PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra. 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. pnmor MT : 7096 Ar' fcOl 00300 tl* REDrxin\A p P. 132 lauevnik 'ontecchi 6 - PP 559 340) 7796-600 0894 PD I '0/772418 sd 24 maggio 1 31) 533382-535723 1/532958 i 28 ) 731190 730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 118 (14.209) Trst, nedelja, 24. maja 1992 Napad organiziranega kriminala v izredno kočljivem trenutku za italijansko državo Mafija ubila Falconeja V atentatu razstrelili tono trotila - Življenje izgubili tudi sodnikova žena, 3 policisti in 2 avtomobilista Med desetimi ranjenci tudi dva avstrijska turista - Ogorčenje in zaprepadenost italijanskih politikov Krvavo sporočilo VOJMIR TAVČAR Najbrž gre za naključje, a ga velja podčrtati: v trenutku, ko vlada v Rimu največja politična praznina in se stranke ne morejo zediniti o novem predsedniku republike, je mafija ubila sodnika Gio-vannija Falconeja, ki je bil najvidnejši italijanski simbol boja proti »hobotnici«. Z bombno eksplozijo, ki je dobesedno raznesla del avtoceste, matija ni ubila samo svojega smrtnega sovražnika. Hotela je razstreliti in ubiti predvsem simbol. Kot z umori generala Dalla Chiese, ko-mgnističnega poslanca Pia La Tor-reja, predsednika sicilske dežele tiiersantija Mattarelle, policijskega komisarja Borisa Giuliana in neštetih drugih, je z umorom sodnika Falconeja »hobotnica« pomedla državi in njenim ustanovam v srce. Sporočilo včerajšnjega okrutnega zločina je namreč jasno: matija naznanja Rimu, državnim institucijam in političnim silam, da je še živa, dovolj organizirana, da lahko umori najbolj zaščitenega tialijanskega sodnika, in da se ne tio dala ugnati kar tako. Eksplozivni val silovite palermske ekplozije je butnil v Rim, ko je bila palača Montecitoria že skoraj Povsem prazna. Voditelji strank so se sestajali, da bi preverili, ali tii s hipotezo institucionalne kandidature (to je s kandidaturo predsednika poslanske zbornice ali senata) lahko našli izhod iz krize, ki je doslej preprečila izvolitev novega državnega poglavarja, medlem ko so se navadni volilci razkropili po mestu v pričakovanju intrišnjih sestankov in volitev. Yse je odjek umora brutalno soo-cU s krvavo stvarnostjo in z realnimi problemi, ki jih država ni Znala rešiti: gospodarsko krizo, s Paralizo ustanov, predvsem pa z menzivo organiziranega kriminala, ki je s svojimi tipalkami že Pfodri v zelo pomembne ganglije državne in proizvodne strukture. Po svojem simbolnem naboju nrrtor Giovannija Falconeja v marsičem spominja na umor predsednika krščanske demokracije Alda k°ra' Toda z eno bistveno razliko: °o umoru Alda Mora je, kljub vsem protislovjem, večina nacionalne solidarnosti nakazovala državi neko politično in upravno Perspektivo. Ob umoru sicilskega sodnika pa se zelo akutno postav-la vprašanje, ali bo znal sedanji Politični sistem ustrezno odgovori-i na potrebe družbe in na izzive tedanjega burnega časa. . Kolikšno življenjsko moč ima še 1 ali j anski politični sistem bo naj-(ž vidno že danes ob 16. glasova-njn za novega predsednika repub-J*e- Če stranke tudi v tako dramatičnih pogojih ne bodo znale Poiskati primeren odgovor in na-azati upravno in politično per-Pektivo, bo jasno, da je sedanji sjs,em prišel do svoje zadnje po- PALERMO V bombnem atentatu je včeraj pri Palermu izgubil življenje sodnik Giovanni Falcone (telefoto AP), generalni direktor pri pravosodnem ministrstvu in najresnejši kandidat za vodstvo protimafij-skega »superpravdništva«. Z njim so bili ob življenje tudi trije člani policijske telesne straže in dve osebi nekega zasebnega avta, ranjenih je 10 oseb, med katerimi tudi Fal-conejeva žena Francesca Morvillo, ki pa je kasneje preminila. Vesti s prizorišča atentata so bile sinoči do skrajnosti pomankljive, saj so varnostne sile blokirale celotno območje. Do atentata je prišlo ob 17.55 na avtocesti Palermo-Tra-pani pri Capaciju. Malo prej je Falcone pristal na letališču Punta Raisi, da bi kot skoraj vsak konec tedna preživel nedeljo na svojem domu pri Palermu. Prvotno so vsi domnevali, da je eksplodirala avtobomba, kasneje- pa je palermski državni pravdnik Pietro Giammanco navedel, da so atentatorji namestili skoraj tono trotila v odtočni kanal pod avtocesto in ga daljinsko razstrelili ob prehodu blindiranega avtomobila Giovannija Falconeja in obeh avtomobilov njegovega spremstva. Eksplozija je bila tako silovita, da je odneslo petdeset metrov cestišča v obeh smereh. Smrtno ranjenega Falconeja so nemudoma odpeljali v palermsko bolnišnico, kjer pa mu ni bilo več pomoči. Njegovo ženo Francesco Morvillo, ki je sodnica pri palermskem prizivnem sodišču, so sprejeli na nevrokirurškem oddelku, a je zaradi težkih ran in izgube krvi umrla, saj ji je eksplozija eno nogo dobesedno razmesarila. Med ranjenci sta tudi dva avstrijska zakonca, ki sta dopustovala na Siciliji. Eksplozija je namreč oplazila še druge tri avtomobile. Na Sicilijo je takoj odpotoval pravosodni minister Martelli. Poleg njega pa so v Palermo prišli še poveljnik policije Vincenzo Parisi, poveljnik karabinjerjev Antonio Vi-esti in načelnik karabinjerskega generalštaba Domenico Pisani. Vest o tragičnem atentatu je povzročila pravi potres med politiki, ki so brez izjem najodločneje obsodili ta mafijski atentat. V marsikateri izjavi je bilo čutiti nelagodje in zaprepadenost, da je mafija za svoj novi demonstrativni napad proti državi izbrala prav ta politično kočljivi trenutek. Kvirinal še brez stanovalca, stranke mrzlično iščejo institucionalno rešitev Falconejev umor pospešil iskanje političnega dogovora med strankami RIM — Najvišja državna funcija je še vedno prosta, saj se je tudi sobotno glasovanje za izvolitev predsednika republike izjalovilo. Skoraj 400 belih glasovnic je bil zgovoren dokaz, da se stranke še niso domenile o tem, kdo naj bi postal državni poglavar. Morda bo umor sodnika Falconeja, ki so ga vsi soglasno obsodili, prispeval k premostitvi institucionalne krize, v kateri se nahaja Italija in bodo na današnjem 17. glasovanju le izvolili človeka, ki bo odšel na Kvirinal. V rimskih političnih krogih medtem podčrtujejo moralno premočrtnost Forlanija, ki je v petek odstopil s funkcije sekretarja KD. Tajniške posle bodo do izvolitve novega tajnika opravljali kolektivno in sicer oba podtajnika, predsednika obeh demokristj anskih skupin v parlamentu in drugi. Forlani vtraja pri sklicanju posebnega kongresa stranke, ki naj določi novo vodstveno strukturo. Sicer pa iz njegovih besed veje mir in zavest človeka, ki je opravil svojo dolžnost in ki se umika, ko vidi, da so njegova prizadevanja odveč. Forlani je že sporočil, da odstopa takoj po volilnem porazu svoje stranke in cele štiristran-karske vladne koalicije na volitvah 5. aprila. Takrat so ga prepričali, da ostane in to zahtevo de- mokristjanskega vodstva je upošteval. Ko pa se je njegova stranka razklala najprej pri glasovanju o njegovi kandidaturi (takrat je bilo kakih 80 prostih strelcev) in sedaj pri glasovanju za kandidata, o katerem so se domenili s PSI in drugimi strankami nekdanje vladne večine (zmanjkalo je kar 150 glasov, večinoma iz njegove stranke), je povlekel edini možni zaključek in odstopil. Danes bodo glasovali v popoldanskih urah, ko se bodo politični veljaki vrnili iz Palerma, kjer se bodo poklonili spominu sodnika Falconeja. Včeraj so se ves dan vrstili mrzlični dvostranski pogovori med raznimi strankami, pogovori, ki so se po vesti o umoru sodnika Falconeja še okrepili. Postaja jasno tudi tistim, ki se s tem dejstvom do sedaj niso hoteli sprijazniti, da je dosedanjemu političnemu sistemu odklenkalo. Štiristrankarska koalicija je na zadnjih političnih volitvah pretrpela hud poraz, prav tako pa je bila poražena tudi levica in ne nazadnje tudi republikanci, ki so si od svojega umika iz vlade v zadnjih mesecih pred volitvami mnogo obetali in zelo malo inka-sirali. Izgubili sta obe stranki, ki izhajata iz nekdanje KPI, tako nostalgična Stranka komunistič- ne prenove kot DSL, ki išče novih poti, ne da bi imela pri tem povsem jasne pojme. Edini dejanski zmagovalec na zadnjih političnih volitvah, pa če nam je to všeč ali ne, je bila Severna liga, ki je sedaj tudi jeziček na tehtnici predsedniških volitev. Njeni predstavniki že od vsega začetka dosledno glasujejo za svojega kandidata Miglia in so pripravljeni odstopiti svoje glasove tisti koaliciji, ki se bo obvezala, da izvede politične in institucionalne reforme, ki jih Liga zagovarja. S stališči Lige se v marsičem ne moremo strinjati, dejstvo pa je, da je postala pomembna politična sila, ki je ne moremo kar tako spregledati, kot bi hotela DSL, ki noče podpreti kandidata, ki bi ga podprla tudi Liga. Včerajšnja srečanja so trajala pozno v noč in tisti, ki so se pogovorov udeležili so skrajno previdni. Ostaja najbrž še samo institucionalna pot, se pravi predsedniki senata, poslanske zbornice in vlade. Trojka torej obsega Spadolinija, Scalfara in Abdreottija. K temu je treba dodati še nekdanjega predsednika ustavnega spodišča Consa, ki ga med drugim zagovarja tudi DSL in za katerega se bo danes izrekla tudi SKP. Izjave po sprejemu Slovenije v Organizacijo združenih narodov Kučan: Priznanje zadržanju Sbvenije LJUBLJANA Sprejem Slovenije v Združene narode je po svoje priznanje drži slovenskega naroda in državljanov RS, ki so jo imeli ves čas osamosvajanja, je včeraj po vrnitvi iz New Yorka poudaril predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan. To je pravično dejanje, je še dejal Kučan, ker je Slovenija izpolnila vse tisto, kar je v mednarodni skupnosti potrebno zato, da neka država postane nosilka pravic in odgovornosti v mednarodnem komuniciranju ter članica te največje, najvplivnejše in najpomembnejše mednarodne organizacije. To pomembno dejanje je po Kučanovem mnenju tudi nekako plačilo za vso dolgo pot in enotnost Slovencev in državljanov Slovenije. Zato je zdaj mogoče pričakovati, da bomo zmogli dovolj enotnosti tudi pri ukvarjanju s tistimi vprašanji, ki so pred nami, da bi Slovenijo spremenili v državo potrebnega napredka in blaginje za vse njene državljane, je še dejal Kučan. On je tudi izrazil upanje, da zdaj, ko pravzaprav zunaj ni več odkritega nasprotovanja Sloveniji, ne bomo sami sebi največji nasprotnik. Ko je govoril o prehojeni poti, je Kučan ocenil, da je razpad Ju-NADALJEVANJE NA 2. STRANI Predsednik Kučan in zunanji minister Rupel v petek v New Yorku Pred današnjimi kočljivimi volitvami Albancev na Kosovu Evropa usklajuje svoja stališča glede sankcij proti Beogradu LJUBLJANA — Sodeč po vse bolj odločnih pritiskih na Srbijo in Črno goro, da končata krvavo vojno v Bosni in Hercegovini ter intenzivnih diplomatskih aktivnostih, ki so zaznamovali tudi včerajšnji dan, je očitno tudi v svetovni skupnosti dozorelo spoznanje, da je jugoslovanska kriza ena najhujših in najnevarnejših po drugi svetovni vojni. Končno se nihče več ne sprašuje, ali je treba uvesti sankcije proti Beogradu ali ne, temveč je glavno vprašanje kdaj. Središče mednarodne diplomatske dejavnosti je bila včeraj Lizbona, kjer je približno petdeset zunanjih ministrov razpravljalo o poročilu Evropske komisije v zvezi z jugoslovansko krizo. Leta je državam članicam Evropske skupnosti priporočila, naj okrepijo trgovinski embargo proti Srbiji in Črni gori, s čimer bi prisilili Beograd, da naposled konča vojno v BiH. Takšen korak bi bil brez dvoma zelo učinkovit, saj sta npr. lani Srbija in Črna gora kar polovico izdelkov izvozili v države Evropske skupnosti. Kot se je zvedelo, so zunanji ministri sklenili, da ES za zdaj še ne bo sprejela ukrepov, saj jih bodo ta teden še podrobneje preučili, kar pomeni, da prihaja spet do razhajanj. Odločnejšim posegom naj bi nasprotovali Francija in Grčija. Zahtevali pa so takojšnjo pomoč bosansko-hercegovskim beguncem in normalizacijo prometa na sarajevskem letališču. Povsem nedvoumna je tudi izjava ameriškega zunanjega ministra Jamesa Bakerja, ki je poudaril, da bo ameriška vlada občutno omejila diplomatske stike z Beogradom. Po njegovih besedah se ameriški veleposlanik, ki so ga iz Beograda poklicali na posvetovanje v VVashington, za zdaj ne bo vrnil na svoje delovno mesto. Baker je tudi dejal, da bodo pretrgali vse stike z Jugoslovansko armado in zaprli dva od treh jugoslovanskih konzulatov v ZDA. Tudi britanski zunanji minister Douglas Hurd je včeraj pozval, naj se okrepi pritisk na Srbijo ter tako zagotovi mir v Bosni in Hercegovini. Kot je povedal, številne države razmišljajo o vojaškem posredovanju v BiH, vendar se nobena ne želi neposredno spustiti v tamkajšnji pekel. Hurd je poudaril, da je treba okrepiti mednarodni pritisk na Srbijo in jo prisiliti, da bo končala vojno v BiH. Eden najučinkovitejših načinov za to je po njegovem mnenju uvedba svetovnega naftnega embarga. Tudi iz švicarskega zunanjega ministrstva so včeraj sporočili, da bo vlada v Bernu odpoklicala svojega veleposlanika iz Beograda. Predstavnik zunanjega ministrstva je pojasnil, da to še ne pomeni popolne prekinitve diplomatskih odnosov, ampak je to znamenje, da Švica ne namerava priznati novonastale Jugoslavije kot edinega naslednika nekdanje skupne države. Kot poročajo iz Istanbula, so demonstranti včeraj skoraj cel dan blokirali jugoslovanski konzulat v tem turškem mestu. Demonstranti, ki so na ta način protestirali proti prelivanju krvi v BiH, so zažgali jugoslovansko zastavo in vzklikali gesla v podporo muslimanom v BiH. Presenetljivo hitro se je na sprejem Slovenije, Hrvaške ter BiH v OZN včeraj odzvala Zvezna republika Jugoslavija. Vlada te srbsko-črnogorske države je namreč v pismu generalnemu sekretarju svetovne organizacije Butrosu Galiju podprla sprejem omenjenih držav v OZN. Hkrati se je zavzela, da ta sprejem ne sme vplivati na izid konference o Jugoslaviji, še posebej na odločitve o statusu območij, ki so pod nadzorom mirovnih sil. V pismu tudi poudarja, da sprejem treh držav nekdanje Jugoslavije ne bi smel ogroziti mednarodno-pravnega položaja in članstva Jugoslavije v Združenih narodih. Na sprejem Slovenije, Hrvaške ter BiH v OZN se je odzval tudi Koordinacijski odbor albanskih političnih strank Kosova, ki je to novico sprejel z zadovoljstvom. Hkrati poudarja, da namerava Kosovo po današnjih volitvah kot svobodna in neodvisna država sodelovati s temi tremi mladimi državami. (NIA) Eksodus ljudi iz Bosne in Hercegovine ne pozna odmora General Mladic grozi Sarajevu LJUBLJANA — Včeraj se je nadaljevalo topniško obstreljevanje Sarajeva, ki so se mu popoldne pridružili tudi napadi srbskih pehotnih sil. Tudi najnovejši sporazum med JA in TO BiH o zapustitvi vojaških objektov se ne spoštuje. Izseljevanje bi se moralo začeti včeraj zjutraj, vendar doslej niti en pripadnik JA ni zapustil nobenega vojaškega objekta. Tudi včeraj se je nadaljeval silovit topniški napad na Tuzlo. Zaradi kemičnih tovarn temu mestu grozi ekološka katastrofa. Krizni štab za zdravstveno in socialno varstvo BiH je sporočil, da je bilo v minulih štiriindvajsetih urah samo v Sarajevu, Čapljini, Mostarju in Tuzli ubitih osem ljudi, tri- Hud udarec tihotapcem VERONA — Karabinjerji so v okviru široke operacije proti preprodajalcem mamil spravili za rešetke deset ljudi, od teh 6 Jugoslovanov (če sodimo po imenih albanske narodnosti), tri Turke in Nemca, pri katerih so našli 60 kilogramov čistega heroina, ki je bil namenjen severnoitalijanskemu trgu. Podrobnosti operacije so opisali na tiskovni konferenci v Veroni, mestu, kjer so tihotapce odkrili. Predvsem je treba reči, da so heroin zaplenili v dveh priložnostih. Konec marca so karabinjerji v avtu dveh Jugoslovanov odkrili 20 kg mamila, prejšnje dni pa je preiskava privedla do odkritja drugih članov kriminalne tolpe in ostalih 40 kg heroina tipa »brown sugar«. Mamilo so pripeljali tokrat v Italijo v avtobusu, ki se je ustavil v istem hotelu pri izhodu z avtoceste v Veroni, kjer sta se ustavila že marca oba aretirana Jugoslovana. Preiskovalcem se je to zdelo sumljivo, še zlasti ker je avtobus, ki ima 60 sedežev, prevažal samo 11 ljudi. Vsi so bili iz Skopja, kot oba aretiranca. Karabinjerji so stopili v akcijo, ko so opazili, da so iz avtobusa raztovorili šest profiliranih kovinskih palic in jih izročili trem Turkom in Nemcu, ki so se takoj zatem skušali odpeljati z avtom. Karabinjerji so jih takoj blokirali in v palicah odkrili 72 zavojčkov mamila, iz katerega bi lahko pripravili vsaj 600 tisoč doz dobre kakovosti. Aretirali so tudi potnike avtobusa, ki je bil na postajališču. deset pa ranjenih. O silovitih spopadih poročajo tudi iz Bihača, razmere pa so napete tudi v občini Odžak. Zaradi topniškega napada pa so v Tomislavgradu razglasili splošno nevarnost. Tudi na območju Cazina so razmere kritične, saj je tam več kot 18 tisoč beguncev. Glavni poveljnik Jugoslovanske vojske v BiH general Ratko Mladič pa je pripravljen do tal porušiti Sarajevo, če ne bodo uresničene njegove zahteve. Kot je rečeno v sporočilu Urada za informiranje bosansko-hercegpvske vlade, general Mladič, ki ne priznava nobenega poveljstva nad seboj, vztraja, da srbska vojska zapusti vojašnice v Sarajevu z vsem orožjem in z vsemi premičninami. Od predsedstva BiH zahteva odobritev svojega načrta evakuacije in lojalen odnos Sarajevčanov do vojske. Sporočilo vlade poudarja, da general Mladič pravi, da z nikomer ni podpisal nikakršnega sporazuma in da je izdal ukaz, da je treba streljati in uničiti vse, kar se približa vojašnicam ne glede na to, kakšno oznako imajo vozila. Generala Mladiča so zaman poskušali prepričati, naj omili svoja stališča, tako predstavniki kriznega štaba Srbske demokratske stranke, nekateri jugoslovanski oficirji in tudi članica bosansko-hercegovskega predsedstva Biljana Plavšič. Tudi s hrvaških bojišč so včeraj poročali o kršitvah premirja in spopadih. Srbsko-črnogorske sile so na obrambne sile Osijeka izstrelile več topniških granat. Iz vzhodne Slavonije tudi poročajo, da JA kljub temu, da je rok za umik že potekel, še ni umaknila težke oborožitve z območja Vin-kovcev. Najbolj siloviti spopadi pa potekajo te dni na območju Zadra, kjer že štiri dni velja splošna nevarnost. O zaostrovanju razmer v BiH priča tudi včerajšnja odločitev visokega komisariata Združenih narodov za begunce, da bo svoje predstavnike začasno umaknil iz BiH. Predstavniki komisariata so sporočili, da zaradi varnosti njihovih članov za zdaj ustavljajo vse akcije, ter da še vedno niso našli dvanajst tovornjakov, ki so jih pred dnevi zajeli neznanci. Na teh tovornjakih je bilo sto ton hrane in zdravil, namenjenih ženskam in otrokom. Visoki komisariat OZN za begunce bo poskrbel za približno 6 tisoč žensk in otrok, ki so sinoči prispeli v Split. Večina beguncev, med njimi tudi 2.500 mater in otrok iz Sarajeva, ki so jih srbski skrajneži več kot dva dni zadrževali na Ilidži, je prenočila kar v vozilih, včeraj pa naj bi nadaljevali pot proti Italiji in Turčiji. (NIA) Konec gandijevske politike na Kosovu? Evropa se že pripravlja na novo žarišče spopadov na Balkanu. Že jutri se namreč lahko znajde pred dejstvom, ker natanko ve, da obstajata na stari celini dve Albaniji, zahodna in vzhodna. Kosovski Albanci so skupaj s tamkajšnjimi Turki, Muslimani in Hrvati za danes razpisali volitve, na katerih naj bi izbrali poslance v parlamentu Kosovske republike in predsednika republike Kosovo. Za to funkcijo je predlagan, kot je bilo mogoče izvedeti, samo znani književnik in karizmatični vodja kosovskih Albancev Ibrahim Rugova. Če bo izvoljen, bo to zmaga gandijevskega načina odpora proti srbski nasilni politiki do kosovskih Albancev. Toda z današnjimi, za Srbe neveljavnimi, volitvami je najbrž konec gandijev-stva. Kosovo oziroma tamkajšnja albanska večina vzpostavlja neodvisno republiko, ki noče biti sestavni del Zvezne republike Jugoslavije, ker jo upravičeno doživlja kot srbsko dominacijo nad drugimi narodi na ozemlju Srbije in Črne gore, sestavnima deloma na hitro skrpane tretje Jugoslavije. Evropa zdaj hiti na Kosovo in miri Albance. Lord Carring-ton je poslal v Prištino svojega odposlanca, ki je po obisku izjavil, da »mora na Kosovu čim-prej priti do pogovorov, ki naj bodo pod mednarodnim nadzorom, če je to potrebno«. Dodal pa je tudi stavek, ki pomeni rdečo krpo za srbsko politiko. »Volitve Albancev, ki bodo 24. maja, pomenijo izraz svobodne \politične volje in ta volja se mora spoštovati.