poHoloa p^atana v gotovini
l Ljubljani* t9. januarja 1938
Bliža se konec meseca
nih vprašanj za vso državo. Kakor znano, se vrši ogromna veČina naših sejmov po ®n- do
Bliža so konec meseca januarja. SI. Januar je za vse naše naročnike važen dan. Kdor ima ta dan plačano naročnino za celo leto naprej, ima pravico do požarne podpore din 10G0, ako mu pogori stanovanjska Mfe. Podrobnosti o podporah določa pravilnik, ki ga danes ponovno objavljamo.
Požarne podporo našega lista so bres dvoma v veliko korist našim naročnikom. Že več kot četrt milijona dinarjev so pogorelci-naročnikt prejeti od uprave »Domoljuba«. Marsikdaj jo »Domoljubov«« požarna podpora prva pomoč, ki je prišlavv času največje stiske v roke pogorelcu. Marsikdo ki ga je tudi zadela požarna nesreča, ee je mora! kesati, ker ai pravočasno poravnal svojih obveznosti do lista in tako ni mogel prejeti denarne pomoči, čeprav je je bil Utko potreben.
Požarne podpore pa so — čudno s® to sliši! — tudi v veliko korist upravi lista. Nekai drugega je, če dobi uprava našega lista n. pr. milijon dinarjev v svojo blagajno v-začetku leta in jih naloži v denarni zavod, da doi/asa obresti, nekaj dragega je, ako je tr©ba naročnino celo leto iskati, zamudnike pismeno terjati, kar povzroča velike stroške ia nazadnje še nositi zgubo pri onih, ki so list prejeli. pa ga končno nočejo plačati. Priznati moramo, da so požarne podpore pripomogle <!<> tega, da velikanska večina naših naročnikov list v naprej plačuje in da se vsota, ki jo izplačamo pogorelcein, nabare is obresti m pa od tega, ker ni treba imeti več stroškov 2 opomini in terjatvami pri zamudnikih. Požarne podpore so le posledica rednega plačevanja naročnine!
Prosimo vse naročnike, pa tudi gospode poverjenike, da naročnino poravnajo pravo-«"8*10, to je »lo konea januarja, kajti le tisti naročniki, ki bodo do konca januarja imeli Plačano celoletno naročnino za »Domoljuba«, "odo imeli pravico do naših požarnih podpor v slučaju nesreč®.
I.	Vsak »Domoljubov« naročnik, M je v Eieseas januarju poravnal celoletno naročnino »a 1988, prejme od uprave »Domoljuba« podpor* v saeaku 1008 dia, ako ma v tem leta hiša, v kateri redno stenuje, pogori, da v njej ms suogeče več stanovati. Narošnlkoui, M nimajo lastusgs, stanovanja, pa jim ob požaru pogori sstaaer&njska oprava, s® povrne resnična, škoda do 1000 din.
II.	Naročnik »Domoljuba« je oni. na čigar naslov list prihaja, »tiroma kdor je vpisa« pri poverjeniku, aeglede nate, kdo je dal denar za sarečhc lista.
III.	Naročniki, ki prejemaj® list pri po-verjeaškUj naj ton plačajo eeloletno naročnino v gsr«&J navedenem času in poskrbe, da bosta «p|iuun naročnikov in naročnina pravočasno odposlana »Domcijsbovi« upravi v Ljubljani.
SV. Nsiročsik-pogorelee naj ntutumnilu o pete« priloži potrdil® županstva in inpnega urada, da saa j« hm» lastne krivde pogorela sisujovimfsku hms, sli sianoraajc, in da. je — če prejema list pri poverjeniku, res pravočasno plača! celoletno naročnino m leto 1988.
V. Požarna podpora se ne izplača, četudi bi bili izpolnjeni vsi drugi, pogoji:
1.	pogereleu-naročniku, ki je požar sam povzročil;
2.	naročniku, ki mu pogore samo gospodarska poslopja,; hlev, skedenj, svinjaki, stel-nik, feoleiea, kozolee itd.;
3.	siaae-vanjsfcins podnajemnikom;
4.	lastniku dveh aH več stanovanjskih hiš, ako mu pogori hiša, v kateri redno ne stanuje.
Če pogori hiša moža, čigar žena je naročena na >Domoljuba,-«, ali hiša očeta, čigar sin aH hči prejema »Domoljuba«, pogorele« nima pravice do podpore.
Uprava »Domoljuba« se bo tega pravilnika točno držala in prošenj neupravičeneev ne b® uvaievala.
Kmežsko zastopstvo mm delu
... j'0<!. n«kaj tedni smo na tem mestu ja-' d? Kmetska zbornica kon&o začela
im Vh"m del0H1, Prvi ^ & bii 8eveda ne* on P°svefieu ustanovitvi pisarne, to je Prem. pmtorov s pohištvom, najnujnejšimi
stonr • • in uradni"" potrebščinami itd.; ' P"' je bilo potrebno v stik z raznimi uradi ustanovami, zlasti gospodarskimi, skratka: str°i jo moral steči.
vr8e'ln} 80 bila neizogibna uvodna dela iz-m 1® pisarna stekla, se je takoj zbralo
zbornično predsedstvo (dne 8. t. m.). Da bodo naši bralci dobili vpogled v zbornično dolo in se tako seznanili s pravim njenim delokrogom, ne bo odveč, če objavimo vprašanja, s katerimi se je na tej pivi svoji seji predsedstvo bavilo. Na dnevnem redu so bile naslednje zadeve:
Trgovinsko ministrstvo je izdelalo načrt pravilnika za ureditev sejmišč. Osnutek tega pravilnika je pravo ogledalo nesposobnosti našega centralizma za enotno reševanje raz-
Sestkrat na teto v majhnih krajih. No in te, povečini revne občine naj bi bile dolžne odločiti za sejem posebne, po 2 orala velike prostore, jih ograditi ž 2 m visokim betonskim zidom ia sezidati na njih razna poslopja. Vsak otrok bo pa vedel, da mnogi sejmi v sto letih ne prinesejo toliko dohodkov, kot bi vso to stalo. Razen tega predvideva ta pravilnik še celo vrsto drugih takih »brihtnih« določb, n. pr., da bi bili na sejmu samem po* sebni prostori za bolno živino in m pokopa-vanje poginule. Na sejmišču samem naj M se vršili tudi krasnarski sejmi iu točile pijače itd.
Jasno je, da je predsedstvo zbornice gladko odklonilo tako »ujediujerio urejevanje« naših sejmov ter zahtevalo, da se ta osnutek takoj umakne kot popolnoma neuporaben.
Vsakemu kmetu je znano, koliko škode narede pri nas razne prašičje bolezni. Kmet m vse leto ubija z rejo in upa, da bo pozimi iz izkupička za prašiče plačal davke, toda na enkrat mu ves ali vsaj dober del svinjaka pogine. Glede na td bi bilo gotovo -namestil, da se uvede pri nas obvezno cepljenje pru-Hlev. Zbornica je na pobudo okrajnega kmetijskega odbora v Ljubljani zadevo obravnavala in jo namerava še. Za enkrat je mnenja, da bi se tako cepljenje uvedlo. Stroške za cepivo naj bi prevzela banovina, za živino-zdravnika pa dotični občinski kmetijski odbori in lastniki prašičev.
Kakor je znano že iz časopisov, se pripravlja pri nas revizija železniških tarifov. .Kolikor so glasovi o tej tarifi prodrli v javnost, bi bila Slovenija z »jo prav občutno udarjena in sicer, kmet, obrtnik in industrija, kajti znatno so namerava povišate tarifo na srednje razdalje, ki prihajajo za slovenska gospodarstvenike predvsem v poštev. Zbornica je skušala dobiti načrt nove tarife v rok«, a se ji doslej ni posrečilo, zato seveda tudi ni mogla še razpravljati o podrobnostih, paS pa je za enkrat opozorila vse v poštev prihajajoče slovenske gospodarske ustanove, da so na straži in z zdiuženimi močmi preprečijo ta udarec na slovensko gospodarstvo.
Zbornično predsedstvo se je dalje bavilo z akcijo naše banske uprave glede uvedbo enotnih mer za prodajo drv, kar je spričo sedanje anarhije gotovo potrebno, kajti sedanj« stanje te otežuje prodajo in vzbuja odpor kupcev. Obširno je predsedstvo obravnavalo tudi ogrožanje slovenske kmečke posesti ob naši narodni meji in sklenilo primerno ukrepe.
Posebno se je pa predsedstvo na tej seji bavilo s prireditvijo posebne ankete, ki je predvidena za letošnjo pomlad in ki naj ob-
Dr. Stojadinovie v Berlinu
Redko je kateri teden tako bogat pomembnih zunanjepolitičnih dogodkov, kot je pretekli. Med vsemi se nam zdi najbolj važen soveda obisk našega ministrskega predsednika v Berlinu, kamor je dr. M. StojadinoviS prišel ono soboto zjutraj. Sprejem je bil veličasten. V Nemčiji je ostal dr. M. StojadinoviS vsega skupaj 5 dni in jo obiskal tudi industrijsko Porurje in Monakovo. Ves evropski tisk je pisal o tem potovanju. Nekateri listi so poudarjali tvoren pomen tega sestanka jugoslovanskih in nemških državnikov, drugi pa po stari navadi jugoslovanski zunanji politiki podtikajo grde namene. Ce smo z odprtimi očmi zasledovali črto jugoslovanske zunanje politike, moramo priznati, da je prijateljski odnos med našo državo in Nemčijo v sedanjem evropskem svetu prav tako potrobea, kakor prijateljski odnos z Italijo, Francijo, Anglijo,
io se pravi z v.<ako evropsko velesilo. Kot srednjeveška država nočemo nebesi velesili
služiti, se nočemo za politiko nobene velesile izpostaviti, ampak želimo, da nas vse enako
puste pri miru in pridno kupujejo na našem trga. Nemčija je danes velika. država, ki je poleg tega tudi naš dober kupec. Zakaj bi morali biti z njo skregani in zakaj bi naj prijateljski mir med nami in Nemčijo pomenil nesrečo za Evropo? Ta pomen in nobenega drugega nima obisk dr. Siojadinoviča v Nemčiji. Turčija je bila dolga leta najožja prijateljica sovjetsko llusije, a io je ni prav nič motilo, da je slehernega koarosista, ki ga je zasačila pri nečednem poslu, brez nadaljnega obesila... O petdnevnem bivanju našega ministrskega predsednika v Nemčiji morda prihodnjič kaj več.
Bedm slovenskih vinieariev
Obupen je položaj viničarskih družin tam okrog Haloz iu v Slovenskih gorica tj sploh. Letošnja zima je prinesla tamošnjim številnim družinam, ki jih je do 4000, veliko bedo v stradanju in prezebanju. Zadnje slabe, letine so pač najhuje prizadejale uboge kmečke vi-ničarske obitelji, ki jim ni zaslužek v vinogradu glavni dohodek, marveč morajo iskati pri posameznih tudi tujih posestnikih koščke ■ zemlje, kjer posejejo najpotrebnejše za življenje. To zemljo z žuijavim napornim delom odslužijo skozi vso leto, da jim nazadnje niti ne preostaja časa pospraviti svoj težko zaslužen pridelek pravočasno pod streho, marveč ga morajo neredko puščati trohitenju. !>ek> v vinogradih je haloškim ubogim dru-žinam pač slabo plačano. Kmečki viničarji z delom v vinogradih povečini zaslužijo le skromno stanovanje.
Po viničarskih hribovskih naselbinah, kjer sedaj vlada hud mm.?, morajo ubogo družine bdeti v mrzlih stanovanjih, v stradanju. ki ga prehudo občuti revna viničarska mladina, saj »ima obleke m šolo v mrzlih dneh. Vini&rji so v sedanjem času brez zaslužka, ko bi ga bili najbolj potrebni. Zaradi slabe letine nimajo številne družine že dolgo kruha. Celo krompirja, ki je glavna brana, primanjkuje, ker ga je velik del uničilo jesensko stalno deževje. Velike težave imajo viničarji z drvrni. Ce si hoiSejo preskrbeti
vsaj najpotrebnejše kurivo, morajo po gozdovih izkopavati štore iu sedaj v buden« mrazu pobirati hosto. Najdejo so posestniki, ki vnučarskih stanovanj in hlevov ne popravljajo in jih puščajo v razpad. Edina vi-ničarjeva kravica mora pre:sebovati in. se neredko prehladi. Pripetilo so je ž®, da je žival dobesedno zmrznila.
Velikansko pomanjkanje stiska torej prebivalstvo v vinorodnih Halozah. Dela ni, zaslužka ni, žitaric ne pridelujejo, sadje ni imelo cene, fižol je bil krastav in ni dal niti semena. Večina družin je žo dve leti brez kruha, ljudstvo jo zadolženo, mladina beži v tujino za delom. Vsied nezadostno hrane so šolski otroci jotični, naborniki pa slabi in bolehni. V Halozah si turtema, ni tovarn, ni industrijo, ni rudnikov, ia ni javnih del. Vinogradi so stari, potrebni obnov«.
Haloze so najsiromašnejSi dol Slovenije in po pravici zahtevajo nujno pomoči. Cesta so potrebno temeljitega popravila, nujna je nova centa iz Medribnika proti Sv. Barbari, mimo Sv. Katarine, Dokončana So ni eesta proti GradiŠčam, pravtako ni dodelana cesta te Mod ribnika v Paradiž. C as to v Halozah so kakor na pol obrit moški, ki ga je nekdo nagnal iz brivnico,..
Ljudje bi radi delali za prehrano, za ko-razo ali. krompir. Naj se vendar že začne z zgradbo zadružne kleti, ki je m Haloze —
ravnava prav vsa vprašanja, ki se tičejo gospodarskega, kulturnega fe socialnega položaja našega kmetijstva. Pri nas so toliko govori in piše o kmetu in o kmetijstvu, toda nihče nima točnega in konicreinega vpogleda v njegov resnični celokupen položaj, zaradi česar ostajamo tako radi in tako pogosto le pri besedičenju. Ta anketa naj bi pokazala pravo in resnično vsestransko sliko, nakar se bo šele najbolje pokazalo, kje, kako in v kakgri smori naj razne, kmetom namenjeno iistanovo zastavijo svoje delo. Kmetska zbornica bo skušala pritegniti k njej vso aafe 'ajboljže strokovnjake, na dotičnih poljih.
Končno so jo boviio predsedstvo Be z nekaterimi drugimi perečimi vprašanji, kakor , s domačim zakolom od strani nekmetov, z .
2'
vprašanjem prenlcrbe sena ob grozečem spomladanskem pomanjkanju krme po nekaterih delih Slovenijo, dalje z vprašanjem posehke-ga reda ta Prekmurje, itd.
2e iz zgornjega poročila vsak lahko koH-kortoliko razvidi delokrog te nsiše najvažnejše kmečko ustanove, za katero se ni aaS kmet zastonj boril vsa povojna leta. Pri reševanju mnogih, za kmeta velevažnih vprašanjih, ni ime! doslej on nobene besede, nihče ga ni vprašal z« mnenje in nihče ni poslušal njegovih zahtev, sedaj je dobil ustanovo, ki bo skušala povsod in ob vsaki priliki uveljaviti njegove interese. Jn že ti prvi tedni obstoja in dela naše Kmečke zbornice dokazujejo, da se svojih nalog v polni meri zaveda.
poleg cest — prva in največja nujnost AH j-ea noče nikdo razumeti, kakšna Skoda m godi Haložanom, ki so radš revščino biii prisiljeni prodati že vinski mošt rasnim prekup. eern, špekulantom in velavinarcam naravnost po sramotnih conah, dočim jo zdaj, ko so lia~ loške kleti prazn«, vino eel« po Štiri in pet din liter-
Država in banovina, pomagaj ta revnemu ljudstvu, da ne bo prepozno! Haloze kličejo!
.Zrn dvig mašegis
kmetijstva
Pretekli teden je razpravljal finančni odbor v Belgradu o proračunu'kmetijskega ministrstva. Ob tej priliki je govoril tudi poslanec JRZ dr. Jurij Koče, ki je med drugim dejal, da ho z novimi krediti mogoče ustanoviti več novih izbirnih živinorejskih postaj, kar bo v prid naši splošni živinoreji in nagim Živinorejcem. Za zboljšanje stanja nagega vinogradništva je vnesen kredit 4 milij. dia za zidavo velikih zadružnih vinskih ldeti za ctrokovno nego vin. Za našo kmetijstvo jo posebno važna nova postavk« 3 milij. din, ki je namenjena za poapeSevanje kotsjerejstva. Ker je gojenje in dobro vzdrževanje plemenskih konj združeno z velikimi stro&ki, jih mnogi naši kmetje 'ne moi-ejo vzdrževati in so dostikrat, prisiljeni prodati konje v tujino, D« bi s« ta izguba narodnega premoženja zaustavila, je kmetijski minister 7 svoji uvidevnosti za napredek naše konjereje stavil v proračun znesek 2 milij. din, 8 katerimi bo država od konjerejcev odkupila najboljša ple- j menska grla, ki bodo na ta način ostala v 1 državi. Onim pa, ki ne bodo mogli sami nositi velikih stroških m vzdrževanje takih plemenskih konj, bi država dajala podporo wa vzdrževanje proti obveznosti, da »e dotična grla ne bodo prodajala. Na ta način se bo zboljšalo naše konjerejstvo. Ena največjih nadlog »a naše gospodarstvo so kužne bolezni živine. Te kužne bolezni povzročijo državi nad 100 milij. din letno in so na ta način zmanjšuje narodno premoženje. Da bi tega grobarja narodnega premoženja satii v njegovem razdiralnem del«, je kmetjiski minister postavil kredit 8 milij. din z& uspešno pobijanje vseh vrst kužnih boleonL Nazadnje je poelanec dr. Koee naprosil kmetijskega ministra, naj veterinarje po možnosti oprosti administracije po okrajnih glavarstvih in naj jim da več časa na terenu, da se. bodo mogli intenzivneje baviti s živinskimi kužnimi boleznimi, kar je tndi njihova prva in glasna naloga. Nazadnje naproša Se kmetijskega ministra za spremembo zakona o tomboži in srečolovu. Zakon naj se spremeni taka, da bodo srečolov, za katerega prosijo razna na-rodnoobrambna in kulturna društva, odobrili bani.
najhoijfti in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v n«Si državi. Ima vedno lep«» slike v b»kpo-tiskn. Pifiite, da ga Vam poSljejo »a o^led. Naslov: aBogoijr.b«, Ljnbljaua. Jusoslov. tiskarna.
A J JE NOVEGA
nOMACE NOVICE
d 60 let je dopolnil znani slovenski pesnik
Oton Župančič.
d Za preureditev ljubljanskega kolodvora. Oni četrtek je bila v ljubljanski magistralni dvorani seja odbora za poglobitev ljubljanskega kolodvora, Važno je bilo poročilo, ki ga je podal predsednik odbora itniv. prof. dr. Štele. Ir tega poročila je razvidno, da je delo za poglobitev ljubljanskega kolodvora in železniških prog, ki gredo skozi glavno mesto Slovenije, precej napredovalo. Pred dobrim mese-cc35 je bila na železniški direkciji seja, na kateri je bilo v načelu ugotovljeno vprašanje, da se mora ljubljanski kolodvor modernizirati že iz razloga, ker je Ljubljana ze Zagrebom najbolj prometna postaja v vsej državi. Nemogoči pa so vsi načrti, ki zahtevajo preložitev ljubljanskega kolodvora izven ssesta, Kljub nasprotovanju, ki ga imajo nekateri strokovnjaki, zlasti Srbi in Hrvati, proti poglobitvi, pa se je izkazalo, da sta tudi glavna železniška direkcija in prometno ministrstvo zelo naklonjena načrtu za poglobitev kolodvora. Vprašanje izvršitve poglobitvenega načrta se bliia priznanju in s tem tudi uresničenju, Ta prvi korak je storjen že v tem, da so ustavljena stavbna dela pri razširjenju ijublj. kolodvora, ker bi nadaljevanje teh de! pomenilo zavlačevanje in odložitev končnega dela za preureditev vsega ljubljanskega kolodvora. V razpravo so posegli še drugi gospodje. Iz razgovorov j« biio razvidno, da se delo za poglobitev kolodvora vztrajno nadaljuje.
d Hrvaška »Mohorjev« dražba«, 70 letnico obstoja je praznovala družba sv, .Jeronima v Zagrebu, nekaka hrvaška Mohorjeva družba. Družba je v teku teh let poslala med svoje naročnike nad osem milijonov knjig. Povprečno izda družba letno po 9 novih knjig.
d Strašni trenutki občinskega slug«. V mrazu 20 stopinj pod ničlo je moral Ahmed Kakanovič dve uri čepeti na drevesu, pod katerim se je zbrala tropa volkov in prežala nanj. Kot občinski sluga je moral Abmed iz Tetova v vas Pirok. Sredi odprtega polja je začul neko zavijanje, po čemer je sklepal, da so volkovi v neposredni bližini. Ni ime! niti časa,
atk t . R 0r!wrsk« himne Vinko Vodopivec, žup-aa Uomškem, jo praznoval ta dni GO-Jetniotf
rojstva.
da bi se ozrl okrog sebe, že se je pred njega pripodila tropa pet volkov. Ahmed je imel še toliko časa, da je skočil k bližnjemu drevesu iu splezal nanj. Volkovi so se pa postavili pod drevo in čakali. V strašnem mrazu je Ahmeda začelo hudo zebsti, orožja pa tudi ni imel, da bi zverine prepodil. Dve uri so trajale te muke, napol zmrznjen je že bil, vendar jc še mogel nekajkrat zavpiti na pomoč. K sreči so prišli v bližino neki kmetje, ki 30 se jih volkovi prestrašili in pobegnili. Ahmeda so napol zmrznjenega potegnili z drevesa in odpeljali v bolnišnico.
d Petsto kmetov 8« je krvavo spoprijelo.
