali pisma od gorenjskega vlaka in lukoviške pošte, zato izostane dostavljanje teh pisem isti dan.
Ako bi poštni urad imel primerno muogo pismonoscev, potem bi se utegnilo odpomoči na ta način, da bi pismonosci dostavljali pisma v dveh skupinah, jedna skupina vsa pisma od dopoludne, druga pa od poludne.
Dokler pa ni dovoljnega osobja, ne da se nič storiti, in jaz bi vendar rad poskusil vsaj nekoliko odpomoči, in sicer tako, da bi se pisma z Dunaja in iz Trsta dostavljala ločeno koj po prihodu poštnih vlakov in da bi se z dostavljanjem pošte it Trsta spojilo tudi dostavljanje materijida z Gorenjskega iu iz Lukovice.
Ta načrt dal bi se izvesti, ako bi se dostavljanje materijala od tržaškega nagliča moglo opustiti in ako bi se ta materijal mogel skupno s pismi od dunajskega vlaka raznašati. Potem bi
pismonosci zjutraj, kakor doslej, vrejevali materijal, o 7*2. uri moral bi jeden oddelek pismonoscev prevzeti dostavljanje pisem, dohajajočih s prvim na-gličem iz Trsta in s prvim poštnim vlakom z Dunaja, drugi oddelek pa bi moral dostavljati okolo 5. ure popoludne pisma, ki dohajajo s poštnim vlakom iz Trsta, z Gorenjskega iu s pošto iz Lukovice.
Zaradi tega čast mi je naprositi slavno trgovsko in obrtnijsko zbornico za nje cenjeno mnenje.
Dovoljujem si tudi še omeniti, da se namerja z ozirom na prometne odnošaje in na opravičene terjatve občinstva deželnega stolnega mesta določiti uradne ure pri oddelku za poštne nakaznice in pri oddelku za poštno hranilnico nepretrgoma od 9. ure dopoludne do G. ure popoludne, in prosil bi, predno stavim dotični predlog c. kr. poštnemu in telegrafskemu ravnateljstvu, naj bi se slavna zbornica izvolila tudi v tem pogledu izjaviti."
Gospod predsednik omenja, da zbornica z zadovoljstvom pozdravlja izprožitev, da se pisma, ki prihajajo popoludne ob 4. uri 51 minutah z gorenjskim vlakom in po priliki ob 5. uri iz Lukovice, raznašajo še istega dne; pritrjuje torej tudi temu, naj pismonoše zjutraj, kakor doslej, vrejujejo materijal; nadalje da bi ob polu 2. uri popoludne jedeu oddelek pismonoscev imel dostavljati pisma, ki dohajajo z nagličem iz Trsta in s poštnim vlakom z Dunaja; drugi oddelek pa bi moral dostavljati ob 5. uri popoludne pisma, ki prihajajo s poštnim vlakom iz Trsta, z gorenjskim vlakom iu s pošto iz Lukovice. Zbornični predsednik predlaga torej:
„Slavna zbornica izjavi naj se v rečenem zmislu."
Gospod zbornični svetnik Jernej Žitnik predlaga, naj zbornica izposluje, da bi pošta kakor prej sprejemala zavoje do 7. ure zvečer. Uzrok temu tiči osobito v tem, da se redkokdaj morejo izvršiti naročila, ki dohajajo opoludne ali popoludne s pošto, dočim bi to mogli navadno storiti, ako bi se vozna pošta zapirala še le ob 7. uri zvečer.
Gospod zbornični svetnik Ivan Perdan podpira ta predlog.
Gospod zbornični svetnik Makso Krenner izreka se takisto za to, ter pristavlja, da bode tudi izkušnja učila, da se bode v času od 12. ure opoludne do 2. ure popoludne le redkokdaj oddajalo kaj na vozno pošto, ker je večina prodajalnic od 12. do 1. ure, tudi do polu 2. ure zaprta.
Ko je tudi gospod zbornični svetnik Oroslav Dolenec podpiral ta predlog, sprejela sta se oba gornja predloga.	(Daljo sledi.)
