Leio VII., šžev. 93. Celfe, lorek 25* avgusta 1925. Poštnina plsčasia b gofoninl- ______ _________________________________________________\ \ A^* ---------------------------------------------------— Naročnijta Za Jugoslavijo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: letno 240 Din. fosamezna Steviika I ttin. v f orek, #©frte!fe In ftoboto. Redaft .. uprawat Strossmaijerjeva ulica 1, pritl. \ Tel.65.—RaC.p.-Č.zavoda 10,666. Oglasl po&taln&m ceniku. -— ahe--------. Sedaj je že čas! Evropa še danes nirna povsein jas- ne slike o politicnih, gospodarskih, so- cijalnili in prosvetnih razinerah v Ru- siji. Kar prihaja iz Rusije je vse pri- krojeno po kopitu onih, ki hočejo pri- kazati razmere v tej ogroinni slovanski državi za take, da bode vse v prid le njihovim prikritim namenom. Vesti, ki prihajajo k narn z evropskega za- pada, seveda ne morejo biti Rusiji pri- jazne. Saj je preveč gospodarskega iu političnega nasprotstva med starim ka- pitalističnim zapadoin in nilado pre- strogo socijalisticno Rusijo. Vse drugo pa, kar dobivamo s posredovanjem svojih sosedov na iztoku, je pobarval rdeei strah pred ogromnim velikanom, ki zbira svoje bajne mocr, ko si je že opomoger od v svetovni vojni narodov zadanih mu ran. Mi vemo le to, da je Rusija s svo- jimi sedanjimi prilikami grozna po- šast in slepo verujemo vsaki vesti, ki hoče svetu prikazati deželo v najslabši luči, ter sosede in oddaljene narodu ohraniti v usodni zmoti, da je tolik na- rod in tako zemTjo mogoče zatajiti in zanemariti. Na žalost so tudi Jugosla- vija še vse doslej ni mogla otresti od zapada jej vcepljenih predsodkov in se ni še niti poskusila povzpeti do tako visokega razgleda, da bi mogla položaj sama premotriti s svojimi lastnimi očnii, si ustvariti pravo sodbo, in za- vzeti svoje od üijih vpfivov popolno- ma neodvisno stališče, ter morda ven- dar podati iztreznjeni Rusiji sestrsko roko. Nedavno je podal Trocki Cham-. berlainu* moskcvskemu izvestitelju ameriske agenture »United Press« po- drobno kritično izjavo o političnem po- ložaju v Rusiji in se je zajedno rahlo dotaknil gospodarskih vprašanj. Na vprašanje, kateri politični in | gospodarski razlogj največ sift jo k oz- jemu zbližanju nied Ameriko in Rusi- jo, je odgovoril Trocki, da ovira ožje gospodarske vezi med kapitalističnimi državami m Sojuzom sovjetskih soci- jalisticeskih republik največ strah pred revclucijo. Cam slabši je položaj v ka- teri državi, tem večji je ta strah, ker so navajeni v Evropi, da pripisujejo vsako politično in gospodarsko težkočo komunistični propagandi. Ker pa jt notranjeporitiČni položaj v Zedinjenih državah trdnejši nego v ostalih drža- vah, bi ti razlogi, ki jih diktira strah, po mnenju Trockega ne smefi biti na- perjeni na vsak način in povsod proti SSSR. Vendar upa Trocki, da se Ame- rika osvobodi Evropo, s katero jo veže- jo močne duhovno vezi, in da ubere svojo lastno pot. 0 gospodarskih razlogih, ki v znat- ni. mcri utirajo pot zbližanju, je Troc- ki mnenja, da se sovjetsko gospodar- stvo, ki je sedaj »trust trustov« in »sin- dikat simdikatov«, bliža ameriškemu napredovanju po potik stabilizaciji in normalizaciji razmer. Na vprašanje, kako in v kaki obli- ki bi mogef tuj kapital sodelovati pri obnavljanju SSSR, je odgororil Troc- ki, da ima SSSR dve nalogi: Mehani- zacijo kmotijskoga. gospodarstva in oH- novo osnovnega kapitala sovjetske in- dustrije. Ameriški kredit ima dobro garancijo v gospodarskem napredku današnje Rusije. Moglo bi se pričetf a poskusi manjših' podjetij, ker bi se go- tovo dale izvesti razne gospodarske na- loge bodisi državnega all