■•J'.IJI »»H Mi
▼ Xdrefanih dritnk. ▼•tja aa eelo fa*......... .ftjM
£a pol ku.............^.$3.00
X« Maw York eelc leto.....$7.06
X* inozemstvo eelo leto____$7.00
GLAS NARODA
List slovenjih delavcev v Ameriki.
Pn lsrffliv iferaki JMj
h tke United Btsl«.
bma every exeipt Snadajrt and legal HoUdaja. W 75,000 Beaders. m
ALI BO TOM J. M00NEY OPROŠČEN
KAZENSKI ZASLEDOVALEC PRAVI, DA SE JE MOONEYU STORILO KRIVICO. — PREDLOŽIL BO NOVE DOKAZE. — TUDI GOVERNER NI PREPRIČAN O NJEGOVI KRIVDI.
San Francisco, Cal. 24. maja. — Milton U'Ren, pomožni okrajni pravdnik, je v opoziciji proti predlogu, naj *e oprosti Mooneya i.a temelju common-law postopanja, objavil ugotovilo, v«katerem jflijsi, da je okraji.* državni pravdnik prepričan, da je bila storjena krivica 7. obsodbo Tomaža J, Mooneva v zvezi z bombnim napadom l»-ta 1916 na Preparedness Day in da bo predloži! guvernerju dokaze, j odpirajoče to prepr*«"anje, ki bodo prisilili governerja k akciji.
Ko je governer Stephen izpremenil smriiu. obsodbo Mooneya t.a .(<•«"o, je pokazal, da je v njegovem duhu dvom glede krivde obto-/ruega, — je rekel poinožai pravdnik.
Ko je 1* Ken rekel, da ni nobenega "postavnega sredstva" za Mooneya, je vzkliknili Mrs. Rena Mooney, žena obsojenega:
— Z&kaj pa ne najdete takega sredstva?
Sedanja akcija je bila vprizorjena na temelju trditev zagovornika M<'<ju**ya, da se je njegovo obsodbo doseglo s pomočjo krivih priteg in da m> uiu j* zanikalo so pomoč na temelju statutorične po-
fctuve.
Tekom Preparedness I)ay proslave tine 22. julija 191G v San V ranci^cu, je neka bt»mba, urejena z uro, eksplodirala na Market St. t» r ubila devet oseb, dočim jih je bilo štirideset nadaljnih ranjenih, hudikalni delavski elementi po celi deželi so nasprotovali odločno \ s« m prireditvam glede vojne pripravljenosti in sum se je obrnil na it.iih voditelje kot povzročitelje te grozne bombne eksplozije.-
Nedolgo pred eksplozijo je bil Mooney aktiven v stavki uslužbencev poulične železnice v Sim Franeiscu. »I)o!go časa se ga je že smatralo "rdečim" ter je bil že enkrat preje stavljen pred sodišče, toda oproščen, ker je baje tratisportiral dinamit \ zvezi z neko stavko On in štirje drugi, vključno njegovo ženo, so bili obtoženi umora v zvezi s to eksplozijo. Le eden izmed ostalih je bil spoznan krivim, namreč Warren K. Billing*.
Glavna priča v obravnavi proti Moonevu ;ie bil neki Frank C. Ostnan, živinorejce iz Durkee. Oregon, ki je prisegel, da je videl, kako se je Moonev v družbi drugih pripeljal na mesto eksplozije in pustil tam kovčeg, v katerem se je nahajala bor^ba, kot je trdilo državno pravdništvo. Pozneje se je glasilo, da je Osmau po krivem prisegel ter da je hotel napotiti tudi ncLega Rigalla iz Gravville, lil., da stori isto. Oxman je bil obtožen radi krive prisege, a bil oproščen. Za Mooneya se je med tem zavzelo vse organizirano delo dežele in pietilo se je celo z narodno stavko kot demonstracijo proti obsodbi Mooneya.
ZADEVA GLEDE
GORNJE ŠLEZIJE
UPOR V EGIPTU.
NA IRSKEM SO SE PRIČELE VOLITVE.
Kajira, Egipt, 24. maja. — Po resnih izgredi!?, ki so se završil? tukaj v nedeljo, je bil mir in rcnl yepet uvelja\'jen. Veliko Število wfb je bilo aretiranih in na poli-1 cijskem glavnem stanu so bičali številue vdele>ence pri izgredih,1 ki to imeli z« posledico smrt nad trideset ljudi.
Izdana ho bila svarila, da se n:orajo miroljrbni prebivalci ob prvein znamenju nemirov podati nemudoma domov v svojo stanovanja. <"'e tega ne bodo storili, naj si samim *ebi pripišejo posledi-< e, ker namerava potfetja poslu-' žiti se ostrih sredstev proti lju-1 d era, ki se vdeležuje nemirov In i z predor.
5. SEPTEMBRA BO ZBOROVANJE LIGE NARODOV.
Washington, D. C., 24. maja. — Generalni tajnik Lige narodov je odloČil, naj t-e začne prihodnje zborovanje dne 5. septembra, v j Ženevi. Vsak zastopnik mora do onega časa vposlati svoje pisane predloge.
ZA ENKRAT NIKAKIH DEPOR
f TACIJ.
Laredo, Texts, 25. maja. — Fr. Seaman in dva druga ameriška radikalca, o katerih se je glasilo, (ta so bili izgnani iz Mehike na povelje predsednika Obregona. niso še prišli na ameriško stran med-rarodne črte, — kot izjavljajo tukajšnji imigrji ij*ki uradniki.
KONFERENCA PROTI TRGOVANJU Z DEKLETI.
Ženeva, Švica, 25. maja. — Generalni tajnik Lige narodov je skli cal za dan 30. junija v Ženevi kon-ftreneo, na kateri bodo zastopani zastopniki raznih držav. Posvetovali se bodo, kaj bi bilo potrebno in umestno ukreniti proti trgovanja z dekleti.
Slika nam kare slavno iznajditelji co madamo Curie in predsednika H ar din ga. Slednji ji je izročil en grzm radija, ki so ga kupile ameriške ženske sa stotisoč dolarjev.
GEN, WOOD BI SE KMALO PONESREČIL
Avtomobil generala Wooda, ki se nahaja na posebni misiji na Filipinih, je zdržal s proda v vodo.
SINFAJNCS ZAZGALI CARINSKI URAD
Tugegario, Filipinsko otočje, 25. maja. — Avtomobil generalnega majorja Leonarda AVooda, ki preiskuje razmere n^ Filipinih na posebno prošnjo predsednika Hardinga, je padel v Pinacanauan reko, v bližini Cc.baganger ceste in sieer medtem, ko se ga je prodom prevažalo na drugo stran reke. General ~\Yo<>d je ušel nepoškodovan, a trebalo je več kot eno r.ro, da so potegnili avtomobil iz vode.
. Dvajset mož, med katerimi se je nahajal general Wood sam, je vleklo za vrv, dokler niso potegnili avtomobila iz vode na suho. Nesreča se je pripetila, ko je avtomobil zdrsnil s proda pri izkrca-valiaeu.
V Oabaganu, kamor je dospela družba kmalu po nezgodi, je pozdravil misiji) filipinski šolski nadzornik. V svojem govoru je rekel:
—	Mi pozdravljamo misijo ter se bomo z vesoljem podvrgli njenim preiskavam. Mi smo kot bol-r.ik ki se radi1 volje izroči v roke zdravnika. imamo zaupanje v rmeriški kongres in mislimo, da l:iltko reče vsa!: Filipinec:
—	Vse kar imam, dolgu jem Ameriki.
General Wood je v svojem od-j govoru rekU:
—	Med važnimi in zanimivimi' raziskavami, katere vprizarjamoj so tudi one, ki se tičejo šol. javnih naprav ter administracije pra vice. Slednja, čc se jo vrši na nepristranski način, je glavna opora vsakega naroča. Ameriški narod hoče poznati Filipine ter njih raz-
.nr.ere. Cameron Forbes in jaz sva prišla da sestaviva nepristransko poročilo glede razmer kot sva jih! našla.
Gostoljubno-t naroda je bila sijajna. Vsi uradniki od poslujo-čfga govemeria Yeater-ja navzdol so si na vse načine prizadevali. da pomešajo pri tej pre-blcan.
General Wood je prenočil tukaj. kajti ta krej je glavno mesto okraja. Krajevni govorniki niso omenjali neodvisnosti, vendar pa dali izraza svojemu upanja, da bo poročilo misije ugodno.
Vdrli so v poslopje ter zažgali na vseh koncih in krajih. — Miljon funtov škode.
Dublin, Trsk::, 25. maja. — Danes popoldne ob dveh je velika množica sinfajneev zažgala carinski urad v Dublinu. Predno je stopila požarna hramba v akcijo, se je požar razš;ril do takega obsega, Cn je dvomljivo, če bo od earin-ske hiše sploh še kaj ostalo.
Ko so se hotele podati čete na pogorišče, so iinfanjei nanje streljali.
Dva vojaška policista sta bila ranjena sedem sinfajneev pa ubitih.
Oblasti so aretirale petinšestdeset oseb.
Carinska hiša je bila ena naj-krasnejših poslopij na Irskem. Materijalno Škodo cenijo nad en miljon funtov šterlingov.
Nekatera poročila pravijo, da je bilo poslopje zažgano z bombami. Na mostu, vodečem mimo carinske hiše, je bilo veliko šte/i-io možkih, na katere so začeli policisti streljati.
V zameno so sinfajnei streljali na vojake, ki so se vozili v avto-r lobilih.
Malo pozntje je bila zažgana Liberty Hall, glavni stan irskih transportnih delavcev.
Poroča se, da zavzema angleški načrt za razdelitev okraja in za mandat od strani velesil.
Pariz, Francija, 25. maja. — Najnovejši načrt za uravnavo gorilje-šlezijskoga spora, najbrž angleški predlog, se glasi, da se da Poljski in Nemčiji odnosne občine, ki so glasovale v prilog te ali one države tekom zadnjega ljudskega glasovanja, da pa se ohrani celo oeemlje pod kontrolo posebne komisije skozi dobo tridesetih let.
Ko se je danes poslanska zbornica sestala, je vladalo le malo dvoma, da bo dobila vlada Brian-da od zakonodaje zaupnico. Nagovor ministrskega predsednika vče raj pred poslansko zbornico, tekom katerega je izjavil, da sedaj obstoječi položaj še ne zahteva oborožene intervencije ter zasede-nja Ruhr okraja, je pomenjal oči-vidno razočaranje za številne njegove pristaše, vendar pa ni bilo videti, da bi mu tozadevna izvajanja odjedla preveč glasov v zbornici, kadar bi slednja glasovala glede zaupnice.
Listi tega mesta so dali izraza razočaranju, katerega se je občutilo v gotovih Jkrogih, kajti pričakovalo se je, da bo zavzel Briand trdnejše stališče. Čeprav nista niti zbornica, niti splošno občinstvo prepričana od argnumentov ministrskega predsednika, se vendar trdi, da ni še izgnbil zaupanja obeh. Današnji jutranji listi so se v splošnem vzdržali komentarjev, a list Figaro je dal izraza mnenju, ki je brez dvoma ono pretežnega dela občinstva.
—	Edino vprašanje, ki pride vpoštev in ki v resnici zanima deželo, — se je glasilo v članku, — je to, kedaj in na kak način se nam bo plačaio. V glavo javnosti se je vteplo idejo, da je Ruhr okraj dragocen zastavni predmet in da bi zasedenje tega okraja skoro pomeni-.o delno plačilo. To je edini vzrok, da žele številni Francozi, da bi se ta okraj zasedlo. Francija zahteva gotovost plačila, brez katere bi strmoglavila v prepad.
Nekaj kritike je vzbudila tudi Izjava Brianda v poslanki zbornici, da je zadovoljen, da bo nemška vlada pod dr. Wirthom zadostila svojim obveznostim.
Glede polo/.sja med Anglijo in Francijo je izjavil Briand:
—	Bedastoča je domnevati, da se bo zavezniško prijateljstvo, ki je kljubovalo mogočnim viharjem, razbilo ob šlezijskem vprašanju, glede katerega soglašajo v principu vsi zavezniki.
—	Če ni zb6rnica zadovoljna z uspehi, katere je dosegla ta vlada, naj glasuje o tem in moj naslednik ho našel ob Renu vse pripravljeno.
NEMCI PREKLICUJEJO SVOJE OBDOLŽBE
. .NEMCI 8EDAJ SAMI IZJAVLJAJO, DA SO GOVORICE O — GROZOTAH ČRNIH FRANCOSKIH ČET IZMIŠLJENE TER LE DELO PROPAGANDE.
STRAŠNE RAZMERE V RDEGL MOSKVI
Prebivalstvo strada, ko postaja živilski bojkot vedno ostrejši. — Kmetje nočejo prodajati v mesta.
Riga, 25. maja. — Moskva je na robu stradanja, — se glasi v poročilih, ki prihajajo iz tega mesta, kajti kmetje nočejo prodajati žita, ker ga zadržujejo za seme. Dekret, katerega je izdala boljševiška vlada in ki zopet uveljavlja prostost trgovine, oeivid-nc ne bo odstranil pretnje pomanjkanja živil.
Vladne komisije, poslane v bližnje vasi, da nakopičijo žito, so se baje vrnile praznih rok in upanje, katero je gojila sovjetska vlada, da bo dobila zaloge moke iz Kavkaza, je izginiio, kajti več milijonov pudov (ruskih stotov) pšenice se uničili ustaški elementi v kav-kaškem okraju.
Sovjet v Moskvi je izdal povelje, da se mora izključiti iz dobave zalog od države družine vseh državljanov ter sovjetskih uradni-nikov, razven onih, ki žive v Moskvi, Petrogradu, Kronstadtu in Ivanov-Vosnensensku. Te državne zaloge se bo dajalo le delavcem in otrokom. Od prvega aprila naprej pa je obstajala ta dobava le iz po enega funta na teden.
Delavci zapuščajo Moskvo ter
Te pošiljatvo gredo pod naslovom "diplomatična prtljaga", ki znaša včasih po cele vagone.
ZRAKOPLOVNA SLUŽBA MED ŠPANSKO IN ARGENTINO.
Madrid, Španska, 25. maja. — Vprašanje ustanovitve zračne poštne službe med Špansko in Buenos Aires je bilo dvignjeno v kongresu, ko je poslanec Filipe Crespo de Lara naprosil ministra za javna dela za pojasnilo, kedaj se bo otvorilo javni natečaj za načrt.
Poslanec jo rekel, aa bi se slui^ bo lahko uveljavilo s pomočjo vmes ležečih postaj. Minister je v svojem odgovoru izjavil, da se
vprizarjajo lov na živila v vaseh.,razmišlja o tein vprašanju
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
se potom naše banke izvršujejo po nizki ceni, zanesljivo in Litro. Včeraj so bile naše cene sledeče:
JUGOSLAVIJA:
Razpoiilja a« zadnje pošta in izplačuje "Kr. poštni čekovni urad" in "Jadranska banka" y Ljubljani.
POMANJKANJE PREMOGA JE ZAKASNILO ODPLUTJE.
Southampton, Anglija. 25. maja. — V soboto je imel odpluti od tukaj parnik Cnnard črte "Mauritania", toda oplntje je bilo preloženo za prihodnji teden, ker parnik ni mogel dobiti zadostne množine premoga.
Nftribšaita
m IMfldflJIB
«ko nameravate naročiti vozni li-rtek is stava domovina mm Vtie dmfino, sorodnika aH prijatelja. Pilita sa eat in druga potrebna lavodila na najstarejis in drnfe-no slovensko bančno podjetje:
PRANK iiim STATE RAK (potntfU oddelek)
■MdMlft.MIak.EI.
300 kron 400 kron 500 kron
$2.80 $3.75 $4.70
1,000 kron 5,000 kron 10,000 kron
$ 9.00 $45.00 $89.00
v Trstu.
ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE:
Razpošilja na sadnje pošte in izplačuje "Jadranska banka'*
50 lir .... $ 3.30 100 lir .... $ 6.10 300 lir----$18.00
500 lir .... $28.00 1000 lir____$58.00
NEMŠKA AV8TKUA:
Beipoiilja na zadnje poite in izplačuje "Adriatische Bank" aa Duuju.	I
1,000 nemsko-avstrijskih kron $ 2.85 5,000 nemiko-avstrijaldh kron $ 13.0C 10,000 nemsko-avztrijskih kron $ 36.00 60,000 nemiko-av itrijikih kron $120.00
Vrednost denarju sedaj ni atalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne oene vnaprej. Mi računano po ceni istega dne ko nam poslani dtftar dospe v rok«.
Kot generalni zastopniki "Jadranske Banka" in njenih podružnic imamo zajamčene izvanredno u godne go je, ki bodo vslike ko-•ieti za one. ki ee ie ali ee bodo posluževM naie bank*
Iter nam Je poslati najbslj P® Domestic Money Order, ali pa po Mew York Bank Dntt
tn* Sata St* B* ' - iimmsm, i*™

TELEFON: 187« COBTLANDT.
Entered as Second Glees Master, September SI, ltOS, at the Poet Office at Hew Torti M. Y« vndsr tka Act of Oongzeos of March 3, 1879.	TELEFON: 4S87 COBTLANDT*
NO. 123. — ŠTEV. 123.
NEW YORK, THURSDAY, MAY 26. 1921. — ČETRTEK, 26. MAJA, 1921.
VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX,
Belfait, Irska, 24. maa. — Da-(nes so se pričele po celi Irski volitve za ob*i irska parlamenta. Glasovanje se bo vršilo samo v severnem delu dežele, ker ni na 1 'j^tfu proti Sil fan j ncem nobenega protikandidata.
'Skrivnost Orcivala*
Senzacij onalni roman, ki začne izhajati 2. junija, to je v četrtek na zadnji stran našega lista.
Čitatelji se bodo zopet ustali s svojim starim znancem gospodom Lfkokom kateri jih je pred leti presenečaj s svojo duhovitostjo v romana 'Tatvina'.
Pisec romana je Gaboriaa. Pri njem sta se učila slavni ameriški pisatelj Ed^ar Foe in Conan Doyle, kateri je po Lskokovem iioim ustvaril svojega Sherlock Holmes*.
Toda kabina rasHka je seed detektivom Holmescm in Lekokom! Kot noč in dan.
Roman je logično izveden, polen skrivnostnih za-pljetjajev, katere končno reši s izvanredno bistro-vidnostjo detektiv Lskok.
