V SREDIŠČU POZORNOSTI Wj, torek, 11.5. 1982 CENA 9 din »"»'urednik ig0r Slavec Odgovorn, urednik v d Jože Košmek Št.35 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Najmnožičnejše srečanj pobratimov - V petek, 7. maja, je v *za*dal glavni odbor 27. fe-N* »Bratstvo in enotnost«, ki ga S*jo predstavniki občinskih wk zveze socialistične mladi-Bosanski Samac, Gornja m Nitfić, Niš, Priština, Slavonski Brod, Subotica, % Zagreb in Kranj. Glavni t odločal o programu 27. fe-orjanizator pa je predstav-"tojočih mest seznanil tudi z d značilnostmi življenj-fitnpe Kranja. ^anoiični manifestaciji brat-i«otnosti mladine Jugoslavi-* do 30. maja bo sodelovalo i mladih, med njimi bod o tudi zastopniki enajstih gostujočih občin, ki bodo s Kranjem poleg prijateljskih skušali navezati tudi politične, gospodarske in kulturne stike. Med množico gostov bodo tudi pionirji, mladi pesniki, ki bodo predstavili svoje stihe v gosteh pri mladih v tovarnah in krajevnih skupnostih, folkloristi, ki bodo Kranj odeli v živahnost meseca mladosti, kovinarji, ki bodo pokazali svoje znanje na delovnem tekmovanju v Iskri, pa še vrsta športnikov, ki se bodo pomerili v malem nogometu, košarki, rokometu, kegljanju, atletiki, streljanju in namiznem tenisu. Mladi dvanajstih pobratenih občin pa bodo v enem od festivalskih dni sedli tudi za okroglo mizo in primerjali, kakšen je položaj in vloga njihove organizacije na različnih koncih Jugoslavije. Goste bodo Kranjčani sprejeli v četrtek, 27. aprila, najprej jih bodo rezervnih vojaških starešin praznuje tO let plodnega dela hn itaresinski kader nase ar-Itfe to usposobile že partizan-\Wemed narodnosvobodilno m Prvi slovenski starešine so Jtzttnovali današnjo organi-p^rrzervnih vojaških starešin, * jt ob ustanovitvi konec Ut 1952. leta imenovala Zveza prmih oficirjev. ma je bilo na začetku iz republike 7758 članov. Delo-v 124 pododborih. Po pre-»ju organizacije 1959. Zvezo rezervnih oficirjev in se je število Članstva na 27.388 starešin, ob *|«niziranosti čez deset let pa je Zveza rezervnih starešin Slovenije imela 47 tisoč Članov. Danes je 9jprek 60 tisoč starešin, ki se {jo v več kot 1400 orlih po občinah, krajev-(kopnostih in delovnih or-ajah. števila članstva je vpli-\Urjenje programa dela in i!iv te organizacije v druž-Življenju. Ker se v Zvezi vojaških starešin z vso nostio zavedaio. da sta vloga in pomen organizacije v naši družbi odvisna predvsem od dejavnosti članstva, se rezervni starešine vključujejo v reševanje pomembnih vprašanj na vseh ravneh. Tako je organizacija rezervnih starešin postala sestavni del frontno organiziranih socialističnih sil v okviru Socialistične zveze. Odprtost organizacije pomeni jamstvo za njen nadaljnji razvoj. Ne odraža se le v delovanju rezervnih starešin izven svoje organizacije, ampak tudi v njihovi pripravljenosti za sprejem v članstvo ZRVS tistih občanov, ki nimajo starešinskega čina, vendar so aktivni na področju SLO in družbene samozaščite. To pomeni, da ne gre za zvezo oseb »v rezervi«, temveč za organizacijo z družbeno aktivnim članstvom tako na političnem in gospodarskem področju kot drugod. Takšna usmerjenost in aktivnost pa je tudi najboljše zagotovilo za nadaljnje podružbljanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. (s) ,k vendar preveč suha je bila letošnja pomlad, pravijo kmeto-iOdevjeje bilo dobrodošlo, vendar je sedaj že čas za otoplitev. O f§ *<< anketi na zadnji strani. popeljali po Kranju, nato pa se bodo namestili v obeh dijaških domovih. Prvega festivalskega dne popoldne bo otvoritvena slovesnost. Mlade iz vseh bratskih republik in avtonomnih pokrajin bo razen predsednice kranjske mladine in predsednika organizacijskega odbora festivala pozdravil tudi predsednik skupščine Slovenije. V kulturnem delu slovesnosti se bodo zvrstili recitatorji, pevci, folkloristi, instrumentalisti, pa tudi gostje se bodo predstavili vsak z dvominutnim programom. Nato bo množica v slavnostni povorki krenila po ulicah mesta gostitelja. Najpristnejša dobrodošlica mladim enajstih bratskih občin pa bo nočni ples bratstva in enotnosti v Savskem logu. V štirih dneh, kolikor bo Kranj gostil množico mladih iz vse Jugoslavije, se bo zvrstilo še mnogo prireditev, ki pričajo o vsakovrstni dejavnosti mlade generacije. Ples, šport, delovna srečanja, kresovanja bodo obeležila slovesni in prisrčni trenutek, ki se v Kranju ponovi le vsakih 12 let. In da bo mladini Jugoslavije srečanje v Kranju ostalo resnično v trajnem spominu, namerava organizator prav vsem ob sprejemu izročiti darilo, spominsko mapo, ki poleg značk, brošur, prospektov, priznanj za sodelovanje, nalepk, simbolov, zastavic in plakatov vsebuje tudi majico z vrisanim festivalskim znakom. Mnoga spominska darila pa bodo gostje prejeli tudi od mladine v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, kjer bodo preživeli enega od festivalskih dni. D. Z. Sejem malega gospodarstva Kranj — Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem Kranj bo v Eetek, 14. maja, v novi prireditveni ali v Savskem logu odprl prireditev pod naslovom: sejem malega gospodarstva. Tradicionalna prireditev bo odprta do 20. maja, odprl pa jo bo predsednik izvršnega sveta skupščine občine Kranj France Hočevar. Na letošnji prireditvi v novi hali bo sodelovalo prek 350 razstavljavcev s področja malega gospodarstva, med njimi tudi iz Avstrije in Italije. V stari razstavni stavbi pa bo tako imenovani prodajni del letošnje prireditve; zanimiv predvsem za široko potrošnjo. Prireditelji so se trudili, da bi bil letošnji sejem kar zadeva področje malega gospodarstva čimbolj kvaliteten. Zato so pripravili tudi več " spremljajočih prireditev. Tako bo posebna komisija ocenjevala razstavljene primerke. Posebnost pa bo tudi republiška inovacijska razstava za stabilizacijo, ki jo razpisuje Ljubljanska banka. V okviru prireditve pa bo na dan otvoritve ob 12. uri v prostorih sejma tudi okrogla miza o problematiki malega gospodarstva pri nas. Povejmo še, da bodo na letošnji prireditvi sodelovala tudi vsa gorenjska občinska obrtna združenja in da se je v program prireditve aktivno vključila delovna organizacija Sava. Prireditelji pa na tej prireditvi pogrešajo še nekatere večje delovne organizacije z Gorenjske in od drugje, ki bi se lahko predstavile na tistem področju, ki zadeva malo gospodarstvo. Cilj te prireditve v prihodnje namreč je, da bi se na njej sklepali tudi posli med malim gospodarstvom in industrijo. A. Zalar V četrtek, 13. maja, praznujemo dan varnosti kot spomin na zgo-dovinško pomembno odločitev v času vojne na ustanovitev te tluibe Dan varnosti bomo proslavili tudi na Gorenjskem. Dnevu varnosti bomo namenili več pozornosti v petkovi številki Glasa. Dan varnosti Letos mineva 38 let, odkar je bila še pred koncem vojne s podpisom vrhovnega komandanta narodnoosvobodilne vojske maršala Tita ustanovljena enotna varnostna služba, kije prevzela izkušnje varovanja več desetletij dolgega razrednega delavskega gibanja in izkušnje našega narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije jugoslovanskih narodov in narodnosti. Zrasla je iz številnih bojev z razrednim sovražnikom, okupatorjem in peto kolono ter tako pomembno prispeiula k dokončni zmagi nad okupatorjem, še posebej pa je treba poudariti njen prispevek k zaščiti revolucionarnih pridobitev pred poizkusi kontrarevolucije po osvoboditvi. Svoje delo je gradila na široki podpori vsega aktivno vključenega prebivalstva v narodnoosvobodilni boj in kasneje na prizadevanju delovnih ljudi za obnovo in socialistične družbene odnose. Zato 13. maj, obletnica ustanovitve službe varnosti, ne more biti izključno praznik organov za notranje zadeve, pač pa je vedno tudi obeležje, ob katerem ugotavljamo tudi stopnjo podružbljanja varnostnega sistema. V zadnjih letih so bili brez dvoma doseženi pomembni us/tehi pri krepitvi družbene samozaščite kot osnove za vse bolj organizirano in zavestno varovanje svobodnega in inrnega življenja delovnih ljudi in občanov. Varnost in zaščita vse manj postajata stvar posameznih državnih organov in vse bolj tudi skrb delovnih ljudi. Zato je dan varnosti obenem tudi že dan družbene samozaščite. Vendar pa bomo na področju podružbljanja varnosti in družbene samozaščite lahko zadomljni takrat, kadar bomo vsi občani in delovni ljudje postali takorekoč družbeni pravobranilci samoupravljanja, ko bomo ustiarjalno prispemli svoj delež h krepitvi varnosti in zaščite, ko bomo tako na delu kot v svojem domačem okolju odgovorno uresničevali pravice in dolžnosti iz sistema družbene samozaščite. Takšno ravnanje pa od vsakogar izmed nas zahtevajo tudi mednarodna dogajanja, ki s svojo napetostjo in negotovostjo vplivajo prav gotovo tudi na oživljanje sovražnih emigrantskih skupin, aa ob prikriti podpori mednarodne reakcionarne desnice poskušajo spodkopam ti ne le naš sistem in naše pridobitve socializma, pač pa tudi druge demokratične in napredne sisteme v svetu. Zato ni odveč znova in znova poudarjati, kako je proti takšnim poskusom, pa naj prihajajo od zunaj ali od znotraj, učinkovita le tista fronta, ki združuje osi>eščene delovne ljudi in občane skupaj s službo varnosti. To se je doslej že neštetokrat potrdilo pri varovanju državne meje, pri odkrivanju kaznivih dejanj splošne kriminalitete ali gospodarskega kriminala, v sedanjih slabih gospodarskih razmerah pa je to še posebnega pomena. Živahen promet na prehodih V začetku tega leta se je promet motornih vozil čez gorenjske mejne prehode povečal, prav tako število potnikov - Največ prehodov ima Ljubelj - Za polovico večji je tudi maloobmejni promet V prvih treh mesecih letos se promet preko gorenjskih mejnih prehodov ni prav nič zmanjšal. Povečal se je za 16 odstotkov v primerjavi ž lanskim obdobjem. Letos je namreč mejo prestopilo v obeh smereh več kot 1,5 milijona potnikov ali za 200.000 več kot lani. Najbolj se je promet povečal preko mejnega prehoda Ljubelj, ki je že lani postal najbolj živahen mednarodni prehod med vsemi šestimi gorenjskimi mejnimi prehodi, vsaj po številu potnikov. Lani se je na Ljubelju promet povečal v primerjavi z letom prej za več kot četrtino, primerjava prvih treh mesecev letos in lani pa kaže kar za polovico več prestopov potnikov v obeh smereh. Vendar pa se je tako skokovito povečalo le število potnikov, ne pa tudi število motornih vozil. Cez ta mejni preh»en»ki univerzi imata letos prijav za študij d i zadnjih tieh letih. Tako se je za študij na M Maribor prijavilo 2.901 kandidat, za študij f;verzi Kdvarda Kardelja v Ljubljani pa 7.711 i/r',; Nekatere visokošolske delovne organi-t v.AVt celo največ prijavljenih za redni študij v petih letih To so: Višja agronomska šola, I pomorska Šola, Višja šola za zdravstvene fKt V'i.fja tehniška varnostna šola, Višja tehniška i Maribor, Akademija /a glasbo. Fakulteta za w'>hniko. Fakulteta za naravoslovje in tehno-PHozofska fakulteta, Fakulteta za sociologijo, it* vede in novinarstvo. Fakulteta za strojništ-tMedicinska fakulteta. kntf prijav je za vpis na Filozofsko fakulteto, k r«dagoška akademija v Ljubljani, Biotehniška Wt*ta. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo in Fakulteta za elektrotehniko. Glede na skupno število vpisnih mest, ki so bila objavljena v razpisu, se je prijavilo 13 odstotkov več kandidatov, kot je mest. Razmerje pa je na posameznih smereh različno. Manj kandidatov, kot je bilo razpisanih mest, je za redni študij kemije, metalurgije, elektrotehnike in ekonomije. Najbolj pa presegajo vpisne kapacitete prijave na arhitekturi, umetniških akademijah in zdravstvu, poleg tega pa še v pedagoških usmeritvah na agronomiji, veterini in geodeziji. Nekaj manj, kot je vpisnih mest, je prijavljenih na geologijo. Na metalurgiji manjka vsaj četrtina prijavljenih kandidatov za študij. Za študij strojništva je prijavljenih dobra desetina manj, za študij kemije in kemijske tehnologije manjka še polovica novincev. Premalo je tudi kandidatov za študij tekstilne tehnologije (razen za smer oblikovanje tekstilij). Presenetljivo je, da je kar za četrtino manj prijavljenih za redni študij ekonomije. V večini študijskih smeri v družboslovju je le nekoliko več prijavljenih, kot je vpisnih mest. Prijave pa precej presegajo število razpisanih mest na Višji šoli za socialno delo. Precej več je prijavljenih, kot je možnosti za vpis, tudi na obeh pedagoških akademijah in na Filozofski fakulteti. Te visokošolske delovne organizacije se bodo na določenih smereh morale odločati za omejitev vpisa. Znatno več prijav kot možnosti je tudi na zdravstvenem področju, na Višji šoli za zdravstvene delavce in Medicinski fakulteti. O omejitvah vpisa se bodo morali kot kaže odločati na arhitekturi,- veterini, medicini, šoli za zdravstvene delavce, na nekaterih smereh pedagoških akademij in filozofske fakultete, na umetniških akademijah in visoki šoli za telesno kulturo. Osnovna značilnost letošnjega vpisa za študij ob delu pa je precejšenj padec števila prijavljenih. Manj je interesa za tako obliko študija v pedagoških smereh, za študij na Višji pravni šoli. Višji upravni šoli in Pravni fakulteti. Podobno je s kandidati za študij v elektro, kemijski in farmacevtski stroki Glede na pretekla leta je več kandidatov le V tekstilni in agroživilski stroki ter na Višji šoli za zdravstveno delo. Mojca Kral |ič Kritično s surovinami Glede na število zaposlenih je marca 64 odstotkov jeseniških delovnih organizacij izjavilo, da so kritično oskrbljeni z domačimi in uvoženimi surovinami in materiali — Izgube jeseniškega gospodarstva v prvih treh mesecih znašajo kar 80 milijonov dinarjev — Uspehe pa beležijo v zunanjetrgovinski menjavi Jesenice - V letošnjih prvih treh mesecih se je fizični obseg jeseniške industrijske proizvodnje povečal v primerjavi z istim razdobjem lani za 6,5 odstotkov, marca celo za 9,3 odstotka, vendar je treba ob tem vedeti, da je imel letošnji marec en delovnrdan več, kar predstavlja za 4,5 odsotkov večji fizični obseg proizvodnje. Tudi obseg proizvodnje v črni metalurgiji, ki predstavlja temelj jeseniškega gospodarstva, je dober, saj je porasel za 6,9 odsotkov. Vendar pa ti podatki nikakor ne smejo biti povod za zadovoljstvo, saj že zdaj ocenjujejo da denarni učinek povečanemu obsegu proizvodnje ne bo sledil. Poleg tega pa je treba vedeti, da je primerjalna osnova nizka, saj so bili lani prav prvi trije meseci »najslabši«. Posebej pa je vzrok zaskrbljenosti kritična oskrba industrije s surovinami in materiali za proizvodnjo. Hude težave imajo v Železarni pa tudi v drugih delovnih organizacijah. Zaloge pohajajo in februarja je bila njihova vrednost za 8,5 odsotkov manjša kot januarja. Marca je glede na število zaposlenih kar 64 odstotkov delovnih organizacij izjavilo, da oskrbljenost z domačimi in uvoženimi surovinami in materiali kritična, le 12 odstotkov jih je z domačimi surovinami dobro oskrbljenih, z uvoženimi pa le nekaj več kot 1 odstotek. Ostale so izjavile, da so slabo oskrbljene. V Železarni so v vseh tozdih izjavili, da je oskrbljenost s surovinami in materiali kritična. Manjka jim predvsem vložka in polizdelkov, kar je posledica manjši količine in kakovosti proizvodnje v jeklarni. Temu pa je vzrok remont v jeklarni, pomanjkanje električne energije v marcu, mazuta ter surovega železa, ker so ustavili eno od SM peči, eno pa so zakladali le s starim železom in koksom. Najbolj se je seveda to odrazilo na delu v vseh valjarnah, ki so imele težave tudi z nabavo polizdelkov od zunaj. Zaskrbljujoči so tudi podatki o letošnjih izgubah, ki v prvih treh mesecih znašajo kar 80 milijonov dinarjev. Zabeležili so jo v petih ' tozdih v Železarni ter še v sedmih delovnih organizacijah: Elektru Žirovnici, HC Moste, Kovinoservisu, hotelu Lek v Kranjski gori, Elimu Izolirki ter v jeseniškem tozdu Železniškega gospodarstva. Uspehe pa letos jeseniško gospodarstvo beleži v zunanjetrgovinski menjavi. V prvih teh mesecih so izvozili za 22,6 odstotkov več kot so načrtovali, od tega na konvertibilno področje za 27,6 odstotkov več. Načrt uvoza pa so presegli za 21,5 odstotkov, od tega na konvertibilnem področju za 19,9 odstotkov. V primerjavi z lanskim prvim tromesečjem je izvoz porastel za 63,5 odstotkov, od tega na konvertibilno področje kar za 135,4 odstotke. Uvoz pa je porastel za 25,6 odstotkov, B konvertibilnega področja le za 8,9 odstotkov. Pokritje uvoza z izvozom je tako boljše od načrtovanega in znaša 65,7 odstotkov, na konvertibilnem področju celo 88,3 odstotke. M. Volčjak Pekov izvoz narašča Delavci Peko so v prvih treh mesecih letos naredili za sedem odsotkov več kot v enakem lanskem obdobju — Izvozili so za sedem milijonov dolarjev izdelkov, 45 odstotkov več kot lani, od tega kar dve tretjini na konvertibilni trg — Breme visokih cen