« Brž je sicer še dejal, da ne bo priznana nobena meja, dosežena z uporabo sile, spoštoval pa naj bi avtonomijo narodnostnih manjšin in človekove pravice«. Takšnega mnenja so tudi funkcionarji KVSE, ki pošiljajo v Beograd strokovnjake za človekove pravice in volilni sistem, na Kosovo pa volilno inšpekcijo. Za obe področji namreč prevladuje mnenje, da sta v Srbiji na hudo majavih nogah. Toda Slobodan Miloševič je zviška zavrnil takšne očitke. Narod bo odločil o volitvah in ne tuje države, je dejal na srbski televiziji, za manjšinske pravice pa tako ali tako že dolgo trdi, da so iznad evropskih standardov. In s takšnim odnosom do razmer v republiki gre čez teden dni na lokalne in zvezne volitve. Opozicija pravi, da jih bo bojkotirala, ker vladajoča Socialistična stranka ne omogoča demokratičnih priprav, kosovski Albanci pa imajo volitve že danes. Zato lahko izvleče Slobodana Miloševiča in njegovo vladajočo ekipo pravzaprav Kosovo. Kosovsko vprašanje je namreč povezovalna točka vseh Srbov. Kosovo je »zibelka srbstva«, je sveti kraj vseh Srbov. Če kdo po naključju misli drugače oziroma bi se o tem vsaj pogovarjal z rahlo skepso samo v glasu, je narodni izda- jalec. Tako se bodo morali vsi Srbi znova združiti pod sedanjo vladajočo zastavo in s silo braniti »kosovsko zemljo pred albanskimi separatisti«. To je že dolgo v zraku. Albanske stranke že nekaj časa opozarjajo, da se ostanki jugoslovanske vojske selijo iz Makedonije ter Bosne in Hercegovine predvsem na Kosovo. Tudi na beograjski televiziji je bilo mogoče videti, kako generali v navzočnosti peščice kosovskih Srbov slovesno odpirajo nove vojašnice po Kosovu. Ve se tudi, da je srbska oblast oboroževala kosovske Srbe ter obenem vdirala v albanske domove in pobirala orožje. Vse je pripravljeno za spopad, v katerem ne bo prizana-šanja in usmiljenja. In beograjski politiki to ustreza. Srbi, ki se čedalje pogosteje upirajo vojni in bežijo pred vpoklicem v vojsko, bodo zdaj morali na Kosovo. In tja bodo tudi šli, sicer bodo nosili pečat »izdajalcev srbstva«. S tem pa bo odloženo tudi tisto, kar trdo trka na srbska vrata. Država živi s hiperinflacijo, ki jo zdaj računajo že na uro. Čutiti je pomanjkanje in vse bolj očitna je beda ljudi, ki se niso znali zriniti k oblasti. Zdaj bodo morali spet potrpeti in nihče ne more napovedati, kako dolgo. Lahko gredo le na Kosovo, kjer dobijo tudi petkrat večjo plačo. Ali je možen drugačen razplet dogodkov? V sami Srbiji le težko. Opozicija je precej nebogljena in ta trenutek tudi nima osebnosti, ki bi lahko nadomestila Slobodana Miloševiča. Večina ljudi je prepojenih z nacionalizmom in živi v prepričanju, da se je ves svet zarotil proti Srbom. To pa vzbuja v njih bojevitost in trmo, ki se zlepa ne bo nikomur uklonila. Svet se obotavlja. Še več, kljub ostrim obsodbam srbskega ravnanja v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem nekako ne stori odločilnega koraka. Nemara bo res pritisnil na Srbijo z gospodarskimi in diplomatskimi sankcijami, vendar to še ne bo moglo odločilno vplivati na beograjsko politiko. Kosovo ji bo dalo novo oporo. Svojih vojakov pa svet ne bo žrtvoval za mir na Balkanu. Tako se zdi, da je vse odvisno pravzaprav od kosovskih Albancev. Če bodo tudi po današnjih volitvah v svoj republiški parlament še vedno vodili gandijevsko politiko, potem bo čas delal proti Slobodanu Miloševiču. Če pa bodo od jutri dalje druga albanska država na Balkanu in tako tudi javno ravnali, kar je skoraj neizogibno, potem bo na Kosovu eksplodiralo. In ne samo tam. Nevarno tli tudi med Muslimani v Sand-žaku in nič manj napeto ni v Vojvodini. To bodo lahko prave domine, razen če se ne zgodi kaj nepredvidljivega, kar je na Balkanu še najbolj verjetno. BOŽO KOVAČ Predsednik Kučan: Priznanje zadržanju Slovenije NADALJEVANJE S 1. STRANI goslavije bila zgodovinska nujnost. Ob tem je dejal, da danes vsi sogovorniki v tujini priznavajo pravilnost slovenskih ocen, da pa žal mednarodna javnost ni ukrepala pravočasno. Za nami je zelo pomembna, zelo zahtevna etapa vstopanja v mednarodno življenje naše države, je še dejal Kučan ter poudaril, da je zdaj predvsem od nas odvisno, ali in kako bomo znali s tem svojim novim položajem gospodariti. Kučan je tudi rekel, da je zadovoljstvo toliko večje, ker so skupaj s Slovenijo v ZN bili sprejeti tudi BiH in Hrvaška. To je, po njegovih besedah, svojevrsten dokaz, da o Jugoslaviji kot političnem pojmu res ni mogoče govoriti. V zvezi s tem je izrazil obžalovanje, da včeraj v New Yorku ni bilo tudi predstavnikov Makedonije, čeprav so ustvarjeni vsi pogoji ne samo za njeno mednarodno priznanje, ampak tudi za sprejem v ZN. Vrsta pogovorov, ki sta jih skupaj z dr. Ruplom v petek imela v New Vorku, med drugim s Cyrusom Van-ceom in Butrosom Galijem, se je po Kučanovih besedah nanašala na več sklopov vprašanj. Govorili so o mestu, vlogi, vplivu in odgovornosti Slovenije v ZN, pri čemer sta, kot je dejal Kučan, nujni dve njeni dejavnosti. Ena je seveda ustavitev vojne v BiH in rešitev jugoslovanske krize, druga pa se nanaša na iniciative Slovenije, povezane z ustvarjanjem blaginje, miru in sožitja v Evropi in svetu. V zvezi z razmerami v BiH je slovenska stran ponovila znane argumente, da je pot v mednarodno izolacijo žal tista, ki bi edina zmogla prisiliti Srbijo, da sede za pogajalsko mizo. Pomemben del pogovorov se je po Kučanovih besedah na- našal tudi na humanitarni problem povezan z begunci. Na velik odziv je naletela ocena slovenskih sogovornikov, da ne gre samo za beg pred vojnimi grozotami, ampak, da so te vojne grozote v funkciji psihološkega in političnega pritiska, da bi se ozemlje, kjer imajo večino Srbi, nacionalno očistilo. To bi seveda omogočilo bistveno drugačne štartne pozicije za kasnejša mirovna in politična pogajanja. Kučan je tudi dejal, da je velik odmev imela tudi pobuda o ustvarjanju mirovnih območij pod patronatom mirovnih sil ZN v sami BiH, kamor naj bi se zatekli ljudje pregnani iz svojih domov. Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, ki je tudi sodeloval na tiskovni konferenci, je povedal, da se bodo morale nekatere naloge in odgovornosti zunanjega ministrstva spremeniti in prilagoditi potem, ko je Slovenija postala članica OZN, Po njegovem mnenju skromna dip-lomacija in sistem, kot ga bo Slovenija imela, lahko marsikaj opravi preko New Yorka, kot svetovnega središča, kjer se predstavniki vseh držav sveta srečujejo. Ravno ob sprejemu Slovenije, Hrvaške in BiH v ZN, je še dejal Rupel, je dozorelo spoznanje v svetu, da je kriza v Jugoslaviji ena naj hujših po drugi svetovni vojni ter, da so grozodejstva srbske soldateske v nekaterih primerih hujša od tistih v drugi svetovni vojni. Dozorelo je tudi spoznanje, da Jugoslaviji ni mogoče oprostiti tistega, kar dela ter da je treba nujno ukrepati. Dr. Rupel je na koncu ocenil, da sprejem Slovenije v članstvo ZN ni samo zmagoslavje slovenske politike, ampak tudi potrditev nekaterih slovenskih konkretnih zunanjepolitičnih ocen v zvezi z jugoslovansko krizo. (NIA) Ko zorijo češnje, Mačkolje zaživijo ob prazniku pomladi, mladih ljudi in domačega izročila Po treh desetletjih Praznik češenj še ohranja svojo začetno vlogo Prizor s predlanskega Praznika češenj Praznik češenj, torej praznik pomladi, od samega izvora pa tudi priložnost za spomladansko kulturno doživetje: v skopih besedah bi lahko prav tako označili to vsakoletno majsko pobudo prosvetnega duštva Mačkolje. Praznik češenj proslavlja letos svojo 30. obletnico. Mnogim, predvsem mlajšim pomeni ta dogodek le praznik na prostem, ki pač v nedeljo popoldan ponudi tudi kulturni spored. Kdor pa mu sledi od vsega začetka, dobro ve, da je praznik nastal z drugačnimi nameni, tudi ob želji po kulturni prireditvi. Sčasoma se je sožitje med »kulturnim« in »zabavnim« nekoliko prevesilo na stran »zabavnega«, trdno zakoreninjen pa ostaja namen, da Slovenska prosveta MaSkovlje 1972 praznik Značka, ki so jo izdali ob desetletnici praznika Praznik češenj ni zgolj šagra, tem-yeč tudi priložnost za plemenitejše srečanje. Na začetku je bil Praznik češenj (oziroma v krstni predstavitvi Pomladni praznik češenj) name-njen vsem domačinom, vaščanom okoliških vasi in vsem tržaškim Slovencem. Domačnost, ki so jo Prireditelji želeli posredovati s to Pobudo, je namreč poudarjala Prav slovenski, skorajda »družinski« značaj praznika. Tako so že Prvi poročevalci iz mačkoljanske-9a gozdiča beležili pristnost, prijaznost in preprosto gostoljubnost, s katero so domačini stregli gos-tom, jim ponujali jedi in domače vino, poskrbeli za prijetno razvedrilo v naravnem okolju. »Zamišljen je bil kot družabno srečanje družin na prostem ob veselem kramljanju, petju in prigrizku domačega kruha in drugih dobrot.« Tako beremo v poglavju, ki so ga odborniki PD Mačkolje v brošuri ob 30-letnici društva posebej posvetili Prazniku češenj. Za družabnost, pravzaprav kulturni dogodek so tako poskrbeli domači poustvarjalci: že na prvem Prazniku češenj so se občinstvu predstavili člani domačega pevskega zbora, tedaj še obstoječa otroška folklorna skupina, godci in sploh gojenci glasbene šole. Posebej gre omeniti dramsko dejavnost, ki je bila v tej društveni stvarnosti prav tako globoko zakoreninjena kot zborovsko petje. Krajši dramski prizor, ponavadi na temo iz vaške preteklosti ali kakorkoli z vsebino, neposredno vezano na vaški vsakdan, je vselej popestril to prireditev. Z leti se je kar udomačila besedna zveza »prizor ob češnjah«, s katero je vsak domači človek razumel, za kaj gre. Tudi delovanje društvenega dramskega odseka je torej razvijalo svojo ustvarjalnost ob Prazniku češenj. Sicer so se časi in razmere v treh desetletjih dokaj spremenili, prizorišče pa še vedno ostaja isto: danes je prireditveni prostor Praznika češenj lepo urejen, opremljen s ploščadjo za večerni ples oziroma - po potrebi - že za popoldansko kulturno prireditev; ob ploščadi je tudi oder. Dolgo let pa je prijetno »zavetje« za kulturno-za-bavni program ponujal sam travnik: s temi spomladansko vabljivimi in preprostimi kulisami je bilo vzdušje praznika še bolj pristno, v duhu z vsebinami, ki so jih pobudniki hoteli posredovati domačemu občinstvu in gostom. Prvo prireditev, na binkoštno nedeljo, 2. junija 1963. leta, so namreč spodbujala tudi stremljenja, da bi v vasi ponovno ustvarili neko priložnost za srečevanje in širši človeški stik. Predvsem je šlo za to, da bi pozornost mlajših vaščanov spet privabili v domači krog, da bi prav mlade trdneje združili ob skupnem zavzemanju za uresničitev neke pobude. Zami- PD Mačkolje vabi na 30. praznik češenj danes, 24. maja, ob 17. uri KULTURNA PRIREDITEV s sledečim programom: nastop društvenega mešanega pevskega zbora; nastop Istrskih piščacev z Dari-om Marušičem iz Kopra; nastop vaškega otroškega pevskega zbora »Slovenski šopek«; kratek prizor ob češnjah; nastop vaške glasbene skupine Fire & Ice petek, 29. in sobota 30. maja: ob 17. uri odprtje kioskov, sledil bo ples z ansamblom HAPPY DAV; nedelja, 31. maja: ob 15. uri odprtje kioskbv; ob 18. uri nastop gojencev diatonične harmonike PD Venturini od Donija, sledil bo ples z ansamblom KRT Ponedeljek, 1. junija: ob 17. uri odprtje kioskov, sledil bo ples z ansamblom CALIFORNIA sel je uspela, iz leta v leto je obrodila svoje sadove, prav kmalu je tudi postala vsako leto pričakovana tradicij a. Čas, ko zorijo češnje, v Bregu zelo razširjen spomladanski sadež, in so vremena že vabljivo sončna in topla, pa se je odbornikom PD Mačkolje zdel najprimernejši okvir za uresničenje take pobude. Še danes je Praznik češenj ena izmed poglavitnih javnih prireditev tega mačkoljanskega društva. V njej se še danes izraža zavzemanje za slovensko besedo, običaje, preteklost in sedanjost, še danes gre za trenutek, ko izrazito prihaja na dan zahteva po uveljavitvi slovenskega narodnostnega bogastva. Tako se je Praznik češenj v vseh teh letih zvesto predstavljal v javnosti z enojezičnimi, torej slovenskimi plakati: izbira prirediteljev je tako nekajkrat naletela tudi na odločno neodobravanje s strani organov javne varnosti. Ob letošnji 30. izvedbi se nam Praznik češenj predstavlja v nekoliko drugačni obliki. Prireditelji so z današnjo kulturno prireditvijo na prostem želeli ločiti ta plemeniti vzgib praznika od zabav-no-šagrskega dela, ki bo na vrsti čez teden dni. Tako se hodo danes, z začetkom ob 17. uri, predstavili občinstvu MePZ Mačkolje, društveni otroški pevski zbor Slovenski šopek, vaška glasbena skupina Fire & Ice in pa člani društvenega dramskega odseka s tradicionalnim prizorom ob češnjah. Kot gostje pa bodo nastopili istrski ljudski godci, točneje duo Piš-čaci z Dariom Marušičem, ljudskim godcem in tudi raziskovalcem ljudskega glasbenega izročila bližnje Istre. Od prihodnjega petka dalje, vse do ponedeljka, 1. junija, pa bo v Mačkolje spet vabil Praznik češenj. DAMJANA OTA Fotografiji sta bili posneti ob prvem Prazniku češenj pred tridesetimi leti: prireditelji skušajo še danes ohraniti duh, ki jih je spodbudil k organizaciji prvega praznika in mačkoljanski pomladni prireditvi ohraniti tisto domačnost, kulturnost in slovenskost, čeravno občasno prevladuje šagerski duh praznika. BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA BILANCA 1991 Občni zbor delničarjev Tržaške kreditne banke je odobril bilanco poslovne dobe, ki se je zaključila na dan 31.12.1991. Uspeh poslovanja je razviden iz naslednjih postavk - v milijonih lir: Skupna bilančna vsota 1.177.458 (+17,92%) Skupna zaupana sredstva 674.511 ( + 20,82%) Vloge 481.500 ( + 26,51%) Naložbe 256.574 ( + 11,72%) Čisto premoženje 36.697 (+12,01%) Bruto rezultat upravljanja 16.696 ( + 53,29%) Poslovni uspeh pred akantonacijo davkov 9.142 ( + 40,41%) Čisti dobiček 3.340 ( + 33,20%) Občni zbor je sklenil porazdelitev dividende v višini 300 lir za vsako delnico. Izredni občni zbor je odobril povišek družbene glavnice proti plačilu z 25.000.000.000 lir na 35.000.000.000 lir. Tržaška kreditna banka bo v kratkem razširila svojo prisotnost v centru mesta z odprtjem nove poslovalnice. Okrogla miza deželne PSI z uglednima gostoma iz Slovenije Pozitiven odnos do manjšin spodbuda za sodelovanje Italije in Slovenije Vroč poziv tržaškega škofa Bellomija Solidarnost z begunci iz Bosne in Hercegovine Sodelovanje med Slovenijo in Italijo ne more mimo vzajemne ureditve položaja manjšin, ki je eden temeljnih pogojev za sodelovanje in sožitje, v tem oziru pa je Slovenija normativno mnogo dlje od Italije. Interes za to sodelovanje, ki še zdaleč ni izčrpalo vseh možnosti, predstavlja krepko povezovalno nit za demokratične leve sile v obeh državah, kar je včeraj nazorno dokazala okrogla miza, ki sta jo deželno vodstvo Socialistične stranke Italije in njena slovenska komisija priredili v hotelu Savoia (na sliki - foto Magajna). K razpravi pod geslom »Sožitje in sodelovanje med Slovenijo in Italijo in zaščita slovenske narodne skupnosti« sta poleg lastnih predstavnikov in slovenskih kandidatov za tržaške upravne volitve povabili še predsednika Stranke socialdemokratske prenove Slovenije Cirila Ribičiča in predstavnika Socialistične stranke Slovenije Vojka Volka. V imenu slovenske komsije PSI je srečanje začel Bogo Samsa, ki je gostom čestital za sprejem Slovenije v OZN in se zahvalil predsedniku Kiičanu za njegov izreden nastop na tej svetovni sceni, ki je v ponos tudi naši zamejski skupnosti. Pri tem - kot so za njim storili tudi predstavniki iz Slovenije -je poudaril pomembno vlogo, ki jo je v tem okviru odigrala deželna PSI in še zlasti njen bivši tajnik Zanfagnini in podpredsednik deželne vlade Ferruccio Saro. Prav Saro, ki je bil drugi govornik na včerajšnjem srečanju, je v ospredje postavil gospodarsko sodelovanje med državama in naštel instrumente, ki jih je Italija oziroma Dežela FJK že pripravila v ta namen, pri tem pa je kritično pripomnil, da bo moral Trst spodbujati, ne pa zavirati povezovanje s Slovenijo. Dr. Ciril Ribičič je v svojem izčrpnem izvajanju orisal veliko pozornost, ki jo nova ustavna ureditev slovenske države daje italijanski in madžarski manjšini. Kdor ima takšen odnos do narodnih skupnosti v lastni državi - je poudaril - lahko bolj prepričljivo in upravičeno terja drugačno ravnanje sosednjih držav do pripadnikov lastnega naroda, ki so v teh državah v manjšini. Ribičič je v zaključku poudaril pomen uglednih slovenskih kandidatur na listi PSI za bližnje upravne volitve, povabilo na včerajšnjo okroglo mizo pa je interpretiral kot pohvalen izraz odločitve PSI, da se odločneje zavzame za zaščito Slovencev. Vojko Volk - ki se je pridružil Ribičičevemu pozivu, naj bi Italija in ostale evropske države enakopravno delile težave, ki jih prinaša vojna v BiH, še zlasti glede problema beguncev - se je v svojem posegu strinjal s Sarom, da gre del zasluge za mednarodne uspehe Slovenije tudi socialistom iz FJK. Ko je govoril o delovanju slovenske socialistične stranke v korist notranjih in zunanjih manjšin, pa je opozoril, da je zaščitna raven za manjšini v Sloveniji na zelo visoki ravni, medtem ko je po njegovi laskavi oceni slovenska manjšina na Tržaškem ne glede na (ne)za-ščito neprimerno bolj sposobna in vitalna. Mimo metode kontingen- tnega političnega sosočanja, ki ga socialisti v Sloveniji dobro razumejo, pa je Volk izrazil prepričanje, da je PSI pripravljena storiti vse, kar je v njeni moči za izboljšanje položaja slovenske manjšine. Kandidat PSI za pokrajinski svet in dolinski župan Marino Pečenik je v svojem - sicer gospodarskemu sodelovanju namenjenem - posegu med drugim izrazil upanje, da se bodo tako kot v Sloveniji, razmere tudi pri nas spremenile in da bo nova italijanska vlada tudi s pomočjo PSI končno poskrbela za toliko pričakovan zaščitni zakon. Tudi neodvisni kandidat za občinski svet in tajnik KZ Edi Buka-vec je glavno pozornost namenil priznanju in zaščiti slovenske manjšine povsod, kjer prebiva, in to s konkretno zajamčenimi pravicami in vplivom na odločanje. Občina in Pokrajina Trst bosta imeli pri tem in pri vključevanju mesta v mednarodni okvir veliko odgovornost in želim si - je zaključil - da bi bil njun prispevek v novih okoliščinah v novem duhu in s tem učinkovitejši kot doslej. Okroglo mizo je zaključil tajnik tržaške PSI Alessandro Perelli, ki je izrazil prepričanje, da se bodo odnosi s Slovenijo z novo vlado še okrepili in prispevali k »odpravi napak, ki so bile storjene tudi na naši strani«. V tem kontekstu sta po njegovi oceni izjemno pomembni obe ugledni slovenski kandidaturi, s katerima želi PSI ovrednotiti slovensko komponento v svojih vrstah, zato jo toliko bolj presenečajo strupeni napadi SSk, DSL in SKP, »za katerimi se skriva strah, da bi izgubile tradicionalni monopol med Slovenci«. Toda ta optika kontrapozicije je preživela, odpreti moramo novo politično fazo, združiti Trst, da bi preprečili njegovo osamitev. Prihodnost je samo ena: v integraciji mesta s širšim zaledjem in v tem smislu hoče biti PSI prenovitvena sila. Tržaški škof Lorenzo Bellomi je včeraj naslovil celotni italijanski katoliški Cerkvi poziv na pomoč prebivalstvu Bosne in Hercegovine, ki je žrtev krute bratomorne vojne. Bellomi posebej opozarja na begunce, ki so iz tistih krajev začeli prihajati tudi k nam in ki so mogoče predhodniki »velike mase, pomikajoče se proti Italiji«. Med njimi je največ žensk in otrok, ki so posebno potrebni vsakršne solidarnosti. »Veliko trpljenje, ki je neraz-družljivo povezano s takšnimi dogodki,« pristavlja Bellomi, »pa v našem primeru še poveča sum, da tukajšnje prebivalstvo ne sprejema beguncev oziroma pred njimi goji strašne strahove«. »Potreben je izreden skupen napor, da bi ustvarili ozračje miru, prisrčnosti in nežnosti. Strukture so nujne in ne bodo manjkale. Toda tokrat je pod vprašajem srce, ki mora motivirati in prevevati javno mnenje, tako da bi se vsi odprli v objem izredne prisrčnosti. Voščilo naj postane stvarnost.. Italija je zmožna to napraviti,« je zaključil tržaški škof svoj poziv. Kaže, da škofov poziv vendarle ne bo padel na neplodna tla. V teh dneh se namreč tudi v naših krajih množijo pobude solidarnosti z begunci iz Bosne in Hercegovine oziroma proti divjanju vojne v njej. Tako je včeraj obiskala tržaškega prefekta Sergia Vitiella delegacija, ki jo je vodila podpredsednica deželnega sveta Augusta De Piero Barbina, in mu izročila poziv italijanski vladi, naj na mednarodni