To je bilo v vasi Omarski pri Prijedoru. Na eni strani je stalo v bojni vrsti tristo do štiristo kmetov, na drugi pa okrog sto. Neposredni povod za pretep jc dal Stojan Radonič, ki je hrabril Jovana Lukiča, naj le udari po svojem nasprotniku. Lukič se je prav za prav spri a Kararičem zaradi nekih 300 dinarjev, ki mu jih je Lukič da! za neko delo, pa ga ta ni izvršil, V prepiru je Lukič udaril Karariča, slednji pa je potegnil samokres in je ustrelil Lukiča. S tem pa je bil dan znak za splošen pretep in pokolj. Vse, kar je bilo tedaj na trgu, ss je začelo tepsti. Bitka je bila strašna. Zanimivo sliko je podal stari kmet Suljo Mahmeda-gič, ki je odnese! pet težkih ran. Mož je prodajal vola in se pogajal s kupcem. Čim so sa pa začeli zraven na trgu prerivati, ja tudi kupec potegnil nož in začel mikastiti starca. Vol je ostal na trgu, starec pa je obležal krvav. — Glavni krivec Stojaa Radonič je pobegnil ter so za njim izdali tiralico.
"2S8l prvovrstna, po najugodnejših *W JU A ®	cenah kupite pri
mmiasssMim«n«w CENTRALNI VIHARJI! v L|abl|»nl
d Ker je orožnike »liafarbal«. Orožniki na Vačah so izvedeli, da ima posestnikov sin Podbregar Franc iz kolovraške fare skrito puško, Pozvali so ga, naj jo prinese na orož-nitsko postajo na Vačah. V torek zvečer se je France res zglasil pri orožnikih na Vačah, brez klobuka ter krvav po obrazu. Povedal jim je, da je nesel puško orožnikom, ko pa je šel po bližnjici na Mačkovci proti Vačam, sta ga napadia dva neznanca, ga pobila na tla ter mu vzela puško. Orožniki so se takoj napotili na kraj napada ter ugotovili po stopinjah v snegu, da ni govora o kakem napadu. Ko so Francetu natančneje pregledali obraz, so videli, da je s krvjo le namazan, na roki pa je imel od igle nekaj prask. Orožniki so mladega Podbregarja aretirali ter ga oddali v sodne zapore v Litiji, kjer se bo moral zagovarjati zaradi neresničnih napovedi orožnikom.
d Še en Tegettholov veteran. Eden zadnjih veteranov, ki so se borili v bitki pri Visu leta 1866 proti Italijanom, je umrl te dni v Bolu pri Splitu. Ivan Dežulovič je dosegel starost' 94 let. Ko je bil star 22 let, je moral pod Tcgetthofom služiti mornarico šn se udeležiti zgodovinske bitke. Ladja, na kateri je bil Dežulovič, je v bitki izgubila krmilo.
d Ogromno ©rekov® drevo. V bližini Pi-rota v južni Srbiji je ras.tlo ogromno orehovo drevo, o katerem so ljudje pripovedovali, da je Se iz časov pred Kristusovim rojstvom. Strokovnjaki m ugotovili, da je drevo staro najmanj 800 let. Narod mu ie pripisoval čudo-
tvorno zdravilno moč ia nikdo si ga ni up-1.! prodati ali posekati. Sedaj jc bilo prodano za borih 600 din, čeprav je deblo tehtalo 7500 kilogramov. Štirinajst parov volov so potrebovali za prevoz debla do železniške postaje.
d Ponesrečena gonja na volkove. V pri-bojskem okraju so kmetje priredili gonjo na volkove, ki so zadnje dni povzročili mnogo škode pri živini. Med gonjači je bil tudi Milja Spašič iz Dolgega dola. Gonjači so šli čez neki klanec, ko jih je naenkrat napadlo krdelo volkov. Gonjači so te spustili v divji beg; edini, ki je zaostal, ie bil Milja Spašič. Njega je napadel velik volk ter ga strašno obgrizel. Nesrečnega Miljo so kmetje prenesli domov, toda že na domačem pragu je v strašnih mukah umrl,
d Hrvatje se postavijo. Egiptovski kediv Abas Hiinii, stric egiptovskega kralja Farauka, je bil lani gosi na našem Prknorju, ki ga je obiskal s svojo razkošno jahto »Niinet Alah«, Abas Hiimi je te dni poklical našega mornariškega kapitana Josipa Kosoviča, naj prevzame poveljstvo njegove jahte. Kapitain Ko-sovič je ponudbo sprejel ter je odpotoval ta« koj v grško luko Pirej, kjer bo prevzel poveljstvo ladje.
d »Španska« nastopa, V Maribor« se je zopet pojavila »španska«. Število bolnikov se od dne do dne množi. Letos je španska precej nevarna, ker se ji rada pridruži pljučnica, ter je zahtevala že nekaj smrtnih žrtev,
d Vse je uničil mraz. Ogromno škodo r.a cvetnih nasadih v Dalmaciji je povzročil ona dni mraz. Računajo, da so dalmatinski vrtnarji izgubili najmanj poldrug milijon dinarjev samo zaradi mraza. V Splitu samem so vrtnarji zasadili okoli 500 do 600 tisoč sadik nageljnov in nešteto drugih sadik, kar je vse uničil mraz,
d Tndl divjačina jc trpele. V zadnjih mrzlih dnevih je toplomer v nekaterih slavonskih krajih kazal tudi 20 stopinj pod nič.'o. Divjačina v bogatih slavonskih loviščih je pričela na debelo poginjati. Največ so trpeli zajci, ki jih je letos manj kakor običajno, nato pa fazani in jerebice. Na mnogih krajih so kmetje mogli ozable jerebice loviti kar z rokami. Lovska društva so pričela prehranjevali divjačino, kolikor je to mogoče ter so oskrbela kraje, kamor divjačina rada zahaja, s hrano. Fazanom
t iupnlk-biseromašnik Anton Šmidovnik.
J'
Slepec spregledaI med poinocnico
londonski katoliški tednik »Catholic Herald« poroča o čudnem dogodku, ki se je med po!nočnico zadnjega božiča zgodil v Marijini cerkvi v Prestwichu. Mlad glasbeni tsmetalk Erik Malone, ki je sloveč igralec na klavir, je pred 4 meseci oslepel. Njegova slepota je bila tako huda, da ni mogel zaznati niti enega svetlobnega žarka. Siromak, ki pa ai katoličan, je poprosi! svojega katoliškega prijatelja, naj ga pelje h katoliški polnoč-
SMSiKSMIBMSMS
so društva natrosila na mnogih krajih koruze. Te oskrbe divjačine pa seveda ni mogoče izvesti na vseh krajih ter so lovci v Slavoniji že sedaj v skrbeh, kakšna bo prihodnja lovska doba.
d V ljubljanski bolnišnici vedno hujše. Poročali smo o nesrečnih številkah, ki jih je v letu 1937 dosegla l jubljanska bolnišnica. Zadetek v letu 1938 pa ne kaže nič na boljše. Samo v prvih 11 dnevih letošnjega leta je bolnišnica sprejela 1150 novih bolnikov in sicer samo takih, ki jih res ni mogla odkloniti. Bolnikov, ki so prišli v bolnišnico, pa so jih zaradi lažjih primerov bciezni odklonili, je bilo letos že okoli 70.
d 25.000 din za kmetijske tečaj® v Sloveniji je odobril kmetijski minister.
d Malo samokritike. Kot poroča »Jugoslovanski kurir«, primanjkuje našim drž, železnicam premog, in sicer je to pomanjkanje premoga prav občutno. Je pa to posledica zmanjšanja nabave premoga pri domačih pre-rnogokopnikih. Pomanjkanje premoga je postalo tako občutno, d» je morala generalna direkcija naročiti v inozemstvu 61.500 ton premoga, in sicer 46.500 ton iz Nemčije (Porurjaj ter 15.000 ton iz bolgarskega premogokopa »Plevnik«. Dobavitelji tega premoga so se zavezali, da bo prva partija prišla 10. januarja v stišaško !u k o, vendar do tega termina premog ni prispe!. Vrednost v inozemstvu naročenega premoga znaša okrog 20 milijonov dinarjev, V poučenih krogih zatrjujejo, da inozemski dobavitelji ne bodo mogli dobaviti premoga pred marcem. V korist narodnega gospodarstva taka politika gotovo ni.
d Pravijo, da te še pogledal naokoli V Gornjem Sarampovu pri Ivaničgradu na Hrvaškem fe umrla te dni 103 letna dninarjeva žena Marija Princ. V vsej okolici je veljala za naj-starejio žensko. Vse svoje življenje ni bila nikoli bolna, le zadnje čase je bolehala za naduho. Njen mož je 24 let mlajši in sosedje- trdijo, da bo sedaj, ko mu je že 79 let, kot vdovec pogledal mak) naokoli, da si poišče drugo ženo.
d 866.080 din za zagrebško stolnico. Ban-eka uprava savske banovine je odobrila 800 tisoč dinarjev za popravilo stolnice. Že pokojni nadškof dr, Anton Bauer je izvolil poseben odbor, da pregleda stanje te hiše božje ter so strokovnjaki U tedaj ugotovili znatne po-žkoik. Cerkev je bila zgrajena pred 57 leti. fako na svoj način tudi Cerkev pobija brezposelnost.
d Iz kapitalističnega sveta. 51 velikih delniških dražb s kapitalom okrog 130 milijonov dinarjevje bito ustanovljenih v preteklem letu v naši državi Prejšnje leto jih je 'biio ustanovljena te 44, vendar pa s večjim kapitalom, namreč s 153 milijoni. Ce sodimo po številu
4»
niei na sveti večer v tamkajšnjo Marijino cerkev.
Mod povzdigovanjem pa je slepi pianist naenkrat zaznal v svojih očeh svetlobni žarek, nakar je kmalu vs® videl in je bil do-oela ozdravljen. Sam j© izgovoril dobesedno te-le besede: »Ta čudež je moje duševno življenj« hsido pretresel. Potrudil se bom biti sprejet v katoliško cerkev. Vsem bom pripovedoval, <la sem ozdravljen po božjem čudežu.«
družb, potem moremo preteklo leto smatrati za izredno piodovito. Le leta 1930 je biio ustanovljenih več družb, namreč 82. Vsa druga leta pa je znašalo njih število inuogo manj kakor 50.
d Nekaj m lovce. Prebivalci naselja Vodic, Starega gradu in na Javhih pod Planskim vrhom okrog Dobregapolja na Dolenjskem se pritožujejo, da jim divji prašiči povzročajo znatno škodo. Po senožetih vse razrijejo in ob-jedajo drevesna debla. Lovei bi opravili dobro delo, če bi se spravili nad te mrcine.
Slovenski dnu
IE NAS CENEN! POPOLDNEVNIK. KI GA SVOJIM fJTATEUEM TOPLO PIHPOIHKA MO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OH 12 iS ^TANE MESENO SAMO 5? DIH ARJEV. ZS ONEGA. KI 81 NE MORE NAROČITI »SLOVENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI IIPKAVI »SLOVBNMKBtJ A DOMA« V UDfr UANO, NAJ VAM POŠLJE NEKAJ STEVIEJJ LISTA NA OOLHD


d Se so na svetu Butalci, Zelo prazno-veren je neki mož iz okolice Vrnjačke Banie tam na jugu. Slišal je bil pripovedovati, da se nekje v bližin vasi nahaja zakopao bajno velik zaklad. Stopil je k neki vražarki, ki mu je sledeče naročila: vzeti mora sveže kokošje jajce, ga dati pod levo pazduho in ga štirideset dni greti, dokler se ne izleže piščanček.
Tega piščančka je treba potem spet Štirideset dni hraniti ločeno od vse druge perutnine, a v noči nato, ko je polna luna, ga je treh* spustiti? piščanček bo sam stekel na kr»i, kjer je zakopan zaklad. Kmetič je storil tako, kakor mu je bilo naročeno. Da bi se mu pa domači ne smejaii, je levo roko povezal tako, kakor bi si jo bil težko ranil. Tako se je piščanec izvalil prav na dan pravoslavnega božiča. Toda smola — piščanec je že naslednjega dne poginil. Kmetič pa je v vražo prepričan ter bo menda ponovno poskusil valiti piščančka, čim nastopijo bolj topli dnevi.
d Kriva vzgoja je slabih časov m*th Policija v Bjelovaru je prijela nekega 17 letnega dečka, ki je odpiral poštne nabiralnike ter kradel s pisem znamke. V njegovem stanovanju je policija našla mnogo ukradenih pisem. Deček je bil poprej vajenec ter ga je mojster zaradi tatvine odpustil.
d Dobro pogkj, kakšen denar dofcssl Na predrzen način je bil na zadajeta sssjtnu v Kri-ževeih na Hrvaškem ©goljufan kaset Nikola Beac, Prodal je kravo sa i.500 din neznane«, ta pa mu je hitro dal tri bankovca po 500 din, vse pošteno zmečkane. Ko je še! kmet z izkupičkom na golaž in čelrtinko vina v gostilno, je hotel plačati » takim bankovcem, Gostilmuižaf pa mu .je bankovec vrgei naaaj, češ da je zelo preprosto ponarejen, Go!;ui je namreč da! kmetu .za kravo tri navadne koščke papirja, na katere je s svinčnikom, nekoliko prerisal vzorec za 500 din.
d Tudi šivilje so se orgacizčrale. Zveza šivilij in krojačic za vso državo se je te dni ustanovila v Slavonskem Brodu. Na zborovanje so poslale svoje zastopnike šivilje in kro-jačice iz Belgrada, Zagreba, Ljubljane, Skoptja, Splita, Subotice, Bunjaluke, Osijeka in Maribora. Zborovanje je bilo — kakor to pač pristaja Evinim hčerkam — zelo dolgo. Razprave so trajala ves dan, sklenilo se je pa le eno. Da bodo namreč napele vse sile, da se moškim krojačem odvzame pravica izdelovati tudi ženske obleke.
d Dekleta, varujte sel Čeprav je Kraljevo majhno mesto, vendar je tam neverjetno število kavarn, ki so leglo nenravnosti. Nekateri kavarnarji so znali zaslužiti že s tem, da so tudi svoji konkurenci dobavljali mlada dekleta. Glavar teh trgovcev je bi! kavarnar | Veličko Dačevič. Znal je razpresti svoje rore-j že daleč naokoli, da mu ni ušlo nobeno dekle, \ u i« prišlo v Kraljevo i*kat službo. On je j seveda vsako dekle sprejel v službo in j! že
Romunski patriarh Miro?) je dal listu »Frontni«, listu Vajde Vojevoda, daljšo izjavo, ki je v romunski javnosti vzbudila veliko pozornost, V izjavi patriarh Miren pravi, da je Romunija preplavljena z Judi, katerih največ živi v izobilju in so si prilastili vse lx>-gastvo države: trgovino, industrijo, velike nepremičnine in eeio cela mesta. Judje pr» h-javi patriarha Mirona knltivirajo in vzdržujejo v najpopolnejši obliki kužno bolezen korupcijo. Polastili so se tudi časopisov in so trudijo, da bi 8 pomočjo iz inozemstva omra-bogastvo romunske narodne duše. Brez domovine, brez narodnosti in brez vsega tega kar ohranja življenje in dušo kakega naroda uporabljajo Judje nedopustna sredstva, da bi ohranili cim močnejšo medsebojno plemensko
itt versko slavnost, katero pa pri drugih narodih razdirajo.
Končno patriarh Miron isjavlja, d« so Judja za svetovno vojne preplavili Romunijo kot hudournik, ki je pridrvel od vseh strani. Mihovo delovanje jo postalo nevarno eeio samemu narodnemu obstoju romunskega naroda. v Romuniji so cefa mesta ia trgi, v katerih ni ničesar romanskega, rasen siromaštva m najhujšega pomanjkanja, tako da se človek ob pogledu na to revščino romunskih Strokih ljudskih plasti mora razjokati. Romunskemu ljudstvu sesa moseg tujec -
/a'° J® Prva naloga vseh Romunov, da se »tamjo {„ <ja p^ nobMirn pr„r,if,m ne
rtojmste, da bi ji,a Judje ukopali aar(Ktoi
Dgias j« reg. pod S. Br. 181 od L flf. (SS7
naprej izplaval dnino. Kmalu pa jo je prodal w;jaUlju za 200 do 300 dia. Tako s« j« začela križeva pot za dekle. Nikdar v«« se ni noilo izviti iz roh bra-zvestmiti izkoriščevalcev. Po dolgih letih pa se j« našla. vendarle er.a, ki je Velička stila in vse izdala policiji. Veličko in številna njegova družba je prišla v roke pravice.
ii Za nore in stare beioUsic«, Sptošni načrt ta gradnjo novih bolnišnic in za. popravilo že obstoječih pripravljajo v mMatrstvu ?a socialno politiko ia narodno zdrav j«. Minister DragiSa Cwtkovič fe skupno s načelnikom zdravstvenega oddelka ministrstva zasnoval načrt, po katerem! naj M se sa ©Msiiš-nice, katere bi bilo treba razSirlti, debiS poseben denar za naksp KOTife zemljišč, V tem smislu je minister Se posredoval pri ftsanč-nem ministru. Dalje hoče suva uredba uvesti poseben nov tip btrfaiiaie in % te® vred na nov način urediti »lažb®	v bol-
nišnicah. Dalje naj bi hov* uredi« uredila zdravniško službo futft v podeželju, da bi mogli ljudje hitreje priti dk> potreb«« Htntv-niške pomoči. Da se pa že sedaj obstoječe bolnišnice razbremene, bo minister storil po-trebne korake pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev, da bi se zafele graditi ^.^ebne delavske foolnlSnlee. Kov? načrt vseboval načrt zidanja rn razjrrjevanja berh nišnic za daljšo dobo vnaprej. Podrobnosti pa se niso znane.
d Zidanje velik« cagrcbftlre foolsfšSisfce ao morali ustaviti, ker niso dobili denarja v višini 17.5 milijona din, ki ga je država obljubila. Za vse lažje dobiš denar, kot zA bolnišnice. To je vendar čudno! Ali sc res prehitro množimo?
— Pri lenivostj frer in slabem žetefk* z nerazpoložcnjem za jed rsfed lape&e, naj
se rabi že davno znana ia učinkovita naravna -Fraru-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je >Franz-Joscfova* grešita voda . av posebno koristno lomafc sredstvo, k-dar gre za to da se zjutraj očisti prebavni kanal p salinskim sredstvom za odprtje.
0»l. tet. S. 6r. »474/85.
d Par številk nt OfcroSasgs urada s« m* varovanje delavcev. Iz podatkov, ki jih je izda! Okrožni urad za zavarovanje delavcev, |e razvidno, da je od lanskega io letofeafsg« decembra število zavarovanih delavcev naraslo za 6509, in tako letos dosegla razmeroma zelo visoko število 93.590 članov. Vea-<iar P« so novembrske številke i« dosti večje "d decembrskih in je zato treba poudari'i, da i?, število zavarovanih delavcev v zadnjem mesecu prav za prav precej padlo, in sicer za nič manj kot 5238 članov. Bolnikov je imel Okrožni urad v decembru let«. 1937 2763, kar pomeni 68 več kot jih jc bilo lansko leto v istem mesecu, njihov odstotek pa je manjši, !ar bi se reklo, da so se zdravstvene razmere zboljšale. Povprečna dnevna zavarovaaa roe-ie bi,a v decembru mesecu 23.84 din, t. j. za 1.28 din večja kot prejšnje leto-. Celotna zavarovana mezda pa je ta mesec znašala «■231.290 din, kar j« 266.620 več kot predznaki december.
d Sarajevska trgovska jcbermca jc zborovala te dni. Ugotovili so, da se je gospodarsko n,e Hosn<* m Hercegovine na vseh poljih ?'Ttnt i2bo,»Saio' Zanimiv je Itol predlog svetnika Mehmedagiča, ki je predlagal, da se se-,'* vajeniške šol« kot rawrlo fcocutoie opa-»«. namesto njih pa da se »pelje na ljudskih j petl razred kot razred z« vajence. I
d Stefsege ateeha je prodal ci^jtjsom bogat kmet iz vas Šumetlic« prt hrvatski Pože-ai. Mož j« rad pil, zaradi česar je moralo od hiš« maogu zeimSje in večji del živina. V dobrih dvajsetih letih je kmet imel pod svojo afoeho nič manj kakor devet žen a. Tri otroke, ki jib je tatei, j« nečloveško miičil. Nekega dne je svojega. desetletnega slepega sina enostavno predel ciganom. Iz hiše je p«gaal tudi dm^m dva sinova, čeprav sta bila še mleta«*.? ob a. Ni čuda, č» te zaradi take vzgoje starejši sin obupal in se sklenil maščevati nad svojem oče-k*a. Ko se je nekega dne vrnil domov, ga je «če takej napsdi', čim je zajeda!. V prepir« je mt pograbil puško ia očeta ustrelil. Pred sodiščem s« j« vsa žalostna zgodba obnovila, nakar je sodišče razsodilo, da se merile« pošlje v sfačjo pobolj&evalnico.
d Voyw»tetflMr semitvo peš« 3 To so časopisi raeoda nfotovili po poročilih, ki prihajajo ob novem leta iz vsake žttpntj«. Velika večin* krajev izkazuje zaatesi višek umrlih nad novorojenčki. Zlasti se padanj« rojstev opaža pri vojvodinskih Nemcih. Letopis v zadnjih desetih letih kaže, da vojvodinske* r.*mi{vo čedalje bolj p<rsa. Enako se godi tndi drugim narodnim raasijšk, m. Pojav je voditelje maajšin vzpod-bodel k borbi proti padanju rojstev, ker bodo manjšine sicer obsojene na počasen, a gotov pogin.
d Hvale jisnl Francoska vlada je darovala ljubljanskem« vseučilišču francoskih znanstvenih in drugih knjig v vrednosti 100.000 frankov. Vrednost je tem večja, ker si je naša univerz« lahko izbrala poljubna dela. Lepo zbirko knjig je daroval slovenskemu vseučilišču tudi »Slovanski »stav* v Pragi, ki mu na-čeiutje naš rojak vseučistžki profesoi' dr. Murko.
d 56 jsijsT nMladega somborske-jia mdasirtjca Denefc Senvzeja, ki »e je bil menda na Silvestrovo noč ponesrečil — padel je z avtomobilom vred v kanal Kralja Petra
issssKsiHKimmss^^
— še sedaj niso našli, odaomo niso našli nje-gervega irtipitst. Že mnogo dhš »tikajo po kanala, vendar je bij do sedaj ves trud zaman. Zato ni brez osnove stuanj«, da je bil Semze napaden :n amarfea, saj je ttsodnega večera itnel pri veliko vsttfo d«iiaria. Da bi se stvar razjasnila, je o4e pogrošnega Serozeja razpisal nagrad«? 58 jairjev zss tistega, ki najde pegvešasca živ«ga ali mrtvega,
d T«k!h pa isi tumf.®, Trdk.) kožo imata belgrajsfei inženir Aleksander Vaššč in efefc-troraonter Nikofa Stojanovič iz Sekcbanje. Ta dva st® otvorila kopalsko dobo za letošnje !«to »a reki Mosaviei. Pol are sta se kopala v vadi pri naraao nič manj kakor 20 stop isi pod ničlo. Potem pa »ta ae v snegu še nekaj časa sončila.
d	mladičev j« ovca n«keeau
kffiata v PKokuplj«. Ta ovca je do sedaj vrgla vsegas skupaj petnajst mladičev. Zadnji mladiči so vsi zdravi, čeprav dsobčkaai.
d Rosssasjie aa Trs&i, Rab ia v Split (Hvar) s posebnim vlakom in polovično voznino priredi tudi i«to« *Dti<žiBa božjega sveta« v Ljubljani, Sv. Petra nasip- 17, ki pošlje na zahtevo brezplačna navodila,.
d ¥ 8ta> šr	in ie v druge zanimive
kraj« Italije bo 12 dnevno cenen® ro-aasi« z brzovlakoip pod odličnim vodstvom. — Izbran spored pošlje zastonj »Družina božjega sveta«, Ljstbljaaa, Sv. Petra nasip 17.
d Se vedno feajdaška nadloga. Pred dvema mesecema so bili obsojeni zloglasni »slavonski hajduki«, ki so ropali in morili po po-dravski Slavoniji, vodila pa sta jih Pavel Ge-lenčer sit Peter Poruga. Prebivalstvo se je tedsj oddahnilo, ker je mislilo, da so hajduki v Slavoniji odstranjeni. Toda prav zadnje dni se je pripetilo v Slavoniji več roparskih napadov. Tako so napadli hišo nekega kmsta, dragega kmeta so oropali na polju, nato so napadli štiri kmete, ki so se vračali s sejma.
