^'Morski dnevnik
2acel izhajati v Trstu Dronu13^3 1945, njegov Epdnil, PARTIZANSKI ^'K pa 26. novem-
^rk1943vPvaasi2!aknrrr„rd
razmnožen na teJ,KSI" 0d 5 d0 17 =ep-
v T? 1944 se ie tisKal
Gr», arn' "Doberdob« v ši°Vnc.u Pri Gorenji Trebu-do i 18- sePtembra 1944 »ei ‘ meja 1945 v tiskarni prj irt6^3* Pod Vojskim p'1 ldr'Ji, do 8. maja 1945 ki0r - °SVobojenem Trstu, k g J.® ,2šla zadnja števil-,i,aUl je edini tiskani par-‘Zanski DNEVNIK v za-SU2njeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 205 (14.035)
Trst, nedelja, 13. oktobra 1991
Kolona vozil z zdravili in hrano naj bi do Vukovarja končno prispela danes
Na Hrvaškem kanček upanja da bodo sporazum spoštovali
& ogovorov pa vsi ne spoštujejo - Četniki in armada neusmiljeno tolčejo po mestih v Slavoniji - Vanče prispel v Beograd - Genscher zahteval umik vojske iz Hrvaške
Vukovar tolčejo četniki in JA Konvoj z zdravili še vedno stoji
VVALTER ŠKERK
ZAGREB — Na Hrvaškem vojna še ne poje-Vukovar, hrvaški Stalingrad, se še zmeraj !Brži, a srbske sile so ga cel dan obstreljevale. Zvezna vojska je zjutraj zasedla Lipik, vas, ki jezi južno od Pakraca v bližini avtoceste, ki se J® nekoč imenovala »Cesta bratstva in enotnosti«. o bojih in spopadih poročajo tudi iz drugih slavonskih krajev. Postavke premirja, . 80 ga general Rašeta ter hrvaški predstav-jnki podpisali v torek ponoči, še niso uresničene. Zvezna vojska ter četniške formacije niso pustile konvoja, ki prinaša hrano ter zdravila za Vukovar. V zameno bi morale hr-yaške oblasti omogočiti evakuiranje zagreb-fze kasarne Borongaj. kjer je nastanjenih približno 700 mož JLA. Štab zbora narodne gar-
de je dopustil, v znak dobre volje, da je iz te kasarne odšla kolona kakih 70 vozil. V koloni, ki je bila namenjena v Bihač preko Karlovca, je tudi nekaj osebnih vozil, v katerih so svojci oficirjev, ki so služili v Borongaju. Dobre vesti pa prihajajo z Jadrana, kjer je zvezna mornarica deblokirala hrvaške luke.
Medtem izgleda, da prihaja v vrstah opazovalcev misije Evropske skupnosti do hudih polemik. Španski in angleški člani misije so, sicer ne v javnosti, ostro kritizirali italijanskega ambasadorja Bondiolija, ki vodi konvoj Evropske skupnosti, ki prevaža sanitetni material za Vukovar. Očitajo mu, da se je v petek kolona brez potrebe umaknila iz vasi Marinci. Po mnenju španskih in angleških opazovalcev, bi morala kolona ostati v tej vasi in nekako izsiliti prehod do Vukovarja.
ZAGREB — »Prvič je prišlo do neposrednega srečanja med predstavniki zvezne armade in hrvaških oblasti, na katerem nismo sodelovali in kot kaže, pogovori dobro napredujejo.« To oceno je včeraj izrekel vodja misije-ES v Zagrebu Derek van Houten. Na pogovorih so sodelovali pomočnik komandanta 5. armadnega območaj general Rašeta, pomočnik hrvaškega obrambnega ministra Adanič in polkovnik Agotič iz hrvaške narodne garde.
Pogovori so se zaključili z objavo pismenega dogovora, v katerem je zapisano, da naj bi konvoj z zdravili in hrano danes končno le prispel v Vukovar, kamor mu zaradi blokade vojske ni uspelo priti že v včeraj in v petek. Isti konvoj bo pozno popoldne iz Vukovarja odpeljal ranjene ženske in otroke, medtem pa naj bi iz zagrebške vojašnice Borongaj odpeljalo še preostalih 160 vozil.
Toda vse to dogovarjanje nima nikakršnega učinka na fronti v vzhodni Slavoniji. Četniki in vojska tolčejo Vukovar z vsemi sredstvi, samo včeraj pa naj bi tam umrlo še sedem civilistov, ranjenih pa naj bi jih bilo 17. Hudi boji so včeraj potekali tudi v Osijeku in okolici. Tam je zvezna vojska s svojimi srbskimi pomočniki že navsezgodaj z granatami in minami tolkla po okoliških vaseh, številne granate pa so padle
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Slovenci naj zahtevajo slovenske popisne pole
Popis prebivastva in proizvodnih dejavnosti je sredstvo, ki daje državi jasno socialno, gospodarsko in kulturno sliko družbe. Kot tako, bi moralo biti zelo nevtralen inštrument, ki naj bi težil k čim večji popolnosti.
V naši deželi pa je žal popis vselej izpostavljen tudi zelo političnemu tolmačenju in udejanjanju. Popisne pole v slovenskem jeziku so na primer samo na Tržaškem, kar je očiten poskus delitve manjšine.
Pa tudi na Tržaškem so letos slovenske popisne pole le tehnično pomagalo, ker jim država odreka pravno veljavnost. Slovenci tega ne moremo in ne smemo sprejeti. Zato je prav, kot je pozvalo skupno predstavništvo, da slovenske družine in slovenska podjetja zahtevajo slovenske popisne pole in jih redno izpolnijo.
Figov
list
-^SiANDOR TENCE
nJrst doživlja v teh dneh poseb-hn razP0l°ženje. Jugoslovanska s/ ?ed,7Q z vsemi negativnimi poku 1C^tTl‘ (vključno z afero o umi-zbpSr°skih tankov) je popolnoma tre^ala mesto, ki se v teh težkih zocH^h znova zateka v svojo hiif OVlno Jn Predvsem v svoje Beži pred resnico in skuša nik V’in biti nekaj, kar ni in tudi Ries/ 06 k°- bh srednjeevropsko rQ °' kot ga sanjajo nekateri m ^iki, in tudi ne svetišče ita-bernstva' eeprav je ta pojem do-Pteg20 VSe ^etne čase. Posebno he v°klno kampanjo, ko posta-krjv ak°imenovani bilingvizem Dnrf Za vse težave in celo za gos-en ars^° krizo. Trst je pač Trst, z ^ no9r° tukaj in z drugo tam, terj P Protislovij in nevroze, v ka-
Cer acioriolistična histerija, ki si-rno/11 Prisotna samo na desnici, suC-P-Jojuje tudi razpravo o Pokr I-- /e v polnem teku na tem ,n na Občini Trst, med-konč ? &e v Nobrežini pravkar likn Q a' Statuti predstavljajo ve-memTV0St Jn bočemo tudi poljane ni° Pridobitev za vse držav-ocj ' ki bomo bolje zaščiteni v lahkn UČ°. iavnih uprav in bomo zlorah b0li- osveščeno kljubovali vanj am in nezakonitemu posloma r/nh - ab one jovne ustanove. sfra , rsen del tržaških političnih tatov ta bistveni aspekt slada senvečiiarle?Sebne vl0Pc\takl°
okron ec^J dol razprave suka le Pravir vPrašanj, ki ne zadevajo Pak n rabe slovenščine, am-manit V°iezičnost, ne zaščito vilpnune' amPak prednosti in pri-3 jev, ki bi zaščita morebiti
AE>ALJEVANJE NA 2. STRANI
Tretjina delegatov na kongresu je potegnila z liberalnejšim Ruplom
Razkol v SDZ: desna frakcija postala NDS in se opredelila za nacionalistično usmeritev
LJUBLJANA - - V Cankarjevem domu se je včeraj pričel 3. kongres Slovenske demokratične zveze. Osrednja problematika kongresa, ki je izrinila vse druge, je opredelitev in sprejem dokumenta Identiteta SDZ, katere avtorji so Janez Janša, dr. Rajko Pirnat, Borut Korun in Peter Volasko. Dokument predvideva spremembo imena stranke, ki se naj bi po novem imenovala Narodno demokratska stranka (NDS), ter programski zasuk, ki je zaobjet v pojmu narodnosti. Le-ta naj postane osnovni temelj vsakega političnega, kulturnega in družbenega delovanja: »NDS pojmuje narod kot etično celoto, ki združena s teritorialno-po-litičnim okvirjem - Slovenijo - tvori družbeno celoto... Država edina zagotavlja obstoj in razvoj slovenskega naroda v nacijo.« Hkrati s tem pa dokument Identiteta nakazuje tudi premik stranke iz centra političnega polja k desnici in s tem tudi odklonilen odnos do »protinacionalnega liberalizma«.
Proti takemu programu stranke se zavzema njeno liberalno krilo (dr. Dimitrij Rupel, mag. Spomenka Hribar, Tone Peršak), ki vidi prihodnost stranke samo v centru, poleg tega pa opozarja, da »narodnjaštvo« nima več smisla, saj je bil njegov osnovni cilj - suverena demokratična Slovenija - že dosežen. Dr. Rupel je v svojem govoru kongresu dejal, da »ko narod dobi državo, postane nacionalizem neproduktiven«, in zaključil z nasvetom, da naj se kongres odloči ali za eno obliko strankinega programa (onega sprejetega na drugem kongresu) SDZ ali pa za drugega (dokument Identiteta). S tem je očitno, da neko srečanje obeh struj znotraj SDZ na pol poti ali konsolidacija nista mogoči.
Janez Janša je zavrnil očitek, da se del stranke sprevrača v nacional-šovinistično smer, kajti SDZ je od vsega začetka (in bo še naprej) ločeval narodni interes od šovinizma, toda kar se nove izrazite nacionalis-NADALJEVANJE NA 2. STRANI
SDZ še obstaja
LJUBLJANA — Dr. Dimitrij Rupel v dvorani v Cankarjevem domu nadaljuje kongres SDZ. Po njegovem mnenju izglasovanje Identitete pomeni, da druga stran nima več pravice uporabljati imena SDZ, saj je to sedaj neka druga stran. S somišljeniki, s katerimi je skupaj zapustil dvorano, so se dogovorili, da se bodo o pravnem nasledstvu in o programu SDZ pogovarjali kasneje. Dvorano so skupaj z njim zapustili in sedeli na kongresu "prave" SDZ med drugimi dr. France Bučar, Spomenka Hribar, Tone Peršak, Igor Omerza, Igor Bavčar, Rudi Šeligo in drugi. Janez Janša, ki je kongres sicer zapustil skupaj z njimi, pa ni sodeloval na novem kongresu SDZ, saj je dejal, da ne bo sodeloval pri ustanavljanju nove stranke. Igor Bavčar je za STA dejal, da je ta korak zelo pomemben za celoten slovenski politični prostor.
Preplah v Ukrajini: izbruhnil požar v černobilski nuklearki
MOSKVA -- V jedrski centrali v Černobilu je izbruhnil požar, ki so ga na srečo zelo hitro pogasili. Na nuklearki je nastala samo materialna škoda, ni pa bilo človeških žrtev. Pri gašenju požara je sodelovalo 300 gasilcev s 60 vozili. Stopnja radioaktivnosti je v dovoljenih mejah, je rekel šef nuklearnih naprav v Ukrajini.
Sovjetske oblasti niso povedale, kakšna je škoda, kaže pa, da se je zrušila streha strojnice. Reaktor št. 2 bodo spet usposobili v roku enega meseca.
Milijonski rop		Italija izpadla
na Božjem polju		iz nogometnega EP
NA 5. STRANI		NA 10. STRANI
Zaradi hudega deževja umrli tudi trije lovci na področju Pistoie
Val slabega vremena včeraj prizadel skoraj vso Italijo
RIM — Val slabega vremena, ki je včeraj prizadel skoraj celotno področje Italije, se je proti večeru nekoliko unesel. Povsem drugače pa je bilo dopoldne, ko so hude nevihte in močan veter marsikje po državi povzročili precej težav in tudi smrtne žrtve.
V Benetkah (na sliki AP) je po močnem nočnem in jutranjem deževju morje preplavilo večji del zgodovinskega središča, voda pa je ponekod dosegla trudi 1,3 metra višine. Povsem poplavljen je bil Trg sv. Marka, voda pa je zalila tudi številne beneške trgovine. Tragične posledice pa je imela prometna nesreča na področju Pistoie, kjer so zaradi hudega dežja umrli trije lovci, ko je njihov avto zapeljal v prepad.
Garavini napoveduje dosledno opozicijo proti sedanji vladi
RIM — Nekaj deset tisočev komunistov se je zbralo v Rimu, kjer so uprizorili veličasten sprevod, ki se je vil od Trga Esedra do Trga sv. Apostolov, kjer je le relativno majhnemu številu udeležencev uspelo najti prostor. Prisotnim je spregovoril Sergio Garavini, ki je napovedal dosledno opozicijo nove komunistične partije in očital Occhettu mlačnost in neodločenost. Garavini je pozval DSL, naj glasuje proti finančnemu zakonu in tako povzroči padec An-dreottijeve vlade.
H gibanju komunistične prenove so včeraj tudi uradno pristopili Luciana Castellina, sindikalist Scheda in Lucio Magri, ki je bil izvoljen za predsednika parlamentarne skupine DP-GKP v poslanski zbornici.
Sprevod je potekal v znamenju vseh simbolov iz komunistične ropotarnice, od rdečih zastav s srpom in kladivom do gesel iz polpretekle zgodovine komunističnega gibanja.
Iz SZ milijarde za KPI
RIM. — Senator Cossutta je odločno zavrnil pisanje nekaterih italijanskih medijev, češ da je v preteklih letih prejel milijon dolarjev od KP SZ. Šlo naj bi za pomoč tistim, ki so ostali »na liniji«, potem ko je Berlinguer prekinil odnose s SZ.
O denarni pomoči sovjetske partije italijanskim komunistom na široko in dokumentirano piše tednik Panorama, ki pravi, da je leta 1961 KPI uradno prejemala 5 milijard lir, vsi pa so vedeli, da so potrebe komunističnega stroja znašale 20 milijard lir. Razliko med uradnimi dohodki in potrebami so krile milijarde, ki so prihajale iz Sovjetske zveze. Panorama se sklicuje na dokumente, ki so jih Jelcinovi privrženci našli v arhivih KP SZ.
• Razkol v SDZ: desna frakcija postala NDS
NADALJEVANJE S 1. STRANI tično pragmatično državotvornosti stranke tiče, ter njenih funkcijskih hotenj, je jasno, da »narod potrebuje državo, da ščiti njegove pravice«. V zaključku svojega govora kongresu je Janša pozval k strpnosti, saj ni potrebe, »da nekdanji člani iste stranke postanejo zagrizeni nasprotniki... (nove stranke)«.. Do tega pa lahko kaj kmalu pride, saj so nekateri vidnejši člani SDZ (France Bučar, Rudi Šeligo, Igor Bavčar) javno zagrozili z izstopom, če do sprejetja dokumenta Identiteta pride. Š tem bi bila ogrožena ne samo visoka politična in intelektualna profiliranost SDZ, temveč že sama trdnost vladajoče koalicije Demos, saj sta Bučar in Bavčar v svojih razpravah kongresu med drugim tudi dejala, da so za sedanjo krizo v
SDZ krive razmere v Demosu, ki stranki ne dopuščajo razvijanja lastne identitete in avtonomne politike centra.
Kongres se bo zaključil v nedeljo, 13. oktobra. Upravičeno lahko pričakujemo, da bo do sprejetja dokumenta prišlo, saj je večina od 140 prisotnih delegatov do njega pozitivno opredeljenih. S tem bo prišlo do oblikovanja dveh novih strank na Slovenskem - desno usmerjene NDS in liberalni preostanek SDZ, ki bo tvoril izrazito nei-deološko stranko centra. Kaj to pomeni za Demos še ni jasno. Predsednik Demosa dr. Pučnik je dejal, da bi obe (novi) stranki lahko delovali v Demosu. Koliko bo tu želje po sodelovanju pa še ni jasno, saj če se po mnenju nekaterih problemi Demosa reflektirajo v SDZ, potem se bo tudi kriza v
SDZ in razkol stranke odločno vplivali na trdnost Demosa. (NDJ)
Navkljub pozivom Janeza Janše, naj se sprte strani v SDZ pogajajo in sklenejo kompromis, do tega ni prišlo in je predsednik delovnega predsedstva dr. Rajko Pirnat dal tekst Identitete na glasovanje. Izzid glasovanja je takšen: 87 jih je glasovalo za nov tekst, 34 jih je bilo proti, ostali so se vzdržali glasovanja. S tem sprejemom teksta je SDZ sprejela svoj nov program, dr. Rupel, ki je po glasovanju zapustil dvorano, pa je dejal: »Duh stare SDZ bo živel še naprej, zato v imenu tega duha vabim vse, da se mu pridružijo.« Dr. Rajko Pirnat pa je po glasovanju za včeraj končal kongres, ki se bo nadaljeval danes. (STA)
Ko utihne orožje
Slovenije res ni mogoče spraviti v »enolončnico«, čeprav so v posameznih obdobjih jugoslovanske zgodovine nekateri politiki to poskušali napraviti. Enako seveda velja za druge narode v jugoslovanskem prostoru. Videz je bil sicer včasih drugačen. Nekateri narodi so v zvezni prestolnici videli pomemben vir denarja, drugi nenasilnega pobiralca davkov. Zato so prvi prisegli na enotnost, drugi na različnost. Ko pa zvezne blagajne ni več, so ostale samo še razlike. In te so danes že bolj vidne kot nekoč.
Čim se je v Sloveniji polegla vojna napetost, se družba ni mogla več premikati na »idejni« oziroma »nacionalni« pogon. Želja, ki je dokaj dobro povezovala vse sloje in družbene skupine, se je uresničila. Slovenci so dobili svojo samostojno državo, z nacionalnim potnim listom lahko potujejo v sosedne države, imajo svojo valuto. Zdaj spet nastopa vsakdanje življenje, ki je potisnilo na površje vse razlike in navzkrižne interese ter realne probleme.
Zdravniki in medicinske sestre ter socialni delavci stavkajo, ker menijo, da je njihovo delo podcenjeno, dejavnost, ki jo opravljajo, hitro propada. Ljubljanski učitelji stavkajo, pri čemer naštevajo podobne razloge kot zdravstvo. Podjetja in državljani so zbegani zaradi nove valute, čeprav zadovoljni; zavedali so se, da bi jih jugoslovanski dinar potegnil za sabo v prepad. Zastavljajo pa oblastem povsem praktična vprašanja, pri čemer izstopajo tista, ki so povezana s trgovanjem z drugimi republikami. Odgovori so še precej improvizirani. Družbena lastnina je še vedno največje jabolko spora, saj še ni dokončnega odgovora, kdo bo poglavitni lastnik, posamezniki ali država in skladi, kdo bo postavljal direktorje, itd.
V Sloveniji so skratka prišla na površje prav vsa vprašanja, ki so značilna za prehod v drugačno družbeno ureditev in . v samostojno državo. Povezana pa so tudi s padcem življenjske ravni, večanjem števila brezposelnih in splošno negotovostjo. Sosednja Hrvaška je sicer pred podobnimi vprašanji, ki pa so še vedno prekrita z vojno. Vendar nekatera že izstopajo. Uvedba novega denarja v Sloveniji je to že pokazala. Hrvaška se tako kot druge republike čuti ogroženo in se je odzvala dokaj militantno, ker se trenutno samo brani. Slovenski državljani in drugi nekdanji Jugoslovani bodo lahko dobili na Hrvaškem bencin samo za devize, tja lahko prinesejo samo 1.200 dinarjev in podobno. Vidi se, da je Hrvaška še zbegana in predvsem nepripravljena za življenje v miru, ki bo potisnil v ospredje ne le ceno vojne, temveč tudi prav vsa vprašanja, ki jih mora Slovenija reševati že zdaj.
Razlika je med drugim v času. Slovenija se je prej znebila vojne more in so vsakdanji življenjski problemi pač prej prišli na vrsto. Po napovedih o umiku zvezne vojske iz Hrvaške se utegne podoben proces kma-
lu začeti tudi pri slovenski sosedi, le da bo bistveno bolj zapleten in konllikten, saj bo povezan s kopico nerešenih vprašanj na področju človekovih, predvsem pa manjšinskih pravic.
Srbija se še vedno pretvarja, da ni v vojni s Hrvaško, v resnici pa živi pod bremenom vojne. Podatke o mrtvih prikriva, toda ljudje živijo s spopadi v sosednji Hrvaški.- Republika se (sama ali skupaj z južnimi sosedi) očitno pripravlja na uvedbo lastnega denarja, tako kot je to storila Slovenija in kot za bližnje dni napoveduje Hrvaška. V njegovo vrednost bo kot na Hrvaškem usodno vračunana tudi vojna in povrhu po vsej verjetnosti tudi strošek za doslej zvezno armado, ki se lahko umakne samo še v Srbijo in v Črno goro. Svoje bodo pokazale tudi občinske volitve, ki so napovedane za prvo polovico novembra. Vsakdanji življenjski problemi bodo ne glede na nerešena nacionalna vprašanja hočeš nočeš izstopali, četudi bi se vladajoča stranka še tako trudila, da bi politične zadeve in razprtije prekrile gospodarsko in socialno sesutje, ki tudi Srbiji ni pri-nazeslo. Problemi bodo dugačni kot recimo v Sloveniji, ker je tudi gospodarska struktura različna, razen tega ima republika na nogah kosovsko utež.
Vsekakor bodo vsakdanji problemi izbruhnili z vso silo zadrževane energije. Podobno bo tudi v drugih republikah, le da verjetno s časovnim zamikom. Značilen primer za takšno zapoznelost je Bosna in Hercegovina, ki je trenutno v notranji ohromelosti. Tri vodilne nacionalne stranke, srbska, muslimanska in hrvaška se med seboj blokirajo pri odločitvah, pri čemer sta hrvaška in muslimanska praviloma zaveznici. Parlament ne more sprejeti niti ene pomembne odločitve, tako da vsi problemi čakajo oziroma postajajo vsak dan večji. Ko se bodo razmere umirile, bodo pač eksplodirali.
Bežen sprehod po republikah bi lahko ustvaril vtis, kot da so problemi povsod enaki. Nekateri so res, na primer spreminjanje družbene lastnine v zasebno ali državno. Toda notranja struktura, gospodarska, socialna, nacionalna, je tako različna, enako stopnja razvitosti, da problemov, naj bodo med seboj še tako podobni, ni mogoče reševati na isti način in ob istem času. Jugoslovanske »enolončnice« enostavno ne prenesejo. Zato se zdi še najbolj stvarno in dolgoročno, da republike, ki to želijo, zares zaživijo kot samostojne države. Seveda je še kako smiselna ideja o gospodarski asociaciji jugoslovanskih republik, ki ima veliko zagovornikov po Evropi, nekaj pa še tudi v dosedanji Jugoslaviji. Toda vojna je vsaj za zdaj odvzela tudi to možnost, čeprav bo vsaj svobodna trgovinska cona prej ali slej zaživela v tem prostoru, saj bo drugače vse republike potegnilo na gospodarsko in socialno dno, s katerega se dolgo ne bodo mogle dvigniti.
BOŽO KOVAČ


Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v Sloveniji številka 10.00 tolarjev, mesečna naročnina 230.00 tolarjev.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za Slovenijo: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLIEST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-611.
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
nadaljevanji s 1. strani - nadaljevanji s 1. strani - nadaljevanji s 1. strani
• Na Hrvaškem
tudi na severni del mesta. Kot je poročal hrvaški radio, je v teh napadih umrlo pet oseb. Dogovora o prekinitvi ognja pa se JA ni držala niti v Lipiku in Pakracu. Hrvaški radio je poročal, da je vojska včeraj zavzela Lipik, nato pa je napad osredotočila še na Pakrac, ki je že več kot teden dni v obroču vojske in srbskih teroristov.