domačih surovin in reprodukcijskih materialov morajo nositi vsi udeleženci v reprodukcijski verigi Tržič - V delovni organizaciji Peko, ki je razpletla svojo proizvod no mrežo tudi zunaj Tržiča, so v prvih treh mesecih letos naredili kar za sedem odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. S trakov je prišlo prek milijon parov obutve, presežki so tudi pri drugih vrstah izdelkov, razen iz poliuretana, gume in plastike, kjer zmogljivosti niso docela izkoristili zaradi omejenega uvoza surovin. Podobno kot v drugem lanskem polletju se delavci Peka tudi letos spopadajo stežavamipri oskrbi s surovinami in z reprodukcijskimi materiali. Da so kljub temu lahko presegli proizvodni načrt, so se morali dejansko vsak dan sproti prilagajati razpoložljivim materialom, kar pa po drugi strani vpliva na kakovost njihovih izdelkov in vrh tega zaradi zamud dobavnih rokov še na poslovnost do tujih kupcev, ki jim, vsaj nekateri, že jutri lahko rečejo ne. V Peku se trudijo, da bi stroške na enoto proizvoda čim bolj skrčili. V primerjavi s prvim lanskim trimesečjem so sicer zaposlili dva odstotka delavcev, gre predvsem za novo proizvodno halo v tozdu Budučnost v Ludbregu, sicer pa se je delež delavcev v proizvodnji povečal na škodo režije. Kljub temu visokih stroškov ne morejo držati na vajetih. Osnovni materiali za obutev, na primer, zgornje usnje, so se lani podražili kar za 60 do 90 odstotkov, odvisno od vrste. Produktivnost na zaposlenega se je glede na število parov obutve povečala za tri odstotke, če pa upoštevamo, da letošnji program vsebuje zahtevnejše izdelke kot lanski, da terja precej več vloženega dela, je produktivnost narasla za blizu pei odstotkov. V prvih lanskih mesecih se je Pekov izvoz nekoliko ustavil. Prizadevanja, da bi ga znatno pospešili, so s začela kazati šele proti koncu leta, odražajo pa se tudi v letošnjih kupčijah. V treh mesecih so dela v. i Peka prodali na tuje za sedem milijonov dolarjev izdelkov, kar je za 45 odstotkov več kot v enakem času lani, zlasti pohvalno pa je, da so kar dve tretjini izvoza sklenili z zahodnimi kupci, izvozili so 530.000 parov obutve, vse pomembnejši delež pa predstavlja tudi dodelava, prodaja zgornjih in drugih vrst sestavnih delov obutve, ki je namenjena izključno konvertibilnemu trgu. Zaradi zaostrenih mer pri razpolaganju t devizami in Pekovih napo- rov, da bi čim več uvoženih materialov nadomestili z domačini, je uvoz v prvih treh mesecih za dvanajst odstotkov skromnejši od lanskega. V menjavi z zahodom so tako delavci ustvarili prek dva milijona dolarjev presežka, kar je skoraj trikrat toliko kot pred letom. ' Kljub izjemno ugodnim deviznim sadovom pa Peku še vedno primanjkuje dragocene valute za nakup materialov in za združevanje v lastni reprodukcijski verigi. S slovenskimi usnjarnami so se sicer povezali in se dogovorili za dokaj objektivna merila, predvsem za uvoz surovih kož, izsiljevanje pa čutijo še pri dobaviteljih reprodukcijskih materialov. V okviru poslovnega združenja se zato trudijo, da bi z njimi vzpostavili podobne odnose kot z usnjarnami. Dogovarjajo se tudi, da bi breme nastopa na zunanjem trgu nosili vsi udeležnci v reprodukcijski verigi, saj ni prav, da bi izgubo zaradi hitro rastočih domačih cen plačevali le čevljarji, in to celo v devizah. H. Jelovčan (j SKOfJA Delovna organizacija OBRTNIK, Škofja Loka, Blaževa ul. 3 ponovno objavlja prosta dela in naloge NK DELAVCA za opravljanje komunalnih del v Samoupravni stanovanjski skupnosti, enoti za gospodarjenje s stanovanjskim skladom Pogoji: — končana osemletka, odslužen vojaški rok, lastno stanovanje v Skofji Loki. Delo se združuje za nedoločen čas a pt nirn delovnim časom in z enomesečnim poskusnim delom. S stanovanji ne razpolagamo. Pismene prijave pošljite v roku 15 dni od objave na naslov: Obrtnik, Škofja Loka, Blaževa ul. 3. G LAS 4 STRAN BOGDAN ŽONTAR ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA TOREK. 11. MAJA 1! Ko študent V taki tesnobi, ki je bila že pred tisočletji tesna za tedanje število prebiva I cev. se je lahko razvilo le skrajno socialno ali pa docela anarhično ljudstvo. Nil je odločil v korist prve možnosti. Ob reki se je razvilo ljudstvo, ki ga vzgajata obe božanstvi njegovega podnebja, sonce k radoživosti in skromnosti, Nil k redo-Ijubnosti in poslovnosti. Tu je zrasla država, ki je napravila faraona za boga. delo za nujnost, tehniko vodnih gradenj za umetnost, razum in bistrost za princip. V tem. ko je malo število bogatih nalagalo milijonom revežev bremena ročnega dela. predvsem namakanja, so ti kljub temu ohranjali svojo vedrost in se skorai nikoli niso uprli bogatašem. Ljudstvo, ki tisočletja pred vsemi drugimi, razen v deželi ob RvfratU in Tigri-su, odkrije tako pomembne reči v znanosti in tehniki, spomenike, kjer se tudi najstarejši kipi le malo odrnikajo od norm — rako povsod praktično in podjetno ljudstvo si ni moglo zgraditi abstraktnega sveta in živopisni svet. ki so si ga zgradili onkraj smrti, je bil le posnetek njihovega zemeljskega bivanja. Strah pred prvotno silo Nila je oblikoval njihovo bogaboječnost in konservativni družbeni čut. Ljudstvo, ki je iznašlo pisavo 3300 let pr. rt. S., s to pisavo ni nikoli zapisalo misli ali pesmi, kakršne je domislila globina Grkov ali mistika Indijcev. Pisali so bolj. da bi šteli in ne peli. bolj da bi poročali in ne fantazirali. Nastala ni nobena mogočna mitologija ali saga o bogovih, temveč le splet mnogih legend, ki se je strnil v eno samo misel, ki je gospodovala tem ljudem: boj proti smrti. Tako mogočno je bilo sonce p]gipta. jasnost puščavskega zraka, darilo reke, ki daje* življenje, tako obetajoči so pri vseh bremenih nošenja in tovorjenja ob Nilu darovi bivanja. Ob njih se razrašča patos Egipčanov. Kanali so njihovi epi, jezovi njihove drame, piramide njihova filozofija. Naš svet se je skrčil na dve palubi, stranišče, umivalnik in pipo,pod katero se namakamo, kraljestvo na spalno vrečo in rudzak. Kot astronomi v brezmejno vesolje, zremo mi v vodo. kamen, nebo in sonce, dokler se zvečer vrstni red ne spremeni v sonce, nebo, kamen, vodo. Svetilnikov tu ni. zato polovba ponoči ni možna, morda ob polni luni, sedaj pa je na žalost mlaj. S prvim mrakom se ladja zažene v skalovje, kot bi hotela naprej po kopnem, po nekaj trkih, k'i nas premetavajo po palubi in spravljajo v negotovost, se ladja umiri. Kaj je to? Najprimernejši trenutek, da se izprazni žepe peščici turistov, ki silijo sem dol. okvara, počitek, ali Alahov ukaz? Pozneje nas taki počitki, razen enega, niso več vznemirjali. Drugega dne plovbe smo se nenadoma usmerili proti obali. O vzroku smo lahko le ugibali. Je morda povezan s prejšnjega dne tako pogostim vprašanjem, ki je sledilo ugotovitvi, da si študent: »Medicin?« Možje so se z nekaj Orodja zapodili v breg, premetali par skal. dokler se niso ha vrhu griča zavzeto lotili kopanja. Za njimi se je na krmi pojavil možakar - oče s povito štruco v rokah. Samo za skok z ladje jo je podal spremstvu. Počasi se je gruča bližala skupini na hribu, dokler niso skupaj posedli okrog luknje. Po nekaj minutah so se oddaljili, da bi postopek nadaljevali par deset metrov proč, kjer je oče z nekaj spremljevalci ostal še potem, ko so se ostali vrnili k jami-grobu. Nekaj kasneje so se jim pridružili, skupaj posedeli par minutk, dokler ni oče položil št race V grob, ki so ga potem skrbno zadelali s kamenjem. Na ladji je bil s stiskom rok pogreb končan, pa ne s formalnim osladnim izrekom sožalja, temveč z očetovo zahvalo za pomoč. Ženske se niso prikazale niti na krmi. Njihova dolžnost je otroka spraviti na svet, pokopljejo ga očetje. Smrt ni zapustila nobenih sledov žalosti. Vsi se zavedajo neizogibne resnice, da narava daje, narava jemlje. Življenje Nubijcev je pretkano s to resnico, zato jemljejo smrt kot nekaj povsem naravnega in neizogibnega. Kot hidroplan, ki se že skoraj dotakne reke, a od trenutka, ko misliš, da bo padel v vodo. še dolgo drsi tik nad gladino, se ob ladji spusti v vodo pelikan. Le kaj ga je prignalo sem? Ob Nilu so trije raji za ptice, okrog njegovega odhoda iz Viktorijinega jezera, v okolici hostija v Sudanu in v delti. Naserjevo jezero pa je nekje na pol poti med Aleksandri jo in Kostnem. Se ribe se čudijo kako je ta zanimiva ptica zašla sem na mejo Arabske in Libijske puščave. Čas si ubijamo s klepetom o vsem mogočem, o glasbi, ženskah, Egiptu, potovanjih, domovini, vedno in povsod prisotnem hablibsbliju. Včasih so me kar malo postrani pogledali, črno vrano, ki skače tu doli brez na rajzo gre Sirčan/r no /»•;<•/// vsega olepšujoče pomoči hašiša. V tej dobri deseterici .belih smo ljudje vseh vrst: firbci, avanturisti, ljudje, ki so sem prišli iskat smisel življenja, večni popotniki, amaterski arheologi, hipi ji, narkomani, razžaloščena lepotica, psihično zlomljena deklica za vse. v glavnem študentje vseh mogočih smiselnih in nesmiselnih ved. Pri razgovoru o Jugoslaviji sem bil, kot že ničkoliko-krat prej. presenečen nad tem. kam vse nas tlačijo. Izraelec je vedel o naši politiki več kot marsikateri Jugoslovan, medtem ko sem Američanu komaj vbil v glavo, kje je naša država. »V Afriki najbrž ne, imaš preveč evropski fris.« »Da, da. Tam nekje, uro ježe od Anglije in pet minut hoda od Rusije. V razgovor so se vključevali vedno novi ljudje, dokler nismo odprli okrogle mize na temo Jugoslavija včeraj, danes, jutri. Da bi me samo slišali pifoksi, sigurno bi dobil desetici iz marxizma in angleščine, če ne pri obeh pa vsaj v seštevku. Da ne bi mislili, da smo povsem osamljeni na jezeru, smo tik pred Abu Simhelom srečali tri, med seboj povezane ladje, na poti iz sudanske Wadi Halfe, na katerih seje trlo ljudi kot v panju. Šestdeset kilometrov pod VVadi Halfo, tam kjer se griči libijske puščave tesno približajo levemu bregu Nila, se pojavijo med goro in reko štirje kolosi iz rumenkastega kamna, štirikrat je predstavljen isti človek, ki sedi pred steno svetišča, bog, kralj, morda demon. Tu sedi že tri tisoč let. obrnjen proti vzhajajočemu soncu, izsekan iz rumenega skalovja. Je tu prikazal sin svojega zmagovitega očeta, junak svojega boga, ki ga varuje? Je kraljica ovekovečila sina junaka? Ali pa je to spomenik vladarja, ki ga je njegovo ljudstvo hotelo po smrti postaviti med bogove? Ne. to je Ramzes II, ki je tu ovekovečil samega sebe in ker mu je 67-letno vladanje pustilo dovolj časa, da je skrbel za svojo slavo, ker si je na sedmero krajih v Egiptu postavil velikanska svetišča, oh katerih se zdi. to na južni meji pri Abu Simbelu majhno, je s tem dal največji primer samočaščen ja, kar jih pozna stara zgodovina. Brez te pravljične propagande, ki ima svojo podlago v neprestanem ponavljanju lastnega imena, mu ne bi rekli Ramzes Veliki. Tu je resnični Ramzes z dolgim nosom, sladkimi lici in kronama Zgornjega in Spodnjega Egipta, glavo je brez jeze z mirnim izrazom na obrazu obrnil natanko proti vzhodu, roki položil na kolena in zdi se kot velikan, ki se ne boji sončnih puščic in opazuje življenje v dolini Nila. V notranjosti skalne votline je Ramzes z upodobitvami lahko razglasil,kakšen polbog je in za vsak primer se je spet predstavil v dveh vrstah visokih kipov. Sončni bog s sokoljo glavo ni nikoli tako visok kot plastika kralja, pa tudi na podobah na steni, kjer mu kralj prinaša svetilni dar. podaja bogu hkrati podobo svojega božanskega imena. Ukazal je tudi, naj ga predstavijo, kako mu bog predaja meč, kako ubija sovražnike, ki prosijo milosti, nadzira preštevanje odsekanih rok nasprotnikov ali pa vodi premagance pred svojo božansko podobo. Celo pred sosednji mnogo manjši tempelj svoje žene je poleg dveh njenih dal postaviti štiri svoje kipe. Templja so z mednarodno akcijo pod pokroviteljstvom UNESGA prestavili iz področja, ki je danes pod vodo! na rob puščave. V ta namen so morali postaviti dva nova. betonska griča ter skrbno ločiti od skale in prenesti v nov dom 150.000 kubičnih metrov ostankov. Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN (17. zapis) I OBISK ANE JELOVŠEK Raziskave o pesnikovem življenju in o življenju njegovih bližnjih so odkrile, da sta bili j tako Ana Jelovškova, kot pozneje tudi njena hčerka Ernestina, bolni na očeh (siva mrena); to bolezen potrjujejo ohranjene fotografije obeh. No, morda je bila prav ta Anina očesna bolezen nekak povod, da jo je Prešeren, takrat že 38-letni zrel mož. vzel sredi decembra 1838 s sabo na Ska ručno, k sveti Luciji, cerkveni patroni in priprošnjici bolnih na očeh. To »romarsko« pot je pesnik pač združil z obiskom pri stricu Francu, ki je bil duhovnik - vikar na Skaručni. Bilo na je Ani Jelovškovi tedaj komaj 15 let in pol . .. Okrog Novega leta 1839 se je Prešeren na sprehodu z Ano močno prehladi!. Med boleznijo ga je deklica zvesto obiskovala, po ozdravitvi pa se je pesnik z njo shajal skoro sleherni dan. In Ana je kaj kmalu s I Prešernom zanosila. Ze 15. oktobra 1839 mu je povila prvorojenko Terezijo. Tega očetovstva je bil Prešeren vesel in je v upanju, da kaj kmalu dobi samostojno advokatsko mesto, [obetal Anini materi, da deklico zagotovo oženi. IsKARUČNA I IN NJENA CERKEV Kar brž pcudarim pomembnost prelepih fresk iz življenja sv. Lucije, ki jih je na I cerkveni svod (kupolo) leta 1748 naslikal sloveči slovenski umetnik Franc Jelovšek, obnovil pa Matej Sternen že na prelomu našega sto-Iletja. , Skaruška cerkev ni stara. Imela pa je v gotski dobi skromnejšo prednico v obliki večje kapele, kjer so romarji molili k sveti Luciji za zdravje oči. Ze tedaj je Skaručna veljala za pravo božjo pot. Bilo je tako vse do leta 1662, ko so si Skaručani zaželeli večje cerkvene stavbe. Pritegnili so jim tudi vaščani bližnjega Povod ja. Vojskega in .Polja. No. tako je bila nova cerkev 1 dograjena že leta 1667. Sedanjo obliko pa je cerkev na Skaručni dobila po temeljiti obnovi in dozidavi leta 1755. Notranjščina skaručenske cerkve, ki je slejkoprej le podružnica velike vodiške fare, )e nenavadno lepa in skladna baročna umetnina. Kaže na prefinjen okus svojih graditeljev in obnoviteljev. A ne le freske, tudi cerkvene plastike so mojstrsko delo starih kiparjev — podobarjev. POMNIKA NOB Tudi tu, na Skaručni sami in v neposredni okolici, je postavljenih več pomnikov narodnoosvobodilnega boja. Naj omenim le dva. Na vasi, v primerni ozelenitvi, je postavljen skromen pomnik v čast 21 padlim domačinom (naičešča priimka sta tu Pustovrh in Dermastja) z vklesanim napisom: Padli sta z vero v naš narod, naj ne zamre vaš spomin. Umetelnejši pomnik NOB stoji na razpotju med vasi V esc o in Poljem, Vojskim in Kosezami. Na več kot 2 m visokem granitnem bloku je pritrjena reliefna bronasta skulptura. Napis pove: Na tem kraju se je 13.junija 1944 uspešno prebil Gorenjski odred skozi sovražnikov obroč. Na levi stranici prečitamo ver Mateja Bora: In tako zmagujoče bomo _ bodoče pre viha rili slednji vil Spomenik so posta vili krajai borci Gorenjskega odreda v ji leta 1979. Ana Jelovšek, nezakonska Prešernovih otrok, (ilustracija sodi k prejšnjemu :af št. 16) S Ska ručne ho moral ta x»| ubrati kar celo pahljačo poti | severu in severovzhodu — kajti u-v teh smereh je največ zanimivi lepih vasi. KOŽELJEVA vesca Tako sem si dovolil vati malo vasico, ki in* krajevno ime (Vesca) tU svoje majhnosti. Komaj 70 valcev — domačinov Veščanov Majhna vasica je pač veska vesca v domačijskem narečju, željeva Vesca pa sem ji rekel su\ ker je rodila Matijo Koželja | UM i 1917), znamenitega slikaria, kamniške rodovine Koželjev, po svojih cerkvenih in drugih dobitvah. V zgodovino slovvi likovne umetnosti sta vstopila vsem risar in ilustrator Ar Koželj ter slikar planinskih Maks Koželj. Za starega V« Matija Koželja pa velja prir. da je prav njegova roka n« sloviti Prešernov portret, ki slejkoprej ,za najbolj realistično nikovo upodobitev iz bridkih slednjih let v Kranju. Vesca stoji na vzhodnem Skaručenskega polja prav na *i ju Rašice. Ob vasi teče bistra brava, ki sprejema kar več potoci tako značilnih za to tiho vas zelenja in rodovitnih polj. V bW že v nedrjih Rašice imajo V«šfl tudi »svojo« podzemljsko jamo žerico. Napad Nemcev na partuas odred dne 13. junija 1943 v Vesce so naši borci odbili in sovražnikov obroč. SINKOV TURN Seveda bi moral poleg V< vsaj na hitro opisati še mičnih vasic na Skaručens polju — toda pisanje bi le preveč čilo že itak skop prostor za te zap 3 Radovan Timotijević I DESANT NA DRVAR ALI SKOK V PRAZNO HITLER: »ČE TITA DOBIM V ROKE ...