Nova irska ustava z. novim letom stopila v veljavo. Kjea »ved a® glasi; >V imemt sv. Trope«, k katere š&vira vsa obfaut ia ki bi ji morioa biii go&efeoa vaa dela ljudi ia državnih	sat vsi, ki pce&iavljiuiio
irski mm&tr z&mfammao, odotmiemo ia f0-trJigw»o aedasjo Kstavo,< Ustava daje irski držam nove r««	M oasaaža.|» n<Mwivw-
nost, aaiamtojsmt fot -femf&rmtičnost frsk« Njesao ote.oCj® sfa^fE vm Irsko, torej tudi gevOFid, tresnatao ie- .A«#ii p»dref(«i M. Nova ir»k« BtOstv« no aEftojuje na tehnično zgradbo države, ampak na slovesen na^in po-
I
udarja nedotakt^voat naravnih zakonov in dostojanstvo gloveSko os^teseti. DruSno postavlja v osrčje vsega ob&stver.egn življesija, druStmt i«	države In v ustavi je pred-
vaJesao, da se družin« ia- družinsko življenje ©bvarnjete v eisteti kreposti. Irski otrok mora biti glasom ustavo vagojea v veri svojih o&tto« in država ga. ftava kot najdrago-svetojo »arodnaga zaklada- Ustavi predvHt-ftva ofiuvauje irekei narednosli na podlagi mfernepa jesi«a v Soteki in aptofeo-aarodni vzgoji.
ugotovljenih pa ie do sedaj še 14 večjih vlomov, tatvin in ropov. Ugotovljeno je, da te zločine vršita dva zelo oborožena roparja, ki imata več pomočnikov. Orožništvo je do sedaj zaprlo več sokrivcev roparjev, ki so tudi povedali, da te zločine izvršujeta neki Peter in Gjura Kasuma iz Splita ter podali njihov opis. Orožniki za tema dvema zločincema vneto poizvedujejo
d Gradbena delavnost v Belgradu v povojni dobi je bila dokaj živahna. Tako je biio lani zgrajenih 312 hiš v vrednosti 121.3 milijona din, leta 1936. pa 333 novih hiš v vred-sti 119.7 milijona din. Skupno ie bil dobil Bel-grad lani 14.482 stanovanjskih prostorov, V 14 novih hišah je dvigalo, v 16 pa centralna kurjava. Večinoma so se gradila velika stanovanja, čeprav je pomanjkanje majhnih stanovanj še vedno veliko. Velike hiše so zidali le v sredini mesta. Od 1. 1919. pa do konca leta 1937. je bilo sezidanih v Belgradu stanovanjskih hiš za 3 milijarde in 605 milijonov din. Javna in državna poslopja tu niso všteta. Za teh 3605 milijonov jc bilo sezidanih 6958 hiš z 12.359 majhnimi in 10,358 velikimi stanovanji ter s 560 samskimi sobami. V letu 1937. je bila gradbena delavnost nekoliko boljša ko 1. 1936. in tudi zaslužek delavstva je bii boljši, da so nmogi mogli nekaj denarja tudi prihraniti.
d Za izboljšanje ceste Naklo-Brezje je ministrski svet odobril 2,121.000 din. Delo bo izvršilo podjetie Slograd« iz Ljubljane,
d Mraz se ne meni za dekrete. Ono nedeljo so v Moftarju zaprli vse šole in večino pisarn. V tamkajšnjem premogovnem rudniku je mraz onemogočil nadaljnje izkopavanje, nakar je v mestu takoj nastalo pomanjkanje premoga. Malenkostne zaloge so bile v nekaj dneh izčrpane. Ker kuriva ni bilo, so morali za nekaj dni skoraj povsod nehati z delom. Najbolj veseli so bili seveda šolarji.
d Plača naj, kdor je nesreče kriv. Ledene plošče so razbile pontonski most pri Sremski Mitrovici, ki je vezal Srem in Mačvo. Nesreča pa bi se mogla preprečiti, če bi bilo več vestnosti, ki je potrebna. Kadar namreč prihajajo ledene plošče, tedaj spuste ves most k mitro-viški obali, kjer je Save bolj mirna. Sedaj pa tega niso naredili, čeprav so bili o prihodu le-
denih plošč pravočasno obveščeni. Po zanikr-nosti sta sedaj dve bogati pokrajini brez zveze.
d Pri zaprtju a!i pa pri motnjah v prebavi
vzemite zjutraj sta tešče kozarec naravne »Franz-Josef« vode
IZ DOMAČE POLITIKE
d Kandidat to pot za edino senatorske mesto v dravski banovin je dr. Franc Schau-bacli, okrožni inšpektor v p. in odvetnik v Mariboru. Njegov namestnik je Alojzij Mihelčič, župan iz Celja.
d Zaradi poizkusa razširjanja protidržav-nih letakov je dobil pred ljubljanskih! sodiščem deset mesecev strogega zapora železo-strugar Anton Dolinšek.
d Kako sramote kmeta. Vilderjeva Nova riječv. glasilo srbskega Pribičevičevega dela bivše HHS. takole označuje .pokvarjenega krnela-, ki je političnemu delu v kvar: To je tisti kmet, ki je cerkveni ključar. Redno je v cerkvi, križ dela s širokimi kretnjami, da bi ga bolj videli. Če ni cerkovnika, on zvoni, drži kadilnico, knjigo ... Po službi božji šteje denar in vpisuje v knjigo, če jo ima, Vedno je točno obveščen, kaj dobiva kmet, in to diskretno in pazljivo sporoča duhovniku. Če kdo duhovnika zaničuje, ga ta naš prijatelj vedno brani. Je v slalni in zaupni zvezi z gospodom bogom. Smatra sc za njegovega zaupnika. Pri spovedi je vedno prvi. Pride k spovednici in privleče svojo vrečo grehov, ki je zvrhoma polna. Tu jo iz-trese, dobi pokoro, ki jo goreče opravi, potem pa vzame svojo vrečo za grehe, sedaj prazno in jo odnese, da jo napolni do druge spovedi. Tiste brezbožnike, ki ne hodijo v cerkev in k spovedi, strašilo sovraži, ker misli, da nihče nima nikdar vreče grehov prazne, kakor je on nima.« — Tako sramote vernega kmeta dr, Ma-| čkovi politični prijatelji in zavezniki. Pri tem 1 pa še hočejo, da bi jih z glasovanjem spravil j na — stolčke.
d Črkopise« vojna o »seljački« državi. Do J prerekanja o »seljački državi« je prišlo med j dr. Mačkom in njegovim bivšim učiteljem dr. | Kriškovičem. Ta je napisal knjigo, v kateri med drugim trdi, da kmetje sami niso narod
•s;.,-, .it
•ij)0|ici eo zasedli glavno kitajsko mesto Nanking.
Na sliki vidimo vhod zmagovalcev v meslo.
Dr. Stojadinovič s soprogo v Berlinu, kjer ga je na kolodvoru sprejel min. predsednik gen. Udring.
in da je kmetska država nemogoča. Proti knjigi dr. Kriškoviča in njegovim trditvam je objavi! dr. Maček v novoletni številki »Hrv. dnevnika- daljši članek. Dr. Kriškovič pa je sedaj odgovori! dr. Mačku v »Obzoru« in v svojem čianku vztraja pri svoji trditvi ter zlasti poudarja, da bi pomenila kmetska država diktaturo enega stanu, kar ni v skladu z. demokratičnimi načeli. Prepir zaradi kmetske države je vzbudila v hrv. poiitičnih krogih mnogo zanimanja.
d Mačkovri se udeleže volitev v senat. Hrvatska seljačka stranka se je odločila, da bo za senatske volitve postavila svoje kandidat« . V službeiiem glasilu stranke v : Seljačkem domu je izšlo opozorilo tajnika dr. Mačkove politične pisarne prof. Jelašiča, naj se vsi župani takoj pozanimajo, če so vpisani v volivni s> znamek. Ce niso, naj svoj vpis zahtevajo od pristojnega sodišča. Dalje pravi opozorilo, da morajo biti vsi župani na dan volitev v Zagrf ■ bu, kjer bodo dobili potrebna navodila. V savski banovini bo volilo okrog 7(10 ljudi. Od teli je 537 županov, 90 banovinskih svetnikov in TJ. poslancev. Glasovanje je javno. Senatorska mesta bodo razdelili po proporcu.
d »Hrvatski gospodarski svet« hoče usta noviti dr. Vlad. Maček. Ustanova bo imela za glavno nalogo izgiajevanje sporov med delodajalci in delavci ter nameščenci. Obenem pa naj bi gospodarski svet delavstvo in nameščen-stvo še bolj priklenil na Hrvaško seljačko stranko. Prva seja pripravljalnega odbora je bila ono nedeljo pod vodstvom inž. Avgusta Košu-tiča. V "kratkem bo ustanovni občni zbor. V svet bodo poslali svoje zastopnike delavci, nameščenci, delodajalci in stranka. Vsi spori med temi stanovi sc bodo morali obravnavati vedno najprej v lem svetu.
d Povest o magnatskih klobasah. V nek občini na Gorenjskem so bile v decembr občinske volitve. Kakor povsod drugod, se 1 zgodilo tudi tu: doslej tako nesporna jns-arska »večina« je pogorela in postala manjšina. Vse je mislilo, da je s tem vse opravljeno in da ne bo nobenih posledic, V kraju pa je tudi bogataš in voditelj vsega naprednjakarstva ir obenem poveljnik vsega jns-arstva, ki je imel sicer hvalevredno navado,' da je vsako teto za božič posla! železničarjem — klobase. Letos pa so minili že vsi prazniki, ki bi za taka darila, mogli priti v poštev, toda klobas ni od nikoder, ker so se železničarji spozabili
, p j^č, da niso volili JNS liste. Ti »težko 'izadeti uradniki« gotovo niso pomislili na -le posledice, ki bi jo utegnila imeti njih po-' na nepremišljenost in se bodo v bodoče "otovo soglasno izrekli za — koline. Tako bi bila na strani kolin vedno »večina«.
d Trije, ki imajo skupaj že 236 let, »Ljudska beseda«, ki izhaja v Nišu, -objavlja v jiovo-|etm številki želje združene opozicije in pravi- Leta 1938. pričakujemo v ofenzivi demokracijo. Pričakujemo jo v mladostnem zaletu, da izvojujemo svobodno pravico človeka v zmagoslavju, ki v tem letu mora biti dokončno v borbi proti fašizmu.« Na te besede, ki se slišijo kakor nekaka bojna napoved* pravi »Samouprava«, da bo združena opozicija bolj težko pričakovala napovedane dobrine »v mladostnem zaletu«, ker imajo samo trije njihovi voditelji skupaj 236 let
d Kako dolgo še,,. »Blagovest«, katoliški verski list, ki izhaja v Skoplju, poroča o značilnem dogodku, ki ga je doživel katoliški duhovnik v Tutinu, in ki je živ zgled, kako zločinsko je gonja proti konkordatu zastrupljala duše ondotnega ljudstva. Duhovnik je po opravljenih dušnoparstirskih poslih v tem kraju hotel iti naprej v naslednji kraj. Po dolgem iskanju je naiel nekega fanta, ki mu je za denar prepustil konja, da bo nosil prtljago. Ko sta tako potovala ob natovorjenem konju in se prijateljsko med seboj pomenkovala, ju sreča nekdo, ki je začel takof vpiti nad fantom; »Varuj se, da te ta ne krstil Beži, dokler je še čas.c Fant se je ves prestrašil in zmedeno gledal duhovnika., ki se mu prej ni zdel tako hudo nevaren. Komaj se je dal še pregovoriti, da je pustil konja še ra nadaljnjo pot. Tako je duše preprostega ljudstva zastrupila gonja proti konkordatu. Metropolit Dos i tej iz Zagreba pa pravi v božični poslanici pravoslavnim vernikom, da to, »kar »e je zgodilo po smrti patriarha Varnave in se še dan za dnem dogaja. spada v najsvetlejše strani zgodovine versko moralnega preporoda našega naroda.«
NESREČE
d Slovenskega inženirja je obkla! do smrti. Mladi rudarski inženir Adolf Peklar, doma z Jesenic, je bil zaposlen na jugu države v rudniku Belo brdo, last družbe Ko-paonik. Te dni je bil neki srbski delavec zaradi površnega dela odpuščen iz službe in se je zaradi tega maščeval nad slovenskim inženirjem, ki delavčevega odpusta sploh ni bil kriv. Odpuščeni delavec je inženirja Pe-klarja napadel in ga 18 krat zabodel. Slovenski inženir je v bolnišnici podlegel strašnim poškodbam, Peklarja so prepeljali v Slovenijo ,n Pokopali na Jesenicah.
d Spoštuj Gospodove dni! Ljubljanski poklicni reševalci so bili ono nedeljo poklicani v Sadinjo vas v občini Dobrunje. Tam »o delavci napeljavali električni vod. Tla okoli dro-so bila globoko zamrznjena in zato so de-«vci nekoliko razkopali vznožje droga. Na dr"4 ie spleza! 20 letni delavec Jože Podržaj >z " on o ve vasi nad Grosupljem. Ko je bil Po-<j™aj na vrhu, se je drog naenkrat zrušil. Po-"zaj in drog sta padla na zamrrla tla. Podržaj je pri padcu zlomil nogo, se močno poškodo-
Prf vi*™2" teT dobU notranie poškodbe, d Vlak je skočil s lira na progi med po-sta,ama Senjski rudnik in Čuprija v Srbiji, senjskega rudnika vozi poseben stroj dnev-° P° večkrat cel vlak premoga, V Senju j Zirac v!ak drug stroj in ga potegne po- J
tem do Cuprije, kjer se naklada na druge vagone in odpremlja v namembne postaje. Ko je v ponedeljek stroj vlekel deset vagonov, je nenadoma odnehala spojka, ki veže tračnico, Lokomotiva je skočila s tira, vendar jo je debelo kamenje nekoliko zadržalo, da ni stroj padel naravnost v reko, temveč se je Se prekucnila in zavalila po nasipu. Pri tem sta strojevodja in kurjač odneala težke poškodbe, ki jim bosta po vsej verjetnosti tudi podlegla. Ker so zavirači, čim je stroj skočil s tira, vlak hitro zavrli, je lokomotiva potegnila s seboj le še en tovorni vagon. Ta vagon pa je pokopal pod seboj nekega »slepega« potnika, ki se je bil vtihotapil na vagon in se zastonj hotel popeljati v Čuprijo.
d Prižgal je sveči c o ma drevescu in zaspaL Stari, 85 letni poljski čuvaj Vajin Vuletin iz vojvodinske vasi Žabalj je že dolga leta sam bival v neki kolibi. Med ljudi je poredko zahajal. Na dan pravoslavnega božiča so mu va-ščani prinesli nekaj daril, sam pa sd je postavil božično drevesce in nanj obesil le eno svečko. Po večerji je prižgal svečieo na drevescu in zaspal. Ko je svečka dbgorela, je plamen oplazi! šop slame, ki je bil v bližini. V hipu je ogenj zaiel tudi slamnato ležišče, na katerem je »pal starec in potem celo kolibico. Se preden si je starec mogei kaj pomagati, se mu je vnela tudi obleka, da je revež zgorel kaJkosr kaka plame-nicft.
d Nenadoma se je znašel pod avtomobilom. Nevarna avtomobilska nesreča se je pripetila med Ho-čami ln Slivnico oni četrtek zvečer. Posestniški sin Štefan Sušeč iz Orehove vasi se je vračal aa kolesu iz Maribora. Ko je prehitel nekega voznika, se je nenadoma znašel pred tovornim avtomobilom ter se je zaletel vanj z vso silo. Obležal je na cesti s prebito lobanjo nezavesten. Aviomobilist ga je prepeljal v mariborsko bolnišnico. Suščevo stanje je precej nevarno.
d Pri padcu si je razbil lobanjo. V Griavi pri Mariboru so napravili fantje na zaledeneli mlaki vrtiljak tako, da so zabili v led kolec, na njega pa položili lesen drog. Na koncu droga so bile privezane sani in če bo drog vrteli okrog kolca, so frčale sani v krogu po gladkem ledu. Ta vrtiljak je postal usoden za 24-lelnega Alojzija Mariniča. Nekaj časa je poganjal vrtiljak, potem pa se je hote? odstraniti z Jedo. Ker je bi! neokreten, ao ga drveče sani udarile pod noge ter je padel z vso silo vznak na led. Pri padcu si je razbil lobanjo ter je bil na mestu mrtev.
d Nekaj nezgod. V Gorici pri Veliki Pire-šic-i je zgrabila slamorezniea roko 32-letnega hlapca Podgorška Martina in mu zmečkala prste. — Traverza je pritisnila 20-letnega ključavničarskega pomočnika Pungertnika Franca iz Celja in mu zmečkala kazalec in sredinec roke. —■ V Lindeku pri Frankolovem je pred dnevi padel doma preužitkar Noner Alojzij in si zlomil nogo. — Voz se je prevrni! na 28-let-nega drvarja Fijavža Leopolda Iz Stranic in mu zlomil roko. — Pučnik Ludvik, 7-letni kočarjev sin iz Vizor pri Novi cerkvi, je pred dnevi padel in si zlomil nogo.
— Pri ljudeh višje slarostl, ki trpe r.» nerednem čiSčenjn, nudi pogosto naravna »Franz-Joscfova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3--4 kozarce zažeijeno odprtje in s tem trajno polajšanje. Zahtevajte povsod »Franz-losefovo« vodo.
bsrt. ree. B br TO4T4/«.
V vsako fiišo »Domoljuba«!
Naročite
»SLOVENCA"
da boste deležni ene od 76 nagrad, ki jih razpis oje »Slovenec« »a svoje naročnike!
Nagrade bodo razdeljene z žrebanjem pred komisijo naročnikov dne 7. febr, 1938.
Da nagrajenega žrebanja imajo pravioo vsi dosedanji naročniki, ki so na dnevnega »Slovenca« naročeni že najmanj tri mesece in bodo imeli naročnino plačano tudi za mesoc, v katerem i>o žrebanje.
Nadalje vsi novi naročniki, ki se naroče na dnevnega »Slovenca« najmanj za tri mašeče in plačajo vsaj do 29. januarja 1938 trimesečno naročnino.
Nagrade v skupni vrednosti a Bi 75.008 dinarjev so sledeče-:
1.	nevestina bala;
2.	možka obleka z izvrstno srebrno :i.roj
3.	6 modernih plugov (sack-ovih.);
4.	5 hrzoparilnikov;
5.	5 radijskih supor-sparato^;
6.	2 pisalna »troja;
7.	1 kompleten kuhinjski pribor:
8.	2 fotoaparata;
9.	2 stenski uri;
10.	2 žepni uri;
11.	60 drugih lepih nagrad v vrednosti ca.
15.000 dinarjev.
