Štajerski TEDNIK petek, 3. 7. 2020  COLOR CMYK stran 1 Ptuj  Pol milijona evrov za »lepotno« sanacijo Peršonove ulice  Stran 3 Sklep občinskega sveta  Odločen NE Štajerski vardi na Ormoškem  Stran 5 pe tk ov a iz da ja Ptuj, petek, 3. julija 2020 Letnik LXXIII  št. 52  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,50 EUR Črna kronika Podravje  Pozor: serijski vlomi žensk romskega videza  Stran 16 Aktualno Ormož  Turistične table, ki vabijo tja, kjer ni nikogar ...  Stran 3 Politika Hajdina  Občina stoodstotno zvišala stavbno nadomestilo  Stran 5 Kmetijstvo Podravje  Odkup- na cena za ječmen nižja kot lani  Stran 7 V središču Podravje  Nekorekten odnos politike do kmetov po epidemiji  Strani 8 in 9 SPORED Matrix Ali morda živimo v matrici?! Ulica, kjer se srečujejo umetnost, glasba in tradicija ... Modrijani »Nikoli ne bomo pozabili, kaj so storili za nas!« Od 3. 7. do 9. 7. 2020 TV-spored 2. JULIJ 2020 ŠT. 27 KRIŽEVNIŠKI KV’ART Ob sklenitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote brezplačno uživali na morju! w w w .te dn ik .s i Več v notranjosti časopisa. AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv Foto: Črtomir Goznik Ptuj  Perutnina se pripravlja na razprodajo nepremičnin Prodajali naj bi tudi gostilne Vodstvo ptujskega prehrambnega imperija Perutnina Ptuj je že pod prejšnjimi ruskimi lastniki napovedalo izključno usmerjenost k vzreji ter predelavi perutnine. Z opustitvijo dejavnosti, ki ne sodijo v tako imenovani jedrni posel, so se v podjetju odločili, da nepremičnine, ki jih ne potrebujejo, prodajo. Neuradno smo izvedeli, da naj bi med drugim prodali nekdanjo gostilno PP na Novem trgu. Več na strani 2. Aktualno Sp. Podravje  Zakaj tri občine ne bodo fi nancirale protitočne obrambe  Stran 2 Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi -50 % na odras lo ali otro ško celodnev no vstopn ico Štajerski TEDNIK petek, 3. 7. 2020  COLOR CMYK stran 2 Vsako leto se zatakne s po- godbo za letalsko protitočno ob- rambo, ki jo izvaja Letalski center Maribor. Kot so sporočili z mini- strstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je bila ta podpisana šele pred dnevi, in sicer v vrednosti okoli 258.000 evrov. Po besedah vodje protitočne letalske obrambe iz LC Maribor Darka Kralja imajo pripravljenih de- set ekip: »Datum na pogodbi je 25. junij, obdobje branjenja pred točo pa traja do 15. septembra.« Denar zadostuje za 18 ur poletov, Avstrijci planirajo 300 ur Ob tem je Kralj, ki sicer zavrača kakršne koli pomisleke o neučin- kovitosti te obrambe, opozoril na morebitne fi nančne težave: »Ali bodo ta sredstva zadostovala, je vprašanje. Pogodba predvideva le 18 ur poletov, kar je malo. Naj po- vem, da imajo Avstrijci za Štajersko za eno letalo predvidenih 300 ur poletov, pa imajo sedem letal! Ne vem, kdaj bo pri nas prišla na vrsto zdrava pamet! Ko bo fi nančnih sredstev zmanjkalo, bomo to po- vedali, potem pa videli, kaj bo ...« Približno tretjino denarja bo prispevala država, preostalo pa skupaj 58 občin. Med njimi tudi 13 od šestnajstih spodnjepodravskih in vse tri ormoške občine. »Občina Ormož vsa leta fi nančno podpira izvajanje protitočne obrambe. Na ta način želimo, kolikor se le da, pomagati kmetom pri zavarovanju njihovih pridelkov. Menim, da je letalska obramba kar učinkovita, zato smo se odločili, da tudi letos pristopimo k sofi nanciranju. Še vedno je bolje to kot nič,« meni or- moški župan Danijel Vrbnjak. Žetalski župan dvomi o letalski obrambi Med občinami Spodnjega Pod- ravja pa k pogodbi niso pristopile tri, med njimi Žetale. »Tega ne fi - nanciramo iz preprostega razloga: stroka je že zdavnaj ugotovila, da je takšna obramba neučinkovita in priporočila, da naj se ne bi fi nan- cirala iz javnih sredstev. Mi smo jo nekaj časa fi nancirali. Takrat je bilo rečeno, da gre za poskusni projekt. Sedaj to traja že 20 let. Če bodo opravljene nove analize in se bo dejansko pokazala učinkovitost te obrambe, bomo k temu znova pristopili,« razloge za nefi nanci- ranje pojasnjuje žetalski župan Anton Butolen, ki nad letalsko ob- rambo pred točo zamahne z roko. Dornavski župan brez denarja v proračunu Dornavski župan Janko Merc je ob tem dejal: »K temu nismo pris- topili iz več razlogov: kot prvo v ta namen nismo imeli zagotovljenih sredstev v občinskem proračunu, kot drugo pa v tako kratkem času tudi nismo mogli ničesar spreme- niti, saj nam predloga ni uspelo obravnavati na občinskem svetu. Z danes na jutri to enostavno ne gre. Gre za zadevo, o kateri mora odlo- čiti občinski svet, župan ne more sam odločiti. Poleg tega pa tudi nismo vedeli, kakšna sredstva naj bi bila za to potrebna, saj nam tega podatka enostavno niso podali.« petek  3. julija 20202 Aktualno V Vidmu zamudili rok za prijavo Tretja med spodnjepodravskimi občinami, ki je ni na seznamu kmetijskega ministrstva za sofinanciranje protitiočne letalske obrambe, je občina Videm. Župan Branko Marinič je bil nad to informacijo šokiran, saj tovrstno obrambo pred točo podpirajo, zato so že marca na kmetijsko ministrstvo posredovali dopis, v katerem so jasno zapisali, da je občina Videm »zainteresirana za vključitev oziroma soglaša z izvajanjem obrambe pred točo«. Iz kmetijskega ministrstva pa so pojasnili, da je občina Videm zamudila rok za prijavo: »Ministrstvo je 14. maja, po sprejemu sklepa vlade, posredovalo povabilo k prijavi udeležbe v postopku priložnostnega skupnega javnega naročila. Elektronskemu sporočilu je bilo priloženo pooblastilo, ki ga občine izpolnijo in vrnejo na naš naslov, s čimer se šteje, da so pristopile k skupnemu javnemu naročilu. Občina Videm v roku, do katerega smo v sprejemali pooblastila za skupno javno naročilo, tega ni posredovala, zaradi česar smo razumeli, da ne želi pristopiti k skupnemu javnemu naročilu.« Podravje  Za letalsko protitočno obrambo letos skoraj 260.000 evrov Dornave, Vidma in Žetal ni na spisku Na Letalskem centru Maribor so od minulega tedna vendarle v pripravljenosti za izvajanje letalske obrambe pred točo v severovzhodni Sloveniji. Slabih 260.000 evrov težko pogodbo poleg države sofi nan- cira skupaj 58 občin, od tega 16 (od skupno 19) med spodnjepodravskimi občinami. Foto: Arhiv M24 Slovenija ima na voljo eno protitočno letalo, ki je te dni že pripravljeno na vzlete. Najbolj korenit rez so naredili na področju gostinstva. Gostilno Ribič, ki je na eminentni lokaciji na robu starega mestnega jedra in ob strugi Drave, so oddali v najem. Gostilno PP v središču mesta so zaprli lani, nekdanji Perutninček pri upravnem poslopju na Potrčevi cesti, ki je na- zadnje pod najemnikom posloval kot Don Caff e, je zaprt že nekaj let. Družba se je zadnja leta oddaljila od izvajanja gostinske dejavno- sti v karnevalski dvorani, pa tudi z vinarstvom se nimajo več namena ukvarjati. Predsednik uprave Enver Šišić je ob začetku novega leta za Štajerski tednik povedal, da bodo Ptujsko klet prodali, a da želijo najti strateškega lastnika – takšnega, ki se z vinarstvom že ukvarja, pozna dejavnost in bi jo nadgrajeval. Z opustitvijo dejavnosti, ki ne sodijo v tako imenovani jedrni posel, so se v podjetju odločili, da nepremičnine, ki jih ne potrebujejo, pro- dajo. Dokončnega seznama, katere nepremičnine bodo prodali, še niso sestavili. So pa za naš časopis informacijo, da gredo v odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja potrdili: »V Perutnini Ptuj smo v fazi odprodaje poslovno nepotrebnih nepremičnin, katerih seznam še pripravljamo.« Neuradno smo izvedeli, da naj bi med drugim prodali prostore nek- danje gostilne PP na Novem trgu, hišo, kjer je bila nekoč gostilna Beli križ, njeni lastniki so postali s pripojitvijo Kmetijskega kombinata in Ha- loškega bisera, objekt, v katerem sta bila nekoč gostilna Perutninček in lokal Don Caff e … Kaj točno bodo prodajali, za zdaj v Perutnini ne razkrivajo, pričako- vati pa je, da bi lahko bil seznam odprodaje nepremičnin kmalu obli- kovan. Ptuj  Perutnina v razprodajo nepremičnin Prodajali naj bi tudi gostilne Vodstvo ptujskega prehrambnega imperija Perutnina Ptuj je že pod prejšnjimi lastniki, rusko skupino SIJ, napovedalo izključno usmerjenost dejavnosti k temelj- nemu poslu, to je vzreja perutnine ter pridelava in predelava mesa. Vse druge dejavnosti, ki jih je družba oblikovala v času, ko jo je vodil Roman Glaser, so posto- poma začeli opuščati. Foto: Črtomir Goznik V Perutnini Ptuj pripravljajo seznam odprodaje nepremičnin, ki jih za temeljno dejavnost ne potrebujejo. Prispevki spodnjepod- ravskih občin (z DDV) Cirkulane 1.919 € Destrnik 2.083 € Gorišnica 2.182 € Hajdina 1.239 € Juršinci 1.393 € Kidričevo 2.976 € Majšperk 1.488 € Markovci 1.991 € Ormož 4.573 € Podlehnik 2.678 € MO Ptuj 3.389 € Središče ob Dravi 2.555 € Sv. Andraž v Slov. goricah 1.190 € Sveti Tomaž 2.163 € Trnovska vas 1.488 € Zavrč 1.180 € Vseh 58 občin skupaj 171.038 € MKGP 86.878 € Občine in MKGP 257.916 € Vir: MKGP Poimenovanje Ptujska Drava nas najprej asociira na to, da gre za reko Dravo na ptujskem območju in da se bodo na oziroma ob reki na Ptuju in v okolici izvajali proti- poplavni ukrepi. A resnica je daleč od tega. Ptujska Drava je poimeno- vanje širšega območja ob reki od Maribora do konca Ptujskega jeze- ra na jezu v Markovcih. »Območje Ptujske Drave sega od Maribora (HE Mariborski otok) do jezu Mar- kovci na Ptujskem jezeru. Območje se deli na tri podobmočja Ptuja, Dupleka in Maribora ter pokriva štiri občine: Maribor, Ptuj, Duplek in Starše,« so pojasnili na Direkciji RS za vode (DRSV). 15-milijonski projekt, ki ga dr- žava načrtuje na Ptujski Dravi, se bo tako izvajal vse od Maribora čez Duplek in Starše do Ptuja, a ne izključno na reki Dravi. Bolj kot protipoplavno urejanje Drave je v projektu predvidena sanacija lokal- nih vodotokov v zaledju, pritokov Drave. Na Ptuju dela na potokih Rogoznica in Grajena Na območju mestne občine (MO) Ptuj bodo urejali suha vodna zadrževalnika na potokih Rogozni- ca in Grajena ter sanirali erozijske spodjede ob Dravi na Vičavi. Na potoku Grajena načrtujejo še sa- nacijo varovalnih nasipov, zidov in obrežnih zavarovanj. V projektu je zajeta tudi protipoplavna zaščita zaselka Čreta. V občini Duplek bodo urejali struge in varovalne nasipe Ko- renskega, Dupleškega in Ciglen- škega potoka, v načrtu je ureditev poplavne varnosti Starš z novimi varovalnimi nasipi ali zidovi ter ob- režnimi zavarovanji. Na območju Maribora bodo urejali šest lokacij: Malečnik, Trčovo, Pekrski, Rožno- dolski, Radvanjski in Mrzli potok. Dela na vseh naštetih lokacijah od Maribora do Ptuja bodo veljala 15 milijonov evrov. Gradbeni stroji naj bi zahrumeli v prihodnjem letu Odločitev, da se projekt podpre z evropskimi sredstvi kohezijskega sklada, je bila sprejeta sredi junija. Izvajalca del še niso izbrali. Trenu- tno so vse aktivnosti usmerjene v pripravo dokumentacije, pri čemer aktivno sodelujejo vse štiri vključe- ne občine. DRSV bo v nadaljevanju peljala postopke za pridobitev gradbenih dovoljenj, dela na tere- nu bi se predvidoma začela v pri- hodnjem letu. »Prvi gradbeni posegi so na- črtovani v letu 2021, kar pa bo odvisno od nadaljnje dinamike priprave projektne dokumentaci- je, pridobivanja zemljišč in grad- benih dovoljenj ter uspešnosti izvedbe javnih naročil. Obdobje upravičenosti stroškov je do kon- ca leta 2023, kar pomeni, da mo- rajo biti protipoplavni ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti območja Ptujske Drave končani v letu 2023,« so razložili na DRSV in dodali, da poleg omenjenega 15-milijonskega projekta v Podrav- ju načrtuje še regulacijo reke Pol- skave, na območju občin Videm in Kidričevo. Podravje  15 milijonov evrov za protipoplavno zaščito na »ptujski Dravi« Kaj državnim birokratom predstavlja »ptujska Drava« Iz vladne službe, ki se ukvarja z evropskimi projekti (SVRK) so pred dnevi sporočili, da se za projekt poplavne varnosti na Ptujski Dravi zago- tavlja 15 milijonov evrov, od tega bo prispevek Evropske unije iz sklada za regionalni razvoj znašal 11,4 milijona evrov. Foto: Črtomir Goznik Čeprav naj bi s 15 milijoni evrov protipoplavno urejali Ptujsko Dravo, pa se bodo reke Drave na Ptuju s sanacijo erozije na Vičavi tako rekoč le dotakni- li. Druga dva ptujska projekta sta urejanje potokov Rogoznica in Grajena, protipoplavni ukrepi v sklopu celotnega projekta pa se bodo izvajali na širšem območju od Maribora do Ptuja. Štajerski TEDNIK petek, 3. 7. 2020  COLOR CMYK stran 3 namreč le teh niso želeli prodati. Luknjasta cesta bo torej dobila le (ali končno?) vsaj novo asfaltno prevleko; kam bodo umestili načr- tovane površine za pešce in kole- sarje, pa se sprašujejo vsi, ki živijo na tem območju. Na občini sicer pojasnjujejo, da bo kolesarska pot zarisana na vozišču (podobno kot v Čarmanovi ulici), zraven pa bo dodan še pločnik, ki pa bo od ces- te ločen z robnikom. Po prenovi se bodo torej po ozkem vozišču po- leg voznikov prerivali še kolesarji. Ampak – če nič drugega – vsaj lu- kenj ne bo več ... Kaj pomeni zamenjava le neka- terih komunalnih vodov, ni pov- sem jasno; še manj, kako bo to izgledalo na terenu. Križišče bo »dvignjeno« Prenove bo po zagotovilu obči- ne deležno tudi križišče Peršonove in 5. Prekomorske, ki je sedaj zelo nepregledno, zlasti še v smeri iz Rabelčje vasi proti 5. Prekomorski, ob tem pa izjemno ozkokrako, saj ne omogoča hkratnega izvoza in uvoza dveh vozil na Peršonovo. Da je to križišče znano po številnih prometnih nesrečah (tistih lažjih s pobiranjem odbitih delov avtomo- bilov stanovalci ob križišču niti ne štetejo več), dokazuje policijska statistika, na to več let pa opozar- jajo tudi člani ptujskega varnostne- ga sosveta. Po razlagi pristojnih na občini bo preurejeno križišče »dvignjeno in bo tako imelo tudi funkcijo umirjanja prometa«. Investicijski dokument obnove Peršonove ulice je na junijski seji potrdil tudi mestni svet. Vrednost investicije bo v celoti krila MO Ptuj. Sredstva so zagotovljena na proračunski postavki Investicijsko vzdrževanje cestne infrastruktu- re, kjer je sicer za vse vse tovrstne posege na ptujskih cestah rezervi- rano skupno 1.086.200 evrov. Dela naj bi končali še letos. Načrti, ki so padli v vodo Na razpis Ministrstva za infra- strukturo za pridobitev sredstev za investicije v infrastrukturo za pešce, kolesarje in avtobusno po- stajališče se je ptujska občina s pro- jektom celovite obnove Peršonove ulice sicer prijavila že leta 2017. A jim državnega denarja (šlo je za cca 180.000 evrov pri 829.000 evrih načrtovane vrednosti prenove) ni uspelo pridobiti. Tako je Peršonova še danes ena najbolj neurejenih in brez dvoma najbolj dotrajanih cest v mestu, število prebivalcev v tem koncu pa se konstantno povišuje, zato je promet po njej tudi vedno gostejši. Ker bi čakanje na državna ali evropska sredstva začetek grad- nje spet prestavilo v neopredeljeno prihodnost, so se na občini vendar- le odločili, da precej okrnjen pro- jekt zdaj vendarle izpeljejo –v celoti z lastnim denarjem. Kdaj nova cesta mimo Špara do Rabelčje vasi? Veliko prometa se iz Peršonove ulice steka do novega naselja v Rabelčji vasi. Tam je bilo zadnja leta zgrajenih več blokov in stanovanjskih hiš. Trenutno je ob trgovini Spar v teku izgradnja novega 48- stanovanjskega bloka, ki ga gradi podjetje Tames. Sočasno se že nakazuje pot oziroma cesta, ki bo vodila do njega. Ta (trenutno še gramozirana oz. gradbena) pot oz. cesta bo obenem tudi najverjetnejša rešitev za stanovalce Rabelčje vasi. Projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za cesto in vse pripadajoče komunalne vode je bila vložena na UE Ptuj maja letos. „Ko bo pridobljeno gradbeno dovoljenje, je dogovor z investitorjem, da sklenemo pogodbo o opremljanju, ki bo delno krila izgradnjo gospodarske javne infrastrukture (arheologija, fekalni kanal),“ so pojasnili na MO Ptuj, obenem pa dodali, da za izgradnjo same ceste s pločniki letos ni zagotovljenih proračunskih sredstev. Potrdili pa so, da bo trasa ceste potekala mimo trgovine Spar ter novonastajajočega bloka in se bo navezovala na zgornjo cesto v Rabelčji vasi, ki je trenutno slepa ulica. Foto: ČG Nova cesta, ki bo šla mimo nove večstanovanjske stavbe, se bo navezovala na naselje Rabelčja vas. petek  3. julija 2020 3Aktualno Ptuj  Nov asfalt in razsvetljava, širina vozišča pa ostaja kot iz časov Marije Terezije Pol milijona evrov za »lepotno« sanacijo Peršonove ulice Peršonova ulica na Ptuju, ki je z izgradnjo številnih hiš, pa tudi blokov v Rabelčji vasi, postala ena bolj obremenjenih v občini, bo kmalu sanirana. Začetek obnove se predvideva v začetku naslednjega mese- ca. Z izgradnjo najnovejše večstanovanjske stavbe, ki je v teku, pa bodo očitno (vsaj delno) rešeni tudi problemi s cestno povezavo do „vila blokov“ in okoliških hiš v Rabelčji vasi. Foto: ČG Naslednji mesec se začne obnova Peršonove ulice. „Obnova Peršonove ulice v dol- žini 1,3 kilometra se predvideva v začetku julija oz. od potrjenega terminskega plana izvajalca grad- benih del. V sklopu obnove se predvideva rušenje in preplastitev vozišča, rušenje in novogradnja pločnika, delna obnova javne razsvetljave in meteorne kanali- zacije ter delna obnova vodovoda in drugih komunalnih vodov. Sku- pna vrednost je v investicijskem dokumentu ocenjena na 498.359 evrov (brez DDV). Izvedbena vred- nost bo znana ob izbiri izvajalca gradbenih del,“ so plan obnove predstavili na ptujski občini. Okrog pol milijona evrov sredstev za obnovo v primerjavi s prvotnim planom iz leta 2017 pomeni za približno 330.000 evrov nižjo ocenjeno vrednost celotnega projekta. Na MO Ptuj razkorak pojasnjujejo: „Nižja oce- njena vrednost del je zato, ker je bila prvotno predvidena celotna rekonstrukcija ceste in celotna za- menjava komunalnih vodov. Zdaj bodo zamenjani tam, kjer bo to nujno potrebno.“ Ceste ne bodo širili, čeprav bi bilo to nujno potrebno Dejansko se torej za voznike na omenjeni cesti kaj prida ne bo spremenilo. Zaradi gostote pro- meta in varnosti pešcev (zlasti še, ker po tej ulici vodi tudi šolska pot k največji OŠ v Spodnjem Podrav- ju) bi bila nujna razširitev vozišča z ustrezno širokim pločnikom in ko- lesarsko stezo. V sedanjem stanju je namreč celotna cesta tako ozka, da je srečanje dveh nasproti voze- čih avtomobilov nemogoče, zato je povsem vsakdanji pojav vožnja po bankinah ali celo pločniku. Oči- tno pa občina ob predvideni pre- novi ne bo ugriznila v kislo jabolko odkupa potrebnih zemljišč za šir- jenje vozišča, ob čemer si je sicer zobe polomil že prejšnji župan Senčar. Lastniki zemljišč ob cesti Za dodatne table še 50.000 evrov Zaradi dobrih odzivov pa bodo po besedah župana še dodatno na- meščali označevalne table. V planu imajo označitev kolesarskih poti in kulturne dediščine, z namenom čim večje promocije turizma in destinacije Jeruzalem Slovenija. Za postavitev tabel letos planirajo še okoli 49.000 evrov. »V obdobju dveh let (2020 in 2021) se bodo table postavljale ob avtocesti in na vstopnih destinacijskih točkah, označili bomo tudi kolesarske poti ob državnih in občinskih cestah, označila se bo nepremična kulturna dediščina in AED (avtomatski defi brilator- ji). Koliko bodo ta dela stala, bo znano po pridobljenih ponudbah in bo treba za izvedbo vsega navedenega zagotoviti dodatna sredstva v letu 2021. Ker bo treba projekt držati pri »življenju«, je za zamenjave oz. odstranitve in postavitve v sprejetem proračunu za leto 2021 za zdaj planiranih 8.500 evrov,« je ob tem še dodal. Ormož  Za turistične table več kot 90.000 evrov Table, ki vabijo tja, kjer ni nikogar ... Občina Ormož je poskrbela za enotno turistično obve- stilno signalizacijo na različnih lokacijah. Območje so opremili z več kot 500 novimi označevalnimi tablami, med njimi pa je nekaj takih, ki niso ustrezne oz. vodijo gosta k ponudniku, ki ga sploh ni ... Foto: ML Ena izmed napak: tabla za postajališče na Kogu, ki ga sploh ni. Tablo so v teh dneh že odstranili ... V lanskem in letošnjem letu so v ormoški občini postavili številne table ob občinskih in državnih cestah, ki obiskovalcem sporočajo o lokalnih ponudnikih pa tudi o pomembnih objektih in drugih danostih. Območje vinskih turističnih cest 14 in 15 so opremili z vsega skupaj več kot 500 tablami, od tega 163 ob državnih in 343 na občinskih cestah. Za izdelavo in postavitev tabel so ob slabih 6.900 evrov za izdelavo elaborata (v letu 2017) doslej porabili še dobrih 91.500 evrov (leta 2019 64.277 evrov in leta 2020 27.258 evrov), od tega okoli 58.500 evrov za dobavo in izdelavo tabel. Ponudniki so sicer z označevalnimi tablami zadovoljni, saj jim poma- gajo pri promociji, toda nekateri so kritični, ker nekatere table ne služi- jo svojemu namenu. Kot je na eni izmed občinskih sej opozoril svetnik Jožef Cajnko, ki se mu sicer investicija v signalizacijo zdi precej visoka, so posamezne lokacije opremljene tudi s tablami, ki vabijo turista tja, kjer ni nobene turistične ponudbe. »Postavljanje tabel je živa stvar« Da se te težave zavedajo ter da sproti odpravljajo pregled in odstra- njujejo neustrezne table, je odgovoril župan Danijel Vrbnjak. Do zaga- te je po njegovih besedah prišlo, ker so v času od priprave vse potrebe dokumentacije in pridobitve dovoljenj pa do postavitve tabel določe- ni ponudniki prekinili svojo dejavnost ali pa napovedanih dejavnostih sploh še niso zagnali. »Postavljanje tabel je živa stvar, če ni javljena ali ugotovljena sprememba določenega subjekta, se te zadeve potem re- šujejo naknadno. Za vsako postavitev signalizacije je potrebno izdelati elaborat, v katerem so zajeti aktualni podatki. Ker od od izdelave ela- borata do postavitev tabel mine določeno obdobje, so lahko nekateri podatki neusklajeni z dejanskim stanjem. Kot že rečeno, se zadeve potem rešujejo sproti. V skladu s pogodbo izbrani izvajalec odstrani stare table,« je razložil in dodal, da je največ težav ob državni cesti, kjer se je precej časa čakalo na ustrezna dovoljenja s strani direkcije. Elaborat je bil izdelan že pred njegovim mandatom, leta 2017, prav vsi ponudniki pa so bili z načrti tudi seznanjeni. Pravi, da odstranitev neu- streznih tabel ne bo visok strošek, saj bodo table prelepili in uporabili na drugih lokacijah. Štajerski TEDNIK petek, 3. 7. 2020  COLOR CMYK stran 4 petek  3. julija 20204 Podravje V majhni občini se ponašajo s pomembno pridobitvijo. Skupaj s Centrom za starejše občane Ormož (CSO) jim je lani uspelo dokončati medgeneracijski cen- ter. Dobili so sodobno zasnovan objekt, s katerim so poskrbeli za domsko varstvo starejših v lokal- nem okolju in domačinom omo- gočili zaposlitev. »Gre za izjemno pridobitev v zgodovini občine. V dveh letih smo vanjo vložili okoli 700.000 evrov. Moj cilj je bil, da poskrbimo, da ljudje v poznih le- tih ostanejo v domačem okolju. Pri tem smo naleteli na izreden posluh CSO ter občin soustanovi- teljic, Ormož in Središče ob Dravi,« je zadovoljen župan občine Mirko Cvetko. V objektu, ki je polno zaseden, je tudi zobozdravniška ambulanta, predvidoma jeseni bo tam zaživel še zdravnik. Hkrati si obetajo pri- hod lekarne, in sicer v nekdanjih prostorih zdravstvene ambulante. »Lekarna bo lična, predvsem pa koristna, saj občanom ne bo več treba po zdravila v sosednjo ob- čino,« ob tem napoveduje župan. Ob izjemni pridobitvi jim je lani uspelo asfaltirati cestne odseke v Foto: ČG Sveti Tomaž  Ob 14. občinskem prazniku Nadaljujejo s pomembnimi investicijami V občini Sveti Tomaž ob spremenjenih okoliščinah praznujejo. To soboto, 4. julija, ob 20. uri, načrtujejo svečano proslavo ob 14. občinskem prazniku pred tamkajšnjo kulturno dvorano. je realen župan: »V občini imamo še približno 14 km makadamskih cest in jim želimo urediti. Zadeve poskušamo reševati sistemsko na bolj naseljenih območjih. Tako smo lani v Savskem Vrhu hkrati poskrbeli za nov vodovod, cesto in širokopasovno omrežje, kar po- meni, da je urejena vsa potrebna infrastruktura.