PRIMORSKI DNEVNIK glasilo osvobodilne fronte Leto III - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din ZA SLOVENSKO PRtMORJ6 UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I- NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Kokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792. 1440 jugolir; FLRJ: 55,165,330, 650 din. ’ Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana »Primorski dnevnik* — uprava 60-4045-34. TRST nedelja, 12. oktobra 1947 Poštnina plačana y gotovim Spedizione in abbon. postale Stev. 718 ZDA hočejo s komisijo za Balkan teči vedno večje vmešavanje v zadeve balkanskih držav Dr. Bebler Aleš poudarja, da se Jugoslavija dobro zaveda mednarodnih obveznosti brez posebnih ukazov - Jugoslovanski protest v zvezi z vojnimi zločinci - Uspeh slovanskih držav y vprašanju Italijanskih kolonij ^®ke Success, 11. — Ameriški de-« Se je v politični komisiji N s tem, da je zlorabila načela i( Povila postopka posrečilo do-“^ečino za sklep o ustanovitvi komisije. Ta naj nadzira fc..e.me Sosede Grčije, da bodo Iz-Sklepe OZN. Ameriški eks-r®3ionistični krogi so pač potre-jj*8" to komisijo za ščit njihove-rtj 7edno večjemu vmešavanju v - ^oje zadeve balkanskih držav. ZDA so med debato o njihovem 0811 izvršile izreden pritisk na “^delegacije. List «Wcrid Teje-iz New Yorka piše, da so kit lzva-la!e na glavno skupščino ^asa Pritisk, da je bila odo-v resolucija, ki obtožuje sever-da s° oni odgo-zg, napad. List poudarja, da razni člani političnega odbo--j bjPtivili temu podtikanju. So-j, ^ delegacija je šele iznesla, 5!MGarnc'ravaj° ZDA izkoristiti u-Mva °ZN 33-™° za svojo špekula- Viž' Politiko. je bil proti ustanovitvi ■]’va komisije, ki je nezdruž-;0 2 načeij OZN, in ki krši nače- . suverenosti Jugoslavije, Boliš m A1banije. Poudaril je, da ^ 1 na ameriški predlog pri de-No° tem vPrašanJu uporabljen X.: PRI.JEPODNE: U9. SATI SVEČANA POVORKA 1 zborovanje, u 14. sati početak programa: SIaveni» i «Krasna 7,emljo» (glazba). ' Zdenko Štambuk: «Slavenska kra.jina» (horska recitacija) i «Titovo kolos (izvode djaci hrvatske gimna-. ®*je . Buje). ' istarske narodne popjevke, pjevaju pjevači - seljaci . iz Krasice, Materade, Bnžinije i Buroli. ' Nastop pjevačkik zborova hrvatskili društava. ' Ante Drndič: «Črnima» - liorska recitacija - izvode , dilentantske grupe hrvatskih prosv jetnih društava. Nastup zborova i Istre. folklornih grupa iz srednje i južne Nastup zbora hrvatskih učitelja sa Bujštine. ' Zajednički nastup svih zborova hrvatskih prosvjetnih i, društava. *Pranina i Jurina» izvode dva seljaka iz Savudrije. ski oziroma indijski predlog. Na podlagi sovjetskega predloga so kolonialne države primorane poročati od danes naprej OZN o političnem redu v njihovih kolonijah. V smislu indijskega predloga pa bo ustanovljena stalna komisija, ki jo bo izvolila Glavna skupščina OZN. Ta komisija bo imela nalogo, da proučuje ■poročila o kolonijah in da stavi glavni skupščini OZN glede uprave v teritorijev, ki niso avtonomni, morebitna priporočila, vrednotnic v priključeni Primorski Beograd, 11. — Finančno ministrstvo je izdalo uredbo, na podlagi katere morajo vsi, ki bivajo na ozemlju, ki je bilo sedaj priključeno Jugoslaviji, v enem mesecu prijaviti krajevnim ljudskim oblastem posest italijanskih vrednostnih papirjev. Javiti je treba samo vrednotnice, izdane odi italijanske vlade pred 10. junijem 1940. Prijaviti je treba tudi druge terjatve protj italijanski vladi, ki izhajajo iz javnih del itd., izvršenih na priključenem ozemlju, le če niso bila izvršena v vojaške namene. OTVORITEV TRŽAŠKE RAZSTAVE Včeraj zvečer ob 20. uri se je vršila v prostorih Pomorske postaje (Stazione marittjma) otvoritev Tržaške razstave ob prisotnosti predstavnikov civilnih in vojaških oblasti ‘ter zastopnikov tiska. Razstava sama je dobro in okusno cprčmljrna z najrazličnejšimi izdelki 'različnih obrti in industrije. Poleg Tržačanov, ki razstavljajo svojo produkte, je na sejmu tudi veliko razetavljaleev jz zalednih držav, ki imajo ves Interes, da stopijo preko Trsta v trgovinske stike z ostalimi državami v svrho mednarodne izmenjave dobrin. Najmočnejše pa sta zastopani Jugoslavija in Italija. Jugoslavijo zastopa okoli 200 podjetij vseh panog jugoslovanskega gospodarstva, zlasti industrije. To kaže zlasti na velik razmah jugoslovanske zpn^nj.e trgovine :n da vlada v,celotnem gospodarstvu J u-~ goslayije in v trgovini sami veliko zanimanje za tržaška tržišče. Jugoslaviji je dejansko na tem, da se dvigne tržaško gospodarstvo in industrija in da se zagotovi širokim ljudskim množicam delo in kruh. Vsi razstavljeni predmeti so take vrste, da tako izpopolnjujejo gospodarske možnesti Trsta. Izdelki domače obrti dajejo izložbi živo sliko s svojimi najrazličnejšimi barvami in posebnostmi svojih izdelkov, kot so: bosanske preproge, razne vezenine in klekljane idrijske čipke, Ičsene rezbarije, keramika in slično. Poleg steklarske, tobačne in tekstilne je precej močna kemična in- dustrija, ki vzbuja zlasti pozornost z izdelki tvornice kleja v Ljubljani in s tesnili za parovode, ki jih izdeluje tovarna Donit v Medvodah. Slovenska usnjarska industrija razstavlja lične in kvalitetne izdelke, ki ustrezajo vsem. okusom in modnim kapricam in so najodličnejše kvalitete. Prav tako je zastopana tudi žirovska čevljarska industrija, ki je znana po vsej Evropi, saj je že stara nad dvesto let. Posebno pozornost vzbujajo za vlago nepropustni gojzerji. Tobačna industrija razstavlja kolekcijo najboljših cigaret, cigar in tobaka, ki vzbujajo pri Tržačanih še posebej veliko zanimanje. Lepo je zastopan na razstavi turistični oddelek in domača obrt z lepimi ročnimi deli, ki jim ni primere po kvaliteti izdelka v nobeni drugi državi. Krasna fotografija matere v narodni noši z detetom v zibki pa je vsem obiskovalcem razstave pač dovolj jasčn dokaz, kako Jugoslavija gleda na mater in otroka. Razna trgovska podjetja so poslala na sejem: vzorce lanenega in konopljinega prediva, kože divjačine, salamo, marmelade, sadre sokove, suhe slive, hmelj in pivo. kakor tudi zdravilna zelišča, eterična olja, alkaloide itd. Na razstavi smo opazili tudi precejšnjo zbirko lepih slovenskih knjig z znano lepo in okusno vezavo, bodisi v usnju kot v platnu in pol usnju. Slovenska knjiga pa ne tekmuje le po svoji zunanjosti in lepi/ obliki vezave, temveč toliko bolj z napredno vsebino. Slovanski narodi se bodo borili proti vojnim hujskačem in za zmago demokracije Govor predstavnikov Vseslovanskega odbora B. Masla-rica in Gundurova na velikem zborovanju v Sofiji remog za Qle, sk e na$ega poročila o spora-it )u kl It bil sklenjen med ZV V °Be7Ca anskinii cementarnami in ’kl?ni za dobavo cementa in *’ ^glei *Pr>morski dnevniku ^ere ra> so 71 a sestanku pri ZVU, SQ se udeležili tudi pred-1*0 in * Poetih trgovskih zbor-na'* 90spodarskl urednik po-% ’aa Poročila v tržaških 11-^ 0 bila povsem točna. J^Dio^0 Za zamenjavo tržaškega /On« ° Sq opeko na osnoCi 2 mi-°Pek ®irej ^ za 6000 ton premoga, ^»kv, whjona opek za coo ton Hr,. a' (Po sporazumu dobijo PrZ 2a vsakift looo opek ir>6 K'>lOnr, n,. . . . C* * ___________________________ ^0 s l09a. To ne pomeni, da bo jjoo pa 7errtogom plačevalo op*ko, /Oj ^ Ot*o opekarne plačale pre-j z dru°l0fenifl cenah, kakor bo-stTani gradbena pod-ZVfj evala opeko). %i;„ Preko svojih agentov it<>rtlbavljati STO-ju ce-C r^°!oiehimi pogoji; v te- h^imi med zvu in il,9°-A a J Podjetji. K,/'7,1 bo Se shuščali v pbdrobno Pogojev, ki jih bior,,CQraž,, da je domača reakcija lahko tudi ob tej priliki, kakor sicer skoraj vedno v drugih prilikah, spremenila upravno odredbo v odvratno orodje za zatiranje slovenskega prebivalstva STO-ja in sredstvo, s katerim Idhko kali red in javni mir. Zahteva, da ZVU, ki ni v nobenem svojem dejanju vezana na rimsko vlado in je torej pcrpolnoma neodvisna v izvrševanju svojo oblasti v STO-ju., nemudoma poskrbi, da se odpravijo sistemi, s katerimi skušajo potvarjati narodnost državljanov. Poskrbi naj hkrati za imenovanje zadostnega števila slovenskih uradnikov in da s tem zajamči spoštovanje narodnosti državljanov ter svobodno in popolno uživanje narodnostnih pravic, ki so potrjene s statutom. Končno zahteva razveljavljenje odloka fašističnega režima o spremembi »Javanskih priimkov v italijansko obliko in prizna vsakemu državljanu pravico do njegovega izvirnega priim/ta. MESTNI ODBOR SIAU FLRJ premniia odnose s čilsko vlado Čilska vlada ni v svojih odločitvah neodvisna, par na je orodje tujih imperialistov Beograd, 11. — Jugoslovansko zunanje ministrstvo Je izdalo sledeče poročilo: Vlada čilske republike je 8. oktobra 1947. v nasprotju z vsemi najosnovnejšimi načeli o mednarodn h odnosih izgnaia s