Na političnem prizorišču pa velja zabeležiti včerajšnji prihod posebnega odposlanca generalnega sekretarja OZN za Jugoslavijo Cyrusa Vancea v Beograd. Vanče se je včeraj popoldne že srečal z zveznim zunanjim ministrom Lončarjem, danes pa naj bi se predvidoma sestal s predsednikom jugoslovanske vlade Markovičem, predsednikom Srbije Miloševičem, zveznim obrambnim ministrom generalom Kadijevičem in
komandantom štaba vrhovne komande generalom Adžičem. Na programu naj. bi imel tudi srečanje s podpredsednikom zveznega predsedstva Brankom Kostičem, ki pa so ga za zdaj odložili. Odposlanec Pereza De Cuellarja bo že danes zvečer odpotoval v Haag, kjer bo lordu Carringtonu poročal o prvih pogovorih, že v torek pa se bo ponovno vrnil v Beograd.
Nemški zunanji minister Gen-scher pa je včeraj zahteval takojšen umik jugoslovanske vojske iz Hrvaške. Genscher je s tem v zvezi dejal, da Jugoslavija ne obstaja več in »zato jugoslovanska vojska ne sme nasprotovati prizadevanjem ES in mora sprejeti politični dogovor, kot tudi ne more biti nikomur dovoljeno, da skuša preprečiti uresničitev demokratično izražene volje slovenskega in hrvaškega naroda, ki sta se odločila za odhod iz Jugoslavije.«
• Figov list
prinesla Slovencem.
Osnutek statuta občine sploh ne omenja naše prisotnostiv teh krajih, na Pokrajini je sicer nekoliko boljše, oziroma manj slabo, čeprav je vsak člen o manjšinski problematiki tudi tukaj predmet glasnih polemik in političnih obračunavanj. Z nabrežinskim statutom pa smo lahko le delno zadovoljni, saj po eni strani potrjuje vlogo in dosedanje pravice Slovencev, po drugi pa krči nekatere pridobitve. Politično vzdušje, v katerem se je rodil ta statut, pa žal ne obeta nič dobrega, saj smo bili predvsem s strani Krščanske demokracije priča hudim napadom na doseženo stopnjo sožitja.
Statuti vsekakor niso zakoni o Slovencih ali za Slovence, so neke vrste ustave, na kateri bo temeljilo celotno poslovanje krajev-
nih uprav. Ko bodo enkrat odOj hreni, jih bo treba izvajati in nud' zorovati, da ne bodo ostali mhva črka. To velja tudi za nas, ki s#1 sedaj upravičeno razburjeni, ke nas prezirajo in ker nam omeju]e jo itak že okrnjene pravice. P*0 je torej, da se borimo za načel0.
doslednost pa zahteva, da se načel kasneje tudi držimo ter u“ se ne omejujemo samo na prote5 tne resolucije in podobno.
Kar pa močno zaskrbijo v trenutku je vzdušje, ki spre,
tefl
■mlj°
razpravo o statutih, posebno v žaškem občinskem svetu. SIoveJ| ščina in Slovenci smo znova gov list, ki prekriva resnične Pr° bleme in dileme tržaške skupi10,, ti (v katero sicer sodimo tudi n1 ki se s težavo prilagaja noveV in raje gleda nazaj. Tako zadrt nje gotovo zahteva manj truda j manj naporov, itak so za vse 1 zave vedno krivi in odgovor drugi...
Srečanje zastopnikov SKGZ in KD v videmski pokrajini
c. ČEDAD — Krščanska demokra-D igra odločilno vlogo v stvar-0sti Beneške Slovenije. Od nje so .^nireč v prvi vrsti odvisne dolo-politične in vsebinske izbire, , Neposredno zanimajo tudi našo ^ vensko narodnostno skupnost.
6 smemo pozabiti, da veliko ve-if,110. občinskih uprav in drugih t vNih struktur vodijo demokris-tfHnski predstavniki. Res pa je dor	doslej KD v beneških
hriah pokazala zelo malo pozor-sti za vprašanja Slovencev in oigrala večkrat celo zaviralno i K0S°: V želji, da bi se ti odnosi ^ °ljšali in da bi beneška KD po-v ZaJa večje razumevanje za naša ^Phišanja, je prišlo do srečanja eo videmskim pokrajinskim Lh Stavništvom SKGZ (ob pred-dniku Viljemu Čemu sta bila p ls°tna še Jole Namor in Pavel bdcig) in zastopstvom Krščan-, 6 demokracije, ki ga je vodil .JNik KD za čedajsko in beneško 0 Njočje Claudio Zanutto, v dele-d ciji pa sta bila še špetrski tajnik Jfke Renato Osgnach in člani-/ajništva Bianca Bacchetti. tiri sreoanju je predsednik Čer-Po °r^sa' prizadevanja Slovenije j|e osamosvojitvi ter omenil veli-spremembe, ki smo jim bila Phca v sosednji državi. Spričo
Viljem Černo
tega je pričakovati, da se bodo tudi odnosi v zamejstvu, med večino in slovensko skupnostjo, zboljšali. Znake v to smer je že pokazala furlanska Cerkev, ki je sicer od vedno pozorna do naše skupnosti. Černo je sogovornikom izrazil nerazumevanje zaradi dvojnosti KD. Medtem ko na pokrajinski in deželni ravni je ta stranka navsezadnje bolj sprejemljiva za potrebe in težnje naše skupnosti,
pa tega ni mogoče trditi o pripadnikih KD v Beneški Sloveniji.
V nadaljevanju pogovorov sta Jole Namor in Pavel Petricig analizirala še vrsto vprašanj naše skupnosti, ki zadevajo globalno zaščito in izvajanje zakona za obmejna območja. Spričo novih odnosov in spremenjenega političnega položaja v Sloveniji pa bi bilo pričakovati, da določena zaprtost KD do Slovencev ne bi imela več razloga obstojati.
Področni tajnik Claudio Zanutto je oceno videmske SKGZ vzel na znanje in povedal, da se bodo o teh vprašanjih pogovorili z zastopniki stranke v Benečiji. Sicer po njegovem mnenju je nujno, da se takšna srečanja nadaljujejo, saj tudi z neposredno konfrontacijo mnenj se lahko določeni nesporazumi odpravijo.
Špetrski tajnik KD Renato Osgnach je izjavil, da načelno ne nasprotuje zahtevam slovenske narodnostne skupnosti, ki pa morajo biti postavljene trezno in brez posebnega pretiravanja. O odnosu v špetrskem občinskem svetu, kjer je KD v opoziciji, pa je Osgnach osporaval večini zgrešeno metodološko postopanje prej kot vsebinske izbire. RUDI PAVŠIČ
Poglabljanje sodelovanja, ki se je začelo junija
ženske z obeh strani Bleje združeno za mir
za ^P^ER - Med vojno v Sloveniji se je porodila o tesnejšem sodelovanju žena družbeno ‘Učnih delavk doma in v sosedni deželi. Tedanje s^Zl med poslanko italijanske manjšine v Slovenko 717 Parlamentu Isabello Flego z deželno svetoval-]e V KlK Augusto De Piero Barbina so se nadaljeva-p v Kopru s srečanjem treh gostij iz zamejstva in Sori sl°venskih parlamentark. Dogovorile so se o <lai°vaniu v političnem, kulturnem in humanem N; v okviru pobud za mir bi naj privabile ustano-Vq. zjkuženja in politične sile v želji po zaščiti v tja tePtanih človekovih pravic in zavračanju nasi-nad poedinci, ki so proti uporabi orožja zaradi Poi>V^Jra vesB- Dogovorile so se tudi, da bodo pomoč - skale pri uglednih pravnih strokovnjakih v medna-
p, ne/N prostoru in pri osebnostih, kot so ministrice, ateIjiCe in novinarke. Udeleženke srečanja so potr-sku S0 razl‘ke (od nacionalnih pa do kulturnih) v Pnem prostoru obogatitev za vse.
Če ima v Italiji nepremičnine ali pokojnino
Tudi emigrant mora prijavljati dohodke
VIDEM Izseljenci, ki imajo v Italiji nepremičnine ali dvigajo tu pokojnino, so že dve leti dolžni prijavljati dohodke, mnogi pa so to zvedeli šele v zadnjem času, ko dobivajo opozorila o sankcijah zaradi neprijavljanja dohodkov. Predsednik združenja izseljenih delavcev iz Furlanije ALEF Silvano Tarondo je zato sprožil s sodelovanjem videmske finančne intendance informativno pobudo: ker izseljenske organizacije in celo italijanski konzulati ne morejo posredovati izseljencem po svetu podatkov in pojasnil o davčnih predpisih, bodo skušali to ukreniti zastopniki izseljenskih krožkov s ciklos-tilnimi sporočili o normah za vplačevanje davkov. Hkrati pa je združenje ALEF pozvalo pristojne oblasti, naj avtomatično raztegnejo na izseljence pravico do davčnega odpusta in naj jih oprostijo vsake davščine do 1. januarja 1993.
V Benetkah obrazložili gospodarsko usmeritev osamosvojene Slovenije
BENETKE — Predstavniki republike Slovenije so včeraj v Benetkah izvedli eno od prvih promocij slovenskega gospodarstva po osamosvojitvi Slovenije. Priložnost za to je ustvarila vsedržavna finančna družba IMI (Istituto mo-biliare italiano) ob sodelovanju konzorcija Mitteltrade, ki združuje na področju mednarodnega marketinga kakih 30 pomembnih italijanskih podjetij na vsedržavni ravni, in tržaške ustanove za preučevanje vzhodnih tržišč ISDEE.
O velikem interesu in pričakovanjih Italije za gospodarsko-fi-nančno sodelovanje s Slovenijo je spregovoril odgovorni za mednarodne odnose pri IMI Mario Bissi, ki je srečanje označil kot nujno priložnost, da se italijanski gospodarski in finančni operaterji seznanijo z načrti, ki jih ima Slovenja po osamosvojitvi. Na srečanju so bili mnogi italijanski finančniki, med njimi tudi pomembne ustanove Slovencev v Italiji.
Italijanski gospodarski svet ocenjuje samostojnost Slovenije kot dejstvo, čeprav formalno diplomatskega priznanja še ni. Od tod interes, da se s pospešenim ritmom nastavijo okvirji za gospodarske pobude. Poznavanje slovenskih razmer in ekonomskih usmeritev pa je za italijansko gospodarsko konstelacijo osnovnega pomena. Samostojnost Slovenije namreč pomeni spremembo geopolitičnega položaja na vzhodni italijanski meji, kjer je zainteresiran in močan gospodarski potencial Triveneta. Položaj Slovenije in usmeritev njenega gospodarskega razvoja so obrazložili številni slovenski gostje, med njimi podpredsednik vlade Andrej Ocvirk in drugi ministri, nato pa še predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in drugih ustanov.
Slovenija uvršča med prve naloge nujo, da se ustavi recesija, ki izhaja iz objektivno ošibljenega gospodarskega stanja. To pomeni zlasti omejitev političnega rizika, kar je ključnega pomena za pritegnitev finančnega kapitala iz tujine. Osnovnega pomena za poživitev gospodarskih dejavnosti je tudi gradnja oz. dopolnitev prometne infrastrukture, podkapitali-zirana industrija pa nujno potrebuje sovlaganja tujih partnerjev.
Več prijav za dvojezičen pouk na Koroškem
^EOVEC Po sporočilu De-2 ciae9a šolskega sveta za Koroško igg® 2- oktobra je v šolskem letu m 'T2 na območju veljavnosti Kor ls/nsk°šolskega zakona na 2jjIl°s'cem število prijav k dvoje-ukoziroma slovenskemu po-t;re, sPet rahlo naraslo. Na prvih zviš	se je odstotek prijav
sat z 20,58 na 22,03 odstotka. V abs°lutnih številkah to
da i	stevmcan to pomeni,
obm skupno 5.639 učencev na šoj ,0cju veljavnosti manjšinsko-p0. fe9a zakona k dvojezičnemu u Prijavljenih 1.242 učenk in
učencev, se pravi 79 več kot v šolskem letu 1990/91. Na področju ljudskega šolstva v veljavnostnem območju poteka pouk dvojezično na 65 šolah (lani 63).
Kakor poroča Slovenski vestnik, je pozitiven tudi razvoj v Celovcu. Na javni dvojezični ljudski šoli v Šentpetru in na konfesionalni šoli Mohorjeve obiskuje dvojezični pouk točno 100 otrok. K dvojezičnemu pouku prijavljeni otroci so porazdeljeni na pet enorazrednih, 14 dvorazrednih, štiri trirazredne in 44 štirirazrednih ljudskih šol.
Na območju dvojezičnega manjšinskega šolstva je nadalje v 27 predšolskih razredih in v treh predšolskih skupinah prijavljenih 363 otrok, 69 od teh ali 19,01 odstotka pa k dvojezičnemu pouku. Neobvezne vaje iz slovenščine dodatno obiskuje 231 otrok.
V splošnem trendu so tudi prijave k pouku slovenščine na glavnih šolah. Letos jo poučujejo na 19 (lani 13) glavnih šolah, skupno pa je prijavljenih 317 (lani 300) šolarjev, od tega po manjšinskošol-skem zakonu 135 (125). Negativen
Slovenski predstavniki so ob soglašanju italijanskih partnerjev podčrtali, da bo samostojna Slovenija lahko zanimiva za tisti poslovni svet, ki bo to pravočasno spoznal. Italija je tudi kot eden prvih dosedanjih gospodarskih partnerjev Slovenije izrednega pomena. Glavne značilnosti strateške gospodarske usmeritve Slovenije pa morajo biti največja odprtost v svet, zlasti v sosednje države, ustvarjanje možnosti za čimbolj prost pretok blaga in storitev. Industrija pa se mora tudi strukturno prilagoditi trgu, prestrukturirati se mora v mala in srednja podjetja, ki jamčijo večjo trdnost in razvojne možnosti. Nujne so torej pragmatične rešitve, agilna tekoča ekonomska politika in naglo prilaganje normativov sistemu EGS, v katerega se želi Slovenija čimprej polnopravno vključiti. To ne bo enostavno, ker proces raz-druževanja Slovenije od Jugoslavije poteka brez konsenza ostalih, konstitucija nove države pa terja mnogo časa in energij.
Srečanje, ki je bilo v seminarski obliki, je poleg jutranjega splošno informativnega dela potekalo popoldan v štirih delovnih skupinah, ki so se osredotočile v bančni in finačni sistem, infrastrukture, industrijsko kooperacijo in kooperacijo v storitvah, (du)
pa je trend pri slovenščini kot alternativnem jeziku namesto angleščine: letos se je zanjo odločilo le 94 (115) dijakov. Slovenščino kot prosti predmet pa si je izbralo 88 (60) dijakov in dijakinj.
Zvezno gimnazijo in Zvezno realno gimnazijo za Slovence v Celovcu obiskuje v novem šolskem letu 436 mladih (lani 421).
Na javni Dvojezični trgovski akademiji, ki je vstopila v drugo leto, pa je'skupno 66 dijakinj in dijakov, od tega 39 v dveh prvih razredih.
Novi špetrski župnik vendar spet Slovenec
ŠPETER - - Po daljšem obdobju bo Špeter spet dobil slovenskega župnika. Namestitvena slovesnost Dionisia Matteuciga, ki je doma iz Pa-cuha v Občini Dreka, bo danes popoldne. Ob 15. uri se bodo vaščani z županom Fir-minom Marinigom na čelu zbrali pred domačo cerkvijo, kjer bodo Matteucigu izrekli dobrodošlico, nato bo novi župnik, ki je več let deloval v Sappadi, daroval svojo prvo mašo. Po verskem obredu bo v šolskih prostorih družabno srečanje. Župnik Dionisio Matteucig (na sliki) bo tudi dekan za Nadiške doline, (r.p.)
Izredna ponudba
ptsma SMimm
s kostjo in brei kosti
DUkE
grandi marche
DOLINA
Industrijska cona - TRST Ul. Muggia 10
Tel.: 820334-5-6 Telex: 460237 Avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE
ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. In od 15. do 19. ure
V tržaškem občinskem svetu je v polnem teku polemična politična razprava o statutu
Uprava ob podpori MSI in Liste »Trst je tudi slovenski« zavrnila vse popravke o slovenščini Shod SSk pred občino


Večinska koalicija KD-PSI-PSDI-PRI-PLI, kateri so se skoraj redno pridružili svetovalci MSI in Liste za Trst, je tudi včeraj dopoldne med oceno osnutka občinskega statuta zavrnila vse popravke o slovenščini in o pravicah slovenske manjšine, ki so jih predložili svetovalci Demokratične stranke levice in predstavnik SSk Lokar, nekatere pa tudi zelena Bekar in Ghersina. Župan Richetti se je pri zavračanju teh amandmajev stalno skliceval na pomanjkanje ustreznega zaščitnega zakona, pri čemer pa se je nekajkrat pošteno uštel. Zgodilo se je pri členu, ki v skladu z reformo krajevnih uprav uvaja občinski referendum. Lokar je najprej zaman predlagal, da bi slovenščino popolnoma izenačili z italijanščino, Kodrič (DSL) pa je zahteval, da bi pri izvedbi občinskih referendumov glede rabe jezika upoštevali vsaj državno zakonodajo. Ta jasno določa, da morajo biti plakati, ki vabijo na volitve, ponekod napisani tudi v slovenščini. Večina pa je zavrnila tudi ta predlog. Statut torej v tem členu predstavlja kršitev že obstoječega zakona in torej diskriminira našo manjšino.
Občinski svet je v petek ponoči zavrnil Lokarjev predlog, da bi statut upošteval uradne dvojezične nazive okoliških občin Repen-tabor, Dolina, Zgonik in Devin-Nabrežina. Večina pa je od podpori MSI in LpT zavrnila Kodričev predlog, naj bi Občina spet redno sprejemala dopise in doku-
mente v slovenščini, za prevod pa naj bi poskrbel za to usposobljeni prevajalski urad. DSL je s tem postavila v dvom znano Staffierijevo okrožnico, ki prepoveduje občinskim uslužbencem, da sprejemajo prošnje v »tujem jeziku« (beri v slovenščini). Zavrnitev Kodričevega predloga pa je jasen dokaz, da sedanja uprava polnopravno priznava ta nacionalistični »diktat«.
Do pravega političnega spopada pa bo prišlo pri členu št. 26, ki določa, da mora občanov pravobranilec upoštevati zaščitno raven dosedanje zakonodaje. V tem primeru pomeni upoštevanje vloge občinskega prevajalskega urada. Republikanci in liberalci so že dali vedeti, da bodo glasovali proti temu členu, odločilno pa bo zato zadržanje demokristjanov in socialistov. Glede zadržanja svetovalcev Craxijeve stranke je treba povedati, da je tajnik Perelli med glasovanjem o popravkih, ki zadevajo Slovence, skoraj redno zapustil dvorano. Svetovalska skupina PSI, ali vsaj njena glavnina, je pri teh vprašanjih iz dneva v dan vse bolj pod vplivom senatorja Agnellija, ki računa na ponovno izvolitev v parlament (na osnovi zavezništva PSI-LpT) in se noče zato na noben način zameriti listarjem. Politični spopad znotraj koalicije se obeta tudi pri obravnavi člena, ki govori o rabi slovenščine v rajonskih svetih.
Občinski svet je v petek zvečer in včeraj dopoldne odobril šele 13
členov statuta od skupnih 137. Razprava poteka polževo, tudi zato, ker imajo nekatere stranke ves interes, da se razprava vleče v nedogled in da se v skupščini onemogoči ne samo trezno soočanje, ampak tudi končno glasovanje. Za to se odkrito zavzema desnica (neofašisti in LpT), tudi v drugih strankah pa si marsikdo želi komisarsko upravo in torej volitev, do katerih naj bi prišlo januarja ali februarja. Svetovalci bodo znova zasedali v ponedeljek, če bo šlo vse po sreči pa bo statut odobren šele 16. ali 17. oktobra, ko zapade rok, ki ga določa zakon št. 142 o reformi krajevnih uprav. Trenutni položaj vsekakor ne obeta nič dobrega.
Pokrajinski svet se bo s statutom znova ukvarjal na jutrišnji seji. Tukaj je vzdušje nekoliko manj napeto kot v občinskem svetu, osnutek statuta pa je glede Slovencev in slovenščine boljši oziroma manj slab od občinskega dokumenta. Svetovalci DSL so na včerajšnji tiskovni konferenci napovedali, da bodo razen velikih presenečenj glasovali za statut, ki torej utegne že v prvem glasovanju dobiti potrebno dvotretjinsko večino. Liberalci in republikanci se tudi tukaj precej razburjajo in obtožujejo predsednika Crozzolija, da je premalo odločen, ko gre za zaščito interesov italijanskega Trsta in za privilegije slovenski manjšini...
S. T.
Trst smo tudi mi. To je bilo osrednje geslo včerajšnje dopoldanske manifestacije pred tržaškim županstvom, s katero je hotela Slovenska skupnost znova opozoriti, da statut Občine Trst kot ga predlaga večinska koalicija popolnoma prezira ne samo pravice, ampak celo samo prisotnost slovenske manjšine. Gre po mnenju SSk za novo sramoto v osrčju Evrope, ki je v popolnem nasprotju ne samo z določili notranjega in mednarodnega prava o varstvu manjšin, ampak tudi z elementarnimi načeli demokracije. Protestnega shoda se je kljub dežju udeležilo precej ljudi, dosti je bilo zlasti mladih, ki so se odzvali vabilu Sindikata slovenske šole.
Manifestacijo je odprl pokrajinski tajnik stranke Miro Opelt, ki je re-
kel, da nas hočejo nekatere uprav6 in stranke, ki jih podpirajo, formal' no izbrisati iz uradnih dokumentoV' Te sile namesto, da bi gledale v prihodnost, se raje zatekajo in zapi' rajo v tragično preteklost, kar ne b° prineslo mestu nič dobrega. O pot®' ku razprave, ki se je pravkar odvi' jala v bližnji dvorani občinskep3 sveta, pa je govoril občinski sveto' valeč Aleš Lokar. Rekel je, da je občinska skupščina dejansko ostal3 zadnji branik italijanskega nacion3' lizma, ki se v bistvu boji manjšiB6 in jo noče sprejeti kot polnopravne' ga dejavnika mestne skupnosti.
Protestni shod je zaključil deželi" tajnik SSk Ivo Jevnikar, pred nji"1 pa so na kratko spregovorili tajni"3 Sindikata slovenske šole Živk3 Marc, predstavnik društva Edino®1 Primož Sancin in občinski svetov3' lec Demokratične stranke levic" Ravel Kodrič. Slednji je pozdrav" pobudo SSk, ki jo je označil kot do; brodošlo in potrebno, dobro pa 1,1 bilo, da bi take manifestacije bile v bodoče sad enotnih prizadeva") vseh Slovencev.
Delegacija demonstrantov, ki ®t3 jo poleg zastopnikov SSk sestavlj3' la še tajnica SSŠ Marčeva in en d" jak, se je po manifestaciji srečala 1 namestnikom prefekta Camerlf"' gom in z županom Richettijem. Z"' pan je priznal, da je Trst kar zadev3 vprašanja sožitja in manjšinski" pravic večkrat hudo protislove" pristavil pa je, da bo statut Obči"6 Trst po njegovem prepričanju ve"' darle potrdil že veljavne norme gl®' de pravnega položaja Slovencev.
Na sliki (foto Magajna) včeraj' šnja manifestacija SSk.
