Naročnina mesečno račun: Ljub- 25 2a ^^^^ Ј^^Ш^ ф ^^^^^^^^ Mana sivo 40 Diu - ne- шд^^ ^ нцњ ЗјјШв № дздш jh^l Ш ~ 10.344 za za JBv flfflf јВН јЛГ ПШШ В ^ШШЉМ Zagreb inozemstvo l20Din ^^Hl ^^B ^ШШ ^ШШ Ш ^^Н Uredništvo v оВнМ^ ^^^gj^r КШШШ^ вШШ&ЖВММ^Г оДнкмНв^ Uprava: Kopitur- Kopiturjevi ul.b/UI jeva G, telefon 2У9Ј Telefoni uredništva: dnevna slnžba 2050 — nočna 2V96, Ï994 in 2050 1 Izhaja vsak dan zjntraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku A ve cruxl Pred 1900 leti! V obsovraženi Judeji peljejo človeka na morišče in ga pribijejo na suženjski križ. Potem se odpravijo zopet v mesto Jeruzalem in praznujejo svojo pasho, veliko noč. Po 1900 letih pozove namestnik tega obsojenca narode, naj proslavijo 9pomin na ta dogodek, in po vsem svetu se odzovejo množice na klic, ki ga tisk in radio neseta dalje m dalje. Cerkve se napolnijo k proslavi, možje in žene korakajo po ulicah za križem in proti nebu se dviga pozdrav: »Pozdravljen bodi, »veti križ, naše edino upanje!« Kako more takšen dogodek, suho zgodovinsko lako malo pomemben, po devetnajstih stoletjih vzbuditi po vesoljnem svetu takšen odmev? Nenavadna, v očeh tega sveta paradoksna vera nam daje odgovor. Pred 1900 leti se je na veliki petek zg. lil največji čudež v božjem stvarstvu: Včlovečeni Bog neba in zemlje umre, oblit s krvjo, na križu kot spravna žrtev za greh sveta! Mogočno prodre klic umirajočega skozi ozračje v svet: »Dopolnjeno je!« Dopolnilo se je drugo ustvarjenje, mnogo bolj pomembno in hudo kakor prvo, ki je stalo večnega Stvarnika samo eno besedo: »Zgodi se!« To drugo ustvarjenje je odkupila učlovečena Beseda z žrtvovanjem edinega učlovečenega božjega življenja. Po odrešenju smo hrepeneli ljudje, ki smo vzdihovali pod jarmom krivde, dokler ni sam božji sin vzel to krivdo nase. In kot odrešeni pozdravljamo svojega Kralja Kristusa in počastimo njegov sveti križ. S križa kraljuje Bog! Na križ dvignjen privlačuje k sebi vse, tudi v 20. stoletju in vsa prihodna stoletja tja do konca sveta. Vse je njegovo, vsako življenje je odkupil s svojo smrtjo na križu! Mi vemo, da je to sporočilo resnica, pretresljiva in obenem osrečujoča resnica. Nikar se ne dajmo zapeljali, če stojita nasproti objemajoči skrivnosti žrtvovanja božjega Sina na križu človeška zloba in zaslepljenje, ki se od križa ljubezni zasmehljivo obrača, nerazumevajoč, da oloveštvo hodi za simboli, ki niso simboli življenja, temveč smrti. Božji ljubezni, ki se je za nas na križu žrtvovala, ostane vendar zmaga. Kaj pa mi, ki stopamo v znamenju križa v novo stoletje od dneva odrešenja? Ne vemo sicer, kakšen bo obraz tega sveta po novem stoletju, ko bo sv. oče zopet napovedal sveto leto odrešenja. Ne vemo, aLi bo jubilejno bulo podpisal v kaki katakomb! ali, kakor zdaj, v palači sv. Pelra. Vemo pa, da bo tudi potem in v vseh naslednjih stoletjih prostor za tiste, ki so dobre volje, za vse tri Ine in obtežene, ki iščejo tolažbe in okrep-čila, pod križem Kristusovim. Kajti v križu je zveličanje, na tistem lesu, na katerem je viselo zveličanje sveta. V drugem ni zveliča-nja, kdorkoli ali karkoli naj bi to bilo. Človeštvo in iludi naš narod mora stopiti na pot proti Golgoti. Narodi morajo uvideti, da je potrebna sprava z Bogom. Doumeti morajo zopet, da more človek ali narod resnično živeti edino iz Boga. Iz vere prihajajo tista spoznanja, ki zadenejo v bistvo usode človeka. V veri se odpira nov svet lepega in vzvišenega, ki nas notranje povsem zajame. V veri se obnavljajo vest, zavest odgovornosti in volja za sveto in zgledno življenje. Naloga današnjega časa je, da vse lo podari človeštvu in posameznim narodom. Okoli te naloge se morajo zbrati katoličani. Mnogo jih je že med nami, ki so to uvideli. Ti tvorijo jedro novega. Razumejo se med seboj, pa naj še tako ločeno živijo, ustvarjajo in trpijo. Tiho hodijo po križevem potu, med tem ko množice razgrajajo. Sami se zavedajo, da Bog išče danes bolj kakor kdaj prej popolnoma zvestih in brezpogojnih pomočnikov. Ti ne uganjajo konjunkturne politike in ne obešajo svojih programov na zastave, ki se obračajo po vetru. Ti se nikdar ne vdajajo prevelikemu optimizmu, a tudi ne obupu. To so v resnici moški značaji, ki so vzeli križ teh časov mirno na svoja ramena in ga nosijo za Gospodom. Ti vedo ludi z nezmotljivo gotovostjo, da bodo enkrat poklicani, da prenovijo države. Za to bo treba res močnih, v hudih časih preizkušenih, potreben bo junaški rod božjega kraljestva. Sveto leto je za vse tihe in močne več kakor ceremonija. V njem vidijo poziv, naj bi se križ zopet čim višje povzpel nad moderno človeštvo. Kakor so pobožni prebivalci v neki pokrajini postavili mogočen križ na najvišji gori, da bi ga vsi videli, tako je Cerkev to leto dvignila križ z Golgote, da bi se mu ves svet poklonil. Danes nikakor niso časi, da bi se zaprli v svoji pobožnosti v cerkve. Nujno polrebno je ludi delo izven hiše božje, potrebne so tudi Žrtve. Države bodo rešile korupcije, borili se bodo lahko proti razkrojenim naukom današnjega časa, nasprotnike resničnega narodnega življenja bodo lahko premagali samo tisti, ki so si izvolili za izhodišče svojega dela Golgoto, ki nnm je prinesla odrešenje. Takšen katolicizem nam bo prinesel tisto možato zadržanje, ki je danes potrebno. To je katolicizem svetnikov, ljudi dela, mučencev in nosilcev križa. Naj le množice vpijejo danes »Hozanal«, jutri zopet »Križaj ga I«, kakor jim pač ugaja, mi vzklikamo 8 cerkvenim slavo-epevom: 0 Crux ave, ânes unical Mussolini je izgubil veliko bitko ГУРСКЛ Ustrašil se ie nemškega imperializma in išče zopet stiltov s Francijo - Italijani so razočarani nad svojim ducejem — Sestanek v Benetkah? Pariz, 13. aprila. Še nikoli ni vladala med evropskimi diplomati takšna babilonska zmeda, kakor danes. To se kaže predvsem v časopisju, ki si v presoji mednarodnega položaja nasprotuje tako, da se vsakdo zastonj trudi, če bi hotel iz njega izvedeti, kaj nameravajo Mussolini in njegovi prijatelji na eni in g. Daladier oziroma francoska vlada na drugi strani, da nc govorimo o g. MacDonaldu, ki jc potem. ko je bil nekaj časa ves navdušen za direktorij evropskih velesil, sedaj navidezno izgubil ves interes zanj, kakor da bi se ne bil nikdar razgo-varjal z Mussolinijcm. P« informacijah v parlamentarnih krogih, h katerim spadajo najboljši prijatelji g. Daladiera in Paul-Boueourja, ki se seveda popolnoma strinjajo s taktiko teh dveh državnikov, ki sta še danes, čeprav v manjši meri izpostavljena napadom des. niče, se je posrečilo Italijo, to se pravi g. Mussolinija prepričati, da je za Italijo edino pravilna politika, če se približa francoskemu zamislu evropske politike, namesto da išče zveze z Nemčijo in se tako izpostavi nevarnosti, da bo z Nemčijo vred v Evropi popolnoma osaipljcna. To mnenje francoske vlade jo francoski poslanik de Jouvenel po svojem povratku v Rim 10. t. m. Mussolini ju v vseh podrobnostih pojasnil. Prijatelji g. Paul.Boncuurja sklepajo, da je g. Jouvenel imel uspeh, ker so italijanski listi naenkrat izpreinenili svoj ton napram Franciji, do katere so naenkrat zavzeli presenetljivo prijazno stališče. Mussolinijevo glasilu »Popolo d'Italia« je napravilo celo velik kompliment francoski vladi, češ, da se Ic-ta zaveda ogromnega pozitivnega pomena ducejeve inirijativc za pomirje-nje in konsolidacijo Evrope. Prijatelji g. Paul-Boncourja pa gredo т svojem optimizmu še dalje. Njim se ne zdi saino, da se je g. Mussolini premislil in opustil misel na izpremembo politične karte Evrope, kakor si jo jc bil zamislil v svojem prvotnem načrtu, ampak da sc hoče približati Franciji tudi Hitler, ki je ameriškemu diplomatu Normanu Davisu, ko je le-ta bil tc dni v Berlinu, naročil, naj francoski vladi sporoči, da on nikakor ne misli spremeniti zuna-nje.politične linije svojih prednikov, ampak da tudi on stremi za odkritosrčnim sporazumom in sodolovanjem s Francijo. Iste vesele novice pa je prinesol v Pariz 11. t m. tudi francoski poslanik v Berlinu g. Poncet, ki je odpotoval v Pariz, da g. Paulu Boncourju sporoči rezultat svojih razgovorov s kanclerjem Hitlerjem. Ta rožnato-rdeči optimizem se je polastil sedaj tudi angleških listov. ki naravnost govore, da jc po tem preobratu, ki se je zgodil v Rimu in Berlinu v korist francoskemu stališču, mogoče naravnost govoriti o velikonočnem miru, ki da je zasijal po teh dogodkih Evropi. Po teh razveseljivih govoricah se govori, da je g. Mussolini, ki je v smislu tesnega sodelovanja štirih evropskih velesil, med katerimi bi imela se. daj Francija čisto drug položaj nego ga ji jc bil Mussolini namenil v svojem prvotnem načrtu evropskega direktorija, sprožil misel, da naj hi se zastopniki Italije, Francije. Anglije in Nemčije v kratkem sestali v Benetkah na konferenci, ki naj bi do ved la do resničnega pomirjenja Evrope. G. Mussolini želi, da bi ga še pred to konferenco obiskal v Rimu nemški kancler Hitler in francoski ministrski predsednik Daladier. Največja senzacija pa je ta. da namerava Mussolini že v prihodnjih dneh povabiti v Rim tudi ministre držav Male antante Beneša, Titulescua in .Tovtiča! Kaj je o tem presenetljivem preobratu Mussolinijeve politiko soditi? Glede toga smo poiskali informacije pri politikih, ki sledijo g. ITcrrintu in pri nekaterih drugih neodvisnih politikih. Izvedeli smo, da ti poli. tiki položaja ne presojaj» sicer tako optimistično kakor vladajoči možje Francije, pač pa soglašajo v tem, da se politika g. Mussolinija nahaja oči-vidno na umiku in da se zdi. kakor da bi Mussolini v resnici razmišljal o tem. ali ni boljše, če prilagodi svojo zunanjo politiko stališču Francije, kakor da podpira Hitlerjevo Nemčijo, ki bo. kakor hitro hi se izpolnile obljube, katere je Mussolini Hitlerju lansko leto dal. ko je bil Gohring prvič pri duceiii. postala največji in najnevarnejši sovražnik Italije. Da bomo to razumeli — so nam rekli naši informatorji — si je treba ogledati evropsko karto, kakor «i io je v svojem nrvom načrtu zamislil Mussolini, da ustanovi » Evropi svojo »pax romana <. Črno polje pomeni ozemlje >pod italijanskim protektoratoui*. Načrt preureditve Evrope, ki se ni uresničil Japonci ne poznajo nobenih obzirov Pariz, 13. apr. ž. »Teli Union« poroča, da je japonska konjenica zasedla obe obmejni postaji vzhodne kitajske železnice Pograničnajo in Mančuli. S tem je popolnoma prekinjen železniški promet med Rusijo in Daljnim vzhodom. Bukarešt. 13. apr. tg. »Adeverul« piše. da ho romunski kralj Karel meseca maja ali junijn v Bel gradu vrnil svoječasni obisk kralja Aleksandra. Praga, 13. apr. tg. Ministrski svet je sklenil zakon, po katerem naj se dražbe zemljišč na kmetih ne smejo vršiti do L januarja 11134. Izjeme se dovoljujejo samo za mezdne in nlimentacijske zadeve in lia zahteve emisijske banke. London. t>. aprila. AA. Tu je bil obeojen poročnik Bailey Stownrt zaradi vohunstva na pet let prisilnega dela iu na dégrada cije«. Iz te karte* je razvidno, da je Mussolini hotel т prvi vrsti izpolniti obljube, ki jih je že 10 let ponavljal italijanskemu ljudstvu in fašističnim prvakom. Žc deset let naznanja duce, da bo fašizem zavoje val ves svet, v katerem bo imela prvenstvo Italija, ki bo svoje ideje vtisnila vsemu človeštvu. Italija bo prevzela vodstvo v srednji Evropi, bo vlekla za seboj Nemčijo, ki se bo usmerila v fašističnem smislu (to se je res žc izpolnilo) in ho postavila svojo nogo na Balkan, da si zavojuje nova tržišča in bogate gospodarske možnosti. Na vsak način mora Italija dobiti Dalmacijo, » kateri že vsak šolar v Italiji trdno veruje, da bo nad njo vsaj letu 1933. zaplapolala italijanska zastava. Toda Italija si je zamislila svoj profektorat tudi nad Bosno in Hercegovino, kakor vidimo na karti, ki so jo narisali po zanesljivih informacijah ob prvem Mussolinijcvem načrtu. Kar sc tiče Bolgarije, bi kot zaveznik Italije dobita vso Makedonijo, tako da bi mejila neposredno na Albanijo. Nemčiji je Mussolini kakor vidimo, namenil vse poljsko Pomorje, zato pa ji je odločno zaprl pot do južnih Tirol po avstro-madjarski državi, ki naj bi prišla pod krono Otona Habsburškega, ki hi zavladal tudi nad slovenskimi in hrvatskimi deželami, pa nad onim teritorijem, v katerem so danes inadjarske manjšine pod Jugoslavijo in Romunijo. Češkoslovaška jc milostno ostala neokrnjena. Jugoslavija je pa reducirana na