ravni napravi vse, kar ji je mogoče, da bi prenehalo absurdno prelivanje krvi. Isti poziv je delegacija naslovila tudi na druge tukajšnje krajevne uprave in na dežele oziroma republike Delovne skupnosti Alpe-Jadran. Medtem pa je sama prefektura odprla pisarno, ki bo skrbela bodisi za informacije bodisi za zbiranje denarnih in drugih sredstev za prizadeto prebivalstvo iz Bosne in Hercegovine. V pisarni bodo delovali uslužbenci prefekture ter pripadniki Reče-ga križa in Caritasa, odgovarjali pa bo na telefonske številke 368228, 366288, 366555 (vedno s klicno številko 040), in sicer vsak dan, razen ob nedeljah, od 8. do 12. ure ter od 16. do 19. ure. Kdor želi denarno prispevati, se lahko posluži tekočega računa št. 30/45300/0, ki ga je prefektura odprla pri Tržaški hranilnici pod geslom »Pro sfollati ex Ju-goslavia«. Tudi združenja za mir so se aktivirala. V sodelovanju z združenjem »Krajevne uprave za mir« in drugimi bodo skušala organizirati mrežo, ki naj bi povezovala lastnike stanovanj in družine, ki bi bili pripravljeni nuditi beguncem zatočišče. Občina Zgodnik poziva vse občane, da prispevajo za pomoč beguncem v zbirnih centrih. Denarne prispevke lahko izročijo ali na županstvu ali jih položijo na tekoči račun št. 2287/6 pri Tržaški hranilnici na Proseku. Uporaba bo dogovorjena z Rdečim križem iz Sežane. Z okrogle mize, ki jo je SSk priredila v barkovljanskem prosvetnem domu Kljub težavam skupno nastopanje nujno Strankarska in politična razdeljenost nedvomno otežuje dogovarjanje, vendar sta za manjšino iskanje enotnosti in skupnega nastopanja nujna. In v času, ko se Italiji nakazujejo bistvene institucionalne spremembe, mora manjšina poiskati skupen jezik, da predstavi enoten osnutek zaščitnega zakona, predvsem pa, da si zagotovi zajamčeno politično predstavništvo v parlamentu, deželnem in drugih svetih ter upravnih telesih. Z uvajanjem večinskega sistema bi namreč slovenska narodnostna skupnost tvegala skoraj popolno izločitev iz teh pomembnih političnih in predstavniških teles. To bi lahko bil v skopih obrisih zaključek okrogle mize, ki ga je v petek zvečer v barkovljanskem Prosvetnem domu organizirala Slovenska skupnost in katere so. se ob pokrajinskem tajniku SSk Martinu Breclju udeležili neodvisna kandidata na listi SSk za občinski in pokrajinski svet Samo Pahor in Pino Pečenko, občinska svetovalka in kandidat na listi DSL za občinski svet Anamarija Kalc ter bivša senatorka in kandidat na listi SKP Jelka Gerbec. Okroglo mizo je vodila Maja Lapornik, članica izvršnega odbora SSk. K razmišljanju o tej problematiki je bil povabljen samo del zamejske politične stvarnosti, morda zato, da bi razprava ne bila preveč razpršena in neorganska. Morda pa je bilo enega od morebitnih vzrokov mogoče zaslediti tudi v Brecljevi trditvi, da je kandidatura Edija Bukavca na listi PSI negativno presenetila del Slovencev, ker kandidat nima nobenih jamstev glede bodoče politike PSI do Slovencev, predvsem pa zato, ker z njegovo kandidaturo, pravi Brecelj, del Slovencev pristaja na linijo stranke, ki vodi do manjšine nenaklonjeno politiko. Sicer pa je Brecelj, ki je izhajal v svojem razmišljanju iz neurejenih razmer manjšine, poudaril, da bi Slovenci v Italiji morali nastopati kolikor je mogoče enotno. Zato je SSk za nedavne politične volitve predlagala skupne kandidate, sedaj pa se zavzema za enoten osnutek zaščitnega zakona. V izrednih razmerah, je poudaril Martin Brecelj, mora manjšina reagirati z izrednimi ukrepi izhajajoč iz narodne solidarnosti. In taka izredna poteza bi lahko bila združevanje v narodnostni stranki. S potrebo po enotnem nastopanju je soglašala Jelka Gerbec, ki je dodala, da je vse, kar je bilo doslej doseženo, predvsem sad enotnega nastopanja. Zavzela se je zato, da bi izdelali skupen osnutek zaščitnega zakona in enoten predlog, ki naj bi zajamčil politično zastopstvo manjšini. Pri tem je poudarila, da je njena stranka tudi v vsedržavnem merilu pripravljena podpreti enoten zaščitni osnutek. Samo Pahor je izhajal iz ugotovitve, da Slovenci lahko sedaj dosežemo le akcijsko enotnost. Pri tem pa je obžaloval, da so se po Travniku manjšinske organizacije v bistvu ustrašile akcije. K temu vprašanju se je povrnil tudi Josip Pečenko, ki je navedel nekaj primerov, v katerih je enotnost negativno vplivala na dosežke manjšine. Tudi on je bil sicer za skupno nastopanje, vendar poudaril, da enotnost ne sme biti alibi za nedelo in prikrivanje morebitnih odgovornosti. Anamarija Kalc pa je poudarila predvsem vsiljivost strank tudi v slovensko politično življenje. Ob tem vprašanju se je treba zamisliti, saj bo večje sodelovanje možno, če stranke ne bodo tako pogojevale tudi slovenskih predstavnikov. Kalčeva pa je tudi menila, da je treba problem zaščite manjšine razčistiti najprej v Trstu, saj so ravno tržaške konservativne sile vselej zavrle proces sprejemanja zakona, tudi ko je bila v vsedržavnem okviru večja odprtost. Razprava, v katero so se vključili tudi poslušalci, je zajela med drugim vprašanje morebitne kraške občine, o kateri so bila mnenja deljena, in vprašanja občinskih ter pokrajinskega statuta ter pravic, ki jih te listine priznavajo Slovencem, (vt) SAMI Sl PRIPRAVITE POROČNE BOMBONIERE Ul. Manzoni 18 - TRST Tel. 632123 KD Rdeča zvezda in Ponteco organizirata ob priliki otvoritve video opreme predvajanje zgodovinskega dokumentarca o drugem tržaškem procesu (1941) ...|UIRI BO SONCE IN KRAS BO ČUDOVIT Odvijalo se bo v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu v torek, 26. t. m., s pričetkom ob 20.30. Prisotni bodo tudi avtorji dokumentarca. Vabljeni! SLOVENSKA SKUPNOST KOMISIJA ZA ŠOLSTVO, KULTURO IN ŠPORT prireja javni posvet na temo ŠPORT IN NARODNOST Pri okrogli mizi sodelujejo Franko Drasič, Jurij Kufersin, Ivan Peterlin, Emidij Susič in Mario Šušteršič Srečanje bo na stadionu 1. maj v Trstu v petek, 29. t. m., ob 20.30 Vljudno vabljeni! Odborništvo za šolstvo in kulturo devinsko-nabrežinske občine vabi otroke na predstavo ZMAJČKOV ROJSTNI DAN ki jo vodi DRAMSKA SKUPINA TABOR Z OPČIN Danes, 24. maja, ob 11. uri v Centru Štrekelj v Sesljanu. Društvo slovenskih izobražencev vabi na predstavitev pesniške zbirke STANKA JANEŽIČA MORJE jutri, 25. maja, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. Slovenski neodvisni kandidat na listi PSI za občinske volitve EDI BUKAVEC se bo jutri, 25. t. m., ob 18. uri srečal s predsedniki jusarskih odborov Prisotna bosta tudi M. Turito in F. di Piazza Srečanje bo v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah Godbo no pihalo iz Ricmonj vabi na PROMENADNE KONCERTE na trgu v Ricmanjih danes, 24. t. m., ob 17. uri: — Pihalni orkester Kras - Doberdob New Times Big-Band - Šmihel (Avstrija) V primeru slabega vremena bo koncert v Babni hiši v Ricmanjih. Včeraj javno zborovanje s kandidati za bližnje upravne volitve Zahteve tržaške civilne družbe doživele dokajšnje odobravanje Predstavniki združenj civilne družbe med srečanjem (Foto Križmančič) Po ponedeljkovi tiskovni konferenci, ko je bil dokument uradno predstavljen, so predstavniki Zbornice tržaških združenj civilne družbe včeraj popoldne spregovorili o njem na javnem zborovanju v dvorani ENAIP v Istrski ulici. Vabljeni so bili predvsem vsi kandidati, ki se potegujejo za izvolitev na bližnjih občinskih in pokrajinskih upravnih volitvah. Besedilo, ki v petih poglavjih povzema nekatere bistvene probleme našega življenjskega prostora, je namreč nastalo z namenom, da politike oziroma bodoče izvoljene predstavnike obveže k uresničitvi vrste izdelanih zahtev. V imenu dolgega seznama tržaških organizacij in združenj (med temi tudi ZSKD in SKGZ), ki delujejo v okvirih civilne družbe, je vsebino dokumenta na splošno orisal pokrajinski predsednik ACLI Franco Codega. Za njim so posamezni zastopniki nekaterih sodelujočih organizacij podrobneje spregovorili o vseh petih področnih vsebinskih sklopih: od vrednotenja vloge raznih društev, prostovoljnih združenj in sorodnih organizacij do demokratične prisotnosti občanov pri upravljanju krajevnih ustanov, od miru in sožitja do smotrne uporabe ozemlja in kakovosti javnih storitev. Dokument vsebuje zahteve, ki so jih članice Zbornice tržaških združenj civilne družbe izdelale v dveh mesecih raziskovanja, soočanja, razpravljanja in preverjanja. Poglavitno izhodišče je vselej bila potreba, da so postavljene zahteve uresničljive, stvarne in točno opredeljene. Z izdelavo tega dokumenta se tržaška civilna družba želi vključiti v mestno stvarnost kot tvorni dejavnik, še posebej v času pred upravnimi volitvami. Kandidati, ki so in bodo (še do ponedeljka, 25. t.m.) sprejeli ta dokument, pa se bodo s tem podpisom obvezali tudi za bodoča preverjanja. Prav gotovo je v tem novost in dodatna verodostojnost pobude, saj ne gre več zgolj za prevolilne obljube (čestokrat jih je lahko pozneje enostavno spregledati), gre namreč za daljnoroč-nejšo potezo, ki namerava od izvoljenih predstavnikov-podpisnikov zahtevati tudi tesnejše sodelovanje. Na včerajšnjem zborovanju (pomenljiva je bila udeležba pretežno predstavnikov demokratičnega, levičarskega političnega sveta) je bila splošna ocena dokumenta pozitivna. Do izraza je prišlo tudi mnenje, da je prav ta pobuda eden izmed otipljivih dokazov, da se ustvarja nova miselnost, nova kultura, ki naj bi končno premaknila tržaško stvarnost s slepega tira zaprtosti. Seveda so prišla do izraza tudi kritična stališča, kljub temu pa je bilo oddanih kar lepo število podpisanih dokumentov. Nadaljnja poteza tržaških združenj civilne družbe bo sedaj neposredno obveščanje prebivalstva z oddajanjem dokumenta in seznama vseh kandidatov, ki so v celoti sprejeli zahteve in pristopili k pobudi. DAMJANA OTA Včeraj na Pomorski postaji Kardiologi dežel Alpe-Jadran na posvetu v Trstu V kongresnem centru na Pomorski postaji v Trstu se je včeraj odvijal »25th Anniversary Cardio-logy Meeting«, Priredili so ga tržaški kardiologi s prof. Fulviom Camerinijem na čelu, na njem pa so se zbrali kardiologi iz Trivene-ta, Slovenije in iz drugih dežel Delovne skupnosti Alpe-Jadran. Uvodoma so predavali P. Rakovec iz Ljubljane, Mauro Giacca iz Trsta in F. Furlanello iz Trenta, v drugem delu posveta pa sta se zvrstili dve okrogli mizi. Beseda je tekla o naj novejših dosežkih na področju zdravljenja srčnih bolezni, posvet pa se je zaključil z 8. dnevi srca, ki jih je priredil tržaški krožek srčnih bolnikov. Neznanci prekrili volilna plakata Sama Pahorja Neodvisni kandidat Slovenske skupnosti Samo Pahor je poslal včeraj tržaškemu prefektu Sergiu Vitiellu brzojavko, s katero ga seznanja, da so neznanci v Ul. Giu-lia prekrili z listom rjavega papirja dva njegova volilna plakata, ki sta bila pravilno nalepljena na prostoru za volilno propagando. Pahor, ki je poslal brzojavko v slovenščini in jo je telegrafski urad sprejel brez vsakega zadržka, je v telegramu zaprosil prefekta, naj poskrbi za preprečitev kršitev zakonov o volitvah in volili propagandi. Dekliški zbor Devin slavi 20 let delovanja Beneški Slovenci gostje dijaškega doma Kosovel Sprejem gostov v domu je bil za mlade iz doma in nekatere zunanje goste izredno navdušujoč. Benečani so predstavili svojo dramsko skupino Beneško gledališče z veseloigro Daria Mariniga Čudne bolezni (na skupinski sliki Maria Magajne). Upoštevajoč, da nimajo slovenskih šol, so igro predstavili v slovenskem beneškem narečju, ki se že stoletja prenaša iz roda v rod. Poleg Beneškega gledališča se je predstavil tudi samouk na diatonično harmoniko Liso, ki je s svojo harmoniko spretno zaigral nekaj pesmi iz narodnozabavne glasbe. Zatem sta mlade zabavala beneška humorista Gino in Franco. Najprej sta ob lastni spremljavi na kitare zapela svojo pesem Moja mala Benečija, ki sta jo pripravila za lanski Senjam beneške pesmi. Sledila je vrsta simpatično podanih beneških šaljivk in pesmi. Kulturni program se je zaključil s prisrčnim aplavzom občinstva, nakar se je srečanje z beneškimi Slovenci nadaljevalo v prijetni družabnosti. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega Rudija Košute SVOJCI Križ, 24. maja 1992 Letos poteka 20 let, odkar je bil ustanovljen Dekliški zbor Devin. Svoj jubilej bo zbor proslavil s koncertom, ki ga bo priredil v nedeljo, 31. maja, ob 18. uri v stari cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu. Na prireditvi bodo s pesmijo pozdravili tudi Fantje izpod Grmade, slavnostni govor bo imela prof. Vera Tuta Ban, seveda pa bodo imeli možnost čestitati slavljenkam vsi, ki bi to želeli. Dekliški zbor Devin je nastal januarja 1972 na pobudo skupine devinskih deklet, ki so že prej pela v mladinskem zboru Kraški slavček iz Nabrežine. Ljubezen do petja in želja, da se tudi v domači vasi oživi kulturna in zborovska dejavnost, sta bili gonilni sili takrat še maloštevilnih deklet, ki so pod vodstvom Hermana Antoniča žačela vaditi najprej na domu njegovega očeta Franca, nato pa v župnijski dvorani. Začetni sestoj se je postopoma okrepil. K zboru so v teku let pristopila še dekleta iz Jamelj, Sabličev, Štivana, Medje vasi, Cerovelj, Sliv-nega in Mavhinj. Danes je pri zboru 26 deklet. Zbor je vadil nekaj let tudi v devinski osnovni šoli Josip Jurčič, in to dokler si ni skupno z moškim zborom Fantje izpod Grmade na lastne stroške uredil svoj sedež v prenovljeni zgradbi v središču Devina. Zbor je vse do danes nastopil več kot dvestokrat. Redno sodeluje na raznih revijah, kot so goriška Ceciljanka, Revija cerkvenih pevskih zborov v Trstu in Primorska poje ter na božičnih koncertih, ki jih zbor Prireja vsako leto skupno s Fanti izpod Grmade in otroškim zborom Ladjica. Med važnejšimi nastopi v teku dvajsetih let velja omeniti nastop ob poimenovanju OŠ Josip Jurčič v Devinu ter nastop ob poimenovanju Jadranskega zavoda združenega sveta v Devinu, na katerem je bil prisoten tudi angleški prestolonaslednik Charles, ter še nastop pri slovenskih rojakih v Milanu in številna gostovanja na Koroškem in po Sloveniji. Dekleta so sodelovala tudi na raznih radijskih in televizijskih oddajah, zlasti na Radiu Trst A, RTV Koper in RTV Ljubljana oziroma Slovenija, kjer so posnela vrsto pesmi oziroma cele koncerte. Beneški Slovenci so bili v petek, 22. maja, izredni gostje Slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel. Uvodoma je gostom izrekel toplo dobrodošlico ravnatelj doma Švab, ki je tudi izrazil željo, da bi postalo srečanje z beneškimi Slovenci vsakoletna tradicija doma. Prav tako so tudi Benečani izrazili zadovoljstvo nad tovrstnim povabilom. Dva moška hudo ranjena v nesreči na cesti Salež-Gabrovec Avto z gabrovskega mosta na železnico Včeraj malo pred 17. uro je na cesti, * Pelje iz Saleža proti Gabrovcu, fiat 47 zgrmel z gabrovškega mosta na Železniško progo in se skrotovičen Prevrnil na streho. V nesreči se je naj-pUi® ranil voznik, 63-letni Giuseppe allus iz Ul. Universita 10, ki so ga zaradi udarca v glavo in raznih zlo-rnov sprejeli na katinarski bolnišnici s Fpdržano prognozo. Njegov sopotnik, --letni Francesco Micheli iz Ul. Ca-Puana 12 pa si je zlomil grodnico in se 0Unoral zdraviti 2 meseca. Vse kaže, da je nesreči botrovalo azmočeno cestišče, morebiti pa tudi vtomobil, ki je fiatu 127 privozil nasproti prav na mostu. Gallus, ki je bil amenjen v Trst, je policiji izjavil, da 6 le skušal izogniti trčenju, zavozil je a desno in tik pred zidkom mostu tuT!'6' z avtom za kakih osem metrov 9 oboko na železniško progo. Avto so V1gnili z avtomoilskim žerjavom Penskih gasilcev, železniški promet P® je bil poldrugo uro ustavljen. Razbitine fiata 127; na desni zid mostu, ki ga je avto oplazil predno je zgrmel na železniško progo (Foto Križmančič) Vedno boš v naših srcih Natalia Giacomin por. Tarlao (ZARIA) Pogreb bo jutri, 25. t. m., ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Milje. Žalostno vest sporočajo mož Ne-reo, hčeri Sabrina in Deborah, zeta Livio in Sergio, vnuka Maurizio in Aaron, ter družina Simonettig. Milje, 24. maja 1992 Zapustila nas je naša draga Suzana Sancin Pogreb bo v torek, 26. t. m., ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Skednju. Žalostno vest sporočajo sestre in ostali sorodniki. Trst, 24. maja 1992 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Alessandra Auberja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami in nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. SVOJCI saiez, eajta, 24. maja itiuz ZAHVALA Ob izgubi naše drage Ondine Skergat por. Sabadin se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način sočustvovali z nami. Posebna zahvala g. župniku Jakominu, cerkvenemu pevskemu zboru, dijakom, staršem in profesorjem DTTZ Žiga Zois ter TPK Sirena. SVOJCI Skedenj, Sv. Anton, 24. maja 1992 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Pepija Ferfolje se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Posebna zahvala pevskemu zboru Vasilij Mirk in Brunu Ruplu za ganljiv govor. SVOJCI Prosek, 24. maja 1992 24. 5. 1991 24. 5. 1992 Ivo Vidali Minilo je leto, odkar se je utrgala nit tvojega mladega življenja. Za tabo je ostala nepopisna praznina. Z ljubeznijo in žalostjo v srcih se te spominjamo tvoji dragi Bazovica, 24. maja 1992 Poletni center Občine Dolina Občina Dolina bo letos organizirala poletni center za otroke od štirih do enajstih let, ki bo od 2. do 24. julija, in sicer v stavbi bivšega vrtca v Dolini. Center bo odprt od ponedeljka do petka od 8. do 16.30, s posebnim šolabusom pa se bodo otroci vozili na kopanje v Milje. Vpisovanje bo na občinskem sedežu v Dolini od 20. do 30. maja, ker pa so organizacijski stroški precej visoki dolinska občinska uprava pravi, da je morala nekoliko zvišati prispevek staršev, ki letos znaša 150.000 lir na otroka. Ob vpisu je treba vplačati predujem 30.000 lir, ki bo veljal kot jamstvo, v primeru pa, da otrok ne bi mogel obiskovati centra omenjene vsote družinam organizatorji ne bodo vrnili. Za morebitne nadaljne informacije se lahko interesenti obrnejo na pristojne občinske urade (tel. 228110-228127) od 8. do 13. ure. ZAHVALA V okviru nabiralne akcije za begunce iz BiH, ki je v teku pri Slovenskem dobrodelnem društvu, je OPENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA dodelila 10.000.000 lir. Najtopleje se zahvaljujemo za radodarno podporo. Denar bomo uporabili za nakup hrane, perila, zdravil in higienskih potrebščin, ki jih bomo izročili sežanskemu odboru Rdečega križa in Caritas, ki ima v oskrbi begunce. Istočasno se zahvaljujemo vsem ostalim darovalcem, ki so nam nakazali denar in prosimo za nadaljnje prispevke. Slovensko dobrodelno društvo koncerti Gledališče Verdi v Miljah Nedeljski koncerti Danes, 24. t. m., ob 11. uri bo na sporedu koncert Komornega orkestra gledališča Verdi pod vodstvom Igorja Terčona. Na programu Rossinijeve, Tartinijeve, Mendelssohn-Bartoldyjeve skladbe. Solist Stefano Furini. Gledališče Rossetti Jutri, 25. t. m., ob 20.30 bo na sporedu celovečerni koncert godbe na pihala občinskih rekreatorijev. Na programu Schubert, von Suppe, Rossini, Handy, Rota, Evers, Stratford, Briver in Kaemp-fert. MACAKI Danes zvečer bo v lokalu v Drevoredu XX. septembra nastopila skupina SCAI SUDAI. V torek zvečer pa bo v lokalu Macaki nastopila skupina WITZ ORKESTRA. VERDI V nedeljo, 31. t. m., ob 20.30 bo na sporedu izreden koncert pred zaprtjem gledališča Verdi zaradi popravil. Nastopil bo pianist KRVSTIAN ZIMERMAN. Na sporedu Brahms, Szymanowski in Chopin. V petek, 29. t. m., ob 21. uri bo v gledališču Miela celovečerni koncert ameriške skupine FISH & ROSES. Ansambel sestavljajo Rick Brown (bobni), Sue Garner (bas) in Dave Sutter (klaviature). kino ARISTON - 16,30, 18.30, 20.30, 22.15 Le amiche del cuore, r.-i. Michele Placi-do, □ EKCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Bolle di sapone, i. Whoopi Goldberg, Sally Field, Kevin Kline. EXCELSIOR AZZURRA - 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 II lungo giorno finisce, r. Terence Davies, i. Majorie Yates. NAZIONALE I - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 II ladro dl bambinl, r. Gianni Amelio. NAZIONALE II - 16.00, 19.00, 22.00 Con le migliori Intenzioni, r. Ingmar Bergman. NAZIONALE III - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 Manto nero, r. Bruce Beresford. NAZIONALE IV - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 Sette criminali e un bassotto, i. John Candy, James Belushi, Ornella Muti. GRATTACIELO - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 Lion heart - scommessa Vincente, i. Van Dame, Harrison Page, Deborah Rennard. MIGNON - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 II padre della sposa, kom., i. Steve Martin, Diane Keaton. EDEN - 15.30, 22.10 Giochi di coppia, porn., □□ CAPITOL - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 Me-diterraneo, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Abatantuono, Giuseppe Cader-na. LUMIERE - 17.45, 20.00, 22.10 Analisi finale, i. Richard G ere, Kirn Basinger. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 Europa, Europa, r. Agnieska Holland. RADIO - 15.30, 21.30 Doppio gusto, pom., □□ KD Rovte-Kolonkovec Ul. M. Sernio 27 prireja danes, 24. t. m., z začetkom ob 18. uri 11. PRAZNIK VINA Nagrade za najboljše vino iz tega okoliša in tekmovanje »Spoznaš svoje vino«. Vabljeni! 1. mednarodno srečanje godb TRST, JUNIJ 1992 Organizirajo Pro loco in prijatelji rajona Sv. Ivana. Prijave in vpisovanje vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah, od 17.30 do 18.30 na tel. št. (040) 368977. razstave SKD Tabor - Prosvetni dom Opčine V prostorih Prosvetnega doma bo do 28. t. m. na ogled razstava risb in besedil otrok iz vojnih področij bivše Jugoslavije. Umik: vsak dan razen nedelje od 16. do 20. ure, za šole po dogovora. Sklad M. Čuk prireja razstavo FURLANSKIH NAIVCEV do 29. maja v prostorih Hranilnice in posojilnice na Opčinah. Umik: od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito je na ogled XXX. Deželna krajinska razstava. V Galeriji Juliet v Ul. Madonna del Mare 6 je na ogled razstava MARCA MOSCHINIJA. V galeriji Cartesius je na ogled razstava ELENE TALLERI z naslovom »Bači e Abbracci«. Milje - V Beneški hiši, Calle Oberdan 5, je odprta razstava FRANCESCA GAR-BELLIJA. V galeriji Le Cavera v Ul. S. Frances-co 51/A bodo jutri, 25. t. m., ob 18. uri odprli razstavo GUIDA ANTONIJA. __________gledališča_______________ ROSSETTI Danes ob 16. uri bo v gledališču Rossetti zadnja ponovitev dela LA VITA XE PIAMA. V glavni vlogi bo nastopil Gas-tone Moschin, katerega bo spremljal na violončelo Severino Zannerini. V abonmaju odrezek št. 8. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. 25. maja pa bo zaključnapredstava v Gradežu. V torek, 26. in v sredo, 27. t.m., bo v gledališču Rossetti na sporedu glasbena prireditev VIVA LA GENTE. V petek, 29. t. m., ob 21. uri bo enkratna predstava izven abonmaja Gior-gia Albertazzija LE MEMORIE DI ADRIANO. Predprodaja vstopnic za abonente pri osrednji blagajni pasaže Protti in pri blagajni gledališča. V četrtek, 28. t. m., bosta v gledališču Rossetti nastopila Liliana Cosi in Mari-nel Stefanescu z baletom "Risveglio del-l umanita". Večer je organiziralo Italijansko združenje žensk operiranih na dojkah - ANDOS. VERDI Simfonični maj V petek pob 20.30 (red A) bo na sporedu koncert pod vodstvom dirigenta Ma-xima Šostakoviča. Nastopila bo sopranistka SUMI JO. Na programu Gliere in Šoštakkovič. Ponovitev v soboto ob 18. uri za red S. V sredo, 27. t. m., ob 20.30 bodo v gledališču Verdi na sporedu izreden koncert izven abonmaja na katerem bodo nastopili dobitniki mednarodnega natečaja Chopin v Moskvi. Nastopili bodo pianisti Maria Kopylova, Rem Ura-sin, Katherine Machetina in Ksenia Turist. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. čestitke Mami Loredani in očetu čestitamo ob rojstvu male ZORE, kateri želimo v življenju vse najlepše Mipot SpA. Danes praznujeta pri Domju zlato poroko OLGA in MILAN KOMAR. Ob tem lepem jubileju jima čestitajo vsi člani Moškega pevskega zbora upokojencev iz Brega. izleti Klub prijateljstva vabi na skupen obisk botaničnega vrta La Carsiana pri Zgoniku v sredo, 27. t. m. Odhod s Trga Oberdan ob 8.30 z rednim avtobusom za Prosek, kjer bomo ob 9.20 prestopili na avtobus št. 46. Ne pozabite voznih listkov oz. izkaznic. Po želji kosilo v Gabrovcu. Program dobite v trgovini Fortu-nato v Ul. Paganini 2. V primem slabega vremena bo izlet naslednjo sredo. razne prireditve Ob priliki koncerta koračnic po vaseh bo Godbeno društvo Nabrežina obiskalo jutri, 25. t. m., Cerovlje in v četrtek, 28. t. m., Prečnik. V nedeljo, 31. t. m., ob prazniku 50- in 60-letnikov bosta nastopili v barko vij an-skem društvu, Ul. Cerreto 12, TONKA IN VANČA. Začetek ob 12. uri. Vabljeni vsi. šolske vesti COŠ M. Samsa - Domjo/I. Trinko-Za-mejski - Ricmanje, vrtca Domjo in Ric-manje v sodelovanju s KD F. Venturini od Domja vabijo na zaključno prireditev in 10-letnico poimenovanja šole po Mari Samsi v nedeljo, 31. maja, ob 18. uri na šolskem dvorišču pri Domju. V šolskih prostorih bo na ogled razstava ročnih del z urnikom: od 9. do 12. in od 16. do 20. ure. V primem slabega vremena bo prireditev v šolski telovadnici pri Domju. Življenje mladih zakoncev Erike ter Pavla se je v sredo, 20. maja, temeljito spremenilo s prihodom prvo-rojenčka JANA Njune sreče se veselijo ter jima s hvaležnostjo čestitajo vsi Slamovi in Zobčevi Ob rojstvu malega JANA se veselju prof. Pavla in Erike pridružujejo „ ravnatelj, učno in neučno osebje DTTZ »Žiga Zois« razna obvestila Zdrave in vesele počitnice za mlade od 5. do 16. leta v Dragi od 3. do 23. julija. Starši lahko vpišejo otroke v to počitniško kolonijo na Občini v Dolini ob sredah od 9. do 11.30, v nabrežinski ob četrtkih ob 8. uri, v zgoniški ob 10. uri. Otroci iz tržaške občine se lahko vpišejo v teh občinskih upravah. Za pojasnila tel. na št. 226117. Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel v Trstu (Ul. Ginnastica 72 - tel. 573141; fax 574142) sporoča, da zbira solidarnostno pomoč za begunce, ki so žrtve vojnega stanja v bivši Jugoslaviji (obstojna hrana, osnovne higienske potrebščine, predvsem za otroke, denar). Nabrano blago in denar bo uprava izročila občinskemu odboru Rdečega križa v Kopm. O poteku akcije bomo obveščali javnost. Sindikat upokojencev SPI-CGIL občine Dolina obvešča člane CGIL, da imajo možnost za prijavo dohodkov in izpolnitev obrazcev 740 n prostorih KD V. Vodnik v Dolini ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, v Borštu v srenjski hiši ob četrtkih od 16. do 18. ure. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. Solidarnostna akcija za pomoč begunskim otrokom iz BiH. Do sobote, 28. maja, (razen danes) bomo od 16. do 20. ure sprejemali najnujnejše otroške potrebščine: vse za dojenčke, igrače, pribor, kozarčke, lončke iz plastike, spodnje perilo in obutev, toaletne potrebščine za osebno nego, denarne prispevke. Društvo bo zbrani material osebno izročilo raznim zbirnim centrom po dogovom z Rd^^lekr»ZicSeeŽrel gorami? Vpiši se v kolonijo v Comegliansu! Vpisujejo občinske zdravniške asistentke v vseh občinah na Goriškem in Tržaškem, razen v tržaški. Otroci iz tržaške občine se lahko vpišejo na občinah v Dolini ob sredah od 9. do 11. ure, v Nabrežini ob četrtkih ob 8. uri, v Zgoniku ob četrtkih ob 10. uri. Imeti morajo s seboj podatke o cepljenju. Pojasnila po telefonu 43194. Slovenska prosveta v Trstu se pridružuje akciji v korist beguncev iz Bosne in Hercegovine, za katero so dale pobudo slovenske organizacije na Tržaškem in Goriškem. Sporoča, da zbira v ta namen prispevke, ki jih bo izročila slovenski Caritas. Uradi Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 so odprti vsak dan (razen sobote in nedelje) od 9. do 13. ure, tel. 370846. Sklad Mitja Čuk, Narodna ulica 126, prireja tudi letos poletno središče na Opčinah. Vpisovanje v ponedeljek, 3. avgusta 1992, informacije tel. 212289. Sklad Mitja Čuk vabi na predstavitev večnamenskega kultumo-znanstvenega središča RAKITNA, ki bo v četrtek, 28. t. m., ob 18. uri v prostorih sejne dvorane Hranilnice in posojilnice na Opčinah. Upravitelji so pripravili zanimiv program, primeren za najrazličnejše pobude. SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, prireja v nedeljo, 31. t. m., za Barkovljane, člane in prijatelje PRAZNIK 50- IN 60-LETNIKOV. Za informacije telefonirajte na št. 415797. Danes, 24. maja na HIPODROMU MONTEBELLO VELIKA NAGRADA MESTA TRST »OB STOLETNICI« prost vstop Na sporedu so tudi skoki padalcev, nastop gojencev konjeniške šole iz Buje (UD), godbe »Triestinissima«, tekmovanje v cross country-u ter razdeljevanje tiskanih majic ob stoletnici. Z " t k b 13 _________mali oglasi_______________ OSMICO je odprl Zorko Franca iz Škofij (na Čuku). Nudi vam refošk in malvazijo, domače klobase, ombolo in domači kmh. OSMICO je odprl v Nabrežini Ušaj. Toči belo in črno vino. GABRIJELA IN BORIS BANDI imata odprto osmico v Prebenegu št. 24. Točita pristno domače belo in čmo vino. OSMIČO je odprl Živec v Koludrovci. BORIS LOVRIHA, Dolina 233, toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Alfredo Brajnik, Domjo 172. Toči rosatello, čmo in belo DOC. Tel. 281244. OSMICO ima Alojz Kante - Praprot 18. LETO je naokrog, zato vabimo Vas v Doberdob, da v kmečkem turizmu naužijete se domačih dobrot. Odprti bomo samo še do 26. maja, zato pohitite, ker torek prihaja! OSMICO je odprl Giuseppe Kukanja, Devinščina 1. KOKOŠEREJA KRALJIČ - Prebeneg 99 -prodaja kokoši po 3.000 lir. Tel. 231846. DOKONČAL sem gostinsko šolo in iščem zaposlitev kot natakar. Tel. 232614. IŠČEM zaposlitev kot vajenec pri avtomehaniku. Tel. na št. 232614. OSEMTEDENSKO samičko nemškega ovčarja oddajamo, edinka gnezda. Možen ogled staršev, oba res lepa in z rodovnikom. Tel. 44710 v večernih urah. NA PRODAJ so mladiči cocker spaniel, črne barve, z rodovnikom. Za informacije tel. na št. (040) 567631 po 19. uri. PRODAM stanovanje 115 kv. m na Opčinah. Tel. na št. 212736 od 16. do 18. ure. APRILIA ETX 125, prevoženih 11.600 km, v dobrem stanju, prodam. Tel. (0481) 882024. PRODAM iz družinskih razlogov trgovino z zelenjavo v okolici Trsta. Tel. na št. 828988 od 8. do 13. ure. PROFESIONIST z ženo išče v najem majhno stanovanje ali hišo z uporabo vrta za poletne mesece v bližini Dutovelj ali Sežane do Lipice, po zmerni ceni. Ponudbe sprejema telefonska tajnica na št. (040) 212119. VVIKEND hišo, udobno, blizu Planice oddam za počitnice ali za bivanje ob koncu tedna. Telefon 0038/64 85267. PRODAM zazidljivo parcelo 3500 kv. m v centra Kozine po ugodni ceni. Tel. 0038/61 727650 ali 738624. NOVOFUNDLANCE, čistokrvne mladiče z rodovnikom, prodam. Ogled in rezervacije Bojan Kutin, Slap ob Idrijci 53. Telefon 0038/65 89014. FORD ESCORT prodam zaradi bolezni. Tel. na št. 771814 po 18. uri. PRODAM renault clio 1.4, letnik oktober 90. Tel. 214444 - Livio, v večernih urah. V NAJEM nudim prostore velike 130 kv. m v središču Opčin. Telefonirati ob urah obedov na št. 211385. PRODAM ford escort sive barve, letnik 85, v odličnem stanju, po ugodni ceni. Tel. na št. 723010. ČEVLJI - TORBICE USNJENI IZDELKI Nabrežina 97 Tel. 201209 Danes praznujeta 50 let skupnega življenja STANKO in DARINA C AH ARI J A Še na mnoga srečna leta jima želijo Miranda in Tamara z Dariom ter vnuki Vesna, Daša, Andrej, Jana in Saša. Manufaktura DRAGA se najtopleje zahvaljuje vsem, ki so se udeležili otvoritve nove trgovine. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP D‘Annunziov drevored 44 Miramarski drevored 49 Istrska ulica 50 Ul. I. Svevo 21 MONTESHELL Žavlje (Milje) Ul. F. Severo 2/2 Largo A. Canal 1/1 Devin-Nabrežina 129 Ul. D'Alviano 14 Nabrežje Grumula 12 Furlanska cesta 7 Ul. Revoltella 110/2 ESSO Nabrežje N. Sauro 8 Sesljan (drž. cesta 14) Trg Valmaura 4 Ul. F. Severo 8/10 Miramarski drevored 267/1 IP Ul. Giulia 58 Ul. Carducci 12 API Passeggio S. Andrea SAMOSTOJNI SIAT Trg Cagni 6 NOČNE ČRPALKE (self Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramrski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur AGIP Devin (sever) Devin (jug) včeraj - danes Danes, NEDELJA, 24. maja 1992 MARIJA Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.39 - Dolžina dneva 15.05 - Luna vzide ob 1.21 in zatone ob 12.33. Jutri, PONEDELJEK, 25. maja 1992 GREGORIJ PLIMOVANJE DANES: ob 8.54 najnižja -24 cm, ob 17.19 najvišja 26 cm PLIMOVANJE JUTRI: ob 1.16 najnižja -7 cm, ob 4.23 najvišja -5 cm, ob 10.13 najnižja -19 cm, ob 18.05 najvišja 31 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 17,5 stopinje, zračni tlak 1016,9 mb rahlo raste, brezvetrje, vlaga 80-odstotna, v jutranjih urah je padlo 0,2 mm dežja, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 14 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giorgia Decolle, Nic-holas De Vita, Michele Mezzari, Gabriele De Marco, Nicolas Danielis, Alessan-dro Dodič, John Sovič, Marco Ferluga, Maria Sofia Scarazzato. UMRLI SO: 79-letni Vittorio Dovier, 88-letna Jolanda Solazzi, 94-letni Giusto Novello, 71-letna Milena Rebula, 56-letni Livio Capponi, 71-letni Olivo Biecher, 80-letna Lorenzina Rupil, 76-letni Pietro Zappi. SLUŽBA LEKARN Nedelja, 24. maja 1992 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Cavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefontane 39. BOLJUNEC (tel. 228124) Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 UL. Cavana 11 (302303), Largo Osoppo 1 (410515). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. cavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefontane 39. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (tel. 947020 Od ponedeljka, 25., do nedelje, 31. maja 1992 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Combi 17, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Ul. Flavia 89 (Zavije). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po tele- -fonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Combi 17, Trg 25. aprila 6 (Naselje sv. Sergija). Ul. Mazzini 43, Ul. Flavia 89 (Žavlje). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30. Ul. Mazzini 43 (tel. 631785). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel-573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761 predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. LOTERIJA BARI 86 89 33 12 23 CAGLIARI 86 81 90 5 78 FIRENCE 89 37 83 82 68 GENOVA 26 12 3 20 75 MILAN 89 37 74 58 61 NEAPELJ 30 38 68 47 77 PALERMO 65 89 64 6 18 RIM 56 34 78 50 28 TURIN 15 11 23 42 16 BENETKE 14 69 46 40 66 ENALOTTO 2 2 2 1 2 1 2 X 1 1 X x KVOTE: 12 44.128.000,— 11 2.023.000.— 10 198.000.— „ ________________________ nedeljski televizijski in radijski sporedi n bai i______________________ 7.45 Dok.: Kvarkov svet 8.30 Variete: La banda dello Zecchino 10.00 Zelena linija Magazine 10.55 Maša 11.55 Aktualno: Parola e vita 12.15 Zelena linija 13.00 Aktualno: TG ob enih 13.30 Dnevnik 14.00 Toto-TV Radiocorriere 14.15 Film: Son contento (kom., It. 1983, r. M. Ponzi) 16.00 Glasba: Vagabunde gira-mondo (Fred Bongusto) 16.50 Športne vesti 17.00 Variete: Canzoni e chiac-chiere (vodi D. Piombi), vmes športne vesti, (18.00) dnevnik in 90. minuta 19.50 Vreme in dnevnik 20.25 Športne vesti 20.40 TV film: La Piovra 4 (i. Michele Placido, Patricia Millardet) 22.35 Športna nedelja, vmes (23.00) dnevnik 0.05 Šport: Zona Cesarini 0.30 Dnevnik in vreme 1.00 Šport: SP v motociklizmu, 1.15 avtomobilizem, 1.45 biljard 2.30 Nočni spored ^ RAI 2___________________ 7.00 Risanke in nanizanke 9.10 Glasbeni prostor 10.00 Aktualno: Čari autori -Knjižne novosti 10.05 Aktualno: Giorno di festa 11.10 Šport: Prima che sia gol 11.45 Kratke vesti 12.00 TG2 - Salviamo la Terra 12.10 Nan.: Medico alle Hawaii 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 TG2 Diogenes in vreme 13.50 Film: Sfida nella citta morta (vestem, ZDA 1958) 15.30 75. kolesarska dirka po Italiji, 1. etapa 17.00 Aktualno: Čari autori 17.05 Aktualno: Europop 17.50 Športno popoldne: konjske dirke, 17.55 gimnastika, 18.20 Girodivagando, 18.40 nogomet A lige lf£40 Vreme in dnevnik 20.00 Šport: Domenica sprint 21.15 Nanizanka: Beautiful 22.30 Aktualno: Scrupoli 23.30 Dnevnik in vreme 23.55 Rubrika: Sorgente di vita 0.25 Dok.: Hilary Putman 0.30 Dok.: Rdeča nit (vodi Gianni Bisiach), vmes dok. Testimoni oculari (Sandro Pertini) ^ RAI 3 | 7.25 Drobci 8.15 Potni list za Evropo 9.00 Film: Dr. Cyclops (fant., ZDA 1940, i. Albert Dek-ker, Janiče Logan) 10.15 Drobci 10.30 Koncert RAI 3 11.20 Film v originalu: II mon-do di Apu (dram., Indija 1959, r. Satyajit Ray) 13.00 Drobci 13.30 Aktualno: U.S.A. e getta 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.20 Tenis: turnir ATP 16.40 Film: Rossini (dram., It. 1942, r. Mario Bonnard) 18.40 Domenica gol in vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti in šport 20.00 Risanke: BlobCartoon 20.30 Film: Valdez il mezzosan-gue (pust., It. 1973, r. Dui-lio Coletti, i. Charles Bronson, M. Bozzuffi) 22.30 Dnevnik in vreme 22.50 Aktualno: Babele 23.50 Film v originalu: Judge Priest (dram., ZDA 1934, r. John Ford, i. W. Rogers) 1.10 Filmske novosti 1.20 Variete: Fuori orario T fr* TV Slovenija 1 | 9.15 Spored za otroke: Živ Žav, 10.05 Ebu drame za otroke 10.30 Revija MPZ Zagorje 92 11.05 Dok.: Kronika 11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila 12.10 Risanke: Kremenčkovi 12.35 Glasba: Boš videl kaj dela Dolenj'c 14.25 Film: Orka - Kit ubijalec (dram., ZDA 1977, i. Richard Harris) 15.55 Napovednik 16.00 Nadaljevanka: Junak med barabami 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.10 Film: Kraljevska poroka (glas., ZDA 1951) 18.45 TV Mernik 19.05 Risanka in Napovednik 19.20 Slovenski loto 19.30 Dnevnik, vreme in šport 19.55 Zrcalo tedna 20.30 Pomladni 3X3 21.55 Dok. oddaja: Otoki 22.55 Dnevnik, vreme in šport 23.15 Napovednik 23.20 Sova, vmes variete Ameriške video smešnice in nad. Vietnam (10. del) 0.30 Video strani [1^ TV Koper 13.00 Nadaljevanka: Rayanovi 13.20 Nan.: Agencija Rockford 14.10 Film: Tarzanovo maščevanje (pust., ZDA 1938) 15.15 Nanizanka 16.05 Otroški program 16.40 Aktualno: Agora, 18.20 Meridiani 19.00 TV Dnevnik - Vsedanes 19.25 Nad. in nanizanka 20.35 Film: Kako uspeti brez truda (kom., ZDA 1967, r. David Swift) 22.30 Loto in TV dnevnik 22.45 Tednik: Alpe Jadran 23.15 Nanizanka: Na kalifornijskih cestah 0.05 Zgodovina pop glasbe r~fc~ TV Slovenija 2 17.30 Šport: Rally Saturnus 18.00 Sova, vmes nan. Murphy Brown in nad. Vietnam 19.30 TV dnevnik BIH 20.00 Videogodba 20.30 Dok.: Galaktična Odiseja 21.25 Nad.: Aleksa SantiČ 22.25 Športni pregled 22.55 Retrospektiva slov. opere: Gorenjski slavček 0.10 Video strani CANALE5 RETE 4 ITALIA 1 ODEON 7.00 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nabožna oddaja 915 Cousteaujev! dokumentarci (vodi Ambrogio Fogar) 10.15 Aktualno: Reportage (vodi Marina Blasi) 11.45 Dokumentarec: L arca di Noe (vodi Licia Colo) 12.30 Glasbena oddaja: Šuper-classifica Show (vodi Mau-rizio Seymandi), vmes (13.00) Dnevnik TG 5 13.45 Variete: Buona domenica (vodita Marco Columbro, Lorella Cuccarini) 18.00 Nanizanke: Časa Vianello - La cruna dell uovo, 18.30 Časa dolce časa - Hong Kong, eccoci, 19.05 I Robinson - Tutti in sala party (i. Bill Cosby) 20.00 Dnevnik TG 5 20.40 Film: Piedone d Egitto (pust., It. 1980, r. Steno, i. Bud Spencer, Enzo Canna-vale, Angelo Infanti) 22.50 Aktualno: Avvinti come V-Edera, 23.20 Nonsolomoda, 23.50 Italia domanda, vmes (24.00) nočni dnevnik 7 ns Sport: Veliki golf Nanizanka: Cannon 2-45 Programi non stop 8.00 Nabožna oddaja 8.15 Nan.: I Jefferson, 8.45 La fa-miglia Addams 9.15 Rubrika o parlamentu 10.00 Variete: E' domenica (vodita Giorgio Mastrota in Elisabetta Viviani) 10.55 TG 4 vesti 11.55 Otroški variete: Ciao Ciao in risanke 13.30 TG 4 vesti 13.45 Variete: Buon pomeriggio (vodi P. Rossetti) 13.50 Nad.: Sentieri, 14.45 La ra-gazza del circo 15.50 Nanizanka: II giro del mondo in 80 giomi 17.20 Nadaljevanka: La passione diTeresa 17.50 TG 4 vesti 19.15 Nad.: Dottor Chamberlain, 19.50 Gloria, sola contro il mondo, 20.30 La mia secon-da madre (i. Maria Sorte) 22.30 Nanizanka: Avvocati a Los Angeles - Tutto come pre-visto (i. Harry Kamlin) 23.30 Nedeljski koncert: Koncert za violino v d-molu op. 47 (J. Sibelius, filh. orkester Scale, dir. Myung Whun Chung) 0.35 Nočni spored 6.30 Pregled tiska 6.40 Otroški variete: Bim Bum Bam in risanke 10.15 Šport: Calciomania (vodijo Luana Colussi, Cesare Ca-deo, Maurizio Mosca) 11.30 Odprti studio 11.45 Športni oddaji: Grand Prix, 12.45 Vodič nogometnega prvenstva 13.30 Variete: Mai dire banzai 14.00 Odprti studio 14.30 Film: Cingue marines per cento ragazze (kom., It. 1962, r. Mario Mattoli, i. Ugo Tognazzi, Virna Lisi) 16.30 Šport: Domenica stadio (vodita Marino Bartoletti, Sandro Piccinini) 18.15 Nanizanka: Adam 12 19.00 Odprti studio in vreme 19.30 Variete: Benny Hill Show 20.30 Film: Fratelli nella notte (pust., ZDA 1983, r. Ted Kotcheff, i. Gene Hac-kman, Fred Ward) 22.20 Šport: Pressing (vodijo Rai-mondo Vianello, Kaj San-dvik, Omar Sivori) 23.50 Variete: Mai dire gol 0.20 Studio šport 0.50 Odprti studio 1.15 Nočni spored 13.00 Risanke 13.30 Nan.: Nero Wolfe, 14.30 Fifty fifty, 15.30 Shannon 16.15 Film: Lui, lei e il nonno (kom., It. 1961, i. VValter Chiari, Gilberto G o vi) 18.00 Nanizanka: Navy« 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Ouattro donne in carriera 20.30 Film: Scontro al vertice (kom., 1980, r. Peter Carter, i. Richard Flarris) 22.15 Film: La taverna del sette peccati (pust., ZDA 1940) 23.45 Nanizanka: Serpico TMC____________________ 8.30 Nanizanka: Batman 9.30 Dok.: Prijateljska narava 10.30 Nan.: Le isole perdute 11.00 Risanke in nanizanke 12.00 Papežev blagoslov 12.15 Glasba: Annie Lennox 13.00 Šport: VN Elegije superbi-ke, 14.00 avtomobilizem F3 15.00 Variete: Qui si gioca 15.30 Motociklizem: VN Belgije superbike, 2. tek 17.50 Avtomobilizem: Indiana-polis-500 milj 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Avtomobilizem: Indiana-polis-500 milj 22.00 Šport: Golagoal 23.30 Jadranje: America's Cup 0.30 Film: I viaggi di Winckel- mann (dram., 1991) 2.00 Aktualno: CNN News TELEFRIULI______________ 10.45 Film 12.00 Rubrika o obrtništvu 12.30 Zelena dežela 13.00 Športne vesti 13.30 Variete: Serade furlane, vmes športne vesti 16.15 Rubrika: Občina 19.00 Športne vesti 20.30 Nan.: Gli occhi dei gatti 21.30 Rubrika o motorjih 22.00 Nad.: VVhite Florence 22.30 Športne vesti TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Mladinski oder: Pet prijateljev v pasti (Enid Blyton, r. Adrijan Rustja, 2. del); 10.30 Soft mušic; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Potpuri; 11.30 Filmi na ekranih; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev; 12.30 Evergreni; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Radijska igra: Povest o belem zajcu (r. Mario Uršič, pon.); 14.50 Potpuri; 15.30 Krajevne stvarnosti; 17.00 Šport in glasba; 18.300 Potpuri; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 5.10 Koledar; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika in vreme;_ 8.05 Radijska igra; 9.05 Pomnjenja; 10.05 Šaljivci somed nami; 11.