V kratkem bomo objavili iT.ložbe, v katerih bodo nagrade razstavljene,
Lastništvo >S!ovenea«,
NOVI GROBOVE
d Dva sr Cerkev in. narod saslužsa veterana sta šla v nedeljo, 10. januarja 1938 h Gospodu po večno plačilo. V St. Vidu pri Vipavi je umrl v 98. letu starosti g. Matej Rebolj, župnik v p., biseromašnik in častni kon-zistorialni svetnik tržaške škofije. Rodil s« {9 v Kranju, a celih 53 let je bil istrski raji duSni pastir in pravi oče. — V prijazni Prečni pri Novem mestu jo ravno na preddan svojega godu v 88. letu starosti odšel v blaženo večnost biseromašnik in duhovni svetnik go#p. Anton Smidovnik. Pokojnik je bil rojen v Tu-nicah, služboval je kot kaplan v Črnomlju in Žužemberku, nato je dobil župnijo Prečno, ki jo je vodil blizu 50 let. V prid Cerkve, šola in vsestranskega blagra župljanov sploh, je pokojnik izvršil ogromno delo, za katero naj mu bo dobri Bog obilen plačnik!
d In ti slovenski fantje bodo pokopali me... V Celju je umrla Majdica Knapova. --Na Jesenicah je mirno v Gospodu zaspala Ana Zvezda. — V St. Vidu nad Ljubljano jo preminul strojni podjetnik Anton Kremžar. — V Pobrežju pri Mariboru so pokopali trgovskega potnika Ignacija Inkreta. — V Mali vasi pri Jezici jo zapustil solzno dolino posestnik Fr. Podbevšek. -- V Teharjih pri Celju so pokopali 82-letno Marijo Dimec. — Pri Sv. Jerneju pri Ločah je odšla h Gospodu po večno plačilo od pok. škofa Slomška birmana posestnica Rubin Ana. — Na Muljavi je na veke zatisni! oči najstarejši mož Šentviško iupnija Janoas Rus. — V Seničnem, župnija Kri?.« na Gorenjskem
s To ia ono. Decembrski uradni list goriškega ordinariata prinaša odlog, s katerim so naprošeni vsi gg. duhovniki, da dopisujejo z nadškofijskim uradom v zadevah, ki se tičejo gospodarskih vprašanj, v italijanskem jeziku; sikrep se utemeljuje s tem, da pomeni drugačno dopisovanje izgubo časa in sitnosti. V drugih zadevah je dovoljeno častiti duhovščini dopisovanje v latinščini. — Nam se zdi, da bi se •vet ne prekucnil, ako bi v uradu goriške, po večini slovenske škofije, sede! kot poseben gospodarski poročevalec tudi slovenščine zmožen gospod. — Pred dnevi se je vračai iz Tolmina proti domu na Praprotnem 45 letni posestnik Anton Janež. Bil je v Gorica pri invalidni komisiji in bi bil moral dragi dan v Videm, Ko je žel iz Tolmina, mu je na klancu, ki pelje od Tolminke proti Poljubinju, na ledeni cesti zdrsnilo (bi! je invalid) >n je na izbočenem tiaku tako nesrečno padel, da ga je zaneslo pod cesto, kjer je hudo ranjen obležal šn zmrznil. — Velika dela za podzemsko električno centralo ob Soči nad Ročinjem so te dni zahtevala že čc trto smrtno žrtev. Pri delu za jez v Podselih je pri pogrezanju zvona v globoko strugo Soče omahnil z 20 m visoke skale v mrzle valove 24 letni delavec Ciril Kumar iz Zgor. Lokavca {Sara Lom) in v hipu izginil v ledeni globini. Truplo so našli žele prihodnje jutro. Nesrečni Ciril se jc pred kratkim vrni! iz Afeesinije, kje« se je srečno pretolkel skozi vse nevarnosti, doma ga je pa na delu ugrabila smrt žalostni materi. Pokopali so ga v nedeljo, 9. januarja, ziutraj pri Sv. Luciji. Pogreba so se v velikem ž -ivilu udeležili njegovi sodelavci in tudi vod-s 'o podjetja, ki je obupani materi poklonilo
7 .0 lir. — Za častnega kanonika goriškega ka-p-'Jja je imenovan upokojeni profesor goriškega semenišča dr, Andrej Pavlica.
s Zaščitmca krščanstva in rjegove omike. Mussolini je te dni sprejel odposlanstvo duhov-ičine — 60 škofov in nadškofov ter okrog 2000 duhovnikov iz vseh krajev Italije. Mussolinija je nagovoril videmški nadčkof Nogaro, ki je izrazil veliko veselje nad tem, da je »žitna bitka« tako uspešno končana, a tudi svoje veselje, da Mussolini priznava zasluge, ki jih je pri tem imela katoliška duhovščina. Preteklo leto je namreč Italija pridelala 80 milijonov centov več žita kot prej. Mussolini je med drugim od-
j govoril, da je srečen, da lahko sprejme katoliško duhovščino Italije. »Sporazum med cerkvijo in državo bomo z desetletnico proslaviti prihodnje leto. To pomirjenje med državo in Sveto stolico je najodločneje želel sv. oče. Zato poziva, da naj vsi navzočai v tem trenutku mislijo na svetega očeta. Tistega dne so se od-nošaji med državo in cerkvijo postavili na temelje sodelovanja, ki je rodilo, rodi in bo še zmerom rodilo lepše sadove.* Nato se je Mussolini zahvalil duhovščini za njen deiež v borbi za gospodarsko osamosvojitev posebno med kmeti. Nato je Mussolini pozval, da naj sodelujejo še v borbi za zdrav razvoj mest, to je, naj čim yeč zdravih ljudi ostane na kmetih. Prav tako naj sodelujejo v borbi za dvig rojstev in družin. Italija kot katoliška država ima pravico, da bolj kot drugi narodi s svojo silo in svojim narodnim zdravjem postavi branik za zaščito krščanstva in njegove omike.
AVSTRIJA
s V šoli Nemci, doma Slovenci. V neko gorjansko gostilno na Koroškem so prišli v nedeljo po Novem letu trii« fantički, preoblečeni v tri kralje. Najprej so se obrnili do gostilničarja: '.Kako naj zapojemo, nemško a!i slovensko?« Gostilničar jim odvrne z vprašanjem: »Ali ste Nemci?« — Fantički: »Jai« — Gostilničar: »Pa čemu govorita potem slovensko?« — Fantički: »Ja, v Soli smo vsi Nemci!« — Gostilničar: »Torej potem vendarle niste pravi Nemci?« — Dečki: »O, to pa ne!« — Torej v šoli Nemci, doma Slovenci — ti uboga šola in še bolj uboga mladina!
s Salomonska razsodba. Predsednik nove romunske vlade Goga je izrekel te dni naravnost salomonsko razsodbo glede izhajanja judovskih listov, zaradi česar je pri njem posredovalo odposlanstvo judovske stranke. Goga je dejal, da bodo Usti lahko izhajali, toda v judovskem, to se pravi hebrejskem jezika, ne v ro-munščini, in pa pod pogojem, da se ne bodo mešali v romunske notranja zadeve. Judovske iiste bodo torej lahko čitali samo — judje, ker Romuni judovščine itak ne razumejo,
s Niso samo v Romuniji narodne manjšine. Angleški in francoski poslanik v Bukarešti sta
je umrl vrli mož 84-letni Joža Ahačič, bivši župan. Bil je zadnji bratranec dr. Franca Rib-nikarja, ustanovitelja srbskega dnevnika >Po-litikac v Belgradu. Ribnikar se je tudi rodil v Seničnem. — V Mostah v Ljubljani je nenadoma zapustil svet Alojzij Povše, uslužbenec Jugoslovanske tiskarne. — V Zalogu je odšel v blaženo večnost Friderik Leban. — V Vel. Laščah so djalf v grob Kristino Jaklič roj An-dolšek. — V Ribnici so pokopali trgovca Ivana Lovšina. — Na Sladki gori pri Šmarju je zapustil ta svet posestnik Rupnik Franc: — V Horjulu je nenadoma umrl mizarski mojster Anton Cepon. — Pri Sv. Frančišku Ksaveriju je odšel po večno plačilo cerkovnik in orga-nist Martin Natlačen. — Na Kalu pri Št. Janžu m Dolenjskem je zapustila solzno dolino Ana Šalamun roj. Kramžer. — V Pobrežju pri Mariboru so spremili k večnemu počitku posest-8*
nika Friderika Fariča. — V Trebnjem je na veke zatisnii oči posestnik in usnjar Josip Zupančič. — V nedeljo 16. januarja je umrl v 98. letu starosti v St. Vidu pri Vipavi gospod Matej Rebolj, župnik v p., biseromašnik in najstarejši slovenski duhovnik. — V Prečni pri Novem mestu je 16. januarja v Gospodu zaspal v 86. letu starosti biseromašnik in duhovni svetnik gospod Anton Šmidovnik. — V Ljubljani so na veke zatisnili oči: 82-letna Terezija Trampuš, vdova poštnega kontrolorja v p., Ana Tomažin roj. Drasko, uradnica Anica Mi-holič, 82-letna Karolina Damjanovič roj. Pod-krajšek, upokojenka Antonija Šerjak," Peter Gilly, Josipina Drmota, šef-zaravnik bolnišnice za duševne bolezni dr. Alfred Serko star., Ivana Dolničnr roj. Kuhar, trgovski akademik Primož Lušin in posestnik Ludvik Slak. — Gospod, da jim večni mir!
v najbolj ljubeznivem tonu opozorila »umunsko vlado, da so velesile pristale na povečanj« Romunije samo pod pogojem, da bo Romunija spoštovala pravico narodnih in verskih manjšin. Angleški poslanik je še posebej dostavi!, da se je britanska vlada vedno živo zanimala za usodo manjšin. Kljub vsej svoji zdržnosti moramo tu le pripomniti, da naši manjšini v Avstriji in Italiji tega zanimanja britanske vlade za manjšinska vprašanja doslej nista občutili.
FRANCUA
s Tadi pod »ljudsko fronto« so padale ba-
tSne. Pariška policija je zopet izpustila iz zapora nekaj ljudi, ki so jih obdolži!) v napo! pozabljeni kapucarski zaroti. Vsi izpuščeni bodo policijo tožili zaradi pretepanja in mučenja z gladom. — Pred svojim padcem je »svobodoljubna* vlada »ljudske fronte« prepovedala uvažati v Francijo vse španske nacionalistične liste, —■ Francoski frank je zopet oslabel. Vzarok je v težkem položaju državne blagajne, ki te je morala zopet v večji meri zateči po pomoč k Francoski banki. Glavni vzrok pa je v novi socialni napetosti, ki je nastala, ker vlada »ljudske front«« nikakor ne more doseči sporazuma med delavci in delodajalci. Gorje Franciji, če ne bo kmalu prenehala z ljubimkanjem s komunisti.
PORTUGALSKA
a Kdor bo ssSd s revolucijo, bo tržil ob vso armado. Ravnatelj portugalskega radijskega kluba stotnik Botelle Monia je imel govor po radiu in je med drugim dejal: Portugalska vojaka bo znala uresničiti vse svoje zakonite težnje, če ostane na čelu vlade ia v zunanjem ministrstvu predsednik Salazar. Govornik je j dejal, da je smešno zavračati poroči!© španske radijske postaje v Barceloni, da so portugalski častniki nezadovoljni z zadnjimi spremembami v armadi b da je pol Lizbone v ognju. Govoreč o preosnovi vojske, o čemer je pred kratkim podal predsednik vlade Salazar izjavo, je stotnik Monis dejal: Portugalska vojska se ne upira političnemu položaju, ki ga je 3ama ustvarila, in tudi n-i proti svojim voditeljem, ki si jih je sama izbrala. Deset let zvestobe človeku, ki ga je sama poslala v vlado, bo pač zadostno poroštvo. Vsi glasovi, ki se o tem Sirijo, »o izmišljotina. Kdor širi te glasove, naj va, da nas vodi predvsem misel na domovino. Kdor želi povzročiti revolucijo, bo trčil ob vso armado, odločeno braniti svoje voditelje in SaJazarja,
RUSIJA
s Hiša grozote ia smrti ss nahaja v sovjetske Rusiji, in sicer na cesti Lubjanka št, 2 v Moskvi, kjer ima Ogpu ali čeka {ruska tajna policija) svoj glavni slan za človeško klavnico, Obširna hiša zavzema pet nadstropij; v pritličju je prostor za preganjanje političnih nasprotnikov, Od 1. 1918 »o v tem pritličju ustrelili že okrog 300.000 oseb. ali povprečno 50 na dan. Obsojenca se ustreli s puško v tilnik, ki mu tako razmesari glavo do nespoznauja,
s Apostol Kitajske — žrtev bojev, S Kitajske je prišla vest, da je kot žrlev bojev padel znani katoliški gospodarstvenik Lopahong. predsednik kitajske katoliške akcije in duša vaega katoliškega delovanja na Kitajskem. Življenje tega velikega spreobrnjenca, ki je hli
""jTTbodat človek, je bilo svetniško, tako po misijonskem kakor po dobrodelnem njegovem ! rLstvovanju. Po njegov, zaalugi je Kitajska j V;la razrie cvetoče katoliške ustanove, katoliško vseučilišče v SantEhaiu, neSteto ioi in boj-
nifnic Lopah«^ ic ne 1(8 iTtvoval vse svoi® ogromno premoženje, marveč je tudi sam kot katehist oznanjal katoliško vero, krSdcvai v sili in pridobival ljudi za kaioliStvo predvsem s svojim zgledom in dobrimi deii. Njegova smrt jc na Kitajskem med vsem prebivalstvom brez jutzlike vere vzbudila silno žalost,
AMERSK&
S Drobiš. V Aggu IU. je umrl 59-letni rojak John Coiarič iz Tratit. — V Bendu lli. je preminul John NesnaniČ te Božjakovega v Beli jirajjnj _ v Ely Minu. je odšel v večnost 4<>-letni Anton Bolha it Cerkelj na Gorenjskem.
—	V Clevelandu so umrii: John Perko iz Dejc, Alojz. Čampa iz Sodražice pri Ribnici, 30-ieina Mici Grbec šn 27-!etna Ana Primožič roj. Plut.
—	V Milvvaukee so pokopali 51-letnega Franka Pavlovi««. — Sheboyganu so djali v grob 43-letno Ano Babošek iz Prečne pri Novem mestu. — V Milwaukee je odšel po večno plačilo Frank Veranič iz Stražgoncev na Dravskem polju. — V Braddocku Pa. je podlegel poškodbam, ki jih ie dobi! v premogovniku 50-leliii Alojz Kratiš i« Ponikve pri Vei. Laščah. — V Hudson Wyo je odšel v večnost Frank Kolih iz Gor. Zemona pri Ilir. Bistrici.
—	V Barbertonu O. je zapustila solzno dolino 53-letna Alojzija Markovič roj. Štrukelj iz Kota pri Igu pri Ljubljani. — V Piitsburgu je odšel v večnost 42-ietni John Ban iz Materije na Primorskem. — V Chisholmu Minn. je zapel mrtvaški zvon 67-letnemu rojaku Andreju Modriču. — V La Saile IU. so se delavske razmere poslabšale in je dobilo mnogo slovenskih delavcev nezažeijene počitnic« za zimo.
V Pittsburghu Pa. je preminula 70-letna Marija Lokar. — V San Diego Cai. je umrl 53-letai Jakob Dolenc — Hočevar iz Žužemberka na Dolenjskem. — V Milvvaukee so djali v grob mesarja Maiija Stukelna nekje iz Bele krajine, 57-letno Antonijo tertvežnik iz Gornjega grada v Savinjski dolini in 75-letnega Ignacija Teršinarja iz Škocijana na Dolenjskem. — V Calnmetu Mich. je umrla 66-letna Marija Piavec iz Doblič pri Črnomlju. — V Clevelandu sta odšla v večnost: 50-letni Jožef Sluga iz Novega grada in Anton Vičič iz župnije Kofiana na Krasu. — V Kansas City je umrl 79-1 etni Jakob Feriič od Trate pri Ljublj. --- V Milwaukee se je pojavila nalezljiva pljučnica. Zdravniki uporabljajo proti tej bolezni precej drago cepilo iz volovske krvi. — V Clevelandu so umrli: Anton Darovee iz Sp. Straže pri Novem mestu, Jožef Pezdire, 42-letni Frank Novak iz A rtič pri Brežicah, 56-ietni Peter Bizjak iz Vižmarjev, Frank Tenko iz Trnja pri Št. Petru na Notranjskem, 63-k-tna Marija Tomšič r. Kastelic iz Zverče vasi, fara Hinje in Rudolf Bukovec iz Kota pri Semiču. Na fari Sv. Mihaela blizu Minneapolisft -Minn je odšel po večno plačilo tamošnji župnik Anton Mik«, doma tam od Vrhnike. — V Toledo O. je nedavno neki slaboumnež vzel svojega 7 mesecev starega sinčka iz zibeli, ga položil na mizo ter mu odžagal glavo. — Povprečni Američan použije na leto več kot eno tono različnih jestvin. To se razdeli na 62 funtov govedine, 12 funtov kava, 102 funta sladkorja, 177 f intov pšenične moke, 17 funtov sirovega masla, 167 funtov svežega sadja, 18 ducatov jajc, 180 funtov krompirja in 918 funtov mleka.
Tri metre snega sa imeli te dni v romunskem pristaniškem mestu Konstanci.
Dansko kraljic® so operirali na slepiču.
Noto judovski gimnazijo so odprli v Už-horodu v fieSkosiovaški Podkarpaiski Rusiji.
850 in pod morje so se spustili potapljači italijanske ladje »Titano«. Doslej je bil svetovni rekord 150 ml
20.090 delavskih otrok j« obdarovala nacionalistična vlada v španski Sevilji.
Krščansko zvezo nemških železničarjev jc razpustil nemški notranji minister.
Na novo ho prisegla svestoho kralju Fa~ rauku egiptovska vojska. Vzrok: zadnji politični pretresi.
Pokroviteljstvo nad nemškimi kulturnimi MfttnimijsKi v Č8R je prevzel državni predsednik dr. Beneš.
2209 ljudi so pobrale v enem tednu v kitajskem Šangaju kužne bolezni in mraz.
16 in po! milijona brezposelnih imajo sedaj ameriške Združene države.
Vse judovske igralke in igralce bodo odpustili is romunskih gledališč.
21 pravoslavnih škofov so zaprli od konca novembra dalje v Rusiji. Pri nas pa važni pra-vosiavci obožujejo — »sračja gnezda«.
10.00(5 italijanskih kmetekih delavcev od-petnje spomladi na delo v Nemčijo.
100.000 drahem za atenske siromake je daroval naš knez namestnik Pavle.
7.500 otrok, ki so jih pred padcem Bilbaoa poslali v Rusijo in Mehiko, išče španska nacionalistična vlada.
82 novih ladij imajo v delu italijanske ladjedelnice.
40.000 sovjetskih vojakov je prodrlo v Zunanjo Mongolijo. Zakaj, ne pišejo.
Glede poljske manjšine na Češkoslovaškem je izjavil poljski zun. minister, da je njen položaj slab, ker Čehi drugače delajo kakor govore.
Psriagaiska policija jc odkrila v prestol« Lizboni komunistično centralo.
H A Z M O
Vroče jedi lahko ailno fckodijo želodcu, pa tudi zobem. Ker nas jed v uslih peče, je ne preiveoiui® dobro. nego jo hitro poušije-mo. Pri tem ee brana ne pomeša dovolj o slino, zalo je ne more želodec dobro prebaviti. Cim več sline pride namreč s hrano v želodec, tem lažje jo želodec predela in pripravi za prehod v črevo, odkoder gre potem v kri in meso. Vroča jed pa tudi opeče želodčne stene; f.fij včasih prav čutimo, ko použljemo vroča jod in nas znpeče v želodcu. Značil ■ no i", da imajo vsi listi, ki l'ti boli želodec, tako ra<ii vječe jedi. S to navado bo «> namreč nakopali želodčno bolezen, ki ee večkrat razvije celo v raka.
Jej Šestkrat na dan? V >-<eviero of Reviewsc daje vViggam posebnovrstna "avodila, kako se borimo proti utrujenosti. Skušnja nam govori o vrstah ntni-,"nc*t>< ki jih ne moremo odpraviti z, mirovanjem. Zdravnika Haggard V ,breenberg z univerze Va e v Ameriki sta skozi sest let Studiralj. tovrstno
ru,enoet v ameriških in-
usiiij«v)h obratih in »ia prišla do zaključita, da je
L. Ganghofer:
60
Roman te rnčetka 18. stoletja Poslovenil Bi«? Pomlč
Trajalo je dolgo, dts je Ebervajn vstal Pri vratih je stopi! Zigenot pred njega in spregovori!: »Preden napraviš prvi korak v moj ograd, pornvnajva med seboj račune. Ko sem odhajal zadnjič od tebe, sem menil, da se boni mogel vrniti s sto drugimi, ki bodo šli za menoj. Te svoje obljube ne morem izpolniti — ne sprašuj, zakaj! Toda mene vzemi vsega, mene in moje ljudi! In kjer je človek, mora biti tudi hiša!« Zigenot jo potegnil nož izza pasa, odcepU s podboja ogradnih vrat iverek in ga dal Ebervajnu v roko. »Zato vzemi moja hišo, in podložna naj ii bo z vsemi pravicami! Ravnaj a njo po svoji volji, pusti užitek meni, ali ga daj komu drugemu... Ti si gospodar!«
»Kar ponujaš, bodi božja last!« je odgovoril Ebervajn s trepetajočim glasom. »Ti pa gospodari v svoji hiši kot (svobodnjak, in dnevi sreče in miru naj ti cveto pod njeno streho!«
»Sreče, gospod?« Težko so se dvignile ribičeve prsi. »Ako bi le mir imel, bi bil zadovoljen k
»Zigenot, kaj te teži'/ Govori!«
Tedaj se je odzvalo ko krik, ki ga iztisne najgloblja bolečina: »Ogenj žge v meni, pri živem telesu mi izgoreva srce! Kjer bi moral sovražiti...!« Zigenot je umolknil in si pritisnil pesti na prai, njegove razpaljene oči so pogledale čez jezero in ee dvignile ob falkenštajnski steni navzgor.
Ebervajn je ujel ta pogled. »Zigenot!« je jeknil in burno objel ribiča.