-Kdor bo tMjUl fttati, se ne bo keeaE_
fcP BOJAKL NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNKV-IWL T ZDE. DRŽAVAH. ^
MAJNARJI SO SE ZAČELI POLAGOMA VRAČATI NA DELO.
London, Ar.jrlija, 25. maja. — Panes se je vrnilo v Shropshire štststo majnarjev na delo. Majner-ji so sklenili s svojimi gospodarji začasno plačilno pogrodbo.
Tekom te«ra tedna se bo vršila konferenca med delavskimi voditelji in vladnimi zastopniki, ki obeta biti jako uspešna.
POTNI USTI SE DOBIJO
"v
Jugoslovanski konzul je zopet pričel izdajati potne liste za Jugoslavijo. Potni list preskrbimo vsakemu, kadar pride v naš urad, kajti, kadar se vloži prošnja, mora biti vsak osebno navzoč.
Kdor ima stari potni list, domovinski ali krstni list. vojaško ali delavsko knjižiceo, naj jo prinese s seboj.
Glede odboda in cene parnikov se obrnite na tvrdko
FRANK SAKSER STATE BANK n Oortiaadt Stmt, New Task
Pariz, Francija, 24. maja. —Vsled udarca trkozvane "poetične pravice" trpe sedaj Nemci v Porenski zopet vsled učinkovanja kampanjske la5i, katero se je vodilo proti francoskim kolonijalnim četam Iz vseh poletnih zdravilišč in kopališč ob Renu, odkoder so bili vsakoletni obiskovalci in izletniki prepodeni vsled "črne grozote", — prihajajo neprestano jadikovanja. Nemška propaganda je zopet enkrat ustrelila preko cilja in dobrostoječi meščani ilonakova in drugih južno-ameriškili mest so bili tako preplašeni vsled tega namišljenega divjaštva senegclskih čet, da bodo rajši preživeli svoje poletne počitnice v avstrijski Tirolski ali pa ob obalah Holandske.
V svojem poskusu, da nastopi proti splošno razširjenemu prepričanju, je dr. Renter, zdravstveni svetnik na Badenskem, priznal v Berliner Tageblatt resnico, seveda malo prepozno.
— Strah pred neprimernim obnašanjem francoskih kolonijalnih čet, — piše on, — je popolnoma neutemeljen. To lahko zajameim na temelju lastnih izkušenj. Nikdo ni bil na noben način nadlegovan in vse povesti o črnih vojakih, ki nadlegujejo kopalce ali veslače, so popolnoma napačne.
.Funt kruha se je pred dvemi ted-r.i prodajalo po tisoč rubljev ^normalno $900), vendar pa se glasi, da znaša sedaj cena tri tisoč rubljev. Sladkor stane 18,000 rubljev funt. Kremclj, zgodovinski grad v Moskvi ter sedaj prest o-'lica sovjetskih komisarjev, predvsem čifutskega Trockija, je baje edini prostor v Rusiji, kjer se lakote ne občuti. (Ko pride do stradanja, no pozna ta gospoda komunizma.) Visoki sovjetski u-radniki importirajo velike množine živil za svojo lastno uporabo po dvakrat na teden s pomočjo diplomatičnih kurirjev iz Letske In Estonske.
GLAS KA&ODA. 26. MAJA 1921
"GLASI NARODA"
i— -	«*L4VfcNIAN DJULYI
MTMn^rSnSnnra oompajtt
nUKK jAltl«! HWt._"_touil »KNKPIK, Ti.......
CimI tf BwifMn M Ml CwMritlofl Mi AMmm ®f Abovt Offldvvi
> ■ CimiK mi ■>ran— of MutatUi. New York City. H. V.
........... '■"■■■ 1 " 11 "<
■om	rntmlm oooh* iM Uv—iM >odou In Mttlkw._
Ka eoie lete vali« M	m teVM Z« Nmm York u MM HM
In Until	MjM M Ml MM MjM
KO Ml toU	MJM Zo IlIMlIi n M ©o4e loM Vil
mm Mu* wu	lui_m mi »oto —_W.M
•	laimaroda
^mm - <v*leee#the Rwete)	«•
_____^ Irtii^STmS^Tim*___
Aiverlleemoet on oor—mO«rt_
Dootet Mm iinfiMi ta —lioiatl J*^ PrM*CiJjo>o.^Pygf oo^blm«oT oil _tadl mitih	—noni. It httrajo naM«m wHondlli_
•	laimaroda
m iiitluil Mul Bor+U&t or MrdhottOK. Now York. N. V. _Toiopfcowoi CorlUoOt ««7f_
Nezaželjivo povečanje.
Zaposlen je otrok v Združenih državah se je pričelo v zadnjem času vedno bolj večati. Več otrok je dobilo tekom leta 1920 dovoljenje, da smejo delati, kot v katerimkoli drugam letu izza leta — 391 z izjemo let« 191 H, ko je bila vojna produkcija na svojem vi-«kn. Urad z* delo o t roj- v Delavskem department u je mnenja, da je trebc to povečanje zaposlenja otrok pripisovali visokim življenjskim stroškom. Visoki življenski stroški ^o namreč prisilili na tiso-«V olrok in mladoletnih, da so si poiskali dela v industrijah v namenu, <ta pomagajo svojim družinam v boju za obstanek, d oči m je, pomanjkanje dela za cd rasle istotako prisililo nedorasle, da so šli na delo ter pomagali s teni staršem.
V	vojnem časti je bilo morda opravičljivo dovoliti nekako pro-stejše zaposlenje nedoraslih in mladoletnih kot pa bi to dovoljevala postava, zvezna ali državna, če bi se jo dobesedno izvajalo ali1 razlagalo. V prvi polovici leta 1920 je bila tudi doba, tekom katere | je bilo več povpraševanja po delu kot po delave h, ko je število ne-j zaposlenih stalno naraščalo, ko so življenski stroški istotako segali i vedno višje, in ko so številne družine nujno potrebovale zaslužka i otrok.
Zelo nesrečna poslediea vojne pa bi bila, če bi se stališče dežele j (dede vprašanja zaposlenja otrok v industrijah stalno izpremenilo vsled teh izknšenj ter bi se v sled tega dovolilo ali vsaj trpelo pro-»tejSe zaposlenje mladoletnih in nedoraslih.
V	normalnih časih ni nobenega pristnega povpraševanja po delti otrok. Celo če bi tako povpraševanje obstojalo, s stališča potreb družinskega proračuna, bi se lahko našlo veliko boljšo metodo kot pa je ta, da se spravi skupaj potrebne svote.
V	preteklih letih je zavzela ta dežela izvrstno stališče glede tega vprašanja, namreč vprašanja dela otrok. Narodno stališče in nazira-nje je bilo, da morajo biti leta, mladostna leta vsakega človeka posvečena vzgoji ter pripravljanju za bodoče delovanje v tej ali onij panogi človeške zaposlenosti. Ne moremo si dovoliti, da bi se naše standarde v tem pogledu znižalo. Mesto tega pa bi moral biti naš narodni cilj, da se napravi dobo vzgoje v življenju otroka daljšo in bolj nspešno kot pa je sedaj.
Zanikerno gospodarstvo.
Po volji glavnih uradnikov, brez privoljenja večine članstva, *e je S. D. P. Z. pridružila oziroma se bo v najkrajšem času pridružila S. N. P. J.
Združenje je dobra stvar, če je izvršeno na	podlagi ter se
izvrši po volji večine, ne pa po volji nekaterih samopašnikov, kateri so si ubili v glavo čudno misel, da proti njihovim odlokom in protesta. da je organizaeija zastran njih, ne pa oni zastran organizaeije.
Potem, ko so sklenili to čudno kupčijo (čudna je bila, čedna pa ne, ker so jo sklepali brez prič in za zaprtimi vratmi), se jim je zdeli potrebno napraviti z. javnostjo majhen obračun, hotee si oprati roke pred svetom.
Ta želja se jim pa ni uresničila, njihove rok* so še bolj umazane kot so bile, kajti pri slovesu so si jih izprali z lažjo.
Prečitali smo zapisnik seje glavnega odbora ter pri tem naleteli lia odstavek, ki se zadeva upravništva Glas Naroda in dolga v znesku *299.24, ki še dosedaj ni plačan.
V odstavku je naslednji stavek:
Tajnik prečita račune, iz katerih je razvidno, da je v račnnu od 1. julija do 31. deeenibra 1918, torej za dobo še>t mesecev svota — JflhO.OO kot glasilo in za to svoto je bil izdan ček dne 18. januarja 1919 in odposlan tvrdki Glas Naroda.
Uprava Glas Naroda ni 19. januarja prejela nobenega čeka od S. D. P. 7.. najmanj pa čeka za $180, pač pa fliwno, da bo denar poslan.
Kaj je torej s tem denarjem ? 0e se je v glavnem odboru sploh kaj gospodarilo, bi s<? moralo že vsaj toliko, da bi tajnik zapisal, komu je ček napravil, če ga je dobil neizplačanega nazaj ali če mu je prišel v roke, potrjen, da je bil izplačan.
Kje je torej ta slvni ček za $180, ki je bil baje iz/stavljen in odposlan dne IS. januarja 19197
Uprava Glaa Naroda ga ni dobila. Če glavni odbor trdi, da smo ga prejeli, naj ga blagbvoli fotografirati v svojem glasiln, oziroma povedati, komu je bil izplačan.
Dokler glavni odbor te zadeve ne razjasni, smatramo vse glavne uradnike, ki so imeli svoje prste pri denarju, za zanikerneže in za iii/nike, ker si predrznejo javno trditi, da so nekaj napravili, česar niso.
Izza leta 1919 pa do današnjega dne je precej dolga doba, več kot dve leti. Glavni tajnik, ki niti po dveh letih ne more dognati, če je bil kak denar izplačan ali ne. po vsej pravici zasluži, da bi ga članstvo preeej tesno združilo s kako pristojno oblastjo, ne pa dovolilo, da bi v »vrbo združenja mešetaril s kako drugo Jednoto.
In to so bili vsi, vsi enaki. Tajnik ni vedel za odloke predsednika, predsednik ni vedel, kaj deli (pravzaprav ne-dela) tajnik, nadzornik sn pritrjevali, ukrepali in pisali pisma, polna samih nesoglasij. Na razpolago imamo vso korespondenco med nami in glavnim odborom zadnji dve oziroma tri leta.
Večkrat se je pripetilo, da smo tekom eiiesra tedna dobili o kali" gotovi zadevi dvoje nradnih apopočil, eno od tajnika, drugo od predsednika, in poročili sta « tako nasprotovali, kot da bi pisal enoy nemški, drugo pa tavesniiki general.	j
Največ iz ljubezni do svojih političnih somišljenikov, malo paj zato, ker ae je skozi veliko kosmatino začela vsecro nekoliko oglašati ; vest, da niso dejali prav in ker so se bali slišati od strani članstva tel : ke obdolžitve te* i trčeno obsodbo, »o ti izbrali ph>ti* volji članstva. tebi prijazno glasilo, konvencijo enostavno preklicali, napravili tajno kupčijo ter se oddahnili rekoč: — Hvala Bogu, da je konec, kaj- , n skrajni čas je bil.
S. D. P. Z. se je morala pridrnliti večji organizaciji. O združitvi | ni govora, kajti združen ž njo bi nihče ne botri biti.	i
Ko M* bo pisala nepristranski zgodovina ameriških Slovencev ' bodo poleg siepomižnikov JRZ stala tudi imena zanikrnih gospodar- 1
Strahovlada demokratske kSke v ; c Frittiodh. t *'}
s - . __;
Minister na razpoloženju Africa "K^ovaeevič priobeuje v ''Hrvatu" odprto pismo, naslovljeuo na ministra notranjih zadev, M. Dra^ škoviča. V njem opisuje naravnost nevrjetna dejanja la jih izvršujejo na visoka mesta postavljeni demokratski protežiranei nad ljudmi, ki ne trobijo v državotvorni rog, in nad njiiicvimi družinami. Iz pisma podajemo le par slučajev:
** V hrvatskem Prim orju, - sta dve lepi mesti, morski kopališči in zdravišči, Kraljeviča in Cirkvenica. V prvem je za obmejnega ko-! roisarja dr. Marčič, v drugem pa Boža Batinič. Pred njim je bil neki SSimunovie, pri katerem je bil Batinič samo diurnist. Pravijo, da on sploh ni bil nikdar imenovan in da 9 mesecev sploh ni dobit pla-če.Sicer pa je to samo malenkost. Glavno je, da on vrši svoje posle in da mu je na razpolago ves orožniški, policijski in upravni aparat in da on pobira tisočoke od ljudi, ki so njemn naznanjeni radi kakih verižniškik in drugih takih čednih poslov.
Dne 21. marca sta bili poklicani na komisarjat dve gospodični, Marta Illner^in Zofija Jurjec: Prva se je morala prijaviti pri Boži Batinieu, druga pa pri dr. Marčiču. Morali bi se *4legitimirati". Njuno uradovanje pa je bilo mišljeno tako, da sta gospodični protestirale, uale iz urada in podale pismeno prijavo na občinskem predstoj-nifitvu o detajlih tega uradovanja. To prijavo je občinsko predstoj-iiištvo odstopilo v nadaljno rešitev okrajnemu < kotarskemu) glavarstvu. Dobilo pa je čez par dni nazaj s pripombe, češ da te prijave sploh ne bi smelo sprejeti, temveč da bi moralo gospodični, ki sta se pritožili, napotiti naravnost na ministra Draškoviča "kot na mero-dajni forum gg. komisarjev".
Drug slučaj: Cirkveniški občinski načelnik Pavačič, upokojeni župnik, ima za gospodinjo gdč. Tero Kam. Ravno za Veliko noč sta jo gospod komisarja pozvala na komisarjat, kjer sta jo pričela izpra-ševati najrazličnejše stvari. Ker jima ni mogla dati točnih odgovorov, sta jo pridržala vso noč v zaporu. O uradovanju, ki je bilo popolnoma slično že omenjeanu, je gospodična vložila pritožbo pri okr. sodišču v ("irkvenici Par dni pozneje ji je komisar ustmeno sporočil, da bo iApo šub" iztirana iz mesta, dasiravne že več let biva v njem in je podanica zavezniške države čehoslovaške. Gospodična se Ije te sramote prestrašila in odšla takoj drugi dan sama. To pa se je maščevalo nad njenim gospodarjem, občinskim načelnikom. Nekega zgodaj zjutraj je vdrlo v njegovo stanovanje več orožnikov z nasajenimi bajoneti. Zapovedali so mu, da naj se obleče in potem so ga cdvedli peš v 14 kilometrov oddaljeno Kraljevieo v zapor. Ogorčene je zavladalo med prebivalstvom, ko se je izvedelo o tem nezaslišanem činu, zadostovala bi le beseda in prišlo bi gotovo do dejanskih spopadov.
Minister Kovačevič — omenit imoramo, da so se vse te stvari dogodile ob priliki njegovega bivanja v Primorju — je pomiril ljudstvo in telefonično obvestil bana, ki je odredil, da se Pavačič takoj pusti na svobodo. Ali glej čudo! Ko se je vrnil Pavačič v mesto, so ga že pričakovali orožniki — bilo jih je osem — in ga takoj odvedli v zapore okrajnega sodišča. Veliko truda je stalo Kovačeviča, da jf pomiril ljudstvo. Odšel je takoj k predstojniku sodišča. Ta je ur-giral od orožnikov prij&vo in ko je ta dospela — bilo je že pozno v noč — je bil Pavačič takoj spuščen, ker ni stolil nikakega kaznji-vega dejanja.
V članku se povdarja da sta ta dva komisarja demokratska eksponenta in da ju je imenoval minister l>raško\ ič na predlog ministra- Pribičeviča. Slučaj s Pavačičem, ki ima pogum, da ni demokrat, pa so povzročili tamošnji demokrati."
Te stvari in Še mnogo dj^igih, je objavil, kakor že rečeno, s polnim imenom Kovačevič, minister na razpoloženju in js torej jasno, da so resnične. Človeku se ob čitanju teh stvari ježijodasje in nevr-jetno se mu zdi, da se še dobel judje, ki so pristaši Stranke, pod katere okriljem se to dogaja. Radovedni smo samo, kako nagrado bosta ta dva gospoda obmejna komisarja dobila za svojo uspešno državotvorno propagando.
Po svetu.
i
NEMCI NOČEJO IZPREMENITI ZEMLJEVIDA.
Berlin, Nemčia, 25. maja. — Nemški šolski atlasi bodo tekom naslednje generacije pridigovuli revanšo s tem, da bodo pustili zemljevid Nemčije neizpremenjen vsled vojne. Soglasno s tukajšni-mi listi je bil ta sklep nemškega zemljepisnega kongresa, ki zboruje v Lipskem.
Profesor Drvgalski, ki je stavil tozadevni predlog, je rekel, da so storili Francozi isto z ozirom na zemlj^rid Francije po izgubi Al-zacije in Lorenske leta 1871.
— Vsak Franco^, kateremu se je pokazalo zemljevid z označbo ''Nemško ozemlje", je rekel profesor Drvgalski, — je ta zemljevid takoj vrjr^I pod klop.
Nemški geografi oči vidno upajo ohraniti s tem pri življenju zanimanje za foznanjsko in druge izgubljene netnške province.
IMPORTIRANJE MESA V ZDR. t>RŽATS.
Washington, D. Č., 25. maja. — Zrnžene države so tekom preteklega leta trn port i rale 160,000,000 fnntov mesa in to kljub dejstvu, da so največja meso proizvajajo-Iča dežela na svetu. Tako je danes (objavil poljedelski department. Nekako dve tretfni import i ranega mesa sta obstajali iz jagnjetine iz Nore Zelandije.
Čeprav je importiranje mesa tekom preteklega leta pomenjalo povišanje v primeri s prejšnimi ^ leti, nI vendar ustanovilo rekor-da, soglasno z departmentom, kajti import mesa tekom leta 1514. je znašal 333,000,000 fantov* % i
RUSKA DELEGACIJA BO ODŠLA.
Rim, Italija, 24. maja. — Člani ruske trgovske misije, ki so bili v tem mestu skozi zadnjih šest tednov, so naprosiil zunanji urad, raj jim izstavi potne liste, da se bodo mogli vrniti v svojo domačo deželo. — Tf.ko poročajo tukajšnl i isti.
Izjavili so baje, da nimajo zadosti polnomoči, da bi izvedli nalogo, ki jim je bila poverjena, ko so bili poslani v Italijo.
NADAUNI NEMIRI V EGIPTU.