« Velikih načrtov jim ne manjka niti v prihodnje. Največji projekt, ki ga želijo uresničiti, je 1,6 mili- jona evrov težka obnova ceste z izgradnjo pločnika skozi središče. »Z državno direkcijo za ceste smo sklenili sofi nancersko pogodbo o izvedbi rekonstrukcije ceste s pločnikom. Delež občine naj bi bil okoli 300.000 evrov. Država je v zadnji fazi pridobivanja potrebnih zemljišč. Jeseni je predvidena iz- vedba razpisa za izbiro izvajalca, naslednje leto pa začetek del,« razlaga župan in nadaljuje, da jih v prihodnje čaka še ena pomembna naložba – gre za obnovo vodovo- da, ki jo skupaj z občinama Ormož in Središče ob Dravi nameravajo izvesti s pomočjo evropskega de- narja. Poleg večjih investicij načrtu- jejo številne manjše, a prav tako pomembne pridobitve za občane, kot je asfaltiranje platoja ob po- kopališču, sofi nanciranje nakupa gasilske cisterne, nadaljevali bodo vlaganja v turizem ter podpirali domača društva. skupni dolžini dveh kilometrov ter v enaki višini ohraniti fi nanciranje proračunskih porabnikov. Letos občina pospešeno vlaga v cestno in komunalno infrastruk- turo. Ravno v teh dneh je pri kon- cu rekonstrukcija vodovodnega omrežja v skupni dolžini 1.300 me- trov v Mali vasi. Začela se bo ob- nova 1.300 metrov dolgega odse- ka lokalne ceste Pršetinci–Lahonci ter asfaltiranje 720 metrov dolge- ga cestišča v naseljih Senik in Gor- nji Ključarovci. Do konca leta načr- tujejo še asfaltiranje dveh krajših odsekov v Mezgovcih in Rakovcih. Kljub dosedanjim vlaganjem jih na področju cest čaka še precej dela, Razgibano območje završke občine onemogoča gradnjo jav- nega kanalizacijskega območja na vseh kotičkih. Na občini tako leto za letom prihajajo občanom naproti s sofi nanciranjem izgra- dnje malih komunalnih čistilnih naprav. Sredstva za sofi nancira- nje zagotovijo iz proračuna, letos je na voljo 15.000 evrov. Javni razpis je bil objavljen spomladi, velja pa za eno- in večstanovanj- ske objekte Občina bo sofi nancirala izgra- dnjo naprav v velikosti do 50 PE, sofi nancirali pa bodo tudi zame- njavo obstoječih naprav. Delež občinskega sofi nanci- ranja znaša do 50 % upravičenih stroškov, vendar ne več kot 1.400 evrov. Na točkah, ki ležijo v sa- mem območju aglomeracije, a gradnja kanalizacijskega voda za- radi specifi čnih lastnosti na tem kraju ni ekonomična, jo bodo sofi nancirali tudi do 70 % oziroma največ do 2.000 evrov. „Takega primera sicer še nismo imeli,“ so povedali na občini. Kot dokazilo stroškov štejejo plačani računi dobavitelju napra- ve oziroma izvajalcu del. Ob tem pa morajo kandidati dokazati tudi, da je naprava delujoča in je tehnično ustrezna. Med drugim to pomeni tudi, da mora kandi- dat z vlogo predložiti še poročilo o opravljenih prvih meritvah, s katerimi dokaže, da je odpadna voda dovolj prečiščena. O vlogah in dodeljevanju sredstev bo na občini odloča- la posebna komisija. Lahko se zgodi, da v vlogo zavrnejo. Ob- čanom v teh primerih preosta- ne pritožba županu, ki jo mora- jo vložiti v osmih dneh. Njegova odločitev pa je dokončna. „Lah- ko se zgodi, da komisija zavrne pritožbo, če so bila razpoložlji- va sredstva že počrpana. V tem primeru se lahko občan prijavi na razpis v prihodnjem letu. Recimo letos se lahko na razpis prijavijo občani, ki so napravo kupili ali vgradili vse od 1. janu- arja 2017,“ so še zagotovili na občini. Zavrč  Pomoč pri izgradnji malih čistilnih naprav Občanom na voljo 15.000 evrov Občina Zavrč bo tudi letos občanom pomagala pri fi nanciranju gradnje malih komunalnih čistilnih naprav. Občani lahko pridobijo do 50 % vrednosti upravi- čenih stroškov gradnje, kandidirajo pa lahko komaj po zagonu naprave. Foto: Občina Zavrč Odkar so se izselili zadnji sta- novalci, uporabniki ZUDV, dvorec sameva. Od takrat je občasno za- živel v duhu različnih prireditev, največkrat glasbenih. Zadnja leta vrata odpre le izjemoma. Občina Dornava pod vodstvom župana Janka Merca si prizadeva, da bi država dvorec postopoma obno- vila in bi v njem zaživele prostoru primerne dejavnosti. „Lokalna skupnost v dvorec ne more vlagati, ker ni lastnica objekta. Bomo pa si prizadevali, da bi grad postopoma obnavljali in počasi vanj pripeljali življenje. Najprej bi bilo nujno ure- diti sanitarije, brez tega ne gre. Pri obnovi prostorov bi šli po sklopih, da se najprej uredi en del, potem drugi in tako naprej. Želimo, da bi v gradu lahko izvajali obrede porok. Prav tako bi lahko služil društve- nim dejavnostim, promociji obči- ne, turistični dejavnosti … Naša občina ima kar nekaj atributov, ki bi jih lahko povezali v turistični produkt. Recimo dvorec v pove- zavi s Čüšekovo domačijo, cerkev na Polenšaku, ki bo prihodnje leto stara 400 let, bogate društvene dejavnosti in še bi lahko našteval. Kar se tiče porok, pa je lahko grad izjemno lepa kulisa ob sklepanju zakonskih zvez. Če bi v dvorcu obnovili in opremili vsaj nekaj pro- storov oziroma soban, bi lahko prirejali koncerte, simpozije, se- minarje ...“ razmišlja župan Merc. Majhen, s simboličnega vidika pa zelo pomemben korak k „odpi- ranju“ gradu je občina Dornava že naredila. Kupila je 125 stolov, ki so bili pred tem v kongresnem cen- tru Brdo pri Kranju. Nakup je veljal 4.500 evrov, kar po kosu znaša dobrih 36 evrov. Stoli se zelo lepo zlijejo s prostorom v dvorani dvor- ca. „Res je, da v nepremičnino ne smemo vlagati, ker nismo lastnik. Stoli so last občine in so premična stvar. S tem nakupom smo poka- zali tudi resnost naših prizadevanj, da bi grad počasi ponovno začel sobivati s krajem in našimi ljudmi,“ je še povedal prvi mož dornavske občine. Dornava  Baročni dvorec Dvorano opremili s stoli Dornavčani so na baročni dvorec izjemno ponosni. Še bolj bi jih navdajal s pono- som, če bi ga država, ki je njegova lastnica, obnovila. Najpomembnejše pa bi bilo, da se dvorec napolni z vsebinami. Kajti le vsebine dajo pridih pravega življenja. Foto: FB Dvorec Dornava Lično urejena dvorana v dornavskem dvorcu s 125 stoli, ki jih je kupila občina. Štajerski TEDNIK petek, 3. 7. 2020  COLOR CMYK stran 5 petek  3. julija 2020 5Politika Decembra lani je občina Hajdi- na sprejela nov Odlok o nadome- stilu za uporabo stavbnega zem- ljišča (NUSZ). Sočasno so usklaje- vali tudi bazo podatkov za plačilo NUSZ z registrom nepremičnin, ki ga vodi Geodetska uprava RS, in evidenco nezazidanih stavbnih zemljišč. Kot se je pokazalo, je bilo kar nekaj razlik med podatki, ki jih je imela občina, in med tistimi, ki jih je imela Geodetska upra- va. Čeprav se vrednost točke za odmero NUSZ z novim odlokom ni spremenila in še vedno zna- ša 0,0052 evra, je za nekatere lastnike nepremičnin na Hajdini nov izračun precej višji od lansko- letnega. Kot pa je pojasnil župan Stanislav Glažar, so pri nezazida- nem stavbnem zemljišču z novim odlokom število točk podvojili, z 10 na 20 točk. Namen in razlog tega ukrepa sta jasna: v občini je preveliko število neizkoriščenih zazidljivih parcel, kar posledično pomeni problem pri pridobivanju novih zazidljivih parcel. »Omenje- no nas je bremenilo pri zadnjem spreminjanju občinskega prostor- skega akta in so nas na to opozo- rile pristojne državne institucije. Z uskladitvijo baze podatkov za plačilo NUSZ pa so se posodobili tudi podatki o zavezancih za pla- čilo NUSZ,« še dodaja Glažar. Hajdina  Preveč nezazidanih stavbnih parcel Občina stoodstotno zvišala stavbno nadomestilo Nov odlok, ki so ga sprejeli v občini Hajdina je po žepu udaril lastnike nezazidanih stavbnih zemljišč, za katere je podražitev kar stoodstotna. Namen tega ukrepa je zmanjšati število takšnih nepremičnin v občini. Teh pa je na Hajdini zelo veliko. Foto: ČG Ob sprejemanju OPN za občino Hajdina so pristojne državne institucije ugotovile, da je v občini preveč nezazidanih stavbnih zemljišč. Duhove med svetniki je razbur- kala že umestitev dodatnih točk na dnevni red. Največ dvomov so svetniki izrazili zaradi predlagane točke „Štajerska varda na obmo- čju občine“. Župan Danijel Vrbnjak pa je pojasnil: „Točko sem uvrstil na dnevni red, ker smo imeli nelju- bo situacijo, ki slabo vpliva na turi- zem. Prav je, da se osredotočimo na to in se opredelimo. Jasno mo- ramo povedati, da se take stvari v občini ne smejo dogajati in da pri nas niso zaželene. Pomembno pa je tudi, da s tem pokažemo pod- poro turističnim delavcem, ki jim nekateri ljudje hodijo po posestvu in motijo dejavnost.“ Svetnik Branko Šumenjak pa je vztrajal: „Točka ne more biti uvr- ščena na dnevni red, če niso raz- logi za obravnavo točke nastali po Ormož  Svetniki podprli pregon in ukinitev varde Odločen NE Štajerski vardi na Ormoškem Že ob pogledu na številne točke dnevnega reda junijske seje občinskega sveta je bilo jasno, da bo še enkrat (kot že neštetokrat doslej) potekala pozno v noč. Obširni dnevni red pa so celo najprej razširili, nato pa sejo pozno zvečer predčasno prekinili. Foto: KG Ormoški svetniki so po šestih urah sejo prekinili in jo nadaljevali v torek zvečer. Na območju Koga grožnje s smrtjo? »Ravnanje Štajerske varde je ne- dopustno, s tem se strinjajo tudi naši občani. Mislim pa, da je po- hvalno, da ste kot župan 'šli preko levih, desnih ter takih in drugačnih politik' in se dejansko strinjate z vsebino pobude,“ je dejal Hebar, nato pa predstavil mnenje liste GPS: „Z ogorčenjem spremljamo razvoj dogodkov na Kogu, natančneje v kampu na Templarjevi posesti, kjer smo že dalj časa spremljali, kako pripadniki Štajerske varde neupra- vičeno motijo posest in konkretni turistični kamp. Motenje posesti se je v prejšnjem mesecu še stopnjeva- lo, v zadnjih dneh pa so tudi nekate- ri podporniki lastnika Denisa Cizarja dobivali direktne grožnje s smrtjo. Cizar, ki je lastnik tega kampa, je klical tudi policijo, zadeva pa je na žalost dobila tudi epilog v lokalnih in nacionalnih medijih.“ Obsodili ravnanje Štajerske varde Svetniki so v nadaljevanju nava- jali, da predlagan sklep ni primerno oblikovan. Po odmoru so nato do- rekli dva sklepa: „Obsojamo ravna- nje Štajerske varde. Štajerska var- da in vse druge podobne skupine so na področju občine nezaželene. Hkrati pozivamo državne organe, da čim hitreje pripravijo zakono- dajo, ki bo onemogočala pojav takšnih skupin in uredila to pravno področje v državi.“ Proti sklepoma ni glasoval no- ben svetnik, podporo pa je izrazilo 16 svetnikov. Po šestih urah prekinitev seje Po dobrih šestih urah zasedanja občinskega sveta je Danilo Kosi – tik pred točko o imenovanju no- vega direktorja zavoda za turizem – predlagal: „Jaz v tej maski težko diham in predlagam, da sejo preki- nemo.“ Vrbnjak je navzoče opozo- ril, da kandidat za direktorja čaka pred vrati, a je predlog svetnika Danila Kosija romal na glasovanje. Z osmimi glasovi za prekinitev seje in šestimi glasovi proti je obveljal svetnikov predlog. Sejo so svetniki nadaljevali v torek zvečer. #Okvir Podpri malo, naredi veliko. V M E D E N I O A Z I A R O M E L L I S VA M P O N U J A M O • • Šibila M itja, s.p., Tržec 46a, SI-2284, Videm pri Ptuju Policija o nedavnih grožnjah s smrtjo ni obveščena Na seji je prisostvoval tudi Komandir PP Ormož Edvard Cvetko, ki je povedal, da Slovenska policija nasprotuje ustanavljanju tako imenovanih straž, skupin in vard ter njihovim aktivnostim. „Vse te dejavnosti pomenijo neko stopnjo tveganja. Osredotočamo se na konkretne primere, kjer ugotavljamo, ali je šlo v posameznem primeru za prekrške ali kazniva dejanja. Na območju Ormoža v konkretni prijavi za zdaj ni šlo za kaznivo dejanje ali prekršek. Glede konkretnih groženj s smrtjo pa prijav na policiji nimamo. Pri motenju posesti pa mora oškodovanec v zasebno tožbo.“ Foto: KG „Vsakršno delovanje paravojaških enot je v pravni državi moralno nedo- pustno, etično sporno in protizakonito. Zato je naloga župana, občinskega sveta in vseh občanov, da takšno delovanje na ozemlju naše občine ostro obsodimo in pošljemo jasno sporočilo, da uniformirane osebe, ki ljudi delijo po rasnem, etničnem, verskem in nacionalnem elementu, tukaj niso dobro- došle,“ je bil jasen Matej Hebar. sklicu seje. Jaz sem za to, da se ob- čanov in državljanov ne nadleguje, ampak moramo spoštovati poslov- nik.« Naposled so svetniki točko z glasovanjem uvrstili na dnevni red. Delovanje varde ogroža način življenja domačinov Svoj pogled na celotno dogaja- nje je najprej predstavil župan Da- nijel Vrbnjak. Izpostavil je, da Šta- jerska varda ogroža način življenja domačinov in razvoj turizma, kar je označil kot nedopustno. „Taka dejanja so nedopustna, zato ob- činskemu svetu predlagam, da sprejme sklep, po katerem Občina Ormož odreka gostoljubje Štajer- ski vardi. S tem sklepom želimo podpreti vse naše ljudi in dejavno- sti, ki jim aktivnosti omenjene var- de niso po volji oz. jim škodujejo. Hkrati ne želimo, da bi se podobna dejanja kogarkoli drugega odvijala na območju naše občine,“ je dejal Vrbnjak. K besedi je povabil sve- tnika Mateja Hebarja, ki naj bi bil pobudnik za umestitev točke na dnevni red. Štajerski TEDNIK petek, 3. 7. 2020  COLOR CMYK stran 6 Plani s cono, ki jo občina na območju med središko farmo in tamkajšnjim bencinskim servisom načrtuje že vse od leta 2008 in bi v Središče privabila nova podje- tja in delovna mesta, se še vedno niso uresničili. Čeprav so pred šti- rimi leti s sprejetim prostorskim aktom (OPPN) po več letih zaklju- čili vse postopke za spremembo namembnosti zemljišč in si odtlej prizadevali za oživitev cone z in- tenzivnim oglaševanjem – pojavili naj bi se že potencialni investitorji – je ta še vedno prazna. Ne samo, da na njej ni zgrajen niti en objekt, prodano namreč ni bilo še niti eno samo zemljišče. Po mnenju župana Jurija Borka je razlogov za to več (od slabe prometne povezave, pomanjkanje delovne sile oz. ka- drov), težava pa naj bi bila tudi v tem, da so vsa zemljišča (4,2 hek- tarja) v coni v lasti državnega skla- da kmetijskih zemljišč in gozdov, ki pa naj bi zemljišča v preteklosti ponujala po zasoljeni ceni. Borba z birokrati Občina se je že pred časom za- nimala za nakup, toda pri ceni so ostali brez besed. »Bijemo borbo z birokrati iz Ljubljane zaradi visokih cen. Sklad izsiljuje s ceno 20 evrov za kvadratni meter. Vem pa, da pa je realna cena za kvadratni meter zemljišča v naši občini od 8 do 10 evrov oz. največ 12 evrov. Pred kratkim smo zaprosili za nove cene in upam, da se bo zadeva ugodno razpletla,« je na junijski seji sve- tnikom med drugim dejal župan. Eden izmed svetnikov pa je pri tem dal pobudo, da bi vlagateljem, ki obljubljajo veliko delovnih mest, občina ponudila pomoč s sofi nan- ciranjem nakupa zemljišč. Kot kaže, pa naj bi sklad ven- darle popustil in za želene parcele ponudil nižjo ceno. »Nove cenitve smo dobili prejšnji teden, cene so sedaj konkurenčne. Imamo dva do tri interesente, opravljamo razgo- vore, več bo znano v naslednjem mesecu dni. Varianta je, da zem- ljišča odkupijo investitorji, obstaja tudi možnost, da katero od ze- mljišč odkupi občina (možnost na- jema javno-zasebno partnerstvo),« je bil v zvezi s tem kratek župan. Izhodiščna prodajna cena: 13 evrov za kvadratni meter So nam pa več razkrili na skla- du, kjer so dejali, da so pripravljeni prodati stavbna zemljišča, ki so po prostorskih planih občine v obmo- čju poslovne cone, in sicer po ceni 13 evrov za kvadratni meter oz. po ocenjeni vrednosti, če bo le-ta višja. Ta cena je po njihovem prepričanju določena korektno in povsem pri- merljiva s tržnimi cenami na obmo- čju občine: »Sklad kmetijskih ze- mljišč je določil ceno na podlagi pri- merljivih poslov stavbnih zemljišč v občini, ki znašajo od 9,85 do 16,21 evra na kvadratni meter. Občina Središče ob Dravi nam je pred dne- vi poslala odgovor, da se s prodaj- no ceno 13 evrov na kvadratni me- ter strinja,« so sporočili in nadalje- vali: »Sklad v tem trenutku ne vidi razloga za znižanje cene. Postopek prodaje stavbnih zemljišč poteka na način javne objave ponudbe za prodajo, zemljišče se proda ponu- dniku, ki ponudi najvišjo ceno za zemljišče. V tem primeru je treba še predhodno zemljišča odmeriti in po odmeri bo znana točna povr- šina zemljišč. Sklad v primeru neu- spešnih prodaj in zaradi lastnega interesa, da zemljišče proda, lahko zniža prodajno ceno do 30 %, ven- dar nikoli ne sme prodajati zemljišč pod ocenjeno vrednostjo.« Direktorica sklada Irena Majcen je še dodala, da bo končno ceno vendarle določil trg, kjer pa kot kupec ne nastopa samo občina: »Osnovna naloga Sklada je gos- podarjenje s kmetijskimi zemljišči, zato stavbna zemljišča, glede na svojo razvojno strategijo, predno- stno prodaja. Tržna oz. prodajna cena bo lahko tako višja ali nižja od obravnavane izhodiščne cene.« Kdaj bo cona zares zaživela? Občina in sklad naj bi, kot kaže, glede odkupne cene naposled našla skupni jezik. Še vedno pa ostaja vprašanje, kdaj bodo na tem območju zares zrasli kakšni objekti. Investitorji ne pridejo kar tako, poleg tega pa bodo potrebna še precejšnja vlaganja občine, saj je zemljišča treba komunalno opremiti, jih razparcelirati, bodoči investitor mora pridobiti še vso potrebno dokumentacijo za gradnjo, pričeti gradnjo … »Občina bo zagotovila infrastrukturo v coni, po odloku je komunalni prispevek pri investicijah nad 200.000 evrov le 50 %,« pa na vprašanje, kako bo občina še šla nasproti podjetnikom, odgovarja župan. petek  3. julija 20206 Podravje Foto: MH Zemljišča, ki so po prostorskih aktih v coni, so v lasti državnega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Središče ob Dravi  Poslovna cona Lipje še vedno sameva Sklad želel zemljišča prodati po zasoljeni ceni … V središki občini Poslovna cona Lipje že približno štiri leta sameva. Razlog za niti eno samo prodano zemljišče v coni je (bil) med drugim zasoljena cena zemljišč, ki so sicer v lasti državnega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Zavrč  Uredili bodo avtobusna postajališča Obetajo se nove nadstrešnice Te dni v završki občini potekajo aktivnosti za ureditev osmih avtobusnih nadstrešnic, ki jih nameravajo postaviti še letos. „Velikost nadstrešnice na posameznem postajališču bomo določili glede na povprečno število uporabnikov posamezne avtobusne po- staje. Široke bodo od 2,5 do 3,5 metra, vse pa bodo iz lesa. Opremljene bodo s klopcami, koši za smeti in informacijskimi tablami z voznimi redi,“ je navedel župan Slavko Pravdič. Na občini so v ta namen v proračunu re- zervirali 23.000 evrov, prizadevajo pa si, da bi za tri nadstrešnice, ki bodo postavljene ob regionalni cesti, pridobili sofi nanciranje Direkcije za infra- strukturo. „Od Ministrstva za infrastrukturo in Direkcije je odvisno, kako hitro bomo postaje uredili. Nadejamo se, da bi do konca letošnjega leta nadstrešnice že stale in služile svojemu namenu,“ je zaključil Pravdič. Foto: KG Idejo, da se na Ptuju poskrbi za igrala, namenjena invalidnim ot- rokom, so podali ptujski osnovno- šolci. Da bo realizirana, je županja Nuška Gajšek obljubila decembra lani, ob dnevu invalidov. In obljubo držala. Postavljati so jih začeli minuli te- den in izvedbo končali te dni. „Na območju Ljudskega vrta in mestne- ga parka bodo postavljena tri igra- la, ki so namenjena invalidom na invalidskih vozičkih. V Ljudskem vrtu sta postavljena gugalnica in vrtiljak za invalidne vozičke, v mestnem parku stoji gugalnica za invalidske vozičke,“ je pojasnila žu- panja. Izvajalec je podjetje EURO- MIX, d. o. o., pogodbena vrednost igral z montažo pa nekaj manj kot 18.000 evrov. Ob tem pa velja opozoriti, da so ta igrala namenjena invalidnim otrokom in ne drugim. V več slo- venskih občinah so imeli težave, da so igrala kmalu po postavitvi zaradi neprimerne rabe poškodo- vali. Otroci, ki niso gibalno ovirani, imajo številne možnosti za igro in na Ptuju si nikakor ne želimo, da bi se ta nova igrala, ki so namenjena invalidnim otrokom, poškodovala. Ptuj  Uresničena osnovnošolska ideja Postavili igrala za invalide Zavedajoč se dejstva, da bi morala igrišča biti dostopna vsem in da imajo tudi in- validni otroci pravico do igre, se je Mestna občina Ptuj lotila izvedbe hvalevredne- ga projekta. Zagotovili so denar za nakup igral za invalidne otroke tako v mestnem parku kot v Ljudskem vrtu. Foto: ČG Od tega tedna naprej so igrala že v uporabi. Po besedah videmskega župana Branka Mariniča gre za zahteven projekt ob cesti v dolžini 400 metrov. V času gradnje bo cesta za pro- met zaprta, obvoz bodo uredili s podlehniške strani in Dolene po tako imenovani stari grabi. „Dela bomo izvajali na dolžini 400 metrov ceste. S projektom smo uspešno kandidirali za sredstva pri ministrstvu za okolje. Vrednost investicije je 410.000 evrov, od tega bo prispevek države zna- šal 320 tisočakov. Razliko bomo pokrili z lastnimi proračunskimi sredstvi, naš strošek je bila tudi priprava dokumentacije v vrednosti 24.000 evrov. Ponudbe za delo je predložilo šest izvajalcev, s ceno 409.000 evrov je bilo najugodnejše Cestno podjetje Ptuj. Računamo, da bi dela končali v jesenskem času,“ je pojasnil župan Marinič. Videm  Plaz v Zgornji Pristavi Za investicijo 410.000 evrov Občina Videm bo v kratkem začela obnovo plazu v Zgornji Pristavi na območju krajevne skupnosti Dolena. Urejali bodo vozišče med Zgornjo Pristavo in Osterbergerjevim. Foto: MZ Za utrjevanje terena v dolžini 400 metrov in ureditev ceste bo Občina Videm namenila 410.000 evrov, pri čemer ji bo ministrstvo za okolje povrnilo 320.000 evrov. Fotografi ja je simbolična. Praksa Pošte Slovenije je, da poštne poslovalnice v manjših občinah preoblikuje v pogodbene, to je naposled doletelo tudi makolsko pošto. Nabor storitev se za uporabnika naj ne bi skrčil, se bo pa podaljšal delov- ni čas. Tako bo namesto sedanjih dveh ur na dan odpiralni čas vse od 8. do 12. ure ter od 13. do 17. ure, ob sredah pa še eno uro dalj. Uporabnike pa bosta sprejemala Beno Toplak in (občinska svetnica!) Diana Železnik. Ker pa poštna dejavnost sama po sebi ni rentabilna, je Zavod Ma-Kole dosegel, da bo v prostorih pošte deloval še Turistično-informacijski cen- ter Makole ter manjša priročna papirnica oziroma trgovinica. Roko po- moči jim je ponudila tudi občina oziroma si je zavod fi nančno pomoč na občini kar sam izboril. »TIC Makole bo izvajal storitve na področju turiz- ma in druge promocijske naloge za občino, za kar bo na letni ravni prejel 4.000 evrov. Ob tem bomo povezovali društva in jih promovirali v regiji ter širše, sprejemali turiste, oblikovali turistične produkte …« Poguma jim glede na povedano in tudi glede na pokazano, lani so npr. organizirali več odmevnih koncertov na dvorcu Štatenberg, ne manjka. Makole  Pošta s pogodbenikom Prevzema jo Zavod Ma-Kole Pošta v Makolah je s prvim julijem prešla pod okrilje Zavoda za izobraževanje, šport, kulturo in turizem Ma-Kole, katere- ga gonilna sila je Beno Toplak, ki bo poštne storitve opravljal kot pogodbenik. Štajerski TEDNIK petek, 3. 7. 2020  COLOR CMYK stran 7 petek  3. julija 2020 7Kmetijstvo Foto: ČG Kmete skrbijo črne napovedi o nizkih odkupnih cenah pšenice. Slovenija, Podravje  Slabi obeti za pridelovalce pšenice Odkupna cena za ječmen nižja kot lani Čeprav je Tatjana Zagorc, direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri slovenski gospodarski zbor- nici, že lani obljubljala, da bodo cene pšenice v prihodnje določene že veliko pred žetvijo, se to, kot kaže, tudi letos ne bo zgodilo. Kajti kmetje še vedno ne vedo, koliko bodo dobili za tono pridelka. Slovenija  Grozi nov genotip virusa prašičje gripe Virus, ki prehaja s prašiča na človeka Nov genotip virusa prašičje gripe, ki so ga znanstveniki potr- dili na Kitajskem, ima potencial, da sproži pandemijo, je raz- vidno iz študije, ki je bila v ponedeljek objavljena v znanstveni reviji PNAS. Genotip virusa ima namreč vse značilnosti kandi- data virusa za sprožitev pandemije, opozarjajo znanstveniki. Foto: SD Po dosedanjih ugotovitvah se virus lahko širi z živali na človeka, ni pa dokazov, da se širi med ljudmi. Foto: M24 Novi genotip so poimenovali G4 in je genetsko potomec prašičje gri- pe H1N1, ki se je leta 2009 razširila po celem svetu. Glede na ugotovitve znanstvenikov ima G4 vse značilnosti hitrega prilagajanja, kar privede tudi do lažje in hitrejše okužbe s tem virusom pri ljudeh. G4 je namreč zelo kužen, se hitreje kopira v človeških celicah in povzroča hujše simptome kot drugi podobni virusi. Imunost na sezon- sko gripo glede na poskuse ne pomaga pri preprečevanju okužbe z G4. Znanstveniki so to med drugim ugotovili z izvajanjem poskusov na dihur- jih, ki razvijejo podobne simptome kot ljudje. Znanstveniki so G4 izolirali, ko so med letoma 2011 in 2018 zbrali več kot 30.000 vzorcev s prašičev v klavnicah in veterinarskih ordinacijah v desetih kitajskih provincah. Skupno jim je uspelo izolirati 179 različnih vi- rusov prašičje gripe. Večina teh je bila novih, ravno G4 pa se je izkazal za prevladujočega po letu 2016. Po odkritju virusa so vzeli tudi več krvnih vzorcev ljudi. Med delavci, ki delajo s prašiči, so ugotovili, da se je z G4 srečalo 10,4 odstotka ljudi, med splošno populacijo pa je ta delež glede na raziskavo znaša 4,4 odstotka. Glede na dosedanje ugotovitve se G4 lahko širi z živali na človeka, ni pa dokazov, da se je širil tudi med ljudmi. »Skrb vzbuja, da bi lahko člo- veška okužba z virusom G4 spodbudila dodatno prilagajanje človeku in povečala grožnjo človeške pandemije,« so zapisali v študiji znanstveniki s kitajskega centra za nadzor in preprečevanje bolezni. Odločitev je sprejel programski svet sejma, saj po zadnjih ukrepih vlade, to je omejitvi števila ljudi, ki se lahko združujejo na enem mestu, sejma ne morejo organizi- rati, ker bi bilo preveč tvegano in neodgovorno do razstavljavcev, če bi ga odpovedali kasneje. Pa tudi do vseh drugih, ki sodelujejo na sejmu, je povedal predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec. Izvedli pa bodo sedem ocenje- vanj, ki so tradicionalna. Polovico so jih že, negotovo je le ocenjeva- Gornja Radgona  Koronavirus zdesetkal sejme Dokončna odločitev: sejma Agra letos ne bo Sejma Agra v Gornji Radgoni letos zaradi novega koronavirusa ne bo, saj razstavljavcem ne more nihče za- gotoviti, da njihove priprave ne bodo zaman, organizator pa ne želi ogrožati zdravja ne razstavljavcev ne obiskovalcev. Mednarodna ocenjevanja v okviru Agre pa bodo izvedli, so sredi tedna napovedali predstavniki Pomurskega sejma. Foto: Sta/M24 in 165 evri, v B2 pa med 150 in 155 evri. Tona krmne pšenice je kmetu nanesla 140 evrov. Ne ščitimo nacionalnega interesa »Zaradi suše bo letošnji pridelek že tako za približno 30 odstotkov manjši od lanskega, takšni izračuni 'strokovnjakov' pa pridelovalcem nikakor niso v prid, zato se bojimo, da bo naš izplen od pšenice letos zelo slab. A o odkupnih cenah mo- rate pravzaprav vprašati gospo- darsko zbornico oziroma njihovo zbornico kmetijskih in živilskih podjetij. Oni namreč diktirajo cene in pritiskajo na nas, da se moramo obnašati tržno, da moramo slediti potrebam trga in biti konkurenčni, da ne smemo izsiljevati. Na ta na- čin se bomo domači pridelovalci povsem izločili iz sistema. Nika- kor ne razumem, zakaj v Sloveniji vedno dajemo prednost samo evropski primerljivosti in nikdar ne zaščitimo nacionalnega interesa. Saj vendar iz prakse vemo, da dru- ge države, prav tako članice EU, to redno počno. Dejstvo je, da letno potrebujemo 150.000 ton pšeni- ce, s katero smo trenutno zgolj 55-odstotno samooskrbni. A to od- govornih, kot kaže, ne skrbi, saj bi sicer naredili kaj več v smeri spod- bujanja domače pridelave. Bojim se, da bi jih premaknilo le, če bi se z vso silo vrnila epidemija korona- virusa, da bi se meje zaprle za dve leti in bi bili ljudje lačni. Šele takrat bi najbrž padel ukaz, da mora vsa slovenska pšenica v slovenske mli- ne. Bomo videli, kaj bodo prinesli pogovori prihodnji teden,« je še navrgel Kučan. V okviru sofi nanciranja čebelarske opreme, na voljo je skupno 319.584 evrov, se čebelarjem omogoča posodobitev čebelarstva. Za racionaliza- cijo sezonske selitve panjev, s čimer se čebelarjem omogoča sofi nanci- ranje nakupa sredstev za prevoz čebel na pašo, je na voljo 30.000 evrov nepovratnih sredstev. Cilj te podpore je posodobitev sredstev za prevoz čebel na pašo in dvig konkurenčnosti čebelarjenja. Za subvencioniranje vzreje čebeljih matic je na voljo 40.000 evrov, vzrejevalcem čebeljih matic pa se dodeli nepovratna sredstva, če so povečali vzrejo kakovostnih plemenskih (rodovniških in gospodarskih) čebeljih matic. Vzreja rodovniških čebeljih matic se subvencionira tudi za vzdrževanje trotovskih linij na plemenilni postaji.Cilj te podpore je spodbuditi vzrejevalce čebeljih matic k vzreji bolj kakovostnih matic in k večjemu številu vzrejenih matic. Kot so še navedli na ministrstvu, bodo z javnimi razpisi v skladu z no- vim programom ukrepov na področju čebelarstva v obdobju 2020-2022 še naprej sledili uresničevanju splošnih ciljev. Ti so ohranitev pasemske čistosti kranjske čebele, ohranitev enakomerne in zadostne poseljenosti čebeljih družin po Sloveniji, ohranitev kakovosti in varnosti medu in če- beljih pridelkov, pa tudi povečanje stopnje samooskrbe z medom. Slovenija  Kmetijski razpisi za čebelarje Skoraj 400.000 evrov spodbud Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je junija ob- javilo tri javne razpise za čebelarje. Tem je za sofi nanciranje čebelarske opreme, racionalizacijo sezonske selitve panjev in subvencioniranje vzreje čebeljih matic skupno na voljo nekaj manj kot za 400.000 evrov. Ostali brez štirih sejmov V Gornji Radgoni bodo tako letos ostali brez šestih strokovnih sejmov v štirih terminih, čeprav je bilo zlasti za Agro po Erjavčevih besedah zelo veliko zanimanje. O sejmu obrambe, varnosti, zaščite in reševanja Sobra, ki je predviden za september, pa odločitev še ni padla. nje kmetijske mehanizacije, saj to običajno poteka v času sejma. Na ocenjevanju mesa in mesnih izdel- kov je sodelovalo 34 podjetij s 325 izdelki. Število sodelujočih se je znova povečalo, kljub povečanju števila vzorcev pa kakovost po oceni predsednice ocenjevalne ko- misije svežega mesa Lee Demšar ostaja odlična, na še višji ravni kot prejšnja leta, saj so vsi izdelki dobili priznanja. Pri ocenjevanju mesnih izdelkov jih je bilo nagrajenih kar 97 odstot- kov, kar, kot je povedal predsednik ocenjevalne komisije Božidar Žlen- der, kaže na najvišjo raven kakovo- sti mesnin. »Ponovno je zmagala kakovost izdelkov,« je poudaril Žlender. Tudi tu je bilo izdelkov več kot lani. Na ocenjevanju mleka in mleč- nih izdelkov je sodelovalo 20 pod- jetij s 193 izdelki, po oceni predse- dnice ocenjevalne komisije Stanke Podkrajšek je dokaz vzdrževanja visoke kakovosti 13 šampionov in kar 57 velikih zlatih medalj. Tudi na ocenjevanje sokov, bre- zalkoholnih pijač in embaliranih vod se je prijavilo največ ponudni- kov doslej, 27 podjetij je poslalo 117 izdelkov, podelili so kar pet šampi- onov. Za te pijače je značilno, da vsebujejo manj ogljikovega dioksi- da, več je tihih vod z okusom. Kot je povedala članica komisije Majda Barbara Povše, pa izdelovalci sle- dijo zdravstvenim priporočilom, ki zahtevajo manj sladkorja, obenem pa ohranjajo visoko kakovost. Za nominacijo slovenskega oskarja se je uvrstilo osem mode- lov embalaže. Pogovori namreč še vedno po- tekajo, vendar doslej še niso dali zaključka. Kot pravi Branko Va- lenko, direktor Kmetijske zadruge Ptuj, je novi sestanek napovedan za prihodnji ponedeljek. »Za zdaj lahko rečem le, da cena pšenice še ni določena, čakamo, kaj bo prinesel sestanek. Znana pa je že cena za ječmen, katerega letina je povprečna; za tono ječmena bo kmet dobil 120 evrov, kar pomeni 15 evrov manj kot lani.