674
L. A.: Kapela.
odkrili dne 26. velikega srpana 1890. Opojeni s slavjem redke dvestoletnice, hiteli so rodoljubi nazaj čez Velebit, da počaste tudi živega moža, vladiko Str ossmaj erj a, ki je dne 8. kimovca 1890 tiho in oskromno slavil štiridesetletnico vladikovanja svojega. Kaj ta mož po-menja v kulturni zgodovini hrvaški, »Zvonovim« čitateljem ne tre-barao znova pripovedovati. Le to še poudarjamo, da se za kulturno prihodnost svojo nima bati narod, ki je za mesec dnij slavil spomin treh  tolikanj  zaslužnih in imenitnih rodoljubov svojih.
«»<¦»
Kapela.
goščave gozdne sredi Kapela se blesti, V svetilnici kapele Prijazna luč gori.
Gorje" mu, kdor ugasnil Bi z roko jo drzno:
V pravičnem srdu njega Kaznilo bi nebo ! . . .
Postanka  dan in leto, Zidarja skrit spomin:
Vse časov zob odglodal S samotnih je zidin.
Pripdved le pobožno Potomcem pravi ded,
O luči in kapeli
Pripdved teh bese"d:
Da znamenja je v lesi Kraj tajuosten in svet,
Kdor bi se tam zagrešil, Na ve"k bi bil preklet!
V   goščave gozdne sredi Kapela ni vam tL:
To skromno je svetišče Mladostnega srca!
V  njem tudi skrivna roka
Nebeško luč neti: Ljubezni  čisti plamen V svetišči tem žari.
Ljubezni do kreposti,
Ki v nji  cvete pomMd,
Do zabljene resnice,
Do vzorov, zlatih nad !
In luč svetldplamtečo V svetilki dan in noč,
To luč prižiga, hrani Baje skrivnostna moč.
Gorje" mu, kdor ugasne Te luči divni žar —
Mladdstnih src skrunitelj  — Prekletstvo ndnj vsekdar!
L. A.