zaseb'nega značaja. Menda je že naša prirojena uso'da, da smo povsod zadnji in da začonjamo razmišljati o rečeK še le, ko so drugi že davno zadevo uvediTf. Znacilno je za naše mišljenje in poliitično rlelovanje, da mii z Rnsijo, ki že davno ni, veo oni rdeci zmaj i'z lefa 1917, še do danes nf- mamo nikakih stikov. niti političnili niti gospodnrskih, dočhn .iiK i.majo i Francozi i Angleži, oni naši prijatelji, ki jili na?n brani'jo in nam slikafo na steno grozno poisast, ki si je kromplrje že skoro obrusila, samo da so Sfovan- stvo ne hi* sir nil o v nopromagljivo maso. Radi obnovljenega starega prija- teljstva pri nas ne bo revolucije, ker ni Tjndi, ki. bi si jp zeleli in ker ni po- voda za njo. Brez prijateljstva ali celo bratstva z Rnsijo pa bodemo le francoski in an- glc?ki kolonijaloi. In se celo Italijanom bi se ljubilo, da bi oni godli, mi nn voljno plesali po njihovem taktu. Razširjajte „Novo Dobou! Polifika, p NOVl DKŽAVNI FODTAJNI- 111. Kralj je 1(5. t. m. podpisal ukaz o mi-enovanju državnih podtajnikov. No- voimenovani državni podtajniki so že prevzeli svoje resortne posle. Imenova- ni so: a) v ministrstvu za agrarno re- formo: dr. Vlada Andriic _(rad.) za Bosno in Hercegovino, Bora Milovano- vic (rad.) za Južno Srbijo in Lazar Sušakovic (rad.) za Vojvodino. Mini- strstvu agrarne reforme naceluje radi- cevec Pavle Radic. b) V minkstrstvu za šume in rudnike Boža Kujundžic, bo- sanski radikal' in predsednik Zveze do- brovoljcev. c) V ministrstvu za pro- svc-lo: dr. Josip Pasarič (radicevec) in d) v financnöm ministrstvu radicevec Mirko Neudorf er. p DRŽAVNI PRORAÖUN. Dose- daj so že nekatera ministrstva izdelala svoje proračunske predloge in jih pred- ložila proracunskemu oddelku finanč- nega minstrstva. Kakor vedno doslej je največji proračun vojnega ministr- stva, ki znaša 1 milijardo 300 milijo- nov dinarjev. Manjši je za nekaj sto niiiijonov od preteklega, kar je pripi- sat.i. zboljšanju vrednosti dinarja, ozi- roma znižanju cen hrani za ljudi in krmi za živino. Za njim je proracun prometnega ministrstva, ki je istotako znamo reduciralo svoje potrebe, ker so izottali krediti za zgraditev novih in dovšitev starih prog. Razen ministr- aivii zu. kiuulijbtvo Im vode, ki je zahte- valo 200 milijonov poviška v proraču- nu za melioracije in izsušenje zem- lji.se. so vsa ostala ministrstva zmanj- sala svoje zahteve. Na podi'agi dosedaj predloženih proračunskih predlogov, je proracunski oddelek finančnega mi- nistrstva že pričel izdelovati proračun, ki bo gotov do prihodnjega sestanka Narodne skupščine. p NAŠ TISK PRI DRUŠTVU NA- RODOV. Zastopniki jugoslovenskega tiska so se vrnili s konference v Sinaji. | Na konferenci je bilo sklenjeno, da | pošfje vlaka država Male antante po enega tiskovnega delegata k zasedanjy Driistva narodov v Ženevo. Tako se bo pred otvoritvijo glavnega zasedanja Društva narodov vršila predkonferen- ca Ziistopnikov tiska, na kateri se dolo- čijo smernice, po katerih bo poročalo časopisje držav Male antante. Kot le- tošnji ilelegat jugoslovenskega tiska pojde v Ženevo urednik »Nove Dobe« v Splitu g. Vladimir Kisic. p ODKRITJE RUSKEGA TAJ- NEGA MDRNARIŠKEGA ARHIVA. Vcliko pozornost v politični in diplo- matični javnosti vzbuja odkritjo tajne- ga arhiva ministrstva carske mornari- cp. V palae-i bivšega carskega morna- riskcga ministrstva so odprli arhiv, ki je bil vzidan in spravljen med stene. Že napisi posamnih aktov in map ka- žejo na važnost najdenih dokumentov. Gre predvsem za vsebino tajnih po- gcdb, ki jih je carska Rusija sklepala s Francijo in AngTijo in tako je sedaj marsikaj jasno, kar