/*/1/1
irOkYii
AM€RICAN IN SPtMT FOR€10N IN LANGUAGE OMIV
Kongresniki in Hoffa s< bodo skočili v lase
flatlma) and! Lnt«r»aU«xu) ClreaUtfM
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 29, 1960
SLOVENIAN
MORNING N«WSPAMR

STEV. LIX — VOL. LIX.
Novi grobovi
Christina Cnltrona
Včeraj je preminula v Mary-j	mount bolnišnici 54 let stara
Cities Hoffa, vodnik Unije Mrs. Christina Cultrona, stara voznikov, se pripravlja na 54 let, z 25850 Columbuš Rd. Po-Volivni boj, — grozi da bo kojna je dalj časa bolehala. Bi-oelavstvu nenaklonjenim la je vdova po pok. Franku. Bi-kongresnikom jes'eni po- la je Članica in bivša tajnica ^Ogal do — poraza.	j Društva Beacons št. 477 SNPJ.
Washington, d. c. - Ko ZaP“stiIa * hf«; J7“ La“-
so lav,; i	,	. renzo m Helen Murr ter vnuke,
škem h ^ aS°Va 1 V Pre s^avni' brata Josepha, sestre Helen Gra-
mTJ ° novemi2akonu ° bowski, Mary, Frances Volk, jah, je znam unnski magnat A d i	-ju
Hoffa v, u	., , ,	6, Anno Papeka ter vec drugih so-
ua posebno pazil, kako gla- ,	„	, ,	j
su G;n ^	,	., . __ rodmkov. Pogreb bo v sredo ob
jelo posamezni kongresniki. V 0 ,,n . . T ~	,
zakon,, •	8:30 zp iz Louis Ferloha pogreb.
Konu je namreč vec določb, ,	,	„ ,	.	,
ki nn „	.	, zavoda v cerkev sv. Katarine ob
‘■ »iegovemu gospodarstvu v ^vet.h, nato p, Kalvaryo.
nii' prevozniških delavcev. Do- ...	. at ew. i'vcl
gnal i« j •	,	,	, Včeraj zjutraj je umrl v St.
^ le, da je za zakon glasovalo Tr. ,•. , , .. f6 ^kih kongresnikov ki so bi- ^incent Charlty bolnišnici 63 let
k izvolinni	j ,	, ■	• stari Mathew Milavec, znan
^voljeni samo z delavskimi ,	,,	,, ,.	,
S asovi. Tem ie x takrat n.in. tudi kot Mathew Mahvek, z 1069
vedal Hni	• u! jk t P ’ E. 61 St. V bolnišnici je bil 10
Navedel	l°ni' Pokojnik je bd doma v
Takrat ^ m -	• z .'Dvorski vasi pri Velikih Laščah
a«-iat politična javnost ni .	.
dala dosti na Hoffove grožnje in Je pr;Sel V to dezeIa’ ko Je bl1 Srnatrala ; noiiove grožnje g štiri leta Zapustil je žen0
atm]3 Je njogo^ zuganje kot .----- .	H	u
st’,canje na korajžo. Hoffa je i?afr srnatral za resno in si dal ^ asovati od svoje unije pri-vee;na pooblastila in fonde, se-a vse v okviru novega zako-a 0 unijah.
° j0 spodbodlo tistih 56 kon-8 esnikov, ki jim je Hoffa že la-[j naP°vedal volivni boj. Zbra-;s. 80 se sedaj na Kapitelu in u-bor*10^^ Poseben akcijski od-’ da si bodo medsebojno po-^ a8ali tekom volivne kampa-^e'- Med 56 kongresniki sta 0 va demokrata, vsi ostali
rePublikanci.
sa-
so
Poroka že spomladi!
\ipove.dujejo,	se utegne-
,l princesa Margarete, se-* i’;' angleške kraljice, in htbony Armstrong-Jones p0r°citi že to spomlad.
t^SCR, Vel. Brit. — Pre-Ptln Petek objavljena zaroka gle-^ese Margarete, sestre an-spfQ.-u kraljice Elizabete, je zaroJ\ a ugibanje o tem, kdaj bo ca siedila poroka. Zaročen-]a ^ a Se konec tedna zadrževa-
načrrv,in razPravljala o svojih sta 2a bodočnost. Trdijo, da
Ponvi6 0di°oila za poroko še to niad.
Obla,,
gare va zaroke princese Mar-Phiv 2 dvornim fotografom An-
7ClaAr“Str0“g-J
ones je veliko zanimanja. lela Cesa Se je pred nekaj leti že-jatelf0r°^lti z mladostnim pri-Angijt^’ ki pa je bil ločenec.
j ,anska cerkev ne prizna-^Uje°CJ^Ve zak°na in ne dovo-princn°Ve Poroke razporočenih. davnQSa 86 tei zabtevi vdala. feta Se veseli, da je Marga-Njen‘Sedaj le našla svojo srečo, hikoz 2ar°denec izbaja sicer iz je poanil1 višjih krogov, pa se sPiatraVetil fotografiranju, kar Prirtig J° V onib krogih za “ne-Sb'onoreTri p°klic.” Anthony Arm-sti	°ues se za vse to ni do-
CU ie in je v svojem pokli-Pad Vo° ^Poval, prodrl z njim
C6se, oH 'n asvoHl srce Prin-Hek • katere je sicer starejši aJ mesecev.
Vremensk
Anno, roj. Modic, sinova Richarda in Raymonda, štiri vnuke, brate Johna, Franka, Louisa, Anthonya in Edwarda ter sestri Frances Žnidaršič in Josephine Rypka. Bil je član Lake Shore Post No. 273 American Legion. Bil je v prvi svetovni vojni kot narednik. Pogreb bo iz Grdino-vega pogreb, zavoda na E. 62. St. v četrtek zjutraj na Kalvarijo. (čas bo javljen jutri). Truplo bo položeno na mrtvaški oder jutri ob dveh popoldne.
Joseph Legan
Včeraj zjutraj je umrl ,v Glen-cliff Rest Home 76 let stari Joseph Legan s 36465 Plains Rd., Eastlake, Ohio, preje s 13829 Lake Shore Dr. v Bratenahl, rojen v vasi Zalisec pri Žužemberku, od koder je prišel v to deželo 1. 1903. Zapustil je sina Edwarda, pri katerem je živel, in hčer Mary La Broad (v Springfield, Mass.), 7 vnukov, 12 pravnukov, brata Mihaela v New Yorku, brata in sestro pa v Sloveniji. Zaposlen je bil 22 let kot natakar v Marie’s Tavern, katere lastmk je John Škufca na E. 140. St. Pokojni je bil član Baraga dvora št. 1317 Kat. borštnarjev in The Eagles Aerie No. 135. Pogreb bo iz Gr-dinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob 8:45 v cerkev sv. Hieronima (St. Je-rom) ob 9:30, nato na pokopališče All Souls.
Frank Laurich
Po daljšem bolehanju je preminul na svojem domu na 5219 Wilson Mills Rd. poznani Frank Laurich, star 65 let Tukaj zapušča soprogo Mary, roj. Bambič, otroke:	Mary Planisek,
Alice Terček, Fr.ink L., Helen in Margaret Kopan, 13 vnukov in več drugih sorodnikov. S soprogo je vodil delikatesno trgovino na 15601 Holmes Ave. od leta 1928 do leta 1958, ko je šel v pokoj. Rojen je bil v Travniku v Loškem potoku, sonroga v Retju v Lotškem potoku. Tukaj je bival 48 let. Bil je član Dru-sv. Jožefa št. 169 KSKJ in Društva Kras št. 8 SDZ. Pogreb bo jutri zjutraj ob 8:15 iz Zelotovega pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev Marije Vneco-vzete ob devetih, nato na Kalvarijo.
Karolina Vidmar
Včeraj zjutraj je bila prepe-
Najvbl5'no> naletavanje snega. lsja temperatura 28.
53 leti. Tu zapušča hčere Mrs. Caroline Gričar, Mrs. Marge Maslar in Mrs. Mary Kulwin in 5 vnukov, v New Yorku s na Paula, v starem kraju pa eno sestro. Soprog Paul je preminul pred 25 leti. Bila je članica Društva Kras št. 8 SDZ, Slov. Ženske Zveze in Oltarnega društva pri Mariji Vnebovzeti. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:15 iz Mary A. Svetek pogreb, zavoda na 478 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob devetih, potem pa na Kalvarijo. Prijatelji so vabljeni, da obiščejo pogrebni zavod od dveh pop. do deseto zvečer, ker bo takrat tam družina, da jih sprejme.
Barbara Juratic
V	petek zvečer je po dolgi bolezni preminula v Euclid Glen-ville bolnišnici 75 let stara Mrs. Barbara Juratic z 18526 Glcn-field Rd., rojena na Češkem, od koder je prišla v Ameriko pred 50 leti. Tu zapušča sina Edwarda in enega vnuka. So prog James je umrl leta 1956. Pogreb bo jutri zjutraj ob 9:30 iz Mary A. Svetek pogreb, zavoda na 478 E. 152 St. v cerkev Marije Vnebovzete ob desetih, potem pa na Kalvarijo.
John Bogovich
V	petek je v Lutheran bol nišn’ci preminul 75 let stali John Bogovich s 15217 Lucknow Ave., rojen na Hrvaškem, od koder je prišel v Ameriko pred 45 leti. Zapušča soprogo Mary, roj. KUpieb, sinova Michaela in Petra Vujancik, hčer Mrs. Dorothy Cekic, 7 vnukov in dva brata. Bil je član Društva Svoboda št. 235 HBZ. Pogreb bo v ponedeljek zjutraj ob 8:15 iz Mary A. Svetek pogreb zavoda na 478 E. 152 St. v cerkev sv. Pavla, nato na Kalvarijo.
Mary Pirnat
V	soboto zjutraj je umrla Mary Pimat, roj. Laurič, s 17406 Nottingham Rd., preje z 1142 £. 76 St., doma s Hudega vrha pri Novi vasi, od koder je prišla sem 1. 1901. Bila je vdova, moj John ji je umrl 1. 1952. Bila je mati Frances Zakrajšek, pok. Louise, Johna, Mary Fatur in Josephine Fatur, desetkrat stara mati in osemkrat prastara mati. Zapustila je tudi brata Henry Lauriča. Bila je članica Društva Napredni Slovenci št. 5 SDZ, Oltarnega društva pri Sv. Vidu in Tretjega reda sv. Frančiška. Pogreb bo iz Grdinovcga pogreb, zavoda na E. 62 St. v sredo ob 8:45 v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato na Kalvarijo.
s.»lei.k. posojilo noj ZAHOD SE SE NI ZEDINIL
RAZOROŽlfVENI NAČRT
Indoneziji novd posojilo, da j	--------- |
bi jo zadržala pred pove- Zahodni strokovnjaki se razgovarjajo v Washing-
Iz Clevelanda in okolice
zavo z Zahodom.
