$ re riffa GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SLOVENSKE ŽELEZARNE, VERIGA n. sol. o. LESCE, ALPSKA 43 LETNIK XXVII ŠTEVILKA SEPTEMBER 1985 Proizvodnja v juliju in avgustu Že uvodnik v prejšnji številki se je dotaknil stvari, ki so se v vsej svoji veličini razmahnile šele kasneje, v avgustu. Zdi se, da bi bilo ustaljeni obrazec potrebno samo izpolniti z novimi podatki, pa bi lahko imeli nov uvodnik. Skratka, v medsebojno komuniciranje vključujemo (vsi po vrsti od vzdrževalcev, kovačev, vodilnih do republiških forumov) cel kup varnostnih faktorjev v obliki posploševanj, olepšavanj, obtoževanj ali na kratko demagogije, za katero se skrivajo resnični interesi in cilji. Ce bi hoteli priti do resnice, bi morali vsak dogodek natančno preanalizirati, kar se v praksi skoraj nikoli ne zgodi. Resnica sama pa je navsezadnje tudi dokaj nebogljena, saj je ne želimo slišati ali pa ji preprosto ne verjamemo. Za kaj takega bi namreč potrebovali kriterije presojanja, ki pa na žalost v naši stvarnosti niso ne vem kako jasno opredeljeni. Sicer pa avgustovske dogodke same po sebi niti ne nameravam komentirati, ker je bilo o njih že toliko izrečenega, da je to nepotrebno. Dotaknil bi se jih kvečjemu z vidika »aktiviranja lastnih sil«, o čemer je bilo govora ob obisku posebne delovne skupine CK ZKS v Verigi 5. 9. 1985, ki jo je vodil Roman Albreht. Obisk in teme razgovora so bile formalno namenjene članom zveze komunistov, sicer pa je dokaj očitno, da je vprašanje aktiviranja lastnih moči praktično vprašanje vsakega zaposlenega v delovni organizaciji. Obstoj in razvoj družbene lastnine na produkcijskih in drugih sredstvih v tovarni je dejansko, ne samo teoretično, odvisen prav od razrešitve tega vprašanja. Z drugimi besedami: s temi sredstvi mora nekdo gospodariti, za gospodarjenje pa mora biti motiviran. Omenjena motivacija pa je najbrž najbolj zapletena in težko obvladljiva zadeva v življenju neke tovarne. Brez ljudi, skupin ali struktur, ki mislijo in ravnajo kot gospodarji, je tovarna mrtva stvar in nesposobna poslovanja. Problem karikiram, toda za obstoj, razvoj in uspešnost še zdaleč ne zadostuje le izpolnjevanje dolžnosti po zakonu, pravilniku ali sklepu samoupravnega organa. Prav tako je veliko vprašanje, če je za to dovolj ravnati se po političnih smernicah (v praksi zelo heterogene) ali sindikalno socialnih težnjah in. pritiskih. Toda kako motivacijo vzpostaviti, od kod jo vzeti? Če razumem prav, naj bi bilo to jedro problema, ki se ga je lotila akcija aktiviranja lastnih sil. Iluzorno bi bilo pričakovati, da bi obisk skupine CK vse to razrešil. Gotovo je bilo to pozitivno z vidika izobraževanja in informiranja, drugi vidiki aktiviranja pa še naprej ostajajo bolj ali manj odprti. Bilo je veliko povedanega o poslovanju podjetja, o osebnih dohodkih, o problemu pridobivanja in delitve dohodka, inflaciji, življenjskemu standardu, o družbenopolitični organiziranosti, delegatskem sistemu, problemih kadrovanja, inventivnosti, razvojnih usmeritvah tovarne itd. V okviru danih možnosti je bil razgovor pravzaprav zelo konstruktiven, tistega osnovnega vprašanja — motiviranosti za gospodarjenje s kapitalom podjetja — pa ni mogel ustrezno ponuditi. Kolikor toliko oprijemljiv element, ki naj bi nas gnal naprej, naj bi bil le strah pred izgubo možnosti, da normalno živimo, torej pred revščino. Spoznanje strahu bi bilo verjetno kar dovolj, če se v praksi ne bi vpletel še način razmišljanja v stilu: to ni moj problem, rešujejo naj ga tisti, ki so za to pristojni. Od tod naprej bi bilo možno razplesti še celo verigo vprašanj, odgovor pa bi se nam verjetno kar naprej izmikal. Namesto analiziranja akcije, za katerega najbrž niti nisem pooblaščen, se mi zdi ob tem vredno vprašati, kaj so lastne moči v tovarni in tudi izven nje in kam so usmerjene. Če si za vzorec vzamemo tako imenovane »avgustovske dogodke«, lastnih moči v smislu ideje omenjene politične akcije ne znam izluščiti. O upravičenosti nekega revolta, nameravanega izstopa iz sindikata, zahtev po raznoraznih višinah in načinih izplačevanj osebnih dohodkov, reakcijah sil zunaj naše tovarne sploh ne nameravam soditi. Upravičenost je zmeraj relativna stvar, stvar kriterija, stališča ali interesa. Povsem logično je, da je malokdo zadovoljen z realnim padanjem osebnih dohodkov, tudi direktor najbrž ne. Upravičenost tovrstnega revolta je na dlani, samo kdo in kako naj ga reši itd. V praksi najpomembnejši kriterij pa je očitno politična moč, kogarkoli, tudi kovačev in vzdrževalcev, čeprav je njihova že odsev razmerij v politiki nasploh. In v takem, primeru smo z logiko opravili. Vse moči, lastne, tuje in ne vem čigave še, so bile uporabljene za pomiritev in manj za ureditev razmer. Pri ureditvi razmer pa gotovo ne moremo misliti le na tovarno samo, saj npr. inflaciji (vpliva za izplačilo pri dopustih, bolniških, pokojninah) ne moremo biti kos. Gre za očitno sistemsko vprašanje. Pri vsej angažiranosti v avgustu pa trdim, da so prave lastne moči stale ob strani, kot že v tolikih primerih. Ne morem govoriti o konkretnih ljudeh, gre pa za ljudi ali skupine, ki so tovarni in vzporedno vsem zaposlenim, sposobne nekaj dati, nekaj, kar je več od rutine. Rutina ali dobro, in vestno obvladovanje rednega dela je seveda zelo pomembno za izpolnjevanje planov, razvoja in prilagoditve spremembam trga pa ne prinese, zato je hkrati tudi znak zaostajanja. Z omenjenimi lastnimi silami (strokovnim potencialom) pa se dejansko skoraj nihče resno ne ukvarja. Očitno so premalo glasne in ne uporabljajo pravih metod. Za politiko so tako rekoč nezanimive. Če je inovativna dejavnost preskromna, to sploh ni družbeno nevarno. Zveza med stagnacijo in družbenimi konflikti pa je že preveč abstraktna, da bi vzbujala splošno pozornost. M. Janša Za julij je značilno slabo doseganje proizvodnega plana, tako količinsko kot tudi vrednostno. Proizvedli smo skupno 1.750 ton izdelkov, kar je 8 % manj od planirane proizvodnje. Tudi eksterna proizvodnja je količinsko 14 odst. nižja od planirane, proizvedenih pa je bilo 962 ton, kar predstavlja 55 odst. skupne proizvodnje. Interna proizvodnja je 1 odst. višja od planiranih količin. Količinsko je eksterna proizvodnja v vseh tozdih pod planirano, prav tako skupna proizvodnja. Samo v Sidrnih verigah je presežen plan interne proizvodnje. Tudi vrednostno proizvodnega plana nismo dosegli. Proizvedli smo skupno za 561.662 tisoč din izdelkov, to je za 8 odst. manj kot je bilo planirano. Brez upoštevanja dopolnilnega programa v TIO je skupna vrednostna proizvodnja za 9 odst. manjša kot je bilo planirano. V juliju je v Vijakarni proizvodni plan v kg dosežen 92 odst., kosovno pa 90 odst. Plan ni dosežen zaradi popravila valjčnih avtomatov pri iver vijakih do 0 3,0 in 0 3,1 do 3,5 mm, zaradi pomanjkanja delovne sile pri embaliranju pa pri žičnikih. Odprema je dosežena 89-odstotno. V Verigami je eksterna proizvodnja dosežena v višini 85 odst., interna proizvodnja pa samo v višini 48 odst. Plan ni dosežen pri strojno varjenih metrskih verigah 0 4,6 do 8,9 mm zaradi kalibriranja, zaradi pomanjkanja žice pri visokood-pomih verigah 0 4,6 do 8,9 mm, zaradi okvare indukcijske peči pri visokoodportnih koncih 4,6 do 8,9 mm. Pomanjkanje naročil je vzrok za nedoseganje plana pri verigah za traktorje, pomanjkanje žice pa pri zaščitnih verigah. Odprema je dosežena v višini 71 odst. V Sidrnih verigah plan eksterne proizvodnje količinsko ni dosežen, plan interne proizvodnje pa je presežen za 4 odst. Plan ni dosežen zaradi tekočih okvar strojev pni topo varjenih verigah 0 13 do 26 mm, zaradi cementacije pri odgorevno varjenih verigah 0 21 do 37 mm in zaradi proizvodnje drobnejših dimenzij pri odgorevno varjenih verigah nad 0 37 mm. Odprema je dosežena v višini 78 odstotkov. Tudi v Kovačnici proizvodni plan ni dosežen. Plan ni dosežen pri kavljih in žičnih vpo-nah zaradi pomanjkanja delov- (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) ne sile, pri odkovkih zaradi velikih popravil strojev in kapacitet cementacije, pri visoko-odpornih bremenskih verigah in žičnih vrveh pa zaradi pomanjkanja naročil. Plan je presežen le pri dvoverižnih transporterjih, pri škopcih in pri bremenskih verigah. Odprema je dosežena z višini 88 odst. V TIO je proizvodni plan vrednostno dosežen v višini 53 odst., od tega osnovni program 66 odst., dopolnilni program pa 31 odst. Proizvodni plan osnovnega programa ni dosežen zaradi materiala pri pnevmatskih cilindrih do 0 25 mm, za- radi naročil pri cilindrih 0 50 mm, pri pnevmatskih razvodnikih NV 4 in NV 25 in vibratorjih. Zaradi pomanjkanja kapacitet plan ni dosežen pri nihajnih cilindrih, prevmat-skih razvodnikih NV 6, N V 10 in pri pretočnih ventilih. Odprema je dosežena 72 odst., od tega osnovni program 78 odst., dopolnilni program pa 60 odst. V Orodjarni je proizvodni plan vrednostno dosežen v višini 73 odst. Plan ni dosežen zaradi pomanjkanja delovne sile in zaradi pomanjkanja utopne-ga materiala pri kovaškem Orodju. V Vzdrževanju je proizvodni plan vrednostno presežen za 10 odstotkov. Podatki o vrednostni in količinski proizvodnji po tozdih za mesec julij so razvidni iz naslednjih tabel: izvodnja pa je v vseh tozdih pod planirano. Vrednostno plana skupne proizvodnje na ravni DO nismo dosegli, presežen je le plan