« Vrnimo se spet v neko februarsko noč 1944 v Hitlerjevem vrhovnem štabu v Rastenbur-gu. Nikjer ni natančnih podatkov, ali je to bilo 2. ali 3. februarja, morda pa celo dan kasneje, kajti Hitler je imel vsak dan nekaj pred polnočjo vojaško konferenco s svojimi najbližjimi sodelavci. Bilo je več razlogov, ki so narekovali, da je bi.o treba tokrat jugoslovansko vojskovališče natančneje obravnavati Predvsem zato, ker z nemško šesto ofenzivo niso dosegli pričakovanih rezultatov. Poleg tega pa je grozila nevarnost, da bodo nemške sile na Balkanu odrezane spričo velikega osvobojenega ozemlja, ki ga je nadzorovala Titova osvobodilna vojska, in zaradi naglega naraščanja NOV in POJ. Hitler je stopil v operativno dvorano ter se bežno in utrujeno ozrl po navzočih. Ustavil se je poleg mize, na kateri so bile vojaške karte Nekaj časa je molče stal in razmišljal. Strmel je v karto Jugoslavije, na kater, se bile nemške enote označene z modro enote NOV in POJ pa z rdečo barvo. Nato je dvignil glavo in pogledal vodjo vrhovnega poveljstva oboro- ženih sil feldmaršala VVilhelma Keitla. To je pomenilo začetek poročanja. Na Hitlerjevi levi strani je stal načelnik operativnega štaba vrhovnega poveljstva ge-neralpolkovnik Alfred Jodl in začel poročati. Hitler je poslušal stare fraze: »V vzhodni, osrednji in zahodni Bosni smo razbili bande in razgnali banditske centre, tu na Hrvatskem in v Dalmaciji pa čistimo banditsko območje... Vzeto v celoti so Titove bande oslabljene,« je dejal Jodl. Hitler je pogosto zastavljal vprašanja, vendar je Jodl spretno odgovarjal. Pomagal mu je tudi feldmaršal Keitel. Ko je bilo osladno poročanje končano, je izpadlo tako, ko da so se razmere v Jugoslaviji popravile in da je pobuda v rokah nemških divizij. »Vselej enako!« je odvrnil Hitler in vzdih-nil. »Ze v lanskem oktobru sem trdil, da je vzrok tako |>očasnega razčiščevanja računov v Jugoslaviji Titova osebnost. Od takrat pa se ni prav nič spremenilo. Nikamor naprej se nismo premaknili,« je opozoril navzoče. Vsi so molčali, le Himnilerjev predstavnik V vrhovnem povestvu SS-ohorgruppenfUhrer Fegelein je napeto zrl v Hitlerja. Ta se je nakremžil. nato pa grozeče nadaljeval: »Če Tita dobim v roke, vedite, da ga bom dal takoj ustreliti! Da, ustrelil ga bom kot velikega voditelja banditov!« je še glasneje poudaril, nato pa umolknil. Hitler ni posebej označil, na koga se nanaša njegova onemogla jeza proti vrhovnemu komandantu NOV in POJ maršalu Titu in želja, da ga dobi v roke, toda vsi so vedeli, na koga letijo njegove besede. »Povem |w vam, da ga bom dal pokopati z vsemi vojaškimi častmi. Prav zares! To bom storil zato, ker je neštetokrat dokazal svojo nepremagljivo energijo, izredno borbenost in izrazito nadarjenost kot strateg, taktik in vojskovodja. Se nekaj,* je Hitler nadaljeval, »pred kratkim sem prebiral nekakšne bedarije naše varnostne službe o tem. kdo je Tito. Po njej je Jožef, Ivan, Kamilo, Brezović, Bros in celo romunski oficir Reunianu. Vraga! Ali nam je res potrebno, da nam kljub tolik? naši obveščevalni službi soli pamet še londo.i ska propaganda?! To je res žalostno! Razen tiste zaplenjene fotografije je vso drugo laž,« je končal Hitler. NAJMOČNEJŠI ČLOVEK - BREZ MOČI Znano je, da so ljudje okrog Hitlerja radi ponavljali njegove grožnje in postopke. Celo Hitlerjeva desna roka Himinler. je skoraj dobesedno ponovil vse, kar je firer dejal na februarskem sestanku v Rastcnhurgu. To se je zgodilo poleti 1944. ko je pred skupino oficirjev grozil: »Želim vam povedati še za en primer vztrajnosti - vztrajnost maršala Tira. Mo- ram reči, da je ta gospod Josip Broz komunist in čvrst človek. Naslov maršala resnično zaslužil. Ko pa ga bomo dobili v r. bodite prepričani, da bomo z njim obračun na kraju samem!« V tej skupini so bili tudi generali, vsi _ pozorno poslušali Himmlerjeve grožnje. V< jeli so mu, ker so vedeli, da je Himmler-*t« in trepet za milijone ljudi zasužnjene Ev-" Himmler je organiziral najstrašnejša rišča smrti, v katerih je v največjih muM vsak dan umiralo na tisoče ljudi. Do živeli mogel enemu samemu človeku - Titu. »Tito je naš sovražnik.« je Himmler daljeval. »Kljub temu bi želel, da imamo Nemčiji ducat Titov, ki bi bih vodje in k" imeli tako odločnost in tako močne živce.' se nikoli ne vdajo celo v pnmeru, če so pov? obkoljeni. Ta človek nima ničesar, pnv ■ sar Vselej j? bil obkoljen, toda vselej »tj znai' prebiti in ni nikoli kapituliral, najbolje vemo. kakšne težave nam povj na jugoslovanskem ozemlju samo zato, k. vrtrafno bori. Upa si bataljon imenovati gaoo mi pa mu takoj gremo na led Bn« Kei neki' Togi vojaški možgani takoj zijati o enoti, ki naj h, imela šest divizije in korpus, to JX jih vsakokrat ponovno obnav! ta dovi k J" ri ^m0 zato. ker Kaj. takega lahko slon kerjt,mn0 nepopustljiv m 7'%", ''|er ko nandant.«jc dejal Hanmit.. II dra Pred it ■Jgr L* »•jI t 11 MAJA 1982 tjski slikarji na Jezerskem kranjskih slikarjev se je udeležilo ex tempora na Jeki ga je pripravil hotel Kazina — Dve leti staro stvo Kranj dobro dela, svoja prizadevanja usmerja i galerijske dejavnosti, pripravlja strokovna pre-vključuje se v usmerjeno izobraževanje, v kulturno P*je vključuje amaterske slikarje — Slikar slika sam, kot pa ne more biti sam, pravi predsednik društva Vinko skih 20, 30 učiteljev pa poučuje otroke likovno vzgojo. Pri tolikšnem številu likovnikov je seveda galerijska politika toliko bolj pomembna. V kranjskem mestu je v zadnjih letih nastalo več manjših likovnih galerij v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. Kar deset jih lahko že naštejemo. V likovnem društvu si zato zdaj prizadevajo, da bi vsaka od teh malih galerij imela svoj obraz. Tako naj bi galerija na Planini postala matica ljubiteljskih slikarjev, v stražiškem kulturnem domu naj bi galerija zasledovala dosežke likovnih pedagogov, galerija v Dom-planu bi dajala prostor eksperimentalnim razstavam, v gimnaziji razvoju pouka kulturne vzgoje v usmerjenem izobraževanju. V galerijah Gorenjskega muzeja pa bosta vsako leto razstavljala najmanj dva člana društva, eden izmed starejših likovnikov in eden izmed mlajših. Tako so zdaj pripravili razstavo del Milana Batista ter ob njej izdali katalog, jeseni pa se bo predstavil Cveto Zlate. Omeniti velja še, da so prav na pobudo likovnega društva letos v Kranju pripravili razstavi dveh odličnih makedonskih slikarjev, ki sta študirala na ljubljanski likovni akademiji. Kranjski slikarji pa so si s tem povezovanjem odprli pot v skopsko galerijo. Uresničujejo tudi zamisel o strokovnih predavanjih in doslej so pripravili dva. Predavanje Marjana Tr-šarja je pritegnilo kar 55 poslušalcev, podobno tudi predavanje Marka Pogačnika. Ze jeseni pa načrtujejo nova strokovna predavanja. Pomembno vlogo ima kranjsko likovno društvo pri vključevanju amaterskih slikarjev v kulturno življenje. »V Kranju je nekaj dobrih amaterjev, ki se lahko povsem enakovredno merijo s poklicnimi,« pravi Vinko Tušek, »da so to dosegli, so morali veliko delati. Društvo pomaga utirati amaterskim slikarjem pot v kulturno življenje, kajti kultura je ena, ni poklicne in amaterske.« Manj uspešno pa je bilo društvo pri vključevanju v usmerjeno izobraževanje. Šest kulturnih društev, ki so jih osnovali in katere naj bi vodili Člani društva, niso zaživela. Šole same so pokazale premalo zanimanja in tako so »zamudili« prve tri mesece pouka, ko je bila prva na vrsti likovna vzgoja. Torej bo treba prihodnje šolsko leto krepkeje zastaviti delo na tem področju. M.Volčjak o — V petek, 7. maja. ste rj*tem lahko na vsakem kora-**«li slikarja, ki je prelival na jfbtno prelepo okolico. V so-'-maia, so na razstavi predstave delo. Slikarskega ex tem-Oga je pripravil Likovni cenil Zvezi kulturnih organizacij i sodelovanjem hotela Kazina *nfcem, se je udeležilo dva-^»rjevz Bojan Abaza, Milan £ Prane Bešter, Boni Ceh, -ien, Herman Gvardjančič, rJ«lovec, Alenka Kham-Pič-_ BflriB Sajovic, Nejč Slapar, fgafck in Cveto Zlate. £**1 o ex tempom je zrasla v C**« sta nam povedala pred-puanjakega likovnega društva ■j Tušek in direktor hotela 1 Stane Finžgar. Likovno *fcfi sodelovati z vsemi, tudi r*6»ni delovnimi organizaci-■•draštvi, potrudili smo se, da rfenpore čimbolj uspel, vsak W*o na Jezerskem pustil eno povedal Vinko Tušek. Po-"•o se, da je delovno srečanje * čim prijetnejše, hotel pa bo prerojen z deli domačih sli-J«dodaI Stane Finžgar. ftio likovno društvo, katere-*«o se udeležili ex tempora, '•Ive leti in je odtlej dodobra *■ Delovno srečanje na Jezer-1 priložnostna akcija, temveč ■ družabne dejavnosti v dru-■•ikot pravi njegov predsednik ■ 'usek: slikar slika sam, kot P" ne more biti sam. Podobno načrtujejo skupinski ogled ^kulturno zgodovinsko boga-*«ta. Brez dvoma bo srečanje irskem prispevalo k organiza- ■ "Jtiditvi društva, ki svoja prireja usmerja na področje gale-**javnosti, pripravlja strokov-^»vanja, vključuje se v usmer-Isobraževanje in v kulturno KULTURA Gledališke ure Nova dejavnost Prešernovega gledališča so gledališke ure, ki jih pripravljajo v okviru usmerjenega izobraževanja. Doslej so jih pripravili 15. za mlekarsko, tekstilno, ekonomsko in za šolo za blagovni promet. Učenci spoznajo, kako nastane gledališka ka predstava, »pogledajo za oder«. Dodatni napori Prešernovega gledališča so to. ki niso plačani. Koncert v spomin Braneta Smoleta Kranj — Smrt kitarista in komponista Braneta Smoleta še vedno odmeva v slovenskem glasbenem dogajanju. Njegovega delovanja v številnih gorenjskih skupinah ne moremo kar enostavno pozabiti. Da bi se poklonili njegovemu spominu, so se nekateri ansambli in glasbeniki, ki so z njim delovali, odločili, da priredijo spominski koncert. Organizacijo je prevzel Klub ljubiteljev glasbe iz Kranja, s katerim je Brane Smole ves čas zelo plodno sodeloval. Koncert bo v četrtek, 13. maja, ob 20. uri v Delavskem domu v Kranju. Nastopila bo skupina Naša stvar, s katero je Smole najdlje sodeloval, zanjo napisal precej skladb, ki so jih posneli tudi za radio. Naša stvar se bo v zasedbi, s kakršno je delovala z njim, tokrat zbrala posebej za to priložnost. Poleg njih bo nastopila tudi skupina Gestalt, pri kateri je Smole nazadnje igral, ter skupina Ejga in dva dueta — Buva in Slave ter Božo in Slave. Pri organizaciji te komemorativne prireditve sodeluje tudi občinska konferneca ZSMS Kranj. Vstop bo prost. Marko Jenšterle FILMSKO GLEDALIŠČE Mister Montenegro _______________ S. STRAN GLAS Težave Prešernovega gledališča Ob zadnji abonmajski predstavi bodo med občinstvom izvedli anketo — Vse težje je dobiti v Kranj gostujoče predstave — Dela je v Prešernovem gledališču vse več, vse več pa imajo denarnih težav Kranj — V Prešernovem gledališču bodo ob izteku sezone tako kot že nekaj let doslej izvedli anketo med gledalci. Na zadnjih abonmajskih predstavah bodo tretjini gledalcev razdelili anketo, s katero bodo zajeli podatke o strukturi občinstva, njihovo oceno iztekajoče se sezone ter Želje občinstva, kakšna naj bo prihodnja. Letos bodo zbrane podatke še podrobneje obdelali kot doslej. Kranjsko gledališče je imelo letos 1.600 abonentov ter pet mladinskih in štiri lutkovne abonmaje. Število abonentov iz leta v leto raste. Abonmajske predstave so tako skoraj v celoti prodane vnaprej in na razpolago je premalo vstopnic pri gledališki blagajni. Tako se dogaja, da pred predstavo vstopnice ni moč kupiti, dvorana pa ni povsem polna, saj si vsi abonenti predstave ne ogledajo. Podatki govore, da imajo v Prešernovem gledališču vse več dela. Letos so imeli skupaj 238 prireditev, kar je 35 več kot sezono poprej. Od tega je bilo 181 gledaliških predstav; 143 v izvedbi Prešernovega gledališča in 38 gostujočih. Gledaliških predstav je bilo 29 več kot sezono poprej, kar je šlo povsem na račun povečanja števila domačih predstav. Med ostale prireditve pa štejejo literarne večere, gledališke ure, nastope Dedka Mraza in podobno. Število gostujočih predstav se torej ni povečalo. Vse težje jih je namreč dobiti v Kranj. Redkokatero slovensko gledališče zmore za teden dni zapreti svoja vrata in gostovati v Kranju. Za zapolnitev abonmaja v kranjskem gledališču se odloči le, Če * vključuje amaterske slikarja področju galerijske dejav- * društvo v zadnjem letu na-»*jveč. V galerijskem svetu fc**njskem muzeju sodelujeta P** likovnega društva, galerij-I^ki skuša zastopati čim širši kulture, vodi Vinko likovni kritik L^ivalcev Galerist nJ*i*T na ie član likovnega iKeelikovnih umetnikov KoTter ljubiteljskih likov-&uje tuđi arhitekte Prav *je v Kranju kar 60, poklicnih *in kuharjev je 15, ljub.telj- |ya gledališka skupina Kranju Jpfimentalna gledališka skupina pri » Kranju pripravlja uprizoritev Ic kulturnem društvu onescojeve »Plešaste bodo otroci do konca sezone lahko ogledali Še dve lutkovni predstavi v Ntf Lutkovnega gledališča iz Ljubljane kovni predstavi v izvedbi Lutkovnega gledališča iz Ljubljane. V četrtek, bo na sporedu »Vrtec na 5*^lutkovnem' gledališču si sezone — Pri kulturnem društvu JKraniu je nastala eksperi-?* gledališka skupina, ki pri-?Uprizoritev »Plešaste pevke« ^Jonesca. Po glavni kontrolni sta si jo nedavno ogledala Jjf KocjančiČ in Jože Voznv, tT^ika Zveze kulturnih orga-J&lovenije, bodo sredi maja y* premiero v kranjskem domu. Eno zelo znanih ,rj*nih del režira Iztok Alidič, ^ kostume pripravlja Saša dramaturg predstave je Cve-za glasbeno opremo bo skr-*pina Gestalt, za gib Dragica *> lektor je Kondi Pižorn, . tedsta ve Franci In tiha r, za jM>e! Andrej Mihelčič, sceno fbl Brane Logar, kostume * Beštev. Nastopili pa bodo: t Kranjec, Helena Bešter, E Krajcer, Vesna Jankovič, ^orjanc in Tone Strlič. C* ae torej svež in zanimiv 5* dogodek, ki bo brez dvoma H Pozornost ljubiteljev gleda-k*igre za novo nastalo gledah-S*too in za uprizoritev teksta ^Pomembnejših osebnosti so-^ gledališkega izraza v svetu. fc eksperimentalni gledališki (je delo omogočila kranjska ^turnih organizacij, ki je da lahko vadijo v pro-StorŽič v Delavskem do- pa se izteka v lutkovnem * v gradu Kiselštajn, kjer tka v okviru društva GLG. 8 bodo do konca sezone ili še dve kakovostni lut- 13. maja, obisku pri stari kozi« Polonce Kovač, v četrtek, 20. maja, pa »Ku-žek in mucek«. V prvi predstavi bo nastopil tudi Nace Simončič, eden najstarejših slovenskih lutkarjev. Kot nam je povedal Cveto Sever, želijo ob koncu sezone predstaviti poklicna prizadevanja na področju lutkarstva, ponuditi otrokom res kakovostne predstave. Sezona v lutkovnem gledališču v gradi Kiselštajn je bila bogata. Od oktobra do začetka maja se je zvrstilo 87 prireditev, od tega 65 lutkovnih prireditev. Do konca sezone se bo število skupnih prireditev povzpelo na 93 in število lutkovnih na 71. Doslej so v tej sezoni pri lutkovnih predstavah našteli 5.217 gledalcev, pri ostalih prireditvah 1.121 gledalcev. Vsega skupaj, od 5. februarja 1980 odkar je bilo gledališče v gradu Kiselštajn odprto, pa so našteli 9.500 gledalcev. Najbolj obiskane so še vedno lutkovne predstave, saj je letos v povprečju vsaka zbrala 79 gledalcev, kar je lepa številka Otroci so se navadili na redne lutkovne pred-stave v gradu Kiselštajn in postali zvesto občinstvo. Ostale prireditve, literarne in glasbene, se še niso tako uveljavile. V lutkovnem gledališču v gradu Kiselštajn je doslej gostovalo 25 lutkovnih skupin iz vse Slovenije in iz zamejske Koroške, v letošnji sezoni 19, ki so uprizorile 27 različnih lutkovnih predstav. Pisana bera torej, ki so jo lahko videli kranjski otroci. M. Volčja k Kaj napisati ob tem filrnu in kaj sploh o Dušanu Makavejevu? Gre morda v prvi vrsti kar od vsega srca pozdraviti že dejstvo, da je po sedmih letih premora vendarle posnel film, režiser, katerega talenti so enoglasno potrjeni? Ali pa se veseliti, da bomo enega od njegovih mojstrovin videli končno tudi pri nas, potem ko znamo skoraj na pamet vsa njegova zgodnja dela in so znova in znova zanimiva vsem prihajajočim generacijam? In prav res je to dejstvo presenetljivo: človek, ki je komajda prisoten na filmskih platnih pr\ nas, je vendarle v vseh glavah ci-neastov in številnih radovednih gledalcev. Gledalcev pa je vedno ravno toliko, da se razširi glas tudi v deveto va^s. Poročila s festivalov so nas prepričala, da gre za posebneža, ki enači reči, ki menda niso za v isti koš, a imajo vendarle skupen imenovalec: kako rešiti človeštvo propada pred lastnimi lažmi, pred lastnim malomeščanskim (seveda) prikrivanjem resnice in bistva vsakega živega bitja. Tu mislimo predvsem na tisto režiserjevo večno in uspešno namigovanje, da je človek vedno najprej človek, se pravi bitje, ki potrebuje telesnih orgij, da zadovolji dušo. Duša in telo pa sta vendarle eno v enem človeku, zatorej, kje je tu problem? Kot kaže Montenegro, je problem v tem in v tistem trenutku, ko to temeljno resnico prikrivaš. In še nekaj: morda je to že kar prvi vzrok za vsa mogoča nasilja, ki nas vse življenje obdajajo in ki nas končno privedejo do tega, da nasilje trosimo okli sebe še mi. Tako se dogaja tudi z glavno junakinjo v Montenegru. Ker je čustveno in spolno zavrta, naj bi vse njene reakcije razrešila modna psihiatrija, ki