Aleksandrija, Egipt, 25. maja. Tekom pretekle noči je bilo v tem mestu opaziti precej streljanja, a to streljanje je bilo le posledica resnih izgredov tukaj, ki so se zavrSili nedavno in tekom katerih je bilo ubitih skoro petdeset oseb, med katerimi se je nahajalo tudi 12 Evropejcev. Število ranjenih je znašalo skoro dvesto. Za streljanje v .pretekli noči so
bili odgovorni ljudje, ki sedaj , *
TATVINA KEMIČNIH PRIPRAV
Pariz Francija, 25. maja. — Ta-tpvi so s pomočjo ponarejenih ključev vdrli v; laboratorij v srcu policijske prefekture ter odnesli orodje iz platina, katero se rabi za kemične preiskave kojega vrednost se ceni na 100,000 frankov. Tatovi so odnesli še nadaljne aparate, kojih vrednost se ceni na 35,000 frankov.
Policija pravi"/ da bo zelo težko razpečati to orodje, ki je oprem-
Peter Žgan
Sldvenie Publishing ComjNny, 82 Oortlandt Street je Vfchgj *ače-la razpošiljati knjigo "PETER ZGAGA". Kdor je prvi naročil, bo prišel prvi na vrsto. Kdor bo prepozno naročil, Knjige nebo dobil, ker je ae deSoiaa razprodana, j Oena priročni knjižici — s sliko { Petra Zftafte — J* petdeset centov j za Ameriko in sa stari kraj.
* • • -!
Dva Petra delata zgago med
Slovenci — je pisal neki rojak. — Eden je v Ne^v YOrku, -dmfigi pa ^ Belgradn. Če bi teh dveh ne bile, bi nam bilo življe«nje lažje in slajše.
* . *..... \
V	Sloveniji so se vršile te dni občinske volitve. Stranka lenuhov, škrieev, dohtarjev, fiškalov in petoliznikov. liberalna stranka, je bila povsod popolnoma poražena.
V	ljubljanski mestni hiši so .liberalci vladali eelih štirideset let. Vsake stvari pa mora biti enkrat konee in teko je prišel tudi konec liberalni stranki. Umrla je vsled lenobe in kavarniških debat. Klerikalci in soei.ialisti ji pojejo bilje.
m	m
Vladni načrt ustave je sprejet v Jugoslaviji. JRZ naj sedaj vrne denar onim, ki so darovali za jugoslovansko rcoubliko.
Od velikanov je prišel pogovor na pritlikavce in takrat se je o-glasil eden izmed članov kluba :
—	Vsi pritlikovci, katere ste o-menili, so allright. — je rekel važno, — a nobeden med njimi se ne more primer;ati s pritlikavcem, s katerim sem se nekoč sestal. Bil je tako kratek, da je vsaki pot, — kadar ga je bolelo kurje oko. . .
—	No, — ga je prekinil edinT poslušalec, ki je še ostal na svo-| jem mestu.
—	Da je vsa ki krat, kadar ga je bolelo kurje oko, — je nadaljeval pripovedovalec. — domneval, da
ima — glavobti.
♦ * *
Sredi prometne ulice je stal star muzikant,-pihai v trobento in-pobiral milodare.
Mimo pride stražnik ter ga o-sorno nahruli: Prenehajte, ali boste pa mene spremljali.
—	Dobro, dobro. — odvrne možak, — kaj boste pa peli?
• __ •
V veerajni številki Glas Naroda je bila pod sliko napaka. Episko-palni škof v Mew Yorku ni Man-nix, pač pa Maning.
Po mojem mnenju bi bilo Slo-encem čisto vseeno, če bi se pisal
Janez Kopriva.
* * *
Neki moz, ki je vozil vspenjačo« v visokem poslopju, je govoril z nekim potnikom.
—	Sodnik ga je res pošteno za-šil, — je rekel. — Obsodil ga je m, tri leta in trideset dni. Jaz dobro razumem to. da je bil obsojen na tri leta ječe, a rad bi vedel, kaj pomeni tf-'« deset dni
—	To je bil vojni davek, — je rekel potnik, ko je stopil iz vspe-njače.
• * *
Žensko krilo?
Mala stvarca, ki se začne pri pasu in končs pri kolenu, če veter ne piha.
• . *
Moj Hog. kako se je vse izpremenilo izza onih časov, ko je živel Adam.
Tedaj je biia ženska zadovoljna z eno samo moževo kostjo, sedaj pa hoče imeti vse njegove zaslužke in prihranke.
KUGA NA &AVAJ8K2M
OTOČJU?
Honolulu, Havajsko otočje, 25. maja. — Dr. F. TrottGr, predsed nk teritorijalncga zdravstvenega sveta, je danes objavil, da se preiskuje ob Kamaku, obali smrt dveh oseb, o kateri se domneva, da je bila povzročena od bubonske kuge. Dr. Trottcfed je rekel, da so našli na dotičnem bregu neko podgano, ki je podlegla tej bolezni.
i
Nov izum.
Načelnik brezžičnega brzojava v Kristijaniji je iznafel nov aparat. ki bo poclnoma spremenil te-J ltgrmfijo. Novi istim bazira na n-
. > *' " - - ftt '.'■ VI, '
porabi alternativne struje mesto sistema nepovratne struje. S pobi oe j o novega aparata bo mogel na pr. ameriški časopis v desetih minutah reproducirati eel stolpec □ujrleškega ac francoska lisia.
Nov družinski poklic.
, Policija n.* Dunaju je izsledila v neki predmestni ulici zakonski par, ki je imel v svojem stanovanju celo tovarno viržink. Pri preiskavi so najjli 1500 zavitkov cigar, narejenih iz navadnega kmečkega tobaka, k? ni monopoliziran. Našli so tuli veliko množino surovega duhaiia za izdelovanje cigar. Nenavadni zakonski par je prodajal svoje proaukte manjšim trafikam in zlasti natakarjem po kavarnah, kjer so se prodajale vir-žinke po 20 kron. Seveda mora sedaj iznajdljivi zakonski par premišljati v ječi o svojem novem družinskem poklicu.
Spiritizem v službi znanosti.
Na Angleškem so s pomočjo spi-j ritizma odkrili ostanke glasovite opatije Glastonbury ki je v zvezi s kraljem Arturjem. Neki medij, j ki avtomatično piše, je v svojem pismu na poziv označil točno mesto, kjer leže podzemske rtišarine te opatije. Pričeli so na onem me-' stu z izkopavanjem ter kuialu pri-' šli do razvalin opatije.
Pogreb sestre ruske carice v Jeruzalemu.
Koncem meseca januarja so po- ( kopali v cerkvi sv. Magdalene v Jernzalemn truplo sestre ruske carice velike kneginje .Telisave: Feodorovne, soproge kneza Rergi-, ja Aleksandroviča; ki je leta 1905 postal žrtev bombnega atentata v Moskvi. Za časa boljševiškega pre vrata so jo umorili v Aspajevsku. Njeno telo in telo njene sestre Vere je našel neki svečenik, ki je z j velikim naperom na navadnem vozu prepeljal trupli preko Sibirije, Mandžurije in Kitajske do Pekinga. Tu so jih začasno pokopali. Kasneje je isti svečenik truplo kr.eginje Jelisave zopet izkopal ter ga z ladjo prepeljal v Port Said, pozneje pa v .Terrrzalem. kjer sc jo pokopali v cerkvi, ki je sezidana v spomin ruski carici Mariji.
35-miljonska defravdacija.
Na Dnnajtt so te dni aretirali' ravnatelja društva mesarjev Ha-selmayerja radi defravdacije in veriženja. Bi jc dobavitelj mesa za holnice, a je to meso, katerejra je kupil po 64 K kilogram, prodajal bolnicam po 220 K kilogram. Iz Jugoslavije je dobil 23 vagonov mesa, ki jih je prodal z velikanskim dobičkom. Samo v letu 1920 je odškodoval društvo na ta na-in za vee kakor 25 miljonov kron.
!
Prvi skozi Saharo.	j
Kapitanu Augierasu je uspelo.' kakor poroča brzojavka iz Tikidije pariški geografski družbi, prepotovati celo Saharo od enega obrežja Afrike do drugega. Temu častniku se je lansko leto napotila' nasproti druga ekspedieija pod vodstvom pclkovnika Lausanne. Obe koloni ste se združili 20. decembra 1920 pri El Mzebrebu. V Parizu .se z veliko napetostjo pričakuje poročil o geografskih in političnih rezultatih te ekspedi-\ cije.
Mars v bližini zemlje.
18. junija 1922 bo Mars po dolgem času zop'.-t zelo blizu našemu planetu. 'Blizu*' pomeni v astronomiji v tem slučaju razdaljo od 5573 miljonov kilometrov, torej za 150-krat bolj daleč nego je zemlja cd lune. V avgustu 1924 pa se bo dal Mars še boljše opazovati. Leta 1877 je naSel Sehiaperalli na Marsu kanale. Istega leta sta se videli dvojni kanali. Leta 1905 pa se je posrečilo astronom, da so prvič fotografirali kanale. Kdo ve, kaj bodo vse videli astronomi na Marsu 1922 in 19?. U
Socijalno zavarovanje na Francoskem.
Minister za ddo na Francoskem je podal te dni zbornici zakonski načrt o zavarovanju delavstva v slučaju bolezni, nesposobnosti, — starosti in smrti. Zavarovanje je* obvezno na vse najemne delavce,» katerih ietni dohodki prekašajo deset tisoč frankov, in po možnosti tudi za vse male poljedelce z istimi letnimi dohodki. Delodaja-
Ozdravite svoje živce.
Kadar počutite, da ste utrujeni, zlo-voljni. nervozni, ako se lahko razjezite, ako ras v*ueaiiija Som in ro- 1 pot. nemorete storiti boljega, kakor i če vzamete
SEVERA'S i i NERV0TGN j
I	(Severov Nervoton) pravifr.o zdra- i
I	vilo in tonika. Namenjen je za takt
1	slučaje. Umiri ter ublaži živce, pov-
I	itoS »sanje, ki osvežuje in pojača
1	vaš živčni sistem. Cena $ 1.25.
■	Dobite ga pri vašem lekarju, Vpra-
I	saj te za Sevcrovejja, Ne jemljite
I	drugega.
lec in delojemalec plačata po pet odstotkov povprečnega zaslužka v zavarovalni fond. — Zanimivo je, kako so v načrtu izpustili socialne zavarovanje za slučaj nezaposlenosti. Minister za delo je na tozadevno interpelacijo odgovoril, češ. da je nezaposlenost na Francoskem slučajno in ne stalno zlo.
Dcgcvor med Češkoslovaško in Avstrijo.
Na poslednji seji se je končido posvetovanje o prvem delu obsežnega dogovora med Avstrijo in Češkoslovaško. V tretjem branju s. se razen dveh pridržkov spreje le točke:
1.	N; <"rt za splošni del trgovinske in prometne pogodbe.
2.	Na«"rt za zaključni protokol k splošnem deln. ki se nanaša na trgovinske pogodbo.
3.	Načrt protokola o par.*igrnfi-ranju pogodb.
4.	Načrt o olajšavah prometa na meji.
o. Načrt v -lerinarske pogodbe.
6.	Načrt dogovora o vzajemnem priznavanju določb za pregledano blago.
7.	Načrt dogovora o vzajemnem priznavanju znakov na strelnem orožju. —
I Poleg tega sq je obnovil samo-stalen dogovor za olajšanje železniškega prometa in-priprovil načrt za zdravniško prakso v obmej-[nili krajih.
Prometna konferenca v Barceloni.
Prometna konferenca je končana. Devetnajst držav je podpisalo pogodbo glede tranzita, trinajst držav je podpisalo pogodbo o režimu plovnih rek. v kolikor se tiče mednarodnih interesov. Danska jf podpisala zapisnik, ki se tiče režima po vseh plovnih rekah in petnajst držav je podpisalo izjavo o pravici tistih petnajstih držav do mednarodne zastave.. Končni akt so podpisali vsi udeleJenci. — Konference so se udeležili tudi zastopniki naše države.
M V WA »ROPAJ __
d&p t: P°	Krajih v
-AMERIKE- .
'*' sciScene, /razne ali '
oitfelajze j poslopji., jf OHootjein. in pridelki^
" i OtNOlT In	Tj* lw%
VI oo-j - = ^t	J?*. /' /
I iMMCtNA. fc'CKJWt
^ a mi h&zmmmm
Doktor B F
mullinI
411 Fontii Ave Pittsburgh, Pa. I
In najboljši I Specialist
ta aioveoee.
Ima JO M Izku^je v zdravljenja moških bolezni. Zdravi I vse moške bolezni j nevedno in hitro. K n jessa pribijaj 9 I Slovenci od klim in di£ti, dm fill azdra. ti. C« ste trdi Ti ' butal, laite k n je-
tto, on Vaji (mi j najbolje ozdraviL
rsafte, da pridne
GLAS NARODA, 26. MAJA 1921
flffi JIMliM
milLlSKE JElHIt
TITIIOVUIIA .LSTA 1M,
aim obad ■>!, Mm,
mmmniii im im
PndKMk: ICDOLT PEKDAN, 881 B. l«tk St. OmlM^. O. Podpredsednik: IOCIS BALANT, Bok 100, Hvl Ann«, LonSu. a Tajnik: JOSEPH PISHLEUt, Ely. Minn. Blagajnik: OSO. L BRCZJCH. JOj. Mina.
Blacajo'k neftaptafr-alfa nartnln: JOHM MOVEJUf, CM M. 2nd Iva, W. Delat*. Min,
Dr. JOB. V. GBAHXK. »J'lL*OU^SlTh' L. PUtatmm, Pa.
MAX K£R2iSnTK, Bok Back b^ Wvo. MOHOR MLADIC, 2803 So. U«uUk Arc^ Chkafo, DL nUL« fiKBABBO. 4822 Waatilagtoa St., Dam, Goto.
LJDONARD 8LABODNIK, Baz 480. Ely. Mina. UKEGOH J. POHJBNTA, Bok 178, Blaek Diamond, VuH FRANK ZORICB, 8217 St Clalr A Te., Cleveland, O.
VALJCNTIN PIRC, 819 Meadow Ave., RocadaW, JoUec. HL PAULINE ERMENO, 630 — 3rd Street, Im Salle. 111. JOSIP STEELE, 404 EL Mean Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELARO. 708 Marfcat Street. Wankesan. Dl. - Jedootlno nradno glaailo: /GLAS NARODA", n » *
Vaa atrari, tikajoč« aa uradnih aadee kakor tadl denarna paflOJn-teo naj ae pollljaJo an glavnega tajnika. Vae prttoCbe naj aa poBlJa na predsednika porotnega odbora. Prolnje ae sprejem nov^^auov ln bolniška »pritekala naj aa poflU> an Trboroe*a sdravnika.'
Jnanelcvaneka Katolllka Jed note aa priporoma vaem Jnfoalovaoofll aa obilen pristop. Kdor fell postat! dan ta orjanlKdJe, naj aa atlasi tajnike bljl*ne*» dniStva J. S. K. J. Za oetanovttev novih dradtev aa pa obrnite an «L tajnika. Novo drafltvo aa lahko vatanovl ■ ft. 6anl all Wanlraari
Iz urada vrhovnega zdravnika J. S. K. J.
s	_
OTBOCL
Tekom poletnih počitnie je treba paziti na vaše otroke. Če potrebujete zdravniške pomoči, je sedaj najboljša prilika za to. Če so njihovi zobje slabi, jih pošiljajte tekom počitnic k zobozdravniku. Vse slabe zobe naj se odstrani, vse nagnjite je pa treba popraviti. — Zobe je treba sedaj zdraviti, pa boste prihranili marsikateri dolar in otroci bodo veliko bolj zdravi. Nekateremu se to čudno zdi. Mislijo, zakaj bi hodil otro^ k zobozdravniku, če ga-zob ne boli. Toda ravno ta čas je pripraven. Ali vas je že kdai ponoči bolel zob? Kaj bi dali, da bi ga ne imeli? Več dolarjev bi radi dali, toda zdravnik spi in se ne briga za vaše bolečine. Da se iznebite takih napadov, bodite sedaj pozorni. Otroci morajo imeti dobre zobe, da pravilno prežvečijo hrano, da jo zamore potem želodec pravilno prebavljati. Neprebava je vzrok velikih bolezni in večkrat je treba operacije.
Nekatere otroke grlo boli. Morda imajo nabrekle vrate žleze. — Morda spe z odprtimi ustmi. Ali pa ne slišijo dobro, ne sopejo pravilno. V vseh teh slučajih vprašajte zdravnika za svet. Če je otrokove grlo zdravo, ga zaščitite pred srčnimi boleznimi, pred revmatiz-irtom itd. Vi dobro veste, kaj pomenijo te bolezni. Če so žleze bolne, jih je treba izrezati.	•!
Poletni čas je najboljši čas za ta popravila. Vašemu otroku ni treba zamujati šole in se bo lažje pripravil na luihodnje šolsko leto.
Najprimernejši prostor z odpravo žlez je bolnišnica. Če ni nobenih dru»ih komplikacij, bo otrok ležal dva ali tri dni, pa bo zdrav.
Dr. Joseph Gr&hek, 843 East Ohio Stret, N. 8. Pittsburgh, Pa. <
IMSNA IM NASLOVI KRAJEVNIH ORGANIZATORJEV.
