štev. 37 Cena 15 din PTUiJ8. septembra 1959 Letnik XII 20. septembra (v nedelje) bo otvoritev novega mesta Ve- lenja. Novo mesto, katerega del vidimo na gornji siiki, je naj- mlajše mesto v Sloveniji. Pri gradnji mesta sn mnogo pomagali njegovi bodoči prebivalci, ki so opravili t 3 letih olirog 730,000 pr<«tovoljnih delovnih ur. Zadnji trije pomembni dogodki so za svetovno politiko tako važ- ni, da jih lahko povežemo v ce- loto ter ugotovimo, da so usmer- jeni k pomiritvi v svetu. Najprej so sovjeti izstrelili raketo na Me- sec, nato je Hruščev pred dnevi odpotoval v ZDA, istega dne pa se je začelo zasedanje Generalne skupščine OZN. Za prvi svetovno in zgodovin- ski dogodek, da so sovjeti poslali raketo na Mesec, je značilno, da je sovpadal z odhodom sovjetske- ga predsednika v VVashington. Čeprav je sovjetski znanstvenik odgovori), da je to sovpadanje na- ključje, ker so bili odncsi med Zemljo in Mesecem najugodnejši, ne smemo pozabiti, da namerava Hruščev govoriti v Ameriki tudi o miroljubnem tekmovanju med ZDA in SZ. To je samo eden iz- med uspehov SZ in ta dokazuje, da so najboljši pogoji za tako mi- roljubno tekmovanje med dvema družbenima sistemoma. O razgovorih med Hruščevom in Eisenhovverjem še ne moremc »atančno poročati, ker jih prav- kar vodita, zaključki pa bodo zna- ni šele po skoraj dvotedenskem obisku. Opozoriti pa moramo na to, da je Eisenhovver že pred ted- ni izjavil, da bodo razgovori samo izmenjava mnenj, ne pa sporazu- mevanje in podpisovanje pogodb. To je vsekakor res, toda že sami razgovori nam jamčijo izboljšanje mednarodne napetosti. Istega dne, ko je Hruščev prišel v New York, je začelo z delom 14. zasedanje Generalne skupščine OZN. Značilno je, da sta nq le- tošnjem zasedanju v ospredju vprašanji, ki zopet kažeta na po- puščanje v svetu in na prizade- vanje vseh narodov, da bi zago- tovili ljudem mir 'n boljše živ- ljenje. Gre za razorožitev in za pomoč nerazvitim deželam. Z raz- orožitvijo bi tako imenovani bo- gati narodi, t. j. gospodarsko raz- viti, pridobili ogromna sredstva. Če tega denarja ne bodo upora- bili tudi za druge, lahko zabre- dejo v hude krize in zato je pri- zadevanje mednarodne organiza- cije za pomoč nerazvitim deželam izredno pomembno. S temi sred- stvi pridobi človeštvo možnosti za gospodarski in kulturni razvoj za- ostalih narodov in v zvezi s tem tudi možnosti za ohranitev miru. Poleg teh treh miroljubnih akcij pa je v Aziji izbruhnila kriza, ki za sedanji čas ni preveč primer- na. Kitajske čete so napadle ne- katere indijske obmejne straže, češ da so zasedle njihovo ozem- lje. Po strelih na indijsko-kitajski meji je javnost zvedela za dolgo- letni obmejni spor med dvema ve- likima državama. V prvem »re- nutku je bilo več hudih besed, končno sta pa obe deželi spoznali, da je miožno rešiti problem samo s sporazumevanjem. Ču En Laj je poslal Nehruju poslanico, v kate- ri predlaga »status quo«, čeprav je ta meja neurejena že 45 'et. Mimogrede se seveda vprašuje- mo, zakaj so Kitajci prav v tre- nutku vsesplošnega popuščanja načeli s puškami 45 let stari ob- mejni problem, posebno če gre za manjša gospodarsko nepomemb- na in zaostala področja. Ali ho- čejo s tem izsiliti priznanje v OZN. ali pa povedati svetu, da mora računati na njihovo silo? Vprašanje bo vsekakor odprto še nekaj časa. Za letošnjo jesensko setev lahko brez pretiravanja reče- mo, da je to ena najobsežnej- ših akcij. Medtem ko je pred nekaj leti bilo še veliko težav pri jjvajanju domačih sort tako imenovanih elitnih selekcioni- ranih semen, bo leta 1959-60 uo- sejanih z zelo rodovitnimi sor- tami pšenice uad 800.000 ha. Po orientacijskem načrUi bodo v Srbiji posejali 465.OO0 ha zemlje s pšenico (v Vojvodini 278 ti- so ha), na Hr.vatskeni nad 100.000, v Bosni in Hercegovini približno 70.000. v Sloveniji 40.000 in v Makedoniji 50.000 ha. V vseh krajih naše države pospešujejo priprave za jesen- sko setev. Po najnovejših po- datkih je zagotovljen ves re- produkcijski material, semena, umetna gnojila in drugo. Zdaj manjka samo približno 40.000 ton semena pšenice, ki je po- trebna za setev v Makedoniji. V tem primeru pa gre le za pravočasni dovoz semena iz drugih krajev. Semena pa je toliko, da ga bomo razen 1500 vagonov, ki smo ga že izvozili \- Bolgarijo, lahko še večje ko- ličine poslali v druge države. Pri nabavi semena torej ni resnih problemov, razen neka- terih primerov v f)osameznih okrajih Hrvatske, kjer nekate- ri kmetje med seboj izmenjii- jejo domače seme za italijan- sko sorto pšenice, do katere so prišli pri letošnji žetvi. Zato je možno, da netateri pridelo- valci ne bodo dosegli dobrih rezultatov pri setvi zelo rodo- vitnih sort, ker seme, do ka- terega so pr;š!i z medsebojno zamenjavo, ni bilo podvrženo predhodni strokovni kontroli za določanje vrednosti semena. Strokovnjaki, politične, druž- bene in druge organizacije si prizadevajo, da bi pravočasno prepričali proizvajalce, da so na napačni poti in da morajo sejati samo seme, ki je bilo .strokovno razglašeno za semen- sko blago. Razen potrebnih količin se- mena računajo, da bodo jeseni in pozneje uporabili približno 951.000 ton umetnih gnojil. Na zahtevo Zveznega izvršnega sveta so to količino povečali še za sto tisoč ton, tako da bo skupna količina znašala pri- bližno 1,050.000 ton. Proizvajal- ci imajo že 412.000 ton gnojil v rezervi, medtem ko jih uvoz- niki imajo še 44.000 ton. Raz^ii tega bo domača proizvodnja gnojil za potrebe jesenske se- tve znaša približno 191.500 ton. To pomeni, da moramo uvoziti še približno 415.000 ton gnojil; 7.a nvoz največjega dela prve količine so že sklenjene pogodbe. Po vsem tem je letos neu<(>nieljen kakršen koli strah, da bi primanjkovalo umetnih gnojil, seveda s pogojem, da bodo trgovinsko omrežje in za- druge pravočasno dostavile umetna gnojila pridelovalcem. Letos so zadruge in ekonomi- je že kupile več novih traktor- jev. Vse kaže. da bo pri jesen- ski setvi sodelovalo več kakor 30.000 traktorjev. Kljub tenm nekatere proizvajalne organi- zacije in njihova poslovna združenja opozarjajo merodaj- ne organe, da bo težavno izpol- niti tako velik načrt jesenskih del, če ne bodo pravočasno na- šli sredstev in drugih možnosti za uvoz večjega števila trak- torjev. To je opravičeno tudi zato. ker so nekatefi teh stro- jev že izrabljeni in jih ne bo mogoče več uporabljati. Kot pravijo, je uvoz edini izhod, ker so domači proizvajalci traktorjev žc pred nekaj mese- ci popolnoma izpraznili svoja skladišča, a razen že sklenje- nih pogodb za izročitev novih traktorjev, tovarne ne morejo dostaviti nobenega. Težave, ki so nastale zaradi pomanjkanja traktorjev, name- ravajo v nekaterih republikah vsaj delno rešiti tako. da bodo delali z njimi (udi v dveh ali celo treh izmenah, to se pravi, delali bodo ludi ponoči. V takih razmerah računajo seveda tudi s strojno-traktorskim parkom ekonomij. Zato