V Vacernanovem gradu so zavijali psi, ko jim je nesel hlapec hrano. Čvilež in trušč, ki so ga gnali, je prebudil gospoda Vac.eja iz spanja in pijanosti. Bebljajoč je zabuljil po sobi in se prijel nato z obema rokama za pas; ko je otipal ključ, ki je visel na usnjenem jermenu, se je hripavo zasmejal, omahnil nazaj na blazine in zaprl oči. —
Jutro Je rastlo. V dolini Ahe so vstajali težki hlapi iz vseh močvirij in se ko pošasti plazili skozi gozd po pobočjih. Strah in skrb sta prevzela brate v Martinji samotorici, ko ee Ebervajn tudi zdaj ni vrnil domov. Zato sta se odpravila Valdram in Svajker na pot, da b! ga poiskala. Vampo je ostal doma za čuvarja.
»Obiskat je šel brata v Melinji log, tam hočem vprašati po njem, je dejal Valdram in se napotii proti Strubi.
»Biti je moral pri bolnem otroku, tja grem za njimi« je menil Svajker in zavil po pobočju Gela navzgor. Ko je prispel na vrh in od gozdnega roba zagledal Grajn-valderjev ograd, mu je začelo tako tolč? srce, da so mu žile na vratu nabreknile ko klobase. Rekel si je, da prihaja to od hitre hoje. Kako tudi ne, saj mu ne dft skoraf dihati — in potem je začel še teči: tako zelo »e mu ja mudilo, da bi kaj čul o svojem gospodu. S pestjo in kljukačo je udaril po zaprtih vratih. »Odprite v božjem imenu!« Slišal je Šepetajoče glasove na dvorišču, nato tihe korake; vendar nihče ni prišel, da bi odprl vrata.
Svajker je trkal irt klical, toda m plotom je bilo vse tiho. Bled in rdeč je z obema rokama bobnal po pod-nicah in vpil, da se je odbijalo v gozdu naokrog: »Odprite! Ljudje, odprite vendar!« Ko je zopet enkrat s pridržano -apo prisluhnil, mu je bilo, kakor bi mu od hiše
PO DOMOVINI
Sirotišnica 0 Šmihehs pri Novem mestu
V Snnhelu pri Novem mostu je znano deJriišfco vzgajaUSče, ki ga vodijo uboge sestre <te Nc-lre Dame. Mnogo rodov slovenske ženete mladine je od tu prišlo dobro vzgojenih v našo deželo. Ob jubileju samostana v šminelu eo se odločile bivše gojesfke, tri eo daues razkropljene po veej deželi v v»eli< mogočih položajih io poMitih, da začno akcijo za graditev prepotrebne srretišoioe z» v®o Doteujsto, ki jo nameravajo sezidati pri ^amo-otanu v Smihelu. Sirotišnica ee bo imesiovata »Doni kraljic« Marije«. Visoka pokroviteljic* se osebno zaasns za to dobro delo in je tudi «iaa šmšhei že osebno obiskala ia se oddolžil« z lepim darom. Pcseben odbor, ki ga sestavljajo ugledne slovenske gcspe ta gospodičae ssabšca ie psr tet p! w pevke, da bi se lepa zamisel mogls čim prej iiresai»L Žal je pri tej stvari tako, fcakor vedno, kadar za to, tla s »kopnimi žrtvami zgrafeno kaj do-brej*. Moneifcaka pfoSoja je bila pustoma zaman, marsikdo iznad oash, ki imajo, ae ni zavedal dolžnosti, da bi od svojega oM>a odstopi (tekaj naj-po4rt3me}Ši*n. Na dragi pM m prinajajo das-ovi od tam, od koder bi j»t HkivtA> ««imaaj pričikitwa!.
Odtaaice s» umn poslale dopis, iz katerega povzamemo nekaj misli.
»Prejele smo darčds 20 din. A to «i bi) dar uboge vdove S« je to vtMfc, * frhnoa povezaa dar, uboge, več tet na postelje fttveimt baiake. Že več let ne uživa zraka v mili oaravi, že več iet jc odvieoa od dobrote usmiljenil! »ne. Nfaraa očeis, ne matere, oima ljubečega «pca. I« t« trikratna sirota ai je od svojih ust pritrdit.*, kar : ji je darovala isrščaneka ljufeezes. Jajčka, sije eetma hrana, ki jo mora uživati, fei ©o jih prinesle dobre sosede, je prodala ki rekla: i&miHieCsfoi liftsoka tem bila, tudi jaz maram dati svoj delež za siroSišsMO, Js dala ga j«. Pcav gotovo bo njeno pla£Uo veliko, ker ji vse, <Qs to, lar ona netfohodno pertretmje. Kar j« dala ntraga boteicn, ki ee na postelji ne more ganiti, to še wč morete skriti vi, iti je gotovo potisnjen v rotao boljši košček kruha ko njej. Ne odiaiajrt! Kdor hitro da,
dvakrat da, to te na ta način bo mogoče postavili sirotam doni, kakor ga vidite na sliki.
Tudi one, ki smo jim poslale jubilejne knjižice, prosimo, da poravnajo vsaj znesek za knjigo, Nadalje prosimo za vee one, ki so prejeli »aše pok>ž<uioe za majhen dar.
V decembru auio prejeli aiedcic darove; din 2500 je poklonile Nj. Vel, kratica Marija kot dar za beržtfce praznike; neimenovani dobrotnik di« 2500, dan 315;.50 jc nabrala za knjižice ki z nabiralno t>oJo edč. Brigita Obuta«, Velika Loka, 30 flia pa je darovala večletni boknica, za knjig« pa smo prejele 42 dan.
Vsem blagim dobrotnik««; v imena doteaj-ekib sirot: Bog piačajl
Odbor za zgradbo dokmjake eitotRŠoice »Dom kraJji® Marij« želi vsem svojim članom, dobrotnikom, prijateljem ter vsem osnim, ki naše delo z ljubeznijo <toforohotiK> spremljajo: Srečno trt milosti poJao novo teto 1018.«
PŽeamsirfo de!© odborak za pa; te vite* dos» dolenjskim sirotam je vse hvaJe vredeo. Podprimo njihovo požrtvovalnost vsaj z majhnimi prispevki, Vsak dar je dobrodošel. Tudi naš Hat prosu' svoje -naročnike, naj po skromnih močeh pppasnorejo, da ee to tepa zamisel f.m prej itresničiis kt da bodo dolenjske sirote iMiike dom, ki so ga tako reio potrebne.
iz raznih krnim?
fllevend v Zagrebu. ¥ novem letu dela tSloro-Sfcovo prosvetno društvo z enakim uspehom in enako ljubecnijo kot dosedsj. Od našega zadnjega poročila je bilo v društva že celih pat prosvetnih večerov, kjer smo razpravljali o sledečih vprašanjih: 1. O esperaiitu, 2. Božič v slovenski narodni pesmi, S. KttnnuEke planine, 4. Karavanke, &. Julijske planine s Triglavom. — V nedeljo, 18. t. m. smo se pošteno nasmejal! ob Lipahovl komediji »Glavni dobitek«, ki so Jo »prizori!! SksnSko-vl ' igralci. — Dne 8. janaarja »ma pokopali oa Miro-goja Boka Antončič«. Naj počiva v miru I
Sv. Frančišek Mm, Po daljši iu mučni bolezni je zatisnil 13. t. m. za vedno svoje trudne oči
50 letni cerkovnik ln organlst romarsko župus cerkve Sv. Frančiška, g. Natlačen Martin. Hii ,„ tihega in mirnega značaja, vedno uslužen do vsa. kogar. Svojo službo je vrkil do zadnjega, l)a j6 bil med ljudstvom priljubljen, jo pričal tudi njo-go* pogreb, katerega »e je udeležila velika množica. Ob grobu so je od njega poslovil domači g. župnik, mešan in moški zbor ps sta zapela tri nagrobnice. — Naj počiva v miru I Težko prizadeti družini naše iskreno sožaljel
Prežganj« pri Litiji. Po ostrem mrazu je po-
stalo topleje. Vendar imamo Se toliko snega, da j« zlasti k>i«ka mladina na poti v šolo stalno s« »dilcah«. -■ Precej prahu »o oapravili pri nas po-skusi za ukinitev občine Trebeljevo, ki naj s« ukine in priključi, občini Dobrunje, češ da bodo tam manjši davki in je sploh bolj ileino kot pri nas. Vse to so si Izmislil! ljudje, ki jih ims ljudstvo Se v presveženi spominu. Ta boj, ki je v res-niei naperjen proti g. županu Galetu, ste bo uspel. — Za brezplačno prejemanje »Domoljuba« v let« 193S je bila izžrebana številka g. župana Oaleta, za kar mu i upravo vred čestitamo! Vsa one, kt so g« niso priključili armadi naročnikov »Domoljuba«, vabimo v naš krog. Vsi v boj m katohlko časopisje.
&>TO<l»i>j. Vse kaže, da j« bila sad&ja notica v »Domoljubu« pisana zgolj iz Škodoželjnosti do cestarja. Cesta Is Sovodnja do Trebile je preorano, in sicer tako široko, da se vozniki poljubne izogibajo te nI nltt potrebno, da bi oe»tar odki-daval izogibališča, ker dragega prometa aa cesti sploh ni, kakor samo vozniki z losom. Cesta j« preorana 4 m Široko. Cestar sam je jako marljiv; saj smo videli žo več let. da je bila cesta i« Sovodnja do Trebi js MjispSa bi vem« tudi, d« j« ta cestar vmk dan pri svojem delu,
Mira« psi. Lansko leto je bila rojenih i« otrok (48 dečkov in 48 deklic), umrlo jih je 57, na oklicih j« bilo 36 parov, doam poroč«mi! 21 parov. — Letina je bila Izredno slsba. Krušnega žita je malo, 3c manj krompirja, ki je i?lavn» hrana na deželi pa ts ta snažno fnijs. Vrh tega pa je Se toča ponekod uničila p« j uit« pridelke in vinograde. Zato gleda krnet s strahom, kako so t>o preživet do novine. — Revežev ln brezposelnih imamo v občini več ko preveč, poteg prihajajo Se tuji brezposelni, k* prosjačijo fin csl« izsiljujejo podporo od družic, kt trpe same pomanjkanje. Nekaj je upanja, da bodo domačini prišli do dela spomladi, ko se bo na banovinskl cesti
»«yn udaril na uho pritajen jok. To ni mogel biti kmet, tudi ne kmetica. Mrzlo ko led mu je spreletel strah vse ude. »Zgoditi se ja morala nesreča!« je zajecljal in pred očmi nm je vstala podoba: Vacisroanovi sinovi so vdrli v ograd, pobili gospodarja in gospodinjo ali ju zvezali, zadrgnili okoli rok ranjenega dekleta vrvi in... vendar dalje ni mislil. »Hinculal« je zavpil, vrgel Idjuknčo stran, prekrižal roke na prsih in se z gmotasto ramo zagnžtl ko oven v vrata. Podnice so zahreščale, zapah je odletel in brat žvajker je imel prosto pot. Na tleh je pograbil kol in zdrvel proti hiši. Pri vralih mu j« prišla nasproti kmetica, bleda, s prestrašenimi očmi; klecnila je skoraj na tla, ko je ugledala Svajkerja, ki je vihtel ko! in kričal: »Kje go ttinovi? Kje w?<
»Sinovi? Kakšni sinovi?« je zajecljak. »Knege samega imara in ta je aa planini k
Svajker je spustil kol iz rok in se je prijel z oJx»ma rokama trn glavo, v kateri se mu je vrtelo, kakor bi bile njegove misli kupček Ustja, ki ga je zajel veter, izza hleva je prilezel Grajavaider. »To je pa že od sile!« je godel. »Kar luknjo ti napravi v plot! TakSen divjak!« OdM Je k vratom, se praskal za ušesi in si ogledoval škodo,
»Zakaj mi nista odprla? Saj sem vendar klical!« je spregovoril Svajker.
»Kiical, klical!« Ženska j« zardela čez ušesa in po-BtlHla proti svojemu mož«, »SHSati moraš, preden ho-SsS odpreti! Kaj bi pa rad?«	j
Zdaj je bil Svajker na vrsti, da je mislil; in molčal js dolgo, preden je odgovoril: »Svojega gospoda sem
prišel iskat. Ali je bil tukaj?«
»Ne, nič nisem videla, nič slišala.«	i
r
»Pa je moral vendarle biti tukaj! Saj sem ga videl, kako je šel po brdinah navzdol. Kje naj bi sicer bil, če ne pri tvojem otroku?«
V	zadregi kmetica ni vedela, kaj bi rekla; zato je venomer gonila samo svojo: »Ne, nič nisem videla, nič nisem sliSala!«
Svajker je zmajal z glavo in se vrnil proti ogradnim vratom. Težko dihajoč je zopet obstal in vprašal: »Kako ji pa gre?«
»Dobro!« je kmetica naglo odgovorila. »Kar brez skrbi bodi! Pa pojdi! Bo kmalu zopet lahko pasla.«
»Bodi zahvaljen ljubi Bog!« Globok vzdih, in Svajker je odSel proti vratom; pa se je zopet obrnil. »Povej ji, da jo pozdravljam! Prav zares, povej ji!«
Hotel je iti, kar se je oglasil iz izbe trepetajoč klic:
»Bogoslužec!«
V	enem skoku jo bil Svajker pri durih, jecljajoč mu je hotela kmetica zastaviti pot; toda njega, ki ga niso
zadržala ogradna vrala, njemu tudi ženske roke niso bile kos. V polteinni izbi se mu je s posteljo zasvetil nasproti pastiričin obrazek in bela obveza. »Otfok! Otroki« Ved ni »pravil iz sebe.
Brez besede je iztegnila Hincula roke po njem. Ko je obirajoč se stopil bliže, je opazil njene objokane oči xn sledove solz na shnjfianih licih. »Kajne, pa sem le prav shSal!« je zajecljal. »Kaj se je zgodilo, otrok? Povej vendar, povej, zakaj si jokala?«
»Ker...( Tedaj js Hincula zapazila, dtt ji daje za me-nihovua hrbtom mali znamenja. Povesila je oči Ln zaSe-petala: »Ker me bolL« Prestrašen jo je prijel za roke sedel na rob ležižča in zaskrbljeno uprl oči v njea bledi obraz. Kazalo je, da dekle razume govorico njegovih po
j zdrav človek najbolj zrno-i žen za «iek> in da ee naj-j manj utrudi, če jč petkrat | ali celo šestkrat na dati. ' Menila sta mitično mo? | 2tS oseb vsako dnevno uro in sta sledeče ugotovila: Pred zajtrkom j« zmožnost za delo najmanjša. po vsakem obeda se poveča In končno polagoma pada. Z nasvetom, naj jemo pri- aH šestkrat na dsn, pa raziskovalca nikakor nočeta reči, naj jemo več kot doatej, temveč nam svetujeta, naj dosedanjo količino brans drugače razdelimo.
Nap&čaa Kv®»a (na tele-fonu): »Halo!« - »Tu go-epa Skrnicelj. Pošljite ml takoj tri zrezke!« — »M. nimamo gospa!« -• »Potem mi pošljite pol kilograma prekajsno »vinjl-ne.< — >?.«!, tudi « to Vam no moremo postre-žl.< — »Pa vsaj nekaj boljše govedine!« — »D-proetie, nič podobnega nimamo.« — »Ali kakšna mesarija jo potem to?« — »Oprostite, tu je pogrebni zavod.«
Pokopališče sloaev so odkrili v bližini zamomk« vasico Umbahalt v Belgijskem Kongu, kjer je ležalo na stotine slonovik okostij in dragocenih alo-novih čekanov. 8 tem je
ivsnii vasi znani klanec preložil. — Prav tako f/L, že pričakujemo napeljavo prepotrebne elek-rične luči. Treba samo malo aobra volje, alogtj, nožrtvovalnostl in poguma; če bodo vse okorne občine sprejele oziroma so že Hprejeie na-Savo elektrike, ali naj bo naša občina najbolj nazadnjaška, če to napravo odkloni?
jiiri Novoletna Statistika iz žirovske župnije Izkazuje' nekoliko nazadovanja v številu rojenih lAkor tudi v številu umrlih župljanov. Kot posebni pa navajamo — v dokaz, da je naš kraj v zdravstvenem ozirn kar ugoden, starost zadnjih treh mrličev. 14. decembra je umrla Oblak Marija ,2 Dobračeve, p. d. Jerebčevka. Izpolnila je ie lansko poleti1' le!- ~ Na »ovega leta dan je zatisnil trudne mM Jakob Kavčič p. d. Špicar, nekdanji dolgoletni župan, ugleden gostilničar in posestnik v fcireli. Tudi njemu je manjkalo ie nekaj mesecev
ij(j let. Ji. januarja pa je stopila |>red večnega Uospod&rja najstarejša v župniji, Marija Gantar. Sredi februarja hi bila izpolnila 93 let. Vse življenje je bila dekla pii različnih posestnikih domače župnije. Sedaj je doslužlia. Zanimivo je, da j,' bila glede svoje starosti v zmoti za celili 20 let. Vedno ie na vprašanje, koliko je stara, odgovorila: \ekaj čez 70 let. Rojstna knjiga pa je sedaj ob njeni smrti izkazala njenih 98 let. — Bog daj vsem večni n,i r i
Horjul. Gospod je nepričakovano poklical dva naša (arana. da prejmeta zasluženo plačilo. Prvi je Cepon Anton, pos., Ljuhgonja 14, star dobrih
00	le!. Pokojni je bil vedno zvest katoliškim idealom. Bi! je skrben gospodar in oče štirih sinov, izmed katerih je eden duhovnik, V hišo rajnega so imeli vedno dostop katoliški časopisi, med katerimi je bil dolgo vrsto let tudi »Domoljube. — Prui;a je Huii Marjeta iz Horjula 10. Bila je dobra krščanska mati, ki pa je morala zapustiti v dolini m,Iz poleg žalujočih tudi komaj teden »tnrega sinčka. Rajnima bodi zemlja lahka in Bog dober plačnik. Žalujočim naše globoko sožaije!
Zagorje »It Savi. '/. vodo so se preskrbeli podjetni Z«vinjani. Zajeli so nov studenec, povečali rezervar in mesto starih položili nove cevi. Znesek za cevi — okrog 3500 diri — je prispevala občina, za kar se najlepše zahvaljujejo. Potreben bi bil še večji bazen sredi vasi, ki bi prišel prav v primeru kakega požara. — Brezplačnega »Domoljuba« za vse leto je prisodil žreb tudi nekaterim naročnikom našega okoliša: Forte Marija iz Zagorja,
1	li re Ivan iz Držine in Knez Jože iz Potoške vasi
so Hrečni izžrebanci. Ostali pa upamo, da nas bo žreb osrečil prihodnje leto. -- Kdor ima opravke na davčni upravi v Litiji, naj si, da ne bo nepotrebne jeze, zapomni nradne ure: vsak delavnik od 8 do 12 i n od 14 do 17, blagajna od 8 do 12. V sobotah od 8 do poi 1, blagajna od 8 do 12.
—	Vse intormacije glede našega časopisja, kakor tudi glede pravnih, kmečkih in zdravniških vprašanj itd. brezplačno posreduje z upravo listov naš zastopnik vsako nedeljo čez zimo v knjižnici v zadružnem domu od 9 do 10. Pridno izrabite to priliko v vseh zadevati, da ne boste kje škode trpeli.
—	V nedeljo smo imeli v Zadr. domu lepo uspeli sestanek kmečke zveze. Govoril je številnim kmetom priljubljeni govornik, predsednik kmečke zveze B redar.
Trebija, Dna 6. januarja ie dopolnil. 70 leto življenja tukajšnji posestnik Kokalj Anton, po domače Jeler. Pri svojih letih je še čil in zdrav ter opravlja vsa domača dela. Je vedno vesel in šaljiv. Bil je nad 30 let član občinskega odbora in nad 30 let naročnik »Domoljuba«. -Je vnet član prosvetnega društva in odločen borec za krščanska načela. Bog mu ohrani zdravje še mnoga leta! Prijatelji.
Raka pri Krškem. Po večletni, bolezni je končala svoj življenjski tek 64 letna Neža Vrček iz Rake. Ker je bila članiea tuk. dek!. Mar. družbe od njene ustanovitve, so jo na zadnji poti spremljale tovaiišice iz družbe ter ji v slovo zapele na-grobnice. —■ Na Jelenku je umrla priletna vdova Marija Gorenc. Večna luč! — Vremenoslovci, ki so napovedovali letos zimo, podobno oni leta 1929, so so pošteno ureza!i. Jim to prav privoščimo.
Poljane nad škof jo Loko. Umrl je daleč okoli •/.nani Janez ftadež, stari Kumar z Loga. Bil je star 85 let, a do zadnjega je bil trden in čil. Se do nedavnega se je ponašal ob velikih praznikih g narodno nošo. Kad je vasoval in. pripovedoval novice. Umri je pri hčeri pri Sv. Lenartu. -- Zvedeli eino, da bo dobila naša občina v kratkem pol vagona koruze za po toč; oškodovane. Ob tej pri-
liki se spominjamo, kako so delili podporo 1. 1933, ko je po nekaterih vaseh pobila toča. Takrat se ni vprašalo: »Koliko škode imaš?«, ampak: »Koga ei volil?« Upamo, da bodo naši možje pri delitvi koruze bolj pravični. Ta podpora je bila zelo potrebna, ker so nekateri deli občine bili lani celo dvakrat prizadeti po toči.
Jama pri Kranju.
Na av. Treh kraljev dan nas je zapusti! 75-letni Valentin Jenko, posestnik na Jami, — Kajni je bil globoko veren mož, zaveden katoličan in iskren značaj. Pogrešali ga ne bodo le njegovi domači, ampak tudi vsi oni številni prijatelji, ki so ga tako cenili. Dolgo je bil ključar cerkve sv. Lenarta in občinski mož.