Dnevne novice.
(Glasbena Matica.) Oni učenci, ki žele vstopiti v šolo „Glasbene M atice", zglase naj se dnč 16. in 17. septembra t. 1. od 9. do 12. ure dopoludne in od 3. do 6. ure popoludne v šolskih prostorih(Virantova hiša, II. nadstropje), kjer se bode vršilo vpisovanje. Poučevalo se bode v igri na klavirji, na goslih in na raznih druzih inštrumentih, v petji, teoriji in harmoniji. V glasbeno šolo vsprejmo se samo otroci udov „Glasbene Matice". Učnina za enega učenca znaša 1 gld. na mesec, udnina za rodbino 2 gld. za celo leto in vpisnina 1 gld., katere zneske vplačati je takoj pri vsprejemu. Učenci, ki se bodo pozneje oglasili, se ne bodo mogli vzpre-jeti.	Odbor.
(Najvišje priznanje.) Presvetli cesar je v priznanje zaslug za napravo zemljiških knjig podelil podpredsedniku pri graškem deželnem nadsodišči, gosp. Hermanu Schmeidel-u, viteštvo, dež. nad-sodišča svetovalcu v Gradci, g. K. K I i m b a c h er j u, red železne krono tretje vrste ter izrekel Najvišje priznanje gg. predsednikoma deželnih sodišč Fr. Kočevarju v Ljubljani in dr. Fr. baronu My-liusu v Celovcu.
(„Slovenski Narod") nas po krivem obdolžuje, da prepisujemo njegova poročila o porotnih obravnavah in si cesto izposojujemo najzanimivejše notice iz njegovega lokalnega dela. Le počasi, če-stiti starejši tovariš! Da za poročila o porotnih obravnavah nismo imeli posebnega poročevalca, to priznamo, a nikoli jih nismo prepisa v ali iz „Slov. Naroda", temveč posnemali po „Laib. Ztg." z izrecnim dovoljenjem njenega vredništva. Kar pa se
tiče druzih „zanimivih notic", konstatujemo, da ima le „Slov. Narod" svojega pokrovitelja pri deželnem odboru, da nam mnogi prijatelji iu društva v mestu in na deželi dopošiljajo enaka poročila, kakor gospodom v „Narodni tiskarni", in da „Slov. Narod" prepisuje iz našega in drugih listov „zanimive notice", katere prinaša svojim č tateljem kot izvirne. Sploh pa je smešno tako hvastuustvo ii la „Welt-Blatt".
(V Sarajevo) se je odpeljal danes prevzvišeni gospod kuezoškof ljubljanski s svojim tajnikom g. dr. Lesarjem, da se prihodnjo soboto, na dan povišanja sv. Križa, ondi vdeleži posvečevanja nove stolne cerkve.
(Koledar) „Katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani" za leto 1890 je v tiskarni gotov, in brž ko knjigovez izvrši svoje delo, začne se razpošiljati društvenikom in drugim gospodom, kateri ga bodo želeli dobiti.
(Svarilo.) Neka „Herz Jesu-Union" z Dunaja razpošilja duhovnikom cenik raznovrstnih predmetov, zlasti cerkvenih potrebščin; a vsa stvar zelo diši po Židih, — torej pozor!
(Za slovenske velikošolce na Dunaji) je poslala gospica Antonija Pajnič iz Rudolfovega blagajniku podpornega društva 61 gld., katere so darovali sledeči rodoljubi: Gosp. dr. Karol Slane, odvetnik, 10 gld.; gosp. dr. Albin Pozni k, c. kr. notar itd., 5 gld.; prečast. gosp. J. Hočevar, kanonik, 3 gld.; J. Pajnič 3 gld. — vsi iz Novega mesta; dalje g. Miha Novak, c. kr. okrajni sodnik v Kostanjevici, 5 gld.; g. Viktor Rozina, c. kr. notar v Kostanjevici, 5 gld., in gospa Josipiua Hočevar v Krškem 30 gld. Društvo izreka vsem najtoplejšo zahvalo. Slednjič je društvo prejelo od g. Frana Kotnika ml. z Vrhnike 57 gld. 60 kr. kot prebitek za podporno društvo prirejene veselice.