čilskega ozemlja Andreja Cunjo in tnjnka jugoslovanskega poslaništva v Buencs Airesu DaUbOra Jakaša. Da bi opravičila ta izgon, je čilska vlada navedla argumente, ki so brez vsako podlage, ter Jih Je opremila s celo vrsto fantastičnih klevet proti vladi jugoslovanske republike. Ker ni jugoslovanska vlada dala nikoli povoda za take spletke čilske vlade, je jasno, da so te spletke del gonje, ki prav gotovo ni v korist Clleja in tudi ne čilskega ljudstva, pač pa je v interesu ekspan-zionstičnih teženj večjih držav, ki vodijo vedno bolj neposredno notranjo in zunanjo politiko Cileja. Ta korak čilske vlade in klevetnl-ški napadi proti Jugoslaviji So bili Otvoritev poljedelske fakultete na ljubljanski univerzi Ljubljana, 11. Na ljubljanski univerzi so slovesno otvorili novo fakulteto poljedelskih ved. Nova fakulteta bo imela važno nalogo za pripravljanje poljedelskih strokovnjakov, ki bodo prispevali pri izvajanju gospodarskih načrtov. napravljeni na pobudo tistih sil, ki skušajo preprečiti prijateljsko sodelovanje med narodi in se v ta namen poslužujejo čilske vlade. Te spletke jasno dokazujejo, da gre za sovražno zadržanje čilske vlade do FLRJ. Ker je mnenja, da ni potrebno v bodoče imeti diplo-matičnih odnosov z vlado, ki ni neodvisna v odločitvah glede svojih odnosov z drugimi državami, je jugoslovanska vlada sklenila, da prekine diplomatske odnose z vlado čilske republike. Srbska kmečka stranka pozdravlja varšavsko izjavo Beograd, 11. — Izvršni odbor srb-rke enotne kmetijske stranke je v zvezi z varšavsko konferenco izdal poročilo, v katerem pozdravlja resolucijo in deklaracijo devetih komunističnih strank in poudarja, da se tudi danes, ko gre za reorganizacijo političnih sil, upi narodov, ki se borijo proti imperializmu in vojnim hujskačem za utrditev miru, obračajo v ZSSR. ZDA hoceio v Palestini ustvariti svoje vojaško oporišče Arabske države zbirajo vojaštvo na mejah Palestine Ramadier prodaja neodvisnost Francije Pariz, 11. — Sprevodniki pariške podzemeljske železnice so pričeli danes zjutraj stavkati. Sprevodniki so že zdavnaj predložili svoje zahteve, toda niti delodajalci, niti država se niso ozirali nanje. Fazen o stavki, razpravlja francoski tisk Ja vedno o Ratnadierovem govoru. «Ordre» piše, da je treba predsednika vlade vprašati, koliko časa bo še delal to, kar on hoče. Na Ramadierova izvajanja o novih gospodarskih ukrepih odgovarja «Humanite», da je čudno, da ni v leda podvzela nobenih ukrepov proti velikim kapitalističnim družbam, ki jim državni zaklad daje Beirut, 11. — Obkroževanje Palestine od strani vojsk arabskih držav se pričenja. Nadaljni dogodki so odvisni od umika angleških čet iz Palestine. Dan izpraznitve bo za-vlsel od sklepa OZN. Anglija je tudi izjavila, da bo umaknila svoje čete šele potem, ko bo OZN glede Palestine zavzela končno stališče. Ameriški krogi smatrajo, da razpolagajo Zidi z dobro opremljenimi 70 tisoč možmi, ki lahko zavrnejo vsak arabski napad. Nadalje imajo na razpolago še več tisoč teroristov Iz tega vidika smatrajo potezo Arabcev bolj kot grožnjo prot: OZN. kakor pa proti Zidom. Nasprotno zatrjuje tajnik arabske lige Ar/an paša. da je v arabski vojsk: precej angleških oficirjev. Sirska vojska ima trenutno svoje manevre v bližin: palestinske meje, katerih se udeležuje 8 tisoč mož. Transjorda-n ji pa pripisujejo, da razpolaga z vOjsko 30 tisoč vojakov. Nekatere arabske osebnosti so mnenja, da jc vstaja Arabcev y Palestini neizogibna tudi če Angleži ne zapustijo dežele. Palestinsko vprašanje so preučevali tudi v parlamentu Libanona, Vladni predsednik je izjavil, da Libanon glede najvažnejšega dogodka na arabskem Vzhodu ne more ostati brezbrižen. Vlade Iraka, TranSjordanlje in Egipta prejemajo stalno novo orožje, toda Anglija j s: ne upa podvzeti korakov prot; j tem dobavam. Na vsak način bo Anglija zavarovala delovanje petrolejskih vodov in drug h piomet-nih zvez. Na seji preiskovalne komisije za Palestino pri OZN je govoril danes ameriški delegat Johnson. Izjavil je, da ZDA sprejemajo priporočilo preiskovalne komisije za Palest..no ir. zlasti razdelitev te dežele v dve samostojni držav; ter takšno rešitev, da se omogoči tamkaj naselitev 2id<3v. Zidovska agencija je s stališčem ZDA zadovoljna, ker vidijo Židje v njem korak naprej za ustanovhev enotne židovske države. Nasprotno pa je pred konil.-ijo za Palestino izjav!! delegat Sirije, da Arabci odklanjajo poročilo večine, ki sloni na neresničnih in krivjčn.h podatkih. Sirski delegat je poudaril, da bi židovsko državo vzdrževal finančno ameriški dolar, ker stremijo politične in gospodarske nakane ZDA za tem, da si na pragu Srednjega vzhoda ustvarijo vojno oporišče. Izvajanjem sirskega delegata so se pridružili vsi o-stali delegati arabskih držav. Govorila je še gospa Nehru za Indijo in predlagala med drugim ustanovitev neodvisne palestinske države, y kateri naj bi imeli Židje posebne svoboščine v onih predelih, kjer so v večini. BERLIN. — Pristojni vojaški krogi izjavljajo, da je vest neke ameriške agencije, da bodo ZDA umaknile svoje čete iz Berlina, ne-osnovana. Pač pa ima ameriško vojaško poveljstvo namui premestiti svoje gospodarske urade iz Berlina v Frankfurt, da bodo na ta način bliže ameriško-angleški zasedbeni coni. Protestna zborovanja v Italiji proti fašistični izzivanjem Rim, 11. — Zaradi vččrajš-aie fašistične izzivalne manifestacije je bilo dame« na trgu Colonna veliko protestno zborovanje, ki so ga sklicale komunistična, socialistična in demolaburistiona stranka. Razni govorniki so ostro obsojali včerajšnje dogodke, ki so jih označili kot nevaren povratek fašizma. Napadli so tudi vlado in še posebej notranjega ministra, ki je dovolil tako manifestacijo. Poudarili so tudi, da delovno ljudstvo ne bo dovolilo podobnih ;zzivazij, ter so pozvali via-do, naj podvzame ukrepe za spoštovanje zakonov rSpufolike. Podobna zborovanja so bila tudi v drugih rrr/stih. V Neaplju se j« p« velikem zborovanju zglasila pri prefektu posebna delegacija, ki je potom njega pozvala vlado, naj podvzame stroge ukrCpe proti fašističnim izzivačem. Tudi iz Milana poročajo, da so d-lavci v Šesto S. Giovanni na zborovanju ostro protestirali proti včerajšnjemu dogodku v Rimu in zahtevali stroge ukrepe. V Tarantu je delavska zbornica zaradi dogodkov v Rimu proglasila stavko v državnih in poldržavnih uradih ter v krajevnih ustanovah. Po zborovanju na trgu Vittoria so užaljeni in zaradi nesramnih fašističnih izzivanj razjarjen; manife-stant; poškodoval; prostore desničarskega lista cCorriere del Giorno*. Izvršni odbor krščanske demokracije je izjavil, da se ne more Prosta prodaja prašifev v Jugoslaviji Beograd, 11. — Da izboljša in olajša dobavljanje masti prebivalstvu, je jugoslovanska vlada izdala odlok, s katerim dovoljuje prosto prodajo prašičev. Ta odlok razveljavlja vse obstoječe omejitve glede gojitve in prodaje prašičev. Ta ukrep je del vrste ukrepov, ki so jih izdali te dni za prehod od ra-cloniranja živil na prosto prodajo. Komisija za Avstrijo zaključila delo Dunaj. 11. — Komisija za mirovno pogodbo z Avstrijo je imela svojo zaključno sejo. Preučili so pripravljeno poročilo, k; ga bodo predložili štirim zunanjim ministrom. Poročilo so podpisali voditelji štirih delegacij. Vojaški upravi v pouk! Slovenska abeceda se glasi; A, B, C, C, D, E, F. G, H, I, J, K, L. M, N, O, P, R, S, S, T, U, y, Z, Z. Hrvatska abeceda pa se glasi; A, B, C, 0, č, D, Dj, Dž, E, F, G, H, I, J, K, L, Lj, M, N, Nj, O, P, R, S, g, T, U, V, Z, Sličice z žigosanja Policaj izpolnjuje prošnjo — brez incidentov. Toda na vrsto pride vprašanje: Policaj: «Narodno$t?i> Slovenec: sSlofenskn». Neki bivši maršal kraljevih ka-rabinerjev: «Slovenska narodnost pridružiti stavki, češ da bo stavka i ^ziT^ie-Ts*°wnsfc{ jezik m jezik, temveč nekakšen samo v škodo delavstvu, Izrazil je tudi solidarnost z dnevnikom /Cor-riere del Giorno*. BUDIMPEŠTA. — Odprl; so razstavo »Jugoslovanske knjige* v prostorih društva za niadžarsko-ju-goslovansko sodelovanje. dialekt, kot so dialekti n. pr.: sicilski, benečanski, piemonteški itd.» Slovenec začne pametnjakoviču razlagati, da teinu ni tako. Toda ta se ne da ugnati in odreže: iBasta con le discussioni.'» (Nadaljevanje sledi); Tov. dr. Milič Danilo Izpuščen Po sto dnevih zapora so oblasti viera} vrnile svobodo dr. MUitu Danilu rodom iz Zgonika. Dr. Milič Danilo, ki je bil urednik *Partir zanskega dnevnika» v času borbe in znan antifašistični borec, je bil aretiran na svojem stanovanju v Trstu 3. fulija t, l. Kasneje je jugoslovanska vlada zaradi aretacije tov. Miliča ter še dveh drugih tovarišev, ki sta bila v zadnjem času izpuščena, protestirala v Londonu in Wdshtngtonu. Na našem ozemlju Je prebivalstvo