Srbijo, kakor je izgledala pred vojno. Ko je MacDonald vprašal Mussolinija — tako so nam povedali naši informatorji — kako hi se neki mogla realizirati takšna temeljita izprememha evropske zemljepisne karte brez vojne, je Mussolini opozoril na to, da »Jugoslavija razpada« in da se mora računati na globoke prctrcsljaje v Evropi, ki bodo ogrožali mir, ako se velesile predhodno ne sporazumejo, kako bi sporazumno uredili Evropo, proden bi jih presenetili izredni dogodki... Francoski odgovor je razblinil vse te načrte v prazen nič. Kakor so v Parizu točno informirani, se je v Italiji zaradi tega pojavilo globoko razočaranje nad politiko duceja, tembolj, ker italijanska javnost vidi, kako so sc taki in podobni politični načrti fašističnega režima vsakokrat v teku desetih let zrušili, kakor hitro jih je Mussolini skušal prenesti iz svoje sobe v palači Vcnezia v atmosfero realnosti. Tudi v fašističnih krogih samih se je pojavila nejevolja nad politik» duceja, ki dola velike obljube, katere pa se nikoli niso mogle izpolniti. Danes sodijo Italijani, v kolikor se morejo sploh odkrito izjaviti v intimnejših krogih, da jo bil Mussolinijev načrt vprav fantastičen. Kako je mogel Mussolini svoj načrt zidati na Nemčijo, ki je pod Hitlerjem sicer fašistična, ki pa absolutno ni pripravljena slepo pokorjevati se Mussolimjcvcinu * ,T° karto prinaša tudi bolgrajska »Politi k a« od 13. aprila, iz katere seno jo zgoraj po-natisniU. — Opomba uredništva. vodstvu in ki je danes vse kaj drugega, kakor pripravljena. da se odpove svojim aspiracijani na južne Tirole, na zvezo Hamburg—Trst in na aneksijo Avstrije, o kateri dan na dan piše Hitlerjev »Der Volkische Beotiachtur«, da mora postati integralen del enotnega nemškega raj ha? Popolnoma nc.dr-žavniško je tudi bilo, pravijo treznejši Italijani tudi, da je Mussolini računal i razpadom Jugoslavije in s tem, da bo Češkoslovaška Jugoslavijo zapustila, medtem ko vidimo ravno nasprotno, da sc je Mala antanta le še ojačila. Pa tudi računi duceja z vpo-: stavitvijo habsburške monarhijo so jako nemodri. ' na kar je opozoril Mussolinija že Herriot v »lire Nouvelle«:, ki mu je svetoval, naj rajši najde sporazum s Francijo in Malo autant», kar ik» gospodarskim in političnim interesom Italije neprimerno več koristilo kakor otročje igranje z nacionalistično Nemčijo in vpostavitvij« Ilahshuržanov, ki so bili vekov ni sovražniki Italije. Da — tak» pravijo v Rimu. kjer mislijo, da jih nc Inidu slišala ušesa' tajne policije — naš duce je genialen, samo na polju zunanje politike pa daleč zanstaja za našimi predvojnimi politiki celo srednjega formata... Vsi ti glasovi so seveda prodrli tudi v kabinet g. Mussnlinija in so povzročili, da se jc duce globok» zamislil, akn se ni sploh popolnoma premislil. Rezultat lega je ljut članek v listih koncema »Univorsal Service«, ki ga je Mussulini sam podpisat in v katerem vehementno napada Mal» alitant», češ da jc to nemogoč stvor iu da Evropa nikakor nc sme trpeti, da hi sc taka nenaravna zveza najbolj nasprotujočih si gospodarskih in političnih interesov stavljala na pot reviziji sedanjega stanja v Evropi, kater» želijo vse velesile. Ta članek pa p» mnenju naših informatorjev ni nič drugega kakor manever, s katerim hoče Mussolini predvsem pred italijansko javnostjo prikriti umik, h kateremu ga jc prisilila baš — Mala antanta. -eau- MacDonald Mussoliniia zapustil London, 13. aprila. A \. V spodnji zbornici se je začela debata o zunanji politiki vlade. Major Attlee je v imenu opozicije kritikovnl pakt ined štirimi velesilami, češ. da bi se t njim vrnile diplomatske metode, ki spadajo v arhiv preteklega stoletja. Dalje jo izjavil, ošte in brzojavc poljske republike Ipnnt Borner. Pokojnik je bi! na tem položaju štiri leta. Svoj čas je s|>adnl k sodelavcem maršala Pilsudskega v borbah za ucod-vuiiiofct Poljeka Dunaj. 13. apr. AA. Kakor zagotavljajo v dobro poučenih političnih krogih, namerava avstrijska vlada ustanoviti mesto državnega podlajnika za tujski promet. liondon, 13. upr. AA. Lani so v Avstraliji pro-ducirali 710.420 unč zlata, to je 118.675 unč več kakor leta 1931. Še bolj jo pridelek zlata narastol v južni Rodeziji: leta 1932 so ga izkopali 574.133 unč, to je za 420.024 unč več kakor leta 1931. Produkcija zlata v Južni Rodoziii ie 15 let ui dosegla tolikšne isdalnoeti. Krepak odgovor na gotove intrige v angleškem parlamentu S Hitlerjevo Nemčijo se sploh ne bomo pogajali London, 13. apr. AA. V poslanski zbornici sc je po zunanjepolitični izjavi MacDonalda (o kateri poročamo na drugem mestu, op. ur.) dvignil sir Austen Chamberlain. Njegov jasen in odločen govor, ki je večkrat prešel v nenavadno ostrost, je velika večina poslanske zbornice sprejela z velikim odobravanjem. Čeprav spadam k drugi stranki, je dejal Chamberlain, moram vendar brez pridržkov podpisati vse obsodbe, ki jih je izrekel major Attlee glede pakta med štirimi velesilami, r kolikor se tiče matih držav. Toda tem obsodbam moram dodati s svoje strani šc hujše in še nedvo-umnejSe. Mnenja sem, da nastop angleške vlade v sedanjem položaju Evrope in spričo sedanjega Javnega mnenja mir dosti neposrednejSe ogroža, kakor je karkoli ogrožalo mir po končani svetovni vojni. Ne morem zamolčoti vladi, da je negotovo stanje, ki danes vlada, v veliki meri posledica tega, kar se je predlagalo ali pa dogovorilo v Rimu, in tistega, kar se je pozneje zgodilo. Dogodki v Nemčiji v sedanjem trenutku pač ne morejo napraviti pogajanj o reviziji mirovnih pogodb oporlunih. Kakino je duhovno stanje današnje Nemčije? vpraša sir Austen Chamberlain zbornico. In sam odgovori na to vprašanje: Nova izdaja starega prusaštva, toda z dodatkom divjaStva, ki se je razvilo vStric z nacionalno oholostjo in tesnosrčnostjo, ki ne moreta več prenašati niti navzočnosti pripadnikov drugih plemen. Ali hočete s tako vlado razpravljati o reviziji mirovnih pogodb komunalna politika Mariborski občinski proračun potrjen - Realizacija občinskih gradbenih načrtov —- vpraša Chamberlain s povzdignjenim glasom. Zbornica mu pritrjuje. Opaža se, da pri tem pa- susu niso aplavdirali govorniku samo njegovi politični prijatelji, nego tudi vsi laburisti. Prepričan sem, nadaljuje nato Chamberlain, da naša država ne more niti trenutek misliti na to, da bi padla pred Hitlerjem ali pa pred silo sploh na kolena. Zato upam, da bo dala britanska vlada Nemčiji razumeti, da mora, kdor hoče z nami razpravljati o reviziji mirovnih pogodb, priti k nam z umitimi rokami. Govor sira Austna Chambcrlaina je vsa zbornica pozdravila z glasnim aplavzom; opazilo sc je, i da so ga zlasti odobravali skoraj vsi govorniki, ki so za njim stopili na tribuno, ne glede na to, ali pripadajo liberalni ali laburistični stranki. . Če se vpoStevajo vse vojaške iormacije, s katerimi razpolaga Nemčija, je na pr. izjavil generalni brigadir Spears, razpolaga Nemčija z več vojaško izvežbanimi ljudmi, kakor katerakoli velesila na svetu. Tudi major Nathan Churchill in več drugih govornikov je podprlo izjave bivšega ministra, in tako se je debata, ki je imela prvotno veljati samo Mac- ; Donaldovemu potovanju v Washington, razvila v pravcato neprikrito in nedvoumno nezaupnico predlaganemu paktu med štirimi velesilami. V očeh konservativnega poslanca Churchilla je že misel na revizijo sama nemogoča. Tudi to pot se je odlični politik odločno postavil na stran Francije, ki je »jamstvo mirovnih pogodb in zaščitnica malih držav«. Francija in Poljska nerazdružljivi Princ Radzivil v Parizu Pari», 13. aprila, tg. V »Ere Nouvelle« napoveduje Herriot že za prihodnjo tedne zbližanjc Poljske i Malo zvezo, ki naj bo tesnejša zveza slovanskega prijateljstva, ker se Poljska zaveda, da je most med Rusijo in Francijo. V Pariz je prišla delegacija poljskili parlamentarcev pod vodstvom princa Kadziwila iu na banketu, ki so jim ga pri- ■ redili francoski tovariši, je imel slavnostni govor i Herriot. Naglašalo se jo prijateljstvo med Francijo I in Poljsko in je Herriot pristavil, da je dobil vtis, i da Hitler Poljakov ne more prestrašiti. Poljaki od- ' klanjajo vsako rovizijo in vsako pogodbo med šti- I rimi velesilami, ki bi hotela iti preko drugih držav. Italija za neodvisnost Avstrije ~ Potovanje Doliiitssa je torej popolnoma uspelo Rim. 13. apr. tg. V rimskih krogih se zelo vpo-števa zdravica, ki jo je izrekel Mussolini včeraj na banketu, ki je bil prirejen v čast avstrijskemu zveznemu kanclerju dr. Dollfussu. Mussolini je namreč v napitnici, ki jo je izrekel snoči na banketu, nazdravil »bodočnosti avstrijsko republike«, v čemer vidijo politični krogi izjavo za neodvisnost Avstrije. V zvezi s tem se omenjajo besede, s katerimi je rimski »Messaggero«, pa tudi milanski »Popolo d' Italia« komentiral potovanje dr. Doll-fussa v Rim in v katerih se izrecno naglašajo zgodovinske ln tradicionalne naloge Avstrije v Po-donavju v zvezi z Madjarsko. Italija je samostojno vlogo Avstrije v tej smeri vedno smatrala za važen faktor v splošni evropski sliki in ga tndi podpirala v danih prilikah, kakor n. pr. v dnevih, ko je šlo za Anschluss. Zdravica Mussolinija ua bodočnost in srečo avstrijske republike po mnenju tukajšnjih krogov potrjuje smernico italijanske politike v trenutku, ko se v zvezi s paktom štirih velesil iti pri splošnih današnjih političnih pogovorih s posebnim zanimanjem opazuje stališče Avstrije. V političnih krogih pripominjajo, da sta se Dollfuss in Mussolini — ki sta se kot državnika to pot prvič srečala — sijajno razumela. Odpor proti hitlerjanstvu raste London, 13. apr. AA. Snoči je sklicala delavska stranka protestno zborovanje proti hitlerizmu. Na zborovanju sla med drugim govorila tudi bivša državna podtajnica v ministrstvu za zdravje miss Lawrence in bivši minister za javna dela Georges tansburry. Kakor se govori v političnih krogih, bo laburistična skupina v parlamentu zahtevala od vlade, da načne pred Zvezo narodov vprašanje usode nemških političnih beguncev. London, 13. apr. AA. V spodnji zbornici je spel neki poslanec načel vprašanje, ali je zakonito in dovoljeno, da se hitlerjevske napadalne čete in-korporirajo v policijo. Poslanec je prosil zunanjega ministra, naj pojasni stališče vlade v tem vprašanju. V imenu sira Simona je odgovoril sir Thomp-ion in dejal, da vlada ravno proučuje vprašanje, ali ni tako ravnanje nemške vlade v nasprotju s Menom 162 versajske mirovne pogodbe. Dunaj, 13. aprila. Snoči se je vršil pod vod-rtvom dirigenta Bruna Walterja. ki so ga hit-lerjevci pregnali iz Nemčije, orkestralni festival, na katerem je mnogoštevilno občinstvo burno ploskalo dirigentu Waltcrju. Opazilo sc je, da je dirigentu ploekal tudi ua festivalu navzoči predsednik avstrijske republike. Bruno Walter se je ganjen zahvalil za topli sprejem. Ker so hiti erjevci zagrozili, da bodo bojkotirali avstrijske termalne toplice, jc nastalo v prizadetih dunajskih krogih veliko ogorčenje. Grožnja hitlcrjcvcev pomeni v očeh tukajšnjih političnih krogov smrtni udarec ideji An-schlussa. Da se je začel avstrijski patriotizem kot odgovor na hitlerjeveko vsenemštvo prebujati, je med drugim dokaz tudi ustanovitev tako imenovane »Avstrijske fronte«. Proglas društva govori o čisto določnem avstrijskem patriotizmu, čigar naloga je, vršiti samostojno zgodovinsko |K)slanstvo, ki ga je Avstriji naložilo v germanskem svetu tisoč let zgodovine. Kodan.j, 13. aprila. Danska vlada je / ozirom na hitlerjcvsko iredentistično propagando sklenila, da bo energično nastopila proti vsakemu takemu pojavu. Proces proti angleškim inženerjem MacDonald preklical svoja pri- Znanja Sumljivi individus Gušev Hoekra, 18. apr. AA. Senzacija današnje razprave proti angl. inženerjem Vickersove družbe je bila Izjava, ki jo je dal obtoženi angleški inžener William Macdonald, » katero je preklical priznanje svoje krivde, ki ga je bil podal v preiskavi Snočna razprava je trajala do 10 zvečer. Večerna razprava je bila posvečena razjasnitvi obtožnice o vohunstvu in sabotaži v elektrarni v Zlato-ustu. Zaslišan je bil vodja električne postaje v Zla-loustu Gušev, ki je svojčas služil pri belogardistih. Pravi, da se je shajal z Macdonaldom in z njim razpravljal med drugim o slabih življenjskih razmerah v Rusiji. Čez nekaj časa ga je Macdonald pro-ïil, naj bi mu dajal podatke o izdelovanju muni-eije. Na podlagi Macdonaldovib navodil je vprizoril razna sabotažna dejanja, ki Jih je podrobno opisni. Za vsa ta dejanja mu je Macdonald izročil 3000 rubljev. Predsednik sodišča je vprašal Macdonalda, kaj pravi k tem izjavam. Macdonald je odgovoril, da je zahteval od Guševa industrijske in vojaške informacije le iz lastnega interesa. Priznava, da je Izročil Guševu denar, ki mu ga je dal njegov šef Thornton, toda denarja mu ni dal. dn vrši sabotažna dejanja. Nato je Gušev skušal spraviti v svojo pripovedko Thorntona. Ta je prišel dvakrat v Zlatoust. Pri prvem obisku je Thornton pozval GuSeva, naj vohuni za Anglijo. Prav tuko pa ga je skušal pri-iobiti za sabotažo električne centrale »za slučaj vojne«. Po Macdonaldovem odhodu iz Zlatousta |e iiušev ostal v stalnih stikih z njim. Po tem Je zaslišal predsednik tajnico angleške iružbe v Moskvi Kutuzovo, ki je izjavila, da je kriva. 