Prva številka znači Številko društva, potem je ime in naslov.^
i
1.	Joseph A. Mertel, Bor 278, Ely, Minn.	j
2.	Frank Erehull, Jr., Box 271, Ely, Minn.
3.	John Pelko, 1216 — 7th St., La Siffle, 111.	I
4.	John Demshar, 237, Burdine, Pa.	j
5.	John Dragovan, Box 663, Soudan, Minn.
6.	Matt Ostanek, 1637 E. 29th St. Lorain, O.
9. John D. Zunich, 4098 E. Cone St. Calumet, Mich.
11.	Miehael Mravenee, 1454 So. 17th St. Omaha, Neb.
12.	Vincenc Arh, 1 Rickenbach St. N. S. Pittsburgh, Pa. 23. Frank Zabkar, Box 104, Hostettar, Pa.
14.	Michael Nemanich, Box 157, Crockett, Cal.
15.	Philip Sterle, 738 Moffat Ave., Pueblo, Colo.
18.	Louis Taucher, Box 835, Rock Springs, Wyo.
19.	John Kujnse, 1735 E. 33rd St. Lorain, O.
20.	Louis Vesel, Box 592, Gilbert, Minn.
21.	Joseph Bhraj, 4732 Sherman St. Denver. Colo.
22.	Anthony Motz, 9641 Ave. M. So7 Chizago, 111. Louis Govže, 613 Adams Ave. Eveleth, Minn.
26.	Joseph Pogačar, 5307 Berlin Alley, Pittsburgh, Pa.
27.	Z. A. Arko, Box 172, Diamondville, Wyo.
28.	John Jamsek, Box 126. Sublet, Wyo.
29.	Louis Tolar, Box 242, Imperial, Pa.
30.	Frank Pueelj, 223 W. Poplaf St. Chisholm, Minn.
31.	Martin Hudale, 1615 Ridge Ave.,N., Braddock, Pa.
32.	G. J. Porenta, Box 176, Black Riationd, Wash. *3. Frank Sehifrar, Box 122, Unity, Pa.
95. Andrew Malovrh, Box 151, Lloydell, Pa.
35. John Brezovec, Box 126, Conemaugh, Pa.
87. Frank Zorich, 6217 St. Clair Ave., Cleveland, O.
38.	Ivan Culig, 1217 Abriendo Ave., Pueblo, Colo.
39.	Anton Cop, Box 440, Roslyn, Wash.
40.	Anton Kosoglav, Box 144, Claridge, Pa.
41.	Anton Brelich, 477 E. Martin St East Palestine. O.
42.	Pribož Knafelc, 1102 Bohmen Ave., Pueblo, Colo.
43.	Frank Pereich, Box 327, East Helena, Mont.
44.	Anton Okolish, 218 Liberty Ave., Barberton, O.
45.	Louis Kamlane, 732 N. Varman AveC, Indianapolis, Ind. 47. Frank Lovshin, Box 379, Aspen, Colo.
49. Frank Kovich, 214 North 5th St. Kansas City, Kans. 60. Jakob Slabieh, 242 Hopkins St-, Brooklyn, N. Y. 51: Joseph Kastelie, R. F. D. 7, Box 2G, Murray, Utah. 62. Louis Kozlevchar, Box 969, West Mineral, Kans.
53.	Frank Dobnik, 29 Danube St. Little Falls, N. T.
54.	Joseph Sanolz. 114 West Sellers St. Hibbingr-Minn.
55.	Martin Prah, Box 87, Lemont Furnace, Pa. 67: Joe Mnrtinsek, Box 125, Export, Pa.
58. Lodvig Champa. Washoe, Mont
60.	Martin Gojednik, Box 307, Chisholm, Minn.
61.	John Pesdirt, 843 N. Biver Su Reading, Pa, _ _ _
64. Peter Kloboehur, Box 32, Baltic, Mich. 66. John Kren, 605 Chicago St. Joliet. 111.
68.	Andrew Matko, Box 1203, Monessen, Pa.
69.	Frank Erpie, Box 301, Thomas, W. Va.
70.	John Zvezich, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
71.	Frank Rupert, 690 E. 159th St. Collinwood, O.
72.	John Eržen, Taylor, Wash.	#
75.	John Koprivshek. Box 214, Meadow Lands, Pa.
76.	John Koblar, Box 225, Oregon City, Ore. ~
77.	Louis Fink, F. D. 7, Box 41, Greensburg, Pa.
78.	Jacob Evans, 611 W. 2nd St. Salida, Colo. 81. Martin Jurkas, 545 Aurora Ave., Aurora, Til.
84.	Matt Karcich, 1011 Lincoln Ave.. Trinidad, Colo.
85.	John Petrich, Box 238. Aurora, Minn.
86.	Dominik Sadar, Box 252, Midvale, Utah.
87.	Michael Graborjan, 2834 Lyon St. St. Louis, Mo.
88.	George Zobee, Box 14, Klein, Mont.
89.	Karl Strnisha, 114 Miller St. Gowanda, N. Y.
90.	Valentine Orehek, 183 Maujer St., Brooklyn, N. Y. 92. John Shetina, 800 Moen Ave., Rockdale, Ul.
94. Anton Kobal, 1022 Jackson St. North Chicago, 111 99. Frank Podmilšak, Box 222, Moon Run, Pa.
100.	John Kalcieh, Box 61, Lowsville, W. Va.
101.	Frank Wodenik, Box 45, Strong, Colo. 103. Anna Pierce, 68£ E. 157th St. Cleveland. O. 304. Joseph Blish, 1944 W. 22nd Place, Chicago, 111.
105.	John Malarich. 1600 E. 2nd St. Butte, Mont.
106.	Leopol Jeran, Box 487, Davis, W. Va.
107.	Frank Lovshin, 310% W. 4th St. Duluth, llinn.
108.	Anton Nagode, Box 2y2 Avon Park. Girard, O.
109.	Anton Lunder, Box 151, Keewatin, Minn.
110.	Frank Bojtz. Box 112, MeKinley, Minn.
111.	Math Jamnik, 525 W. 2nd St. Leadville- Colo.
112.	Anton Kochevar. Box 423, Ilibbing, Minn. 114. John Grahek, Bos 609, Ely, Minn.
116.	Alexander Skerlj, Box 256, Export, Pa.
117.	John Shank, Box 14, Sartell, Minn.
118.	Stefan Jengieh, Box 238, Cokedale, Colo.
119.	Gertrude Mlakar 140 Bural St. Aurora, 111.
120.	Mary Koscliak, Box 307, Ely, Minn.
121.	Jernej Intihar, Pox 12, Dodson. Md.
122.	Frank Farenchak^Box 122, Homer City, Pa:
123.	John Merhar, Box 294, Ironton,, Minn.
124.	Pauline Ermenc, 539 — 3rd St. La Salle, 111.
125.	John Telban, Box 174, Iselin, Pa.
126.	Joseph Glass, Box 48, New Dcrry, Pa.
127.	Frank S. Germ, S2 N. 11th St. Kenmore, O.
128.	Anton Chernich, 9721 McCuen St^ New Duluth, Minn.
129.	Frances Koschak, Box 920. Ely, Minnesota.
130.	Ignac Benkše, Box 412, DePue, 111.
131.	John Ponikvar, 3309 — 4th Ave.. N. Great Falls, Mont.
132.	Leo Karnicnik, Box 175, Euclid, Ohio.
133.	Frances Luzar, General Delivery, Gilbert, Minn.
Dobra organizacija.
Dobra organizacija je največji blagoslov Članstva. K nji se zatekajo člani v zadevah potrebe, in njihovi otroci v slučaju največje nesreče. Poglavitni namen vsake organizacije mora biti skrb za — članstvo. V slučaju slabe blagajne je treba velikih žrtev. Prepirov, ne sme biti nobenih. Kjer o prepiri, se sila cepi. Skrb za članstvo je ogromno delo. Glavni uradniki imajo s tem čez glavo dela. Če se pe-j čajo še s kako drugo stvarjo, se njihova eneržija cepi v dve smeri. I Glavni uradnik podporne organizacije je lahko tega ali onega poli-| I ličnega prepričanja. Ž njim se pa ne sme javno ponašati ter bobnati obenj, v prvič zato, ker nima Časa, drugič mu pa mora biti delo pri 'organizaciji vzvišeno nad vsem politikarjenjem. Glavni odbornik, ki [hoče imeti v politiki prvo besedo, je slab glavni odbornik in še slabši politik. Člani lahko politizirajo in hodijo v cerkev kot jim je milo jin drugo. S politiziranjem in molitvijo pa ne morejo izpolniti svojih I dolžnosti napram svoji organizaciji. Izpolnejo iih šele tedaj, ko do pieice vpoštevajo pravila in redno poravnavajo vse svoje obveznosti. V slučaju bolezni ne bo pomagala niti politika niti duhovni gospod. Pomagala bosta organizacija in zdravnik, ki bo plačan iz dobljene podpore. V dobri podporni organizaciji nima niti politika niti versko prepričanje nobenega prostora. Vse naj se točno drži svojih meja: organizacija svojih, politika svojih in vera svojih, pa bo za vse prav in za nikogar narobe.
Polit i kaši imajo vroče glave in trde pesti. Glavni uradniki dobre organizacije imajo pa zdravo pamet. Ko se zberejo k glavemu posvetovanju, se trezno posvetujejo, ugibajo in uganejo. Kaka politična' debata jim niti na misel ne pride, še manj pa, da bi svoje politične] nazore s pestjo utemeljevali kot so jih pred kratkim utemeljevali pa slabo utemeljili, pri nek5 drugi slovenski organizaciji.
Članstvo JSKJ si lahko čestita, ker pripada tej organizaciji — JSKJ ima domala vs& one lastnosti, katere smo zgoraj navedli o dobri organizaciji. Kar še ni popolnega, se bo pa kmalu izpopolnilo, saj je za en napredek navdušen vsak posameznik, hi glavni urad posluje točno kot ura*
JSKJ vam je lahko za vzgled, kako lahko napreduje organiza-j cija, če ni politike v nji. V vseh ozirih samostojna., se bo povspela do skrajne samostojnosti. In če je kdaj kaj govora o združitvi, stavi jasne in točne pogoje, veljavne za vso nadaljno bodočnost, od katerih ne bo popustila niti za las:
Urednik.
Petnajstletnica društva sv. Jurija štv. SI J. S. K. J.
Petnajst let je preteklo dne 22. aprila, od kar se je zbrala peščica mož v Read in gu z namenom, ustanoviti društvo. Ta namen je ^ postal dejstvo; društvo je bilo ustanovljeno in lepo raslo. Pri pr-J vem sestanku se je vpisalo 33 čla-, nov, od katerih se jep obiralo po( 12.00 pristopnine. Seveda, eni so bili mnenja, da bi bilo društvo samostojno, drugi so b3i mnenja,• da se priklopi k eni ali drugi or- j ganizaeiji, kntere so takrat še po-^ slovate. Takoj na tem prvem se-
stanEu se je izvolilo v odbore sledeče člane: predsednik John Ja-klevič, podpredsednik Peter Čer-' nič, tajnik Matija Vardijan, dru-J gi tajnik John Križan, blagajnik John Požek, zastopnik John Kri-1 £e, poslanec- Matija Gregoric Nadzorniki: Frank Špehar, Matija1 Grcgorič, Anton KraŠevec; bolni-j ški nadzorniki: Matija Kralj,' John' Stublar, Jurij Pezdirc.-^Po-J slanec Matija Gregorič, redite!j j Jurij Pezdirc./Ko je imelo društvo paro sejo, dne 6. maja, je bilo
sklenjeno, da se da tiskati 100 pla-j čiinih knjižic in obenem je dru-| šivo sprejelo svoja (društvena) J ».ravila. kateta so natisnjena v teh knjižicah še danes. Na tej seji h.e* je večina članov izrekla, da naj pristopi društvo k JSKJ. Na tej | seji je prišlo do velikega nesporazuma, posei.no. ko.se je ugibalo, kakšno ime naj bi društvo imelo; scve, vsak ie hotel vsiliti svoje ime. Ko se jc predlagalo, da naj bi b.lo ime sv. Jurij, so nekateri Umu oporekali, Češ, da je to grdo ime. Večina je zmagala, in ime je bilo Jurij. Kakor znano, je vsat začetek težak, posebno pri društvu. Nekateri se niso mogli sprijazniti s t« m ustrojem, nego so takoj odstopili. Meseca junija je bilo društio sprejeto pod okrilje JSKJ. in s tem je pognala ena mladika v daljni izhod od sedeža i Jednote. Hudi cikloni ln viharji so jo poskuša1 i zlomiti, toda ona se je ust raj ao zibala fer rodi 3e danes izborni sad. Ko Je bilo društvo pod Jednotinim okriljem, je lepo napredovalo, ^ajti pri vsaki seji je novo pristopilo po 5—6 članov. Dasi je vedno veliko članov pristopil«, v dj-uštvo, je bilo vedno toliko bolnikov, da blagajna ni hotela rasti. Društvo je prirejalo piknike in razne veselice. Seve, da veselice niso prinesle vedno dobrih dobičkov, vendar pa so imele te prireditve velik moralen uspeh. Kmalo je društvo zaslovele po Readingu, in novi člani so trumoma pristopali. Prišlo je pa leto 1907, ki je bila huda doba za društva. Kakor znano, je bila takrat splošna kriza po vsej Ameriki. Člani niso nič delali in tako niso mogli plačevati svojih ases-meutov, društvo je zalagalo zanje, dokler je moglo, ko pa ni več bile mogoče, je jih bilo veliko suspendiranih. Eni so pozneje nazaj pristopili, ko so se delavske razmere izboljšale, eni so šli s trebuhom za kruhom in tako je bilo društvo močno prizadeto. Ker pa za deževnim vremenom pride vselej solnce, so sc tudi dektvske razmere zasukale, in članstvo je začelo delovati, s tem pa se je tudi napredek našega društva zasukal. , Članstvo je nazaj pristopalo in pristopali so novi člani, nakar s© je začelo zopet novo živahno življenje. Tedanji odborniki so se trudili na vse mogoče načine, da se blagajna povzdigne kolikor mogoče, kajti bolnikov je bilo čim dalje več, tako da vččkrat je bilo treba poseči po zadnji cent v bla-gajno>.Prirejolo se je piknike, veselice, žrebanja, tako da je blagajna začela lepo rasti. Kakor je j razvidno iz finančnih knjig, je ,vsaki mesec prišlo čistega dobička po $100. Meseca avgusta leta leta 1911, je drltvo priredilo izlet na kake štiri milje oddaljeni prostor in tam je imelo svoj piknik. Pričakovalo se je velikih u-spehov od tega piknika, toda, žal, da se je vse drugače izteklo. Vedno se najde tudi nasprotnikov pri taki prireditvi, pa jih ni niti tu manjkalo. Ko se je začelo najlepše živahno zabavanje, je bilo društvo ovadeno, da prodaja pivo brez dovoljenja. Prišli so 11 možje postave" ter jim prekrižali načrte. Vsi tedanji odborniki so bili odvedeni v zapore, in to po krivdi zlobnega jezika. Društvo je imelo takrat nekaj nad $700 v blagajni, in plačati je moralo kazni in za dru^e stvSri okoli $600. Ko bi se bilo posrečilo takrat, sem prepričan, da društvo t>t Imelo danes svojo halo, v kameri bi lahko zborovalo. Kmalo za tem so bili zakoni v vel javi, da se ne sme prirejati nobenih piknikov, ne kake slične stvari, in društvo po malenkostnih prispevkih ne more priti do kaj boljšega. Začetek je bil težak, a vendar je društvo vršilo svojo nalogo, kakor jo vrši Se danes. Geslo društva je bilo in je šo danes, da se pomaga sirotam v bolezni in pomaga sirotam v bolezni in potrebi. Dokaz je temu j da je društvo sklenilo vsakemu
|članu pomagati, ko se nahaja v m ibrefdelju, da ga za vsako stvar |ne suspendira, ker se nahajamo v denarnih stiskah v tej krizi. To I geslo je najtežje, ali vendar dru- " štvo stoji na tem stališču, da kder je dober član v dobili časih, želi i biti i v slabih.
Ob poroda je društvo imelo 33 članov, danes jih šteje 66 članov in 75 otrok. * Skupno število 141. Ko bi bilo stalo delo, in ko li nas ne obiskovala "tetka" kriza, sem prepričan, da bi društvo štelo danes nad 200 članov samo odraslega oddelka. Certifikati društvene številke povedo, (zaporedna številka), da ima zadnji pristopili član štev. 247. Društvo je v svojem 15-letnem obstanku marsikaj dobrega storilo za svoje člane, kajti Se predno je Jednota začela podporo dajati, je društvo izplačalo svojim članom podpore nad $1042.88. V teku 15. let smo imeli šest smitnih slučajev pri društvu: prvi sobrat je umrl John Jakofčič, vzrok smrti jetika, zavarovan je bil za $1000. Drugi Je John Križe, vzrok smrti jetika, zavarovan za $1000. Tretji je John !Matežič, vzrok smrti jetika, zavn-jrovan za $1000. Četrta je sosestra, I Frančiška Jaklič, vzrok smrfi in-itluenca, zavarovana za $5C0. Šesta j* bila sestra Marija Francol, čla-(r.iea otročjega oddelka vzrok srar-tf opekline. Sedmi član Blaž
Čer-
rič je bil boian za jetiko, ter st jc zaželel, da bi šel v staro domovino. in mu je Jednota izplavala odpravnino. Po nekaj mesc-r-ih je v stati domovini umrl. Ob 'l etnnjstletnicl društva se spoml-.njamo se njih ki jih krije liladna zemlja, njih dobra dela pa so ak-| trvna v naših knjigah in pa v naših srcih. Ve'iko se jih je podalo | v staro domovino še pred izbruhom svetovne vojne. Ti so šli večinoma na svojo lastno škodo, kajti eni že davno počivajo v več-nem -jrru ker so bili primorani vo-jevnti se za Avstrijo. | Toraraj doba 15 let je dolga, akc fa zope* mislimo drugače, je |kratka. V dobi teh let se je marsf-t kaj izpremenilo. Ako bi o vseh ,okoliuščinah razmišljali, bi to vze-.lo preveč prostora, obenem bi se j zavleklo predaleč. Začetno poslovanje fhuštva se jako razlikuje od sedanjega, in to je dokazano, da ljudstvo spregleduje, j Veliko je razlogov, ki me vodijo, da priporočam da pridno prikopajte k društvu sv. Jurija J. j S. K. J., katero stoji danes na .stališču pravičnosti, za vsakega | člana, da lahko svobodno deluje po svojem lastnem prepričanju. Temu je tudi dokaz, ker delujemo zdaj tukaj živeči rojaki bolj roko v roki kot smo pa nekdaj. Danes šteje društvo lepo število članstva in da bo to število še rastlo, kar nam pričajo novi prosilci za vstop. Ako pa hočemo, da proslavimo naše drluštvo ob petnajstletnici obstanka, moramo agitirati za nove člane. Vsak naj sr. vzame naprej to, da pridobi za mesec junij vsaj enega novega člana. Cenjeni sobratje društva sv. Jurija, društvo je naše, in kolikor bolj bod-imo agitirali zanje, tem večje koristi bomo imeli. Danes so prišli časi, da ni izbere pri tem. Vsak je dobro došel, da je zdrav, in brez telesnih napak. Danes se več ne oziramo na kako prepričanj e* kajti vsako prepričanje je potrebno spoštovanja. Danes se gre le na to, da vsak spolnuje pravila, katera so izdelana od večine članstva. Ti uspehi niso prišli sami od sebe, vsak izmed nas se je moral žrtvovati, finančno in dejansko. Pozabljeno pa je vse, pozabi jen'je ves napor, I pozabljeno vse, kar je finančnih žrtev. Vse nakdanje naše težkoče je zastrla nepredorna megla, kot dc niso nikdar nastale; nasproti tej megli pa stoji naša jasna in $ista vest, da smo nekaj dosegli,1 da imamo nekaj, s čemur se lahko
I ponašamo, in to je naše društvo. Delujmo za uspeh nadalje 1 Stori-
— RAČUN —
med društvi in Jednoto
za mesec April 1921.