(C. kr. obrtni strokovni šoli.) V Ljubljani, Virantova hiša, I. nadstropje. — A. Strokovna šola za lesno industrijo ima namen, učiti na podlagi primernega teoretičnega in praktičnega poduka najvažnejše stroke lesnega obrta in ima naslednje tri oddelke: a) za stavbeno in pohišno mizarstvo, b) za rezbarstvo (podobarstvo), c)zastrugarstvo. — Pouk traja štiri leta in obsega te-le predmete: 1. krščanski nauk, 2. nemški jezik, 3. slovenski jezik, 4. aritmetiko in računsko geometrijo, 5. mehaniko in prvotni pouk o strojih, 6. tehnologijo lesa, 7. obrtno knjigovodstvo, 8. poslovne sestavke, 9. arhitektonsko oblikoslovje, 10. začetno prosto risanje, 11. geometrijsko risanje, 12. projekcijsko risanje in nauk o sencah, 13. prosto risanje po modelih, 14. strokovno risanje, 15. modelovanje, 16. tehniška zvrševalua dela, 17. lepopisje, 18. praktični pouk. Učenci so redni ali pa izvanredni; prvi obiskujejo šolo v vseb predmetih, drugi pa so vpisani le v nekaterih strokah. Pouk je brezplačen. Spričevalo o dovršeni šoli daje pravico do samostojnega zvrševanja dotičnega obrta. — B. Strokovna šola za umetno vezenje in šivanje čipek. Pouk traja dve leti ter obsega naslednje predmete: 1. krščanski nauk, 2. nemški jezik, 3. slovenski jezik, 4. računstvo, 5. delavsko knjigovodstvo, 6. tehnologija vezenja, 7. oblikoslovje umetnega vezenja, 8. začetno risanje, 9. krojno risanje, 10. strokovno risanje, 11. praktični pouk v belem in pisanem vezenji ter šivanji čipek. Učenke so redne in izvanredne slušatelj i ce; poslednje obiskujejo le nekatere prostovoljno izvoljene predmete. Pouk je brezplačen. — Vpisovanje (za oba zavoda) se vrši dne 14. septembra zjutraj in popoludne. Učenci (učenke), ki mislijo na uovo vstopiti, zglase naj se s svojimi stariši ali pa z njihovimi namestniki v pisarni vodstva strokovnih šol (v Virautovi <".liod v Zvez-darskih ulicah), ter naj prineso seboj spr.če>i»'.3 ljudske šole in dokaz, da so dovršili štirinajsto leto; bivši učenci (učenke) naj se prijavijo 14. septembra s spričevalom o prvem šolskem letu. — Na obeh šolah se prične šolsko leto z dnem 16. septembra 18 89.
C. kr. vodstvo strokovnih šol.
(Vlak na Otoče-Brezje) je imel včeraj zjutraj malone celo uro in zvečer ravno tako dolgo zamudo. Govorimo v imenu mnogih vdeležencev ne oziraje se na kako osebo, ako odločno grajamo brezoziruo postopanje nasproti potnikom. Priproste ljudi so zbasali v vozove za živino, kakor „ogerske konje", dasi so plačali za tretji razred. Opravičena je bila nevolja mnogih, ki so v Ljubljani čakali re-šenja iz temnih živinskih voz. Dotični podjetniki
luj o pravem času naznanijo postajnemu načelniku približno število potnikov, da isti preskrbi dostojne vozove; ako pa nimajo na razpolaganje dovolj voz, naj se taki vlaki ne prirejajo. Toliko za danes.
(Xa c. kr. gimnaziji v Novem mestu) se prične šolsko leto 1889/90 dne 18. septembra s sveto mašo. Vpisovanje učeucev za I. razred vršilo so bode v nedeljo 15. septembra od 9. do 12. ure, v ostale razrede pa 16. in 17. septembra ob navadnih uradnih urah.