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila in glasba; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Lojtrca domačih; 18.00 Nedeljska reportaža; 18.30 MePZ France Prešeren; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni progam - Glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30 Primorski dnevnik; 8.00 Otvoritev programa Radia Koper in radijski koledar; 8.45 Kmetijski in zdravstveni nasveti; 9.30 Po domače; 10.00 Sosednji kraji in ljudje; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 14.00 Oddaja v narečju: Vanka in Tonca; 14.30 Nedeljski športni ritem; 15.30 Dogodki in odmevi - Prenos RS; 17.00 International mušic news; 19.30 Prenos Radia Slovenija. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Kulturni koledarček; 7.00 Simfonija zvezd - Horoskop; 7.30 Nedeljske pesmi; 8.00 Turistični napotki; 8.25 Pesem tedna; 9.00 V knjižnici; 9.30 Pregled kulturnih dogodkov; 10.00 Film tedna - Nedelja v gledališču; 10.40 Družinski svet; 11.00 Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 15.00-18.00 Glasba in šport; 18.00 Najnovejše LP plošče; 19.45 Na športnih igriščih; 20.00 Nočni program. KADIU URClMC 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji nedeljski val; 19.30 Morski val. :: ponedeljkovi televizijski in radijski sporedi 6.55 Aktualno: Unomattina 10.00 Dnevnik in Gospodarstvo 10.15 Risanke: Hallo Kitty 10.30 Viaggiare... viaggiando 11.00 Kratke vesti iz Milana 11.05 Nan.: Piliziotti in citta, 12.00 E' proibito ballare 12.30 Dnevnik 1 12.35 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Tri minute 14.00 Nan.: Black Beauty 14.30 Otroška oddaja 15.00 Dokumenti: Čudoviti svet VValta Disneya 16.00 Variete: La banda dello Zecchino 17.30 Aktualno: Parola e vita 18.00 Dnevnik 1 18.10 Variete: Vuoi vincere? 1.8-20 Nan.: Blue jeans 18.50 Dok.: Kvarkov svet 19-40 Aktualno: Il našo di Cleo-patra, nato vreme 20.00 Dnevnik 0.40 TV film: La piovra 4 (i. Michele Placido, 5. del) 2.20 Dnevnik in Emporion 22.50 Aktualno: Il supplemento 23-35 To je RAI 1 4.00 Dnevnik in vreme u.30 Filmske novosti 0-40 Rubrika opolnoči ^ RAI 2 7.00 Nanizanke in risanke 8.45 Dok.: Poezija in aktualnost - Božanska komedija 9.45 Rubrika o protestantizmu 10.15 Nan.: Un caso per due 11.20 Segreti per voi 11.30 Kratke vesti 11.35 Nan.: Lassie, 12.10 L'arca del dottor Bayer 13.00 Dnevnik 13.30 Gospodarstvo in vreme 13.50 Nadaljevanki: Ouando si ama, 14.45 Santa Barbara 15.30 Kolesarska dirka po Italiji, 2. etapa 17.00 Odprti prostor 17.25 Kratke vesti iz Milana 17.30 Nan.: Metropiltan Police -Guardie e ladri 18.20 Športne vesti 18.30 Šport: Girodivagando 18.45 Nanizanka: Un giustiziere a New York in vreme 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Nan.: L'ispettore Derrick 21.35 Aktualno: Mixer 23.15 TG 2 - Pegaz 23.55 Nočni dnevnik 24.00 Vreme in horoskop 0.05 Glasba: Rossini - Ne samo »crescendo«, Maometto II 1.50 Nočni spored RAI 3_______________ 11.00 Šport: IP v bezbolu, 11.30 tčnis - Open Francije, vmes (12.00) kratke vesti 14.00 Deželne vesti 14.30 Popoldanski dnevnik 14.45 Dok. DSE: Šola se posodablja 15.15 Športno popoldne: tenis -Open Francije, vmes (15.45) nogomet C in B lige, deželni nogomet 18.30 Pregled tujega tiska in televizije La Rassegna 18.45 Derby in vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Variete: Blob 20.20 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Šport: Ponedeljkov proces (vodi Aldo Biscardi) 22.30 Dnevnik - ob 22.30 22.45 Variete: Aspettando Gril-lo, Mina, Battisti, Gaber, Arbore... (vodita Arnaldo Bagnasco, Toni Garrani) 0.10 Dok.: Drobci 0.35 Dnevnik, pregled tiska in vremenska napoved 0.55 Variete: Fuori orario 1.25 Nočni spored |~ TV Slovenija 1 8.55 Spored za otroke: predstava Cyrano De Bergerac, 9.30 Čarobna košara 9.50 Nad.: Semenj ničevosti 10.50 TV Mernik in Forum 11.20 Utrip (pon.) 11.40 Zrcalo tedna (pon.) 12.00 Poročila 16.15 Napovednik 16.20 Slovenski magazin 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.10 Spored za otroke: Novosti založb, 17.20 Radovedni Taček - Hrana, 17.35 igrana serija Ko je pomlad -Deklica in zajček 18.05 Obzorja duha 18.35 Dok.: Divji svet živali 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.30 Dnevnik, vreme in šport 20.00 Žarišče 20.30 Nan.: Politik novega kova 21.00 Svet na zaslonu 21.30 Drama: Nad nebo (Dragana DisiČ, HTV) 22.40 Dnevnik, vreme in šport 23.05 Napovednik 23.10 Sova, vmes nad. Hobotnica IV in nan. Star Treck 0.45 Video strani TV Koper 12.40 Prodaja po TV 12.50 Nadaljevanka: Rayanovi 13.10 Nan.: Agencija Rockford 14.00 Film: Kako uspeti brez truda (kom., ZDA 1967) 16.00 TV Novice - Oresedici 16.05 Otroški spored 16.40 Zgodovina pop glasbe 17.10 Tednik: Alpe Jadran 18.00 Slovenska kronika 18.10 Šport in TV Dnevnik 19.25 Nad.: Rayanovi in nan. 20.35 Športni ponedeljek 22.05 TV Dnevnik Vsedanes 22.15 Koncert orkestra SF 23.15 Nanizanka TV Slovenija 2 15.25 Oči kritike (pon.) 16.15 Sova, vmes video smešnice in nad. Vietnam 17.30 Plavalni dvoboj 18.00 Slovenska kronika 19.00 Videošpon 19.30 TV dnevnik BIH 20.05 Nan.: Simpsonovi 20.30 Gospodarska oddaja 21.00 Sedma steza 21.30 Film: Ta mračni predmet poželenja (r. L. Bunuel) 23.10 Umetniški program RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Jugoslavija 1918-1941; 8.40 Orkestri; 9.00 Ever-greeni; 9.30 Iz filmskega sveta; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10-10 Streofon-ski koncert; 11.30 Roman: Oblomov (zadnji del); 11.50 Melodije; 12.00 Nikoli ni prepozno za učenje; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.25 Gospodarska problematika; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Zvočne kulise; 15.00 Popuri; 15.30 Strmeče uho; 15.40 Evergreeni; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Živeti je naša usoda; 17.20 Potpuri; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 3.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro; 8.40 Minute za smeh; 9.35 Turistični napotki; 10.45 Spot; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17.00 Studio ob 17.; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; ,22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER CHcANALE5 7.00 Aktualno: Na prvi strani ti'30 Nanizanki: Arnold, 9.00 I q cingue del guinto piano •35 Variete: Maurizio Costan- 11 so 11 * * * * * * * * 20 Shovv (pon.) ■30 Kviz: Il pranzo e servito 1„ (vodi Claudio Lippi) ■40 Aktualno: Affari di fami- |3-00 Dnevnik TG 5 , 3-30 Variete: Non e la RAI ■30 Aktualno: Forum, 15.00 Agenzia matrimoniale, 15.30 Ti amo parliamone 1Koo (v°di Marta Flavi) ■00 Otroški variete: Bim bum Ifion dam in risanke ■00 Kviza: OK il prezzo e giu-sto (vodi Iva Zanicchi), on 19-00 La ruota della fortuna 20 os Dnevnik TG 5 in Variete: Striscia la notizia °'40 Film: Karate Kid 3 - La sfi- da finale (pust., ZDA 1989, r. J.G. Avildsen, i. Ralph 20 so ^acchio) b0 Nan.: Časa Vianello - L'a-ooroica americana ■20 Variete: Maurizio Costan-(24.00) 20 Shovv, vmes 1 ds Dnevnik TG 5 2 ns Striscia la notizia 5 Programi non stop 8.00 Nan.: L incredibile Hulk 8.55 Dober dan, prijateljica 9.00 Nad.: Una donna in vendi-ta, 9.30 General Hospital 10.10 Kviz: Čari genitori, vmes (10.55) TG 4 vesti 11.10 Nadaljevanka: Marcellina 11.50 Otroški variete: Ciao Ciao 13.00 Nad.: Snetieri 13.30 TG 4 vesti 13.45 Variete: Buon pomeriggio 14.00 Nadaljevanke: Maria, 14.55 Vendetta di una donna, 15.40 Io non čredo agli uomini, 16.10 Tu sei il mio destino, 16.55 Cristal, 17.25 Febbre damore 17.50 TG 4 vesti 18.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 18.30 Kviz: Il gioco delle coppie 19.15 Nad.: Dottor Chamberlain, 19.50 Gloria, sola. contro il mondo 20.30 Nadaljevanki: Manuela (i. Grecia Colmenares), 22.30 Maria 23.30 Nanizanka: Agenzia Luna Blu - Mio caro David (i. Bruce Willis) 0.40 Nadaljevanki: Sentieri, 1.50 Cristal (pon.) 2.10 Nočni spored ITALIA 1________________ 6.30 Pregled tiska 6.40 Otroški variete 8.30 Odprti studio 9.05 Nanizanke: Il mio amico Ricky, 9.30 Chips - Vi pre-sento il nuovo arrivato (i. E. Estrada), 10.30 Magnum P.I.- Ouesta isola non 6 grande abbastanza 11.30 Odprti studio 11.45 Variete: Mezzogiorno ita-liano (vodi G. Funari) 14.00 Odprti studio 14.30 Variete: Mai dire gol 15.00 Nan.: Supercar - Trappola su misura, 16.00 Paradise -Incubo del passato, 17.00 A-Team - Al fuoco! Al fuo-co!, 18.00 MacGyver - Trat-tato di pace 19.00 Odprti studio 19.30 Studio šport in vreme 19.40 Kviz: 11 gioco dei 9 (vodi Gerry Scotti) 20.30 Glasba: Azzurro 92 (vodi Gerry Scotti) 22.30 Varieteja: L araba fenice, 23.30 Mai dire TV 24.00 Nan.: Troppo forte 0.30 Odprti studio 0.50 Studio šport, pregled tiska in vremenska napoved 1.00 Motociklizem ODEON__________________ 13.00 Risanke 15.30 Nad.: Viviana 16.15 Film: Piccolo alpino (dram., It. 1940, r. Oreste Biancoli) 18.00 Nad.: Veronica 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Eguipaggio tutto matto 20.30 Film: Interno e passione (biog., 1981, r. Herbert Ve-sely, i. Mathieu Carriere, Jane Birkin) 22.15 Aktualno: Cavalli in fiera 22.30 Nanizanka: Shannon TMC_____________________ 8.30 Nanizanki: Batman, 9.00 II ritorno del Santo 10.00 Rubrika: Ženska TV 11.45 Variete: Kosilo z Wilmo 12.30 Nan.: Get Smart 13.00 Dnevnik in šport 14.00 Variete: Arniči mostri 15.05 Risanke: Snack 15.30 Rubrika: ženska TV , 17.45 Film: Violenza in campo (dram., ZDA 1973) 19.15 Ci šara una volta... 19.30 Sportissimo'92 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Variete: Anniversario di matrimonio 22.35 Venti di terre lontane 23.05 Rubrika o motorjih Crono 23.50 Vesti: TMC News 0.10 Variete: Out-Officina 0.20 Dok.: Dove il si suona 0.50 Film: Vampire Story 2.30 Aktualno: CNN News TELEFRIULI___________ 10.45 Telefriuli non stop 15.30 Nanizanka: Avventura 16.00 Kratke vesti 17.30 Nad.: White Florence 18.05 Nad.: Davinia 19.00 Večerne vesti 19.30 Rubrika o obrtništvu 20.00 Nanizanka: Avventura 20.30 Film: Ombre rosse 22.15 Vivere senza stress 22.45 Nočne vesti 23.15 Čakajoč na polnoč TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30 13.30, 14.30 Poročila;* 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Kulturni servis; 8.00 Modri val; 11.00 V podaljšku; 12.00 Souvenir D’Italy; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Ob robu igrišča; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Ob glasbi; 19.00 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 7.00 Horoskop; 8.45 Uganka; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 RK o aktualnosti; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna,- 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Plošče; 16.20 Koledarček; 16.50 Rock slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Klasična glasba; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja s tedenskim horoskopom in obvestili; 12.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Tedenski športni komentar; 20.30 Operni odri. Sejemska prireditev ob kanalu Valentinis V Tržiču so včeraj odprli tretji deželni navtični sejem Exponautica Ob kanalu Valentinis, zraven nogometnega igrišča v Tržiču, so včeraj odprli 3. sejem turističnih plovil in opreme Exponautica. Razstava, ki se razteza na okrog sedem tisoč kvadratnih metrov, od tega je tretjina pokritega prostora, bo na ogled do nedelje, 31. maja. V tem času se bo na in ob sejmu zvrstilo nekaj spremljajočih prireditev, v glavnem strokovnih srečanj in predavanj na temo pomorskega gospodarstva in posebej turističnih dejavnosti v zvezi z morjem. Zvrstile se bodo tudi športne prireditve. Na razstavi sodeluje okrog sedemdeset razstavljalcev. Sejem so odprli včeraj dopoldne, s sicer skromno slovesnostjo, na kateri so spregovorili, poleg Predsednika Trgovinske zbornice dr. Enza Be-vilacgue (med glavnimi prireditelji je namreč agencija za sejemske prireditve, ki deluje v sklopu Zbornice), še tržiški župan Calzolari, Predsednik Pokrajine Saccavini in deželni odbornik Francescutto. Bevilacgua je poudaril, da so sejem, letos tretjič, pripravili predvsem zaradi zanimanja in vztrajnosti gospodarstvenikov z območja Tržiča in bližnje okolice, ki vidijo v prireditvi potencialno možnost razvoja. Sejem je oblika promocije, ki se ji danes nobeno gospodarstvo ne more ogniti, posebej pa ne gospodarstvo, ki je vezano na turizem. Tržiški župan Calzolari je naglasil nujnost usklajevanja sejemskih pobud na deželni ravni. Usklajevanje je potrebno tudi na področju navtičnih sejmov, saj si FJK, kljub temu, ^igggg da ima razmeroma dolgo in razčlenjeno obalo, ne more privoščiti treh enakih sejmov (poleg Tržiča še sejem v Trstu in Lignanu). V razvijanju pomorskega turizma vidijo tržiški upravitelji prepejšnjo možnost za ublažitev posledic deindustrializaci-je. Prav zato smatrajo sejem za zelo pomembno promocijsko pobudo in so se zavzeli za to, da se priredi, kljub takim ali drugačnim težavam. V imenu pokrajinske uprave je pozdravil Predsednik Gino Saccavini ter napovedal skorajšnjo pripravo javnega posvetovanja o gospodar- stvu v Tržiču in, kasneje, v pokrajinskem merilu. Tudi deželni odbornik Francescutto je naglasil potrebo po uskladitvi sejemskih pobud, podčrtal pa je pomen, z gospodarskega vidika, navtičnega turizma. Točno opoldne so se predstavniki oblasti in gosti preselili na breg bližnjega kanala, kjer so predstavili jadrnico in moštvo čolna Citta di Monfalcone, ki bo sodelovala na junijski regati okrog Italije. Urnik obiska je ob sobotah in nedeljah od 10. do 21. ure, ob delavnikih pa od 16. do 21. ure. (foto Klemše). Na prireditvi je pel zbor srednje šole Ivan Trinko Včeraj so slovesno podelili denarne nagrade Luigi Verni V gledališču Verdi so včeraj v prisotnosti predstavnikov šolskih in političnih oblasti podelili študijske nagrade 'Livio Verni", ki jih je prejelo 23 srednješolcev iz mesta iri pokrajine. Nagrajeni so bili dijaki, ki so se uveljavili s svojim vztrajnim delom in doslednostjo. Gledališka dvorana je bila nabito polna: v njej so se zbrali dijaki, učno osebje in ravnatelji. Predsednica odbora, ki podeljuje nagrade prof. Lucilla Ciuffarin je v svojem pozdravu podčrtala, da morajo dijaki ohranjati in negovati spomin na delo in vrednote, ki so pri njegovem delu vodile Livia Vernija, da bi pač šola postala protagonist pri prenovi družbe. Sicer pa se je prireditev odvijala v sproščenem in veselem vzdušju. Člani zbora nižje srednje šole Ivan Trinko - naj ob tem podčrtamo, da so na tej prireditvi nastopili prvič -so pod vodstvom Stanka Jericija zapeli nekaj zahtevnih pesmi in poželi prisrčen aplavz. Nastopila je tudi glasbena skupina nižje srednje šole Dante Alighieri iz Štarancana; sledilo je nagrajevanje, za katero sta poskrbela gospa Verni in podpredsednik Goriške hranilnice Sergio Me-deot. Nagrade je prejelo 23 dijakov, obstajajo pa v hranilni knjižici s 150.000 lirami. Zaslužnim dijakom so razdelili tudi številne knjige. Sledili so pozdravi oblasti; pokrajinski odbornik za šolstvo dr. Mirko Spazzapan je med drugim poudaril, Roparja sta ga novembra ukradla blizu Niša Včeraj so v Gorico pripeljali vlačilec last umorjenega Renata Zuppela Po šestih mesecih od izginotja so včeraj dopoldne pripeljali v Gorico vlačilec Scania s katerim se je na svojo zadnjo vožnjo, novembra lani, odpeljal Renato Zup-pel iz Bračana. Moral bi prepeljati tovor tekstilnih polizdelkov v kraj Komatini v Grčiji, njegova pot pa se je zaključila pri Nišu. Tu sta ga dva roparja umorila, njegovo truplo pa odvrgla v močvirje in se po- JAVNA DRAŽBA V HRANILNICI V zastavljalnici bančnega zavoda Cassa di Risparmio di Gorizia (Goriška hranilnica) v Ul. Carducci bo v četrtek, 28. maja 1992 javna dražba s pričetkom ob 10. uri. lastila kamiona. Resnica je prišla na dan o veliki noči, ko so pri Aleksandrovcu opazili ukradeno vozilo in ko so kakšen dan zatem razkrili tudi tragični epilog zgodbe. Renata Zuppela so medtem pokopali v domačem kraju, v Srbiji pa je ostalo vozilo. Ob pomoči ambasade so, ne brez težav, rešili številne formalnosti in včeraj zjutraj je tovornjak le prispel na mednarodni mejni prehod pri Štandre-žu. Iz Srbije sta ga preko Madžarske prepeljala Dario Furlan in Ita-lo Bottacin. Vozilo bodo popravili v delavnici obmejnega postajališča in ga potem vrnili družini Renata Zuppela. Združenje AGIMUS vabi danes ob 11. uri na drugi koncert iz cikla majskih glasbenih matinej na gradu. Nastopil bo duo Michele Veronese(kontrabas) in Luca Ferri-ni (klavir). Na sporedu skladbe Dragonettija, Keyperja, Hindemit-ha, Boadena, Pataticha in Kodalyja. Spričo zaskrbljujočega molka in zavajajočih tem Odbor za enotno bolnišnico zahteva ponovno preučitev Odbor za enotno bolnišnico na Goriškem ponovno opozarja na vprašanje ureditve javne zdravstvene službe s posebnim oziroma na bolnišnične ustanove. Odbor ugotavlja, da je kreganje o številu postelj nesmiselno početje, ki nikamor ne pelje. Z vso odgovornostjo je treba ponovno preučiti razloge za in proti gradnji ene same bolnišnice in se dogovoriti, kako organizirati javno zdravstveno službo na teritoriju. To je edina smotrna rešitev. Ob pomanjkanju in nadalnjem krčenju finančnih sredstev, ob omejevanju zaposlitve ter drugih omejevalnih ukrepih, ki bodo najbrž še prišli, se postavlja vprašanje, kako bo mogoče sploh organizirati javno zdravstvo izven bolnišnične dejavnosti. Odbor je že nekajkrat zahteval, naj se objektivno preučijo vsi aspekti gradnje dveh, oziroma ene same bolnišnice. Tega doslej odgovorni niso storili, z izgovorom, da za kaj takega ni denarja. Istočasno pa se opravljajo druge raziskave. In kaj predlaga Odbor v tem svojem zadnjem stališču ? Da go- ZBORNICA ZA TRGOVINO INDUSTRIJO OBRT KMETIJSTVO 3. Salon Navtike fiERE qoRiziA GORIŠKI SEJEM Občina Tržič, Goriška pokrajina, Konzorcij industrijske cone v Tržiču > -F"! / i-Vhh 4a| tor' %ton a M l TRŽIČ • £3.