?tev. <lrust. Dohodki.	Izdatki.
; ■	* -<—%-——
1	S 519.33	$ 210.00
-	464.53	333.00
3	159.19	S5.00
4	140.97	99.00
5	171.63	99.00 «	136.87
9	512J.U3	491.00
II	89.28
1-	241.92	124 00
13	197.17
14	87.03	13.00 1"»	195.74	684.00 Iti	241.83	J49.00 1«	491.34	43.00 1!*	318.11	128.00 -0	2T0.6-J	108.00
21	2O8.00	101.OO
22	-»O5.09	49.00 25	418«	172.00 2b	^30.23	39.00
2"i	110.00	37.00
28	110.00	37.00
'fs	71 83	24.00
2»	214.47	tKt.OO
30	466.67	!».00
31	23520	21.00
32	150.42	20.00
33	229.30
35	176.88	16.00
36	553.83	302.00
37	9G2.6ti	K9..'i3
38	110.72
39	285.81	75.00
40	254.38	000.00
41	81.57
42	231.01	142.60
43	101.42	fM)0
44	182.37	23.OO
45	352 Sf)	J2.00 47	101.08	19.00 ->»	99.CO
<10.02	145.00
32	106.71	82.00
53	2S4.48	309.00 80.87
53	——	114.00
P7	129.25	65.00
172.82	10.00
00	105.81	5300
01	143.0.1	33.00 64	54.69
titi	192.21	48.00
68	121.11
«0	91.05
70	172.95	28.00
71	315.70	75.00
72	49.25	19.33
75	146.08	574.00
76	81.19	_ 105.00
77	151.76	68.00
78	203.75	19.00
79	41.36
81	87.26	53.00
S2	--70.00
83	40^7
»4	15iM)l
j 85	310.45
j 86	82.33	1000 00
87	76.88	56.00
88	142.75	3600
89	121.52
90	46.54	11.00 92	109.22	10.00 94	- 306.20	106.33 »0	103.51
100	54 11
101	109.5»
103	163.25	32.00
104	78.90	46.00
105	128.84	40.00
106	87.07 307	31.19
108	114.59	25.33
109	73.20	62.00
110	237.11	100.00
III	100.16 112	66 3»
114	276.52	1028.00
11«	119.53	10600
117	43.97	20.00
118	36.42
119	42.89
120	112.35	30.00
121	60.73	62.00
122	23841	173.00
123	53.85
124	~	80.63
125	9S.7»	9S.OO
126	52.22	17.00
127	64.55
12S	168.16	46.00
129	90.26
130	29.76
1T.1	35.42	20.00
132	74.72
133	57.59
SI7873.88	SI 0016.32
Joseph Pishler, gl. tajnllc.
mo vse v naši moči, da bo bodočnost naša. napredek našega društva še večji, popolnejši, ter da bemo praznovanje dvajsetletnice obstanka lahko zaključili z besedami: >»
i Dosegli smo vse, po čemur smo hrepeneli in si želili.
H koncu Dozdravljam članstvo društva sv. Jurija, št. 61 JSKJ.
John Pesdirc, tajnik.
•Qias NABOBS." 28. MSJS 1921
Dopisi.
Chicago, HL
Kakor pov»KJ, tako so tudi v Chicagi delavske razmer« precej slabe, ali kljub temu razna društva prirejajo različne zabave. j Društvo Zvon «t. 70 JSKJ. -priredi spomladansko veselico v nedeljo TJ maja v Max h Grove na 22. St. in 61. Court v Cicero, 111. Ker j** to pni piknik v letošnjem letu, vabi dniMtvo Zvua vsa slavna društva \t Chieage in okolice, kakor tu H i^H^ami^e rojake, da na* poletij'* ouienjmii dati v pri-jwu>«'ui parkti. i«ra!a bo izvrstna Ki«llm ; Milta irrla, lačne žel<«d-t'ki* in razne drug** zabave bo naj-bwtjMe preskrbljeno.H
Ker >*> .'lani dnwlva Zvon vsa-k**iHU vabilu v obilnem številu odzovejo in skuhajo po iiajlx>lj*i mori pumafrati do njih blagajuiee, >ato tudi društvo Zvon vabi dru-j t-tvu in |M<Kiam«*-zne rojake, da se v obilnem številu vdeleže piknika dne 2*». utiija. Zaeetek ob 2. itri pv.p«»kiiie. Ke*rijodprto; kegljalo se im> /a d«^iitke. Vstopnice
v pr<-th>n*iajt, na paiku !Vidite v obilnei.' številu. Zal ne bo u<'lenemu.
X« pikniku l*o dovolj jjii.eev (k^zb.v na raiaju p^- enili.
flail drušlsa Zvon.
Ecljance, Wyo.
(iotovo j.- \4->elilo v-nke^a do-
f»re>ra rlniia iiiišf -lavne JSK.J., ko je videl napredek v članstvu* in tudi pri Maifajni i/za zadnje kunvecieije, (»žitoma odkar so v veljavi sedanja pravila, ("e \'j»o-i*t«*vttiii«i šolanje rjj/.niere, smo' prav lahko zadovoljni. In če bonio tudi v botIo«V složno delovali, je nam napredek in i/b^tvj Jednote zagoiavljen.	I
l'a zopet <«» pričeli od gotove strani begati elaiwtvo s |Hmtrsrc-eemtu /dril/enjeiu. Koliko s«* je že ■cinalo in ukrepalo o tem in koliko stroškov imamo že, ivpeha pa, mislim, n »benega. laz tudi ne verujem. da ga ikuuo kdaj imeli, ker medtem, k<» se je pri naši .Jed-noti <l>-l«iva!o za j«o.št<nm združenje. delajo pi i drugi Jednoti ipod krinko združenja za pridružitev.
Zuton j j.iz mislim, da to prej škoduje k"t pa koristi naši Jrd-noti, ker se fm{ uaše strani toliko
■
>ili k t«»mu. Kdi r j«* čiital vse dopise zailnja štiri leta v našem gla-s lu, tikajo«" se edruženja, mora
j resnici na ljubo pripoznati, da to škoduje ugledu naše JSKJ. Bili so tudi taki, ki so naravnost hvalili drugo Jednoto, kar gotovo 'škoduje nam samim. Sploh se pri-i jatelji zKiružeuja poslužujejo vsakovrstnih izgovorov. Eni pravijo, da ^ teako s pridobivanjem novih čla«o<Yt čt», da pravijo, da zato ne pristopijo, ker se ne združimo. Jaz temu ne verjamem, ker gotovo nobeden ne pristopi k Jednoti, da bi s tem pottem postal član druge. Kateremu se dotpadejo naša uepristrans-ka pravila, bo gotovo rajši pristopil k naši Jednoti,• oe je gotov, da bo Jednota tudi' zanaprej samostojno poslovala1 Kateremu se pa bolj doipade poli-j tika drugih, .kot pa nepristransko} i»ratsko in pušteuo delovanje naše JSKJ.. pa gotovo ne bo pristopil.
Zatorej, eeujetti sobratje JiiKJ,' delujmo samo za korist naše Jed-' note, saj je. ena najboljših pod-' pornili organizaeij med našim na-| rodom v Ameriki. Kdor se enkrat' -oznani s pravili, da vidi, koliko' dobrot oziroma podpore deli v| slučaju nesreče, se gotovo ne bo j dolgo pomišljal na pristop pod o-' krilje slavne JSKJ.	j
; Ker j t> stavljena inic i jati va za i iz van redno konvencijo JSKJ., Ivam kličem, emijeni .-*j<bratje in [s.-estre. preprečimo to! Ako prišlo do glasovanja, gla^aijmoj (Hlk^tio: Ne! Tako bomo jwihra-! nil i k-jm* tLsocake Jednoti. Zajkaij' lii se toliko vsiljevali drujfiui. ko' nas že s daj nočejo priznati ena-1 kopravuiuj i Kdor tega ne verja-1 me, naj prečita točko št. 6 /><lni-j žit vene p«g< cibv SXP.J. Sploh delajo z JSKJ., kakor da bi bila pt-to kolo že sedaj. Kaj bo potem, uko -e .slueajjio paidi-užiino oziroma priklopimof Prisiljeni bomo] l»;ti pokorni ter plačevati primanjkljaj li^ta P ros vete, kateri zasmehuje mišljenje večine članstva naše Jeduote. Zatorej čuvaj-« mo našo slavno Jugoslovansko. Katoliško Jednoto. da ne bomo j kdaj razočarani tako, kot ko danes■ nekdanji člani društva sv. Harba-[ re. katerim rdeči fjosjxkdje vlada-' jo kakor nekdaj ear. Volimo vsi j proti izvanreiini konveneiji, kakor tudi zuper pridružitev.
S si »bratski m j>o«dravoni
Mihael Ortar. član društva sv. Alojzija št. 18.
Naznanila.
Barberton, Ohio. 1
Naznanja se članom in člani-! ram društva sv. .Martina štev. 44 JSKJ. v UarbertiAiiu, da se Im» drujci mesec (junij; pobirala po-1 sebna naklada	en dolar od
vsakega člana in članice, kateri je] zavarovan tudi za bolniško p->d-| poro, in p»» r>o centov od članic,! katere so zavarovane samo za smrti!ino. <><1 članov in članie, ka-' teri so pristopili k društvu po mesecu januarju letos, se bo pobirala sorazmerno manj*>a naklada ter nobena fxl tistih, kateri so pristopili ta mesec i maj).
<Xl novega leta je pristopilo v naš«* društvo skupaj 24 članov in članic, kar je vsekakor lepo število. lira t je in sestre! Nagovarjajte rojake in rojakinje, kadar morete, da pristopijo v naše društvo, za kar hitite tudi prejeli nagrado od Jeduote.	.
Dalje prosim vse članice našega društva, da naj obiščejo sosestro Mrs. Kramar, katera se sedaj nahaja v 4'itrzens ll<*^>italu, kadar jim čas pripušča. Vpošteva pa naj se, tla jaz ne morem vedeti, liode-li omenjena soeestra še v bolnišnici takrat, ko to pride v tisk, ali ne.
A. Okoliš, tajnik.
Sheboygan, Wis.
Cenjeni so bratje in sestre društva sv. Janeza Krslnika štev. 821 JSKJ., veže me dolžno«t kot taj-' nika, da va» še enkraft opozorim, da se malo bolj zanimate za društvene seje, posebno pa bolniški odl>or. Vse člane, kateri ste v bližini, prooim, da plačujete bolj redno a*eKnu.ate, da ne bo tajnik moral vsak mesec opozarjati ter prositi, da plačate. To ni moja dolžnost; to je dolžnost vsakega člana, da plača svoj asesmeuL Res je, da imamo nekaj članov, ki točno in redno plačujejo, ali to ne zadostuje, ker vsak zase plača1 Reroiea je. da so tukaj delavske1 razmere bolj slaibe, ker se bol; sla-j bo dela, ali prosim vsak en pasa-1
meznegra Člana, naj pride na dru-štvvno sejo in n a j se opraviči, zakaj lu plačaj aseiiiienta. V slučaju. d:i !)<» kateri suspendiran, ni deležen nobene podpore od Jeduote. Tako je bih> na zadnja redili seji sklenjeno.
Dragi s<.bratje, to vendar ni prav. ko se tako malo brigate za društvene seje. Nekateri samo ta-'erat pride na sejo, ko mu že voda v grlo te"o. Ali da boste bolje razumeli, samo takrat pride, ko je za dobiti bolniško podporo, poleni ga pa spet ni. Večkrat se je že | pripetilo, da je hodil tajnik po [hišah kolektat za asesmente. Jaz pa ne bom tega delal, ker imam 10 ur dela ua dan Potem pa zve-ji-im »aj bi šel po hišah kidektat? Ne, to ne gre! Kateri ni .še bial (društvenih pravil, naj jih bere, iPotecn se bo znal v.sak ravnati in j bo hodil na seje.
Na seji dne 12. maja je bilo .sklenjeno, da bo vsak član suspendiran, če se ne opraviči in ne j prinese do 3f» v mesecu plačat. Sami veste, da je treba asesment odposlati na Jednoto.
Prosim .udi oddaljene člane, kadar jim poteče potni list, da ga hitro obnovijo in pcšljejo deuar.
Društvo je sklenilo, da za mesec junij vsak član plača po en dolar, da se ne bo kateri jezil.
Prihodnja seja je šestmesečna, j Vsi se je vdeležite. ker imamo do-jSti za napravit pri društvu. Ka-ter^ ne bo prišel brez opravičenja, plača
Zaenkrat naj zadostuje, bom drugikrat kaj bolj omenil..
Z bratskim pozdravom
Jolm Mervar. tajnik.
5111 North 9. St.
C&icago, Dl .
Naznanjam e4amom dreatva Zvon št. 70 JSKJ. v Ckieagi, da se aberemo na 22. Place in Juin-| jeolai St. v nedeljo 29. maja ob 12. uri opoldae ia ob 1. uri gremo vaal skupaj na društveni piknik, - da' [Tie potrebno jftiprivimo ca pija-l
čo, plesaželjne in za pečetije kozlov (jancev).
Prijazno vabim v imenu društva vsa droštva in rojake kae Chi-eage in ukoliee, da naj pridejo na piknik, ki se bo vršil na 22. St. in 61. Court v Cicero, 111., v nedeljo 29. maja. Nasvidenje!
\Vm. B. Lanrich, tajnik.
Zahvali.
Little Falls, If. Y. !
V imenu društva sv. Jožefa št. 53 JSKJ. v Little Falls izrekam (tempotom iskreno zalivalo vsem :graleem in igralkam za vaš trud (in delo, katerega ste imeli s prire-i ditvijo igre.	}
i Jgra se je končala s popolnim 'zadovoljstvom občinstva, za kar gre vsa čast našim izbomim igralcem in igralkam; posebno prizna-1 | nje zasluži rojak Anton Prijatelj, ki je preskrbe! vse potrebno za' .izvršitev te igre.	'
I Hvala tudi vam, cenjeni rojaki | (in rojakinje, za nmogoštevikio i jvdeležbo. Ideja in želja prerokov! 'se torej ni vresničila. Odzvali ste j se našemu vabilu ter s tem pokarali. da ste ljubitelji slovenskih (predstav ter da vam je dobroibit iu napredek društva pri sreu. Ta-ko je prav. Delujmo slošno, bo-<iimo torej bratje in sestre ne le po krvi in jeziku, ampak tudi po .dejanju.	I
i Še enkrat hvala vsem, ki ste j storili v kakoršnemkoli oziru kaj. ' koristnega za društvo.	j
i Vam igralcem in igralkam pa .kličem: Naprej z vašim započe.timj [delom, tako da pam bo prilika vas v kratkem zopet videti!
Za društvo sv. Jožefa št. 53: Ivan Purnat, tajnik.
—— RAČUN __
MLADINSKEGA ODDELKA
z»«NM april mL
fitev. clrnjSt. r>obodki.__Izdatki.
1	31.05
2	1285
3	2.40
4	2.83 G -SO
C	5JJ5
»	2.53
12	3.30
13	10.G5
Hi	12.1)0
18	17.30
19	10:90
20	10.05
22	&-2T.
25	2.95
•M	n.45
27	.73
2ft	.45
2»	17.70
:«)	8.35
31	4.35
32	3.15
33	7.90
35	3.90
36	2G.25
37	24.30 39.	14.13
40	9.G0
41	4.80
43	1.35
44	120 46	23.45 49 6.90
51	.60
52	2.25 55	-
57	7.95
58	3.60
60	1.65
61	11.25 64 .15 66 4.50
68	7.65	' 48.00
69	1.20
70	8.05
71	6.20 ' 75 4.35
76	3.45
77	1.35 7» 2.55
81	2.70
82	—— 85 6.00 m 5.55 87. 1.05 88 .45 »4	14.25 90 8.10
10S	3.39
104	3.75
105	2.90
106	723 108 7.65 10» .40
HO	10.80
114	14.65 110 8.40 119 336
m	um
131	3j90
122	10J» tp 3.15 124 330
jC	2JK
l[_fs0fc28	• $i8joo
taph rute. «L taJaflL
Skrivnost vodnjaka.
Spi« Hal Seed.
(Nadaljevanje.)
Paneho je medtem potegnil — Luisa na stran. Dolgo časa sta govorila med seboj ter pri tem me-jtala sumljive poglede na sedečega trgovca. Slednji bi nama rad 'sledil, ko sva odšla z Everardom' j proti uradu, a Luis ga je takoj prijel za ovratnik, dočim je Paneho skočil na konja. Ko sva se o-zrla nazaj, sva videla Patfcho, — kako je v največjem diru jahal proti mestu. I mis pa je sedel pri vodnjaku, s karabinko preko kolen, dočiril je sedel Don Gonzales jinalo pree od njega. Ce mu je pustil strah še kaj razuma, je moral med tem brez dvoma priti do prepričanja, da bi bil denar morda jvendar boljše naložen v revoluciji, kot pa spodaj v temni luknji, kajti na eni strani je imel Luisa,. z vedno pripravljeno karabinko, I na drugi pa mrtvega kapetana. — f V urada sta nas gospa Everard j in Charlie pričakovala s prepla-išenimi očmi. Manager je pomiril j svojo ženo te_* jo spremil nazaj v hišo. Kitajeu pa sem povedal jaz, da je odšel Paneho v mesto po o-jačenje in spričo te novice je sin nebeškega kraljestva takoj zbežal v svoje skrivališče v kuhinji.
Potekel je popoldan in pričelo j se je mračiti. Luis je še vedno) I sedel na svo jem mestu ter stražil jGonzalesa in mrtvega kapetana. Manager je ostal pri svoji ženi te ni bil videti prav nie radoveden, 'kakšno mnenje imam jaz glede do Iživljaja v jutra. Kar pa se tiče mene samega, sem koprnel po tem da izvem njegovo mnenje- glede žaloigre v vodnjaku ter glede načina, kako je našel banditski glavar svojo smrt.