bi morale te hi- tro dokončati svoja dela in po- zneje pomagati zadrugam ali kmetovalcem v kooperativi. Takšna pričakovanja so seveda zelo realistična, predvsem za- to, ker so ekonomije bolje za- ložene s sodobnimi sredstvi za proizvodnjo kot katera koli druga kmetijska organizacija. Kakor so nedavno poudarili na* 9. plenumu zveznega od- bora SZDL so ekonomije dolž- ne znatno bolj pomagati zadru- gam in kooperantom, s kateri- mi naj bi stalno razširjali po- slovne zveze. Sklepanje pogodb med kmeti in zadrugami o skupnem pride- lovanju ozimnic .se je že dav- no začelo. Z rezultati, ki so jih zdaj dosegli, pa ne moremo biti povsem zadovoljni, Ti po- sli se odvijajo letos bolj po- časi, kakor v istem času lani. Kje so vzroki za počasno sklepanje pogodb o kooperaci- ji? V zadružnih krogili nava- jajo zato več razlogov. Naj- prej ugotavljajo, da so bili predpisi o pogojih pridelova- nja in izročitvi kmetijskih pri- delkov prepozno objavljeni (šele konec prejšnjega meseca). Nadalje so težave tudi zato, ker prepočasi sprejemajo presežke pšenice od pridelovalcev. Pri- pominjajo še to. da je bila v avgustu večina zadružnih usluž- bencev na letnem dopustu, pa je tudi to eden izmed vzrokov zakasnitve s pogodbamk Pri- čakujejo, da bodo po tej seji storjeni nujno potrebni ukrepi za pospeševanje priprav za je- sensko setev. V tem pogledu pričakujejo tudi večjo živah- nost v političnih in družbenih organizacijah, za katere jc je- senska setev ena izmed najod- govornejših nalog. R. G. Predsedstvo Občinskega sin- dikalnega sveta Ptuj je z za- dovoljstvom ugotovilo, da so se sindikalne organizacije v Ptuju množično odzvale pozivu Ob- činskega sindikalnega sveta na prostovoljne delovne akcije pri gradnji kanalizacije v Ptuju. Med prvimi so sc odzvali člani sindikata iz sindikalnih po- družnic: Občinskega ljudskega odbora Ptuj, Trgovskega pod- jetja -Merkurv', Perutnine. Ptujske tiskarne, Tekstilne to- varne Ptuj in Tovarne perila »Deltas Ptuj. v ostalih sindi- kalijih podružnicah pa že raz- pravljajo o sodelovanju na pro- stovoljnem delu pri kanalizaci- ji Ptuja. Prvi odziv na letoš- nje delovne akcije potrjuje ve- liko zavest članov Zveze sindi- katov Jugoslavije, ki so jasno pokazali, da želijo s svojim lastnim delom prispevati svoj delež pri rešitvi velikih in po- membnih nalog v mestu Ptuju, ter se v celoti zavedajo pome- na kanalizacije in vodovoda v Ptuju, ki sta sedaj dva. poleg stanovanjskega »ajvečja nere- šena problema mesta. Predsedstvo je proučilo po- tek nadaljnjih akcij pri grad- nji kanalizacije, prav tako pa je sklenilo, da se pozovejo tudi sindikalne podružnice v Kidri- čevem in v Majšperku na de- lovne akcije, ki jih naj organi- zirajo na svojih področjih. Del sindikalnih ])odružnic v Ptuju in sicer sindikalne podružnice: Gradbeno podjetje -/Drava«, >Remont< Ptuj, Mizarna-žaga Ptuj, Kovinske delavnice Ptuj. električarji in instalaterji bodo svdelovale predvsem pri pre- ureditvenih delih prostorov go- stišča »Slon« v centralno menzo družbene prehrane, vse ostale sindikalne podružnice pa bodo sodelovale pri urejevanju ka- nalizacije v Ptuju. Predseds.tvo je imenovalo tričlanski delovni štab, v kate- rem so: Ciril Šatej. član pred- sedstva Občinskega sindikalne- ga sveta, Jože Skok, večkratni komandant ptujskih mladinskih delovnih brigad pri gradnji za- družnih domov in pri delovnih akcijah v Ptuju in Ivan Kuko- vec iz Projektivnega biroja, član komisije za gospodarska in komunalna vprašanja pri Občinskem sindikalnem svetu. Delovni štab bo usmerjal de- lo pri kanalizaciji in Central- ni menzi, razporejal delovno silo. vodil evidenco o opravlje- nem delu in sodelovanju posa- meznih sindikalnih organizacij, prav tako pa pregled o delu sindikalnih organizacij na pod- ročju Kidričevega in Majšper- ka. Člani štaba bodo istočasno člani Centralnega deIoA..?ga štaba, v katerem bodo še trije člani s strani Občinskega od- bora SZDL in trije člani s stra- ni Občinskega komiteja LMS. Udarniško kopanje jarka za vodovod in kanalizacijo po Lju- tomerski cesti. Dnevno so pri tem delu redni delavci, v po- moč pa pripadniki JLA in čla ni ptujskih delovnih kolektivov Slikano ob udarniškem delu ii službencev Obč. LO in odbora SZDL Breg Protituherhulo%n^^ leden Od 13. do 20. t. m. je organi- ziral Rdeči križ že tradicionalni »Teden boja proti tuberkulozi«. V teh dneh so zdravstveni in pro- svetni delavci ter aktivisti Rdeče- ga križa podvzeli množične akcije po mestih in vaseh proti še vedno nevarnemu sovražniku, proti tu- berkulozi. Kljub številnim protitu- berkuloznim ustanovam m velike- mu številu kvalificiranih strokov- njakov boj proti tej bolezni ni možen brez množičnega sodelova- nja držcTjljanov in organizacije RK. Analiza obolevanj za tuberkulo- zo kaže, da ta bolezen napada ve- liko število državljanov, da torej ogroža vsakega izmed nas in da je torej pri vsakem državljanu potrebno razviti budnost napram njej. Boj proti tej bolezni ni lahek, niti enostaven. Posameznik, sku- pina, niti kolektiv strokovnjakov se ne more sam boriti proti njej. Splošne in posebne karakteristike te bolezni so takšne, da zahteva- jo, da so uspešni v boju proti njej samo vsi družbeni faktorji. Prvi v tem boju so vsekakor medicinski strokovni kadri, ki da- jejo iniciativo in vodijo v njej tisk in radio, prosvetne delavce in množične organizacije ter aktivne posameznike. »Teden boja proti tuberkulozi« bi na] bd primer, ka- ko se je treba STALNO boriti pro- ti nevarnemu sovražniku, ker, ka- kor je znano, kampanjske akcije proti pojavu, ki je stalno prisoten in ki stalno ogroža, ne morejo zagotoviti potrebnih uspehov. Posebno mesto v tem boju za- vzema organizacija Rdečega kri~ ža. Pomoči, ki jo nudi prek svojih aktivistov kot patronažnih orga- nov tako rekoč ne bi mogli pogre- šati, ker bi ostala patronažna služba brez njene pomoči še bolj nemočna. S tega vidika ocenjujoč vpra- šanja boja proti tuberkuloz) pri- haja v pravo luč delo vseh faktor- jev, ki nastopajo proti njej in ki so prav tako važni, kakor sama strokovna medicinska služba. Ka- kor je važno aktivno zdravljenje obolelih posameznikov, prav tako je važna zaščita še zdravih pred obolenjem. V tem pogledu zavze- majo prevladujoč položaj obvezno besežiranje, iskanje in izoliranje obolelih, zdravstveno prosvetlje- vanje itd., vse to prizadevanje je dejanje preventive, ki zahteva in zasluži polno pomoč m množično sodelovanje. Sedemčlanska ekipa Geolo- škega zavoda iz Ljubljane, ki jo vodi vrtalni mojster Jože Berden. že 8 dni vrta v ptuj- skem parku in je prodrla 15 m globoko \ teren s cevmi, da bo lahko ugotovil strokovnjak Elektroprojekta iz Ljubljane vodopropusir.ost tega terena v zvezi s bodočo kanalsko elek- trarno Bori. Zaradi jeza v Bu- dini za vodni kanal elektrarne^ Bori bosta skozi Ptuj na obeh obrežjih Drave zgrajena na- sipa. Z ugotavljanjem vodopro- pustnosti terena