« Sramotilni izračun Kmetijskega inštituta Da so kmetje močno zaskrbljeni zaradi slabih obetov glede letoš- njega odkupa pšenice, pa dodaja član pogajalske skupine Franc Küčan, pomurski kmet, ki obde- luje 60 hektarjev zemlje. »Najbolj nas je osupnil sramotilni izračun Kmetijskega inštituta Slovenije, po katerem je pridelava ocenjena na 148 evrov. Naj povem, da je ta šte- vilka že pred desetimi leti znašala 181 evrov. Kmetovo delo ni vredno nič, niti njegova izobrazba niti nje- gov vložek,« je ogorčen Küčan. Za primerjavo z lanskim letom: za tono pšenice v premijskem ra- zredu so kmetje dobili 185 evrov, za kakovost A 175, pšenica v ra- zredu B1 je bila ocenjena med 155 Štajerski TEDNIK petek, 3. 7. 2020  COLOR CMYK stran 8 Kmetijstvo izrinjeno iz protikoronskih ukrepov Ob razglasitvi epidemije se je država po mnenju Branka Ravnika, direktorja KGZS, odzvala hitro, vendar je pri ukrepih za lajšanje posledic gledala na gospodarstvo v celoti, glede kmetijstva pa očitno menila, da ne bo tako prizadeto, zato ga je izvzela iz večine ukrepov. »Pri pripravah intervencijskih ukrepov je zbornica sicer sodelovala s svojimi predlogi, vendar so bili upoštevani le nekateri. 45 amandmajev smo vložili in opozarjali na nastale težave kmetijskega trga, a kmetijstvo preprosto ni bilo enakovredno obravnavano. A nismo obupali, zdaj bomo pristojne skušali prepričati s statistiko in analizami dejanskega stanja, morda nas bodo tako bolj razumeli.« Foto: SD Branko Ravnik: »Vlada je kmetijstvo izvzela iz večine protikoronskih ukrepov.« petek  3. julija 20208 V središču Ptuj, Podravje  O stanju v kmetijstvu po epidemiji novega koronavirusa Nekorekten odnos politike do kmetov: kos kruha Epidemija covida-19 je samo potencirala težave v kmetijstvu, povečala neenakost znotraj prehranske verige in pokazala na nekorekten odnos politike do celotnega kmetijskega sektorja, Andrej Rebernišek, direktor ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda, pravi, da so težave priča- kovali že takoj ob izbruhu epide- mije, kar se je tudi uresničilo, in to predvsem na področju govedore- je, prašičereje, vinogradništva in turizma. Poročali smo že o viških lanskega vina in slabih obetih za odkup letošnjega grozdja, zaradi katerega bo šel marsikateri vino- gradnik v zeleno trgatev oziroma uničenje še nezrelega grozdja. Go- vedorejcem in prašičerejcem živali ostajajo v hlevih, saj zanje ne naj- dejo kupca, ko pa ga, dobijo zanje sramotno nizko plačilo. Mesni predelovalci pa nič ... Kot norčevanje se zdi pogled na trgovske police, ki so polne uvože- nega mesa. »Podobna katastrofa se je nakazovala tudi v prireji mle- ka, kjer je zaprtje meja grozilo, da bo treba veliko mleka zavreči, a se to po zaslugi velikega truda zadrug ni zgodilo,« je zadovoljen Reberni- šek, članica sveta območne enote Karmen Sadek Pučnik pa dodaja, da gre poleg zadrug velika zahvala tudi slovenskim mlekarnam. »Naše mlekarne so nam stopile naproti in so odkupile mleko; samo zaradi tega sodelovanja se mlečni trg ni zrušil. Povsem nasprotno pa se je zgodilo v govedoreji, kjer mesno- predelovalna industrija ni naredila niti koraka k rejcem, še več, na veli- ko je uvažala iz tujine.« Šepa organizacija prodaje In to mesa slabše kakovosti, opozarja Rebernišek. »Pogovarjal sem se z ljudmi, ki so v času epi- demije opazili, da se prodaja zamr- znjeno in starejše meso iz tujine, kar je povsem nedopustno. Kriza je izpostavila nekaj največjih težav v kmetijskem sektorju, med kateri- mi prednjači organizacija prodaje. Poletje 2020 na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj in turistične agencije ATP POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 15,00 EUR. Vabljeni – uživajte poletje z nami! Simonov zaliv NOVI NAROČNIKI POZOR! Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki se boste naročili na Štajerski tednik (do 26. 8. 2020 ). Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote do 29. 8. 2020. Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju vas čaka. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. Informacije in rezervacije: Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150. Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Foto: SD Andrej Rebernišek: »Kriza je po- kazala na težave pri organizaciji prodaje.« Lanska škoda potrjena, denarja od nikoder Škoda po lanskem neurju s točo je bila ocenjena na skoraj 9,4 milijona evrov, za odškodnino je prispelo skoraj 1.100 vlog. Polovica nastale škode je prizadela Podravje, saj znaša 4,3 milijona evrov na 5.000 hektarjih kmetijskih površin. Zahtevek za odškodnino je vložilo 595 podravskih kmetov. Vlada je sicer potrdila ocenjeno škodo, vendar oškodovancem doslej ni izplačala še niti evra. Štajerski TEDNIK petek, 3. 7. 2020  COLOR CMYK stran 9 petek  3. julija 2020 9V središču Foto: MV ni enak za vse so na seji sveta območne enote KGZS Ptuj ugotavljali njeni člani. Kolmanič je še nadaljeval: »Čeprav je cigarovce moč obrezo- vati skozi celotno leto, pa se tako veliki posegi običajno izvajajo iz- ven časa vegetacije in se običajno pri tem skuša ohranjati struktura drevesa, kar se v ormoškem pri- meru ni zgodilo. Drevesa so ob- rezana pred samim cvetenjem, in sicer tako, da je njihova struktura za vedno uničena!« Po njegovem mnenju je bil poseg popolnoma nepotreben: »Drevesa ob cesti so stala desetletja in se zaradi njih ni zgodila še nobena prome- tna nesreča, tudi takrat ne, ko so skozi mesto Ormož vozili še težki tovornjaki in ves promet, ki danes poteka po ormoški obvoznici. Prav tako drevesa niso silila v ob- činsko stavbo, da bi jih bilo zaradi tega treba obrezati. Iz mest, kjer so bile pred posegom veje, pa je razvidno, da je bil tudi les pred odstranitvijo zdrav.« Pikro o drevesih Kolmanič je kritičen tudi do ob- rezanih tis nekaj metrov višje, na Kerenčičevem trgu. »Na samih ti- sah bi težko našli eno samo ravno linijo, namesto zelene žive meje pa lahko opazujemo gole veje nekoč zelo lepih tis in se sprašu- jemo, zakaj. Zakaj je bil ta poseg potreben? Koga v občinski upravi so motile tise in cigarovci tako močno, da je zato uničil videz Kerenčičevega trga in njegovega zaključka z drevoredom na Ptu- jski cesti 6? Ali je to strokovnost, ki jo je obljubil župan pri urejanju mesta? Ali podobna usoda čaka tudi mestni park, kjer se prav tako načrtujejo posegi?« je ostro nadaljeval in še pikro dodal: »Če k temu prištejemo še to, da se ob- čina Ormož trudi s privabljanjem turistov, da smo zaradi tega celo novoletno drevo zamenjali z no- voletno steklenico, potem so goli in izmaličeni skeleti dreves okrog občinske stavbe še toliko bolj kla- vrni in nerazumljivi.« Tisa se je začela sušiti Tudi svetnik Matej Hebar pravi, da jih je po rezu tise občan, ki se sicer ukvarja z urejanjem okolice, opozoril, da se le-te obrezuje jese- ni, ne pa v fazi največje vegetacije: »Napovedal je točno to, kar se je zgodilo – zgoraj se je začela tisa sušiti. Tako za to rez kot rez dre- ves pa bi za več odgovorov morali povprašati na občini. Kdo je odgo- vorna oseba za ta dela v občinski upravi, ne vem, do pred kratkim tudi nisem vedel, da podjetje Fa- gus ureja okolico v občini.« »Oba posega sta bila nujna zaradi varnostnih razlogov« Na drugi strani na občini zatrju- jejo, da so bila vsa dela strokovno opravljena in zaradi varnostnih ra- zlogov nujno potrebna. »Občina Ormož tovrstne posege opravlja izključno preko usposobljenih iz- vajalcev gozdarske in arboristične stroke, da se zagotovijo pravilni rezi in omogoča obnova oz. po- mladitev dreves. Občina ni nikoli naročila nikakršnega obglavljanja dreves in se tega ne prakticira na nobeni javni površini, saj bi v tem primeru prišlo do odstranitve ce- lotnih krošenj,« je na očitke odgo- vorila občinska inšpektorica Jana Čavničar, ki je v nadaljevanju še podrobneje pojasnila razloge za oba posega. Povedala je, da se je obrezo- vanje žive meje na Kerenčičevem trgu izvedlo na podlagi inšpekcij- skega ukrepa zaradi ovirane pre- glednosti (v križišču lokalnih cest Ptujska cesta in Vrazova ulica). Že v lanskem letu so po njenih bese- dah občani podali precej pritožb v zvezi z ogrožanjem prometne varnosti na tem kritičnem odseku zaradi previsoke žive meje. Ta je vplivala na slabo preglednost vo- znikov ob vključevanju iz Vrazove ulice na zelo prometno Ptujsko cesto, zlasti ob zavijanju levo v smeri mimo nekdanje blagovnice Tima in proti krožišču: »V obrav- navanem primeru je inšpekcija opravila ocenitev preglednosti na odseku kategoriziranih javnih cest in ugotovila, da vegetacija oz. živa meja presega dopustno višino, kar vpliva na preglednost križišča, saj ne zagotavlja polja preglednosti, kot bi ga križišče skladno s pravilnikom o projekti- ranju cest moralo imeti, kršijo pa se tudi določila 5. člena zakona o cestah.« Po njenem omenjeni poseg ni prizadel tise, saj se ta že zarašča nazaj. Vejevja se prejšnja leta ni redno obrezovalo Glede razlogov za obrezovanje dreves ob občinski stavbi pa je razložila, da je bilo nujno potreb- no odstraniti suhe veje in štrclje ter tako poskrbeti za varnost mimoidočih, saj so ob vsakem močnejšem vetru in dežju zaradi odloma že padale na tla. »Vejevja se v mestu Ormož prejšnja leta ni redno obrezovalo, precej drevja je v zelo nevzdrževanem stanju, zato je sedaj potrebnega precej več dela. Dela opravljajo strokov- no usposobljeni izvajalci, tako da se vegetacije ne uničuje oz. po- skušamo ohraniti vse to, kar se je prejšnja leta zelo zanemarilo. Gle- de na to, da izvrševanje posegov v mestu Ormož moti oz. razburja le nekatere občane, menimo, da gre v tem primeru za reakcije, ki z zagotavljanjem varnosti ali po- znavanjem zdravstvenega stanja dreves nimajo nič skupnega. Veči- noma gre zgolj za pretirane reak- cije, s katerimi želijo ovirati delo in pristojnosti občine. Tudi izvajalci so bili že deležni nenehnega mo- tenja, fotografi ranja, žaljenja, na- diranja nekaterih posameznikov,« pa žogico še vrača Čavničarjeva. Na vprašanje, kdo je bil izvaja- lec in koliko so dela stala, pa na občini niso odgovorili. Ormož  Obrezan drevored in tise burijo duhove Koga so v ormoški občinski upravi motile tise in cigarovci V mestnem središču Ormoža so pred kratkim obrezali drevored ob občinski stavbi ter živo mejo iz tise na Kerenčičevem trgu. Toda pogled na obrezano drevje in tiso je v Ormožu nekatere ujezil. Med njimi je svetnik Simon Kolmanič, ki je jezno povedal: »Čeprav je župan svetnikom obljubljal, da bomo o vseh pomembnih odločitvah v mestu odločali skupaj, pa v primeru tis in navadnih cigarovcev okrog občinske stavbe ni bilo tako. Najprej je nekdo skrajšal tise na dobrih 40 % njihove dosedanje višine, cigarovci pa so doživeli še hujše posege. Tudi tam so namreč odstranili več kot 60 % listne biomase in odstranili vse stranske veje ob samem deblu. Vse to je bilo narejeno brez načrta hortikulturne ureditve mesta in skrajno neestetsko!« Foto: MH Tisa naj bi se začela sušiti … Foto: MH Obrezana drevesa ob občinski stavbi so te dni vroča tema. Foto: SD Milan Unuk: »Razmerja v tej verigi niso poštena, enim pripade prevelik kos kruha.« Foto: SD Simon Toplak: »Avstrija daje na- cionalnim interesom prednost pred prostim trgom EU.« Tu velja okrepiti specializirane in splošne zadruge. Da je organiza- cija prodaje šibka točka, se je zdaj pokazalo v zelenjadarstvu, kjer je bilo sprva pomanjkanje, nato pa so pridelovalci povečali proizvodnjo in slednjič pridelka niso imeli komu prodati, ker je prihajalo do viškov. Glede svežega mesa predlagam, da se uvrsti med primarno kmetij- sko dejavnost. Sicer pa moramo še več pozornosti posvetiti ozavešča- nju potrošnika o razlikah v kakovo- sti; na potrošniku je treba delati, ne na trgovcih, ker teh zlepa ne bomo premaknili.« Lahko je ministrici v pisarni Da je tudi potrošnik v težkem položaju, pa meni Milan Unuk, predsednik sveta. »Trgovec mu je dvignil ceno domačega blaga, nam proizvajalcem pa so jo mesni- ce spustile na minimum. Razmerja v tej verigi niso poštena, enim pri- pade prevelik kos kruha. Tu smo povsem nemočni in oškodovani, tako proizvajalci kot potrošniki, izvoza se ni dalo ustaviti, a najbrž bi vlada lahko sprejela vsaj kakšne omejitvene ukrepe, če bi hotela. Ministrica Pivčeva je rekla, da kdor je organiziran in ima podpisane pogodbe, nima težav niti v krizi. Lahko je to reči nekomu, ki sedi v pisarni, v praksi pa ni čisto tako. Tudi tisti s pogodbami so prikraj- šani. Še sreča, da imamo zadruge, čeprav bi jih nekateri zelo radi uki- nili.« Avstrija ščiti svojega kmeta Branko Ravnik, direktor Kmetij- sko-gozdarske zbornice Slovenije, je ob tem spomnil na skupen pros- ti trg Evropske unije, na katerega smo pristali, ko smo vstopili v dru- žino evropskih narodov, zato meja za uvoz ne moremo zapreti. A vinogradnik Simon Toplak je kot primer navedel Avstrijo, ki daje zaščiti nacionalnega interesa prednost pred prostim trgom EU. »Avstrijci so imeli nekaj let slabo letino grozdja, zato so ga kupova- li od Slovencev in tudi za tretjino več plačali. Lanski pridelek pa je bil tudi pri njih dober, zato je vlada sprejela odredbo, po kateri je pre- povedala uvoz. Kazen za kršitelje poleg odvzema vozila in blaga znaša 8.000 evrov. Saj se govori, da bo Avstrija kaznovana zaradi kršitve prostocarinskega sistema, a se doslej to še ni zgodilo. Država pač ščiti svojega kmeta. In to mi pogrešamo.« Mizerno izsiljevanje vinogradnikov Posledice koronakrize, kot že rečeno, še kako čuti tudi vinski sektor. »Na našem območju delu- jejo tri večje kleti, in sicer ptujska, ormoška in radgonska. Zaradi uvoza cenenega vina imajo do- mači vinogradniki že nekaj časa težave z odkupom. Ptujska klet je to stanje normalizirala in zato tam ni pričakovati večjih padcev odkupnih cen, ostali dve kleti pa nadaljujeta s prakso uvoza poceni vina. Radgonska klet je nedavno šokirala svoje kooperante, da jim bo letos za kilogram grozdja pla- čala mizernih pet centov, med- tem ko je v preteklosti ponujala 55 centov. Takšnemu delovanju ostro nasprotujem, gre za psihič- ni pritisk in izsiljevanje vinograd- nikov, za neodgovorno dejanje kleti, tako se ne dela,« je ogorčen Rebernišek, ki je proti nižanju cen grozdja, podpira pa krizna ukrepa destilacije in zelene trgatve. Štajerski TEDNIK petek, 3. 7. 2020  COLOR CMYK stran 10 Družina Vasle iz Viničke vasi pri Lenartu v Slovenskih goricah je namreč v veliki dobrodelni akciji povezala dobre ljudi z vseh kon- cev Slovenije, tako posameznike, podjetja, lokalno skupnost kot humanitarne organizacije, ki so z medijsko pomočjo zbrali denar za novi dom za Smiljana, Suzano in malega Vida. Na mestu 200 let stare »cimprače«, ki je puščala na vseh straneh in se rušila pod težo starosti, je v samo nekaj mesecih zrasla nova moderna hiša, v kateri bodo Vasletovi varni in na toplem. Zbrali skoraj 55.000 evrov Na dobrodelni račun za Vasleto- ve je bilo nakazanih skoraj 55.000 evrov, vsota, o kateri niso upali niti sanjati. »Kar neverjetno se sliši, da smo zbrali več denarja, kot smo ga potrebovali,« je bila zadovoljna Pe- tra Krepek Cafnik, vodja projekta, soseda Vasletovih in predsednica Krajevne skupnosti Lenart. »Po zaslugi dobrih ljudi družina Vasle končno biva v čudoviti novi hiši. Odziv je bil izjemen, v nekaj me- secih smo zbrali več kot 240 go- tovinskih transakcij in kar 19.000 evrov s pomočjo SMS-donacij. Za gradnjo hiše smo namenili dobrih 52.000 evrov, 2.700 evrov, ki so ostali, pa smo odstopili Društvu paraplegikov Podravja. Poskrbeli smo, da so bile vse donacije opra- vljene povsem transparentno.« Spomnimo, da je postalo biva- nje v častitljivo stari rojstni hiši Smiljana Vasleta vse bolj nevarno, saj je grozila, da se bo zdaj zdaj se- sedla sama vase, poleg tega se je vanjo zalezla vlaga in je povsod pi- halo tako rekoč skozi stene. Vasle je hišo sicer vzdrževal in obnavljal, kolikor so mu fi nančne zmožnosti dopuščale, in preuredil sobo, vgra- dil kopalnico in nova okna, lesena tla zamenjal z betonskimi, nabavil je pohištvo. A kaj, kot nam je ja- nuarja letos povedal, vse to delo ni imelo dolgotrajnega učinka. Streha je bila že tako razmajana in polomljena, zato je ob vsakem dežju zamakalo in vlažilo stene, da je omet kar odpadal z njih. Poleg tega je pihalo skozi vsako špranjo, hiše se ni dalo ogreti, smrdelo je po vlagi, pohištvo je razpadalo. Nova hiša – futuristična ideja Življenje v takih razmerah je samo še dodatno načelo že tako slabo zdravstveno stanje zakoncev Vasle, starša pa sta se zbala tudi za zdravje svojega Vida, ki je pravkar zaključil prvi razred osnovne šole. 47-letni Smiljan je namreč invalid- sko upokojen, saj je zaradi dvakrat presajenih ledvic, dialize trikrat na teden in 21 tablet, ki jih mora zau- žiti na dan, nezmožen za delo ter hkrati večno utrujen in z oslabelim imunskim sistemom. Zaradi težav z zdravjem je brez zaposlitve tudi njegova 45-letna soproga Suzana. Svojo stisko sta, vajena skro- mnega življenja, skrivala, dokler je le šlo, pred začetkom zime 2018/19 pa ju je Krepek Cafnikova le uspela prepričati, da občino zaprosita za pomoč za novo streho, saj njuna večjega sneženja takrat ne bi več prenesla. Vasle se je oglasil pri lenarškem županu Janezu Kram- bergerju, da vidi, ali bi mu morda lahko pomagal. Kmalu je prišel na ogled z gradbenimi strokovnjaki, ki pa so ugotovili, da obnova strehe ni smiselna, saj zidovi ne bodo pre- nesli teže novega ostrešja. Njihov predlog je bil rušenje stare hiše in postavitev nove. Gradnja nove hiše pa je bila za Vasletova povsem futuristična ideja, saj se komaj pre- bijata iz meseca v mesec, kaj šele, da bi gradila. A njuna soseda je šla v akcijo. Skupaj z županom sta ustanovila odbor in vanj povabila predstavnike lenarške enote cen- tra za socialno delo, Rdečega križa in Karitas. Na posebnem računu pri Rdečem križu so se začeli zbirati prispevki za novo hiško in opremo, Vasletovi pa so se začasno odselili v Maribor k sorodnikom. Gradilo se je tudi med epidemijo Medtem so sovaščani, drugi posamezniki in podjetja porušili staro hišo, počistili teren in posta- vili novo ploščo. Nizkoenergetsko montažno stavbo v velikosti 57 kvadratnih metrov z vsemi zah- tevanimi certifi kati in zgrajeno na ključ je nato za polovico ekonom- ske cene, za 38.000 evrov, zgradilo podjetje Pergola s svojimi podizva- jalci. Dela so nemoteno potekala tudi med epidemijo, in sicer v želji, da se družina čimprej preseli v novi dom. Z donacijami so kupili tudi opremo, kuhinjo je darovala go- spa iz Gorenjske, Vidovi sošolci so zbrali denar za njegovo novo sobi- co, urejena je tudi okolica. Na slovesnem odprtju nove hiše v Vinički vasi je ček za 2.700 evrov v imenu Društva paraplegikov Podravja predal njegov predsednik Boris Klep, Vidko Švajger, direktor podjetja Pergola, pa je nasmejanim Vasletovim predal ključe novega doma, ki ga je blagoslovil lenarški župnik Marjan Pučko. »Hudo nam je bilo, ko se nam je hiša dobese- dno podirala nad glavo. Bili smo nemočni, obupani, strah nas je bilo prihodnosti. Samo potiho smo sa- njali o novi hiši, zdaj pa nam je to s pomočjo dobrih ljudi uspelo. Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki so nam s svojim prispevkom omogo- čili varen in topel dom,« je hvale- žnost svoje družine ubesedil Smi- ljan Vasle. »Ko smo prvič prespali v njej, je bilo tako lepo, da se nam je zdelo, da smo nekje na obisku. Zdaj se že zavedamo, da je to naš novi dom, kjer lahko spimo brez skrbi. Nič več se namreč ne bojim, da bo kje kaj padlo na nas, da nam bo streha zaškripala nad glavo …« petek  3. julija 2020Ljudje in dogodki10 Foto: SD Smiljan, Suzana in mali Vid Vasle so si februarja takole skušali predstavljati razporeditev prostorov v novi hiši. Vinička vas  S pomočjo dobrih ljudi Vasletovi že sanjajo svoje sanje v novi hiški »Nič več se ne bojim, da bo kaj padlo na nas« Čeprav smo Slovenci politično bolj razklani kot kdajkoli prej v zgodovini, pa zmeraj znova dokazujemo solidar- nost in sočutje do tistih, ki potrebujejo pomoč, ter obenem potrjujemo, da lahko združeni premikamo gore. Cirkulane  Odvoz azbestnih plošč Zbrali so jih 26 ton Na občini Cirkulane so se odločili, da bodo postopoma iz oko- lja poskusili odstraniti odpadne azbestne plošče. Občani so jih lahko pripeljali na zbirno mesto, od koder jih je odpeljalo podjetje Saubermacher. Stroške odvoza bo pokrila občina. Županja Antonija Žumbar je povedala, da je smetarsko podjetje pred tednom dni iz Cirkulan odpeljalo okrog 26 ton salonitnih plošč oziroma okoli 40 palet. „Za fi nanciranje odvoza salonitnih plošč smo se odločili predvsem iz zdravstvenega in okoljskega vidika. Zaveda- mo se, da gre za zdravstveno oporečen material, ki ga je po občini še veliko. S prvo izvedeno akcijo smo pomagali občanom, da te nevarne odpadke lažje odstranijo. Breme stroškov odvoza bo nosila občina. Z akcijo, ki je presegla vsa pričakovanja, želimo zagotoviti čistejše oko- lje. Če bo potrebno, bomo akcijo s pomočjo vaških odborov ponovili, vendar v letošnjem proračunu za ta namen nimamo predvidenih do- volj sredstev,“ je dodala županja. Foto: Občina Cirkulane Zbranih plošč je bilo za okoli 40 palet. V vseh treh kategorijah se je v dveh dneh na rogozniškem ribniku pomeri- lo 30 mladih ribičev iz 15 ribiških družin iz cele Slovenije. Seštevek ulova obeh tekem pa je odločil o najboljših na le- tošnjem tekmovanju. V kategoriji U-15 je slavil član Ribiške družine Ptuj Segej Kolegar, drugi je bil Aljaž Ružič (RD Gornja Radgona), tretji pa Jernej Ro- mih (RD Celje). V U-20 je zmagal Vito Šretl (RD Slovenska Bistrica), drugi je bil Matic Grivec (ZRD Celje), tretja pa Sara Hauptman (RD Brestanica). V U-25 je državna prvakinja postala Kle- mentina Križanec (RD Slovenska Bistrica), drugi je bil Robert Kolegar (RD Pesnica, sicer Ptujčan), tretji pa Mihael Kukovec (RD Gornja Radgo- na). Žiga Pavlič, predsednik tekmovalne komisije RD Ptuj in glavni sod- nik na državni tekmi za mlade v ribolovu s plovcem, je zadovoljen, da se je v njegovi prvi preizkušnji organizacije državnega prvenstva vse tako dobro izteklo. Izpeljali so ga na visoki ravni, brez napak in brez pritožb. Tudi ulov je bil dober, državna prvakinja je ulovila 87 kg rib, najmanjši ulov pa je bil 5 kg rib. Po ribiški etiki se z ulovom dela zelo humano, saj se vse ulovljene ribe vrnejo v vodo. Žiga Pavlič je tudi povedal, da si bo kot novi odgovoren za tekmovalno področje v Ribiški družini Ptuj pospeše- no prizadeval za to, da bi čim več mladih navdušil za ribištvo. Najboljšim na letošnjem državnem prvenstvu v ribolovu s plovcem za mlade so pokale in priznanja podelili županja MO Ptuj Nuška Gajšek, poslanka v državnem zboru Mateja Udovč in član UO Ribiške zveze Slo- venije Branko Novak. V Ribiški družini Ptuj so nadvse zadovoljni, da so na letošnjem državnem prvenstvu v ribolovu za mlade dobili državnega prvaka v U-15 in da je Ptujčan podprvak v U-25. Foto: MG Najboljši tekmovalci z organizatorjem državnega tekmovanja, sodniki in podeljevalci priznanj. Ptuj  Državno prvenstvo v ribolovu za mlade Ponosni na državnega prvaka in podprvaka Ribiška družina Ptuj je 27. in 28. junija gostila državno pr- venstvo v ribolovu s plovcem za mlade v U-15, U-20 in U-25. Organizatorjem je šlo na roko tudi lepo vreme. To je bil tudi osrednji dogodek letošnjega leta RD Ptuj, ki slavi 70-letnico svojega delovanja. Vsakokratno državno prvenstvo je za or- ganizatorje velika čast in ponos. Foto: Občina Lenart Nasmejani Vasletovi ob predaji ključa v družbi vodje projekta Petre Krepek Cafnik, direktorja podjetja Pergola Vidka Švajgerja in lenarškega župana Janeza Krambergerja. Foto: MG Žiga Pavlič, predsednik tek- movalne komisije RD Ptuj in glavni sodnik Štajerski TEDNIK petek, 3. 