že preje postavilo odločno zahtevo, ki jo je izražalo s številnimi protestnimi pismi in resolucijami na VU, da oblasti takoj izpuste zaprte tovariše. Oblasti so bile končno prisiljene, da tov. dr. Miliča izpuste. Sam izpust po sto dnevih zapora, ki se je Izkazal brez slehernega vzroka, pa daje stvari najmočnejši komentar. TRŽAŠKI DNEVNIK Takšna je slika nabrežinskega učitelj siva Vojaški upravi pišejo starši osnovnošolskih otrok na Opčinah eNa Opčine nam je VU poslala učitelja Novaka, ki je doma iz Štajerske in učiteljico Bartol Zoro iz Ljubljane. Oba sta se zatekla v naše kraje, ker se nista marala postaviti ob stran svojemtu. narodu, ko se je ta boril proti nacifašističnemu okupatorju. Zaradi njiju niso bile nameščene naše učiteljice, ki so predlansko šolsko leto in lansko šolsko leto v sjjlošno zadovoljstvo vzgajale naše otroke in ki so se borile za slovensko šolo in za življenjske pravice našega naroda že v času narodnorosvobodilne borbe. Starši otrok osnovne šole na Opčinah zahtevamo, da se vrnejo med naše otroke ukiteljice, ki bodo vzgajale naše otroke kot mi želimo in ki so poleg tega domačinke iz Trsta. Res je, da imate oblast nastavljanja učiteljev trenutno v rokah še vi, gospodje višji šolski nadzorniki, vedite pa, da so otroci naše najdražje, naš up lepše bodočnosti in da ne bomo pod nobeno ceno dopustili, da bi tudi nad njimi segala vaša umazana špekulacijska politika. Matere otrok III. razreda osnovne šole pri Sv. Jakobu učiteljici Ferenčakovl V III. razred slovenske šentjakobske osnovne šole so pred dnevi prišli neki tuji novinarji v spremstvu upravitelja šole. Izpraševali so otroke, koga bi otroci hoteli za guvernerja. Otroci so seveda navedli imena tistih političnih voditeljev, ki so jim bližji kot vsak drugi. Po odhodu novinarjev pa je učiteljica Ferenčakova, begunka iz Slovenije zmerjala otroke, da bi otroci morali predlagati za guvernerja Angleža ali Amerikanca, češ da oni hranijo Trst itd. itd. Ali ima gospa begunka taka navodila od tiste anglo-ameriške vojaške uprave, ki trdi, da Je šola nepolitična? Svetujemo ji, da gre svojo hlap čevsko imperialistično propagando prodajat v Argentino, kamor pošiljajo take ptice Anglo-amerikunci. V nabrežlnskem okraju «o se zbrali najslabši med slabimi učitelji STO-ja. Nič čudnega! Saj Je ta okraj obmejni okraj in kot takšen najbllžje zatočišče vseh on;h, ki Jih teži izdajstvo nad lastnim bratom. Tako je v Zgonika... Tako 60 poslali y Zgonik učiteljico, ki Je pribežala iz Hrvatske Istre, ne zna slovenskega Jezika ter hodi napol gola po vasi. Starši se sprašujejo, če morajo res dati svoje otroke v. vzgojo tej moralni pokvarjenki, ko imamo na pretek dobrih domačih učiteljev, ki zaman čakajo na službena mesta? Nikakor ne! Sklenili so, da Jo bodo poslali višjemu šolskemu nadzorni-štvu s priporočilom, naj Jo takoj odda v kakršen koli vzgojni zavod, da se bo najprej sama vzgojila ter postala dostojen član človeške družbe. ...in tako v Saležu V Saležu imamo letos dva učitelja in vse kaže, da ne bosta izvršila niti polovico tistega dela. ki ga Je opravila tu lani ena sama učiteljica, katera pa letos sploh ni dobila namestitvenega dekreta. Dobro poznamo gospode Mjzerlta in Barago, da se bojita narodove pro-svetljenosti ter postajata nekoliko nervozna, ko vidita da se kljub njihovi razmestltveni taktiki učiteljstva, odpirajo narodu vsak dan bolj oči. Šem pol a j — pribežališče ubežnikov SempolaJ je leto« pribežališče štirih ubežnikov, ki vedo, da Je tu za njih samo prehodna postaja, ker so jim starši že povedali, zakaj Otroci stavkajo. Kakšna Je mentaliteta teh vzgojiteljev nam povedo besede, ki jih je izrekel eden izmed njih v razgovoru s člani roditeljskega sveta: »Dobro, mi bomo šli. Sem pa naj pridejo učit kravje dekle*. Za četnikom tudi g. Ščuka Sesljan se Je letos sicer rešil bivšega četnika, kar Je zasluga naj-vnetejšega zagovornika fašizma v nabrežinskem okraju, didaktičnega ravnatelja g. Ščuke. K temu dejanju Je napotilo g. Ščuko osebno maščevanje nad svojo nekdanjo desno roko, katerega pa Je presta-vil letos v Sv. Križ, ker Je dobro vedel, da ga bo ljudstvo izpljun-io, še predno ga bo zagledalo. To se Je tudi zgodilo in g. Ščuka si veselo mane roke, ker misli, da se ga je s tem za večno iznebil. Ljudstvo pa J« mnenja, da se mora iznebiti obeh. Ne smemo pa misliti, da Je sedaj nastavljeno v Sesljanu takšno učiteljstvo, ki mu narod lahko zaupa. Tudi sesljansko trdnjavo so zasedli tuji ubežniki, ki Jih prav gotovo obremenjujejo težki grehi nad lastnim narodom. V Devinu jim bo tudi vroče Ravno tako vedri v Devinu nekdanji domobranec, ki je pribežal ob osvoboditvi iz Ljubljane, ker mu Je postalo tamkaj vroče. Vsem trem sesijansk m In devinškemu učitelju pa bo postalo še bolj vroče tu, zakaj kmalu bo izginila senca zavezniških pulk, y kateri se trenutno hladijo. Ker nihajo preveč na levo, kot se je izrazil g. Ščuka, zato v Sv. Križu niso dobili letos namestitve učitelji, s katerimi so bili starši zares zadovoljni. Saj so veliko naučili njihove otroke, zato Jih tudi letos zahtevajo nazaj. In v Nabrežini? Na nabrežlnski šolj bo imel letos g. ravnatelj še lažji posel, kot lani. Nastavil je namreč samo žensko učiteljstvo s svojo ženo vred, katerega bo lahko teroriziral po miU volji, zakaj izbral je same pohlevne ovčice brez svojih mU>'„ ki bodo tudi letos brez ugovora slepo hlapčevale svojemu pastirju; kaj briga te kruhoborke ljudski g!as. ki Jih stalno opozarja, naj mu sledijo?! TOda Isti ljudski glas pa j h vpraša, kaj bo pa takrat, ko bo odšel pastir v Argentino ter Jih prepustil svoji usodi? Morda bodo v tistih dneh, ki niso več daleč, moledovale naš narod usmiljenja, a tokrat bo prepozno. Takšna Je slika šolstva v nabrežinskem okraju. To Je slika najslabšega učiteljstva, ki ga vodi najslabši didaktični ravnatelj na STO-ju, o katerem vam bomo povedali prihodnjič kaj več. Vabilo pomorščakom Vabljeni so vsi pomorščaki, ki se niso še odzvali prejšnjim vabilom, da Be javijo v pristaniškem uradu od 10. do 13. ure s pomorsko knjižico in osebno izkaznico v sledečem' redu: Pomorske knjižice od št. 10801 do št. 11400, 13. t. m.; od 11401 do 12000, 14. t. m.; od 12001 do 12800, 15. t. m.; 12801 do 13200, 16. t. m.; od 13201 do 13800, 17. t.. m.; od 13801 do 14400, 18. t. m. Nadaljna poročila slede. Strelske vaje na Opčinah ZVU javlia. da bodo amerikanski vojaški oddelki imeli strelske vaje od 13.-17. t m. Opozarja se ljudstvo naj se v teh dneh zaradi varnostnih ukrepov ne približuje strelišču. Zveza invalidov in družin padlih borcev javlja svojim brezposelnim članom vdovam in sirotam, naj se javijo v ul. Zonta 2. FIZKULTURA Danes je prvi dan srečanj nogometnih enaistoric STO-ja Program srečanj za nogometno prvenstvo Sestanek raznih ustanov za rešitev vprašani« električnega toka Kakor smo že poročali, so začasno ukinili odredbo o skrčenju delovnih ur, toda vprašanje omejitve električnega toka s tem še ni rešeno. Predvčerajšnjim Je polk. Foden napovedal, da bo v ponedeljek popoldne sestanek, ki se ga bodo udeležili sindikalii zastopniki, udruže-nja industrijcev, obrtnikov in trgovcev, socialno skrbstvo, odseki za industrijo, delo in finance pri ZVU ter SELVEO. Včeraj sta se poročila to- == varišioa Klementa Jug is — Solkana in tov. Lado Pohar, || bivši urednik našega dne v- = niha. =| Uredništvo in uprava »Pri- == morskega dnevnika* novo- = poročencema iskreno čestita, S Nove draginjske doklade za industrijske delavce in nameščence za oktober in november V zvezi z določbami mezdne in normativne pogodbe z dne 11. julija 1947. srta 9. oktobra OOSS in Zveza industrijcev, upoštevajoč srednji indeks cen v avgustu in septembru določila naslednjo razpredelnico draginjske doklade, ki bo veljala za oktober ta november 1947. za delavce In nameščence v industriji: drag. po s. skupno MOŠKI: doklada doklada dnevno mesečno 58.— 543.15 14.121.90 18 - 20 let . . 55.10 516.— 13.416.— 16 - 18 let , . • • • • , 363.85 43.50 407.35 10.591.10 pod 16 leti . . • • • • . 242.55 29,— 271.55 7.060.30 ZENSKE: nad 20 leti . . • • • • . 422.10 50.45 472.55 12.286.30 18 - 20 let « . • • • • . 339.60 40.60 380.20 9.885.20 16 - 18 let . . • • • • . 305.65 36.55 342.20 8 897.20 pod 16 leti . . • • • . 242.55 29.— 271.55 7.000.30 Naslednje vsote veljajo za občine Trst in Milje in se zmanjšajo za 10% za druge občine v pokrajini. Kakor določa mezdni normativni sporazum z 11. julija 1947, dobe delavci in nameščenci obeh spolov, ki so sedaj v službi in katere so deslej smatrali kot družinske glavarje poleg omenjenih še na- eltdnje vsote; dnevno m sečno kategorija moški ženske moški ženske 22,— 572,— 18 - 20 let . . . . 86.60 951.60 16 - 18 let .... . . . 