BOGOR, Indonez;. — Predsednik sovjetske vlade Nikita Hru-ščev, ki je tod na uradnem obisku, se je dogovoril s predsednikom Sukarnom o novem posojilu, ki ga bo dala Sovjeti j a Indoneziji za izgradnjo industrije. Posojilo bo znašalo 250 milijonov dolarjev po nizkih o-brestih in bo odplačljivo na dolgo dobo. Edini pogoj, ki ga je Sovjetija stavila, je, da mora o-stati Indonezija nevtralna. Ta pogoj seveda ne bo naveden v dogovoru o posojilu, ampak samo v tajnem dodatku.
Sovjetska zveza je dala Indoneziji že 1. 1956 posojilo v znesku 118 milijonov dolarjev v obliki raznih kreditov za na-!kup blaga v Sovjetiji in satelitskih državah.
Združene držaVe so Indoneziji od njene osvoboditve sem ipred 10 leti poklonile skupno v j okviru gospodarske pomoči 617 j milijonov. Ta pomoč ni bila vezana na nobene politične pogoje-
Indonezija je poleg Indije glavna zastopnica nevtralnega bloka med komunističnim Vzhodom in demokratičnim Zahodom. Ta blok je začel pod vplivom nasdja rdečih Kitajcev iškati naslombe in opore na Zahodu. To je predsednika sovjetske vlade Hruščeva pognalo na sedanjo pot v Južno Azijo,
Washington in London oklevata Pariz - dela!
Masti imajo dovolj!
BEOGRAD, FLRJ. — Oblasti so znižale ceno masti od 345 na 280 dinarjev, ker je letaš trg boljše založen z debelimi prašiči. Njihovo število naj bi poraslo za blizu eno tretjino.
S tem je pridobivanje masti naraslo v taki meri, da v celoti krije domače potrebe. Zato je bil uvoz masti v deželo ustavljen. Vse od konca druge svetovne vojne sem je morala Jugoslavija vsako leto uvoziti velike količine maščob, med tem ko jih je v letih pred drugo svetovno vojno v velikih količinah izvažala.
Napovedujejo, da bodo skoro pridelali doma tudi dovolj sladkorja, ker so pridelki sladkorne Ijana in je preminula v Worn- pese v zadnjih letih precej obil-an’s bolnišnici Mrs. Karolina nejši kot preje.
Vidmar, roj. Žnidaršič, v staro-1	------o----—
sti 74 let. Doma je bila v vasi če si brezobziren pri vožnji, Velike Lipje, fara Hinje, odko- ne pozabi, da se boš zaradi der je prišla v Ameriko pred tega kesal!
tonu že ves mesec o razorožitvenem načrtu, ki St!a ,
M
ga naj* bi predložili predstavnikom komunisti
L Podružnica št. 32 SŽZ ima ju-
cnega bloka, ? kater im se bodo sestali v Ženevi nih proStorih. Vse vabljene sredi prihodnjega meseca. £!edaj izgleda, da so Podružnica št. 14 szz ima ju-se odločili v glavnem za predlog, ki so ga sta- tri zvečer ob sedmih sejo. Po vili Angleži lansko jesen na zasedanju Združe- ie praznovanje rojstnih dni.
nih narodov.	, ne*taj tednov—
j Mr. in Mrs. Michael Telich, WASHINGTON, D. C. — Datum sestanka v Ženevi je ki sta dobila precejšnje poškod-želo blizu in treba se bo pripraviti za odhod tja, pri tem pa be v avtomobilski nesreči na po-zastopniki zahodnih sil, ki se bodo razgovorov o razorožitvi ti v P1lorido, bosta morala osta-udeležile, še niso prav edini, kaj naj zastopnikom Vzhoda ti še nekaj tednov v Screven predlože. V dobrem mesecu, kar se tod posvetujejo, so se County Hospital, Sylvania, Ga., v glavnem domenili, da bodo vzeli za temelj predlog, ki ga kamor jima znanci in prijatelji je irazvil prel Združenimi narodi preteklo jesen angleški mi- lahko pišejo, nister Selwyn Lloyd. Predlog predvideva razorožitev v Zadu.šnica— treh stopnjah zvezanih s primernim mednarodnim nadzor-j Jutri ob 6:30 bo v cerkvi sv.
stvom.
Lloydoy predlog se drži v glavnem starih zahodnih načrtov o postopni odpravi atomskega orožja ob učinkoviti mednarodni kontroli. Temu naj bi sledila tudi razorožitev v vseh o-staUh 'vrstah orožja. Vsaka država naj ohrani le toliko oboroženih sil, kot jih potrebuje za ohranjevanje notranjega reda in miru.
Proti predlogu Zahoda stoji predlog Hruščeva, ki ga je tudi lansko jesen razložil Združenim narodom. Hruščev je za popolno in vsestransko razorožitev, ki pa naj bi bUa izvedena bolj na temelju zaupanja, kot ob trdnem mednarodn^rp nad/.cr-stve. Ker zaupanja med velesilami ni kaj prida, tudi ni navdušenja za sovjetski predlog. Na Zahodu so ta predlog označili f.a odlično propagandno potezo, brez prave praktične vrednosti. M o s k v a zahteva kljub temu, naj ta predlog služi za temelj razgovorov. Razgovori se začno 15. marca
Razgovori se bodo začeli v
PARIZ, Fr. —Sovjetskop poveljstvo v Vzhodnem Berlinu je hotelo zahodnim vojaškim zastopnikom, ki so v Potsdamu pri Sovjetih za zvezne oficirje, vsiliti potna dovoljenja, ki oz- švicarski Ženevi 15. marca. Za-načujejo Vzhodno Nemčijo kot j hod bodo zastopale Amerika, “nemško demokratsko republi-j Anglija, Francija, Italija in Kako” in ne kot sovjetsko okupacij- nada, Vzhod pa Sovjetija, Poljsko cono. Na ta način naj bi Za- cka, Češkoslovaška, Rumunija pad po ovinkih priznal komu- in Bolgarija. Število zastopni-
Satelitske države naj sloje na lastnih nogah
j Vida sv. maša za pok. Marian-j no Zakrajšek 0b l. obletnici smr-■ ti.
i V sredo ob osmih bo iV cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Franka Fabian ob 2. obletnici
Hruščev je vodnike komuni- smrti, stičnih držav Evrope na Lep uspeh— zadnjem sestanku prijemal, i Koncert June Price je bila ker se obračajo v vsaki zelo uspela prireditev, ki je r.a-stvari na Moskvo, name- vduš la lepo zasedeno dvorano, sto, da bi sami reševali svo- Podrobnejše poročilo sledi v če-je težave.	i trtek v Kult. obzorniku.
VARŠAVA, Polj. — Ko je Roienice-tov. Hruščev letošnjo zimo skli- ^	^ Glenville bolnišnici se je
cal sejo Kominforme v Moskvi, rocLla ge. Marici in g Tonetu so vsi mislih, da je to samo pret- L^vriša z 18724 Neff Rd. zala veza in da se za sestankom v hčerkica, ki bo delala družbo se-Moskvi mora skrivati nekaj drp- strici in petim bratcem Cesti-gega. Sedaj so poljski komuni- tamo! sti povedali, kaj vse so takrat Na obisku— obravnavali v Moskvi. Res je,1 K Mrs. Frank Petkovšek na da jim je Hruščev povedal, ka- 1168 E. 60 St. je prišla iz Dan ko si zamišlja bodoči razvoj od- pri Starem trgu pri Ložu sorod-nosov med Vzhodom in Zaho- niča Alojzija linče. Dobrodošla dom, toda glavni negov na- med nami! men je bil, da na sestanku po- Molitev_______
šteno opere ušesa vsem vodil- ! člani DruštVa Baragov dvor nim tovarišem iz satelitskih držav.
št. 1317 Kat. borštnarjev so vab-
TT ,	Ijeni nocoj ob 8:30 v Grdinov
Vsem skupaj in vsakemu po-	,	, T i cu
Ko.	j„ ,_______. ^ pogreb, zavod na Lake Shore
Blvd. k molitvi za pok. Josepha
nistični režim v Vzhodni Nemčiji.
Zapadni zavezniki so sicer taka potna dovoljenja odklonili, toda ne vedo, kaj n'aj napravijo. Anglija bi nova potna dovoljenja najrajše priznala, v Wash-ingtonu oklevajo, general De Gaulle je pa sovjetski vojaški misiji pri francoskem poveljstvu v Baden-iBadenu postregel s hišnim zaporom: Rusi ne smejo iti nikamor brez francoskega dovoljenja.
V Washingtonu pravijo, da je korak generala De Gaulla napravil nanje močen vtis in da ni izključeno, da bodo Francijo posnemali.
Malo poguma je treba, pa gre! Moskva na francoski korak v Nemčiji še ni odgovorila.
kov obeh taborov bo torej enako.
Upanje na uspeh razgovorov
Članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ je vabljeno nocoj ob sedmih v Želetov pogreb.
sebej je očital, da le preveč zahtevajo pomoči iz Moskve, da jim od tam ne pride nikoli do- , e^,an,' sti kreditov, da za vsako svojp polomio krivijo Kremlj m da si sami ne znajo prav nič pomagati, kadar pridejo v zadre- zavoc* ^ mobtv* za Pok' Eianka go. • Zagrozil jim je, da jim Eauiich.
^ au c ne. uo en vjvuiuv bo ze P°kazal, ako ne bodo bolj 1 Članice Oltarnega društva fa-je sorazmerno majhno. VeUko sPretni v političnem vodstvu, re Marije Vnebo\ zete so \ab bo zaviselo od tega, ali se bodo 'vsak v ^oji deželi. Grožnja je Lene Jutri zv. ob sedmih v M. Sovjeti, Amerikanci in Angleži 'menda neka3 zalegla- Prvi so Svetek pogreb, zavod k molitvi pogodili o končanju preskuša- Prijeho za delo Cehi in začel z za pok. Karolino Vidmar, nja atomskega orožja. Razgovo-! leorgan^zac^° iavne uprave in I	~~4>
re o tem vodijo v Ženevi že 0d ,'g0SPodarstva> madžarski tova-j Srbsko meteorološko jeseni 1958.	j riši so znova pognali lV tek so-j društvo protestira
Zadnjža razorožitvena konfe- c:alizacijo kmetijstva, v Buka- BEOGRAD, FLRJ. — Srbsko renca se je končala v Londonu restl s° zaceh krotlti mteligen- meteorološko društvo je v poseb-poleti 1957 brez vsakega uspe- c° ltd' ha. Sovjetska zveza je bila si-!	0
cer tudi tedaj za popolno razo-j GlIVi DlSdllC lltld tSZdVG
rožitev, ni pa marala pristati na nobeno mednarodno nadzorstvo.
ni resoluciji protestiralo proti eksploziji francoske atomske bombe v Sahari. Trdi. da naj bi
Vsaka milja milijon!
COLUMBUS, O. — Vsaka milja moderne avtomobilske vele-ceste stane okoli milijon dolarjev, izjavljajo v oddelku za ceste.
Pes namesto telefona
Tirolca sta se sporekla in si skočila v lase. Tisti trenutek je gostilničarjev kužek smuknil iz lokala in zdirjal na policijsko postajo- Takoj Potem sta prišla stražnika in vzela pretepača s seboj. Gostilničar je prav za take primere zdresiral svojega psa.