Zgoniški občinski svet soglasno odobril statut
Tudi občina Zgonik ima nov občinski statut, kot to določa zakon številka 142 o uresničevanju avtonomije na nivoju krajevnih uprav. To temeljno listino, v kateri so vsa osnovna načela in postopek poslovanja je v petek zvečer občinski svet z glasovi svetovalcev levičarske koalicije Napredne liste in opozicijske skupine Slovenske skupnosti, odobril soglasno in tako dal temu dokumentu še večjo politično težo. Tega dejstva ne bo mogel spregledati oziroma podcenjevati niti deželni nadzorni organ, ki se bo moral izreči o legitimnosti statuta, preden bo le-ta dokončno stopil v veljavo. Tako župan Miloš Budin kot načelnik svetovalske skupine Slovenske skupnosti Joško Gruden, sta bila pri analizi in politični oceni uglašena na isti valovni dolžini ter tako še potrdila, da statut, ki ga je še prej izdelala posebna komisija in dala v razpravo občanom, oziroma organizacijam,
povsem verno odraža obstoječe stanje in zadošča vsestranskim potrebam v tej narodnostno mešani občinski skupnosti. Osnovna značilnost je spodbujanje kulture sožitja in v tem kontekstu je slovenskemu jeziku priznan povsem enakopravni položaj, tako v poslovanju občinskih služb in upravnih organov, kot v izražanju na javnih zasedanjih. Samo po sebi umevno je, da morata tudi tajnik in državljanski branilec obvezno obvladati slovenščino, kar predstavlja zadostno jamstvo za uresničitev zastavljenih ciljev. Nepojmljivo bi bilo, če bi deželni nadzorni organ hotel omejiti pravico do rabe slovenščine, saj bi s takim stališčem dejansko razvrednotil celoten statut, ki nikakor ni v nasprotju z obstoječo zakonodajo. To bitko bo zgoniški občinski svet budno in strnjeno spremljal vse do dokončne odobritve nespremenjene formulacije statuta.
Svoj odmev je imel tudi zaplet v zvezi s slovenskimi popisnimi polami na ljudskem štetju in tudi v tem primeru je občinski svet postavil enotno zahtevo (od katere ne namerava odstopati), naj statistični urad omogoči razdelitev pol v obeh jezikih in prizna uradno veljavo slovenskim vprašalnikom, saj bi v nasprotnem primeru bili priča nezaslišanemu odrekanju pravice, ki je bila v preteklosti že priznana in bi to pomenilo zmanjševanje stopnje zaščite.
Zgoniški občinski svet je tudi izrekel čestitke ob rojstvu samostojne Slovenije in ji zaželel, da bi kot suverena država uresničila vse zastavljene demokratične cilje in bila čimprej deležna mednarodnega priznanja s strani evropske dvanajsterice.	g
Kako malo je potrebno, da Trst v hipu nazaduje za deset, petnajst, celo štirideset let nazaj. Dovolj sta preuranjena in nespretna napoved predsednika republike Cossige o morebitnem umiku enot jugoslovanske aramade iz Slovenije preko Trsta v Bar in izkrivljena televizijska oddaja o fojbah, pa je mogoče v mestu zadihati podobno vzdušje, kot je bilo v prvem povojnem desetletju in v sredini sedemdesetih let, ko je na valu odpora proti osimskim sporazumom nastajala Lista za Trst.
Že hitro in površno prelistavanje časopisov iz prvih povojnih let in iz časov, ko sta tedanja Jugoslavija in Italija sklepali Londonski Memorandum, kaže, kako se je v mestu v bistvu bolj malo spremenilo. Podobni naslovi, podoben besednjak, podobno slabo razumljeno italijan-stvo. In podobna nesposobnost krajevnih italijanskih medijev, da bi dojeli, kako na nacionalistični gonji proti Slovencem in na oživljanju strahov preteklosti nekateri skušajo graditi politični kapital, ki so ga s svojo nesposobnostjo upravljanja, s svojo ideološko ozkostjo in zaprtostjo, s svojim anahronizmom v zadnjih desetih letih zapravili. Ali bo v Evropi, ki kljub tolikim protislovjem in težavam, stopa na pot integracije, Trst ena od tistih redkih izjem, ki bo težila k zapiranju v svojo ozko »cittadello« in bo izgorevala v zasanjanosti v neko nevrnljivo preteklost ter v obujanju prikazni svojega nerazčiščenega odnosa z zgodovino?
Dogajanje zadnjih desetih dni opozarja na to nevarnost, kaže, da se v Trstu kazalci ure sploh niso premaknili. Za nekatere so se ustavili nekaj desetletij nazaj, ob koncu vojne in prvih povojnih letih in se niso več premaknili. Dogajanje ob koncu prejšnjega tedna, ko je mesto razburjeno zavrnilo možnost, da bi
Razmišljanje ob dogajanju zadnjih desetih dni v Trstu
Kakšna prihodnost se nam lahko obeta?
se enote jugoslovanske armade umaknile prek tržaškega pristanišča v Bar, je opozorilo na dejstvo, da medtem ko Evropa - sicer z zamudo, protislovno, paradoksalno - na nek način vendarle zre v prihodnost, čeprav so obrisi te bodočnosti zelo nejasni in zamegleni - Trst še vedno obračunava s svojo preteklostjo.
Italijanske oblasti so bile nedvomno nerodne v obravnavanju problema morebitnega prehoda enot jugoslovanske armade preko tržaškega ozemlja. Očitamo jim lahko, da niso zahtevale jamstva, da enote ne bodo spet angažirane v vojni na Hrvaškem, da niso svojih stališč in pogledov povsem uskladile s Slovenijo, ki je ravno v tistih dneh ob zapadanju moratorija uveljavljala svojo neodvisnost in suverenost, in še bi lahko naštevali. Toda Trst ni vzrojil zaradi tega. Sam namig na možnost prehoda enot JA je obudil prikazni preteklosti: v hipu so spet oživele polemike o fojbah, o 40 dneh jugoslovan- ‘ ske prisotnosti v mestu, o desetiso-čih Italijanov, ki naj bi z življenjem plačali svojo italijanskost in patriotizem.
Na okope italijanstva Trsta sta spet stopili neofašistična MSI in LpT, ki sta bili najbolj glasni in sta s svojo glasnostjo, ob odmevnosti, ki so jim jo nudili mediji, pogojevali tudi ostale politike. Vzdušje je tako, da je zaneslo celo nekatere razgledane intelektualce, kot je pisatelj Fulvio Tomizza, ki je bil v vseh teh letih pogumno v protitoku in se s. svojim delom angažiral za zbliževanje Italijanov in Slovencev.
Kot se običajno dogaja, je na okope tudi tokrat stopila sorazmerno majhna manjšina. Številne javnomnenjske raziskave so že v prejšnjih letih pokazale, da »trdo jedro« tržaškega nacionalizma in revanšiz-ma ne presega 15 odstotkov celotnega prebivalstva. Hudo je pa je dejstvo, da je je tej glasni manjšini v zadnjih petnajstih letih vselej uspelo pogojevati občinske, pokrajinske, deželne, največkrat tudi državne oblasti. Zato najbrž tudi ni nihče dovolj jasno nastopil, ko so se v tej glasni manjšini spet zbudili apetiti po Istri in Dalmaciji. Italijanska vlada je sicer večkrat nedvoumno povedala, da so v skladu z načeli konference o varnosti in sodelovanju v Evropi meje nedotakljive, potrdila je veljavnost osimskih sporazumov, ki so med drugim zakoličili tudi vzhodno italijansko mejo. Podobna stališča so poudarili tudi krajevni izvoljeni sveti in najbrž z izjemo tiste desnice, ki skuša na nacionalizmu spet graditi svoj volilni uspeh, nihče resno ne misli, da bi Italija lahko spet škilila na drugo stran jadranske obale. Toda zanimivo je pri tem, da ni bilo nikogar (izjema so bile levičarske opozicijske stranke in nepolitične družbene organizacije), ki bi se spustil v javno polemiko z misovci in z lis-tarji in bi jasno povedal, da je njihovo hlepenje po Istri in Dalmaciji dobesedna bedarija, ki je navzkriž z vsemi pravili KVSE, anahronizem, ki je v nasprotju z integracijskimi procesi v Evropi. Nihče ni javno ironiziral nad dejstvom, da se misov-ski sekretar Fini spogleduje s srbsko vlado, sprejema njene sugesti-
je, tudi po njenem navdihu zahteva Istro in Dalmacijo, nato pa v Trstu grozi, da bo z živo barikado preprečil prehod tistih sil, ki so vendarle vsaj v določeni meri odraz iste srbske vlade, s katero se je še nekaj dni prej pogajal.
Namesto tega se je po Minolijevi oddaji o fojbah začela gonja proti Samu Pahorju, »ker je žalil žrtve fojb s svojim nastopom na televiziji«, medtem ko vsi pozabljajo ali prezirajo dejstvo, da je bil njegov sobesednik Luigi Papo še bolj zadrt in da glede na svojo preteklost oficirja črnih brigad in poveljnika fašistične milicije v Motovunu sploh ni bil jamstvo objektivnosti. S Pahorjem in njegovimi stališči se človek lahko strinja ali ne — in osebno z njim ne soglašam - toda poskus njegovega moralnega linčanja, ki smo mu priča v teh dneh, je naravnost sramoten.
Ob takem odnosu, ki ga ima mesto do svoje preteklosti, ob dejstvu, da prepušča politično sceno kričeči manjšini, se človek lahko vpraša, kakšna sedanjost, predvsem pa kakšna prihodnost se lahko piše temu mestu. Ali je lahko, kos izzivom časa, ali je lahko most z Vzhodom mesto, kjer so foibe in medvojna ter povojna preteklost sredstvo političnega boja? Ali ima lahko prihodnost Trst, ki ne zna objektivno raziskati svoje zgodovine, ne zato, da bi jo odmislil, pač pa zato, da bi jo presegel in na preseganju hudih izkušenj preteklosti gradil novo vizijo odnosov v tem prostoru? Odgovor bi težko bil pozitiven.
In vendar je mesto v svoji pol pretekli zgodovini v drugi polovici
šestdesetih in začetku sedemdese tih let znalo najti v sebi tisto moN1 no, politično in kulturno moč, da 3 je uprlo stalni vklenjenosti v oko^ zgodovine. Ob nastanku Jevelr centra so bile stranke, ki dane capljajo za dogajanjem in se " znajo jasno distancirati od nacioa listične manjšine, sposobne tudi 3 ceno ostrega razkola v mestu onj0 gočiti Slovencu Dušanu Hreščak ' da je postal prvi slovenski občin5* odbornik. Sedaj, kot kaže, te sebi nimajo več. In vendar, če I1". je prihodnost mesta pri srcu, je no, da jo poiščejo, da zbudijo tis molčečo večino, ki se, kot so pok zale javnomnenjske raziskave Prel šnjih let, ne strinjajo s stališči nac. onalistov. Treba je preseči zgodo'1 no tudi tako, da se razčišče in P° jasni vsa odprta vprašanja, vena ^ pošteno in v jasnem konteksta, katerem fojb ni mogoče obravnav ti ločeno ne od fašističnega dvajse letja ne od razsodb posebnega L šističnega tribunala ne od okupo0^ je Slovenije ne od Rižarne. In temu morata prispevati tudi s°se.0 nja Slovenija in Hrvaška. Fojbe ^ bile reakcija na vse, kar se je cML jalo prej, morda so bile tudi odt nekega režima in neke ideoloffk kot je to bil Kočevski rog. P°šte . zgodovinska resnica lahko poma^e k preseganju preteklosti, seveda je cilj in smisel takega razisko nja sprava. Druga svetovna voj se je končala pred 46 leti. V Trstni zaradi mejnih problemov trala morda dlje kot v drugih krajih-.^
sme se pa podaljševati v sedanj .
vs ,
bo med0
in v prihodnost, če nam je skupaj, Slovencem in Italijanom^ tem mestu do tega, da bo me* imelo neko perspektivo, predvs pa da bodo imeli neko perspekt naši sinovi in vnuki.
VOJMIR TAVČAR
Popis: Dolina povsem osvaja poziv skupnega predstavništva
h Parme in Trsta najnujnejše za prebivalce Hrvaške
Begunci iz Zadra in Reke skozi Trst v Cervignano
Izredna seja občinskega odbora Devin-Nabrežina
Cardarellijev odstop sprožil vrsto reakcij
Po Zgoniku se je tudi Dolina od-°cno zavzela za pravico Slovencev, se odzovejo popisu v lastnem je-'KU in izpolnijo popisne pole v slo-^enlčini. Občinski odbor Občine olina je sporočil, da se pridružuje Pozivu skupnega slovenskega pred-s‘fivništva. Odbor je že pred dnevi Posegel v tem smislu pri, tržaški Pre-ekturi in državnemu statističnemu ^adu Istat, vendar doslej še ni dobil adovoljivega odgovora. Zato odbor ubi občane, naj zahtevajo in izpol-upo slovenske popisne pole.
V tržaški občini pa je še do pre-včerajšnjim vladala precejšnja ‘Bleda. Čeprav je bila tržaška občila tista, ki je postavila v dvom pudnost slovenskih popisnih pol, ko J® skušala državi naprtiti stroške za Ponašanje podatkov s slovenskih Popisnih pol na italijanske, sama ni jjalu jasnih navodil popisovalcem, Kpko naj se ravnajo, če jim popisan-C1 izročijo slovenske pole. Izvedeli Pa smo, da je na primer slovenska oružina zavrnila samo italijansko Polo in zahtevala slovensko. Popiso-alka je obljubila, da se bo vrnila, '-oprav je v začetku vprašala, naj oružina zaenkrat sprejme samo italijansko polo, kar bi bilo seveda na-Pačno.
.Skupine, ki koordinirajo delo po-Pisovalcev zlasti po okoliških vaseh u^aske občine, kamor je občinska Uprava poslala v glavnem popiso-alce, ki obvladajo oba jezika, so, Uut kaže, naročili popisovalcem, naj •?u®.i0 samo uradne popisne pole v Julijanskem jeziku, češ da so slo-enske samo tehnično pomagalo. Če JUn bodo popisani izročili pole v J0venskem jeziku, bodo morali po-Prsovalci - taka naj bi bila zaenkrat avodila - prepisati podatke na jadne italijanske pole, ki jih bodo ^ato izročili koordinacijskim cen-
Doslej ni zelo jasno, kdo je dal ta “avodila. Ali so se znašli in odločali P° svoji pameti v koordinacijskih j ®Utrih ali pa so dobili taka navodi-j .°d pristojnih občinskih organov jU Jih sedaj prenašajo popisovalcem. Sekakor pa vse skupaj diši po »sa-unionski« rešitvi, podobni tisti, s kadilo ^6 v*ac*a utemelida, zakaj bi slovi uačin
»zgrešeno« priznavati uradnost onskim popisnim polam. Na ta
acin se obide polemike o popisnih JJuJah, razvodeni se protestno akcijo ovencev, breme vsega pa se zvrne j Popisovalce, ki vrhu vsega ne
i r
bodo
delo.
najbrž niti plačani za dodatno
Z dvema policijskima avtobusoma so včeraj prepeljali iz Trsta v Cervignano 43 hrvaških ubežnikov. V glavnem so to ženske, otroci in nekaj ostarelih, ki so zapustili Zadar, Reko in Zagreb v dneh najostrejših spopadov in bombardiranja. Med njimi je tudi nekaj Srbov z narodnostno mešanih področij in italijanska državljanka, poročena z Zagrebčanom. Nekateri so povedali, da ob alarmu niso vedno uspeli priti do zaklonišč in so zato iskali zatočišča pod stopnicami ali tam, kjer se jim je zdelo za silo varnejše. Vsi se želijo vrniti domov, čim se bo stanje vsaj nekoliko izboljšalo.
Ubežniki so v Trstu bili gostje penzionov in manjših gostišč, nekateri pa so stanovali pri privatnikih. Ob odhodu iz Trsta jih je pozdravil tržaški prefekt Vitiello, v Cervignanu pa jih je sprejel videmski prefekt Damiano. Center v Cervignanu, ki ga upravljajo Prefektura, urad za civilno zaščito in Rdeči križ, bo beguncem nudil bivanjske prostore, pa tudi hrano. V prostorih bivše kasarne, ki so jih preuredili v zatočišče za begunce, so za najnujnejšo pomoč opremili tudi ambulanto. V centru je prostora za skupno 670 beguncev. Poleg včerajšnje skupine pričakujejo še kakih sto oseb za prihodnji teden, v glavnem iz Gorice.
Videmski prefekt je pojasnil, da bodo včerajšnjo skupino ljudi, ki so prišli iz Trsta, namestili v sobah s štirimi, šestimi in osmimi posteljami. Ob tem bodo ubežniki morali premostiti nekaj nelagodnosti in
neprijetnosti, kajti v Cervignano niso dospele cele družine, temveč posamezni člani, ki se bodo morali prilagoditi sožitju z drugimi. A to so pač nelagodnosti, ki jih v takih sprejemnih središčih ni mogoče obiti. Upati je, da se bo položaj na Hrvaškem izboljšal in da se bodo begunci lahko vrnili na zapuščene domove.
Skozi Trst in mejni prehod pri Pesku je včeraj peljalo šest tovornjakov hrane in najnujnejših potrebščin, ki so jih za prizadeto hrvaško prebivalstvo zbrali v Parmi. Na pobudo turistične agencije Bal-di Travel Company, ki je do nedavnega imela tesne stike s Hrvaško, so se odzvale prehrambene industrije in proizvajalci drugih dobrin. Kamioni so že sinoči dospeli na Reko. Zbrano blago so predali županu, ki bo poskrbel za razdelitev med prebivalstvom.
Prav tako včeraj, sicer zjutraj, je odšla tudi avtokolona, ki jo je organizirala SOGIT - Križ sv. Ivana za blago, ki ga je zbrala v Trstu; Avtokolona je šla skozi prehod pri Fernetičih, namenjena pa je bila v Ljubljano, kjer bo zbrano blago predala mednarodnemu Rdečemu križu, da ga bo razdelil med ljudi na Hrvaškem. Med posamezniki in podjetij, ki so se odzvali vabilu So-gita, sta v prvi vrsti Fissan in Stock. Nabiranje se sicer še ni končalo, saj je tudi še vedno odsprt poštni tekoči račun št. 17060344, SOGIT pa predvideva ponoven odhod avtokolone za prihodnji teden.
Včerajšnja vest o sklepu podjetnika Ouirina Cardarellija, predsednika družbe Fintour, da opusti načrt o turističnem središču v Ses-Ijanskem zalivu, je izzvala vrsto reakcij. Seveda so vsi postali pozorni na šušljanja, ki so v zadnjih dneh postala kar vztrajna, da bo Cardarellijevo družbo Fintour ali načrt za Sesljan prevzela družba Morteo iz grupe IRI.
Občinski odbor Devin-Nabrežina se je včeraj zjutraj sestal na izredni seji in izrazil zaskrbljenost, pa tudi obžalovanje za tako odločitev. Odbor poudarja, da so načrt odobrila vsa pristojna občinska in deželna telesa v popolnem spoštovanju urbanističnih smernic, pa tudi ob upoštevanju družbenogospodarskega razvoja, ki ga Občina zasleduje že dalj časa, vsaj od variante št. 10 Splošnega regulacijskega načrta. Občinski svet je odobril varianto leta 1985 skoraj soglasno.
Včerajšnja odločitev podjetnika Cardarellija postavlja pod vprašaj elotno razvojno strategijo ne samo Sesljanskega zaliva, temveč celotnega občinskega teritorija in verjetno še širšega področja. Posebno zaradi važnosti omenjenega načrta Občinski odbor izraža veliko zaskrbljenost ob zaustavljalnem odnosu do problema, pa tudi ob birokratskih zapetljajih, ki so že doslej zavirali pobudo, sedaj pa ji dokončno strežejo po življenju.
Deželni odbor odobril sporazum o gradnji poslovnega centra Polis
Deželni odbor je v petek odobril dogovor o realizaciji poslovnega centra, ki sodi v kontekst projekta Polis. Istočasno je pooblastil predsednika deželnega odbora Biasuttija, da skliče sestanek s tržaškim županom in s predsednikom Pristaniške ustanove, s katerima bi se moral dogovoriti glede variante k občinskemu regulacijskemu načrtu. Predlog je deželnemu odboru predložil odbornik za načrtovanje Gianfranco Carbone, predsednik Biasutti pa bo že v prihodnjih dneh v dogovoru z županom Richettijem in predsednikom Pristaniške ustanove Fusarolijem določil datume naslednjih obveznih formalnostih.
Vsekakor pa mora dogovor, ki ga je sprejel deželni odbor, odobriti tudi tržaški občinski odbor in to v roku 30 dni, v nasprotnem primeru sklep deželnega odbora ne bo veljaven. Pred deželnim odborom pa sta se o dogovoru glede poslovnega centra izrekla že tržaški občinski odbor in upravni svet Pristaniške ustanove.
Odsotnost prevajalke sprožila protest svetovalca pri Sv.Ivanu
V petek zvečer so s telegramskim obvestilom sklicali rajonski svet za Sv. Ivan, Lonjer in Katinaro. Na dnevnem redu je bila razprava o občinskem statutu in prav zaradi tega je bila seja nujna, ker bo že v začetku prihodnjega tedna o tem odločala Občina. Seja se je zapletla zaradi odsotnosti prevajalke. Problem je sprožil član sveta Edvard Krapež (SSk) v svojem posegu (proti koncu seje, ko je pač prišel na vrsto) rekoč, da mu odsotnost prevajalke ne omogoča delovanja, zato je zahteval razveljavitev sklepov. Predsednik Zorko Spetič mu je oporekal odločitev, Krapež, ki je zapustil sejo, pa trdi, da mu tako ravnanje omogoča čl. 27 občinskega pravilnika.
Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel ponovno sporoča, da zbiranje obutve, obleke in hrane za hrvaške otroke zelo dobro poteka, kajti vak dan prinašajo posamezniki in šole skrbno in lepo urejeno blago.
Zbiranje bomo zaključili prihodnji petek, 18. oktobra ob 20. uri v Dijaškem domu, ul. Ginnastica 72, tel. 573141.
Delegaciji SSG sta seznanili politike s težavami ustanove
Na Proseku zadnje slovo od domačina Edija Furlana
nilc ” P6*-6^ sta ločeni delegaciji Slovenskega stalnega gledališča obiskali podtaj-,0«a Abmstrstva za kulturo posl. Luciana Rebullo, deželnega svetovalca DSL Mi-„ a “Udina ter deželnega svetovalca PSI Daria Tersarja in tržaškega pokrajinske-odh3 n^a AJessanctra Perellija. Poslanca Rebullo so obiskali članica izvršnega ora SSG Marija Ferletič, član upravnega sveta Livio Valenčič in ravnatelj Sa»os av Košuta. Budina, Tersarja in Perellija pa so obiskali člana izvršnega sveta SSn	tn Ace Mermolja ter član upravnega sveta Edvin Švab. Delegaciji
Ust S^a so9ovomikom pojasnili sedanje finančne težave slovenske gledališke dol I?ove' težave, ki ogrožajo redni potek sezone, saj osebju grozi, da ne bo za i2 , c.en čas prejemalo plač. Bistveni razlog za nastal položaj je izjemno zapoznelo P acevanje javnih. Poslanec Rebulla je izrazil razumevanje za položaj, opozoril nio i na te^ave, v katerih se nahaja kulturno ministrstvo. Država gledališču ne bo pra - Povt®ati dotacij, delegacija SSG pa je vprašala, da bi sredstva prihajala na _ocasno' saj čakajo na dotacije še iz prejšnje sezone. Rebulla je obljubil, da bi ovem srečanju v Rimu poskušali najti rešitve, ki bi olajšali obresti, in H . ^eJni svetovalec DSL Miloš Budin je delegaciji SSG obljubil svojo podporo ne Vv a^' b° posegel pri deželnih organih tudi Skladu za Trst. Budin je dejal, da .1 srnela Dežela vse probleme gledališča naprtiti zakonu za obmejna območja. PSI p avetovalske skupine PSI v deželnem svetu Tersar in pokrajinski tajnik 2a .reUi sta z razumevanjem vzela na znanje težave gledališča in se zanimala Poia ozflosti' kakp bi lahko ustanova povišala lastne dohodke. Delegacija jima je niso vi °J)ieKtivne težave ustanove, ki deluje na omejenem ozemlju. Seveda to son- 1)116 za Predstavnika PSI novosti, dejstvo pa je, da se tudi deželna uprava ca z močnim finančnim klestenjem.