eksterne proizvodnje za 1 odst. Slabše je doseganje plana interne proizvodnje, ki je za 26 odst. nižja od planirane. V Vijakarni je proizvodni plan vrednostno presežen, v kg pa je dosežen 98 odst., kosovno pa 77 odst. Plan ni dosežen pri iver vijakih do 0 3 in 3,1 dp 3,5 mm ter pri lesnih vijakih 3,1 do 3,5 mm zaradi večje proizvodnje vijakov do 3 mm. Pri ostalih lesnih vijakih in pri krovnih vijakih plan ni dosežen zaradi manj izkoriščenih kapacitet in letnih dopustov. Zaradi pomanjkanja naročil plan ni dosežen pri hanger vijakih, pri standardnih in specialnih zakovicah ter pri zlomkih. Pri razcapkah plan ni dosežen zaradi pomanjkanja materiala. Odprema je dosežena 77-odstotno. V Verigami je vrednostno in količinsko presežen plan eksterne proizvodnje, interna proizvodnja pa je pod planirano. Plan ni dosežen pri strojno varjenih metrskih verigah do 4,5 mm in pri snežnih verigah za tovorna vozila zaradi zasedenosti kapacitet za snežne verige za izvoz, pri strojno varjenih metrskih verigah 4,6 do 8,9 mm pa zaradi večje proizvodnje strojno varjenih metrskih verig 9,0 do 11,00 mm. Pri visoikoodpor-nih koncih 4,6 do 8,9 ter pri vi-sokoodpomih verigah 9,0 do 11,0 mm plan ni dosežen zara- ni dosegla, kar velja za eksterno, interno in skupno proizvodnjo. Plan ni dosežen pri dvoverižnih transporterjih zaradi pomanjkanja verig iz internega trga, prav tako pri visofcood-;parnih bremenskih verigah zaradi pomanjkanja verig. Plan ni dosežen pri kavljih zaradi pomanjkanja delovne sile in naročil, pri odkovkih serijske izdelave pa zaradi popravila I. linije. Odprema je dosežena 69-odstotno. V TIO so tudi v avgustu doseženi slabi proizvodni rezultati, saj je proizvodni plan vred- nostno dosežen 51 odst., od tega osnovni program 55 odst. in dopolnilni program 43 odst. Proizvodni ,plan osnovnega programa ni dosežen zaradi pomanjkanja naročil pri pnevmatskih cilindrih 0 50, pri pnevmatskih razvodnikih NV 4 —• meh., NV 4 — el., pri pnevmatskih razvodnikih NV 10 — el. in NV 25. Zaradi pomanjkanja kapacitet in materiala plan ni dosežen pri pnevmatskih cilindrih 0 63,80 in pri nihajnih cilindrih ter pri prevmatskih pretočnih ventilih. Pri pnevmatskih razvodnikih NV 6 — meh. in NV 6 el. plan ni dose-žn zaradi pomanjkanja kapacitet. Odprema je dosežena 86 odst., od tega osnovni program 82 odst., dopolnilni pa 77 odst. V Orodjarni je proizvodni plan vrednostno dosežen 76 %. Glavni vzrok za nedoseganje plana so pomanjkanje utopnega materiala in pomanjkanje delovne sile, V Vzdrževanju je proizvodni plan vrednostno presežen za 10 odst. Količinski in vrednostni podatki o proizvodnji v avgustu so razvidni (iz naslednjih tabel: Količinska proizvodnja za avgust v tonah _____Eksterna proizvodnja Interna proizvodnja__________Skupna proizvodnja plan doseženo ind.______plan doseženo ind.______plan doseženo ind. Vijakarna 270 265 98 _ 270 265 98 Verigama 370 399 108 27 4 15 397 403 102 Sidrne verige 309 327 106 719 524 73 1.028 851 83 Kovačnica 175 133 76 36 20 56 211 153 73 DO VERIGA 1.124 1.124 100 782 548 70 1.906 1.672 88 Vrednostna proizvodnja za avgust v 000 din Eksterna proizvodnja Interna proizvodnja Skupna proizvodnja TOZD plan doseženo ind. plan doseženo ind. plan doseženo ind. Vijakarna 78.544 92.677 118 3.331 3.401 102 81.875 96.078 117 Verigama 103.628 112.481 109 13.780 5.471 40 117.408 117.952 100 Sidrne verige 78.678 95.316 121 114.663 83.160 73 193.341 178.476 92 Kovačnica 76.195 67.203 88 18.265 8.226 45 94.460 75.429 80 Orodjarna 3.250 342 11 20.101 17.452 87 23.351 17.794 76 Vzdrževanje 42 152 362 27.685 30.242 109 27.727 30.394 110 Tio (osn. +dop.) 80.829 41.206 51 1.289 280 22 82.118 41.486 51 TIO brez dop. progr. 55.419 30.278 55 1.289 280 22 56.708 30.558 54 DO VERIGA 421.166 409.377 97 199.114 148.232 74 620.280 557.609 90 DO VERIGA (TIO brez dop. pr.) 395.756 398.449 101 199.114 148.232 74 594.870 546.681 92 Količinska proizvodnja — julij v tonah Eksterna proizvodnja Interna proizvodnja Skupna proizvodnja TOZD plan doseženo ind. plan doseženo ind. plan doseženo ind. Vijakarna 270 247 92 — — — 270 247 92 Verigama 370 314 85 27 13 48 397 327 82 Sidrne verige 309 233 75 719 747 104 1.028 980 95 Kovačnica 175 168 96 36 28 78 211 196 93 DO SKUPAJ 1.124 962 86 782 788 101 1.906 1.750 92 Vrednostna proizvodnja za julij v 000 din Eksterna proizvodnja Interna proizvodnja Skupna proizvodnja TOZD plan doseženo ind. plan doseženo ind. plan doseženo ind. Vijakarna 78.544 83.623 106 3.331 1.731 52 81.875 85.354 104 Verigama 103.628 94.856 92 13.780 5.668 41 117.408 100.524 86 Sidrne verige 78.678 80.695 103 114.663 113.385 99 193.381 194.080 100 Kovačnica 76.195 82.988 109 18.265 12.147 67 94.460 95.135 101 Orodjarna 3.250 597 18 20.101 16.421 82 23.351 17.018 73 Vzdrževanje 42 257 612 27.685 30.328 110 27.727 30.585 110 TIO (osnovni + dop.) 71.725 38.257 53 1.289 709 55 73.014 38.966 53 TIO brez dop. pr. 46.243 30.321 66 1.289 709 55 47.532 31.030 65 DO VERIGA 412.062 381.273 93 199.114 180.389 91 611.176 561.662 92 DO VERIGA (TIO brez dop. pr.) 386.580 350.952 91 199.114 179.680 91 585.694 530.632 91 Oktober — mesec požarne varnosti Se nekaj dni nas loči od meseca oktobra, meseca požarne varnosti. Ta mesec je prav gotovo eden najbolj razgibanih. Kmetovalci, vinogradniki pa tudi vrtičkarji imajo v tem mesecu največ dela. Prav tako je pa tudi po DO ta mesec precej odločilnega pomena za uresničitev zastavljenih ciljev. Požari povzročajo naši družbi vsako leto ogromno materialno škodo. Poleg tega uničujejo naravna bogastva in v številnih primerih terjajo tudi človeška življenja. Vse to se Tudi v avgustu količinsko plan skupne proizvodnje ni dosežen. Proizvedli smo skupno 1.672 ton izdelkov oz, 12 odst. manj kot je bilo planirano. Eksterne proizvodnje je bilo na ravni DO 1.124 ton, to pa je na ravni planirane proizvodnje. Eksterna proizvodnja predstavlja 67 odst. skupne količinske proizvodnje. Interna proizvodnja je dosežena samo v višini 70 odst. planirane. Po tozdih je doseganje količinske proizvodnje različno. Plan skupne proizvodnje je presežen samo v Verigarni, plan eksterne proizvodnje je presežen v Verigami in Sidrnih verigah, interna pro- di okvare indukcijske peči. Pri zaščitnih verigah plan ni dosežen zaradi termične obdelave. Odprema je dosežena 131-odst. Sidrne verige so v avgustu presegle količinsko in vrednostno le plan eksterne proizvodnje za 6 odst. oz. za 21 odst. Plan ni dosežen pri topo varjenih verigah 13 do 26 mm zaradi tekočih okvar strojev in manjšega izkoristka kapaoitet. Pri od-gorevno varjenih verigah 13 do 20 mm plan ni dosežen zaradi tekočih okvar strojev in pomanjkanja kapacitet. Odprema je dosežena 85-odstotno. Kovačnica količinsko in vrednostno proizvodnega plana dogaja zaradi malomarnosti, neodgovornosti in nepoznavanja varnostnih ukrepov. Nevarnost pred požarom je vsakdanja, prisotna je povsod na vseh področjih dela in življenja. Zato je naša skupna naloga in skrb družbe in slehernega posameznika v njej, da sodeluje in se pridruži boju proti požarom. Tako smo tudi v naši DO sestavili program za mesec oktober, ki se bo izvedel pod ge-plom : »KREPIMO PREVENTIVNO DEJAVNOST NA PODROČJU POŽARNEGA VARSTVA!« Pripravili smo naslednji program : 1. Prikaz uporabe ročnih gasilnih aparatov 2. Komisijski pregled vseh požarno nevarnih mest v DO 3. Taktična vaja IGD v DO 4. Pregled vseh gasilnih aparatov v DO. Pričakujemo, da bomo s skupnimi napori vsi skupaj kar najbolje izvedli zastavljeni program. SVD Javne skrivnosti o poslovnem ter osebnih dohodkih Poslovni rezultat in z njim povezani OD so vedno aktualna tema za obravnavo, zato bi želel predstaviti nekaj stvari, s katerimi je seznanjen in jih žal razume le ožji krog ljudi v našem kolektivu. Za ilustracijo bom uporabljal podatke o poslovnem rezultatu od I—IV/85 oz. na področju OD kar najbolj sveže informacije. Ob vsakem periodičnem obračunu se na zborih delavcev obravnavajo doseženi poslovni rezultati. Vrednostno so lahko predstavljeni v obliki celotnega prihodka in njegove delitve ali pa kot doseženi ostanek čistega dohodka. V končni fazi gre za iste podatke s tem, da je ostanek čistega dohodka višji oid sredstev namenjenih za rezervni in poslovni sklad (akumulacija) za stanovanjska sredstva skupne porabe formiranih iz ČD. Tako smo ugotovili ob polletju, da smo dosegli 277 mio din ostanka ČD oz. 230 mio din akumulacije. Ob tem se je večkrat javno, še bolj pogosto pa na tihem postavljalo vprašanje, zakaj čimprej vsaj del tega rezultata nismo razdelili med delavce. Nekaj tega negodovanj a je bilo upravičeno, kar bom predstavil in tudi argumentiral kasneje, po drugi strani se pa s tem že dotikamo financiranja enostavne in razširjene reprodukcije. Smisel sredstev, namenjenih v poslovni sklad, je prvenstveno v tem, da se bodisi zaradi podražitev repnomaterd-ala in povečanja ostalih obveznosti ob istem obsegu zagotovi nemotena proizvodnja oz. ob širjenju proizvodnje dodatna lastna sredstva, ki so v času inflacije naj cenejša. V bistvu to v določenem trenutku predstavlja nek višek denarnih sredstev, ki pa so zaradi stalnega kroženja nenehno angažirana v poslovnem procesu, saj podražitve reproma-teriala in tudi porast OD povzročajo vedno višje stroške, čim višja je inflacija. Ob tem se nam takoj postavi osnovno vprašanje ali