0 zavojih, ki jih je pošiljala Guševu, smatra. da so vsebovati hrano. Guâev je nato pripovedoval dalje, kako ie ie-teni 1931 obiskal Macdonalda v Zujèvki, de se po-razgovorita o nadalinem eabotažnem delu. Mac- donald priznava, da je Guševa povabil, zanika pa, da bi z njim razpravljal o sabotaži. Kar se tiče Thorntona, ki ga skuša Gušev zapletati v svoja deta, je ta sprejemal informacije zgolj v interesu družbe in ne v vohunske svrhe. Gušev je na koncu izjavil, da je govoril resnico in je končal svojo izpoved z besedami: »Če mi bo življenje ohranjeno, iiočem v bodočnosti pošteno delati za sovjetsko Rusijo.« Nato je Guševa izpraševal Macdonaldov zagovornik. Gušev je moral neke svoje izjave izprenie-niti, zlastt izjavo o prejemu denarja od Thorntona. Gušev je izjavil, da je prejel denar, da si ga razdeli z Vitvitskim. Zagovornik- mu je odvrnil, da Macdonald sploh ne pozna Vitvitskega. Preden jo biln razprava zaključena je Thornton izjavil, da absolutno ne ve ničesar o dozdevnem eabotažnem delu Vitvitskega. To je narod! London. 13. aprila. АЛ. .favne molitTc zn angleške inženerje po radiju, ki jih je тбегај razširila »llritish Broadcasting Co.«, kažejo veliki interes, ki ga zbuja moskovski proces v angleški javnosti. Listi pravijo, da ne more biti dvoma, da so priznanja MacDonalda sovjetske oblasti iz njega izsilile. Listi pozivajo vlado na nnjenercičnejši pritisk. da se rešijo jetniki iz krempljev GPU-ja. London, 13. aprila. AA. Zunanji minister Simon je danes popoldne objavil tole izjavo: Glede na značaj obtožb proti šestim britanskim državljanom na moskovskem procesu bi želel tolo ugotoviti: Nihfo izmed teh mož ni bil nikoli neposredno ne posredno nameščen v nobenem nd-dolku naše tajne službe; nihče izmed njih ni nikoli dal informacij nobenemu teh oddelkov, in nobeden izmed njih ni hi! nikoli plačan in se mu ni obljubila noben« nagrada za dobavo informacij od- Maribor, 13. aprila. Danes je mestni župan dr. Lipold povabil k sebi zastopnike časopisja, da jim na podlagi potrjenega novega proračuna razvije letošnji program mariborske komunalne politike. Mestni župan dr, Lipold je najprej sporočil, da je finančni minister z odlokom od 25. marca odobril proračun mestne občine. Letošnji proračun mariborske mestne občine znaša 23,286.653 Din izdatkov in je torej višji od lanskega, ki je znašal vsega 17,428.719 Din. Ta povišek pa je samo knjižnega značaja, ker je proračun za leto 1933 sestavljen iz drugih vidikov kakor za lansko leto. Predvsem gre za združitev vseh mestnih podjetij v eno skupno podjetje, ki se naziva: »Mariborsko mestno podjetje«, ker je gospodarstvo urejeno po komercijel-nih pogledih, na drugi strani pa izhaja povišek iz okolnosti, ker gredo vsa posojila mestne občine, kakor tudi posamezni krediti skozi proračun. Na ta način nastane razlika približno 4,500.000 Din, nadaljnja razlika 500.000 Din pa izhaja iz tega, ker se je tudi mestni vodovod uvrstil v red in organizacijo mariborskih podjetij. Obremenitve so po novem proračunu manjše, ker je izločen kuluk, ki je znašal prej pol milijona Din. To pa navzlic temu, da pridejo na občine še nekateri novi izdatki, pol vzdrževalnine za državni most, ki znaša 300.000 Din in pa 230.000 Din za končno regulacijo Pobreškc ceste. Dokladc pa so ostale 45% na neposredne davke. V novem proračunu pa se je skušalo uveljaviti najstrožje načelo varčevanja. Tako znaSajo pisarniške potrebščine s kurjavo vred samo 1.20% proračuna, osebni izdatki (pri tem je računana tudi pogrebnina, zdravila, zdravniški prispevki, službene obleke itd.) 16.80% proračuna. Jugoslovanska delegacija med-parlamentarne unije se pokloni sv. očetu Beigrad. 13. aprila. L Prihodnje dni odpotuje na finančno ekonomski sestanek medparlamemtame unijo tudi delegacija jugoslovanskega narodnega predstavništva, ki ji načeljuje predsednik skupščine dr. Kosta Kumanudi. Delegacijo sestavljajo senatorji dr. Ploj, Peter Tesldč, dr. Mažuranič, Ljubo Tomšič in poslanci Velizar Jankovič, dr. Angjeli-novič, dr. Mohorič, dr. Šečerov, dr. Jevremovič, dr. Nilrič in Štefan Pačič. Jugoslovanska delegacija bo obiskala tudj svetega očeta, kateremu bo izro-' čila udanostno adreso v latinskem jezikn, ki jo bo v imenu delegacijo prebral dr .Mažuranič. Slovenska pesem v Belgradu V ponedeljek je »Ženski odbor za pomoč beguncem iz Julijske Krajine v Belgradu« priredil poseben koncertni večer, na katerem je poleg nekaterih prestolniških solistkinj nastopal znani ; ljubljanski kvintet (Jug, brata Petrovčič, Štibernik in Šulc). Večino programa so nosili Slovenci (omenjeni ljubljanski kvintet), ki so bili od občdnslva sprejeti silno oduševljeno, tako da je večer bil prava in močna manifestacija slovenske pesmi. Kvintet je izvajal sledeče pesmi: Zori rumena rž (Risto Savin), Zvečer (H. Volarič), Tehtni vzrok (Savin), Na poljani (Oskar Dev), Fantova (Prelovec), Zapoj mi pesem (isti), Pelin-roža (Peter Jereb) in Oženil se bom (Emil Adamič). Preko programa so zapeli še; Dobro jutro in pa dvoje srbohrvaških. Razen tega, sta nastopila kot solista člana kvinteta g. Milan Jug (pel zelo občuteno Ipavčevega: Meniha) in g. Petrovčič (dobro podal Adamičevo: Kot iz tihe zabljene kapele). Največja dvorana v Belgradu (na Kolaričcvi Narodni univerzi), v kateri se je koncert vršil, je bila sorazmerno dovolj polna, zlasti če se upošteva, da je bilo več ko polovica obiskovalcev Slovencev. Sedaj pa še o nečem! Zdi se mi, da je ravno pesem tisto, kar je tako karakteristično za nas in posebnost slovenske pesmi jc tehten, morda eden najtehtnejših razlogov naše narodne samobitnosti. To sem več ko vroče občutil ta večer. Slovenska pesem, narodna kakor tudi moderna, ki je izredno mnogo črpala iz narodne, je nekaj, česar Srbohrvati v tej meri in obliki nimajo, v čemer obstoji med nami čuden prepad. Vzroka tej razliki je iskati v psihi, v celotnem nastroju narodne j duše, v drugosmernem izživljanju. Pa sem bil vendar tudi žalosten ta večer. Žalosten radi one stare naše lastnosti, ki je napaka, ki jo pa pokažemo kjer in kadar moremo. Obstoji pa v sledečem: Ljubljanski kvintet bi se po številu točk, ki jih je izvajal, kakor tudi radi navdušenega sprejema takoj pri prvi točki moral zavedati, da je večer kot u.netniška manifestacija docela v njegovih rokah. Prišel je iz Ljubljane v Beigrad, da nam Slovencem kakor tudi Srbom pokaže lepoto Slovenske pesmi. Pa je kljub temu navrgel mesto slovenske srbskohrvaško pesem. Isto je napravil tudi solist g. Jug. Prepričan sem, da smo v Belgradu živeči Slovenci potrebni slovenske pesmi, ker srbsko imamo priliko mnogo pogosteje poslušati, dočim so slovenske glasbene manifestacije iz leta v leto bolj redke. Da moramo Srbom servirati slovensko pesem, ki je ne poznajo mnogo, mislim, da ni treba posebej poudarjati. Topot sem kot žc par-krat pred leti (ob gostovanjih mariborske Glasbene matice n. pr.) opazil, s kakim zanimanjem sledi ! srbska publika slovenski pesmi. Kaj ko bi jim en-; krat tudi na tem področju z res izbranim koncer-: lom narodne kakor umetne slovenske pesmi res j pokazali, kaj premoremo. Ob koncu naj opozorim le še na nedoslednosti skromnega tiskanega programa, ki je zopet fra-panten doKaz, kako čudno upogliivi in nepotrebno servilrai smo. Da je to res, so dokaz: cirilica in latinica druga poleg druge in celo menjavanja slovenskega -č v srbskohrvaSki -č (Adamič, Volarič), kljub dejstvu, da se je že najvišji iorum (posamezni profesorji na belgrajski univerzi, zlasti oni za je-; zik in književnost) med Srbi postavil na stališče, da je slovenski -č nekaj drugega ko srbsko-hrvaški -č in da ima popolno pravico do ohranitve. T. P. Privatni izpiti Banska uprava razglaša, da morajo po razpisu ministrstva prosvetc vsi, ki žele v juniju opraviti kak privatni izpit, dostaviti vsaj do 10. maja prošnjo neposredno ravnateljstvu one srednje šole, kjer žele opraviti izpit. Mnnistr-stvo in bnnskc uprave ne sprejemajo nopoercd-j no prošenj zn privatne izpite. nosno za njih naliavo; nobeden izmed njih ni nikoli poslnl nobenega poročila s kakšnim namenom ali brez njega naši tajni služhi. Te ngotovitTe veljajo prav tako ja Meti-onitnn Virker« Го. Ta (I ril ž. ha nima in ni nikoli imela nobenih »vez z nošo tajno službo. — PodDis: Simon. Finančno ministrstvo je zmanjšalo fond za n* predvidene izdatke od 200.000 na 150.000 Din. Izredni proračun določa veliko vsoto 25 milijonov, bazira, pa izključno na podlagi dohodkov iz kaldr-minskega fonda. Prvi del gradbenega programa iz tega fonda se že izvršuje. Gradi se carinska poŠto. Izdelani pa so tudi že načrti za tlakovanje mestnih ulic, ki bodo dale Mariboru povsem novo lice, ker se bo ta preureditev izvršila na podlagi modernega načela čim ožjih cest in čim Širših hodnikov. Drugi Jel gradbenega programa obsega zgraditev carinarnice in carinskega skladišča, katero vprašanje bo rešeno v trenutku zamenjave vojai-niice, ki je že zrelo. Nova carinarnica bo stala na prostoru, kjer je sedanja. Mestno načelstvo pa «e bo potrudilo; da se bo iz kaldrminskega fonda za realizacijo tega drugega dela gradbenega programa likvidiralo čim večje zneske. Finančni minister zahteva v odobritvenem odloku od mestne občine, da točno navede datum vseh tistih občinskih sej, kjer so se sprejele in odobrile dosedanje takse. V razgovoru s časnikarji je mestni župan nadalje poudarjal, da bo služilo novo posojilo 500.000 Din za izvršitev tretjega dela gradbenega programa in sicer 300.000 Din za napravo poskusnih vodnjakov na Teznem, 200.000 Din pa za postavitev treh črpalk ob Dravi, ki naj omogočijo črpanje dravske vode za škropilne svrhe. Žal zaenkrat še ni mogoče misliti v letošnjem letu za zgraditev novega šolskega poslopja na desnem dravskem bregu. Razveseljivo pa je, da so postale vse v poštev prihajajoče parcele ob Frankopanski in Magdalen-ski ulici, na katerih naj bi se po želji večine tamkajšnjega prebivalstva zgradilo šolsko poslopje, last mestne občine. Oster kur z v Avstriji in v Nemčiji Dnnaj, 13. apr. AA. Tu se širijo resti, da je prišlo v avstrijski socijalno demokratski stranki do velikih nesoglasij in da se namerava avstrijski socialistični voditelj Otto Bnuer v kratkem umok niti ii političnega življenja. Dunajsko Novo mesto, 13. apr. ž. Davi so je nadaljevalo iskanje orožja republikanskega Schutz-bunda. Včeraj in danes so našli v bivši vojašnici, ki je sedaj last mestne občine, 200 pušk in 2 težki in 46 lahkih strojnic. Poleg tega so oblasti zaplenile 86.000 nabojev. Dunaj, 13. apr. ž. Vlada bo izdala nujno na-redbo, s katero bo prepovedala nošnjo strankarskih krojev po vsej državi. Miincben, 13. apr. ž. V koncentracijskem taborišču v Dachau so hoteli pobegniti štirje komunisti. Ker se na poziv niso ustavili, je straža streljala in so trije ostali na mestu mrtvi, eden pa hudo ranjen. Berlin, 13. apr. tg. Pruski prosvetni minister Rust je danes poslal na dopust IG vseučilišl '• profesorjev, in sicer na podlagi novega zakona o poklicnem uradništvu. Med temi 16 profesorji samo eden ali dva nista židovskega pokoljenja. Konverzija kmetskih dolgov v Romuniji Bukarešta, 13. aprila. AA. Rador poroča: Politični krogi in časopisje opozarjajo na preureditev konverzije agrarnih dolgov. Zanimivo je, dn so za te izpremembe glusov.ale vse politične stranke, razen stranke liberalnega voditelja Duke, ki pa ie neznatna. S tem zakonom se bodo sanirale obveznosti malih posestnikov. Dolgovi posestnikov do 10 lia bodo deležni petletnega moratorija z obrestno mero I odstotka. Če bi pa upniki hoteli ustnviti moratorij, se jim znižajo njihove terjatve za 50 odstotkov. Za druge dolgove velja obrestna mera 4 odstotke. Isti pogoji veljajo tudi za lastnike od tO do 50 ha. Upniki lahko ponudijo znižanje svojih terjatev za 33 odstotkov. Nadaljnje olajšave so predvidene /.a sporazume z malimi lastniki mestnih hiš. Guverner romunske narodne banke je izjavil, da je s tem zakonom prav zadovoljen in da bo obrodil še dobre sadove. »AdeveruU smatra, da je vrlina tega zakona v tem. da so ž njim preprečili škodo, ki bi jo utegnile imeti terjatve izven agrarnega okvirja. Belgrajske vesti Beigrad, 13. aprila. Ministrski sveit je pred. pisal uredbo o izpremembi uredbe o posredovalnem postopku. V čl. 12, prvem odstavku uredbe o posredovalnem postopku z dne 4. januarja 1933 je bilo namreč določeno, da se, če ne pride v roku 90 dni od dneva otvoritve postopka do sporazuma med dolžniki in upniki, posredovalni postopek uradno ustavi. Z izprememho te uredbo pa sc prvotni rok 90 dni podaljša na G mesecov. Ta uredba dobi obvezaio moč, ko se razglasi v »Službenih no-vinah«. Te izpremembe veljajo tudi za slučaje, v katerih se je posredovalni postopek otvoril a se še ni ustavil s sodnim odlokom. Beigrad, 13. aprila. 