-31. MAJ 199£ URNIK: ob delavnikih 16.00 - 20.00 - Ob sobotah in praznikih 10.00 - 21.00 riški Župan Tuzzi in njegov tržiški kolega Calzolari jasno povesta, kako si zamišljata ureditev kvalitetne zdravstvene oskrbe. Oba imata dovolj znanja in izkušenj, saj sta opravljala funkcijo predsednika in podpredsednika goriš-ke KZE! Praznik špargljev V Štandrežu napovedujejo danes popoldne kar nekaj prireditev v okviru tradicionalnega praznika špargljev. Ob 16. uri bo otroški slikarski ex tempore, ob 19. uri nastop ritmične skupine iz Štan-dreža in članov plesnega kluba Pepelka iz Nove Gorice. Sledil bo ples. Razprava o univerzi Goriški občinski svet bo jutri razpravljal o razvoju univerzitat-nega centra v Gorici. Na seji ob 17. uri je namreč glavna točka dnevnega reda prav resolucija v prid večji zavzetosti za uvelajvi-tev in razvoj univerze. Resolucijo so že pred poldrugim letom predstavili svetovalci raznih strank, v razpravo pa je prišla šele pred dvema tednoma. Takrat so se dogovorili za skupno sestavo novega in današnjim spremenjenim pogojem prikladnejšega besedila. Načelnik) skupin so sedaj izdelali to besedilo, ki naj bi ga jutri odobril občinski svet s široko večino. Poleg tega bodo v razpravi tudi trije sklepi v zvezi z javnimi deli. da predstavlja nagrada Verni vzpodbudo vsem, ko se bodo po opravljenem študiju podali na zahtevnejšo življenjsko pot. Tudi šolski skrbnik Mannino se je zahvalil prirediteljem za to hvalevredno pobudo, ki je že 11. po vrsti (prva je bila leta '82). Nastopil je zatem še igralec gradeškega gledališča Tullio Svetini, ki je recitiral nekaj pesmi Biagia Marina, za njim pa še mladi glasbeniki iz Štarancana. $4ed preko dvajsetimi nagrajenci je tudi Barbara Donda dijakinja nižje srednje šole Ivan Trinko, podružnice v Doberdobu. Na prireditvi so poleg tega predstavili tudi najboljše poezije na mednarodnem natečaju "Poezija za mir", v katerih so dijaki izraziti svoje občutke ob tragičnih dogodkih, ki zadevajo njihove vrstnike onkraj meje. včeraj danes Iz goriškega matičnega urada od 17. do 23. maja 1992 Rodili so se: Maria Angelica Esposito, Tommaso Andrea Marizza, Pamela Bat-tistutta, Giovanni Solidoro, Daniele Ma-rassi, Andrea Zuliani, Michael Vanacore, Eleonora Semoli, Patrick Brotto, Angelica Čara, Marco Bergamo, Giacomo Toni, Matteo Tiziani. Umrli so: 66-letni upokojenec Viktor Mokrin, 78-letna upokojenka Elena Vuga, 80-letna upokojenka Elda Lepri, 61-letni upokojenec Guido Sturm, 81-let-ni upokojenec Mario Bello, 70-letni upokojenec Raimondo Furlan, 79-letna upokojenka Anna Maria Salvador, 87-letni upokojenec Umberto Perini , 65-letni upokojenec Giovanni Seculin, 75-letni upokojenec Stanislav Makuc, 84-letna upokojenka Nella Ferrari, 74-letni upokojenec Giovanni Rovan, 63-letni upokojenec Vladimiro Millo, 66-letna upokojenka Maria Visintin, 78-letna upokojenka Giuseppina Scolaris, 80-letni upokojenec Melchiorre Stopar, 72-letni upokojenec Luigi Olivo. Oklici: trgovec Aldo De Luca in trgovka Isabella Saccavino, karabinjer Gabriele Lassaro in vzgojiteljica Isabella Pis-trin, uradnik Roberto Guerritore in trgovska pomočnica Sonia Labartino, arhitekt Alessio Lojk in učiteljica Laura Musso, podjetnik Fabio Algadeni in arhitekt Fabia Cabrini, uradnik Gianluca Culot in uradnica Susanna Tommasini, pripadnik zbora policije Angelo Obit in uradnica Chiara Marcelli. Poroke: delavec Paolo Kosič in bolničarka Lucia Zollia, podjetnik Guido Mocchiut in učiteljica Adriana Bonanno, učitelj Alessandro Marcocig in učiteljica Annamaria Tributsch, obrtnik Silvano Guolo in sobarica Michela Brumat. kino Gorica VITTORIA 21.30 »II silenzio degli inno-centi«. CORSO 16.00-22.00 »Mato Grosso«. VERDI 15.30-22.00 »Detective con tacchi a spillo«. Tržič COMUNALE 18.00-22.00 »Europa, Euro- EXCELSIOR 16.00-22.00 »Biancaneve e i sette nani«. Nova Gorica SOČA 18.00 in 20.00 »Hladen kot led«. SVOBODA Šempeter 18.00 »Laž ima kratke noge«. Ob 20. uri »Posli s seksom«. DESKLE 20.00 »Doc Hollywood«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Al Giardino - dr. Baldini - Korzo Verdi 57 - tel. 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore - ul. Fratelli Roselli 23 -tel. 410340. SLOVENSKA KOMISIJA PSI ZA GORIŠKO vabi člane in prijatelje na POKRAJINSKI KONGRES ki bo v petek, 29. maja, ob 19.30 na sedežu pokrajinske federacije PSI v Gorici (Korzo Italija). V sredo je bila seja pokrajinskega odbora SKGZ Priprave na skorajšnji občni zbor Reorganizacija zveze in pomoč beguncem Pokrajinski odbor SKGZ za Goriško je na svoji zadnji seji razpravljal o bližnjem občnem zboru zveze, ki bo kot napovedano 12. in 13. junija v Trstu. Vsa Pozornost članov pokrajinskega odbora je bila posvečena statutarnim spremembam, ki jih je pred nedavnim odobril glavni odbor in postopkom za izvolitev najprej delegatov za občni zbor ter nato novih vodstvenih organov zveze. Predsednik pokrajinskega odbora Boris Peric je predstavil statutarne novosti in jih označil kot rezultat kompromisa med dvema nasprotujočima si težnjama: težnjo po temeljitejši prenovi v delovanju zveze in težnjo po ohranitvi dosedanjih organizacijskih oblik. Vsekakor je kot pomembno novost označil priznanje večje avtonomije organov na pokrajinski ravni in napovedal, da naj bi se že kmalu po občnem zboru začelo temeljitejše Preoblikovanje zveze na Goriškem. Sledila je razprava o teh vprašanjih, pri čemer so Prišli do izraza precejšnji pomisleki in nezadovoljstvo nekaterih članov zaradi stopnje prenove, ki so jo ninogi razpravljale! ocenili za povsem nezadostno. Se posebno so se kritike osredotočile na pravilnik za volitve delegatov in nato članov bodočega glavnega odbora. S tem v zvezi je namreč prevladovalo mnenje, da ni prišlo do bistvenih sprememb in torej večje demokratizacije postopkov. Pozitivnejše so bile °cene glede ovrednotenja pokrajinske avtonomije, Pri čemer pa je bilo tudi nekaj pomislekov glede stvarne razsežnosti te avtonomije. Samoodločanje v pokrajinskem merilu je priznano na organizacijski ravni, ni pa še zaslediti konkretnih novosti glede porazdelitve operativnih pristojnosti med deželno in pokrajinskimi strukturami. Razprava o teh vprašanjih, ki se bo nadaljevala do občnega zbora in najbrž tudi po njem, pa je vsekakor spodbuden znak zavzetosti goriškega dela SKGZ in želje, da bi se organizacija čimbolj prilagodila potrebam in izzivom časa. Na seji so člani pokrajinskega odbora SKGZ, kot smo na kratko že poročali te dni, razpravljali tudi o pomoči beguncem iz Bosne in Hercegovine. Akcija zbiranja materialne pomoči že poteka v Dijaškem domu, kjer zbirajo zlasti otroško opremo (obutev, hrano, igrače, šolske in higijenske potrebščine itd.) vsak delavnik med 15. in 21. uro. SKGZ vabi javnost naj nesebično prispeva pomoč, poleg tega pa se bo skupaj z drugimi organizacijami zavzela še za druge solidarnostne pobude. Z zadovoljstvom je pokrajinski odbor tudi vzel na znanje, da bo po dolgotrajnih zapletih končno v nedeljo, 14. junija, dopoldne na Travniku odkritje štiri-jezičnega obeležja tolminskim puntarjem. Člani so pri tem izrazili pričakovanje, da bo slovenska in italijanska javnost dojela pomen tega dogodka in s tem zavrnila špekulacije nacionalističnih krogov, ki so že zagnali vik in krik zaradi tega obeležja. V okviru ciklusa spoznavanja goriških ustvarjalcev Predstavitev Mermoljeve knjige Elegije in Basni Zveza slovenskih kulturnih društev je prejšnji torek priredila v Katoliški knjigarni srečanje s pesnikom Acetom Mermoljo ob izidu njegove najnovejše zbirke Elegije in basni. Rudi Pavšič je v imenu ZSKD povedal, da sodi srečanje skupaj z razstavo Nadje in Silvana Bevčarja, ki je na ogled v istih prostorih, v širši program Prejeli bodo praktično nagrado - gorsko kolo Jutri nagrajevanje zmagovalcev 27. natečaja prometne vzgoje Učenci četrtih in petih razredov Soriških osnovnih šol so tudi letos sodelovali na natečaju prometne vzgoje, ki ga je priredila občinska uprava v sodelovanju z avtomobilskim klubom ACI ter s podporo Kmečke banke, Goriške hranilni-ce in podružnice zavarovalnice UTA Assitalia, za konkretno izvedbo pa so poskrbeli občinski redarji m učitelji. Cilj pobude, ki so jo letos izpeljali že sedemindvajseto, rnNdim nuditi osnovno promet-0 Yzgojo in s tem vplivati na omejevanje števila prometnih ne- sreč. Tečaj je letos zajel 25 osnov-oosolskih razredov oz. skupno 365 učenčev. Po vzgojno-informativ-nem delu, med katerim so učenci spoznavali osnovna pravila obnašala na cesti, pomen prometnih znakov in drugih prometnih pred-Plsov, so pridobljeno znanje prikazali na izpitih. Po teoretskem nelu so bile 14. in 15. t.m. še prak-hene preizkušnje v vožnji s kolesom na dvorišču zavoda Lenassi, ua osnovi katerih so izdelali končno lestvico najboljših. Nagrajevanje bo jutri, v pone-neljek, 25. maja, ob 11. uri na Batisti) evem trgu ob priložnostnem iagoslovu vozil. Učence in učitelje bodo nagradili s kolajnami in v fugimi priznanji, najboljše uvrščeni pa bodo prejeli gorsko kolo. Nagradni fond sestavlja petnajst Kolo bodo prejeli: Vittoria Ri-Ualdo, 5. razred šole "Ferretti" (Učiteljica Loredana Rizzi), Valen-Marega 4. razred šole "Frinta" toLLuisa Scoppettone), Davide (K0rtol°tti,'4. razred šole "Pecorini" !. ?VeHa Bertolini), Renato Bigno-,*m'. 5. razred šole "Fumagalli" ' lc*ja Cuschie), Giacomo Zampa-4. razred šole "De Amicis" ( manuela Ambrosi), Cristina Spa-an, 4 razrecj šole "Župančič", ■ ■. °nia Klanjšček), Giusy Schiliro, o razred šole "Frinta", (M.Luisa Joppettone), Kristian Podber-®.k, 4. razred šole "Ferretti" (Ro-a ia Tonti), Pietro Pascoletti, 4. razred šole "Ungaretti" (Giuliana Magnarin), Gherardo Finocchiaro, 4. razred šole "Frinta" ( M. Luisa Scoppettone), Bruno De Luca, 4.a razred šole pri nunah (Giacinta De Colle), Annarosa Del Forno, 4. razred šole "Frinta" (M. Luisa Scoppettone). Največ točk so zbrali naslednji učenci ki so, poleg kolesa, prejeli še kolajno: Elisa Brunello, 4. razred šole "Frinta" (M. Luisa Scoppettone), Marco Scandelin, 4. razred šole "Frinta" (M. Luisa Scoppettone), Enrico Fonda, 4. razred šole "Frinta" (M. Luisa Scoppettone). Odprta bo do 5. junija v občinski knjižnici v Štarancanu Razstava ilustracij K. Palčiča V soboto predstavitev knjig Občinska knjižnica v Štarancanu prireja, ob petnajsti obletnici pobratenja z Renčami, razstavo otroških ilustracij iz knjig "Tri pravljice" Marka Kravosa in Klavdija Palčiča in "Martin Krpan" Frana Levstika in Klavdija Palčiča. Knjigi je izdalo Založništvo tržaškega tiska v Trstu. Razstava bo v občinski knjižnici od 25. t.m. do 5. junija, odprta pa bo v ponedeljek in petek od 9. do 12. ure, v torek, sredo in četrtek pa od 15.30 do 18.30. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je zagotovila Tržaška hranilnica. Knjigi bodo v prisotnosti avtorjev predstavili v soboto, 30. maja, ob 17. uri. Avtorjev ni potrebno posebej predstavljati, saj sta dobro poznana ne samo slovenski, ampak tudi širši javnosti. Marko Kravos piše pesmi, eseje ter prevaja iz italijanščine in hrvaščine; izdal je tudi deset samostojnih pesniških zbirk. Klavdij Palčič, ki je diplomiral na umetniškem liceju v Benetkah, sedaj predseduje Slovenski kulturno gospodarski zvezi; uveljavil se je kot slikar, grafik, ilustrator in kot scenograf je sodeloval z gledališči v Benetkah, Trstu in na Dunaju. Z risbami je opremil tudi več osnovnošolskih učbenikov za šole s slovenskim učnim jezikom. Ob razstavi Nadje in Silvana Bevčarja v galeriji Katoliške knjigarne v Gorici Tihi utrip narave in materije: tako bi lahko označili sporočilo grafičnih del Nadje in Silvana Bevčarja, mladih goriških ustvarjalcev, ki sta v teh dneh predstavila svoji mapi grafičnih listov v Katoliški knjigarni. Njuni dosežki se povsem razhajajo, čeprav se poslužujeta principov skupne ustvarjalne "delavnice". Nado Bevčar je po začetni slikarski preizkušnji kmalu zamikal čar grafičnega izražanja, predvsem v tehniki jedkanice in akvatinte. Njena oblikovalna zamisel je pristopila k problemom grafične govorice z raziskovalnim in inovativnim posluhom. Figurativnost iz prve dobe ji kaj kmalu ni več zadovoljevala, saj jo je začutila daleč od pristnega ustvarjanja. Otresla se je omejujoče realnosti, zavrgla tridimenzionalnost; sedaj išče v strogi ploskovitosti različne možne likovne uresničitve in s trdimi linijami obvladuje dvodimenzionalno površino lista. Učinkovitost njenih stvaritev se skriva prav v precizno grajeni in na maloštevilnih elementih osnovani kompoziciji. Zaradi redukcije form se v materiji uklenjene silnice sproščajo s prelivajočim se ritmom v drobnih zarezah in izboklinah. Na strogi uravnovešenosti slikovnega polja drhti skozi črto življenjski naboj, ki ga zastrta barvitost oplaja in brez živih akcentov umirja. Umetnica prepusti površino plošče nasilnim napadom jedkala, tako da se njeno kasnejše nalaganje barv prilagodi razlikujočim se plastem cinka in podčrta žlahtnost tvarine ter sledove časa in obrabe z odtenki modrine, rjavine in sivine. Oblika, barva in snov so strukturalno združene v poveličevanju umetničine individualnosti, hkrati puščajo gledalčevi domišljiji prosto razbiranje. Ustvarjalno hotenje Silvana Bevčarja pa se je najprej uresničilo v ciklusu perorisb z motivi tihožitij ali detajli iz bogate zakladnice narave. V postopni umetniški rasti se je njegovo iskanje usmerjalo v bolj abstraktno doživljanje videnega. Zadnje čase prehaja od risanih unikatov h grafičnim listom, pri tem pa se ponovno razkriva njegova ustvarjalna naravnanost: Bevčar je risar. Ključ za razumevanje njegove notranjosti se skriva v umetnikovem izvoru. Življenje je vsrkaval na rodnem Oslavju, sredi vinorodnega okolja in v tem svetu tesnega sožitja z naravo je zrastla njegova navezanost na to krpico prostranstva. Od briškega kmeta se je navzel tenkočutnosti za skoraj nezaznavne preobrazbe živega, naj si bodi to češnja, na pomlad praznično odeta v belo tančico, naj si bodo to trave v zastirajoči meglici, ali proti obzorju hiteči vinogradi. Zračnost in harmonija na pobočju griča ga povsem prevzameta, da ju poustvari z drobnimi natančnimi črticami: z variacijami njihove intenzivnosti vdihne pokrajini učinkovito plastičnost. Med odkrivanjem svoje rodine ga zanese v vinograd, kjer se bočijo nad železne rjaveče žice razbrazdani, od časa, pripeke in vetrov skrivenčeni trsi. Pod luskavo, izžeto skorjo se še pretaka življenjska limfa, močan je utrip življenja, ki ga umetnik še podčrta z zgoščeno črtasto teksturo in s spletom svetlotemnih kontrastov. V zabrisanih obrisih okolja, okrog polstoletne, skorajda monumentalne trte vlada obzirna spokojnost; iz grčave trte vejejo umetnikova vztrajnost, trdnost in premočrtnost, ki jih je vsrkal skozi vkoreninjenost v zdravo kmečko okolje. L Budal PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREZ praznik špargljev v Štandrežu 23., 24., 30. in 31. maja Nedelja, 24. maja, ob 16. uri slikarski ex tempore, ob 19. uri Jiastop štandreške ritmične skupine in plesnega kluba Pepelka iz ove Gorice, sledi ples. Sobota, 30. maja plesna zabava Nedelja, 31. maja , ob 19. uri nastop zbora Rupa-Peč in domače-9a mladinskega zbora. Društvo Podgora uprizori spevoigro "Za pra-Sled^i^ ' štandreška dramska skupina pa veseloigro "Obravnava". Prijetna zabava, domača hrana in pijača !!! KULTURNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi na koncert pod naslovom Cvetice prve, kijih da pomlad... Izvajajo Sovodenjska dekleta ob 10-letnici delovanja Sodelujejo člani moškega pevskega zbora Skala iz Gabrij Povezava in režija: JANEZ STARINA Kulturni dom v Sovodnjah, nedelja, 31. maja 1992 ob 18. uri predstavljanja goriških ustvarjalcev. Zveza se je v to usmerila že ob letošnjem kulturnem prazniku z razstavo slovenske goriške literature v zadnjem desetletju ter s predstavitvijo tukajšnjih ustvarjalcev na osrednji proslavi dneva kulture. Barbara Rustja je prebrala izbor pesmi iz nove, že šeste Mermoljeve zbirke, odgovorni za knjižne izdaje pri Založništvu tržaškega tiska Marko Kravos pa je nato prehodil pesnikovo ustvarjalno pot od začetkov v ljubljanskih študentskih letih do Elegij in basni. V vsem Mermoljevem delu, je med drugim ugotovil, izžareva tudi vzdušje goriškega prostora, četudi pesnik že precej let živi drugje. V pogovor je nato posegel še sam Mermolja in spregovoril o svoji poeziji, v kateri se intimno izpovedovanje povezuje z racionalnim iskanjem oblike pesniškega izražanja, o začetkih v družbeno kritični pesniški avantgardi, o vse večji odrinjenosti poezije v Sloveniji danes in drugem. Na sliki (foto Marinčič): predstavitev Mermoljeve zbirke Elegije in basni Operetni večer s »Komedijo« Kulturni dom Nova Gorica vabi jutri na predstavo zagrebškega mestnega gledališča "Komedija", ki bo izvajalo izbor priljubljenih operetnih melodij "Musical, mušica!", program predvideva izvajanje odlomkov Grofice Marice, Male Floramy, Vesele vdove in še marsikaj drugega. Vstopnina je 300 SLT, za naročila preko sindikalnih organizacij pa bodo prireditelji nudili popust. Za informacije in rezervacije se interesnti lahko obrnejo na upravo Kulturnega doma (tel. 25-608). razna obvestila V Slovenskem dijaškem domu v Gorici zbirajo materialno pomoč za begunce iz Bosne in Hercegovine. Občani naj material, ki ga želijo darovati, prinesejo v dijaški dom vsak dan med 15. in 21. uro. Sekcija krvodajalcev iz Doberdoba poziva izletnike, ki bodo 15. junija odpotovali v Pariz, naj do konca maja poravnajo vpisnino in preverijo veljavnost osebnih izkaznic, oziroma potnih listov. Sindikat slovenske šole obvešča interesente, ki se nameravajo udeležiti seminarja slovenskega jezika, kulture in literature, julija v Ljubljani, naj čimprej vložijo prošnjo pri odbornikih sindikata. 