7. 2020  COLOR CMYK stran 11 V ponedeljek so priprave na novo sezono začeli igralci Drave, ki jih kot glavni trener vodi Viktor Tre- nevski. V tem tednu bodo treningi enkrat, v naslednjem pa že tudi dvakrat dnevno. Prva prijateljska preizkušnja jih čaka v soboto, nji- hov tekmec na Mestnem stadionu bo ob 17.30 ekipa Zreč. »Trenutno imamo pogodbe podpisane s 13 igralci, kar je po našem mnenju odlična osnova za začetek priprav. Nikamor ne bomo hiteli s popolnjevanjem moštva, na preizkušnje pa bo zagotovo prišlo še kar nekaj igralcev, že sedaj so tukaj štirje Italijani. Izključno glavni trener s svojimi pomočniki bo tisti, ki bo sprejemal odločitve o tem, kdo bo ostal in kdo ne. Veliko je na njegovih ramenih, prav zato pa smo izbrali trenerja z močno kariz- mo in bogato nogometno zgodo- vino,« je v uvodu povedal športni direktor Gennaro Chietti. Zanimiv je njegov pogled na tre- nutno stanje. »Naredili smo jedro domačih igralcev, kakor smo tudi napovedali, tem pa bomo dodali še nekaj izkušenih posameznikov. Zame je izjemno pomembno to, kar sem na igrišču videl na prvem ponedeljkovem treningu – pozitiv- no energijo vseh. Nihče ni izstopal s kakšnim zvezdniškim obnaša- njem, vsi so le željni dela in doka- zovanja. Pred vsemi sem jim dejal, da so trenutno trinajsterica srečne- žev s pogodbami, prišleki se bodo morali zanje še pošteno preznojiti. Istočasno sem jim dejal, da sem bil pred 14 leti tukaj v istem položaju, kot so sedaj oni – na igrišču sem iskal svoj prostor v ekipi. Takrat si nisem niti v sanjah predstavljal, v kakšnem položaju bom čez nekaj let in to polagam na srce tudi njim – pokažite spoštovanje do tega kluba,« je dejal Chietti. Nezadovoljni nekdanji igralci Športni direktor Drave se je do- taknil tudi manj prijetne teme – nezadovoljstva nekdanjih igralcev. »Kot novi vodilni v klubu smo sto- rili vse, kar je bilo v naši moči, da smo poplačali pretekle dolgove do igralcev in s tem izpolnili pogoje za pridobitev licence. Če tega ne bi storili, bi se klub zagotovo znašel v stečaju in igralci ne bi dobili niti evra od teh dolgov, saj denarja preprosto ni bilo. Verjetno pa je vsakomur jasno, da z novimi višjimi ambicijami ne moremo obdržati vseh igralcev, ki so v pretekli se- zoni na 20 tekmah od možnih 60 osvojili 21 točk. Razumem, da bi številni želeli še naprej sodelovati pri Dravi, a pri postavitvi novih te- meljev smo se držali svojih načel, od katerih ne bomo odstopali niti v prihodnje. Čas bo pokazal, ali smo na pravi poti. Prišli bodo tudi porazi, pripravljeni bomo nanje, a s trdno vero v naše skupno delo bomo storili vse, da bo več zmag,« je zaključil Chietti. JM v karieri – v Celje – stopil kot prost igralec … »Pri Aluminiju sem si nabral veliko izkušenj in spoznal veliko prijateljev« »Za mano je v Kidričevem eno le- pših obdobij v moji dosedanji karie- ri. V tem času sem preko mladinske ekipe in 2. slovenske lige napredo- val vse do kapetana ekipe v prvi slovenski ligi. Tukaj sem si nabral veliko izkušenj in spoznal veliko prijateljev. Zato se na koncu moje poti v Kidričevem zahvaljujem vsem soigralcem, brez katerih mi korak naprej ne bi uspel. Zahvala gre prav tako strokovnemu štabu in zdravstvenemu osebju. Poseb- na zahvala pa gre tudi bivšemu predsedniku Zvonku Jevšovarju, ki mi je izkazal zaupanje na prehodu iz mladinskega v članski nogomet Nogometnemu klubu Aluminij že- lim srečo v nadaljevanju prvenstva in veliko uspehov v prihodnje,« je ob odhodu iz Kidričevega poudaril dosedanji kapetan rdeče-belih Ma- tic Vrbanec. V istem klubu trije najboljši asistenti lige Celjani se niso obirali z njegovo predstavitvijo v rumeno-modrem dresu, podpis pogodbe so obelo- danili že naslednji dan. »NK Celje se vsako leto bori za evropska tekmovanja, letos mu gre od- lično. Klub je s 55 točkami na drugem mestu in v igri za naj- boljši položaj. To je bil glavni razlog, da se pridružim Celju in tako kakovostni ekipi. Večino soigralcev že poznam z igrišča. Nekaj pozitivne treme je, ni pa strahu,«je dejal novopečeni član Celja, ki bo nosil dres s številko 13. Zanimivo je, da je Matic trenutno tretji asistent lige, zbral je devet asistenc, pred njim sta le nova so- igralca Mitja Lotrič in Dario Vizin- ger – oba jih imata po deset. »Pridružil se nam je Matic Vrba- nec, ki je slovenski reprezentant in fant, ki se je že dokazal v sloven- skem prostoru. Prihaja kot igralec, ki bo lahko dvignil konkurenco v naši ekipi. Veseli smo njegovega prihoda,« pa je ob tem dejal trener Celja Dušan Kosič. Jože Mohorič Matic Vrbanec je precej miren in tih fant, še najbolj »zgovoren« je na igrišču, kjer »govori« skozi igro. Kar devet let je to počel pri Alumi- niju, kamor je iz konkurenčnega kluba leta 2011 prestopil v kadetski kategoriji. Pri Dravi po administra- tivnemu izpadu iz 1. mladinske in kadetske lige ni imel takšnih po- gojev za razvoj, kot si jih je želel – igranje na najvišjem nivoju. V šumi ga je kot trener kadetov prevzel Bojan Špehonja, že na- slednjo sezono pa je 11. maja 2013 kljub komaj dopolnjenim 16 letom doživel prvoligaški krst (večino je nastopal za kadetsko in mladinsko ekipo). To se je zgodilo na tekmi v Novi Gorici, takratni trener Alumi- nija je bil Edin Osmančević, v prvo postavi pa so bili Murko, Topolo- vec, Rešek, Bingo, Bloudek, Žagar- -Knez (od 81. Medved), Jovanovič, Spahić (od 74. Lonzarić), Dreven- šek (od 88. Vrbanec), Črnic, Kurež. V naslednjih dveh letih si je izbo- ril mesto v začetni postavi članske ekipe in postal tudi njen kapetan, eden najmlajših v moštvih 1. in 2. lige. Njegove številke so kmalu kljub mladosti postale impresivne in do danes ima za sabo več kot 100 tekem v 1. slovenski ligi ter bli- zu 200 članskih tekem v najvišjih rangih tekmovanja. Dejaven je bil tudi v mlajših repre- zentancah, samo v selekcijah U-19 in U-21 ima v nogah 16 preizkušenj. Mali nogomet Na močnem turnirju zmagali MT Kolar Stran 13 Strelstvo Posodobljeno strelišče z elektronskimi tarčami Stran 13 V modrem še dva igralca Z Dravo sta sodelovanje sklenila še dva igralca, Sandro Lukić Grančić (1999) in Jor- dan Oluwakayode Oluwatsin Akande (1995). Za pozorne spremljevalce modrih nista neznanka, saj sta bila del eki- pe že v prvem spomladan- skem delu sezone na tekmi proti Nafti (Lukić je začel v prvi postavi, Akande je vstopil v drugem polčasu). Akande je robustni vezist z angleškim potnim listom in zanimivo zgodovino, med drugim je bil tudi del nigerij- ske reprezentance do 23. leta starosti. Zadnja leta je igral v avstrijskih nižjih ligah. Iz istega ranga tekmovanja prihaja tudi 21-letni Hrvat San- dro Lukić Grančić, ki se najbo- lje znajde na mestu centralne- ga branilca. V višino meri blizu dva metra. Karting Ptujčani najuspešnejši na startu nove sezone Stran 12 Rokomet Za uvod na Hardek prihaja Dobova Stran 12 Urednik športnih strani: Jože Mohorič Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik E-mail: sport@radio-tednik.si 1. SNL RAZPORED 31. KROGA, V PETEK OB 18.00: Bravo – Ce- lje; OB 20.00: Domžale – CB24 Tabor Sežana; V SOBOTO OB 20.00: Rudar – Aluminij; V NEDELJO OB 17.00: Triglav – Olimpija; OB 20.15: Maribor – Mura. Tekme pri članih Aluminija: 1. SNL 111 13 Pokal Slovenije 17 1 2. SNL 57 7 Skupaj: 185 21 Reprezentanca Slovenije: U-21 10 2 U-19 6 2 Skupaj: 16 4 Nogomet  Matic Vrbanec Pri članih debitiral s 16 leti, pri 23 odšel v knežje mesto Foto: Črtomir Goznik Matic Vrbanec je dres Aluminija nosil devet let. V letošnji sezoni je ob devetih asistencah za Aluminij dosegel tudi pet zadetkov. Nogomet  Drava Ptuj »Začeli smo s trinajsterico srečnežev« Nogomet  1. SNL V goste bodočemu drugoligašu Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so v ponedeljek začeli priprave na novo sezono. Pogodba z Aluminijem ga je ve- zala do 30. 6. 2020, pogovori ok- rog podaljšanja pa niso bili uspeš- ni, zato je na naslednjo stopničko Večni derbi je dodobra zazna- moval dogajanje v 30. krogu, saj si je Olimpija z zmago proti Mariboru pred zadnjimi petimi krogi pribori- la pomembne štiri točke naskoka pred najbližjima zasledovalcema, Mariborom in Celjem. Vijoličasti veliko časa za objokovanje izgub- ljenih točk niso imeli, saj jih že v nedeljo čaka nov derbi – na doma- čem stadionu bodo gostili Muro. Ta je z osvojitvijo pokalne lovorike in uvrstitvijo v evropska tekmova- nja izpolnila domala vse zastavlje- ne cilje, kljub temu pa je četa tre- nerja Anteja Šimundža še naprej željna dokazovanja. Še posebej v Ljudskem vrtu … Aluminij čaka drugačne vrste naloga, v goste odhajajo »odpisa- nemu« Rudarju, ki je tudi teoretič- no izgubil vse možnosti za obsta- nek. »Nikakor ne mislimo, da bo to kakšna lahka naloga, jasno pa je, da ob polnem angažmaju vseh igralcev na in ob igrišču pričakuje- mo zmago. Tako razmišljamo pred vsako tekmo in tudi tokrat ne bo nič drugače,« je dejal Lovro Graj- foner, ki za Aluminij nastopa kot posojeni igralec Maribora (z njim ima sklenjeno pogodbo do junija 2022). Na zadnjih dveh tekmah je 20-letni igralec zvezne vrste dobil priložnost tudi v 1. ligi. »Trdo delo in trud sta se izplačala, trenerju se ob tem zahvaljujem za ponujeno priložnost. Mislim, da sem te mi- nute na igrišču kar dobro izkoristil, seveda pa me čaka še veliko doka- zovanja. Zgoščen ritem tekem po korona pavzi je pravšnji za nekaj več rotacij v ekipi, zato se veselim tudi naslednjih preizkušenj. Trenu- tno sem povsem osredotočen na ta zaključek sezone, o ostanku pri Aluminiju ali o vrnitvi v matični Ma- ribor pa bo beseda tekla po konča- ni sezoni,« je zaključil Lovro. JM Štajerski TEDNIK petek, 3. 7. 2020  COLOR CMYK stran 12 Že leta in leta Kerenčičev trg in mesto Ormož ni bilo tako obiskano, kot tokrat na že 17. ormoškem noč- nem uličnem teku. Rekordna je bila tako udeležba tekmovalcev kot tudi gledalcev ob progi. Za odlično vzdušje ob progi so poskrbeli tudi bobnarji Glasbene šole Ormož. Vse skupaj je na nočnem uličnem teku teklo 199 tekmovalk in tekmoval- cev, najštevilčnejša z udeleženci pa je bila športna šola Dada. Najzanimivejši je bil tek moških na 4800 metrov, kjer je konkurenca za slovenske razmere bila izjemno močna. Najmočnejši v zadnjem krogu pa je bil slovenski olimpijec Primož Kobe, kateri je prehitel Mit- jo Krevsa in Roka Puharja. Domači adut Atletskega kluba Ormož Blaž Orešnik je zasedel odlično 6. mesto. Pri ženskah na 4000 metrov je gladko in četrtič v zgodovini or- moških tekov slavila Madžarka Zita Kacser. V teku na 550 metrov sta se zmag veselila Zarja Vereš in Lukas Dovnik, na 1100 metrov sta zanesl- jivo zmagala Lina Rotar Paušič in Blaž Jurgec. V prostorih Rokometne zveze Slovenije v Ljubljani je bil opravljen žreb parov za sezono 2020/21. Ta sezona prinaša 14-člansko ligo, kjer bo 19. zapovrstjo zaigral tudi ormoški Jeruzalem. Daljši staž v slovenski rokometni eliti imajo le trije klubi: Celje, Gorenje in Trimo. Prav ti trije klubi bodo tudi letos igrali vidno vlogo v boju za najviš- ja mesta v državi. Pivovarji so ab- solutni favoriti in branilci naslova državnih prvakov. Trimo se je kljub težkim fi nančnim časom močno okrepil tako na trenerskem (Uroš Zorman) kot igralskem področju in želi igrati vidno vlogo v boju za najvišja mesta. Zanimivo bo videti, kako se bo odrezalo Gorenje, ki ima iz leta v leto manjši proračun in s tem tudi slabši igralski kader, kar se občuti tudi na končnih uvrstitvah (letos le 4. mesto). Ekipa Jeruzalema bo ostala gle- de na minulo sezono (6. mesto) skoraj identična. »Močnejši bomo za zdravega Tilna Kosija in Domi- nika Ozmeca. Dobro pa vemo, kaj nam ta igralca pomenita. Predvsem Kosi v napadu in Ozmec v obrambi. Menim, da bomo za odtenek moč- nejši kot minulo sezono in verja- mem, da se bo to občutilo tudi pri končnem rezultatu. Sam žreb pa je zelo težko komentirati, edino sem vesel, da bomo prvo tekmo odigra- li na vročem parketu trdnjave Har- dek. Nasprotnik bo Dobova, ki je za nas zmeraj trd oreh in tako bo naj- brž tudi letos. Mirne duše lahko re- čem, da bo to eden izmed derbijev Rezultati: otroški tek - 550 m (dekleta): 1. Zarja Vereš 1:38, 2. Ivana Ferenčak 1:40, 3. Klara Strelec 1:51; otroški tek - 550 m (fantje): 1. Lukas Dovnik 1:27, 2. Maj Pleger 1:36, 3. Jan Erman 1:42; otroški tek - 1100 m (dekleta): 1. Lina Rotar Paušič 3:17, 2. Zala Ferenčak 3:25, 3. Katarina Erjavec 3:25; otroški tek - 1100 m (fantje): 1. Blaž Jurgec 3:11, 2. Mišel Haliti 3:23, 3. Val Hajdenkumer 3:31; družinski tek: 1. družina Jurčec, 2. družina Voršič, 3. družina Kaloh Jelovica; štafetni tek: 1. RK Jeruzalem 1 (Neja Polak, Žan Toplak, Jure Lukman), 2. RK Jeruzalem 2 (Anna Tiya Cvetko, Žiga Borko, Enej Kovačec). 3. Punce; tek na 4000 m (ženske): 1. Zita Kacser 13:20, 2. Lea Haler 14:01, 3. Breda Škedelj 14:29, 4. Manuela Golob 14:34; tek na 4800 m (moški): 1. Primož Kobe 14:04, 2. Mitja Krevs 14:08, 3. Rok Puhar 14:11, 4. Matija Rizmal 14:32, 5. Klemen Španring 14:58, 6. Blaž Orešnik 14:59. Koledar tekmovanj Avto moto zveze Slovenije je dodobra spre- menila epidemija koronavirusa, a strast do dirkanja s karti je tokrat na uvodno dirko sezone privabila 52 voznikov. Ti so tekmovali na prvi dirki, ki je štela za državno in pokal- no prvenstvo Slovenije. Na nekaj več kot kilometer dol- gi stezi v Slovenji vasi so na raz- beljenem asfaltu dirkali vozniki in voznice malih formul v osmih različnih razredih. Najbolj spekta- kularne vožnje so pokazali Xen De Ruwe (AKK Sportstil), Jan Skledar (AMD Hajdina) in Marko Turk (KK Koprivnica). Hrvaški voznik je z ve- liko prednostjo v vseh treh vožnjah ugnal konkurente v razredu Rotax Junior Max. Jan Skledar je prav tako dobil vse tri vožnje v razredu KZ2, v tretji mu je dobršen del sle- dil njegov društveni sotekmovalec Vid Pšajd. Dobesedno pa je letel po progi v razredu Rotax DD2 Belgijec s slovenskim potnim listom Xen De Ruwe, ki je pred dvema letoma za Slovenijo tekmoval tudi na svetov- nem prvenstvu. petek  3. julija 2020Šport12 Atletika  17. ormoški nočni ulični tek 2020 Rekordna udeležba tekmovalcev in gledalcev Rokomet  Liga NLB 2020/21 Za uvod na Hardek prihaja Dobova Karting  Dirke za državno prvenstvo Ptujski kartisti najuspešnejši na startu nove sezone Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Ormoža bodo na uvodu sezone močnejši za Dominika Ozmeca in Tilna Kosija, ki se vračata po poškodbah. Foto: Črtomir Goznik Karim Greblo (AMD Ptuj) Foto: Črtomir Goznik Utrinek s prve letošnje karting dirke za državno prvenstvo v Slo- venji vasi v 1. krogu, saj se bosta srečali eki- pi, ki sta lani zasedli šesto ter peto mesto. V 2. krogu nas čaka težko gostovanje v Trebnjem, kjer že res dolgo časa nismo slavili. Nato pa dve domači tekmi proti Kopru in Ribnici. Tako na oko imamo na za- četku težak razpored in le upati je, da bomo domači Hardek izkoristili po najboljših močeh in si nabrali čim več točk za potem lažje nada- ljevanje,« je žreb komentiral trener Saša Prapotnik, ki bo priprave na novo sezono začel v ponedeljek, 27. julija. Prvenstvo se bo začelo, če ne bo novih zapletov s koronaviru- som, v soboto, 5. septembra. Razpored 1. kroga: Trimo Treb- nje – Koper, Jeruzalem Ormož – Dobova, Riko Ribnica – Urbans- cape Loka, Krka – Slovenj Gradec, Celje Pivovarna Laško – LL Grosist Slovan, Gorenje Velenje – Ljublja- na, Butan plin Izola – Maribor Bra- nik. Razpored tekem Jeruzalema Ormoža: 1. krog: Jeruzalem – Dobova 2. krog: Trimo – Jeruzalem 3. krog: Jeruzalem – Koper 4. krog: Jeruzalem – Ribnica 5. krog: Krka – Jeruzalem 6. krog: Jeruzalem – Celje 7. krog: Velenje – Jeruzalem 8. krog: Jeruzalem – Izola 9. krog: Maribor – Jeruzalem 10. krog: Jeruzalem – Ljubljana 11. krog: Slovan – Jeruzalem 12. krog: Jeruzalem – Slov. Gradec 13. krog: Ško a Loka – Jeruzalem Uroš Krstič Na družinskem teku sta lans- ko zmago ubranila Rožle in Aleš Jurčec. Na teku društev UE Ormož je zmagala ekipa rokometnega kluba Jeruzalem Ormož v postavi Neja Polak, Žan Toplak in Jure Luk- man. Zadovoljstva po prireditvi ni skrival tudi predsednik domačega atletskega kluba Ivan Golob. „Zag- otovo je bila to najboljša izpeljava nočnega uličnega teka doslej. Vse nam je šlo na roko, čeprav še pred dobrim mesecem nismo vedeli ali manevrov. Pod odlično izvedene uvodne dirke se je podpisalo Avto moto društvo Ptuj, katerega pred- sednik Uroš Langerholc je po dirki povedal: »S to otvoritveno dirko sezone smo imeli nekaj težav, a imamo v društvu izkušen pogon lju- di, tako da smo tekmovanje izvedli na visokem nivoju.« Na sporedu bosta še dve dirki, in sicer bo ena na Vranskem, druga pa 13. septembra znova v Slovenji vasi. Seštevek vseh rezultatov bo dal posamezne in ekipne državne prvake. Na prvi dirki je ekipno prvo mesto zasedlo AMD Ptuj, sledila sta AMD Šlander in AKK Sportsil. O tej ekipni zmagi je Uroš Lan- gerholc dejal: »Imamo veliko čla- nov, ki so na stezi pokazali veliko dirkaškega znanja. Naš cilj je, da bi na koncu postali ekipni državni prvaki.« AMD Ptuj: Neli Štrajhar, Jaka Le- var, Nik Ščulac, Max Trobec, Jure Levar, Nik Trobec, Taj Kovačič, Ma- tic Kolmanič, Kaja Kralj, Sebastjan Bergant, Jan Ternjak Harc, Karim Greblo. AMD Hajdina: Dimitrij Mlakar, Primož Matelič, Jan Skledar, Vid Pšajd, Zvonko Črešnik, Amadej Kmetec. David Breznik Na tekmovanju v Neuhofnu v Avstriji so veterani Atletskega klu- ba Ptuj dobesedno pometli z med- narodno konkurenco v metalnem peteroboju. Ta disciplina vsebuje vse mete – kladiva, krogle, diska, kopja in gire –, skupek vseh pa se točkuje in teh predstavlja končni rezultat. Tekmovanja so se udele- žili atleti iz Nemčije, Švice, Madžar- ske, Italije, Slovenije in Avstrije. V mednarodni konkurenci je Marko Sluga slavil v kategoriji M-85, Ivan Klarić je osvojil 3. mes- to v kategoriji M-75, Dušan Koren je zasedel 2. mesto z osebnim rekordom v kategoriji M-65, Miki Prstec je zmagal v M-60, medtem ko je bil Boštjan Kozel najboljši v M-40. Ob uspešni moški zasedbi Atletika  AK Ptuj Ptujski veterani odlični v Avstriji Foto: arhiv Ptujski atletski veterani so v Avstriji pokazali odlično formo. je v Avstriji na tekmi prvič tek- movala Andreja Rojs-Prstec, ki je zmagala v kategoriji W-40. David Breznik bo tek sploh organiziran. Rekordna udeležba na progi in ob progi nas je zelo razveselila in upam, da bo tako tudi v prihodnje. Edino črno piko si zaslužimo pri štafetnem teku, kjer so tekle le štiri štafete, od tega dve iz rokometnega kluba Jeruza- lem. Škoda, saj so bili v preteklosti prav štafetni teki izjemno zanimivi. Čestital bi Primožu Kobetu, ki je v zares močni konkurenci zmagal. Madžarka Kacserjeva pa je že itak rekorderka glede števila zmag v Or- možu in je vlogo favoritinje le potr- dila,“ je vidno zadovoljen povedal Golob. Zmage v teku na 4800 metrov se je veselil slovenski olimpijec. „Proga v Ormožu je zelo razgiba- na, kar mi zelo ustreza. Tekma mi je prav prišla za priprave na državno prvenstvo, ki bo potekalo konec julija. Dirka je bila zelo zanimiva in predvsem taktična. Tudi sam sem presenečen, da mi je v zadn- jem krogu uspelo prehiteti močne nasprotnike. Prvič sem v Ormožu in sem zelo vesel, da sem se udeležil tega teka. Vzdušje ob progi je bilo izjemno in moram vam priznati, da imate zelo lep tek. Se vidimo tudi naslednje leto,“ je zaključil zma- govalec teka pri moških Primož Kobe. Uroš Krstič Foto: UK Foto: UK Do takšnega cilja bodo morali še veliko trenirati mladi vozniki. V osnovnih začetniških razredih so tri zmage ostale v ptujskem društvu, saj je v razredu Mini 50 zmagala Neli Štrajhar, v razredu Mini MAX Nik Trobec in v razredu Micro MAX Nik Ščulac. Četrto zmago je za AMD Ptuj tokrat privozil v 125 Shi- fter izkušen dirkač Karim Greblo, ki je bil z naskokom najboljši v vseh treh vožnjah. Večina zmagovalcev posame- znih razredov je bila v svojih razre- dih razred zase, a so gledalci videli tudi številna lepa prehitevanja, po- speševanja in tudi nekaj taktičnih Štajerski TEDNIK petek, 3. 7. 2020  COLOR CMYK stran 13 petek  3. julija 2020 Šport, rekreacija 13 Footgolf  1. tekma slovenske lige v Radencih Ptujčani odnesli tri prva mesta Mali nogomet  Turnir na Selih Na močnem turnirju zmagali MT Kolar Streljanje  Strelski klub Ptuj Posodobljeno strelišče z elektronskimi tarčami Športnik leta 2019 na Hajdini Maja in Matjaž znova najboljša Foto: MB Sandi Mertelj Foto: MB Dalen Simonič Dabić Foto: arhiv organizatorjev Zmagovalna ekipa MT Kolar Foto: Črtomir Goznik Ptujski strelci z novimi elektronskimi tarčami Foto: Črtomir Goznik Maja Bedrač in Matjaž Rozman sta v prostorih občine Hajdina prejela priznanji za najboljša športnika občine v letu 2019. V Radencih se je konec tedna začelo letošnje dr- žavno prvenstvo v footgolfu, ki bo obsegalo štiri turnirje, poleg Radencev še Bovec (11. 7.), Ptuj (1. 8.) in Ljubljana (13. 9.). Mlada športna panoga se po nekaj letih delovanja ponaša s petimi zelo aktivnimi klubi in z odlično organizirano zvezo. Posledica tega je konstantno večanje števila članov in zanimanja za footgolf. Po sprostitvi ukrepov glede koronavirusa so se npr. na ptujskem igrišču za golf ob četrtkih sre- čevali z rekordnimi številkami igralcev. Prav Ptujčani so dodobra zaznamovali prvi krog le- tošnje lige, na katerem je skupno sodelovalo približno 50 igralcev. V izjemno vročem vremenu je bilo tek- movanje zelo napeto, saj je na koncu trojica igralcev z istim rezultatom (-3) odločala o končnem vrstnem redu. Najdaljšo je potegnil Dalen Simonič Dabić (FGK Ptuj) in tako osvojil prvih 100 točk v boju za naslov li- gaškega prvaka. Tudi med igralci nad 45 let starosti je slavil član ptujske ekipe Sandi Mertelj. V ekipni konkurenci, kjer se štejejo trije najboljši rezultati posameznikov iz vsakega kluba, so Ptujčani prepričljivo osvojili 1. mesto. Za seštevek so šteli rezul- tati Dalena Simoniča Dabiča (1.), Iana Emeršiča (4.) in Damijana Turka (6.). Slovenska liga, 1. krog (Radenci), rezultati, člani (35): 1. Dalen Simonič Dabić (FGK Ptuj) -3 2. Gaj Rosič (FGK Bovec) -3 3. Renato Hvalec (FGK Pomurje) -3 4. Ian Emeršič (FGK Ptuj) -1 6. Damijan Turk (FGK Ptuj) 0 7. Uroš Krajnc (FGK Ptuj) 0 8. Miha Lešnik (FGK Ptuj) 0 Članici: 1. Nika Gerbec (FGK Bovec) 2. Sabina Huber (FGK Ptuj) Seniorji 45 let (7): 1. Sandi Mertelj (FGK Ptuj) 2 2. Robert Korošec FGK Olimje) 5 3. Matjaž Damiš (FGK Ptuj) 6 Ekipno: 1. FGK Ptuj 263 točk 2. FGK Pomurje 225 točk 3. FGK Bovec 192 točk 4. FGK Olimje 102 točk 5. FGK Ljubljana 42 točk JM Športno društvo Selan je v so- boto pripravilo 12. malonogometni turnir – Memorial Srečka Tominca, ki so ga zaradi epidemije koronavi- rusa prestavili z aprilskega na po- zno junijski termin. Podobno kot v zadnjih letih se je na Selih zbra- lo veliko zelo kakovostnih ekip in gledalci so videli pravi nogometni spektakel. Na turnirju je sodelovalo 18 ekip iz Hrvaške in Slovenije, med nji- mi so igrali številni znani igralci. V končnico so se uvrstile ekipe Go- stilna pri Krajncu, RC Trcko in MT Kolar, ki so se v fi nalnem delu tur- nirja pomerile vsaka z vsako. Rezultati končnice: Gostilna pri Kranjcu – RC Trcko 0:1 (Urban Senekovič); Gostilna pri Kranjcu – MT Kolar 2:2 (Nikola Jandrić; David Pauko in Žan Krajnc); MT Kolar – RC Trcko 2:0 (Nejc Rober, Thomas Pihler). Vrstni red: 1. MT Kolar, 2. RC Trc- ko, 3. Gostilna pri Kranjcu. MT KOLAR: Kevin Caf (V), Tho- mas Pihler, Žan Krajnc, Aleksander Nedižavec, David Pauko, Timotej Kotnik, Nejc Rober. RC TRCKO: Žiga Zupanič (V), Marko Brest, Urban Goričan, Mitja Gašparič, Niko Vajda, Matevž Ku- kovec, Urban Senekovič. GOSTILNA PRI KRANJCU: Nejc Berzelak (V), Nikola Jandrić, Aljaž Končan, Benjamin Tušar, Rok Žele- znik, Maxi Vesel, Maks Rotar, Alan Muratagić. David Breznik / Alen Plajnšek V zadnjih letih je ena najuspe- šnejših in najbolj organiziranih športnih sredin na Ptuju Strelski klub Ptuj. Svoje vadbene prostore ima v Športni dvorani Mladika, za katere v glavnem sami zelo dobro skrbijo. Želja ptujskih strelcev je že nekaj let bila, da bi strelišče moder- nizirali, da bi stare tarče zamenjali s sodobnimi elektronskimi. To jim je sedaj delno uspelo, saj so v zadnjih dveh mesecih zame- njali šest od desetih tarč. Tarče so nemškega proizvajalca DISAG in posamezna stane približno 3.000 evrov. O novi pridobitvi je glavni trener in tehnični vodja Strelskega kluba Ptuj Zlatko Kostanjevec de- jal: »Za naš klub je to vsekakor ve- lika pridobitev, na katero smo ča- kali nekaj let. V lanskem decembru smo dobili pet tarč, ki sta jih fi nan- cirali Mestna občina Ptuj in Funda- cija za šport Republike Slovenije, eno smo kupili sami. Glede na to, da smo bili v tistem času in potem čez zimsko obdobje sredi sezo- ne, smo se v klubu odločili, da jih bomo zmontirali po zaključku tek- movanj. V tem času je prišlo še do epidemije koronavirusa, zato smo elektronske tarče montirali maja in junija. V klubu smo zelo veseli te nove pridobitve, kljub temu pa obljuba dela dolg, tako da bomo preostale štiri elektronske tarče dobili naslednje leto.