1. Dne 29. aprila tega leta se bo vršil v Ljubljani v magistratni posvetovalnici prvi redni sestanek glavnega odbora društva Rdečoga križa s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo o poslovanju društva v letu 1932 - 2. proračun glavnega odbora za leto 1933 ; 3.' odobritev ]>roračunov oblastnih odborov; 4. reševanje o odlikovanjih; 5. eventualni predlogi. Drugi sestanek glavnega odbora društva Rdečega križa bo istotam naelednjega dne z dnevnim redom: 1. izvolitev prvega in drugega podpredsednika; 2. konstituiranje odborov in odsekov. Beigrad, 13. aprila. 1. Včeraj je biLi pod predsedstvom dr. Dragotina Jankoviča, predsednika Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug skupna seja glavnega upravnega in glavnega nadzorstvenega odbora Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug. Ob koncu debate so navzoči delegati izrekli popolno zaupanje dosedanjemu upravnemu, izvršilnemu in nadzorsh enemu odboru Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug kakor tudi glavnemu upravniku te zveze g. Gjorgjeviču. Skopi je, 13. aprila, j. !>. in 10. aprila je bil v Skoplju izredni občni zbor učiteljstva iz vardar-ske banovine, na katerem so dani upravnega in nadzorstvenega odbora soglasno izrekli nezaupnico izvršilnemu odboru Jugoslovanskega učiteljskega društva. Sprejeta je bila tudi resolucija, do se nn dnevni red letošnje glavne skupščine Jugoslovanskega učiteljskega društva postavi tudi vprašanje novih volitev in novih pravil. Resolucija in nezaupnica glavnega odbora bo po sklepu občnega zbora dofitnvliena omtt /y| Клп1 Тп1тло1л<-пп. skega učiteljskega društva, sekcijskim upravam iu vsem učiteljskim društvom. t Ljubljanski starčki Vf7 i ■ %M. fj-H, ' ••• -ж - * »v? Ljubljana, 13. aprila. Največji in najboli dosledni démolirai v zgodovini je bil naš Gospod in Odrešenih. Njegovo dejanje, ko je umil pri zadnji večerji noge svojim dvanajsterim apostolom, je skrbno spravljeno v tradiciji katoliške cerkve, ki ga leto za letom obnavlja, v živ simbol svojega večnega načela, da so ljudje pred Bogom vsi enaki. Obred velikonočnega umivanja nog ni samo bled običaj, temveč živ simbol načel katoliške vere. Davi je bila stolnica kakor vsako leto na veliki četrtek, polna občinstva, ki je prisostvovalo slovesni službi in obredu umivanja nog. Slovesno jKHitifikalno sveto mašo je daroval prevzv. knoBoškof dr. R o ž m a n. Med sveto mašo so bila blagoslovljena sveta olja. Po slovesni sveti Foto Kralj. maši je sledil obred umivanja nog. Knezoškol je umil noge naslednjim 12 starčkom: Valentinu Severju z Brezovice pri Ljubljani, staremu 93 let, Janezu Maroltu iz Koslanjevice, staremu 93 let, Primožu Kavčiču iz Škofje Loke, staremu 89 lot, Valentinu Pibru iz Ribnega pri Bledu, staremu 88 let, Jakobu Jagru iz Ljubljane, staremu 88 let, Andreju Slejku iz Kamnika, staremu 87 let, Jožefu Murnu iz StopiČ pri Novem mestu, staremu 80 let, Jožefu Jelnikarju iz Kresnic, staremu 85 let, Janezu Vičiču iz Ljubljane, staremu 85 let, Ivanu Cerarju iz Ljubljano, staremu i 81' let, Albinu Jebačinu iz Smartna pod Šmarno j goro, staremu 80 let in najmlajšemu«, 71 letnemu j Jakobu Grčmanu iz Ljubljane. Skupna starost vseh '■ teh starčkov znaša 1020 let. 25 let zadruzne šote v Ljubljani Zaključek Zadružne šole v Ljubljani oh 25 letnici njenega delovanja Gojenci Zadružne šole v. Ljubljani ob zaključku 19. letnika. Spredaj v sredini sede gg.: A. Kralj, razrednik; J. Gogala, ravnatelj in L. Namorš, profesor. Ljubljana, 13. aprila. V sredo. 12. t. m., ob 15 se je vršil na Drž. dvorazredni trgovski šoli v Ljubljani slovesen zaključek Zadružne šole. Ravnatelj Gogala je pozdravil zastopnika kr. banske uprave g. načelnika inž. Zidanška, ki se je udeležil zaključka v spremstvu referenta za zadružništvo g. inž. Je-lačina, dalje je pozdravil zastopnika Zadružne zveze g. dr. Capudra in zastopnika Zveze slovenskih zadrug gg. načelnika Sancina in pro-kurista Smodiša, ter poročal, da je bilo v marcu 1908., ko je pokojni dr. Krek predlagal v kranjskem deželnem zboru, naj se v organični zvezi s trgovsko šolo prirejajo posebni zadružni tečaji. Ta predlog je bil radi nujne potrebe sistematično izšolanih zadružnih delavcev soglasno sprejet. Še istega leta 1908. v jeeeni je takratni rav- nalj g. Bo gum il Remec začel prvi zadružni tečaj in tako obhaja zadružna šola v Ljubljani z zaključkom letošnjega tečaja 25-letnico svojega delovanja. Od članov prvega učiteljskega zbora sta še dva — g. Dermaetia in g. Krnlj — ki vee čas delujeta na zadružni šoli in sta še sedaj člana učiteljskega zbora zadružne šole, ravnatelj Gogala pa je prevzel ravnate!jske posle zadružne šole I. 1920-21 in jih vrši še danes, poučuje pa na šoli 15. let. Qstala člana letošnjega učiteljskega zbora sta g. Koblar Franc in g. Namorš Leopold. Zanimanje za zadružno šolo je bilo takoj v začetku veliko — prvo leto se jih je zglasilo za sprejem 25 — in to zanimanje se je pozneje še povečalo, tako da se je večkrat zgodilo, da ni bilo mogočo sprejeti vseh prigla-šencev. Vsega ekupai se je vpisalo na zadružno šolo 667 učencev, od katerih jih je izstopilo v teku tečaja skupno 80, tako da jih je vstrajalo do konca tečajev 587. Učenci so prihajali iz raznih krajev in |>o-krajin — 458 iz Slovenije, 5 iz Hrvatske, 2 iz Bosne. 6 iz Hercegovine, 32 iz Dalmacije, 17 iz Istre. 36 iz slovenskega ozemlja sedanje Italije in 31 iz slovenskega ozemlja sedanje Avstrije — kamor so |x) dovršitvi zadružne šole zanašali zadružno misel in pomagali pri snovanju in vodstvu zadrug. Od 587 učencev jih je dovršilo zadružno šolo 116 z odliko, 52 jih pa ni zdelalo. Zadružno šolo je finansiral v začetku bivši kran jski deželni odbor, po letu 1920-21 Zadružna zveza v Ljubljani, od leta 1923-24 dalje pa Zadružna /voza in Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani v razmerju števila |>odpirancev, kolikor jih jc vsaka zveza poslala v zadružno šolo. Ministrstvo za kmetijstvo je dajalo podporo za šolo. kr. banska uprava pa je dajala podporo za učence, ki je znašala v letu 1932-33 Din 32.400. Državna podpora za leto 1932-33 znaša 40.000 Din. ki p« še ni izplačana. V šolskem letu 1932-33 je vstopilo v šolo 39 učencev, od katerih so 3 izstopili, tako da jih je ostalo ob koncu tečaja 36 ozаиЈ > Moje ljudstvo, kaj sem ti storil, ali s čim sem te užalostil? Odgovori mil Dal sem ti kraljevsko žezlo — ti pa si mi delo na glavo trnjevo krono! Moje ljudstvo, kaj sem ti storil, ali s čim sem te užalostil? Odgovori mil Kako visoko sem te povzdignil in te odlikoval — ti pa si me obesilo na lesen križ! Moje ljudstvo, moje ljudstvo, kaj sem ti storil ali s čim sem te užalostil? Odgovori mi! .. . Kaj bi ti bil moral še storiti, pa ti nisem storili? Iz latinščine: J. G. Kristusovo in hristjjesnovo trpljenje I. Kristusovo trpljenje »Kalvarija« je nekdo nazval svojo dramo, ki jo je napisal po vtisih in spominih svetovno vojne. Poznamo samo eno Kalvarijo, ki je svetovnega pomena: Kristusovo Kalvarijo. Kdor hoče imeti pravo podobo Kristusovo, je ne sme gledati brez njegovih ran. »0, nespametni Galačani, kdo vas je začaral, vas, pred katerih očmi je bil Jezus Kristus poprej naslikan kot križani?« (Gnl; 3. 1). Apostoli so hoteli vse prej vedeti nego to, da bo moral njih čudodelni Mojster trpeti. »Ako je to tako.* si je mislil najnevernejši med njimi, »nima zame več pomena, da bi bil njegov učenec. Ena siramota bo zame manj, ali vsaj manjša, če prej odstopim od njega. Mučno je: v takem pričakovanju biti navezan na takega mojstra. Najbolje, da sam pospeš-im čas njegovega trpijenja.« Kar more zadeti človeško telo muk in bolečin, vse je trpel Krisrtus: kar more priti gronkosti in bridkosti čez človeško srce, vse je do vrha napolnilo Gospodovo dušo. Kdo je kdaj videl in skusil večje in vi à je trpljenje? Križani razodeva poseben način trpljenja. Tri okolnosti «o. ki delajo njegovo trpljenie posebno veličastno. Njegova molčečnost, vsevednost in brezprimerna človekoljubnost. Kristus govori pred sodniki, kadar zahteva dolžnost resnice, sicer sle. veeno molči. 1'rav ta zmagujoči molk vr'r. pr /,-nterno čudovito luč na Krjstusovo lepljenje. Obdolživa. usrajuoouu iu oUreùcu.: malo. Ta molk bo ! govoril do zadnjega dne: »In življenje je bilo luč ! ljudi in luč sveti v temi in tema je ni sprejela.« Kristusov molk je bila luč, sodba sodnikov je bila tema. Kristusovo trpljenje ni prišlo nanj nepričakovano kakor nevihta nad popotnika. Od začetka že i ga je gledal pred seboj kakor nalogo in krono svo-: jega odrešilnega dela. Ne! Gospoda njegovi sovražniki niso presenetili in prehiteli s križem. Sa, se jim je večkrat umaknil, ker njegova ura še ni prišla. Kristus je trpel vse hudo zavoljo nas, ne zavoljo lastne osebe. Hotel je nas prerodih' v novo življenje; novo življenje pn se nikjer ne rodi brez trpljenja. II. Kristjanovo trpljenje Čudno in žalostno bi bilo, ko bi Kristus našemu trpljenju ne dal novega pomena in namena. V namenu Kristusovega trpljenja je že rešeno vprašanje našega trpljenja. Dva gresta po križe-vem potu: Kristus in kristjan. Dva križa se svetita ! v zarji zmage: Kristusov in naš. Tako torej: kristjan mora sprejeti sleherno krivico molče kakor križ na svoje rame. Vernik se mora zadovoljiti z vsako stisko in svojim otrokom za doto izročati križ in za dediščino suženjske verige? Ne, ne! Nikakor, nikoli ne tako! Apostol narodov, ki noče o ničemer drugem slišati kakor le o Križanem, piše: »Ako pa kdo svoje, in zlasti zn domače, nima skrbi, je vero zatajil in je hujši od nevernika.< Vendar, ko bi pregnali iz življenja vso krivico, bi še vseeno ne pregnali križa. Na našem življenjskem potu bodo pač Ipžali in ostali kamnr» do konca. Kdor se hoče izogniti enemu, zadene v drugega. Trpljenje nas približuje Kristusu in nas z njim združuje. Kristusove bolečine se nadaljujejo v naših bolečinah in naše rane odsevajo v njegovih ranah Vsi trpeči so si sorodni, so si dvakrat bratje v Kristusu. Tla. na katerih je stnl trpin ali ležal bolnik, so posvečena in orošena z roso najlepšega blagoslova. Druga Kalvarija. Drugi Kristus! Cerkev ne premišljuje samo »bridkega 1rr»lff-. nja Kristusovega«, marveč poveličuje »blaženo j trplienie T'riVosnvo' S slovesno pesmijo nnm na v«diki iMtlek odkriva «vali križ. Trpljenje ima tudi svojo belo stran. (Pravični in usmiljeni Bog ga ne bi poslal, če bi ga nam ne hotel obrnili v dobro, Prvo in naravno dobro trpljenja je spoznanje, ki pride po njem in v njem in z njim. Kdor je kaj izkusil, tudi nekaj ve. Trpljenje je najboljša šola, križ je najmodrejša knjiga. Kdor ni veliko trpel, mu ne moreš veliko zaupati. Trpljenje skriva v sebi sladko jedro, ki je nadnaravno. Kako to? Nepotrebno in težko vprašanje! Kako nastaja iz trohljivega semena na |>olju sto-terni sad? Ne vemo! Toda, tako je s semenom in podobno je s trpljenjem. »Preobilno je moje veselje pri vsej naši nadlogi!« Ali se mar apostol Pavel moti? Glasbenik Chopin si pritiska križ na blede ustnice: »Zdaj sem pri studencu vse sreče!