Velika množica domačinov, prijateljev in znancev iz sosednjih vasi se je v petek poslovila na Proseku od 53-letnega preminulega Edija Furlana. Edi je bil precej poznan zaradi njegove prijaznosti, dobrega in veselega značaja, predvsem pa kot marljiv in aktiven športni delavec. Že od mladih let je začel igrati nogomet pri domačemu društvu Primorje, ki je takrat nastopalo v prvenstvih UCEF vse do razpustitve te organizacije leta 1957. Ko je Primorje prenehalo z delovanjem, je igral pri raznih klubih, vendar ko so na Proseku leta 1963 ponovno obudili športno društvo Primorje, je pristopil k domačemu društvu. Ni bil samoigralec, temveč tudi kot odbornik in to v težkem začetnem obdobju, ko italijanska društva niso hotela igrati s
Roparji vdrli v vilo na Božjem polju
sobnf10^1 met* PetRom in včerajšnjo rona °t*-V z9°niški občini prišlo do DHKi-i 9e neznanci so v petek, ob •n nijf11? ^1-30 uri z zakritimi obrazi
letne °lami v rok* vdrli v hišo 70' ha ,9® zlatarja Istriana Scomersic-V ’tro st®nuje na Božjem polju št. 4. bip nd:ku' Ko so roparji vdrli, so na C k. Scornersicheva žena Lilia-85-m, elh' svakinja Edda Cibelli in Eden* 3 laŠia Marcella Stocca.
9rozil	roParjev je s pištolo
dva n druzinskim članom, ostala Pa sta med tem ukradla več zla-
tih predmetov, dva krznena plašča, zlate cekine, dragocene kose pohištva in druge dragocenosti. Skupna vrednost ukradenega blaga presega vrednost 150 milijonov lir. Dragocenosti družina Scomersich ni zavarovala.
Ko so roparji opravili svoje "delo" so približno ob 12. uri z železno žico imobilizirali vse družinske člane in zbežali. Poslužili so se kar Scomer-sichevega mercedesa in izginili v noči. Oropdni člani družine so se do-
bro uro trudili, da bi se osvobodili, kar jim je tudi uspelo. Ob enih po polnoči so nemudoma obvestili karabinjersko postajo v Nabrežini. Karabinjerji so nemudoma pričeli z raziskavami in skušali zaslediti roparje, vendar je bilo doslej, ko pišemo, ' iskanje še vedno neuspešno, čeprav so se nabrežinskim karabinjerjem priskočili na pomoč kolegi iz dveh posebnih tržaških oddelkov. Izsledili niso niti avtomobila, s katerim so roparji zbežali, seveda se raziskave nadaljujejo.
Primorjem, ker je nosilo slovensko ime. Edi je bil takrat tudi kapetan ekipe in njemu gre velika zasluga, da je pripomogel k temu, da so proseški športniki vztrajali in z velikimi težavami rešili obstoj društva in ekipe. Ob koncu prvenstva je tudi nogometna zveza dala prav Primorju in dodelila ekipi zmago za vse neodigrane tekme.
Pri Primorju je v vlogi vratarja igral vse do sezone 70/71 in skupno opravil 59 nastopov v članski ekipi, nato pa je ostal zvest domačemu društvu kot odbornik in član. Več let je bil tudi član odbora društvene gostilne na Proseku in član komunistične sekcije Prosek-Kontovel. Pred dvema letoma je bil s skupino prijateljev dal pobudo, da so pri Primorju ustanovili balinarsko sekcijo in zgradili lepo balinarsko igrišče.
Po nenadni slabosti so ga v ponedeljek pripeljali v tržaško bolnišnico, kjer kljub prizadevanju ni bilo pomoči. Prosek je tako nenadoma izgubil priljubljenega vaščana in vztrajnega športnega delavca, od katerega se je na pokopališču poslovil Bruno Rupel, ki je orisal lik pokojnika in dejal, da bo Edi ostal vsem v trajnem spominu zaradi njegovega dela v korist vasi in društev, v katerih je sodeloval ter izrekel prizadetim svojcem globoko sožalje, katerim se pridružuje tudi Primorski dnevnik.
B.R.
Občinski odbor izraža vso svojo solidarnost podjetniku in poudarja, da je bil njegov odnos do občinske uprave v vseh teh letih izredno korekten, zato se tudi priporoča, da bi podjetnik še enkrat razmislil o svoji odločitvi v pričakovanju dokončnega sklepa komisije pri Ministrstvu za kulturne dobrine, saj bo sklep znan v najbližji bodočnosti.
V znak negodovanja do birokratskega zaviranja dokončnega načrta je Občinski odbor sklenil poslati protestna telegrama državnemu podtajniku senatorju Covat-ti in predsedniku komisije pri Ministrstvu za kulturne dobrine prof. Di Stefanu.
Nekoliko drugače uglašena je izjava načelnika svetovalske skupine DSL-Komunistične skupine Giorgia Depangherja. Po njegovem mnenju se bo seznam tistih, ki se bodo morali odpovedati uresničitvi načrta v Sesljanskem zalivu, še dolgo daljšal, dokler ne bo preverjeno, če je načrt sprejemljiv glede na okolje, gospodarsko zmogljivost in upravljanje. Ta trenutek bi bilo bistveno razumeti, če Cardarellijev odstop predstavlja samo zamenjavo sogovornika ali bo ta izkušnja privedla do bistveno različno zasnovanega posega. Iz vsega tega izhaja, da so pri skupini DSL še vedno prisotni vsi tisti dvomi, ki jih je že pred časom izrazila skupina KPI.
Po mnenju deželnega svetovalca Zelenih Andree Wehrenfenniga Cardarellijev odstop samo potrjuje glasove, ki so se začeli širiti že pred nekaj meseci in ki so tako odločitev napovedovali. Po njegovem mnenju je popolnoma jasno, da skušajo nekateri politiki izkoristiti dogodek, pozabljajo pa, da je načrt gradenj v Sesljanu ustavil že zakon Galasso, ki ščiti obale kot primarne krajevne dobrine. Ob zaključku pojasnjuje, da nasprotovanje načrtov s strani Zelenih ni hotel biti osebno nasprotovanje podjetniku Cardarelliju, temveč izraža edino skrb za krajevne dragocenosti.
Dne 12. t.m. nas je zapustil naš dragi
Lučano Cah
Pogreb bo jutri, ponedeljek, 14. t.m. ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Bo-Ijunec.
Žalostno vest sporočajo žena Vera, sin Ennio z družino, sestra, bratje, tašča, vnuki in drugo sorodstvo.
Posebna zahvala Slavi in Mariju za njuno pomoč. Zahvaljujemo se tudi zdravnici dr. Zaramelli.
Boljunec, 13. oktobra 1991
(Pogrebno podjetje Zimolo Ul. Tor-rebianca 28)
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage
Sonje Pregare - Colja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin.
Mož Just z Liti in svojci
Trst, 13. oktobra 1991
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Edija Furlana
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin. Posebna zahvala za nagovor g. Ruplu, darovalcem cvetja, nosilcem krste in vaškim organizacijam.
SVOJCI
Prosek, 13. oktobra 1991
—
SLOVENSKO STALNO _ GLEDALIŠČE
ABONMA 1991/92
OTVORITVENA PREDSTAVA
KRALJ OJDIPUS
Danes, 13. t. m., ob 16.00 - Abonma red C
Vpisovanje abonentov pri blagajni Kulturnega doma, eno uro pred pričetkom predstave.
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO iz TRSTA
priredi danes, 13. oktobra v dvorani Fantov izpod Grmade v Devinu
RISARSKI EX TEMPORE
za otrojce osnovnih in nižjih šol iz Tržaškega, Nabrežine, Devina in z Laškega od 9. do 12. ure.
Od 15. ure dalje bo program, ki ga bodo izvajale skupine otrok. Ob 16. uri podelitev nagrad.
Poskrbljeno za malico.
GLASBENA
MATICA
TRST
KONCERTNI ABONMA 1991/92 v Kulturnem domu v Trstu SPORED 24. oktobra 1991 SIMFONIKI RTV-SLOVENIJA Solistka: Monika Skalar, violina Dirigent: Anton Nanut
21. novembra 1991 ENSEMBLE PRO MUSIČA iz Salzburga
SolistnCarsten Neumann, violina Frank Stadler, viola Monika Pfeiffer, fagot Dirigent: VVilfried Tachezi
5. decembra 1991'
ORKESTER
MORAVSKE FILHARMONIJE AKADEMSKI PEVSKI ZBOR »»ŽEROTIN«
Zborovodja: Jiri Klimžš SolisthEva Drizgova, sopran Jitka Zerhauova, alt Petr Martinek, tenor Jiri Sulženko, bas Dirigent: Stojan Kuret
19. decembra 1991 GODALNI KVARTET GLASBENE MATICE Sodeluje Marko Feri, kitara 16. januarja 1992 SOLISTI
MINSKE FILHARMONIJE
Jurij Likin, oboa Sergej Gromov, violina Ilija Zukovski, violončelo Jurij Gildjuk, klavir
30. januarja 1992 GALLUS CONSORT
Miloš Pahor, prečna flavta, viola da gamba
Dina Slama, čembalo Fabio Missaggia, violina Irena Pahor, viola da gamba Fabrizio Lepri, viola da gamba
13. februarja 1992
IRENA GRAFENAUER, flavta MARIA GRAF, harfa 12. marca 1992 KATJA MILIČ, klavir
• Koncert bo v stolnici sv. Justa
Vpisovanje abonmajev v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29, tel. 418605, do 12.do 14. ure.
kino
ARISTON - 17.00, 22.15 Madame Bova-ry, i. Isabelle Huppert.
EXCELSIOR - 15.15, 22.15 The Doors, r. Oliver Stone, i. Val Kilmer.
EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 22.00 Urga, terrltorio d’amore, r. Nikita Michalkov;
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Thelma e Louise, i. Geena Davis.
NAZIONALE II - 15.30, 22.15 Piedipiatti, i. Renato Pozzetto, Enrico Montesano.
NAZIONALE III - 15.15, 22.15 Dove co-mincia la notte.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Mal senza mia figlia, i. S. Field.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Una pal-lottola spuntata 2 e 1/2, i. Prisedla Presley.
MIGNON - 15.00, 22.00 Charlie, anche i cani vanno in paradiso.
EDEN - 15.30, 22.10 II succhiatore della rosa, porn., □ □
CAPITOL - 15.30, 22.10 Fuoco assassino, i. Kurt Russell, Robert De Niro.
LUMIERE - 16.00, 22.15 II muro di gorama, r. Marco Risi.
ALCIONE - 16.30, 22.15 Memphis Belle,
i. Matthew Modine.
RADIO - 15.30, 21.30 Volutuose deviazi-oni carnali, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
čestitke
Na Proseku Marija Čuk, od Ližeta doma, praznuje te dni 70. rojstni dan. Vse najboljše ji želi Anica od Turkota.
Jutri naša Nevenka svoj rojstni dan praznuje. Obilo zdravja in veselja iz srca želimo mož Salvo ter hčeri Nataša in Vesna.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
[alertfa
Ul. sv. Frančiška 20
vas vabi v četrtek, 17. t.m., ob 18. uri na otvoritev razstave
MARTIN AVSENIK slika in grafike
__________gledališča________________
Slovensko stalno gledališče -
Kulturni dom
Danes, 13. t. m., ob 16.00 (abonma red C) ponovitev Sofoklejevega dela KRALJ OJDIPUS. Ponovitve: v sredo, 16. t.m., ob 20.30 (abonma red D), v četrtek, 17. t. m., ob 20.30 (abonma red E), v soboto, 19. t.m., ob 20.30 (abonma red F); v nedeljo, 20. t.m., ob 16. uri (abonma red G).
Gledališče ROSSETTI
Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev za gledališko sezono 1991/92.
Gledališče VERDI
Jesenska simfonična sezona 1991
Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev. Lahko tudi podpišete abonma za ciklus koncertov MLADI GLASBENI TALENTI, katerega prvi koncert bo na sporedu v torek, 15. t. m. ,v Avditoriju mestnega muzeja Revoltella - Ul. Diaz 27. Ciklus se bo zaključil 26. novembra. Koncerti bodo na sporedu ob torkih in četrtkih.
La Contrada - Gledališče Cristallo
Sezona 1991/92.
Danes ob 16.30 ponovitev dela SETTE SEDIE Dl PAGLIA Dl VIENNA Carpin-terija in Faragune. Ponovitve si bodo sledile do 9. novembra vsak torek in ob nedeljah ob 16.30 in ostale dneve ob
pri UTAT v Pasaži Protti lahko dvignete ali potrdite abonma.
20.30; ob ponedeljkih zaprto. V gledališču Cristallo in
koncerti
Glasbena matica - Trst obvešča abonente, da lahko potrdijo ali vpišejo nove abonmaje vsak dan razen sobote, od 12. do 14. ure v tajništvu (tel. 418605). Prvi koncert bo v četrtek, 24. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu.
V	mestni cerkvi Št.Ilj v Celovcu bo danes, 13.t. m., ob 14.30 GALLUSOVO ZVOČNO BOGASTVO v izvedbi tržaških zborov. Prireja Cankarjev dom v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije.
V	Palasportu pri Čarboli bo 14. oktobra ob 21. uri na sporedu celovečerni koncert MARCA MASINIJA.
razstave
V	državni ljudski knjižnici - Ul. del Teatro Romano 7 — je do 19. oktobra na ogled razstava čipk, ki jo organizira dežela Furlanija-Julijska krajina pod pokroviteljstvom občine Trst in v sodelovanju z Državno ljudsko knjižnico in Fa-meia muggesana.
V	galeriji Beneške hiše v Miljah je na ogled slikarjev Paola COMUZZ1JA in Giuliana DAL MOLINA. Razstava bo odprta do 19. oktobra.
Društvo slovenskih izobražencev
vabi na ogled razstave pod naslovom PODOBA NEVIDNEGA. Razstavo je pripravila Silva Bogatez in bo odprta do 21. t. m. vsak dan od 18. do 20. ure.
V	galeriji Bassanese (Trg Giotti 8) je na ogled razstava ROLANDA TOPORA. Urnik razstave: vsak delovnik od 17. do 20. ure.
V	razstavni dvorani Turistične ustanove v Sesljanu je do 26. t.m. odprta razstava slikarke ANITE NEMARINI.
BARI	LOTERIJA 35	66		51	78	8
CAGLIARI	84	78	55	64	11
FIRENCE	17	86	64	79	28
GENOVA	58	19	65	31	26
MILAN	65	31	18	51	29
NEAPELJ	10	15	57	77	35
PALERMO	51	34	16	4	88
RIM	88	41	16	11	47
TURIN	80	49	90	86	35
BENETKE	45	69	44	75	89
X 2 1	X	ENALOTTO 2 1	X 2		2	X 1	X
KVOTE:
12	27.415.000 —
11	719.000.—
10	73.000,—
DRUŠTVO
SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu
vabi jutri, 14. oktobra, ob 20.30 v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3 na predavanje
Slovenija na poti v gospodarsko samostojnost
Predaval bo predsednik odbora za kreditomonetarni sistem v Skupščini Slovenije JANKO DEŽELAK.
izleti
KD Primorsko - Mačkolje priredi v nedeljo, 20. oktobra društveni izlet v Bassano in Marostico. Vpisovanje sprejema Danica - tel. 232114 do vključno 13. t.m.
SKD Barkovlje prireja v nedeljo, 20. t.m. izlet na Sveto goro in goriška Brda. Za informacije tel. 363452 ali 415797.
včeraj - danes
Danes, NEDELJA, 13. oktobra 1991
EDVARD
Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob 17.24 - Dolžina dneva 11.06 - Luna vzide ob 12.11 in zatone ob 20.41.
Jutri, PONEDELJEK, 14. oktobra 1991
KALIST
PLIMOVANJE DANES: ob 00.18 najvišja 12 cm, ob 4.40 najnižja -3 cm, ob 10.44 najvišja 32 cm, ob 18.16 najnižja -35 cm.
PLIMOVANJE JUTRI: ob 1.38 najvišja 6 cm, ob 4.29 najnižja 4 cm, ob 10.46 najvišja 24 cm, ob 19.08 najnižja -28 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 21 stopinj, zračni tlak 1007,2 mb pada, veter 20 km na uro jugozahodnik, vlaga 85-odstotna, dežja je padlo 2 desetinki mm, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Giacomo Sossi, Tanja Trampuš, Norman Krizmancic, Giulia Bohm, Federica Camerino.
UMRLI SO: 92-letna Bruna Gorian, 81-letna Maria Albina Lakota, 60-letni Giuseppe Draghicchio, 67-letni Giordano Pustianaz, 65-letni Mario Macchioro, 72-letna Evelina Castagna, 52-letni Tullio Varini, 87-letni Vincenzo Colino, 58-letni Emilio Ribarich, 83-letna Nerina Cozzio.
SLUŽBA LEKARN Nedelja, 13. oktobra, 1991
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Dante 7, Erta di S. Anna 10 (Kolon-kovec), Ul. Giulia 14, Mazzinijev drevored 1 (MILJE).
PROSEK (tel. 225141/225340).
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Dante 7, Erta di S. Anna 10 (Kolon-kovec), Mazzinijev drevored 1 (MILJE).'
PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 16.00 do 20.30
Ul. Dante 7, Erta di S. Anna 10 (Kolon-kovec), Ul. Giulia 14, Mazzinijev drevored 1 (MILJE).
PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 14 (tel. 572015).
Od ponedeljka, 14. do nedelje, 20. oktobra 1991
Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Korzo Italia 14, Ul. Zorutti 19, Ul. Fla-via 89 (ŽAVLJE).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Korzo Italia 14, Ul. Zorutti 19, Ul. Giulia 1, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1 (tel. 635368).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razna obvestila
Sklad »M.Čuk« obvešča, da bo od 16. t.m. dalje vsako sredo od 8.30 do 12.30 (Narodna ul. 126 — tel. 212289) na razpolago šivilja za katerakoli popravila.
V Kavarni S. Marco bo danes zjutraj srečanje z zbiratelji znamk iz vse dežele Furlanije - Julijske krajine ter republike Hrvaške in Slovenije. Srečanje organizira Tržaška avtonomna turistična ustanova.
Občina Devin—Nabrežina obvešča, da je do 19. 10. 1991 določen rok za predložitev prošenj za nujno namestitev pomožnega osebja — 3. funkcionalna kvalifikacija — (sluginje čistilke, čistilke v Domu za ostarele in podobno). Namestitev traja 10 dni in se lahko podaljša do največ 60 dni. Zainteresirani lahko dvignejo razpis in obrazec za prošnjo pri občinskem vratarju.
SKD Slavec sklicuje redni občni zbor v petek, 18. t.m., v kulturnem domu v Ricmanji, ob 20.30 prvo sklicanje in ob 21. uri drugo sklicanje. Nastopil bo združeni mešani pevski zbor Slavec—Slovenec. Vabljeni.
SKD Tabor Opčine—Prosvetni dom. Jutri, 14.t.m., ob 17. uri prvo srečanje MLADINSKEGA GLEDALIŠKEGA KROŽKA; v sredo, 16. t.m., ob 15. in ob 16. uri GLASBENA ANIMACIJA ZVOČNI KROŽEK za predšolske otroke; isti dan ob 17. uri KREATIVNA DELAVNICA za osnovnošolce drugega ciklusa in ura pravljic za prvi in drugi razred; v petek, 18. t.m., ob 18. uri prvo srečanje folklorne skupine. Vabimo na množično udeležbo.
Kam po bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke:
AGIP
D'Annunziov drevored 44 Miramarski drevored 49 Istrska ulica 50 Ul. L Svevo 21
MONTESHELL
Žavlje (Milje)
Ul. F. Severo 2/2 Largo A. Canal 1/1 Devin-Nabrežina 129 Ul. D'Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2
ESSO
Nabrežje N. Sauro 8 Sesljan (drž. cesta 14)
Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drevored 267/1
IP
Ul. Giulia 58 Ul. Carducci 12
API
Passeggio S. Andrea
SAMOSTOJNI
SIAT
Trg Cagni 6
NOČNE ČRPALKE (self Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramrski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202)
ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
mali oglasi
TRST - Ul. S. Frančiška 11 - Tel. 370802
ELEKTRONSKE BLAGAJNE - TIHI IN HITRI MODELI OD 1.300.000 lir DALJE
V torek bosta praznovala 25 let skupnega življenja
MARIJA in KARLO
vama želita
SLAVA in STANKO MISLEJ
se ob zlati poroki srčno zahvaljujeta nečakom, sorodnikom, prijateljem in nabrežinski godbi za cvetje in dari-
Ob visokem življenjskem jubileju iskreno čestita svoji naj starejši članici
GIZELI SMOTLAK
KD Primorsko-Mačkolje
Emanuela in Tanja
NUDIM pomoč v gospodinjstvu in možnost varstva otrok. Tel. na št. 228000 ali 228800 - urnik uradov.
SLOVENSKO PODJETJE v Trstu išče osebo z znanjem knjigovodstva in osnovnega programiranja na P.C.-ju za zaposlitev v Trstu. Pismene prošnje poslati na Publiest - Ul. Montecchi 6 ' 34137 Trst pod šifro "Programer".
DAJEM v najem trgovino sadja, zelenjave in trafiko. Tel. 229527 ali 229157.
PRODAM mercedes 190, letnik 1986, bele barve v odličnem stanju. Telefon 299269.
PRODAM Vespo P200E, rdeče barve, 10.000 km, v odličnem stanju. Telefon 214527.
PRODAM 7 in 15 hektolitrske hrastove in kostanjeve vinske sode. Telefon 305430 v uradnih urah.
KOSTANJEV sod 200 litrov ugodno prodam. Telefon 228785 ob uri kosila.
22 LETNO DEKLE po poklicu kozmetičarka nujno išče katerokoli zaposlitev. Telefon 0481—882091.
PEPI SANCIN — Šornik iz Doline bo točil belo in črno vino v osmici.
PRODAM dve novi kolesi za gorsko kolo, po ugodni ceni. Telefon 412997.
ENONADSTROPNO hišo 130 mq stanovanjske površine, 6 sob, dvojne sanita; rije, garaža, terasa, telefon, ob cesti Nova Gorica—Sežana na Vipavske® takoj vseljivo prodam. Primerno tudi za manjšo dejavnost. Telefon 003865—24825.
PRODAM pedikerski salon v centru mesta z možnostjo za preusmeritev dejavnosti v kozmetični salon. Telefonirati ob jutranjih urah na št. 370436.
ZAMEJSKI ansambel išče bas kitarista-Telefon 281383 ob večernih urah.
GRADBENO PODJETJE prodaja v Križu vrstno vilo, predaja pomlad "92, 3 ali 4 sobe, kuhinja, dnevna soba, dvojne sanitarije, shramba, klet, taverna, bon, vrt. Tel. 303231 — urnik uradov.
IZ STANOVANJA Ul. Moreri 21/1 " Rojan, se je 24. septembra izgubila mačka drobne postave, svetlosive tigraste barve z imenon cicia. Naprošam0 najditelja da telefonira na št. 420320 v času 11.30—13.00 in 18.00 — 21.00.
IŠČEMO čistilko za čiščenje stanovanjskih prostorov. Telefon 639540 00 uradnih urah.
PODJETJE STAC srl takoj zaposli dinamično, vestno in ambiciozno tajnico za komercialo. Pogoj angleščina; zaželje( f no znanje drugih jezikov. Telefonira11 ob uradnih urah na št. 040—361811.
SOLIDNO tržaško podjetje išče urad P° , možnosti z manjšim skladiščem v Trstu, okolici, pokrajini, eventuelno v Tr- | žiču. Telefonirati ob uradnih urah na št. 040—364486.
PEVSKI zbor »M. Kogoj« išče nove peV' ce.
Aa TRŽAŠKA POKRAJINSKA UPRAVA obvešča, da je bil odobren 2] pravilnik o vzreji in prireji divjadi (člen 9 in 10 D.Z. št. 56 z dne KS 19.12.86), ki ga je pripravil VII. ODDELEK - OPERATIVNA ENOTA - KMETIJSTVO, LOV IN RIBOLOV. Ta je na razpolago interesentom in ga lahko dvignejo v uradih pokrajine v Ul. S. Anastasio 3 in na Trgu Vittorio Veneto 4 (vratarnica).
Poudarja, da se s tem pravilnikom ureja celotno področje vzreje in prireje divjadi za prehrano, razmnoževanje in/ali za okras in ljubiteljstvo. Opozarja, da je mišljena vzreja divjadi prisotnost živali obeh spolov, v nasprotnem primeru je to samo posedovanje.
V pravilniku je' tudi omenjena dokumentacija, ki jo je treba priložiti prošnji za dovoljenje za vzrejo divjadi, ki jo izda tržaška pokrajina.
proapitf &
MEDEOt/1
ko potrebujemo propolis!