« Vrednost ene tarče je približno 3.000 evrov. V teh dneh člani Strelskega klu- ba Ptuj – aktualni državni ligaški članski ekipni prvaki v streljanju z zračno pištolo – že trenirajo na novih elektronskih tarčah, pri nji- hovi postavitvi pa so se s svojim delom izkazali številni člani kluba, ki so skupno opravili okrog 280 ur prostovoljnega dela. Pri projektu Posodobitev strelišča v Športni dvorani Mladika z elektronskimi tarčami so z materialom sodelo- vala nekatera podjetja in naslednji člani kluba: Zlatko Kostanjevec, Rok Veršič, Peter Hajdinjak, Denis Jurgec, David Jurgec, Matija Po- točnik, Stanko Kozel, Jernej Luže- vič, Valentin Luževič, Boris Bezjak, Rok Bezjak in Robert Šimenko. Vsi so odlično opravili svoje delo in se- daj ima strelišče novo podobo. David Breznik V prostorih občine Hajdina je bila na praznični četrtek izvedena slavnostna podelitev priznanj za najboljše športnike, športne ko- lektive in zaslužne delavce v občini Hajdina za leto 2019. Tradicionalna prireditev je vsako leto v Dom kra- janov Skorba privabila veliko šte- vilo obiskovalcev, letošnja je bila glede tega okrnjena zaradi razmer s koronavirusom, a zato nič manj slavnostna. Tudi letos sta priznanji za naj- boljša športnika občine prejela članica Atletskega kluba Ptuj Maja Bedrač in nogometaš prvoligaške ekipe Celja Matjaž Rozman. Slednji prihaja iz Gerečje vasi, katere no- gometni klub je prejel nagrado za naj člansko ekipo. Preostali nagrajenci: ekipe: Gerečja vas (nogomet člani), KMN Draženci (mali nogo- met), NK Hajdina (veterani), Tenis klub Skorba (tenis člani); športniki: Primož Matelič, Dimi- trij Mlakar, Vid Pšajd (vsi karting – AMD Hajdina), Jure Gerečnik, Matevž Peklar (karate – WKSA Hajdina), Gašper Valentin Mlakar (kickboks – KBV Ptuj), David Mur- ko (šah – ŠD Ptuj), Gregor Rihtarič (badminton), Janko Turnšek (pika- do); zaslužni športni delavci: Ro- bert Perko (ŠD Skorba), Janko Gojkošek (ŠD Gerečja vas), Jože Majerhofer (Planinsko društvo Hajdina), Tomaž Muršec (ONŠ Golgeter Hajdina), Mitja Petek (ŠD Hajdoše), Denis Šmintič (ŠD Slove- nja vas), Jadranka Veldin (ŠD Nova Hajdina), Drago Golub (ŠD Dražen- ci), Sonja Makivić Nikolić (ŠD Hajdi- na), Duško Nikolić (ŠD Hajdina). JM Štajerski TEDNIK petek, 3. 7. 2020  COLOR CMYK stran 14 O letošnjem tekmovanju je To- maž povedal: »Na tekmovanje letos si se lahko uvrstil, če si bil med prvimi desetimi na državnem tekmovanju. Nato je potekal iz- birni krog, v katerem je bilo treba rešiti pet nalog v dveh dneh. Če so bile dobro rešene, si bil povabljen na teoretični del, ki je potekal 3. februarja na OŠ Turnišče (na tej stopnji tekmovanja je bilo pet na- log in štiri ure časa za reševanje brez kalkulatorja) in kasneje še praktični del 2. marca na OŠ Ljud- ski vrt. Reševali smo le eno nalogo, za katero smo imeli tri ure časa. Bil sem nekoliko živčen, saj nisem ve- del, kakšne so naloge, a precej bolj sproščen kot lani. V 7. razredu sem bil bolj živčen, ker nisem vedel, kaj naj pričakujem. Letos pa sem bil povsem sproščen, kar se je tudi obrestovalo. Vprašanja pa so bila težka, večinoma računska. Primer naloge: določite povprečno maso galaksije.« Tomaž je še dodal, da je bilo zanj letos obdobje pred tekmovanjem manj stresno kot lani: »Defi nitivno je bilo manj stresno kot lani. Res je, da sem se letos več pripravljal in sem vedel, kaj naj pričakujem od tekmovanja. Znanje, ki ga potrebu- ješ, je eno do dve leti pred našim, ker imajo Rusi astronomijo kot predmet in tudi drugačen sistem razredov. Pri praktičnem in teore- tičnim delu nismo smeli uporabljati računala.« Na tekmovanje se je pripravljal tako, da je reševal veliko nalog iz prejšnjih tekmovanj, tudi prevajal iz ruščine, ker so organizatorji Rusi, ter prebral nekaj knjig. Prav tako si je moral zapomniti bistvene podat- ke, kot so velikosti planetov, njiho- va oddaljenost od nas in številne pojme o položajih dveh teles v ve- solju. Povedal je tudi, da je odlično sodeloval z mentorico Petro Lešnik: »Vedno mi je dajala nove naloge in mi pomagala pri tistem, česar ni- sem razumel. Velikokrat je ostala dlje v šoli, da mi je pojasnila kakšne naloge prejšnjih tekmovanj.« Ko je izvedel za svoje rezulta- te, je bil Tomaž zelo zadovoljen in tudi presenečen, saj ni pričakoval takšnega rezultata. O svojih ciljih za prihodnost pa še ne govori: »Nimam nobenih ciljev za prihodnost, želim se le izboljšati. Všeč mi je matematika, pravzaprav je to moj najljubši pred- met, zato bom šolanje verjetno na- daljeval na II. Gimnaziji v Mariboru. Imam pa tudi kup drugih hobijev; treniram plavanje, igram šah na spletu … Rad imam izzive in rešu- jem jih tako dolgo, dokler mi ne uspe. V prostem času sestavljam tudi Rubikovo kocko.« Sicer pa Tomaž na astronomski vprašanji o potovanju skozi čas in črnih luknjah odgovarja: »Po času ne potuješ. Sliko črne luknje pa so objavili ravno na moj rojstni dan.« petek  3. julija 2020Ljudje in dogodki14 Foto: Osebni arhiv Ptuj, Sankt Peterburg  Izjemen uspeh mladega Ptujčana na astronomski olimpijadi Tomaž Holc z zlato olimpijsko medaljo Tomaž Holc, učenec OŠ Breg, je tudi v letošnjem letu dokazal, kako odlično pozna vesolje in njegove zakonitosti. Po lanskoletni srebrni medalji na 26. Sankpeterburški olimpijadi, je letos osvojil zlato medaljo in nas vse prese- netil s tako odličnim rezultatom. Ptuj  Center mesta z brezplačnim wi-fi jem 15.000 evrov za omrežje Po vzoru številnih drugih občin bo tudi center Ptuja kmalu pokrit z brezplačnim brezžičnim omrežjem, za kar je občina prejela 15.000 evrov. Pobuda WiFi4EU občinam daje možnost, da zaprosijo za bone v vrednosti 15.000 evrov. Namenjeni so za namestitev opreme za brez- žični internet na javnih mestih v občini, ki še nima brezplačne brezžič- ne dostopne točke. Ena izmed teh je tudi Ptuj. Na podlagi uspešne pri- jave na prvi poziv za dodelitev nepovratnih sredstev za spodbujanje internetne povezljivosti v lokalnih skupnostih so prejeli 15.000 evrov. Namestitev opreme in omrežja izvaja podjetje Telemach, pokrita pa bodo naslednja področja: tržnica, mestni park, Minoritski trg, Lackova ulica, Vrazov trg, Mestni trg, Murkova ulica, Slovenski trg, Prešernova ulica, Slomškova ulica ter ptujski grad (zgornje in spodnje dvorišče) in parkirišče pod njim. Dela so v teku in bodo predvidoma končana v roku enega meseca. Za zdaj bodo pokrita le omenjena območja, na ptujski občini pa zago- tavljajo, da bodo, če bo izražena potreba, brezžično povezavo skušali urediti tudi v drugih delih mesta. Med svojim sprehodom so malčki v spremstvu vzgojiteljic obiska- li tudi župana Alojza Benka in občinsko upravo. Zaradi preventivnih ukrepov za zaščito pred koronavirusom niso vstopili v občinsko stav- bo, ampak so župana in njegove sodelavce počakali pred njo, jim ve- selo zapiskali in zapeli pesmico ter seveda poželi bučen aplavz. Le- tošnja jesen je za trnovske šestletnike prelomna, saj bodo septembra prvič sedli v klopi domače podružnične osnovne šole, mnogi med nji- mi pa se od vrtca poslavljajo že te dni, saj jih čakajo še zadnje povsem brezskrbne počitnice. Foto: SD Trnovska vas  Mini maturanti pri županu S piščalko slovo od vrtca 15 razigranih sončkov v rumenih majicah in kapicah se je s piskanjem ponosno sprehodilo po središču Trnovske vasi. Starejši »Bolfenčani« ga gotovo v prvi vrsti povezujejo z nekdanjo gostilno Vurcer, v kateri je danes širši javnosti bolj znana Siva čaplja. Družinske tradicije mladi Karl sicer ni nadaljeval, ampak se je izšolal za učitelja in ta poklic opravljal vrsto let v trnovski osnovni šoli, takrat podružnici ptujske Mladike. Hkra- ti je vodil tudi knjižnico in aktivno sodeloval v trnovskem kulturnem življenju, predvsem v okviru Kul- turnega društva Trnovska vas, ki ga je vodil kar štiri desetletja, s svojim delom pa je zaznamoval tudi druga društva. V želji po čim večjem razvoju domačega kraja, ki ga je neizmerno ljubil, se je kma- lu vključil tudi v lokalno politiko, sprva v okviru krajevne skupnosti, kot velik zagovornik lokalne samo- uprave pa kasneje tudi znotraj ob- čine Destrnik-Trnovska vas in sle- dnjič samostojne občine Trnovska vas, katere prvi župan je postal. V dveh županskih mandatih, ki so mu jih zaupali volivci, je mlada občina med drugim dobila novo šolo, vrtec, telovadnico in športno igrišče, zgrajeni so bili vodovod, kanalizacija in čistilna naprava, mo- dernizirane so bile številne ceste. Med njegove uspehe za ohranitev idilične podobe vaškega življenja pa nedvomno sodi odločni ne za izgradnjo dveh za okolje spornih projektov. Že v osemdesetih letih je namreč preprečil umestitev ve- like prašičje farme tedanjega mes- nopredelovalnega giganta Emona Ljubljana v samo središče Trnovske vasi, ki bi dolgoročno gotovo nega- tivno vplivala na demografsko sli- ko kraja, kot župan pa se je kasneje uprl tudi ideji jedrske elektrarne Krško, da bi si v Trnovski vasi ure- dila odlagališče jedrskih odpadkov. Karl Vurcer je za svoje zasluge prejel številna priznanja, med njimi zlata grba občin Trnovska vas in Sveti Andraž, za pedagoško delo pa plaketi dr. Franja Žgeča in dr. Antona Trstenjaka. Trnovska vas  Slovo od Karla Vurcerja (1943–2020) Mož, ki je ljubil domačo grudo Karla Vurcerja je težko opisati z eno samo besedo oziroma se odločiti, kaj je bil bolj: šolnik, kulturnik ali župan. Vsekakor pa je bil človek, brez katerega si je nemogoče zamisliti današnjo Trnovsko vas. Foto: Občina Trnovska vas Ignac je bil po poklicu tesar, Neža je skrbela za gospodinjstvo. Prvič sta se poročila 9. maja leta 1970, ko jih je nevesta štela 18, ženin pa 24 let. Spoznala sta se v Zasadih, v kuhinji Nežinih domačih, dom pa sta si ustvarila na Ignacovi domačiji v Levanjcih. V zakonu sta se jima rodili trije otroci. Danes ju razveseljuje že šest vnukov, na pravnuke pa še čakata, sta povedala. V petdesetih skupnih letih so ju spremljali lepi in žalostni trenutki, takšni, kot je življenje, saj ni vedno rožnato. Še vedno sta aktivna, pridno delata na samooskrbni kmetiji, ki ima nekaj čez 2,7 ha, kjer sejejo pšenico, koruzo, sadijo buče in krompir. Pri tem imata vso pomoč svojih otrok. Drug drugemu pomagajo, kolikor je le mogo- če. V hlevu imata nekaj prašičev, pri hiši pa so tudi zajci in kokoši. Ni ga čez domačo hrano in pridelke, ki zrastejo na domači njivi, poudarjata. Najbolj si seveda želita, da bi ostala zdrava, da bi še lahko dolgo srečno in zadovoljno živela v krogu svojih domačih ter bila aktivna do poznih let. Čim prej pa želita dočakati tudi pravnuke, sta še povedala. Ob zla- tem jubileju jima iskreno čestita tudi naše uredništvo. Foto: Blaž Sluga Levanjci  50 skupnih let zakoncev Sluga Zlati DA Neže in Ignaca Neža in Ignac Sluga iz Levanjcev v občini Destrnik sta 27. junija praznovala zlato poroko. Cerkveni obred je potekal v cerkvi sv. Urbana na Destrniku. Zlatemu ženinu je bila priča hčerka Darja, nevesti pa sin Janez. Veselila sta se v krogu družine in prijateljev. Vsa leta šolanja so bili odlični gi- mnazijci Iva Feguš, Urška Munda, Vid Munda, Julijana Ozmec, Lara Tušek in Vida Černesl, program predšolske vzgoje pa sta vsa leta z odliko opravili dijakinji Lea Majcen in Neli Selinšek. Ob tej priložnosti so v dar prejeli knjižno nagrado z vstopnico za ormoško letno kopa- lišče. Čestitke in dobre želje na nji- hovi nadaljnji poti je poleg župana izrekla tudi ravnateljica gimnazije Klavdija Zorjan Škorjanec. Na spre- jemu so se z odličnjaki uspehov veselili še razredniki in profesorski zbor. »Kljub razmeram, ki nas v tem času spremljajo, smo na šoli izpe- ljali sprejem odličnjakov. Držali smo se vseh predpisanih ukrepov, sprejem je potekal po posameznih šolah ločeno, župan občine Or- mož je obiskal vsako šolo posebej in počastil s svojo prisotnostjo iz- jemne dijake,« je še pristavila rav- nateljica. Ormož  Župan sprejel odličnjake Osem zlatih odličnjakov Kljub spremenjenim okoliščinam ormoški župan Danijel Vrbnjak tudi letos ni po- zabil na eno najprijetnejših vsakoletnih opravil. Pred kratkim je na ormoški gim- naziji sprejel osem dijakov in dijakinj, ki so vsa štiri leta gimnazijskega in predšol- skega izobraževanja zaključili z odličnim uspehom. Foto: Lenka Keček Vaupotič Štajerski TEDNIK petek, 3. 7. 2020  COLOR CMYK stran 15 petek  3. julija 2020 Ljudje in dogodki 15 Robert Brkič, vodja Medob- činskega redarstva SOU Spodnje Podravje, ugotavlja, da se s proble- matiko nepravilnega vodenja psov in nepobiranjem pasjih iztrebkov ukvarjajo na območju večine občin, kjer imajo pristojnost delovanja: „Prijave s tovrstno problemati- ko prejemamo iz območja Ptuja, Kidričevega, Majšperka, Hajdine, Gorišnice, Zavrča, Ormoža ... Nad- zore nad vodniki psov opravljamo praktično vsakodnevno ob rednih obhodih predvsem v poznih večer- nih in jutranjih urah. Pri svojem delu ugotavljamo, da ima večina vod- nikov psov pri sebi vrečko, vendar pa je vprašanje, ali bo pasji iztrebek pobran, ko ne bo v bližini nadzornih organov ali drugih občanov.“ Foto: ČG Problematičnih ostaja nekaj točk na Ptuju, ki jih lastniki psov pogosto uporabljajo kot sprehajalne poti ... Podravje  Pasji iztrebki problem v večini občin Kako stopiti na prste neodgovornim lastnikom psov? Številne sprehajalne poti, parki, športna igrišča, pa tudi pločniki v Spodnjem Podravju so onesnaženi s pasjimi iztrebki. Redarji, ki zadeve preverjajo na terenu, ugotavljajo, da to še zdaleč ni le problem Ptuja, pač pa večine spodnjepodravskih občin. Neodgovorni in nevestni lastniki psov pa ne spoštujejo niti navodil o pravilnem vodenju hišnih ljubljenčkov. Ptuj  Prvi Praznik glasbe Ko govorijo glasba in glasbeniki Praznik glasbe se je rodil v letu 1982 v Franciji, kjer so ga tega leta prvič organizirali na predlog takratnega ministra za kulturo Jacka Langa. Ptuj  Zgled, vreden posnemanja Milan in Matija, vzorna skrbnika Četudi večina rožice in skrb za okolje povezuje z ženskami, vedno ni tako. Milan Began in Matija Murat, doma na Rimski ploščadi 2, v bloku v neposredni bližini Doma upokojencev Ptuj, to do- kazujeta iz dneva v dan s svojo vzorno skrbjo za urejeno okolje. Videm  Dom upokojencev Za zemljišče 220.000 evrov Občina Videm bo po besedah župana Branka Mariniča kma- lu kupila zemljišče za gradnjo doma upokojencev. Zemlji- šče, ki je po prostorskem planu že opredeljeno za gradnjo socialno-varstvene dejavnosti, kupujejo od minoritov in je v središču občine ob župnijskem domu in gostilni Pal. Foto: Črtomir Goznik 21. junija so dogodki v okviru praznika glasbe potekali v devetih sloven- skih krajih; prvič tudi na Ptuju. Foto: Črtomir Goznik Milan Began in Matija Murat sta zgled mnogim, kako skrbeti za urejeno okolje v blokovskem naselju. Foto: MZ Videmski dom upokojencev bo v središču občine. Tudi tokrat smo k sodelovanju povabili Vrtec Ptuj, OŠ Olge Meglič, OŠ Ljudski vrt in Dom upokojencev Ptuj. Čeprav se fi zično nismo mogli srečati, nas je povezovala misel na vse lepo in dobro v življenju, na trenutke, ko z nasmehom zremo v preteklost in prihodnost. Kaj smo počeli vsak na svoji lokaciji, smo si pokazali kar preko spletne aplikaci- je. Člani društva Sožitje so nasme- he pošiljali s ptujskega gradu. Tam so raziskovali smeh v različnih časovnih obdobjih in ustvarjalno spoznavali zgodovino. Učenci OŠ dr. Ljudevita Pivka so se lotili kreativnega oblikovanja nasmehov iz reciklirane embala- že, različnih gradnikov in lastnih nasmejanih obrazov. Ob uporabi barv so urili motorične spretnosti, smejalne mišice pa s smešnicami in obrazno jogo. Da želijo biti vključeni in nasme- 21. junij so določili kot dan glasbe, ko se glasba predstavlja povsod in vsakomur. Letos so svetovni dan glasbe praznovali že v več kot 700 mestih in v več kot 120 državah sveta. V Sloveniji Praznik glasbe poteka od leta 2011. Od leta 2015 ga organizira Slovenski glasbeno-informacijski center. Letos so ga prvič prazno- vali tudi na Ptuju, kjer je njegovo organizacijo prevzelo KD Objem- ko oz. v njegovem imenu Sara Korošec. Na dveh prizoriščih, Slovenskem trgu 9 in na terasi kavarne Bodi, so nastopili različni glasbeniki, od mladine do malo starejših kantavtorjev, na račun pa so prišli tudi ljubitelji elektron- ske glasbe. Sicer pa je letošnji Praznik glasbe v ospredje posta- vil izvajanje žive glasbe. Zadovoljni so bili glasbeni- ki, občinstvo in organizatorji. Glasba s svojim univerzalnim je- zikom vselej in povsod prinaša pozitivne učinke in vzpostavlja sinergijo glasbenikov s prebival- ci mesta. V vsakem letnem času je zele- nica pred blokom, od vhoda 1 do vhoda 3 na Rimski ploščadi, paša za oči. Tu se ustavijo številni Ptu- jčani in tudi drugi, naredijo posne- tek ali dva, kar jima je še posebej v ponos. Zadovoljni pa so tudi drugi stanovalci, ki se zavedajo, da je urejeno okolje bistvenega pomena za boljšo kakovost življenja in biva- nja. „Če prideš iz stanovanja pred blok, mora biti lepo in urejeno, da lahko uživaš. Ta skrb za urejenost naju spremlja že od nekdaj, to je najino veselje, zadovoljstvo, ne glede na to, da včasih tudi slišiva, da je enim všeč to, kar vidijo, dru- gim spet ne. Hvaležna sva za vsako pomoč stanovalcev pri urejanju. Če naju to ne bi veselilo, tega ne bi delala. Za naju je raj živeti v ta- kšnem zelenem in cvetočem oko- lju. Še posebej lep pa je pogled na ta prostor ob večerih, sedaj poleti po 21. uri, ko med cvetjem zasveti enajst barvastih lučk,“ sta poveda- la Milan in Matija. »Podpis kupoprodajne pogod- be pričakujemo te dni. V rebalan- su proračuna, ki ga bomo obrav- navali na julijski seji, zvišujemo vrednost postavke v proračunu za 35.000 evrov, skupaj torej na 220.000 evrov. Do parcele je na- mreč treba urediti še dovozno pot (cesto), pa tudi komunalno infrastrukturo. V nadaljevanju po- stopka sledi pridobivanje doku- mentacije, soglasij in vsega pot- rebnega za gradbeno dovoljenje. Še vedno smo najbolj naklonjeni ideji, da bi se socialno-varstvena oskrba starejših v Vidmu izvajala v okviru dejavnosti oziroma pro- grama Doma upokojencev Ptuj. Če nam to ne bi uspelo, bomo iskali druge primerne rešitve,« je povedal župan Marinič. Ptuj  Učenci združeni v skupnem projektu Dan smo pobarvali z nasmehi Ste opazili, da je bila sreda, 10. junija, še posebej pisan dan? Ne le z barvami, obarvan je bil predvsem z nasmehi in dobro voljo. V okviru projekta »Spodbujanje socialne vklju- čenosti otrok in mladih s posebnimi potrebami v lokalno okolje« smo na OŠ dr. Ljude- vita Pivka in v društvu Sožitje Ptuj drugo leto zapored organizirali medgeneracijski dogodek Skupaj pobarvajmo dan, tokrat na temo Nasmej se – včeraj, danes, jutri. Foto: Arhiv šole Skladno z občinskim odlokom se lahko lastnika psa, ki ne počis- ti iztrebkov, kaznuje z globo 100 evrov, če nima psa na povodcu (ali s seboj nima vrečke), pa je ta še viš- ja; od 200 do 400 evrov. Občinski redarji lahko v okviru svojih pristoj- nosti preverijo tudi izpolnjevanje obveznosti o registraciji oziroma čipiranju psa. mahali izza upodobljenih nasme- janih obrazov. Z veseljem smo se dogodku pridružili tudi v ptujskih prostorih delovne terapije Doma upokojencev Ptuj, v enotah Mure- tinci, Kidričevo in Juršinci. Ob kavi so se poveselili in zapeli, razvese- ljujejo pa jih drobne reči, kot so kreativne delavnice, obiski družine in šolskih ter vrtčevskih otrok. Lepo je bilo videti kreativnost različnih generacij, še bolj pa po- zitivno naravnanost, brez katere si ne predstavljamo odprte inklu- zivne družbe. Vtise dogajanja vseh udeleženih smo strnili v skupno brošuro, iz katere sijejo nasmehi, ki ne poznajo drugačnosti. Poslo- vili smo se v želji, da se ob letu zo- pet snidemo. Druženje nas bogati in utrjuje široke, prijazne poti … jani, so se odločili tudi vrtčevski ot- roci razvojnega oddelka in skupine 5–6 let ptujske enote Marjetica. Risali so vse, kar jih osreči, k zabavi smeha, ki je nalezljiv, pa so povabili tudi prijatelje. Nasmejan dan so si omislili tudi na OŠ Olge Meglič in OŠ Ljudski vrt s podružnico Grajena. Barvali so kamne in asfalt šolskega igrišča ter Na območju Ptuja naj bi se situa- cija zadnje čase nekoliko izboljšala. Največji problem trenutno pred- stavljajo zelenice v strnjenih blo- kovskih naseljih, rekreacijske poti med Termami Ptuj in Brodarskim društvom Ranca ter na območju četrtne skupnosti Panorama. Kot ugotavlja Brkič, so redarji zaradi svojih delovnih oblačil pre- poznavni, zato težje neposredno ugotovijo tovrstne prekrške. Apel pa vsekakor gre lastnikom psov, ne nazadnje tudi sami lahko naslednjič stopijo v iztrebek, ki so ga pustili za svojim hišnim ljubljenčkom. Pasji iztrebki pa so lahko tudi ne- varni tako za druge živali kot za ljudi zaradi okužbe s t. i. zoonozami. Vse- bujejo lahko jajčeca ali celo ličinke zajedavcev. Alarmantne podatke o tem je predstavil mladi Ptujčan Kri- štof Križanec, ki je pred petimi leti v raziskovalni nalogi opozoril, kako škodljivi so dejansko pasji iztrebki za zdravje ljudi. Štajerski TEDNIK petek, 3. 7. 2020  COLOR CMYK stran 16 jo okoli 50 evrov, najvišji znesek pa je lahko celo 200 evrov. Pri lizing hišah je med devetimi, od katerih smo prejeli odgovore, le pri dveh odlog brezplačen. Pri drugih so nadomestila podobna kot pri ban- kah, najvišje znaša 150 evrov,“ so povedali na ZPS in poudarili, naj se potrošniki v primeru fi nančnih te- žav na svojega kreditodajalca ali li- zingodajalca obrnejo čim prej. „To storite takoj, ko zaznate fi nančne težave oziroma tudi če pričaku- jete upad dohodka v prihodnjih mesecih. Rešitev poiščite skupaj, preden začnete zamujati s plačili.“ Po podatkih s spletnega mesta vemvec.si stroškov za odlog kre- dita ali leasinga ne zaračunavajo Banka Intesa Sanpaolo, Delavska hranilnica, DBS, Gorenjska banka, NLB, Primorska hranilnica Vipava, Sberbank, SKB, Unicredit banka in RCI Banque. Med 20 in 50 evri strošek odo- britve odloga znaša v naslednjih bankah oziroma leasing hišah: Abanka, Banka Sparkasse, BKS, NKBM, GB Leasing, Summit Lea- sing Slovenija, DBS Leasing in BKS Leasing. Družba SKB Leasing za storitev zaračuna 95 evrov, banka Addiko 128, Unicredit Leasing 150 in banka Lon 200 evrov. Možje v modrem opozarjajo, naj bodo ljudje pozorni na gibanje neznancev v okolici in naj pazijo na svojo lastnino. Tatvine po sta- novanjih se namreč nadaljujejo, čeprav so pred dnevi za zapahe že strpali dve osumljenki, obe rom- skega videza. Kljub temu se serija vlomov ni končala. »Z zbiranjem obvestil smo ugotovili, da bi lahko vlome, ki so se v Mariboru zgodili v sredo, izvršile mlajše ženske, romskega videza, zelo verjetno tujke, ki govorijo hrvaško. Glede na pretekla dejanja je pričakovati, da bodo storilci z de- janji v prihodnjih dneh nadaljevali. Policisti bomo vse moči usmerili v njihovo izsleditev in prijetje,« je poudaril Šadl in nadaljeval: »Vse- eno je potrebno samozaščitno ravnanje. Občani naj bodo pozor- ni na osebe, ki vstopajo v njihove stanovanjske bloke ali stolpni- ce, neznancem naj ne odpirajo vrat, dosledno naj zaklepajo vra- ta, praznijo poštne nabiralnike in nasploh naj poskrbijo, da stanova- nja ne bodo dajala videza, da ni ni- kogar doma. Doma naj ne hranijo vrednejših predmetov ali gotovi- ne. Če vseeno postanejo žrtev ka- znivega dejanja, naj o tem takoj obvestijo Policijo na telefonsko številko 113, do prihoda policistov naj ne hodijo po stanovanju in naj se ničesar ne dotikajo.« Bodite pozorni na »obiskovalce« romskega videza Šadl je dodal še poziv javnosti, če bi morebiti kdo sumljive ose- be opazil, naj to naznani Policiji. »Javnost prosimo, da nam na te- lefonsko številko 113, anonimni telefon policije 080 1200 ali na Facebook profi l Policijske upra- ve Maribor sporočijo karkoli, kar menijo, da bi lahko pripomoglo pri preiskavi obravnavanih vlo- mov, še posebej pa, če so kje v stanovanjskih blokih ali stolpni- cah opazili mlajši ženski ali več njih, romskega videza, za katere bi se dalo sklepati, da izvršujejo kazniva dejanja. Ker osumljenci za prevoz praviloma uporablja- jo vozila hrvaških registrskih oznak, bi nam bila zelo dobrodo- šla informacija tudi o tem, če je kdo že ali še bo kje opazil takšna vozila.