Na »Domoljuba« je bil naročen skoro od njegovega začetka. V, »Domoljubu« je črpal navodila, da je lahko uredil svoje lepo posestvo, s katerim je ime! toliko veselja. Bog bodi rajnemu bogat plačnik, preostalim pa tolažnik!
Peračica pri Bre-ajah. Te dni praznujo 80 letnico Langusova mama p. d. Zadne-kova. Kljub visoki s!a-rosti pa jo še kar dobro maha sem in tja. Letos poleti je še ves dan žela. Iz skromnih, revnih, da eelo strada-jočih raziner je zrasla, ob močniku in krompirju je rinila naprej in vendar si je ohranila zdravje in dobro voljo. Veliko družino je imela —■ 12 otrok — pa je vse prav dobro preskrbela kljub hudim težavam. Tri hčerke so redovnice, starejši sin je v službi na magistratu v Ljubljani in je znan organizator, najmlajši je gospodar na domu in ena hčerka je skoraj po vsej Sloveniji znana Polona, ki skrbi za cerkev pri naši Materi na Brezjah. Poleg svojih
davna zgodba o slonih spet potrjena; da si namreč sloni pred svojim koncem poiščejo posebne kraje, kjer poginejo. Vendar znanost ne verjame tem zgodbam in pravi, da je kaka čreda slonov zašla močvirje, kjer ae jc po-greznila in zadušila. In v dotičnem kraju pri Umba-kaliju je hilo nekoč, zares barje.
dežela molčeče smrti«.
Škof nemške protestantske cerkve v Rusiji Malm-gren, ki se je pred nekaj meseci vrnil iz Rusije, je Poročal o trpljenju prole-stantskih kristjanov v so~ yH Rusiji. Od 200 nemških župnikov, ki so upravljali po lioljševiški revoluciji svojo službo, sla ostala le še 2 živa. Od ■>' mladih duhovnikov, ki lih Je škof Malmgren na-s|'ivil, sta tudi le še dva mwl živimi. »Sovjetska Kusija-, je škof sklenil «'oje poročilo, »je postaja ww»la brez Boga, je de-molčeče smrti.-»bzafiije. Oče: »Tinček, i"*0.moreš sinčku reči £P<*? Pojdi k njemu in "?« reci, da obžaiuj^.« — ' inček stričkti: »Oprosti, peč« sJll!e|n> da 6i te-.
C"AJ .DOMOLJUBA.!
gledov. »Saj mi je ?.e zopet majčkeno bolje,« je zašepe-tala s plahim nasmehom in iegla nazaj na seneno posteljo. »Le mojih rok ne izpusti!« Brat Švajker je držal trdno. Toda čez čas se ga je polastil neki nemir in venomer je začel obračati oči proti durim. »Za čem se oziraš tuko brez. konca ?« je vprašala.
Nič se mu ni mudilo z odgovorom. »Mislim, da bom moral oditi.« Prestrašena se je vzpela in njeni drhteči prsti so se oklenili njegovih rok. »Vidiš, otrok«, je potožil, »saj moram iskati svojega gospoda!«
Povesila je glavico. Zakaj je inoral oditi, ji ni bilo mar — slišala je samo, da no more ostati, in je vzdih-nila: »Tako dobro mi stori, če me držiš za roko. Kar zdravje mi vrača — zdaj bom morala pač zopet ležati in trpeti!«
Pri izbegani razdvojenosti, ki so jo zbudile te besedo v bratu Švajkerju, še pomislil ni, zakaj naj bi pritisk njegovih rok bil tako čudežno zdravilen. Kaj naj stori? Ali sme oditi? AH naj ostane? V vrtincu teh vprašanj se je ko razsvetljen spomnil, da mu je Ebervajn nekoč dejal. »Kadar naideš človeka v sili in bolečinah, ne misli nase, ne na svoje brate in ne na samostan! Sila ne pozna nobene zapovedi, razen ene same: da se usmiliš. In njegovo srce je bilo vendar tako zvrhano polno »usmiljenja«, da ga je hotelo skoraj raznesti. »Da, dete, da, v sili si in bolečinah, zato moram ostati! Tako je zapovedal on sam!«
Pastiričin obraz je razžaril smehljal, tako jasen ko svetlo sonce. Zuriaj pa ni sijal noben žarek. Sivo so viseli gosti oblaki nad dolino in pokrivali vse gorske vrhove. Zrak je bil brez sape in mežav somrak je zabrisal barve. Vse življenje na zemlji je tonilo v topo brezupno občutje. Gluh je ležal orumeneli listnati gozd
in zdelo se je, kakor da stoji sleherni napol osuti grm in sleherno prezebajoče drevo v strahu in bojazni pred sovražnikom, ki prihaja vedno bliže; poznali so ga: z neslišnim korakom je prihajal v oblakih in vlekel za seboj beli snežni plašč.
Oblaki so se zbirali, temni in vedno bolj temni. Iz vseh gorskih zasek so vstajali, polzeli po pobočjih in se grmadili nad dolino, kakor bi bilo v zraku sklicano veče. ki bo sklepalo, kaj naj prinese bodoči čas.
Temno zamodrela se je valila sama zase kopa oblakov med Mrtolovcem in Kamenjakom nad dolino Me-linjega loga.
Plazovi megle so posneli vzpeti gorski gozd, skozi katerega se je spuščal stari Runot s planin. Odpravil se je bil tja gor po sinova, da bi z njuno pomočjo postavil zopet svojo hišo, ki mu jo je porušil potres. Ko je dospel v dolino in šel mimo cerkvice, je osiveli par sedel na kamniti klopi pod lipo; okoli drevesa je bila zemlja rumena od osutega listja. Kmet je privzdignil usnjeno čepico za pozdrav in pokazal na nebo. »Poglej jih, ti ttau) prinašajo belo zimo v svojih sivih kožuhih.«
»Da, da,« je prikimal Hiltišalk,« podvizaj se. da spraviš hišico pod streho, preden ti ograd žamete sneg «
»Mislim, da se bo naredilo. Saj ponujajo vsi sosedje roke za pomoč.«
»Prav tako, prav, le vedno trdno drug z drugim. S takšno zvezo je božji blagoslov. Pojdi, le pojdi in ne zamujaj nobene urice.«
Kmet je pozdravil in se napotil dalje.
»Dober in pošten mož to«, je prikimal starček. »Bost se je očitno izpričal na njem in mr bo varoval novo hišo.«
(Dalje)
12	otrok je Langusova mati vzredila in vzgojila še
13	tujih otrok, ki so biti zapuščeni brez očeta ali matere ali jih je vojna vihra zapodila od doma. S svojo radodarnostjo jo biia zrip.no daleč naokrog, saj ni nikoli pekla, da ne bi posebej naredila nekaj hlebčkov za reveže, dama pobožna in globoko verna, je tudi druge tako vzgajala in žela čudovite uspehe. To je slovenska mati v v»ej preproščini in veličini, prava slovenska mati! f.angusovi mami tudi mi želimo k njeni visoki obletnici vse dobro in ji kličemo: Bog Vas živi še mnoga leta!
Sv. Gregor, Stare vrhove lomi in odnaša vihar časa. Lansko leto smo imeli 10 mrličev, med teini tri nad osemdeset let in tri nad sedemdeset, izpod 25 let pa nobenega, V novem letu je padci najstarejši vrh na drevesu naše tare, leta 1844 rojeni Jernej Petrič s Škrlovice, Dne 15, jati. mu je sledila 74 letna Marija Adamič z Grabna, vdova po bivšem županu in neutrudljivem ključarju farne crrkve in jubilejnem narožtsiku i-Domoljuba«, Naj popivajo v miru! — Najstarejša v lari je sedaj 9(1 letna Marijana žužek od Marolčev, ki pa biva zdaj pri svojem sinu, dekanu v Glini as Hrvaškem. Pri uas doma na BrinovSci so pa starostni vojvoda »Joškov ofer, Janez Levstek, rojeni 1851 Bog živi krepki rod! -- ^Domoljuba prihaja k nam 82 izvodov. še ni dovolj! Priti mora v vsako hišo! Ne pozabite pa tudi na družbo sv. Mohorja. —- Glede naročanja faspisov dobite vsa navodila pri zastopniku v Hojčah št. 3. Tam dobite tudi pojasnila glede oglasov.
Dolenjske Benetke, Ono nedeljo je prišel k nam g. poslanec Mravlje in je organiziral liašo nadebudno napredno mladino v »Omtadinsko JNS$. Bog ve, če je g. poslanec tudi v svojem volilnem okraju tako delaven, kot hoče hiti drugod. Sicer pa ta nova organizacija pri nas stanja ne bo prav nič spremenila. — Ljudje komaj čakajo, da bi »e nadaljevala gradnja ceste s Cnseče vasi proti hrvaški plati, da bi si v teh hudih časih vsaj za vsakdanji kruh nekaj zaslužili.
Sni8i'(m» pri Sierenjgfadea. Lani smo imeli v poletnih mesecih sveti mtsijen, ki je naše larane v verskem ozira poživil. Tudi sv. Duh je rasli! v tem letu svojo milost na našo mladino, ker bmo imeti sv. birmo. Marijina kongregaciju pa je sprejela 18 novih članic. V tem letu je bilo rojenih 62 otrok. 40 dečkov in 22 deklic. Umrlo je v na« lan 25 ljudi, med njimt tudi Ivanka Kac iz Lepe vasi, v cvetu mladosti 28 let. Obilna udeležba pri pogrebu je pokazala, kako priljubljena je bita. j
Tudi je pokosila smrt Antonijo Konečsiik, staro 88 tat. Bila je vzorna katoliška mati 8 otrok. Poročenih pa je bilo 33 parov. — Naša občina, ki. šteje 8500 prebivalcev, je bolj poljedelska, a tudi lesna industrija je precej razvita. Njeni glavni fak-torjt imajo dovolj zaslug na gospodarskem področju. Tudi se je iani regulirala Mislinja in je to prineslo zaslužek mnogim brezposelnim. — Tudi drevesnico imamo na vzorno urejenem posestvu nadžupnije. Kmečka zveza je priredila enotedenski tečaj, ki je velike važnosti za naše gospodarje. — Društev imamo dovolj, a uajliolj delovno je Prosvetno društvo in Kmečka zveza. V vsaki pa delujejo še posamezni odseki, ki nudijo našim ljudem vsestransko izobrazilo.
Kolovrat. Sc od nae par števil Porok je biio 5. rojstev 21, smrti pa 12. — Sedaj je čas, da opravimo svojo dolžnost do prijatelja »Domoljuba;, kateri je tudi j>ri ttae najbolj razširjen. Do konca januarja je treba poravnate c-atočnino, če hočemo imeti pravico do podpore 1000 di« v slučaju požara, Zavedajmo se pa toeti, da te za nas naše časopisje še toliko večje važnosti, W v naši župniji nimamo niti ene organizacije, kjer bi ae lahko naša doiažčajoča mladina izobraževala. Ce bo mladina redno prebirala dobre časopise, tx> dobila smisel za napredek ter bo zrastia v kulturne ljudi, ne pa v divjake. — Prejšnji teden so imeti proračunsko sejo naše nove ofcčiee. Samo okrog 2000 din ie namenjenih za občktake ceste, ki so v »kraj-flo slabem stanj«. Zato je nujno pohvfooo, da ban- j ska uprava v ta «aman pedefi večjo podporo, šele | tafcrai bo dobilo ljudstvo popolno zaupanje v da- i
našnjo politiko, ko bo ta tudi dejansko pokazala, da upošteva potrebe pomoči najbolj potrebnih krajev, med katere opada tudi tiaš. » Orna vas pil kjaMjani. Od kar izhaja »Domoljub«, ga redno bere tudi 84 letni Franc Melik .starejši iz Črne vasi 185. Pred BO leti, Ho je bil v Trnovem za kaplana ustanovitelj »Domoljuba« g, Andrej Kalan, je g. Mellk dobil prve številke lista iz rok tega velikega prijatelja "katoliškega tiska. Od takrat je bil »Domoljub« staini njegov sprem, ljevaloc. On in vsa družina je vsak teden komaj čakala, da jo prišla nova številka lisla, Bog živi našega prijatelja še mnogo let!
Studenec pri Sevnici. Ono nedeljo smo imeli na naši šoli božičnico, pri kateri je bilo obdarovanji 45 najrevnejših otrok izmed Številnih potrebnih. Za darove je prispevala nekaj banovina, nekaj občina, nekaj pa naše revno ljudstvo. Pri božifnici so otroci pod vodstvom učiteijstva igrali dva igrokaza in zapeli nekaj pesmic. — V Bovi.šali je umrl teden za svojo sestro Alojzij Oorenc. Pokoj njegovi duši! — Lepo jo videti prvo nedeljo v mesecu naše može in fante, ko pristopajo kot člani Apostolstva mož k sv. obhajilu. Želimo, Ia b! se jim pridružili prav vsi ist naše fare, — Prosimo, da ostanete vsi dosedanji tinročtsiki tudi v bodoče zvesti našemu »Domoljubu«. Te dni ©bi-skujejo naši fantje tudi tiste, ki lista ie nimajo. Nikar jih ne pustite brez uspeha oditi od hiše!
Do!« pri Litiji. Pretekli teden *t je .poslovil od nas g. kaplan Jože Kapits. K na« je priiei pred osmimi leti kot uovoina&nik. Kot vsestransko ti«-
NAROČNIKOM!
V zadnjem času smo is nekaterih krajev prejeli pritožbe, da »Domoljub« in drugo naše časopisje trii bilo redno dosta.v-Ijeno. Prosimo vse naše naročnike in bralce, da nam vsak tak primer takoj javijo z natančno navedb® kraja in z navedbo časa, kdaj je biio dostavljeno drugo časopisje. Na merodajnih mestih bomo ukrenili vse potrebno, da tudi v tem oziru dosežemo red.
Ousia« Strniša:
Jetnik ga je začudeno pogledal. Bil je mlad fant, ki je pijan polomil neko ograjo. Zavrtal je prst na čelu in žvižgal dalje, kar ie Bašarja tako razljutilo, da rnu je zažugat, da ga bo privezal k zidu tako visoko, da bo »tal na samih palcih. Jetnik oe mu je zarezal: »Ti policaj neumni, samo bliže mi pridi, pa ti zmeljem kosti, da te bo sama kaša!?
Bašarju je naenkrat ves pogum zlezel v pete. Mirno se je vsedel in pričel dremati.
Ta čas je stari Hlebec lezel proti puščavni-kovi koči. I'od skalo je bil studenec, kjer si ie samotar postavil klop. In na to klop se je ječar zdaj vsedel in si privoščil iz studenca požirek vode ter se kar oddahnil:
»l kako je voda vendar nekaj dobrega' Tega do danes nisem vedel, pa sem ž« star dedec' Kar čudil se je, tako ga je osvežila, saj jo je malokrat pil in je kar pozabil na njene dobrote,
1 J« "7'lf stikal po krčmah za znanci, ki so
^Tf1'^0 SL ]e želeI ut0,ažiti žeio. Da, da, alkohol je bil pač ?:anj vse kaj drugega, A zda i
se je nenadoma ves vnel za čisto studenč.nieo in najrajši bi ta Irenutek postal popoln abstinent
ln ko je tako sedel v samoti, se je nenadoma spomnil, da je on sam prav za prav velik norec ker se takole peha po svetu, preživlja in prenaša svojo sitno starko in skrbi za sina, ki se uči ze pri tretjem mojstru za čevljarja ter mu dela preglavice, da je že ves siv r,„	B°g »» P« tak mir in tišina! Voda
"'.T skloniS se> Pa si že ugasiš
S tI ;.9^11,68" n Tilu in traPis prazen
i -L , ži vljenje I Tale puščavnik je pra vi Živ-
Ijenski modrijani Hm! Tukajle se že kmetom kal
natvezi, saj prav veliko itak noben čCekTe ve
To el se IS Ji' SC Z'?Žef 8ai v 9iii grešna
torej se zlazeš, pa t. kmetje naneso vsega, da
ti ni treba stradati in se pehati z ušivimi vaga-bundi in drugo sodrgo ter jo zapirati! Kar za puščavaika bi bito najbolje iti in živeti v tej aamifii!«
Mahoma js jel obžalovati, da se je oženil, da ni ostal sam, da je sploh kdaj pokusi! alkoholno pijačo!
Potem je počasi vstal, vzdihni! in jo mahnil proti koči, ki je stala v višini vsa siva in tiha.
Ko je Hlebec dospel do kolibe, je lahno potrkal. Nihče sc mu ni odzval. Potrka! je močneje," ker pa ni dobi! odgovora, je pritisnil na kljuko m skusil odpreti. Vrata so se vdala, a nekaj ie branilo, da ni rnogel takoj notri. Uprl se je in že se je znašel v kolibi in zastrmel:
Na tleh je ležal puščavnik bled in lih s široko zaprtimi očmi, v desnici je držal leseno razpelo, a v levici svinčnik, kakor bi hotel zadnjo minuto nekaj zapisati.
Ječar se je nagnil nad njim in takoj spoznal, da mora biti puščavnik že gotovo več ur mrtev, saj je bil popolnoma trd.
Ječar se je ozrl po koči. Kaj če je v nji kako premoženje, kakšno skrito bogastvo, saj je mnogo ljudi skrivaj in očitno prihajalo k njermi in vsak mu je kaj prinesel.
Tedaj sc je Hlebec spomnil na puščavnikovo ajno moč m že ga je prijelo, da bi jo kar od-kuril. Pa mu je pogled slučajno obtičal na stolu, kjer je stala trebuSasta polna zelenka.
v In stari ječar, ki je še pred nekaj minutami obžalovat, da je kdaj sploh pokusil kapljico vina je mahoma oživel:	'
»Vino, kaj če je v zelenki vino?« in že ie na vse drugo pozabil, še na strah. Odprl je steklenico m podubal. Obraz mu je kar zasi al samega bmzenstva, pobožno je obrisal rob steklenice m jo nagnil ter globoko golenil.
»Blagoslovljen bodi sveti starček« so mu
Ko je biia že prazna, se je naposled vsedH k mizi. vzel iz žepa kos papirja in svinčnik ter zapisal:
Zapisnik
ki sem ga sestavi! na licu mesta v kcčt čudaškega samotarja .Jošta, na hribu Hrastovici, dne 5. junija letos.
Priče ni nobene navzoče razen mene samega, ki to pišem in sem zaprisežen državni organ ter imam kot tak zato tudi postavno pravico.
Ko sem danes popoldne prispel v Hrastovi™, sem se nekaj minut zamudil pri studencu, ki teč« kakih deset metrov globlje pod kočo. Posedel sem, da sem se oddahni! od težke, naporne hoje. nakar sem vstopil okrepčan s čisfo studenčnico. Irhla smrekova vrata so se le nerada vdala. Takoj sem ugotovil, da mi je zapiral vstop samotar sam s svojima lastnima nogama, sai je ležal mrtev sredi izbe in tiščal vrata.
Puščavnik .Tošt je klican za pričo na sodni jo, 4daj ugotavljam, da se to ne more zgoditi, ker je prvič mrtev, a drugič mu kot mrtvemu sploh ne morem dostaviti vabila in mu dopovedati, da mora nn sodišče.
Po svoji vesti in vednosti uradno potrjujem, da sem ga tudi pregledal, a da nisem našel na njem nobenega znaka kake sile, ter je najbrž umrl zadet od kapi. Ko sem pregledal njegovo t, Kolibo, Seleč najti kake vredne predmete, da bi jih izročil sodišču v shrambo, izjavljam, dn snu nafel le dve knjigi, skromno siromašno posteli » * siamnjaco, mizo in dva stola ter prazno zelenilo, s katero si je mož najbrže nosil vodo h studenca.
Pisal na Hrastovici, dne 5. junija 1035.
.loža Hlebce, lastnoročno, zapriseženi nodni organ.
7.
Na Hmeljniku je služil za lovskega čuvaja Andrej, ki je bil dvojček ubitega Bernarda Pege. ,
»aren i" 28 ^ dobro vaet duhovnik jc bil zelo priljubljen med dobro mislečim ljudstvom. Posebno MUp»i'ie m ljubezen ie imela do njega mladi«, katero je vredno zbiral iM vzgajal. Ena največjih zaslug njegovih pa j«, da j« bila pri nas spet ustanovljena nov« občina, ki so jo tiain v času JNS ukinili. Zst vse njegovo delo oaj bo ianeJena srčna zahvala, na. njegovem novem mestu pa mu želimo srečo in veliko uspehov. — Naše kal časopisje je precej razširjeno. furfi hribovci .radi beremo, saj čutimo posebno potrebo zato, ker emo tako oddaljeni in kar skoraj odrezani od ©veta, Zato je treba, da prihaja v vsako hišo dober časopisi
št. Vid pri Stični. Dne 6. januarja je priredila ljudska šala lepo božičnico, pri kateri je bilo ob-darovanih 80 revnih otroJt. Darila &o bila vredna 4500 dim. Vsem dobrotnikom «e starši revnih otrok oajfopše zahvaljujejo. Tudi naže prosvetoe organizacij« z»!o žjvahno delujejo. Prosvetno <kuJtvo je v oktobru priredilo Krekovo proslavo, v novembru igro »Oniošolec«, v začetku lega leta pa igro »Davek na samce«. — Fantovski odsek pridao goji Santovsfoe prosveise večere ia telovadilo. Članov Ima 55. Tu<ii dekleta pridno delujejo v svojem dekliškem krožku. Vse kaže, da se nafta mladima za-i veda nafog, ki jdh ji nalaga današnja čas. Želimo j ji tudi vztrajnosti. — Po novem letu so umrli v ! št Vidi: že trije, ki so bili čez 70 tet stari. Do | 9. januarja je bito že 6 mrličev. Lansko teto jih je bilo v celem k-hi samo 70.