Vsak večer ob osmih ali približno ob te času, se je pripeljal na naše dvorišče Jose, naš poštar. — Bila je moja naloga odpreti poštno vrečo, sortirati vsebino, odpreti trgovska pisma in jih položiti na pisalno "mizo managerja. Od Joseja smo poleg tega tudi izvedeli najnovejše noviee iz mesta ter druge stvari, ki so se pripetile v okoliei.
Onega večera je prinesel Jose cel šop novic o ropanju revoluci-jonarjev po mestu ter sporočil razventega, da se je videlo v neposredni bližini mesta zvezne ali i federalne čete, ki bodo prišle vsak trenutek v mesto ter rešile terorizirano prebivalstvo. Ves nestrpen, da sporočim te novice upravitelju, sem čakal nanj v uradu, kajti bila je njegova navada priti po večerji v urad ter pregledati korespondenco.
Postalo je že zelo pozno, a njega ni bilo in ^ssled tega sem sklenil iti v njegovo hišo ter mu sporočiti veselo novico. Komaj sem zapustil urad, ko me je ustavil strel iz puške. Instinktivno sem se obrnil ter pričel hiteti v smeri proti vodnjaku. Potem, ko sem prehodil par korakov v temi, — sem spoznal bedastočo svojega po-čenjanja ter se ustavil, da prisluškujem. Ali se je vrnil Paneho z nadaljnimi banditi? Ko sem tako stal ter razmišljal, sem cul glas Everarda, ki je prihajal iz teme:
— Reed, ali ste culi strel? Prinesite svetilko in šla bova k vodnjaku.
S svetilko v moji roki sva odšla po obronku navzdol. Kmalu pa sva čula klice v temi pred seboj. Predno sva dospela do vodnjaka, sta nama prihitela nasproti bandit in njegov jetnik.
Iz čudnih besed, ki sta jih govorila, sva spoznala, da sta videla spodaj V vodnjaku "hudiča" z zelenimi očmi.
Kot kažejo vsa znamenja sta «e pričela Luis in trgovec na svojo lastno pest pogajati glede onih desettisoc pe30v, ki so izginili v vodnjaku. Brez dvoma se je bandit naveličal čakati na povratek
Naznanilo*
Vsem članom društva sv. Alej-zija št. 43 JSKJ. v East Heleni se naznanja, da se prihodnje seje o-menjenega društva v®še 17. vsakega meseca, ne pa 15., kot je bilo doaakij. Vzrok premambe je, da ae bo lakko vdeieSlo, seje Tec članov oziroma uradnikov, ker dose-daj «0 bile seje 'bolj slabo obiskane. Zato m prosi člane, da se bolj redna vdelečujejo društvenih, sej, ker j? upati, dm bo boljši napredek. Bratje, vsi na sejo 17. junija*!
Z bratskim posdjravom
FVank Pereiot, tajnik. r	(2x 26—5 t 2—6)
jPaneha. Lahke pa je tudi mogoče da ga je premeteni trgovec pregovoril, da naj sama dvigneta zaklad ter ga razdelita med seboj.1 Na vsak način pa sta privezala na vrv težak kamen ter ga spustila ,v vodnjak, prav do dna. Kamen se je premikal prosto navzdol in s tem je bila ovržena teorija Pancha da so stene vodnjaka popustile in ubile glavarja. Komaj je prispel kamen do dna. se je pričela vrv močno gibati semintja. Radoved-I npst in poželjivost sta premagala ves strah in bandit ter trgovec sta pričela vleči za vrv. Slednja je prihajala navzgor zelo lahko, čeprav je bila teza na skritem koncu zelo povečana ter se je vrv neprestano gibala v njih rokah, prav kot se ziblje vrvica, s katero je, človek ujel ribo.
| To čudno in zagonetno gibanje vrvi je tako delovalo na živee o-! beh, da sta naenkrat oba'izpustila vrv, ki je padla s kamnom vred nazaj v globino. S kamnom vred j pa je padla nazaj v vodnjak tudi zagonetna stvar, ki se je tako o-bupno borila, da ujide iz svoje ječe.
Nato pa sta oba pritrdila konec vrvi ki jima jr- ostal zunaj, na ne-Iki grm ter čakala, ozirajoča se I proti robu vodnjaka. Luis je držal karabinko v svojih rokah — Če sta mislita* da je padec petdesetih čevljev nbil skrivnostno stvar, sta se zelo motila. Vrv se je zopet pričela skrivnostno gibati in grm se je pričel zvijati pod — njeno težb. Nekaj je brez dvoma plezalo od spodaj navzgor.
Naenkrat, i/ teme, pa je padlo na oba par zelenih' oči, blestečih kot živ ogenj. Te oči so izgledale, kot da plavajo v smradljivem zraku, ki je prihajal iz vodnjaka, brez vsake vidne telesne opore. — Oči so zažafele do velikosti male svetilke in takrat je preplašeni Luis sprožil svojo puško.
Edini odgovor Everarda na tako strešno povest je obstojal v nerazločnem mrmranju. Posvetili smo s svetilko preko vodnjaka, a nismo videli ničesar drugega kot vrv. Otipal sem vrv ter videl, da ni več živa. Potegnili smo jo navzgor. Na drugem koncu se je nahajal blaten kamen — in nič drugega.
* •
Kako krasen »n čist je bil raz-i gled skodli moje okno naslednjega jutra!
Ko sem se skopal in preoblekel sem bil skoro prepričan, da je bila žaloigra včerajšnjega dne le sen. Tam zunaj, na vrtu, pa je še vedno stal vodnjak, obdan, od belega kamenja. Jn ona temna oblika nekoliko na strani ?
—	Senjor tajnik! — je zaklical neki glas spodaj.
Pohitel sem navzdol ter našel pred vrati kuhinje don Gonzalesa. lačnega, v pričakovanju zajutre-k«.
—	Hvala Bogu, odšel je, — me je pozdravil Gonzales. — Odšel je ta lopov! Pravijo, da so zvezni vojaki v Mazapil. Jaz sem varen, gospod. Moj denar je rešen.
—	Kje ste prebili noč? — sem ga vprašal. — Gotovo ne pri vodnjaku.
—	Ne, gospod. Senjor Everard mi je ponudil posteljo, a bandit, ta zver, me ni. hotel izpustiti. — Spala sva skupaj v hlevu. Ko sem se zbudil, ga ni bilo nikjer. — Iz-, ginil j^__
• Da, izginil je, in ž njim tudi j moj najljubši poni.
Eno aro pozneje je prijezdil od-i delek vladnih čet na veliko dvo-j rišče nase renee. Vojaki so prišli, iz Mazapil a, vsi radostni radi svoje "zmage'* nad vstaši, ki so že davno pobegnili.
Potem, ko 50 ohladili svoje konje s tem, da so jih vodili nekaj časa po dvorišču, so navadni vojaki planili v našo kantino, da se okrepčajo, dočim je Everard povabil častnike sebi. Kadili so ne-, skončno dolge smodke ter pili žganje z odvažnostjo velikih ge-, neralov.
Ves dan so ti raztrgani branilci i omahljive vlado častili renčo s svojo navzočnostjo.
Proti večeru so truplo nesrečnega bandita odstranili in po-telj-nik federalnih čet je pričel razmišljati, kako bi prišel do denar-! ja trgovca.
—	Po mojih mislih, — je zau-i pal Everardu, — je stvar taka:1 — Tam spodaj mora biti Veliki medved.
—	Medved ? — smo se smejali mi.
Major, — to je bil namreč čin tega federalnega poveljnika, — je nato ukazal svojim ljudem, naj se odstranijo od vodnjaka. — Krog slednjega smo nato stvorili pozoren krog, obstoječ iz majorjev ik tovarišev, Everarda, mene in Gonzalesa. dočim je major pojasnil na resen način: [ — Pred nekaj časa, gospodje, kot se mogoče spominjate, je zadela neka vstaška tolpa na pohodu na potujoče menežarijo. Vsta-|ši so v svojo zabavo izpustili na Iprosto večino živali menežarije. ;Vsega se namreč lotijo, da pre-;plašijo mirne ljudi. Velikega medveda, ki je bii v menežariji, niso videli nikdar več. Nekateri pravijo, da je pobegnil v gore. .Jaz pa pravim, da je treba pogledati nav zdol v vodnjak.
Najbližje stoječi so takoj skočili nazaj, kajti že so se bali, da bo padel medved po njih. Drugi pa ;so kričali;
I — Da, major ima pravi Medved je spodaj. Žejen je bil. Skriti se je hotel. Lačen je bil ter piijel |bandita. Skušal je pobegniti ter splezal po vrvi. Da, medved, --medved!
Po mojih miri i h se je cela zbrana družba na tihem smejala majorju. Vrv, obtežena s kamnom, j pa je še vedno ležala tam in vsi i so se s strahom ozirali nanjo, kaj-ti bali so se povelja, da morajo iti navzdol ter jireiskati.
—	Ognja! — je tedaj zaklical poveljnik. — Prinesite vse potreb
1
no za ogenj; spekli ga bomo.
Bučen smeh iz ust častnikov je pozdravil to povelje majorja. — Vojaki so se razpršili na vse strani ter pričeli znašati skupaj odpadke les, st.are vreče, posode s petrolejem. — sploh vse. kar so videli ležati raokrog." Gonzalesu pa sem se moral na tihem smejati. Čim več ji je postajal kup, tem-večji je postajal njegov strah in končno jse je približal kričečemu
majorju ter mu pojasnil svoj položaj.
—	Gospod general, če boste zažgali medveda, boste požgali tudi moj denar.
—	Proč, lopov! — je zakričal major. — Tvoj denar. praviSf — Naš predsednik potrebuje denarja. Rešili smo ti življenje in zalivali se zato vsem svetnikom, ti nehvaležnik! Hej. ljudje, prinesite dve posod:!
i Prinesli so dve železni posodi. Na manjšo je obrnil major svoj j revolver. Obe posodi, kojih ena je j bila na ta način preluknjana in idruga cela, so napolnili z gorlji-jvimi stvarmi, kaiere so polili s petrolejem. Vsjkdo bi rad prižgal I to stvar.
i Mrak je padel na zemljo, ko so j zažgali snov v posodah in plame-jni so se dvigali ter osvetljevali ta nepozabni prizor. Divji vojaki so plesali naokrog kot kaki divjaki j sredi pragozda. Njih častniki, — j zbran i krog msjorja. so čakali na povelje slednjega Everard je stjl ;poleg, popolnoma miren. Gonza-:les pa si je grizel prste ter izgledal tako srečen kot klavna žrtev. I Ko je ogenj v posodah dogorel, tso naložili ni žerjavico smolnate t veje, ki so pričele pokati ler dajati od sebe «;ost dim. Celo poso-jdo so nato hitro obesili na improvizirano kljuko ter jo spustili z vrvjo v vodniak. Vrv so nato dvi-|gnili ter jo pri4rdili na preluknjano posodo. Drugo posodo pa so rnstili obešeno srodi vodnjaka ter pritrdili vrv. Odprtino vodnjaka so nato pokrili z deskami in mokrimi vrečami iri major je dal trem možem povelje, naj ostanejo tam ter stražijo. Vato pa se je obrnil proti Everardu .ter rekel:
—	Gospod, ko bo izšlo jutri zjutraj solnee. bomo na pohodu. 7. vašim dovoljen jem bomo vzeli s seboj kožo velikega medveda.
—	Vaša je. — se je smejal manager. — Ali nas hočete počastiti Tri večerji T
(Dalje prihodnjič.)
Li^ ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA" NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDK. DRŽAVAH.
DOCTOR LORENZ
edini slovensko govoreči zdravnik špecijalist moških bolezni.
644 Penn Ave Pittsburgh, pa.
Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničuih bolezni. Jaz sam ze zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih in ker znam slovensko, zato vas morem itoimlnoma razumeti in spoznati vaso bolezen, da vas ozdravim in vrnem mw in zdravje. Skozi 'SI let sem pridobil posebno skušnjo pfl ozdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja J-krb pa je. da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite člmiireje.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri, masulje in lise po telesu, bolezni v qrlu. izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane. živčne bolezni, oslabelost, bolezni v mehurju, ledicah, jetrah in želodcu, rmenico. revmatizem. katar, zlate žile. naduha Itd.
Uradne ure so: V pondeljek. sredah in petkih od 9. zlutraj do G. popoldne. V torkih, četrtkih in sobotah od 9. ure ziutraj do 8. ure zvečer. Ob nedeljah pa do 2. ure popoldne. PO POŠTI NE ZDRAVI M. PRIDITE OSEBNO. NE POZABITE IME IN
NASLOV. -
Dr. LORENZ m* Pe« a™ Pittsburgh, pa.
Nekateri drugi zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz snam hrvat-sko $e iz starega kraja, zato vis lažje zdravim, ker vas razumem.
Zastonj? ČUDOVITA GODBA. Zastonj!
Najnovejša iznajdba.
Ura je postala slavna z rekordom svetovne glasbe.
Vi boste navdušeni, ko boste aliSall tako godbo. skrito v" uri. Če bocrte to krtino sodbo v vafiem doma. vam ni treba, troiitl denarja za jcodala kot wo piano, fonopafi, itd., kajti ta ura Je tako napravljena, ua bo nadomestila vsako rodalo.
Itn melodije, sestavljene od najslavnejših umetnikov In slMite jib. Ce uro navijete ter pritisnite na cumb. Igrala bo za. vas na tak krasen način, da se boste vi in vafi! prijatelji čudili. Ta ura igra eno skladbo dvajset minut ter je popolnoma skrita.
Ta ara Je ia solidne brone. Ur je močno pozlačena s Matom. Njena zunanjost jo dela bogatim ter je poleir tega okrasek va£e sobe. Njeno, v Nemčiji napravljeno kolesje je tako.
da bo Cmm bol jS. kazala kot katerakoli ura.
Godfaeno kolesje is na dnu ure. kar otrocoča delovanje brez vseh streslajev ter povzroča, da daje od sebo čisto. Sladko stanova godbe.
Ta ura. ki ja za vsakega tako velike vred« nootl. ne kale samo časa. arapelt «a tudi godbe ni tnitroment ter Je garantirana -ga 25 let.
Vredna Je več kot dvajset dolarjev, dočim Je naJa. cena aa M- dni samo MUW. Pomnite, da Je ta pnniMlhe samo za kratek čas. lcajtl pozneje bo Stala una. M.W. 8KDAJ NA DELO!
No- poQilft denarja, ampak samo naplllte razločno svoje Ime In naslov ter nam poiUite aasne a M centi ▼ snamkah na stroge. Za uro bosta plačali, ko vam bo dostavljena na dom. ftzNliJtt Jo deoet dni. Ce ne bocfee injo zadovoljni, nam Jo po*UK* In ml yam bomo vrnM denar. PIŠITE DANES.
Union Sales Co. Dfept 252 #T3|W. MMhaft SL.	CMsf>b HL
Sabopa. ag, maja 1921
Arabela.
, K. — — - - JL ^
Raman. Spisala Pavlina Pajkov*
(Nadaljevanje.)
Drugi dan, ravno ko je vrtnarija posodo od tvojega bornega zajtrka « raijte pospravljala, stopi | v kuhinjo Karpt-lesovka.
Fej, kukaen duh je tukaj!" so bilr ujnne prve tw»*«ie. "Zakaj p« ni«' ne zračite, ve lenobe?" 1 "Oprostite, milostijiva gcrspa", izgovarja se v zadregi uboga žana j in ji spoštljivo roko poljubi; *'ni-H**m utegnila. — ?*ojdi, L« j/.«»ik, I in poljnlri milootljivi gospe roko", nagovarja nato svojega petletnega fantiča in medtem mu hitro / belim predpasnikom obri-. *** mala usteea.
"Je /.*- prav; boK pa drugikrat \ brani *e g»*spu. 4*IVevač &i mi umazan, da bi dala tebi roko poljubiti. Knj s*' pa gfnli z onim paglavvern. Koza? Ali n»» vidiš, da' ft:t htn.-jo muhe an«*st i ?" nadalju-1 je ka/oča z gnuNom na spečega dojenčka v zrbeli, po čegar obrazu ne je vi v muh shajalo. Več či-f*tote, Roza,	čktot«' je treba!
Ali nimaš dovolj vode v	da
bi Ka umivala	I
Ro*a stopi k zibeli, zhimkIi muhe od deteta, potem pa z ruto zibel
pogrne.	I
*" A! i I ost I jiva gi*«pa"\ opazuje nato osramočena. 4* p»M"&stili ste me danes nepričakovano zgodaj s svojo pričujem**jo. V jutro pa imam toliko dela, da prwl deveto, deseto uro ne utegnem nikdar mi a/, it i utmka."	j
41 Ali menda misli*. da bt»m tebe dovoljenja praiala, kdaj »meni priti V odfovuri Karpelrtiovka oftorno. "Pridna hišna gospodinja mora imeti ob vsaki uri snažno hišo in otroke "	i
H<'za vzdihuje skrivoma in gleda po strani na svileno oblačilo svoje goHpodariee ter si niisli pri tem; Tebi je ze mogoče ob vsaki uri biti naJi»<pani, ki imaš vedno slu/.kinj(? okoli s»-be! A ju^ moram najprej skrbeti za gospodarjevo živino in vrt in šele potem za dom in otroke	I
"Ali 1111 veš povedati, RozaT,;. pridne Karpt-lt-sovka prijastneje. "za kater«> ubogo, bolno .žensko' skrbi |?o*p.*li<'«a Arabeia!"
Roza se prvi trenutek ne more domisliti in odgovori odkritosrč-. no, da ničesar ne ve.
"Hmo.*it po deseti uri", nada-Ijuje pe^Mpa, "je prišla Arabela iij£zaj otl nekod, menda iz bližine, ker je bila obU%'ena kakor doma, in s seboj je prinesla zavitek raz-, trgunih oblek, da bi jih popravila,, kakor mi je rekla."
R<xr.a srbledi. Predobro je vedeia, zdaj, eefparve s«i «»r>e obleke in ka-, tero bolno ženako olnskuje Ara-( bela. O«! straha nie ne odgovori.j "Ali mi brž ne pnvm!" mli jo. Karj>eles«ivka. ki je po njeni zrno-čenortti sodila, da mora Roza o temi nt-kaj vedeti.
Toda vrtnarlea ne da bi odgovorila, zaične se jokati.
"Menda vendaT ne blazniee na podatrešjn?" popraštije dalje go-i=pa neverno, a usta ji trepoeejo; m barve iapreminjajo na fieih.