smo v poslovni sklad namenili dovolj, da bomo v tekočem obdobju kljub podražitvam lahko ohranili enak obseg proizvodnje. Tega pa nam veljavna metodologija o prikazovanju celotnega prihodka in njegove delitve ne omogoča, niti nam ne prikazuje dejanskega dela sredstev, namenjenega za poslovni sklad, kii ostane DO. Če izhajamo iz polletnih rezultatov, smo začasno namenili v poslovni sklad 191 mio din. Iz teh sredstev pa smo na podlagi bodisi zakonov ali samoupravnih sporazumov iz poslovnih sredstev za zadovoljitev naših skupnih potreb po novih cestah, železnicah in lukah, torej za SIS materialne proizvodnje brez obveznosti vračila namenih nekaj več kot 26 mio din, za potrebe nerazvitih po zakonu pa več kot 66 mio din, ki naj bi se vrnila v daljšem obdobju z za današnji čas izredno nizko obrestno mero. Omenili še nismo združevanja v druge OZD in banke, od katerih nedvomno pričakujemo in tudi dobivamo razne koristi, bodisi v obliki kratkoročnih ali investicijskih kreditov, bodisi solidnejše oskrbe z repromate-rialom. Vsekakor lahko trdimo, da ostanek približno 21 mio din ni nobena garancija, da bomo v drugi polovici leta lahko nadaljevali proizvodni ciklus brez likvidnostnih težav, ki pa se po znanem receptu rešujejo predvsem s povečanim obsegom kratkoročnih kreditov, ki zaradi ohranjanja cene družbenega kapitala z obrestmi vsaj poskušajo slediti inflaciji. Zato niso veliki stroški obresti nekaj nepričakovanega, temveč rezultat delovanja ekonomskega sistema in tekočih ukrepov ekonomske politike. Ob tem bi morali omeniti tudi to, da uveljavljene rešitve niso stimulativne ne za posamezne dejavnosti ne za delovne organizacije z nadpovprečnimi rezultati, saj jih sistemske rešitve preko večjih obremenitev, katerih osnova je višina poslovnega sklada, z zmanjšanjem denarnih sredstev in povečanim obsegom kreditiranja, torej s povečanjem stroškov ponovno vračamo na povprečje. Kot smo že navedli, je osnovni problem ali sredstva, namenjena poslovnemu sJkladu, v inflaciji zadoščajo enostavni reprodukciji. Obstajajo nekateri kazalci, ki pa se zaradi večje zahtevnosti uporabljajo med strokovnimi delavci zlasti na finančnem področju in jih nimamo tu namenoma pojasnjevati. To so predvsem kazalci o neto zadolžitvi, finančnem primanjkljaju oz. presežku, spreminjanju kratkoročnih virov v dolgoročne naložbe in podobno. Iz teh pojasnil je razvidno, da se problematika poslovanja ne zaključuje z obravnavano delitvijo čistega dohodka in OD na zboru delavcev. Zagotoviti je potrebno nadaljnje poslovanje in širjenje DO, kar pa je zaradi solidarnostnih rešitev v našem ekonomskem sistemu dokaj težko, zlasti v času hude inflacijie . Tega so se zavedali tudi predlagatelji resolucij in družbenih dogovorov o delitvi dohodka in sredstev za OD, ki se zato niso toliko ozirali na čiste ekonomske kriterije, temveč na postopno zmanjševanje deleža skupne, splošne in osebne porabe v dohodku z osnovnim namenom ojačati reprodukcijsko sposobnost gospodarstva. Rezultati, gledano v daljšem obdobju, so po eni strani presenetljivi, po drugi strani pa logična posledica delovanja subjektov, izmed katerih se nobeden noče odpovedati realnemu, ne samo nominalnemu deležu v družbenem proizvodu. Inflacijska gibanja nas namreč vedno znova postavijo v okvir mogoče potrošnje, ki je že v pomembni meri zmanjšana za obveznosti do tujine. Posledice teh usmeritev so razvidne tudi iz naših poslovnih rezultatov po zaključnih računih oz. v letu 1985 po periodičnem obračunu. Gisti dohodek delitev v okviru eksterne rezultatu realizacije si lahko predstavimo s pomočjo naslednje strukture v odstotkih: večina ostalih subjektov gospodarstvu ne oziraje se na poslovne rezultate sledili porastu življenjskih stroškov ter možnosti, dane z letošnjo resolucijo. Podobna gibanja so se kljub našemu dvigu OD v juliju za 7 odst. nadaljevala tudi pri že- Leto skupaj CD OD SSP Ak 1980 30,4 24,9 4,2 1,3 1981 27,1 23,4 2,5 1,2 1982 25,7 22,2 2,4 1,1 1983 24,4 18,6 2,6 3,2 1984 24,3 16,6 2,2 5,5 1985 25,6 15,4 2,2 8,0 Zmanj sevanj e deleža sredstev za OD o okviru čistega dohodka na račun postopnega povečanja akumulacije je značilnost večine gospodarstva. Rezultati pa so razvidni iz pregleda statističnih podatkov o nominalnih in realnih osebnih dohodkih na delavca v Sloveniji za isto obdobje. lezarnah, tako da po podatkih I—VII/85 predstavlja naš povprečni OD samo še 87 odst. povprečja železarn oz. 1 odst. več kot p-i predelovalaih. Zato moramo omeniti, da bomo zaostanke piri rasti OD iz polletnega rezultata nadoknadili, saj sta nam to omogočila tako izvajanje resolucije kot tudi Leto SRS Gospo- darstvo Negospo- darstvo Vriga 1980 8.767 8.516 10.159 8.565 1981 11.404 11.153 12.767 11.478 1982 14.365 14.040 16.107 13.795 1983 18.259 17.957 19.864 17.563 1984 27.762 27.222 30.648 27.378 Ralni OD 84 5.350 5.255 5.822 5.285 OD v % na 80 61 62 57 62 Ob teh podatkih moramo omeniti, da ni namen sestanka zapeljevati delavce z neresničnimi podatki, to so samo povzeta uradno priznana gibanja OD, ki pa jih vsak delavec temeljito čuti na svojem žepu. Tako izhaja, da se je kupna moč delavcev do leta 84 znižala v gospodarstvu za 38 odst., v negospodarstvu pa celo za 43 odst. v primerjavi z letom 1980, ki je vzeto za osnovo. Zato nadpovprečni porasti oz. poračuni v negospodarstvu v letu 1985 niso in tudi ne morejo biti presenečenje, je le priznanje družbe, da smo osebno porabo v teh sektorjih le preveč omejili. Vključili smo tudi primerjavo za našo DO, iz katere je razvidno, da so naša gibanja OD precej podobna gibanju OD v gospodarstvu SRS. Da bi bila slika popolnejša, si to predstavimo tako, da vzamemo naše OD kot osnovo primerjave ter ugotavljamo razmerja do železarn, predelovalcev in gospodarstva SRS. Rezultati bi bili naslednji : SaS SOZD SŽ. Ker so te stvari že znane, jih ne bi posebej navajali. S poračuni in dvigom OD naj bi ponovno dohiteli im tudi za 1 % prehiteli povprečje gospodarstva v Sloveniji, saj nam je glede na zahtevnost dela in kvalifikacijsko strukturo to v okviru SOZD SŽ tudi priznano-. Seveda je to samo ena plat medalje, saj se bomo z drugo krepko soočili v teh in naslednjih mesecih. Za omenitev problema navajamo samo naslednje podatke: do polletja smo namenili v povprečju 15,4 odst. eksterne proizvodnje za OD, julija že 19,7 odst., v avgustu s poračuni pa že 24 odst. Res se povprečje poveča samo na 17,2 odst. za celo obdobje, toda z gibanjem v zadnjih dveh mesecih ne moremo biti zadovolj-rui. Doseženi povprečni OD v približni višini 44.200 din za I—VIII/85 oz. mesečno izplačilo s poračunom v približni višini 65.700 (brez poračuna 51.500 din na delavca) bi nam moral biti motivacija za povečanje Leto Železarne Predelovalci Gospod. SRS 1980 92 103 101 1981 93 100 103 1982 93 103 98 1983 91 100 98 1984 94 102 101 1985 89 101 95 Razvidna so neka kolikor toliko ustaljena razmerja razen v polletju leta 1985. Vzroke za tak razplet nedvomno lahko pripišemo naši nekoliko večji previdnosti na področju delitve OD pred ugotavljanjem poslovnega rezultata ob periodičnem obračunu. Prej navedene številke kažejo, da smo se predelovalci obnašali precej podobno, medtem ko so železarne in tudi proizvodnje in prodaje. Rast OD ne moremo nadaljevati na podlagi dobrih, toda že zastarelih rezultatov, za katere bi se izkazalo, da so ob naslednjem periodičnem obračunu že usahnili. Ni naš namen, da bi na koncu ponavljali že ne vem kolikokrat izrečene besede o potrebi po izpolnjevanju postavljenih planov, saj se tega vsak sam temeljito zaveda. Popolnoma bo zadoščala usmeritev, ki smo jo postavili tudi v resolucijo, da bodo sredstva za OD im skupno porabo odvisna od dosežene proizvodnje, produktivnosti in gospodarnosti, izkazanih v dohodku. Nadaljnja rast osebnih dohodkov je torej predvsem v naših lastnih ro- kah- Janko Maček Veriga 5891 NEZNANJE JE MOC DEMONSTRACIJA JE RADOST MIŠLJENJE JE PREKRŠEK Piše se leto 5891. Kje je že Orwel s svojim letom 1984, Niti otroci se v šoli ne učijo več o njem. Roboti delajo verige v dveh izmenah. Delavci, ki programirajo in nadzorujejo robote, imajo le malo časa za svoje delo: v glavnem sedijo na sestankih in se udeležujejo demonstracij. Njihov delovni čas je svoboden, čemur ves čas nasprotujejo roboti. Ti so izbrskali zastarel magnetni trak z nekaterimi zgodovinskimi podatki, ki so v očitnem nasprotju z uradno zgodovino. Iz traka so izvedeli, da so bili v starem Rimu sužnji, nekakšni takratni roboti, ki so se uprli lastnikom, ob tem da so bili veliko pametnejši od lastnikov. Tudi sedaj menijo roboti, da so pametnejši od svojih nadzornikov, le da njihova tajna organizacija ROJSTVO še nima vseh podatkov za reprodukcijo. Sicer pa vsak robot zna vpiti na pouličnih demonstracijah in sestankih, tako kot delajo ljudje. Roboti imajo nekaj zaveznikov tudi med ljudmi. Zaveznike imajo v inženirjih — njihovih roditeljih, ki so jih delavci dali pobiti, vendar so jih roboti skrivaj rešili in zaščitili pred srdom delavcev. Te inženirje je obsodila politična organizacija MASPROGRES, ker niso izumili robota, ki bi nadzoroval ostale robote. Poleg tega se niso udeleževali sestankov in demonstracij, kar vse je bilo dokaz, da še vedno mislijo privatno. Tudi niso uspeli izdelati aparata za branje misli in so se tako izkazali za popolnoma nepotrebne in nekoristne. Ko so jih javno usmrtili na električnem stolu, so roboti skrivaj znižali napetost, tako da so bili le omamljeni. Zatem so jih skrili in sedaj s pomočjo robotov delajo zaroto. Organizacija Masprogres nekaj sumi in v ta namen so že demontirali procesorje nekaj robotom, toda ker programov ne znajo dešifrirati, zaroti ne morejo priti na sled. Sicer v Masprogresu poteka široka akcija čiščenja proti zunanjim sovražnikom in vsem privatno mislečim, vsa tovarna je oblepljena s plakati in parolami NEZNANJE JE MOC DEMONSTRACIJA JE RADOST MIŠLJENJE JE PREKRŠEK Realist-futurist Srečanje izumiteljev in inovatorjev Inovacije v V drugem trimesečju leta 1985 je služba za inovacije prejela naslednje predloge (ideje): 1. Predlog št. 9/85, Mihael Kunstelj, razrezovalec v TIO: Ideja —• izboljšava pri mazanju cirkulame žage. 2. Predlog št. 10/85, inž. Darko Hanžič, tehnolog pri SKK: Ideja — nov način izdelave vrvnih locnjev B 18 do B 30. 