(V novici jat družbe Jezusove) in sicer v Št. Andraž na Koroškem odpeljala sta se danes čč. gg. : Alojzij Žužek, bivši kapelan v Sostrem iu Ivau Kunstelj, bivši bogoslovec ljubljanskega semenišča.
(Začetek šolskega leta.) Na tukajšnji realki se bode vršilo vpisovanje dne 14. in 15. t. m od 8. do 12. in od 2. do 5. ure. Vsprejemni izpit bode dne 16., 17 in 18. t. m. — Na tukajšnji gimnaziji se bode vršilo vpisovanje novih učencev dne 15., prejšnjih pa dne 16. t. m. Vsprejemni izpit za prvi razred bode due 16. in 17., šolsko leto se prične dne 17. — Na goriškem c. kr. učiteljišči se bode vršilo vpisovanje dne 13. in 14. od 8. do 12. ure.
(Iz Hinj) se nam poroča, da je 3. t. m. okoli 5. ure popoludne strela udarila v skedenj J. Pečjaka št. 22. Skedenj je zgorel. Večje nesreče ni bilo. Da ni bilo tolikega naliva, pogorelo bi bilo gotovo pol vasi, ker so vsa poslopja preveč na kupu. Ravno v tej vasi je strela udarila v zid pod čelom hiše Jožefa Papeža št. 4 in ga prebila ter razčesnila močan hrastov stolp pod kapom, na kateri je pri-slonjen žleb, napeljan v bližnji vodnjak. — Že več časa se je klatil med Starimlogom, Polomom in hinjskimi senožeti kosmatinec — medved. Po jarkih in rupah menda mu ni več bilo všeč hoditi, zato se podil na precej visoko vas nad Kočevskim Polomom — Verbovec. Tù je veliko škode uapravil na njivah, osobito na onih, na katerih koruza raste. Odpodili so ga s tem, da so daleč preč od brloga, kjer je včasih počival, s topiči streljali. Ta ovacija ali počast bila je kosmatincu odveč. Med streljanjem iz topičev zapustil je svoje ležišče ter prekoračil visoko goro, ki loči Polom in Suho Krajino od Do-lenjevasi in Ribnice gotovo vesel, kakor da mu k častnemu odhodu streljajo.
(V beneški Sloveniji) je, katcor piše „Soča", več vasi, ki se imenujejo sv. Léonard Vsled tega S' na pošti bile mnoge zmešnjave. Zato je županstvo vjednem sv. Leonardu prosilo italijansko vlado, U3j bi uradno njih vas imenovalo „San Leonardo degli Slavi." Vlada je prošnjo odbila in naznauila, naj si izvolijo drug pridevek, le „degli Slavi" ne. Na drugo prošnjo slovenskih mož, je vlada odgovorila — perche non suona troppo italianameute." Znamenje časa: Mi vstajamo, a Vas je strah!
Raznoterosti.
—	Čudna zahteva. Sodišče v Glivicah na pruskem Slezijskem je pred nekaterimi dnevi dobilo uastopni dopis : „Visokublagoroduo sodišče prosim, naj mi pošlje moje pravo krstno in rodbinsko ime. Navstali troški, prosim, naj se potegnejo iz pošte. Vaša ljubeča Ana Markus, ali kakor mi je že ime."
—	Nil je v Uady-Halli in Assuanu narastel za 30 palcev, kar je ob tem letnem času pri tamošnjem prebivalstvu vzbudilo veliko vznemirjenost. Boje se take povodnji, kakor je bila leta 1878.
—	Naši otroci. „Mamica, kregaj se vendar malo s papačkom, danes je tako dolgočasno."
Telegrami.
Praga, septembra. Deželni kulturni sovet je naznanil, da bo najnujeje podpiral vladno pomoč, katero je proizvalo nemško kmetijsko osrednje društvo.