De Gaulle nadaljuje z reorganizacijo armade
PARIZ, Fr. — Francoska armada je napravila nov korak v
COLUMBUS, O. — Guverner- , del radioaktivnega prahu padel ja DiSalle je napadla ohajska tudi na področje Balkanskega trgovska zbornica in mu očita-; polotoka, la slabo gospodarstvo. Trdila
je, da bodo državne finance pri- : benih deficitov v državnih bla-šie v primanjkljaj že 1. 1963 za'gajnah.
najmanj 36 milijonov, da so v I Na drugi strani skuša DiSalle na®l državi davki preveliki, da i držati disciplino v vrstah ohaj-modermzaciji svojega ustroja, je gospodarski napredek v na-Iških demokratov, ki jo posebno že ani je dobila prvo mobilno in ši državi manjši od povprečne-! hudo krši politični boss Ray T.
lahko oboroženo oklopno divizi-iga za vso deželo itd.
jo, potem je poveljstvo ustanovilo motorizirano divizijo iz petih polkov, sestavljeno po vzorcu ameriških “pentomskih” divizij.
Sedaj je dal general de Gaulle nalog> naj začnejo organizirati prvo popolnoma motorizirano “atomsko” divizijo. Obstojala bo iz treh brigad in cele vrste pomožnih čet. Imela bo tudi svoje letalstvo ih svoje helikopterje. De Gaulle misli reorganizirati celo francosko o-brambo.
DiSalle je moral začeti študirati očitke in seveda dognal, da so napačni. Vsekako je pa odkril, da je v dobi 1950-1957 naša država vodila deželo v gospodarskem napredku. V tej dobi ni bilo v nobeni državi toliko denarja investiranega v gospodarska podjetja kot ravno pri nas, investicije so presegle znesek 6 bilijonov.
Miller v Clevelandu. Pozval je za konec preteklega tedna vse mestne demokratske voditelje na sestanek v Columbus in jim poročal o svojem delu kakor tudi o političnih načrtih za bližnjo bodočnost Veliko so seveda govorili tudi o delegaciji, ki naj gre na demokratsko konvencijo. Guvernerja so potolažili z obljubo, da mu bodo zvesto stali ob strani, naj pride, kar
Ni torej res, da visoki državni > hoče. Brez kritike in godrnja-
davki gonijo industrijo iz naše države. DiSalle seveda trdi, da
pod njegovo vlado ne bo no-|di.
nja seveda sestanek ni potekal, to je pri demokratih že v nava-
KKERIŠKA DOMOVJNX, FEBRUARY 29, 1560
Ameriška Domovina
IfmTMTT«	»Tl
6117 St Clair At«. — HEndanoa 1-0628 — CleTclaad S, Oklo
National and International Circulation
Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and lat week In July
Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec ~	NAROČNINA:
{Za Zedinjene države:
$12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 meaec« Petkova izdaja $3.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4 00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year
skrbe, da bodo naše Šole, srednje in višje, poskrbele za pri-’prej ves čas tu. Njen soprog Ja-J Kapucinski samostan in cer-
r\	« * \r *-*	1 1	~ —. X _ ?  a ill*	TN *   _ •	"\T *"»«*r*1*- CI r» -i e~>	V«orvs 1 111 e’ n> 1 Ir-Av r r< 4- r» /4	n •* r» r« #4 ■*-» 4 i o-« 4- rt
meren pouk zemljepisa domače in tujih dežel. Danes je svet tako majhen in tako med seboj povezan, da še isti dan zvemo za vsak večji dogodek, pa naj, se zgodi že kjerkoli na zemeljski obli, od vsakega večjega dogodka morda tisoče in tisoče milj od nas, pa utegne tudi bolj ali manj zaviseti naša lastna usoda. Poznanje sveta je v dobi atomov, jet letal in medcelinskih raket nekaj skoro neobhodno potrebnega.
f

—f WMMWJMM*
BESEDA IZ NARODA |
Entereo as second class matter January 6th, 1908, at the Poat Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 41
Mon., Feb. 29, 1960
Sole so krive!
V	naši deželi izdamo za šole in šolanje povprečno precej več kot drugod po svetu, pri tem pa prihaja v zadnjih letih vedno bolj na dan, da naše šole ne odgovarjajo potrebam sedanjega časa, da imajo vrsto pomanjkljivosti, ki jih moramo odpraviti, če nočemo, da bodo imele usodne posledice za bodočnost naše dežele.
šole, pouk v njih in njihovi učni programi niso namen sami sebi, razvoju in gibčnosti možganov šolarjev. Njihov glavni cilj je pripravljati mladino za življenje, razvijati postopno njenega duha, njeno poznavanje svoje okolice, sveta, njegove kulture, gospodarskega položaja, njegove sedanjosti in preteklosti, uvesti jo v znanosti in tehnična znanja, ki jih bo, ko odraste potrebovala pri svojem delu. Poleg razvoja duha in uvajanja v poznanje življenja in civilizacije je nujno potrebno vzgajanje srca, navajanje k poštenju, značajnosti in humanosti.
Zvezni urad za vzgojo je nedavno objavil nekaj podatkov o naših srednjih šolah. Iz teh povzemamo sledeče podrobnosti.
V	večini teh šol zahtevajo vsaj tri leta rednega pouka v angleščini. Ta mora biti obvezno vključena v vsak šolski spored. Nad polovico vseh srednjih šol zahteva naglešči-no vsa štiri leta.
Matematika je obvezni predmet samo v nekako polovici vseh šol le eno od štirih let, v eni četrtini šol ipa dve leti. Več časa in truda je posvečeno takozvanim socialnim vedam. Ameriško zgodovino uče v vseh teh šolah vsaj eno leto, evropsko pa komaj v 19 od 50.
Dober del šol ima obvezne ure iz ameriške javne uprave ali “problemov ameriške demokracije.” Zemljepis je med tem popolnoma neznana znanost na ameriških srednjih šolah. Povpraševanje v srednjih šolah v 50 mestih po vsej deželi je pokazalo, da zemljepis poučujejo samo v treh, pa še tam v skrajno omejenem obsegu. Gospodarstvo je prav tako le redko kod med učnimi predmeti.
Poleg angleščine je najvažnejši predmet v veliki večini vseh šol telesna vzgoja, torej zabava in šport. Nad polovico vseh šol zahteva telovadbo skozi vsa štiri leta.
Nekako polovica učnega sporeda na srednjih šolah je obvezna, ostalo polovico pa si dijaki in dijakinje lahko izbirajo po svoji volji in razpoloženju, kakor si pač zamišljajo svojo bodočnost. Tisti, ki misli iti študirat dalje, se ponavadi posveti že v srednji šoli predmetu, ki ga misli kasneje študirati, oni, ki je odločen, da pojde naravnost v življenje, skuša pridobiti več praktičnega znanja za poklic, ki si ga misli izbrati.	v
Za one, ki nameravajo iti študirat na visoke šole, je skoro povsod obvezna angleščina skozi vsa štiri leta, dalje dve leti enega izmed tujih jezikov in dve leti matematike in drugih prirodnih znanosti. Zanimivo je, da tudi za te dijake ni predviden pouk zemljepisa, čeprav je med drugim telovadba za nje obvezna skozi vsa štiri leta.
Ob takih učnih programih srednjih šol se res ni čuditi, da ljudje, ki so končali srednje in celo visoke šole v tej deželi, ne vedo razlike velikosti Velikih jezer, da jim je že izredno težko našteti njihova imena, da o prekopih in rekah, ki jih med seboj vežejo sploh ne govorimo.
Nedavno tega sem stal z nekim znancem, ki je končal visoke šole in dobil “master’s degree” iz znanosti, na bregu Erie jezera. Zrla sva tja preko proti Kanadi, ko me je nedavno vprašal: “Saj je to Erie jezero?” Potrdil sem mu. Nato me je vprašal, če je Erie jezero večje od Michiganskega. Pogledal sem ga začudeno, če se morda ne šali. Priznal mi je mirno, da tega ne ve in da se tega ni nikoli nikjer učil.
Sedeli smo v družbi s angleškimi prijatelji s srednjimi šolami. Nekateri med njimi so imeli celo po nekaj let študija na visokih šolah. Beseda je nanesla na nekatera vprašanja svetovne politike. Njihovo znanje zemljepisa je bilo naravnost porazno. Preko imen kontinentov je komaj kaj seglo.
Razgovor je bil skrajno težaven, ker skoro nihče ni vedel, kje države, o katerih smo govorili, leže, ne kakšen je njihov gospodarski in 'politični položaj. Če je kdo uganil glavno mesto katere, je bil na to že skoro ponosen. . .
Ko sem bral zadnjič gornje statistične podatke o učnih programih, ki zemljepisa kot obveznega predmeta skoro ne poznajo, mi je postalo vse nekam razumljivo. Začudil sem se. kako je mogoče, da oni, ki so za šolske programe odgovorni, ne uvidijo silne škode, ki jo povzroča ljudem ne-poznanje lastne dežele in še veliko bolj nepoznanje sveta. Nekdaj so bile vse te stvari še dopustne, danes, ko je postala Amerika vodnica vsega svobodnega sveta, mora njeno prebivalstvo svet poznati. Le v fem slučaju bo lahko razumelo zunanjo polniko svoje vlade in jo (podprlo.
Oblasti v zadnjih letih pozivajo in priganjajo mlade ljudi k učenju tujih jezikov, nič manj potrebno ni, da po-
Waukegan, 111. — V nedeljo na sv. Valentina dan po kosilu sva z ženo na porču. Jaz sem bral “WSN” in “Am. Dom.” — žena pa je brala neke mesečnike, v katerih pišejo in razpravljajo o gospodinjstvu in drugih raznih praktičnih rečeh. Po Mc-Callister Ave. so brneli avtomobili sem in tja, stari in novi vseh vrst, da jih je bilo kar zanimivo gledati. Vmes sem opazil tudi mnogo avtov tujezemskega izdelka, kakor da jih nimamo dovolj doma. Sredi takih misli sem bil, ko se je oglasila žena in je dejala:
“Veš Tine, midva sva prehitro prišla na ta svet.”
“To ni najina krivda,” jo začnem tolažiti. Ona pa odvrne: “Seveda ni, saj pravim to le za šalo. Poslušaj, kaj nam vse na svetu obetajo. Zdaj se začenja na svetu šele luštno. Pravijo, da bo nam bodočnost v kratkem prinesla nove trgovine z živili. Imenovale se bodo “E-lectronic Super Market.” Določenega slovenskega izraza za to še nisem nikjer videla. Jaz bi to imenovala “Elektronični ve-letrg.”