18.30 25.60 475.80 665.60 73.20 1.903.20 1.903.20 Amerikanskega Bolgara so okradli v Trstu Pred dnevi Je prišel iz Chicaga 59-letni Lucanoff Vasilij, ki je po rodu Bolgar in se Je vračal v svojo domovino. Spotoma se Je ustav I v Trstu, kjer se je začasno nastanil V ulici Tivarnella 3. Včeraj je pustu y bližini vhoda v novo prlstar nišče svoj avto za kratek čas brez nadzorstva. To priliko so izrabil tatovi in mu odnesli rad-o, 50 litrov bencina in nekaj orodja v vrednosti 50.000 lir. Tatovi na stanovanjih Predvčerajšnjim so neznani tatovi obiskali stanovanje Kamiia Boz-za v ulici III. Armata 22. Cez zid so splezali na vrt, od koder so vdrli v stanovanje. Tam so vzeli zlato uro, zlate zapestne gumbe, nekaj perila in obleke. Vse skupaj so lepo zložili v kovček in odnesli. Eoz-za ima preko 200 tisoč lir škode. Podobno neprijetno presenečenje Je imel Jožef Mussner, ki je prišel kot trgovski zastopnik jz Mera na v Trst ter se nastanil v ulcl Commerclal? 54. Prejšnji dan med 18. in 20. uro so se vtihotapili neznani tatovi v njegovo sobo in odnesli več oblek, perila, budilko, aktovko, 20 zavojev cigaret itd. Mussner ima okrog 100 tisoč lir škode. Danes Je prvo kolo nogometnega turnirja za državno prvenstvo STO-ja. Spored je sledeč: ob 14.30 v Umagu: Sv. Ana-Umag; ob 14.30 v Izoli PrlStanlščn ki-Izola; ob 14.30 y Kopru: Oostalunga-Aurora; ob 14.30 v Ankaranu: Magdalena Milje; ob 14.30 v Nabrežini: Tovarna Mro-jev-Nabrež na; ob 11. uri na :gr:šču Pon2!ane: Rojan Dreher; ob 9 uri na igrišču Ponziane: Montebello-Skedenj. Košarkarji Danes so sledeča srečanja košarkarskih društev: mošk; ob 10. zjutraj na igrišču DSE: Tovarna stro-jev-Skorklja, na istem igrišču ob 9. url Cerme>lJ B-Reka. ob 11. uri v I-zoll: Arsenal-Izola. Zenske: ob 9. uri na Igrišču Tomažič: FLENT-Mag-dalena. ob 10. url na istem lgr-šču DSE (USO)-Col, ob 11. uri na istem igrišču BarkoVlJe-Tomažič. Balincarske tekme za pokal »Čebulec* Po treh dneh izločilnih tekmah, ki so so se odigrale na igriščih Nardin in T.TOiese so izšla štiri zmagovalna moštva, ki se bodo danes srečala na igrišču Tirolese. Zmagovalec nedeljske tekme sl bo priboril pokal. Spored je sledeč: Ob 8. uri Konopljarna-Sv. Ana. ob 10. uri R:-naldl-Magdalena Ob 13. uri popol- dne pa se bosta borili moštvi, ki sta izgubili tekmo za III. in IV. mesto. Ob 15. uri se bosta borili zmagovalni moštvi za I. in II. mesto. Drobne vesti Boksarski dvoboj Kane Med'na za naslov prvaka Evrope (doslej Je bil prvak Francoz Medina) je btl preložen, ker je Kane poškodovan na obeh rokah. Češkoslovaška dršalka na ledu Nekolova Je že pred mesecem odpotovala v Kanado, kjer se bo pod vodstvom trenerja Oalbreitha tri mesce pripravljala za novo sezono, zlasti za olimp'Jske igre. Deseterica najboljših tekmovalcev v hoj; na 10 km na svetu za leto 1947 Je naslednja: 1. Ba.šan (CSR) 44:19 min., 2- Hardmo (Švedska) 44:35, 3. Mikaelsson (Sv.) 44 42, 4. Johanssen (Sv.) 45:10, 5. H.d-mark (Sv.) 45:23.8, 6. Anderssen (Sv.) 45:54, 7. Maggi (Francija) 46:07, 8. Schwab (Svlca) 46:17,8; 9. Chuceris (Anglija) 46:20,8; 10. Moris (Anglija) 46:46 min. Pretekli četrtek se je začela na Poljskem kolesarska dirka eTour de Pologno), ki obsega letos samo štiri etape. V prvi etap; Je zmagal Rzes.nskl iz Varšave v času 3:55.55 ur. Prva etapa, ki Je vodila iz Krakova v Byton, Je b'la dolga 155 km. Tekme se je udeležilo 50 kole- sarjev. Povprečna hitrost zmagovalca znaša 36.5 km na uro. Košarkarji praške Slavije nastopajo že dalje časa v Franciji. V Aballonu so zmagali nad mestnim društvom v razmerju 74:10 (35:8). Tekmo Je gledalo 1200 gledalcev. Češkoslovaški teniški igralec Drobny se bo vrn:l s turneje po Severni in Južni Ameriki med 20. j sept. in 2. oktobrom in torej ni * sprejel ponudbe za turnejo po Avstraliji. Vzrok za to Je treba iskat: v bližnjem začetku hokeyske sezone. Jonkins, 61 letni avtomobilski dirkač, ki ima nekaj svetovnih rekordov v hitrostni vožnji, bo poizkusil izboljšati vztrajnostni svetovni rekord v vožnji na d.rkalnem avtomobilu. Svoj poizkus ho Izvedel pod zaščito f.rme »General Petroleum Company» in upa, da bo izboljšal dva svetovna rekorda, enega v hitrost, in enega v vztrajnosti. Boksarski dvoboj med francoskim boksarjem Cerdanom in ameriškim boksarjem Rockeyem Grazianom Je bil odpovedan, ker Je Graziano odklonil, da bi nastopil proti Cerda-nu. Vzroki te njegove odloč.tve zaenkrat še niso znani. Mednarodna drsalna zveza je naročila Češki drsalni zvezi, naj predlaga termji za izvedbo prvenstva Evrope v umetnem drsanju v prihodnji sezoni. Češka drsalna zveza je predlagala termin 20. do 22. januarja 1948. Prireditelj! pričakujejo, da se bodo prvenstva udeležili med drugimi tudi drsalec Gcrsehwil!er ter izvrstni drsalki Ann Scottova In Merlllova. Cerniku Je uspelo, da Je v neki ekshlbic jski teniski igri v Kanadi premagal svojega rojaka Drobnega v dveh setih z resultatom 6:4, 6:1. To Je bila prva zmaga Cernika nad Drobnim. Ker so kradJi gume Policija je aretirala te dni 24-letnega Luciana Pisanija iz Pulja, ki stanuje sedaj v ulici Revoltella št. 11, 26-letnega Ubalda Križmana, šoferja iz ul. Biasoletto 20 in me-han ka Bruna Ferlugo iz Scala Santa št. 114. Omenjeni trije so obdolženi, da so 9. t. m. v angiešk; vojašnici v ulici Cumano okradli 2 avtomobilski gumi. Policija Je vse tri zaprla v ulici Tigor, dokler se ne doženo, koliko Je vsak posamezni kriv. Otvoritvena šolska maša V sredo 15. oktobra bo v cerkvi »v. Antona starega (trg Hortis) šolska maša z ljudskim petjem ob 9.30 (pol desetih) za vse slovenske srednje in strokovne šole v Trstu, Vabimo, da bi vsi učenci(ke) udeležijo otvoritvene maše. Pri maši se bodo razglasile tudi podrob-n"sti o pričetku rednega pouka. V ponedeljek 13. oktobra bo ob 10. uri dopoldne v prostorih bIov. nižje srednje šole pevska vaja za to šolsko mašo za učenoe(ke) »lov. nižje srednje šole, v torek ob 10. uri pa za višješolce v istih prostorih. stu že koj prve dni spoznal vso «ljubezen» tistih, ki so prej govorili o vseh mogočih dobrotah, katerih bodo deležni vsi oni, ki se umaknejo pred »grozotami* T tove vojske. «Celo moji duhovni sobratje, italijanski duhovniki so name kazali s prstom :n me imenovali — s’e:a-vo», je pripovedal. Več dni je hodil po Trstu ;n videl vso grdobo propagande, ko pa je dobil še pismo od staršev, ki so mu sporočili, da se ni prav nič tega zgodilo, kar so govorili prodani jzvržki, ampak da je ljudska oblast takoj prve dni zelo razumno prijela za delo m poskrbela še za tiste stvari, ki Jih prej ni bilo dobiti, se Je odločil vrr/t.i. »Vrnil sem se,» Je prlpovedovnl davi tovarišu Muženiču Oskarju, ko se Je izkrcal s parnika »Itala* v koprskem pristanišču, « n upam, da sl bom pridobil zaupanje, ki sem ga zapravil pri ljudstvu po krivdi reakcije.* Kakor duhovnik Grbin, tako se bo še marsikdo prepričal, kako velika je razdalja med obljubami n njih izpblnitvjo. Vremensko poročilo z dne 11. t. m. ob 20. uri. Zračni tlak 767.1, toplota 21.8 do 24.4, veter 25 km, nebo 6/10 oblačno, morje raztn»kano, toplota morja 19.6. Ob 25 obletnici poroke Maksimilijana Kovač-a in Vide Piščanc jima otroci MILOŠ, VANDA ta MAJDA čestitajo in želijo še mnogo let zadovoljnega življenja. Barkovlje 12.10.1922. Sv. Križ 12.10.191,1. Bridke Izkuinie izseljenega duhovnika Zopet se je vrnil eden, ki je poizkušal »dobrote, ki Jih nudi mat: domovina tistim, ki Jo ljubijo* kot tako rada prid ga «Voee Ubera* S parnikom, ki Je odpeljal zadnjo skupino «esulov» Iz Pulja prid izročitvijo mesta našim oblastem, je odpotoval tudi duhovnik Grbin Anton .z Ližnjana pri Pulju. Kako je delovala t'ste dni reakcija dokazuje prav primer tega duhovnika Njemu so govorili, da bodo »tltlnl* poklali v prvi vrsti vse duhovnike, ker da imajo nanje posebno «p.'ko». Nasedel Je in v Tr- Predkongresna konferenca SIASf v Sv. Križu pri Trstu V nabito polni dvorani v Sv. Križu pri Trstu se je 8. t. m. vršila predkongresna konferenca SIAU za nabrežinsk; okraj. Prišli so zastopniki iz najoddalje-nejših vasi kot so Devin, Stivan. Medla vas. Prisostvovali so konferenci celokupni odbori SIAU, ASIZZ, ZAM, zastopn.ki sindikata in prosvetnih društev. Otvoril Je konferenco tov. Per-tot in dal besedo tov. Germeku, ki Je imel politični referat. V italijanščini je govoril tCv. Ado. Tov. Germek je v svojem govoru prikazal našo preteklo borbo n o-menU naloge, ki nas čakajo še pred kongresom. Pričela se Je borba za osnovne pravice naši ga ljudstvu v STO-ju. Orisal Je nastanek fašizma, kateri danes pod zaščito anglo-ameriške uprave ponovno dviga glavo. Reakciji Je fašizem nujna potreba, fašizem Je sovražnik vseh naših pridob'tev. Naša enotnost in politična borba bosta tega sovražnika pregnala s tega ozemlja. Govoril