v Ptuju bo predvideno vse potrebno, da ob narasli Dravi območje izven nasipa ne bo ogroženo s popla- vami. Te dni pričakujejo v Ptuj strokovnjaka iz Ljubljane od podjetja Elektroprojekt. ki bo ugotovil padanje nivoja vode v tem delu mesta. Na budinskem območju o!) Daravi je -la delu še ena sedeni- članska ekipa Geološkega za- voda iz Ljubljane, ki opravlja potrebna vrtanja v zvezi z gra- ditvijo pregrad na Dravi pred kanalom za elektrarno Bori. To skupino vodi Dominik Poznič, vrtalni mojster. Po končanem delu v parku se bo Berdenova skupina pre- se4ila nekaj sto metrov niže in bo še tam opravila potrebna vrtanja za ugotovitev vodopro- piTitnosti terena. Pred vrta- njem v parku je skupina opra- vila svoje delo v Pečnikovem sadovnjaku na desni strani Drave. Ista skupina je na tu- kajšnjem terenu že 4 leta in je opravila potrebna vrtanja do 50 m globine za ugotavlja- nje voclopropnstnosti terena na območju hidroelektrarne Haj- doše. Prejšnjo soboto so sovjetski znanstveniki uspešno izstrelili kozmično raketo v smeri proti mesecu. Raketa je ves čas svo- potovanja skozi vsemirje oddajala posebne znake ter do- segla mesečevo površino prejš- njo nedeljo zvečer nekaj mi- nut po 22. liri. Sovjet^-^kim znanstvenikom so ob tem uspehu čestitali znan- stveniki iz vseh delov sveta, ameriški strokovnjaki /a iz- strelke v vesolje pa so izrazili svoj« začudenje nad tem. da so se sovjeti odločili sedaj i.stre- liti raketo na meser. ko so bili za izstrelitev ugodni i^amo trije ali štirje dnevi v mesecu. Sami zatrjujejo, da bodo svojo ra- keto proti mesecu izstrelili med letošnjim 2. in f5. oktobrom, ko bo za tak podvig najugod- nejše obdobje. Vsekakor je potrebno ugoto- vili, da je izstrelitev rakete na mesec velik uspeh znanosti in tehnike, mogoče pa še večji uspeh koordinacije med razni- mi znanostmi med fiziko, elek- troniko, kemijo, tehnologijo in astronomijo, To je eden največ- jih uspehov naše dobe. ki po- meni začetek novega obdobja v raziskovanju medplanetarne- ga prostora in prvi konkreten korak človeka izven območja zemlje, v svetovni prostor. Nobenega strahu več prnl hišnimi deli in čiščenjem, vaše delo bo odslej hitro in naj- boljše opravljeno z uporal)o Zlatorogovega tekočega detergenta CET._ CE r Tiere. čisti it? suši. ie neškodljiv in je za ^sako go podinjst\o pojm sodobne či- stočc in higiene. Zlatorogov CET jo čistilno sredstvo za vse. Pere vse tkanine in čisti kovine, les, steklo, porcelan in sličpo._ \'sf\ naša čistilna sredstva lahko 'nmit*' nrj »Izbiri« v Ptuju v poslovalnici »Zlatoro?«^^. STHAN J fTUJSKI TEDNIK PTUJ. IS septembra 1959 Se o živinorejski proizvodnj v ptujski občini Vsakodnevna proizvodnja naše živinoreje se vedno ne zadostuje. Potrebe po živinorejskih proizvo- dih so stalno večje, ker naraščata kupna moč delavstva in njegova življenjska,raven. Zastaviti je to- rej potrebno vse sile, da bi izpol- njen načrt živinoreje, da bi bila zagotovljena prehrana prebival- stva. Vse pogoje našega kmetij- stva moramo izkoristiti, da nam bo to čim več donašalo. Naravni in gospodarski pogoji narekujejo živinorejsko smer kmetijstva. Da pa bi nam ta čim več donašala, se je je treba lotiti načrtno in siste- matično. Letošnji plan vzreje plemenske goveje živine v okviru republike je 11.800 glav. v letu 1960 pa 16.000 glav krav in junic. Tudi ta plan je vezan na pogodbeno proizvodnjo z individualnimi rej- ci. Vsekakor pa se zdi, da kme- tijske zadruge premalo upošteva- jo pomemben vir akumulacije sredstev, ki nastopa pri proizvod- nji in prodaji te živine. Vsako po- večanje v proizvodnji goveje ži- vine je stimulativno, ker gre za povečanje govedorejske proizvod. V tem pogledu doslej niso bile izkoriščene vse* možnosti za po- godbeno sodelovanje. Stimulacija v cenah in zagotovljen plasma jamčijo interes zasebnega živino- rejca, ki bi šel v kooperacijo z zadrugo, če bi mu ta z zootehnič- ne strani organizirala proizvodnjo. Še nekaj o proizvodnji mleka. V letošnjem letu je namreč pred- videno ponovno povečanje pov- prečne letne mlečnosti po mleka- rici za 200 litrov. To bo mogoče doseči le, če bo mogoče zagoto- viti boljše in izdatnejše prehra- njevanje molznic. Na tem pod- ročju je sicer še mnogo rezerv. Letošnja akcija pridelovanja kr- me v kooperaciji bo dala določe- ne rezultate v masi pridelane kr- me. Nezadostno pa je rase priza- devanje v pogledu pridelovanja kisane krme. Le-ta pa je osnova za povečanje molznosti krav. Ne- urejena zimska prehrana molznic predstavlja vsako leto resen pro- blem v pogledu proizvodnje kon- sumnega mleka. Plan sicer vse te momente upošteva. Preiti bo tre- ba k intenzivnemu prehranjevanju molznic skozi vse leto. Lucerna. detelje, travne mešanice in krmne okopavine so planirane v rastlin- ski proizvodnji zato, ker je ne- smiselno povečati pridelovanje krme le na travnikih istočasno pa zanemariti boljše možnosti na njivah. Zadruge bodo morale pre- iti na ustanavljanje pašnih in melioracijskih skupnosti. ING. EGON ZOREČ Ckikup krompirja je pričel Kmet jiska prczvaj^iilina poslov- na zveza Ptuj bi morala odkupit: nad 800 vaigonov krompirja za potrošniške centre v vseh prede- lih Juigosla/ije. Iz.kTipavanje krem- plja je na Dravskem polju že prčelo, veiidar še ni dovoljne ponudbe krom.ptrja za trg. Kot kaže, bodo tudi to jesen sprva težave s prostim formira- njem cen krompurja, naikar že ka- žejo psamezni prskusi naiku^po- valcev krompirja pr. km9to\'aIc h, ki nso pogodbeno vezani s kme- tijsko zadrugo. Štirlcfeset let od ustanovitve KPJ Spominski dnevi KPJ 21. septembra 1919 — druga meddeželna konferenca JSDS Ju- lijske krajine v Trstu sklene, da pristopijo organizacije slovenskega delavstva h »komunistični organizaciji delav- stva v Italiji«. 24. septembra 1920 — zažgo fašisti (prvič) Delavski dom v Trstu in uredništvo lista »II proletario« v Pulju. 19. septembra 1923 — v Mestnem domu v Ljubljani pr\i de- lavski shod po prepovedi rtVodvisnih sindikatov; govori PetcrUovič in zahteva združitev članov bivših neodvisnih .sindikatov in sindikatov Strokovne komisije; povsod v podjetjih težnja po združitvi. 19. septembra in.>l — priredijo v Ljubljani združene ženske organizacije zborovanje zoper zapostavljanje žensk z glavno zahtevo »enako plačilo za enako delo«. Septembra 1935 — stavka 113 delavcev v rudniku v Poljčanah. 25. septembra 1930 — izide prva številka naprednega študent- skega lista »1551«. Septembra 1940 — druga stavka stavbincev v Ljubljani. 18. septembra 1940 — začno stavkati delavci na gradbišču Huttrovih blokov v ?vIariboru; 19, septembra solidarnostna stavka delavcev vseh gradbišč v Mariboru in okolici; od 21. do 23. septembra splošna stavka stavbincev Slovenije. 25. septembra 1940 — razpuščena Podzveza stroko\'ne orga- nizacije stavbincev za Slovenijo; zato spreminjajo stav- binci svoje organizacije v akcijske odbore. 