« petek  3. julija 2020Črna kronika16 Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Danes bo spremenljivo do pre- težno oblačno s krajevnimi pa- davinami in nevihtami. Zapihal bo veter vzhodnih smeri, na Pri- morskem šibka burja. Jutranje temperature bodo od 15 do 20, najvišje dnevne od 19 do 24, na Primorskem okoli 28 °C. V so- boto bo pretežno oblačno, čez dan pa se bo postopno jasnilo. Slovenija  Odobritev odloga plačila kredita Stroški tudi do 200 evrov Ekipa spletnega mesta vemvec.si je pridobila podatke o stroških odobritve repro- grama posojil. Zaradi ekonomskih posledic epidemije koronavirusa je tema ta čas zelo aktualna, saj so se marsikomu prihodki precej znižali ali pa je celo ostal brez službe in redne mesečne plače. Podravje  Številni vlomi na širšem Štajerskem Na delu dve ali več mladih žensk romskega videza Policisti opozarjajo na predrzne tatove, predvsem tatice, ki se smukajo tudi po Ptuju. »Samo danes smo v Mariboru obravnavali tri vlome v stanovanja. Zraven tega smo obravnavali štiri vlome v stanovanjske hiše, in sicer na območjih policijskih postaj Maribor II, Lenart, Slovenska Bistrica in Ptuj,« je v sredo dopoldan sporočil Miran Šadl s Policijske uprave (PU) Maribor. Foto: M24 Nekatere banke in leasing hiše so do kreditodajalcev pri stroških storitev precej bolj milostne kot druge. Foto: M24 Na območju Podravja so intenzivno na delu tatice. V stanovanja naj bi vlamljale mlajše ženske, tujke, romskega videza, ki govorijo hrvaško. S Policijske uprave Maribor so še sporočili, da so 48-letnega turške- ga državljana, ki so ga zasačili pri tihotapljenju, kazensko ovadili po 308. členu kazenskega zakonika, ki govori o prepovedanem pre- hajanju meje ali ozemlja države. Ostalim prijetim tujcem so policisti zavrnili vstop v državo in jih napoti- li nazaj na območje Hrvaške. Sicer pa se ilegalni prehodi mi- grantov čez haloške občine po vsakodnevnih poročilih PU Mari- bor nadaljujejo v nezmanjšanem obsegu. V začetku tedna so tako policisti na območju PP Podlehnik najprej prijeli državljana Pakistana, ki je pred tem na zeleni meji nedovolje- no vstopil iz Hrvaške v Slovenijo. Nato so zasačili še pet prebežnikov (enega državljana Afganistana in štiri Nepalčane). Postopek z vsemi še poteka. Sredi tedna pa so – prav tako podlehniški policisti – ustavili hrva- škega državljana, ki je v avtomobilu prevažal kar pet migrantov iz Turči- je. Voznik je bil seveda pridržan. Tudi ormoški policisti niso brez dela; odkrili so Ukrajinca, ki je v svojem vozilu s poljskimi regi- strskimi oznakami prevažal še enag Ukrajinca in dva Vietnamca. Ukrajinca so pridržali, Vietnamca pa vrnili hrvaškim varnostnim or- ganom. Haloze  Zelena meja vabljiva za prebežnike Ne mine dan brez ujetih migrantov Policisti so minuli petek na mej- nem prehodu Gruškovje v tovor- nem vozilu s turškimi registracija- mi odkrili dva državljana Sirije in enega Iranca, ki so skušali nedo- voljeno vstopiti v Slovenijo. Vozni- ka, ki jih je skrival v kabini vozila, so po zbranih obvestilih privedli pred dežurnega preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča na Ptuju, ki mu je odredil pripor. Avtorji prispevka so ugotovili, da lahko odobritev odloga plačevanja kredita potrošnika stane tudi do 200 evrov, kar nikakor ni malo. So pa tudi banke, ki svojim komiten- tom to storitev opravijo (in odobri- jo) brezplačno. „Vse od pojava koronavirusa se na Zvezi potrošni- kov Slovenije (ZPS) zavzemamo za zakonsko prepoved zaračuna- vanja odlogov kreditnih obrokov (in zaračunavanja obresti v času odloga). Naš predlog ni bil sprejet, a se je devet od petnajstih bank in hranilnic odločilo, da teh stroškov ne bodo zaračunavale. Šest bank jih zaračunava, v povprečju znaša- Štajerski TEDNIK petek, 3. 7. 2020  COLOR CMYK stran 17 petek  3. julija 2020 Kultura 17 Anton Ingolič: Vinski Vrh: Žeja, Trgatev Nedolgo tega smo vas vabili k branju Ingoličevega pohorskega romana Šumijo gozdovi domači in smo med drugim omenili, da je Ingolič doma iz krajev pod Pohorjem (rojen na Spodnji Polskavi), torej mu je bilo Pohorje nenehno pred očmi. No, službena pot ga je popeljala tudi v Ptuj, zato so si njegove oči (in tudi duša) takrat lahko spočile na bližnjih Halozah. O teh krajih pa pripoveduje njegov dvodelni roman Vinski Vrh: Žeja (I. del) in Trgatev (II. del). Najprej malo pravopisa. V Ingoličevih časih se je pri imenih krajev, sestavljenih iz dveh delov (Vinski vrh, Ptujska gora), druga beseda pisala z malo začetnico. Po današnjem pravopisu se piše z véliko: Vinski Vrh, Ptujska Gora (razen če so druga sestavina imena kra- ja besede mesto, vas, selo, trg ali naselje; teh pet besed se piše z malo). Ingolič je torej naslovil svoj roman Vinski vrh, mi pa smo si ga drznili popraviti (vsaj pri naslovu; v navedkih iz romana smo upošte- vali Ingoličeve zapise). Prvi del, Žeja, je umeščen v leta tik pred drugo svetovno vojno, ko so haloški vinogradi bili v lasti bogatašev iz ‚Starega mesta‘ (Ptuja), obdelovali pa so jih viničarji – brezpravni delavci, ki so smeli s svoji- mi številnimi družinami živeti v skromnih hiškah in za ‚protiuslugo‘ za ‚brezplačno stanovanje‘ vse leto obdelovati vinograde svojih gospodarjev. Bogatašev, ki so z nepoštenimi kupčijami, pravnimi goljufi jami, bančnimi špekulacijami postali v Halozah lastniki zemlje in ljudi, ki so živeli in delali na teh zemljiščih. Ves pridelek je šel v roke lastnikov, tudi sadje po bregeh je bilo njihovo. Naslov prvega dela, Žeja, je simboličen. Ne gre za žejo po vodi (čeprav je ta bila v Halozah neprecenljiva dobrina), pač pa za žejo po pravičnosti. Kot je napisal Ingolič na str. 173, ko se utrujeni viničar ‚pogovarja‘ s s kipom svetnika svetega Urbana: »Lačni so kruha, žejni niso samo vina, ki ga skrivajo vinogradniki v svojih globokih kleteh, marveč lepe besede, dobrega nasveta. Žejni so človeka vrednega življenja. Sam veš, kako žive ljudje na Vinskem vrhu, sam moraš vedeti, ko- likšna je njihova žeja po lepšem življenju. Vidiš, svetnik, tu je vzrok vseh naših grehov. Uteši njihovo žejo in videl boš, kako te bodo čas- tili z molitvijo, a tudi z dobrimi in pravičnimi deli.« V romanu spoznavamo različne haloške viničarske družine in nji- hove nič kaj lepe usode, saj jih življenje nenehno tepe z novimi in novimi tegobami. Spoznamo pa tudi staromestno gospodo, ki kljub svojemu bogastvu vendar ne najde zadovoljstva v svojem življenju. Medtem ko se prvi del romana dogaja v letih pred vojno, ko neka- teri razgledani ljudje – tudi v Halozah – že slutijo, da se bodo zgodile velike spremembe in da večno ne more ostati tako, kot je bilo v času pred drugo svetovno vojno, pa se drugi del Vinskega Vrha, roman Trgatev, dogaja v zadnjih mesecih vojne in po njej. Čas, ko je prišla trgatev vsega, kar so v minulih letih zasadili po naši domovini. Dob- rega in slabega. Ingolič nam opiše različne usode Haložanov v času druge svetovne vojne: izgnanstvo v Srbijo, prisilno mobilizacijo v nemško vojsko, taboriščno življenje, izdajstvo, partizansko gibanje, sodelovanje z okupatorjem, dvome o smiselnosti boja proti sovraž- niku ali z vdajo v usodo ... – vse skratka, kar poznamo iz zgodovine. In potem osvoboditev, agrarna reforma, s katero postanejo lastniki zemlje tisti, ki so jo desetletja obdelovali. Tudi haloški viničarji. Kateri natančno je tale Ingoličev Vinski Vrh, nisem raziskoval, tudi večina drugih haloških krajevin Ptuj so v romanu preimenovani (os- tala sta na primer Sedlašek in Medribnik). Predstavljam pa si, da je to Dravinjski Vrh nad Vidmom. Skozi Videm je namreč Ingolič, ko je bil profesor na ptujski gimnaziji, velikokrat potoval. V romanu je Vi- dem imenoval Ilovšek, kar bi lahko namigovalo na nekdanjo videm- sko gostilno. In če ste doma v teh krajih, spoznajte svojo zgodovino še skozi oči pisatelja. „Imel sem veliko srečo, da sem delal v podjetju, kjer smo prip- ravljali, tiskali različne turistične edicije ter tako imel priložnost, da sem spoznal zanimivosti, navade in običaje krajev in ljudi po Evro- pi, zlasti še alpskih in obmorskih dežel. Ob tem sem pomislil, zakaj nekaj podobnega ne bi bilo zapi- sano tudi o domačem kraju. To me je potegnilo, da sem začel pisati o delovnih navadah in prazničnih običajih v naših krajih (Srednje Slo- venske gorice). Zajel sem območje Vitomarcev, občine Sveti Andraž. Polenšaka do Dornave, osrednjo pozornost pa sem posvetil doma- či občini Juršinci. Pisal sem deset let. Kamorkoli sem šel, vedno sem imel s seboj pisalo, tudi ko sem se vozil na delo. Dovolj je bil samo en stavek, ki sem ga zapisal. Iz njega je potem nastalo poglavje. Knjigo z naslovom V goricah sem izdal v samozaložbi, izšla je v tisoč izvo- dih. Zahvaljujem se sponzorjem in donatorjem. Moja želja je, da bi ta knjiga, katere izdajo je podprl tudi juršinski župan Alojz Kaučič, pre- ko občine Juršinci prišla v vsako gospodinjstvo naše občine,“ je ob izdaji svojega knjižnega prvenca povedal Lajh. Zanimivo in v preprostem jeziku o življenju nekoč Lajh pravi, da je bilo najtežje pisati tisto, česar sam ni doživel. Moral je na teren, kjer se je srečal s starejšimi ljudmi, da so mu poveda- li, kako so nekoč potekali ti običaji in navade. Tako je pridobil tudi sta- re fotografi je, veliko pa jih je našel Ptuj, Juršinci  Knjiga Antona Lajha V goricah Dragocen pomnik življenja in dela, iztrgan pozabi „Slovenci se moramo v času globalizacije, hitrih sprememb in novih povezovanj še bolj zavedati svojih korenin in jih tudi ohraniti. Naša država naj nam bo svetinja, naš jezik, navade in običaji pa vrednote, ki jih prenašajmo iz roda v rod,“ je v predgovoru svojega knjižnega prvenca V goricah: delovne navade in praznični običaji pri Svetem Lovrencu v Slovenskih goricah zapisal Anton Lajh. Foto: Črtomir Goznik Srednje Slovenske gorice so posejane z vinogradi. Ptuj  Tudi letos Poletni kino na prostem Na Ptuju tudi drive-in kino Kinematografi Art kino mreže Slovenije pripravljajo Po- letni kino, v sklopu katerega bodo v 18 slovenskih krajih potekale projekcije fi lmov na prostem. Čez vse poletje si bo v številnih slovenskih krajih na privlačnih lo- kacijah pod milim nebom mogoče ogledati pester izbor fi lmov iz Slo- venije, Evrope in sveta. Kot so pri Art kino mreži zapisali v sporočilu za medije, so projekcije na pros- tem letos med poletjem še bolj ak- tualne zaradi razmer v zvezi s ko- ronavirusom. Gledalci bodo uživali Foto: Črtomir Goznik Anton Lajh tudi v domači hiši. Ljudje so mu po- vedali veliko zanimivih stvari, zelo veliko takega, česar sam ni doži- vel. Srečo je imel, da je našel tudi dva starejša možakarja, ki sta mu pripovedovala o I. svetovni vojni, kar ga je spomnilo na tisto, kar mu je nekoč na paši pripovedoval že njegov dedek, ki je bil vojak soški fronti. Največ zapisanega v knjigi V goricah pa je o delovnih navadah in prazničnih običajih, od pomladi do zime. Pri tem se je zgledoval po knjigi Nika Kureta Praznično leto Slovencev, v kateri pa ni veliko napisanega o navadah in praznič- nih običajih v naših krajih. Tudi to je prispevalo k temu, da je o njih napisal več. Pri pisanju knjige ga je vodila želja, da se o teh naših običajih in navadah nekaj ohrani tudi v pisni obliki in slikovnem materialu. Na začetku je pisal »na roko« Prvi odzivi tistih, ki so knjigo že prebrali, so spodbudni. Povedali so, da je napisana zanimivo in v preprostem jeziku, ki je vsem ra- zumljiv. „Na začetku sem pisal na roko, pisal sem bolj zase kot za to, da bi to nekoč izdal v knjigi. Ko sem rokopis končal, sem ga zvezal v veliko debelo špiralo. Ob neki pri- ložnosti sem to pokazal prijatelju v najbolj odmevnih fi lmih pretekle kinematografske sezone, program pa bodo kot vsako leto prepletli z nekaj svežimi predpremiernimi naslovi in posebnimi projekcijami. Predprodaja vstopnic se je začela v sredo, 1. julija. Med kinematografi Art kino mreže Slovenije bodo pri Pole- tnem kinu poleg Kinodvora sode- lovali kini v kar 18 krajih po Slove- niji: v Arboretumu Volčji potok, Cerknici, Črnomlju, Divači, Domža- lah, Idriji, Izoli, Krškem, Ljubljani, Ptuju, Radovljici, Sežani, Slovenj Gradcu, Ško i Loki, Tolminu, Trbo- vljah, Velenju in na Vrhniki. Prost vstop v sklopu Poletnega kina bodo med drugim ponudili v Mestnem kinu Ptuj, Kinu Velenje in Mestnem kinu Domžale. V sporočilu za medije so pri Art kino mreži zapisali, da so se za dri- ve-in kino odločili samo v Ptuju, kjer bodo izvedli dvodnevni do- godek, medtem ko so v Domžalah junija projekt Avto kino že uspešno zaključili. Iz knjige V goricah: Marijo so nosili To je bila nekoč devetdnevna adventna pobožnost na vasi. Krajani so določili devet hiš, pri katerih bo „Marija prenočevala“. Pri prvi hiši so se zbrali, ko se je zmračilo. Zmolili so, odpeli „angelovo čaščenje“ in začelo se je potovanje od hiše do hiše. Marijin kip je sprejela gospodinja ali domača hči in ga postavila na pripravljeno mesto v hiši. Naslednji večer pa spet do druge hiše, devet večerov zapored, do zadnje hiše, kjer se je obred končal. Tu je ostala Marija 40 dni do svečnice. Na svečnico zvečer pa so Marijin kip spet slovesno v sprevodu odnesli nazaj na lastnikov dom. Ivanu Toplaku, ki živi v Ljubljani, doma pa je iz naše vasi Grlinci. Ker ga ob najinem snidenju ni imel časa prebrati, ga je odnesel s seboj. Že čez tri dni me je poklical in dejal: 'Tonček, iz tega morava nekaj več narediti.' On me je spodbudil, da sem se odločil za izdajo knjige. Začel sem zbirati fotografi je, ki jih rokopis še ni imel. Dodal je tudi ne- kaj svojih osebnih izpovedi, ki so v knjigi zapisane v poševnem tisku. Z njegovo pomočjo sem rokopis pripravil do te mere, da sem začel iskati lektorja in tiskarno,“ se o tem, kako je prišlo do izdaje knjige, spominja Lajh, ki je svoj prvenec na koncu opremil še z zanimivim slo- varčkom – razlago domačih pogo- vornih besed, ki tudi počasi tonejo v pozabo. Knjiga – najlepše darilo za 60. rojstni dan Že na začetku svojega pisanja pa je vedel, da bo naslov V goricah, kjer je čez vse leto neko delo, zato v teh krajih pogosto rečejo: gremo v gorico. V teh krajih že od nekdaj velja stari rek, da mora imeti pra- vi kmečki gospodar tudi „belo“ gorico, saj ima trsničarstvo in dre- vesničarstvo pri Svetem Lovrencu v Slovenskih goricah dolgoletno tradicijo. Za svoj 60. rojstni dan si je An- ton Lajh podaril najdragocenejše darilo – lastno knjigo. To ni dano vsakomur. Še ga mika, da bi kaj na- pisal, a trenutno še nima pravega navdiha. Na domačiji je veliko dela, okrog hiše, pa v vinogradu. Prej, ko ga ni bilo toliko doma, tega ni videl: »Prej sem videl eno, dve, tri dela, zdaj jih naenkrat vidim sto in več,“ še pravi Anton Lajh, ki je po duši še vedno delno tudi Ptujčan, razpet med Ptujem in Grlinci. Že od otroštva pa Anton Lajh rad šahira. To je miselna igra, ki ga sprošča, da pozabi na vse skrbi. Po- nosen je, da že 14. sezono poteka Slovensko-goriška šahovska liga, od Radgone do Žetal in Maribora, katere organizator je. Zavezan pa je tudi ljudski pesmi. Poje pri skupi- ni ljudskih pevcev Lovrenški ljudski pevci Juršinci. Poskusil pa se je tudi že v pesnikovanju; nekaj pesmi, ki so nastale po trenutnem navdihu, je vključil tudi v knjigo V goricah. Štajerski TEDNIK petek, 3. 7. 2020  COLOR CMYK stran 18 Branka je vrt začela ustvarjati v letu 1984. Že kot otrok je sanjala o cvetlicah in te jo danes sprem- ljajo na vsakem koraku. A svoje sanje je malo razširila. Danes goji tudi zelišča, sadne grmovnice in drevje, na vrtu pa se bohotijo tudi vrtnine. Prepletenost različnih rastlin po Brankinih besedah bla- godejno vpliva na vse rastline. Še posebej je poudarila pomen cvet- lic na vrtu ob vrtninah. Cvetlice namreč s svojim pisanim cvetjem pritegnejo več opraševalcev, ki tako poskrbijo za obilnejšo letino. V vrtu odlično uspevajo tudi ig- lasta drevesa, ki blagodejno vpli- vajo na kakovost zraka, za Bran- ko pa je pomemben njihov zvok. „Želela sem slišati zvok gozda. Ko med krošnjami iglavcev zapi- ha veter, ga slišim,“ je pojasnila Branka. Prav tako pa imajo na vrtu svoje mesto tudi koprive, ki so za Branko nepogrešljive. „Iz kopriv pripravim škropivo proti ušem, za gnojilo. Mlade poganjke pa sušim za čaj.“ „Vrtnica je kraljica vrta!“ Na sprehodu po vrtu lahko opazimo, da so vrtnice zasedle Brankino srce. Neguje več kot 300 vrtnic, ki vrt bogatijo s svojimi barvami. „Vrtnica je zame kraljica vrta, sedaj je na vrtu kar 70 raz- ličnih sort vrtnic, zame je vsaka posebna. Recimo zlata kitajski roža cveti prva in na nek način prinese sonce v vrt,“ se je izrazila Branka. Vrtnice pa na drugi strani razvajajo tudi z različnimi vonji in na slehernem koraku obiskovalca spremljajo prijetne vonjave različ- nih odtenkov. Nekatere vrtnice čez dan vonj tudi spreminjajo, tako kot sorta Ice for You, ki ob popoldnevu diši po cimetu. „Na letošnjem dnevu odprtih vrat nam je bilo vreme naklonjeno in vonj je bil še posebej intenziven. Tako zelo je dišalo, da so tudi moški vzdihovali in se navduševali nad cvetjem.“ Na Brankinem vrtu je prostor tudi za živali, vsaka ima svojo vlogo „Ob ribniku živijo tudi krastače, žabe, kačji pastirji, včasih pa nas obišče tudi belouška,“ je dejala Branka, ki tudi sama poskrbi, da se živali v vrt vračajo in v njem do- mujejo. Kako zelo dobrodošle so, priča postavitev 35 ptičjih valilnic. „Spomladi, ko še ni veliko listja, pred hišicami nastane gneča. Opazujem ptičji ples in vedno me zanima, kdo si bo v kateri valilnici ustvaril domek. Tukaj res lahko pozabiš na ves svet, vse probleme in na solze, ki jih življenje prinese,“ je povedala Branka. Na vrtu je naš- la svoj dom tudi ježeva družina, Branka pa včasih na vrt „povabi“ še sosedove race, ki poskrbijo, da polžev ni preveč. Skriti kotički za sprostitev Na vrtu dela nikoli ne zmanjka, a kljub temu Branka ni pozabila na njem tudi uživati. Uredila je več skritih kotičkov, ki omogočajo različne vrste sprostitve. Nekateri kotički tako vabijo k počitku, drugi k branju, tretji k uživanju v lepoti narave v dvoje. V njem je uredila tudi prostor za kad, v kateri si ob toplih večerih pripravi aromatera- pijo. Poseben užitek pa predstavlja živžav, ki ga na vrt prinesejo ot- roci. Branka je bila zaposlena v bližnjem vrtcu. Vodila je krožek „Mali vrtnarji“ in v sklopu krožka je otroke vodila v svoj vrt, kjer so vedno znova spoznavali rastline. „Otroke sem učila, kako naravo imeti rad tako, da sem, recimo, pokazala, kako si naredijo limo- nado, pri tem uporabijo meliso ali meto z vrta in potem čakajo. Nji- hovo zanimanje, ko čakajo, kdaj bo nastala limonada, ima pose- ben čar in tako se rodi ljubezen do narave,“ se spominja Branka, ki vrta za obiskovalce ni zaprla. Pravljična dežela, kamor se otroci radi vračajo Vsako leto organizira dan odpr- tih vrat in vesela je, da vrt v tem času obišče veliko njenih danes že odraslih varovancev. Na dnevu odprtih vrat organizira tudi delav- nice za otroke: »Tukaj se otroci srečajo z rastlinami. Spoznavajo, da ni vse užitno, poleg tega pa tudi, kaj vse lahko iz rastlin pripra- vimo. Otroci moj vrt že dobro poz- najo, saj so že vrsto let stalni obi- skovalci,“ je povedala. Ob dnevih odprtih vrat Branko obišče veliko družin, čemur se ne gre čuditi. Vsi ti kotički so kot nalašč za otroško raziskovanje. Vrt je urejen na na- čin, da do skritih kotičkov vodijo naravne potke, med velikimi dre- vesi in cvetočimi grmovnicami pa ustvarjajo pridih pravljičnega sve- ta. Branka pa otrokom rada nas- tavi tudi (sladke vrtne) zaklade ... petek  3. julija 2020Ljudje in dogodki18 Foto: KG Branka Gregorinčič: „Karkoli delaš, delaj s srcem!“ Da Branka danes živi svoje sanje, lahko beremo na njenem obrazu, medtem ko pripoveduje o svojem vrtu. Starše  Na potepu po skritih kotičkih Brunšvika Neverjetni Brankin vrt, ki očara vse obiskovalce V Brunšviku se skriva vrt, ki ga je v 46 letih ustvarila Branka Gregorinčič s svojo ljubeznijo do narave in življenja. Danes upokojena vzgojiteljica je okoli svoje hiše uredila pravcati raj, ki osupne vsakega obiskovalca. Ptuj  Dobrodelni dogodek Po koroni – krona Druženje s humanitarno noto Murkova ulica je minulo soboto gostila dobrodelni dogodek Po koroni – krona. Druženje s humanitarno noto je povezalo organizatorja The Legend Pub in Voja Veličkovića z društvo- ma Ars Vitae in CET Paltformo ter bistrojem Lük. Pridružili so se trije častni gostje: strokovni vodja bolnišnice Teodor Pevec, komandir Policijske postaje Ptuj Aleksander Lubej in Rajko Janžekovič iz Javnih služb Ptuj Častni gostje so povedali marsikaj zanimivega o sebi, o svojem delu, ki ga opravljajo zavzeto, odgovorno in v korist družbe kot ce- lote, da lahko v miru spimo, živimo in delamo v čistem okolju ter koristimo kakovostno zdravstveno oskrbo. Razgovorili so se tudi o svojih hobijih in pričakovanjih. To so tudi ljudje, ki so bili tudi v času koronavirusa na svojih delovnih mestih. Biti policist je poslanstvo, ki traja 24 ur na dan, je povedal Aleksan- der Lubej. Največje plačilo za opravljeno delo pa je notranje zado- voljstvo. Prepričan je, da je varnost boljša v vseh tistih okoljih, kjer policija in lokalna skupnost dobro sodelujeta, tudi zato je MO Ptuj med najvarnejšimi občinami v Sloveniji. Rajko Janžekovič iz Javnih služb Ptuj si najbolj želi, da bi bili Ptu- jčani odgovorni do svojega okolja, da bi za seboj počistili, odpadke odlagali v za to določena mesta in skupaj delali za dobro našega le- pega mesta. Pomočnik direktorice ptujske bolnišnice Teodor Pevec ni samo zdravnik, ki se ukvarja z zlomi kosti, je tudi velik ljubitelj umetnosti, književnosti, fi lma, ki ga spremlja že od srednje šole, in nadvse us- pešen športnik, ki je v strelstvu osvojil kar nekaj svetovnih naslovov. To je šport, ki te naredi discipliniranega, še vedno pa je tudi resna in realna aktivnost, je poudaril. Niso naslovi tisti, ki so pomembni, največje zadovoljstvo je, da vsako leto napreduješ. O Ptujčanih kot pacientih pa je povedal, da so zelo zahtevni: »Ta zahtevnost je nekaj, kar nas spremlja, temu se v bolnišnici oz. ptujskem zdravstvu mora- mo prilagoditi, potruditi, da pacienti dobijo kakovostno obravnavno oz. storitev.« Nič drugače ni bilo tudi v času koronavirusa, za kar se je sobotno občinstvo v Murkovi ptujskim zdravstvenim delavcem še posebej zahvalilo. Vojo Veličković, glavni pobudnik tega dogodka, je prisotne raz- veselil s podatkom, da se je klicu dobrodelnosti odzvalo 22 podjetij in posameznikov, ki bodo ljudem v stiski pomagali s prehrano in na druge načine, kar pomeni, da bodo eni družini lahko pomagali z 48 kosili. Za razdelitev te pomoči bo poskrbelo humanitarno društvo Art Vitae, ki bo med dve družini razdelilo tudi fi nančna sredstva, ki so jih podarili udeleženci sobotnega dogodka. V spomin na sodelovanje na tem dobrodelnem dogodku je Vojo Veličković častne goste obdaril s po dvema intarzijama za vsakega, črtno in portretno, kar je njegov osebni prispevek na tem dobrodel- nem dogodku. Za kulturne užitke so poskrbeli pevci in pevke iz različnih okolij ter glasbeniki, nastopili pa so tudi otroci iz Vrtca Ptuj. Preplet dobrodel- nosti in kulture je poskrbel, da je Murkova ulica še enkrat pokazala, da je v skupnem sodelovanju mogoče uspešno izpeljati marsikateri dogodek, ki je po sporočilnosti mnogo več kot le druženje. Foto: Črtomir Goznik Z dobrodelnega dogodka v Murkovi ulici Foto: KG Narava deluje kot en organizem in vsak v verigi ima svojo nalogo. Zato je tudi potrebno, da so opraševalci na vrtu dobrodošli. Branka je zanje poskr- bela tudi s postavitvijo hotela za žuželke. https://www.radio-ptuj.si/otroci-pojejo-slovenske-pesmi Na valovih Radia Ptuj vsak delov ni dan med 9. in 10. uro Foto: KG Morje čudovito dišečih vrtnic Foto: KG Ptičje hišice na Brankinem vrtu so zelo domiselno narejene iz naravnih materialov. »Mož Martin mi pomaga pri uresničevanju idej, saj je zelo spreten pri delu z lesom,“ je dejala Branka. Štajerski TEDNIK petek, 3. 7. 2020  COLOR CMYK stran 19 Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si petek  3. julija 2020 Za kratek čas 19 Savna ni samo zdrava, ker spodbuja krvni obtok, sprošča in izloča strupene snovi iz telesa, krepi srce in imunski sistem, tem- več koristi tudi za lepoto telesa in duše. Finska, turška in infrardeča savna so pri nas najbolj razširjene in priljubljene, a so le tri od številnih savn, ki jih poznajo po svetu. Za vse veljajo podobna priporočila in navodila za uporabo, ki jih je treba upoštevati, ne glede na to, ali ste novinec ali stalni obiskovalec. S pravilno uporabe savne boste vaše telo sprostili, iz njega boste izločili strupe, poleg tega pa boste veliko naredili za svoje zdravje in lepoto. ALEKTO - grška boginja maščevanja, ena izmed Erinij, COLUMBUS - glavno mesto Ohia, LITT, Theodor - nemški filozof (1880-1962) Oba s partnerjem sta precej muhasta, tako da nobeden ne more trditi, da ima bolj prav kot drugi. Nadaljevanje takšnega spora je nesmiselno. Če se zabavate, kar nadaljujte, posledice pa pripišite sami sebi – tako vi kot vaš partner. Priznajte, malce pozno ste se spomnili in podrli načrte, a zakaj bi bilo to dovoljeno le drugim. Zakaj se vi ne bi smeli nikoli spozabiti. Dejanja ne boste obžalovali, še več, morda ga namenoma še kdaj ponovite. Vaš najdražji vas potrebuje, a zdi se, da tega še niste opazili. Zdaj je čas za soočenje. Naredite ta korak; seveda bo težko, tudi naporno, toda zagato bo prej ali slej treba rešiti. Mižanje je vsekakor ne bo odpravilo. Z znancem se nikoli ne boste mogli sporazumeti o nekaterih zadevah, zato je morda nesmiselno, da o njih sploh razpravljata. Oba se samo razburjata in kuhata jezo drug na drugega. Prevroče je, vse to se bo moralo ohladiti. Veliko se boste ukvarjali s poslovnimi področji in pravnimi zadevami, kjer boste zelo uspešni. Uspeh ne bo izostal niti pri študiju, niti pri pridobivanju dokumentacije za posle s tujino. Vaša kariera bo v tem času ovirana z nerazrešenimi težavami. Doma bodo na žalost še vedno vladali napeti in nekoliko hladni odnosi, vendar v tem tednu ne bo tako poudarjeno vaše družinsko življenje, saj boste imeli možnost, da se odpravite na poslovni seminar, kjer se boste izobraževali. Veliko energije boste vlagali v partnerski odnos, saj ga boste želeli polepšati in osvežiti, da bi v njem prevladovala mir in harmonija. Samske tehtnice boste imele v tem času možnost, da začnete novo ljubezensko zvezo. V tem tednu boste družabni. Dogovori, ki jih boste izvršili v prvi polovici tedna, bodo uspešni. Še večji uspeh pa boste poželi v drugi polovici tedna, zato vse tiste dogovore poskusite preložiti v drugo polovico. Odnosi s partnerjem se bodo otoplili, prihajalo bo do večjih in boljših sprememb. Partner se bo kujal, vi pa sploh ne boste vedeli zakaj. Morda pa je vaša težava ravno v tem, da tako pogosto ne veste, kaj vam je zameril. Mogoče bi morali biti pozornejši. Izostrite ušesa; včasih je dobro, če se naučimo poslušati tudi »med vrsticami«. Pred vami je teden, v katerem boste končno prejeli odgovor, na katerega že tako dolgo čakate. Čudežnih rešitev seveda ne bo prinesel, vam bo pa kljub temu lažje pri srcu. Zdaj vsaj veste, na katerem zemljevidu ste. Iz zapleta se boste mojstrsko izvili. Tako veliko priložnosti bo za laži, a odločili se boste, da pot prepeljete povsem iskreno brez goljufi vih bližnjic. Občutek na koncu bo seveda izjemen, žvižgalo in smejalo se vam bo. Vaš prijatelj je morda malce užaljen, a nič ne skrbite, takšno razpoloženje ga bo kaj kmalu minilo. Vseh posledic svojih dejanj pač ne morete predvideti, a ob tako velikem številu ljudi in interesov se vedno najde kdo, ki ni zadovoljen. BIK (21. 4. – 20. 5.) OVEN (21. 3. – 20. 