Povsod z nami v turobnih jesenskih, mrzlih zimskih in spremenljivih pomladanskih dneh. Proapin s propolisom pri vnetju sluznice ustne votline, dlesni in žrela, pri ranicah in odrgninah ter razjedah na želodcu
medex
I j u b I j a n a
in dvanajstniku.
proapin
kapljice, tablete, spray
en
111
'
_____
11111
nedeljski televizijski in radijski sporedi
BlIlllilBil



11111



___RAI 1
74? yarjete: Splash 8 ,<1	Kvarkov svet
Variete: La banda delto
10.00	7e?chino
llOfj f? ena linija Magazine
tj,,, ^ktualno: Parola e vita
l^oo nlena liniia U.0O 2nevnik ob 1-ih I4 in jotp-TV Radiocorriere Variete: Una domenica Per la terra, ekološki pro-9ram posvečen naši Zem-Jli (vodi Federico Fazzuo-n). vmes film II giorno nella Terra (1990, r. Pwight Hemion), nato iB.ln K5'5®' 16.50) športne vesti laso jtPorb 90. minuta 2o.on yreinenska napoved
2040 Trn,eVnik in ŠP°rt
IV film: Doris Duranti -Una diva del regime £i°g., It. 1991,r. Alfredo
22-25 «lannetti' 1- Elide MelIi) Športna nedelja, vmes 23 4c l?3 00) kratke vesti 0 7? vPort; Zor Idn ^Uni dnevnik ■u° Mo ke
v -	. —-----3 -
v gimnastiki
\ RAI 2

RAI 3
Šport: Zona Cesarini ločni dnevnik 'lotociklizem: IP superbi-
i4o sp(iz Vallelunge)
6.00	Nanizanke in risanke
8.30	Nad.: Un pezzo di cielo
9.30	Nanizanka: Lassie
10.00	Aktualno: Otvoritev mednarodnih študijskih dne-vov centra Pio Manzu
12.30	Šport: Prima che sia gol
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Rubrika o zdravstvu in vremenska napoved
13.45	Film: Arresti (krim., VB 1966, r. Ralph Thomas)
15.25 Šport: Avtomobilizem -33. Rally v Samemu, 15.40 kolesarstvo Paris-Tours,
16.20	konjske dirke, 16.30 športni avtomobilizem,
17.10	rugby Nova Zelan-dija-Italija
17.50	Film: Una lettera per Josh (dram., ZDA 1986, r. J. Santley, i. E. Taylor)
19.45	Vreme in dnevnik
20.00	Rubrika: Domenica sprint
21.10	Nanizanka: Beautiful
22.20	Variete: Puffando Puffan-
do (vodi Lando Fiorini)
23.15	Nočni dnevnik
23.30	Vremenska napoved
23.35 Rubrika o židovski kulturi
0.05 Dok.: Splošni popis
1.05	Glasba: Rock pop jazz
8.00	Potni list za Evropo: tečaji tujih jezikov
9.00	Film: Lo sceicco rosso (pust., It. 1961)
10.30	Drobci
11.05	Koncert RAI3
11.30	Maratona v Benetkah
12.50	Film: Lanonima Roylott (krim., It. 1936, i. Isa Pola)
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.20	Film: La gang dei dober-mann (dram., ZDA 1972, i. Byron Mabe, Hal Reed)
15.50	Film: II piccolo grande uomo (vestern, ZDA 1969, i. Dustin Hoffman)
18.05	Komični drobci
18.40	Vremenska napoved in rubrika Domenica gol
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti in šport
20.00	Drobci
20.30	Film: Beetlejuice - Spiri-tello porcello (fant., ZDA 1988, r. Tim Burton)
22.00	Resnične zgodbe
22.30	Dnevnik in vreme
22.50	Film: Due uomini e una dote (kom.: ZDA 1975)
0.10 Filmske novosti
0.20 Variete: Fuori orario

TV Slovenija 1
TV Koper
8.00
8.10
9.35
10.35 11.05
11.35 12.00 12.30
12.40
13.40 14.50
15.40
16.55
17.00 17.05
18.35 18.50 19.30
20.00 20.20
21.35
22.55 23.20
0.30
Video strani
Otroška matineja: Živ Žav, 9.05 nanizanka Nevarni zaliv
Dokumentarec: Umetnost za vsak dan Garfield in prijatelji Domači ansambli Obzorja duha Ljudje in zemlja Poročila Video strani TVariete (pon.)
Nad.: Za težave Bednarski Sova (pon.), vmes nan. Na zdravje! in nad. Afera Lancaster-Miller Poslovne informacije Dnevnik
Film: Žandar in marsovčki (fant., Fr. 1978)
Umetnostni vodnik Risanka, Mernik, Okno Dnevnik in vreme Zrcalo tedna Nad.: Kugy (zadnji del) Zdravo
Dnevnik, šport in vreme Sova, vmes nan. Polna hiša in nad. Afera Lancaster-Miller Video strani
13.00	Športna oddaja
14.30	Otroška oddaja
15.30	La speranza dei Rayan
16.00	Nan.: Agente Pepper
16.30	TV razprava
17.00	Film: II silenzio si paga con la vita (dram., ZDA 1970, r. W. Wyler)
19.00	TVD Stičišče
19.25 Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanterna magiča, vmes risani film II segno dei guattro
20.30	La speranza dei Rayan
21.00	Film: LOonda lunga (dram., ZDA 1968, r. Har-vey Hart, i. T. Franciosa)
22.30	TVD Novice
22.40	Nan.: Agente Pepper
23.30	Športna oddaja

TV Slovenija 2
17.00	Solidarnostni koncert: Rešimo Dubrovnik
18.00	SP v ritmični gimnastiki
19.30	Dnevnik HTV
20.00	Dok.: V orlovi deželi
20.50	Film: Loulou (dram., Fr.
1980, r. Maurice Pialat, i. Isabelle Huppert)
22.35 Yutel
CANALE 5
|teS0noMPrViStrani
Cousteaujev! dokumentar-
10'00 viMorskiPsi l2on yariete: Domenica italiana 12* J;°k.:L'arca di Noe 13* Canale5News
glasbena oddaja: Super-l4]j Efassifica Show
‘V film: La montagna dei diamanti (dram., It. 1991, 1.
16'15 P?/' p°n')
ihm: Le avventure di Tom bawyer (pust., ZDA 1936, r. Norman Taurog, i. Tommy 18* vib. Jackie Moran)
kviz: Ok il prezzo e giusto l9.4n L Zanicchi)
'Sil {;anaM5News 20* y.ariete: Rivediamoli
rum: Sto con gli ippopota-511 (kom., It. 1979, r. Italo Zingarelli, i. Bud Spencer,
22.40	*erence Hill, Joe Bugner) Nan.: Murphy Brown - La Prima volta di Miles (i.
23.io	A?ndice Bergen)
Aktualno: Nonsolomoda,
43.45	Sette scenari per 11 24.001?00
0.4o jariale5News
I.45	pPort;: Veliki golf rogrami non stop
	RETE 4		ITALIA 1		ODEON
8.00	Nabožna oddaja
8.30	Nan.: I Jefferson
9.00	Variete: E' domenica (vodita Giorgio Mastrota in Elisabetta Viviani)
11.00	Kviz: Čari genitori (vodi Sandra Milo)
12.00	Otroški variete: Ciao Ciao in risanke
13.45	Nadaljevanki: La mia se-conda madre (i. Enrigue Novi), 15.20 Cristal (i. Jean-nette Rodriguez)
16.40	Film: I Lloyds di Londra (dram., ZDA 1936, r. Henry King, i. Tyrone Power, Ma-deleine Carroll, Freddie Bartholomew)
17.50	TV4Newš
19.00	Variete: I cartonissimi
19.10	Risanka: Lady Oscar -1 ne-
mici del popolo
19.45	Nad.: Sentieri, 20.30 Dallas
21.30	Glasbena odd.: Gianni Mo-
randi - Ouesta e la storia, teatro sotto la tenda
23.50	Film: Le castagne sono buone (kom., It. 1970, r. Pi-etro Germi, i. Gianni Mo-randi, Stefania Casini, Ni-coletta Machiavelli)
2.00	Nan.: Charlie's Angels
3.00	Nočni spored
7.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
10.00	Nanizanka: SuperVicky
10.30	Športna oddaja: Calcioma-nia (vodi Cesare Cadeo)
11.30	Odprti studio
11.45	Športni oddaji: Grand Prix (vodi Andrea De Adamich),
12.45	Guida al campionato
13.15	Nan.: I Taliani - Un extra-terrestre in camera da letto
14.00	Športna oddaja: Domenica stadio (vodi A. Piccinini)
18.00	Nanizanka: Genitori in bluejeans
18.30	Odprti studio
18.45	Aktualno: Odprti studio "Sette" (vodi Emilio Fede)
19.30	Nanizanka: I vicini di časa - Vivi la gioventu (i. Teo Teocoli, Silvio Orlando)
20.00	Film: Staying alive (glas., ZDA 1983, r. Sylvester Stal-lone, i. John Travolta, Fi-nola Hughes)
22.00	Šport: Pressing (vodijo Rai-mondo Vianello, Kay San-dvik, Omar Sivori)
23.30	Variete: Benny Hill Show
24.00	Šport: Pressing 2 (vodi Giovanni Bruno)
0.30 Odprti studio 0.45 Nočni spored
13.00	Mozartovi koncerti
14.00	Film: Cresus (kom., Fr. 1960, r. Roger Descoffre, i. Fernandel)
15.30	Film: Attenti a guella paz-za Rolls-Royce (kom., 1980, r.-i. Ron Howard)
17.00	Film: La grande ruota (dram., 1961, r. Geza Rad-vanyi, i. Maria Schell)
18.30	Variete: Fiori di zucca
19.30	Variete: Emozioni nel blu
20.30	Film: Tattoo - II segno del-la passione (dram., ZDA 1980, r. Bob Brooks, i. Bruce Dern, Maud Adams)
22.00	Variete: Fiori di zucca
22.30	Film: California Dreaming (dram., ZDA 1979)
14.00	Variete: Qui si gioca
15.00	Kolesarstvo: Paris-Tours
17.00	Glasba: Paul Young
17.30	Film: Missione segreta (vojni, ZDA 1946, r. Melvyn LeRoy, i. Van Johnson)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Športna odd.: Golagoal (vodita Alba Parietti, Jose Altafini)
22.30	Ladies & Gentlemen
23.20	Film: I maghi del terrore
(srh., ZDA 1963, i. Vincent Priče, Peter Lorre)
0.50 Film: L'uomo illustrato (fant., ZDA 1968)
TEL.EFRIULI
TMC
8.00	Risanka: G.I. Joe
8.30	Dok.: Prijateljska narava
10.00	Risanke in nanizanke
12.00	Papežev blagoslov
12.15	Nan.: Autostop per il cielo - La scelta
13.15	Motociklizem: IP superbi-ke (iz Vallelunge)
9.30	Telefriuli non stop
13.30	Variete: Serade furlane
16.30	Nan.: Šesto senso
18.45	Športne vesti
20.30	Nanizanki: Tuono blu - Ali tarpate, 21.30 Shannon
22.30	Športne vesti
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik;
9.00	Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Mladinski oder: Ringo potepuh (r. Adrijan Rustja, 3. del); 10.25 Soft mušic; 11.00 Za smeh in dobro vo-Ijoo; 11.10 Glasbeni potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Janez Povše: Slovenski obračun s samim seboj. Iskanje naše posebnosti s pomočjo dramskih zapisov od Cankarja do Jančarja; 14.50 Glasbeni potpuri; 16.00 Šport in glasba; 17.30 Krajevne stvarnosti - Z naših prireditev; 19.20 Zaključek sporedov.
' RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila;
5.00	Koledar; 7.00 Jutranja kronika in vremenska napoved; 8.05 Radijska igra za otroke; 9.05 Pomnjenja; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Lojtrca domačih; 18.00 Reportaža na kratko; 19.30 Obvestila in glasba; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	14.30, 17.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Sosednji kraji in ljudje: pozdrav, na današnji dan, reportaže, intervjuji, zanimivosti; 11.30 Oddaja za kmetovalce: Polje, kdo bo tebe ljubil;
12.00	Glasba po željah; 12.30 Aktualno Primorski dnevnik; 14.35 Pesem tedna; 14.45 Zabavna nedeljska oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 15.00 Nedeljski ritem; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.00 Nedeljski športni pregled in rezultati;
16.30	Made in Italy; 17.00 Šport; 18.30 Humoreska; 19.30 Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 8.25 Pesem tedna; 9.30 Z vami; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti za gospodinje; 11.00 Dogodki in odmevi;
11.30	Tropicana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo;' 14.40 Popevka; 15.00 Športni pregled in glasba; 18.00 Lestvica Long Playing plošč; 19.00 Glasba; 19.30 Športni pregled; 20.00 Nočna glasba.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 13.00 Glasba po željah.
ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi
x	«/	»/x
6.55 Avd,: ka Castiglione lo.u cMualno: Unomattina lO.Js r?°sPodarstvo U.0o vtroški variete 11* vesti in nanizanka
12.05	nreme in kratke vesti
12.30	fkfhio al biglietto
IS*	In! zgodovine
l4.oo v?evnik - tri minute
Nad.: Le mie prigioni IS* 7 50d ' !L 1967. 3. del)
IS* 4 drd v Parlamentu le* p?0rtna oddaja
17.30	Auanke: Sco°by Doo IS* ^klualno: Parola e vita
18.05	va^e vesti
18.40	?r'ete: Fantastico bis Aktualno: Potovanje
19.40	«,9 človeka - Mladina •lo* p??anah in dnevnik
,, Unr: In fuga per tre lK°m., ZDA 1989, r. Fran-22.2o m Veber' k Nick Nolte) 22.45 n*11" Alfred Hitchcock

RAI 3
23.15 fJkPnrion - o gospdarstvu 24.02 n0k': Težke izbire ;	8.30 p.tlevnik in vreme
I 8.40 c-?1168 v Parlamentu 0.50 RJ?!ke novosti I 1-10 •>. ,'ka opolnoči
erns: In tern. Trophy
6.00
6.50
8.00
9.00
9.30
10.00
11.50
11.55
13.00
13.30
13.45
15.10
16.50
16.55
17.10
17.30 18.20
18.35
19.45
20.30
21.35
23.15
24.00
0.05
0.15
Nan.: Cuore e batticuore Male in velike zgodbe, Nad.: Un pezzo di cielo Rubrika o protestantizmu Izobr. odd.: Campus Film: Il mulino del Po (dram., It. 1948, r. Alberto Lattuada)
Kratke vesti Variete: I fatti vostri Dnevnik — ob trinajstih Gospodarstvo in vreme Nadaljevanki: Ouando si ama, 14.20 Santa Barbara Film: Il cantante del Luna Park (kom., ZDA 1964, i. Elvis Presley)
Kratke vesti Odprti prostor Variete: Videocomic Nanizanka: Hill Street Športne vesti Nanizanka: Il commissa-rio Kdster, nato vreme Dnevnik in šport Nan.: Llspettore Derrick Proza: La vita che ti diedi (L. Pirandello)
TV 2 - Pegaz
Vreme, vesti in horoskop Rally v Sanremu Film: Il sergente York
11.00	Šport: ženski nogomet, 11.30 sabljanje
12.00	Aktualno: Krožek ob 12. (vodi Oliviero Beha)
14.00	Deželne vesti
14.30	Popoldanski dnevnik
14.45	Izobraževalna oddaja: Šola se obnavlja
15.45	Športno popoldne: 16.00 nogomet v deželi, 16.45 nogomet B lige, 17.35 IP v bezbolu
17.45	La rassegna — pregled tujega tiska in televizije
18.00	Dok.: Bodymatters
18.45	Športna rubrika Derby in vremenska napoved
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Blob. Di tutto di piu 20.20 Aktualno: Una cartolina
spedita da A. Barbato
20.30	Film: Sing Sing (kom., It. 1983, r. Sergio Corbucci, i. A. Celentano)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Variete: Invitateci a nozze
23.30	Resnične zgodbe 23.50 Dok.: Vesolje v nas
0.45 Dnevnik in vreme 1.10 Variete: Fuori orario
Lir
TV Slovenija 1
TV Koper
8.50
9.00
12.00
13.30 15.10
15.30
16.55
17.00
17.05
18.30
19.05
19.15 19.30
20.05
21.15 22.00 22.25 22.55
0.30
Video strani
Mozaik. Lutkovna igrica V znamenju dvojčkov, 9.15 Mladinski zbori pojejo, 9.45 Utrip, 10.00 Zrcalo tedna, 10.15 Mernik, 10.30 Povečava Video strani Poročila
Obzorja duha (pon.)
Sova (pon.), vmes nanizanka Polna hiša in nad. Afera Lancaster-Miller Poslovne informacije Dnevnik
Mozaik (pon.): Zdravo Spored za otroke^ Radovedni Taček - Čebela, 18.50 Žaba v črnilniku Risanka TV okno
Dnevnik in vreme TV drama: Srečanje ponoči
Osmi dan Dnevnik in vreme Kraljica glasbil: Orgle Sova, vmes nadaljevanka Afera Lancaster-Miller in nanizanka Nedotakljivi (ZDA 1963, i. R. Stack) Video strani
13.00	Športna oddaja
14.30	Otroška oddaja: Lanterna magica, vmes risani film
15.30	La speranza dei Rayan
16.00	Nan.: Agente Pepper
17.00	Film: Londa lunga (dram.)
18.30	Risanke 18.45 Odprta meja
19.00	TVD Stičišče 19.25 Video agenda
19.30	Otroška oddaja: Lanterna magica, vmes risanke Super Classic Show in dok. Romaticizem
20.30	Športni ponedeljek
21.30	Športni dokumentarec
22.00	Zgodovina pop mušic
22.30	TVD Novice
22.40 Nan.: Agente Pepper
23.30	- Športna rubrika
PTV Slovenija 2
9.00 Program HTV
17.30	Regionalni programi TVS - Studio Ljubljana
19.30	TV dnevnik Koper-Capo-distria
20.00 Pesem je... Ditka Haberl
20.30	Alternativni viri energije 20.55 Sedma steza
21.25 Omizje, nato Yutel
C^SSales
8.3o v, Malno; Na prvi strani 9.35 pj^^nka: Bonanza
(rt, Buby, fiore selvaggio uram-. ZDA 1952, r. King , pu ,r' k Jermifer Jones, '1.50 Kvarlt°n Heston)
	RETE 4		ITALIA 1		ODEON
pranzo e servito
.‘•»•Srtsa?«
''».s-ikssin
t'*;
la RAI,
TL-l^Nevrs Rit t’Ia*no: Forum (vodi Ada Dalla Chiesa), 15.00 ,	15	matrimoniale,
°'88 0,uJiamoparliamone , ban?-* variete: Bim bum 18.00 Kv"*fnrisanke
stnf1'	'* Prezzo e giu-
‘“(vodi Iva Zanicchi), na ,na ruota della fortu-,	viri	H gioco dei 9,
?825 Var? 19-40<News
2°'40 Fn*?te: striscia la notizia
1	~'-iiov_iu ia nuLiz,ia
197'?I: k43!'2!3 (kom., It. j ■ r- Salvatore Samperi, 71 Fen-aU^a Antonelli, Turi
22'45&ArMomo)
T> '•	dolce časa -
rnatacon... Maurizio Costan-
t ^uvcuore bampen, Turi
23.1S Sgiomata
zoar*?t6; Mau....
, ..ao^ejr'2400’^ I ^<r^c*aJanotizia
8.00 Variete: Buongiorno amica 8.05 NadaljevankhCosi gira il mondo, 8.30 La valle dei pini, 9.30 Valeria, 10.30 Stellina
11.00	Kviz: Čari genitori (vodi Sandra Milo)
12.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao
13.45	Variete: Buon pomeriggio
13.50	Nadaljevanke: Sentieri, 14.50 Piccola Cenerentola, 15.20 Cristal, 16.45 General Hospital, 17.20 Febbre d'a-more
17.50	Kratke vesti
17.55 Aktualno: Ceravamo tanto amati
18.30	Kviz: Il gioco delle coppie (vodi Corrado Tedeschi)
19.00	Variete: I cartonissimi
19.10 Nan.: Cristina, 1'Europa
siamo noi
19.45	Nadaljevanki: Primavera , 20.30 Manuela)
22.30	Nanizanka: Avvocati a Los Angeles - Processo contro il governo
23.30	Film: Sindrome cinese (dram., ZDA 1979, r. James Bridges, i. Jane Fonda, Jack Lemmon)
1.55 Nan.: Charlie's Angels 2.45 Nočni spored
6.30	Odprti studio
7.00 Otroška oddaja
8.30	Odprti studio
9.05	Nanizanke: SuperVicky, 9.30 Chips - Percorso cata-strofico, 10.30 Magnum P.I. - Lo spettacolo continua
11.30	Odprti studio
11.45 Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari), 13.45 Mai diregol
14.15 Film: La rivincita dei Nerds (kom., ZDA 1984, r. Jeff Kanew, i. Robert Car-radine, Anthony Edwards)
16.00	Nan.: Supercar - Intrigo di classe, 17.20 A-Team - La teoria della rivoluzione
18.00	Variete: Mondo Gabibbo
18.20 Športne vesti in vreme
18.30	Odprti studio
19.00	Varieteja: Primadonna, 20.00 Benny Hill Show
20.30	Film: Superfantozzi (kom., It. 1986, r. Neri Parenti, i. Paolo Villaggio, Liu Bosi-sio)
22.30	FilrmThe Hitcher - La lunga strada della paura (dram., ZDA 1986, r. Robert Harmon, i. Ritger Hauer)
0.30 Odprti studio in šport
1.05	Programi non stop
13.00	Risanke
14.30	Film: I tromboni di Fra' Diavolo (kom., It. 1962, r. G. Simonelli, i. Ugo Tognazzi)
16.00	Film: La vendetta di Ursus (pust., It. 1962)
17.30	Film: Il sospetto (dram., ZDA 1941, r. Alfred Hitchcock, i. Joan Fonatine)
19.30	Risanke
20.30	Film: Trashin - Corsa al massacro (glas., 1986, r. David Winters, i. Johs Brolin)
22.00	Variete: Fiori di zucca
22.30	Film: Basta con la guerra, facciamo 1'amore (kom., It.)
16.50 Rubrika: Ženska TV
18.30	Kviz: Arriva la banda 19.45 Kviz: Telelotto)
20.00 Vesti: TMC News
20.30	Aktualno: Ouando c'e la salute
22.30	Variete: Festa di comple-anno (vodi G. Cinguetti)
23.35 Vesti: TMC News 23.55 Crono - oddaja o motorjih 0.40 Film: Forza aliena 2.25 Aktualno: CNN News
TELEFRIULI
TMC
8.30 Dok.: Prijateljska narava 9.00 Nan.: Sceriffo Lobo, 10.00 I giorni di Brian
11.00	Nad.: Vite rubate 11.45 A pranzo con Wilma
12.30	Nan.: Doris dayShow
13.00	Dnevnik in šport
14.00	Variete: Ottovolante
14.30	Risanke: Snack
15.00	Film: Un napoletano nel Far West (vestern, ZDA 1955, r. Roy Rowland)
10.45	Telefriuli non stop
14.00	Nan.: Los Angeles Ospeda-le Nord, Lo zio d^merica
16.00	Risanke non stop
18.00	Nad.: Lapadroncina
19.00	Dnevnik
19-30 Nan.:AsuddeiTropici
20.00	Rubrika o košarki
21.45	Nan.: Šesto senso
22.45	Nočne vesti 23.15 Čakajoč na polnoč
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Moč tišine: Slovenska romantika; 9.05 Orkestri; 9.30 Iz filmskega sveta; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Radijska igra: Cvetje v jeseni (L Tavčar, r. Marko Sosič); 11.40 Melodije; 12.00 Umetniki pred ogledalom; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Ce-ciljanka 90: Dekliški zbor Alenka; 12.50 Orkestri; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Made in Italy; 15.00 Ko zgodovina zazveni; 15.30 Evergreeni;
16.00	Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Arhitekt Jože Plečnik; 17.30 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.15 Obvestila in glasba; 8.30 Dnevnikov odmev; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in glasba; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila in čestitke poslušalcev; 17.00 Studio ob 17.00; 19.45 Lahko noč otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program - glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 10.35 Prenos Vala 202; 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 V podaljšku; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Jazz glasba; 18.15 JS Digital predstavlja New Age; 18.30 Glasbene želje po telefonu.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 8.40 Za kratek čas; 9.00 Ugani; 9.35 Popevka po želji;
10.00	Na prvi strani; 10.40 Družinsko Vesolje; 11.00 Knjižne novosti; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Komedijant
16.00	Poletna oddaja; 16.30 Summersong;
17.00	Oddaja v živo; 18.30 Souvenir d'Ita-ly; 19.00 Najlepše; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in tedenski horoskop; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.00 Gremo v gledališče; 20.30 Operni odri.