“Kakšen pa bo?” — jo vpra-
V	' If*.	I I I I i I'.
sam.	— ~-
“Pravijio, da ga zarnislU neki profesor W. Breger, ki je v službi pri Pratt Institutu. Ta bodoči ‘“Elektronični veletrg” so pokazali javnosti na lanski razstavi živeža (hrane in jestvin) v New Yorku, pod pokroviteljstvom “Daitch Shopwell Supermarket” verižnih trgovin, ki jih imenovana družba obratuje po več krajih. Ta “elektronični veletrg” bo obratoval nekako tako le:
“Bodoča ameriška gospodinja se bo pripeljala z auto na
je izbrala. Ko bo pritrdila, da je z vsem zadovoljna, ji bo ka-sir podal račun, ki ga bo ta plačala. Ta ji bo vrnil potrjen račun s seznamom vred. Nato bo zopet pritisnil na drugi “knof” in vse blago bo kakor bi trenil smuknilo na konvejerju v prostore za paketiranje. Kupoval-ka pa se bo z dvigalom popeljala v prvo nadstropje, odtam na vozečem trotoarju nazaj k svojemu autu, s tem pa k prejem-nemu oknu, kjer bo pokazala račun in seznam, nakar bo dobila vse blago v paketu in poseben postrežnik ji bo položil paket v auto, kjer bo hotela in želela, da ji ga bo položil.
“Potem bo mlada bodoča A-merikanka prižgala ponosno in samozavestno cigareto, pričela pogon in se bo modro odpeljala gizdavo se držeč domov.”
Ko je žena končala s svojo novico in njenim razlaganjem, sem jaz pripomnil:
“To se pa sliši kakor kaka pravljica. A praviš, da ne bo dolgo, ko bo to prišlo, ti novi moderni električni veletrgi — “Electronic Supermarkets”?
“Kako bodo v stanu in kako bodo mogli s temi tekmovati mali trgovci, ko že sedaj tožijo, kako jim odvzemajo promet verižne trgovine?
“Začeti bodo morali gledati za kak drug prostor na soncu,” se je odrezala žena.
“Že, že, svetovati nekaj takega je lahko, ampak za one, ki morajo iskati “drug nov prostor pod Šoncem” je pa druga neprijetna in grenka reč.” — Sem dodal jaz k zaključku.
* ZLATO POROKO STA PRAZNOVALA naša ugledna pijonirja Mr. in Mrs. Frank Čuden, ki bivata na 3303 Sunset Ave. Pred 50 leti na 16. januarja sta se poročila v naši slovenski cerkvi Matere Božje na deseti cesti in sta ves čas živela tukaj. Njegov sin in tri hčere šo sc udeležili slavnosti, ki so jo objahali .v ožjem družinskem krogu. Oba sta še čila in krepka in vsi jima želimo, da bi praznova-
“parking” prostor in ga bo usta- la še več visokih obletnic zdravila ob vedno krožečem troto- va zadovoljna kakor sta! ar ju, na katerega bo stopila dz auta. Trotoar jo bo popeljal v
* NOVI GROBOVI MED NAMI:
trgovsko stavbo. Ako bo imela seboj psička, bo istega lahko pu-
— Pred kratkim je tukaj preminula slovenska pijonarka Mrs.
stila v “pet baru” (kraj v gosti- Mary Petkovšek, stara 74 let.
ščih in trgovinah za take domače živali, ki jih stranke vodijo seboj). Otroke, če jih bo imela seboj pa bo lahko pustila v otroškem vrtcu (nursery), ki bo za odjemalce na razpolago v takem veletrgu.
Ko bo to opravila, bo stopila na dvigalnik in ta jo bo popeljal na vrh okrogle stavbe. Tam bo prestopila na premikajoči hodnik in na posebnem mestu bo dobila dolg tiskan seznam vsega, kar bo želela kupiti na tem trgu. Vse bo natiskano z. imeni blaga in predmetov in zraven cena, kaj vsaka taka reč stane. Zraven imena bosta dva kvadratna prostorčka, kjer bo ku-povalka s svinčnikom zaznamovala v enem kvadratu koliko komadov hoče, ali koliko funtov. V drugem pa ceno istega. Ko bo tako izbrala vse, kar bo želela, jo bo vozeči hodnik pripeljal do
Bivala je zadnje čase na McAree Road. Zdravila se je par zadnjih mesecev v bolnišnici sv. Terezije, kjer je tudi umrla. V Waukegan je prišla leta 1914 in bivala ves čas tu. Njen soprog Frank je preminul lansko leto (septembra meseca, zdaj je odšla za njim iy večnost še ona. Zapušča enega brata Antona Bur-jek v starem kraju in eno sestro Anno Fortuna. Pogi-eb se je vršil iz Nemaničevega pogrebnega zavoda na deseti cesti, v cerkev Matere Božje in nato na.
kob Novak Sr. je preminul še 'kev sta doživela v zadnji sveto-leta 1944 tukaj v North Chicago. | vni vojni res žalostne čase. Ta-Tu zapušča že omenjenega žalu- koj po Veliki noči 1941 so na-jočega sina in štiri sinove. Ene- pravili Nemci iz samostana prvi ga brata Rudolf Stornik v Chis- lager za uničevanje slovenskega
holmu, Minn. in eno ssetro Marijo Okoren v starem kraju. Tudi ona je bila pokopana iz Nemaničevega pogrebnega zavoda na deseti cesti. Sorodnikom sožalje, njej pa mir in pokoj!
* ZAPIRAJTE STANOVANJA IN NE ODPIRAJTE VRAT NEZNANIM! — John Galvan (morda Glavan), star 92 let, ki biva na 1123 Park Ave., je pred kratkim ležal od influenze bolan v sobi njegovega stanovanja. Ker vhod ni bil zaklenjen, sta prišla v stanovanje in njegovo sobo en moški, o katerem pravi, da je bil kakih 40 let star in z njim ena ženska, ki je zgledala krog 30 let stara, ženska se mu je prestavila, da je bolničarka (nunse) in da je poslana, da ga pregleda, če ima zadostno oskrbo, ter da mora pogledati, če ima zadosti obleke. Obleko je pretipala in preiskala žepe, v katerih je imel bolni starec bornih $31.35 denarja, ženska, ki se je predstavljala za bolničarko je iz denarnice pobrala denar, denarnico položila na mizo, nakar sta še gledala, če je še kaj za ukrasti, nato sta se od bolnika poslovila, mu želeč zdravja in sta izginila. To grdo podlost je tolmačil za obolelega moža rojak Tony Jesenovec, ki biva na 1111 Park Ave. policistu sar-žentu Josephu Glušiču, kateri je vodil o tem preiskavo. Taki podleži so na svetu, ki s svojo zlobo ne prizaneso niti bolnim stračkom. Na mestu je ponovno opozorilo: zapirajte stanovanja in ne odpirajte vrat neznancem!
— Ob drugi priliki zopet kaj, čitateljem A. D. pa iskren slovenski pozdrav!
Vrhenšk Tine.
naroda in slovenske kulture. Samostanske menihe so takoj za-stražili, v samostan pa navozili duhovnike, učitelje, profesorje in trgovce iz cele Savinjske doline. Med vojno je bilo vse hudo poškodovano, niti ene cele šipe, ne vrat, streha vsa rebrasta, čim si eno opeko premaknil, se je vse ivsulo.
Ko so se kapucini vrnili, so trdo prijeli za delo. Služba božja se je opravljala kar v zakristiji. Popravljanje cerkve je trajalo še celi dve leti.
Nato so leta 1947 komunisti izdali petletni plan, v Ljubljani so zaprli več samostanov, prav
Vabilo na pustno zabavo - na pustni torek
Euclid, O. — “Slovenski društveni dom” na Recher Ave. priredi v klubovih prostorih domačo zabavo na pustni torek, 1. marca, s sodelovanjem direktorija, Kluba društetv in Gospodinjskega odseka.
Vabimo vse klubove člane in njih prijatelje, da se z nami po-zabavijo. Z dobro postrežbo boste gotovo vsi zadovoljni!
Na veselo svidenje!
Joseph Trebeč za odbor.
Pomagajmn kapucinski cerkvi v Celju
Racine, Wis. — Nedavno smo prejeli iz domovine pismo p. Frančiška Lončarja, v katerem se obrača is prošnjo na dobra srca naših rojakov, da bi pomagali in darovali za popravilo kapucinske cerkve v Celju.
Pismo se glasi takole: “Predragi! Tole pisemce prihaja do Vas iz stare domovine. Da ne bom dolgobeseden, vam takoj sporočim, da je tole moje pisanje iskren^ prošnja, ki se tiče pomoči za kapucinsko cerkev v Celju. Cerkev je izšla, kakbr sami veste, iz ognja, je danes obnovljena, toda so še dolgovi, ki
tako tudi v Celju. Na najsra-motnejši način je' nahujskana mladina pomoči vdrla v sam°' stan. in 70 — 80 let stari menihi so morali vstati in v sami spodnji obleki iti ven, kjer jih je pokvarjena mladina zasmehovala. To je trajalo od začetka ju' nija do polovice avgusta, ko se menihe izgnali, jih odpeljali ifl 24. avgusta še cerkev zažgali- ^ sreči so gasilci požar ustaVihi zgorelo pa je pol strehe, trije oltarji, orgle, del klopi, na tisoče cerkvenih knjig in cerkvenega perila. Žalostno, a resnično!
Kdor bi hotel kaj prispevati naj pošlje svoj dar na spodnji naslov.
Josepr Jezernik 903 Elm St.
Racine, Wis.
Rev. Nace Bergle2 August Yakos.
-o----------
Zadnje poglavje "Elletfre"
Na plitvini pred Zadrom ležijo ostanki Marconijevega pla' vajočega laboratorija.
Ko je bila pomožna ladja je jahto “Elettro” kupilo let5 nemške mornarice, ki je plula 1937 italijansko ministrstvo 23 pod poveljstvom kapitana Zim-'pošto, med drugo vojno pa je mermana, na poti iz Trsta v Za- bila v fašistični vojaški službi-dar, so jo vzela v precep angle-'Po italijanski kapitulaciji jeseni ška letala. Po več strojničnih 11942 so si jo prisvojili Neme1’ rafalih in letalskih bombah je ki so se zatekli v tržaško lu^0' iz ladje butnil gost dim, nato pa J Preoblikovali so kljun, odstm*
plamen. Člani posadke so poskakali v morje, ladja pa se je potopila na plitvini. To je bilo
nili stare jambore ter postav11 strojnice in topove. Po tajnem sporazumu z nemškim poveljni'
koncem druge svetovne vojne. ] kom Zimmermanom je profes^ Po več kot petnajstih letih je Piccotti odstranil z “Elettm’ ta stara ladijska razbitina, ki (vse znanstvene aparate, s kate
leži na plitvini med Borikom in vasjo Diklo pri Zadru, zbudila zanimanje italijanskega tiska in še posebej italijanskega ministrstva za pošto in telekomunikacije. Ladijska razbitina, ki velja za muzejsko dragocenost, ima burno zgodovino.
rimi je delal Marconi poskus in jih shranil v Trstu. Zdaj 50 skoraj vsi ti aparati v italij311' skem muzeju pošte in telekomunikacij, v Trstu pa hranijo se sidro, jambor in maketo “Flet tre”.