4.) DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) RAK (21. 6. – 22. 7.) LEV (23. 7. – 22. 8.) DEVICA (23. 8. – 22. 9.) TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) STRELEC (23. 11. – 21. 12.) KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) VODNAR (21. 1. – 18. 2.) RIBI (19. 2. – 20. 3.) Tedenski horoskop do 19. junija Petek, 3. julija 06:00 Ptuj, Športna dvorana in telovadnica Mladika, Mestni stadion, brezplačno poletno počitniško varstvo MO Ptuj, športne aktivnosti, ustvarjalnice, za otroke prve triade OŠ 09:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Tarok za seniorje 09:00 Stoperce, Dom krajanov, 28. kmečki praznik – ocenjevanje suhomesnih izdelkov 10:00 Ptuj, Mestni park, CID, Poletne ulične delavnice in delavnica poletje na koleščkih 17:00 Majšperk, pri čebelnjaku OŠ Majšperk, 28. kmečki praznik – delavnica Oskrba čebel čez leto po načelih dobre čebelarske prakse 18:00 Gerečja vas, igrišče, Poletna šola nogometa 18:00 Cirkulane, Bar Marinka, društveni piknik Društva rejcev drobnice Haloze 18:00 Vitomarci, Večgeneracijski center E(t)noteka, predavanje Ekološka škropiva, gnojevke in ostali preparati 18:00 Stoperce, Dom krajanov, 28. kmečki praznik, ocenjevanje vina 21:00 Ptuj, Vičava, parkirišče pri Arhivu, prvi ptujski drive-in kino 21:00 Ormož, pred grajsko pristavo, Stand up Tadeja Toša Sobota, 4. julija 17:00 Vitomarci, Hvaletinci 2, sedež društva Sapientia, Ekološka kmetija Forstnerič, zeliščarska delavnica Naravno fermentiran izvleček iz industrijske konoplje 21:00 Ptuj, Belšakova 71, krščanska adventistična cerkev, fi lmski večer, Pod krili ptic Cirila Ambroža 23:30 Ptuj, Vičava, parkirišče pri Arhivu, prvi ptujski drive-in kino, razprodano Nedelja, 5. julija 21:00 Ormož, pred grajsko pristavo, Ormoško poletje, Koncert Jazzva Ponedeljek, 6. julija 10:00 Ptuj, Mestni park, CID, Poletne ulične delavnice in delavnica vožnje po pumptracku 11:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Rubikova kocka za začetnike Mestni kino Ptuj Petek, 3. julij: 21:00 Drive in kino: Briljantina RAZPRODANO Sobota, 4. julij: 21:00 Drive in kino: Gospodje RAZPRODANO Nedelja, 5. julij: 17:00 Pat in Mat: Mojstra na delu; 19:00 Mali Joe; 21:00 Konjekrast. Prireditvenik Štajerski TEDNIK petek, 3. 7. 2020  COLOR CMYK stran 20 petek  3. julija 2020Zdravstveni globus20 Foto: M24 Neprivlačni kožni izrastki Kako se jih znebiti enkrat za vselej Bradavice so lahko srbeče in tudi boleče, še posebno če pritiskajo na živec ali se pojavijo na podplatih. Večinoma so nenevarne, vendar njihova prisotnost zaznamuje videz in omaja samozavest. zdravniki ali dermatologi odstra- njujejo na več načinov. Zelo učin- kovito je zamrzovanje s tekočim dušikom, ki uniči z virusom okuže- ne celice in povzroči vnetje, ki še dodatno učinkuje. Gre za nekoliko boleč postopek, ki ga opravi zdrav- nik. Prednost tovrstnega odstra- njevanja je, da ne pušča brazgotin, vendar ga je treba ponavljati na tri do štiri tedne, dokler bradavica ne izgine. Učinkoviti so tudi odstra- Kako bolezen poteka? Največji nevarnosti anevrizme aorte sta raztrganje ter nastajanje in odcepljanje krvnih strdkov. Bol- nik mora biti zato vedno pozoren na znake teh nevarnih stanj. Raz- trganje se kaže kot močna nena- dna bolečina v trebuhu, prsnem košu ali hrbtu. Spremljajo jo padec krvnega tlaka, hitro bitje srca in iz- guba zavesti. V takem primeru je takojšnja kirurška oskrba odločilna za preživetje. Krvni strdki se lahko odcepijo z mesta nastanka v razšir- jenem delu žile in zamašijo manjšo žilo nekje v telesu – temu rečemo embolija. Kaže se različno glede na mesto nastanka, po navadi pa ga spremlja močna bolečina in izguba funkcije organa, kjer se pojavi (npr. ledvic). Kako poteka spremljanje bolnika z anevrizmo aorte? Ker je potek bolezni precej ne- predvidljiv in lahko napreduje z zelo različno hitrostjo, je treba z ultrazvočnimi preiskavami re- dno spremljati premer aorte. Pri majhnih anevrizmah je priporočen pregled enkrat letno, pri srednje velikih pa na vsakih 6 mesecev. Na pol leta spremljamo tudi bolnike po operaciji anevrizme aorte. Ker sta občutljivost in specifi čnost ul- trazvočne preiskave za odkrivanje puščanja žilne proteze premajhni, pri teh bolnikih izvajamo računalni- ško tomografi jo ožilja. Kako si pri anevrizmi aorte lahko pomagate sami Bolnik z anevrizmo aorte ima zelo verjetno napredovalo ate- rosklerozo, ki prizadene žile po vsem telesu. Večina teh bolnikov ne umre zaradi anevrizme, temveč zaradi drugih srčnožilnih zapletov, povezanih z aterosklerozo. Poleg tega so dejavniki za nastanek oz. napredovanje anevrizme aorte in mnoge srčno-žilne bolezni zelo podobni. Za bolnika z anevrizmo aorte je torej pomembno, da z zdravim načinom življenja zmanjša te dejavnike tveganja na najmanj- šo mero. Bistveni so: opustitev kajenja, redna telesna dejavnost, zdrava prehrana, zmanjšanje prekomer- ne telesne teže, kvečjemu zmerno uživanje alkohola in upoštevanje morebitne terapije za zvišan krvni tlak, sladkor ali holesterol. Kako anevrizma aorte vpliva na vaše življenje Večina ljudi z anevrizmo aorte lahko živi zdravo življenje. Po- membna sta redno spremljanje stanja bolezni in zdrav način življe- nja. Kljub temu je, predvsem zaradi velike verjetnosti drugih sočasnih krvno-žilnih bolezni, življenjska doba teh bolnikov krajša. Po uspeš- no opravljeni operaciji anevrizme trebušne aorte znaša pričakovana življenjska doba približno 65 % pov- prečja enako stare populacije. Indi- vidualne razlike med bolniki pa so velike. Ob primerih napredovanja bolezni v smislu razpoka ali embo- lizmov je treba čim hitreje poiskati zdravniško pomoč. Ali in kako lahko nastanek anevrizme aorte preprečite? Na genetske dejavnike, ki povzročajo nastanek anevrizme aorte, za zdaj še ne moremo vpli- vati. Lahko pa z zdravim načinom življenja močno zmanjšamo verje- tnost nastanka in hitrost napredo- vanja te bolezni. Literatura: Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije / Navodila za bolnike Nasveti iz Zdravstvenega doma Ptuj Anevrizma aorte – 3. del Foto: M24 Vlada je v nedeljo potrdila predlog četrtega protikoronske- ga zakona, v katerem je predvide- la tudi zagon aplikacije za pame- tne telefone, s pomočjo katere bi njene uporabnike anonimno opozarjala, da so bili v stiku z ne- kom, ki je okužen z novim koro- navirusom. Državna sekretarka na ministr- stvu za zdravje Tina Bregant je poudarila, da bo to tehnološka rešitev, ki bo epidemiologom pomagala pri identifi kaciji stikov, ne bo omogočala sledenja loka- ciji naprave, saj bo delovala na osnovi bluetooth tehnologije. To bo najbolj uporabno v primeru ponovnega razmaha epidemije novega koronavirusa, saj ima Slo- venija premalo epidemiologov, da bi lahko dovolj hitro obdelo- vali stike okuženih v primeru ve- likega števila okuženih. Aplikacija po besedah Bregantove pomeni predvsem pomoč epidemiološki službi, saj je v interesu vseh, da omejimo širjenje okužb. Namestitev in uporaba naj bi si- cer bili prostovoljni in brezplačni, razen v primerih, ko je oseba po- trjeno pozitivna na virus oziroma ji je bila odrejena karantena. V teh primerih bi si morala oseba, če je uporabnik ustreznega pame- tnega telefona, mobilno aplika- cijo obvezno namestiti tako, da se lahko vanjo vnese naključno kodo. Državna sekretarka pa je še dejala, da se še dogovarjajo, ali bo aplikacija za osebe v karante- ni obvezna ali prostovoljna. Tako Bregantova kot državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Peter Geršak sta se zavzela, da bi bila odločitev o namestitvi in upo- rabi aplikacije v celoti prostovolj- na in stvar vsakega posameznika. Poudarila pa sta, da bo imel zad- njo besedo pri tem državni zbor. Geršak je ob tem praktično ponazoril uporabo aplikacije. Po- sameznik bi si jo naložil na svoj pametni telefon. Aplikacija bi zaznavala vsak stik z drugim te- lefonom, ki bi imel prav tako na- loženo aplikacijo, če bi se srečala na razdalji, krajši od 1,5 metra in bi bila v stiku dlje kot 15 minut. Ti podatki bi se v celoti anoni- mizirani zapisovali v bazo stikov. Vsak imetnik telefona z aplikacijo, ki bi bil pozitiven na okužbo, bi dobil kodo, ki bi jo vpisal v bazo stikov. Vpis bi sicer morali potrdi- ti še na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Aplikacija bi pred- vidoma enkrat dnevno preverjala podatke v bazi stikov in okužb lastnika telefona za nazaj opozo- rila, če je prišel v stik s telefonom okuženega posameznika. Obvestilo bi razkrilo le, kdaj in približno kje je prišlo do stika, ne pa identiteto okuženega, je pou- darila Bregantova. Na vprašanje, ali bo tisti, ki bo dobil obvestilo o tveganem stiku, moral v karante- no in bo tudi upravičen do nado- mestila plače, je državna sekre- tarka odgovorila, da se o tem še niso dogovorili. Pojasnila pa je, da bodo karan- tenske odločbe še vedno ostale kot doslej, saj se ne izključujejo z aplikacijo. Kot je poudarila, je po- membno, da aplikacijo uporablja čim več ljudi, zlasti mladi, ki se ve- liko družijo. Po njenih navedbah je sicer zaželeno, da bi aplikacijo uporabljalo od 60 do 70 odstot- kov prebivalcev, kar pomeni praktično vsi v Sloveniji, ki imajo pametni telefon. »Verjetno bomo sami precej presenečeni, koli- kokrat smo bili v tveganih stikih, pa se tega sploh nismo zavedali. Tako omogočamo, da ne zapira- mo države, da se lahko eden do drugega obnašamo odgovorno,« je pojasnila. Foto: M24 Tedenski mikroskop Zadnjo besedo pri protikoronski aplikaciji bodo imeli poslanci Slovenska aplikacija za opozarjanje na morebitne stike z okuženimi s koronavirusom bo najverjetneje narejena po vzoru italijanske ali nemške. Delovala bi na prostovoljni bazi, ne bo omogočala sledenja lokaciji, starejši podatki o stikih med telefoni pa se bodo avto- matsko brisali. Pripravljati jo bodo začeli, ko bo DZ prižgal zeleno luč rešitvi. njevanje z laserjem, odstranjeva- nje z električnimi iglami in kiretaža. Bradavice na podplatih se pogosto odstranjujejo s kombinacijo pedi- kure, zamrzovanja in preparatov, ki vsebujejo kisline, vendar le po predhodno postavljeni diagnozi izbranega zdravnika ali dermatolo- ga. V lekarni dobite različne izdel- ke za samozdravljenje bradavic, ki bradavico zamrznejo ali jo poma- gajo odstraniti s pomočjo kislin, vendar niso tako učinkoviti kot zamrzovanje s tekočim dušikom, ki ga opravi zdravnik. Ognjičeva pomoč Najučinkovitejši v boju proti bra- davicam sta rastlini krvavi mlečnik in ognjič. Svež mlečnati izloček omenjene rastline nanesite nepos- redno na bradavico in počakajte, da se posuši. Postopek ponavljaj- te, dokler bradavica ne izgine. Po- maga tudi sloj rdeče čebule ali sve- že mletega oziroma strtega česna, ki ju nanesete na bradavico ter jo povijete. Postopek ponavljajte, dokler bradavica ne odpade. Prenašajo se v telovadnicah, fi tnesih in bazenih Pojavu bradavic se težko izognemo, lahko pa zmanjšamo možnost okužbe, če se izogibamo gibanju na površinah, kjer hodi ali se površin dotika veliko ljudi, ki so oziroma bi lahko bili okuženi s temi virusi, na primer v telovadnicah, fi tnesih, bazenih, savnah, ter uporabi skupnih brisač ali drugih predmetov, ki so bili v stiku z okuženo osebo. Dobro se je izogibati rokovanju z ljudmi, ki imajo bradavice. Previdnost pa ne bo odveč niti doma, kjer moramo biti pozorni na to, da se člani družine ne bi okužili od obolelega. Priporočljiva preventiva proti bradavicam so tudi razkužila za predmete ali kožo. Ker so lahko nalezljive, je dobro vedeti, kako se zavarova- ti pred okužbo z virusom, ki jih povzroča. Če pa jih že imate, je seveda glavno vprašanje, kako se jih znebiti. Včasih izginejo same Bradavice lahko izginejo same od sebe, lahko ostanejo na koži še leta, lahko pa najprej izginejo in se nato spet pojavijo. Znano je namreč, da se ne glede na način zdravljenja ponovno pojavi kar tre- tjina bradavic. Nekaterih bradavic se kljub zdravljenju težko znebi- mo. To še posebno velja za bolnike s slabšo odpornostjo, pri katerih so bradavice trdovratnejše in jih je težje odstraniti. Nad bradavice s tekočim dušikom Zdravljenje oziroma odstranje- vanje bradavic je odvisno od lege, vrste, izrazitosti bradavic ter od časa njihovega obstoja, zato jih Štajerski TEDNIK petek, 3. 7. 2020  COLOR CMYK stran 21 Gremo tja, kjer je najlepše, oglasna priloga Štajerskega tednika, Vestnika, Dolenjskega lista in Novega tednika 21 let Spoštovane bralke in bralci lokalnih časopisov, v posebni turistični prilogi »GREMO TJA, KJER JE NAJLEPŠE, TJA, KJER SMO DOMA, NA POČITNICE K NAM, PO SLOVENIJI« smo se v štirih regijskih časopisih odločili, da vam ponudimo turistične vizitke naše dežele z namenom in željo, da ponovno spoznamo mo- rebiti pozabljeno ali le spregledano zgodbo o naših vaseh, krajih, neokrnjeni naravi ... – o biserih Slovenije. S turističnimi ponudniki, ki gradijo svojo poslovno pot z ljubeznijo do svojega doma, tra- dicije in kulture življenja, bomo dokazali, kako lahko slovenski gost doživi oddih kot bal- zam za dušo in telo. Predstavljeni ponudniki vam v prilogi ponujajo oddih posebne vrste; tiste vse bolj pogre- šane in potrebne trenutke, ki vam vračajo energijo in mir in ki vas napolnijo za nove izzive, ki vam dajejo občutek pozabljene svobode, počitka, lepot narave, kulturne dediščine in znamenitosti. Obstaja misel, ki pravi, da je bistvo življenja odkrivati lepoto ter da je vse drugo, kar poč- nemo, zgolj čakanje na nekaj, kar ne obstaja in česar ne poznamo. Zato je čakanja dovolj. Imamo turistične bone in imamo predstavljene ponudnike, ki si želijo vaš obisk in vam bodo razkrili tudi marsikaj neznanega, skritega. S turističnimi vizitkami vam bomo odkrili Dolenjsko, deželo cvička in dobre hrane, le za korak vstran se bomo čudili deželi običajev, pričakovanja pomladi in folklore, Beli krajini. Potepali se bomo po Gorenjski, deželi gora, jezer in slapov, odkrivali bomo Goriško, po- krajino, ki jo poznamo kot vinorodno deželo sonca in – če se nam bo zahotelo – bomo lenarili na Primorskem, v deželi morja, sonca in sprostitve. Pred poletno vročino se bomo umaknili na Notranjsko, kjer se v hladu odkrivajo najlepši kraški pojavi v Evropi. Veliko od nas premalo pozna Zasavje in Posavje, ki sta s svojimi gradovi in neodkritimi zgodbami pravi magnet za obiskovalce. Če pa ste tradicionalni popotniki, morate obiskati Koroško, ki premore vse od že naštetega: gozdove, gore, vode, kulturno in naravno dediščino, kmečke turizme, posebno kulinariko in pomembne zgodovinske mejnike. Na Štajerskem bomo spoznavali preteklo življenje v Karantaniji, okušali ogromno znamenitih jedi ter se opajali z najžlahtnejšimi vini. Na vzhodu dežele nas Pomurje ob svoji veličastni reki Muri vabi s preštevilnimi toplicami, prekmurskimi specialitetami ter iskrenimi domačini. In če vas ne prevzame nič od tega, pač pa si želite živahno nočno življenje, zabave, koncerte, športne prireditve in znamenitosti, vas vabimo v osrednjo Slovenijo. S kratkim odstavkom smo našteli zanimivosti destinacij; neponovljive zgodbe o njih pa boste doživljali in spisali, spoštovani bralci, vi sami, skupaj s ponudniki, ki vas že pričakujejo. Spoštovani, ko krenemo na pot, so lahko naši cilji in želje različni; težko se je poenotiti v tem, kje je naj- boljše, kje najlepše. A pustimo tovrstno dilemo. Pred seboj imamo zgolj željo predstaviti lepote, zgodbe in tisočletne znamenitosti krajev, kjer smo doma. Drago Slameršak Gremo tja, kjer je najlepše Foto: Jošt Gantar Foto: Črtomir Goznik Foto: Andraž Purg – GrupA Foto: Nataša Juh nov Štajerski TEDNIK petek, 3. 7. 2020  COLOR CMYK stran 22 Gremo tja, kjer je najlepše, oglasna priloga Štajerskega tednika, Vestnika, Dolenjskega lista in Novega tednika 22 www.slo-zeleznice.si Ob koncih tedna se odpravite novim dogodivš inam naproti! Do 30 % cenejša povratna potovanja ob koncih tedna in praznikih. IZLETka Neomejena do 5-dnevna potovanja ob sobotah, nedeljah in praznikih na 15 evrov. TURIST vikend Naj vas pot popelje na Ljubno ob Savinji zibelko splavarstva Štajerski TEDNIK petek, 3. 7. 2020  COLOR CMYK stran 23 Gremo tja, kjer je najlepše, oglasna priloga Štajerskega tednika, Vestnika, Dolenjskega lista in Novega tednika 23 brezplačna številka 080 22 10 info@terme-dobrna.si www.terme-dobrna.si Hotel Vila Higiea Boutique hotel Dobrna MOŽNOST KORIŠČENJA TURISTIČNIH BONOV Štajerski TEDNIK petek, 3. 7. 2020  COLOR CMYK stran 24 Gremo tja, kjer je najlepše, oglasna priloga Štajerskega tednika, Vestnika, Dolenjskega lista in Novega tednika 24 Štajerski TEDNIK petek, 3. 7. 2020  COLOR CMYK stran 25 Gremo tja, kjer je najlepše, oglasna priloga Štajerskega tednika, Vestnika, Dolenjskega lista in Novega tednika 25 Na razgledni stolp na Rudnici Tri enonadstropne hiše ali eno stolpnico visoko je razgledna ploščad. Štiride- set metrov od tal je najvišja točka kovinske konstrukcije. Morda vas bo na kateri od 185 stopnic malo stisnilo v trebu- hu, ampak razgled na vrhu je vreden vsakega koraka. Zele- ni griči Kozjanskega in Obso- telja so kot na dlani. Gozdna pot na 622 metrov visok Silavec na Mali Rudnici je prijetna in ne preveč napor- na. 38.580 kg konstrukcijskega jekla je sestavljenega tako, da bi lahko na stolp menda hkrati zlezlo tudi tristo ljudi. A za vsak primer in predvsem za spo- dobno doživetje jeklenega le- potca jih na vrh spustijo največ 60 hkrati. Na stolp na Rudnici, stolp zdravja in veselja, kot so ga poimenovali, vodijo različne, tudi tematsko obarvane poti. V občini Podčetrtek, ki je ena najbolj turističnih občin v Slo- veniji, imajo po novem torej še en razlog za obisk več. Občina se že zdaj ponaša z uvrstitvijo med pet najboljših turističnih destinacij, letno pa to podkrepi s kar 400 tisoč nočitvami. Tudi zato je 210 tisoč evrov vreden stolp lahko zgradila izključno iz sredstev turistične takse. NT • prostor za piknik ob potoku • izvirska voda ob hiši • savna, pohodniške in kolesarske poti ter balvansko plezanje. • možnost ugodnejše prehrane pri naših partnerjih, dostava domačih dobrot v apartma Dodaten popust na smučarske počitnice v višini 50% od vrednosti koriščenjih bonov v letu 2020 v izbranih terminih 2021. Našim gostom ob 30. obletnici podjetja nudimo posebne pogoje pri rezervaciji apartmajev in pohorskih hiš. Informacije: dandi@dandi.si 051 655 016 Cen iz preteklih sezon ne bomo spreminjali! Za vas obnavljamo Apartmajsko hišo Rogla. CERKLJE NA GORENJSKEM – destinacija, ki vas bo očarala s svojim prvinskim naravnim in kulturnim bogastvom Med barvitimi polji, razgibanimi hribi pod pobočjem Krvavca vabi mnogokrat nagrajeno najlepše urejeno manjše mesto – Cerklje na Gorenjskem. Bogata kulturno-zgodovinska de- diščina, označene kolesarske in pohodniške poti, pestra kulinarična ponudba ter blagodejno podnebje hribovskih vasic bodo prepričali, da se boste k nam vedno znova radi vračali. Informacije: tel.: 04 28 15 822, info@tourism-cerklje.si; www.visitcerklje.si Grad Khislstein Tomšičeva 44, 4000 Kranj info@gorenjski-muzej.si 04/201 39 50 Delovni čas: tor–ned 10.00–18.00 Pridite na grad Khislstein in si oglejte stalno razstavo Prelepa Gorenjska in spoznajte življenje naših prednikov na tem čudovitem koncu Slovenije. Navdušita naj vas lamelna oklepa, ki sta dva izmed vsega skupaj sedmih skoraj v celoti ohranjenih lamelnih oklepov iz 6. in 7. stoletja, odkritih na širnem območju med Kavkazom na vzhodu in Španijo na zahodu. Pridite v Kranj in raziščite grad Khislstein! • gostišče z bazenom • kolesarjenje in pohodništvo • kulturne znamenitosti • odlična kulinarika Rezervirajte si svoj oddih na 059 918 023 ali na bohorc.marjan@siol.net www.gostisce-bohorc.si • MOŽNOST VNOVČENJA TURISTIČNIH BONOV Odlična ideja za večdnevni oddih! Gostišče in prenočišča Bohorč S kolesom po Sladki poti Zavit v meglico poletnega jutra se zbuja kraj Moravske Toplice. Ta jutranji čas vas vabi, da se s kolesom odpravite odkrivat lepote in skrivnosti dežele, ki obdaja Moravske Toplice. Na skupno okoli 250 km označenih kolesarskih poteh si izberite svojo pot – dolgo ali kratko, po ravnem ali gričevju, med drevesi ali njivami. Kolo z vsemi informacijami vas čaka v Bike centru Moravske Toplice. Ena od skrivnosti dežele pod neskončnim panonskim nebom je s čarobnimi aromami in omamnimi dobrotami, ki se topijo v ustih in razpršijo v tisoče magičnih okusov, 41 km dolga kolesarska Sladka pot, ki vodi do skritih sladkih kotičkov in odkriva skrivnosti prekmurskih dobrot. Sladko razvajanje se lahko začne že v Moravskih Toplicah, v Café Praliné, kjer nastajajo čudovite tradicionalne sladice s sodobnim pridihom. Če ste pred odhodom za kaj lažjega, si na pot vzemite medeno-čokoladno liziko iz Hiše Tara. Skozi zgodovinski kraj Martjanci vas kolesarska Sladka pot popelje v Sebeborce. Tu se lahko odpočijete in posladkate v Gostilni Marič, preden se odpravite naprej do sadjarja Ludvika Novaka v Ivanovcih in se oskrbite s slastnim domačim sokom in jabolki. Naprej vas pot vodi do duhovnega stičišča v Kančevcih in v Ratkovce. Ratkovci so središče Sladke poti in njeno srce je Medičarstvo Jožice Celec, kjer se znanje in izkušnje več generacij prepletajo z inovativnostjo in se v medeno sladkem nepozabnem okusu medenjakov prelijejo po vaših brbončicah, da začutite vso medeno pestrost okusov Goričkega. Nekoliko nižje v Ratkovcih je tudi trgovinica z lokalnimi mlečnimi izdelki za sladokusce. Sladka pot pelje naprej proti Lončarovcem in Ivanjševcem. Prisluhnite šepetu gozda, vdihnite opojni vonj travnikov, opazujte valovanje žita v rahli sapici poletnega dne. Izvedite več o pokrajini, po kateri kolesarite, na Leseni učni poti v Lončarovcih. Če ste ljubitelj medu, se ustavite pri čebelarju Kolomanu Kozicu in poskusite pristni domači gorički med. Pot vas vodi skozi Berkovce in mimo Časarjevega mlina v Prosenjakovce. Tu se poti križajo. V Prosenjakovcih lahko zavijete s Sladke poti v hrib in naprej v sosednjo vas Selo, kjer si ogledate kulturni biser Pomurja, cerkev sv. Nikolaja, rotundo, ki naj bi jo zgradili vitezi templjarji, in se oglasite v TIC Selo. Nekoliko naprej po poti skozi Selo je evangeličanska cerkev in za njo odlična gostilna K rotundi Selo. Dovolite si, da vas razvajajo z okusi odlične prekmurske kulinarike. Iz Sela se lahko vrnete na Sladko pot ali pa nadaljujete proti vasi Fokovci in naprej v Moravske Toplice. Sladka pot vodi iz Prosenjakovcev v Pordašince, kjer vas pozdravi leseni zvonik, posebnost prekmurskega prostora. Odpravite se naprej, proti Motvarjevcem, katerih znamenitost je kalvinska cerkev. V Motvarjevcih zavijte proti vasi Bukovnica. Tukaj si, objeti z zelenjem Goričkega, spočijte na tamkajšnjem kolesarskem počivališču ob kapelici in zajemite spokojnost prostora. Naprej vas čaka kulturno bogata vas Bogojina, kjer ne morete mimo Plečnikove cerkve in kjer ne uidete dobrotam lokalnih ponudnikov in mamljivi kulinarični ponudbi Turistične kmetije Puhan. Iz Bogojine se odpravite v Tešanovce. Tu se ustavite na Posestvu Passero in okusite nepozabne čokolade in pralineje, v katerih se zlije čokolada z lokalnimi sestavinami v edinstven sladek okus prekmurske ravnice, ki ga zaokrožuje še domači sladoled. Za kratko sprostitev ob ribniku pa zavijte mimo Prekmurske vasi do Gostišča Oaza. Če se s Sladke poti vrnete v Moravske Toplice lačni in željni še več sladkega, zaključite svojo pot v restavraciji Perunika in okusite nepozabno tradicionalno prekmursko gibanico, kraljico prekmurskih sladic. Utrujeni od poti si spočijte v mirnih kotičkih Moravskih Toplic in se potopite v črno vodo toplih moravskih vrelcev. Obiščite nas! p.s. Za vse dodatne informacije v zvezi s turističnimi storitvami in najemom koles smo vam vse dni v letu na voljo v TIC Moravske Toplice. Kontaktirajte in obiščite nas! TIC Moravske Toplice Kranjčeva 3 9226 Moravske Toplice T: 02 538 15 20 E: info@moravske-toplce.com www.moravske-toplice.com Štajerski TEDNIK petek, 3. 7. 