« Ali se šali? Po naši lepi zemlji so postavljeni križi navadno na sončnih in strmih krajih. Kdor stopi pornice za TOI v p. dr. Fran Windiscker in izaied institucij zbornica za TOI. Vsi člani so iz Ljubljane. Dežniki in nogavice lastnega izdelka, najceneje v detajlnih trgovinah tovarne JOSIP VIDMAR LJUBLJAN A: l're,d Škofijo St. 19 .......................................... Prešernova ul. št 20 — Velika reč bo letos v Ljubljani 29. in 30. aprila ter 1. maja, ko bodo v slovenski, nc daleč od državne meje ležeči metropoli svečano zborovali ofieijelni predstavniki ter iz najrazličnejših krajev širne kraljevine Jugoslavije prispeli dru-Stveniki človekoljubje, medsebojno pomoč ter nesebično bratstvo plemen in narodov oznanjajočega in dejanski vršečega Rdečega križa. V soboto bo sprejemanje z vlaki prihajajočih udeležencev. Zvečer bo v opernem gledališču posebna predstava, h kateri bodo izvenljubljanski skupščinarji imeli pristop za polovično vstopnico, v restavraciji s-Zve-zdit pa bo družaben večer z godbo in petjem. — V nedeljo zjutraj bo ogled mestnih znamenitosti ter razgledovanje z Gradu in z »Nebotičnika«. Ob desetih se bo v vseučiliščni zbornici začela svečana letna skupščina Rdečega križa kraljevine Jugoslavije ; na vrtu restavracije »Zvezda« pa bodo članice ljubljanskega Rdečega križa izvenljubljan-skim društvenikom postregle s slovenskimi speci-jalitetami: z mesenimi klobasami, črnim kruhom ter rdečim in belim vinom. V drevoredu : Zvezdi bo promenndni koncert. Ob 11 se bo — vstopnine ne bo nobene — na Kongresnem trgu javno odigral veledramatičen prizor: Iz sovražnega letala vržene bombe bodo zažgale hiše ter z izstrelki in s strupenimi plini podirale ljudi; prihiteli bodo poklicni gasilci in za take primere izvežbani reševalci Rdečega križa; zavarovani s plinskimi maskami bodo gasilci udušili požar, samaritain in samaritanke pa bodo ponesrečencem nudili prvo pomoč in jih spravili v bližnjo mobilno bolnišnico Rdečega križa. Popoldne se bodo predstavniki Rdečega križa popeljali v posebnih avtobusih na Bled, tukaj ostali izvenljubljanski skupščinarji pn ; bodo v skupinah pod vodstvom samaritnnov kre- 1 nili na izlet poljubno kam v prelepo ljubljansko I okolico; pomočkov za všečno privezovanje duše bo povsod na izbero. — V ponedeljek dopoldne | bodo kakor lani na nabiralni dan R. k. po.vsej ; Ljubljani krožili posebni tovorni avtomobili ter vanje pobirali Rdečemu križu za ljubljanske siromake in brev.poselnike darovano zimsko obleko, perilo, obutev in (»osteljnino. Na (»obiranje bodo opozarjale fanfare, ki se bodo zvonko razlegale s j posebnega, iz ulice v ulico brzečega avtomobila. ] — Za avtobusni izlet na Koroško je dovoljen kolektivni polni list. Danes je zadnji dan za prijave pri »Putniku«. — Društvo sodnikov kraljevine Jugoslavije, sekrija Ljubljana, ima letos svoj redni občni zbor v nedeljo dne 14. maja 1933 ob pol 11 dopoldne v justični palači v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi odbor. — Zveza bojevnikov v Ljubljani razpisuje pet podpor po 100 Din iz ustanove ^Podporni sklad Martina Colariča«. Pogoji za pridobitev podporo so razvidni iz letošnje 3. štev. lista »Bojevnik«. Rok za vlaganje prošenj jo do 24. t. m. — Živčno in duševno bolnim povzroči zelo mila, naravna »Franz-Josef« grenčica dobro prebavo, čisto glavo in mirno spanje. Po izkušnjah slovitih zdravnikov za živčne bolezni je najtopleje priporočati rabo Franz-Josef« vode tudi pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Ponovna prošnja železniškemu ravnateljstvu. Pred dnevi je »Slovenec« priobčil prošnjo družinskega očeta železniškemu ravnateljstvu, naj bi pri izletniških vlakih s polovično ceno za odrasle osebe izdajalo za ta vlak tudi vozne karte za otroke s 50% popustom na njihovo običajno voznino. Za ponedeljek je napovedan izletniški vlak, nismo pa še prejeli obvestila, kako je s to stvarjo. Menda ni treba žel. ravnateljstvu šele dokazovati, da je nesmiselno, da plačata otrok in odrasel eno in isto ceno, kljub temu, da otrok zavzame mnogo manj prostora. Pa tudi tega menda ni treba žel. ravnateljstvu šele dokazovati, da bi se v slučaju naprošenega tolmačenja vozilo z izletniškimi vlaki mnogo več ljudi, ker zelo veliko sc jih baš radi tega ne posluži te ugodnosti. Da so pa v prvi vrsti mestni otroci potrebni izletov, pa tudi menda ni treba dokazovati. Pričakujemo od železniškega ravnateljstva, da bo uvidelo upravičenost prošnje družinskih očetov in da bo šc v teku današnjega dne izdalo -tolmačenje svojemu osebju v naprošenem smislu. Privoščite našim otrokom razvedrila, ker s tem boste sebi povišali — dohodke! — Družinski oče. — Pri delu ob roko. Nn Visokem v Poljanski dolini se je včeraj pripetila hudo nesreča Pri slamoreznici je dela! 20 letni Ivan Celur, kmetski hlapec. Med delom je vtaknil deeno roko pregloboko v stroj, ki mu jo je odtrgal v zupestju. Celar je prišel v ljubljansko bolnišnico. — Umorjen invalid. V Grancšini pri Zagrebu jc živel 36 letni vojni invalid Filip Novak. Pretekli torek popoldne je šel v Scsvete, kjer je na občini dobil ček za 1750 dinarjev na račun invalidnine. Novak jc ček takoj vnovčil na pošti in nato odšel v Zagreb, da si kupi novo obleko. Od tedaj ga niso več videli. V sredo zjutraj so pa v Zagrebu blizu Maksimira našli umorjenega človeka, v katerem so spoznali Filipa Novaka. Neznani morilec mu je s sekiro razklal glavo in ga oropal. — Zakopan zaklad so odkrili. V vasi Mašičih blizu Bosanske Gradiškc so trije kmetje izkopavali hrastove štore na ledini. Pri nekem štoru so morali kopati cel meter globoko v zemljo. Nacn- kateri poteka vsa igra, mu ne pusti krepkejših zarez v govoru, poudarki niso dovolj ločeni in jasni, zaradi tega nekoliko trpi smisel. V enem prizoru se zlasti dvigne do posebno močne igre, ki odpre izredno globino: »Pojdi v samostan!«, tu je nakazal bolečino, srd in obup — to je njegovo slovo od Ofelije in ženske in višek vse igre. V splošnem je ustvaril Kralj lepo in prepričevalno podobo, ki seže do srca. — G. Debevec je Hamleta brez dvoma zgrabil umsko krepkeje, zato je njegova podoba ostrejša; premika se v dveh mejah: ena stran je globoko pogreznjena bolečina svetu, iz katere se iztekajo vse njegove slutnje in tipanja, druga je zadržana rezkost v odporu proti, vsemu grdemu in zločinskemu, toda tu se rad prelomi v vsakdanjost prav tam, kjer skuša biti najbolj preprost in človeški. Tako trpi ta umsko jasno zaželena podoba zaradi neenotnosti, ki se da popraviti z večjo toploto. Kralj g. S k r b i n š k a je močan in plastičen, v bistvu sicer še, kakor ga poznamo iz prejšnjih uprizoritev, vendar mnogo zrelejši in umerjenejši. Ga. Marija Vera je kot kraljica razvila izredno močno igro v prizoru s Hamletom: govore same oči, željne življenja in polno očitanj, kosanja in nove slasti do življenja. Klasično dostojanstvo in globok izraz notranjosti se zlivata v močan ženski lik. Brez dvoma največja igravslm stvaritev našega novega >Hamleta« je Polonij g. L i p a h a. Oče, starec, učenjakar in dvornik se preliva v sočnosti besedne in gestikularne komike, zdaj dostojanstveno smešno, zdaj domače resnobno. Izredno težko besedilo razčlenjuje g. Lipah z retorično ostrino, jasnostjo in prožnostjo tudi v največjih baročnih stilizmih. Omembe je vredna njegova slikovita maska. Laertes g. Jana je topel in svež. Ofelija g. Sar i če ve je polna prečiščene jasnine in skoraj dražljive pretehtanosti. ki poudarja vzgojo in modro mladost; še globlja je njena igra v drugem delu: njena blaznost je mirna in dotira do same bolečine. Horatio g. Jermana je oster, skoraj trpko vase zaprat Rimljan, nasproti sta polna glad- I kega besedičenja dvornika Rozenkranc in Gilden- I stern, ki ju igrata g. Zeleznik in g. Sancin. Tudi g. Drenovec je kot Osrik postavil izrazito dvorjan-sko podobo. Igralsko družbo igrajo g. Gregorin, Brezigar in gdč. Boltarjeva. G. Gregorin kot prvi igravec morda že v smislu režije ni iskal močnejšega zunanjega izraza v svojem prvem nastopu, zato ni ogrel, pač pa je bila igra v igri, ki sta jo igrala z gdč. Boltarjevo, polna umerjene toplote. Ostale manjše vloge, ki so jih igrali g. Brat i na, Potokar, Murgelj, Gregorin (kot Fortimbras) so bile prav izrazite. Posebnost novega -Hamleta« je predvsem ta, da so tudi najmanjše vloge zajete iu izdelane z ozirom na močno celoto. Glede obeh grobarjev, ki sta ju igrala gg. Cesar in Plut, bi omenil, da se je g. Plut mnogo bolje ujel v svojo okolico, dočim je g. Cesar s svojim prvim grobarjem obtiča! bolj v stiliziranju besede kakor je mogel izrazili krhko sočnost svoje velike naloge. Tako smo samo v glavnem označili celotno uprizoritev novega Hamleta , o kateri lahko trdimo, da je velik korak do močne notranje igre, ki je prvi pogoj polne gledališke umetnosti. Zunanji izraz je zaradi lega še mnogokrat okrnjen, pridržan in so bori za harmonijo celote, toda povsod vidimo, da se tudi prostominska vprašanja na odru rešujejo bolj in bolj smolreno, z okusom in pravim čutom, brez zunanje teatrallčnosti in nepristnosti. Lahko trdimo, da je s tem Hamletom, ki je mnogo težji, dosežen nov gledališki uspeh, zato zasluži popolnega priznanju in upoštevanja tudi pri našem občinstvu. F. K. Fotomaaterji ! Povečave ,VeS,h. n,,eatost duhov, vtisi o Jezusu se bodo oslabili in porazgubili v vsakdanjih skrbeli. Vse lo bi bilo ugodno za nastop oblasti. Tedaj pa je iznenada prišla Judežova ponudba. Nikoli več ne bo tako lepe priložnosti, da se brez javnega zgledovanja polaste obsovraženega Jezusa. Odločili so se za hitro ravnanje. Še ponoči se izvrši aretacija. Zvezanega Jezusa nemudoma odvedejo v palačo velikega du-novna. Še pred petelinovim petjem se sestane sodni dvor. Predsednik: višji duhovnik Kajfez; prieedniki: pismouki. Saj je bila duhovniška oblast v starožidovski teokratični državi v taisti roki, to je v roki tega sinedrija ali velikega sveta. Tožba se je glasila na bogokletstvo, ki ga je bilo v zmislu Mojz. 3. 24, 16 kaznovati s smrtjo. Razsodbe pa ni bilo mogoče brez nadaljnega izvršiti. Sicer so bili j»ametni osvajalci tudi tukaj pustili domačinom njihovo lastno pravo in so pridržali prokuratorju (risarskemu namestniku) le to, da je razsodbo potrdil. Zato so spravili Judje stvar že v ranem jutru nemudoma pred rimskega sodnika. Pri tem so obtožbo zvito izpremenili. Kako naj bi bil Rimljan Pilat razsojal o »bogo-kletstvu«? Jezus ni bil razžalil kako rimsko božanstvo in bi bil torej brez nadaljnega oproščen. Zato so farizeji krivdo nezakonito prevalili na politično poprišče: tožili »o Jezuea laiadi velauuiuj«: »Spoznali smo, da hujska naše ljudstvo in prepoveduje, da bi cesarju plačevalo davke (Luk. 12, 2.). Kakor še nedavno ob navalu na tempelj, je povzročil nemire in imenuje se »Kralj Judov«. Tako je stal pred Pilatom narodni kolovodja, ki ga je bilo treba obsoditi zaradi veieizdaje v zvezd z razžaljenjem veličanstva. Predpreiskava rimskega prokuratorja v tej smeri je dognala čisto nedolžno stvar. »Kralj Judov« je izjavil: »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ce bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se bili moji služabniki borili, da ne bi bil predan v roke farizejev. Tako pa moje kraljestvo ui od tega sveta!« (Jan. 18. 36.). Torej: verski sanjač, nenevaren idealist. Pilat je spregledal žJdovske spletke. Tedaj je bilo mogoče samo eno: da Jezusa izpusti na svobodo. Toda judovski fanatiki so utegnili postati nevarni. Rimljan je iskal izhoda. Izročil je stvar te-trarhu v Galileji, Herodu Antipd, ki se je ravno tedaj mudil v Jeruzalemu. Toda tudi ta ni našel nobene krivde, kamoli vzrok za smrtno kazen. Obtoženca odvedejo nazaj k Pilatu. Ta je ugotovil: »Privedli ste mi tega moža kot podpihovalca ljudstva. Jaz pa tega moža ne «poznam v nobeni točki vaše obtožbe za krivega. Tudi Herod ne! Napotil sem vas bil k njemu; in glej, nič ni dokazanega, zaradi česar naj bi bil zaslužil smrt. Dal ga bom torej bičati in ga nato izpustil.« (Luk. 23, 14.—16.) Farizeji so igro izgubili. Tvegati morajo zadnje sredstvo: »Če tega človeka ne obsodiš — nisi cesarjev prijatelj!