je bilo za oasa voj- ne uganka. Ceijska kronika. c BRATOM IN SESTRAM SO- KOLSKEGA DRUŠTVA V CELJU. Pozvali. smo_yas že enkrat, da pricnete nalagati mesečne prispevke za sklad, ki vam. omogoei drugo leto udeležbo na vsesl'ovanskem sokolskem zletu v Pra- gi. Cas hiti in nas ne sme najti nepri- pravljenih! Kdor še ni storil svoje dolž- nosti, naj nemudoma prieme štediti. Oglasite se pri društvenem blagajniku,- nacelniku ali načelnici, ki vam da po- trebna navodila. Zbirajte prihranke redno in toeno! Več ko naberete, lepši bo vaš drngofetni, zlet. Ker bo zlet na- menjen tndi naraščajnikom in gojen- kam, velja tudi za nje fca oklic. Pridno na delo, da bo naša udeležba, na zletu v Pragi kar najlepsa. Zdravo! — So- kolsko društvo v Celju. c 35-LETNIGA SOKOLSKEGA DRUŠTVA V GELJU. Dne 8. septem- bra 1925 potočo 35 let, kar je bil usta- novljen v nasem mestu Sokol. Ves čas svojega življenja je stal trdnoi na bra- niku narodne misli v Gelju, ter zbiral pod svojo zastavo vse, ki so narodno tutili. Tudi danes je sokolsko društvo v Cclju najmočnejša društvena orga- nizaeija v mestu in okolici. Kakor sli- šimo prosfavi društvo svojo 35-letnico z javnim nastopom na dvorišču mestne osnovno sole, kjer nastopijo vsi dru- štveni oddelki. Dan, cas in vzpored na- stopa se ob ja vim o. c PLAVALNE TEKME V GELJU. Ljubljanski plivačkii podsavez priredi dne 6. septembra t. 1. v Gelju propa- slAJKfi VRECER: Na Jadran (Daljc) V novem jutru odrineva na bližnji hrib Marjan, ki je edini v okolici ob- rasel z borovim gozdoin. Hrib ima 173 metrov in na vrh'wodijo prostorn.? be- lonske in kamenite stopnice, imenova- 116 »Šetališče Jakše Radica«, koji jih je dal zgraditi na. l'astne stroške. Uprav- Ija jih pa Olepševalno društvo ¦»Mar- jam. Na poti se oglasiva v skromni cerkvici Sy. Nikole, ki je bila zgrajona leta 1218., od Tnrkov pa poškodovana leta .1673., u popravljena od »Marjana« Jota 1U10. Xa nadaljni poti proti vrhu je spomenik dalmatinskega posnika Lu- ke Botica, poleg pa prav čedna restav- raeija. Na vrhu je prostorna planota, cd koder so ti nudi najdivnejši razgled po vsej okolici, kakor tudi na zgodo- vinsko mesto in mogoeno golo steno di- narskih planin. Popoldne sva si ogle- dala Jadransko izložbo, to je prva dal- matinska razstava, razvrščena v treh poslopjih: v realki, v foyeru splitskega gledališča in v srednji tehnieni soli. Razstava v realki je najbolj zanimiva radi mornariškega oddefka, v gleda- lišču .so razne oljnate alike dahnatin- skih rodoljubov in slavnih mož, v sred- nji tehniški šoli pa prevladuje indu- strija in obrt. Razstava daje posetniku lep pregled zil'avosti mlajše Dalmacije in je vredna, da si jo ogleda vsak tujec. Razume se, da je veljal naš obisk tudi palaci rimskega cesarja Diokleci- jana, najvelieastnejši stavbi Dalmaci- je, zgrajeni 308. leta po Kristusu. Je šo danes precej ohraniena. Vos kom- pieks je v starem mestu in tvori pravo- kotnik, kojega obmejne stene so ma- sivne in visoke. En»i krajšili stranic se- ga do obale, ter se že od daleč opaža. Na Perestilu — trgu — stoji stol- na cerkev, ki je bila svqjcas Dioklecija- nov mavzolej. Mavzolej je imel obliko oktogona in je bis obdan od 24 stebrov, od katerih jih je še 19 ohranjenih. Prekrasen je stolp cerkve, zgrajen iz belega mramorja v šestih nadstropjih 1 v casu od 14. do 17. stoletja^poprav- ljen pa v letih 1881.