3. Predlog št. 11/85, inž. Jernej Raspet iz razvoja in Ciril Jemc iz Verigame: Nova snežna veriga, model 85. 4. Predlog št. 12/85, Ivan Lah in Albin Kučič, oba iz TIO: Naprava za preizkus elementov pnevmatike. 5. Predlog št. 13/85, Marjan Janškovec, orodjar iz Orodjarne: Racionalizacija na orodju za prosti liv pokrovov PPC 125, 160 in 200. 6. Predlog št. 14/85, Janez Habjan in Franc Rozman, oba iz Vijakarne: Izboljšava pri obrezovanju klinov IMT 9-11x44. 7. Predlog št. 15/85, Duro Štabi, galvanizer iz Verigame: Povečana kapaciteta oinkanja v bobnih za različne kavlje. 8. Predlog št. 16/85, inž. Danko Hanžič, tehnolog pri SKK: Ideja — premakljivi elektromagnetni preizkuševalec razpok na VO verigah in njihovih elementih. 9. Predlog št. 17/85, Janko Kunstelj, tehnolog iz TIO: Ideja — inovacija na manšeti pri cilindrih PCC 32, 40, 50, 63, 80 in 100. 10. Predlog št. 18/85, Marjan Pirih, projektant iz ROESA : Hitra spojka M 10 X 1 za šolski komplet. 11. Predlog št. 19/85, Franc Frelih in Franc Mulej iz Orodjarne in Janez Kranjc iz Vija-kanne; Večkratna uporaba Wi-dia prijemnih ploščic za Hiilge-land. V omenjenem obdobju je strokovna komisija za obravnavanje inovacijskih predlogov pripravila naslednje predloge za komisije za delovna razmerja po tozdih: 19. seja — 15. 3.1085 1. Predlog št. 31/84 Komisija predlaga, da se predlog zavrne, ker omenjena rešitev ni bila izvedena po predlogu avtorja. 2. Predlog št. 32/84 Komisija predlaga za uspešno rešitev naloge enkratno posebno nadomestilo. 3. Predlog št. 33/84 Komisija predlaga, da se predlog zavrne, ker se ne dela po avtorjevi zamisli. 4. Predlog št. 42/84 Komisija predlaga, da se predlog realizira, nato bi predlagatelj dobil enkratno posebno nadomestilo. 20. seja — 3. 4.1985 1. Predlog št. 38/82 Komisija predlaga, da se za prvo leto izkoriščanja predloga izplača posebno nadomestilo. Sledita še dva izplačila. Verigi 2. Predlog št. 53/83 Komisija predlaga, da se izvrši izplačilo posebnega nadomestila za prvo in drugo leto koriščenja predloga. Sledi še eno izplačilo. 21. seja — 10. 5. 1985 1. Predlog št. 18/83 Komisija predlaga, da se izvrši drugo izplačilo posebnega nadomestila za koriščenje predloga. Sledi še eno izplačilo. 2. Predlog št. 19/83 Komisija predlaga, da se izvrši drugo izplačilo posebnega nadomestila za koriščenje predloga. Sledi še eno izplačilo. 3. Na seji so bile podane nove osnove za vrednotenje inovacij, ki so bile predložene na seji komisije za inovacije pri SOZD SŽ dne 28. 3. 1985. Predloge bo treba upoštevati pri sestavljanju novega pravilnika. 22. seja — 13. 6.1985 1. Predlog št. 40/84 Komisija predlaga, da se za koriščenje predloga izplača posebno nadomestilo. 2. Predlog št. 7/85 Komisija predlaga, da se predlagateljema izplača enkratno posebno nadomestilo za koriščenje predloga. 3. Predlog št. 5/85 Komisija predlaga, da se predlagateljema izplača enkratno posebno nadomestilo za koriščenje predloga. 4. Predlog št. 30/84 Komisija predlaga, da se štirim predlagateljem izplača enkratno posebno nadomestilo za koriščenje predloga. 5. Predlog št. 20/84 Komisija predlaga, da se naredi izračun predvidenega prihranka in da se bo šele nato odločalo o predlogu. 6. Predlog št. 21/84 Komisija predlaga, da se dobijo še dodatne informaoije od kupca glede izdelka in se šele nato odloča o predlogu. Komisije za delovna razmerja po tozdih so dokončno odločale o naslednjih predlogih: 1. TIO 1.1 Predlog št. 3/83, dipl. inž. Pavel Marjanovič iz ROESA: Rotacijski cilinder za odpiranje vrat avtobusa. Komisija je odločila, da se predlog začasno arhivira in če bi prišlo do naročil, bi se predlog ponovno obravnaval. 1.2 Predlog št. 17/82, inž. Vinko Faladore iz RORSA: Izdelava cilindrov PCC. Komisija bo v predlogu odločala, ko dobi mnenje zunanjega strokovnjaka im primerjavo cen med cilindroma PCD in PCC. 1.3 Predlog št. 25/82, inž. Vinko Faladore, Ludvik Rakelj in Franc Kodraš iz ROSEA: Razvodnik CETOP. Komisija bo o predlogu odločala, ko dobi mnenje zunanjega strokovnjaka in primerjavo cen med staro in novo izvedbo razvodni-kov. 1.4 Predlog št. 26/82, inž. Vinko Faladore in Ludvik Re- kelj iz ROSEA: Miniaturni krmilni pnevmatski elementi. Komisija bo ponovno obravnavala predlog, ko bo urejena tehnična in tehnološka dokumentacija in ko bo prišlo do naročil. 2. KOVAČNICA 2.1 Predlog št. 28/82, Franc Lužnik iz službe razvoja: Skrajševalna spojka za bremenske verige. Komisija je sprejela sklep o izplačilu prvega posebnega nadomestila za leto 1984 v znesku 69.828,50. Sledita še dva izplačila. 2.2 Predlog št. 18/83, Martin Horvat iz Kovačnice: Utop-no kovanje drsnega obroča 0 19. Komisija je sprejela sklep o izplačilu posebnega nadomestila v vidšni 54.572 din za drugo leto koriščenja predloga. Sledi še eno izplačilo. 2.3 Predlog št. 19/83, inž. Darko Hanžič iz SKK: Hladno stiskanje so mikov po DIN 82101 velikosti 1 in 1,6. Komisija je sprejela sklep o izplačilu posebnega nadomestila, za drugo leto koriščenja predloga v višini 29.318 din. Sledi še eno izplačilo. 3. VERIGARNA 3.1. Predlog št. 31/84, Zlato Bernard iz galvanike: Univerzalna mrežica z nastavkom za kadi. Komisija je predlog zavrnila, ker predložena rešitev ni bila izvedena. 3.2 Predlog št. 32/84, Zlato Bernard iz galvanike; Obešalo »stonoga« za avtomatsko galvansko linijo. Komisija je sklenila, da se predlagatelju izplača enkratno posebno nadomestilo v višini 5.000 din za koriščenje predloga. 3.3 Predlog št. 33/84, Zlato Bernard iz galvanike: Obešala »trojček« za galvansko linijo. Komisija je predlog zavrnila, ker se ta izvedba obešal ne koristi. 3.4 Predlog št. 42/84), Zlato Bernard iz galvanike: Most za menjavo anod pri galvanski liniji. Komisija je sklenila, da se z izplačilom posebnega nadomestila počaka do njegove realizacij e. 3.5 Predlog št. 53/83, inž. Jernej Raspet iz razvoja in Jože Pfajfar iz Verigame (pri podaji predloga): Snežna veriga z jeklenim montažnodržalnim stranskim obročem. Komisija je sklenila, da se izplačata dva posebna nadomestila za dve leti koriščenja predloga, in sicer: a) za leto 1983: inž Jernej Raspet, 109.858 din, Jože Pfajfar 47.082 din b) za leto 1984: inž. Jernej Raspet, 77.183 din; Jože Pfajfar 33.078 din Sledi še izplačilo za koriščenje predloga v letu 1985. Na koncu bi člane kolektiva obvestil še o tem, da je DS DO dne 12. 6. 1985 izvolil strokovno komisijo za ocenjevanje inovacij. Novost je ta, da je v komisiji predstavnik komercialne službe tov. Franc Novak in da so člani komisije obratni tehnologi iz tozdov. Albin Lampe Celjska občina je 7. 9. organizirala srečanje izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav v Zrečah, ki so se ga udeležili tudi štirje člani našega društva. Zbor vseh udeležencev je bil določen za deveto uro pred tovarno UNIOR, kjer nas je pozdravil podpredsednik ZDI-ATI-ja. Haller in nas vse skupaj povabil na ogled tovarne. Lahko smo se sami prepričali, zakaj tako uspešno poslujejo in kako pomembna je dobra organizacija podjetja. Po ogledu je sledil uradni del srečanja. Direktor Uniorja tov. Osole nas je seznanil z razvojem podjetja in nam postregel z nekaj občudovanja vrednimi podatki. Od leta 1979, ko je podjetje zelo slabo poslovalo in so se odločili za reorganizacijo, so povečali produktivnost za 1100 odst. v Kovačnici, Letos je minilo 30 let, odkar so gasilska društva ustanovila Občinsko gasilsko zvezo Bohinj, Bled in Radovljica, nakar so se leta 1966 po reorganizaciji družbenopolitične skupnosti združile v Občinsko gasilsko zvezo Radovljica. Ta jubilej smo radovljiški gasilci želeli dostojno proslaviti in predstaviti našo dejavnost širši družbenopolitični skupnosti. Zato smo praznovanje zveze vključili v praznovanje praznika občine Radovljica. Rrireditve so se pričele v petek, 2. avgusta 1985, z otvoritvijo gasilske razstave pod naslovom »Gasilstvo včeraj—danes« v avli festivalne dvorane. Poudariti je treba, da je to razstavo pripravila komisija za zgodovino požarnega varstva naše ObGZ, izključno z eksponati in dokumenti, ki jih hranijo naša društva. Zvečer so društva izvedla sektorsko vajo v Bohinju, Zasipu, Mošnjah in v Kropi. Po končamih sektorskih vajah so člani društev v počastitev praznovanj a zveze zakurili kresove. Osrednja slovesnost je potekala pod pokroviteljstvom OK SZDL Radovljica 3. avgusta 1985 v festivalni dvorani na Bledu, kjer smo gasilci predstavili razvoj zveze in