2020  COLOR CMYK stran 26 Gremo tja, kjer je najlepše, oglasna priloga Štajerskega tednika, Vestnika, Dolenjskega lista in Novega tednika 26 Dobrodošli v Biotermah BIOTERME MALA NEDELJA, Moravci v Slovenskih goricah 34 b, 9243 Mala Nedelja, Tel: 02 565 2000 ali 02 565 2001 E-mail: hotel@bioterme.si in booking@bioterme.si Minimalno bivanje 2 noči. Stran od mestnega vrveža, v stičišču vinogradov, kulinarike in prijaznih ljudi leži popoln kraj za pobeg pred stresnim vsakdanom. V osrčju Prlekije, na območju, ki je bilo leta 1976 zaradi naravnih lepot in danosti razglašeno za krajinski park, stojijo Bioterme Mala Nedelja. Do njih se iz središča Slovenije pripeljete po pomurski avtocesti (smer Murska Sobota), na kateri sledite izvozu Sveti Jurij ob Ščavnici, od tam do Bioterm pa je zgolj 10 kilometrov. Turistični kompleks Bioterme Mala Nedelja sestavljajo Hotel Bioterme****, Glamping Sončna dolina, termalni park in postajališče za avtodome. Bioterme so idealno izhodišče za individualne izlete, kolesarjenje in pohode po bližnji in daljni okolici, ki ponuja nešteto zanimivosti za vse generacije. Sobe hotela Bioterme**** so velike in zračne, skupni prostori prostrani, kar zagotavlja nemoteno bivanje in gibanje gostov na svežem zraku. Dodatno sprostitev ponuja gostom tudi hotelski bazen. Ob upoštevanju varovanja okolja je pridobil znak za okolje ‚Eko marjetica‘ in laskav naziv Green accomodation. Glamping Sončna dolina vam ponuja popolno zasebnost in mir sredi neokrnjene narave. Vsaka nastanitvena enota je zase, ločena od drugih, z veliko teraso pred vhodom. Glamping naselje ima poseben vhod in svoje parkirišče. Poseben čar gostom Sončne doline ponujata biološki plavalni bazen ter ribnik - naravni biotop, poln vodnega življenja. Za bolj avanturistične je na razpolago tudi postajališče za avtodome z vso potrebno infrastrukturo, dostopno v vseh letnih časih. Za sprostitev in rekreacijo so našim gostom v termalnem parku na voljo večnamenski, plavalni, otroški, počivalni in masažni bazeni. V sklopu zunanjega kopališča so na voljo plavalni in otroški bazen, divja reka, masažni bazeni ter bazen za počivanje. Za željne avanturističnega oddiha je na voljo tudi nudistični kotiček. Na terasah za sončenje, zelenih travnatih površinah ter v prijetni senci dreves boste lahko uživali vsak trenutek vašega oddiha in nabrali pozitivno energijo za nadaljnje izzive vsakdanjika. Za dodatno obogatitev oddiha so na voljo tudi kopeli in masaže v wellness centru. Pri nas se čas ustavi. Dobrodošli! Cena prenočitve z zajtrkom 50 € na osebo na dan Z minimalnim doplačilom 28 € za polpenzion bodo gostje pri nas z bonom lahko bivali 4 dni! www.bioterme.si Da odkrijem vse tvoje odtenke zelene. expano.siTRIEMES, d. o. o. | Nemčavci 1 d | 9000 Murska Sobota T: 041 989 100; 02 515 16 30 | http://www.kratochwill-ms.si/ Ponudba: vsak dan dve topli malici, pice iz krušne peči, lignji, solate, otroški krožniki … Delovni čas: od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 22.00 v petek in soboto od 9.00 do 23.00 ) Slovenska ulica 25 9000 Murska Sobota T: 02 534 88 22 M: 041 377 161 F: 02 534 88 24 E: info@pt-zveza.si www.pt-zveza.si Razpršeni hotel Goričko Začutiti pristno goričko dušo Poudarek na trajnostnem, ne na množičnem turizmu – Rešiti problem depopulacije območja Na Goričkem nastaja nova turistična zgodba, ki bo zaživela predvidoma v prihodnjem mesecu. To bo razpršeni hotel Goričko. Kot pove Lidija Šömen, direktorica Zavoda za socialni razvoj Mur- ska Sobota, kjer projekt pripravljajo, bo namenjen ljudem, ki ne marajo množičnega turizma, z nastanitvami na Goričkem pa lahko zadovoljijo potrebe gostov na optimalen način s celovito ponudbo. V Pomurju podoben primer že obstaja, to je razpršeni hotel Vinarium, katerega idejni vodja je Romeo Varga, ki sodeluje tudi pri omenjenem projektu. »Vinske kleti, ki so posejane po lendavskih gričih in so večji del leta neizkoriščene, so se z minimalnim vložkom in obnovitve- nimi deli spremenile v zanimive nastanitvene objekte za etične turiste, ki iščejo pristen stik z lokalnim okoljem. Sedaj želimo ta primer dobre prakse preslikati na Goričko,« pove direktorica. Varga dodaja, da razpršeni hoteli rešujejo problem depo- pulacije odročnih območij, po- večujejo prihodke iz turizma ter poganjajo investicije. To je po njegovem mnenju natančno to, kar Goričko potrebuje. Zavod za socialni razvoj Mur- ska Sobota želi s projektom po- vezati lastnike, ki bi hiše želeli dajati v najem, dobrodošli pa so tudi tisti, ki hiše že oddajajo. »K sodelovanju vabimo lastnike hiš, fizične osebe, ki niso kakor koli za kar koli registrirani. Ime- ti morajo le legalno zgrajeno zgradbo in željo ukvarjati se s turizmom,« pove Šömnova, ki še pravi, da je njihova želja turiste privabiti v kraje zunaj turističnih središč. Želja pobudnikov pro- Turisti se bodo lahko v neokrnjeni naravi oddahnili od stresnega vsakdana, lahko pa si bodo ogledali tudi bližnje turistične točke. Foto Nataša Juhnov Štajerski TEDNIK petek, 3. 7. 2020  COLOR CMYK stran 27 Gremo tja, kjer je najlepše, oglasna priloga Štajerskega tednika, Vestnika, Dolenjskega lista in Novega tednika 27 Na oddih in po navdih Beltinci, kraj združitve prekmurskega ljudstva z matič- nim narodom, so z okoliškimi vasmi prav poseben za- klad sredi mehke panonske pokrajine, ki ji reka Mura že stoletja daje prav poseben pečat. Tukaj se tradicija na vsakem koraku prepleta s sodobnostjo, obiskovalcem pa se ponujajo številne možnosti odkrivanja naravne in kulturne dediščine, ki jo domačini živimo in z njo dihamo. Informacije: ZAVOD ZA TURIZEM, KULTURO IN ŠPORT BELTINCI Mladinska ulica 2, 9231 Beltinci tel.: 02 541 35 80, 041 429 224 e-pošta: ztks@beltinci.si www.ztk-beltinci.si v Ižakovcih Tukaj odrežite! Pridite v Doživljajski park Vulkanija in se s krtkom Olijem podajte na nepozabno doživetje v središče goričkega vulkana! Na kraterju nekdanjega vulkana vas čaka zanimivo in doživeto potovanje v vulkansko podzemlje, kjer boste skozi interaktivne vsebine in 3D fi lme s posebnimi efekti spoznali moč vulkanov, nastanek vesolja in življenja na Zemlji, igrali vulkanske igrice, se sprehodili skozi lavino cev, otipali prave geode, se z dviga- lom spustili v globino 6000 metrov in se s pomočjo Olijevega podzemnega 3D vlaka prav adrenalinsko vrnili nazaj na površje. Zanimivo je tudi v geološkem muzeju, v kamnolomu bazaltnega tufa pa lahko najdete kristale olivina. nova doživetja v vulkanskem podzemlju, padajoča lava, fotografi ranje z Olijem, vožnje s turističnim vlakom, novi fi lmi in raziskovanje v kamnolomu. Odpiralni čas: april - oktober: torek - nedelja: 10.00 - 18.00 november - december: torek - nedelja: 10.00 - 16.00 ob ponedeljkih zaprto. Informacije in najava: 02/553 10 00, info@vulkanija.si Doživljajski park Vulkanija ZUKD Grad, Grad 174, 9264 Grad Krtek Oli vas že nestrpno pričakuje. DOŽIVITE VULKAN NA GORIČKEM ZABAVNE POČITNICE PRI OLIJU: jekta je, da bi razpršeni hotel Goričko goste začel sprejemati v avgustu. Sprva nameravajo skleniti pogodbe o sodelovanju z 10–15 lastniki nepremičnin ter jih tržiti po vseh možnih kanalih, hkrati pa bodo širili ponudbo z novimi možnostmi nastanitve. Stik z naravo Lastniki, ki bodo vključeni oziroma o tem razmišljajo, bodo hišo in okolico uredili sami, prenočitveni objekti pa bodo ocenjeni z zvezdicami glede na urejenost, kar bo tudi osnova za cenik. »Težimo k temu, da bodo vključene hiše, ki so zgrajene v tradicionalnih proporcih ali na kakršen koli način odsevajo av- tohtonost tega območja. Prav tako bi si želeli, da so hiške na neki način posebne, ampak za to so poskrbeli že lastniki, ki so v vsako od njih vgradili svojo dušo,« pravi Varga. Sogovor- nica še pripomni, da se mora- jo lastniki hiš sami odločiti, ali želijo, da jim nepremičnina, ki je ne potrebujejo, prinese neko dodano vrednost ali ne. »Turi- sti pa vedno bolj iščejo skrite kotičke za popoln odklop od vsakodnevnega stresa in vrve- ža, iščejo tisto, kar smo nekoč imeli, a neustavljivo izgubljamo. To je stik z naravo in samim se- boj,« meni Šömnova in dodaja, da naša pokrajina ponuja raj tako za mlade kot starostnike, tako za gurmane in ljubitelje dobre kapljice kot askete. »Pri razpršenih hotelih se je poka- zalo, da gre za drug tip turistov, kot smo jih vajeni pri termalnem turizmu. To so turisti, ki so mo- bilni, želijo raziskati okolico in tudi privoščijo si bistveno več,« glede na izkušnje pove Varga. Meni še, da ti gostje radi kupuje- jo lokalne izdelke, še posebej pa cenijo prehrano domače, ekolo- ške oziroma biodinamične pri- delave. Zato je to po njegovih besedah priložnost za vse, ne le za ponudnike nastanitev. Na podlagi drugih razpršenih hote- lov še pojasni, da okrog polovi- ca turistov prihaja iz Slovenije, polovica pa iz drugih držav. Prednost tovrstnega turizma je nedvomno stik z neokrnjeno naravo, ki jo Goričko ponuja. Di- rektorica Zavoda za socialni ra- zvoj Murska Sobota pravi: »Go- ričko je košček sveta, kjer diham na polna pljuča, se sprostim in čutim pripadnost. Vsi, ki imajo radi naravo in si želijo tovrstne- ga oddiha, jim privoščim, da to doživijo.« So pa pri razvoju ideje misli usmerili tudi v ekonomski vidik. Vključitev nepremičnine, ki je večji del leta ne uporabljaš, v sistem razpršenega hotela z minimalnim vložkom začne kriti režijske stroške in prinašati de- nar, poudarja Lidija Šömen za deprivilegirano območje, kjer ni veliko delovnih mest, mladi od tod bežijo, povprečna sta- rost prebivalstva pa narašča. Lastniki objektov se sami od- ločijo, ali bodo nepremičnino na razpolago turistom dajali le med glavno turistično sezo- no ali tudi v drugih delih leta. Sogovornika še pojasnita, da si želijo skleniti sodelovanje z oko- liškimi termami, restavracijami in drugimi ponudniki in temu bodo v prihodnje posvetili do- datno pozornost. V en glas pa poudarita, da ta zgodba nastaja zaradi razvoja trajnostnega tu- rizma na tem idiličnem koščku sveta. Recepcija za razpršeni ho- tel Goričko bo Zavod za socialni razvoj Murska Sobota, prav tako pa tudi vezni člen med gosti in ponudniki. Znano je, da je koronavirus pustil večje posledice na podro- čju turizma. Tega se zaveda tudi Šömnova in pove, da se tako sproščeno in brezskrbno, kot smo se družili do sedaj, verje- tno še dolgo ne bomo. »Najbolj dragoceno pa bo, če se bo vsak posameznik skušal ponovno povezati z naravo,« poudari in doda, da so naši predniki z na- ravo znali sobivati in uporablja- ti njene darove. Znanje od njih ter danosti naravne in kulturne dediščine pa so znali izkoristi- ti tudi lokalni ponudniki, ki so že ustvarili zanimivo in pestro ponudbo, ta pa pritegne še tako zahtevne turiste in kupce izdelkov. INES BALER Rezervacija ogledov kleti: T: M: E: W: Radgonske gorice d.o.o. r ij l l ti: : : : : ri . . . Ustvarjamo najlepše trenutke. Pobudniki razpršenega hotela Goričko težijo k temu, da bodo vključene hiše odsevale avtohtonost tega dela pomurske regije. Foto Nataša Juhnov Štajerski TEDNIK petek, 3. 7. 2020  COLOR CMYK stran 28 Gremo tja, kjer je najlepše, oglasna priloga Štajerskega tednika, Vestnika, Dolenjskega lista in Novega tednika 28 Turizem v zidanicah – daleč od gneče, hrupa in onesnaženega zraka Turizem v zidanicah je unika- ten, avtentičen in atraktiven turistični produkt s pristno ponudbo slovenskega pode- želja. Naše nastanitve so pri- merne za vse, ki iščete in lju- bite mir, neokrnjeno naravo, intimnost, tradicionalno slo- vensko kulinariko, lokalne in butične produkte ter aktivne počitnice. Za Slovenijo je značilno veliko število majhnih vinogradov (300 – 600 trt). Vsak vinogra- dnik prideluje svoje vino. Obi- čajno ne samo eno, ampak vsaj dve do tri različne sorte. Vsak vinograd pa ima tudi svojo zidanico. Zidanice so manjši objekti, postavljeni v vinogra- dih sredi vinskih goric, v mir- nem naravnem okolju s prek- rasnim razgledom. Za več informacij lahko obišče- te tudi našo prenovljeno sple- tno stran: https://zidanice.si/si/ og la sn o sp or oč ilo APARTMAJI - SOBE RAVBAR Smrečnikova ulica 15 in 17, 8000 Novo mesto, Slovenija Tel: 00386 7 3730680 GSM: 00386 41 738309 www.ravbar.net APARTMAJI - SOBE RAVBAR ZIDANICA RAVBAR LET TRADICIJE50 Nunska Graba 11, 9240 Ljutomer 031 689 066 Moškanjci 1g, Gorišnica Odprto vsak dan med 6.00 in 22.00 www.pri-zihri.si Gostilna Pri Žihri Štajerski TEDNIK petek, 3. 7. 2020  COLOR CMYK stran 29 petek  3. julija 2020 29Poslovna in druga sporočila ZA NAROČNINO POKLIČITE 080 43 21 NAROČITE SE NA REVIJO 4 TAČKE, SODELUJTE V NAGRADNEM ŽREBU IN OSVOJITE BOGATE NAGRADE! VELIKA NAGRADNA IGRA Vikend paket za 4 osebe in hišnega ljubljenčka v luksuzni Villi Edelweiss v Kranjski Gori (2 nočitvi, 3 dni) 3-dnevni morksi oddih v mobilni hiški Alpe Adria v Ankaranu za 4–5 oseb in hišnega ljubljenčka (2 nočitvi, 3 dni) Letna zaloga pasje hrane Happy Dog 1. 2. 3. Naročite se na revijo 4 tačke (letna naročnina, 10 številk) in sodelujte v žrebanju za bogate nagrade: vikend paket v Villi Edelweiss, 3-dnevni oddih v mobilni hiški Alpe Adria in letna zaloga pasje hrane Happy Dog. Nagradna igra traja od 28. 5. do 17. 8. 2020. Nagrajenci bodo objavljeni v reviji 4 tačke 27. 8. 2020. Pravila nagradne igre so objavljena na www.salomongroup/mediji.si. • datum odhoda 6. 10. 2020 ob 23. uri • • • • (6. – 11. 10. 2020) Vabljeni na AKCIJSKA CENA: samo 339,00 EUR po osebi Štajerski TEDNIK petek, 3. 7. 2020  COLOR CMYK stran 30 petek  3. julija 202030 Poslovna in druga sporočila Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu Novice Svet24, za samo 2,99 EUR. VSAK petek VEDNO POLNA DOBRIH IDEJ 16 STRANI RECEPTOV Enostavna dopustniška kosila, skutne sladice in poletne solate IN ZNOJENJE KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). PARKETNOTRANJA VRATA Okna info@vrata-tuning.si 031 688 777 OSOJNIKOVA 12, PTUJ Vhodna Senčila 4. in 5. julija 2020, sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Slovesnost ob dnevu državnosti na ptujski mestni tržnici. Slavnostna govornica županja Mestne občine Ptuj Nuška Gajšek; V parku spominov sekretar Veleposlaništva Ruske federacije položil venec padlemu ruskemu vojaku v drugi svetovni vojni; Podelitev spomin- skih priznanj odličnjakom ptujskih osnovnih šol. Dan ustvarjalnosti je posvečen prav njim najuspešnejšim učencem; Zaključna produkcija gledališkega studia DPD Svoboda Ptuj pred staro steklarsko delavnico; Aleš Šteger v Muzikafeju na Ptuju predstavil ocean spoznanj v novi knjigi Pričevanje; Ljudska univerza Ptuj je na dnevu odprtih vrat predstavila projekt Socialna aktivacija; Predstavitev projekta aplikacije za mesta Ptuj, Lenart in Ormož: Visit Ptuj,Visit Lenart in Visit Ormož. Projekt ZRS Bistra Ptuj; V poročni dvorani Mestne hiše Ptuj sprejem za naj dijake šolskega leta 2019/2020; Upravni odbor Ribiške družine Ptuj sklical letni občni zbor članov Ribiške družine Ptuj; Z glasbo v sobotni večer in nedeljski dopoldan. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. S poslanim SMS ZVEZEK5 na 1919 boste darovali 5 EUR. Hvala! Prispevajo lahko uporabniki Telekoma Slovenije, A1, Telemacha, T-2 in Bob. Povabljeni k solidarnosti! g ra fi čn a i z g ra fi č g r ve d b a G A P R O d e si g n , ju n ij 2 0 2 0 . S li ka j e si m b o ln a . Zbiramo šolske potrebščine za 12.000 otrok v stiski Vsak drugi petek POLNA IDEJ Štajerski TEDNIK petek, 3. 7. 2020  COLOR CMYK stran 31 petek  3. julija 2020 31Oglasi in objave Kruta je resnica, da te ni, ostali so le spomini in praznina, ki boli. SPOMIN 1. julija so minila tri leta, odkar si nas za vedno zapustil, dragi Franc Cafuta IZ VAREJE 22B Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Tvoji Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče in povedati ti hoče, da pogrešamo te vsi, ki nekdaj skupaj smo bili. SPOMIN 6. julija bo minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša draga mama Neška Sakelšek IZ GOLEGA VRHA STANOŠINE 13 Čas mineva, a spomin nate ostaja v naših srcih. Hvala vsem, ki postojite ob grobu in prižgete svečko. Tvoji vsi, ki te pogrešamo S svojim nasmehom vsakega osrečiti si znal, pred usodo sam, nemočen, si ostal. ZAHVALA V 79. letu starosti se je poslovil naš dragi oče, dedek, partner, tast in stric Anton Gaiser IZ HLAPONCEV Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijate- ljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Nam izrekli sožalja, darovali sveče in za svete maše ter sodelovali pri pog- rebni slovesnosti. Hvala vsem, ki ste ga cenili, spoštovali in se z lepo mislijo poslo- vili od njega. Hvala duhovniku Dušanu za darovano sveto mašo, pevcem in pevki Urški za odpete pesmi, godbeniku za odigrano Tišino. Hvala govornicama gospe Dragici in gospe Tončki za poslo- vilne besede, zastavonošem ter pogrebnemu podjetju Mir. Hvala vsem, ki ga boste ohranili v lepem spominu. Njegovi najdražji FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropo- ra – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa not- ranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, dr- va za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilni- ki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovi- no ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305.www. lesgrad.si. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. www.re-max.si/Poetovio PRODAMO - Ptuj, trisobno stanovanje (2000), popolnoma obnovljeno, delno opremljeno, 73 m2. Cena: 73.000 EUR. Kontakt: 041 391 003 ali 02/6208 816 KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, hisex, v začetku nesno- sti, opravljena vsa cepljenja, prodajajo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo- že 1, Ptujska Gora. PRODAM prašiče v teži od 100 do 140 kg, mesni tip, po ceni 1,90 €/kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj. KMETIJSTVO IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. www.novareha.si 2. julija je minilo leto dni, odkar smo v zavetje bazilike ptujskogorske Marije k zadnjemu počitku položili našega dragega patra in sošolca Milana Holca. Milan se je rodil 28. 8. 1946 v Orešju pri Ptuju. Obiskoval je OŠ Franca Osojnika na Ptuju in takrat so se naše poti prvič križale. Po končani OŠ smo se ločili vsak na svojo stran. Milana je duhovna pot odpeljala daleč od doma v Rim, kjer je služboval dolga leta. Z leti se vedno bolj vra- čajo spomini na mladost in tako je tudi v nas tlela želja, da se učenci OŠ ponovno srečamo. Na Milanovo pobudo smo to srečanje z veseljem organizirali. Njegova in naša želja se je uresničila, srečali smo se po 40 letih, odkar smo končali OŠ. Obudili smo spomine na šolska leta in se začudeno spraševali, ali smo to res mi – sošolci. V šoli je bilo naše literarno delo NAGEL in po 41 letih smo izdali revijo SPOMINSKI NAGEL. Še ena njegova želja je bila, da se leta 2006 srečamo pri njem v Rimu. Mi pa smo bili neučakani, zato smo njegov drugi dom obiskali že leta 2002. Kakor da bi hoteli zapolniti praznino, ker se dolgih 40 let nismo videli, smo potem vsako leto do začetka tvoje bolezni organizirali še izlet po Sloveniji. Vse to se ne bi zgodilo, če ne bi bilo tebe, Milan, ki si nas združeval in nam dajal pozitivno energijo. Milan, bil si res velik človek, pa vendar skromen, poln znanja, ki si ga rad delil z drugimi. Vedno si si želel, da ko boš v pokoju, da bi bil na Ptujski Gori, to se ti je tudi uresničilo. Prehitro pa je prišla bolezen, ki je nisi mogel premagati in tako si se 28. 6. 2019 poslovil od nas. Milan, še enkrat iskrena hvala za vse. Naj ti bo lahka domača zemlja. Milan, zbogom! Franci Šprah s sošolci OŠ Ljudski vrt (Franc Osojnik) V spomin PRODAM IMT 588, stayer 430, ursus 335, 1500-kg tehtnico za živino, hladilno ko- moro, trosilnik za umetno gnojilo na rep, predsetvenik 240, cirkular, kosilnico na boben 195, dognojevalnik-okopalnik, vi- ličar, 4-tonski, stružnico. Možna menjava. Tel. 031 767 927. PRODAM odojke domače reje, mesnate pasme. Tel. 051 245 621. PRODAM tri pujske, težke 40 kg. Tel. 031 269 480. PRODAM frezo za Gorenje Muto novejši tip na dva vijaka, malo rabljeno. Cena po dogovoru. Telefon 051 376 732. PRODAM manjšo količino suhe luščene koruze. Tel. 051 265 344. NEPREMIČNINE RAZNO Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. ww w .te dn ik .s i KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Tel. 041 897 675. Štajerski TEDNIK petek, 3. 7. 2020  COLOR CMYK stran 32 petek  3. julija 2020Tednikov mozaik32 V slovenskih termalnih zdraviliščih se je kopalna sezona začela sredi junija. Zaradi naraščanja okužb s covid-19 je pričakovati, da se bo naval na hrvaško obalo omejil, da bodo Slovenci bolj kot kdajkoli doslej leto- vali doma, tako tudi v naših zdraviliščih, ki se ponašajo z visoko ravnijo ponudbe, številnimi možnostmi rekreacije in zabave. Na povečan obisk so pripravljeni tudi v Termah Ptuj. V šesti izvedbi je prejšnjo soboto potekal že prvi od ptujskih festi- valskih dogodkov – Salon sauvignon. Obiskovalci prvega ptujskega dri- ve-in kina bodo lahko uživali že nocoj, ogledali si bodo hollywoodsko klasiko Briljantino, drugi pa jutri ob gledanju sodobne uspešnice reži- serja Guya Ritchija Gospodje. Oba dni bo potekal tudi zanimiv glasbeno- -scenski in gostinski spremljevalni program. Za oba dneva je prizorišče na parkirišču ŠC Ptuj že zasedeno. Jutri dopoldne bo živahno v Rimskem taboru na Štukih, kjer bo potekala otvoritvena priredi- tev Rimski lonec: rimske jedi bodo pripravljale skupine, ki tudi sicer ohranjajo tradicijo nekdanjega živ- ljenja Rimljanov v tem prostoru. Tudi sicer so se v društvu za rim- sko zgodovino in kulturo Poetovio 69 že začeli pripravljati na leto 2021, ko bo Slovenija gastronom- ska regija Evrope. Od srede junija je odprt tudi dominikanski samo- stan, ki si ga je mogoče ogledati vsak dan od torka do petka med 10. in 16. uro ter v soboto in nede- ljo med 10. in 18. uro. Že v kratkem NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Do kdaj je bil na ogled vinarski muzej v vodnem stolpu ob Dravi?? ….............................................................................................. Ime in priimek:......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.Foto: Črtomir Goznik Salon sauvignon je letos potekal na minoritskem dvorišču. Nagradno turistično vprašanje z inovativno nagradno igro #moje mesto pridružilo Združenje zgodo- vinskih mest Slovenije. Začela se je 20. junija in se bo zaključila 15. julija. Nagradna igra spodbuja obiskovalce, turiste, izletnike, da v tem času obiščejo čim večje število mest in se potegujejo za več kot 100 privlačnih nagrad. Zaradi koronavirusa so prestavili tudi svetovno prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni, na katerem so pričakovali 105 pilotov in njihovih ekip. Balonarski klub Roto, MO Murska Sobota, Letalska zveza Slovenije in Aeroklub Murska Sobota so se skupaj odločili, da ga bodo organizirali v letu 2022. Pot med krošnjami Pohorje na Rogli, ki leži na 1.517 metrih nadmorske višine, je te dni obiskovalce ponovno razveselila. Vrata je odprl težko pri- čakovan vijugasti tobogan, ki omogoča adrenalinski spust z vrha stolpa. Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, kdo je bil arhitekt nove ptujske Mestne hiše, da je to bil Max baron Ferstel, bo prejela Vida Julija Janžekovič s Ptuja. Danes sprašujemo, do kdaj je bil na ogled vi- narski muzej v vodnem stolpu ob Dravi. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 10. julija. pa bodo povabili tudi na nekatere glasbene dogodke. Tradicionalna ptu- jska poletna noč pa bo letos potekala v spremenjeni obliki, zabava se seli na terase lokalov in gostiln. Krščanska adventistična cerkev Ptuj, Budina 71, bo jutri ob 21. uri na prostem gostila zanimiv fi lmski večer Pod krili ptic, na katerem bomo uživali v prizorih in opisih čudovitega sveta ptic, ki si z nami delijo pros- tor, a jih kljub temu skoraj ne poznamo. Gosta večera bosta priznana ormoška fotografa Ciril Ambrož in Marko Zabavnik, ki sta za svoje fo- tografi je prejela že več nagrad. Skozi projekcijo fi lma Cirila Ambroža in fotografi je ter besede Marka Zabavnika bomo spoznavali delčke osuplji- vega sveta ptic ob reki Dravi in ormoških lagunah. Vseslovenski promocijski kampanji Zdaj je čas. Moja Slovenije se je Številni zanimivi dogodki in uprizoritve Ne vem, zakaj še vedno govorijo o novem koronav irusu, ko pa je že naš s tari prijatelj?!? * * * Ko ti zmanjka m unicije, vrzi pušk o v pokovko. * * * Menda med črn imi vdovami pre vladujejo blondin ke. * * * Demenca nastop i, ko možganske vijuge začnejo ov inkariti. * * * Slovenski vojak: levega škornja n ima, z desnim bi ti pa za vrat sto pil. * * * Potrpljenje je bož ja mast, ki ne m aže masla na kru h. AFORIZMI BY FREDI Podlehnik  Po 30 letih srečanje generacije Obujali spomine na šolske dni V prelepi haloški vasici Podlehnik smo se 20. junija zbrali sošolci generacije 1982–1990. Po 30 letih smo se srečali v šoli, ki je čudovita in povsem obnovljena. Sv. Andraž  Sprejem devetošolcev Trije vse razrede končali odlično Andraška županja Darja Vudler Berlak je v občinskih prostorih sprejela in pogostila deseterico, ki se je poslovila od osnovnošolskega življenja. Devetošolci, ki so si osnovno- šolsko znanje nabirali najprej na domači podružnični, nato pa še na matični osnovni šoli v Cerkvenja- ku, bodo po poletnih počitnicah postali dijaki. Čeprav je zaključek njihovega osnovnega šolanja za- znamovala epidemija koronavi- rusa, se jim je uspelo posloviti od sošolcev, učiteljev in šolskih klopi. Županja občine Sveti Andraž v Slo- venskih goricah jih je obdarila z majhno pozornostjo in jim zaželela veliko uspehov na nadaljnji življenj- ski poti. Posebnih čestitk pa so bili deležni Nika Ilešič, Žiga Krepša in Vanesa Repič, ki so vseh devet ra- zredov osnovne šole končali z odli- ko. Kot vsako leto bodo tudi oni na slovesnosti ob občinskem prazniku prejeli posebno priznanje. Foto: občina Sveti Andraž Andraški devetošolci na tradicionalnem sprejemu pri županji Darji Vudler Berlak Hrvaška  Študent v ordinaciji Ovadili lažnega zobozdravnika Varaždinska policija je prejela kazensko ovadbo 45-letnice proti študentu stomatologije, ki se je izdajal za zobozdravnika. Sredi junija ji je v stomatološki ordinaciji svojega bolnega očeta skušal urediti zobne vsadke. Na stomatološki polikliniki v Zagrebu so kasneje ugotovili, da ima resne poškodbe zob in dlesni. Zobozdravniškega dela se je lotil študent iz Ludbrega. Delo je opravljal v ordinaciji svojega hudo bolnega očeta, ne da bi ga obvestil o uporabi ordinacije ali dobil pot- rebna soglasja, navaja policijska uprava varaždinske županije. Ženska, ki ga je zdaj kazensko ovadila zaradi mazaštva, je ordi- nacijo obiskovala med 12. in 18. junijem v prepričanju, da se je za zobozdravniški poseg, vreden več tisoč kun (več sto evrov) dogovori- la z resničnim lastnikom ordinacije, navaja policija. Ko so se stomato- loška dela končala, ženska ni bila zadovoljna in je dobila denar nazaj. Naknadno pa je v pogovoru z dru- Foto: M24 Pogledali smo si vsak razred, vsak kotiček in obujali prelepe spo- mine, za kar se iskreno zahvaljuje- mo ravnatelju Dejanu Kopoldu. S svojim obiskom sta nas razveselila tudi oba razrednika, Stanko Glažar in Dragica Šegula. Po ogledu šole smo se z žalostnim srcem odpravili na pokopališče. Prižgali smo sveč- ke trem sošolcem in eni sošolki. Pogovori ob obujanju spominov so se nadaljevali na kmečkem tu- rizmu pri našem hišniku Kondradu Vaupotiču. Do jutranjih ur smo zelo dobro jedli, plesali in se veselili ter si obljubili, da se kmalu spet dobi- mo in se dalje veselimo. Foto: Klavdija Kokol Utrinek s srečanja žinskimi člani študenta izvedela, da je na svojo roko odprl ordinaci- jo in sprejemal paciente, čeprav ni končal ustrezne fakultete. Ženska je nato opravila pregled na stomatološki polikliniki v Zagre- bu, kjer so ugotovili, da je zaradi nestrokovnega posega utrpela resne poškodbe zob in dlesni. Sa- nacijo škode in izdelavo novih zob- nih vsadkov so ji na polikliniki oce- nili na 19.000 kun (2.550 evrov).