Po dobrih petnajstih letih
dovine nekdanjega plavajoč6^ laboratorija znanstvenika
nrtv.Ho ortrtflrtT.irtrt “TlrtHrp”. k
conija, zgodovino “Elettfe zdaj leži kot razbitina Pre' Zadrom.	M. TJ
-d
Potapljaška skupina “Torna- j torej treba napisati še zadfti1' do” podjetja “Brodospas” iz poglavje burne in zanimive Splita je lansko jesen raziskala potopljeno ladjo. Glede na zanimanje, ki ga kažejo Italijani, bo podjetje “Brodospas” ponudilo italijanskemu ministrstvu za pošto svoje ushige. Če se bodo sporazumeli, bodo skupino “Brodospasa” dvignile ladjo in jo potem izročile Italiji, ki jo bo, kakor pišejo italijanski listi, postavila na dvorišče med novimi poslopji ministrstva za pošto ali pa na eno izmed treh umetnih jezer, ki jih nameravajo izkopati blizu Palače športov.
Zakaj toliko zanimanja za 65 m dolgo ladjo z nosilnostjo 730 ton? Ladjo, ki je končala življenjsko pot kot pomožha bojna ladja hitlerjevske Nemčije, so zgradili še za časa avstro-ogr-ske monarhije” kot jahto nadvojvode Štefana. Zaplula je pod imenom “Rovanak”. zmogla pa
je dvanajst morskih milj. Med kurenca 'velikih farm, ki j1319^
_______i.__	•	.	.	, nnnnlnnma mphani^imnn QV**1
prvo svetovno vojno jo je zaple nila angleško vojna mornarica, ki jo je kmalu potem preuredila v admiralsko lad'o angleškega poveljnika torpedovk na Severnem morju. Po prvi vojni ie
vse male farme leta z izgubo. Ker
jahto kupi, sorazmerno poceu, %*™ ^ri^aje rV znanstvenik Giuglielmo Marco- J ’	J J ,„,0-
ni, ki si
je na njej uredil la-
dajajo inventar, zemljo Pa ^
„	...	....	. Jo v najem velikim farina
boratonj za radijske poskuse. | Zemlje proda/ati nočej0) ker ^
Na ladji je preživel osemnajst čunaj0j da bo cena zanjo tek^
let.
Marconi, ki je dal jahti ime “Elettra”, je na odprtem morju preizkušal tedanje izume naj-
Ascension pokopališče v Liber-|jih je treba pokriti in mnoge tyville. ^aj Ji (sveti večna luč (najnujnejše stvari še manjkajo
m naj počiva v miru! Sorodni- za bogoslužje. Tako sem imel, bol-i uglednih znanstvenikov,, kom pa sožalje!	| pretekli Božič jaslice v Lurški|med drugim tudi odkritja Ni-.
— Smrt je pobrala tudi zna-!kapeli izposojene, manjka kip kcde Tesle. Z “Elettre” so leta no slovensko pijonirko Mrs. An- cd smrti vstalega Zveličarja, tu-11924 Prvič prenesli človeški glas no Novak, istaro 79 let, ki je bi- di debele velikonočne sveče,, ki 112 Anglije v Avstralijo. Uspehi, vala na 1225 Adams Street v.'stane kakih 10 tisoč dinarjev, ki jlh ie Marconi dosegel v pre-
North Chicago. Tudi ona je'nam še manjka. Domači pri-'našanju glasu na manjše in več-umrla v bolnišniri sv. Terezije,	spevki p0 požaru in opustošenju	je razdalje, so povzročili razne
ka.->irja	(blagajne),	oddala	mu	Pokojna Mrs. Novak je mati na-	v svoji pičlosti ne zadostujejo	spore in sodne razprave, ker je
bo seznam,	kar	si	je vse izbrala,	čelnika policijskega oddelka	tudi ne za najnujnejšo obnovo,	šlo za znanstvena dognanja, ki
stroju	hi-	(Chief of Police) Jacob J. No-	ker je draginja velika. Morda bi	jih je že prej odkril Nikola Te-
vak, v mestu North Chicago. V	vi, dragi rojaki v Ameriki, vsaj	sla. Ameriško sodišče se je po-
Ameriko je prišla leta 1905 in	nekaj žrtvovali za to našo cer-	stavilo na stališče, da ni v, Mar-
...	,sicer na E1y’ Mlnnesota, kjer kev, da bi si opomogla iz denar- conijevih patentih, ki se tičejo
matičnem konvejerju prinešen'sta bivala s pokojnim možem nih težav?
Ta bo na računskem tro vse izračunal, ter vsak predmet bo obenem, ko bo pritisnil na “knof” tipko, tudi na auto-
, ,	, .	1	,, ,	,	s tem boste iz- izpopolnjevanja aparatov za
na mizo pred kasirja. Ko bo ta Jakobom kake dve leti. Leta polnili veliko dejanje krščanske brezžično telegrafijo nič niego-gotov s seštevanjem na stroju,'1907 se je družina preselila sem ljubezni. Jaz tukaj mnogo ma- vega in da jih je treba progla-bo istočasno tudi vse blago pred v North Chicago — Waukegan šujem za dobrotnike in se jih siti za neveljavne kupovalko, da bo videla kaj vse okolico in so živeli od tedaj na- spominjam pri sv. maši.”	Qd Marconijevih naslednikov
■'"iSi
Ko so krajevni zastopn teranske organizacije v Lake City izgubili ključ,” ki ,so ga hoteli izr0^e slovesno zastopniku Veteran ^ administracije, ki je Pr^e, 0d obisk, so si izposodili kljuC okrajne ječe.	v
Ker je počaščeni ključ ° sel seboj, so morali krajevin.e-j stopniki preskrbeti okrajni J drugega.
Propadanje malih f aru1 v okolici New York*
NEW YORK, N. Y. — V dati' ni okolici New Yorka, posek11 ^ na otoku Long Island je še zrTl9f raj precej farm, ki se pečaj0 glavnem s pridelovanjem krv0ti! pirja in karfiole. Po ameriš^ pojmih je med njimi tudi do tisoč mahh farm, to je takik> obdelujejo le okoli 100 akl°, zemlje. Vse male počasi pr°P9 dajo.	f
Vsako leto se njihov inv011^ prodaja na javnih dražbah. ha logov za propadanje takih fa je več! Največ jim škoduje k°
popolnoma mehanizirane o Velikokrat farmarski otroci ^ čejo več ostati na deželi 10 do v mestne službe. Končno delale
vidU0’
ložW
daje'
let zelo narastla, kajti newy0^ ško velemesto absorbira vsa leto dele otoka Long Island-
Nadomestilo povzročil0 težave
iki v Tt Sati
1
— Mrčes uniči v ^drUZgev* državah do ene desetine P° kov.
XHERI5KX DOHOVn,
Starogorski:
ZORLSLAVA
POVEST IZ DAVNIH DNI
Močan je bil Sloven, ko je ,te na stan.” toolil domače bogove, ko se je Vojvoda Vojeslav se dvigne boril pod njih zaščito za svobo- in zašepeta v duhu začuden do in moč. Močan je bil in zdaj “Ta glas, ta glas Prihaja Krist, šiloma, z mečem Nato pa pristavi: v roki prihaja, da podjarmi svo- “V hiši Slovenov, ako iščeš go.
hodne Slovene nemškim velika- stoljub j a, dobro došel, naj si sem, katerim bo Sloven obdelo- kdorkoli, in če tudi, kakor vi-val krasno zemljo, ne sebi, am- dim po halji, oznanjevalec Kri Pak njim v prid.	stov.”
In Stražimir je sovražil pridi-1 Tujec pa mirno odvrne:
“A tudi Sloven!”
Vojeslav se zavzame:
“Sloven? . . . Tedaj si zavr-|gel vero očetov? — O, Perun lastni sinovi služijo sovraž-
MARCU KOLEDAR
društvenih
prireditev
5	«	I	W	I	f	s
12	3	4	5
6	7	8	9	10	II	12
13 14	15	16	17	18	19
20 21	22	23	24	25	26
27 28	29	30	31
garje, sovražil njihovega Krista.
Mnogo noči ni spal starosta, her so ga mučile tožne misli, ker ga je skrbel ljubljeni narod.
Ah naj skliče vojščake, pozove druge staroste ter z ognjem Inikom naroda.” in mečem, kakor vulkan, pokon- Tujec pa zmaje z glavo: ea in požene vsiljivce iz dežele? “Ne, velmožni vojvoda, to ni • • • A kako? Mnogo starost je že sovraštvo. Mir in ljubezen je to Postalo nezvestih Perunu, mno- Perupa ni, bogovi, katere moh-go Slovenov že sprejelo krst. Ti, te Sloveni, ne žive. živi pa le en ki so še ostali zvesti, ali so mu Bog, in to je Kristus, Gospod!” P°rdk, da ostanejo i za naprej? Za hip je nastala tišina, kakor In naj si nakoplje na glavo brat- pred burjo. Nato pa je zaklical sho kri, naj krši slogo in pokor- Vojeslav, poln gnjeva: ščino, katero je dolžan vojvodu “Pri Morani, ne sramoti mi yojeslavu in knezu? ... Saj je naših bogov, kakor ne sramotim še vojvoda bolj naklonjen novi iaz tvojih.” veri, kakor knez. Saj ga je i on Tujec se dvigne in pravi mir Poslal kot poslanca do kneza s no:
Pritožbami in prošnjo za sloven-1 “Oprosti, velmožni vojvoda!— she učitelje, ker je slišal o uspeš- j nem delovanju dveh Solunča-n°v na Velehradu. Ali bi ga ne] haznoval vojvoda za upor?
In starosta je vstal in razprostrl roke ter padel pred kipom j komur, zakaj blagovest ne pri-Perunovim na obraz in tožil:	haja s silo, ampak z milostjo
“‘Perun, mogočni bog, zapu- Gospoda, kakor gost, katerega ščajo te Sloveni, zapušča te ne-[sprejmejo z veseljem gostoljub hvaležni rod. Ne srdi se, čuvaj Slovene!”
Ne sramotim jih, ker česar ni, se ne more sramotiti.”
Nato pa je dejal s trudnim glasom:
“Nečem pa biti nadležen ni-
MARETC
6.—Marijina družba priredi. “Roast Beef” kosilo v novi dvorani sv- Vida.
6.-—Marijin dvor št. 1640 Kat. borštnarjev priredi “card party” ob 3:30 popoldne v St-Mary’s Hall.
6.—Dr. Maks Rak bo predaval v
Baragovem domu o srčnih boleznih.
27.—Slovenska šola pri Mariji
Vnebovzeti priredi v šolski dvorani Marijino akademijo.
APRIL
10.—Slovenski oder bo podal v veliki dvorani pri Sv. Vidu versko dramo “V ČASU OBISKANJA”. Začetek ob treh popoldne.
10. — Glasbena Matica priredi Spomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju.
24. — Korotan priredi svoj vsakoletni koncert v novi šolski dvorani pri sv. Vidu.
24.—Pevski zbor Slovan priredi svoj spomladanski koncert v SDD na Recher Ave.
24.—Pevski zbor JADRAN poda ob 40-letnici obstoja v SND na Waterloo Rd. ob štirih popoldne koncert. Po koncertu večerja in ples.
MAJ
1.—Pevski zbor Triglav ima Ict-
Leto dni poprej, kakor je starosta Stražimir, skrbi poln, to-
ni ljudje. — Mir s toboj, vojvoda!” -
Počasnih, a trdnih korakov je odšel tujec.
Vojeslav je vnovič vztrepetal.