Pariz. septembra. Škof Scez jo pravo-sodnjentu ministru poslal protest zoper njegovo okrožnico o vmešavanji duhovščine v volilno borbo. Okrožnica žali duhovniško dostojanstvo in rodoljubje; duhovniki so francoski državljani, ki zahtevajo svojo pravice.
London, 9. sept. Ravnatelji so pogoje-delavcev sprejeli. Delo se je pričelo, štrajk je končan.
Algir. i', sept. Podadmiral Hergas je pri sprejemu častnikov rekel : Rusija je danes naša prijateljica.
Umrli HO:
5. septembra. Marija Osterc, paznikova hfi, (i mesecev, Poljanski trg 5, dysenterie.
Vremensko sporočilo.
a ■ a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine I na 24 ur v mm j
opazovanja		zrakomera v mill	toplomer» po Celziju			
7	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec.	ma 736'5 738 0	14-2 20(5 10 0	si. svzh. si. r/,h. »	oblačno del. jasno oblačno	000
8	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec.	739 0 738 1 738 2	13-4 20 0 150	brezv. si. svzh.	megla jasno n	000
Srednja temperatui 0'lju nad normaloin.			a obeh dni l(i 8° in		1(3-1° za	11° in
Dunajska borza.
(Telegralično poročilo.) 9. septembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	83	Ki.	65 kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „	84		50 „
5 "!o avstr. zlata renta, davka prosta . . .	1(10		10 „
Papirna renta, davka prosta......	99		50 „
Akcije avstr.-ogerske banke......	911		
Kreditne akcije ..........	307		50 „
	119		40 „
	_		_
Francoski napoleond.........	9		48 „
			65 „
Nemške marke ..........	58	n	22'/a „
Tržne cciic v Ljubljani
dne 7. septembra.
	gl.|kr.			gl.|Kr.	
Pšenica, hktl. . . .	6	50	Špeh povojen, kgr. .	_	64
Rež, „ ...	5	33	Surovo maslo, „	—	05
Ječmen, „ ...	4	33	Jajce, jedno „	—	2
Oves, „ ...	2	83	Mleko, liter ....	—	8
Ajda. „ ...	4	s3	Goveje meso, kgr. .	—	54
Proso, „ ...	4	66	Telečje „ „ .	—	58.
Koruza, „ ...	4	66	Svinjsko „ „ .	—	50
Krompir, „ ...	2	41	Koštrunovo „ „ .	—	32
Leča, „ ...	12	—	Pišanec.....	—	38
Grah, „ ...	13	_	Golob .....	_	18
Fižol, „ ...	11	—	Seno, 100 kgr. . .	2	23
Maslo. kgr. .	—	76	Slama, „ „ . .	2	32
Mast,	—	70	Drva trda, 4 □ mtr.	6	40
Špeh svež, „	*——	58	„ mehka, „ „	4	16
Izvrsten
G)

hranilne masti za usnje
Služba organista in cerkvenca
je Izpraznjena v Ambrasu. Nastop okrog sv. Mihela. Prosto stanovanje, nekoliko posestva in'hira. Prednost imajo oženjeni cecilijanci. Izvrstno bi izhajal kakov rokodelec. Prošnje s spričevali podpisanemu uradu.
((¡-1)
Župni urad v Ambrusu,
poŠta Žužemberk.
5,000.000 gld.
se razdeljeno po 3% do 5% obresti razposodi na kmetije, mestne hiše in tovarne z amortizacijo ali brez nje od 21 let obstoječega, najbolje priporočenega hipoteknega in bančnega zavoda prve vrste:
Joli. Willi. Obcreindorf — Magdeburg-Slldcilbltrg (Preussen). Povprašavniin pismom, le nemški pisanim, naj se priloži znamka za odgovor. — Iščejo se zanesljive agenture.	(3-2)
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
x Brata Eberl, *
X izdelovalca oljnatih barv. firnežer, lakov X X	in napisov.	X
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. £
H	M^J m«
Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši it. i. ££
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse TT v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot zz K znano reelno lino delo in najnižje eene.	K
V Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve 2 v ploščevinastih pušicah (Bleehbiiehsen) v domačem lanenem oljnatem lirneži najfineje naribane in boliše nego vse te vrste v prodajalnah.	(14)
^	Cenilce nn jetilitevanje.
dobiva se pri M. Brus-ovi pred škofijo. ! _i
Nič več mokre nooe ali trdo usnje!