« Zdaj so bile Pilatu zveza-; ne roke. Že enkrat so se bili v Rimu pritožili čezenj, sicer le zaradi posega v njihove običaje — cesar jim je dal prav. Zdaj pa se glasi obtožba na vele-izdajo; cesar Tiberij ne more odpustiti niti sence takega zločina. Nobenega izhoda ni, tudi ne tega, da bi obtoženca sicer obsodil, nato ga pa — za kar je imel Pilat kot pokrajinski namestnik oblast — kot nenevarnega sanjača pomilostil. Tudi zadnji poizkus se ponesreči: da bi Jezusa zamenjal za Barabo in ga nato osvobodil. Pilat je bil v precepu. Tedaj je ravnal po rimski državni modrosti: Čemu tvegati nemire in se obsovražiti v Rimu, ko je treba žrtvovati samo majhnega moža! Sam izreči razsodbe nad Nedolžnim sicer Pilat slej ko prej noče: »Kaj naj storim s tem človekom, ki ga imenujete kralja Judov?« Judje izrečejo sodbo. V tem zmislu se sestavi tudi napis na križu: najprej hebrejsko, potem grško, nazadnje latinsko. In prepričan o Jezusovi nedolžnosti, si Rimljan umije roke. Tako se je še tisti dan, 15 do 16 ur po nezakoniti aretaciji, brez predpisanega temeljitega zaslišanja in brez branitelja, izvršila razsodba: največji justični umor vseh časov. Nov otok Kapitan Richardson. poveljnik britske trgovske motorne jadrnice .Silver Beach«, je javil londonski pomorski oblasti, da je našel v Tihem oce- ; anu nov otok, ki ni zabeležen na nobenem dose- J dan jem zemljevidu. Poročilo se glasi: »Obala se , dviga približno 5 m visoko nad morsko gladino. Otočič bo samo do 1 km dolg. Sredi otoka se nahaja netka z belo lučjo razsvetljena točka.« Kapitan i se ni mogel približati otoku vsled neugodnega vre- | mena. samo približno je zabeležil lego in ne ve, ali je videl ognjenik ali pa samo luč v lovski koči kateregakoli japonskega ozir. malajskega ribiča. Toda poročilo je zelo zanimalo oblasti, ker znanstveniki menijo, da je nastal otok ob zadnjem velikanskem potresu v Kaliforniji in na Japonskem. Kmalu odpošljejo torpedovko, ki bo raziskala novi otok. Više h varčevanja V Hollywoodu štedijo. Ravnatelji velikih filmskih podjetij zahtevajo od vseh nastavljencev, ki nočejo izgubiti službe, stalno upoštevanje krize. Neki deček, tekač, se je potrudili dokazati svojo vnemo in vodstvu predložil, da bi nekoliko više obesilo igralcem namenjene otirače. Bistri deček je dokazal, da bodo morali v tem primeru igralci više dvigati roke, da bi dosegli otirnče. Vsled tega bo voda vedno tekla po stegnjenj roki nazaj do zavihanega rokava. To pomeni, da bo popila oti-rača manj vlage, torej ne bo tako kmalu mokra. Tvrdka bo nekaj prištedila pri pranju, ker ne bo treba talko pogosto menjati otirač. Ravnateljstvo je takoj sprejelo predlog in pohvalilo izumitelja. Italijanski letalski podčastnik Agello, ki je nad Gardskim jezerom z brzino 682.4 km na uro dosegel nov svet. reikord in s tem prekosil Angleže. Sramotni spomeniki Spomeniki navadno izražajo javno priznanje in zahvalo.4 A Ho-Ta-Sjang, ravnatelj mestnih šol v Šangliaju, pa predlaga, da naj se postavijo železni spomeniki vseh generalov, ki nadaljujejo medsebojno klanje, z napisom: »I. I., ki ga kitajski narod zaničuje.« Ho-Ta-Sjang je prepričan, da se bodo generali sramovali tega odlikovanja. Vsled tega bodo končali meščansko vojno, in Japonci ne bodo več gospodarili na Kitajskem. Goring oh prihodu v Rim: italijanski zrakoplovni minister Balbo (desno) mu na letališču stiska roko. Ti pa pozna'o kapljico! »Degustatorji« (pokuševalci), ki določijo po okusu letnik in izvor vina, igrajo v vinski trgovini veliko vlogo. Njih poklic zahteva razen prirojene nadarjenosti tudi večletno vajo. Navaden smrtnik kaj lahko zamenja na primer burgundec leta 1920 in 1921. A za pokuševalca (strokovnjaka) je slična pomota velika nesreča. Med njimi so drago plačani nezmotljivi strokovnjaki. Pariški listi [>o-ročajo, da je poslal ta mesec neki veletrgovec dva izvedenca v Bordeaux, kjer sta morala preizkusiti večjo količino vina. Oba sta poskušala posamič in naposled samostojno podala po večini enako mnenje. Med drugim sta oba zavrnila neki sod belega vina. — »To je krasna romanela, letnik 1923,« je zamišljeno dejal eden. »a je žalibog pokvarjena, nekoliko zavdarja po kovini.« — ? Romanela 1923,« je pritrdil drugi pokuševalec, »zelo dobra, a ima neprijeten okus po roženini.« Trgovec je ponovno preizkusil vino v navzočnosti obeh mojstrov. Oba sta vztrajala na svojem stališču in se nista mogla zediniti. Trgovec je dal izprazniti dokaj velik sod. Na dnu so našli viničarski nož z roženim ročajem. Prvi katoličan profesor v Cambridge-u Pravkar je dobila slovita univerza Cambridge novega profesorja za italijanščino, in to katoličana Edvarda Bullougha, kar je prvi slučaj po dolgih letih. Edvard Bullough je bil leta 1928 predsedoval zborovanju Pax Romana, ki se je vršilo pri Caxn-bridge-u. Svoj nagovor je imel v štirih jezikih,-ki je vse obvladal tako sijajno, da je udeležence silno navdušil. Bullough je bil rojen v Švici in ima za ženo eno izmed hčera slavne igralke Eleonore Duše. Oba njuna otroka, sin in hči, sta na en ter isti dan vstopila v benedikt;nski red. — Tačae prevaja prof. Bullough zgodovinske eseje Pija XI. v angleščino, ki izidejo za sveto leto. Miss Victoria Priče, glavna priča v veliki pravdi proti devetorici črncev v ameriški državi Alabama, i ki so bili obdolženi, da so onečastili neko belo | ženo. Na prizivni razpravi je gospodična Priče i svojo prvotno izjavo v toliko izpremenila, da ne , more več z gotovostjo reči, ali so bili obtoženci storilci ali ne. Kljub temu je bilo vseh devet črncev obsojenih na smrt ter jih čaka konec na električnem stolu Sprevod 1Ш pouuiislti spraviu џтиик шси ucuuui ш zemljo v Aunamu, ki mu pruoelvuje tudi ce«ar. Negovane ljubljenke naših domov. Letališče v puščavi Britsko vojno ministrstvo postavlja veliko letališče v Iraku sredi puščave, 80 km južno od Bagdada. Anglija je sklenila še leta 1930 z Irakom pogodbo o ustanovitvi velikega letalskega oporišča, ki bo obvladalo zemlje ob Eufratu. Izdatki bodo znašali do 4 mil. funtov šterlingov, ki jih je parlament že nakazal. Razen delavnic in lop za letala bo nastalo v puščavi mestece s stanovanjskimi hišami, kinom, knjižnico, športnimi prostori in celo velikim plavališčem. Mesto bo štelo nad 5000 prebivalcev in imelo velik pomen. Branilo bo mo-sulski potrolejski vod in obvladalo zračne zveae med Indigo ia PataoLiim. Dr. Josip Derametfj*: Kmečko gospodarska zavarovanja Zavarovanje je iz nravnih, gospodarskih in socialnih razlogov važno za vsak stan. Prav posebno važno je za kmečki stan, katerega premoženje in proizvodnja je ogroženo od toliko nesreč. Želeti je torej, da se ravno kmečko-go-epodarsko zavarovanje — to je zavarovanje proti požaru, toči ter proti bolezni in nezgodi pri živini čim najbolj razvije. Nastane vprašanje, kako to doseči. .. , lini — in teh je zelo malo — pravijo, da se zarnore ta cilj doseči z uvedbo obveznega zavarovanja v javni organizaciji. Zaščititi se mora kmete, ki je gospodarsko šibak m je glavni steDer državi, in v to svrho prenesti zavarovanje kot obvezno v roke javne uiprave, kar bo imelo za posledico jiocenjenje. Drugi — m teh je pretežna večina — stoje na stališču, da oiora tudi na gospodarskem polju vladati svoboda in samoodločba, ki je za srcco in zadovoljnost jjosameznikov nujno potrebna. Zavarovanje naj ostane v rokah privatne ini-cijative. Javna uprava naj skrbi samo za predpogoje, da se zavarovanje krepko širi in razvija, ter naj strogo nadzira, da zavarovalnice ubirajo samo primerne premije, da s previsokimi premijami ne bodo oškodovani zavarovanci in vslcd prenizkih premij ne bodo ogroženi njihovi zavarovalni zahtevki. Javna uprava naj deluje na to, da pride po potrebni vzgoji in izobrazbi vsak gosjiodar do zavesti, da je njegova dolžnost z zavarovanjem zaščititi sebe in svojce pred posledicami različnih nesreč. Pri nas «o se začeli močno oglašati zagovorniki obveznega zavarovanja v javnih rokah. V zadnjem zasedanju banovinskega sveta naše baovine se je ocnenjalo na-meravno ustanovitev »Zavarovalnice dravske banovine«. Kmalu potem so bili objavljeni Rar Paris diktira prinaša Kastner in Ur Za to pomlad so priljubljeni nežni de-seni. Dame modnega okusa čaka v I. nadstropju naše trgovine krasna izbira novih desenov. Damam izven Zagreba pošljemo vzorce tkanin za pomladanske obleke 8 dni brezplačno na ogled Xta^- Zagceb. y članki, v katerih se navaja, da zasebne zavarovalnice na zavarovanju kmečko-gospodarskih potreb nimajo jxiscbnega interesa, da privatni zavarovalni zavodi kmečkemu gospodarstvu nc nudijo one opore in pozornosti, ki ju ono potrebuje i. s. radi tega ne, ker so te vrste zavarovanja zvezana z visokimi in nevarnimi riziki. kar ne prija privatnim zavarovalnicam, ki delujejo na čim večji dobiček. Ker zasebno zavarovalstvo ne. more doseči dovelj velikega dobička, zanemarja kmečko-gospodarsko zavarovanje. Vse to je uveljavilo prepričanje in tudi /c ljudstvo samo je pogosti izreklo željo, da mora organizacijo kmečko-gospodarskih zavarovanj izvesti banovina v obliki posebne zavarovalnice z. javnopravnim značajem. Ravno navedeno so očitki, ki so popolnoma neutemeljeni, neosnovani in brez vsake podlago. O neresničnosti očitkov se zamoremo takoj prepričati, ako pregledamo posamezne vrste k n i cč k o-go s p oda rekega za va ro v a n ja. I. V naši banovini je zavarovanje proti požaru tako razvito in tako močno razširjeno, da v tem pogledu prvači vsem ostalim banovinam in so za more postaviti v vrsto zelo kulturnih dežel. To je lieittajljivo dejstvo, ki nam ga kaže statistika. Razvoj je pripisati delovanju privatnega zavarovalstva in je zasluga zasebne prosvetc, l>i šiii ,s tiskom in besedo pravo pojmovanje in spoznanje zavarovanja med najširše jilasti naroda. Privatno zavarovalstvo je vzgojilo velik kader poverjenikov, ki kot ljudski možje pod- II f'ti je jo narod in ga spodbujajo k zavarovanju. Zavarovalnice obdržavajo poučne sestanke in v tem pogledu brez dvoma nosi zastavo Vznjepi-nn zavarovalnica, ki je tekom svojega 30 letnega obstoja priredila nebroj poučnih tečajev in predavanj po vseh krajih naše domovine. Med tem je stala javna uprava ob strani ter jc razvoj zavarovanja v gotoveim oziru še ovirala z uvedbo novih bremen in zlasti s tem, da je dajala nezavarovanim pogorolcein podpore iz javnih sredstev in jim dovoljevala, da so se smeli obračati na javno milodarnost, četudi bi se za-mogli zlim posledicam požara izogniti s primernim zavarovanjem. Da se je zavarovanje tako močno razvilo, pripisati je okolnosti, da je poceni. Zavarovalnice zahtevajo primerne premije. Лко bi imeli državni nadzorni urad, katerega privatno zavarovalstvo že dolgo vrsto let neprestano zahteva, bi moral ugotoviti, da sedanje premije niso samo primerne, temveč so že minimalne. Premije, ki jih privatno zavarovalstvo ubira, zamorejo prenesti kontrolo po vzorcu ameriške zavarovalne zakonodaje. Ki jc poznano najbolj stroga in stoji na stališču, da mora biti premija primeril« — to je. da nn eni strani vsied svoje višine ne trne oškodovati zavarovanca, na drugi strani pa ne sme biti prenizka, da ni ogrožen oletanek zavarovalnice same, ki mora biti vedno v položaju, da ob nastopu zavarovanega sln-čaja takoj izpolni v polni meri svojo onveao. Naše privatno zavarovalstvo se dobro zaveda, da mu je poverjena tuja imovina, s katero mora tako razpolagati, da taiore zavarovancu ob vsakem času v neokrnjeni obliki nuditi vse zavarovalne dajatve. To svojo nalogo in dolžnost naše privatne zavarovalnice v polni meri izvršujejo, kar prav posebno dokazuje dejstvo, da kljub nepričakovanim pojavom nn denarnem trgu še vedno nemoteno izpolnjujejo evoje obveznosti, med tem ko druga podjetja že davno pešajo in omagujejo. Zasebne zavarovalnice so z morebitnimi letnimi prebitki ustanavljale rezerve, ki jih zavarovalna tehnika predpisuje, in so skrbele zlasti tudi za rezerve za slučaj katastrofalnih škod ter so vse rezerve s tako previdnostjo nalagale, dn jih tudi nepričakovani izredni pojavi na denarnem trgu niso presenetili. Res je, da so od prevrata sem propadle nekatere zavarovalnice. Temu pa ni krivo privatno zavarovalstvo, ki je ugovarjalo proti podelitvi koncesij tem zavarovalnicam, za katere ni obstojala nikaka narodno-gospodorska potreba. Ker ni bilo gospodarske potrebe, so si skušale nove zavarovalnice pridobiti zavarovance s pod-tarifiranjein — to je z nižjo kot primerno premijo. Jasno je, da je temu moral nujno 6lediti polom, ker z ubranimi prenizkimi premijami niso mogle izpolnjevati svojih obveznosti napram zavarovancem. Propasti so morale, kakor mora propusti trgovec, ki svoje blago pod ceno