žil bogovom nezvestobo Slove- Nato pa je stopil za tujcem in nov, je vojvoda Vojeslav preždel §a prijol za roko: v svojem gradu cele ure in mi- “Rekel sem ti: dobro došel v shl na sina.	hiši Slovenor. Zakaj odhajaš?
Dan za dnevom mu je priha- . . . Ali ne maraš jesti kruha s jala njegova podoba pred dušo, soljo po navadi našega naroda, 'n on je nem in zatopljen,v svo. j če si Sloven. Če pogosti Sloven je misli govoril z njim, kakor bi tujce, ki niso njegovega rodu, sedel v resnici kraj njega ali je- tembolj pogosti tujce, ki so Slo-zdil z njim na pohode.	veni in čeprav . . .” Vojeslav ni
“Gojmir, Gojmir!”	izgovoril.
A ko se je za trenotek zave-j Tujec pa je pristavil z resnim
I nasmehom:
‘. . . in čeprav oznanjajo bla
ni koncert v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave. Začetek ob 4h popoldne. Po sporedu zabava v SND na 6818 Denison Ave-
8.—Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi v šolski dvorani Materinsko proslavo.
8.—Društvo Bled št. 20 SDZ priredi Materinski dan v Slov. nar. domu na E. 80 St. ob štirih popoldne. Premikajoče slike in program
15.—Slovensko pevsko društvo PLANINA poda ob 4h v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights, svoj običajni pomladanski koncert.
22.—Podružnica št. 42 SŽZ priredi za 30-letnico obstoja obed in ples v SIND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights, O.
JUNIJ
12.—Dramatsko društvo priredi piknik.
Lilija
AVGUST
7.—Dramatsko društvo LILIJA
priredi “Slovenski dan”.
28.—Dramatsko društvo LILIJA in pevski zbor KOROTAN priredita skupni piknik.
OKTOBER
2.—Banket državne konvencije 'SŽZ v Ohio ob petih pop. v SDD na Waterloo Rd.
kulturnih stikih med obema de-žielahia. V Braziliji, je poudarila gospa Guedes, so z velikim zadovoljstvom sprejeli vest o gostoljubnosti tržaškega mesta. Zato upa, da bo tudi njena država enako gostoljubno sprejemala italijanske državljane, ki bi še hoteli izseliti v Brazilijo. Kot prvi sad prijateljstva med obema državama je otvoritev trajnega skladišča za braziljsko kavo v tržaškem pristanišču.
Lanski tujski promet
Tujski promet v Trstu se je leta 1959 precej povečal, število prenočnim se je navzlic slabemu vremenu in predsodkom Avstrijcev povečalo za 80.120 ter doseglo skupno število 864,000. Od tega odpade na mladinsko gostišče 398,000, na počitniške domove 28,000 in na taborišča
51.000.	Največji porast izkazuje prenočevanje pri zasebnikih, v hotele pa je prišlo 1747 gostov manj kot leta 1958. število nočnih v hotelih pa se je vendar zvečalo Za 2,200.
Tujcev je lani prišlo iv Trst 93,466 z 279,000 nočninami. V primeri z letom 1958 je Trst obiskalo 3,300 ljudi več. Na prvem mestu je Jugoslavija s 17,000 obiskovalci, na drugem Avstrija s 14,700, na tretjem Nemčija z
11.000,	nato Združene države z 8,200, Francija s 6,000, Švica, Grčija, Belgija in Luksemburg. Angležev je prišlo 4,500, Avstrijci so pa v Trstu največkrat prenočevali. V primeri s predlanskim letom je bilo leta 1959 manj Avstrijcev, Jugoslovanoiv in Švedov, več pa Nemcev, Francozov, Dancev in Angležev, ki
so nadomestili izpadek. (A.I.)
Novi kanonik
Nadškof Ambrosi je te dni imenoval na mesto pok. monsig-norja dr. Kjačiča za kanonika stolnega kapitlja v Gorici nadškofijskega kanclerja dr. RudoL fa Klinca.
Novi kanonik se je rodil leta 1912 v jugoslovanskih goriških Brdih v prijaznih Vipolžah. Gimnazijo je obiskoval v Malem semenišču v Gorici. Bogoslovne študije je dovršil v Bologni v tamkajšnjem semenišču “Benedikt XV.”. Mašniško posvečenje je prejel v cerkvi sv. Ignacija na Travniku v Gorici. Novo mašo je pel na Štefanovo 1937. leta v svoji rodni vasi. Po novi maši je nadaljeval svoje študije na lateranski univerzi v Rimu. Tu je leta 1941 postal doktor cerkvenega prava. Za časa svojih rimskih študijev je bil tudi župnik v Velikih Zabljah na Vipavskem.
Nadškof Margotti je ob smrti kanclerja msgr. Franca Setniča-rja imenoval za njegovega naslednika dr. Klinca. Imenovanje novega kanclerja je bilo zelo posrečeno, kajti dr. Klinec ni vešč samo v cerkvenem pravu, ampak tudi v vseh jezikih, ki so v rabi na našem ozemlju, t. j. v slovenščini, italijanščini in nemščini.
Obmejni promet v januarju
Kljub hudi zimi in snegu, ki je za nekaj dni skoro paraliziral ves obmejni promet, so v januarju zabeležili na vseh goriških blokih 76,000 prehodov v obe smeri. Od teh je bilo 56,270 Jugoslovanov in 19,898 Italijanov.
FEMALE HELP WANTED
WAITRESSES
Neat appearing. Pleasant working conditions. Dining room girl. Apply 11 A.M.
LA MAR’S RESTAURANT 9501 Euclid Ave.
(43)
I.B.1VJ. TAB CARD PULLER
Light typing; good hourly rate. Permanent position. Clerking in cigarette and confectionery helpful.
THE ANTER BROS. CO.
445 Woodland Ave. MA 1-4109
^	(45-
HELP WANTED MALE
Diemakers
Job shop experience required. Goon hourly rate, overtime, cost of living and many other benefits.
1st and 2nd shift
Brniell Machine & Tool Go.
1601 E. 23 St.
between Payne Ave.
& Superior Ave.
GOSS & De Leuw set up man and operator. Good hourly rate and other benefits.
THE STERLING BRASS CO. 9600 St. Catherine Ave.
First St. North of Union off E. 93 St. E. 105 Bus Line
(45)
TOOLMAKER
Experienced on plumbing supply tools; good hourly rate and other benefits.
STERLING BRASS CO.
9600 St. Catherine Ave.
First St. North of Union off E. 93 St. E. 105 Bus Line
(45)
Legenda o požaru
'M. ni bilo Gojmira.
“Ujeli so te, vzeli ljubečemu srcu očetovemu. Gojmir, Goj-[govest.” mir! — Ko bi te videl na boji-šču s preklano glavo, ali medi	IV.
ranjenci, gledal, kako ti uhaja	Tujec se je okrepčal.
Oljenje, bi vedel, da si umrl,	Nato je vstal, se pokrižal
hioj, naš, da si umrl kot Sloven, molil polglasno:
A sedaj, kakov si? . . . Ostaneš “Pater noster H zvest svojemu rodu v tujini, v Vojvoda in Ljubomir sta vsta-shžnosti? . . . Misel, da živiš, na- la nehote in gledala tujca, po-^a, da te še morda kedaj vidim, slušaje besede očenaša. Slišala
Tržaške Slovenke kot Zopetna otvoritev braziljske-hostesses	[	ga konzulata
Za mnoga dekleta je služba Ob navzočnosti najvišjih trža-letalskih hostesses najlepši sen, ških oblasti in konzularnih ki pa za večino deklet tak tud' predstavnikov so v torek, 2. fe-ostane. Vendar so se v zadnjem bruarja, otvorili braziljski kon-času uveljavile v tem poklicu zulat v sedmem nadstropju ne-kar tri Slovenke. Pri italijanski botičnika v ulici Čampo Marzio. družbi “Alitalia” je zaposlena Sedež konzulata je najprej bla-Franka Frandoličeva, na poto- goslovil tržaški škof Santin in vanju pa je Lučka Vremec z izrazil nato svoja voščila za čim Opčin. Zadnjega natečaja druž- ] boljši uspeh in okrepitev prija-be “Alitalia” se je udeležila tu- teljskih vezi med Brazilijo in di Slovenka Nika Štolfa, ki je Trstom, ki je že zdavna eden
za me tolažba in bič ob enem. |s!a> a nn^la nista.	bila med 35 italijanskimi dekle- glavnih tržnic braziljske kave.
Gojmir, Gojmir! Krepak si mo- Vojvoda je pogledal sina m | DUd	____TT _____________. s	-j-*	___w
ral postati sedaj, krepak! Pet-[vprašal, obrnivši se k tujcu:
krat je padel že sneg po naših I “Kakova molitev je to, če je livadah, odkar sem te zgubil, ne razumeš?” odkar sem se vrnil iz boja brez Tujec je odmolil in naredil
lobe___sam ...	križ, izgovarjajo besede v slo-
Kako je plakala mati, vojvo- venskem jeziku, dinja! ”	I “V imenu Boga očeta in sina
ti edina Slovenka. V upravni Novi sedež braziljskega kon-službi omenjene družbe pa je zulata, ki so ga ponovno otvo-tudi Eva Puhalj iz Trsta. Služ- rili po dvajsetih letih, so zaupa-ba “hostess” ni ravno lahka. Za- li gospe Margaridi Guedes N»-hteva izrednega poguma in pri- gueri, ki je v svojem otvoritve-sotnosti duha, pa tudi znanje nem govoru izrazila željo po več jezikov.	vedno tesnejših gospodarskih in du s silo iztrgal
Ko sta Gospod in Peter hodila po svetu, sprva ni bilo hudo živeti. V dobrih časih se je pa ljudstvo prevzelo, postalo je zakrknjeno za Gospodovo besedo in nastopila je huda kriza, gospodarska in duševna.
Nekega dne se ustavita sveta popotnika ob njivi, kjer je počival orač. Bil je mož krepke postave, srednjih let in mirne narave. Popotnika sta se čudila naprednemu obdelovanju zemlje: oranju s plugom in Peter je pozdravil oratarja:
“Bog daj srečo! Je suša? Nič nimate dežja, kakor vidim!” ■Bog daj, Bog! Suša je, da! Saj nismo vredni dežja! Taki slabi časi, pa še tako lahkomiselno ljudstvo! Saj drugega ne zasluži današnji svet!” odgovori kmet modrovalno.
Gospod je prikimal, Peter pa je začel s kmetom pogovor in kmalu so govorili o križih in te-gavah kmetskega ljudstva.
“Gori! Pomagajte!” plane Peter pokonci in odhiti proti bliž nji vasi, nad katero se je dvigal steber svinčenega dima. Ni ga mogel Gospod zadržati; Peter, ki je videl požar v življenju komaj drugič, se je Gospo-in odhitel na
MALI OGLASI
V takih trenotkih, ko se je V(Iajal otožnosti, je prisedel k bjemu Ljubomir:
“Oče, zakaj se žalostiš?” Vojvoda je pogledal in vzdihnil;
“žalostim se, tako mora biti!"
in sv. Duha. Amen.” kato se je zahvalil vojvodu za | gostoljubnost.