Spontan protest ljudi zoper neupravičeno razlikovanje
Slovensko prebivalstvo na Goriškem zahteva popisne pole v slovenščini
Uradna predstavitev bo v sredo
Izšla je prva številka biltena goriške ZSKD
Nesprejemljivo razlikovanje med pripadniki slovenske narodnostne skupnosti v Italiji pri popisu prebivalstva že povzroča spontano reakcijo mnogih Slovencev na Goriškem. Že prvi dan razdeljevanja popisnih pol, ki so pri nas samo v italijanščini, smo dobili v uredništvo nekaj telefonskih pozivov slovenskih občanov Gorice, ki so nas obvestili, da so zavrnili pole in zahtevali, naj se popisovalec vrne tudi s slovenskim prevodom. Slovenske obrazce - četudi naj ne bi veljali kot uradni popisni list pač pa le kot pripomoček za pravilno razumevanje in izpolnjevanje vprašalnika - je namreč zavod za statistiko ISTAT dal natisniti za Slovence v tržaški pokrajini. Ker so torej slovenski obrazci razpoložljivi, res ne razumemo, zakaj jih ne bi smeli deliti tudi tostran Timave, saj je to v kričečem nasprotju z najosnovnejšimi določili republiške ustave o enakopravnosti državljanov.
Slovenski krovni organizaciji SKGZ in SSO ter slovenski politični predstavniki v raznih strankah so v skupni izjavi pozvali slo-
venske družine in podjetja, naj zahtevajo slovenske popisne pole. Ker je rok za izročitev pol razmeroma kratek (razdeljevanje se mora zaključili do 19. oktobra), bomo najbrž že v prihodnjih dneh izvedeli, kako se nameravajo pristojni organi odzvati na to upravičeno zahtevo slovenski občanov.
S tem v zvezi smo včeraj prejeli tudi pismo uredništvu skupine Slovencev iz Goriške občine, ki sugerirajo še dodatno obliko pritiska na pristojne organe. V njem piše:
»Cenjeno uredništvo Primorskega dnevnika!
V teh dneh prejemamo na dom pole za splošni popis prebivalstva. Na Goriškem so te pole samo v italijanščini, kar je po našem mnenju nerazumljiva in nesprejemljiva diskriminacija tukajšnjih pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti. Mimo povsem upravičenega sklicevanja na načelne pravice manjšine in na enakopravnost državljanov moramo pri tem ugotoviti, da nekatera vprašanja niso prav enos-
tavna in da utegne zato imeti povprečni občan težave pri njihovem razumevanju in izbiri pravilnega odgovora. Zato smo ali še bomo od popisovalcev zahtevali tudi slovenski prevod, ki nam bo omogočil, da kot vestni državljani izpolnimo svojo dolžnost.
Poleg tega pa želimo opozoriti še na drugo možnost. Zavod ISTAT je dal natisniti lepake in letake, na katerih piše: »Popis '91. Če naletite na kako oviro, pokličite to številko: zelena številka 1678 - 64164«. Zdi se nam, da je jezikovna ovira več kot utemeljen razlog za telefonski poziv, ki je vsekakor brezplačen. Dajmo ga torej izkoristiti za protest in zahtevo, naj tudi Slovencem na Goriškem izročijo pole v njihovim materinem jeziku, tako kot je predvideno za pripadnike manjšin drugod po državi in tudi za tuje priseljence. Prepričani smo, da naš protest ne bo ostal osamljen in da ga bodo morali na pristojnih mestih upoštevati«.
Sledijo podpisi
Letošnja sezona pri goriški Zvezi slovenskih kulturnih društev se začenja z novostjo, ki hoče prispevati k boljšemu informiranju o kulturni dejavnosti pri nas in v Sloveniji. V teh dneh je namreč izšla prva številka mesečnega informativnega biltena ZSKD za Goriško, ki ga bodo uradno predstavili v sredo, 16. oktobra, ob 18. uri v Ulici Malta 2. Na to srečanje so vabljeni vsi kulturni delavci in predstavniki kulturno-prosvetnih organizacij.
Prva številka biltena ZSKD, kot ugotavljajo uredniki, je nekako preizkusnega značaja, tako zaradi vsebine kakor tudi iz grafičnega vidika. Želja pobudnikov pa je bila, da bi bilten izšel že v oktobru, to je v času, ko se pri ZSKD začenja kulturna sezona.
»Bilten«, poudarja njegov urednik Rudi Pavšič, »naj bi postal mesečno glasilo vseh, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo. Osnovni cilj, ki nas je gnal v realizacijo tega projekta, je želja, da bi nudili informacijo o vsem, kar se v naši stvarnosti dogaja, pripravlja in postavlja v oceno javnosti. Publikacija bo zaradi tega odprta vsakomur,
Delegaciji PLI in LS Slovenije sta se pogovarjali o sodelovanju
DSL poziva k protestu zoper finančni zakon
Goriška federacija DSL je včeraj pozvala prebivalstvo, naj odločno nastopi proti osnutku državnega finančnega zakona in naj podprejo vse pobude proti njegovemu sprejetju. DSL ocenjuje, da je zakon krivičen in neracionalen. Med najbolj spornimi določili navajajo odpust za davčne utajevalce in podražitev ticketov za zdravila in zdravstvene analize s sedanjih 30 na 50-60% stroška.
■ Oliviero Furlan je novi mestni tajnik DSL. Nadomestil je Marzia Lambertija. Ob izvolitvi se je med drugim zavzel za zaščito slovenske manjšine in priznanje Slovenije in Hrvatske.
Razprava o ukrepih v pomoč gospodarstvu
Komisija za delo pri poslanski zbornici bo 22. t.m. razpravljala o popravkih k vladnemu osnutku zakona za ukrepe v prid gospodarstvu v goriški in tržaški pokrajini. Vest je članica komisije poslanka Roberta Breda posredovala goriškemu občinskemu svetovalcu PSI Lucianu Piniju na srečanju o teh vprašanjih. Pini je stopil v stik s predstavniki sindikalnih organizacij in delodajalcev, da bi posredovali parlamentarni komisiji morebitne pripombe oz. predloge glede navedenih ukrepov.
V Gorici sta se v petek prvič uradno srečali delegaciji Liberalne stranke Slovenije in deželnega vodstva italijanske liberalne stranke (PLI). Šlo je za prvi korak bodočega, tesnejšega sodelovanja, za katerega se zanimata obe strani. Slovensko delegacijo je vodil predsednik poslanskega kluba LS in predsednik stranke Franc Golja, delegacijo PLI iz Furlanije Julijske krajine pa deželni tajnik Franco Tabacco. V slovenski delegaciji sta bila tudi člana republiške vlade, ministra Ingo Paš in Viktor Brezar.
Do prvega uradnega srečanja med predstavniki dveh sorodnih strank je prišlo v Gorici tudi po zanimanju tukajšnjih liberalcev, ki so doslej s posebno pozornostjo spremljali družbenopolitični razvoj v Sloveniji in so v najtežjem obdobju vojaške agresije z obiskom vsedržavnega tajnika Altis-sima v Ljubljani izrazili vso podporo prizadevanjem po samostojnosti in suverenosti slovenskega naroda in s tem pripomogli k spreminjanju sprva zelo nerazumevajočega ozračja uradne italijanske politike do slovenskega in jugoslovanskega vprašanja. Goriški liberalci so bili tudi med najbolj številnimi v vrstah italijanske delegacije.
Sodelovanje med italijanskimi in slovenskimi liberalci naj bi se odvijalo v dveh smereh: na strogo političnem področju in na ustvar-
janju pogojev in možnosti gospodarskega sodelovanja na različnih področjih. Eno od teh je turizem, je povedal minister Paš. Dejal je, da je Slovenija stopila na samostojno pot tudi na področju te dejavnosti, ki je bila doslej nekako v senci masovnega turizma, zlasti ob jadranski obali. Slovenija bo razvijala kakovostni turizem, pri tem pa s posebno pozornostjo gleda na goste iz sosednje Italije.
Kako italijanska stran lahko pomaga pri tem ? Splošnega recepta ni, pač pa so italijanski sogovorniki izrazili najširšo pripravljenost na sodelovanje. Minister Paš je sicer omenil vrsto konkretnih vprašanj, ki bi nedvomno pomagala k oblikovanju prvih korakov tesnejšega sodelovanja: prekvalifikacija obmejnega prehoda Neblo, ureditev prehajanja meje na Kaninu, drugačana ureditev avtomobilskega zavarovanja itd. Govor je bil tudi o zimskih olimpijskih igrah leta 2002.
Vodja slovenske delegacije Golja je sogovornike seznanil o splošni usmeritvi gospodarske politike v Sloveniji in o odločitvah, ki se sprejemajo te dni in ki naj bi omogočile osnovo hitrejšega gospodarskega razvoja. Pojasnil je tudi nastanek in vlogo Liberalne stranke v Sloveniji. Liberalci se zavzemajo za alternativni gospodarski razvoj Slovenije, ki ima možnosti v turizmu, drobnem gos-
podarstvu, kmetijstvu, prevozništvu in bančništvu.
Uvodoma smo omenili, da je šlo za prvo uradno srečanje med predstavniki dveh liberalnih strank, kjer je bila problematika le nakazana. Na prihodnjih srečanjih bodo skušali iskati rešitve za posamezna konkretna vprašanja.
Zgorel furgon
Nedaleč od upepeljevalnika v Moram je predsinoči po 22.30 povsem zgorel hladilni furgon. Škoda znaša kakih 30 milijonov lir. Karabinjerji iz Šlovrenca skušajo pojasniti nekaj skrivnostnih okoliščin. Vozilo naj bi bilo last podjetja San Marco Leasing iz Latisa-ne, vendar lastnikov še včeraj niso mogli izslediti. Nihče ni prijavil kraje vozila, voznika pa tudi ni bilo na spregled. Vsiljuje se sum, da je bil ogenj podtaknjen.
včeraj danes
Iz goriškega matičnega urada v obdobju od 6. do 12. oktobra 1991.
RODILI SO SE: Anna Pallavicini, Francesco Padovani, Tiziano Bonifazi, Andrea Marega, Mattia Grudina, Simone Celante, Fabio Sartori, Giulia Casalan-guida.
UMRLI SO: 73-letna upokojenka Ines Piccoli, por. Tomani, 76-letna upokojenka Massimilla Giusti, vd. Puntin, 70-letni upokojenec Anton Tomasinsig, 80-letni upokojenec Giovani Soica, 90-letna upokojenka Marta Pintar, vd. Bressan, 43-let-na frizerka Bianca Zampol, por. Pahor, 79-letni upokojenec Bruno Cantarutti, 81-letna upokojenka Amelia Blanch, 76-letna redovnica Guerrina Casetta, 71-let-na upokojenka Francesca Marassi, 83-letna upokojenka Amalia Zottich, vd. Bernobini, 53-letna upokojenka Adriana Profumi, 56-letni Umberto Lovini, 59-let-ni pleskar Vittorio Dorni, 82-letna gospodinja Canjiela Filiputti, vd. Velušček.
OKLICI: karabinjer Giuliano Biolo in likarica Paola Pescarolo.
POROČILI SO SE: upokojenec Marzio Mapelli in uslužbenka Linda Santini, zdravnik Marjan Cijan in bolničarka Adriana Blažiča.
PHILIPS NAGLUŠNOST
Novo dimenzijo
Miniaturne akustične proteze
Brezplačni preizkusi sluha in demonstracije vsak četrtek zjutraj od 9. do 12.30 v lekarni Provvidenti na Travniku 34 v Gorici INFORMACIJE: Tel. (0481) 46983
KERSEVANI NUDI POPUSTE
Do 50 %! Sem brez besed
Ponudba velja
od 24. septembra do 31. oktobra
KERSEVjANI Korzo Italia 90 - GORICA
HI-FI - VIDEOREGISTRATORJI - BARVNI TELEVIZORJI - BELA TEHNIKA
posameznikom in skupinam, ki bi želele v njem in ob njegovi pomoči informirati. Bo pa tudi odpda tribuna o vprašanjih, ki se nas neposredno tičejo.«
Prvo številko so v glavnem oblikovali ožji sodelavci biltena (realizacijo sta izvedli Morisa Pele5' son in Metka Štrosar), že v naslednji pa se bo krog sourednikov razširil.
■ Rajonski svet za Pevmo, Oslav-je in Štamver se bo sestal jutri ob 20.30 v osnovni šoli v Pevmi. Govor bo o uporabi denarnih sredstev in o pohodu na Sabotin.
kino
Gorica
CORSO 15.15-22.00 »Una pallottola spuT ^ tata — 2 1/2 odore di paura«.
VERDI 14.45-22.00 »The Doors«. VITTORIA Zaprto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Al Moro — dr. Alesani — Trg E. Pe Amicis 10 —- tel. 530268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore — ul. Fratelli Roselli P — tel. 410340.
__________pogrebi____________^
Jutri v Gorici ob 9.30 Ines Piccoli, P°r Tomani iz splošne bolnišnice, ob 11- UIJ Franc Bensa iz bolnišnice sv. Justa Pevmo, ob 12.30 Pasguale Villa iz spl0’' ne bolnišnice, ob 13.45 Danica Maraž, J0 Komjanc iz bolnišnice sv. Janeza v Ste' verjan.
t
Zapustila nas je naša draga
Danica Maraž vd. Komjanc
(v 71. letu starosti)
Žalostno vest sporočajo sin cardo, hči Mirka, nevesta Silva1] ' zet Sergio, vnuka Livia in Dani®'1 sestra Anica in drugi sorodniki.
Pogreb bo jutri, v ponedeljek, V , oktobra ob 13.45 iz mrliške veže pišnice Janeza od Boga v cerkev Steverjanu, kjer bo ob 14. uri žalni 0 red. Zaprtje krste ob 12.45.	|
Topla zahvala vsem, ki bodo drad pokojnico spremili na zadnji poti. j Gorica, Števerjan, 13. oktobra 1® ( Pogrebno podjetje Preschern
t
Sporočamo žalosten vesta, j nas je po kratki bolezni zapuS
Alojz Mučič
(GIČKO)
Žena Rozika, sin Dani*0, hči Sonja z družinam3
Pogreb bo v torek ob 11. ur* ^ splošne bolnišnice v cerkev in na P kopališče v Štandrežu.
Štandrež, 13. oktobra 1991
t
Zapustil nas je naš dragi
Franc Bensa
Žalostno vest sporočajo žena družino in drugi sorodniki
Pogreb bo jutri, 14. oktobra, o*5 uri iz bolnišnice sv. Justa v Pevm°-
Pevma, 13. oktobra 1991
10. 1990	8. 10. l99lt
h prvi obletnici smrti našega J
Cristiana
19/1
oplo zahvaljujemo letnikom ilcem, prijateljem, znancem, ^ 10 krasijo njegov grob s cve aIiii rsem, ki na katerikoli način z
m°-	Družin. ■>»«“
ol, 13. oktobra 1991	^
Sofoklejev »Kralj Ojdip« v soč-,}ern, tekočem in z jezikovnimi bravurami opremljenem prevodu Kajetana Gantarja je odprl novo sez°no Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, sezono slovenske saverenosti. Bil je to slovesen do-lladek, ki je po naši presoji zado-Voljil tudi premiersko dvorano, Saj je uprizoritev Sofoklejeve Mojstrovine poetično, moralno, estetsko in povedno dejanje take narave, da vzbudi intimno podo-Zlvljanje prikazanega oziroma ‘‘Sočutje« — razumljeno v smislu, «°f ga je pojmoval antični čas v zvezi z antično tragedijo. Sreča-nia s Soioklejevimi deli so skozi 1*0 zgodovino človeka, skozi vsa *nlturno-civilizacijska obdobja nekaj posebnega in izjemnost šolanja z veliko umetnino, v kateri K Po nekaterih mnenjih vsa »sol 1‘Ovekovega življenja«, gre pod-cdati tudi na tem mestu. Drama-Mrški, izpovedni, mitološki, poldni, konceptualni meridiani So-°klejevega tragedijskega genija Ponujajo vrsto izhodišč (razvojno derarnozgodovinskih, psihološ-Mh, umetniških), ki zadevajo bis-v° dramske ars same v teoretič-nem pogledu, kot seveda prenos Vsega tega v uprizoritev, v našem Mimeru videnje režiserja Mileta Koruna in igralca Radka Poliča. red razmišljanjem o sami tržaški uprizoritvi »Kralja Ojdipa« se mi oi nujno navesti nekaj neobhod-bo potrebnih splošnih ugotovitev, M naj služijo boljšemu prepozna-vonju idejnih niti predstave oziroma razbiranju njenih semantičen razsežnosti, kajti le tako se bo 9mdalec, ki se prvič sreča z antič-em mojstrom, zavedal širine in ‘folturno-umetniške valence prve otošnje premiere SSG.
Sofoklej (496—406 pred našim tetjem) seveda velja za enega iz-Med največjih umov antike. Aris-ofan navaja, da je napisal 130 ern, od teh se jih je v naš čas branilo sedem. Grškemu tragedu Prisojajo tri pomembne inovacije tehnični zgradbi tragedije: po-očanje števila članov zbora od . na 15,- uvedbo tretjega igralca; Pjsanje motivno samostojnih del. o vseh treh je le prva novost Mzpodbitno Sofoklejeva, saj je tetjega igralca uvedel že Ajshil ^ “Gresteji« in Ajshil je tudi že Ukazal samostojnost motiva v Ložanih«. In shematično naprej. b°klasicizem je napačno priso-b Sofokleju optimizem in »grški nsevni mir«, Sofokleja so smat-celo za inkarnacijo mita. Šele Mtzsche je prvi razbral tanek ^Polinični dih, ki prekriva dioni-Kno esenco Sofoklejeve poezije. n resnici Sofoklej ni niti optimist, . “rniren«, sicer bi v svoji reli-^teznosti vedno opeval le bogove oblaki, videl bi v vsakem člo-Jjkovem dejanju le nadnaravno °c bogov. Res je, zanj so bogovi
vsemogočni. Ali so zato tudi pravični? Če tudi so, taki se ne kažejo ljudem,- - Razen v »Antigoni« in »Ajasu« pri Sofokleju vprašanje morale ni več (kot pri Ajshilu) v središču drame, ampak v njeni periferiji, čeprav bi delali tragedu krivico, ko bi zapisali, da je bil do teh problemov ravnodušen. Nasprotno: Sofoklej izreče v drami »Ojdip na Kolonu« najglobljo etično resnico, ki jo je kdaj premogel antični duh — v vsaki krivdi slabo ni v dejanju, ampak v nameri in v vesti krivca. — V arhitekturi Sofoklejevih tragedij prevladujeta preprostost in celovitost. Pesnik vozi j a vse niti okrog glavnega protagonista, ki od začetka do konca dominira nad dramo. Protagonist je vse. Ni samo središče in nosilec akcije, ampak poetični center tragedije. Jasno je, da so tudi stranske osebe vzorno zarisane, vendar najdejo svoj bivanjski in poetični smisel le v kontrastu z glavno osebo.
Vse to je treba vedeti in še marsikaj, da bi v celoti doumeli razsežnosti Korunove postavitve v Slovenskem stalnem gledališču. Uprizoritev, ki nas navdaja z najrazličnejšimi občutki, ki gredo od groze . do pesniške intenzivnosti. Ta občutek, ki nas ne vodi v katarzo, ampak v razdvojenosti in težke misli, je seveda najprej v Ojdipovi »zgodbi« sami: Potem ko Ojdip reši mesto Sfinge, zavlada Tebam,- poroči Jokasto, vdovo ubitega kralja Laja in ima z njo štiri otroke; mesto je v primežu grozot-
ne kuge ih da bi se v Tebe vrnil mir, v Delfih svetujejo, naj se odkrije morilca prejšnjega kralja. Po besedah in pričevanjih vidca Tej-reziasa in same Jokaste se na koncu pojasni vse dogajanje: Laj in Jokasta sta izročila pastirju Po-libu komaj rojenega sina, da ga ubije. S tem sta se hotela izogniti prerokbi, da bo otrok ubil svojega očeta in poročil svojo mater. Vendar se Polibu dojenček zasmili, reši ga. Na koncu se izkaže, da je ta otrok Ojdip, ubil je svojega očeta in se poročil z Jokasto, ki zaradi tega napravi samomor. Ojdip se sam oslepi, da bi ne videl več sonca, priče njegovemu zločinu.
Mile Korun je zgodbo pustil neokrnjeno, k njej je pristopil brez vsakršnih avantgardističnih »poželenj«, veličina režijskega postopka je v tem, da je zaobjela duh antične tragedije z dva tisoč in več let od tega in s tem, celovi-. to in silovito spregovorila današnjemu času. Izpostavila pa je vsaj troje bistvenih elementov: vprašanje krivde, tujosti in oblasti, kar je v tem hipu izjemno relevantno. Ojdip je kriv, vendar ne po svoji volji, kriv je zaradi Usode, kot da bi bilo človekovo življenje že pri rojstvu vnaprej zapisano in determinirano; Ojdip je tujec v svoji domovini, brezdomec, ki ga nihče več ne sme sprejeti medse, je moralno čist, a za ljudstvo, ki ga enkratno pooseblja zbor, kriv (koliko stičišč z najnovejšo zgodovino slovenskega naroda, medvojnimi dogodki, spra-
vo, itd.); množica se do oblasti opredeljuje vetrovno in kot je prej slavila Ojdipa, bo zdaj častila Kreona. Vseh treh osrednjih semantičnih metafor predstave ni treba posebej komentirati, niti s priklicom Freudovskih zapažanj in odkritij, niti s sodobno psihološko sociologijo množice. Te prispodobe so v današnjem svetu same na sebi konkretizirane in predstava jih je razbirala dosledno, harmonično in jekleno trdno, strukturalno brezhibno, z naraščajočo dramaturško črto. Himnično obtožujoč, dramatično stopnjujoč se ritem je skandirala glasba Alda Kumarja, ki je s sodobnimi zvoki in agresivno zapisanimi petimi notami zbora ( v kar se je stapljala tudi koreografska podoba Ksenje Hribarjeve) stapljala usodo gledalcev v dvorani z usodami na odru. S tem je režiser naprtil del odgovornosti za Ojdipov-stvo vsem. In nasploh, zdi se mi, da so vsi elementi, ki sestavljajo podobo uprizoritve — od likovnega (scenografija Janje Korun je vnesla ob konkretnem privzdignjenem prostoru-odru, pod katerim je zelen majhen kupček brezskrbne mladosti, še element časa,-Marija Vidau pa je svoje kostume oblikovala kontrastno ter s tem že na prvi pogled tudi zunanje opredelila funkcije posameznikov in mase) do zvočnega ustvarili visoko umetniško dejanje (kdor iz leta v leto sledi tem zapisom bo vedel, da je avtorja teh vrstic le malokrat »zaneslo« v brezpogojno
občudovanje), kot bi šlo za en sam neokrušljiv del oziroma sliko, ki sproža mnogotere estetske in miselne mavrice. Skratka, stapljanje, ki mu pravimo harmonija, kar je pri tako »kruti« podstati, kakršna je »Kralj Ojdip« vsekakor dosežek.