naj bi jo kar pri priči razglasila za noro. Ko pa se izkaže, kje tiče korenine zla (in to se odločilno dogodi v Zanzi Baru naših zdomcev v središču Švedske), je treba le-te še enkrat prikriti in hkrati z njimi kar takoj tudi svoje pravo čustvo; z umorom namreč. Ker pa se dogaja zavračanje razkrivanja resnice ne le na nivoju prvobitnega (spolnost v Zanzi Baru), ampak tudi na nivoju kamuflažne nadgradnje (se pravi v visokem standardu razvite Razstava knjižnih ilustracij Radovljica — Včeraj so v Šivčevi hiši odprli razstavo knjižnih knjižnih ilustracij akademske slikarke Ančke Gošnik Godec. Zamenjala je razstavo grafičnih list u v Božidarja Jakca »Partizanski portreti«. Knjižne ilustracije Ančke Gošnik-Godec si lahko ogledate vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. družbe), se prenese ta morilska agonija še v ustaljene standarde in ženska pomori vso družino ter psihiatra. Začetek od točke nič je torej ponujen, a kdo bo nosilec prihodnje akcije? Naši zdomci, ki so zaradi »prvobitnosti« še zunaj družbe in imajo morda prav zato možnost, da se izognejo njenim pastem in slabostim, ali pa morda dvojna morilka, ki ostaja v praznem prostoru; saj je zanikala obe ponujeni ji varianti? Pustimo odgovor času in morda naslednjemu filmu Dušana Makave-jeva, kajti v njegov genij gre še vedno zaupati. Ostanki njegove montaže-atrakcije so tudi v tem filmu, ki skuša proti dosedanjim njegovim pravilom pripovedi biti nekakšna zgodba z glavo in repom; ostanki torej Makavejeve ustvarjalne moči so še vedno toliko močni, da povzročajo mogočen odziv pri publiki različnih narodov in družbenih sistemov. Načenjajo pač problem privatnosti, intimnosti, ki naj bi se uskladila z družbenim, političnim, pa je pri tem očitno cel kup težav, znanih prav vsem. V filmu torej ne gre v prvi vrsti za razpravo o zdomcih in njihovem položaju v drugih deželah, čeprav je ta tema odlično razširjena kar s tezo, kdo pa je v kakšni deželi sploh domačin? V filmu gre za dosti razsežnejša vprašanja, ki se tičejo, tako človeka-posameznika kot človeka v družbi (katerikoli) in seveda ne morejo mimo vsega, kar taka razmerja vzpostavlja, omogoča in eventualno povzroča spopad. Glede humoristične plati pristopa ne gre zgubljati besed. Ta je bila že od nekdaj Makavejeva udarna točka in seveda otem, da film izredno teče in je erotično napet, tudi ne. Kamera, igra in tako naprej .. . vse je na mestu in odlično. Neva Mužič ima doma dve vzporedno tekoči predstavi. Poleg tega pa morajo v kranjskem gledališču seveda tudi upoštevati vsebinsko vključitev gostujoče predstave v svoj spored. Seveda želijo kranjskemu občinstvu predstaviti najboljše gledališke dosežke v Sloveniji. Drugi problem gostujočih predstav pa je premajhen oder v kranjskem gledališču, vsled česar se gledališča težko odločajo za gostovanje v Kranju, saj jim predvsem scenografsko okrni predstavo. Kranjsko gledališče pa se otepa z vse večjimi denarnimi težavami. V situaciji so, ki :o lahko imenujemo kritična. Zrcau s v vprašanju: kako obdržati raven predstav, število njihovih ponovitev in gostovanj, ne da bi zašli v denarno izgubo ali kršili resolucijska določila. Materialni stroški skokovito rastejo in takore-koč zažirajo dejavnost. Z 18 odstotki f»ač ni moč loviti rast cen materia-om, ki jih potrebujejo pri predstavah. Zaradi pomanjkanja denarja si vse težje privoščijo dobrega režiserja, ki bo predstavo naredil tako, da jo bodo ljudje radi gledali. Veliko so v naših gledališčih ?e govorili, kako jih je prizadelo omejevanje avtorskih honorarje/. Umetniški delavci, ki jih v kranjskem gledališču potrebujejo pri postavitvah predstav (režiserji, koreografi, kostumo-grafi, scenografi, dramatiki, glasbeni opremljevalci.. .) so v svobodnih poklicih in občasno sodelujejo s Prešernovim gledališčem. Podobno kot omejevanje avtorskih honorarjev težave gledališču povzroča tudi omejevanje dopolnilnih, pogodbenih del. Občano potrebujejo delavce pri postavljanju scen, pripravi in izvedbi Eredstav. Težava je v tem, da potre-ujejo vse naenkrat. Vseh pa seveda ne morejo redno zaposliti. Veliko skrbi je delavcem Prešernovega gledališča to zimo povzročila kurjava, oskrba s kurilnim oljem. Ogrevajo tudi sosednje muzejske prostore in z jeseni napolnjenim zbiralnikom so zdržali do januarja. Tedaj je bila oskrba s kurilnim oljem že težavna in tik pred Tednom slovenske drame je obviselo v zraku vprašanje ali bo dvorana topla. V vseh mesecih, ki so sledila, so skrajno varčevali s kurjavo, iz tedna v teden krpali zaloge kurilnega olja, da gledališča zaradi mraza niso zaprli. M.Volčjak Vanda Pri Mladinski knjigi je v zbirki Sinji galeb s številko 238 izšla knjiga priljubljenega slovenskega mladinskega pisatelja Vitana Mala »Vanda«. S prefinjeno, psihološko, poglobljeno občutenostjo je pisatelj naslikal odnose med mladimi, pravzaprav še otroki, ki doživljajo srečne trenutke in razočaranja mnoge globlje kot odrasli, kajti te je življenje že obrusilo v izkušenost. Fant Klemen išče na počitnicah ob morju naklonjenost deklice Van-de, a ta se čustveno bolj navezuje na Smiljana, kajti nežni fant potrebuje več njene neklonjenosti kot nerodni Klemen. Slednji pogosto enostavne problemne zavozla tako, da postanejo zapleteni in vse to daje zgodbi zanimivost. Malovo mojstrsko uporabljanje materinščine je spletlo izvrstne stavčne izpovedi. Čeprav pisatelj doslej ni prejel uradnih priznanj in nagrad, spada v sam vrh slovenskih mladinskih pisateljev mlajše generacije. Naj vam ob koncu zaupam, da je Vanda resnična deklica, Kranjčanka in da je seveda danes že odrasla. Zlata Volarič Eden zelo prizadevnih mladinskih pevskih zborov na Jesenicah je vsekakor šolski mladinski pevski zbor Osnovne Sole Tone Čufar. Pod vodstvom neutrudne glasbene pedagoginje Mire Mesaric nastopa na številnih šolskih pa tudi drugih prireditvah na Jesenicah in v okolici. Zbor odlikujejo čisti gladini in lepo, ubrano petje. — Branko Blenkuš G L,AS 6 STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK. 11. MAJA Uspešna in težka leta Škofja Loka — Nedavno so se škofjeloški invalidi zbrali na letni skupščini. Na srečanju, kije bilo to leto predvsem delovno, so obdelali letošnji program dela in se zavezali k še večji dejavnosti. Volili so tudi izvršni odbor in ga dopolnili z nekaj novimi člani, predsednica pa še naprej ostane Tončka Kukičeva. — Foto: N. V. V. Mauthausen - Komisija za bivše politične zapornike, mternirance. izgnance in vojne ujetnike pri Občinskem odboru ZZB NOV Jesenice je pred nedavnim organizirala obisk Mauthausna, ki se ga je udeležilo okrog 250 občanov. Jeseničani so v počastitev jugoslovanskih žrtev v tem taborišču priredili tudi lepo žalno komemoracijo s kulturnim programom, v katerem so sodelovali člani DPD Svoboda .»France Prešeren« iz Žirovnice in Breznice pri Žirovnici. Zapel je tudi žiravški oktet. Delegacija jeseniške občine je k spomeniku žrtiKtm položila vence. Udeleženci so si ogledali taborišče in stari kamnolom s »stopnicami smrti«; Tam so nacisti do smrti izmučili nad 120.000 pripadnikov različnih evropskih narodov. Nad 12 000 Jugoslovanov je umrlo v tej mučilnici narodov. - Foto; B. Blenkuš Člani turističnega društva Bohinj — Jezero so na petkovem občnem zboru pregledali delo v preteklih štirih letih, izvolili novo vodstvo in sprejeli program bodočega dela - Pretekla leta so bila za društvo uspešna, saj je nenazadnje s svojim dobrim delom dokazalo, kako potrebno je v vsakem kraju turistično društvo, ki smo jih pri nas pred leti hoteli ukinjati — Pereča problema sta še vedno namembnost turistične takse in ureditev obale Bohinjskega jezera Bohinj — Na občnem zboru so se v petek, 7. maja, zbrali člani turističnega društva Bohinj-Jezero, ki deluje na področju krajevnih skupnosti Bohinjska Bistrica, Stara Fužina in Srednja vas in povezuje več kot tristo članov, ki si prizadevajo za razvoj turizma v Bohinju. Ker je potekel štiriletni mandat dosedanjemu upravnemu odboru in so bile na dnevnem redu tudi volitve novega vodstva so o delu turističnega društva obširneje spregovorili. Poročilo je podal predsednik Jože Škantar, ki je kar deset let predsedoval bohinjskemu turističnemu društvu, v njem pa dela že 28 let. Pretekla leta je označil kot uspešna in težka. Po eni strani so veliko naredili za organizacijsko utrditev društva, dobro sodelovali s tamkajš-nrim gostinsko turističnim gospodarstvom, dobro organizirali turistično informacijsko službo in povezali lastnike privatnih turističnih sob, na drugi strani pa so se morali vztrajno boriti za obstoj turističnega društva. Turistična društvena organizacija je namreč preživljala krizno obdobje, ko je kazalo, da društva niso pomembna v celotnem turističnem dogajanju in da naloge društev lahko prevzame turistično gospodarstvo. Vendar se je to pokazalo kot zmotno in odločnost in prizadevanja bohinjskega turističnega društva, da dokaže, kako pomembno je v vsakem kraju, posebej v turističnem, društveno delo na področju turizma so svojo potrditev dobila lani z ustanovitvijo Občinske turistične zveze občine" Radovljica. Zveza bo prispevala k še boljši povezavi turi stičnih društev v občini, k povezavi z občinskimi upravnimi organi in z ljišč od kopališča do Mrenše. Z izgradnjo kanalizacije ob jezeru je bil storjen velik poseg v naravno okolje, vendar bo po zaključku del to velika pridobitev, ki bo omogočila tudi ureditev sprehajalne poti. Crna točka bohinjskega turizma je še vedno Mladinski dom, ki je zdaj zaprt. Odmika se novogradnja ceste na Beli, cesta ob jezeru je zbirka asfaltnih krp, makadanska cesta k Savici tudi ni v ponos bohinjskemu turizmu. Vendar lahko naštejemo tndi svetle točke. Obnovljena sta hote! Zlatorog in Kompasov hotel Stane r Murka vas pričakuje MURKA RAZSTAVLJA NA BLEDU Na Bledu je do 18. maja odprta razstava leske Murke pod naslovom Naš dom 82 — Razstava pohištva in dekora ti ve je odprta vsak dan, tudi ob praznikih — Bogata izbira dekorativnega blaga in pohištva Minulo soboto so v Festivalni dvorani na Bledu in v bližnjih prostorih Blegoša odprli tradicionalno razstavo Murke iz Lesc pod naslovom Naš dom 82. Trgovsko podjetje Murka razstavlja na velikem prostoru Festivalne dvorane pohištvo za vaš dom, v Blegošu pa razstavlja dekorativno blago. Prostori so odprti vsak dan, tudi ob nedeljah. 2e prve dni je Murkino razstavo na Bledu obiskalo veliko ljudi od blizu in daleč. Ogledali so si lahko pohištvo z novimi kuhinjami, s sobno opremo, opremo za predsobe, kopalnice, vrtne garniture, precej je oblazinjenega pohištva ter seveda kamp opreme. Razstavili so res najnovejše, kar je moč dobiti na našem tržišču. Nova je dnevna soba 3*3 v novi kombinaciji, predstavlja se nov pohištveni program iz Bresta pod naslovom Miha za opremljanje dnevnih sob, nova in nadvse privlačna je Brestova kuhinja. Meblo je na razstavi s tremi sedežnimi garniturami v moderni izvedbi, obiskovalci pa se radi zadržujejo ob funkcionalni in lepi otroški sobi TRIM. Privlačna je masivna jedilnica iz hrasta, posebnost razstave pa je prikaz stare slovenske črne kuhinje in prav zanimivo je primerjati med nekdanjimi kuhinjskimi »elementi« in sedanjimi kuhinjami. V Festivalni dvorani je na ogled kamp oprema z vrtnimi garniturami in prikolice, tako tovorne kot »brako« prikolice. Zelo obiskan je prostor, kjer Murka razstavlja in prodaja zavese po izredno ugodni ceni, saj so tudi do 40 odstotkov cenejše — v ostankih in kosih različnih velikosti. Zavese so iz priznanih tovarn kot sta Induplati in Velana iz Ljubljane. Bogat je izbor posteljnine iz Tržiča ter iz Metke Celje veliko povpraševanje pa je po rjuhah iz barvastega platna, ki so še po stari ceni — 229 dinarjev. Ugodna cena je tudi pri belem damastu posteljne garniture, saj velja 735 dinarjev, veliko pa imajo ostankov iti-sona za predpražnike in preproge. Na Murkinem dekorativnem prostoru se predstavlja tudi kamniški Svilanit z brisačami — boljšimi po nekoliko višji ceni in tudi takimi, ki so znižane. Dovolj imajo pregrinjal in preprog, ki so bodisi tovarniške izdelave ali ročno delo. Ne manjka odej iz Škofje Loke in skratka blaga, ki ga štejemo pod dekorativo in s katerim je Murka na blejski razstavi bogato založena. Prav nič ni čudno, da so imeli Že prve dni obilo obiskovalcev, ki niso le ogledovali, temveč so marikaj tudi kupili. Murka, ki na Bledu razstavlja do 18. maja vsak dan vas pričakuje — tudi kot obiskovalci razstave boste prijazno sprejeti in pripravljeni so vam kakorkoli že svetovati, če opremljate svojo hišo ali svoje stanovanjske prostore. Dolgoletni predsednik turističnega društva Bohinj-Jezero Jože Škantar. združenim delom turistično gostinske dejavnosti. S tem pa so izpolnjena tudi prizadevanja Gorenjske turistične zveze. Prav v okviru občinske turistične zveze bomo lažje razreševali probleme okrog namembnosti porabe turistične takse, je poudaril Jože Škantar. Problem se vleče že nekaj let in kljub prizadevanjem turističnih društev ter gorenjske in turistične zveze Slovenija ni razrešen. Turistična taksa se še vedno steka v občinskem proračunu, ki sredstva nato razdeljuje v krajevnih skupnostih, šele te pa nato - seveda ne v celoti - sredstva prelivajo turističnim društvom, ki skrbe za urejenost turistično urejenost kraja. Zapleti okrog turistične so prav v Bohinju veliki, saj se sredstva turistične takse steka k več krajevnim skupnostim, s čimer so razdrobljena. Letos je posebna komisija pripravila enoten predlog porabe in vlaganja turistične takse za celotno območje Bohinja ne glede na meje krajevnih skupnosti. Vendar predloga krajevna skupnost Bohinjska Bistrica ni potrdila in skupna akcija je tako usahnila. Drugi problem, ki se že nekaj let kot rdeča nit vleče skozi razprave upravnega odbora bohinjskega turističnega društva je urejanje in upravljanje celotne obale Bohinjskega jezera. Nerešeno je vprašanje razvoja javnega kopališča na Velikem Veglu, ki ga upravlja krajevna skupnost Stara Fužina, začete in nedograjene čolnarne čolnarja Zmit-ka, privezov za čolne in jadrnice v zalivu Pod skalco. gozdarskega namesto parkovnega urejanja površin med cesto in obalo jezera, neiz-vedene zamenjave privatnih zem- Na petkovem občnem zboru so člani turističnega društva Bohinj—Jezero izvolili novo vodstvo. Dolgoletnega predsednika Jožeta Skantarja bo zamenja! Jakob Pekovec, v upravnem odboru pa bodo delali še: Martin Odar, Anton Plečko, Jože Repinc. Edi Arh, Janko Rabič, Janko Pristavec, Nada Trošt. Boris Ro-žič, Marica Rant, Janez Šporar. Jože Mišmaš in Cene Resman Dosedanjim odbornikom so za prizadevno delo podelili priznanja. Posebna priznanja za dobro urejene hiše, ki jih podeljujejo vsako leto, pa so preir Pavla Rožič z Ribčevega laza. Alojz Podlipnik, Cilka Kravari in Ivanka Pristavec s Polj. Minki Bernik iz Srednje vasi ter Jvsti Ceklin in Štrosovi iz Stait Fužine. Žagar, Bohinjska Bistrica je novo restavracijo, nova je resta* racija v Zoisovem gradu, Bohiftjl Bistrica ima nov kulturni dom muzej, dograjujejo smučarsko dišče na Kobli in urejajo shm na Voglu, letos bodo začeli z hotela Jezero in večnamei doma v Stari Fužini. Posebej moramo seveda oroeni privatne turistične sobe, ki imajo Bohinju 1.050 ležišč, oddajanje si pa organizirano poteka preko dr štvene turistične pisarne. Lani so privatnih sobah zabeležili 42 nočitev, od tega 24 tisoč tujih stov. Bolje so sobe zasedene pc kot pozimi, saj je kurjava dn gostje pa jih raje najamejo Društvo je pripravilo več prii tev, ki so popestrile bohinjski stični utrip: tekmovanje na regato na jezeru, Vasovanje. Kra« ko ohcet, Kresno noč, Kravji bal temu je veliko pripomogel prireditveni prostor pod Skalco, prirejajo tudi piknike. Prav zdaj pa so izdali nov tu ni prospekt Bohinja, ki so ga li v 200 tisoč izvodih odlikuje p« pregledna karta izletov, tudi \ Snujejo pa izdajo letnega in zir ga plakata Bohinja, nameravajo izdajati tudi Turistične inl>>r Bohinja. M.Volčjak Zborovanje dupljanskih kinoamaterjev Duplje - Pred nedavnim so se zbrali na letni konferenci članice in člani kino kluba iz Dupelj. Med njimi je največ mladih, saj je le pet članov starejših od 30 let. Dosedanji predsednik kluba Zvone Balantič je v svojem poročilu na: drobno pojasnil delo in težave. Lani so v klubu nad drugimi posneli najboljši film o dupljanskem maratonu. Več začetih fdov niso mogli dokončati in zmontirati, ker jim primanjkuje materiala. Pomanjkanje filmov je namreč splošen roblem. Ker so kinoamaterji pred dilemo, ali ustaviti svojo ljubiteljsko dejavnost ah zavestno kršiti carinske predpise, so odločno postavili vprašanje 0 uvozu filmov. Zaradi pomanjkanja filmov H lani izvedli le dva teoretična teča;a Kot uspeh štejejo nov, dober fiW mladinca Gradišarja, ki je že s •«•> jim prejšnjim osvojil prvo mesto v republiškem in zveznem merilu, njim bo lahko klub zastopan na I filmskih festivalih doma in v tujim j Na letni konferenci so izvotiK] novo vodstvo kluba. Njegov predsednik je odslej Metod Ahčin, taJB&i pa Ivan Meglic. Vodstvu in celotnemu klubu je zaželel uspešno delo :a bodoče', ki ga glede na veliko zanimanje mladih za to dejavn omenjene težave ne bo malo, tM"W predstavnik Foto-kino zveze Slovenije Tone Marčon. J A. Kerštan Skrb za vzgojo vezistov Jesenice - Radioamaterski klub Zeleznr z Jesenic, ki deluje v kulturnem domu na Javorniku, si je v preteklosti pridobil že precej članov. Približno polovica med njimi je dokaj aktivna in ime izpite za operaterje različnih stopenj; Glavna skrb kluba je vzgoja novih kadrov za vzpostavljanje zvez z vse sodobnejšimi radijskimi napravami. Čliani kluba vsako let n vzpostavijo z radijsko postaje v klubu nekaj sto zvez z radioamaterji doma in v tujini; od 1980. leta tudi na novi UKV postaji.' Nekaj članov ima lastne UKV postaje, ki so jih kupili z dovoljenjem kluba. Tako sO mnogi operaterji dovolj usposobljeni ra udeležbo na domačih in tujih radio*] amaterskih tekmovanjih. Dejavnost, ki je koristna tak vsakdanjem življenju - - svi...... napravami so jeseniški radioamaterji doslej že večkrat omogočiti jav-l 1 janje lokalne radijske postaje Tr glav s terena - kot v primei naravnih nesreč, vojnih in drugih i rednih razmer, finančno podpiraj delovne in družbene organizacije občini Jesenice Z njihovo pomocj« bo klub še v bodoče skrbel za usposabljanje občanov, ki imajo veselje*) - delo z napravam, za zveze.