Vojvodi je tujec ugajal. Sam si ni mogel.razjasniti, zakaj mu |je ugajal in kaj ga je vleklo k njemu, zato je dejal:
‘“Nikdo še doslej v moji hiši
Sin pa mu je del roko krog j ni molil tujih bogov, le ti si drz-Vratu in ga je tolažil:	nil, ti edini. Ne poznam tvojih
“Ne žalosti se, oče, ne žalosti! roditeljev, a biti so morali po-daruj bogovom in potola- gumni, neustrašeni ljudje, zakaj, vsakdo nima poguma, tako
žiš se!”
Starec se je vprl na sina In ^tal. Nato pa jo dejal zamolklo;
“Darujem,>Ljubomir, za Goj-bhra darujem!”
“Daruj, , oče, daruj!”
In nekega večera, ko je Vojeslav ležal pred kipom Peruno-v*rr> in molil za sina.Gojmira, so Se odprla vrata in človek v halji 1° vstopil. Ljubomir ga je za-§ledal;	v
“Kdo prihaja?”
“Mir z vami,” je odvrnil tujec.
Popotnik prosi, da ga spre j m e-
očitno kazati svojo vero.”
Tujec se je nasmehnil in dejal:
“Da, pogumni so moji roditelji, prav praviš, velmožni vojvoda. Vojvodska kri teče po mojih žilah.”
Vojvoda je ostrmel. “Vojvodska kri? ... In ti si svečenik tujih bogov?”
“Svečenik le enega edinega Boga!”
“Enega edinega? ... A vendar si rekel malo prej:
(Dalje prihodnjič.)
IZ ROKE — Žirafa v cirkusu v Londonu je stegnila jezik, da bi dosegla slaščico, ki jo ji nudi pet let stara Tina Beatty iz Cranfo rda, N. J. (na levi). Ko Tina odhaja, žirafa čaka, če ji bo še kdo postregel (na desni).
pomoč.
Kmet se je v trenutku okre-nil, pregledal vas in požar in malomarno dejal: “Smo že tako dolgo čakali! Kaj hočemo? Lesena koča, dolgovi, kriza. Saj je zadnji v naši vasi! Zdaj bo mir. Bog nam pomagaj, so že taki časi!”
Pljunil je na roke, zavihtel z bičem po zraku in oral dalje.
Gospodu se je zgubalo čelo, pogledal je za Petrom, pa ga ni bilo več videti. Blagoslovil je na tihem kmetovo prizadevanje in delo in šel v vas.
Našel je Petra, ki je gasil in se trudil pred očmi radovednih ljudi, ki so zbijali šale. Peter jih je silil k pomaganju, jih zmerjal in se jezil nad njimi. Ves opečen se je trudil in tekal s škafom vode po dvorišču.
Ko je bilo vse gotovo, se je umaknil in našel Gospoda, ki je sedel na plotu in opazoval početje ljudi. Namuznil se je Petru in dejal:
“Če se domačini niso potrudili, čemu se ti mučiš? Ali jim naj moj Oče nebeški pogasi, če sami zažgejo? Pusti jih, saj ne vedo, kaj delajo'”
“Pa vendar praviš, da naj bližnjemu v sili pomagam!” “Daj,” reče Kristus. “Pa' v tem primeru bi ga bil pustil pri miru! Ali nisi videl, kako te je gospodar jezno gledal, ko si privlekel kravo iz hleva?”
“Gospod, pa ne razumem, kako se je vžgalo. Pravijo, da niso nič kurili. Gospodinja je tako rekla, njen mož pa pravi, da so kruh pekli, pa se je osmodila mačka in goreča bežala na podstrešje za slamnato streho. Kaj ne, Gospod, da to ne more biti resnica?” sprašuje nevedni Peter.
“To ve le Oče moj, jaz in še eden, za katerega pa nihče ne ve. Bodi pameten in ne sprašuj kot neveden otrok!” ga pouči Gospod in odšla sta iz tega kraja.
Zastonj stanovanjc
v 4-sobni hiši z go'rkoto, elektriko in telefonom in mala plača v zameno za čiščenje malega urada in za čuvaja. Kličite MU 1-4787 ali po 4:30 uri MU 1-3877.	(MWF)
Zidan bungalov
Zidan bungalov s 3 spalnicami, jedilnico, s ploščami obloženo kletjo, aluminijastimi zunanjimi okni, znotraj na novo prepleskan, je naprodaj za samo $20,-800. Kličite za dogovor:
J. P. REALTY 683 E.. 200th St HE 1-6465
Hiše naprodaj
Naprodaj sta dve hiši na enem lotu. Enodružinska ima 8 soh s 4 spalnicami. 2-družinska ima 6 sob spodaj in 5 zgoraj. Na 1361 in 1365 E. 48 St. Cena $15,000 Kličite lastnika HE 1-7694.
—(45-.
Poizvedba
Ga. Antonija Kecel, 6609 So. Karlov Ave., Chicago, 111., iščem svojega nečaka g. Andreja Gar-bajs. Njegov zadnji naslov leta 1957 je bil: Bessie St., Sudbury, Ont.. Canada. Moje poslano mu pismo se je vrnilo. Prosim njega, da se mi oglasi, ali cenj. rojake v Kanadi, če bi kdo vedel za njegov naslov. Bom hvaležna, ker je zadeva zelo važna.
(45)
Išče službo
Slovenec, krojač, išče primerno službo. Dela tudi na domu po meri, želji in zmerni ceni. Kličite od 5. do 7. ure zvečer MU 1-3674.	—(41)
Odda se
5-sobno, na novo dekorirar.o stanovanje, zgoraj, mirni in. čisti družini brez otrok, v Collin-woodski naselbini. UL 1-7056.
(26,29 feb., 2 mar)
Dohodkonosna lastnina
Na E. 71 St., blizu St. Clair, 2 dvojni hiši na velikem lotu, vključivši nova garaža za tri kare in 22x37 provstor zgoraj. Vse skupaj je 5 stanovanj, vsako ima svoj furnez, kopalnico, tank in privatni vhod.
V Euclidu imamo bungalows od $15,900 in več in tudi nekaj Colonial hiše v lepi naselbini.
PAGE REALTY GO.
455 E. 200 ST. KE 1-1030 Vprašajte za JOHN LAURICH
(42)
Stanovanje oddajo Trisobno stanovanje s kopalnico oddajo na 5305 St. Clair Ave. Prav tako tudi opremljeno sobo s souporabo kuhinje
I
wm
HANDEL - MAZZETTIi
Junakinja iz Štajra

Sprejem
naj bo kar mogoče slovesen, kakor se spodobi pridigarju, ki ga spremlja sloves kakor še nikogar drugega od Lutra sem, in ki naj nekoč postane višji protes-tantovski župnik pri nekdanji katoliški farni cerkvi.
V gimnaziji so žene luteranskih pastorjev veselo šivale dra-perije, ki naj se obesijo na okna, in zastavice, da jih bodo šolarč-ki vihteli na veliki Binkoštni praznik. Luteranski pridigarji so se učili na vso moč svojih pridig, da jim njih zvezdice v svetu velike zvezde slovitega doktorja popolnoma ne potem-ne. šolarji so se učili pesmi, da jih bodo deklamovali ob velikih slovesnostih.
Toda kljub temu, da je po za-duhli zimski noči zacvetela v Štajru luteranska pomlad, ni bilo veselo ponosno, temno srce sodnika Hendelna. Kako bi pozabil črnih ur, ki jih je preživel, ko je kuga poslala svoje sle, ko ga je izzival menih, ko ga je zasmehovalo dekletce, ko mu je Zeler stregel po življenju —
Njegov duh kuje vedno nove načrte, ki so polni sovraštva do Rima, kakor je Lucifer poln sovraštva do Boga. Pa kakor luci-fer ni ivesel svojega kraljestva, tako tudi Hendel ni bU.
Po opravkih je prišel v Šta-jerdorf v jeklarnico. Na levi tik jeklarne so napol odprta vrata male nožarske trgovine, v kateri pa ni ni’ >gar, da bi prodajal. Na cesto se sliši pestunja in ot-; rok, ki je kričal; za temnim oknom pa leži na smrt bolna mlada mati, Zelerica, ki jo je napravil za vdovo. Proč obrne svoj mrki obraz. Saj je bila sodba pravična! šlo je za varnost mesta! šlo je za sodnikovo življenje! In vendar ga peče
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
GAS STATION — Three pumps, two stalls; going business. Neighborhood trade. 2801 74th Ave., Elmwood Park. GL 3-9604.	(41)
- ROGERY and MEAT MARKET — Self Service. Business street. Corner location. Bus stop, South-East Side. Voliftne over $100,000 yearly. RA 3-948'4.	(41)
GRILL — Established. Good going business. Suitable for couple. Near everything. Living quarters in the rear. Priced to sell. AUstin 7-3550.	(41,
HARDWARE and PAINT STORE —-Gooa going business. Reasonable. Phone LUdlow 2-8113 or Bishop 7-5868.	(42)
INVESTMENT PROPERTY FOR SALE — 7 yrs. old bldg. Near Harlem and Albion. 50 ft. cor. lot. Gross $5,000, net $4,000. Tenant will give long term lease. Priced $29,500. NEwcastle 1-8029.	(42)
GAS STATION — Equipment; 2 bays. Good e s t a b 1 i s hed neighborhood trade. Reasonable. Call CApitol 7-9611.	(42)
HOUSEHOLD HELP
HOUSEWORK and CHILD CARE — Stay. Good congenial home. References. Write or phone Mrs. L. Lammers, 2754 N. Mulligan, Chicago. MO 6-0644.	(42)
tvest, ko gre mimo te nesrečne hiše.
Cuj! Boben poje! Med ropotom bobna daje nekdo povelja . . . o kako znan in ljub mu je ta glas. Na sodnikovem čelu se razpršijo oblaki; štajerski stotnik prihaja, moj stotnik! Ha, to je stotnik! če kdo ve za boljšega, naj pride in ga naj .pokaže!
Na mostu se srečata in pozdravita oče in sin, ponosno in samozavestno. Akoravno jaha v Glajnk, pa danes noče skozi Vi-zerfeld, kjer so vse njegove misli in želje, kjer cvetličnojasni zastor zagrinja okno, za katerim ona moli; kjer v kuhinji žvenketajo krožniki, kj jih ona pomiva, kjer na vrtu grebejo rumene piške, ki jih ona pita. Predvčerajšnjim je jahal mimo, sedaj ne bo nikoli več! Stala je pod drevesi in je piškam metala drobtince. O, kako je bila lepa in ljubka, ko se je popolnoma v tla sklonila in je nagajivo putam molila kruh pred odprte kljune.
Jezdil je tik do nje in jo je pozdravil, ona pa se mu je zahvalila in je tako lahno nagnila svojo čudovito glavo na nežnem, rožnatobelem vratu, da se ni vedelo, je-li odzdravlja, ali pa sklanja glavo v globokih mislih.
. . . Noč in dan hrepeni, jo zopet videti ... Pa danes jaha po drugem potu in krčevito s pestjo stiska srce, ki tako mrzlično po njej hrepeni.