Je o uspehih Ljudske fronte v Jugoslaviji in drug Ji demokratični državah, o voditeljic! teh — komunistični partiji. Slovensko ljudstvo Primorske se Je borilo složno s hrvatskimi in Italijanskimi demokrat; in z lastn‘mi žrtvami osvobodilo Trst. Z odlokom št. 11. so nam bile odvzete vse s krvjo pridobljene pravice. Prišlo je do pariške mirovne konference In pozneje do odločitve v New Yorku, ki nam je prinesla Svobodno tržaško ozemlje. Statut STO-Ja nam jamči enakopravnost in pravice pri vseh panogah javnega življenja. Treba pa je, da nadaljujemo borbo proti reakciji in da očistimo Trst vseh fašističnih napadalcev in ubijalcev nedolžnih žrtev. Oklen ti se moramo naše organizacije, odpreti vrata vsem, ki še oklevajo. Zavedati se moramo, da Je le v skupnosti slovensko-italijanskega delovnega ljudstva naša bodočnost. Tov. Germek poziva vse navzoče, da pomagajo razširiti našo organizacijo. Naša naloga naj bo tudi širjenje našega riška »n okrepitev slo-vensko-itaiijanskega bratstva, ker edino potam. bratstva slovensko-italijanskega delovnega ljudstva bomo izvojevali svoje pravice. Po končani diskusiji je predsednik okrajnega odbora pozival vse navzoče, da gredo na delo za učvrstitev organizacije SIAU, da ne bi besede tovarišev, ki so podali referat in se udeležili diskusije, ostale samo besede. KOLEDAR Nedelja 12. oktobra Maksimilijan, Koc«1]I Sonce vzhaja ob 6.17, »“»F ob 17.22. Dolžina dneva 1U»* Jutri 13. oktobra Edvard, Valuk Radijski sporedi v nedeljo 12. oktobra T It S T II 7.30. Koledar in jutranja glasba. 7.45. Napcved časa in poročila. 8.00. Nedeljski jutranji pozdrav. 9.30. Kmetijska ura. 10.00. Prenos sv. maše iz stolnioe sv. Justa (15 minut klasične glasba). 11.15. Corelli: Koncert za orgle in orkester. 11.30. Pridiga. 11.45. Reproducirana glasba- 12.45. Napoved časa in poročila. 13.00. Slovenske pesmi. 13.30. Uverture in operne fantazije. 14.15. Zgodovina 19. stoletja. 14.28. Citanje popoldanskega sporeda. 16.30. Otroška ura. 17.00. Plesna glasba. 17.45. Lahka glasba za soliste. 18.15. Folkloristično predavanje. 18.30. Beethoven: Trio v e-molu op. 1. izvaja Ljubljanski komorni trio (prenos iz Ljubljane). 19.00. Klavirske romantične skladbe. 19.15. Ruske narodne pesmi. 19.45. Napoved časa in poročila. 20.00. Komorni zbor. 20.15. Simfonična glasba. 20.45. Kulturno predavanje »Utrinki). 21.00. Glasba po željah. 21.30. Vesela ura. 22.00. Komorna glasba. 22.30. Lahka glasba. 23.00. Ritmična glasba. KINOPREDSTAVE SUPERCINEMA. 14.30: »Noč v Riu», Aliče Faye. IMPERO. 14.00: «Sejkov sin», Ro-dolfo Valentino. KINO OB MORJU. 15.00: »Roman ob zvokih valčka*. FILODRAMMATICO. 14.00: »Ni čas za šale*, James Stevvart in R. Russel. JTALIA. 14.30: «Silen molk*, Alan Lad. Loretta Young. MASSIMO. 14.30: «Mož z Juga*, Betty Field in Zacharf Scott. GARIBALDI. 14.00: »Pet suženj*, B'tte Davis in Bogart. ARMONIA. 14.00: «40 tisoč jezdecev*, Betty Bryant, Grant Taylor. SAVONA. 14.00: »Prepovedan raj*, Bette Davis in O. Boy>r. IDEALE. 14.30: «Vražja gondola*. * 6 KINO V NABREŽINI predvaja v nedeljo in ponedeljek film: »Evgenija Grandet*. KRZNA najbolj rafinirane ELEGANCE, MODE, KAKOVOSTI, po najniljih cenah pri ZILIOTTO solidno krznarstvo Jamči za svoje blago: ne ne prodaja krzen z letno dlako ali ki so slabo strojena ter zelo nizke vrednosti, o čemer se lahko prepričate na trlifču; proizvaja samo izdelke prvovrstne vrednosti. — Jamstvo pri prodaji dokazuje, da so prvovrstni vsi proizvodi ZILIOTTO TRST - ul. Trento 11 - lel. 29374 Oklic s katerim se vabijo na sodišče neznani dediči: KANOBLEJ HERMAN, gradbeni tehnik in njegova sestra KA-NOBLJCJ PAVLA, gospodinja, oba v Ljubljani, Topniška ul. 15 sta umrla 8. 3. 1947. brez sporočila poslednje volje. Sodišču so znani samo nekateri dediči. Kdor hoče zahtevati zapuščino zase, mora to v treh mesecih od danes naprej javiti podpisanemu sodišču in izkazati svojo dedinsko pravico. Po preteku tega roka se bo zapuščina, v kolikor bodo zahteve Izkazane, izročila. Okrajno sodišče v Ljubljani. Uvozniki! Izvozniki! Oglejte si IZLOŽBE JUGOSLOVANSKIH IZVOZNIH IN UVOZNIH PODJETIJ na_ TRŽAŠKI RAZSTAVI v dobi od 11. do 26. oktobra 1917, kjer bodo razstavljeni sledeči proizvodi: Les in lesni proizvodi, rude, kovine in kovinski proizvodi, industrijska in zdravilna zelišča, tobak in njega proizvodi, proizvodi industrije prehrane proizvodi kemične industrije, kože in kožni izdelki, vino in likerji, sveže in suho sadje ter izdelki domače obrti. Točne in brezplačne informacije glede vseh vprašanj izvoza iz Federativne ljudske republike Jugoslavije nudi TRGOVSKA ZBORNICA FEDERATIVNE LJUDSKE RErUBIJKE JUGOSLAVIJE — BEOGRAD. RAZPIS Dne 1. novembra 1947 s« prične pouk na kmetijskih šalah: 1.) Vinarsko - sadjarski šoli v Podlehniku pri Ptuju. 2.) Vinarsko - sadjarski šoli v Ložah pri Vipavi. 3.) živinorejski šoli v Kočevju. Sole v Podlehniku, Ložah in Kočevju SO MEŠANE IN SPREJEMAJO DEKLETA IN FANTE. Prijavljen«; oziroma prijavljenkn mora Imeti popolno ljudsko šolo in ne sme biti mlajši od 14 let. «VprašaIno polo za »prejem gojenca v mladinsko vzgojno ustanovo* je poslati natančno Izpolnjeno ir potrjeno'na upravo šole, ki dnj» vse potrebne informacije glede sprejema in vpisa v internat. Hrana in stanovanje v omenjenih šolah je brezplačna. Prijave se sprejemajo do 25. oktobra 1947. Spominski dnevi 11,92 je Krištof Kolumb odkril A- meriko. 191,2 so partizanske enote napadle belogardistično postojanko Japije. Naše narode je zadela grenka usoda, da so morali plačati vsak korak svoje svobode in vsako ped svoje lastne zemlje večkrat s krvjo, (E. Kardelj) Preskrba Podaljšanje delitve mleka, Delitev sladkega kondenziranega mleka za potrošnike v mestu od 9.-19. let Je podaljšana do sobote 18. t. m. Koruzna moka za živino. Občinr skj urad za gospodarsko statistiko v ul. Rama 20 bo izdajal v dneh od 13.-18. t. m. nakazila za dvig koruzne moke za prašiče in sicer po 15 kg na glavo. Uradne ure so od 8.30-12. Odrezke za sladkor na posebne izkaznice naj dvignejo jutri vsi razdeljevalci živil na prehranjevalnem oddelku. Isto velja tud; za ravnatelje občinskih prehranjevalnih u-radov. Odrezke za mleko v prahu naj vrnejo prehranjevalnem uradu vsi lastniki mlekarn. Pevski odsek „Zvon“ prosvetnega društva Občine vas vabi na prvi pevski koncert, ki se bo vršil danes 12. oktobra ob 19.30 v prosvetnem domu na Opčinah. »Deseti brat* v Križu pri Trstu Dane« popoldne ob 17. uri bodo ponovili v Križu pri Trstu »Desetega brata* na prostem. Opozarjamo na to okoličane, kakor tudi vse, ki »e zanimajo za našo ljudsko dramsko umetnost, posebno, ker je inscenacija igre prav svojevrstna, praktična in zanimiva. Enotni sindikati Obisk na tržaški razstavi. Člani ES. ki bodo obiskal; »Tržaško razstavo* imajo popust pri vstopnimi. Plačajo 70 lir za celodnevno vstopnico, ki velja obenem za športno in zabavno prireditev. Tečaji za krojenje. Pričeli bodo tečaji za krojenje pod vodstvom učitelja Kavčiča v ul. Monfort 3 in v krožku pri Sv. Ani. Vpisovanja se pričnejo 15. t. m. v ul. Imbriani 5. Sindikati mešanih strok. V deljek 15. L m. ob 19.30 se bo glavni odbor. y Sindikat zdravstven« ftro • torek 14. t. m. bo sestanek ^ ščencev rimske kopeli v ul. Zavarovalna stroka. V*1 j® ^ senti so vabljeni na sestane*. . bo v ponedeljek 13. t. tn- ob v ul. Zonta 2. Rojstva, smrti in porote Dne 11. oktobra st Je ctrok, umrlo je 9 ljudi, P°r0 r je bilo 10. Tj.T-TTiaa C er k vrne poroke: šofer Mlttom in zasebnica Ana ' Bartoli, kuhar Alojz Ovezzo m sebr.šca. Ivanka Braidot, toKt cl nand Trevisinl in trg. Pon'“ Norma Rossi, elektromehanlk ro Baseggio in zasebnica » j,. Alfarano, mesar Marij Tul 1» Airarano, mesar jviarij ,r1t niS0 lavka Lidija Prencis, učiMl) I* Rassini jn zas;bnica N€‘‘amfliio detti, knjigovodja Bruno*] in uradnica Emilija Grubišič, hanik Josip Praselj in Štefanija Terčon, mornariški., har Edvardi Drozina in trg. P] w8. nica Štefanija Kastelic, učite j rino Orland in učiteljica Anit® rigia. DAROVI IN PRISPE^ druži®*''-' družino pok. tov. CastagnaijJ^J pok. tov. Vrabec Milke 100 JjJ’ družino pok. tov. Castagna.»» jj za stavkajoče Sv. Marka 100 ^ politične pripornike 100 Hri munistlčno partijo 100 l'r> * njence 15. sept 100 lir. C lan; Slov. narodnega Ji v Trstu darujejo za stavkaj tisoč 148 lir. yj|f V počastitev »pomina torja Pelicana daruje p: 500 lir za Diiaško mati Delavci podjetja fTALOS' rajon Prosek darujejo druzu** rr. tov. Milke Vrabec 1720 lir .in J11 ni pok. tov. Castagna 1720 » ^ Odg. urednik DUŠAN HRE^C£ Tisk Stabillmento Tip. Tr JAVNA ZAHVAL^ Zahvaljujem se tov. ‘Ir-zdravniku iz Barkovelj, ** ‘riji5» no mi pomoč. Imela sem pe-nogi, da eno leto nisem n,c6j1)jei ditt. Dalj časa sem ležala v ji in doma. Sele tov. dr. Dela* popolnoma ozdravil. ^ URŠKA VRAB^jj. Trst — Rttggero MALI OGLASI GOSPODINJSKO POMOČNICO, lahko tudi starejšo iščem za takojšnji nastop. Šetina, Ljubljana, Šišenska 52. SOBO, najrajši s posebnim vhodom, išče boljši uradnik. Ponudbe na upravo lista pod »Neoženjen*. OPREMLJENO SOBO, po možnosti s posebnim vhodetn, išče samostojen gospod pri mali družini. Ponudbe na upravo lista pod »Domačnost*. GOSPOD SREDNJIH LET, dobro situiran, z lastnim stanovanjem išče zaradi ženitve znanja z izobraženo gospodično ali mlado vdovo. Ponudbe na upravo lista pod »Idila v jeseni*. KOZO, dobro mlekarico prodam. Roja/a, ul. Moreri 29. Zahvaljujemo ss vsem, ki so spremili dne 8. t. m. PAVLINA ALOJZA na njegovi zadnji poti. Prečnik. 