20. do 23. septembra 1943 — volitve v Zbor odposlancev. DOBRA PREVENTIVA - MANJ POŽAROV 2e nekaj let gasilci redno vsa- ko leto prirejajo požarno-varnost- ni teden. V letošnjem letu bodo posvečeni temu tednu dnevi od 27. septembra do 4. oktobra. Za ta teden pripravljajo gasilci celo vrsto akcij, ki naj opozore prebi- valstvo na nevarnost in škodo, ki jo lahko povzroči požar posamez- niku in celotni družbi;! Glavni po- udarek požarno-varnostnega tedna bo torej v vzgoji. Statistični po- kazatelji nam povedo, da je po številu požarov vsako leto manj. Toda na žalost pa nam isti poka- zatelji povedo, da škode povzro- čene po požarih rastejo. Sicer je razumljivo, da z razvojem indu- strije rastejo istočasno tudi vse večje nevarnosti požarov. In tudi škode so mnogo večje v industrij- skih obratih, kjer predstavljajo dragoceni stroji milijonske vred- nosti. Le majhen nedostatek v sa- mi gradbeni konstrukciji ali raz- poreditvi faz delovnega procesa v posameznih nezaščitenih oddel- kih — ter še nepoučenost delav-' ca — obdelovalca pri stroju lahko povzroči v zelo kratkem času več sto milijonsko škodo, kot je to bil primer v malih časovnih presled- kih v dveh velikih lesnih kombi- natih Slovenije. Gasilski organi- zaciji je že v precejšnji meri uspeld z* dobro preventivno služ- bo, z vzgojo vseh državljanov po- sebno še mladine in otrok, da se je število drobnih požarov zelo zmanjšalo. Vendar bo še nadalje naloga in skrb gasilcev in drugih odgovornih faktorjev, da se pola- ga posebno industrijskim obra- tom, raznim delavnicam, trgov- skim lokalom in skladiščem z na- kopičenimi zalogami še vse večjo pozornost. Potrebno bi bilo uvesti stalno — preventivno —- varnost- no službo. Napram kršilcem pa naj se tam, kjer je potrebno, od- nos organov ljudske oblasti še bolj poostri. Tako bodo gasilci v Tednu po- žarne varnosti s pomočjo učiteljev organizirali v osemletkah in indu- strijskih šolah pisanje nalog iz no in poučno vplival na mladino, loge bodo nagrajene. V času po- žarno-varnostnega tedna si bo šoloobvezna mladina ogledala vzorno urejene gasilske domove, razstave orodja itd. Tudi ogled praktičnih vaj. ki jih bodo gasilci v tem tednu izvajali, bo vzgoj- no in poučno vplivale na mladino. Po vseh večjih naseljih bodo ga- silci organizirali predavanja s predvajanjem filmov, ki prikazu- jejo vzroke nastanka požarov, škode in njihove posledice za po- sameznika in celotno družbo. Šliode povzrcčene po požar:h gre- do še vedno letno v sto in sto milijone. Tudi razstave n ciprema •'zložb bodo opozarjale na posle- dice in nevarnosti povzročene po ix>žaTh. V soboto, dne 3. ok- tx5ibra, pa bodo v okviru proslav, ki jih bedo rmeli gasilci, tudi za- goreli kresov: na hrjbčkrlh. V LjubljarM ;n dru^gih večjih krajih bedo meli gasMci parade in prak- tične vaje z razstavo orodja. Te naj {>okažejo Javnostr njihovo opremo, mncxžičnost in priprav- ljenost te vel ke armade gasil- cev braiiti družbeno imenovino pred c-gnjem in drugimi elemen- tmimi nesrečami, ter pomagati človeku v nesrea. Ob Tednu požarne varnosti res posvetimo le majhen del svojega časa m»slim na ^odo, k nam jo povzrcčajo vsako leto f>ožar'. Ukrenimo vsak na svojem fjelov- nem mostu v podjetju, industriji, uradu, v kmetijskem gospodar- stvu ter v gospodinjstvu ustrezne požarnovarnostne ukrepe za zava- rovanj« pred ognjem. S tem bo- mo kcriistik predvsem seb — ce- lotni družbt pa obvarovali mate- na.lne dobr ne. ki nam z naport deflovnih ljudi naše domovine po- magajo hitreje graditi iepšo pri- hodnjost. Istočasno pa se bomo obdolžiBi gas-i.lcem za njihov trud in delo k« ga dnevn-^ vlagajo za odstranjevanje nevarnost'", ki lahko povzroče požar po načelu: hoije preprečevati — kakor ges ti! Jemej Čertanc Prihodnje leto: velih popis kmečkih gospodarstev Letos bo Zvezni statistični za- vod pripravil nekaj večjili akcij za zbiranje podatkov o na.ši državi, njeni gospodarski strukturi in prebivalstvu. Po- leg^ drugega, so se že začele priprave na velik popis kmeč- kih gospodarstev. Ta popis bo dal določene podatke o našem kmetijstvu, istočasno pa bodo ti podatki služili mednarodni organizaciji za kmetijstvo in prehrano (FAO). Kakor je določeno, bo popis 15. maja naslednjega leta. Ob- segal bo 2,600.000 gospodarstev. Med temi. bo pri 500.000 gospo- darstvih izvršena širša anketa, ki bo dala podrobnejšo sliko o naši vasi, o njeni gospodar- ski moči in strukturi. Priprave za ta velik popis so večji del že opravljene. Bil je žc tudi poskusni popis in na tej osnovi sedaj izpopolnjujejo vprašalno polo in drugi mate- rial, ki bo služil pri popisu. Vprašal na pola za 2,600.000 gospodarstev bo vsebovala okrog 400 vprašanj, za omenje- nih 500.000 gospodarstev pa bo imela vprašalna pola šo dodat- nih 500 podvprašanj. V Zvez- nem statističnem uradu zatrju- jejo, da bo -tako organiziran popis z res velikim številom vprašanj omogočil ustvaritev res natančno slike o ekonomiki našega kmetijstva in njeni strukturi. To '^o koristno slu- žilo pri izdelavi bodočih načr- tov razvoja našega gospodar- stva, še posebej pa pri izdelavi programov za napredek našega kmetijstva in modernizacijo naše kmetijske proizvodnje. Popis bo v resnici velika ak- cija, kar je razvidno iz podat- ka, da bo v njem sodelovalo nad .50.000 popisovalcev, kon- trolorjev in drugih. Ves popis bo stal kakšni dve milijardi dinarjev. flepozabno ^^ečanje z jeseniškimi prijatelji Med pomembne dogodke tega leta v Ptuju sodi nedvomno tudi prijateljski obisk Občinskega sin- dikalnega sveta Jesenice ptujske- mu občinskemu sindikalnemu sve- tu in sindikalni podružnici To- varne glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem. Ob prihodu v Ptuj- so goste po- zdravili člani Občinskega sindi- kalnega sveta, navzoča pa sta bi- la tudi predsednik ObLO Ptuj Janko Vogrinec in sekretar OK LM Ptuj Franc Zadravec. Oba sindikal- na sveta sta imela nato skupno sejo na ptujskem magistratu, na kateri je predsednik OSS Ptuj Jo- že Šegula seznanil goste s poli- tičnim in gospodarskim razvojem ot>čine Ptuj ter z delom sindikal- nih organizacij. V imenu OSS Je- senice je govofil njegov predsed- nik Franc Leben, ki je izročil po- zdrave vsem delovnim ljudem ob- čine Ptuj. Nato pa se je med čla- ni obeh svetov razvil živahen raz- govor o problemih z gospodarske- ga in političnega področja obeh občin, o delu organov družbene- ga upravljanja, o uveljavljanju novih tarifnih pravilnikov o skrbi za preskrbo delavcev, o obrtni- štvu in stanovanjski politiki, o zdravstveni službi in delu klubov mladih proizvajalcev itd., skratka o vprašanjih, ki so najtesneje po- vezana z življenjskimi pogoji na- ših delovnih ljudi V soboto popoldne so si gostje ogledali zanimivosti Ptuja, nato pa še Kmetijsko gospodarstvo »Ptujsko polje« — obrat Osojnik, kjer so jih posebej zanimali bre- skvini nasadi. Ob zaključku so si ogledali kleti »Slovenskih goric«, nato pa so odšli v Kidričevo. Tam