V nemirni noči se valja po postelji in po glavi se mu podijo žalostne misli: Med njo in njim stojita dve veri; plemenitaški stan in meč s plameni, spakami in žrtveniki, ga ločita od nje . . . Pa vse to bi ne bilo nič, ako bi tega meča, čigar ostrina žuga sladki deklici, ne držal v roki njegov oče, ki mu je tako ljub in drag, in luteransko vero, ki jo ona imenuje satansko, ima od matere . . . Vroča kakor kri dvajsetih let in divja kakor Štajra v maju je njegova ljubezen, toda svoje vere ne da niti za nebeškega angela, niti za naj lepšo in najčistejšo deklico na zemlji.
. . . svojo vero nosi v svojem srcu, kakor nosi katoliški duhovnik iv svoji duši neizbrisljivo znamenje. Luteranski fant, štajerski Hendel se ne preda in se ne vrže proč, njej se gnusi njegov Luter, njemu pa njen papež ... ni mostu, ki bi premostil brezdno, ki ju loči . . ., o da, hudobni moški najdejo pot brez prstana na roki . . . nesramen, smolnatočrn sršen ihu brenči v uho, ko se ponoči premetava po sijajni postelji in v luninem svitu plava pred njegovimi zmešanimi očmi Štefana v svoji mladostni lepoti: “Gospod si, denar imaš, moč imaš, brez duhovna najdeš pot, ti, ki bi lahko snubil za roko angleškega kralja.’’
‘“Spravi se!” se žugajoč z dvignjeno pestjo zlekne po svoji svilnati postelji, “neumni hudič, misliš li, da bom jaz, ki se mi pretaka Kalvinova kri po žilah, res zapeljal najnežnejšo deklico, ki jo je Bog ustvaril angelom enako — in misliš li, ti tepec, da bi se Štefana, angelsko dete, dala zavesti na slabo pot?”
Odslej zanaprej bo še pridne-je jahal in se bo utrujeval v naporih, da premaga svojo vročo kri. Tako je sklenil in je sklep tudi držal. Kakor hlapec naporno opravlja svojo službo, beži pred Vizerfeldom, kjer biva ona, ki je lepša kakor angel in čistejša kakor vse ženske . . . beži pred njo, pa noč in dan misli na njo. Kakor angel varih dušo, ga spremlja misel nanjo. . . . Kakor zvezda žari v njego-
AMEKIŠKA DOMOVINA,
vih prsih njena podoba in ga dem k obhajilu sam z vso svojo blgoslavlja, po dnevi, da oma- družino vred, potem naj je prej-guje in umira tiger v njegovih mejo vsi naši soverniki. Na prsih, kerubu pa rastejo zlata'vseh ulicah po mestu pa naj se krila, blagoslavlja ponoči; no- razglasi, da naj pridejo k pridi-ben hudič mu ne more blizu, *gi vsi Štajerci, po pridigi pa naj Štefanma sveta nedolžnost va-'se nova luteranska sveta pisma ruje in brani njegovo dušo. s pesmimi vred razdelijo med o-*	*	*	ne, ki še niso naše vere. Čas je
Doktor luteranskega svetega že, da tudi ti zakrknjenci dobi-pisma Majorius je slednjič do-'jo duhovnega kruha, čeprav so spel v Stajer, da pozdravi mest-'jim bile doslej otrobi, Koloma-nega sodnika in ogleda cerkev, nov blagoslov, molitve zoper ki naj bo od Binkošti naprej božjast in druge bedarije Ijub-največji luteranski tempelj v še, kakor neusahljiva lepota Lu-vsej deželi. Strmeč so zrli šta-' trove nove vere.” jerci na slokega, bledega moža,' Občudujoč je rekel Majorius: ki je dospel z daljnega severa. (“Kako visoke misli vrejo iz Va-Laskavo je rekel Majorius še globoke duše. Kak očetovsko sodniku:	'	j dobri ste ljudstvu, ki je s suro-
“Ljubezen me priganja, da te-^im uporom povrnilo Vašo oče-mu mestu povem, kako čudovi- tovsko dobrotljivost.” to v njem zmaguje in deluje moč “Res, nekoč sem bil ljudstvu Kr.istova. Ako dovolite, bom ju- zares dober,” je odvrnil Hendel. tri, na cvetno nedeljo, pridigal .“Pa tega ni bilo vredno. Niso se tu v Štajru.”	uprli zoper očetovsko dobrotlji-
Hendel je rekel:	“Dovolim vost, temveč zoper točno in jas-
Vam, samo bojim se, da ni no- no postavo.” bena cerkev zadosti velika, dal Luteranskim, štajerskim pri-sprejme naval ljudstva; všeč digarjem ni bilo nič kaj všeč, da mi bo, če boste govorili pod mi- se je tujec od severa tako laskal lim nebom.”	[sodniku. Eden izmed njih je re-
“Toliko ljubše mi bo,” je re- kel: “Ta naj bo velik pridigar,
kel Majorius, “moj glas je zadosti močan.”
Zmagujoče so Hendelnu kipele prsi, ha, Majorius bo pred tisoči pod milim nebom oznanjeval čisti evangelij; vporab-Ijal bo is fino zgovornostjo naj-krasnejše zglede! Ha, skrij se, psovač Albert, s tvojo beraško juho, ki si jo ob nedeljah delil Štajercem! Da, Štajer, sedaj pridi, da vidiš, kaj premore katoliška, in kaj luteranska pridiga in duhovščina! — Nato je rekel doktroju:
“Pred cerkvijo postavim lečo, od koder boste videli čez ves trg. Pred pridigo pa naj se podeli obhajilo. Gospodje,” to je veljalo štajerskim luteranskim pri. digarjem, “poskrbite, da bo dosti kruha in vina. Najprej poj-
ki govori tako, da ga niti maček v Štajru ne razume, kamoli člo-
vek. Ta naj poluterani deželo, zato ker prihaja s severa, ker nosi atlasaste nogavice in ker govori in se nosi po profesorsko
Drugi je nejevoljno rekel: “Nam se godi krivica! Ta nam krade kruh! Gotovo bo dobil glavno cerkev . . . Hendel ni več tak, kakor je bil: rad posluša lizune, ki se mu laskajo kakor pes, kadar maha z repom -. . . to ne bo dobro.”
* * *
Tribuna za štajerskega sodnika in njegov ožji prijateljski krog je bila prevlečena s škrla-tasto rdečim suknom in prepletena z zelenimi venci; stala je nasproti mestni hiši. Balkon mestne hiše pa naj bo leča, s katere bo govoril doktor Majorius.
Velikanska množica ljudstva je valovala po mestnem trgu, ki so ga iv praznični opravi obkro- ! žali 'štajerski .strelci. Pred šolsko cerkvijo je kakor obhajilna miza stala dolga, nizka, z belim prtom pregrajena miza, kjer naj bi trije pridigarji po luteranskem obredu delili kruh in vino. Na belih pogrnjenih kredencah so stali trije koši s kruhi in sedem vrčev z vinom; nekoliko v stran, na levi so sedeli godci, ki
naj zagodejo v slovesnem trenutku, ko bo najvišji štajerski gospod prejel obhajilo.
Ob osmih zjutraj so zadonele trobente, in množice pred farno ulico so se razdelile in so napravile široko gaz. Po ulici je prihajal sodnik,-pod pazduho vodeč svojo soprogo; mirno, dostojanstveno kakor maziljen vladar je stopal, in njegova soproga je bila ozaljšana liki kraljica. Kakor nekdaj pretorijanci Cezarju so mu sledili strelci, ki jim je na konju poveljeval nje-
gov sin Henrik. Ko so dospel* na kraj, je Henrik stopil s konja in se je z očetom, ki je ob r0^* vodil soprogo, podal k belopogr' njeni mizi. Iz pridigarjevih ^ so vsi trije prejeli kruh in vino in so se takoj potem podali na tribuno.
DR. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Avenue
vhod na E. 62 St.
Uradne ure: 9:30 zj. do 7 zv. Prijave nepotrebne

5
Prijatel’s Pharmacy
SLOVENSKA 'LEKARNA Prescriptions — Vitamin* First; Aid Supplies
V oral St. Clair Av«* in E 68 St
CE HOČETE . . . prodati ali kupiti poaaatve ali trgovino, obrnita M da nas
JOS. GLOBOKAR
M« E. 74tli (L HE I-MOt
NAŠA FEBRUARSKA RAZPRODAJA ŠE BO NADALJEVALA DO 6. MARCA!
Mnogo naših odjemalcev se — iz raznih vzrokov — ni moglo udeležiti naše februarske razprodaje. Da bi tudi njim dali priložnost, da si nabavijo, kar rabijo, po ZNATNO ZNIŽANIH CENAH, smo se odločili, da našo FEBRUARSKO RAZPRODAJO PODALJŠAMO za en TEDEN!
1 POPUSTI od 20 do 40%
pri vseh predmetih, kot so tile:
MODROCI - POSTELJE - OPREME ZA SPALNICE ŠTEDILNIKI - PRALNIKI - SUŠILNIKI - DIVANI KUHINJSKE MIZE IN STOLI - FOTELJE PREPROGE in LAMPE!
Izkorislite to priložnost!
Pridite-! .\ . Kupite! . . , Prihranili boste VELIKO! Lahki plačilni pogoji!
ANTON GRDINA IN SINOVI
FUNERAL DIRECTORS — FURNITURE DEALERS 15301-03 Waterloo Road	KEnmore 1-1235
ODPRTO: v ponedeljek, četrtek in petek do 9. ure zvečer!
V torek in soboto do 6. ure — V sredo zaprto cel dan DAJEMO EAGLE ZNAMKE
1
5
Z a vaš
pomembni
dan!
Drage neveste!
Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil.
Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabi', naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime.
Ogled je popolnoma neobvezen!
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland S, Ohio
HE 1-0628
i
h
!
s
i
V rjgrjsr&'.W4rjsrjsrjFjtr&'j0'Jirjr0rjGrJ0rjsrj0r**
HAVAJSKA LEPOTICA — Gordean Lee, 20 let stara “Miss Hawaii 1959,” poskuša na ladji Oronsay na poti iz San Francisca v Kaliforniji na Havaje vrtiti rešilni pas, kot so do nedavnega njene mlajše vrstnice navdušeno vrtile obroče.
L
Se priporočamo
7A POPRAVITI ALI STAVITI NOVQ STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO
FRANK KURE
Lahko pišete na ta naslov:
R. F. D. No. I, Route 44, NewbuJT, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St. . . . 17002 Lakeshore Blvd.
Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
SODELAVCA — Geo'rge Forbes jih ima že 75. Živi od male pokojnine. Da bi si življenje malo olajšal, je hodil s psmo po msetu fiolivar, v Tenn., in prevzel vsako delo, ki ga je mogel dobiti1 in ga je bil sposoben opraviti. Prija-jazni ljudje so mu kupili voziček, v katerem sedaj s svojim psom prevaža razne male tovore.
DVA PTIČA — V ZDA izdelani helikopter Hiller 12E dviguje v zrak pkvarjeno letalo v Caracasu, prestolnici Venezuele, Te vrste helikopterji so zelo uporabni za prenašanje težjih tovorov na krajše razdalje.