8. 10. 1947. Žalujoča družina in sorodniki. Šivalne st w garantirano dobre, od dalje in druge z ohištvom Pr REDKA PRILIKA. TRST, ul. Manzoni 4, zopet redno ordinird od 16. do 11. ure- TRST, ul. Fabio Filzi 15.1" tel. 52-68. Or. GAETA, zoboz Izdeluje proteze v jeklu, čuku in plastiki. Največ!« •„ (8 cijs. Sprejema od 10. do * 'e9jF 13. do 19. (Govori »10 ^ TRST, ul. Torre Bia««* (vogal ul. Carducd) POZOR MIZARJI! Ob času Tržaške razstave ne ogledati si tudi TRGOVINO MIZARSKIH POTREBSC^ L. PANGOS d. z o. z. TRST, ulica Gatteri št 34, telefon št. 93-682, ki vam nudi prvovrstno blago, vseh vrst vezanih plcjs.' panel (faesite), lesonit (furnir), lesenih listov in Prodaja na debelo in drobno po SOLIDNIH CENA’ UVOD D.D. UVOZNI IN IZVOZNI ZAVOP posreduje vse vrste poslov s tuzemstvom in Inozemstvom TRST UL. CICERONE 8 TELEFON 80-00 . 29-306 - 56*3® ADRIAI1P£X DRUŽBA Z O. 25. UVOZ IZVOZ ZASTOPSTVA T R S \ Ul. VAIMVO 11 11 Til. 877«. 2*” PRIMORSKI dnevnik s — 12. oktobra 1947« Vzgojitelje naših otrok moramo izbirati sami V vseh državah, zlasti v bližnji “^Sostaviji, se povojne razmere !** vseh področjih naglo norma-‘bivajo. Tudi kulturne prilike se J“"ež°jo In letošnje šolsko leto, "itje po vojni, se Je pričelo brez ^prilik in ovir v znamenju res-*eW dela tako učiteljev in prof e-torjlv kakor tudi učeče se mio ***• Hlada Jugoslavije je šla v "‘“turno delo z enakim zagonom ™t v gospodarsko bitko, ker se tMteda, da je le izobražen narod tonstvo za napredek ljudske de-ftokraoije, nas na ozemlju, ki ga o rdoljajo anglo-ameriške oku/pa-°ijske oblasti, pa je tudi v šolstvu J*0v tak nered in zmešnjava, ršnega zasledimo na vseh dru-toriščih javne uprave. ^ počitnicah, je kapitan Simoni ffega spomina odšel brez ^esa, Sledil mu je za nekaj ted-J00 major Anderson, ki se je °ni«o umaknil majorju Leslie-^ Osebe so se sioer nfnjale, a "Wem, je ostal. To nas ne čudi. *® šolska politika anglo-ameri-** okupacijske oblasti od počet- danes ni imela za cilj, ure-h in dvigniti šolstvo na tem ?e,n,Žu, temveč se je le trudila, tudi šolo vključi v svoj poH-ni načrt utrjevanja anglo-ame-, pozicij. Zastonj so izjave ^Političnosti šole, ki naj bi jo **• hoteti uvest.t Dokler bo pri j®*'tavljanju učiteljstva imela be-,T° Politična policija FSS in ne i strokovnjaki, dotlej pač ne erno govoriti o napredku šole normalizaciji razmer. Policija ■ f*ne?(i nikoli srečne roke in 'fPtha, kadar se je vmešavala Prosvetne zadeve. 'Vrnite šolske stavbe SVOJEMU NAMENU!» tclio vseh zaskrbljenih atar- ,e« ie n..«, ______ ostal glas vpijočega v packih stavb, ki so zasežene po E mestu je še vedno nehaj n.i 017 (6UOttC7iC ^tvu. Ce bi bilo okupacijski zares kaj do šole, bi mo-> končno le najti rešitev, da tiafh * *Inajo toliko sličnosti z .n:rn' -n severovzhodnimi Tnjski: ' H »tv, Slov, mi in štajerskimi pre-enije. Vendar je to svoj-tw*vet, ki ga vzljubiš in ne Stai ko si ga videi in spo-kraji se tj ista ljubka po Oti a slika, če prehodiš Brda PfotjVCra Proti jugu, od vzhoda povSCjeapa<*u. Bujna rast, vsc-iišjo P01"« žlahtnih sadov. Od-»Mj« ^*n° (rebula) in žlahtno teiM.podnje češnje, breskve, k^Žasi 'n pa izboren kostanj Je tflrav V° *cb krajev. Tu prebiva im' in narodno zaveden slo- ,rod- •Pij. 'ca goriških Brd mer! ko-I2,0oo 1 nad 130 km2 z okroglo »ko ^.^hlvalcev ni le pokrajin-Wsi. 'kavna, ampak tudi gospo- Rak tK>rmmbna. »eno »° 80 ®rda prometno pove-Nkra ..0sta'° Slovenijo, kako Je ‘(Pe m najhitreje doseči to raJino in katere nove 2veze bodo potrebne vsled dr*avne zamejitve, bcrr.o l Cr/11 v Posebnem člani«. 1 v6j iem Pa podajamo nn-»keh, ,h podatkov o gospodar-. \J>0loiaju fBrd. Mast 80’ k°t pove že ime, "»■h t, 8ve*-’ ki se razteza na debile 6g:u Sočo do slovenske na-na zapadu. To so J- l33~7 &oriška Brda, v površi-kma. Brdast svet se pa , tud, še na levem bregu ° Vipavski dolini). 100 Soriških Brd l?že 50 ? has m ln holme; 200 do 300 gorjem, redko več. Važ' doi do) viSj> li > dol’ »vitiivu veu. vaA- sS«k,°:-Pr-alie ‘n Tl'e' i ^1 Jih heznatnim padcem. V t '»oliv, "a 'n Rtška dolina l!h dou\ob Idriji (Judrio). Po ah 8e počasi vijejo ma- « teP ®ab so polja in vinogra-^niiti ^ši Sozdi, v nižinah pa D^hih in llaS(-’lja lake po . la gričevja ter so s cesta-, M, y '»''oz, med seboj povejva le? so tudi obsežna po- Po podatkih iz knjige «Gori-zia con le vallate dellTsonzo e del V.pacco, Societa alpina friu-lana, Videm 1930» in «L/ambien-to geografico e lo sviluppo eco-nomlco nel Goriziano — prof. E. Massi, Gorica 1933» posnemamo sledeče podatke: Agrarno-gozdna površina Brd znaša 10.771 ha in neproduktivna 608 ha, skupno 11,379 ha. Od tega je vinogradov 2.428 ha, gozda 3.664 ha, pašnikov ln travnikov 3.399 ha, ostalo 1,888 ha gega sadja, zlasti breskev in češpelj, teh nad 10.000 kv- Kostanja se je pridelalo okoli 5000 kvintalov. Naslednji kraji in njih okoliši pridelujejo: a) najboljša vina: Višnjev k, Gradno, Vedrijan, b) prav dobra vina: Kojsko, Šmartno, Biljana, Gornje Cerovo, Medana, Fojana jn Hruševlje, c) tudi še dobra vina: Neblo, Sv. Lovrenc, Vlpoiže in Dolnje Cerovo ter kraj; ob sedanji južni državni meji in končno d) bolj kisla vina, tok o zvani civldin iz okolice Kožbane. V tem kraju pa pridelujejo poleg tega mnogo izbornega kostanja (maron). Dežela bi mogla jmčtl od pri- Darovi in priznanje udarnikom iz brigado «VOJKA SMUC» odpade na polja 1. dr. ter znaša površina .posevkov 1.107 ha. Povprečni pridelek vina je po gornji statistiki okroglo 31.500 hi letno in pretežni del tega, t. J. ca 3/4 odpade na kraje, ki s« priključijo Jugoslaviji, in odpade na občino Smartno-Kojsko in Dobrovo okoli 21.500 hi, na občino Dolenje, ki pripada delno Italijd, še 3.500 hi, ostanek okroglo 6.500 hi na obrobne kraje. Površina vinogradov v občin; Sv. Martip-Kojsko znaša 1.257 ha, Dobrovo 640 ha in Dolenje 533 ha. Pridelek češenj je bil leta 1932 okroglo 25.000 kv (Izredna letina) in 1. 1933 okr. 17.600 kv poleg dru- delka kvalitetnega vina stalno Velik dohodek. Potrebno pa je, da se pridelovanje izvaja bolj strokovno in ekonomsko, posebno glede sortiranja vin, ter da se izboljša kletarstvo. Enako bi tudi sadje v bodoče še več donašalo, saj se Je izvažalo v avstrijskih časih sadje sveže in olupljeno ter posušeno, v razne dežele Evrope in celo v Ameriko. Pridelek vina kakor tudi pridelek sadja bi se s strokovno izobrazbo kmetovalcev in s prirejanjem kmetijsko gospodarskih tečajev y bodoče še znatno dvignil in razmahnil. Ing- P. nareki strokovnjak v posebni knjižici z naslovom «Der; Terra-nowein». Ta znamenita trta je usahnila v času prve svetovne vojme, ko so jo madžarski kanji le prehudo ugrizli. V vinogradu moje matere Je rasla teranska trta, ki je bila »tara gotovo nad 300 let. Ko sem z nje zobal, sem se spominjal svojih delov in pradedov, ki so z iste trte zobali vsaj že leta 1600. Vrhu tega sem prebil kot dušni pastir 14 let v Avberu, enemu izmed središč kraškega terana. Priznajte mi torej pravico, da zinem o kraškem teranu. Tipiziranje vina Zdaj ko smo po stoletnih sanjah postali Jugoslovani, bo nastalo prašanje terana pereče. V državi, kjer je zakonodaja močno nagnjena k zadružništvu }n socialističnemu gospodarstvu, je skušnjava velika, da se vina tipizirajo to se pravi: Razdelimo vsa vina, ki jih v državi pridelujemo, v nekaj vrst, denimo v tri, štiri, pet ali šest vrst. V vsako teh vrst mora priti če ne na milijone, pa vsaj na sto tisoče hektolitrov vina. Ubogi teranček, ki ga pridelamo letno deset tisoč hektolitrov, bi kar zginil kakor neznatni potočki izginejo v rekah in veletokih. Praktično se to pravi, da bi teran morali pomešati v istrsko črnino, katere je več sto tisoč litrov. Tako bi bili ob teran. To je prva nevarnost 2» teran. Ml pa hočemo teran obraniti. Močna vina Druga nevarnost preti teranu od tistih gospodarstvenikov, ki zagovarjajo načelo: Pridelujmo samo močna vina! Vsako vino naj ima vsaj deset stopinj alkohola. Samo z močnimi vini koristimo državi. To načelo si je bil prisvojil sam