Leskovica. Pretečeno leto ic bilo za našo faro žalostno. Na ev. Ane da« nain je toča uničila skoraj vse poljske pridelke. Skoda je bila cenjcoa na 200.000 din. Doe 21. avgusta nam je umrl gospod župnik Kos Matej. Skoraj 31 let je vodil našo faro in vzg-ojil skoraj ves sedanji in bodoči rod. Do 14. januarja smo biii brez župnika. Ta dan emo dobili uovega župnika Jožeta Kapuca, ki je prišel k nam iz Dola pri Litiji. Ljudstvo mu je priredilo lep sprejem. Mnogo truda, mnogo dela čaka novega gospod« župnika. Želimo, da bi Bog blagoslovil njegovo delo!
Pozdrav iz Amerike. Leto 1937 je šlo v večna-! in zgodovino. Marsikaj smo Setcs v Ameriki doživeli. Spomladi 60 delavski voditelji hoteli vse delavstvo organizirati v enotni delavski organizaciji »Union«. Kdor ni hotel pristopiti, «o rou grozili, da ne bo dobil dela Organizacija se je ze!o razširila po veeh državah. Meseca maja so zastopniki (e organizacije potrkali na vrata podjetnikov in povedati tvoje zahteve. Ker ni bilo od-
ziva, je izbruhnil štrajk, ki je povzročil mnogo razburjenja. Prišlo je celo <lo pretepov in pobojev, vendar je bil Strajk delovnemu ljudstvu v korist. Na jesen ao pa kapitalisti marsikje zaprli tovarn« in milijone delavstva je brez posla, Zdi se, da se nam bližajo zopet stani časi. Mnogokrat nam silijo misli v staro domovino in želimo, da bi bili naši svojci in znanci v svojih skromnih razmerah vsaj srečnejši, kol smo mi, ki emo vsak tramtek izpostavljeni nesreči, da izgubimo košček kruha, ki si ga moramo 6 trdim delom prf*'"žifi. Bog daj, da bi bilo novo teto lepše io vosetejs« kot je bik) preteklo. — Jože Cadonič, PittebiMgh.
h rsesmh drašte&
Peesrovei. Izžrebane Številke loterije Prosvetnega druStva. Številke objavljamo po vrstaem redu, ne pa po velikosti dobitkov: 150, 223, 247, 334, 862, 404, 453, 590, 600, 720, 798, 1082, 1518, 1522, 1549, 1602, 252«, 2581, 2651, 2680, 2830, 2863, 3116, 3174, 3226, 3805, 3845, 3859, 4204, 4321, 4604, 4643, 4647, 4749, 4929, 5180, 5239, 5247, 5363, 5603, 5860, 5907, 6044, 6100, 6104, 6210, 6341, 6463, (5601, 6519, 6325, 6654, 6701, 6382, 6905, 6951, 7050, 7SI.4, 8036, 8107, «182, 8401, 8856, 8881, 911», 9123, 9321, 9498, 9547, 9665, 9673, 9706, 9723, 9742, 9795, 9940, 9942, 9943, 9979, 10106, 10142, 10400, 10742, 10992, 11027, 11277, 11533, 11540, 11561, 11805, 1)818, 11881, 11995, 12000, 12028, 12089, 12180, 12291, 12315, 12346, 12463. - Dobitke dvignite V3ai do 15. februarja. Po tem dnevu dobitki zapadejo dru8tvu I
Leskove« pri KrSkem. Naša prosveta se živahno razvija. Ker je tudi v javnosti vzbudila zanimanje, upamo, d« bo polagoma mogoče pritegniti in prebudili še ostale iz naših vrst, ki se aa p ros veto dozdaj niso zanimati. Prihodnjo nedeljo 23. jan ob
3 pop. borno igrali veseloigro »Pesnik ali študent«, zraven pa še Dekaj drugega, kar bo ob»nem v pouk ln zabavo. Nikomur ne bo zal, kdor v nedeljo pride »Pod lipo«. Vse čiane tiskovnega odseka in druge prijatelje naše prosvete tem potom vabimo, da ne bo treba posebnih vabil.
Trehelno nad Mokronogom. Preteklo nedeljo smo po dolgem času na našem odru videli Šolske otroke. Bila je prav lepa prireditev, združena z bo-žičnico, ki jo vsako leto priredi šola ravnim otrokom. Po predstavi je bilo obdaroranih nad 50 najrevnejših otrok. Vsem, ki so s svojimi darovi k
temu pripomogli, ae najlepže zahvaljujemo. — Posledice vremenskih nezgod, ki e<» preteklo leto uničile toliko poljskih pridelkov, občutimo vedno bolj. Pri marsikateri laži že po cel mesec ai<*> pekli kruha, ker je že sedaj zmanjkalo žila, sli pa ga hranijo za pomlad, ko se bo pričelo težje delo. Občina je preskrbela več vagonov koruze po znižani ceni, pa bi je bilo treba še enkrat toliko, da bi kaj zaleglo,
Šmartno pri Litiji. V nedeljo 16. jannarja smo igfali dramo »Pod sovjetsko zvezdo«. Ker so btli vsi, ki so to igro v .nedeljo videli, nad vse zadovoljni, jo bodo naši fantje Da splošno željo zaigrali še dne 30. jan. ob 3, ne pa, kol je bilo prvotno rečeno, 23. jan. —- Vabimo!
Hrastjo. Prosvetno društvo uprizori v nedeljo 23. jan. ob 3 popoldne veseloigro »Lesena peč«. Vstopnina običajna. Vsi prijatelji vljodno vabljenji
Sneberje - Kadobrova. Dramatični odsek Pevskega društva uprizori v nedeljo, dne 23. januarja v Pevskem domu dramo v treh dejanjih »Erika, oprosti«. Vstopnice so v predprodaji pri tovariša AvSiJu. Vabljeni!
Sosir.ii pri Ljublj&iu. Prosvetno društvo bo priredilo dne 23. januarja prosvetni večer. Na sporedu predavanje s skioptifnimi slikami, Finžgarjeva delavska igra »Nova zapoved« in petje itd. Podporni člani votopnine prosti.
Školja Loka. V našem okraju priredi Kmečka zveza kmetijsko gospodarski tečaj, ki se prične v sredo, dne 'Iti. januarja ob 14 v Prosvetnem domu v Skofji Loki. Naslednja predavanja bodo vsak petek in sredo od 2 do S popoldne. Zaključno predavanje je 18. februarja. Predavanja bodo 28. januarja, 2., 4., 9., 11., 16. februarja. Na teh predavanjih bodo strokovnjaki obravnavali razne kmetijske panoge. Pristop k predavanjem imajo vsi kmetovalci možje ia žene, fantje in dekleta.
Cerklje pri Kranj«. Ljudski dum je postal letošnjo zimo res pravo središče in žarišče katoliške prosvete. Prav previdno je Ireba porazdeliti večere in ure, da mogočna stavba more vse zadovoljiti. Upamo, da živahno delovanje naših organizacij ne bo ostalo brez uspeha, ampak bo v naši mladini vzbudilo in utrdilo čut 7,a zdravo in pošteno zabavo in potrebna izobrazbo — Spomnimo sc ob novem letu tudi našega »Domoljuba«, ki je tako vestno obiskoval skozi vse leto 370 naših družin. Ostanimo mu zvesti tudi v tem letu ia mu brez odlašanja odrsjtajjno delež, kateri mu pripada. Z novim letam se je število naročnikov povečalo aa
Ijato 9 nedolžnega čfcveka? Zdaj Sel© vem, d« ga res sumite umora. Bodite vendar pametni!«
»Ubil mi je brata!«
»Seveda, prav kakor jaz! Pravega ubijalca imajo vendar v ječi, kakor vsi govore! Vrba je krive«, saj je ubil tudi svojo ženo!
Tonač je ostal na mestu miren in bled. Roki I je držal prekrižani na prsih, ko se mu je čuvaj | približal. Ni se premaknil, le njegovo oko je do-| bilo jiilden blesk, punčke bo se zaostrile, d očim : je bit z levim komolcem naslonjen na puško in je čakal.
Čuvaj je rezknil:
»Pužko seua!«
Tonsž je malomarno odvrnil:
»Nikomur ne škodujem z njo. Toda ta ini jo edino orožje, z*to je vam pač ne morem dati.«
»Aretiran sil«
Tonač se ni premaknil in je komaj slišno nadaljeval:
»Ne bom se z vami prepiral ne pretepal, saj vem, da govori iz vas mržnja in sovraštvo, ker ; ne verujete v mojo nedolžnost. Prosite sodnika, i naj dovoij krepko pesti cigana Vrbo, pa vam ti a : kmalu povedal, kdo je morilec. Ta nesramni k je ! ubil lastno ženo, zanetil Jerneju kočo iti ubil m-1 Sesa brata. Zdaj bi rad ta umor natvezil meni, ker se boji, da bi nasadnje ne zahingljal.
»Ce s» nedolžen, se javi sodnikom I Ka j pa postopaš tod okoli in slepomišiš?«
Tonač je zardel in se proseče ozrl v Vero, skomignil s rameni, vrgel puško preko ranic, rekel komaj slišno »Zbogom« in že je zginil med drevjem.
>Zakaj ga nisem ubil?« je hripavo kriknil
Andrej.
»Veseli V>odite in Boga zahvalite, da niste umorili nedolžnega, je spet povzel JeriSa.
Vera je bila bleda. Tllio je gledala za odhajajočim, kakor bi si gai želela nazaj. Cestokrat ui tudi »daj, .H1 je obšla žalostna misel, da jo izvoljene« zapušča iu ga ne bo nikoli več videla, saj
Tudi on je zvedel, da je brata umoril Tonač, a nikoli ni mogel naleteti nanj. Divji lovec se pa je pač izogibal kakor gada, saj je vedel, da mu s samo besedo pač ne more dokazati, da ni krivec. Andrej je često vprašal tega ali onega po njem, pa so mu ga utajili, a r.sknleri, ki so bili prepričani o njegovi nedolžnosti, so se kar očitno zavzeli zanj.
Poteklo je že nekaj let po Bernardovi smrti, »rat Andrej, ki je bil spočetka prepričan, da bo rano prebolel, je začuden spoznal, da svojaga brata ne more pozabiti. Pogrešal ga je kakor Prve dni po smrti, kar ni bilo čudno, saj ai nisia bila samo brata temveč tudi najboljša prijutelja. toleg tega sta si bila dvojčka in sta bila že posebno navezana drug na drugega. Ko je Bernard umrl, je Andrej očitno žaloval. Bilo mu je tako unio, tla je kar opešal in zbolel. Resneje, ko je nekoliko okreval, je sicer za kak dan alajil lastno ooi, ki pa je potem tem izraziteje in silne je udarna na dan ter ga trpinčila, saj mu je' hilo, da r Ui"™ de! njega «a,ueBa ,n ix>l mu je še in se razjedala srce.
Potem sc je večkrat spomnil, da bi poiskal morilca m ga ubil kakor je on Bernarda. Zavedel ' ie, dn bi bil potem zaprt in ob službo. Spomnil je ua svojo ubogo mater, ki bi pač zblaznela, ' 1 še njemu kaj hudega pripetila In pre-fti&°iVai ,ae*je' SePrav »» jc vedno mislil, da bi „ , f • le bi ee maščeval nad ubijalcem svo-ga brata.
Ko pa je vedno in vedno stiSal, da je Tonač 7.; d." se še ni rvikoli dotakni! človeka ir. amo včasih® ^ lBdi 8aili nekoliko' podvomil toda
WliR"<iar Be ni mogel ve« brzdati, je zašitrtal z°bni. m zažugal v »rak:
-vendar ga i>0]Sžorn in se znosim nad njimi« atorr fpet J;llb,8<'«' Pred njim obrai bedne ed«l JL 1 ,!n Ellet "Pustil maščevalne misli. ue» Pa je iu tega »e je bal, da bo »cgel po
orožju, če mu pomaga gol slučaj in mu privede Touača pred oči
Postal je vedno bolj samotarski in žalosten. Vrši! je svoje dolžnosti, a ob enem je jel bolj in bolj poizvedovati za Tonažem.
»Ce ne drugega, saj izpraSam ga. Morda res ni sam kriv in ima sokrivce. Toda, kdo naj ubije brata že ne on, ki je divji lovec?« 1 fn tako se je boril z mislijo na umor, z mi-j sfijo na svojo sivo staro mater in z lastnimi predsodki in vestjo, ki mu je vedno branila, ukj no ubija.
Nekega dne je prispel blizu oglsrske koče, kjer je stari JeriŠn zažigal novo kopo.
Čuvaj je zagledal pred seboj Vero. Kako krauna je bila Ia hči prirodet Takoj je začutil do nje tiho naklonjenost Poteg nje je stal mlad krepak junak, s katerim je mladenka zaupljivo kramljala.
»Saj me menda poznate? Hmeljniški čuvaj Andrej sem, se je predstavil ogljarju iu ga takoj radovedno vprašal, kdo je mladenič, ki govori z Vero, ki je menda njegova hči.
»Da, da gospod, to je moja hči Vera, a oni korenjak je ..
Ogljar je umolknil. Spomni! se je, da ne sme izdati Tonač«, saj j® vendar čuvaj umorjenega Bernarda. Toda bilo je prepoiao. Čuvaj je takoj spoznal starčevo zadrego in Bpreletelo ga je divje veselje in strašen srd. V hipnem navalu razburjenja je pozabil na milo obličje svoje matere. Pograbil je ogljarja za rame in zakričal:
»To je tisti Tonač, kajne, kar pri/jiajteT« Lovac ga je čul in sam odgovoril: »Da, da, jaz. sem Tonsč, kaj je novega gospod?«
Čuvaj je nameril pufiko hitro kakor blisk in ustrelit vanj. Toda isti hip je priskočil tudi ogljar
lo um puško »bil, da je strel »letel visoko v zrak: »Ali ste ob pamet,« se ja zadri JeriSa, med-iem ko je strel še odmeval po gosdu. »Česnu stre-
23 ia So stalno narašča, tako da nas bo prav kmalu 400, '»ar je številka, na katero smo mi in »Domoljub« lahko ponosni.
Troblja. Prosvetno društvo priredi v nedeljo, dne 23. januarja v prosvetnem domu ob 3 pop. igro: »Davek na samce«. Prijatelji smeha vljudno vabljeni 1
Črnuče. Prosvetno društvo priredi v soboto, 22. januarja in v nedeljo, 23. januarja db osmih zvečer komedijo v treh dejanjih »Advo&at ir, njegov 6luga« Pted igro petje narodnih. V nedeljo ob 3 popoldne pa imamo na programu &kioptično predavanje: »Nadškol dr. jeglič v besedi iu aiiki«. Ved prisrčno vabljeni.
Litija. Sadjars-ka in vrinanska podružnica ima občni zbor v nedeljo, 23. januarja ob 9 dopoldne v ljudski šoli. Na dnevnem redu je tudi sadjarsko predavanje okr. kmei. referenta. Vabljeni tudi ste-Sani.
Trebcj®. Tiskovni odsek je v nedeljo, 9. jan., priredil v prosvetnem domu svojo akademijo, ki je lepo uspela. Posebno sta nam ostala v spominu govora našega g. dekana in g. inž. Sodje iz Ljubljane. Skioplične slike so nazorno pokarale, kako nastane časopis. Odšli smo z akademije s trdnim sklepom, da bo prihajalo v naše hiše ie katoliško časopisje.
Kadeče pri Zidanem mosta. V preteklem letu ja v naši fari umrlo 52 ljudi, rodilo sc jc 43 otrok, poročilo pa 20 parov. Umrli so večinoma stari; kar osem jih je umrlo, ki eo prekoračili 80. leto, devet pa, ki so bili stari čez 70 let. — Po dolgi in mučni bolezni je izdihnil svoio blago dušo g. Viktor Kths, posestnik in gostilničar na Prho-vem. Dobrega gospodarja, komaj 26 let sSa-ega, bo posebno pogrešala mlada družinica. Naj mu bo Bog plačnik v nebesih. — Delavci ie papirnice so imeli sedaj že drugič sestanek. Organizacija dobro napreduje in smemo upati, da delo ne bo zastonj, saj je v resnici potrebno.
Sejmi
Vsak posetleljek: veliki tržni dan v Kranju; prodajaš iabko vse.
Vsak soboto: tržni dan v Domžalah, Kamniku, Ljubljani, Škofji Loki in Tržiču.
25. januarja: živ. in kram. Blagovica pri Kamniku, ter gov. in kram. v Radečah pri Zidanem mostu. — 30. jan.: živ. in kram. Rakek.
S i) L M
Boj. do zmage
Kakor je prvi katol. shod i. 1892 položil temelje slovenskemu katoliškemu gibanju, tako mu je pa ta začrtal — program. Njegov ustvarite!] je predvsem dr. J. Krek, ki sla ga odlikovala pred vsem demokratično in socialno čustvo. In kakor je bi!o kato-1 i ž t v o v prvih letih izhodišče in vodilna misel vsega gibanja, tako se je ta poslej dopolnila še z drugo, to je z demokratične. •
To je biio tudi popolnoma naravno. Meščanstvo in izobraženstvo sta bila tedaj in še dolgo potem trdno v nemškem in liberalnem taboru, zalo so bile široke množice slovenskega kmečkega in delavskega ljudstva naravno torišče mladega katoliškega gibanja, ki se je moglo uveljaviti le tako, da je uveljavile te, dotlej popolnoma pozabljene in neuvaževane ljudske množice. Iskren, dosleden in radikalen demokratizem na vseb poljih je tako nujno posta! bistvena načelna sestavina slovenskega katoliškega gibanja S to idejo se je naše gibanje razcvetelo, s to je zmagalo, s to je ustvarjalo svoja velika dela in bo tudi propadlo, ako bi nanj morda pozabili.
Kakor smo povedali, je začrtal torej II. kat. shod slovenskemu kat. gibanju program v zmislu demokracije in krščanskega socializma ter mu je dopolnil njegovo organizacijo. Tako so bile v prvih letih tekočega stoletja široke plasti slovenskega katoliškega ljudstva programatičiio in organizatorično zrele in pripravljene, da prevzamejo seme vodstvo svojih zadev v roke, ne pa da jim Se nadalje komandirala nemški plemič in liberalni
je bil v vedni nevarnosti. In ta misel ji je delala skrbi in nemir, da niti spati ni več mogla kakor preje.
>Vidva se pa nekam dobro razumeta?* je dejal nenadoma Andrej Veri, ki je kar zardela in se obrnila proč.
Potem je hotela v kočo, pa jo je ustavil oče: j Ostani nekoliko, da ne bo reke! gospod kakšni rovtarji smo, da ga pustimo kar samega.«
Mladenka je otožno pogledala čuvaja. Njene oči so govorile najsi so usta molčala. In te oči so ga izplačevale in se čudile, kako je mogel tako nenadoma priti in streljati na njenega izvoljenca in kako jo more zdaj tako brezobzirno izpraševati.
Andrej je takoj spoznal, da je ustrelil kozla in je (udi sam lahno zardel. Spustil se je na klop pred kočo in si obrisal znejni obraz ter se nekam opravičeval:
»Ni čudno, če je človek razburjen. Bratove smrti ne morem in ne morem pozabiti ter je ne bom nikoli pozabili Preveč brat mi ie bil, da bt Maj mogel preko tegale
Mladenki se je zdaj lovec skoraj zasmilil. Bes je streljal na Toriaea, torta bil je prepričan, da je on morilec. Kar vesela je biia, tudi zavoljo Andreja, da ni. zadel njenega lanta.
Tedaj se je oglasila iz koče Jeriševa mati, ki JI je ogljar povedal, kdo je zunaj:
»E, gospod tisti morilec je pod ključem f Dajte no vi sami tisto stvar pobrskati I Morda bo le priznal, da bo vsaj ta bedni mladenič rešen težke sumn je.«
Zakašljala je ir. utihnila. Lovski čuvaj se jc zahahljid: »Ali ste tako vsi prepričani, da je ta-le no doizen?«
»Da vsi smo prepričani, ker tudt dobro vemo, da je nedolžen,« sta odvrnili mati in hči hkrati.
Mladenič se je zazrl v ljubo obličje Vere m resno mu je postalo pri srcu. Prvič jo je videl, pa mu je bila že všeč in kar čutil je, kako mu
y
je draga. Rad bi pnče! z njo daljši pogovor, pa ni mogel najti ničesar, o čemer bi govoril. Kamor se je ozrl, je videl pred seboj nekaj zaprtega, molčečega, da ni mogel npjti besede, za katero je stikal. Zaman se je trudil in d dopovedoval, da je to pač samo preprosta ogljarjeva hčerka, da mu ni treba iskati izrazov, ne gledati na besede. Tudi najpriprostejšega izraza mu je hipoma zmanjkalo, da se je potihoma jezil sam s seboj, a pomagati si vendarle ni mogel.
Vera je odšla z očetom h kopi, lovec je obsedel in pričel govoriti z Agato, ki je počasi in stokajoča pripovedovala iz postelje, da TonaS res rad vidi Vero, da pa pač ni upanja za kako ljubezen in bi bilo od Vere neumno misliti nanj, saj nima niti kam položiti glavo, niti kosca kruha nima, s katerim bi lahko razpolagal in živel družino.
Nekaj časa je še posedel, a potem se je dvignil m Agato pozdravil.
Počasi je sarna prilezla iz koče, da si ogleda prijaznega gospoda. Bil j| je všeč in povabila ga je, naj se še spet kmalu oglasi kaj pri njih.
8.
»Danes je bil spet tukaj hmeljniški čuvaji«
Mati je izrekla te besede iu se ozrla v Vero ki je pravkar prispela iz doline.
Oče je puhal goste oblake dima in molčal pred se ter čakal, kaj bo hčerka odvrnila.
Mladenka pa je molčala.