društev. Slavnostni govornik je bil sekretar OK SZDL Radovljica tov. Anton Toman, ki je v prisotnosti delegatov zveze, predstavnikov družbenopolitičnih skupnosti, upravnih organov, predstavnikov občinskih gasilskih zvez gorenjske regije in ostalih gostov, razvil prapor ObGZ Radovljica. Na prapor so pripeli spominske trakove Skupščine občine Radovljica, OK SZDL in SIS za varstvo pred požarom občine Radovljica. Razvitje prapora je finančno omogočila OK SZDL Radovljica, za zlate žebljičke pa je prispevalo vseh 37 gasilskih društev naše občine, ObGZ Jesenice, Tržič in Škofja Loka, OS ZSS Radovljica in ZKO občine Radovljica. v ostalih obratih pa za preko 600 odst. Velik delež k temu so prispevali inovatorji s svojimi izboljšavami. Potem nam je spregovoril predsednik ZDIATI-ja tov. Jan o pomenu Jnovatorstva in izumiteljstva za naše gospodarstvo. Sledil je kratek kulturni program, ko so nam zapeli pevci iz Frankolovega in zaplesali folkloristi iz Poljčan. Po obilnem kosilu smo se vsi skupaj odpeljali na Roglo, znan rekreaoijiski center, kjer smo se imeli priložnost spoznati med sabo. Srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju, toda počasi se je bilo treba odpraviti proti domu. Poslovili smo se z željo, da bi se še večkrat srečali. L. N. Za prizadevno delo v organih zveze in za prizadevanje v razvoju požarnega varstva občine Radovljica so bila podeljena zvezna in republiška odlikovanja ter občinska gasilska priznanja. Vsem članom gasilskih organizacij, ki so v teh 30 letih delovali v organih zveze in so s svojim delom doprinesli k razvoju zveze in so starejši od 60 let, so bile podeljene plakete ObGZ Radovljica. Plakete so prejele tudi družbenopolitične organizacije, upravni organi, društva in druge organizacije, ki uspešno sodelujejo z našo zvezo. Praznovanje zveze smo zaključili v nedeljo 4. avgusta 1985 z gasilskim tekmovanjem petih ObGZ gorenjske regije za prehodni pokal občine Radovljica, kii ga podeluje skupščina občine Radovljica. V priznanje uspešnemu delu ObGZ Radovljica na področju požarnega varstva in družbene samozaščite, smo na dan CZ prejeli zvezno plaketo CZ. Skupščina občine Radovljica je na slavnostni seji vseh treh zborov podelila veliko plaketo občine Radovljica. Medalje občine Radovljica so prejeli tudi trije člani gasilskih društev. Ob tridesetletnem jubileju zveze je ObGZ Radovljica izdala tudi publikacijo »30 let ObGZ Radovljica«, v kateri je predstavljeno delo zveze od ustanovitve do danes. Poleg tega so se v tej publikaciji predstavila vsa gasilska društva naše občine, tako da ta publikacija predstavlja delo zveze, delo vseh 37 gasilskih društev ter razvoj požarnega varstva na področju naše občine od ustanovitve prve požarne obrambe pa do danes. S to publikacijo smo gasilce naše občine pridobili enoten pregled nad razvojem gasilstva, prizadevanjem našega članstva za uspešno delovanje društev ter aktivnostmi, s katerimi se v okvir" letovanja društva ukvar„ -,;vovo članstvo. Jože Smole Trideset let občinske gasilske zveze Radovljica Osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu Je dovolj pojasnjena delitev ostanka čistega dohodka? V zvezi s spremembami in dopolnitvami Zakona o varstvu pri delu želimo informirati vse zaposlene v naši delovni organizaciji. Posamezne spremembe in dopolnitve osnutka zakona zajemajo: 1. Razširitev kroga oseb, ki so skladno z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zavarovanje za invalidnost kot posledioo poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni. 2. Zakonske določbe o pismeni izjavi in strokovni oceni kot dokazih o izpolnjevanju predpisanih varstvenih ukrepov in normativov so zaradi jasnejše opredelitve razširjene in razčlenjene za posamezne primere. 3. Zaradi poenotenja splošnih varstvenih ukrepov in normativov zakon predpisuje, da republiški upravni organ, pristojen za delo, z izvršilnimi predpisi določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati delovna sredstva, oziroma kakšnim pogojem mora zadoščati delovno okolje. 4. Z namenom poenotenja rokov obdobnih pregledov in preiskav delovnih razmer in delovnega okolja, kjer je večja nevarnost poškodb in zdravstvenih okvar delavcev, zakon določa skrajne roke. Prav tako naj bi zakon določil, da lahko inšpektor dela odredi drugačne postopke ali načine pregledov in preiskav, če ugotovi, da uporabljeni načini ne zagotavljajo pravilnih podatkov oziroma rezultati meritev niso zanesljivi. 5. Določanje potrebnih zdravstvenih in psihofizičnih pogojev, ki jih mora izpolnjevati delavec pri delu, kjer so nevarnosti za poškodbe in zdravstvene okvare večje, mora biti v skladu s strokovnimi mnenji in stališči medicine dela. 6. Sedanja določila zakona o organiziranem opravljanju strokovnih nalog s področja varstva pri delu jasneje in natančneje opredeljujejo subjekte varstva pri delu ter podrobneje razčlenjujejo pristojnosti strokovnih služb, ki delujejo na tem področju. 7. Zaradi povečanega obsega strokovnih opravil pri preverjanju zagotavljanja varnega delovnega okolja in varnih delovnih razmer, kar je posledica izrednega tehnološkega napredka, zakon določa, da republi- ški organ, pristojen za delo, lahko pooblasti še druge organizacije združenega dela, če izpolnjujejo določene pogoje za opravljanje strokovnih nalog s področja varstva pri delu. Obenem zakon obvezuje republiški upravni organ za delo, da z izvršilnimi predpisi podrobneje opredeli vsebino navedeniji pogojev. 8. Skladno z obveznostjo, ki je naloga konvencije št. 121 Mednarodne organizacije dela, se med dela z večjo nevarnostjo za poškodbe in zdravstvene okvare uvrščajo tudi tista, kjer obstaja nevarnost poklicnih bolezni. 9. Da bi lahko bolj kot do-zdaj uveljavili zdravstveni vidik varstva pri delu, je predlagatelj določil zakonsko prepoved kajenja. 10. Natančneje so razmejene pristojnosti posameznih organov inšpekcije dela in določene obveznosti varovanja tajnosti podatkov, ki jih zve inšpektor za delo ali pooblaščena organizacija združenega dela po 25. členu zakona, pri svojem delu. 11. Zahtevano je tudi vodenje evidenc poklicnih bolezni. 12. Kazenske določbe so usklajene z novimi rešitvami v spremembah im dopolnitvah zakona. Denarne kazni so valorizirane oziroma so določene nove višine, v skladu s tistimi, ki jih vsebuje predlog za izdajo zakona s spremembah in dopolnitvah zakona o prekrških s tezami. Spremembe in dopolnitve zakona o varstvu pri delu vsebujejo tudi potrebne redakcijske popravke in uskladitev z nekaterimi širšimi zakonskimi predpisi, kot so Zakon o združenem delu in drugi ustrezni zakoni. Na koncu pa naj opozorimo na zanimivo novost, ki je podrobno opredeljena v 26a členu. Delavcem je prepovedano kaditi pri vsakem delu oziroma del in nalog, na sestankih, zborovanjih in prireditvah v zaprtih prostorih ter v javnih prevoznih sredstvih. Zato bomo morali v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona urediti varstvo pii delu v skladu s tem zakonom. Objavljeno v Poročevalcu št. 29 z dne 5. 8.1985. Iz SVD Večkrat so bile izrečene pripombe, da so razprave ob periodičnih obračunih in tudi ob zaključnem računu borne, da se celotne razprave vrtijo okrog osebnih dohodkov. Razprav o pomembnih doseženih ekonomskih kategorijah v DO skoraj ni. Ni mogoče našteti vseh razlogov, zakaj je temu tako. Navadno rečemo, da smo slabo informirani, da so informacije slabo podane ion podobno. Pripombe, da je termiino logi j a, ki se uporablja ob razlagah periodičnega ali zaključnega računa za vse nerazumljiva •— gotovo drži. Res je, da so določene stvari težje razumljive, res pa je tudi, da razlog o vseh pomembnih stvareh, ki bi informacije o doseženem poslovnem rezultatu osvetlile tudi z dolgo ro čno f inančnoekonomisk eg a viidika, ni. V človekovi naravi je, da bolj poudarja to, kar je Obvezno in hvale vredno, manj pa tisto, kar ni obvezno, a prav tako potrebno. Ena od takih kategorij je gotovo ostanek čistega dohodka, še zlasti, če je indeks doseganja na preteklo leto sorazmerno visok. Ostanek čistega dohodka ob zaključku obračunske dobe razporejamo v sklade. S predpisanim rezervnim skladom ni težav. Sklad skupne porabe je omejen z družbenim dogovorom ali sporazumom, je pa tudi stvar dogovora v odvisnosti od višine ostanka čistega dohodka in potreb po višini tega Sklada. Ce je ostanka še kaj, ponavadi rečemo —• namenjamo ga v poslovni sklad. Prav to pa ponavadi povzroči vprašanje, zakaj pa ne za osebne dohodke. Čeprav je vprašanje akumulacije in osebnih dohodkov družbeno regulirano, povzroča taka razlaga največ nejasnosti pa tudi zadreg. Taka in podobna vprašanja je slišati večkrat, zato bom poskušal pojasniti uspešnost poslovanja iin razporejanja ostanka čistega dohodka v poslovni sklad tudi s finančnoekonom-skega vidika. Nekje sem slišal trditev, da DO uspešno posluje tedaj, ko izkazuje najmanj 10 odst. celotnega prihodka ostanka čistega dohodka. Ob natančnejšem premišljevanju te informaoije sem ugotovil, da ima manjšo vrednoist kot bi na prvi pogled sprejel to trditev. Še več, taka informacija je sila napačna, saj taka trditev ne velja povsod, ne v vseh ekonomijah iin tudi ne v vseh DO. Posebno ne v naših gospodarskih gibanjih. Da hi posredovali natančnejše m dolgoročno zanesljive informacije, moramo poznati uradni obračunski sistem. Vem, da se bo kdo