—1908. Ne morem opisati vseh zgodovinskih znameni- tosti. Obstoji pa od leta 1903. posebna komisija, ki skrbi, da so ohranijo vsi zgodovjnski sporneniki. Duša tega pa je znani in slavni arheolog don Frano Bulic", ki vodi že dolgo vrsto set razkri- vanje rimskega mesta Solina (Salona). On je tudi ustanovitelj prezanimivega arheološkega muzeja, stojeeega na pe- riferiji mesta poleg sedan je tehnične sole. * ¦ V Jiiladciii jutru sva. se napotila po clrzaMii cesti v Solin, 7 kilometrov iz Splita: je to pofje razvalin ob obali Ka- stelanskega zaliva in bližnjega poboč- nega obrežja. Mesto Solin je stalo še pred Kristusovim rojstvom dolgo let. Mesto pa razkriva vse svoje življenje dobro nam znani don Bulic, ki se mudi vsako l'eto — letos že petindvajsetikrat — v r.aši Rogaški Slatini. Pot naju je vedla od reke Jader v njegov Tuskulum v Solinu, ki je poln dragocenih izkophi. Tarn sva se ovekovečila v spominski kr.jigi. Tukaj nam je tudi pokazal in- forn.iator ostanke bivše krasne katedra- le iz četrtega stoletja po Kristusu, na- diilje kopališke in vodovodne napravo iz drugega stofetja po Kristusu. poleg pa velik basen, določen za mrzle kopeli. Ob mestnem ozidju so razkrili ob cesti, ki vodi v Trogir, leta 1873, šestnajst sarkofagov, ki leže v globini dveh me- trov drug za dnigim, v nepretrgani vrsti. Lepa. je morala biti tudi bazilika, ki je imefa tri lad je; nekateri deli so še prav dobro ohranjeni. V bližini kolo- dvora Solin stoji amfiteater, ki so ga 1. 1848. deloma razkrili. Ni mogoče omeniti vseh mnogih še ostalih spomo nikov, ki jih sreeava potnik na vsak korak. Seveda niso ostali vsi razkriti spomeniki na licu mesta, marveč je bi- lo posl'anih mnogo v arheološki muzej v Split, ki sva si ga tudi ogledala. V tem muzeju vidimo med drugim sarko- fag >-Dobroga pastirja«, sarkofag so- proge hrviit. kralja Zvonimira, stebre, kapitele, rirnske in poganske spomin- ske plošče z napisi, razne lončene po- sode. Vse to je v avft okoli muzeja; v njrni pa so razni okraski iz zlata, bro- na in stekla. Mnogo starega denarja in skulptur, pa tudi arhitektonskih in or- naincntalnih fragmentov; Stavba mu- zeja je nova in odgovarja arhitektonski todrinji dobi. Ne smem pa pozabiti na Bulicev zbornik, ki sem ga videl v ve- stibulu muzeja v stekleni omari. Je to do tisoč strani brojeoa knjiga, ogromno delo siavnega arheofoga. Ne poznam VöCbine, gotov^ pa je, da je to Buliceva življenska knjiga daljni prihodnjosti v njegov spomin. (Konec pride.) Stran 2 »NOVA DOEAt Sttv. 93. gandne plavaliie in Water-polo tekine, katcrih se obvezno udeleži določeno štcvilo ljubljanskili plavačev in ki so dostopne tudi vsonl ostalim verificira- nim in neverificiranim plavačem. Tek- me bodo propagandnega značaja, zato prosimo vse klube celjskega in mari- borskega okrožja, da se jih udeteže v čim večjem številu. Ukrenjeno je, da bo za tö tekmovanje razpisano prehodno darilo za oni klub celjskega ali mari- borskega okrožja, ki doseže pri tekmo- vanju največje število točk. Ljubljan- ski tekmovalci plavajo izvon konkuron- ce. Tekmovanje se bo vršiilo v kopafišcu »Diana«, ki ga je S. S. K. Celje iz pri- jaznosti stavil Ljubljanskemu plivač- kemu podsavezu v to svrho na razpo- lago. Točen razpis tekmovanj bo pra- vočasno objavljen. c ZA REZERVNE OFIGIRJE. Ker se vrši v kratkein v Gelju članska konferenca Ljubljanskega pododbora Udruženja rezervnih oficira i ratnika s porocanjem predsednika pododbora in se moramo na sto pripraviti, so va- bijo vsi gg. rezervni oficirji, stanujoci y Celju in bližnji okolici na sestanek, ki se vrši v soboto, dne 29. t. m. ob pol 9. uri zvečer v restavraciji Narodnega doma v Celju. — Ker je koneiio tudi že čas, da se vendar enkrat medsebojno spoznamo, se pričakuje pomoštevilne udeložbe. — A. Sadar, Celje. c NA DRŽAVNI DEKLIŠKI MESCANSKI SOLI V CELJU se pricno vsi izpiti (ponavljalni, končni in sprejemni) dno 27. avgusta ob 8. •uri. Vpisovanje učenk se bo. vršilo dne 1. septembra od 9.