XXXXÎXXXXXXXXXX
V obvarovanje zdravja nedvomno nekaj novega
je uradno koucesijouovaua. uaravna, umetno s prosto ogeljno kislino prirejena mineralna kisla voda
I. Bendiks iz Št. Valentina na Spodnjem Avstrijskem ima izključno pravico v Avstro-Ogerski za Izdelovanje c. kra. priv. neprcniočljive
"•G
katero vspelii so potrjeni s stotinami spričeval. Cene: cela skatlja 1 gld., '/s škatlje 50 kr., škatlje 25 kr., ' „ škatlje 12' a kr.
Za likanje usnja priporoča ravnokar patentovano
hranilno tinkture n usnje
ne lak za usnje ali inomentni lik, tudi ne apretura za usnje, marveč bolj oljnato likalno črnilo, katero je preskusilo c. kr. državno vojno ininisterstvo ter dovolilo, da se sme rabiti za usnje v e. kr. armadi. Cene: 1 kilo 1 gld. 20 kr., 1 steklenica št. 1: 1 gld., št. 2 : 40 kr., št. 3: 20 kr. Razprodajalcein rabat. Dobiva so v vseli večjih krajih monarhije, v Ljubljani pri Schusnigu & Weberju in A. Krisperju. — Sva imo pred ponarejanji! Prosi se za ponudbe v razprodajanje, kjer se ni založb.	(30—19)
(Rômerbrunnen)
pi*i Rogatcu.
Z naravo in umetnostjo srečno spojena, nedosegljiva, do sedaj v kupčiji še ne se nahajajoča zdrava pijača je ta peneča se
mineralna kisla voda,
katera je zdravejša in okusnejša kakor vse takozvane sifon-kisle vode.	(23—20)
Na prodaj je v vseh znamenitejših lekarnah, pri trgovcih ter jo neposredno pošilja oskrbništvo rimskega vrelca, pošta Rogatec-Slatlna (Štajersko).
rF n J ci.
0. septembra.
Pri Mallču: Loftter, llellor in Tanzer, trgovci, z Dunaja. — Plantan, ees. kr. notar, iz Radovljico.
Pri Nt»n>i: Hofman, trgovec, /. Reko. — Passi, trgovec, iz Peke.
I Št. 14.599.
Razglas.
(3-2)
V smislu g (3. zakona z dno maja 1873. !. (št.. 121. drž. zak.) se naznanja, da bo
a

O Ü
4-2
~ m
? o
r- O
a
»to 'c
O) >
■a
o ,
o
00
• ■■
4U
-A
0
= 'O
' ? O
I >
> >
>3
"S
5 +-» —-ai -c
o w
• —. t» O o
>5 ^
s3 (_'
- -a
C rt V)
za 1800. I. od 9. do 17. t. m. v magistratnem ekspeditu na ogled, ter da ga vsakdo lahko pregleda in naznani svoj ugovor.
Porotniškega posla so po S 4. omenjene postave oproščeni:
1.	Tisti, ki so že prestopili 60. leto svojo dobo, za vsegdar;
2.	udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja;
:!. osebe, ki niso v dejanjski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi ;
4. osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelci in tako tudi lekarji (apo-tekarji). ako uradni ali občinski načelnik za-nje potrdi, da jih ni moči utrpeli. za sledeče leto:
r>. vsak, kdor je prejetemu poklicu v enem porotnem razdobji kot prednji ali namestni porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po pratiki.
Mestni ina^iNti-at 1 jul>ljau**lti,
i), dan septembra 1880.