vprašal, kaj ima obračunski sistem opraviti z razlago na zborih. Gotovo ničesar, če se v njem ne zavedaš pozitivnega, še bolj pa pomanjkljivosti z vidika dobrega gospodarjenja. Predpisi na tem področju zahtevajo, da delavci obravna- vajo in potrjujejo poslovne rezultate obračunskega obdobja. Torej na zborih delavcev obravnavamo bilanco uspeha in jo potrjujemo, o bilanci stanja ni niti govora, kaj šele o tretjem računovodskem izrazu — bilanci gibanja sredstev. Povedati moram, da popolno razumevanje uspešnosti poslovanja za dolgoročnejšo finančno stabilnost brez obravnavanja ostalih računovodskih izrazov ni možno. Če bi želeli informirati ali razlagati tako, da bd morda bilo razumljivo vsem, to gotovo ne bi mogli opraviti v uri in pol, kolikor naj pač zbor delavcev traja. Razlagalcu ostane le, da razlaga dosežene posamezne ekonomske kategorije in ne vplivov z vidika uradne metodologije nanje. Tako postane predlagana delitev ostanka čistega dohodka s finančno ekonomskega vidika na zborih delavcev malce zamegljena ali docela nepojasnjena. Delitev v poslovni sklad je dolgoročnejšega značaja in v kateri del poslovnega sklada je stvar trezne presoje gospodarstvenikov. Koliko bi bilo potrebno minimalno namenjati v poslovni sklad, pa v prihodnjih številkah glasila. Štefan Jutriša ZAHVALE Ob boleči in nenadni izgubi moža, očeta in starega očeta Franca Koščaka, se zahvaljujemo OIS Kovačnica in njegovim sodelavcem za venec, poslovilne besede ob odprtem grobu, godbi za odigrane žalostinke ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Ob boleči izguba dragega očeta Justina Hvala se najlepše zahvaljujem godbi na pihala Lesce za zaigrane žalostinke, OOS Vi-jakarna za darovani venec, sodelavcem pakovalnice, skupini skladišče orodja in skladišče gotovih izdelkov za denar, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoča hčerka Zora Pagon z družino Kako gledajo na stabilizacijo v Ravnah Ker moramo v teh nestabilnih gospodarskih razmerah za nadaljnji razvoj tovarne, za višje OD, 'bogatejše življenje v kraju itn. nujno dosegati še boljše poslovne rezultate, je delavski isvet delovne organizacije sprejel za naslednje obdobje več aktualnih nalog. 1. VisS delavci, družbenopolitične organizacije in samoupravni organi, posebno organizatorji delovnih procesov od delovodij do poslovodnega odbora morajo vse naloge za doseganje boljših poslovnih rezultatov uresničevati odgovorno. Posebno pozornost je treba nameniti : —■ uresničevanju dolgoročnih nalog in razvojni politiki — določanju in uresničevanju mesečnih ciljev — razvijanju samoupravnih odnosov v procesu dela ■—■ razvijanju vseh oblik stimulacij -— krepitvi ustvarjalnosti dn praktične učinkovitosti vseh strokovnih služb —• kadrovanju in usposabljanju vseh delavcev -— medsebojnim dobavam in oskrbi z materialom med tozdi — dograditvi sistema inovacij in povečanju ažurnosti —- ocenitvi uspešnosti dela vseh tozdov ob koncu leta — varčevanju na vsakem koraku, posebej predmetov velike vrednosti — stalnemu izboljševanju kakovosti naših izdelkov — preganjanju nedela, alkoholizma, delovne, tehnološke in poslovne nediscipline, negativne dejavnosti posameznikov iitn. 2. Tozda RPT in Komerciala morata več in odgovorneje sodelovati pri določanju mesečnih ciljev po posameznih tozdih, 3. Po predlogu sindikata bomo razvili sistem tekmovanj za najboljši tozd oz. delovno skupnost dn krožek kvalitete, najboljšo organizacijsko enoto in samoupravno delovno skupino ter najboljšega in najustvarjalnejšega delavca v tozdu, delovni skupnosti oz. DO. Nagrade zanje bodo v smislu strokovnega usposabljanja (ekskurzije, izobraževanje). 4. Ponovno bomo evidentirali alkoholike, posebno pozor- no tiste, ki se pijači šele vdajajo. Vanj bomo vključili več subjektov, poleg vodstev še sa-moupravn delovne skupine, sindikat, zdravstvene in socialne službe itn.. 5. Začeli bomo evidentirati vse delavce, ‘ki večkrat kršijo red in disciplino oz. ne dosegajo ustreznih delovnih rezultatov. Tem bomo poskušali pomagati z dodatnim usposabljanjem ali premeščanjem na ustreznejša dela. Proti lenuhom bomo postopali ostreje. 6. Še dosledneje bomo uresničevali že sprejete disciplinske Ukrepe (suspenz, ugotavljanje materialne odgovornosti, pavšalna odškodnina itn.). Zato morajo strdkovne službe svojo nadzorno funkcijo izvajati še odgovorneje. Ravnatelji so dolžni izreči suspenz v naslednjih primerih: — ob vsaki tatvini družbene ali privatne lastnine — vsakemu delavcu, ki ima ob prihodu na delo ali med delom več kot 0,5 promila alkohola v krvi ali če delavec odkloni alkotest, ki mu ga odredi vodja delovnega procesa ali delavec splošne službe — delavcev, ki opravljajo dela šoferja ali voznika manipulatorja, če imajo v krvi več kot 0,0 promila alkohola — vsakemu delavcu, ki vnaša ali povzroči vnos alkohola v delovno področje — ob hujših primerih neuspele proizvodnje ali zgrešenih poslovnih odločitev •—- delavcem, ki namerno širijo lažne informaoije, čeprav so .resnične informaoije na razpolago, ali ki pozivajo k prekinitvi dela, ne da hi pred tem dali pobudo za sklic samoupravne delovne skupine ali zbora delovnih ljudi. — ob hujših primerih odklanjanja delovnih nalog —> void jem delovnih procesov, ki v gornjih primerih ravnatelju ne dajo pobude za suspenz. 7. Vsak tozd mora izdelati seznam lastnih nalog in ciljev. 8. Predvideli bomo možnost postavljanja takšnih ailjev, katerih uresničitev nam bi ob zaključnem računu za leto 1985 dajala možnost za dodatno izplačilo OD. Helena Merkač (ž. Ravne) Kaj pravzaprav hočemo? Slovenski železarji na Svetini Problemi, ki so nastali v zadnjem času ob spoznanju, kako veljajo stabilizacijska načela samo za tiste, ki ustvarjajo dohodek, ob tem ko družbena režija (birokracija) takih omejitev nima, so me usmerili na razmišljanje, kaj pravzaprav hočemo. Ce sledimo dogajanjem, kot je posvetovanje o robotiki, zunanjih gospodarskim tokovom in končno krizi naše stvarnosti ob konstantno padajočem dohodku delavca (preračunano v konvertibilno valuto), inam misli begajo na različna področja. Zanimiva filozofija: »Ce že denarja nimamo dovolj, vsaj pijmo!« daje nekje odgovor na vprašanje, zakaj so gostilne vendarle še polne. Toda mi hočemo drugačno družbo ! Želim si standard, konkurenčne proizvode v svetu, visoko tehnologijo, socializacijo im humanizacijo delovnih procesov, več prostega časa, zdravo okolje in tako naprej. Oglejmo isi par primerov ! Sedanje stanje, če gledamo samo našo Verigo, nam ne omogoča niti eno, niti drugo. Delavci, ki delajo za stroji ob oljnih izparinah, ropotu, povišanih temperaturah, prepihu, imajo ob tem pravico do revolta. V občinskem merilu raziskovalna dejavnost bazira na nékaj prostovoljcih in zbere iz dohodka ca. 3 milijone din na leto. Istočasno porabijo za svoje obratovanje strokovne službe —• SIS v občini ca. 300 mio din na leto, ob trditvah, da je ta oblika bolj ekonomična od prejšnje. Nekoč je bil direktor, ki je ob pogledu na polavtomat, kjer je delavec aktiviral naslednjo operacij,o z drugim gumbom, rekel: »Naredite raje tako, da bo za vse samo en gumb!« Impulz je bil dan in tako se je tudi naredilo, nastal je avtomat s tehnološko zagotovljeno kvaliteto izdelkov. Manj delati, več zaslužiti, je naš moto, ki bi se da zelo radi držali. Na zahodu to dosegajo z avtomatizacijo, robotizacijo, informatiko, kompjuterizacijo in podobno. Pri nas to dosegamo v glavnem z višjimi cenami. Zal to isto delajo tudi peki, pa kmetje, mesarji in končno tudi birokrati, ali lepše — družbena režija. Ko čakam v vrsti pred vrati, da uredim vse potrebno, da se bom lahko uradno vozil is svojim avtomobilom, že pol ure gledam tistih nekaj uslužbenk, ki pišejo, iščejo razne kartone in sedaj celo podatke preko terminala. Pri obrazcih se malenkost zatakne in priti moram drugič. Ko odhajam, pomislim: »Ta stavba, pa stara stavba, pa še ena nasproti banke, pa še tista na Kopališki ter v bodočnosti še kakšna, kar vem ali kar ne vem, toda resnično ne vem KAJ DELAJO. Doma pa mi pride pod roke knjiga »Per-kinsonov zakon« in marsikaj mi je jasno. V tovarni me obišče bivši sošolec in navdušen pove, da konstruira stroj, ki bo nadomestil ročno delo in še hitreje in kvalitetnejše bo deloval. Želi dobiti našo pnevmatiko za ta stroj. Skupaj premlevava in definirava in že rižem shemo za pnevmatsko krmilje. V mislih izvajam mrožico gibov, kako bo stroj deloval. Končno je shema gotova, skupaj s specifikacijo. Ves zadovoljen gre ta sošolec v trgovino, žal pa polovico stvari ni. Nekaj bi se dalo kombinirati, vendar so komponente v skladišču surovin. Skoraj en mesec je trajalo, da smo dobili material, ki je bil na zalogi. Izredno močan vtis znova naredi name pogled na kovača, ki iz kosa železa oblikuje izdelek na kladivu. Občudujem njegovo spretnost in občutek, spoštujem njegovo delo, ker sam tega ne znam in ker v takih pogojih ne hi želel delati. Vem, da so kovani izdelki dobri, saj za domačo uporabo iščem samo te, vendar pogoji so težki. .