Mati ja nadaljevala:
Ir ^"/t8, m°ia- mms *eš, kakšni revčki smo. Hmeljniški lovec nam bo rad pomagal, samo če ti hočeš Poroči ga! Gospa postaneš. Pa še z« va„M>l x »°>P Kkrbiien?; 0bliui)i! nama je službo Jm x" ° govori! za	ga sprejme
graščak za čuvaja na žagi, kjer bomo Imeli v
ŠXtrdt rf 'fP°, s,af>va"ie Ja™ nam bo bo je godilo. Ker e ta mladi Andrej tudi za nekakega oskrbnika, sem prepričana, V lahko fo
advokat. Ker je bil v vseh časih prav do prevrata nekaka osrednja merodajna slovenska politična pozornica kranjski deželni zbor, je razumljivo, d® se je zagnala z vso svojo neizčrpno silo v kranjski deželni zbor, kjer je zahtevala, da mora prenehati nazadnjaška komanda nekaj stotin Nemcev in slovenskih liberalcev nad ogromnimi množicami slovenskega ljudstva. V to svrbo je zahteval dr. Šu-Steršič kot voditelj >Kat nar. stranke«, da se mora volivni red za dež. zbor temeljito demokratizirati.
Liberalci o kakem demokrati?,rnu seveda niso hoteli niti slišati. Zato »Kat, nar, stranki« ni preostajalo drugega, kot preiti v najodločnejši boj. Tedaj smo se namreč mi Se prav dobro in pravilno zavedali, da nam sam od sebe nikoli nihče ničesar ne bo dal in da bomo dobili ter imeli samo tisto, kar si bomo s svojo odločnostjo izbojevali. Zato je prihajalo v kranjskem dež, zboru tudi do skrajno ostrih nastopov. Katoliški podana so ktaiko in malo preprečevali vsako delo, dokler se ne izpolni njih glavna zahteva, lo je uvede za deželni zbor demokratični volivni red, ki bi jamčil ljudskim množicam za primerno zastopstvo v zbornici.
Liberalci in Nemci so se upirali seveda več let, toda !. 1806 smo dobili v Avstriji po ostrih in trdih bojih resnično demokratični volivni red v obliki splošne, enake in lajne volivne pravice za državni zbor. Sicer so se tudi tu proslavili slovenski liberalci kot največji nazadnjabi in protidemokralje vse bivše Avstrije, toda ni jim uspelo, Dunajski parlament, v katerem je že tedaj vzbujal dr. Su-SterSič splošno pozornost s svojo izredno
Tedaj se je oglasil oče: >Saj nič ne rečem! Rad imam Tosiača, toda povej mi vendar, kaj bo 7, niim? Njegova zadev* se vleče kakor jara kača, nikjer ni konca! Se vedno je osumljen umora in osumljen bo do svoje smrti, kajti jaz ne smein nastopiti, ker mi je cigan zavezal jezik z besedo, le mati naju je slučajno slišala. Tonač je revež, smili se ml, tod« na zakon z njim pač ne moreš misliti. Čudim sp pa, da je mogel on, ki je uvideven in pameten človek sploh pričeli ljubimkanje s teboj!«
»Oče, pošten je in dostojen! Ljubezen pa ne vpraša, kako se bo dalo živeti, čeprav bi morda morala. Sama ne veva, kako je do taga prišlo, toda rada se imava in nikoli n« bova zapustila drug drugega, nikoli ne!«
Oče je nejevoljno zakašljal: »Vsi bomo preskrbljeni, če se odločiš za čuvaja. Prikupljiv in priden človek je ter povsod priljubljen. Bodi vendar pametna is premisli si!< Mladenka se je zazrla čez plan v zahajajoče sonce. Žalostno je krvavela zarja in se razlivala okoli ter potopila v svojo rdečico nizko oeljarsko kočo.
Mati je vzdihnila:
>Vem, da ne bom dolgo, dobro čutim, Rada bi pa imela zadnje dni lepše, brezskrbnejšel Kako bi se veselo oddahnila, Če bi bila vedela, da se otroci ne boste tako pobijali in stradali kot sva midva. Drugi so zdaj v vasi, Tomažek se uči za čevljarja, Tonek je pri krojaču, najmlajši trije pa oodo še vedno očetu na ramah.
Ali bi ne bilo prijetno, če bi se tudi oče nekoliko otresel svojih skrbi?
Mladenka je tiho vstala vsa bleda v obraz. iočasj je odšla po stezi svojemu dragemu nasproti-Ko je prispel po stezi Tonač in našel Vero vso razburjeno in žalostno, jo <« zaakrbljen vprs-tol, kaj ji je.
brulmilf"" f k.^ p0g!edala ,n P0'®® hIP°1!ia
gpretnioatjot J® »vedel demokratkam v državni zbor ln tedaj je odsvonilo liberalcem tadi v kranjskem deželnem zbora, Spomladi leta IgfjS »o kapitulirati. Boteg dosedanje veleposestniško, mostno ia kmežk® k»ri]e j« bila uvedena že nova splete« karija z 10 poslanci. Pri volitvah »o Nesrsd še nadalje obdržali veleposestniško, liberalci pa mestno kurijo, a katoličani so si % ogromno večino osvojili kmečko in sploSao kurije ter v tem tudi absolutno večino v kranjskem deželnem zboru, dočim »o si osvojili skoraj vse državnoabor--ike mandate še pri volitvah projSaje ieto.
Tako Je poslala »Kat narodna stranka«, ki se je bila ž® L 1SM58 prekrstila v »Slovensko ljudska stranko« (SLS) absolutni politični gospodar na Slovenskem.	let j« trajal t® boj, s keir slovensko Ijasrtv® ni adne-halo ia »o teidi njegovi voditelji stali brea ozira na desno in na lavo aveeto in %. vso odločnostjo v službi ljudskih zahtev, je bi! dobojevan boj zmagoslavno na vsej črti, s tem je pa postalo slovensko ljudstvo tudi go-»podar svoje usode, dočim so bili potisnj«ni liberalni naaadnjakt v popolno brespesnemlb nost. In kakor smo poudarili, je ?;<•! ve« opi-sani boj v »namenja in pod zastavo katoli-štva in demokratizma.
R®iisi!:i m	Zato je neobhodno potreb-
no, da se pazi ne urejeno prebavo. Zdravniki pri-poročajo Darraiol odrasiim !n otroka«. Tudi pri vefkratni uporabi ne nastopa navada. Uporabljajte pri zaprtju dobro odvajalno sredstvo Darinoi. Bobi še v v?«S» lek»r«tit. — ke«. 25,801-87.
Dr. France 1'rešeros
Vrb, slovenskega slovstva j® 4r. Ff&aea Prešeren. Kodi! se je 8. decembra 180© na Vrbi blizu Bleda. Bil je srn kmetska dražine, Gimnazijo jo žtudirai v Ljnbl^ai, potem pa se je posvetil pravu, bi ga j® študiral eb Dunaju. Ko je konča! svoje učenje, je bil odvetniki pripravuik v Ljubljani, in »cer od leta 1828 —1846. Nato je poeta! odvetnik v Kranju. Umrl je 8. tebruarja S849 v Krassjis, kjor je tudi pokopan. — Kot žtudent je bil odličen, kot pravnik tudi. Kot pesnik pa je bil prvi med pesniki, bil je pravi in resnični ustvarjalec naše slovensko pesmi, kateri je žele on dal vsebin« in beseda O vsesst so pele njegove pesini. Znal pa je tudi najti vsaki misli in vsakemu čustva pravo obliko pesmi. Bil je umetnik. §®le s ti jim arao ažovcaci dobili pesem, ki naa je postavila ia dala mesto med evropskimi narodi. Temu majhnemu slovenskemu narodu se je le rodil mož, kl je svetu pokazal, da imamo »voj j$sik, svojo pesem. Da, pred svetom smo dok«,ali s Prešernovo pesmijo, da imamo tudi mi, Slovenci, svoje življenje in svoje vrednote. Težka je bila njegova umetniška pot, In čop ga je vodil po evropski!) slovstvih in mu kazal novih poti v novo ustvarjanje. Dolgo po smrti je Prešeren zavladal s svojo pesmijo. Danes je prvi med Prvimi, Njegova pesem bo živela dokler bo živel slovenski narod. O Sem je pisal? O vsem. O ljubezni do domovine, razmišljal je mnogo-3 svojih delih o človeškem življt*ij;i, o pesniškem poklicu, o spoznanju, da vladajo na svetu zavist, aovraMv-o, hsudofofja, 6 ljubezni do zene, pa t udi ni mot&l, ko je videl svoje sodobnike, kakšne napake imajo, bičal jih je 8 svojo besedo, o vsem, kot je,rečeno. V naše »l<M8t*o jo uvedel mnogo novih oblik pesmi: balado, romanco* priliko, ep„ sostet
Moli
Vsaka drosna »»»lica ali nie prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« ptačst® »aeao pelovie«, ako kupujejo kmetijske potrebščin-« ali prodajajo svoje pridelke aii iičeio poalov oziram* obrtniki pomočnikov aii vajencev in narobe.	Pristojbina- za mu!« oglase se plačuje naprej.
Wsis Grbine
Ugod-Bo naprodaj, —-Tehnična pisarna, ing. Ber&tnsr, Ljubljana, Pražakova 8.
za kmečka dela in k živini sprejmem. Dimnik Mih«, Jaria fi poŠta Moste.
levnročnl-Kevttarski, krojaški in ženski, po-grezljfv »Pfaff«, cena Din ?2 0, naprodaj. — Grsdsšlta 8.
aprsjiae Urau.
Sp. Gfiir.tfljr.e
št. S) p, 8t Vid a«t Lj.
droeovratee, trpežno izdelane, merii Jernej Jergj, Zapaga štev.lft Smlednik.
Mmnkigi m:mm
sprejme« s popotno eekrbot Verne Anton, Trzin 49,
pridno, se
sprejme na kmetijo. — Črna vas 209, Ljubljana
si tu eadol-lt«, prav dobra sileterica s teletom naprodaj, VrtaiJ-alk, Vič 17S.
Mmlifti lijiilci
Mestne hranilnice ljubljanske, Zadružne gospodarske banke in Vrhniške občinske hranilnice kupi feušteršič Ivana, Ljubljena, Janševa !. - Posredovalci Izključeni,
mm m grPosdii¥
fersw oslra asš to, ali živi v medu ali vasi, d.»j«rfai>f! peoteiie sfrss-skega pomena er prevzem blagovnega skia-cRSJa za shrambo blaga. V goStev ne prid® ne potovffiaie ne trgovski lokal,Takoj alt fcssueje dolgoletni mesečni do hodek po naj man i 800 t din. Lahko je stranski aH glavni pokiie, ker j« brez ironkurence. — Dopise v nemščini na naslov: Berjrer, Ar.ua-bicbl 4 'Auslrin)
pridno in
pošteno, vajeno vaeb kmečkih del, sprejmem takor. Starost do !et. Javiti s® aa siasto«: štepanja vas št. 9 pri Ljubljani.
na vsa kmečka de!a, stara 17—20 let, sprej-fneHj tairor v bližin? Lsebljane. — Naslov v upravi pod štev. 705.
10 minut od ieies&iške
posfaje Ortenek. Pra-proče S.
Miti sliliifi
pridno, poStetto, Id fm» vesolje do otrok. — Nebec.Babisfi goric« 18, p. Laverea.
Iflass« Ha kmetijo MHIEE"* sprejme takoj Fovak. PleSiviea S, p. Brezovica,
& ššžiSMtŽ
ilča službe Ivan Dor m k. Pbdhom 43. pošla Gorje.
najboljše šivsshia stroje pc!«r(«!iiv<; dla 1?®"—. Sketr Vransko.
Sepliipii sliis« iml
produ Frane Leaček, JSevljar in posestnik na Vrhpolju, p. Morr.vče, za Vfl! din. Si roj je zeto dobro olrrmrjpn. — Ponndlje ua gornji na^iov,
Hitmfoh ^dveiiiasiede-SfSSSfcžB Uais v iako dobrem stanju ugodno na prodaj. Oerne Matija Cojaova 18, Krr.r,].
»prejme Ukoi Anton Zal r kar, št. Vid nad LjuMjan®.
■i» mizarske obrt sprnase Matevž Markič, Naklo,
»a?«1«® Ml že, malo kuhanja ia pek® kruha se išče za gostimo v predmestju LjEOljatsr« — Psasadbe upravi Domoljuba številka «03,
vaje« deta a« polju in v J»ie»a. »e gpreim« za hlapca v Ljubljani; Ponudbe v upravi lista pod štev. 604.
UU.r. na kn.etijo (a» koj sprejmem, Ivan Marioltnv -Ynanj<» Gorice 17, p.Bnesavica.
Klepcs i telil
za gozdn« in poljska dela v starosti Ž4 sto 35 let sprejme Krač Ivan. gost., M»kitw« p. Borovnica. — Plača po dogovoru.
Isb-JJ w>l-<l«dlw» 1SJI00 aliflts prodam, — Na--i6o»r v opravi Bamrn-ljuba pod Štev. ''36,
od 20. do 27. januarja i938
18
Četrtek, 20. jaa: 13.20 Radirki oiikesier -Otrobi količek — I&40 Soe«4čkia za SSm — 19.3» Nac. o»® -- 19.50 Zs&SMoi kottod: -PtoSSe — 2L10 .Khmktik:: ko»e«t -- 22.45 Opc-■reifia gfassba. — Petek, 21. j«n : t! Sofeka ura — 18 ZatskA ura — 18.40 Pranoošci-aa — 19.30 Nac. ara — i 9.50 10 minirt za p!«mi«ce — 3S Konoerč opernih spevov in napevov — 21.15 OHraširi kwi-eert —■ 22.30 Angiežke plošče. — Soboft, 22. jaa.: 17 Radijski orkester — 17.40 Kje iu kdaj zapade mladostnik kriminalu — 18 Slovenski šramet kvartet — 18.40 Pogiovori z poslušalci — 19.30 Nac. »ra — 19.50 P^led enoreeta — 30 O sMscaHji po-Btilci — 20.30 »Naš; tdjnsSt« — 22.15 Radršsšd ®r-testar. — Nedelja, 23. jan.: 8 Oodba	— 9
Naipovedi in poročila — 9.15 Prenos ccn%wne glasbe — 9.46 Venski govor — 10 Glasbeni drobil — 11 Otroška ura — 11.30 Koncert Radijskega orkestra -- 13 Napovedi — 13,20 TrinoveJjski jmK-fcvartet — Ms P!oS5e — 17 Kmetica uff»: SSucvfta in parkljevka — 17.20 Poročila o tržnih cenah — 17.30 Slovenske sutrodne — 19.30 Nac. ura — 20
mmoKr ~
gloso. Jezik njegovih pesmi je nad vse bogat, in ravno on jo dok««!, da se da v slovenskem jeziku pisati pesmi, ki govore o najbolj nežnih čustvih. Samo poznavalec jezika je mogel toliko lepih misli podati v najbolj dovršenih pesmih, t njegov« pesmijo smo priilf r svetovno Blovstvo. S svojo besedo pa nam je pokazal, da jo jezik' bogat	pesmž »o- Mi© L 1M7 % nanforosn Poezije. ,
Ob flOLfetmci Otona Župančiča — 2?.35> Konr. R»d «du — 22.16 Pkffei«. — PoaAelejtic. M. 18
Mravn. ura — !8.20 Piožče — 18.40 KttftMraa kjr«c. — 19.30 Nac. ura — 19.50 Zanimivosti -- 20 Kossc Radijskega orkestra — 21 Plošče — 21.10 Li£sJ> Siaaski godalni kvintet — 22.15 .Lahka glasba. — Torek, 25» j>n - JI SoNt* i«a — 18 Kose Iva« šara na cifre — 18^0 juaowiw d»5ew»oet ~ J9.30 Nac wra — 19.30 Zabavai zvočni tednfe — 20 CHw» Zupančič: Veronika DeseniSka —- 'XI. !3 RadijaJci orkester. -- Sreda, 26. jan.: 18 Mladinska iura — 18.40 Indrastriia memoga v Sloveniji — 19.30 Nac. ara — l®50 &hovžM kotiček — 20 Koncert Osfce-straJnec^ dnišitv-a Glasbene Matice Ijufcljeineke -— 21 Hsrmoiiifea — 22.15 PJošče.

čaj
i plombiranih u»teiih po oi» ao- ia oin
Apefek* Mr. E®h®v®fe, i|!si?|siw
registr. zadruga * neom. zavezo
OlfMJAM, NllfMKcva (CSfi t,
v lastni palači obrestuje hranilne vloge DfljilfgOflKiCfC Nmt fSO!|C vsak čas razpoložljive
DELUJE dobro pri obolenju želodca, jeter in ledvic.
POMAGA pri arteriosklerozi in hemoroidih. POLAJSUJK muko in bolečine pri revmatizmu in protinu.
UBLAŽUJK boleiiine pri mesečnem periiu in meni.
i ODSTRANJUJE motnje pri debelenju in ^ napravi viiko.	A
mg^ Dobiva se v vseh lekarnah. Jtk
Beg. S. br. iilKlo/SMO ^gSmš
vrmimmiimuiMtiimiiiiiuuiA
Po neverjetno nizkih cenah je nanrodai partija nainovejših pogrezliivih Šivalnih strojev Slnger« Pimit in različnih drugih z 20 letno garancijo (tudi obročno) edino pri ,.PlKOMST", nasproti K rižanske cerkve. Tudi ob nedeljah dopoldne na ogled.
oovo oddam po ugodni cen Ivan Jelačin, Ltnbliana Eroonska cesta 8.
lif"«wHfab$*«0*t v veliki izbiri in po usodnih nanillaKlUra cenah nudi državnim urad rukom tudi na mesečno odplačevanje
fitešilsica ii Siovanilct t Uiiisliaisi
Tyrševa cesta 29 (hiša Gospodarske '.veze) Do preklica vzamemo za vse vrste manufakture v račun tudi hranilne knjižice članic Zadružne zveze.
NAJVEČJI SLOVENSKI DENARNI ZAVOD
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
sma lastnih rezerv okoli din 25.000 v decembru 1937 din 5,300.000 ■ 1.—17. januarja 1938 din 7,200 000' v skupnem znesku din 205.500,000'
Za vse obveze hranilnice jamči
.000'-— ® Prirastek novih vlog • Prirastek novib, vlog od « Nove in oproščene vloge so vsak čas razpoložljive.
MESTO A HRANILNICA LJUBLJANSKA
s»0itler «ra|a reijsrsnaSa ne zamudite
ugodnosti za nsknp rajnega rnanufakturnega blaga, katerega prodaiarno po neverjetno znižani razpro dajni ceni. Savnik Anton, Škofja Loka.
HfilfeSd I« §StSm !)rvovrstno blago SSSBSBS^S lis »sp® dobite pri tvrdki
FRAN POGAČNIK d. z o. z., LJUBLJANA
Tyrševa (Dunajska) c. 88. Javna skladišča (Balkan)
Sirarn«!«© Icnjlžlce vse, tudi podeželske, 3<7« Obveznice za likvid. kmečkih dolgov, vrednostne prapfrje stalno kupujem po
najvišji ceni in s>roti takojšnjemu izplačilu.
il Pimmm - immm
Srgevsk« «g«sttu?a fespj&Sh poslat;
Bmkmmm yl.14/I -Telefon 35-1®
k Slovarček nemškega in slovenskega jfiiik», s slovničnimi podatki za Slovence. Sestavita prof. dr. A. Piskernik, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena nevezani knjižici Je 20 <iiu, vezani 30 din, ima 232 strani. —- Žo daij časa sma pogrešali Slovenci majhen priročen slovarček nem-ško-aiovenskegs in slovenuko-nemškega jezika 7 eni knjigi, ki bi ustrezal vsem praktičnim zahtevam sedanjega časa. imamo pač. izvrstne večje slovarje, ki pa so tudi precej dragi in za navadno uporabo preobširni. Zato bodo ta mali slovarček pozdravili predvsem dijaki srednjih Sol in z njim sorodnih Sol — zlasti pa samouki nemškega jezika, v katerem dobe dovolj besednega materiala za njih uporabo. Posebnost tega slovarčka pa je, di ima posebne slovnične podatke, ki jih drugi slovarji nimajo. — Priporočamo l
BREZPLAČEN POUK V IGRANJL'1
Klavirske harmonike od Din 48(r»
Zahtetaji« breiplafei
:'";JfflTggL	katalogi
MEIMEI, «9. HKROLO, Marltooir št. 105
Martin je svojo ženo nabunkal in ji odgriznil kos ušesa, Stvar je prišla pred sodišče, toda že<u je hotela, da ee vse ziepa poravna, češ, da ne bo epet teperia.
Sodnik: »Vaš mož grdo postopa z vami, kajne?«
Špela: »O ne, gospod 6cdnik, ne, ne, uho 6em ei sama odgriznila.<
JfPlll.W ^
JPilkJPlI?
Da«|U RAliactaS Pri naH 'e "'neje i" boljšf rM«WS lS®WOII!I blago! Velika predpustna prodaj« po znižanih cenah pri tvrdki
IU*ši@ricar,Uybliafia
Sv. Petra msim it. 2S
tako na primer: Odeje klotasle polnjene s fino vato od din 95'- naprej „ mako klot v vseh barvah „ „ 120'- „ „ svilene gladke in rožasto „ „ 180'- „ gradi za modrace najnovejši vzorci „ „ 15'-platno za riuhe dvoina širina . .„ „ 12'-platno za kapne 180 cm šir. naiboljše „ 24'-posleljno garniture (3 kom.) d n 240'-, perje od din IE)--, žima od din 28'- kg? morska trava od din 2-95 kg. Velika izbira črnih Slotov za moške suknje in obleke od din 90'., krepdešini od din 18'-naprei, volneno blago za ženske obleke od din 20-naprej, krasne svilene rute in Serpe, moške prs-žnje srajce io kravate, dežniki, ročne torbice, nogavice, rokavice, kombineže, majce itd. - Na vsak večji odjem dobite lepo in primerno poročno darilo.
Pošljite naročnin®!
»Domoljub« stane 58 din za celo leto jk inozemsivn im ,;:„	-----------
rate ia reklamacije pa unrava M,Jba«_?wjeB,a "««■!» t vo »Domoljuba,, naročnino, inse-