Mussolini. Izdal je zakon, po katerem je gostilna smela točiti samo močna vina: belo ni smelo imeti izpod 9 stopinj, črno ne izpod 10 stopinj. Ker pa spada teran med črna vina, čigar moč se vrti okrog dčvet stopinj, bi bil po Mussolinijevem zakonu končan. Takrat se je ves Kras kakor en mož vzdignil v obrambo terana, vendar Mussolini ni odnehal, zakona ni preklical pač pa je dal tržaškemu in goriškemu prefektu nalog, naj pri teranu zatisneta oči. In tako se je tudi godilo. Ob-lastva niso ugovarjala, četudi se je točil teran, ki je imel samo osem stopinj alkohola. Teranu bi utegnila sedaj pretiti nova nevarnost, zato je treba že sedaj povzdigniti glas v obrambo terana. Kaj je teran ? Kaj je teran? Vino iz domače trte, ki raste samo na Krasu v vaseh od Štorij do Vojščloe, od Repentabora do Avbera, od Pliskovice do Kobjeglave. Teran raste samo v višinah 200 do 400 metrov. Teran dosega navadno od os?m in pol do de- vet stopinj alkohola, redkokrat deset, enajst, izjJmiOima dvanajst, pa tudi osem. Torej teran ni močno vino, ki bi imelo 14, 15 do 18 stopinj alkohola. Teran se odlikuje po veliki množini čreslovine (tanina) ter ima posebSn vonj jn okus, ki se razlikujeta od vseh vin na svetu. Tera«! sa ohrani samo eno leto. Tudi bu-tiljira se samo za eno leto. Glas, da je bil tCran po dveh ali treh letih dober, spada med pravljice. Kdor terana ni poznal, in ga prvič pije, se mu upira. Kadar pa ga Je kdo spoznal, ga ne more preceniti. Italija je poslala V Tomaj za občinskega pisarja nekega Pellegrinija iz Južne Italije. Ko ga je prvič poskušal pri Nabergoju, ga je izpljunil: che cattivo! Kmalu pa ga je tako cenil, da sploh ni maral piti vina, če ni bilo terana. Pellegri-nijev je zelo mnogo. Teran je tud; zdravilno vino. Kakor vsako zdravilo, ga je treba Jemati v majhnih dozah. Dve vrsti terana Dasi je teran povsod enak, se vendar loči pridelek Zgornjega ln Spodnjega Krasa. Na Zgornjem Krasu (trikot Avber, Tomaj, Dutovlje) vsebuj? več tanina, je nekam bolj kisel, in se da piti zlasti poleti. Na Spodnjem Krasu (trikot Pliskovica, Komen, Kobjaglava) pa vsebuje nekaj manj tanina, je nekam mlečjn, in Je bolj primeren za zimski čas. Kakor že rečeno, Je količina terana majhna. Do leta 1927 sem verjel strokovnjakom, ki so cenili teran na dvajset tisoč hektolitrov. V omenjenem in v naslednjih dveh letih sem se s prijatelji potrudil in sem naredil vestno statistiko za teran: od občine do občine, od vasi do vasi, od hiše do hiše: na Zgornjem Krasu pet tisoč hektolitrov, na Spodnjem na pet tisoč hektolitrov, skupaj deset tisoč hektolitrov. Kam s teranom ? Kdo pa Je odjemalec terana? Poleg domačega trga je šel teran v Trst, samo nekaj v Ljubljano, kjer so ga pili večinema Primorci. Ce bodo v Jugoslaviji vina tipizirali, mora biti teran proglašen za poseben tip. Kam bo šel odslej odvišni teran? Posamezni kmetje ga pač ne bodo mogli voziti v Trst. O-staneta dve možnosti: ali se bo po zadrugah prodajal v Trst, ali pa naj bi se konsumlral v zdraviliščih in sanatorijih. Drugo možnost prav lahko uresniči sedanja jugoslovanska vladavina. Prvovrstni zdravnik dr. Addob-bati je bolnikom, ki so prestali influenco, priporočal opoldne in zvečer pol kozarca terana. Neki drugi zdravil ik se je večkrat takale izrazil: «Kaj bi kupovali drajo kina-vino (Sfrravallo), pijte rajši kozarček terana, kar vam bo bolj koristilo*. Ob primernem pouku in propagandi bi z lahkoto razpečali ves teran po zdraviliščih. Vrednost terana Se ena beseda o cenah. Iz vsega povedanega sledi, da teram ni mleko, ki se ceni jn plača po višini stopinj. Zato se teran ne more glede cen vzporeditl z istrsko ali dalmatinsko črnino. Zaradi svoje zdravilne vrednosti je teran vzvišen nad vsemd vini v Jugoslaviji, zato mora imeti tudi najvišjo ceno. Pa še drug razlog za višjo ceno Je upoštevanja vreden. Skušnja uči, da bi na istem prostoru, kjer pridelaš, recimo, deset hektolitrov terana, pridelal najmanj dvanajst, pa tudi trinajst, štirinajst in celo petnajst hektolitrov belega vina. Cernu bi se kmet trudil s teranom, ako bi ne imel višje oene od belega vina? Končno ne pozabimo na izredni trud in stroške, ki jih ima Kraševec, da pride do vinograda. Izkopati mora do 80 centimetrov globoke jarke, večinoma s smodnikom izs trt bi ja vati stene, cev, 5 druge narodnosti, 7 nedoločenih. Politični okraj Poreč: 38 tisoč 286 prebivalcev, od teh 29.058 Hrvatov, 567 Slovencev, 2 Srba, 752 Italijanov, 28 druge narodnosti ,336 nedoločenih. Politični okraj Pulj: 47.116 prebivalcev, od teh 28.380 Hrvatov, 29 Slovencev, 295 Srbov, 18.276 Italijanov, 21 druge narodnosti, 115 nedoločenih. Politični okraj Pazin: 55 tisoč 345 prebivalcev, od teh 51.088 Hrvatov, 403 Slovenci, 11 Srbov, 3185 Italijanov, 477 druge narodnosti, 181 nedoločenih. Politični okraj Lošinj: 17 tisoč 499 prebivalcev, od teh 11.924 Hrvatov, 32 Slovencev, 1 Srb, 5502 Italijana, 31 druge narodnosti in 9 nedoločenih. Politični okraj Vol. Opatija: 37.916 prebivalcev, od teh 21.480 Hrvatov, 13.136 Slovencev, 31 Srbov, 2851 Italijanov, 405 druge narodnosti in 13 nedoločenih. Mesto (grad) Pulj: 29.906 prebivalcev, od teh 10.469 Hrvatov, 145 Slovencev, 7 Srbov, 17.795 Italijanov,, 1483 druge narodnosti in 7 nedoločenih. Celotno bi torej od Istre pripadlo Jugoslaviji 229.986 prebivalcev, od teh 177.0771 Hrvatov, 22.894 Slovencev, 56.656 Italijanov, 2450 druge narodnosti in 668 nedoločenih. K temu pa je pripomniti, da se je iz raznih mest, posebno še iz Pulja medtem odselilo veliko Italijanov, tako da je sedanje število Italijanov za preko 20.000 manjše, kakor je prej navedeno. m. ŠTEVILO SLOVENSKEGA IN HRVATSKEGA PREBIVALSTVA, KI OSTANE V ITALIJI IN STO-ju Po ljudskem štetju iz leta 1910 za Goriško-Gradiščan-sko in Kanalsko dolino ter iz leta 1911 za Beneško Slovenijo pripade Italiji v Goriško-Gradiščanski 22.300, v Kanalski dolini 2.000 in v Beneški Sloveniji 33.932 Slovencev. Skupno torej 58.232 Slovencev. Ako pa upoštevamo štetje v Beneški Sloveniji, ki ga navaja koledar italijanskega Touring Cluba za leto 1938, znaša število Slovencev v Beneški Sloveniji 60.000. Skupno število Slovencev, ki ostanejo pod Italijo, je tedaj 84.300. Na Svobodnem tržaškem ozemlju pa ostane (po štetju iz leta 1945 in 1946) 111.676 Slovencev in 13.058 Hrvatov. Skupno število jugoslovanskega prebivalstva na ozemlju STO-ja je torej 125.734. Novo ustanovljena država STO šteje okrog 350.000 prebivalcev. Filmsko mesto pri Beograda V Košutnjaku pri Beogradu, bodo na prostoru 65 ha sezidali kakor smo poročali, filmsko me-sto^Gradbena dela so se začela pred več meseci in dobro napredujejo. Sezidana Je že zgradba za montažo filmov s velikimi kletnimi prostori in shrambo za 1000 filmov, dovršeni so tudi temelj i za 7 ateljejev. Celotno filmsko naselje bo dograjeno v petih letih. Filmsko mesto bo imelo stanovanja za 5000 ljudi, lastno šolo, bolnišnioo in vse, kar spada zraven. I V.«* "- m x mi t««.'- ^Brigadirji* tržaške brigade «Vojke Smuč* prepevajo po končanem dnevnem delu na progi Samac-Sarajevo lomiti kamenje, kamenje odpeljati, drugod po dolinicah zemljo Izkopavati in Jo voziti v jarke. Toliko dela nima noben drug vinogradnik v Evropi. Zato pa: teranu višjo ceno! Te vrstice sem namenil kra-škim vinogradnikom v bodrilo, oblastem v opozorilo, teranu v obrambo. VIRGIL SCEK Darujte za našega dijaka! Koliko je i/red Nek; sovjetski list je pod tem naslovom objavil članek, ki govori o velikem razvoju industrije v Sovjetski zvezi v sedanji Stalinski petletki. Članek pravi med drugim: V petletki računamo na proizvodnjo milijon ton kovin in premoga, desetin milijard kilovatov električnega toka. stot ne milijard ton bo prevozil transport. Ali veste, kaj je to milijon m milijarda? vprašuje pisec. «St<31piček» sestavljen iz milijona rubljev — to je stolp, visok sto metrov. Viš na stolpa iz 130 milijard rubljev je večja kot premer zemeljske krogle. Leta 1950 bo dalo kmetijstvo 127 milijonov % S jkecej dobro obdelan, hf^da ^c,r,l»'e goriških Brd dtli g°slaviji, scs- »- jjgjhj značilna kot sploh N^nku naših Alp so se t m delu razne h r (opn. Plasti med seboj: la-£ tor žkriljevec in pešče- 8Plošnem je svet rodo- sestava Brd Je .D -= a8t' aPnenca. »Iv, ®^06rfVOt 80 terc'ame tvort »li nn? drobljivi peščenci 't,6'* konJ, n;l|mi lapor (npoka) nu,f,”mci'at in deloma na-WltSkl apnenec. Raz-•k*, 'to n kamenjj napravi- pe-V 'ti v r,1'8*'0 Prst. ki se često ^ ki So ab razprši. Na kra-V. vtti.