so jih sprejeli člani sindikalne po- družnice TGA, ki so jih seznanili z razvojem naselja, jim pokazali športni stadion, novo šolo in to- varno ter jih seznanili z delom or- ganov delavskega upravljanja, z razvojem tovarne in delom sindi- kalne organizacije in ostalim, kar je goste zanimalo. Srečanje z jeseniškimi prijatelji bo ostalo dolgo v spominu vsem sindikalnim delavcem občine Ptuj, ker je bilo prisrčno in koristno in ker je dalo novih izpodbud za na- daljnje in še uspešnejše delo Ob- činskega sindikalnega sveta. Po cdhodu gostov je prišlo PISMO IZ JESENIC »S povrnitvijo v svoj domači kraj se prijetno spominjamo na- šega skupnega srečanja, skupnih ur, ki smo jih preživeli med Va- mi v toplem in tovariškem vzduš- skrb, da smo se čim prijetne je počutili v Vaši sredini, je pri nas pustilo občutek najlepših dogod- kov in srečanj. Od srca se Vam še ju. Vaš prisrčen sprejem, Va<;a pozornost do nas, prijateljska enkrat tem potom zahvaljujemo za vse dobro in lepo, kar ste nam nudili in Vam kličemo na skorajš- nje svidenje. Vsem delovnim ljudem Vaše občine Ptuj pošiljamo naše naj- iskrenejše delovne pozdrave. Ob- činskemu sindikalnemu svetu Ptuj pa želimo uspešno delo v korist vseh delovnih ljudi občine Ptuj. Občinski sindikalni svet Jesenice.« ¥fM oiiliifiii ziiirosii slns3f- kolsi priiHEtiiili iSslEius:ey v zvezi z organizacijskimi spro- mem.bami, ki so nastale z zdru- žitvijo Društva učiteljev in pro- fesorjev in Društva učiteljev in profesorjev strokovnih šol v sin- dikat prosvetnih in znanstvenih delavcev Jugoslavije, je Občinski sindikalni svet Ptuj sklenil, da bo na področju občine Ptuj ena sin- dikalna podružnica, v katero bodo vključeni vsi prosvetni delavci vseh osnovnih šol, gimnazij, stro- kovnih šol, otroških vrtcev, knjiž- nic, muzeja itd. Na šolah pa bodo ustanovljene sindikalne grupe, ki jih bo vodil predsednik. Sindikal- ni sestanki bodo na šolah, več- krat v letu pa bodo sklicani tudi sektorski sindikalni sestanki, ka- terim bodo prisostvovali člani sindikata iz več šol. Na letnem občnem zboru sind;kalne podruž- nice prosvetnih delavcev, ki se ga bodo udeležili vsi člani, bo iz- voljen izvršni in nadzorni odbor in komisija prosvetnih delavcev, ki bo organ Občinskega sindikal- nega sveta. Naloga komisije pro- svetnih delavcev bo predvsem, da bo stalno proučevala probleme šolstva in prosvetnih delavcev, pripravljala gradivo in predloge za seje predsedstva in plenum Ob- činskega sindikalnega sveta, ko se bo obravnavalo vprašanje šolstva in dela prosvetnih delavcev, prav tako pa bo vloga komisije zelo pomembna pri usmerjanju dela prosvetnih delavcev. Predsedstvo sveta je tudi raz- pravljalo o nujnosti sodelovanja prosvetnih delavcev z ostalimi člani sindikata na krajevnih pod- ročjih, kot so člani sindikata kme- tijskih zadrug, krajevnega odbora in ostalih. Vsekakor lahko pričakujemo, da bo delo sindikalne podružnice pro- svetnih delavcev obrodilo bogate sadove na področju občine Ptuj, saj nam dosedanje izkušnje kaže- jo, da se člani sindikata prosvet- nih delavcev uvrščajo med naj- aktivnejši del članov Zveze sindi- katov Jugoslovljov FB Reševalna postaja Ptuj ima nov avto Zlasti za območje občine Ormož je Reševalna postaja Ptuj nabavila nov avto Mercedes, ki bo od 1. oktobra t. 1. dalj-e v uiporabi, ko bo gotova p:trebna predelava. Skupno bo v uporabi n v pomoč bolni-kom 5 dobrih vozil, ki zaje- majo ve.iko območje ptujske bol- nšnice, poleg tega pa prevažajo bolnike tudi v bclnišnioo Ormož, v Maribor, Celje in Ljubljano. Razvoj zdravstvene službe v ptujski občini vedno bolj občut tudi Reševalna postaja Ptuj. Do- slej so njeni avtomobili prevoziiJi nad 127.C00km in prepeljal' nad 5500 bolnikov v razne boln šnice. Lsirusko celo leto je bilo prevože- nih skupno 137.000 km. TGdi šte- v lo osebja postaje se veča. Sedaj imajo 6 šoferjev, 2 bolničarja, 2 telefonista m 2 administrativni osebi. Sčaisoma bodo morali raz- širiti še svoje poslovne prostore, ker so sedanji pretesni. OKOLICA NOVEGA MOSTU SE POČASI SPREMINJA Nekdaj mogočni ptujski park je novi most neusmiljeno presekal na dvoje. Košati !iotna rast«, kjer išče pesnik nove poti iz živ- ljenjskega kaosa. V krajšem se- stavku »Teptani narod« pa ob- ravnava Bratko motiv doberdob- skega pokopaliiča. Zanimiv je tudi njegov opis »Zemlja in obrazi«. Tu je opisano potovanje v Avstrijo, kjer se pisec zanima za žalostno usodo koroških Slo- vencev, ki so narodnostno že iz- gubljeni za matično državo. Saj v takšni luči je takrat gledal pi- sec usodo naših sorojakov. Ivan Potrč obravnava v »Naši grudi« kmečko življenje in nje- govo problematiko. O umetniko- vem poslanstvu razpravlja Potrč v dramiskem prizoru »Zarja no- vega rodu«, kjer nastopajo štu- dentje. V listu sodelujejo še Branko Šalamun, Tone Žnidarlč in drugi. List fe postal sumljiv takrat- nim oblastnikom, v letu 1934 re- vija ni več izšla. — Kot je zna- no, je kmalu zatem bilo areti- ranih in izključenih več dijakov skojevcev s ptujske gimnazije. ŠE NEKAJ DIJAŠKIH PUBLIKACIJ IZ PTUJA V šolskem letu 1935 36 je izšlo na ptujski gimnaziji nekaj ciklo- stilnih številk satiričnega lista »Čebelica«, ki so jo izdajali pe- to.šolci. Ni znano, če se je kaj ohranilo od tega lista. V čitalnici je ohranjena knji- ga z naslovom »Mlada ."^etev«, ki so jo izdali ptujski gimnazijci leta 1937. Po dolgem literarnem mrtvihi je v letu 1953 izšla prva števil- ka »Prvih brazd«. Izšli pa sta samo dve .številki prvega in dru- gega letnika. V letu 1955'56 je literarni kro- žek na ptujski gimnaziji izdal almanah »Feniks« na 40 straneh s pestro prozo, poezijo in likov- nim delom. Od akademskih publikacij iz Ptuja je zanimiv Jubilejni zbor- nik 1922—1932, izdalo Društvo jugoslovanskih akademikov v Ptuju. Med drugim prinaša ta knjiga zgodovino Ptuja. V no- vejšem času pa je izšel almanah ptujskih akademikov na 16 stra- neh. Radloteievizija Ljubljana NEDELJA, 20. SEPTE.MBRA 6.00--6.30 Nedeljski jutranii pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vremen- ska naiH>vecl in dnevni koledar. 6.30 Re- klame. 6.40 Prireditve dneva. 6.45 Vedri zvoki. 7.00 Napoved časa, poročila, vre- menska napoved in radiiski koledar. 7.15 Glasba za prijetno razpoloženje. 8.00 .Mladinska radijska igra. 8,37 Filip Ber- nard: R.ipsodično kolo. 8.47 Zabavna ma- tineja. 9.40 Poje komoirni zbor RTV Ljub- ljana p. v. Milka Skoberneta. 10.00 Se pomnite, tovariši . . Lado Kiauta: Spo- p«d. 10.30 List iz a:buma. 11.00 Mali zabavni ansambli pred mikrofonom. 1130 Mitja Kreft: Negotin (r^noptaža). 