Že v splošnih ugotovitvah o Sofokleju smo podčrtali, da je center celotne strukture njegovih tragedij protagonist. To je v intervjuju za naš dnevnik poudaril tudi režiser Korun z izjavo, da je »Ojdip Poličev«. Radko Polič je v svoje zahtevno delo prenesel ves svoj igralski talent, ki je po našem videnju v natančnem razbiranju vseh delčkov, ki sestavljajo določen lik, katerega nadgrajuje in dopolnjuje še z vso notranjo silo. Tako je Polič tudi svojega Ojdipa nenehno stopnjeval do intenzivnih dramatičnih in poetičnih sekvenc, ki gledalca morajo navdajati s tesnobo, stisko: Ojdip je na začetku oblasten, samovšečen, veličasten, vsemogočen polbog z izpadi jeze. Ko izreče prekletstvo, ki je prekletstvo samega sebe, se začenja notranje lomiti, kriv brez krivde, usodno pogojen od krute volje bogov, sam v sebi preklet, oropan vsega, tudi najžalhtnejših afektov. Njegov zaključni monolog, ki eksplicira skrb za otroke, je velik izliv boleče čustvenosti, ki zbuja (kot smo na začetku zapisali) sočutje.
V manjših, a pomembnih vlogah, so nastopali še Lidija Kozlovič (njena Jokasta je bila presunljiva predvsem ob končnem spoznanju), Tone Gogala (trd, racionalistično usmerjen vladar), Anton Petje (čudaški modrec Tejrezias), Vladimir Jurc (duhovnik, vodja zbora, glas ljudstva, ki spodbuja odkrivanje resnice zaradi lastnih koristi, da bi množica dobro živela, ne glede kdo ji vlada), Adrijan Rastja (sel iz Korinta, ki s svojim prihodom razmota klobčič), Alojz Milič (pastir) in Miranda Caharija (služabnica na Ojdipovem dvoru). Zbor pa so sestavljali Maja Blagovič, Bogdana Bratuž, Miranda Caharija, Lučka Počkaj, Mira Sardoč, Livij Bogateč, Stojan Colja, Primož Ekart, Gojmir Lešnjak, Franko Korošec. Hčerki sta bili Vesna Hrovatin in Maja Pajtak.
Se enkrat: predstava »Kralja Ojdipa« je bila dragocen uvod v novo sezono SSG, saj je s svojo močjo izpričala visok umetniški trenutek. Dodatno velja poudariti, da je bila igra gledališkega ansambla v takem prelivajočem se sozvočju (nevarnost bi bila, da bi se velika vloga protagonista in druge trčile, do tega ni prišlo, vse je bilo harmonično vpeto), da je redkost. Na koncu naj omenimo še, da je bil lektor Jože Faganel, za korepeticije pa je skrbel Aleksander Rojc.
MARIJ ČUK
Kako raznovrstna so polja zgodovinskega 7 okovanja izpričuje tudi nova številka ^Pdpvinskega časopisa (3/45. 1991), ki pri-Cule tako dognanja slovenskih zgodovi-„1 -ev kot raziskave nekaterih tujih razi-
Casovno najdlje je segel Janez Rotar in »a v avil nastarejši domači zapis imena Qrezele kranjske«, ki je nastal leta 1495. o ,Za °pis hrvaškega glagoljaša Martina z ba° i ka o porazu krščanske vojske na Kr-tin ertl P°bu *eta 1493. ohranil pa se je v bP ' povljanskem brevijarju iz leta 1495. V godilo je pisec segel tudi v širšo soseščino tako omenil tudi »deželo kranjsko«. 0sviadimir Pogačnik je v svojem prispevku ^tlil poglede Charlesa Nodiera na jezike jeJi6' njegova poznavnja in razločevanja dk °V lirskih provinc ter vrednotenje je-kot družbene in politične strukture. ler je namreč shemo prvotnih, matičnih Ilir k. n<larnih jezikov prilagodil jezikom po j n provinc in pri tem v terminološkem
I11errhfU Ze^°	^ani ie naihreč P°'
Dier- n°' da ie v Provincah našel »langue-g0 e<< svojih iskanj - ilirščino, zato je nje-(java vizija »ilirščine«, t.j. žive priče staro-forji 9a. jezika, povsem v skladu z njegovo Vami^čno domišljijo in političnimi zahte-
tppv. Proučevanju zgodovine avstrijskega ErhstaRStVa 0C* ^ololja dalje ugotavlja hruckmiiHer mnogo vrzeli; v prispev-
Raznovrstnost prispevkov v Zgodovinskem časopisu
ku je razmišljal o vzrokih zanje ter o predlogih, kako jih zapolniti. Zato je predlagal in razčenil osem tematskih sklopov raziskovanja te, tudi pri nas nekoliko zastrte tematike.
Drugi del razprave Olge Janša - Zorn o delu in razvoju Historičnega društva za Kranjsko obravnava članstvo in odbor društva, delo odbora in delovanje knjižnice, ki je leta 1885 postala del deželnega muzeja (danes Narodni muzej v Ljubljani).
Nadaljuje se tudi razprva Andreja Stude-na o ljubljanski stanovanjski kulturi leta 1910, in sicer v starem mestnem jedru pod Gradom in na Svetega Petra cesti (danes Trubarjeva cesta). Avtor je analiziral tipologijo in izrabo stanovanj, hiše in njihove posestnike, etnično, starostno in spolno strukturo stanovalcev in njihov zakonski stan, kar je ponazoril s številnimi tabelami in pospremil z izčrpnimi komentarji.
Objavljen je tudi prvi del prispevka spodaj podpisane o slovenskih beguncih v Italiji med prvo svetovno vojno; v tem delu je predstavljena predzgodovina italijanske-
ga vstopa v vojno, izvedba »prvega sunka«, zasedba slovenskega ozemlja ter neposredna posledica italijanskega »osvobajanja ne-odrešenih pokrajin«, t.j. izselitev prebivalstva iz t.i. operacijskega območja. Evakuacija je bila gotovo tudi politična poteza novih oblastnikov, o čemer priča predvsem izvedba evakuacije na posameznih zasedenih področjih, kar pa bo predmet obravnave v drugem delu razprave.
Za slovenske zgodovinarje in vse, ki jih zanimajo nacionalni problemi bo dobrodošel in zanimiv članek Jamesa D. Vounga o nacionalnih problemih Škotske od unije leta 1707 naprej. Avtor je analiziral predvsem stališča škotskega socialističnega gibanja do škotskega narodnega vprašanja, avtonomije in samouprave. V 20-ih letih 20. stoletja so ekonomski problemi prevladali v debatah britanskih in tako tudi škotskih laburistov. Danes, ugotavlja avtor, vznika škotsko nacionalno vprašanje (neglede na ideološko opredelitev) v novi preobleki, in to kot boj za dostojanstvo, strpnost, pravico
in enakost. Poučno, mar ne?! France Kresal obravnava delovanje delavskih zaupnikov, to je zastopnikov delavstva v obratih, posrednikov med delaci in delodajalci v delovnih sporih in varovalcev delavske zaščite. V svojem prispevku zasleduje njihov razvoj in vlogo od začetka delovanja leta 1919 do ukinitve leta 1946, ko je njihovo vlogo prevzela inšpekcija dela.
O vlogi in pomenu oborožene sile v slovenskem narodnoosvobodilnem gibanju (1941-1945) se je razpisal Damjan Guštin, ki je zelo pronicljivo razmišljal o vprašanjih slovenske nacionalne armade njenem nastanku in koncu.
Med številnimi predstavitvami novih publikacij naj opozorim na knjigo Borisa Kureta »Boršt«, za katero Boris Gombač meni, da izvrstno ponazarja utrip te slovenske primestne vasi v tržaškem Bregu. Tudi Branko Marušič je posegel po delu, ki je izšlo onstran slovenske državne meje; gre za knjigo Maria Meneghinija »Piero Pisen-ti« o te prvem prefektu furlanske pokrajine (Provincia del Friuli), ki pa po mnenju B. Marušiča nima posebne histroriografske vrednosti, a jo je temu navkljub vredno vzeti v roke kot pričevanje nekega časa.
Skratka, tudi zadnja številka Zgodovinskega časopisa prinaša vrsto prispevkov, ki širijo vednost o naši preteklosti in zgodovinski podobi.
PETRA SVOLJŠAK
V Moskvi Italija le izenačila s SZ in se dejansko poslovila od EP
Srčni »azzurri« brez športne sreče
SZ - ITALIJA	0:0
SOVJETSKA ZVEZA: Čerčesov, Černišov, Kulkov, O. Kuznecov (v 46' Cveiba), Galjamin, Šalimov, Mihajličenko, Kančelskis, Alejni-kov, Protassov (v 70' D. Kuznecov), Kolivanov.
ITALIJA: Zenga, Ferrara, Maldi-ni, Crippa, Baresi, Vierchovvod, Lentini (v 58' Lombardo), De Napol!, Vialli, Giannini (v 70' Mancini), Rizzitelli.
SODNIK: Galler (Švica). KOTI: 3:2 za SZ. GLEDALCEV: 90 tisoč. OPOMIN: Alejnikov, Vierchowod.
MOSKVA — Upanje italijanske nogometne javnosti je sinoči ugasnilo na olimpijskemn stadionu Lenin v Moskvi! Sovjetska zveza je namreč »z nohti in zobmi« izsilila neodločen »beli« izid in se dejansko uvrstila v finalni del evropskega prvenstva, ki bo na sporedu poleti prihodnjega leta na Švedskem. Zelo težko je namreč, da bi pepelka Ciper iztržila točko proti »zbornaji«, obenem pa da bi Italija osvojila obe tekmi, ki ji še preostaneta.
Vendar moramo takoj poudariti, da je bila Italija boljši nasprotnik in da bi si morda celo zaslužila zmago, če bi imel recimo Rizzitelli proti koncu tekme nekaj več sreče in bi dosegel gol in ne »le« zadel vratnico. Italija je igrala zelo srčno in z neverjetno energijo, pri tem pa je treba podčrtati, da se je izkazala predvsem »druga garnitura« igralcev, tista, ki ponavadi sedi na klopi za rezervne igralce. Tako sta bila poleg zelo solidnih Maldinija, Vier-chowoda in Baresija odlična predvsem Crippa in Lentini.
Sicer pa so vsi, kljub nervozi in nestrpnosti, igrali dobro, kot da bi se zmenili, da hočejo braniti svojega trenerja in duhovnega očeta Azeglia
Fernando De Napoli (levo) v boju z Aleksejem Mihajličenkom na včerajšnji kvalifikacijski tekmi za nogometno EP med Italijo in Sovjetsko zvezo v Moskvi (AP)
ni, tako da moramo poudariti, da je bilo srečanje živo in pravzaprav prijetno za oko.
V	prvem polčasu je Zenga v 35' opravil čudež, saj je ubranil strel Černišova, ki se je znašel sam pred njim, prav na koncu prvega dela igre pa je solidni Rizzitelli (spet rezerva!) dvakrat resno ogrozil nasprotnikovega vratarja.
V	drugem delu igre je Sovjetska zveza zaigrala bolj previdno in celo boječe, vendar je bila vedno nevarna v protinapadih. Verjetno ključni trenutek je bil takrat, ko je Rizzitelli z lepim strelom zadel drog, nato pa se je igra Italijanov nekoliko unesla, saj so se celo znašli v desetih zaradi poškodbe libera Baresija. Vicini je namreč izvedel obe menjavi, vseeno pa so se »azzurri« pogumno podali v napad, da bi izsilili možnost kvalifikacije na končnico evropskega prvenstva. To jim sicer ni uspelo, vendar si tokrat ne morejo očitati ničesar. Borili so se srčno in taktično zrelo, vendar jim je tudi zmanjkala športna sreča.
»Azzurri« so si kvalifikacijo zapravili drugje, nekega daljnega poletnega dne v deželi fjordov, ko jih je presenetljivo premagala Norveška. Od takrat se je pot zanje strmo, prestrmo vzpela...
SKUPINA 3
Vicinija. Ne smemo namreč pozabiti, da je bil Vicini tisti, ki je »vzgojil« generacijo, ki je osvojila tretje mesto na zadnjem evropskem prvenstvu (kjer je izgubila v polfinalu prav s SZ) in »nesrečno« tretje mesto na svetovnem prvenstvu v Italiji lanskega leta. Ves trud pa je bil zaman. Za Vicinija se je ciklus za kr-
milom reprezentance končal. Matar-rese je namreč takoj po tekmi dejal, da se bo v petek sestal vsedržavni svet in imenoval novega trenerja. Vsi pravijo, da bo to Sacchi.
Tekma je bila že od vsega začetka trda, vendar korektna in se je taka obrdžala prav do konca. Priložnosti so se vrstile na eni in na drugi stra-
SZ
ITALIJA
Norveška
Madžarska
Ciper
LESTVICA 7	4	3
10:2
9:4
8:4
10:9
2:20
11
7
7
7
0
PREOSTALE TEKME , 30.10.: Madžarska - Norveška; 13.11.: ITALIJA - Norveška; 13.11.: Ciper - SZ; 21.12.: ITALIJA - Ciper.
Danes v italijanski nogometni C-l ligi
Triestina - Vicenza
Triestina se bo danes ob 15.00 uri na domačem stadionu Grezar pomerila z odlično Vicenzo, ki sicer zaostaja za Tržačani za točko, vendar odkrito računa na napredovanje v B ligo. Triestina bo brez diskvalificiranega Ceroneja in brez Marina, ki še ni po daljši poškodbi pripravljen na prvenstvene boje. Morda bo po daljšem obdobju za en polčas nastopil Trombetta, zagotovo pa bo spet stopil na igrišče standardni vratar Longo. Obeta se lepa predstava, saj obe ekipi igrata odkrito, iz Vicenza pa napovedujejo prihod kakih tisoč navijačev.
DANAŠNJI SPORED C-l LIGE (ob 15.00): Alessandria - Pro Šesto; Arezzo - Palazzolo; Baracca Lugo -Siena; Carpi - Spal; Empoli - Pavia; Massese - Como; Monza - Ca-sale; Spezia - Chievo Verona; Triestina - Vicenza.
Udinese v Brescii
Videmski drugoligaš se podaja v Brescio, kjer bo igral proti solidni enajsterici, ki danes odkrito ra-
čuna na obe točki. Obe ekipi bosta nastopili v standardni postavi, Udinese pa bo predvidoma izbral oprezno taktiko.
DANAŠNJI SPORED B LIGE: Ancona - Modena; Brescia - Udinese; Casertana - Lucchese; Cese-na - Venezia; Lecce - Taranto; Padova - Messina; Pescara - Avelli-no; Piacenza - Bologna; Piša - Palermo; Reggiana - Cosenza.
Derbi kola v Izoli
Veliki derbi kola slovenske nogometne lige bo v Izoli, kjer bosta igrala vodeča Belvedur Izola in Maribor Branik, Živila pa bodo nastopila v Zagorju. V Ljubljani bo na sporedu mestni derbi.
DANAŠNJI SPORED: Mura -Rudar (T); Jadran Lama - Nafta; Primorje - Slovan Mavrica; Izola -Maribor Branik; Olimpija - Euros-pekter Ljubljana; Domžale Lek -Koper; Ingrad Kladivar - Vozila; Ligui Moly Svoboda - Rudar_ (V); Steklar - Potrošnik; Zagorje - Živila Naklo. Medvode so proste.
V torek prva srečanja v znani tržaški kavarni
Šahovski pokal S. Marco
»Veliki šah« za vse! S tem geslom lahko označimo turnir za 2. pokal San Marco, ki ga pod pokroviteljstvom tržaške občine in pokrajine prirejajo skupno Tržaško šahovsko društvo, šahovski krožek Costalunga in znana tržaška kavama San Marco. »Tržaško šahovsko slavje« zaobjema dva turnirja, kvalifikacijskega in mojstrskega.
Kvalifikacijski se bo začel v torek, 15. t.m., udeležijo pa se ga lahko vsi šahisti iz naše dežele, kategorizirani in ne, tja do naslova mojstrskega kandidata. Vpisovanje je tik pred začetkom od 19.30 do 20.15. Drugi, mojstrski turnir, pa se bo začel 19. novembra (vpisovanje tudi med 19.30 in 20.15), udeležijo pa se ga lahko vsi mojstri in mojstrski kandida-tei iz naše dežele, poleg njih pa še prvih 15 uvrščenih na kvalifikacijskem turnirju.
Turnirja bosta v kavarni San Marco (Ul. Battisti 18) v Trstu, vse informacije pa lahko interesenti dobijo na telefonski številki tržaškega šahovskega društva SST (764433). Turnir bosta vodila državna sodnika Luciano Boschi in Fa-bio Cascone, skupno pa bodo odigrali osem kol, in sicer ob torkih in četrtkih ob 20.30. Vsak igralec bo imel dve uri za razmišljanje na partijo. Organizacijski odbor sestavljajo Nicola Garano,
Matteo Mallardi, Franco Rupeni, Giulio Sterle, Massimo Varini, Sergio Vitri.
Značilnost lanskega prvega široko zasnovanega turnirja San Marco je bila množičnost, prvo mesto pa je osvojil mojster Manlio Lostuzzi pred mojstrom Francom Rupenijem in Severinom Stantičem. Lanski turnir je bil na visoki kvalitetni ravni, kar dokazuje tudi končni vrstni red. Tudi njegova formula je zelo privlačna, saj osem kol ni preveč obremenjujoče - turnir traja le mesec dni - pa tudi dve uri za razmišljanje (ni prekinitev!) jamčita, da se partija konča že isti večer.
Nagradni sklad zaobjema denarne in praktične nagrade, pokale in kolajne, nagrajevanje pa bo v soboto, 21. decembra, ob 21. uri, prej pa bo simultanka prvih dveh uvrščenih na mojstrskem turnirju s petdesetimi šahisti in s kom-pjuterjem Archimedejem. Napoveduje se torej lepa množična manifestacija za vse šahiste, katerih pa v Trstu ni posebno veliko, (dj)
Italijansko motociklistično DP
Naslov Vitaleju Capirossi padel
CAMPAGNANO (Rim) — Italijanski motociklistični naslov v razredu do 125 ccm je osvojil Ma-urizio Vitale, glavni favorit, dvakratni svetovni prvak Loris Capirossi pa je padel v začetku drugega kroga. Fausto Gresini, ki je prav tako sodil v ozek krog favoritov, je zelo slabo startal in je na koncu pristal na 2. mestu.
VRSTNI RED: 1. Vitale (gazza-niga) 35'59"05; 2. Gresini (honda) po 17 "33; 3. Giannecchini (gazza-niga) 44"92; 4. Ancona (honda) 1'05"79; 5. Donghi (honda) 1’06"84.
Samo 535 gledalcev
VERONA V prijateljski nogometni tekmi sta Verona in zagrebški Hašk Gradjanski igrala neodločeno 1:1 (0:1). Na tekmi se je zbralo samo 535 gledalcev za skupni inkaso 6.080.000 lir.
Danes »venicemarathon«
BENETKE - Za današnjo 6. izvedbo »venicemarathona« se je prijavilo kar 4.900 tekmovalcev. Med glavnimi favoriti so Osmir° De Souza Sila (Braz.), Alfred Sha-hanga (Tanz.) in Muhamedharnat Nazipov (SZ).
obvestila
TPK SIRENA
organizira tečaj za jadralno dovoljenj6 (jadrnice in motorne čolne) pod vodstvom A. Chersija. Prvi sestanek bo v petek, 18. t.m., ob 20.30 na sedežu kluba, Miramarski drevored 32. Inform3' cije in vpisovanje na tel. 422696.
ŠZ BOR
sklicuje v ponedeljek, 21. oktobra, svo) 32. redni občni zbor v društvenih pr°" štorih v Trstu, Vrdelska cesta 7, z naslednjim dnevnim redom: 1. otvoritev. 2. izvolitev delovnega predsedstva; a-predsedniško poročilo; 4. razprava 0 poročilu in pozdravi gostov; 5. razn°’ Začetek v prvem sklicanju ob 20.00 >D v drugem ob 20.30.
KOŠARKARSKI KLUB BOR sklicuje redni občni zbor jutri, 14. t-n1" ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugejT sklicanju na »1. maju«. Dnevni re.‘ predsedniško poročilo, tajniško poro61" lo, razno.
SPDT - MLADINSKI ODSEK sporoča, da je izlet Športne šole, ki r bil predviden za 13. oktober, iz organizacijskih razlogov prenešen na 20. o*4' tober.
ŠZ SLOGA
obvešča, da je v teku tečaj otroške telovadbe, ki je vsebinsko vezan oa osnove miniodbojke za fante in dekleta osnovnih šol. Tečaj vodi prof. v-Drasič s sodelavci in poteka v telovadnici nižje srednje šole na Opčinah 0 sredah od 14.45 do 16.30 in sobotah 0 14.45 do 16.45.
ŠPORTNA ŠOLA TRST obvešča, da se bo letošnja vadba 1 predšolske otroke v okviru Športu šole Trst začela v Borovem športne111 centru v Trstu, Vrdelska cesta 7, juto 14. oktobra (potekala bo tudi ob čeu tkih) in sicer z naslednjim urnikojL 16.00 starejša skupina (vrtec), 17-“ mlajša skupina (matere in otroci).
ITALIJANSKO-ŠPANSKO-AMERIŠKO

domači šport
DANES
NEDELJA, 13. oktobra 1991
NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA
15.00 v Rudi: Ruda - Juventina. 15.00 v Špetru Slovenov: Valnatisone - Cordedo-nese.
1.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Moimaccu: Torreanese - Primorje; 15.00 v Mušu: Mossa - Zarja; 15.00 na Proseku: Vesna - Donatello Olimpia.
2.	AMATERSKA LIGA
15.00 v Caminu al Tagliamento: Cami-no - Breg; 15.00 v Zgoniku: Kras - Zaule Rabuiese; 15.00 v Tržiču: Fincantieri -Primorec; 15.00 na Padričah: Gaja - Vil-lesse; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Farra.
3.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Doberdobu: Mladost - Medeuz-
za
NARAŠČAJNIKI
8.45 pri Domiu: Domio - Zarja; 10.30 v Tržiču (igrišče Ul. Boito): S. Michele -Juventina.
ZAČETNIKI
10.30 v Bazovici: Zarja - Costalunga.
NAMIZNI TENIS
MOŠKA B-l LIGA
10.00	v Gallarateju (Varese): Gallarate - Kras.
\5U
TRST - Ulica Muggia 15
s.rl
Industrijska cona
KAKOVOSTNE INFORMATSKE REŠITVE
vam nudi
MANAGER
uporabni programi za upravljanje podjetij
Področja: knjigovodstvo, skladišče, kupci, dobavitelji, proizvodnja.
Potrebni HW: enojen PC, omrežje PC-ejev ali minisistemi IBM.
Servis SW: zagotovljen z lastnim osebjem.
V programu boste dobili pripravljen kontni plan po novih določilih EGS.
Telefon (040)381616 • fax 040/381110
Šolski zavod CERVANTES
Vpisovanje v jezikovne tečaje vseh stopenj:
ŠPANŠČINE
PORTUGALŠČINE
ITALIJANŠČINE za tujce
ANGLEŠČINE
FLAMENCO - KITARA
ŠPANSKA LITERATURA IN CIVILIZACIJA
POUČUJEJO UNIVERZITETNI PROFESORJI V MATERINŠČINI
Štipendije v inozemstvu ■ Avdiovizualni pripomočki - Tedenske Ulmske predstave v originalnem jezM
Trst - Ulica Valdirivo 6 - II. nadstr. - Tel. (040) 367859
URNIK TAJNIŠTVA 16. - 20.
ERNARDI
TRST - ROJAN - Ul. S. Ermacora 2 in 4
PETARDE - PIRAT - DIMNE BAKLE
vse leto za veselje in zabavo v decembru za nazdraviti novemu letu
Košarkarsko EP klubskih prvakov
Izžrebali pare *a tretjo fazo
bji^JENCHEN — V Muenchnu je ske Vteral žrebanje za 3. fazo evrop-ski,9a košarkarskega prvenstva klub-•j-gj f Prvakov (bivši pokal prvakov). atl:,,az' bosta marca sledila play off in So , a “final four« v Istambulu. Ekipe kol 7, razdeljene v 2 skupini, prvo a (31.10.) pa je naslednje: pk	Makabi Tel Aviv -
borf110 a (-asertal Knorr Bologna - Slo-Amuf Dalmacija Split, 01ympique Ksi es ' Barcelona, Gibona Zagreb -Ka*ev Tallin.