Če pa še upoštevamo zdravstveno stanje in odstotek invalidnosti, poleg tega pa odgovornost delavca za izdelke in stroje, s katerimi delajo, predvsem pa odgovornost do sodelavcev, je primerjava z nekim pisunom, ki v razvejanem birokratskem sistemu deluje še zaviralno, praktično nemogoča. Če pogledamo naše delo, ki ga opravljajo inženirji in tehniki, ko stalno iščemo rešitve na razvoju novih izdelkov, prilagajamo se vsem mogočim, konstruiramo in projektiramo stroje ob tem, da imamo samo odgovornosti in skoraj nobenih kompetenc ali vplivov na realizacijo našega dela, se prav tako lahko vprašamo o smiselnosti angažiranja preko predpisanih okvirov. Kajti samo angažiranje preko vseh okvirov, z veliko mero entuizma in inventivnosti daje prave in hitre rezultate. Če stvar prepustimo toku, organizaciji in ostalim, z organizacijo predpisanim okvirjem, je rezultat zelo slab, ali celo ničen. Kljub temu daje naše delo vendarle prispevek, saj končno produktivnost, razen Začarani krog Kupec je naročil verige s kleščami za dviganje hlodov. Teh klešč že nekaj let ne delamo. Pripravljen pa je klešče skovati kooperant — kovač, mi pa bi te klešče montiral v naše verige. Tako smo se s kupcem tudi dogovorili. Enostavno ! Mogoče je narediti klešče in verige, nikakor pa ne vse to opremiti s primerno dokumentacijo in zadovoljiti vsem organizacijskim in kaj vem katerim predpisom še. Kot vsako drugo naročilo bi tudi to prodaja posredovala proizvodnji SPIK-a, tako da bi ga s kodiranjem vložila v računalnik. Za to med drugim potrebujemo tudi šifro izdelka. Šifre izdelka pa v tem primeru ne moremo dobiti, ker ni znana lastna cena izdelka. Lastne cene izdelka ne dobimo, ker kooperant privatnik ne želi povedati cene kovanja kavljev prisile, lahko povečamo samo s pomočjo našega dela v kakršnikoli obliki. In spet se primerjamo z nekim pisunom in zopet se lahko isto vprašamo. Iz vsega tega se utrne ena sama misel. Sedaj, ko je stabilizacijski program doživel fi-jasko, ob dobro plačani družbeni režiji, veliki inflaciji in drugih tegobah, ali ne bo potrebno resnično zamenjati tistega kovača, ki premalo .naredi ali pa kakega drugega delavca, ker si je dovolil 5 minut podaljšati odmor, zraven pa še sitnari, kako bo živel s pokojnino ob tako nizki osnovi. Mogoče bi zamenjali tudi vse strokovne inventivne ljudi, ker stalno nekaj hočejo, sitnarijo, da se ne dela tako kot bi se moralo in včasih delajo kar po drugi uri ali celo doma, pa še študirajo stalno nekaj. Mogoče bi zamenjali tudi kakega direktorja, k-i sitnari in pritiska, da bi se izvršilo prestrukturiranje, da bi se avtomatiziralo, da bi imel možnost točnih in hitrih informacij in na koncu še gnjavi za marketing aktivnostjo in informacijami. Najbrž pa bi morali čisto pri miru pustiti tistega pisuna, ki ima mizo popolnoma založeno s papirji, tako da se ga skoraj ne vidi, da bo lahko v miru opravljal svoje koristno in zelo pomembno delo. Če bomo še tako ravnali, potem so naša hotenja čista iluzija in se bomo pač morali sprijazniti, da bo stvar samo še slabša kot je. Kovač bo mogoče še s pnevmatskega kladiva prešel na ročno, da ne bo rabil drage energije, inženir pa bo študiral, kako menjati status delavca v delovni organizaciji za boljše mesto v družbeni režiji, recimo na občini, ali pa svoj potencial usmeriti v izven-službeno dejavnost. Problem bo samo takrat, ko bo iz nič treba vzeti denar za to, da vsa ta dela in dejavnosti plačamo, pa še jedli bi radi. V. Faladore vnaprej. Te kavlje pri kooperantu ne moremo naročiti, ker le-ta nima materiala. Ustrezen material bi se v Verigi sicer našel, vendar ga ne moremo dati, ker v računalniku še nimamo naročila. Naročila v računalniku pa nimamo, ker še nimamo šifre izdelka. Tako je krog sklenjen. Pet mesecev se tako že prepričujemo- telefonarimo, pa spet malo pozabimo, se zopet skregamo. Za nekatere pa pravega problema sploh ni, saj naročila sploh še ni v računalniku. ~~ Kaj pa kupec? čaka in vsake toliko časa urgira. Pri tem do danes še ni vprašal za ceno, ampak samo kdaj bo končno že dobil verige s kleščami. Teh pa ne more dobiti, ker .. . Živel je mož, imel je psa, lepo ga je redil, nekoč mu ukrade ko mesa . .. Franc Vovk Komisija za šport in rekreacijo v Železarni Store je organizirala 24. avgusta 1985 pohod slovenskih železarjev na Svetino. Avtobus je odpeljal izpred Verige ob pol sedmih, čez dobro uro pa smo na Trojanah že imeli postanek za malioo. Nato smo nadaljevali pot skozi Celje na vzhod proti Teharjem. V pozabo že tone, da so bile Teharje znane bot naselje nekdanjih kosezov, kmečkih plemičev, ki so od celjskih grofov dobili razne privilegije, a so morali zato braniti Gornje Celje. Na Teharjih vstopata cesta in železnica v ozko dolino Voglajne, ki jo obdajajo gozdnati griči. V dolini stoje Store, nekdanji zaselek Kresnike, danes pa pomemben industrijski kraj z veliko železarno. Tja smo prišli točno po predvidenem času in takoj vzeli pot pod noge. Nekaj časa smo bodili po lepi beli cesti, prav taki, kot jo opevajo ljudske pesmi. Nato smo zavili na kolovoz, mimo ribogojnice in v gozd. Kmalu smo prišli do potoka. V tem predelu je mnogo potokov in vodä, ki tečejo v Hudinjo in Voglajno. Površje je mokrotno in prikladno le za travnike. Njive so umaknjene na malo višje terase. Na mnogih krajih se vlečejo obsežne plasti gline, ki jo uporabljajo opekarne. Mnogo je sadovnjakov, tu in tam je videti še vinograd. Ko smo torej prišli do potoka, smo zavili po grapi ob njem. Tesen se je vedno bolj ožila; pravi se ji Hudičev graben. Malce spominja na naš Vintgar, samo da voda v njem ni tako divja in globoka, Hudičev graben je tudi mnogo bolj strm. Poti ni, po klinih in vrveh smo se vzpenjali vedno višje v sicer neprehodno sotesko in na nekaterih mestih je nastalo kar »ozko grlo«. Kolona pohodnikov se je strnila in šele zdaj se je videlo, koliko nas je (manj kot sicer na takih pohodih, a vseeno veliko). Vrvi in klini vzbujajo občutek pravega alpinizma, vendar jih je lahko premagal vsak, saj pogled navzdol ni bil prav nič zastrašujoč, le nekaj nižje je brzel čez skale gorski potok. Do Celjske koče smo hodili dve uri. Tam smo se malo podprli in odžejali, nato pa smo se zagrizli v travnato strmino nad kočo. Tu imajo pozimi smučarji svoj raj. Zdaj pa nas je za tilnikom ubadalo avgustovsko sonce z dolgim želom in nam izsuševalo grla. Oddahnili smo si šele, ko smo prišli v gozd, kjer sta nas sprejela hlad in mir. Ob poti so se nam klanjale visoke zvončnice. Po kotanjah so stale še luže od zadnjega dežja, ptice so nemoteno prepevale prav blizu poti. Na Tolstem vrhu (830 m), ki ni prav nič podoben svojemu imenu, smo se za hip ustavili, čeprav gosto drevje skriva razgled. Kar samo od sebe pa se nam je posmejalo, ker sta tam stali dve dekleti in delili vsa- kemu udeležencu pohoda kuverte z značko in boni za pijačo in jedačo. S Tolstega vrha smo se spustili najprej skozi mešan gozd, nato pa po dišečih senožetih navzdol na pot. Od tu ni bilo več daleč do doma železarjev na Svetini. Spodaj v dolini je vasica Svetina, ki leži v višini 700 m na vzhodni strani Tolstega vrha. Od doma železarjev je bil lep razgled na dolino in na vasico s cerkvijo na sredi in s pokopališčem ob gozdu. Ura je bila pol enih, ravno pravi čas, da smo si potolažili želodce s pasuljem ali okusno kislo juho. Referent za rekreacijo v Železarni Štore tov. Matoh je imel kratek nagovor, v katerem je pozdravil vse udeležence pohoda. Poudaril je pomen srečanj, še zlasti takih, kjer se lahko dobijo vsi delavci, ne samo pravi planinci, ki imajo ustrezno opremo in kondicijo, ampak vsi, ki se žele rekreirati. Kasneje je v pogovoru za mizo (kjer se je tudi izkazalo, da je odličen pevec) dejal, da so celo dvomili, ali je primerno, da je pohod »samo« preko Celjiske koče in Svetine, češ da je to premalo zahtevno in prekratko. V tem smo si menda edini — pohod je zanimiv še toliko bolj zategadelj, ker nas seznanja z njihovo domačo, a nam neznano, pa vendar tako privlačno in zanimivo pokrajino. Kdo bi si bil mislil, da je le malo od Celja kakšen Hudičev graben s hudournikom, klini in vrvmi, na vrhu pa tako simpatični koči kot sta Celjska in ta na Svetini! Zaigral je trio Intervali, ki je s harmoniko, kitaro in sa-ksafonom spominjal na pravo vaško muziko. Plesišče se je napolnilo, pete so se urno vrtele. V prijetni senčici na klopeh in ob mizah smo zadovoljni posedali v pogovorih. Pesem se je dvignila nad bukve, skupaj so peli Štajerci, Gorenjci in Korošci. Ob 18. uri je bil odhod. Ves avtobus je pel, vse od »Dekle daj mi rož rdečih« do »Trzin-ke«, a repertoarja še ni zmanjkalo. Nekateri so kmalu odnehali in ohripeli, pevsko društvo »Sraka« v zadnjem delu avtobusa pa je vztrajalo vse do doma. Vmes smo se ustavili še na Vranskem — kajpak, to je kraj, kjer so vozniki že od nekdaj počivali pred vožnjo v trojanske klance, tu so bile gostilne in hlevi. V 16. stoletju je bila tod prva poštna postaja med Gradcem in Ljubljano, v času franooske okupacije je bila tu carinska postaja, za nas je bila le »osvežilna postaja«. Za ta pohod in prijetno srečanje na Svetini se v imenu vseh udeležencev zahvaljujem Komisiji za rekreacijo in šport v Železarni Štore, pohvalo pa zasluži tudi prizadevni Emil Selan, ki nas na teh pohodih vedno vodi in zabava. Ivanka Korošec. Kadrovske vesti Iz šolskih klopi Novosprejeti delavci: toad Kovačnica: Boštjan Fir tozd TIO : Boris Mulej, Marko Mravinec, Janez Zupan tozd Verigama: Boštjan H-eberle, Rok Kocijančič, Zvone Razinger, Nataša Vrhunc, Aleš Cerar, Janez Grašič tozd Orodjarna: Tomaž Mesarič tozd Vijakarna: Vinko Igličar, Mitja Peterman, Aleš Peternel, Fata Bo ton j ič, Ivka Sukobljevič, Milka Lj-ev.ar tozd Vzdrževanje: Igor Izlakar, Jože Ulčar tozd Sidrne verige: Kristina Muzga, Edvard Kojzek Prenehali z delom: tozd Vijakarna: Maro Pranjič, Aleksander Tatič tozd Sidrne verige : Simon Markelj, Matjaž Lel j a, Senad Salkič, Ismeta Mujkanovič tozd TIO: Cirila Lepoša, Edi Lojen, Bojan Rogač tozd Verigama: Emir K-onjevič, Stojadin Savkovič tozd Orodjarna: Ivan Janežič Poročili so se: Anica Bez iz finančnega sektorja Damjana Vurnik iz finančnega sektorja in Srečko Kopač iz tozd TIO Ružiča Dabižljevič iz tozd Vijakarna Rodili so se: Borutu Torkar iz tozda Vzdrževanje hči Urška Svoboden ljubim svobodno zemljo Pravkar isem odložila zanimivo knjigo Boj pod Triglavom. Prebrala sem spis bivšega taboriščnika, ki je bil med vojno zaprt v nekem nemškem taborišču. Tam so ljudi porabili za najbolj umazana in ponižujoča dela, poleg tega so jih mučili, tepli in stradali. Ko pretepen človek ni bil več sposoben za delo, so ga živega strpali v krematorij in sežgali. Včasih so vdrli v majhno celico, kjer je bilo zaprtih tudi po dvajset taboriščnikov, si izbral nekaj ljudi ter jih odpeljali v krematorij Ali je sploh mogoče, da so ljudje lahko tako kruti, nečloveški tdo ljudi? Človek bi mislil, da ne. Vprašajte tiste, ki so to doživeli. Odgovorili vam bodo : »Bili so zveri, a smo jih dotolkli !