"Da, blamido!" pritrdi vrtna-rira zamolklo med snhnii. "Toda jaz nisem izdala skrivnosti, kate-j ro ste mi zaupali. Gospodična A-rabela je sama iztaknila to taj-mtwt, ko je neki dan na podf*tre&-, ju iskala nekaj ter čula blazni&i-! no vpitje. Potem je odloAno zahtevala od mene, da jo moram vo-j diti k nji. Ker mi je pa gcapocHč-j na Arabela »veto obetala,, da ne bo iz njenih u«t nihče zvedel, kdo( biva na vaiem pod^treSjn, vodila fleni jo k nji. Menila-sem, da je to veunlar bolje, kakor pa da bi ona po drugem potu prišla do nje. Saj mi je znana trudna volja gospodične; a tudi njeno dobro srce mi je znano zdaj in jaz vem, da je ona prav vesela, da so njena gospa teta tako človekoljubna i« milosrčna, da skrbijo —"
"Molči!" pretrga Karpelesov-ka razdražena Rozino govorjenje, in v njeni sieer oholi zunanjoati »e je zdaj pojavil neki strah in neka pobitoat. "C'emu toliko čenčaš? — Arabela ne sme več k blažit iei. Si-li me razumela t — In da pe to ne more zgoditi, bomo ji ie danes dali drugo bivališče. — Bodi tfho in ne govori, če te nikdo r»e vpraia!" zavpije zdag j rano nad vrt-narico mahnivši z roko po nji, da jo malo zadene, ko vidi, da hoče bojazljivo nekaj povedati. 4 * Hočem pa w prej 0 tvojim gospodom soprogom posvetovati in potem ti šele dam na znanje najin AM gfej, da mkonrar o tem
j ne zineš: tem man je pa prrtti gospodični Arabeli, če ne _" Tu
umolkne in pokaže ukazovalno z' roko na vrata. ' Upam, da me razumeš *, pristavi odhajajoča.1 "I* eno besedo ni i izgovori o tem' proti komu, in v trenotku te dam' s tvojo rodbino vred vreči na ee-1 stol"	j
X.
Samuel se je dobiv^i materino, pismo kmalu vrnil domu. Mati( inu ni razWila vzroka, zakaj so ^a poklicali nazaj. Omenila je sa-j mo, da se ji zdi potrebno, da živil "n v bližini svoje neveste; sieer. se mu bo Arabela vedno bolj utu-| jevala. Samuel pa je bil svojega! povratka neizmerno vesel in ni, dalje zahte«val razjasnila.	|
Karpelesovka je sinu samo za-1 legadel zamolčala svoje strahove) urle<le gled< A rabej i nega znansitva s profesorjem, ker se je vedno j ]>olj prepričavala, da Samuel lju-l bi Arabelo. in tedaj ga ni hotela vznemirjali. Saj je vedela, da je jako ljubosumne nravi. Hotela je1 pa zato ostro prežatd na vsako A-1 rabe hm o dejanje, da, celo vsa pis-j ma. ka-teru bo dobivala ali odpošiljala, hoče natanko nadzirati. Le; v najhujšem slučaju je menila si-! 1111 odkriti svojo sumnjo.
Aralx-Ia je zadnje dni kakor sanja je hodila okoli. Rila je videti . trpela in raztresena; govorila je malo in pri mizi se je jedva do-' laknila j«dil. Ko je namreč brž drugi dan, potem ko jo je bila teta zasačila povračil jočo se od Maznir-e, šla zopet k nji na pod-stresje. je naSla njeno sobieo prazno, fkupnjena je obetala zaj trenotek kakor pribita pri vratih,; potem pa se vsede na stol poleg prazne postelje in neizrekljiva bo-Ie.*t ji je polnila *ree. Zdelo se ji je, kakor da je z blaznico izgubila svojo najboljšo prijateljico; čuti-1 la se je zapnieervo. nesn-ečno, ka-i kor nikdar poprej A še predmo se je zavedela svoje bridke osup-1 neno*iti, nrv^«"ile «m> ji že ^orke «iol-ze bledo lice.
Slutila je, da je blazna ženska v<!ed tetin.'ga povelja izginila od1 ondi. Ah! in liog ve, kako zdaj zopet ta reviea ti-pi in kako po nji vzdihuje! Zakaj mi pa teta brani' skrbeti za to nesrečnieo, da je ee- ^
obiskovati ne bi smela? Tako je mislila Arabela in ni se mo-1 gla ločiti ofl borne sobice, v kate-' ri se je \ edno ta-ko zadovoljno in I jcrev-no čurHa.	■
Skuhala je potem z l^pim in hu-| dim po vrtnarici zveileti za <«Hla-| nje bivališče blazne ženske; ali pri' nji ni mogla nič več doseči. ITjo-žiea se je bila tako prestrašila frroženja go«»|H* Karpele-^ovke, da si ni upala, kolikor je tndi spoštovala Arabelo. izpolniti ji željo, ali obetala ji je sveto, da hoče vse blaZnici v polaganje storiti.
To je bil teilaj glasni vzrmk A-rabeline pobitosti. Vendar pa je Arabela kmalu čutila, da so je tej i boltvrti pridružila še druga, mnogo hujša. Neka nezadovoljnost jo jeprevvefla, da se ji je zdelo življenje n«prenesljivo. Kadar je hodila na vrt, čutila je neskončno! praznoto okoli sebe. Skakljanje in pevanje ptičkov ji je bilo zoper-110; čvrčanje čričkov jo je dražilo: do dela in čitanja pa ni več1 imela veselja. Po cele ure je drža-' la delo med rokami, ne da bi se ji1 preiti «ranili, ali je pa gledala v od-' prto knjigo niti ene črke ne čita-| joea. Sanj arm k i je zrla okoli seibej lin se vedno čutila na jok razpoloženo. čustvo, katerega še do se-1 daj ni poznala.
Arabela si ni mogla tega tolmačiti. Kmalu potem pa zaičuti, da je njena otožnoert le predslufcnja lju-bezni. Ona zmedenost človeškega srca v prvih prikaznih ljubezni pa je stvar tako nežna in vzvišena, da se ne dA popisovati; kajti besede bi jo samo oskrunile.
Ubo^ga Araibela! Zakaj ti je teta n svojim neprevidnim opomi-njevan' m in svarjenjeni pred profesorjem Waldekom raztrgala še zadnji košček zagrmjala, ki ti je zakrival tvojo areno skminost ? Od onega večera se začenja doba tvoje nefcreee. Saj ne moreš pri vsem svojem prizadevanju m pri vsej trdni volji, da bi pustila svojo pamet vladati nad srcem, ugasiti plamena, ki ti o*greva dušo, ter zaduiaiti vwfih, ki ti srce t ami!
(Dalje prihodnjič).
Ai|tn sftvM rai SMjK
-
SvBiiSCi
—	Mesto, ustanovljeno od Mi-dasa, slavnega kralja, o katerem pripoveduje povest, da se je vse izpremenilo v zlato, česar se je do taknil, eelo voda in jed, katero je hotel zaužiti, vsled česar je tudi umrl od lakote in žeje, pregaženo dvesto let pred Kristom od poti-kajočih se sorodnikov sedanjih Ircev, veliko in bogato mesto v — rimski in bizantinski dobi in kljub vsej svoji pestri zgodovini in pretekli slavi zneno sedanjim generacijam na zapadu le radi svojih dolgodlakih koz in ovac ter mačk.
—	To je Angora v centralni Mali Aziji, — se glasi v poročilu Narodne zemljepisne družbe, — kjer je Muštafa Kemai paša ustanovil svojo "angorsko vlado", o kateri trdi, da je prava vlada Turčije in odkoder izdaja proklamacije na zaveznike, brez dvoma popolnoma obdan od boljševiških agentov in špijonov.
—	Oddaljeni sorodniki Ireev, ki nastopajo v zgodovini mesta Andore, — se glasi nadalje, — so obstojali iz 20.00:» Keltov iz centralne Evrope, ki niso mogli pr&dreti v notranjost Grške ter vsled tega skleiuli poskusiti svojo srečo on-Btran Helesponta. Potem ko so vznemirjali deželo več kot pol stoletja, so bili prisiljeni nastaniti se okrog Angore, ki je bila znana v onem času kot Ancyra. Njih dežela je postala znana pod imenom Galatia. Tam je apostol Pavel u-tfanovil krščansko cerkev, na ko-je cerkveno občino je naslovil svo jc slavno "Epistolo na Galačane" Sojrlasno s sv. Jeronimom je bilo Se v četrtem stoletju po Kristu čuti v Galaciji keltski jezik.
—	Keltski zavojevalei so bili vedno v manjšini ter se jih je kon-1 r-no absorbiralo, prav kot. so tudi j Anglo - Saksi absorbirali svojev normanske zavojevalce. Številni opazovalci trdijo, da vidijo učinke keltske krvi le danes v prebivalstvu Angore in nadalje, da so ljudje svetlejše barve kot v drugih
delili Bližnjeira vzhoda ter "najbolj družabni in veseli mohame-danci v Mali Aziji'1.	s
—	Pod vlado Keltov se je An-' cyra skrčila na malo vts, a po a-neksiji Galaeije od strani rimske-1 ga cesarstva 25 pred Kristom in tekom stotih let, tekom katerih provinca, je postalo mesto velike važnosti. Ena najbolj slavnih razvalin v Mali Aziji je ona krasnega svetišča iz icramorja v Angori, posvečena "Rimu in Augustu".
—	Tekom bizantinske dobe je postala Anevra še večje važnosti. Vsled svojega položaja med Carigradom in Mezopotamijo ter Perzijo je postalo to mesto metropola notranje Male Azije. Naraščajoča moč Turkov je r.ašla svojega iz-1 raza v tem, da ji je padlo to me-1 sto v roke več kot sto let predno je padel Carigrad sam. Ancyro pa so kmalu nato zopet zavzeli krščanski Križarji tekom enega svo-j jih pohodov v notranjost Male Azije ter dršbli mesto osemnajst let do leta 1300, ko je mesto zopet padlo v roke Turkov.
—	Čeprav so mramornati preostanki prejšnje slave in prejnje-ga veličanstva razpršeni po celi j današnji Angori, ima mesto vendar umazano zunanjost, kajti obstoja v glavnem iz hiš, zgrajenih ( i & blata, ter ozkih ulic. Ena moše-] ja je bila zgraiena ob enem izmed zidov slavnega svetišča, posvečenega Avgustu. Zidovje mesta je zgrajeno iz ostankov razbitih grških in rimskih poslopij, kolonad in drugih zgradb.
—	Mesto leži dvesto in dvajset milj jugovzhodno od Carigrada. &teje približno trideset tisoč prebivalcev, kojih tretina obstoji iz Armencev, ki se poslužujejo turškega jezika.
I — Na severni strani meji mesto na skalnato visoko ravnino, za katero so rodovitne doline, d očim je na jnžni strani mesta planjava ki prehaja počasi v puščavo. — Po teh južnih planjavah se pasejo Velike čred? koz in ovae z dolgo, svili podobno dlako, vsled katere je znano mesto in gora po — I vsem svetu. Iz Angore se izvaža • velike množine volne ter kozje — 'dlake.
j -t- Mačke in v manj« meri tndi psi in drage živali v okolici Angore imajo nenavadno dolgo, svili enako dlako. Domneva se, da sta podnebje in tfdi mogoče ozemlje v tej pokrajini odgovorna za ta posebni razvoj dlake.
Jt___i_______________ai__-
BEVMATIUM
sem imel 15 let, zdaj sem zdrnv. Mravik^sbane samo fK10. — Ij.
'Avstrija in promet Špilje* Radgona.
Dunajski korespondenčni urad objavlja:
Glede vprašanja, sproženega od jitgoslovanske strani zaradi prevoznega prometa Maribor - Ljutomer preko avstrijskega ozemlja,1 je štajersa deželna vlada spora— znmo z deželnim osrednjim uradom za obmejno službo opozorila ■ merodajna vladna oblast va na1 to, da za otvoritev od Jugoslavije J zahtevanega prevoza preko Špilja1 — Radgone za sedaj ni nobene pravne utemeljitve. Po mirovni pogodbi se more staviti taka zahteva samo s pogojem efektivne reciprocitete. Tega pogoja pa do-sedaj še ni. ker Jugoslavija dose-daj še ni uved!a nas interesirajo-čega prevoz, prometa iz Špilja preko Maribora na Koroško in iz Labodske doline čez Spodnji Dravograd po eni, po drugi pa Iz Celovca preko Maribora v Spilje. — S stališča štajerskih deželnih in-1 teresov se mora tem bolj vztraja-' ti pri efektivni vzajemnosti, ker! je Jugoslavija svoj čas poldrugo leto brez vsakega pravnega vzro-' ka popolnoma ustavila promet s spodnjo Mursko dolino od ArnoZ dalje in s tem hudo oškodovala prebivalstvo štajerske. Ako Juga-' slavija za dosego svoje zahteve.1 preti, da bo zaprla po mirovni po-1 godbi garantirani svobodni pro- i met k Adriji, je treba temu nas-! proti opozarjati samo na dotiČne na noben pogoj navezane določbe mirovne pogodbe, kakor tudi a to da je Avstrija, svojčas kar najlo-j jaiejše oskrbovala prevozni pro- i met med č'ehoslovaško ln Jugoslavijo, oziroma Adrijo i da že s ,tem vrši delo, ki je enaxo vredno' kakor promet z Adrijo preko Jugoslavije.
I__
Policaj-demokratska strahovlada v Bosni.
Muslimanski poslanec Nurija Pozderac je stavil na ministra notranjih zadev sledeče vprašanje: Te dni so žandarji izvršili v ca-zinskem kotam v Bosni razna nasilja nad prebivalci vasi Johovl-ca, Sturiič in Vidovska. Uradna preiskava, ki ,io je izvršil vaš odposlanec, je dognala, da je kmet Bajro Čopič iz Sturliea vsled teh nasiLstev umil, kmeta Nasko Der-viševič iz Sturliča in Hasan Suljič iz Trzca, sta iežke ranjena in da sta bili dve ženski v orožniški kasarni v Johoviei onecasčenl. — Preiskava je tudi dognala krivce. Kadi tega stavljam na vas sledeči vrašanji; 1. So-li ti krivci odpuščeni iz orožniake službe, ki so jo zlorabljali? 2. Ste-li nare<lili po-tarebne korale, da se proti njim uvede kazenska preiskava in da se kaznujejo po zakonu.
Demokratična diplomacija.
- . - 1
Kakor javlja iz Pariza list —, '-Figaro" ni ničesar znanega o pogajanjih glede zveze med Francijo, Oeškoslovcško in Jugoslavijo., V oficijelnih in parlamentarnih belgrajskih krogih se je namreč razširila vest, da se je pri zadnjih pogajanjih med Pašieem ter francoskim in češkoslovaškim poslanikom izdelala podlaga za pogodbo kate®-© glavni namen je. da se prepreči združenje Avstrije in Nemčije in onemogoči povratek Habs-buržanov. Zveza bi se dopolnila s trgovskimi pogodbami. Mi smo po prevratu pričakovali, da bodo o usodi narodov odločevali narodi sami. Danes odločujejo o naši usodi gospodje diplomati in generali še mnogo bolj nego v najhujših avstrijskih časih.
Anglija o plebiscita na Tirolskem
| V seji angleške spodnje zborni-J jtfe je izjavil-državni p od tajni k za1 zunanje posle Harmsworth,' da ob- ] stoji na Tirolskem brez dvoma — i znatna agitacija za priključitev k Nemčiji in da so na j vi je tirolske (oblasti izvedle glasovanje proti volji avstrijske zvezne vlade. Izvedel je, da je francoski poslanik ,v Monako vetu vložil pri bavarski j vladi protest. Angleška vlada nt
!smatrala za umestno, da bi for-maio ugovarjala, predvsem rad! ■tega, ker bi ostal položaj neizpre-•menjen, tndi ako bi glasovanje izpadlo v prid priključitve, ker Je (neodvisnost Avstrije v smislu — IS Št. germaiaske mirovne
(pogodbe brez privolitve sveta zve-,'ze narodov nedotakljiva. Harms-worth je dostavil, da bo vlada
pazno zasledovala dogodke v _
Avstriji in južni Nemčiji.
Angleška
je priznala rapallsko pogodbo. — Angleški ni bHo treba še posebnih formalitet, sej je rapallski dogovor tndi njeno delo.
Kje Je moj brat ANTON l/RHJ. j Leta 1915. je bil na Evel^thu, j Minn., in imel poštno boxo 84. | Jaz sem vojni invalid brez nog, imam ženo in 6 otrok, pa prav nič svojega. Zato prosim rojake, da mi poročajo kaj o mojem bratu, ali naj se pa sam javi in če more, tudi kaj pomaga. — Alogzaj Urh, Gozd št. 22, pošta Kamnik, Slovenia, Jugoslavia. (2C-27—5)
POZDRAVI IZ NEW TORKA.
Pt <x*no se podam v Jugoslavijo dne 28. maja s parnikom "Previden te Wilson", Še enkrat lepo po-1 zdravi jam mojega brata Andreja' ter njegovo ženo in cteeo. Lepa j hvala jim 'za njihovo postrežbo in za spremitev na kolodvor. Po-zdravljam tudi brata Janeza ter sestro ^larijo in svaka v Ronald, Wash . kakor tudi nečakinjo Ka-rolino in njenega moža v Porter-ville, Cal. Kličem vam: Z Bogom!, Na svidenje v Jugoslaviji ali pa v Združenih državah! — Jakob j Mance. Brml Moravrce.
• » * i
Zadnji pozdrav iz Združenih držav vsem znanim rojakom v Dod-son, Md., in rojakom v Pennsvl. vaniji. Poswbno poedravim moje-jxa bratranca Urbana Mraka, Janeza Razvoza, Valentina Peterne-la in Jakoba Debelaka ter njegovo družino Ravno tako pmzdrav-J lja moja sestra vse prijateljice in prijatelje. Na veselo svidenje v Jugoslaviji! — Katarina Žele in Juri i Rihtaršič iz Hotavelj.
* * * .