—11. ure. V. I. raz-. red se sprejemajo tiste učenke, ki so z zadostnim uspehom dovršile IV. raz- red (t. j. 4. šolsko leto) osnovne sole. Ako šolske obfasti ne odrede zopet dru- gače, bo dne 2. septembra otvoritvcna shižba božja, a dne 3. septembra se prične redni pouk. c ZAVOD ŠOLSKIH SESTER V CELJU naznanja, da se bode vršilo vpisoVanjc na meščanski šoli za novo šolsko leto 1. in 2. septembra, izpiti 1. septembra, sv. nraša 3. septembra, red- ni pouk se začne 4. septembra. V in- tern at sprejema tudi učenke, ki ob- iskujejo gimnazijo ali trgovsko solo. Kdor želi natančnejšega poročila, naj prisoži dopisu na zavod znamko za od- govor. c ZACETEK POUKA NA OBEH •MESTNIH OSNOVNIH ŠOLAH. Dne 1. septembra je vpisovanje novincev in novink za prvi razred od 8. do 11. in od 14. do 16. ure v obeli upraviteljskih pisarnah. Ob tej prifiki naj privedejo starši na novo vstopajoče učence in učenke seboj v solo in prineso istoeas- no tudi otrokov rojstni izpisek ali pa krstni list. V višje razrede na novo vstopajoči učenci in ucenke se naj zgla- sijo tudi 1. septembra z zadnjim sol- skim naznanilom. — Dne 2. septembra je otvoritvena služba božja ob 8. uri^v Marijini cerkvi; otroci se zbero pred odhodom v cerkev ob pol 8. uri v lan- skih razredili. Takoj. po cerkvenem opravilu je konferenca. — Ker se dne 3. septembra urejujejo razredi, zato ta dan še ni šolskega pouka. — Redni šolski pouk pa se začne v petek, dne 4. seplembra ob 8. uri. — Upraviteljstvi obeh sol. c IZDAJA NOVEGA KOMENTAR- JA K CARINSKI TARIFI. Od gremi- ja trgovcev smo prejeli: Poteg nešte- vilnih nesoglasij, ki so se pojavila z izdajo nove carinske tarife, katera1 obremenjuje trgovino in konzum bla- ga v izdatni meri, pokazale so se tudi težkoče radi pomanjkanja novega ko- mentarja k carinski tarifi. Posledice tegu dejstva so razna nepravilna tol- mačenja pri deklariranju btaga, tako da se carinski organi v nejasnosti gle- de tarifiranja poslužujejo vedno višjih carinskili postavk, da ne bi zapadli kazni. Gremij trgovcev v Celju je na- prosil trgovsko zbornico v Ljubljani, da bi pri merodajnih faktorjih inter- .venirala, da se čimprej izcla komentar, in je prejel obvestito, da se carinska tarifa na podlagi pogajanj s sosednimi drzavami se znatno izpremeni. Zato je po mnenju zbornice težko pričakovati izdaje novega komentarja, ki se po ve- stfcli, ki jih ima zbornica, že jpripravlja, prej nego se koncajo trgovinska j)oga- janja s sosednimi državami. Toliko I prizadetim claiiom v vednost. — Na- čelstvo. c POROKA. V pondeljek se je po- ročil g. Hinko Verbnik, krojaski moj- ster v tvrdki združenili krojačev v Ce- lju z gclč. Betko Neratovo, uradnico na siTzkein poglavarstvu. c NOC IMA SVOJÜ MOC. To sta pokazala dva junaka v nedeljo ob enih pcnoči, ko sta rjovela po Mariborski cesti svoj jupajdija, jupajda, vsled čs- sar jih je jayni organ pozvaf, da naj mirujeta in naj ne kalita nočnega mi- ru. To je ta dva junaka tako razjarilo, da sta se oba lotila enega samcga. Pa- dali so udarci in klofute. Ko je napa- deni začel klicati na pomoč, sta jo ju- naka ubrala v temno noč proti Gaber- ju. l'okazala sta s tern pravo zajčjo strahopetnost. — Komaj se je ta sun- der polegel, pa pride ponočna družba bolnih src in vznemirjenih cu.tov ter pretaka macje solze tarn pred cerkvijo Sv. Duha. Poleg solz je bila seveda tu- di g^odha ali petje, a dosti se ni razlo- c:ilo. Vse je bilo bolj koroškega narečja. Devojka, koji je ta ponočni sunder ve- Ijal, si je gotovo mašila usesa, da bi je