12.00 NaSi pski film »KRO- J.AČ ZA DAME«. Predstave v sobr>to ob 20. uri, v nedeljo ob 19.30. KINO »JURETINCI Od 19. do 20. septembra bo na sporedu arn^nški barvni ftlm »INDIJANSKI BOREC«. KINO »VEOROST« MIKLAVŽ PRI ORMOŽU 20. septembra bo na spK>redu ameriški film »PEKEL IZPOD NIČLE« s tedensk mi nrv cami. Predstave so ob nedeljah ob 16. in 19. uri. Nesreča ne počiva Imenovani so bili oziroma so še na zdravljenju v ptujski bol- nišnici zaradi raznih poškodb. Poškodbe na glavi: Franc Šprah, Pobrežje 59. je padel s kolesom; Anton Cuš, Gabernik štev. 9, je padel s kolesom; Cvetka Toplak, Hajdina "5, je padla s kolesom. Poškodbe po telesu: Jože Brodnjak, Orešjc 18, je padel s strehe; Roman Dečman. No- vake 3. je padel pod avto; Šte- fan Vinkler. Podlože 92. je pa- del s strehe; Josipa Kolarja. Selce 89. je nekdo zabodel z nožem: Ivica Kočevar. Lovren- čan 54-. se je poparila z vrelo vodo: Stanka Skaza. Zlatoličje štev. 80. je nekdo zabodel z no- žem; Martina Krajnca, T>ovrenc štev 41, je nekdo zabodel z nožem; Verona .'^piir, Sitarovci štev. 8, je padla s hleva; Franca Doriča. Jelovec 56. je nekdo poškodoval s kolom: Janez Ko- stanfpvec. Nfarkovci. fe padel s hleva; Dušan Pavlica. Ptuj. Prešernova ""5. je padel na hrb- tenico: Terezijo Raknša. Dor- nava 15. je nekdo zabodel z nožem: Anton Blažek. Janžki vrh 2. je padel z drevesa; .Mojz Peršuh, Lešje, je padel s kolesom. Po.škodbe roke: Nežika Ar- nejčič, Ptuj, Mariborska cesta štev. 2, je padla z voza; Alojz Zebec, Formin 52, je padel z drevesa; Vladimir Ribič. .Mari- bor, Kopališka 10. poškodovan pri stroju; Franc Drevenšek, Soviče 19, je bil poškodovan z nožem. Poškodbe noge: Nada Luž- nik. Ptuj. Miklošičeva 12, je padla; Alojzija Mahorič, Go- mila 1, poškodba s koso; Ma- rija šegula. I^akiišak 13. je | a- dla 7 lestve: Martin, Rakuš. Po- horje 25. poškodba na rjavem železu: Alojz Zerak, Ložnica 32, poškodba s koso; Alojz Žula, Strmec 2. kamen mu je padel na nogo; Gera Mihelač. Strmec štev. 3. je padla; Anton Bevc, Sakušak 24. poškodba s koso; Ne/a Toman. Dragovič 44, je padla: Janez Veselic. Moškajnci štev. 91, padel s lestve; Marta Vičar, Strejaci 8, poškodba s koso; Ivan Dobnik. Zlatoličje štev. 24. sod mu je padel na nogo: Franc Skledar. Kidričevo štev.,63, je padel: Julijana .Mur- ko, Vintarovci 61, se je zaska- lila na deski. Večino imenovanih so pripe- ljali v ptujsko bolnišnico z vo- zili Reševalne postaje Ptuj. Naše zdravfe Sonce preprečuje rahitis Sonce tudi zdravi, včasih vsaj preprečujejo eno izmed hudih bo- lezni — rahitis. Kam lepša prilož- nost ko sedanji čas, da otroci čim več prežive na zraku in soncu, da zapuste zaprte prostore. Da bi dojeli, kako važno je pre- prečevanje in zaščita pred rahiti- som, bomo nekoliko spregovorili o tej bolezni. Če staršem rečemo, da njihov otrok boleha za rahitisom, se pogosto za to niti toliJokazale da zdravilo učinkuje na tiste možnanske centre, v ka- t-^rih se .snujeta .strah in preplsh. Tudi sicer deluje zdravilo no- m'>ievalno in razburjenem'! člo- NOVI KRVODAJALCI . 20. avg. so darovali svojo kri krvodajalci iz Hajdine: Skrila Matilda. Sagadin Katarina, Mli- naric Julijana, Kolarič Marija. Cestnik Antonija, Leber Justi- na, Mlakar Liza. Sitar Marija. Toplak Katarina, Mlakar Pav- vla, Zgeč Franc, Jakomin Ma- rija, Cafuta Nežika, Galun Ve- ronika. Fridl Marija, Pernat Ivana. Kainpl Marija, Bratušck Anton, Jeza Marija, Pernat Ne- ža. Drevenšek Ju:stiua. Plajnšek Matilda. Matjašič Roza, Malin- ger Julijana. Turnšek Marija. Ostali so še: Meško Anton, Šegula Ivana. Kos Stanko. La- mut Marija, Jelen Franc, Vrabl- Jože. Krajnc Barbara, Menoni Stanko. Brodnjak Stanko, Bra- tušck .Martin. 27. avg. so bili krvodajalci iz Desternika: Trglavčnik Kristi- na, Urek Trma. Kolctnik Tere- zija. Marinič .Marija, Mesarec Franc, Cuč Anton, Polanec Te- rezija. Horvat Stanko, Pavlinek Marija, Polanec .\farija. Moho- rič Martin. Ceh Antonija. Ca- futa Marija. Lacko Pf.'la. Vr- tič Anica, Polanec Alojzija, Še- stan Ivan. Mesarec Janez. Še- stan Jožefa, Letnik Marija. Me- sarec Terezija. Horvat Mari- ja. Pepelnik Marija. Ostali so še: Hočevar Jožefa, T,ovrenčič Marica. .Sfopar Ma- rija, Vrtič Vilma, Jurgcc Kata- rina. Dne 3. in 8. sept. so bili krvo- dajalci iz Trnovske vasi: Hrga Janez, Kos Alojz. Marke/ Ignac. Hrga .\ngela, Korada Ana, Toplak .Marija. Potrč Terezija, Ceh Terezija. Rofko Marija. Se- ver Geno-^efa, Bruincn Janez. Medved Marija. Medved Jože, Rajšp .\na. Horvat Marija, Taš- ner Rozalija. Toplak Rozalija, Vajdič Angela, Suta Marija, Farazin Marija. Lovrenčič Eli- zabeta. Cucek Elizabeta, Zele- nik Nežka, Majerič .Alojzija. Braček Matilda. Vajdič .\nica, farazin Marija, Stiimberger Ma, tilda. " Muršec Marija, Ferčec Alojzija. Cucek Pavlina, To- plak Franc, Ceh Janez, Šam- perl Rudolf. Horvat Anton. Vr- šič Janez, Vajdič Janez, Zele- nik Franc. Krajnčič Ivan. Po- trč Alojz, Muršec Antonija, Zorčič Janez. Ostali so še: Kuhar Neža, Knez Viktor, Petrovič Marje- ta, Strelec Terezija. Lovrenko Anton, llešič Franc. Tomanič Ana. Vedernjak Hugo. Ozvald Alojzija, Vidovič Slavica. 10. sept. 1959 pa so darovali kri prebivalci iz Vidma: Anto- lin Hedvika, Maroh Alojzija, Roje Jože, Duh Avgust, Ropič Alojz, Kirbiš Ivan. Duh Tere- zija st.. Hvaleč Anton, Sakel- šek Anton, Duh Jakob, Šegula Peter. Cafuta Peter. Roje Ro- man. Maroh Marija, Duh Mari- ca, Vidovič Lizika, Ceh Marija, Fajt Lizika. Rruser Ana. Vnuk Marija. Kmctec Elizabeta. Smo- linger Julika. Sitar Terezija, Martik Zinka. Kramberger Ivan, Orovič Antonija, Tnšek Kata- rina, Požar Ana, Božičko Ma- tilda, Elajs Juljana. Kokol Ma- rija, Štrafela .Marija, Bratušck Terezija. Kokol Rozalija, Ga- brovec Jožefa, Božičko Julija- na. Princi Cecilija, Mohorko Lucija. .Mere Ana. Gabrovec Rozalija. Žmavc Vinko. Tušrk Flizabeta. Hralec Anica, Sa- kelšek Vlarija. Vsem krvodajalcem in orga- nizatorjem se iskreno zahva- ljujemo. Postaja za transfuzijo krvi Rojstva, poroke m ssurti na matičnem področju Ptuj ROJSTVA: Dečke so rodile: Ivanuša Marija, Veliki Bre- brovnik 73 — Milana; Kelc Alojzija. Vitomarci 48 — Mila- na; Colnarič Ljudmila, Ptuj — Milana; Janžekovič Marija,. Brstje 26 — Marjana; Kelc Ma- rija. Dornava 1 — Mirana; Jurgec Kristina, Brezovci 92 — Stanislava: Mere Marija. Ptuj — Dušana: Cavničar Štefanija, Obrez 70 — Draga: Gorjup Ivanka. Kidričevo 13 — .Mojza; Kolarič Marija, Sp. Hajdina 100 — Marjana. Deklice so rodile: Ozmec Ro- zina, Placarovci 4 —- Mileno; Ožvatič Andjela, Lovrečan 44 — Mileno; Zafošnik Jožefa. Mi- hovci 41 — Bernardo; Petek Marija, Gajevci 26 — Terezijo; Šmigoc Frančiška. Varcja 21 — Majdo: Planine Marija, Breg 27 — Majdo; Peršuh Terezija, Pleterie 59 — Stanislavo. POROKE: Pušenjak Stanko Ptuj. zdravnik in Berglez Ma- rija, Videm 9, rentgenski teh- nik. SMRTI: Topolovec Janez, Gradišče 33, roj. 1929, umrl 8. sept. 1959. Kark Twain je na neki sveča- nosti imel kratek, humorist;čen nagovor. Neki odvetnik, ki je vo- dil svečanost, je nato z rokami v žepih, kot je bila njegova na- vada, posmehljivo dejal: »Slavni poslušalci — ali se nič ne čudite, da je humorist po po- klicu vendarle humoristično go- wril ?