^ 11. MAJA 1982 KRONIKA 11. STRAN GLA S SODIŠČA Odnašali mimo vratarjev zaporne kazni od enega leta in dveh mesecev do treh let » bili pred temeljnim sodiščem v Kranju na ločenih ob-»niavah obsojeni trije gasilci iz kranjske Save - Nekaj k to odnašali orodje in različne predmete, kar je bilo pač •koristnega« Lani v jeseni so v delovni organizaciji Sava Kranj odkrili, da so »kateri od poklicnih gasilcev hudo zlorabili svoj položaj in zaupanje, Osoga imen pri varovanju družbenega premoženja. Na domovih treh Palcev so našli kup predmetov, ki so jih znosili ali odpeljali mimo •atarjev ne da bi ti sploh kaj posumili. Vsi trije so že bili, eden konec ■askega leta, druga dva pa letos, obsojeni pred temeljnim sodiščem v K»nju na zaporne kazni. Tako je bil Janez Hafner, poklicni gasilec iz bore, obsojen na eno «o m dva meseca zapora. Kot je sam povedal na obravnavi, je začel eaati najrazličnejše predmete, za katere je mislil, da bi jih lahko •oratno uporabili doma, že pred tremi leti. V treh letih se je tega »bralo kar precej, med njimi nove gasilske cevi, rabljene cevi, ročna feilska aparata, več deset metrov električnega kabla, umetno usnje, »Očitne rokavice, vijake, avtoplašče itd. Odnesene predmete je ocenjeni« petčlanska komisija iz delovne organizacije, ugotavljala, kdaj so Opredmeti odneseni in kupljeni s pomočjo katalogov, po inventurnih fcpimih listih z zapisniki, po katerih so delavci prijavljali izginotje Nunezneea 'orodja, z dokumenti materialnega knjigovodstva, *ladščnih listov in s popisom materiala in zalog. Pri rabljenih fcdmetih so se odločili za najmanjšo možno vrednost, pa je kljub *»u bila količina odnesenih predmetov tolikšna, da je znašala »adnost predmetov najdenih pri Hafnerju 84.171,90 din.' Skorai še enkrat večjo vrednost predmetov iz Save pa so nash pri Štefanu LuStreku iz Medvod, ki je bil zaposlen kot gasilski tehnik. *znam odnesenih predmetov je sila dolg, saj je komisija naštela preko fcnairaziičneišega orodja in predmetov od zaščitnih rokavic, žičnih tek ninfovine ključev, žag, vijakov, avtomobilskih gum itd. Vrednost SteS kar je Luštrek odnašal več let, je ocenjena na 166.770,40 fraehei oa je odpeljal domov z gradbišča nadvoza magistralne •atoM Uhorah 22- gradbenih opaznih elementov, last SGP Gradbinca. 'Tednosti 19.576,02" din. Luštrek je bil vodja izmene, v kateri *£h rnHi Leopold Kranjec in Janez Hafner Medtem ko sta bila dva Meavoripravljenosti, pa je bil eden na obhodu, ob tem pa je imel StH/itnn malone v vse prostore in zato tudi priložnost, da je pobral, * ni Mlo soravljeno in zaklenjeno. Začasno so predmete, ki so jih tt% Jw»ti soravili v garderobno omarico, nato pa v vrečkah odnašali So vratarjev. Ce pa je bilo kaj večjega, pa so ali s službenim Smobilom odpeljali na parkirni prostor in preložil, v svoje nhilp ali pa so kaj skrili v avtomobile, ki so jih prah v notranjih torihdelovne organizacije. Sodišče ga je spoznalo za krivega dveh irrihT dejanj in ga obsodilo na tri leta zapora. Sodba še ni prav- TO£onoldu Kranjcu, ki je bil pred temeljnim sodiščem v Kranju «Wrzaradi enakega kaznivega dejanja na eno leto m dva meseca ZuT t \o višie sodišče v Ljubljani na pritožbo tožilca zvišalo kazen ' ?*Ar> deset mesecev zapora. Tudi Kranjec je največ tako kot -«fl°,»la dlie časa jemal najrazličnejše predmete večinomai zase med-'^aovauijc t _________„a„\ ^on.^m Vsi tnie so odnasah. kar Otona deiania, ^e s>i^ci i*t,^^*~^- -j------ Sortu posebno pri Hafnerju m Kranjcu, «.opnu, m0gio seveda mimo tega. da so jemali iz svoje delovne :3ena' "\Tbi jo morali varovati kar precej let in s tem naredili SvStko moralno škodo, še posebej tozdu Vzdrževanje. _ onarejen bankovec 500 din je bil sicer dobra fotokopija, J^^dni natakarici nista hoteli sprejeti ir ga pre vi< ie na ih bankovcev po 500 i din. Za vse, ki so prišli tudi je izkazalo, da gre za dobre fotokopije. Večino cev so občani, če so jim roke, sprejeli kot šalo, 7Pe jih je takšne bankovce w*> izkoristiti in spraviti v :<■■ poskušal tudi J. 2. iz Na-koje hotel poleti leta 1980 ni v Naklem in* v bifeju ---nega društva plačati za-• ■ fotokopiranim ponaredil f*. 500 din. Vendar se je nakrmi v gostilni kljub slabi K*fy*yi bankovec zdel le o led in spran, tako da ga IjTtela vzeti, čeprav ji je J. Z. j**»l, da je tak zato, ker se je srajco. Dan kas- tbankovec skušal v bifeju, tako da je na <±il fotokopijo in pravi in čakal, katerega bo -_a vnovčila. Vendar mu rat ni uspelo. Ijno sodišče v Kranju, ki kratkim razsojalo o tej seveda ni moglo upošteva je bil J- 2. pod vplivom- alkohola in da ni ravno mislil zares, ko je ponudil ponarejeni bankovec. Dejanje je res ostalo pri poskusu, saj bankovca ni mogel vnovčiti, zato mu je sodišče odmerilo 7 mesecev zapora pogojno za 3 leta. Pri tem je upoštevalo vrsto olajšilnih okoliščin, tudi obžalovanje in to, da je sedaj redno zaposlen. Sodišče se je odločilo tudi za stransko denarno kazen v višini 5000 din. Sodba še ni pravnomočna. NESREČE S TRAKTORJEM PADEL PO POBOČJU Trboje — Stane Hlebčar, star 44 let, doma iz Trboj. se je v petek, 7. maja, ponesrečil pri oranju s traktorjem. Pri vzvratni vožnji je zapeljal preveč na rob pobočja hriba in se je prevrnil čezenj. Ko se je traktor prevračal, je padel z njega in pri tem dobil poškodbe prsnega koša. Ranjenega so z reševalnim avtomobilom odpeljali v Klinični center v Ljubljano. PREHITEVAL KOLONO Kranj — Neprevidno prehitevanje neučakanega voznika v koloni in neprimerna hitrost na spolzki cesti sta razlog za nesrečo, ki se je zgodila v Četrtek, 6. maja zjutraj na cesti, med Naklom in Kranjem, zunaj naselja Polica. Voznik osebnega avtomobila, 32-letni Jožef Jerala iz Podbrezij je vozil proti Kranju v strnjeni koloni. Kljub znaku, ki na tem odseku prepoveduje prehitevanje, je zapeljal na levi vozni pas, da bi prehitel kolono. Naproti je tedaj pripeljal voznik tovornega avtomobila Antun Posavec iz Čakovca. Ko ga je Jerala opazil, se je skušal vključiti nazaj v kolono, vendar ga je zaneslo, tako da je bočno trčil v tovornjak, z zadnjim delom pa v vozilo Duška Rufčeskega, ki je vozil za njim. Voznik Jerala je bil v nesreči hudo ranjen, odpeljali so ga v jeseniško bolnišnico, kjer je še vedno na zdravljenju. Tudi avtomobilu ni bilo priza-nešeno. Skupna gmotna škoda na vseh vozilih namreč znaša 195.000 dinarjev, zaradi ostranjevanja razbitin pa je promet kako uro potekal enosmerno. FIČKO S CESTE Bled — V sobotni noči sta se s fičkom vračala iz Lesc na Bled 24-letni Andrej Maver, doma iz Radovljice, in njegov vrstnik Peter Vi-dic 7. Bleda. Vozil je Maver, ki je fička pognal do hitrosti 80 kilometrov na uro. Nekaj pred odcepom za Šobec se je voznik sklonil, da bi s tal avtomobila pobral škatlico cigaret. Zaradi tega je za hip izgubil oblast nad avtomobilom, ki ga je zaneslo v levo, Ko je voznik to opazil, je sunkovito zavil nazaj. Zapeljal je prek bankine po nasipu in pristal na travni površini pod cesto, kjer se je avto nekajkrat prevrnil. Voznik in sopotnik sta padla iz avtomobila. Pri tem vozniku ni bilo hudega, sopotnik Vidic pa je bil huje ranjen. ČELNO TRČENJE V KRIŽIŠČU Bled — V križišču Prešernove in Partizanske ceste na Bledu se je v petek, 7. maja, zgodila prometna nesreča, ker je voznik osebnega avtomobila, 34-letni Stanko Urevc iz Zgornjih Gorij vozil po levi. V križišču je Urevc sekal ostri nepregledni levi ovinek, ko je nasproti pripeljal drug osebni avtomobil z voznikom Antonom Zupanom, starim 36 let, in sopotnikom 43-letnim Jožetom Demšarjem. V čelnem trčenju je bil slednji hudo ranjen, materialna škoda pa dosega 75.000 dinarjev. D. 2. Oproščen vodja izleta Škofja Loka — Senat temeljnega sodišča v Škofji Loki je izrekel oprostimo sodbo Branku Robleku, profesorju škofjeloške gimnazije. Roblek je bil namreč obtožen, da pred petimi leti kot vodja izleta na 4165 metrov visoki Breithorn ni naredil vsega, da se ne bi izgubil 16-letni Klemen Križaj. Na tridnevni obravnavi sodišče ni našlo dokazov, da bi Branko Roblek vodil 18 pjanincev s Plateaua Kosa proti vrhu. Prav tako ni dokazano, da bi s svojo šestčlansko navezo šel dlje kot vodnik prve naveze, ki se je zaradi slabega vremena obrnila pred vrhom. Sodišče je verjelo pričatfi, da se je prava sled za vrnitev z gore izgubila še prej, preden je večina po sestopu počakala zadnjo navezo, ki jo je vodil Branko Roblek. Ugotovili so, da se je Klemen Križaj samovoljno odvezal in zato tudi v slabem vremenu izgubil v snegu. Odvezovali so se sicer po bivakiranju drugi dan tudi drugi udeleženci izleta, ko so tavali in iskali poti v dolino. Verjetno se je to zgodilo zaradi utrujenosti in višinske bolezni, saj nihče od udeležencev ni bil aklimatiziran za vzpon na štiritisočaka. Kaj vemo o zavarovanju Zavarovanje živali Če naj kmetje izpolnijo naša pričakovanja in doma pridelajo čim več hrane za naše potrebe, jim. je vsekakor potrebno pomagati z različnimi pospeševalnimi akcijami, ki zahtevajo združevanje denarja vseh delovnih ljudi, saj je kmetijska proizvodnja premalo akumulativna, da bi ga zagotovila sama. Ena od oblik pospeševanja kmetijske proizvodnje je tudi zavarovanje osnovnih proizvodnih sredstev, to je živine in posevkov, kajti le ekonomsko varen proizvajalec bo obseg svoje proizvodnje širil. Zavarovanje živali -vsebuje zavarovanje pred nevarnostjo pogina ali zasilnega zakola, katerega vzrok sta bolezen ali nezgoda, razen tega pa v jamstvo vključuje tudi zdravljenje živali, ki sicer predstavlja visok strošek pri prireji mleka in mesa. Lani je zavarovalna skupnost Triglav s pomočjo široke družbene akcije, v katero so se vključili izvršni sveti občinskih skupščin, kmetijske zadruge, mlekarne in klavnice, zaje- Pomembna pridobitev la v zavarovanje pretežni del goveje živine na Gorenjskem, to je 32.533 živali v zasebnem sektorju proizvodnje. Pristopila še ni le radovljiška občina, medtem ko se je, na primer, v kranjski zavarovanje povečalo kar za petkrat. Kmet, član oziroma kooperant zadruge, prispeva k zavarovalni premiji 40 odstotkov denarja. 60 odstotkov pa zagotovijo z združevanjem druge zainteresirane organizacije. Letos je predlagana zavarovalna vsota za posamezno kravo ali pripu-ščeno telico 20.000 dinrjev, premija pa znaša 780 dinarjev. Mlado pitov-no oziroma plemensko govedo je zavarovano po 57 dinarjev za kilogram do 500 kilogramov teže, premija pa znaša za žival 425 dinarjev. Z zagotovitvijo množičnega zavarovanja so se zavarovalne premije znižale relativno za 30 odstotkov. Zanimivo je, da je ob velikem številu zavarovanih živali odstotek smrtnosti in obolelosti občutno manjši. Prej je žival zbolela povprečno dvakrat v letu, zdaj le 0,63-krat. Škofja Loka — Požarna skupnost in občinska gasilska zveza Škofja Loka sta za potrebe industrijske cone na Trati kupili specialno vozilo za gašenje industrijskih požarov. Vozilo ima rezervoar za 1000 kg prahu, s katerim lahko gasijo s pomočjo topa, ki je vstavljen na vrhu vozila. Razen tega ima vozilo še dva rezervoarja. Eden za vodo s prostornino 1000 litrov, drugi pa za peno, z zmogljivostjo 300 litrov. Gasilna sredstva iz rezervnih rezervoarjev se lahko črpajo prek drugega topa na dva načina — pod vis()kim pritiskom ali pod nizkim pritiskom. Prvi top je namenjen gašenju s prahom in ima domet 50 metrov. Urugi top je univerzalnejši in je namenjen gašenju z vodo ali peno. Domet tega topa je 100 metrov pri gašenju z vodo in 60 metrov pri gašenju s peno. Večji top ima rušilni učinek, kar je zelo pomembno pri omejevanju požarov. V preteklem tednu so imeli vsi gasilci industrijske cone na Trati skupne praktične vaje, na katerih so se usposabljali za praktično delo i novim vozilom. Sicer je vozilo shranjeno v LTH, kar je posebno priznanje gasilske enote LTH. j Pij>an ZAVOD ZA URBANIZEM BLED p. o. Cesta svobode 13 Komisija za razpis individualnega poslovodnega organa Zavoda za urbanizem Bled razpisuje na podlagi 62. člena statuta delovne organizacije in sklepa ZD z dne 20/4-1982 dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO Kandidat mora poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom in sprejetim družbenim dogovorom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko izobrazbo arhitektonske, gradbene, ekonomske ali pravne smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih nalogah — da ima opravljen strokovni izpit s pooblastilom — da je moralnopolitično neoporečen in družbeno aktiven Kandidati naj pošljejo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh na naslov: Zavod za urbanizem Bled, Cesta svobode 13, 64260 Bled, z oznako (Komisija za" razpis individualnega poslovodnega organa). Kandidate bomo o izbiri obvestili v petih dneh po sprejemu sklepa pristojnega organa. V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila naša mama, stara mama, prababica in teta MARIJA MARKIČ iz Tržiča Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 12. maja 1982, ob 16. uri na tržiškem pokopališču. SINOVA MILAN IN JOŽE Z DRUŽINAMA IN DRUGO SORODSTVO »na samozaščita (13) arnostna kultura Tiostna kultura je sestavni del razredno *ne zavesti, ki temelji na socialistični 'Bosti in patriotizmu vsakega posamez -^h delovnih ljudi. Njena raven je od stopnje osveščenosti ljudi, od nji-ianosti in zavzetosti za razvoj so-'.h samoupravnih odnosov. Odvisna ad njihove družbenopolitične anga-i in organi/umnosti ter idejne in motnosti frontno organiziranih so-v njihovi politični aktivnosti ' Področju. ^tavneje povedano — vsehma. ki jo x*od pojmom varnostna k 11' • i < i izraba kot družben odnos, ki terja od človeka prizadevanje v preprečevanju in razreševanju družbeno negativnih pojavov. Varnostna kultura kot pojem nosi v sebi ,udi akcijo proti kršitvam in kršilcem družbenih norm. Zelo lep primer takega ravnanja je primer tihotapljenja mamil in reakcije našega občana na nenormalno obnašanje tujca. Lahko bi rekli, da varnostna kultura kot določena kvaliteta družbenih od nosov, vsebuje zavest o tem, da je družbena samozaščita tisti del interesa avskega razreda v jugoslovanski skupnosti, naj zagotovi normalne pogoje za delo in > ljenje ljudi v odnosu do razrednih in drugih vražnikov naše družbene ureditve. Vsebuje tU ki ži\ angažiran odnos in pripravljenost delovnega človeka za.razrešitev varnostnih problemov in končno — vsebuje tudi sposobnost za opredelitev negativnih pojavov v družbi in njihovo organizirano odpravljanje. Za uresničevanje vseh teh komponent varnostne kulture pa je in bo potrebno še intenzivno in organizirano idejnopolitično izobraževanje in usposabljanje in široka varnostna vzgoja. Družbeno samozaščito je treba vključiti v izobraževalni proces na vseh ravneh in v vseh strukturah. Nekaj takega sicer že imamo v vzgojnoizohraževalnem programu. \endar je vsebina enostranska in ne zajema celotnega kompleksa varnostne problematike. Problem zaščite ne sme biti samo stvar onega predmeta, čeprav je tudi to nekaj. K temu mnogo bolj pripomore celotna vsebina učnega načrta, način prenašanja problematike, v katerikoli izobraževalni ali vzgojni instituciji, okolje, v katerem se odvija življenje, idejna naravnanost učnih kadrov itd. Celovito in objektivno obravnavanje teh problemov bi omogočilo mladini in vsem delovnim ljudem, da bodo lahko sami oblikovali svoj odnos in obnašanje do različnih vesti in podatkov, ki jih slišijo iz najrazličnejših virov in z vseh strani sveta. Le tako ne bodo nasedali najrazličnejšim političnim pamfletom in podobni propagandi. Naj tu samo ponovim, da je dobra obveščenost prebivalstva polovica opravljenega dela v sistemu vzgoje, izobraževanja in usposabljanja na področju družbene samozaščite. Le z upoštevanjem teh dveh za varnostno kulturo tako pomembnih področij lahko pričakujemo, da bomo v doglednem času imeli večino delovnih ljudi in občanov varnostno osveščenih, to je z visoko stopnjo varnostne kulture. To pa je nedvomno eno od pomembnih zagotovil za našo večjo varnost. Jo/r Kavčič GLAS 12. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 11 MAJA 1982 Aplavz za Marna in Savo Ljubljana — V nedeljo dopoldne se je s kronometrom od Kranja do Tarna končala letošnja 16. mednarodna kolesarska dirka Alpe-Adria, ki je pritegnila na pot 87 kolesarjev iz Italije. Liechtensteina, Madžarske, Češkoslovaške, Sovjetske zveze in Jugoslavije Sklenilo jo je komaj HO tekmovalcev. Sobotni etapi od Villaorbe do Borove 1 j (136 km) in od Boroveli do Kranja (41 km) sta namreč krepko zredči-li njihove vrste. Ne le, da sta bili dolgi in tehnično zahtevni; bolj jih je motil mraz in dež., pomešan s snežinkami. Največ navdušenja je bilo prav gotovo v Kranju, kolesarskem mestu, ki je pogumne borce tudi tokrat lepo sprejel. Čeprav je etapo v Kranju dobil Rogovec Pavlic, za njim pa sta pripeljala Savčana Marn in Lampič, je največ aplavza požel Se ne 19-letni Vlado Marn, ki je oblekel rumeno majico. O končnem zmagovalcu je odločal "nedeljski kronometer. Marn je spet krepko potegnil. Sovjeta Ceradrova sicer ni prehitel, obdržal pa je prvo mesto in se zapisal med.redke domače zmagovalce dirke Alpe-Adria. Dobn so bili tudi drugi naši mladi kolesarji, zlasti Lampič in Pavlic, ki sta osvojila peto oziroma sedmo mesto, ter Zavbi (Roafc ki je bil prvi v letečih ciljih. Zmaga, od katere si Marn še ni docela opomogel, ni mu se povsem prodrla v zavest, je bila nekoliko nepričakovana. Vsaj na Startu si nihče, niti Atletika Dobra udeležba na mitingu Kranj - Atletski klub Triglav je priredi medklubski atletski miting za vse starostne kategorije. Poleg atletov in atletinj atletske sekcije Partizana iz Trži-<*#in atletskega kluba Triglav so na mitingu nastopili tudi pionirji in pionirke osnovnih sol Planina, F. Prešeren. S. Jenko in L. Seljak ter dijaki Gimnazije in Kkonomsko-administrat ivnega šolskega centra iz Kranja. Skupaj je nastopilo okoli 120 tekmovalcev in tekmovalk, najštevilnejša pa je bila udeležba v pionirskih kategorijah, kjer se je z dvojno /nago najbolj izkazal mlajši pionir Go-ia/d Plevnik. Najboljši rezultat tekmovanja je dosegla mladinska rekorderka SRS v suvanju krogle Petavsova - 14,44 m. kar je najboljši letošnji rezultat v Sloveniji, z 2:03,0 pa se je zelo dobro odrezal tudi mlajši mladinec Kukovica v teku na HOOm. REZULTATI: ml. pionirke - 60 m: 1 9,4, 2. Jeršin 9,5, 3. Hafner . , ' , [)-H- daljava: 1. Vitas , 2. GrUnfeld (GIMN) 9,1; 7?i'2n l:^ Nikolaš (Tr) 28,9, 2. Novak (KASC ) 30,1; daljava: 1. Jeraj 364. 2. Mo- Vlado Marn, zmagoialec letošnje Alpe- Adrie največji optimist, ni mogel misliti, da jo bo dobil mladi kolesar, ki letos prvič nastopa v članski konkurenci, in to ob Številnih bolj izkuSenih tekmovalcih. Zato Se enkrat aplavz za Mama in njegove tovariše, seveda pa tudi za ekipo Save, ki je moštvena zmagovalka letošnje Alpe-Adrie. har (obe GIMN) 355; viSina: 1. Lunar (Tr) 150; kopje: 1, Vončma (Tr) 28,24; članice — daljava: 1. Pavlin (Tr) 422; višina: 1. Pavlin (Tr) 160; krogla: 1. Pe-tavs (Tr) 14.44; disk: 1. Sturm (Tr) 28,78; ml. pionirji - 60 ni: 1. Plevnik (SJ) 9,2, 2.-3. Ožegovič (FP) in Jocič (SJ) 9.4; 2(M)m: 1. Plevnik (SJ) 29,7, 2. Ožegovič 30,9, 3. Petemel (oba FP) 35.4: 800 m: 1. Mrkalj (Tr) 2:46.5; daljava: 1. Kranjc (PL) 407. 2. Pogačnik (LS) 393, 3. Blažič (SJ) 388; st. pionirji: 60 m: 1. Semrov 8,0, 2. King (oba Tržič) 8,2, 3, Stavrov (LS) 8,6; 200 m. 1. Kranjc 29,2 2. Kolman (oba PL) 29,9. 3 Krznožnik (SŽ) 30,7; 800 m: 1. Rus 2:11,1, 2. Sever 2:35.0. 3. Špik (vsi Tr) 2.46,2; daljava: 1. Semrov (Tržič) 495. 2. PeneS (PL) 492, 3. Thaler (Tr) 489; ml. mladinci - 60 m: 1. Hudobivnik (GIMN) 7,5, 2. Stular 7.5, 3. Petek (oba Tr) 7.8; 200m:.L Stular 23,8, 2. NikolaS 26,5, 3. Petek (vsi Tr) 27,2; 800 m: 1. Kukovica 2:03.0. 2. Oblak (oba Tr) 2:05,6; daljava: 1. Hudobivnik 557, 2. Porenta (oba GIMN) 503; višina: 1. R«jc 180, 2. Malic (oba Tr) 170; krogla: 1. Culig (Tr) 13,50; disk: Culig (Tr) 33,70; kopje: Mencinger (Tr) 52,70; st. mladinci - 200 m: 1. Sajo-vic (Tr) 24,4; 800 m: Kelbič (Tr) 2:05,8: disk: 1. GraSič 32.48. 2. Omerza 27.16. 3. Stružnik (vsi Tr) 24,32; kladivo: GraSič (Tr) 45,30; člani - 60 m: Pogačar (Tr) 7,4; 200 m: Pogačar 23.4; 3000 m: Krek (Tr) 8:51,2. Sporočili ste nam I. Kavčič ŽIVAHNO NA JAVORNISKIH SMU-IŠClH — Spomladanski meseci so tudi začetek smučarske sezone na priljubljenem smučiSču na Javoniiku nad Lomom. Pogoji so za spomladansko smuko idealni ih Javornik se utegne razvijati v pomembno tržiško smučarsko središče. Člani Športnega društva Lom priredijo vsako leto na Javorniku Številne tekme in tako je tudi letošnjo pomlad. Na Javorniku so pripravili tradicionalni dvoboj med Lomom in Jezerskim, organizirali prvomajski veleslalom in tradicionalni javorniški veleslalom. Načrtujejo, da bodo za praznik mladosti pripravili Se zadnji slalom sezone. Dostop do Javor-nika je mogoč brez posebnih težav, na nlanini 1» je tudi koča. Tradicionalni smučarski dvoboj med Jezerjani in Lomljani so dobili domačini. O rezultatih smučarskih tekmovanj poročamo posebej. Ustanovljena teniška sekcija KRIZE — Ob koncu aprila se je na ustanovnem občnem zboru teniške sekcije, ki bo delovala v okviru TVD Partizan v Križah, zbralo 33 ljubiteljev te igre iz tržiške občine. Na zboru je predsednik 10 TVD Partizana Križe Kavar poudaril, da je glavni cilj TVD Partizana Križe rekreacijska usmeritev čim večjega Števila občanov, da ie tenis prav ena od primernih rekreativnih športnih panog, primerna za staro in mlado, ter da je zanimanje za to zvrst Sporta v občini postalo tako veliko, da je postala ideja o organiziranju sekcaje povsem realna, realni pa so postali tudi izgledi glede izgradnje dveh teniskih igriSč ob osnovni Soli v Križah. V razpravi, ki je sledila so posamezniki poudarili, da bo osnovna naloga sekcije ureditev igrišč, za kar bo potrebno precej prostovoljnega dela vseh ljubiteljev te igre, da bo potrebno da ho teniska sekcija nosilec vseh akcij s področja tenisa v občini in tudi organizator drugega občinskega teniškega prvenstva, obenem pa bosta igrišči na razpolago vsem občanom in ne le članom društva. Ob koncu so izvolili tudi vodstvo . sekcije. Predsednik v prvem mandatu bo Jure Jerkič, strokovni vodja Štefan Jakšič, blagajnik Peter Jazbec, člani |» Dušan Jazbec, Zdenko Jazbec in Jure Ahačič. Izvolili pa so tudi predsednika gospodarske komisije, to bo Peter Meglic, predsednik gradbene komisije pa bo Janko Gradišar. J.Kikel '-N Kegljaško tekmovanje Tenis Pokal Panonije KRANJ — V Furstenfeldu v Avstriji je bilo že petič moStveno pionirsko tekmovanje v tenisu. Na tekmovanju nastopajo moštva avstrijske Štajerske, Sp. Štajerske, HrvaŠke in Slovenije. To je hkrati prva priložnost, da mladi svoje znanje pokažejo na mednarodni ravni. Za slovensko reprezentanco sta nastopila tudi Triglava na ,Primož. Stare in Mirjam Gantar. Izkazal Se je Primož Stare, saj je pokazal dobro igro in pri tem je dvakrat zmagal. Sicer je okrnjena reprezentanc a Slovenije zasedla zadnje mesto, kar pa zdaleč ni neuspeh. Pivo mesto je zasluženo osvoji-> v prozo nt a ih a Hrvatske. Izidi: Hrvatska : Sp. Štajerska 6:2, Hrvatska : Štajerska 5:3. Sp. Štajerska : Slovenijn 5:3, Štajerska : Slovenija 7:1. MULEJ ZMAGOVALEC KRANJ - Na prvem teniškem tekmovanju vKritorij prvega leša« je v konkurenci dvaintridosetih igralcev Triglava 'magal Janez Mulej. Mulej je v finalu v oh nizih premagal Grega Starmana, 'i ekmovanje se je odvijalo po sistemu, pri katerem izpadoS Sele po dvvh porazih. Izidi - četrtflnale: Starman : Nadi-zar 6:0. 6:1, Jezeršek : Seražin 6:1. 6:3. Por : Urbane 6:1, 6:3, Mulej : Sodnik 6:4. 6:4; polfinale: Mulej : Por 6:4, 6:4, Starman : Jezeršek Bil, 6:3; finale: Mulo; : Starman 6:1,7:5. A. FUpčič GORENJSKA KEGLJAŠKA LIGA -Tudi letos poteka na Gorenjskem keg-1 jaška liga, v kateri nastopajo moštva Jesenic, Bleda, Kranjske gore, Simona Jenka s Podreče, Save iz Kranja, Lubnika iz Škofje Loke, Trima iz Kamnika in TVD Partizana iz Tržiča Tržičani bodo odigrali vse tekme v gosteh, ker nobeno kegljišče v občini ne ustreza zahtevam tekmovanja. Tržičani bodo tekmovali v SkofjeloSki dvorani Poden. •rov NOGOMETAŠI BLEDA VODIJO -V gorenjskem nogometnem tekmovanju Se vedno vodi Bled, tesno pa mu sledijo Lesce. Zanimivost tekem v preteklem tednu so zmage v gosteh. Bled je zmagal v Loki, uspešne pa so bile tudi Lesce v tekmi s Poletom. V B skupini pa sedaj vodi Jelovica z 8 točkami pred Jesenicami in Alpino. Med mladinci vodi Kondor pred Poletom in Bohinjem, v pionirskih skupinah A in B pa sta sedaj najuspešnejša LTH v A skupini in Bohinj v B skupini. P. Novak Gostovanje tržiških šahistov TRZlC - Člani Šahovskega druStva Tržič, so v zadnjem času, ko so dobili nove prostore za svojo redno dejavnost, precej poživili aktivnost. Med prvomajskimi prazniki so bili v gosteh pri Sahistih Šahovskega kluba v slovaškem mestu Kežmarak v Visokih Tatrah. Odigrali so dva dvoboja in sicer so se na desetih deskah najprej pomerili v partijah, kjer so imeli na razpolago po eno uro časa za razmišljanje, kasneje pa so odigrali tudi hitropotezni turnir. V prvem Šahovskem dvoboju so zmagali Tržičani s 5,5 : 4,5, za Tržičane pa so bili najuspešnejši Loc, Mrvar, Kavar in Berčič. V hitropoteznem turnirju, kjer je prav tako igralo 10 Sahistov z obeh strani, so so v finale uvrstili Štirje najuspešnejši, kjer so se potem borili za medalje. Tudi v tem pogledu so bili gostje iz Tržiča izredno uspešni, saj so osvojili prva tri mesta. Tako je bil najuspešnejši Srečo Mrvar, Miro Novak je bil drugi, Andrej Loc pa tretji. Srečanje je potekalo v prijateljskem vzdušju, Šahisti obeh društev pa so se dogovorili, da se bodo srečali ponovno prihodnje leto, srečanje pa bodo pripravili Tržičani. J. Kikel Obvestila, vabila PO POTEH AKTIVISTOV V TRZINU — Športno društvo Partizan iz Trzina bo pripravilo v soboto, 15. maja tradicionalni tek in pohod po poteh aktivistov NOB. Start bo pri Vzgojnovarstveni organizaciji v Trzinu, cilj pa bo pri kamnolomu. Tekmovanje se bo začelo ob štirih popoldne. Prijave (pismene) bodo sprejemali do vključno 12. maja na naslov ŠD Partizan Trzin, Mengeška 5§, Trzin, pošta Mengeš 61234. Prijave bodo sprejemali tudi pred startom. DANES TR2IŠKI KROS - Organizatorji tržiškega spomladanskega krosa so se odločili, da bo tekmovanje danes. 11. maja, ob pol štirih na prireditvenem prostoru za motokros v Podljubehu. Prireditelji so TKS Tržič, ŠSD Polet in TVD Partizan Tržič, atletska sekcija. Zadnji rok prijav je danes do 12. ure na TKS Tržič, Ulica heroja Bračiča, 4. telefon 50-342. Tekmovalci bodo razdeljeni v 22 kategorij. _ TEČAJ ZA VODITELJE ČOLNOV - Brodarsko druStvo Kranj prireja tudi letos tečaj za voditelje motornih čolnov. Zahtevnost tečaja terja, da so predavatelji pripravili za tečaj in izpit primerno skripto. Prvi rok za tečaj je med 24. in 28. majem. Cena tečaja je 800 dinarjev, predhodno pa se je treba prijaviti. Pnjave sprejemajo v prostorih društva na Koroški 25/a (nasproti restavracije Park) vsak ponedeljek od 14. 00 17. ure. Ce bo zanimanje veliko, bo društvo pripravilo dodaten tečaj. n_-S Peku oba naslova TRZIC - Kegljaška sekcija pri TVD Partizanu Tržič je izvedla, Komisija za rekreacijo pri Občinskem svetu zveze sindikatov pa organizirala letošnje tekmovanje ekip OO ZS iz Tržiške občine v kegljanju v počastitev 1. maja — praznika dela. V borbenih partijah je nastopilo 23 tričlanskih ekip, od tega 7 ženskih. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, 69 sodelujočih posameznikov pa zadovoljnih s tekmovnjem. Med ženskimi ekipami je zmagala ekipa Peko-Obutev 151, druga je bila BPT-Tkalnica 149, tretja BPT-Kon-fekcija 144, četrta Peko-Komerciala 143 in peta Peko-Obutev II 127 podrtih kegljev. Med moškimi ekipami pa je bila najuspešnejša ekipa Peko-Orodjarna 247, drugo mesto je osvojila ekipa Peko-Obutev 244, tretje Peko-Komerciala 216, četrta BPT-Tkalnica 209 in peta BPT-DSSS-Strokovne službe 206 podrtih kegljev. Najboljše ekipe so prejele častna priznanja OS ZS Tržič. V počastitev 1. maja pa so turnir pripravili tudi tržiški šahisti. Udeležba je bila sila skromna, saj je nastopilo le 10 šahistov, zmagal pa je Loc (OZS), drugi je bil Kogoj (OPT), tretji pa Primožič (Peko-Orodjarna). J.Kikel Rokomet Vodijo veterani Peka Kranj - V občinski rokometni ligi so v spomladanskem dolu tekmovanja odigrali tri kola RokometaSi Peka nadaljujejo s serijo uspešnih iger, poraza na ne poznajo tudi rokometafti Rritnfa. RokometaSi Du-pelj so bili uspešni na gostovanjih v Krizah kot pri ekipi Savo vKranju. V vodstvu je eki|>a Poka s 26 točkami prod Britofom 21 m Krizami 16 točk. Sle dijo^Sava vet. in Duplje s 16 točkami, Veterani 14. Storžič 13, Krvavec 12, Sava 11, Gumar M. Zabnica vet'. 5 in Resnica 4 točke. i).in - (potek) pa je na .-po red u 16. kolo. Derbi srečanje ie ob 17. uri Britof . Križe, ob 17. uri pa bosta tudi srečanji Sava vet. : Gumar in Veterani : Zabnka vet Ob H». uri bo v Cerkljah srečanje Krvavec : Sava. ob I9i30 pa Peko vet. : Duplje. Zadnje srečanje 16. kola bo v nedeljo ob K), uri Resnica : Storžič. J. Kuhar Škofja Loka - S četrtim srečanjem žensk krajevnih skupnosti Vodovodni stolp in Golnik, Gorenjske predilnice iz Škofje Loke in društva invalidov iz Radovljice se je v soboto končalo prvo prijateljsko krožkovno tekmovanje. Doslej so se štiri ekipe Gorenjske že štirikrat pomerile na kegljiščih Triglav, Benedik v Kranju, v Radovljici in tokrat v športni dvorani Poden v Škofji Loki. Zadnje srečanje je odločilo tudi o zmagovalcu. Prehodni pokal, izdelali so ga v Gorenjski predilnici, je tokrat prejela ženska kegljaška ekipa iz krajevne skupnosti Vodovodni stolp, ki ima kar 7829 podrtih kegljev z vseh štirih srečanj. Vrstni red četrtega tekmovanja je naslednji: vodijo kegljačice Vodovodnega stolpa z 2092 podrtimi keglji. Gorenjske predilnice s Karate Uspeh gorenjskih tekmovalcev Na slovenskem prvenstvu v karateju, ki je bilo v nedeljo, 25. 4. 