ne privleklo mačje mijavkanje na okno s kako posodo. — Kedaj bode vendar konec teh ponočnili nemirovV-------e— c IZGUBLJEN CEVELJ. V četr- tek jc bil od trgovine Adrije po Prešer- novi ali Kralja Petra cesti izgubljen popravljen otroški čevelj. Posten naj- ditelj ga naj odda nn policiji. V KONCERTNI KAVARNI »CEN- TRAL« se vrši vsak večer salonski koncert pod vodstvom kapefriika gosp. Silbersteina. Iz naših krajev. i PRIKLOPITEV MARIBORSKE OBLASTI AVSTRIJI. lJod tern naslo- vom objavlja »Orjuna« z dne 22. t. m. .sledočo boležko: »Malo tega, kar se go- di tukaj na severni meji naši narod- nosti in državi kvarnega in sovražne- ga, pride v širšo javnost. Glovek ima vtis, da je vryla cela naša javnost z obiastmi vred plaso prizanesljivosti čez razriotere subverzivne elemente, ki ku- jejo sistematično in nemoteno st^jredsednik Narodne skupšči- ne, patriijarh, pomocnik prometnega ministra, genoralni inšpektor železnic \c. načelnik glayiiega generalnega šta- ba. Ministri imajo pravico do salon- skoga vagona samo, kadar .potujejo iz Eeograda, a kadar se vračajo v Beo- grad, jim pripada samo zasebni kupe. Drugače se sme zasebni kupe odkazati potnikom samo na podlagi odobrenja prometnega ministrstva. i KROŠNJARENJE IN PROS- JAČENJE V VLAKIH PREPOVEDA- NO. Prometni minister je izdal nared- bo, s katero prepoveduje krošnjaronje in prosjačenje v vlakih. To se nanaša tudi na invalide. i NOVINARSKI PENZIJSKI FOND. Minister prosvete Vukicevic je novinarjem izjavil, da je v proracunu ministrstva prosvete postavko za novi- narski penzijski fond od 25.000 Din zvišal na 250.000 dinarjov. i NAZIV IN ZNAK »RDEČEGA KRIŽA« je izključno pridržan društvu »Rdečega križa« kraljevine Srbov, Hr- vatov in Slovencev ter je raba obeh drugim osebam ali podjetjem zabra- njena. i KROŠNJARSTVO BO PREPO- VEDANO. Ker se je krošnjarstvo v na- _• državi zelo razpaslo in ker se pecajo s to trgovino razni sumtiivL elementi, nainerava notranje ministrstvo kroS- niarstvo v naSi državi sploh prepove- di-Ui. i ODDAJA VELEPRODAJ TO- BACNIH IZDELI3ÖV V ZAKUP. Ve- oprodaje tobačnih izdelkov se oddajo Yd čas od 1. Januar ja 1926 do 31. de- cenibra 1927 v zakup. Ponudbe se bodo javno sprejemale dne 27. t. m. v upravi državnih nionopolov v Beogradu. Za- kupni pogoji so na vpogled pri Zbor- nici za trgovino, obrt in industrifo v Ljubljani, pri vseh srezkili upravah in oddolkih finaneno kontrofe ter pri to- bačni tovarni v Ljubljani. i BOLNlCARSKA PODOFICIR- SKA SOLA. Dne 1. oktobra odpro y Nišu Bolničarsko podoficirsko šoto, katc-ra bode svoj im gojencem dala v slučaju dobrega uspeha pravico na ein administrati'vnega podporuenika sah nitetske stroke. Kandidati morajo ime- ti 4 razrede ljudske sole, morajo biti stari 17—21 let, dobrega vedenja, ne smejo biti oženjeni, a roditelji ali pa varuh. morajo dati pismeno odobritev, da morejo stopiti v solo. Tudi kadrovei zamorejo stopiti v solo, ako niso stareji od 23 set in so priporoeeni od svojih komand. Prošnjo in dokumente je po- slati Komandantu Bolničarske pod- oficirske škole v Niš najdalje do 15. septembra. A kandidati morajo biti v Nišu do 25. septembra t. 1. Natančnej- ša pojasnila se dobijo v vsaki komandi v »Službenem Vojnem Listu« od 15. avgusta t. 1. i KMETSKI. DAN NA KRŠKEM POLJU. V nedeljo, dne 23. avgusta se je vrsil v Leskovcu pri Krskein sesta- nek Pucljevih in Radicevih pristašev. Zborovanje, o katerem še izpregovori- ino kako daljšo besedo, je imelo biti ne- kak pregled pristašev, ki se zbirajo pod zelono zastavo, kakor oznacuje svoj prapor »Kmetski list«. i PRODAJA VOJAŠKIH ŽRE- BET. Komanda Remontskega depota IV. Armijske oblasti v Stov. Bistrici bode prodajala državna žrebeta na javni licitaeiji kakor sledi: V ponde- Ijek, dne 24. avgusta t. 1. na sejmski dan 30 žrebet; v nedeljo, dne 30. avgu- sta 1.1. 