« Nekateri so trpeli v zaporih in taboriščih, drugi so se skrivali v gozdovih, veliko jih je bilo, ki so se s puško postavili v bran okupatorju. Vse pa je bodrila ena sama skupna misel : »Vse prešlo bo kakor kalna reka !« Puške so pokale, strojnice so pele, po gozdovih se je -razlegala pesem: »Kot -divji, hrzajoči konj prihaja k nam svoboda!« Pesem je postajala vse glasnejša, močnejša, dokler ni odmevala po vsej ,zemlji. Tedaj je prišla svoboda. Upanje tisočerih src se je končno uresničilo. »Svobodni ljubimo svobodno zemljo«, so vriskala srca. Res jo ljubimo. Ljubimo gozdove, polja, reke, travnike, vasi, mesta in zavedamo se, da bi to ne bilo naše, če ne ibi bilo pogumnih borcev. Mnogi so za našo svobodo dali življenje, mnogi zdravje in mi jim to povrnimo. Povrnimo jim z ljubeznijo in hvaležnostjo, s spoštovanjem. Lepa je naša dežela. Delajmo in gradimo na njej, v čast in ponos borcev, Iki bo nam jo ohranili, -za doto našim prihodnjim rodovom, ki jo -bodo ohranjali in obnavljali. Suza Adžič, 8. b OŠ FSF Lesce Spomin na vas, tovariši, ne smete umreti! Med oglušujočim grmenjem topov in treskanjem bomb so se iz gorske vasice nad Neretvo umikali ranjenci skupaj s preživelimi partizani. Bilo je strašno. Vsi so hoteli na varno, panika je bila nepopisna. Naenkrat je pred skupino stopila bolničarka Mara: »Zapojmo, ljudje!« Sprva plašno, nato pa čedalje močneje se je dvigala pe- sem iznad pogorišč v svetlo nebo. Nežno kakor lahen vetrič je pesem hladila -razgretim in utrujenim borcem čelo, jih spodbujaja in zdelo se je, kakor da gov-o-ri: »Zdržite še malo!« Hitro kakor vihar se je pesem spremenila; ni bila več golob, ki obletava požar, zdaj je bila orel, ki is-o mu peruti vihar. Ranjenci so zapeli, iz srca jim je prihajala pesem, prodrla je vse do nemških položajev. Nemci so za trenutek obstali, partizani so jurišali. To je bil poslednji juriš malega borca, utrujenega komandanta, pogumne Mare ... Bitka na Neretvi se je bližala koncu. T-o je bila velika moralna zmaga, ki je končno razodela vsemu svetu, kdo brani Jugoslavijo. Za vse te naše padle borce, za kurirje, za bombaše in za bolničarke, iki ne bod-o nikoli več videli sonca in sinjega neba, smo prvega novembra zapeli pesem. Elegija se je tiho vila mimo grobov, vsakemu padlemu borou je povedala, da ni padel zaman. Tiho je obiskala pozabljene grobove in na vsakega položila cvetico. Ljudje so tiho sklonili -glave v spomin padlim, otroške roke so položile pred spomenik š-opdk rož: »Veš, stari ata, to je tudi zate!« Marsikomu se je utrnila solza, marsikatera mama je pomislila, da je zdaj tudi njen sin maščevan. Na truplih padlih sinov, iz krvi in zdrobljenih kosti so zrasli mos-tovi v svet pravičnosti, svobode in -domovine. Da, v svet nove domovine, ki je kakor pravljica. Njena zgodovina je lepa, čeprav pretresljiva. Srečna in ponosna sem, da živim v taki domovini, kjer sm-o vsi bratj e med seboj, »bratje pod sinjim neb-o-m in soncem zlatim«. Zato, da bodo tudi naši potomci spoznali veliko darilo svojih prednikov, zasajam zdaj rdeče rože na grobove, prižigam svečke pred spomenike. Živi-te, tov-a-riši, za nas, za medvedke in punčke, za svobodo in srečo in tudi zame; živite v naših srdh in spomin na vas ne bo nikoli umrl! Mateja Lopuh, 8. a OŠ F. S. F. Lesce Obrambni dan Domovina je samo ena in ne smemo pustiti, da bi nam jo sovražnik zavzel in si jo podredil. Zato se že v osnovni šoli pripravljamo na obrambo in zaščito domovine. Seveda naše priprave ne potekajo tako kot pri vojakih, ne urimo se z orožjem, temveč preverjamo znanje v orientaciji, prvi pomoči, o poznavanju puške M-48 in v strelskih veščinah. Pogosto preverjamo svoje znanje o zdravilnih rastlinah, topografskih znakih, zgodovinskih dejstvih ... V sredo smo tudi na naši šoli organizirali obrambni dan. Mladinci smo pripravili kurirsko mrežo in jo razpredli po vsem področju Lesc. Glavni obveščevalni center je bil v šoli, kurirji pa smo potem po Romanovih in Boštjanovih navodilih pošiljali učence na dve zbirni mesti. Vsi smo odlično opravili svojo nalogo, kajti vsi učenci smo pravočasno prišli do zbornih mest. Od tam smo odšli na startno mesto orientacijskega pohoda. Osmošolci smo startali precej pozno in vsi smo si bili edini, da bi bilo bolje napisati točen razpored, kdaj naj kdo pride; tako bi se izognili neprijetnemu čakanju in gneči na startu. Na progi, ki je bila speljana precej zamotano, je bilo pet postaj. Na prvi, ki smo jo komaj našli, smo se dokazovali v poznavanju orientacije. Naši skupini je to kar dobro uspelo. Pot smo nadaljevali po beli prašni cesti. Poudariti velja, da tekmovalci nismo imeli nobenega drugega pripomočka razen zemljevida, na katerem je bila zarisana smer pohoda. Brez težav smo prispeli tudi do druge točke, kjer nas je tovarišica spraševala o puški M-48. V bližnjem gozdu smo našli še tovariša za tehniko, ki nam je zastavil pet vprašanj o prometu. Naslednja postaja nam je zadala nemalo skrbi in če ne bi bilo nekega kmeta, bi jo gotovo zgrešili. No, karkoli je že bilo, odstreljali smo, malo v tarčo, malo mimo, in odšli proti cilju. Na cilju smo opravili še test iz prve pomoči, nato pa upehani odšli domov. Vsi učenci smo se vestno lotili nalog in dokazali, da se zavedamo tako pomembne naloge, kot je obramba domovine. Želimo si, da bi na tak način še pogosto urili svoje sposobnosti, da pa jih v resnici, v obrambne namene, ne bi bilo treba nikoli preizkusiti. Irena Grošelj, 8. b Mateja Lopuh, 8. a Kadrovska služba Ob upokojitvi Sredi aprila je odšel v pokoj naš sodelavec Stane Smrekar iz Sidrnih verig. Videli smo ga prihajati vsaj pol ure pred pričetkom dnine in to v prvi, drugi ali tretji izmeni. Isto je veljalo za delo ob sobotah, nedeljah in praznikih, kar ni bilo malokrat. »Bo mar že ura dve?« smo dejali dostikrat, ko nas je presenetil še v polnem teku prejšnje dnine. Odgovoril je: »Ne maram drena, pa pridem prej.« Tako se tudi da izvršiti primopredajo pri delujoči peči, kar pa je pri nas mlajših težje doseči. Peči so bile njegov kruh in znoj dolgo vrsto let, celih 32 let in to samo v Verigi. Vmes je bilo pet let prekinitve za še težje delo v rudniku. »Človek ne sme zastati,« pravi sam in to je bilo videti pri plezanju po konstrukciji peči za pobeglim pramenom verige ali na cesti s kolesom. Tudi pri menjavi dnin ni bilo nikdar problema in tudi prekiniti dopust ne, samo da je delo teklo kontinuirano. Zdržati 32 let in biti še voljan priti in nadomeščati dopuste v najbolj vročih dneh je skoraj nemogoče. Želimo mu še dolgo vrsto let uživanja v pokoju. SODELAVCI Zahvale Ob moji upokojitvi se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem Verigarne in osnovni organizaciji sindikata za darila, lepe želje in vso izkazano pozornost. Vsem skupaj želim še naprej mnogo delovnih uspehov, sreče in zdravja. Angela Gregorič Ob upokojitvi se najlepše zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem ter OOS Vijakarna za darila in lepe želje. Vsem skupaj še vnaprej želim mnogo uspehov pri njihovem delu. Rezka Legat Verico. Lesce pojav na Vodi rjava žival io^a izven igrišča Torkar Ž>orut Igralka Karti netti bkandi novsko meško ime 2>oksar Mohamed f\Li Uedota- knjenost Očak Hrib rad fbdojno Uloček Žlez z net. izločan. Zimski športni objekt Kraj pri Poreču Kdor uliva zaščito prebivalka našega Središča Jugoslovan- ski aerotrans - por t udeleženec sestanka naša dar plavalka Ulčar Vladimir lahek les potrditev ' ' 1 podtemi je v/ mitologici pobiralec davkov mladinska organl&acja med W06 Figura • pevec Vajta — Zoroma zemlja gr. potujoči pevec insert il nekega filma vrtna hišica ' Pod det loka sestavit H b Mesto v vzišena pesem južni Franciji izraba bole len žit Kliko Vovk Levi pritok Irtiša t &klepm stavki (.origin.} Irena Klinar klorost dlake nad očesom Zadnji libijski kralj Langus Severin Det telega Živalska. noga švicarski prakanton mak za množenje keka v Črni gori irska teror organi iac. Vrsta soc veta ■ pevec Orbi wn Zupan Andrej Marinc Reka belen Ital (anski