« Mark Twain je počakal, da se je smeh polegel, nato pa je mimo dejal: »Slavni poslušalci, ali se nič ne čudite, da je imel enkrat odvetnik roke v lastnih žepih?« PTUJ »Pstrolova« servisna postaja napreduje Pred nekaj dnevi je bil sprav- ljen na svoje mesto pr. sarvisni postaji »Petrola« zadnji, tretj: re- zervoar za 20.000 l.itrov benc na m zasut z zemljo. Na sam: zgradbi postaje bo te dni podjetje »Remont« Ptuj, k: grad: postajo, gotovo z opaži za stresno betcnisko ploščo. Vratni m okenski podboji ter okvirj bo- do ;z alumtnija. Elektro nstala- terska. teracerska n druga dela bodo začela, čim bo gotova plo- šča. Dohod do postaje bo asfalti- ran, vendar šele spomlad:. Dcf.ej se bo nasip dokončno pcLsedel. za sedaj pa bo cesta k-ockasta. Kot kaže, bodo dela gotova z enomesečno zamudo, t. j. do 1. novembra 1959, nakar bo v mestu še več miru, ker ne bo več v nje- g'Ovi sredini kot se-daj benc nska črpalka. SelnVi bodo predvsem plenico, ?«=»€men in l^oruzo pr, »Ptujsko poljf« pripiravlja 104 ha njiv-skih površin za setev italijanskih sort pšen-ce. Od osta- lih žitaric bodo obdržali le še ječmen, ki ga bodo posejali na 6C ha njiv iln ga bodo rabili za rejo uvoženih svinj iz Švedske. Na 40 ha bodo posejali^ koruzo. Za vse preorane njive imajo že naročena umetna gnojila in seme- nje. Oboje dobivajo v vagonskih pašiljkah. Sezona za breskve v glavnem končana Obrat KG »Ptujsko pelje« Osoj- nik v Štuikih, ki se bavi med dru- gim tud z nasadi breskev, je pri- delal letos nad 12 vagonov prvo- vrstnih bre.stkev, ki .so bile po ve- čini razprodane na domačem trgu v Mar-boru n drugih mestih Slo- venije. 90 cdst. letošnjega pridel- ka breskev je odkup Jo podjetje »PovTtnina« Mar bor, ostalo pa ostala trg-Gvska mreža Ptuja tn drugih krajev. E.etošn.j-i pridelek breskev b» lahko izvažali, vendar je biHo za nje na domačem trgu tako po- vpraševanje, da se podjetje ni obvezalo za izvoz. 82 odst. pridelka bres-kev je b lo eksitra kakovost s prerner-om posameznega plodu nad 70 mm. Drevesa so dala povprečno po 45 kg. 3 plodovi so tehtali 1 kg. Po barvi in okusu so veljale bre- stkve z Osojnika med breskve naj- boljše kalkovKDSti tega predela Slovenje, na kar pač vpliva lega, vzgoja in obdelava nasada. Milajž-i nasad breskev na Pano- ram' je k'j''jb pozeh: dal 16 ti- soč kg sadu. Kakšna naj bo gospodinja Nič kaj prijetno ni gospodinji, če jo preseneti obisk, stanovanje pa ima še neurejeno tn povsod nered. Še bolj nerodno pa je, če je tudi sama še kot »čarovnica«. Ker pa vsaka žena teži za tem, da bi bila najboljša v vseh ozirih in vedno prikupna, bo tudi skrbela za red ne le v svojem stanovanju, temveč tudi za lastni videz ter bo zjutraj najprej uredila se!)e in po- tem še svojo okolico. Vsaka so- dobna žena in gospodinja mora čutiti, da tudi s svoj-:« prijetno in urejeno zunanjostjo dobro vpliva na vse, ki so okoli nje pa naj bo to mož ali otroci. Vsekakor ni možu prijetno pri srcu, ko se vr- ne z dela domov ir ne najde svo- je žene takšne, kakršno si je že- lel. Razumljivo je, da je gospodi- nja po napornem gospodinjskem delu utrujena in se ji večkrat ne l.jubi, da bi še mislila nase, ven- dar to ni izgovor, saj mora prav njena zunanjost povzročiti prepir. Kaj naj torej gospodinja nosi doma pri svojem deUi, da bo vi- deti vedno čedna in negovana? Najboljše so obleke iz pralnega blaga, ki jih zavaruje še s prsd- pasnikom. Oboje bo lahko oprala brez velikeaa truda Če pa ima obleko iz boljšega b'aga. potem je dobro, da ima predpasnik tako ukrojen, da obleko povsem zakri- je in jo s tem zaščiti. Prftoplih ob'ek doma ne bo nosila, saj se v kuhinji, pri čiščenju stanovanja in pri kuhaniu preveč segreje in ne- varnost za prehlad je večja. Rolje je, če je v stanovaniii manj ob- lečena in ko ore ven, se raje ogr- ne s toplo jopico. Z lepo krojenimi predpasniki lahko olepša svojo nmaniost. Se- veda je pa najvažnejše, d,'^ so ved- no čisti in leno zhkani. Važni so tudi čevlii. Ves dan ne sme ho- diti v copatah. Go<;podiniskn de- lo zelo utruia noae. copate pa no- gam ne daio nobene onore. Zato imajo gosnodinje. kf so vedno v copatah, ploske none in čim sta- rejše so. teže hodijo, večkrat tu- di zato. ker so premslo pazile na svoio obutev. Potrebno je. da no- ' si doma nizke č«*v!je z nizkimi petami, kaitl v teh s«» nooe nai- manj titnidiio. Conate služiio le zato, da se none v niib odpo"!ie- ,ia. ne na da smo v njih ves dan. K obleki s^nd:« tudi irreiena pri- česka. Na človekfl napravi ne- dvomno slab vtis kijbarira. ki se cklanla nad loncem 1««?ie pa ii štrtTlo na v«!*> s•^^an^. Nehote {m^^ občutek, da vleč»5 iz ufrt las, ki si pa poiedH z rezanci vred. Res ie, poslu primerna mora biti tudi pričeska. Lasje morajo biti leno speti, pri kuhan.TU imamo ruto na glavi. Tako-T^ bo nevarnosti, da bi lase našH povsod tam, kjer jih sploh ne bi smelo biti. Tako urejene in čiste gospodi- nje bo vsak vesel in tudi sama se bo vedno dobro počutila. V čitalnici Studijske knjižnice PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 18. septembra 1959 Možje, ki so se poročili pri 80 letih Amerikanci se radi hvalijo s ce- lo vrsto svojiii sianh moi, ki so se \£d;Ki dciavni in slavm na pod- rcvjU mddstrije, finance, politike, umetnosti in znai.osti. Med temi naj omenimo biv.-iega predsednika ZDA Herberta Hooverja, ki ima sadaj 84 let in hodi križem po svoji ooširni deželi, na razne se- stanke, kjer predava in obravnava akti.alne probleme. V.sako jutro vstane ob 6.30, ob 9,50 pa je že v svojc-m uradu. Do kosila vodi celo krd?!o svojih tajnikov, ki mu por.ir;5ajO pri pisanju njegovih /godovinrj kadar le utegne. »Več kot izkoriščam svoje sile, bolj se čutim v formi«, navadno pravi svojim prijateljem. Angleški filozof Bertrand Russel ima sedaj 86 let in se je lani po- ročil z ameri.^^ko učiteljico Edith Finh, ki jih ima sedaj 52. Russel se v^no piše filozofske knjige in napada oraditelje atomskih in vo- dikovih bomb. Znani čelist Pablo Casals je pri 82 letih poročil svojo mlado učen- ko' Margerjto Montanez. Angleški umetnostni kritik Bernard Bcrenson je morda naj- stai.jši učenjak na svetu, saj šteje kar 94 let. Nedvomno pa je dosegla rekord v starosti Marija Cerruti De Be- nedetti iz Milana, ki bo v kratkem dopolnila 104 leta. Ona sicer ne piše in ne igra, vendar pa .se se- daj opravlja vse gospodinj.ske po- sle in rada pripoveduje, kako je spoznala Aleksandra Manzonija v milanskem ljudskem vrtu. Omenimo naj še znanega uče- njaka Alberta Schweiti:erja, ki pri svojih 83 letih še vedno zdravi črnce v Belgijskem Kongu. da'je italijanskega senatorja Luigia Sturza, ki je pri svojih 87 letih še vedno zelo bojevit ter Luigia Einaudija, ki ima 84 let in je tudi še zelo deiaven. Za zaključek naj omenimo še najstarejšega človeka na svetu. To je Mahmud Ejvazov, ki je do- ma v gorah Azerbejdžana in je pred kratkim dopolnil 150 let, ter je pri tej priliki novinarjem, ki so ga obiskali, skušal prikazati, kako je dosegel tako veliko sta- rost. NENAVADNI DVOBOJ' mračni tišini se napeto ogle- dujeta dva moška. Vsak trenutek se bo začel dvoboj. Sodnik ju vpraša: » Ali sta pripravljena?