30 žrebet; v nedeljo, dne 6. sep- tembra t. r. 30 žrebet in v torek na praznik, dne 8. sept. t. 1. 30 žrebet. i POMAGAJTE NAM! Že celi rae- sec avgust nismo prejeli niti pare lni- lodarov. To se je zgodilo sedaj prvic od ob.sLoja našega društva. — Dajte, da ne bo nas klic zarnanj. in spornnite sü nas iiiijbediiejöih slepih. — Podponio diu- štvo slepih v Ljubljani. i 0MILJENJE ODPLACEVANJA ZAOSTALIH DAVKOV. Fiiiančna de- tegaeija objavlja uradno: V seji izvršil- nc-'ga odbora SDS za Ijubljansko oblast dne 8. t. m. je poročal bivsi pomočnik ministra za šume in rude g. dr. Moho- rič, po »Jutru« z dne 1.1. t. in. mod dru- gim sledeče: »Zato smo posebno pozor- nost posvečali vprašanju omiljenja od- placevanja zaostalih davkov z dovolit- vijo večjega števita in daljših obrokov. Generaina direkcija neposrednih dav- kov je na interveneijo dr. Žerjava iz- dala delegaciji tozadeven nalog, ki pa žaliibog v praksi ni dosegel željenega eiekta«. Finančna delegacija ugotavlja, da ni prejela od generatne direkeije ni- kakega odloka, da naj se dovoljujejo obroki v večjem številu in z daljšimi termini. i DRŽAVNE NOVCANICE PO 100 IN 1000 DIN. V kratkem vzamejo iz prometa noveanice po 100 in 1000 dinarjev državnega izdanja. Zamenje- ne bodo z noveanicami Narodne banke v enaki vrednosti Ker razpolaga Na- rodna banka z zadostnimi kolicinami teh noveanic, bo zamenjava do konca tekoeega leta popolnoma koncajia. i ZELKZNIÖKE ZVEZE ZA KOPALIÖGE SLATINA - RADENCI. Koucno se jL- posrecüo vpostaviii vli- rektno zvezo med Mariborom oz. Pra- gr,iskim in Slatino-Radenci, tako da kopališkim gostom ne bo treba prssto- pati v Orinožu in Ljutomeru, kjer ni bilo nosacev na razpolago in so sg mo- ral i bolni l'.opaliski gostje sami mučiti s prtljago. Direktni vozovi odhajajo se- daj iz }],ir;jjora ob 15.27, iz Prager- .skega ob 16.09 in dospejo v; Slatino- Radenci ob 19.34. Iz Slatine-Radcnci odhaja direktni voz ob 6.17, prispe na Pragersko ob 9.15 in v Maribor ob 10.20. Važno je tudi, da se sezija zdra- vilišča Slatina-Radenci letos ne konča s 15., ampak šele s 30. septembrom, tako da je vsem onim na sreu in ledi- cah bolnim. ki do 15. septembra še niso mogli1 dovršiti svoje lečenje, omogoče- no, da se še nadalje zdravijo. Tudi se Siev. 93 »NOVA DOBÄc Stran 3 od 20. avgusta naprej znižajo cene so- ' bam za 40 odstotkov. i IZDAJANJE ŽELEZNIŠKIH ,V0ZNIH KART S POPUSTOM. Pro- metni minister je odredil, da smejo že- lezniške obTastne direkcije izdajati olajsevalne ali brezplaene vozno karte samo železniškim uslužbencein in dr- žavnim uradnikoin, za vse druge pro- silce pa je kompetentno samo promet- no ministrstvo. i DILETANTJE IZ GORENJ IN OK ÖLIGE ponovijo dne 30. t. m. v prid gasilnega društva v Paški vasi pre- krasno igro »Miklova Zala« točno ob pol štirih pod kozolcem g. Franca Ir- lnana, dve minuti od postajališča Pa- ska vas. Po igri se bode vršila vrtna YGselica, med igro in &ri veselici svira godba. — Pridite vsi domačini in so- sedje od blizu in daleč. — K obilni udeležbi vabijo diletantje iz Gorenj üi okolice. KARODNA ENGIKLOPEDIJA S. II. S. od prof, Stanojevica. Abonente Narodne enciklopedije tvrdke Biblio- grafski zavod. Zagreb, opozarjamo, da Narodno enciklopedijo dobijo v knji- garni Goričar & Leskovšek, Celje, v predplcičilu po Din 40.