1982 v Brežicah, sta dva gorenjska karateista dosegla vzpodbuden uspeh Nadižar Stane član Karate kluba Kranj Je v lahki kategoriji do 63 kg osvojil 3. mesto, Hari Franci član Karate kluba Lubnik iz Škofje Loke pa prav tako .3. mesto v polsrednji kategoriji do 69 kg. S tem sta se oba uvrstila na državno prvenstvo /a Nadižarja je Sil to drugi nastop na republiškem prvenstvu. Kot zanimivost velja omeniti, da se je v polfinalni borbi pomeril s še enim Corenjcem, Kasu-iic Markom mojstrom karateja, ki je dom* iz Naklega. a nastopa za ljubljanski klub . Emona. Oba tekmovalca sta se zelo dobro poznala in Sele po dveh podaljških so sod-niki prisodili zmago Kastelicu. ki je pozneje osvojil 2. mesto. Še posebej |>a je lahko zadovoljen Hari, kateremu je bil to prvi nastop na republiškem prvenstvu in bi morebiti lahko posegel Se višje, če ne bi bil v polfinalu poškodovan. Tako so gorenjski karateisti uspešno začeli v letoSnji sezoni, čakajo pa jih Se tekmovanja v absolutni kategoriji in v katah. I. Prašnikar Motokros Solidna uvrstitev \ Mežnarja V dirki za državno prvenstvo v motokrosu v kategoriji 125 kubičnih centimetrov v Crmošnjicah v Beli Krajini je zmagal Drago Predan iz Orehove vasi. Od Gorenjcev seje najbolje uvrstil Tržičan Branko Mežnar na šesto mesto. Darko Zoran se je tudi uvrstil v finale, v katerem pa je zaradi padca odstopil. Škoda, da ni nastopil Tine Mulej. Še vedno je poškodovan. Tržičan Bojan Pavšek pa ni pravočasno dobil novega motorja in tudi ni nastopil. Na isti progi je bila tudi dirka v kategoriji 250 kubičnih centimetrov. Udeležba je bila mednarodna. Sodeloval je tudi Tržičan Branko Ahačič. V prvi vožnji je bil osmi, v drugi pa je zaradi padca odstopil. Dan kasneje je bila na tej progi tudi dirka v isti kategoriji za državno prvenstvo. Ahačič je bil v prvi vožnji Sesti, v drugi enajsti in t udi v skupnem seštevku je bil 11. To je dobra uvrstitev zaradi padca v dirki prejšnji dan. M. Jenkole 1904 keglji, Golnika s 1787 in DruStva invalidov Radovljica s 1772 keglji Vrstni red po štirih srečanjih je nekoliko drugačen. P-rvi dve mesti sta ostali, na tretjem mestu je ekipa radovbiSkih invalidov, na zadnjem pa kegljačice Golnika. Pobudo za tovrstna rekreativna tekmovanja so dali člani športnega društva Vodovodni stolp, v srečanjih pa sodelujejo 6-članske ekipe žensk, ki niao vključene v nobeno ligo. K sodelovanju vabijo tudi predstavnike drugih krajanih skupnosti, organizacij združenega dela in' društev. Namen takih srečanj n.imreč ni toliko tekmovalen kot rekreacijski N ekipah, ki so se v soboto merile » kegljanju, sodeluje največ žensk nad 50 leti, ki jim taka tekmovanja pomenijo predvsem sprostitev. D. t Prvomajski hitropotezni turnir ŠD Kranj je v počastitev dneva OF in l.maja izvedlo nagradni hitropoteini turnir, ki so se ga udeležili vsi naibol.Si kranjski šahisti Po ogorčenih bojih je » veliko prednostjo zmagal Leon Mazi točkami pred Deželakom 17 ročk. Joko-vičem 16 in pol točke, MilnAevičem 15 pol, Cirilom Logarjem 15 itd. Turnir , štel tudi za letošnje hitropotez.no prvenstvo Kranja, na katerem po petih tumi jih vodi Brane Deželak s 46 in pol toč pred Jokovičem 33 točk, Voiičioem D. Jok«* Tržiške športne vesti STRELSKO TEKMOVANJE - Tr-žiški strelci so pripravili tekmovanje v počastitev 27. aprila in 1. maja Med Ženskami je bil najuspešnejši Peko, med moškimi pa strelci skup-čine občine Tržič. J. K. PRVOMAJSKI VELESLALOM - 90 iz Loma je pripravilo na Javorniku veleslalom, ki se ga je udeležilo nad 1* smučarjev. Tradicionalno tekmo*-*" •< je bilo odlično izvedeno. Najboljši Bij je dosegel Tržičan Miran Markič iM / cicibankami so bile najhitrejše Marjani Soklič, Beti Rozman in Jolanda Kaštrun. med cicibani Jurček Rnznian. Toeaal Soklič in Davorin Perne. med pionirkam* Andreja Soklič, Inna Soklič in J*"* Meglic, med pionirji UroS Marktč Ulj MegliČ in Franc Meglic, med članka«« Vida Meglič, Majda Razumič in Bred« Kavčič, med mlajšimi člani Miran M"-kič, Milan Rozman in Marko Primol^ med starejšimi člani Jože Meglič, Jem*' Meglič in Marjan Meglič, med mla^«"1 veterani Andrej Soklič, Jože HladnA k) Anton Kralj, med starejšimi veterani p* Drago Štete. Jurij Rozman in Rudi Benedik. Kolajne je podelil naš alpski smučar Grega Benedik, po rodu iz Loma. . J. Kikel VELESLALOM POLUIRETANA -Sindikat v Pekovi temeljni organizaciji Poliuretan je pripravil veleslalom v počastitev praznika. Zmagal je Mirko Meglič, sledijo pa Stane Dolinar, Marjan Seifert, Mato Leontič. Peter Kovač. Miran Tišler in Peter Urbane, med ženskami pa je tekmovala le Joži Soklič M. Jenkok poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj, po. objavlja prosta dela in naloge 1 FINANČNEGA REFERENTA IN 2. CISTILKE OZIROMA ČISTILCA Pogoji pod: 1. — srednja ekonomska šola. — dve leti delovnih izkušenj. 2. — dokončana osnovna šola Za obojestransko sodelovanje za nedoločen čas se bomo dogovorili: — s finančnim referentom po trimesečni poskusni dobi. — s čistilko oz. čistilcem po dvomesečni poskusni dobi Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoja t na naslov Poslovno prireditveni eenter Kranj, 64000 Kranj. Savski log. Rok prijave: 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izidu obvestili v 30 dneh po objavi. L 11. MAJA 1982 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE fRAN OLA8 1 Razpisna komisija pri delavskem svetu DO Poliks Ziri razpisuje prosta dela in naloge VODJE RAČUNOVODSTVA a dobo štirih let # /»(jastrokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali druge splošne ■eri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in »logah, «dnja gtrokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali druge ipkane smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na podobnih £iih in nalogah, iajemoralno-politično neoporečen. i izpolnjuje splošne in posebne pogoje, predvidene za ta dela in Mft 'jfrfidati za razpisana dela in naloge naj svoje vloge pošljejo v 15 1^1 po objavi razpisa na naslov: Poliks, Splošni sektor, Stara vas 37, |/»pripisom: Za razpisno komisijo pri DS D0.« lifriidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po razpisnem roku. HAA/ farna športnega orodja »/funje na Gorenjskem j* podlagi sklepa komisije za izobraževanje in izpopolnjeni* v DO ELAN #itijemo v šolskem letu 1982/83 naslednje štipendije: Stipendije za poklic obdelovalec lesa (II. stopnja za-I ktevnotti) I štipendije za poklic lesar (III. stopnja zahtevnosti) Stipendija za poklic sedlar Stipendija za poklic pleskar Stipendiji za poklic lesar širokega profila (mizar) gipendija za poklic strojni mehanik jtipendiji za poklic rezkalec Ktpendiji za poklic strugar /inene prijave na obrazcu DZS 8,40 sprejema kadrovska 'J» ELAN, tovarna športnega orodja, 64275 Begunje na GIP GRADIŠ LJUBLJANA TOZD LIO ŠKOFJA LOKA Kidričeva 56 bo po sklepu delavskega sveta TOZD z dne 7. 4. 82. prodalo na javni licitaciji 1 RABLJENA OSNOVNA SREDSTVA: - osebni avto Zastava 101, izklicna cena 25.000,- din - paletni vozički, izklicna cena 1.000,- din - kompresorji Trudbenik z elektromotorjem, izklicna cena 15.000,- din in 7.000,- din - krožne žage z elektromotorjem, izklicna cena 15.000,- din - ročne električne vrtalne stroje, izklicna cena 900,- din in 300,- din 3 - ročne električne krožne žace, izklicna cena 3.000,- din in 20 00,- din - mizarske delovne mize, izklicna cena 1.000,- din - ročne električne skobelne stroje, izklicna cena 500,- din 2. STAVBNO MIZARSKE IZDELKE - vratna krila, Licitacija bo v petek, 14. 5. 1982 ob 15. uri v prostorih Gradiš, TOZD LIO, Škofja Loka, Kidričeva 56. Blago si interesenti lahko ogledajo eno uro pred licitacijo. Davek plača kupec od izlicitirane cene. Kandidati morajo pred licitacijo položiti 10 odstotno kavcijo od izklicne cene TEHTNICA Železniki Podjetje precizne mehanike objavlja prosta dela in naloge VEČ KVALIFICIRANIH STRUGARJEV Pogoj za opravljanje dela je KV šola za strugarje. Vloge bomo zbirali 15 dni po objavi v časopisu. Kandidati naj prijave odpošljejo na naslov: Tehtnica, Podjetje precizne mehanike, 64228 Železniki, Na plavžu 79, Komisija za delovna razmerja. VZGOJNO VARSTVEN A ORGANIZACIJA RADOVLJICA obvešča vse starše na območju občine Radovljica, da bo vpis otrok za sprejem v otroške vrtce za šolsko leto 1982/83, 17. 18., 19. in 20. maja 1982. Vpisovanje bo od 7. do 15. ure, v prostorih otroških vrtcev: Begunje, Bled, Bohinjska Bela, Bohinjska Bistrica, Gorje, Kamna gorica, Kropa, Lesce, Radovljica, Srednja vas. Vpisani bodo predšolski otroci v starosti od 2. do 7. leta ter tudi otroci letnik 1976 in 1977 (do meseca marca ter pogojno do meseca septembra), ki bodo v šolskem letu 1982/83 obiskovali malo šolo. Istočasno bo tudi vpis otrok za varstvo v varstveni družini na Bledu za otroke od 8. meseca do 2. leta starosti. 0 dokončanem sprejemu bo odločala komisija. Kasnejših prijav otrok ne bo mogoče upoštevati. -ir SGP TEHNIK TOZD GRADBENIŠTVO Škofja Loka Kadrovska komisija objavlja proste delovne naloge in opravila STROJEPISKE za določen čas od 1.6. 1982 do 31.1.83. Pogoji: — končana administrativna šola ali strojepisni tečaj, — zaželjene delovne izkušnje Kandidatke bodo opravljale preizkus iz strojepisja. Kandidatke naj pošljejo ponudbe z dokazili o zahtevani strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah v roku 15 dni od te objave na kadrovsko službo SGP Tehnik, c. 2. Škofja Loka, Stara O izbiri bodo kandidatke obveščene v 15 dneh po izteku objave. O LAS 14. STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE TOREK, 11. MAJA 1982 SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA TOZD TRANSTURIST Tovorni promet Škofja Loka razpisuje na podlagi določil 22. člena Zakona o delovnih razmerjih in sklepa delavskega sveta prosta dela in naloge VODJE DE KRANJ Zahtevani pogoji: — višja izobrazba ekonomsko-koineri-jalne smeri in J leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti v dejavnosti cestnega prometa al) srednja izobrazba prometne smeri in 1 leta delovnih izkušenj, od tega 2 leti v dejavnosti cestnega prometa, — moralno politična neoporečnosti Za opravljanje navedenih del bo izbrani kandidat imenovan za dobo 4 let. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov SOZD Alpetour Škofja Loka — Kadrovska služba, Titov trg 4 b, z oznako »za razpis«. DO RTC Krvavec objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in nalog«' I. STROJNIKA 1 2 STROJNIKA II - 2 delavca STROJNIKA III - 3 delavce Zahtevani pogoji: ., pod 1. - delovodska šola strojne ah elektro smeri in 4 leta delovnin izkušenj v stroki, poskusno delo2 meseca, pod 2. - poklicna .šola strojne ali elektro smeri in 3 leta delovnih izkušenj V stroki, poskusno delo 2 meseca, pod 3. - priučen' delavec - strojnik in 3 leta delovnih izkušen.) v stroki, poskusno delo 1 mesec Za navedena dela se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom — DO CREINA DS Skupnih služb Kranj vabi k sodelovanju upokojenko za opravljanje del in nalog ČISTILKE prostorov za dobo 6 mesecev Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema 15 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška cesta 5. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka. TO/l) PROIZVODNJA KMETIJSKE MEHANIZACI.IKK.anj 1 STRUGARJA - VEČ DELAVCEV 2. REZKALCA k KOVINARSKEGA DELAVCA - VEČ DELAVCEV Zahtevani pogoji: pod 1. in 2. — poklicna šola kovinarske stroke in 3 mesece delovnih izkušenj ali priučen kovinarski delavec in 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece pod 3. — NK delavec, poskusno delo 3 mesece Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. TOZD POTNIŠKI PROMET Kranj 1 VOZNIKA AVTOBUSA - VEČ DELAVCEV 2 SPREVODNIKA - VEČ DELAVCEV 3 ČISTILKE PROSTOROV Zahtevani pogoji: pod 1. ~- poklicna šola za voznike motornih vozil in izpit D kategorije. 2 leti delovnih izkušenj kot poklicni voznik, motornih vozil, — poskusno delo 3 mesece pod 2. — osnovna šola in 1 leto delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok, — poskusno delo 3 mesece pod 3. — NK delavka Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom, razen pod točko 3., kjer se delovno razmerje sklene za določen čas zaradi nadomeščanja delavke v bolniškem staležu. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema 15 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška cesta 5. kandidati bodo 0 izidu obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka DELOVNA SKUPNOST SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS OBČINE ŠKOFJA LOKA objavlja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja prost m deia in naloge TAJNIŠKA IN STROJEPISNA DELA s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoji: - popolna (S-4) oziroma nepopolna (S-2) srednja izobrazba ekonomske oz. upravno-administrativne smeri — 1 oz. 2 leti delovnih i/.Kušenj na področju administr;itivnih poslov — uspešno opravljeno 3-mesečrio poskusno delo. Pisne prijave z dokazili o izpolnjcvanju pogojev naslovite na: Skupna strokovna služba SIS občine Škofja Loka, Spodnji trg 40. Skorja Loka Kandidati bodo obveščeni o izboru v 15 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja. Delavska univerza Škofja Loka organizira pletilni tečaj za strojno pletenje Tečaj bo V prostorih Delavske univerze v Škofji Loki na Podlubnikll 1/B. Pričetek tečaja, ki traja 9dni(80 ur), bo 16. maja 1982. Pletenje poučujemo na vseh vrstah pletilnib strojev evropske in japonske proizvodnje. Program obsega vse. kar je v zvezi s pletilnim strojem, pa seveda pletenja, krojenja in uporabe krojev s krojnih pol. VSE INFORMACIJE O TEČAJU DOBITE NA DELAVSKI UNIVERZI V ŠKOFJI LOKI. Naš telefon: 064-62-761. Prijave sprejemamo do 10. maja 1982, a pohitite, ker je na razpolago omejeno število prostih mest. UDELEŽENKE IZ DRUGIH KRAJEV GORENJSKE IN LJUBLJANE IMAJO UGODNE AVTOBUSNE ZVEZE. K05i24WrBJla2 ABC POMURKA LOKA Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n. sol. o. Škofja Loka TOZD PRODAJA NA DEBELO objavlja naslednja prosta dela in naloge 1 ŠOFERJA Pogoj: — poklicna šola za voznike motornih vozil. — eno leto prakse na podobnih delih. — poskusno delo traja 45 koledarskih dni 2 SKLADIŠČNO TRANSPORTNEGA DELAVCA 3 DELAVCA V PAKIRNICI Delovno razmerje pod točkami 1. in 2. se sklene za nedoločen čas, pod točko 3. pa za določen čas (nadomeščanje delavke v času porodniškega dopusta). Poskusno delo pod točkama 2. in 3. traja 30 koledarskih dni. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi oglasa na naslov Loka, DSSS, Kidričeva 53, Škofja Loka. A 22/ef CESTNO PODJETJE KRANJ „glasa na podlagi «• «ena Pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela 5 VZDRŽEVALCEV CEST . . zi' delovodstva Kranj, Škofja Loka in Radovlj ica Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — priučen delavec — cestar /. internim strokovnim tečajem, starejši od 18 let. Kot poseben pogoj za oglas del je določeno poskusno delo, ki bo trajalo t ri mesece. Pismene prijave je treba poslati v. roku 15 dni po oglasu del v kadrovsko službo podjetja. K prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v tem oglasu. Izbira kandidatov bo opravljena najpozneje v roku 10 dni po poteku oglasnega roka. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri. KONJENIŠKI KLUB KOMENDA PRIREDI NA HIPODROMU V KOMENDI 16. maja 82 ob 14. uri PREMIJE: I. 500.000 din 2 400.000 din 3 300.000 din 4. 200.000 din 5. 100.000 din 6 TRAKTOR DEUTZ 7. MOTORNO KOLO B IVI v/V R45 8. ZASTAVA 101 9. JUG045 10. ZASTAVA 750 II. ZASTAVA 750 12. ZASTAVA 750 13. FIAT 126 14 FIAT 126 15. FIAT 126 16. -25. 10 KRAT PO 1500 LIT KURILNEGA OLJA 26. MOPED TOMOS 27. MOPED TOMOS 28. MOPED TOMOS 29 KOLO PONY 30. KOLO PONY in več sto drugih dobitkov SKUPNA VREDNOST 3 400 000 din CENA T0MB0LSKE KARTE 100 DIN PREDPRODAJA TOMBOLSKIH KART V SAMOPOSTREŽNI TRGOVINI V KOMENDI IN V MOSTAH PRIDITE V KOMENDO, KJER ČAKA SREČA: GIMNAZIJA KRANJ Razpisna komisija za razpis del in nalog razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati le naslednje: — da izpolnjuje pogoje za učitelja ali sodelavca šole. visoka izobrazba, — da ima pedagoško izobrazbo, — da ima najmanj pet delovnih izkušenj v noizobraževalnem delu. — da ima ustrezne družbenopolitične lastnosti in organizacijske sposobnosti. Nastop dela 1. september 1982 Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite razpisni komisiji za razpis del in nalog ravnatelja Gimnazije Kranj, Koroška 13, v dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. Gostinsko podjetie TURIST LESCE Na podlagi sklepa DS razpisujemo prosta dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA -UPRAVNIKA DO Pogoji: — VK gostinski delavec z leti delovnih izkušenj vodilnem delovnem me... — ali KV gostinski delavec 5 leti delovnih izkušenj na vodilnem delovnem mestu. — da obvlada en tuj jezik. — da je moralno-političi neoporečen Osebni dohodek po pravilniku DO.Stanovanja ni. Pismene prijave pošljite > roku 8 dni po objavi oglasa na naslov Gostinsko podjetje Turist Lesce. ČGP DELO Podružnica Kranj Koroška 16 V Kranju ali v blu»-okolici iščemo vseljive prostore z dostopom za tovorna vozila za dobo od 3 do 5 let. In sicer za pisarne od 50 do 80 kv. m ter » skladišče do 100 kv. m. i možnostjo telefonskega priključka. Ponudbe pošljite na ČGP Delo, Kranj, Koroška 16 ŠOLSKI CENTER ZA KOVINARSKO IN AVTOM EH AN IŠKO STROKO Škofja Loka Podlubnik 1 b Komisija za delovna razmerju objavlja prosta dela in nalojte 2. SNAŽILK Pogoj: — zdravstvena sposobnost za opravljanje dela Delo je v popoldanskem času in zvečer. Prošnje sprejemamo 15 dni po objavi. Informacije na telefon 62-761. MAJA 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 15. STRAN GLAS telefon 27-960 ■porodnišnice) MII uprava Jiomen iala 28-463 ftOOAM >: ^JARKICE. stare dva 1 «*ni Dobre. Loka 4. Tržič 4154 Prodam KRAVO s teletom. Bodešče 11. Bled 4190 Prodam KAVČ bobi in majhen 50-litrski ZAMRZOVALNIK, rabljen eno leto. Kličite po tel. 26-241 4260 LIgodno prodam približno '1000 kosov rabljene STREŠNE OPEKE karo. cementno sive. Mojstrana, Janeza Polde 10, tel. 82-370 4353 Prodam novo LOVSKO PUŠKO, 7 x 65x 16 z menjalnimi cevmi in strelnim daljnogledom. Informacije po telefonu 26-398 dopoldan 4364 Prodam mladiče - čistokrvne NEMŠKE OVČARJE. Gorenja vas - Reteče 63. Škofja Loka 4355 Sporočamo žalostno vest, da je umrl FILIP MAJCEN, dipl. ing. predsednik kolesarskega kluba Sava Kranj Na zadno pot ga bomo pospremili v sredo, 12. maja ob 15. uri na ljubljanskih Žalah. Kranj, 10. maja 1982 ZAHVALA Ob izgubi drage sest re, tete in sestrične FRANČIŠKE CUDERMAN * iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, kovali cvetje in izrekli sožalje. Posebna zahvala g. župniku za //avljen pogreb in predstavniku krajevne skupnosti za poslovilne besede. PRAV VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Predoslje, 6. maja 1982 Prodam 1000 kosov cementnih STREŠNIKOV špičak. Poljanska c. 67. Škofja Loka 4366 Prodam GRADBENO BARAKO, 100 PIJ NT ter gradbeno OMARICO. Rutar. tel. 21-280 do 14. ure v 4357 NOSILCE (prednapeti beton) 5,5 m dolge, 12 kosov, prodam ali zamenjam za deske. Lovro Rozman, Zoisova 5, Bohinjska Bistrica 4358 Prodam dva tedna starega BIKCA simentalca. Jezerska c. 93. Kranj 4359 Prodam MOTORNO ZAGO stihi 0,50, KATRCO, letnik 1977, 38.000 km, in STROJ za izdelavo opeke spičak ter fergusonovo KOSILNICO. Zapuže 2, Begunje 4360 Prodam AVTORADIO sharp. Telefon 45-098 popoldan 4361 Prodam 2 kub. m DESK, 2,5 cm in 5 cm (smrekovih) in 12 kv. m macesnovega LADIJSKEGA PODA. Naslov v oglasnem oddelku. 