10. junija pa poteče rok za prijave na jesenski seminar za učitelje in profesorje v Bovcu. PHILIPS NAGLUŠNOST Nova dimenzijo Miniaturne akustične proteze Brezplačni preizkusi sluha in demonstracije vsak četrtek zjutraj od 9. do 12.30 v lekarni Provvidenti na Travniku 34 v Gorici INFORMACIJE: Tel. (0481) 46983 Pred prikazom videointervjujev in videa o Drugem tržaškem procesu Nov način kulturnega sporočanja skozi dokumentarni video zapis Video medij, ki se je v zadnjih letih uveljavil kot avtentična družbena sila, kot najbolj učinkovit zapisovalec časa in prostora, skozi katerega se premika zgodovina ter sploh kot nepogrešljiv spremljevalec vsega dogajanja, ni našel v slovenskem zamejskem kulturnem prostoru še prave uveljavitve, čeprav nam več spodbudnih poskusov in realizacij na tem področju potrjuje, da nismo povsem tešči v tej medijski zvrsti. Video podoba kot sožitje imaginarnega in dokumentarnega si utira tudi pri nas, pa četudi počasnih korakov zaradi precejšnje revščine finančnih sredstev, svoje izvirne poti, ki prav gotovo ne vodijo v prazno. V bližnji prihodnosti bo potrebno predvsem to, da se naša javnost, družbenopolitična, kulturna in gospodarska, zave izjemnih potencialnih izraznih možnosti, ki jih ponuja video medij, pa naj gre za reklamiziranje tržnih proizvodov in turističnih ponudb, ali pa za drugačen pristop k razkrivanju in prikazovanju zgodovine. Naj gre za drugačno umetniško izražanje, ki lahko zajema vse zvrsti umetnosti, od glasbe do likovnosti, ali pa za kronistično dokumentiranje vsakdanjega življenja in posebnih dogodkov. Ob razmišljanju o tem, nekako osvežilno deluje na nas komaj vidna a pomembna vestička, ki jo prinaša dnevni tisk v zvezi z nevsakdanjo pobudo Kulturnega društva Rdeča zvezda iz Saleža. V sodelovanju z družbo Ponteco, ki je specializirana za video produkcijo, in s pomočjo občine, so krajevni kulturni delavci opremili društvene prostore z vsem potrebnim za video predstave. V torek, 26. t. m. bodo tako opremljene prostore predali svojemu namenu. Dogodek je vreden pozornosti, ker odpira neko novo poglavje v snovanju in delovanju kulturnih društev, še vedno navezanih bolj na tradicionalne oblike prosvetnega dela kot pa usmerjenih v iskanje novih kulturnih izraznih možnosti. Še zlasti pa je vreden pozornosti, ker bo otvoritvena slovesnost priložnost za predstavitev in reklamizacijo zadnje zamejske video produkcije, ki še ni prišla v širok obtok. Predvajali bodo namreč video dokumentarec o Drugem tržaškem procesu ter daljši izvleček iz petih videozapisov, ki so bili posvečeni pisatelju Borisu Pahorju, Prešernovem nagrajencu za leto 1992, pesniku Vinku Beli-čiču, režiserju Jožetu Babiču, glasbeniku Pavletu Merkuju in novinarju Stanislavu Renku. Vse to je sicer že bilo prikazano na goriš-kem Video monitor, je pa za širšo publiko novost. Prvi video film nosi naslov »Jutri bo sonce in Kras bo čudovit«. To so besede izpovedi in hrepenenja Pinka Tomažiča v njegovem zadnjem pismu pred ustrelitvijo na openski gmajni. Po petdesetih letih je to krvavo dejanje doživelo svoj filmski zapis. Nastal je tako pretresljiv dokumentarni film, ki rekunstruira skozi pričevanja preživelih, skozi prikaze krajev dogajanja in skozi zgodovinske dokumente tistega časa, turobne dneve procesa pred posebnim fašističnim sodiščem ter usodni dan usmrtitve Pinka Tomažiča in tovarišev. Glavni namen filma je ohranjevati zgodovinski spomin na dogodke in ljudi, ki so s trpljenjem gradili boljšo usodo našega življa. Zlasti mlajši rodovi si bodo lahko ustvarili s tem dokumentarcem vizualno podobo zgodovinskega časa. Video bo zato lahko tudi nadvse koristen didaktični pripomoček za slovenske šole. Pohvalno besedo ali dve si zasluži skupina, ki je delo realizirala. Predvsem gre za mlajše ljudi, ki niso neposredno obremenjeni s tegobami časa, o katerem pripovedujejo. Film je režiral Samo Milavec, po rodu iz Kopra, po izobrazbi pa iz režijske šole AGRFT v Ljubljani. Scenarij je napisal zamejski raziskovalec manjšinske družbene problematike in publicist Pavel Stranj. Kot pripovedovalec nastopa v filmu gledališki igralec Bine Matoh. Tehnično vi-deorealizacijo je izdelalo podjetje Videoest, producent pa je Sergio Ferrari od podjetja Ponteco. V isti produkciji in ob isti režiji ter ob zamisli Ani Pertot je izšlo tudi pet videozapisov. Gre za portrete petih pomembnih kulturnih ustvarjalcev iz našega zamejstva in za zapise o njihovih pogledih na življenje, čas in kulturo naše skupnosti. Razgovore s peterico je vodila znana koroška književnica Ivanka Hergold, ki živi in deluje v Trstu. Tudi pri teh filmih ne gre samo za duhovni sprehod skozi spomine in razmišljanja petih uglednih kulturnikov, temveč tudi za zanimiv in privlačen duhovni prikaz družbenega in kulturnega dogajanja v določenem zgodovinskem trenutku in v določenem prostoru. Tako film o drugem tržaškem procesu kot videozapise z Babičem, Beličičem, Merkujem, Pahorjem in Renkom nameravajo razmnožiti na VHS kasetah in prodajati v knjigarnah. Vrednost zamisli je prav v tem, da ponuja neko alternativo knjigi. Vse to, o čemer razmišljajo in govorijo- Babič in drugi, bi lahko izšlo v knjižni izdaji, kakor smo pač vajeni. Ponteco pa nam ponuja za približno isto tržno ceno nekaj novega in tudi privlačnejšega. Misli in besede intervjuvancev lahko spremljamo neposredno iz njihovega živega glasu in ob njihovi živi podobi, ki nam tudi s kretnjami obraza lahko komunicirajo počutja, ki jih besede težko ponazorijo. Gre vsekakor za izziv, ki mu velja prisluhniti. msosmimoMioftim (Drugi tržaški proces) Poslednja izpoved o hrsoanepju Pinka Tomiča §|§ bo Mfck sonce m Kras bo čudovit" /e vocSo dokumentarca o drncem J&fflSSa tržaškem procesu; Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, SitmZ' Kosa, Pinka Tomažiča m Ivana Vadnala $c ostre® na 15. decembra 1941. Drugih 47p$ je posebno > sodišče obsodSo na skoro 1000let ječe. Boja za primorskih Slovencev pa niso zatrli, tarča sta Samo Milavec in zgodovinar Na tretjem koncertu simfonične sezone Verdi Mozartova simfonija izzvenela kristalno V petek je bil v gledališču Verdi tretji koncert letošnje simfonične sezone, tokrat v celoti posvečen glasbi Wolfganga Amadeusa Mozarta. V prvem delu koncerta smo lahko sledili znameniti Koncertan-tni simfoniji v Es-duru za violino, violo in orkester KV 364 (1779) -orkester gledališča Verdi je »gostoval« violinista Franca Gullija, violista Bruna Giuranno in dirigenta Michela Tabachnika, katerim so se v drugem delu pridružili še sopranistki Gemma Bertagnolli in Milena Rudiferia, tenor Robert Worle ter bas Stefano Rinaldi Miljani, pa še zbor gledališča Verdi, ki ga vodi Ine Meisters, saj je na sporedu bila Mozartova Maša v c-molu za soliste, zbor in orkester KV 427 (1782/1783). Gotovo smo prisostvovali najboljšemu koncertu sezone. Koncer-tantna simfonija je izzvenela kristalno jasno in čisto, solista sta podoživljala svoji vlogi komplementarno, si sledila v vseh fazah, podajala pa sta s plemenitostjo, ki ju odlikuje. Začetni Allegro maes-toso je izzvenel ravno tako: svečano, kljub »nevarni« radoživosti druge teme, kateri solista nista nasedla. Franco Gulli in Bruno Giu-ranna sta s svojim tehnično, zvočno in muzikalno sličnim umevanjem tega Mozartovega »dvojnega koncerta« takoj dokazala, kako po- HSSLuJHK. Tr.iiBB <»V Naslovnica videokasete o Drugem tržaškem procesu membna je skupna komorna igra solistov v tej sicer simfonični glasbeni obliki. Sledeči elegantno udr-žani Andante je potrdil tudi »pozornost« zvoka, ki jo je dirigent Michel Tabachnik s svojo dražestno osebnostjo znal lepo posredovati celotnemu orkestru (torkat v manjši zasedbi zaradi zahtev partiture), Zaključni Presto je s svojo ljubko virtuoznostjo navdušil publiko, da sta se morala solista po dolgem aplavzu oddolžiti še z dodatkom. Drugi del koncerta je zaobjemal (sicer okrnjeno) Mozartovo. Mašo v C-molu za soliste, zbor in orkester KV 427. Kljub temu, da ni Mozart napisal zaključnega Agnus Dei, Čreda pa ni dokončal, je delo dovršena celota, predvsem zaradi notranje enotnosti glasbenega materiala, stilno pa predstavlja združitev starejših (baročnih) spominov in »italijanskih pevskih sti-lem«, ki jih Mozart istoveti z masivnostjo zborovskih epizod in lahkotnostjo solističnih vložkov. Po notranji razčlenjenosti predstavlja osrednji Gloria poglavje zase, saj se tu najmarkantnejše izkaže nasprotje med zborom in solistom (odnosno solistoma), ki ju avtor stalno zoperstavlja. V tem tudi »dvojna natura« našega salzburškega mojstra, kot primer naj navedemo zborovski Qui Tollis (iz Glorie), kjer se napetost »usodnih« harmonij trikrat predstavi v nasprotju - piano in Et incarnatus est (iz Čreda), kjer se sopran s tipično Mozartovo magijo poigrava z oboo in flavto, ki ju avtor že v uvodnih taktih (skupno s fagotom) prikaže kot nosilca glasbenega dogajanja. Dirigent Michel Tabachnik je poskrbel za dobro zvočno uravnovešenost, kjer smo občutili poudarek na številni zasedbi trobil, ki jih monumentalnost dela zahteva; lepo je izoblikoval tudi številne fugato epizode, kot so Guoniam osrednjega Gloria, kjer je soliste prepričljivo uskladil v polifono zgradbo (skupno z orkestrom) ali pa zaključni Benedictus, ki edini sega po celotnem potencialu zasedbe. Koncert je žel kar največji us-Peh- CORRADO ROJAC Nekaj aktualnih misli ob 100-letnici rojstva jugoslovanskega voditelja Josipa Broza Tita Ihta ikonoklastov pretirana kot je bil njegov kult Jakčev portret Tita Pred nekaj leti je predsednik koncerna Fiat in eden od simbolov italijanskega ter evropskega kapitalizma med svojim prerivanjem študentom francoske Sorbone presenetil poslušalce. Na vprašanje, katerega politika je najbolj občudoval v svojem življenju, je brez oklevanja odgovoril: Tita. In utemeljil: V bistvu je iz nič znal zgraditi vodilno neuvrščeno državo, združil je v slogi narode, ki so bili dolgo let sprti med sabo, veliko je prispeval k gospodarski rasti Jugoslavije. In dodal, da narodi Jugoslavije, ki so bili tedaj že hudo sprti med sabo, čeprav še niso segli po orožju, niso bili vredni svojega voditelja. Ta misel se mi je vsilila v spomin hkrati z vprašanjem: kaj bi dejal danes Tito, če bi bil priča dogajanju v nekdanji Jugoslaviji? Minilo je komaj 12 let, od kar je v Kliničnem centru v Ljubljani izgorelo življenje jugoslovanskega voditelja, v tem času pa se je država Jugoslavija, ki je svoj čas predvsem po Titovi zaslugi uživala ugled v vsem svetu, med neuvrščenimi, v vzhodnem in v zahodnem bloku, razletela na drobne koščke. Ironija usode je morda hotela, da se je prav v dneh, ki sovpadajo s stoletnico Titovega rojstva, spopad v Bosni in Hercegovini povsem razbesnel in da nekdanja jugoslovanska republika prav zaradi vojnih grozot doživlja beg mater in otrok skoraj biblijskih razsežnosti. Mesta in kraji, kjer se je pred petdesetimi leti v krvi in trpljenju rojevala socialistična Jugoslavija, so danes prizorišče prav tako okrutnih bojev, takih strahot, ki jih svet, po pričevanju visokega komisarjata OZN za begunce, po drugi svetovni vojni ni več doživel. In usoda je hotela, da bo Tito izgnan iz svojega zadnjega počivališča, hiše cvetja v Beogradu v dneh okoli stoletnice rojstva z obtožbo, da je bil pač ... Hrvat. To, kar je bilo navedeno doslej, je le nekaj dramatičnih protislovnih absurdov jugoslovanskega dogajanja. Našteli bi jih lahko še in še. A vse to najbrž ne bi prispevalo k večji jasnosti, pač pa bi izvenelo samo kot objokovanje neke niti ne oddaljene preteklosti, ki se, kot vse kaže, ne bo vrnila več. Eksplozivna protislovja, ki so se nakopičila ravno v 'nekdanji Jugoslaviji in ki so se rušilno razpočila ob agresivnosti srbskih voditeljev, so pometla s preteklostjo. In zaekrat so nedvomno zasenčila tudi Titov mit. Človek, ki je bil za časa svojega življenja ljubljeni oče domovine, po katerem so poimenovali ulice, trge in mesta, katerega rojstna vas je bila spremenjena v muzej, bo v kratkem našel svoj zadnji dom v anonimnem pokopališču. Njegove slike in njegovi kipi so bili odstranjeni, njegovo ime zbrisano z uličnih tabel. Ista pretirana in nesprejemljiva gorečnost, ki je za časa njegovega življenja sprenila v DOGODEK tudi dejstvo, da je uplenil kapitalnega kozoroga, sili sedanje oblasti, da brišejo vsako sled za človekom, ki ga je kapitalist Agnelli -njega, komunista - označil za eno najmarkantnejših osebnosti našega stoletja. Čas in spremembe, ki jih doživljamo, pospešek, ki ga je dal zgodovini zlom realsocialističnih režimov, celotno dogajanje teh mesecev in let je preveč burno, da bi lahko danes poskusili s celovitim in dovolj objektivnim ocenjevanjem takšnih ljudi, kakršen je bil Josip Broz Tito. Miniti bo moralo še nekaj let, preseči bo treba vsaj nekaj protislovij sedanjega časa, pogumneje zakorakati v novo, ki ga nakazuje konec bipolarnosti sveta, preden bo možna ob-jektivnejša zgodovinska ocena o bivšem jugoslovanskem predsedniku, o njegovem delu in liku, o mestu, ki ga ima v zgodovini druge polovice dvajsetega stoletja. Kljub temu pa danes, 12 let po njegovi smrti, lahko Titu očitamo marsikaj: predvsem to, da je bil otrok Lenina in je vselej ohranil teorijo in prakso Leninove partije boljševikov. Kot praktičnemu revolucionarju mu je partija v oboroženem boju pomenila puško revoluci- je, v miru pa motor in lokomotivo napredka. Da pa bi lahko bila puška in motor- je o Titovem konceptu partije zapisal Stane Kavčič - je morala biti nujno enotna, monolitna in organizirana po načelih boljševiške-ga centralizma brez notranjega boja mnenj, opozicije ali frakcije. Tito ni dopuščal, da bi kdo v Jugoslaviji javno in kritično razmišljal o temeljnih postavkah njegove politike. Kadar je ugotovil, da je kdo ali kaj prekoračil v katerikoli smeri tisto črto v idejah in politiki, ki jo je on imel za nujno, še dopustno, ne glede na objektivno stanje in razloge, ni okleval niti za trenutek. Uporabil je vso svojo avtoriteto in vsa načela, da bi še v zametku zatrl taka, po njegovem mnenju nesprejemljiva stališča in težnje, ter da bi tudi politično likvidiral njihove avtorje in nosilce. V notranji politiki je Tito budno čuval vse atribute diktature proletariata, razrednega boja in vodilne vloge partije, pa četudi na škodo demokracije in razvoja samoupravljanja. Obenem pa je bil Tito človek, pri katerem je bila povezanost med zavestjo in hotenjem narodov Jugoslavije ter med njegovo osebno zavestjo posebno močna. Znal je doumeti utrip družbene zavesti ljudstva, da jo je znal usmerjati in se ji tudi prilagajati. Geslo »Mi smo Titovi, Tito je naš« je bilo odraz njegove avtoritete, priljubljenosti, popularnosti in tudi kulta osebnosti, ki se mu ni odrekal, ga gradil premišljeno, a z njim tudi preudarno ravnal. Tito je bil tvorec in mojster tistega organizacijskega oblikovanja in povezovanja, ki je nešteto žarišč partizanskega odpora in boja uspel postopoma zliti v enotna pota. Bil je državnik, ki je do največje mere dvignil ugled Jugoslavije v svetu in bil je človek in državnik, ki je rekel svoj zgodovinski Ne Stalinu. In že s tem samim Ne bi si zaslužil mesto v zgodovini. Mogoče je šele zadnje desetletje njegovega življenja - je menil Kavčič - začelo metati senco na njegovo osebnost in sposobnost. V tistem času je mejnik, ko je vse bolj in bolj začel bivati v svojem vizionarskem svetu neuvrščenosti, partijske monolitnosti in v precenjevanju doseženega. Vse manj in vse teže je razumeval in sprejemal izziv, ki so mu ga sporočali stvarnost, stanje duhov in materialne zgode in nezgode jugoslovanske družbe. Raje je sledil optimizmu birokratov in zablodam dogmatikov, kot nemirnemu iskanju ustvarjalcev in pesimizmu kritičnih duhov. Vse manj in vse teže je čutil in videl slabosti, stvari, ki so že pre-živele in so zavirale duhovni in m3' terialni napredek jugoslovanske družbe. Vse to bi moralo le spodbuditi k nadaljnjemu iskanju, k poglabljanju' k analizi medvojnega in povoj neg3 dogajanja na Balkanu in ugotavlja-nju Titove vloge v tem času in pr°' štoru. In to ravno sedaj, ko po 50 letih miru na tem območju spet plamti strahotna vojna. Strasti pa so najbrž preveč razvnete, da bi bilo kaj takega mogoč3’ Toda prihodnost bo gotovo pokaza-la, da kot je bil kult Titove osebnosti prekomeren, je prav tako prekomerna in zgrešena ihta današnjo1 ikonoklastov. VOJMIR TAVČAR V povratni tekmi s prvakom Veneta med deklicami Odbojkarice Bora Friulexport za uvrstitev v nadaljnji del Odbojkarji 01ympie danes v finalu pokala FJK V San Vitu al Tagliamento bo danes sklepna faza deželnega odbojkarskega pokala za moške. Zanj se bo potegovala tudi go-riška 01ympia CDR. Gre pravzaprav za troboj, saj sta se v finale uvrstili še vrsti Cime Truci-olari iz Sacileja in Falegnamerie Panizzo iz San Vita. 01ympia CDR in Cima sta v minuli sezoni igrali v C-2 ligi, San Vito pa v D ligi, v kateri pa je dosegel napredovanje. V polfinalni fazi je 01ympia CDR, kot znano, s 3:0 izločila Valprapor Imsa, Cima Sacile je s 3:2 premagal četrotligaša Ipem Buia, Panizzo pa je s 3:1 izločil tržiškega tretjeligaša Cremcaffe. 01ympia štarta na tem finalu v vlogi favorita, a paziti se bo morala menda predvsem ekipe gostiteljev, ki igra pred svojimi igralci in ji je komaj doseženo napredovanje vlilo mnogo samozavesti. Spored: 10.30 01ympia CDR -San Vito; 15.30 01ympia CDR -Cima; sledi Cima - San Vito. Odbojkaricam Bora Friulexport, ki so v začetku meseca osvojile naslov deželnih prvakinj v kategoriji »deklic«, se danes ponuja lepa možnost, da še podaljšajo svojo pot v tem mladinskem prvenstvu. Danes popoldne se bodo namreč na »1. maju« v Trstu, s pričetkom ob 16. uri, v povratni tekmi prvega kroga meddeželne faze vdrugič pomerile s prvakom Veneta, šesterko društva Volley Grifone iz kraja Cima d’01mo pri Trevisu. V prvem srečanju pred tednom dni so borovke tega nasprotnika v gosteh že premagale s 3:1, tako da jim drevi za uvrstitev v nadaljnje kolo zadostuje že zmaga s katerim koli izidom oziroma osvojitev vsaj dveh setov ali pa, v skrajnem slučaju, celo poraz s 3:1 in hkratni osvojitvi vsaj 40 točk. Priložnost je za borovke menda preveč vabljiva, da bi si lahko danes privoščile kakršno koli podcenjevanje, zato smo prepričani, da bodo na igrišče stopile primerno zbrane, če tako tudi bo, pa jim zmaga res ne bi smela uiti. V tem primeru bi se v drugem krogu meddeželna faze za nastop na državnem finalu pomerile z zmagovalcem dvoboja med prvakoma Lombardije in Tridentinske, že zmaga proti Grifoneju pa bi pomenila uvrstitev med prvih dvanajst šesterk te kategorije v Italiji. Borovkam je podoben uspeh v isti kategoriji uspel že pred dvema sezonama. Takrat so v prvem krogu meddeželne faze izločile prvaka Ligurije. Med naraščajniki Valpraporovi fantje za deželni naslov Mladi odbojkarji Valprapora CDR se bodo danes popoldne skoraj gotovo dokopali do naslova deželnih prvakov v kategoriji »naraščajnikov«. V tretji tekmi finala, ki se odvija v telovadnici goriškega Kulturnega doma, jim proti videmskemu prvaku Pozzu iz Pradamana zadostuje že osvojitev enega samega niza. Za določitev najboljše deželne ekipe L AL Primoije izenačilo PRIMORJE - SPAL 1:1 (0:0) STRELCA: v 74. min. Štoka, v 90, min. Nicodemo. PRIMORJE: Babich, Trampuž, Milani, Štoka, Tul, Savarin, Štolfa (od 65. min. Vodopivec), Miclaucich, Sardoč, Digovich, Antoni. SPAL CORDOVADO: Zanin, Odorico, Ramundo, Zadro, Dreon, Coassin, Bernava, Soncin, Nicodemo, Piazza, Padoan (v 70' Presotto). V včerajšnji, drugi tekmi za določitev najboljše ekipe v treh deželnih skupinah 1. amaterske lige so Prosečani izenačili z mošvom Spal iz Cordovada. • tokrat so domačini igrali v pomlajeni posta- Vl' kljub temu pa so igrali zadovoljivo in gostom je P^v y končnici uspelo izenačiti. Do končnega razpleta je torej prišlo v zadnjem delu tekme, potem ko sta si bili ekipi stalno enakovredni. Prvi zadetek je za rdečerumene dosegel Štoka z udarcem z glavo po kotu iz leve strani Savarina. Gostje so takoj reagirali, a so izenačili prav v 90. rninuti, ko je srednji napadalec Nicodemo s posrečenim strelom ob kazenskem prostoru preskočil Babic-ha. Po tej tekmi je torej tudi zmagoslavna sezona Primorja končno pri koncu. (Š.M.) Turnir beach-volley v Štandrežu Privlačna novost Kot smo že poročali, se je na kotalkališču doma A. Budal v Štandrežu pričel turnir beach-volleyja v organizaciji KD Župančič. Udeležuje se ga kar lepo število aktivnih, pa tudi že rekrativnih odbojkarjev in odbojkaric iz Gorice, Trsta in Tržiča. Potegujejo se za uvrstitev v finale, ki bo 6. junija ob priliki domače šagre na trgu pred domom A. Budala. Tekme so vsak dan (pričetek ob 19. uri) in v enem večeru se bori za zmago šest ekip, sestavljenih iz dveh igralcev. Tovrstni turnir je na Goriškem prava novost, zato vsak večer priteguje lepo število gledalcev. Prijetno presenečenje so organizatorji doživeli v četrtek zvečer, ko so po tekmah prišli na obisk košarkarji kluba Slavij a iz Kromeriža pri Brnu na Moravskem, ki so bili v gosteh ŠZ Dom. Tako so ob domači kapljici, petju in zabavi odigrali še prijateljsko tekmo v beach-volleyju proti mladim organizatorjem turnirja. Dosedanji izidi: Tell, Daniele - M.Gulin, M. Gulin 2:1; Tomšič, Černič - Devetak, Černič 2:1; Uršič, Devetak, Korečič - Plesničar, Cej 2:1; Florenin, Gravnar - Kos, Brotto 2:0; Grobe, Boschini, Morini - Croselli, Pahor 2:0; M. Feri, A. Feri -B., R. M. Makuc 2:0; Zamo, Buzzinelli - Mučič, Braini 2:0; Relato, Ostromann - Boškin, Paulin 2:0. Lutman) Sklepna slovesnost osnovnošolske olunpiade je zelo lepo uspela V Borovem športnem centru je bila včeraj sklepna slovesnost letošnje osnovnošolske olimpiade, katero prireja vsako leto Športna šola Trst. Organizatorji so nagradili vse najuspešnejše udeležence letošnjih tekmovanj in šole. V okviru sporeda pa je bil tudi nastop otroškega orkestra Glasbene matice pod taktirko Petra Filipčiča, odigrana pa je bila tudi finalna tekma v igri »med dvema ognjema«, v kateri je miljska osnovna šola premagala ucence šole Širok. V okviru slovenosti je bila tudi razstava fotografij, katere so otroci posneli o svojem šolskem življenju. (Foto Magajna) Na Goriškem športni dan Učenci prvih treh razredov osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom na Goriškem so imeli športni dan. Prireditev se bo zaključila šele 26. t.m., ko bodo tekmovali učenci četrtih in petih razredov, in sicer v atletskih disciplinah. Mlajši so se pomerili le v poligonu in med dvema ognjema. V poligonu so bili najboljši Martin Roner (OŠ Oton Župančič, Gorica), Sandy Kogoj (OŠ P. Butkovič, Sovodnje) in David Corva (OŠ F. Erjavec, Štandrež). Med deklicami pa Erika Sirk (OŠ Plešivo), Helena Istinic (OŠ O. Zupančič, Gorica) in Jana Plesničar (OŠ F. Erjavec, Štandrež). V srečanjih med dvema ognjema je bila končna uvrstitev naslednja: 1. OŠ Pevma, 2. OŠ ul. Brolo, 3. OŠ Doberdob, 4. združena ekipa OŠ ul. Brolo in OŠ Štandrež, 5. združena ekipa OŠ Sovodnje-Romjan-Vrh, 6. OŠ Števerjan. Tekmovanje se je odvijalo v Kulturnem domu. (foto Marinčič). mednarodni regati v Livornu Arianna Bogateč osvojila 31. mesto IZOLA — V Livornu, kjer je potekalo svetovno jadralno prven-stvo v olimpijskem razredu evro-Pa' je S Irenina jadralka Arianna Bogateč, ki se bo udeležila olimpijskih iger v Barceloni osvojila Končno 31. mesto. . Boljša od Arianne je bila izolska jadralka Vesna Dekleva, saj je v Konkurenci 55 udeleženk osvojila ončno 26. mesto. Ob manjšem vetru je bila zelo dobra, še vedno Pa se ne znajde v močnejšem un ako je po vrsti dosegla 11., 38., 43» 13., 35. in 14. mesto. Naslov je osvojila Norvežanka tkeland pred Brodinovo iz Švedske in Italijanko Landijevo. (Kreft) Antonaz in Glavina po pričakovanju IZOLA — Prvo regato državnega jadralnega prvenstva v olimpij-em razredu 470, ki poteka na regatnem polju pred Izolo, sta po PUcakovanju dobila olimpijska Kandidata iz Kopra Matjaž Anto-az m Davor Glavina. Druga sta tla Čopi-Borštnar prav tako iz , °Pta' tretja pa Rečana Marinac Hajdinjak. Zaradi neugodnih Pogojev so spravili pod streho le o regato, dve pa bosta na proti arnu danes, seveda če bodo za 10 Pogoji. (Kreft) Danes se vzameta TANJA in SANDI SKažel' SKČe V Živl>en>u >ima iz ■ ŠZ Jadran Na atletskem tekmovanju slovenskih višjih srednjih šol iz Gorice Prijetno vzdušje in veliko število udeležencev Pred kratkim se je na šolskem stadionu v Gorici odvijalo atletsko tekmovanje vseh goriških slovenskih višjih srednjih šol. Tekmovanja se je udeležilo 150 tekmovalcev, in sicer 90 fantov in 60 deklet. Udeleženci in udeleženke so se lahko preizkusili v teku na 100 in 800 metrov, metu krogle, skoku v daljavo in štafeti. Tekmovalci, ki so bili ločeni v dve starostni kategoriji (mlajši in starejši), so lahko nastopali v posameznih disciplinah, medtem ko so se za odličje v četveroboju potegovali tekmovalci, ki so nastopali v vseh štirih možnih disciplinah. Tekmovanje je potekalo v prijetnem vzdušju. Ob razglasitvi rezultatov so priznanja in pokale najuspešnejšim podeljevali ravnatelji posameznih šol in sicer prof. Majda Sfiligoj Corsi (Uč. S. Gregorčič), prof. Felice Guadagni (ITI G. Galilei) in prof. Vladimir Sturm (DTZ in sekcija TTZ I. Cankar). Posebna zahvala gre prof. Hijacintu Jussi za izdelavo priznanj in vsem, ki so pomagali pri uspešni organizaciji športne prireditve. DEKLETA 100 m. MLAJŠA: 1. K. Jussa (Gregorčič) 14 "25; 2. X. Gugliatti (Cankar) 14 "85; 3. A. Velikonja (Gregorčič) 15"17. STAREJŠA: 1. R. Pizzo (Zois) 14 T4; 2. H. Corsi (Gregorčič) 14 "46; 3. N. Soban (Gregorčič) 14 "57. DALJINA. MLAJŠA: 1. K. Jussa (Gregorčič) 4,35 m; 2. A. Velikonja (Gregorčič) 3,89 m; 3. X. Gugliatti (Cankar) 3,80 m. ŠTAREJŠA: 1. B. Lisjak (Gregorčič) 4,30 m; 2. M. Be-"vilacgua (Zois) 4,15 m; 3. H. Corsi (Gregorčič) 4,15 m. KROGLA. MLAJŠA: 1. M. Černič (Trubar) 8,70 m,- 2. K. Jussa (Gregorčič) 8,34 m; 3. B. Vanon (Zois) 8,00 m. STAREJŠA: 1. S. Černič (Zois) 9,51 m; 2. B. Lisjak (Gregorčič) 9,12 m; 3. E. Brisco (Zois) 9,10 m. 800 m. MLAJŠA: 1. A. Velikonja (Gregorčič) 3 09; 2. P. Vižintin (Gregorčič) 3" 10; 3. V. Devetak (Galilei) 3'10. STAREJŠA: 1. H. Corsi (Gregorčič) 3"05; 2. M. Bratina (Gregorčič) 313; 3. M. Brezavšček (Trubar) 3'15. ŠTAFETA 4 X 100 m: 1. Gregorčič; 2. Zois; 3. Cankar; 4. Trubar. ČETVEROBOJ: 1. H. Corsi (Gregorčič); 2. E. Brisco (Zois); 3. M. Be-vilacgua (Zois). FANTJE 100 m. MLAJŠI: 1. D. Pavio (Zois) 12"23; 2. D. Repovš (Galilei) 12 "82; 3. E. Lapel (Galilei) 13"05. STAREJŠI: 1. I. Tomšič (Cankar) 12 "18; 2. D. Uršič (Trubar) 12""28; 3. A. Klede (Zois) 12"54. DALJINA. MLAJŠI: 1. E. Lapel (Galilei) 5,35 m; 2. D. Pavio (Zois) 5,20 m; 3^ S. Remec (Cankar) 5,05 m. STAREJŠI: 1. A. Klede (Zois) 5,65 m; 2. B. Peršič (Zois) 5,60 m; 3. D. Uršič (Trubar) 5,43 m. KROGLA. MLAJŠI: 1. D. Pavio (Zois) 9,90 m; 2. S. Sluga (Gregorčič) 9,85 m; 3. T. Birsa (Cankar) 9,04 m. STAREJŠI: 1. S. Kosič (Zois) 12,22 m; 2. T. Mucci (Cankar) 11,90 m; 3. A. Domeniš (Trubar) 11,62 m. 800 m. MLAJŠI: 1. D. Pavio (Zois) 2'30; 2. M. Gergolet (Trubar) 2'40; 3. S. Tommasi (Zois) 2'43. STAREJŠI: 1. I. Tomšič (Cankar) 2'26; 2. E. Zavad-lal (Galilei) 2'28; 3. A. Klede (Zois) 2"30. ŠTAFETA 4 X 100: 1. Zois; 2. Cankar; 3. Galilei; 4. Trubar. ČETVEROBOJ. MLAJŠI: 1. D. Pavio (Zois); 2. S. Tommasi (Zois). STAREJŠI: 1. A. Klede (Zois); 2. D. Uršič (Trubar); 3. E. Zavadlal (Galilei). SKUPNA LESTVICA PO ŠOLAH DEKLETA: 1. Uč. Gregorčič; 2. TTZ Zois; 3. Licej Trubar; 4. DPZ Cankar; 5. TIZ Galilei. FANTJE: 1. TTZ Zois; 2. TIZ Galilei; 3. Licej Trubar; 4. DPZ Cankar; 5. Uč. Gregorčič. Ruzzier odličen Pretekli teden je potekal za našega hitrohodca Fabija Ruzziera v znamenju dolgih potovanj ter vrsti tekem na raznih razdaljah. Najprej se je v torek v Minsku udeležil prvenstva Belorusije na razdalji 10 km, kjer se je nepričakovano uvrstil na odlično 2. mesto s časom 43'51"6, za beloruskim prvakom Arturom Šumakerjem. Skupno je nastopilo 21 atletov iz Belorusije, Ukrajine, Rusije in Italije. V soboto pa je naš atlet nastopil na 18. izvedbi klasičnega festivala hoje »Baltic cup«, ki je potekal v kraju Aly-tus, blizu glavnega mesta Litve Vilni-usa. Tekmovanje bi po množičnosti ter kakovosti lahko primerjali celo olim-piadi, saj je v moški in ženski konkurenci nastopilo 240 atletov iz 17 držav treh celin. Skoda, da se prav v soboto Ruzzier ni počutil najbolje, saj dan prej zaradi hudih želodčnih krčev ves dan ni nič jedel in je nato po neprespani noči bilo že vprašljivo, če bo tekmovanje na 20 km sploh končal. Vseeno je tudi tokrat prevladala njegova trma in se je s sicer skromnim časom 1.38’42" uvrstil na 23. meto. Zmagal je olimpijski prvak, Nemec Roland Wei-gel. Naslednji dan pa je bilo na vrsti še zadnje tekmovanje na 5 km. Finska kopel ter »riški črni balzam« sta pripomogla, da je Ruzzier startal kot prerojen in z osebnim rekordom 21'20"2 osvojil solidno 16. mesto. Zmagal je letošnji svetovni podprvak »indoor« Rus Kostijukevič. NOGOMETNA SEKCIJA ŠD BREG priredi v nedeljo, 31. t.m. ob zaključku sezone celodnevni izlet na kmetijo v Vitovlje. Izlet je za vse simpatizerje nogometa in tudi ostalih panog (za športnike posebna cena). Cena izleta (prevoz, hrana in pijača) je 35.000 lir. Odhod ob 9. uri pred občinsko telovadnico v Dolini. Vpisovanje na nogometnem igrišču v Dolini in pri Mariu Pavletiču (tel. 228782), pri Silvestru Korenu (tel. 228551) ali pri Koradu Švabu (tel. 631434). TPK SIRENA organizira tečaje za začetnike v razredih optimist in windsurf. Tečaji za razred optimist bodo: prvi od 15. do 26. junija in drugi od 6. do 17. julija. Tečaji za vvindsurf pa: prvi od 29. junija do 3. julija in drugi od 17. do 21. avgusta. Vpisovanje na društvenem sedežu, tel. 422696, v popoldanskih urah. ŠZJADRAN obvešča, da bo v petek, 29. t.m. v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicanju redni občni zbor. DNEVNI RED: 1. predsedniško in tajniško poročilo, 2. blagajniško poročilo, 3. volitve novega odbora, 4. razno. SK DEVIN vabi člane in prijatelje društva na srečanje s pobratenim SK Snežnik. Zbor na Sviščakih je danes, 24. t. m. Zjutraj je predviden vzpon na Snežnik, popoldne pa piknik. Darujte v sklad Mitje Čuka Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije irvHrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9, do 13. ure razen sobote. primorski M. dnevnik nedelja, 24. maja 1992 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Španskemu kolesarju »naprtili« vlogo favorita na giru Induraina se vsi bojijo GENOVA - Italijanski kolesarski giro, ki se pričenja danes v Genovi z izredno vijugasto, osem kilometrov dolgo etapo na kronometer po mestnih ulicah, je v zadnjih letih minil v znamenju '"bolj ali manj velikih presenečenj, zato so ugibanja o tem, kdo je letošnji favorit pač najrazličnejša, izjave protagonistov pred Startom pa skrajno previdne. »Skušal bom dati vse od sebe, a moj glavni cilj je francoski tour«, pravi Španec Indurain, ki ga mnogi imajo za prvega moža gira. Ocenjujejo namreč, da mu na zadnji 66 km dolgi etapi na kronometer nihče ne bo mogel kljubovati, kolesar Marco Gio-vannetti pa meni, da vzponi so sicer selektivni, a ne toliko, da bi bil lahko zmagovalec znan pred omenjeno zadnjo »maratonsko etapo« na kronometer. Ta izjava še krepi fronto pristašev španskega kolesarja, a ji oporeka Cyril Guimard, nekdanji mentor Hina-ulta, Lemonda in Fignona. Po njegovem mnenju je namreč preveč ciljev navkreber, da bi lahko vrstni red določile samo etape na kronometer. In če je res tako, potem to pomeni, da ni brež možnosti niti Chiappucci, ki je od Italijanov najbolj cenjen. »V gorski vožnji sem se zelo izboljšal, a če bo Indurain tu na giru že vozil v polni formi, s kakršno računa tudi na touru, ga bo težko premagati, pravi Chiappucci, ki ga po forfaitu Bugna bremeni še večja odgovornost. Kaj pa lanski zmagovalec Chi-occioli? Malokdo verjame v možnost, da bi ponovil podvig in sum, da je lani dobesedno »letel« s pomočjo nedovoljenih sredstev se še ni polegel. Zadovoljujem se že s tretjim mestom, je včeraj izjavil Chioccioli, ki vse očitke zavrača in opozarja, da je bil doslej podvržen protidoping kontroli že dvaindvajsetkrat, izidi pa je bil vsakič negativen. Tudi veteran Laurent Fignon ne popušča. Njegov klubski tovariš Giovannetti sicer priznava, da Francoza ni med favoriti, vendar pa tudi za staro šaro še ni. Ko smo že pri veteranih, naj omenimo še to, da bo na giru pri častitljivi starosti 36 let debitiral Irec Sean Kelly. Na sliki AP: Indurain (levo) in Chiappucci med lanskim tou-rom. Bosta vozila skupaj tudi na letošnjem giru? V Mugellu motociklistična VN Italije za SP Gianola, Chili in Doohan favoriti današnje dirke FIRENCE Ezio Gianola v razredu do 125 ccm, Pierfrancesco Chili v četrtlitrskem in Avstralec Doohan v pollitrskem razredu so dosegli najboljše čase na poskusnih vožnjah za današnjo motociklistično VN Italije na dirkališču Mugellu. Drika šteje za toičke svetovnega prvenstva. Zahvaljujoč se lepemu vremenu so domala vsi piloti izboljšali svoje petkove čase. To velja posebno za oba večja razreda, v katerih so piloti vozili od 15 do 20 sekund hitreje, a treba je vedeti, da je bila v petek proga mokra. V razredu do 250 ccm ni Chili le iztrgal prvo mesto na štartu Ca-dalori in Reggianiju, a je s časom 1'57"880 tudi dosegel rekord proge. Podoben podvig je v pollitrskem razredu dosegel tudi Doohan, ki je bil kar za sekundo hitrejši od Američana Schwantza. Vrstni red na štartu: 125 ccm: 1. Gianola (It.) honda 2'06"230, poprečna hitrost 149,589 km/h; 2. Sakata (Jap.) honda 2'06"365; 3. Casanova (It.) aprilia 2'06"456; 4. Martinez (Sp.) honda 2'06"518; 5. Debbia (It.) honda) 2006"585; 6. Spaan (Niz.) aprilia 2’06"646; 7. Raudies (Nem.) honda 2'06 "851; 8. Waldmann (Nem.) honda 2"06"854; 9. Ueda (Jap.) honda 2'06'947; 10. Giro (Sp.) aprilia 2’07"232. 250 ccm: 1. Chili (It.) aprilia 1’57"880, poprčena hitrost 160,180 km/h; 2. Reggiani (It.) aprilia 1"58"452; 3. Cardus (Šp.) honda 1'58"816; 4. Cadalora (It.) honda 1'58"867; 5. Puig (Šp.) aprilia 1'58"970; 6. Bradi (Nem.) honda 1'59"326; 7. Zeelenberg (Ni^.) suzuki 1'59"520; 8. Romboni (It.) honda 1059 "533; 9. Schmid (Nem.) yama-ha 1"59 "563; 10. Biaggi (It.) aprilia 1"59'"757. 500 ccm: 1. Doohan (Avstral.) honda 1'54"048, poprečna hitrost 165,562 km/h; 2. Schwantz (ZDA) suzuki 1'55T30; 3. Rainey (ZDA) yamaha 1'55"343; 4. Chandler (ZDA) suzuki 1"55'868; 5. Criville (Šp.) honda 1’56 "450; 6. Barros (Br.) cagiva 1'56"525; 7. Kocinski (ZDA) yamaha 1'56"849; 8. Gardner (Avstral.) honda 1'56”996; 9. Lawson (ZDA) cagiva 1'57"193; 10. Mac-Kenzie (VB) yamahga 1'57"345. World league: Italija drugič z J. Korejo REGGIO CALABRIA — V okviru drugega kvalifikacijskega kroga svetovne odbojkarske lige world league se bo italijanska moška reprezentanca danes še drugič pomerila z Južno Korejo. V prvem petkovem srečanju so az-zurri zmagali s 3:0 (15:0, 17:15, 15:8). Prejšnji teden je Italija kot znano dvakrat (s 3:1, in 3:0) premagala Francijo, konec meseca pa se bo podala čez ocean, da bi se dvakrat pomerila še z Brazilci. Zadnje kolo italijanske nogometne A lige Važno le za »UEFA« Zadnje kolo letošnje italijanske nogometne A lige bo zanimivo le za določitev četrte ekipe, ki bo predstavljala Italijo v evropskem pokalu UEFA. Tako končni zmagovalec (Milan) kot štiri ekipe, ki bodo v prihodnjem prvenstvu igrale v B ligi (Bari, Verona, Cremone-se in Ascoli) so že znani. Znano je tudi ostalo italiajnsko predstavništvo v evropskih pokalih: Milan bo igral v pokalu prvakov, Parma v pokalu pokalnih zmagovalcev, Juventus, Torino in Napeli pa bodo nastopali v pokalu UEFA. Danes pa bo padla odločitev o četrti ekipi, ki se bo udeležila tega pokala. V konkurenci so še trti moštva: Roma, Inter in Samp-doria. Največ možnosti gotovo ima Roma, ki ima 38 točk (torej točko več od Sampdorie in Interja) in bo poleg tega danes igrala proti Bariju, ki je že izpadel v nižjo ligo ter naj bi zato igral demotivirano. Šicer tudi Sampdoria in Inter danes igrata doma ter njuna naloga ni najtežja. Sampdoria, ki je v sredo zamudila veliko priložnost, da bi osvojila najbolj prestižen evropski nogometni pokal na tekmi proti Barceloni, bo danes igrala proti že izpadlemu Cremoneseju. Boškovo moštvo je sicer nesporen favorit za zmago. Tudi novi točki Genoveža-nom ne bi kaj prida zalegli in tako močno tvegajo, da jih v prihodnji sezoni ne bo na evropski sceni. Enako velja za Inter, ki bo danes igral proti Atalanti. Inter je imel letos izredno črno sezono. DANAŠNJI SPORED (16.00): Cagliari - Lazio, Foggia - Milan, Inter - Atalanta, Napoli - Genoa, Parma - Fiorentina, Roma - Bari, Sampdoria - Cremonese, Torino -Ascoli, Verona - Juventus. LESTVICA: Milan 54, Juventus 47, Torino 41, Napoli 40, Roma 38, Sampdoria in Parma 37, Inter 36, Foggia 35, Atalanta 33, Lazio 32, Fiorentina 31, Cagliari in Genoa 29, Bari 22, Verona 20, Cremonese 19, Ascoli 14. Po izredno dragoceni zmagi v gosteh proti Piši ima danes Udine-se v 35. kolu itlaijanske anogomet- ne B lige edinstveno priložnost, da ohrani četrto mesto na lestvici in da še poveča svojo prednost nad petouvrščenima ekipama Reggiane in Cosenze. Videmčani bodo namreč v tem kolu igrali doma proti Venezii. Danes bo sicer manjkal »libero« Man-dorlini, zato bo trener Fedele tudi potrdil postavo, ki je premagala Piso. Na dlani je, da se bo Venezia na vse kriplje borila, da osvoji vsaj točko, saj je na predzadnjem mestu lestvice, res pa je tudi, da so Videmčani nedvomno tako tehnično kot taktično močnejši od Benečanov. DANAŠNJI SPORED (16.00): Avellino - Palermo, Bologna - Mo-dena, Brescia - Ancona, Cosenza -Casertana, Lucchese - Lecce, Mes-sina - Piacenza, Padova - Cesena, Reggiana - Pescara, Taranto - Piša, UDINESE - Venezia. LESTVICA: Brescia in Ancona 43, Pescara 42, UDINESE 38, Reggiana in Cosenza 37, Piša 35, Lucchese in Bologna 34, Cesena 33, Piacenza 32 in Modena 32, Palermo, Messina, Padova in Lecce 31, Taranto in Casertana 30, Venezia 29, Avellino 27. C liga: Triestina danes v gosteh proti Carpiju Dve koli pred koncem tretjeli-gaškega prvenstva bo Triestina igrala danes v gosteh proti Carpiju. Tudi ta tekma bo glede lestvice brez vsake važnosti, saj obe ekipi nista v boju za napredovanje in sta tudi povsem na varnem pred izpadom. V tržaških vrstah ne bo izključenega Terracciana, skoraj gotovo pa bosta igrala Pasonato in Panero. DANAŠNJI SPORED (16.00): Arezzo - Vicenza, Como - Alessan-dria, Carpi - TRIESTINA, Casale -Empoli, Chievo - Pavia, Massese -Palazzolo, Monza D- Baracca, Siena - Spal, Spezia - Pro Šesto. LESTVICA: Spal 44, Monza 42, Como 41,Empoli 38, Vicenza 37, TRIESTINA in Spezia 35, Chievo in Palazzolo 31, Arezzo in Siena 29, Carpi, Casale, Alessandria in Massese 28, Pro Šesto 26, Baracca in Pavia 24. Danes v slovenski nogometni ligi Zanimivi boji KOPER — V današnjem, 38. kolu SNL bo vsekakor najbolj zanimivo na tekmah ekip, ki jim grozi selitev v nižje tekmovanje, na programu pa sta tudi dva derbija v gornjem delu lestvice za uvrstitev tik pod vrhom. V Izoli gostuje prebujena Mura, ki je tudi sicer redno neugoden tekmec Izolanom, Koper pa gostuje v Naklem, kjer trener Softič pripravlja ruskemu nogometašu Vorobjevemu posebnega čuvaja in če bodo Koprčani znali popaziti še ne Taneskega, je točka dosegljiva. Edini primorski obračun bo v Ajdovščini, kjer Jadran Lama nima posebnega motiva, gostitelji pa morajo zmagati, sicer jim grozi najhujše. SCT Olimpija si je točki vejer-tno že vknjižila, tako da pri vrhu ne pričakujemo sprememb. Slovensko nogometno reprezentanco pa čaka 3. junija prijateljska tekma v Talinu s selekcijo Estonije. Zvezni selektor Prašnikar je med 26 imen na širšem spisku vključil tudi najboljše igralce Izole in Kopra (Galič, Benedejčič, Ružnič, Perkat in Tosič). Seznam 16 igralcev, ki jih bo povabil na priprave, bo Prašnikar objavil jutri. DANAŠNJI SPORED (16.30) Potrošnik - SAOP Gorica, Živila Naklo - Koper, Elektroelement Zagorje - Eurospekter Ljubljana, Steklar - Maribor Branik, L. M. Svoboda - Slovan Mavrica, Publikum - Nafta, Domažale - Oria Rudar, SCT Olimpija -Medvode Loka, Belvedur Izola - Mura, Primorje - Jadran Lama, Rudar (V) prost. (Kreft) Finale namiznoteniškega prvenstva lntercas Krasovi najmlajši v Fiuggiju dragic zapored na 1. mestu Na državnem namiznoteniškem prvenstvu za najmlajše je Kras v postavi Gorazd Milič, Bojan Simone-ta, Daša Bresciani in Vanja Milič že sinoči osvojil končno prvo mesto, kljub temu, da danes igra še eno tekmo. Toda tudi v primeru, da dvoboj izgubi, je najboljši v skupnem seštevku. V odločilni tekmi proti Stetan Mugnano so vsi igralci in igralke zaigrali sijajno in v zadnji tekmi pri se je pri rezultatu 4:3 za Kras izkazal Bojan Simo-neta, ki je v odločilnem setu že izgubljal s 16:9, a mu je uspelo zmagati z 21:19. To je že drugi zaporedni naslov Krasa na državnem prvenstvu lntercas za najmlajše. (M. Šercer) Teniški svetovni pokal: finale ČSFR - Španija DUSSELDORF — V finalu teniškega ekipnega svetovnega pokala se bosta pomerili reprezentanci Češkoslovaške in Španije. V zadnjem kolu plave skupine je ČSFR z 2:1 premagala še SND.Posamezni izidi: Korda -Volkov (SND) 6:4, 6:4; Novaček - Čerkasov 6:7, 6:3, 6:4; Volkov/Cerkasov - Korda/Suk 1:6, 6:3, 6:4. V dvoboju iste skupine je Nemčija s 3:0 premagala ZDA (Stich - Sampras 6:7, 6:2, 6:4, Steeb - Rostagno 6:1, "6:3, Stich/Steeb - Grabb/Rostanbo 7:6, 6:2). Končna lestvica plave skupine: ČSFR 3 zmage, Nemčija 2, ZDA 1, SND 1. domači šport DANES NEDELJA, 24. MAJA 1992 SKIROLKE ITALIJANSKI POKAL 9.00 v Križu: nastopa tudi Mladina Resco. KOLESARSTVO POKAL LONJERJA 9.30 v Lonjeriu: dirka cikloamaterjev. predviden cilj ob 11.30 na Bazoviški cesti nad Lonejrjem. TENIS ITALIJANSKI POKAL 9.00 v Gorici: Campagnuzza B - Gaja (moški); 15.00 v Skednju: CF Servola -Gaja (zenske). NOGOMET NARAŠČAJNIKI 10.30 na Proseku: Primorje - Donn0i 10.30 v Trstu, Sv. Alojzij: Montebello Zarja. ODBOJKA POKAL FJK 10.30 v San Vitu al Tagliamento: nastopa tudi 01ympia CDR DEKLICE MEDDEŽELNA FAZA 16.00 v Trstu, na 1. maju: Bor FriuleX" port - Volley Grifone TV NARAŠČAJNIKI DEŽELNI FINALE 15.30 v goriškem Kulturnem domu: nastopa Valprapor CDR V L moški košarkarski divizija na Tržaškem Polet še za korak bližji cilju POLET - SKYSCRAPERS 85:76 (39:27) POLET: Sosič, Granier 4 (1:2), Kerpan 2, Krevatin 10, Malalan 14, Vremec 34 (2:3), Škerlavaj 12, Bajc 3 (3:4), Piščanc 1 (1:5), Grgič 4. Trener Taučer. PON: Krevatin (31); TRI TOČKE: Vremec 4, Malalan 2, Granier 1. Na poti do napredovanja v promocijsko ligo so poletovci premostili še eno oviro. Lažje kot v prvem delu prvenstva so namreč premagali četrtouvrščeno moštvo Skyscrapers. Začetek tekme je bil dokaj izenačen. Nasprotniki so s consko obrambo 3-2 presenetili Poletov napad, ki je bil prepočasen. Obrambno trdnjavo gostov so poletovci naposled le strli z meti za tri točke. V petih minutah so si priigrali zanesljivo prednost. Še v 6. min. je bilo namreč 10:8, a v 11. so poletovci že vodili z 22:11, to prednost pa obdržali do odmora. S silovitimi začetkom drugega dela (delni izidi 10:0) so poletovci povsem strli odpor gostov, do konca tekme pa ni bilo več razburljivih prizorov. (A. Vremec) MINIBASKET TROFEJA »ZINI« STEFANEL - POLET 74:23 (36:11) POLET: Bogateč, Corbatti 4, Piccini 1, Gregori, Žagar, Kalc, A. Guštin 2, M. Guštin 2, T. Špacapan 4, Lakovič 4, V. Špacapan, Brundula 4. V zadnjem kolu so poletovci visoko izgubili proti močnemu Ste-fanelu, ki je že v uvodnih minutah prejel pobudo v svoje roke. Kljub visokemu porazu pa je treba pohvaliti vse poletovce, ki so se pogumno borili do konca. (A.V.) ODBOJKA 1. ženska divizija: Kontovel -Breg Union Beton 3:2 (11:15, 11:15, 15:4, 15:8, 15:13).