— za zvezek, ter priporočamo predplačnikom Narodne enciklopedije, da se v svrbo prinesitve predplačila v knjigarni Goričar & Les- kovšek, Gelje blagovolijo oglasiti. — Knjigarna Goričar & Leskovšek. IV AN A CANKARJA zbrani spi- si so začeli izbajati v zelo okusni in es'teticno izpeljani izdaji v polplatnu in usnju vezani. Priporocamo knjige v okras in ponos vsakemu Slovencu. Naj ne manjka v nobeni slovenski biši ta biser slovenske literature. Knjige so na vpogled v knjigarni Goričar & Leskov- šek, Gelje. Jaz moram tudi poslati upravi lista nekaj naslovov sosedov in znancev, da jim pošlje »Novo Dobo« na ogled. Dinar v Cuurilra dne 22. avgusta dne 24. avgusta 9 225 9225 (»AvalaO Devize v Zagrebu dne 22. avyusla dne 24. avgusta Milan 204, 206.55—208.75 Dunaj 787—788, 782.5—792.5 London 271.75—272, 271.17—273.17 New-York 55.8—55.85, 55.58—56.58 Praga 165.75—166, 165—167 Curili 1085.5—1086, 1082—1090 • Paris 263—267 Berlin 13285—13385 (»Avala«.) V soboto, dne 22. t. m. je bil samo svoboden proinet. Razgled po svetu. r PES KOT AVTOMOBILIST. Na cesti Vangirard v Parizu je stal avto- mobil brez šoferja, na avtomobilu je sedel pes. Ko se je nekdo avtomobilu malo preveč pribfržal, je pes takoj sko- čil k trombi in je dal znamenje. Šofer je takoj pritckel in je pravil zaeudenim gledalcem, da je pes tako naučen: Ge vidi kaj nevarnega, ne laja, temvec da znamenje s trombo. r PREBIVALSTVO AMERIKE. Po najnovejšem ljudskem štetju ima Nmvyork 6.103 milijonov, a drugo naj- večje mesto, Chicago, 2.995 miKjonov probivalcev. Število farmarjev je v Zdruzenih drzavali nazadovalo za 61 odstotkov, kar je skoro čisto never- jetno. r Z 0P0R0K0 JE ŠEL V GROB. V Avstraliji je umrl zelo bogat starec, ki je že v zivljenju veljaT za brezpri- mernega eudaka. Ko so moža pokopali, so začoli dedici iskati oporoko, katero ni bilo nikjer med zapuščenimi papir- ji. Naposled se je nekdo domislil, da je morda starec odnesel testament s seb'oj v grob. Na njegov nasvet so mrliča zo- pet odkopaft in preiskali žepe v obleki. In res so našli v jopiču naočnike, par bankovcev in. oporoko. r BABILONSKE TABLIGE. Ame- riška ekspotlicija je našla v Mezopota- miji 1000 babilonskih tablic, na katere so pisali. Baje je na teh tablicab na- pLsana kronika ugledne družine skoz več rodov. Upajo, da tablice bistveno razjasnijo babilonsko in asirsko mi- nulost. r MAGNETSKA RAZISKAVA- NJA MORJ'A. Övedsko-finska ekspedi- cija je na 50 točkah merila deklinacijo v morju ob Aalandskih otokih in je ugotovila do 5° razlike od preračunje- ne deklinacije. Za merjenje je porabi- la jadrnico, ki nima prav^nič železa na sebi. r ODKRITI NAÖRTI O UMORU NEM8KEGA CESARJA. Berlinska »Vossische Zeitung« je prejela izvleöek zadnjih objav ruskega arhiva, ki vse- buje načrt, po katerem naj bi bit Viljein II. leta 1915. umorjen. Zgodba zveni precej fantastično in pripoveduje, da je zloglasni ruski oddelek ])oliticne po- licije za časa notranjega mini^tra Hvo- stova organiziral umor nemškega ce- sarja. ki pa se ni jDosrečil. Očividno je ostalo vse le pri nacrtu. r TUJC1 V PARIZU. V Parizu je okoi'i 620 tisoč inozemcev. Italijanov je 114.000, Belgijcev 96.000, Rusov 57.000, Övicarjey 54.000, Severoameri- kancev 38.000, Špancev 37.000, Polja- kov 31.000, Romunov 20.000, Luksen- buržanov 13.000, Jugoamerikancev 12.000, Nemcev samo 4.300. Ljudska prosveta. 1 NOVA üCNA KNJIGA. Že dolgo časa so pogrešali učitelji in učenci prii- merne ucne knjige za prirodopis rast- linstva, ki bi nadomestila in izpolnila Mi kolodvom ao. Ug»MWWI^H^W^PHW>>W«^----------_____________________________________i m^— i ¦__________ Tiska in izdaja Zvezna tiskarna v Celju. Za tiskarno odgovarja Milan Četina v Ceiju. Urejujc Vinko V. Gaberc v Celju.