4362 Prodam rabljen PRALNI STROJ zoppas. Feliks Truden, Bistrica 2, Tržič 4363 Prodam 80 litrov CEMENTOLA I za zaščito perlit fasade. Črnivec 20/C, Brezje , 4364 Prodam nov stereo KASKTNI-AV-TORADIO (izhodi 2x7 VV). Brane Razin-ger, Zg. Lipnica 8, Kamna gorica 4365 Ugodno prodam malo rabljen KUHINJSKI KOT z MIZO. Simon Dor-devič, Mencingerjeva 1, Kranj, telefon 25-654 popoldan 4366 Prodam BALKONSKA VRATA 80 X X 220 s polknom in irodelno LESTEV. Pavla Bertoncelj, Lesce, Valvazorjeva 6 4367 Prodam LES za ostrešje. Ogled vsak dan popoldan. Marija Hafnar, Zg. Bitnje 127, Zabnica 4368 Prodam SVINJO, težko od 150 do 180 kg, za zakol. Pangerc, Sp. Otok 1, Radovljica 4369 Prodam kislo REPO, po 15 din kg. Praprotna polica 10, Cerklje 4370 Prodam dve otroški POSTEIJICI (ena zložljiva), prenosno KOŠARO in tricikel. Kranj, H rastje 117. tel. 24-538 4371 Prodam KLAVIR. Telefon 22-604 4372 Prodam PUJSKE, stare 6 tednov. Franc Soklič, Selo 22, Bled 4373 Ugodno prodam samohodni OBRAČALNIK reform in KOSILNICO reform. Demšar, Zaprevalj 3, 64223 Poljane 4374 Prodam JARCKE, stare 9 tednov. Jože Urh, Reber 3, Zasip - Bled 4375 Prodam TRAKTOR man s kosilnico. Jože Zor, Moše 9, Smlednik 4376 Prodam novo 4000-titrsko CISTERNO. Predoslje 115, Kranj 4377 Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Francka Zmitek, Mencingerjeva 8, Bohinjska Bistrica 4^73 Prodam BETONSKE KVADRE, večjih 980 in manjših 480 kosov, v bližini Golnika. Telefon 25-795 dopoldan 4379 Prodam dve GUMI trajal, - malo rabljeni, s PLATIŠČI za škodo. Ažman vSavska o. 38. Kranj 4;jgn Prodam OSTREŠJE, primerno za vikend (5,5 m). Informacije po telefonu 061-627-070 4381 Prodam avstrijske KOTALKE, št 38-39. Makovšek, Golnik 112 4382 ROTACIJSKO KOSILNICO, malo rabljeno in bočno KOSILNICO, znamke mortel, prodam. Zbilje 47, Medvode 4383 Prodam BALKONSKA VRATA , zastekljena, 80 x 220. Gabrič, Naklo 126 4174 Prodam mesnate PRAŠIČKE, stare 8 tednov ter 10 tednov stare JARCKE, rjave barve, dobre nesnice. Golniška c. 1. Kokrica - Kranj 4400 KUPIM TURISTIČNO PRIKOLICO, manjšo, za dve osebi, kupim. V poštev pride tudi poškodovana in dotrajana, ker bi stala na mestu. Ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod šifro. Prikolica 4384 RABLJENO SAMSKO SOBO, kupim. Navedite ceno in kose. Fister, Partizanska 10/F, Kranj, tel. 064-21-259 3982 Kupim ELEKTROMOTOR, nov ali rabljen, 12 do 15 kW. Marjan Zaplotnik, Letence 6, Golnik 4386 Kupim odlično ohranjen RADIOKA-SETOFON. naslov v oglasnem oddelku 4387 Kupim hobv kombiniran MIZARSKI STROJ. Arh, Mladinska 13/A, Bled 4388 Kupim trodelno OMARO in PONY KOLO. Rovte 12, Podnart, TEL. 70-260 4389 VOZILA Umrl je FILIP MAJCEN diplomirani inženir kemijske tehnologije generalni direktor sozda Sava Zelo dobro ohranjeno SIMCO 1100, kovinsko modre barve, 85.000 km, prodam, Gogala. Svetinova 6, Jesenice, tel. 81-496 4240 Kupim MOTOR za zaporožca. Telefon 77-315 do 14. ure 4316 Za R-4 prodam VLEČNO KLJUKO in dve ZIMSKI GUMI. Po toče 5, Preddvor 4211 Prodam osebni avto AMI 8. Ključanin, C. železarjev 13, Jesenice 4218 Prodam karambolirano ZASTAVO 750. Franc Pogačar, Senično 27, Tržič 4390 Prodam dele karoserije za Z-101. Dušan Strajnar, Kranj, Nazorjeva 8 4391 Prodam nove dele pločevine in motorja za LADO 1200 (blatnike, pokrov itd.) Žeje 5, Duplje , 4393 Prodam ZASTAVO 7.50, letnik 1971, neregistrirano. Ogled popoldan. Franc Dolenc, Golica 15, Selca nad Skofjo Loko 4394 Prodam GOLFA, letnik 1979. Peternelj, Podlubnik 184. Si. Loka, tel. 064-62-514 4395 Kupim sprednji levi BLATNIK in ŽAROMET za »kat rco«. Franc Frelih, Partizanska 40, Škofja Loka 4396 Prodam MOTOR tomos 15 SLC. Predoslje 86, Kranj 4397 Prodam TOMOS 90 E. Breg ob Savi'61 (Mlakar 4398 Ugodno prodam MOPED APN-4. Telefon 60-830 4399 GRADITELJI! SPREJEMAMO NAROČILA ZA BETONSKE KVADRE DOBAVA V MAJU! Na zalogi imamo med drugim tudi betonske cevi TO Zarja PRODAJALNA GRADBENEGA MATERIALA Finžgarjeva 5 Jesenice - JAVORNIK telefon 83-485 STANOVANJA Prodam dvosobno STANOVANJE na lepem kraju v Škofji Loki. Anton Sefer, Groharjevo naselje št. 6 4401 Takoj oddam opremljeno SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice dvoma študentoma. Ponudbe pod: Sloga 4402 i POSESTI Prodam starejšo STANOVANJSKO HIŠO. Ivan Ivič (obrtnik), Predoslje r,i. Ogled možen od 8. do 12. ure dopoldan 4332 Prodam GARAŽO na Planini. Kličite po tel. 27-418 433a ZAPOSLITVE 1 Oddam HONORARNO DELO na dol mu. V poštev pride Planina in bližnja okolica. Zlato Vodišek, Planina 38, Kranj m . • , a. . 4403 Takoj redno ah honorarno zaposlim izučeno ŠIVIUO. Plačam dobro. Naslov v oglasnem oddelku. 4404 -NAJPENO== Našli smo MOTOR APN-4 (zelen). Dobi se: Britof 165, Kranj 4405 OSTALO ZA LETOVANJE že junija oddam weekend DAJLA tik morja. Tele*« 061-448-445 Od njega se bomo poslovili v sredo, 12. maja 1982 ob 15. uri na pokopališču ŽALE-NAVJE v Ljubljani iz vzhodne poslovilne dvorane. Ustvarjalnega, delovnega in humanega direktorja, odličnega strokovnjaka ter plemenitega in skromnega človeka in tovariša, bomo ohranili v trajnem spominu. Delavci sozda SAVA in delovnih organizacij Sava Kranj, Sava-Com-merce Kranj, Vulkan Niš, Industrija gume Ruma, Kemična tovarna Moste Ljubljana, Totra Ljubljana in delovne skupnosti sozda Sava ter družbenopolitične organizacije in društva sozda Sava Kranj, 10. maj 1982 GLASOVA ANKETA Pred 6. srečanjem mladih tehnikov Slovenije v Kranju Pripravljeni na prireditev Kranj — Letošnje srečanje mladih tehnikov Slovenije, ki bo potekalo v okviru jugoslovanskih pionirskih iger v počastitev 35. obletnice ustanovitve Ljudske tehnike Jugoslavije in meseca mladosti, bo 15. maja v Kranju. Vodilo tokratnega srečanja, že šestega zapored, bo geslo Tehnična kultura mladih — pogoj za večjo družbeno produktivnost. »Prireditev Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije, sveta za tehnično vzgojo mladine in Zveze organizacij za tehnično kulturo iz Kranja,« pripoveduje predsednik slednje organizacije Marjan Jerala, »ima vsestranski pomen. Z njo preverjamo napredek mladega rodu pri tehniški ustvarjalnosti in z oceno dela ugotovimo pomanjkljivosti, ki jih je treba odpraviti v naši nadaljnji dejavnosti. Sreča- nje je nadvse pomembno za usmerjanje mladih v tehniške poklice; udeleženci posameznih tekmovalnih panog z našega področja namreč predstavljajo potencialni kader za gospodarstvu, ki glede na svojo sestavo potrebuje prav te poklice. Seveda teh kadrov ne bo moč v celoti prid-biti brez poveza šol in združenega dela v skladu s cilji usmerjenega azobraževanja. Prireditev ima prav tako velik vpliv na razmah raziskovalne dejavnosti in uspešno pripravljanje mladih za naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.« Organizacija tako pomembnega srečanja je gotovo veliko priznanje za kranjsko občino in obenem za vso Gorenjsko. Ker je tudi priložnost za bodoči napredek tukajšnjih organizacij za tehnično kulturo, ni vseeno, kako bo prireditev pripravljena. Marjan Jerala in Ivan Torkar med pogovorom o letošnjem srečanju mladih tehnikov Slovenije v Kranju — Foto: S. Saje 40-letnica jugoslovanskega letalstva Razstava letal in letalske tehnike 21. maja, ko jugoslovansko letalstvo praznuje svojo štiridesetlet-nico, se bo na letališču Brnik začela osrenja vsejugoslovanska prireditev in slovenska proslava ob tem pomembnem dogodku. V petek, 21. maja, ob 9. uri bo namreč poveljnik ljubljanskega armadnega območja generalpodpolkovnik Branko Jerkič odprl razstavo povojnih letal in letalske tehnike. Razstava, na kateri bo prek šestdeset eksponatov, bo zanimiva tako za predšolsko in šolsko mladino ter tudi za starejše; na njei bo namreč moč videti razvoj našega letalstva, protiletalske obrambe, sodobno raketno tehniko in druge veje našega letalstva oziroma protiletalske obrambe. Razstava bo odprta v petek in v soboto do 19. ure, v nedeljo pa do 13. ure. Ob 14. uri pa se bo na letališču začel veliki letalski miting z zanimivim programom, v katerem bodo praktično prikazana vsa področja našega letalstva in protiletalske obrambe. Omenimo še, da je pokroviteljstvo nad prireditvijo prevzelo podjetje Inex Adria Aviopromet. Za prireditev je že zdaj precejšnje zanimanje in zato na Brniku takrat lahko pričakujemo prek 100 tisoč obiskovalcev. To bo osrednja vsejugoslovanska prireditev ob letošnji 40-letnici jugoslovanskega letalstva. Zadnja podobna (vendar skromnejša) prireditev pa je bila na brniškem letališču 1969. leta. Ljubitelji letalstva in tovrstnih prireditev že lahko dobijo vstopnice. Za vse tri prireditve velja kot vstopnica modra avtomobilska nalepka po 100 dinarjev, ki jo je moč dobiti pri avtobusnih podjetjih in turističnih agencijah v Sloveniji, aeroklubih in na letališču Brnik. Na prireditvi bo vse tri dni moč dobiti tudi posebno spominsko značko in revijo Krila, v kateri bosta vsestransko orisana zgodovina in razvoj našega civilnega in vojnega letalstva. A. Zalar »Tega se v organizacijskem odboru,« naglasa njegov predsednik Ivan Torkar, »od vsega začetka zavedamo. Sekretariat in več komisij odbora od februarja letos skrbijo za uresničevnaje nalog v zvezi s pripravami na srečanje. Kljub težavam pri končnih delih, ki jih ni malo, je moč oceniti, da smo se uspešno pripravili na prireditev. Predvidevamo, da jo bomo ob ugodnem vremenu v celoti izvedli, sicer pa bomo pripravili tudi dodatni program za nadomestitev nekaterih aktivnosti, ki ob slabem vremenu ne bodo mogoče na prostem.« Za srečanje se je do konca prejšnjega tedna prijavilo 55 eklip iz vse Slovenije, v katerih je okrog 560 mladih tehnikov. Tekmovanja se ho verjetno udeležilo prek 600 mladih v spremstvu približno 200 mentorjev. V ekipi iz vsake občine bo lahko do 15 tekmovalcev, ki bodo preizkušali svoje sposobnosti v 14 programih po izbiri. Tekmovanje zajema namreč vse od spoznavanja proizvodnega procesa prek konstruktorstva, uporabe električnega ročnega orodja, modelarstva, zmajarstva, radioamaterstva, fotografske in filmske dejavnosti do fizike pa področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. »Nekatere od teh dejavnosti,« pojasnjuje Marjan Jerala, »bomo morali zaradi težavne oskrbe s potrebnimi materiali zožiti na najmanjšo možno mero. Časovna omejitev srečanja na en dan nam tudi ne omogoča organizacije kakšnih spremljajočih aktivnosti; na primer povezave s proizvajalci kakšnih spremljajočih aktivnosti; na primer povezave s proizvajalci tehnične opreme in materialov. Vendarle pa moramo poudariti, da bomo srečanje uresničili ob sodelovanju in pomoči delovnih organizacij. Predvsem Iskra iz Kranja se bo kot vedno doslej aktivno vključila v tekmovanje s svojim KLIP-KLAP programom.« S. Saje Kinoamatersko tekmovanje Jesenice - Konec aprila je bilo na Koroški Beli občinsko tekmovanje pionirjev kinoamaterjev v sklopu srečanja mladih tehnikov iz jeseniške občine. Srečanje je priredila Zveza organizacij za tehnično kulturo z Jesenic, organizacijo tekmovanj pa so prevzeli posamezni klubi. Tako sta za tekmovanje mladih filmarjev poskrbela filmska skupina Odeon z Jesenic in kino krožek z osnovne šole na Koroški Beli. Tega tekmovanja so se udeležili samo člani slednjega krožka. Učenci so med enournim snemanjem izdelali filme o svoji šoli. Po razvijanju so jih obdelali na montažni mizi. 'Njihove izdelke so si 28. aprila ogledali učenci šole na Koroški Beli. Filme je ocenila žirija, ki je kot najboljšega izbrala film Vita Podlipni-ka. Zmagovalec se bo z njim udeležil republiškega srečanja mladih tehnikov v Kranju. Člani krožka so kolektivno posneli tudi film na razpisano temo Mladi za kmetijstvo in energijo za republiško tekmovanje. Tod se bodo predstavili s filmom o energetiki, ki so mu dali naslov Nekoč ni bilo tako. A. Kerštan VAS DOM '82 RAZSTAVA IN PRODAJA: • POHIŠTVA • DEKORATIVE • CAMP OPREME 8.-18. MAJA FESTIVALNA DVORANA BLED Odprto vsak dan od 10. — 19. ure tudi ob nedeljah murka Dobra, le presuha pomlad Letošnja suha pomlad, saj je zadnjič deževalo v začetku januarja, je že začela kmetovalce, saj so travniki komaj začeli zeleneti, čeprav se ponavadi maja že da nakositi sveža krma za živino. V petek so se po dolgem času pokazale prve kaplje, v soboto in nedeljo pa je dež če dobro namočil zemljo, tako da je najbrž skrb odveč. Kaj menijo o obetih za letošnjo letino kmetje? rast. Na travnike pa bo trebi postiti več gnojila, da bomo :a-' travinje pospešili.« Slavka Stanonik, kmetica iz Srednje vasi nad Skofjo Loko: »Dež je že malo zamudil, ker je ruša zaradi suše že prizadeta. Verjetno bo zato letos prva košnja slabša. Ze lani smo imeli slabo košnjo in sedaj marsikje primanjkuje krme, ker se še nič ne nakosi, krmila pa se težko dobijo. Zaradi sadja pa je dobro, da je pomlad pozna, vsaj ne bo pozebe, ko bo drevje cvetelo. Tudi pri krompirju in koruzi ni nobene škode.« Marija Ferlan, kmetica iz Predmosta pri Poljanah: »Ukvarjamo se s pitanjem govedi in v hlevu imamo nad 50 glav živine, zato nas je že skrbelo, kaj bo s košnjo, če se bo suša nadaljevala. Pa tudi zelenjava bo pozna, kar občutimo predvsem gospodinje, ki rade damo kaj dobrega in svežega na mizo. Sadju pa je hladna pomlad le koristila. Imamo veliko sadja in nam skoraj vedno rodi. Tudi koruza in krompir imata še dovolj časa za Franc Kuralt, kmet iz Zab- nice: »Kjer je dobro gnojeno. * bo dalo še vse nadoknaditi, če bo le dovolj toplote. Tako bo lahko prva košnja še zelo dobra. Kjer pa travniki niso zagnojeni. M seveda suša bolj pozna. Kmetje se pravzaprav bolj bojimo zgodnje pomladi, ko v začetku aprila že vse brsti, zeleni in cveti, potem pa pride pozeba. Skoraj ni bilo leta, ko je pomlad prišla zelo zgodaj, da okoli prvega maja ali še kasneje ne bi imeli slane ali celo snega in zmrzali. Zato menim, da letošnja pomlad lahko napoveduje dobro letino.« L. Bogataj Novi mladinci Kranj - Na dan mladosti. 25. maja, bodo pionirji stopili v vrste mladinske organizacije. To dejanje pa ne bo zgolj formalno sprejetje, temveč resnično odločilen korak k zrelosti mladega človeka. Odslej naj bi namreč novo pečeni mladinci odgovorneje delali in sprejemali zadolžitve, od njih se bo pričakovalo tudi več zrelosti in kritičnosti. Tudi v Kranju se mladina in mentorji pionirjev v osnovnih šolah zavedajo, kakšen pomen ima sprejem pionirjev v mladinske vrste, zato ga temeljito pripravljajo. Ze aprila so se lotili prvih predavanj, ki naj pionirje seznanijo z njihovo bodočo organizacijo. Te dni pa pionirske in mladinske organizacije v osnovnih šolah pretresajo kandidate, ki 25. maja postali mladinci. Ob dnevu mladosti se bodo na -setih osrednjih šolah v občini zvrst le prireditve, katerih osrednja toči bo slavnostni sprejem pionirje* mladinsko organizacijo. Na W$ nostih bodo sodelovali razen šol t* mladinci iz krajevnih skupnosti. -od novo sprejetih mladincev ppčftk* jejo vključitev v njihove akcije vesnosti se bodo vsepovsod zakl.u le z družabnimi srečanji ob tabor ognjih ali v mladinskih klubih, bodo novim članom prikazali d , nost mladinci osnovnih organiz»( Ko bodo pionirji odložili rutke -pionirske čepice, bodo z mladin** člansko izkaznico vred sprejeli tutf nove, večje samoupravne dolžnost Tržič - Običajni uvod k mednarodnim razstavam mineralov in fosilov v Tržiču je srečanje med prijatelji in pokrovitelji na predvečer otvoritve. Pokrovitelja letošnje jubilejne desete razstave sta bila republiški sekretariat za gospodarstvo Makedonije in makedonska akademija znanosti in umetnosti iz Skopja, katere predsednik prof, Mihailo Apostolski je bil tudi slavnostni govornik na petkovem srečanju v osnovni šoli heroja Bračiča. Opozoril je predvsem na vzgojni in gospodarski pomen tržiške razstave ter predstavil zbirko »narava in kultura Makedonije«, ki je bila prvič prikazana prav na minuli razstavi, kasneje pa bo obšla še nekatera jugoslovanska mesm\ in nato dobila stalen prostor v Skopju. Petkov večerje dopolni! bi'gat kulturni program, v katerem so nastopili pevci priznanega <>kreta Makedonija. Sicer pa si je razstavo v tržiški šoli. ki jo je spremljal seminar o sodobnih vidikih geologije in mineralogije, v soboto in nedeljo ogledalo nekaj tisoč obiskovalcev. Ijubitljei narave m njenega bogastva. — Foto: H. Jelovčan