prodaja. Premije, ki jih zahteva privatno zavarovalstvo, niso torej samo primerne, temveč celo minimalne tako, da pod te premije ne sme iti nobena zavarovalnica in naj bo tudi v javnih rokah, ako se noče izpostaviti nevarnosti, da propade odnosno, da se bodo morali primanjkljaji pokrivati iz javnih eredstev, kar mora imeti povišanje davkov za posledico. Dejstvo jc, da gredo privatne zavarovalnico za poštenim dobičkom, kakor vsa druga privatna podjetja, iz česar se pa še ne sine izvajati očitek, da svoj položaj izkoriščajo. Dobički, ki jih zavarovalnico dejansko dosegajo, so merjeni po obsegu premij tako majhni, da za posameznega zavarovanca sploh ne pridejo v poštev. Tudi je znano, da običajno one družbe, ki izkazujejo največje dobičke, jih dosegajo 6 tem, da razumejo posel v administrativnem in orga-nizatornem pogledu izborno voditi. Med dobičkom in režijo je neke vrste notranje razmerje. Pri zavodu v javni upravi je režija izdatno večja, vsekakor odstotno mnogo večja, kot od privatnih družb doseženi letni dobički. Pri takem etanju se drznejo pripadniki zavarovanja v javni upravi trditi, da pri nas na kmetih požarno zavurovanje ni na oni višini, ki bi jo zahtevali oziri na gospodarsko zaščito malega kmeta, ker hiše in poslopja eo stalno podzavarovane, celo brez zavarovanja čakajo na nesrečo. To poslednje ni povsem resnično in je zelo pretirano ter zamorc kaj takega trditi le človek, ki praktično v zavarovanju ni delal. Nczavorovuni posestniki so izjeme ter skoro vsi gospodarji so pravilno in kljub |K>novnim opozoritvain pogostokrat celo prekomerno zavarovani. Maloaiurne in nezadostno zavarovane gospodurje se bode vsikdar našlo in na tem tudi organizacija zavarovanja v javni upravi ne bi mogla ničesar spremeniti. Radi tega nuditi posebno skrbstveno zaščito cchikupneniii kmet-skemu stanu, pomeni isto. kot čc bi se hotelo vse kmečke gospodarje postaviti pod kuratclo radi tega. ker so nekateri med njimi pijanci ali zapravljivci. Privatno zavarovalstvo uživa med našim narodom velik ugled in zaupanje, katero si jc pridobilo s svojim solidnim in koristnim delovanjem. Doscdaj ljudstvo še nikdar ni izreklo želje, dn nuj buuovina uredi zavarovanje. Prepričanje, da mora pri nas izvesti javna uprava organizacijo požarnega zavarovanja, se jc rodilo samo v glavah onih maloštevilnih ljudi, ki nočejo videti, da je obvezno in javno organizirano bolniško in nezgodno zavarovanje pri nas zašlo v take denarne stiske, iz katerih bo težko najti izhoda. BVanca Praštedione Z zanimanjem smo pričakovali bilanco Prašte-dione za 1932. Praštediona je prvi zavod pod zaščito čl. 5 zakona o zaščiti kmeta. Predvsem jo v bilanci ločeno staro jwislovanje prod uredbo in novo poslovanje po uredbi. V novem poslovanju so dosegla tuja sredstva 51.8 milij. Din, ki so vsa likvidno plasirana. Zal poročilo ne pove, koliko je taktičnih novih vlog, ker so med nove terjatve prenesli ludi nedvignjene zneske vlog do 5000 Din. Iz. izjave upravnega odbora 22. dec. 1932 jiosnemamo, da jc bilo do 20 sept. 1932 dvignjenih od 20% kvote samo 37%. Skupno jo vlog do 5000 Din bilo 72.920. Staro poslovanje kaže padec tujih sredstev od 2193.1 na 1837.0 milij., lorej nad 30Ô milij. Deloma eo lo kompenzacije, deloma dvigi pred uredbo. Ta odlok jo kompenziral zavod pri dolžnikih, menicah itd. Zanimivo je, da je gotovina v blispajni celo narasla od 34.5 na 39.0 milij. Koliko znašajo odpisi, ni razvidno. Zavod je končno izkazal za 1932 čistega dobička brez prenosa iz 1931 (2.0) 4.1 milij. Din. Reeskpirt pri Narodni banki jo narnstel od 325.7 na 382.0 mili j. in je bil v sredi leta višji, pa ga je zavod že nekaj vrnil. Realitete so se znižalo radi prodaje. Borza Dne 13. aprila 1933. Denar Danes se jc vršil zadnji borzni sestanek pred Veliko nočjo. Prihodnji sesianek ho na vseli borzah v torek 18. t. m. V današnjem deviznem prometu so ostali neiz-premenjeni tečaji Amsterdama, Bruslja, Curiha in Pariza. Narasla sta Berlin in Praga, dočim so London, Newyork in Trst popustili. Avstrijski šiling je bil v Ljubljani zaključen po 8.30 do 8.50. v Zagrebu po 8.40. v Belgrad u je pa notiral 8.35 do 8.10. Grški boni so notirali v Zagrebu 40.50 do 41, v Belgrad u pa 40 do 41. Ljubljana. Amsterdam 2315.10—2326.76, Ber- Originalni ameriški HIS MAST E RS VOICE SUPERHETER0DYN 7 cevni radioaparati z vdelanim dinamičnim zvočnikom model R — 4 Din 4.200.- SUPERHETER0DYN 8 cevni radioaparati z vdelanim dinamičnim zvočnikom model R—71 Din 4.500.- Dobe se v vseh strokovnih trgovinah Enoletna pismena garancija za brezhibno delovanje THE GRAM0PH0NE COMPANY LTD. Glavno skladišče: Zagreb, llica 44. Razne modele radioaparatov gornje tovarne ima stalno na zalogi »Tehnik« Josip Banjai, Ljubljana, Miklošičeva c. 20, palača Okrožnega urada. . 'raga 170.79 —171.05, Trst 292.79—295.19. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 53.441 Din. «'tirih. Pariz 20.3775, London 17.03, Newyork 516.37, Bruselj 72.175, Milan 26.47, Madrid 43.90, Amsterdam 208.96, Berlin 122.70, Dunaj 72.99 (55.62), Stockholm 93.20, Oslo 90.20, Kopenhagen 78.50, Sofija 3.75, Praga 15.41, Varšava 58.10, Atene 2.93, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.08. Vrednostni papirji Danes je bila vojna škoda zopet čvrsta in so tečaji narasli. Promet pa ni bil znaten. Med ostalimi državnimi papirji so bili dolarski papirji neenotni. Do zaključkov je prišlo na'zagrebški borzi samo v vojni škodi, katere je bilo zaključeno 300 komadov. Ljubljana. 7% inv. pos. 43 —45, vojna škoda 186—188, bogi. obv. 31—33, tobačne srečke 30 —35, 8% Bler. pos. 37 —39, 7% Bler. pos. 35-37, 7% pos. DHB 42 bi., Trboveljska 130—140. Kranj. ind. zaklj. 300 Zagreb. Državni papirji: 7% Inv. pos. 43—45, agrarji 22—25, vojna škoda 191 — 193 (190), 4. 190— 192, 5. 188—191, 6% begi. obv. 31—32, 8% Bler. pos. 35—36.50, 7% Bler. pos. 34.50—35.50, 7% pos. DHB 38—12. — Delnice: Narodna banka 3425 den., Priv. agr. banka 189—191 (190), Nar. šum. 26 - 40, Guttmann 100 bi., SeČerapa Osjek 105 den., šeče-rana Bečkerek 900 bi., Impex 50 den., Isis 15—30, Trboveljska 137.50—115. Belgrad. Narodna banka 3470 den., Priv. agr. banka 192—193 (192). 7% inv. pos. 43—44 (43.50), vojna škoda 192—193 (193, 194), 4. 191—191.50, 6% begi. obv. 32—32.50 (32, 31 50), 7% Bler. pos. 35 bi., 7% pos. DHB 39.50—40.50. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 62.65, Alpine 11.48, Trboveljska 14.95, Rima Murany 20.65. Žitni trg Novi Sad. Pšenica bač. okol. Sombor. bač. okol. Novi Sad, srbač., gorbač., srem., bač. potiska 189— 191. gorban. 186 — 188, koruza bač., gar. kval. 56— 58, bač., srem. april, maj, junij 00—62.60, ban. gar kval. 55—57, srem. gar. kval. 57—59. Ostalo neiz-premenjeno. Tendenca neizpremenjena. Promet: 23 vagonov. Chicago. Pšenica maj 58.50, julij 59.875. sept. 60.875, koruza maj 31.125, julij 33.25, sept. 35.25, oves maj 19.875, julij 20.125, rž maj 45.25. Naznanita Pomočniški zhor združenja trgovocv v Ljubljani obvešča vse gospode člane, da se bo vršil občni zbor zbora dne 27. aprila 1933 ob 19 v dvorani Trgovskega doma. Vsi člani dobijo posebno vabilo, s katerim bo dovoljen vstop v dvorano. — Načelnik. Spori Nov zvezek pridig za nedelje in praznike od I)R. MIHAEL «PEKA Raztreseno hlasjr II. zvezek — 16 govorov — je ravnokar izšel in stane nevezan Din 24'—; polplalno Din 40-—, platno Din 40-—. Založila Jugoslovansha HnHgftrno v isubllasil. Popolen seznam dr. Opekovih govorov (24 knjig) je brezplačno na razpolago. 0. A. K. AVSTRIJSKI AMATERSKI PRVAK. Ta ponosni naslov pomeni mnogo, ta naslov znači, da razpolagajo graški atletiki z izbrano enajstorico prvorazrednih nogometašev, ki si je Biala priboriti v ostri konkurenci nadvse časten aaslov avstrijskega amaterskega prvaka. Avstrija ta dežela nogometnega športa — bi lahko rekli — znana po svojih čudovitih nogometnih mojstrih po vsem svetu, ima poleg profesionalnih khibov glavnega mesta, odlična amaterska moštva drugih velikih mest — moštva, ki za profesijonali tako-rekoč ne zaostajajo, lako moštvo je v prvi vrsti ludi G. A K., ki gostuje o Veliki nočj pri nas in sicer v nedeljo proti Iliriji, v ponedeljek pa proti Primorju. Oho tekmi sc vršita na igrišču Ilirije. Naj navedemo nekaj rezultatov, ki jih je (!. A. K. dosegel proti renomiranim, v glavnem profe&ijo nalnim klubom: W. A. C. 3:1, Wackcr 3:5, Slovan 1:1, B. A. C. 2:1, Bologna 0:1, B. S. K. 1:2, F. T. C. 4:6 itd., torej nadvse častni porazi in šo časl-liejše zmage. G. A. K. bo v Ljubljani dokazal upravičenost svojega slovesa, za naše klube p:' upamo, da se bodo potrudili doseči častno rezultate. SMUČARSKE TEKME NA VELIKONOČNI PONEDELJEK. SK Tržič priredi na velikonočni ponedeljek na plazu Begunjščice nad Zeleniško kočo medklubsko slalom tekmo za prehodni pokal Dr. Guckler-ja. V dolini imamo že najlepšo pomlad, tako. da bi so že skoraj lahko kopali, gori nad Zeleniško kočo pa bodo naši vrli smučarji še tekmovali. Ni lepšega, kakor sedaj smučati v planinah in vsakdo, j ki mu količkaj dopuščajo razmere, naj se poda še enkrat z dilcami v planine, da bo prisostvoval zaključnim tekmam. Slalom tekma bo nadvse zanimiva, saj se je udeležijo skoraj vsi »kationi« in celo zagrebških mojstrov ne bo manjkalo. Smučarski klub Celje pa priredi isti dan medklubsko tekmo v smuku iz Savinjskega sedla na Okrešelj. Start je ob 11, dolžina proge meri eirka 5 km. Za posetnike tekme ter sploh za smučarje, ki nameravajo velikonočne praznike prebiti na Okrešlju, sta na razpolago dva mostna avtobusa. I ki peljeta iz Celja v soboto ob 16.40. Povratek v ; ponedeljek popoldne iz Logarske doline do večernih vlakov, tako, da bo zveza kar najugodnejša. Smučarski klub Celje sporoča vsem tekmovalcem, ki se udeležijo tekmo v smuku na Savinjskem sedlu na velikonočni ponedeljek, da se zadnje prijave za tekmo ne sprejemajo do 10 kakor je bilo prvotno objavljeno, ampak do 8 v Frischaufovom domu, nakar se vrši žrebanje sla rinili številk in skupen odhod na start, ki je dve uri od koče oddaljen. Vsi tekmovalci naj bodo po možnosti že v nedeljo zvečer v Irischaufovem dom u. Smuk! SK Jadran. Sestanek vsega članstva sc vrši nocoj ob 20 pri Oblaku, katerega naj sc udeleži tudi oldbov moštvo. SK. Grafika. Sestanek nogometne sekcije ji v petek ob 8 zvečer. Vsi in točno! Zagrebški Ilašk jo bil povabljen n« Dunaj kjer bo sodeloval na turnirju dunajskega Spori-kluba o priliki proslave njegove 50-letnice. Turnirja «e udeleži tudi praška Slavija. Ifašk bo gostoval ludi v Gradcu, kjer se bo pomeril s tam. kajšnjitn GAK-om. V tenis-tekmovanju za Davisnv pokal je Ar- gentinija premagala Chile. V parili sta zmagala Del Castillo-Zappa proti chilskemu paru Deik-SchOnhen: 6:4, 6:2, 0:3. MALI OGLASI V malih oglasih velja «soka beseda Din 1'—; zenttovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo tako) pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se račnna enokolonska 3 mm visoka pelilna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Suoiim cenjenim odjemalcem zeli vesele praznike in se priporoča za obilen obisk tordka F. M. Schmitt, Ljubljana Pred škoti.io 2 Ženitbe Gospodična simpatična, z 80.000 Din gotovine, želi poročiti 4T) do 48 letnega gospoda. Železničarji imajo prednost. Vdovci niso izključeni. Samo resne ponudbe na upr. »Slov.« pod »Velikanoč« št. 4194. (ž) I! Objave Za praznike obiskujte gostilno »R A ž E M« na 2abjaku, da si privoščite moja ravnokar dospela izbrana vina: lastna dalmatinska, cviček in štajerska, ter razne specijalitete: pole-novko, morske ribe, tro-pinsko repco, surovo šunko, ovčji sir itd. — Za obilno udeležbo se priporoča Anton Ražem. Razno Kozmetični salon V Parizu in Nemški Avstriji izvežbana, z mojstrskim izpitom dravske banovine, dipl. kozmetičarka nudi cenj. občinstvu nego po najmodernejši metodi maske beute. Gril Slava, Beethovnova ulica št. 15, eter, desno. (r) Kuhano maslo pristno, v zalogi. Osvald Pengov, Karlovska cesta št. 19, poleg Dolenjskega mostu, Ljubljana. (1) Nogavice, rokavice in pletenine Vam oudi v veliki izbiri naiugodneie ш naiceneie tvrdka Kari Prelog Liubliana. Židovska ulica in Stan trg. (I) Prvovrstno naravno štajersko in dolenjsko vino, ltr po 8 Din, ter vsakovrstne delikatese Vam nudi F. R. Kovačič Pridite in prepričajte se od Vino 5 litrov naprej, liter 5 Din, se dobi: Pobrežje, Nasipna 3, Maribor. (1) Otroški vozički po zelo nizkih cenah. Trgovina M. Tomšič, Sv. Petra cesta 52. (1) Konfekcija — moda najboljši nakup. — Anton Presker Sv Petra c. 14, Liubliana (1) Mizarji, pozor! Dos|>eleso jelševe vezane plošče kvalitete BB, katere dobite pri nas po najnižjih konkurenčnih cenah Tvornica „UKOD" Ljubljana. TyrSeva 31. Pustite cvetlicam govoriti... Kdor lepi vrt ima, tam sreča in veselje sta domal Zato sadite zdaj cvetlice, da lepše bodo pri Vas gredice! Vrtnice nizke v krasnih barvah, 10 grmičkov Din 60.