„,J'1'merno zavarovani X1'. ln vodo, Je zemlja Vradl „ A 'ege ln milega Vi»„1*va v Brdih kar rstvo in s(uijarst\>o% na kvei?. *lani v glavnem na VSoja tetn*ffa vina, žlaht-VaŽ„!.n,tUcl' kestanja. Re-delom« gozd (ni- bičkov za trte). Vsako kolonijo označujejo iste poteze, pa naj pripada temu ali onemu gospodarju. Kot primer lahko vzamemo Južno Afriko, ki je pod angleškim gospodstvom in Alžir, ki je francoska kolonija. V prvi in drugi prevladuje malo kmetijsko gospodarstvo, ker se kolonizatorji ukvarjajo le s pridobivanjem surovin, ki služijo tovarnam v metropolah (matičnih deželahI. ter na vse mogoče tlači' ne zavirajo razvoj industrije v kolonijah. Srednji letni dohod k južno-afriške vasi je enak trem angleškim funtom Isto sliko nudi Alžir, Tunis, Mardko in Indonezija. Prebivalstvo teh dežel, ki razpolaga z ogromnim, prirodnim bogastvom, živi v skrajni bedi. Temnopolti domačini Južne Afrike, ki številčno štirikrat presegajo bele, posedujejo komaj trinajst odstotkov vse zemlje. Specialni zakon prepoveduje domačinom nakupovanje zemlje in jemanje v zakup. V Alžiru pripada od tri sto asenulesct tisoč hektarov orne zemlje dve sto štirideset hektarov Evropejcem. Ti posedujejo najboljšo zemljo, domačini ]ta so utesnjeni na visokih planotah, kjer primanjkuje vode. Na Evropejca pride štiri in petdeset hektarov zemlje, na domačina samo nič celih pet in sedemdeset odstotkov hektara in jasno je, da mora poslednji prodajati svojo delovno silo. V Alžiru, kjer je devet milijonov prebivalcev, ima nad milijon dninarjev pravo beraško življenje. V vseh kolonijah obstoja v tej ali oni obliki «barvni prepad)>. Za domačina ni kvalificiranega dela. Vseh sadov kulture se poslužujejo lahko samo beli. Take prilike so kritične za večino kolonij. Domačini morajo živeti ločeno od Evropejcev po getih in oddaljenih predmestjih, kjer ni nikakt udobnosti. Osemdeset tisoč Afrikancev v Johancs-burgu išče zavetja v kolibah iz pokatranjcne jadrovine in stare iaklovine. Mesto Orlando, ki je eno izmed največjih afriških mest, ima veliko električno centralo, katera dovaja toploto in električno razsvetljavo Johanes-burgu, toda osemdeset tisoč domačinov iz orlandskih predmestij mora uporabljati sveče in hoditi po nerazsvetljenih ulicah. Nobene mere niso podvzete v zaščito njihovega zdravja. V Južni Afriki umira v prvem letu starosti štirideset do petdeset odstotkov otrok. Sedemdeset odstotkov otrok umira od oslabelosti. Tuberkuloza, tifus, trahom, dtftcrija, koze in kuga uničujejo tisoče življenj. Jeseni iat,6. so cela naselja in vasi umirala zaradi močvirnate mrzlice. F Alžiru je na tisoče prebivalcev komaj en zdravnik. V vsej državi je le enajst otroških jasli in še te so bile odprte na st at ni ke v poslansko zbornico in tri v senat. Zena domačinka nima niti te pravice. Ze v bežnem pogledu na kolonialne dežele vidimo, da so v njih žene še posebno velike reve. Med posamezni- lastno pobudo. Le tri in dvajset odstotkov domačih otrok obiskuje šolo, to se pravi so od dvesto samo trije, ki imajo te možnosti. Za domače otroke, ki hodijo v šolo, je program skrčen, ki jim ne daje možnosti izobrazbe, kakršno imajo evropejski otroci. Take rasne razlike so tudi na univerza'!. Mladi Afrikanci vstopajo v življenje moralno pobiti, ponižani in slabotni. Ali se morejo zavedati, da so državljani svoje dežčle? vlade kolonizatorskih držav store kar je v njihovi moči, da bi vanje ne pronikla ta zavest. Vse demokratične pravice moških — domačinov so v Južni Afriki osredotočene na to, da lahko pošljejo preko skupine volivcev tri Evropejce kot svoje pred- mi kolonialnimi narodi obstojajo velike razlike, toda vsi so pod bičem imperializma, ki ponižuje ženo in jo spreminja v brezpravno stvar. Domačinka se mora poročiti zelo zgodaj. Njeno življenje je tako težko, da je mladost samo svetal privid. Malo jih je, ki jim je usoda naklonila nekoliko srečnih let. Cas prinaša nove bridkosti in težave. Večina jih išče zavetja pod revno streho, ki jih nikakor ne ščiti. Otroci se ivdijo drug za drugim z minimalnimi presledki, ki jih terja priroda. Porodnica ne pozna ne nege, ne higiene. Pri nekem plemenu na otoku Madagaskarju je še običaj, po katerem ne sme porodnica roditi doma. V trenutku poroda mora med kaktuse in vrniti se sme šele dru- gi ali tretji dan. Večina otrok umira, a kljub temu jih je dovolj za veliko družino, ki sloni na materinih plečih. Domači zakoni smatrajo ženo za nižje bitje, ki mora biti vedno pod pokroviteljstvom bližnjega sorodnika po moški liniji. Kadar se vdova ali zapuščena žena obrne na socialno zaščito po pomoč, ji odgovorijo, da ji to dolguje njen skrbnik, Ne preostane ji drugega kot da se poroči z bližnjim sorodnikom, kateremu pripadajo po zakonu njeni otroci in njeno premoženje. Razboj trgovine in prometa se odraža na najoddaljenejših zemeljskih predelih. Odraža se celo v življenju žene kolonialnih držav. Vse bolj prihaja do izraza težnja po zaslužku. Od treh milijonov tri sto tisoč žena Južne Afrike je dva milijona mezdnih delavk. Vse češče se srečujejo žene, ki delajo na kmetih, v rudnikih, v tekstilnih in tobačnih tovarnah, v tovarnah vžigalic in preprog. Mnoge so zaposlene kot služkinje in pestunje po domovih Evropejcev. Nobena izmed njih ne more računati niti na tisto beraško plačo, ki jo dobiva moški domačin. Ogromna večina jih je zelo mladih, skoraj otrok. Samo v nekaterih alžirskih tovarnah rfnhlin le/« nlnfirt knt TtlOŽiS. v ostalih kolonijah se ženska sila plačuje mnogo slabše. V Indiji zaslužijo moški v bambažno-papir-nati industriji šestnajst frankov dnevno — a ženo samo osem frankov. Tuniške čipkarice prodajajo kupe namiznih prtov po petnajst do dvajset frankov, medtem ko jih prodaja trgovec po sto. Najbolj pa izkoriščajo žene in otroke na kavinih, bombaževih in čajnih plantažah. V vseh kolonialnih deželah obstoja gibanja za emancipacijo. Mednarodna demokratična federacija žena ima tesne stike z ženskim komitetom v Alžiru, Tunisu, Maroku, Madagaskarju. Južni Afriki in v Indiji, v Vetnamu in drugih deželah. Zensko vprašanje v kolonialnih in odvisnih deželah je samo del splošnega ženskega vprašanja. Mi se moramo boriti, da bi ga organizacija Združenih narodov upoštevala. Protestirati moramo proti politiki holandske, britanske in francoske vlade, ki zavira narodno-osvobo-dilno gibanje v Indoneziji, Vietnamu in Indiji. Demokratične žene vsega sveta od srca pozdravljajo stvar, za katero se borijo kolonialni narodi, stvar miru, pravice in demokracije. Iz ruščine prevedla MARA SAMSA ton žita. Za toliko žetev bi bil p< treben vlak dolg 60.000 km — b bi torej en in polkrat daljši c ekvatorja. Da bi imeli še Jasnejšo slik teh veličastnih del, je v člani izračunano, kol.ko industrljsk proizvodov bedo izdelali v Sovje skl zvezi leta 1950 — v eni m nutt. Tako bodo v eni sami m n uti: rudarji izkopali 576 ton prem, ga, to je vlak s 40 vagoni; delavci y industriji nafte bo: pridobili 67 ton nafte; kovinarski delavci bodo vi: 48 ton jekla; vsako minuto bo izdelan en nc avtomobil; vsako minuto bo izdelanega 95< m blaga in preko 600 pare čevljev. Koliko bo stala ena minuta d la sovjetske industrije? Ce upoštevamo, da delajo po. jetja v izmenah, znaša vredno ene minute 712.000 rubljev. Min ta, ki jo bo ena Izmena v pc-jetju prihranila v enem delo nem dnevu, bo dala milijon 5( tisoč v enem letu pa več kot i milijonov rubljev. Zaradi primerjave omenim da je stala rekonstrukcija mo kovske tovarne avtomobilov, en ga ,od največjih podjetij v &\s dveh petletk 561 milijonov rul ljev. Ena minuta naše proizvodn. stane tol.ko kot velika tovarn In to samo ena minuta! Kako bi se dale prihraniti ti ko dragocene minute? Tukaj dajejo zgled stahanovc In res, zaradi razvoja stah; novsko-busiginskega gibanja b!lo treba n. pr. v avtomobilsi tovarni v Gorkem leta 1940 za i: delavo enega avtomobila 189 di lovnih ur, medtem ko jih je bil aa Isto delo leta 1930 treba - 471 Članek se končuje: Od vsaki ga od nas je odvisno, da pride bimo na času, da pospeš.mo terr po, da skrajšamo roke za izpo nltev veličastnih načrtov nov petietkel NASA NEDELJSKA CRTICA HIJENA IRT EM NAPISALA MARA SAMSA V sobo so se zlivali Uroki, zibati prameni jesenskega sonca in se igrali s posteljno odejo. Fran-oonovka je vstala izza mize in z globokim vzdihom odložila krpc*-nje. Stopila je na sredo sobe in sonoe se je poigralo tudi z njenim obrazom, da so se videle razločno gube na njem. Globoko so se vrezale preko čela, pod očmi 4» zgornjo ustnico, kot bi hotele vsaihe-mu povedati, da ji življenje ni prizanašalo. Pogledala je skozi okno, onkraj katerega je bUa kamenita kraška pokrajina. V skupinah so stali redki, osamljeni bori in. se sloko vzpenjali v nebo. Košati vrhovi so se nanehno zibali v tistem rahlem vetru, ki veje ob lepem vremenu od Nanosa. Na dvorišču ni bilo danes njenih vnučkov, da bi se z njimi zamotila in jim potem zvečer, ko gredo v posteljo, pripovedovala pravljice, vse dokler ne bi v snu zamrl Miloškov tenki glasek: