Naši dopisi. Iz Ljnbljaiic. Okrajna konlerencija učiteljstva ^lovenskih in slovensko-nemških ljubljanskib Ijudskih šol je dne -28. t. rn. Poleg običajnih toček je na dnevnem redu: 1.) Zavetišue nravno-zanemarjeniin šolskim otrokoin v Ljubljani, poročilo g. c. kr. okrajnega šolskega nadzornika nadučitelja A. Žumra. 2.) Kako je postopati učilelju, da do.seže učni smotei* pri spisovnetn pouku v naših petrazn-duic.ali in oseuirazrednicab na podstavi sedanjega učnega ('rtežii, poročilo g. učitelja J. Dimnika. Dne 30. t. m. pa je konferencija učiteljstva nemškib ljubljanskih ljudskih šol, pri kateri poroča gosp. učitelj A. Maier o pouku o doinovinoslovji in gdč. učiteljica E. Kaunacber o nemškem slovničnem pouku in Ijeliiuannuvih slovnicah. Iz 1'ostojin«. Te dni sta se razposlali vsoin šolskim vonstvom dve okrbžnici. Prva vabi k okrajni učiteljski konferenciji, koja bode dne 5. mal. sipana t. 1. v Postojini. Kazven obieajnib toček sla na dnevnem redu velezanimivi razpravi: 1. Potreba in zgodovinski razvoj nazornega nauka. Kako in koliko naj se ga poučuje na najnižji stopinji ljudske šole. Poročevalec: g. učitelj Fr. Verbič iz Slavine. 2. Kakoje gojiti slovniški pouk, da bo trajna in zanesljiva podlaga pravopisu in spisu? (Določiti je posebej, v koliko naj se pri isteni upoiablja sam razum, v koliko tudi melianičen spoinin.) Poročevalec: g. učilelj K. Wider iz Vipave. Opozurjam posebno na dostavek v vabilu glaseč se: Ua bode debata živahneja, naj vsak ud konferencije posainezni točki dubro piemisli. Samostojni nasveti imajo se vsaj 3 dni pred zborovanjein g. c. kr. okrajneinu šolskemu nadzorniku naznaniti. Pred konferencijo je ub i). uii v dekanijsku-župni cerkvi tiha sv. inaša, pri koji bode pel dobroznani, vrli Pivški kvartet. Še drug izreden užitek se nam obeta. Čujeino, da nameravajo učitelji - tamburaši iz Vipavskc duline tudi nas se svojim dovršenini igranjein izncnadili. Druga okrožnica odreduje, da je 21. ružnik t. 1. pouka prost dan in se irna na ta dan praznuvati škofovski jubilej sv. Očeta Leona XIII. — ič. 1/. kainniškcga okraja. Letošnje uradno učiteljsko zboiovanje bude dne 5. mal. srpana ob 8. uri dopoludne v Mengeši. Poleg navadnih toček je na dnevnem redu tudi: Razgovor o dosedanjih poskusili s pokončno pisavo, poročevalec g. Stiasny. — Stvarna obravnava povoljno izbrane realistične berilne vaje s pripruv.o za spisje (3. berilo); poročevalec g. Toinan. Iz Smlednika. Preveseli dan za šolsko mladež naše fare, pravim naše fare, kajti v naši fari se nahajajo tri šole in sicer doma, v Tibojab in v Pirničiili, bil je na pi-aznik Kristovega vneboboda. Ta dan se je blagoslovila pirniška šolska zastava v tukajšnji farni ceikvi. Po innogeni trudu in velikib zaprekah, katere so se stavilo g. ufitelju Miillnerju, prišlo je končno vender le do blagoslovljenja. Koliko obrekovanja, bujskanja in skrbij je imel omenjeni gosp. učitelj piestati, ne born pravil. A on le ni umagal, leniveč držal se je krepko ter preinagal vse ovire. Vsa čast iiiii! Domenili sino se polem z našiui g. katebetom o slavnosLi blagosluvljonja, katero naj tu nekoliku popišem. Zjulraj pred sv. mašo naznanil je grumovili strel s topičem, da se bode danes v cerkvi godilo nekaj posebnega. In res, privrelo je dokaj Ijudstva od blizu in daleč, a seveda največ Pirničanov. Drugi strel pa natn je naznanil prihod tibojske šolske mladine na čelu jini zastavonosec z jako lepo, tudi še le lansko leto napravljeno zastavo. Moško snio potem šli v cerkev vsak s svojo šolsko raladino in zastavo. Postavili suio se lako, da je bila blagoslovljenka v sredi. Pu blagoslovljenji imel je č. g. katebet Košir slavnoslni govor. Opozoril je otroke raed diugim sosebno, na kaj naj jih zastava vednu spouiinja, predočil jiin je zlasti podubi Marije in sv. Alojzija v zastavi. Priporočal in za vzgled postavil jim je angelskega mladoniča, naj bi tudi oni tako krščansko živeli, pridno se učili ter radi ubogali roditelje in učitelje, kateii se z njimi toliko trudijo. Pozabiti pa tudi ne smejo nikdar Maiije. Kavno tako pa se danes sponinite pri daritvi sv. maše še dveh slavljencev in sicer sv. očeta papeža Leona XIII. in piesv. cesarja Frančiška Josipa I. Kakor sv. oče toliko skrbi za zveličanje naših duš, tako naš presv. vladar vedno in povsod skrbi za naš posvetni blagor. Končno sklene gospod svoj zanimiv govor s slovenskim gesloiu: ,Vse za vero, doin, cesarja". Na to se je zapela na koru pod vodstvom g. A. Sacbsa cesarska pesem. Po slovesni sv. maši, med katero je bilo slišati vedno pokanje topičev, šli smo zopet paroma iz cerkve; otroci su šli doinov, nii učitelji z g. kalehetom pa sino se zbrali pri g. radučitelju, kojega gospa nam je postregla s kosilom in dobro kapljico. Preostaja mi še popisati zastavo. Naročena je na Dunaji pri tvrdki Krickel & Scliweiger, je trioglata in iz jako lepega belega damasta. V sredi na jedni strani je podoba Maiije eistega spočetja, na drugi strani sv. Alojzij. Ob krajeb jo krasijo zlate ,franže" in konci je obešena zlata kvasta. Palica je iz nalurnega javorovega lesa, v sredi s črno rozeto; vrbu pa je sulica. Jako tina in lepa sta modri in rdeči trak z napisom: ,Sv. Marija in sv. Alojzij prosita za nas!'; Čike v trakovib so ročno delo z zlatom veziljene. Zastava na palici ni pribita, ainpak le tako pritrjena, da se lehko pruč vzame, kar je jako praktično za shranitev. S trakuvi vred stane okoli 100 gld. Končno bodi izrečena najtoplejša zahvala gospodoma uviteljeina, g. učiteljici in zlasti g. katehetu za pnjazno sodelovanje pii lej slavnusti. li.