Est,^PlNA B: Joventut Badalona -tjg “rantes Madrid, Maes Pils Mali-Lev' jbilips Milan, Aris Solun - Bayer - p,6r^usen. Commodore Den Helder artlzan Beograd.
Zad UPn° bodo odigrali sedem kol, jb® Povratno kolo pa bo 27. febru-ejjj Prihodnje leto. Jugoslovanske bodo domače nastope opravile-da e.vlralnem igrišču, v Španiji, mor-Cih lzjemo neposrednih srečanj med 0110 in Slobodno Dalmacijo.
Francija gre na EP
'kUo^^LA - Francija si je z zmago z 2a 1 :1) proti Španiji tudi matematično iriet tov^a nastop na evropskem nogo-nem prvenstvu.
(7 tS*'V^ca skupine 1: Francija 14 točk 4 (ci , m), Češkoslovaška 8 (6), Španija 1 k islandija 4 (7), Albanija 2 (6).
V današnjem 4. kolu italijanske košarkarske A-l lige
Stefanel - Glaxo (ob 18.30)
V	tržaški športni palači (pričetek ob 18.30) se bosta v današnjem četrtem kolu košarkarske A-l lige pomerili ekipi, ki sta si za dolgoročni cilj postavili trajno vključitev v vrh italijanskega basketa. Stefanel z valorizacijo svojih mladih talentov, veronski Glaxo pa vsaj vse do letošnje sezone z milijardnimi naložbami, ki so že obrodile en italijanski pokal in igranje v mednarodni areni.
V	dosedanjih treh kolih so se precej bolje obnesli Tržačani. Imajo namreč štiri točke, čeprav so doma igrali le enkrat, Veronča-ni pa, ki jih trenira Videmčan Bla-sone, so doslej izbojevali točki le na "lahkem" gostovanju v Sieni, doma pa so klonili pred Scavolini-jem in Knorrom. Zmaga in poraza so bili tesni.
Verončani so odlična ekipa. Ameriški par Kempton - Schoene je eden najboljših, mladi Moretti je do sedaj med Italijani najbolj učinkovit strelec (šesti na skupni lestvici), Brusamarello, izkušeni Savio in v napadu nevarni Minto sestavljajo zelo homogeeno postavo. Prednost Tanjevičeve ekipe pa
je menda v tem, da razpolaga z večjim številom enakovrednih menjav, kajti Verončana Frosini in Bonora menda ne odtehtata denimo Bianchija in De Pola.
DANAŠNJI SPORED A-l LIGE: Knorr - Benetton; II Messaggero -Livorno; Clear - Philips; Scavolini
-	Filanto; Stefanel - Glaxo; Ticino
-	Robe di Kappa; Trapani - Ran-ger; Fernet Branca - Phonola.
V	anticipirani tekmi A-2 lige je včeraj Lotus iz Montecatinija s 86:77 (40:46) v gosteh premagal Si-disa iz Reggio Emilije. V Videm je medtem prispel Avstralec Andrew Gaze, ki pa danes še ne bo igral. Tudi ni znano, koga naj bi nadomestil.
DANAŠNJI SPORED A-2 LIGE: Napoli - Turboair; Firenze - Cer-com; Kleenex - Mangiaebevi; Bre-eze - Telemarke!; Scaini - Banco Sardegna; Billy - Panasonic; Marr
-	Rex.
Koprski košarkarji doma z Gvinejcema
V	prvem nastopu doma (Škofije, ob 20. uri) bodo košarkarji Kopra
v okviru 2. kola slovenske košarkarske lige gostili Maribor. Zanimivo je, da bosta v rstah Koprčanov opravila krstni nastop temnopolta Gvinejca.
DANAŠNJI SPORED - zelena skupina: Smelt Olimpija - Slovan; Micom Marcus Koper - Maribor; Ježica - Postojna; Triglov - Helios. Rdeča skupina - Medvode - Celje; Comet - Elektra; Ilirija - Smelt Olimpija ml.; Rogaška - Podbočje.
Goranu Ivaniševiču znova ni uspelo
TOKIO Tudi na teniškem turnirju v Tokiu Hrvatu Goranu Ivaniševiču v polfinalu ni uspelo premagati prvega tenista sveta, Šveda Stefana Edberga. Kot že v Sydneyu, pa ga je pošteno namučil. Tokrat je Edberg zmagal s 4:6, 7:6 (7:2), 7:5. Šved se bo v finalu pomeril z Argrentincem Rostag-nom, ki je s 7:6 J7:4), 6:2 nepričakovano odpravil Čeha Lendla.
V polfinalu ženskega turnirja v Berlinu pa so takoje igrali: Graf (Nem.) - Sukova (ČSFR) 6:4, 6:3; Tauziat (FrJ - Manuela Maleeva-Fragniere (Svi.) 7:6, 7:6.
Na rallyju faraonov
Ickxov avtomobil zajeli plameni
KAIRO — Na včerajšnji 7. etapi avto-moto rallyja faraonov se je citroen Jackyja Ickxa večkrat prevrnil in obstal na boku. Ickx je takoj prišel iz vozilel, ki so ga zajeli plameni, medtem ko je navigator Tarin dobil hude opekline po skoraj vsem telesu. Takoj so ga s helikopterjem odpeljali v tamkajšnjo bolnico, od tam pa v Pariz.
Etapno zmago med avtomobilisti je osvojil vodilni na skupni lestvici, Finec Ari Vatanen, med motociklisti pa je prvi prišel do cilja Italijan Alessan-dro De Petri. Skupni vrstni red:
MOTOCIKLISTI: 1. Vatanen (Fin.) citroen 11.26'10" penalizacije; 2. Wal-degard (Šve.) citroen 13.07'13"; 3. Am-brosino (Fr.) citroen 13.36'53"; 4. Vis-mara (It.) range 15.09'49".
AVTOMOBILISTI: 1. Laporte (ZDA) cagiva 17.35'36"; 2. Peterhansel (Fr.) yamaha 17.58'09"; 3. Magnaldi (Fr.) ya-maha 18.12'16"; 4. De Petri (It.) yamaha 18.19'16"; 5. Orioli (It.) cagiva 18.32T1".
Danes rally Sanremo
SANREMO — Danes se bo začel avtomobilski rally Sanremo, 9. tekma za svetovno prvenstvo. Dirka, ki se bo končala 17. t.m., je izredno pomembna za Lancio, saj bi si z zmago petič zaporedoma zagotovila savetovni naslov. Piloti bodo skupno prevozili 2.186 km.
% odlično obrambo do točk na težkem gostovanju v Mestrah
Jadran TKB kos ambicijam
MESTRINA - JADRAN TKB 73:81 (36:33) (j.^.MESTRINA: Tavaschi 5 (3:4), Caseretto, Bottacin 2, Rampazzo 4 (M ’ Visc°vich 14 (3:9), Ghedin 5, Corro 37 (8:11), Zorzi, Bartolazzi 6
■ L Callegaro.
Sta JADRAN TKB: Crisma 5, Oberdan (0:2), Čuk 14, Pregare 14 (2:2), rc 23 (5:9), Pertot, Merlin 11 (0:1), Rauber 8, Smotlak 2, Ažman 4.
GODNIKA: Dalla Bona (Conegliano) in Vecchio (Treviso)
Gh TOČKE: Starc 4, Crisma 1, Merlinl, Viscovich 1, Corro 1, ‘edm i; pon: Rauber (40).
gostiteljev Corroja (starega znanca iz zlatega obdobja Jadranove košarke), ki je našim košarkarjem sicer povzročal največ preglavic, zmaga pa odtlej ni bila več vprašljiva.
Skratka, naši košarkarji so se do nadvse pomembnega uspeha dokopali predvsem z odlično obrambo. Dogovorili so se, da bodo skušali
^STRE — Z odlično igro v šari?ern Polčasu so Jadranovi ko-t0v arP ha sinočnjem težkem gos-150 n^U v Mestrah pred kakimi 2. ki0 korektnimi gledalci že po rije ° U Potrdili, da njihove letoš-vjjj aJhbicije po napredovanju v Nn? - 0 niso iz trte izvite. Ge je e^pre^ veljalo, da je Mestrina prp , najresnejših kandidatov za r6£et0P rned drugoligaše, lahko Uje9110' da so ga jadranovci na vSg9°vem terenu premagali po-? "Prepnčlpvo, to pa je več kot t^nji m vP°kazatelj 0 njihovi le- •
že^>e^a j® sicer povedati, da si je val k sekundah igre poškodo-dostui6110 standardni play maker koni 6ljev Zorzi, ki je moral dole ta110 zaPustiti igrišče. Začudo raho ZaP^eP očitno bolj škodil jad-ModVceiB, kot pa domačinom. srečal se namreč v prvem delu ti živ^a nikakor niso mogli otres-c^esti, ki se je še posebej zr-tebn V yelikem številu po nepot-Tak0erri kfjnbljenih žog v napadu. ramv-l6 kil ves vloženi trud v ob-ristiu1 zairian- Mestrina je to izko-Za v,..1 stalno je vodila, a največ le
Ret točk.
pejg odmorom je Drvariču us-naa^Oiriti svoje fante, ki so v kar ^evanju zaigrali veliko bolje, Velja zlasti za nezadržnega
Klavdija Starca. Najprej Ažman, nato pa Merlin sta uspešno zaustavila najnevarnejšega napadalca
»držati« gostitelja pod mejo 80 točk in to jim je tudi povsem uspelo.
OSTALI IZID: Roncade - Latte Carso 105:102.
V 2. kolu košarkarske D lige proti Don Boscu
Kontovelci zdržali 30 minut
KONTOVEL - DON BOSCO
89:105
KONTOVEL: Budin 10 (5:7), Rebula 9 (1:2), Gulič 13 (4:7), D. Gulič, Sterni 12 (1:2), Grilanc 3, Čuk 21 (3:4), Civardi 9 (1:2), Daneu, Paulina 13 (5:7).
PM: 20:31; 3 TOČKE: Budin 1, Gulič 1, Sterni 1, Grilanc 1; PON: nihče; SON: 21.
Kontovel je tudi v drugem kolu ostal praznih rok. Na domačih tleh je klonil v tržaškem derbiju proti odličnemu Don Boscu, ki odkrito starta na prestop v C ligo. Tržaška ekipa se je sicer predstavila v znatno okrnjeni postavi, kar so Kontovelci dobro izkoristili v prvih 30 minutah. Ko je do konca manjkalo še 9 minut, je bilo stanje popolnoma izenačeno, tako da je večji del občinstva pričakoval, da bo tako tudi do konca. Ni pa bilo tako, domači igralci so vidno popustili, zlasti kondicijsko in glede
koncentracije, kar so spretni gostje takoj izkoristili in zadali plavim delni izid 31:16. Medenovi fantje si niso znali več pomagati in zadnje minute so postale le gola formalnost.
Glavni razlog za tak brodolom naših je prav gotovo izredna telesna pripravljenost Don Bosca, ki je v zadnjih 7 minutah dosegel 4 trojke in bil zelo natančen pri izvajanju prostih metov (7:7). V vrstah Kontovela pa je lucidnost začela šepati, zgrešili so kar petkrat prvi prosti met v kombinaciji 1 + 1. Vsekakor bi omenili dober izkupiček točk Čuka in Sternija, nihče pa ni posebno izstopal. Pri Don Boscu je poleg običajnih Olive in Babicha izredno dobro igral Furlan. (Vanja)
Turnir v Ul. della Valle
BARCOLANA - CICIBONA 88:69
V včerajšnjih srečanjih nogometnega prvenstva »under 18«
»reg oškodovan, obramba Primorja šepa
El)!^ ADRIATICO - BREG 2:2
li^hdi v^gA za BreCc Švab v 54' in
^vab 'S' 9re90ri, Reja, Štrajn, Ota, 4i, jAr aacin» Buzzi, Laurica, M. Ban-MonHn i Maver (12 Rapotec, 13 Gleri' ^ ®an(ii, 15 Majevski) dilo DH vse' kar se j6 VČerai Z9°-Osvoiiii n lvar}u' ie točka, ki so jo fantjp Brežani, več kot zaslužena, Na tptif0 vredni vse pohvale. s° BrpSa • razmočenem igrišču kudo kr;11* Ze v 1b. minuti doživeli sk6Qa rJ1™' Rrekršek izven kazen-tl-ttietrp,0^01^ ?e s°dnik kaznoval z lužetin r>V ie gostitelje nezas-% Bri»ov . la v vodstvo, saj so do-kga ip u^ni stalno napadali. Vrhu izkli, -V 9°-minuti zaradi prekrvi ta nii10611 vratar Gregori, a Ijiv krep sodnika ni bil preprič-
Čeprav so igrali v desetih, so Brežani v začetku drugega polčasa povedli z goloma odličnega libera Švaba (to je bil že njegov tretji zadetek) in M. Bandija. V nadaljevanju so še napadali, a nato jih je izdala utrujenost, tako da je Edile pet minut pred koncem po strelu s kota izenačil. Kasnejša izključitev enega od domačih igralcev nikakor ni mogla odpraviti občutka, da je sodnik vseskozi oškodoval Brežane.
OLIMPIA - PRIMORJE 1:0 (0:0)
PRIMORJE: Franza, Puntar, lava-rone, Pahor, Puntar, Štolfa, Košuta (Praselli), Tavčar, Zacchigna, Škabar, Spadoni (Križman).
Rdeče-rumeni so spet izgubili zaradi nepazljivosti obrambe, kar je že stalnica pri doslej prejetih zadetkih. V prvem polčasu so Prosečani imeli rahlo terensko premoč in so s Ška-
barjem ustvarili dve odlični priložnosti. V tem delu sta dobro igrala predvsem Košuta in Zacchigna, ki pa sta v nadaljevanju popustila, kot tudi vezna vrsta. Tako so pobudo prevzeli gostitelji. Nekajkrat so poskušali s streli od daleč, večkrat pa jim je pot do gola zaprl tokrat res odlični Franza, ki pa je moral kloniti, potem ko je obramba neučinkovito izvedla off-side zanko. Do konca je manjkalo le 10 minut, a čeprav je Olimpia ostala v desetih zaradi izključitve, naši niso uspeli resneje ogroziti njene mreže.
Prihodnji teden bodo rdeče-rumeni merili moči na mednarodnem turnirju v Ljubljani, kar bo gotovo zanimiva izkušnja za vse igralce. (Dimitrij)
CICIBANI
BOR - S. VITO
3:1 (0:0)
Bor Agrimpex v zveznem pokalu ni igral
Predolga zamuda
BOR AGRIMPEK -
VIVIL NEODIGRANA
Gostje so zaradi nesporazuma glede urnika začetka tekme prispeli v telovadnico na Alturi z dvema urama in pol zamude, ko je sodnik že odšel. Verjetno bo zvezna komisija prisodila zmago borovcem brez boja ali pa bo odredila, da tekmo odigrajo kdaj drugič.
Kakorkoli že, borovci so bili sinoči razočarani, saj jim te tekme služijo le kot priprava na prvenstvo, z morebitnima brez boja dobljenima pokalnima točkama pa si kaj prida ne bodo pomagali...
Ženski zvezni pokal
KOIMPEK - LATISANA	1:3
(15:12, 13:15, 8:15, 13:15)
KOIMPEK: Fabrizi, Garbini, Gregori, Grgič, Mijot, Pertot, Sosič, Starc, Škerk, Ukmar, Žbogar.
V zadnji tekmi prvega dela tekmovanj za zvezni pokal so bile igralke Koimpexa skozi tri sete povsem enakovredne Latisani, ki bo letos nastopala v B-2 ligi. Latisana je kajpak objektivno boljša ekipa od Koimpexa, ki jo odlikujeta izredno oster servis in raznolika igra na mreži.
Kljub temu se Koimpex nikakor ni vnaprej predal. Igralke so izpeljale celo serijo učinkovitih akcij, in kot je razvidno iz delnih izidov posameznih setov, bi bil lahko končni izid celo popolnoma drugačen. Tudi tokrat so na igrišče stopile v različnih vlogah prav vse razpoložljive igralce, saj je sedaj, tri tedne pred prvenstvom, čas, da trenerji začenjajo iskati in preizkušati idealno šesterko. (INKA)
Moški pokal FJK
TORRIANA - VALPRAPOR
IMSA 0:3 (5:15, 3:15, 5:15)
VALPRAPOR IMSA: A. in M. Feri, Lutman, Berzacola, Buzzinel-li, Palin, Paoletti, Florenin, Uršič, Petejan, Koršič, Superga.
Premoč gostov je bila več kot očitna, kljub temu pa trener Zamb po tekmi ni bil najbolj zadovoljen z blokom in obrambo svojih igralcev.
Gladkemu porazu navkljub so igralci Torriane dali vse od sebe, najboljša v njihovih vrstah pa sta bila prav bivša člana Valprapora Černič in Devetak. (Zip)
SLOGA - CREMCAFFE’ TRŽIČ
1:3 (15:8, 2:15, 13:15, 13:15)
SLOGA: Božič, Cisolla, Kerpan, David in Marko Kralj, Maver, Pahor, Riolino.
Glavno novost sinočnjega Slo-ginega nastopa predstavlja vključitev v ekipo novega igralca, to je Andrea Cisolla, sicer, last Sisleya iz Trevisa. Do tega prestopa je prišlo na izrecno željo ekipe iz Veneta. Igralec bo namreč letos na tržaški univerzi, vodstvo Sisle-
ya pa je stopilo v stik s Sloginim trenerjem Frankom Drasičem (ki ga trenerji poznajo in cenijo kot selektorja deželne naraščajniške reprezentance) in izrazilo željo, da bi igralec med to svojo "tržaško" sezono treniral pod njegovim vodstvom. Odbor našega društva je ta predlog sprejel in novi igralec je tako včeraj opravil krstni nastop v rdečem dresu. Tekmo so fantje izgubili z istim izidom kot v prvem delu tekmovanj. Poraz je bil kajpak pričakovan, saj je Cremcaffe še nepremagan, v letošnjem prvenstvu C-2 lige pa meri zelo visoko. Razen v drugem setu, ko je Sloga popolnoma odpovedala, smo lahko prisostvovali dopadljivi tekmi, v kateri so se naši fantje uspešno upirali bolj kotiranemu nasprotniku, kateremu so tudi iztrgali set. (INKA)
Danes v organizaciji ŠZ Sloga
Odbojkarska turnirja
Kot smo že poročali, bo danes v okviru praznovanj ob 20-letnici ustanovitve ŠZ Sloga priredilo dva mednarodna odbojkarska turnirja, in sicer mladinskega v ženski in članskega v moški konkurenci. Spored:
Telovadnica Ervatti ob 10.00 Sloga - Breg, sledi Prevalje -Olimpija; 15.30 finale za 3. mesto ženske, sledi finale za 3. mesto moški. Telovadnica na Opčinah: ob 10.00 Sloga - Slovan Patronka, sledi Olimpija - Fužinar; 15.30 finale za 1. mesto moški, sledi finale za 1. mesto ženke.
Namizni tenis: ženska B liga
Kras Corium boljši od Karneida
V drugem kolu ženske namiznoteniške B lige je Kras Corium sinoči premagal gostje iz Karneida z izidom 5:3. Po dve točki za domače društvo sta osvojili stebra ekipe Biserka Simoneta in Monika Radovič. Tekmo je zaključila najmlajša igralka Krasa Corium, Katja Milič, ki je v treh setih odpravila Trentijevo in tako po komaj opravljenem krstnem nastopu osvojila prvo točko v drugi ligi.
Krasovke so pokazale dobro igro in tudi povsem zasluženo premagale nasprotnice, ki so vse stavile le na drugokate-gornico Segrerjevo. Slednja je tudi osvojila vse tri točke za svojo ekipo, (jj)
G. & I.
ŠPORT
TRST - Ul. Ponziana 2/1 - Tel. 764539
Na stotine jadralcev se bo pomerilo za jesenski pokal
Svojstven čar Barcolane
Zimske novosti
pri športnem oblačilu
jesenska fantazija
LINEA - Ulica Carducci 4 - TRST
Za ljubitelje morja je to priložnost, ki je ne kaže zamuditi. Vsako leto se na stotitne jadralcev zbira v Tržaškem zalivu, da bi se z regato za Jesenski pokal, ki jo že vsi poznajo kot Barcolano, poslovili od sezone, ki je pretežno namenjena jadranju in vodnim športom.
Za tržaške jadralce, ki so se letos zaradi vojne na Hrvaškem večinoma odpovedali poletnemu križarjenju po.Isatri in Dalmaciji in ki so bili prisiljeni poleti jadrati »med štirimi domačimi stenami«, je Barcolana priložnost, da dajo duška svoji ljubezni do morja, svoji tekmovalski strasti. Da pokažejo, kaj veljajo, kot mornarji, tako sosedu, ki ima barko ob bližnjem privezu, kot tudi jadralskim mojstrom, ki se vsako leto zberejo oktobra v Tržaškem zalivu.
Barcolana ima svojevrsten čar, še zlasti, če veter ne zataji. Nedvomno je to najbolj množična regata v
Evropi, na kateri sodelujejo tako profesionalne k° tudi družinske posadke, vse pa druži ljubezen ^ morja in do jadranja, ki je ena od redkih dejavnos v katerih človek še ohranja sozvočje z naravo, ujen1 naravni ritem vetra in bonace, valovitega ali mirne!!
morja.	.
Barcolana je s svojim čarom iz leta v leto privau la tudi vse več slovenskih jadralcev, ki so se dosM vselej uspešno odrezali v svojih razredih. Njiho' prisotnost je odraz zakoreninjenega odnosa z ffl0/ jem, priča neke narodnostne prisotnosti, ki se izraZ8 tudi v jadranju in v jadralnih klubih.
Vsem, ki se bodo danes pomerili na morju, v0Šcl mo polna jadra vetra, tako kot je bilo pred dvein letoma, ko je burja nudila jadralcem in gledale® izjemen užitek, kot kaže fotografija Davorina Kh mančiča.
\ferde Sgaravatti
CENTER GARDEN
TRST
Obalna cesta 6/1 - Tel. (040) 224177
PONUDBA fesčtl’91
CVETNO GRMIČEVJE
ponudba velja 15 dni
TUDI Z REZERVACIJO
bonsai • okrasne rastline za vrt in stanovanje načrtovanje in izvedba vrtov in balkonov
Sail Sistiana
Jadra windsurf kayak sportvvear
S simpatijo vas pričakujemo v
SESLIANU 59 - Tel. (040) 291074
Vsem želimo ugoden veter!
E]
ZA DRUŽINO MaJaJI IN OBRTNIŠTVO
NECCHI
ŠIVALNI IN PLETILNI STROJI - NADOMESTNI DELI - OPREMA -SERVIS - SPECIALIZIRANA DELAVNICA ZA POPRAVILA
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK ZA TRST IN POKRAJINO
PODJETJE TULLIO G.
TRST — Ul. Pascoli 29/b — Tel. (040) 724389
I i i CasAffar i
AGENCIJA Z NEPREMIČNINAMI
KUPUJE V GOTOVINI
in prodaja stanovanja in hiše v različnih krajih tudi potrebne popravil
TRST ■ Ulica, del Porta 8 - Telelefon (040)367563 ■ Fax 040/360990
AgipCovenGas
»Kjer je potrebna toplota, naj bo tudi čista energija«
OGREVANJE Z GPL (utekočinjen petrolejski plin)
ZA STANOVANJA IN INDUSTRIJSKE OBRATE POSAMIČNE ALI SKUPINSKE NAPELJAVE
Zastopstvo za TRST in GORICO:
P. Cerlienco & F. Tampieri
Uradi: UL. FABIO SEVERO 3 — TEL. (040) 364894
FAX (040) 365342
Obrat: UL. PIETRAFERRATA 26 — TEL. (040) 820627-8
C* LIMA
ERVICE
DEVIN - Državna cesta 14, št. 78/D - Tel. 208047

dobava - projektiranje - namestitev - servisiranje civilnih in industrijskih naprav - vodovodne - plinske -ogrevalne in klimatske naprave - toplotne črpalke -namakalne naprave - savne - centralizirani sesalni sistemi - oprema kopalnic - armature - ploščice