« Odgovorita le s kimanjem. i>otem pa na njegovo znamenje stopita drug proti drugemu in se začneta ščegetati s perjem. ' Ta nenavadni dvoboj je udoma- čen na Malajskem polotoku. Pri tem dvoboju morata oba nasprot- nika stati v krogu, ki ga ne smeta prekoračiti, dokler ne bruhne eden izmed njiju v smeh. V tistem trenutku razsodnik že proglasi nasprotnika za zmagovalca. Na otoku Borneu pa imajo še preprostejši način bojevanja za pw3vnavo razprtij. Kadar se dva moška sporečeta, priredijo dvoboj njunih žena. Medtem ko se ženi bojujeta in si pulita lase, oba na- sprotnika sedita v senci in čakata, komu bo žena prinesla zmago. Pripadniki nekega afriškega ple- mena pa rešujejo vprašanje časti na bolj krvav način. Udeleženca dvoboja morata na znamenje sod- nika skočiti v reko, polno kro- kodilov. Ce priplavata oba na dru- go obalo nepoškodovana, se pla- vanje tako dolgo ponavlja, dokler enega izmed njiju ne poškodujejo ali Dožro krokodili. Do nenavadnega dvoboja je prišlo pred nekaj leti tudi med dvema gangsterjema v Marseillu. Spopadla sta se na odprtem mor- ju, tako da sta v polni vožnji streljala dnig na drugega. Zadet ni b'.! nobeden, krogla pa je pre- luknjala enega izmed čolnov, da se je začel potapljati. Ko jc začel tisti na čolnu klicati na pomoč, ker ni znal plavati, ga je nasprot- nik takoj rešil. A\rio brez krmila Avtomobilsko krmilo je po sta- tističnih podatkih najpogostejši povzročitelj voznikove smrti pri trčenju, ker se zarine vozniku v prsi. Prav zato je zanimiva zami- sel nekega švicarskega inženirja, ki je izdelal novo avtomobilsko krmilo. Namesto klasičnega obro- ča je izdelal posebno ročico s sin- hroniziranim prenosom, ki omo- goča upravljanje vozila. Namesto fizične sile deluje preprost hidrav- lični sistem. Ročica je podobna držaju samokresa, voznik pritisne na petelina in doda klin. Če pre- mika ročico na levo ali desno, pe^ie vozilo v ustrezno smer, pri- tisk navzdol pa pomeni gibanje nazaj. Okrogli kinematograf v Sovjetski zvez so zgradi!« prvi okrogli k ne^matograf na sve- tu. Stavba ima obl-ko valja, dvc- ra^na pa je precej podobna cirku- ški areni, vendar s to razirko, da nima sed/šč. Gledalci stoj jo a''i pa se svobcdno sprehajajo po dvorani n spremljajo program. Filmsk platno, ki popolnoma obkroža rivDrano, pravzaprav se- stavljaj:; štiri.ndvajseta posamez- na platna z zelo majhnimi pre- sled'k( med seboj. Pravijo, da to <"kroa'o fiini.sko oatno m?d vsemr dose-danj m; trtiimenz cnaln-m si- stem: ustvarja pri p'leda]cu naj'Oopc!neiš'. vtis stvarnosti ozi- roma glob-ne. PcveScm obseg medna- rodne trgovine z mesom Po stati;st:čnih podatk h, ki jih je objav la Orgamizacija združe- nih narodov za kmetijstvo in pre- hrano (FAO), je bii Jani izvoz mesa v svetovnem merilu precej več j. kot predlanskim. Celotna svetovna trgovina z mesom je la- ni dosegla 3,100.000 ton in je bJa kar za 50 odst. večja kot pred 10 leti. V omenjeni kcličini pa ni zajet IZVOZ vzhodnoevropskih dr- žav dn Kttajsike. Preseneča, da se je izvoz mesa toliko povečal kljub njegovi občutni podražitvi. Še sto vagonskih cistern bo izvozila v Sovjetsko zvezo to- varna v Kraljevem. Ta tovaraa je d'Osiej cdpaslala že 250 takšnih vagonov v Sovjetsko zvezo. Na- ročniki so bili zadovoljni z njeni- mi izdeiiiki, zato bo izdeclvala po doslej sklenjenih pogodbah na- daljnje vagone za izvoz do leta 1963. Ali so rentgenski žarki nevarni? z eksplozijami atomsk h bomb in s povečanjem radioaktivnih padavin se veča med ljudmi tudi strah pred rentgenskimi žarki. Števjilc- pacientov, ki se up.rajo zdravljenju z rentgenskim apa- ratom, se iz dneva v dan veča. Wilhelm Konrad Rontgen je od- kril pred 60. leti žarke ,ki so jih menovali po njem. V medic ni so kmalu prevze'Li važno vlogo. Ne- nadomestljivi so pri iigotav',^'"-'m notranji hobolenj zlomov, s dom ji pa uporabljajo tudi v boi'- bi proti raku. Doza žarkov, ki jih človeško telo lahko sprejme, je v časti, odkar eksperimentirajo z atom- sko bombo, znatno povečala. Čeprav še ni znano, kolikšno koliičino žarkov lahko soreime človeško telo, so si znastveniki edini, da naravna kol črna radio- aktivnosti plus rentgenski žarki še niso presegli meje človekove vamcijti. Pripomoček za reševanje utopljencev Na avstnjsk h postajah za re- .ševanje ljudi, ki se utapljajo, so začel, uporabljati nov pripomc)č©k, ki je baje ze'o praktičen. Če je reševalec v nevarnosti, da ga bo utapljajoč: so človek potegmil v globino, up>orahi žogo iz sintetične snovi, k! je dovolj velika, da ob- drž ciba na gladin:'. Okoli te žoge je mreža iiz um.etne snovi. Žoga je privezana na 25 metrov dolgo vrv. Reševalec jo najprej vrže čovekii, ki se potaplja, šele pol- tem splava k njemu. S traktorjem presajajo drevfe Zdi se, da je uporabnost trak- torja neizčrpna. Tako so v Ame- riki z3'če'i uporabljati zelo velike traktorje za izkopavanje n pre- sajanje velikih dreves. Znano je, da je presajenje večjih dreves zelo tvegano ak skcraj nemogo- če. Starejše drevo »se ne pr me«, če ga že presadimo, vsaj navad- no ne Pri nas le nekaj zello do- bnh strokovnjaikov uspešno pre- saja večja drevesa. Presajanje večjih, starejših dreves pa je iz- rednega pomena za primorske kraje, kjer bi z drevesntmi pasovi mars kje koristno omiiliili burjo. Težava je že z cdkopavanjem starejšega drevja z močno razvi- timi koren nami. V Ameriki so te težave prema- gali s traktorjem, ki je oprem- ljen z ostrimi lopatami in z dru- gimi pripravami, da je mogoče drevo nepoškodovano h tro in brez truda izkopati, pvotem pa prepe- ljati :n posaditi na določenem kraju. Najbrž bi takšen stroj po- trebovali tudi prt nas. Poplačal bi se vsekakor, saj je z njim mo- goče veliko drevo presaditi v poRog« zele- ne barve štev 1153072 z dina- mom in kilometrskim štev- cem in najdbo prijavi v aa- šem lokalu. NOV ROLER NSU - PRIMA III., no ((m ugodno prodam. Naslov v upravi. Če samec podari ženski šopek cvetlic, ji želi nekaj povedati. Če pa poročen mož nepričakovano prinese svoji ženi šopek cvetlic, ji želi nekaj zamolčati. VABILO Lovska družina Sp. Ptujsko polje otvarja v nedeljo. 20. te- ga meseca >LOVSKl DOM« v Sobetincih. Na sporedu je tekmovalno 'streljanje glinastih golobov. Vabljeni vsi člani zelene bra- tovščine. OBVESTILO Kmetijska zadruga Sela pri Ptuju objavlja, da bo za- družni dogon živine za področje KZ Sela pri Ptuju vsak drugi in četrti torek v mesecu od 10.—12. ure v Doleni. i'Haia »Prujsk. tedrnk« Oirekior Ivan Kranjčič Urejujf- cKlbor govom ir^dnik >n' n Bauman Urednlšrvo m uprava » Ptuju Lackova 8 Telefon 156 C«kovni rač ud pn Komunalni banki Maribor pi>djuzn.ca » Ptuju, šiev. 604-708 -3-206 Sokopisov ae vračamo Liska Marjtoorska tiskarna. Man bor. Letna naročnina 500 d«i, poi letna 250 dan. *