—, visoke Din 15.—. plezalke rudeče in roza Din 6.— glicinije Din 25.—, Prunus triloba Din 25.—, magnolije Din 60.—, Hibiscus Din 6.—, Samo-plezajoči Vitis Veitschi Din 25.—, figova drevesca Din 15.—, zelenika (Bukuus) Din 5.—, ma-honije dveletne Din 5.—, okrogli lavorji Din 700.—, Cepljene zgodnje marelice in breskve Din 15.—, ribizel Din 3.—, nove vrste dalije Din 8.—, kane rudeče Din 3.—, tulipani Din 3.—. anemone Din 2.—, pfloks roza nizki Din 3.—. aubrecije Din 2.—, gomolaste begonije Din 3.—, nageljni velikocvetni, sadika Din 2.—, Roženka gnojilo za cvetlice, vrečka Din 3.—, orjaške jagode 100 sadik Din 30.— in razne druge sadike razpošilja po povzetju Vrtnarstvo Ivan Jemec, Maribor. Poskusite to nocoj, pa boste na videz za 10 let mlajši rok masirajte od sredine brade počasi navzgor do senc. Da dosežete najboljše učinke, ponovite to masažo nekolikokrat in poslužujte se pri tem kreme Tokalon, hrane za kožo, rožnate barve. Ta krema vsebuje „Biocel". pridobljen iz Začnite sredi čela in p o-mikaj te konce prstov v krogu navzgor in na stran. mladih iivali in pripravljen po pote bnem receptu dr. Stejskala od dunajske univerze. Z uporabo te kreme se stara in uvela koža naglo pomlajuje, gube in brazde izginejo, ohlapnele lične miiice pa postanejo rveže hi čmt«. Poskusite to novo metodo ■ kremo Tokalon, hrano za kožo rožnate barve in počakajte na učinke. Ovc* ÎI1 Koruzo kanite aalcenH« Drl irrdk A VOLK, LJUBLJANA Veletrco.lna > tltom Healieva centa U. Posestva Parcela naprodaj poleg nove cerkve v Šiški (ca 700 m2), proti gotovini. Poizve se Tehnični biro, Gradišče 13 (od 10—12 in od 3—5). Tel. 2796. (p) Naprodaj trije orali vinograda, ob glavni cesti, zraven zidana, z opeko krita klet z vsem inventarjem. V kleti se nahaja 6000 litrov prvovrstnega vina. — Cena 75.000 Din. Vprašati na naslov: A. Sotošek, Pod-sreda. (p) Več stavbnih parcel tudi proti Vložnim knjižicam, ugodno proda — Wester, Hradeckega c. 8. Veliko solnčno parcelo pod Šmarno goro ugodno prodam. Resni interesenti naj se javijo na upr. »SI pod »Lepa lega« St. 4063. Kupimo Bukovo oglje kupi Uran Franc, Ljubljana — Sv. Petra cesta št. 24. (k) Automofor i Osebni avto »Peugeot«, štirisedežen, odprt in zaprt, v dobrem stanju — ceno naprodaj. Domžalska cesta 13, Ljubljana. (f) Umetno gnojilo za cvetlice vedno v zalogi DROGERIJA KANC Tyrseva (nebotičnik) in Židovska ulica. Zobobol odstrani proti trganju f zobeh in glavi se navadno priporoča masaža ZA MASAŽO JE 1 steklenica ALGA Din 14'— tBoK. br. 18.117,32) Za velikonočne praznihe Vam nudim čez ulico Biztljsko belo in rudeče à 7 Din. cviček 0 Din, ljutomersko, novo i Din, ljutomersko, staro 8 Din, rizling 8 Din, bnrgundec 10 Din, muškatelee 12 Din, ružica 8 Din, viško opolo 10 Din, sadjevec 4 Din, bnteljke radi razprodaje 16 Din. — Pri odjemu 5 litrov I Din ceneje. fl. Podiogar, Ljubljana, Bleiweisoua cesta IS. PRODA SE na Bleiweisovi cesti tristanovanjska ali osemstanovanjska rent. vila pod ugodnimi pogoji. Poizve se: TEHN. BIRO. Gradišče št. 13. iNSERIRAJTE V »SLOVEM U«! Radio fro grami Kadio-Liublfana i Petek, 14. aprila: 12.15 Plošče (religiozna glaeba). — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče. — 18.30 Uvod k prenosu Wagnerjevega »Parsi-fala«. — 19 Prenoe glasbene drame Richarda Waguerja »Parsifalc iz Drž. opere v Ljubljani. Med večjo pavzo recitacija iz »Joba« in »Jeremije«, recitira g. Lipah. Med krajšo pavzo: IV. postaja Ivana Сапкдгја. recitira g. Miloš Stare. Sobota, 15. aprila: 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče in borza. 17.45 Velikonočno zvonenje iz cerkve sv. Petra. 18.00 »Žarom il«, pravljica o trpljenju in vstajenju zasužnjene zemlje (R. Peterlin). 19.00 Salonski kvintet: 20.00 Pevski koncert »Slov. vokalnega kvinteta« (gg. Hribernik, Jug, brata Petrovčič in Šulc). 20.45 »Tannhauser« na ploščah (2. in 3. dej.). 23.00 Napoved časa in poročila. DrugI programi i Petek, 14. aprila: Zagreb: 19.30 Prenos II. in III. dej. »Parsi-fala«. Wagner. — Milano: 21 Nabožna glasba. — London: 19.30 Nabožno petje — 20.30 Večerni koncert — 21.45 Vokalni in pianiuski koncert. — Stuttgart: 17.20 Sedem Od rešeni kovili besed, oratorij. — 18 Pasion — 19 Matejev pasion J. S. Bach. — 20.30 Nemški Re.uiera. -- 21.45 Ples mrtvih. — Toulouse: 20 Nabožne pesmi. — 20 30 Simfonični koncert. — Suisse Romande: 20Л0 Pasion sv. Mateja. — Berlin: 17 Nemške pasion-ske pesmi. — 19 »Matejev pasion« (J. S. Bach). — 22.30 Orgelski koncert. — Belgrad: 20 Cerkveni koncert zbora Vazneseneke cerkve. Rim: 20.45 Kristusovo vstajenje, oratorij. — Be-romiinster: 20.15 Koncert velikega petka. '— Langenberg: 19 Matejev pasion. — Budapest: 17 Nabožna glasba. — 19.45 Bachov »Pasion«, izvaja orkester. — Varšava: 20 Parsifal (Wagner). — 21.40 Cerkveni koncert. Sobota, 15. aprila: Zagreb: 19.00 Prenos iz stolnice. 20.00 Cerkv. glasba. — Milano: 20.45 Operetni prenos. — London: 21.00 Mendelssohnov koncert. 22.00 Komorna glasba. — Stuttgart: 21.10 Koncert filharinonične-ga orkestra. — Leipzig: 20.00 Slavnostni koncert. 1.00 III. dej. iz »Parsifala«. — Snisse Romande: 20.00 Koncert radio orkestra. 23.45 Prenos ruetkih velikonočnih obredov. — Berlin: 18.25 Vokalni koncert. 20.00 Večerni koncert 22.30 III. dej. »Par-sifala«. — Belgrad: 20.45 7 Odrešenikovih besedi (Haydn), izvaja godalni kvartet. 24.00 »Vstajenje«, prenos iz ruske cerkve. — Rim: 20.45 Prenos iï gledališča. — Beromiinster: 20.40 »Peklensko zlato«, opera. — Langenberg: 20.05 Proslava velikonočne sobote. — Budapest: 20.00 Koncert opernega orkestra. 23.00 Pronos ciganske glasbe iz kavarne. — Varšava: 20.00 Večerni koncert. 22.05 Chopi-nove skladbe. c-» o -o« i ; clc r Hi* l K*Bs* i oačs' ! K 2 O. - Š-Š "■« N. * r, ^ B E-i < f o ф. < » " o ' 5 — b о-ЈГ л S. M- » » 01 , _ a 3.' Г 5 ® л рчтз ® ïi15 -o S; r^IT Л tt 3 - ■ s » ^ o 01 x* ^Г — ■ SfH. e " O loin- ni 2 B 00 0 — n < O O U o (C 3"» o« Lepi Mihael >Hm — telesno ne... ampak pravkar sem Mihaelu napravil ,vikinški pogreb',« je odvrnil in se ugriznil v ustnico. Ubogi, ubogi Digby! Objel sem ga okoli ramen, ko sva ležala vštric v pesku. »Ubogi stari John!« je dejal slednjič s trpkim zamolklim glasom. »Kajpada si bil ti tisti, ki ga je tako položil tja ... Ti si ga videl umreti... Ubogi Johnyl« »Umirajoč mi je poskusil rešiti življenje,« sem rekel. »Umrl je popolnoma pokojno in brez bolečin... Poveril nama je izvršitev svoje poslednje želje... Imam pismo zate ... Tukaj je ... Pojdi, idiva s poti tisti straži in po-čakajva na primerno priliko, da vzameva eno kamelo in ubeživa.. .« Vodil sem ga tako, da sva оШа straže in se približala zelenici. Legla sva v mali dolinici, od koder sva mogla opazovati vse, ne da bi naju mogel kdo videti. Moštvo je stalo zbrano pred gorečo trdnjavo. »Ne smejo kaziti Mihaelovega pogreba, zato že poskrbi va. ^ S puško je ustrelil v zrak, in sledil sem njegovemu zgledu ter kakor sem ta dan že enkrat storil, ustrelil nad častnikovo glavo. Znova in znova sva streljala in izvidniki na levi in desni od naju so vračali strele, ne da bi za to imeli kak cilj. Kompanija se je umaknila v zelenico po častnikovem povelju, bržkone, da bi tam na varnem prenočila... »To nama je uspelo,« je dejal Digby. »Tam bodo lepo ostali, dokler ne bo trdnjava pogorela ... In sedaj mi povej, kako se je vse dogodilo; potem ti jaz povem vse.« Opisal sem mu vse, kakor se je bilo pripetilo, odkar nas je bil zapustil, in potem sein zvedel od njega, da so nepričakovano poklicali njegov oddelek iz Tanouta-Azzala v Tokotu in da je tam naletel na poveljnika, ki je bîl spahijski častnik, kateri nas je bil nekoč obiskal v Brandon Abbasu in ki je bil sedaj major. Major de Beaujolais Digbyja ni bil spoznal, in razumljivo Digby ne njega, dokler ni ob neki priliki slišal njegovega imena in zvedel, da je pri spahijih. V Tokotu je prispelo poročilo, da je Zinderneuf oblegan po velikanski premoči Tuaregov, in de Beaujolais je nemudoma odrinil... Vse drugo mi je bilo znano do trenutka, ko sem videl, kako je Digby, ki je bil Beaujolaisov trobentač, splezal v trdnjavo ... >No — ti veš, kaj sem našel na strehi,« je nadaljeval Digby, »in lahko si misliš, kako mi je bilo, ko sem videl Beauja, ki je ležal pred menoj... Planil sem doli in iskal, ako morda ne ležiš ti med ranjenci — tedaj pa sem spoznal, da ranjencev ni bilo in da je bila vsa posadka na oni grozni strehi... To mi je reklo, da si moral uiti in da je tvoj bajonet krasil Lejauneove prsi in da si le ti moral Mihaela tako položiti tja in mu zatisniti oči. Skorajda sem videl, kako si Lejaunea umoril in sem bil prepričan, da se je to zgodilo, ker je umoril Mihaela, tebe pa hotel umoriti — in to vse zaradi prekletega ,dija-manta'... Človek bi zblaznel... in zdi se mi, da to tudi sem... ,Na vsak način mu hočem napraviti vsaj .vikinški pogreb', sem si prisegel vpričo mrtveca, ,in potem moram najti Johna!...' Ti veš, da je bil Beau stalno v skrbeh, da bi se tebi kaj ne primerilo... Čutil se je odgovornega za to, da si zbežal z doma, ti mladi neumnež. Ko sem stal tam še ves omamljen, sem slišal, da je nekdo plezal po zidu, in odhitel sem doli, da bi se skril in počakal na priložnost, da bi zažgal tisto peklensko mesto, ako že nisem mogel storiti nič boljšega za Beauja. Videl sem. da so bile duri v jetniško celico odprte; smuknil sem v celico in se skril za vrati... Rilo je prav dovolj prostora in ni bilo mogoče, da bi me tam opazili Potem sem čul, kako me je de Beaujolais klical; sodil sem po zvoku njegovega glasu, da ni bil srečnejši od mene... Pogled na vse tisto zgoraj je zadoščal, da je zbegal vsakogar, ne glede na vse uganke, ki so se nudile. Pozneje sent slišal, kako se je razgovarjal s svojim ser-žantom; nato sta me iskala. Enkrat sta celo pogledala notri v celico, toda zdela se jima je prazna... Spoznal sem, da je bil stari Dufour še bolj zmeden in nesrečen ko de Beaujolais ... Toda kmalu sta se oddaljila in v trdnjavi je bilo tiho ko v grobu ... Ko sem bil prepričan, da ni nikogar več v bližini, sem se ponovno splazil na streho in pogledal naokrog... Pred vrati forta je stala straža in kompanija se je pomikala nazaj v zelenico, najbrže zato, da bi se tam spočila, preden zasede trdnjavo. Pobral sem se, stopil do Beauja, ga vzel v naročje, ga nesel doli in ga položil na njegovo posteljo v sobi za moštvo. Okoli postelje sem nagrmadil polena, ki sem jih prinesel iz kuhinje in jih napojil s petrolejem. Potrudil sem se kolikor mogoče, da bi izvršil ta ,vikinški pogreb' tako, kakor smo ga napravili kot otroci. Prav tako, kot si je bil Mihael želel. Moja največja žalost je bila, da nisem imel angleškega prapora, da bi ga z njim pogrnil... Pokril sem vso grmado z platnom in rečmi, ki so bile bolj ali manj bele... Drva in petrolej, vse je bilo zakrito... Mihael je bil krasen... Po nekolikem premiš-ljanju sem vzel nadomestno trobojnico in jo razprostri čez vse... Sicer ni bila zastava, kakršno sem si želel, toda on se je bil boril zanjo in je zanjo umrl; tako je morala zadoščati... morala zadoščati... zadoščati...« -oŠ at 05J 'вјвшрј ouqiSotuus рлвјЗ tu8fXq8i<7 voril. Bil je tak ko kak mesečnik. Poskusil sem, odvrniti ga od govorjenja. »Pusti me, John ... Moram ti vse povedati. Oh, Beaul Beau! Storil sem, kar sem mogel, moj stari prijatelj... Vendar pa ni bilo ne konja ne sulice ne ščita, da bi jih položil poleg tebe... Toda spravil sem psa k tvojim nogam ... In tvoja puška in bajonet naj ti veljata za sulico in meč..« Bal sem se, da bo zblaznel. »Psa, dragi Digby?« sem vprašal in si prizadeval, spi aviti ga nazaj v resničnost. «To morda ni čisto v redu ...« »Pač, pač. nekeg npsa ... Psa k njegovim nogam... Nekega psa, ki je čepel ob njegovih nogah ...« Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Čeč. Izdajatelj: Ivan Itakovec.