Prodno se podamo na široko : morje s parnikom ' 'Previden te Wilson", kateri odpluje 28. maja v Trst, pozdravljamo vse-znance in prijatelje sirom Amerike, j>o-(><elmo pa dekleta, kaitera so prišla' I iz Pittsburgha ter nas spremila na kolodvor. Pozdrav tudi t istim v Royal, posebno pa mojemu botru Matiji Glad. kateremu je bilo j najbolj vroče na kolodvoru, kert 'je vse kufre sam zvozil na vaigo.j Na veselo svidenje v Jugoslaviji!, 'Anton Briški, Josip Glad, Martija
Obranovič, Mihael Ob ran o vie. * * *
Pred odhodom v staro domovino s parnikom "Presiderate Wil-'sen"' pozdravljam vse rojake in rojakiije sirom Amerike, posebno pa mojega brata Antona Knaus v . lvirbvvdlle, Texas, njegovo ženo Franeiško, Julko in Tončka, brata Ludvika v Rockland, Texas, njegovo ženo Frančiško, Ludvika. Tončka, Mieko in Paniko, tudi Mr. in Mrs. Rački in celo družino, k&kor tudi Antona, Rudolfa in Ignaca Knaus v Kirbvville, Texas i ter mojega svaka Janeza Janeš in Frica Jelene. Tudi Blaiž Janeš vas 'vse pozdravlja. Kličem vam še en-• krat srčni: Z Bogom! — Frank Knaus iz Starega kota.
: 1TAZNANILO 'fif ZJttVAfcA.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam žalostno vest, da se je za vedno loeila od nas moja draga soproga oziroma mati
MAKY SOVINC.
Pokojna se je rodila leta 1877. v Bukovicv g*ri Vodicah na Gorenjskem. Umrla je 15. maja ob 1.15 popoldne. Pogreb se je vflšii 18. maja ob 1. trri popoldne po katoliških obredih.
Tem potom se zahvaljujem vsem onim, ki so ranjko obiskovali za časa njene bolezni. Lepa hvala vsem, ki so se vdeležili pogreba. kakor tudi vsem onim, ka so darovali krastle vence. Ranjka I je bila povsod priljubljena, to je pričal njen pogreb in krasna venci, ki so pokrivali njeno krsto.
Pokojnico priporočam v Wag spomin in molitev. Naj ji bo lalika &vobodna zemlja,* naj počiva v miru in veena line naj ji sveti!
Žalujoči ostali: John Bovine, soprog1. Frank, sin.
Mary omožena Stražnik; hčer. Jnstina omožena Messtich, hčer.
Amalia Mcrine, Mer. 1 Porfland, Ore., 1§. maja 19Ž1.
VABILO
na družinski izlet, katerega priredi društvo Bratska Zveza štev. 140 SNPJ. V Brooklyn«, N. Y., v nedeljo 29. maja v1 Frank £t'hu-bert Parku (Schmidt's Woods Park), Myrtle Ave., Glendale, L. 1. Pričetek ob 10. uri dopoldne. : Prodor, kjei- se bo vršil izlet, se lialiaja ob koncu parka na št. 22, -4, 23, 26. (iostom bodo na razpolago pristne kranjske kldbase s kislim zeljem in drugi prigrizki. Zatorej vljudno vabimo rojake in rojakinje iz Greater New Yorka da nas v obilnem številu posetiti blagovolijo. Za vsestransko pt>-strežbo in zabavo bo kar najbolj preskrbljeno. V slučaju slabega vremena na zgoraj omenjeni dan se bo izlet vršil prihodnji dan, v pondeljek :10. maja. Torej, rojaki in rojakinje, na veselo svidenje zgoraj omenjeni dan! Odl>or.
(26-27—5)
Kje je moj oče JO.SIP JANBŽlf' ? Bival je pred leti v Cliff .Mihe, Pa., in letos pa v East St. Louis 111., in i ni nI naslov: R. R. 1, ITust Camp, Edgencovill Station. Prosim -ga, da se mi javi. ali pri r-e kdo ve za njegov naslov. da ga mi naznani. — Xe-žikn Penel. Gornje Zabukovje št. 14. jk^šIu Trebelno pri Mokronogu. Slovenia, Jugoslavia.
(26-27—5)
Velika razlika.
Dobra farma v Illinoisu ali Iowa ftane «1 $l'00 do $GOO aker, povprečen I.rldelek za farme v Illinoisu lu low! pa je komaj $39.00 na aker. Farmar}! v okolici Pinetowna, N- C. pa pri- j delajo povprečno od $200 do $1,000 lia aker. In ta dejstva so naiwtila iilinoiške Tarmarje, da kupujejo naša zemljišča, katerih cena Je sedaj Se
tiko nizka, da je pristopna vsakemu delavcu.
Naša zemljišča leže v lepi ravnini, ! zraven j>otov, železniških postaj in | uspevajoPih mest, r kraju kjer je klima izvrstna, kjer ni viharjev in dik-lonov, kjer mraz ne uniči zgodnjih
pomladanskih nasadov in kjer imate' najmanj 240 dnij v letu brez mrazu, j Pitna voda je izvrstna in neprekoslji-,
Poleti ni hude vročine in tudi zime ni. Prst je črna kot tinta in na njej uspevajo vsi pridelki zmernogn j
rasa. kakor tudi vse vrste sadja in vinske trte.
Za našo naselbino je določenih IGO parcel po 40 akrov. Vsaki familiji je i dovolj 40 akrov, kjer je mogoče toliko j pridelati v dolarjih in centih ali pa 5c več kot pa je mogoče na 100 akrov veliki farmi v Illinoisu ali pa kje drugje.
Mnogo rojakov je 2e kupilo farme tnkaj.
Za nadaljna pojasnila pičite na A. It. SKUBIC & CO.,
Pinetown, N. C.
Rad bi izvedel, kje i»e nahajajo JOSIP. JOH-V in FRANK TRATNIK, doiua pri Novi Štifti na Štajerskem. Leta li)13. s> bili v Seattle, Wash. Če ve kateri rojakov zanje, ga prosim da mi naznani njih naslov, za kar sc že vnaprej zahvaljujem, ali pa če kateri od njih sam čita ta oglas, ga prosim, da mi piše na naslov: Rudolph Tratnik. P. O. Box 308. Brownsville, Pa. (25-26—5)
J Iščem sestro JOHANO MALNAR.
doma iz vasi Majerje. pošta ( n-j bar. V Ameriki se nahaja f) let i Stanovala je v New Yorku. potem se je omožila z Jurijem • Turk in sta stanovala na 608 Dugaro St., Kansas City. Kans. Prosim cenjene, rojake, če kdo ve za njen naslov, da mi poroča, ali pa naj se sama javi svoji se-I stri: M Rs Mary pcje. 216 West 102. St.. New York, N. Y.
(26-28—5)
NAZNANILO.
Rojakom v državi Pennsylvanir naznanjamo, da jih bo obiskal nal rojak
ANTON GLAŽAR,
ki je bil 3 leta nepretrgano v svetovni vojni. On je pooblaščen pobirati naročnino za Glas Naroda in ga rojakom toplo priporočamo. Sedaj se nahaja v Pittsburgh in okolici.
TJpravniStvo Glasa Naroda.
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
638 Penn Ave. Pittsburgh, Pa.
Dr. Koler ]• u)-■ t ar 6 Ji t ilovtnild zdravnik ipecj»-liat v 1*1 ttaburchu, ki ima S4-letno
prah so v »dravllfr-
ztfu vseh mcHUdfe
boleinl.
Zastrupljenje krvi idr«vl •
•ovltetn lOfl. ki ga je Izumel dr. pro«.
E^UcL. Če Imate mom:]« all mshur-
Bke to teletu, v rrlu, iapadanje la«,
bolečine v koatoh, prid I to In lxfilstll
ram bom kri Ne čakajte, ker ta bo-
fesen naleze.
Vse molke bolesnl sdravtm po o-kraJSa.nl Aetodl. Kakor liltro r-iaxlte Ja vam prenehaj« airavje, ae čakal-te, temveč pridite bi ju vam (a boaa «opet povrnil.
Hvrosoii, rji vodno kilo osdravlm * K. urah ln ticer brca operacije.
Boieznl mehurja, ki povzročajo bo-
letine v krltu ln hrbtu tu vCaafh tudi pri puACaaju vode, oadravlm t goto-
voaftjo.
Itevmatlzem, trganje, ' bolečine o-tekline srb^Clce, Skrofle ln dru^e ko-l^e bolesnl. ki nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem Času hi nI potrebno left&M. I Nekateri drag! sdi-vnlkl rabijo tolmače, da vas razumejo. Jas znam le ls stareca kraja, zato vas latj« cdravlm. ker vas razumen slovenski. Uradne ure: ob delavnikih od f. So t. ^v	wd e do «,_
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street,	New York
GENERALNO ZASTOPSTVO
Jadranske Banke
in vseh njenih podružnic.
Jugoslavija:
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranja Ljubljana;
Maribor, Metkotič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb.
Italija: Trst, Opatija, Zadar.
Nemška Avsti-ija: Dunaj.
Izvršuje hitro in poceni denarna izplačila v Ju-slaviji, Italiji in Nemški Avstriji.
Izdaja Čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseh njenih podružnicah.
Prodaja parobrodne in železniške vozne listke na vse kraje in sa vse erte.
Izstavlja tndi čeke plačljive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s piidržkom, da ee izplačajo v napoieonih ali angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu.
Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanre-dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, ki se bodo posluževali naše banke.
Slovenoi, prijatelji in poznavalci nase banke so vljudno
naprofteni, da epoaorijo na ta naš oglas svoje snance is
Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriike in črnojfoM.
sa
PRANK SAKSEH STATE BANK
FRANK BAKSBR, predsednik.
ll£l
(Nadaljevanje.)
Ta glas pa se je izgubil sredi rjovenja množice in razventega je neka krogla pretrgala vrv, na kateri je visel Canolles. Zaman so se Htraže upirale, da zadrže ljudski val. Vislice se je razbilo, podrlo in uničilo. Rablji so zbežali in ljudska množica s£ je polastila trupla, ya pričela trgati ter vleči po ulicah mesta.
Bedasta v svojem sovraštvu, je domnevala množica, da bo poostrila kazen plemiča, dočim mu je nasprotno le prihranila sramoto, katere se je tako zelo bal.
Vojvoda je sredi tega streljanja le malo stopil na stran, kajti v svojem pogmu je bil prav tako hladen in miren kot v vseh drugih stvareh. Nato pa je odprl pi&mo ter ga prečital.
—	Skoda, — je rekel ter se obrnil proti svojim častnikom. — Kar |>redlaga ta Nanon, bi bilo mogoče več vredno. Kar pa je storjeno, je storjeno.
Po kratkem premisleku pa je dostavil:
—	Ce pa pomislim, da čaka na uaš odgovor na drugi strani reke .. . potem bi se mogoče dalo celo zadevo še urediti.
Ne da bi se še nadalje brigal za sla, je /ajahal konja ter se vrnil s spremstvom k prineesinji.
V istem trenutku je izbruhnila nad Bordcauxom nevihta, ki se je le dolgo čiisa zbirila in v spremstvu bliskov in groma se je vlila ra esplanado ploha, kot da hoče oprati nedolžno prelito kri.
(3LJUS NAlfcODA. 26. MAJA 1921
Petinštirideseto poglavje.
BOLGABSKIKRVHI ČAJ.
Ida moč in zdravje bolnemu. Pomaga
1 za prt ju, slabemu želodcu, ledicam ter pomaga izfistiti kri. Vprašajte Se da-,nes svojega lekarnarja ali po posti zavarovano, en veUk družinski zavoj $1.25 aU 3 zavoji za $3.15 ali 6 zavojev za $5.25. Naslov H. H. von Seli lick. Marvel Products Company, 9 Marvel Building, Pittsburgh, Pa.
—Adv.
Nerodni voz se je pričel pomikati naprej z vedno večjo naglico. Ljudje in Jtonji so bodrili drug drugega s kričanjem in razgetanj em.
Nanon se je skušala upirati, se boriti ali skočiti iz voza. V tem boju pa je izrčrpala svoje sile ter mirno obsedela. Ničesar več ni cula ali videla. Lotila se je je omotica in omahnila je v naročje svoje komornice.
Cauvignac je medtem skočil naprej in njegov konj je puščal na kameniti cesti sled iz isker.
—	Semkaj, Ferguzon, semkaj! — je kričal.
V daljavi je čul nekaj, kar je zvenelo kot kura.
—	Sto vragov, — je zakričal Ferguzon. — Ti igraš proti meni, a mislim, da bos danes zopet izgubil.
Padlo je več strelov od zadaj, a tudi od spredaj so odgovarjali s splošnim ognjem.
Voz je obstal, kajti dva konja sta padla od iv.mučenosti in tretji je bil zadet od kroglje.
Ferguzon je padel s svojimi ljudmi po četi gospoda Larochefou-caulta. Ker je imel trikrat toliko ljudi kot vojvoda se mu slednjič ni mogel ustavljati. Vojvoda se je s svojo četo obrnil in tako zrna-galci kot premagani so izginili v temno noč.
Cauvignac je ostal sam s služabniki in Finette ter skušal zopet cbuditi onesveščeno Nanon.
Na SL*eSo so bili oddaljeni le sto korakov od vasi Carbonblanc. Cauvignac je ponesel Nanon v svojem naročju do prve hiše vasi. Tam jo je položil na poseljo ,potegnil iz svojega prsnega žepa neki predmet, katerega Finette v temi ui mogla sppznaii ter ga pousni! v stisnjene roke uboge žene.
Ko se je Nanon naslednjega jutra prebudila iz tega, kar je smatrala za grozen sen, je posegla z dotično roko po čelu m nekaj mehkega se je dotaknilo njenih ustnic.
Bil je to šop Canollesovih las, katere je prejšnjega duo Cauvignac z ogrožen jem svojega lastnega živi jen ja iztrgal iz rok krvoločnih tigrov v Bordeaux.	(Konec prihodnjič).
KRETANJE PARNIKOV
KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU JEJO IZ N£W YOBEA.
Kje je moj brat JOSIP LAVTl-ŽAR? Leta 1913. je odšel v A-meriko in imel naslov 1973 Parson Ave.. Columbus, Ohio. Ve- liinrnni PCIICDII selila ga je vojaščina, morda je NArlUDA UlNliiALi v vojni padel. Vsakega, ki kaj ve o njem, prosim, da mi poroča. — Franc Lavitiiar, Ver je 6, pošta Medvode, Slovenia, Jugoslavia.	(26-27—5).
BERENCARIA
POCAHONTAS
LAFAYETTE
ZEELAND
AQUITANIA
LA LORRAINK
ADRIATIC
FRANCE
PRES. WILSON
FINLAND
CRETIC
SAXONIA
MAURETANIA
LA SAVOIE
P. MATOIKA
LAPLAND
OLYMPIC
ARGENTINA
AMERICA
KROONLAND
ROCHAMBEAU
AQUITAN.A
PARIS
FINLAND
WASHINGTON
ADRIATIC
6ELVEOERG
MAURETANIA
olympic
SO	Jun. — Cherbourg
30 lunl. _ Genoa
2	lull. — Havre
2	Jul. _ Cherbouro
S	Jul. — Cherbouro
ft	lull. — Havre
ft	Juil. — Cherbouro
7	lull. — Havre
•	Julija — Tre«
9	lull. — Cherbouro
12	lull. — Genoa
14	lull. — Cherbouro
14	Jul. — Chcrbbure
14	lull. — Havre
14	lull. — Genoa
16	Jul!. — Che-bouro
1ft	Jull. — Cherbourg
21	Jul.Ja — T ret
23	lull. — Che. bo uro £3 lull. — Cherbouro
23	lull. — Hwre
2ft tuft. _ Che.'bouro
27	lull. — Havre 30 Jull. — wherboura 33 lull. — Cnertjurq
3	avc. — Cherbouro 11	euo. — Tret 11	ivd. — Cherbouro
13	ava. — Cherbourg
Gl£<Je_e®n za vozne listke in vse druge pojasnila, obrnite se na tvrdko FRAXK~S\KSER STATE BANK	8* Cortland t St., New York.
JUGOSL. KONZULATA
Medtem, ko so -%e te stvari zavr&ile v Bordeaux, v času, ko je ^ekla ljudska drhal truplo nesrečnega CanoJlesa skozi uliee mesta ter se je vrnil vojvoda Larochefoucault k prineesinji, kateri je rekel, da je tako močn* kot kraljica, če hoče dela:i zlo, se je ustavila ra nasprotnem brejru reke Gironde kočija, v katero, so bili vpreženi »tirje upehani konji.
1'ra. je ravno bila enajst.
Sel, ki je sledil kočiji na konju, je sko<*H na tla, kakorliitro je \idel voz obstati ter odprl vrata.
Neka dama je hitro skočila ven. se ozrla v rdečkasto nebo ter priklubkovala daljnemu trušču.
•	— Ali veste za gotovo, da nam ni nikdo sledil! — je vprašala hvojo spremljevalko.
—	Ne, madama, — je odvrnila slednja. — Pikerji so naznanili, <ia niso ničesar videli ali slišali.
—	In vi ne čujete ničesar iz smeri mestaf
—	Zdi se mi, kot oddaljeno kričanje.
—	Ali ne vidite ničesar?
•	— Vidim nekaj kot odsev požara.
—	Ali so mogoče plamenice?
—	I)a, madama, so, kajti premikajo se. Ali čujete, madama, šum se je povečal in kričanje postaja prav razločno.
—	Moj Bog; -— je vzkliknila mlada žena ter omahnila na kole-i>ti. — Moj Bog! Kaj naj storim?
To je bila njena edina molitev. Njena ediiri molitev je veljala reiitvi onega, kojega ime je imela na ustnicah.
Komornica se ni amotila. Bile so v resnici plamenic$ ki 60 se pregibaie in videti je bilo, da prihaja sum bližje. Čuti je bilo strel iz puške, kateremu je sledilo kakih petdeset drugih in nato velikanski šum, nakar so plamenice ugasnile. Dež je pričel padati v spremstvu bliskov in grmenja Pa kaj se je brigala za to mlada žena? Ni se bala bli&kov.
Njene oči so bil» neprestano obrnjene na mesto, kjer je videla toliko plamenic. Ničesar ui več ali čula in ob svitu bliskov se ji je zdelo, da je prostor prezen.
—	O, nič več nimam moči, da bi čakala. — je konečno vzkliknila. — Odvedite me v Bordeaux!
Naenkrat pa je bilo čuti udarce konjskih kopit, ki so prihajali blUje.	* ,
—	Aha, — si je mislila. — Konečno prihajajo. Tukaj so. Z Bogom, Kinette, umakni se. Jaz moram biti sama.
—	Kaj pa hočete storiti, madama? — je vprašala komorniea.
—	Z Bogom, Finete, z Bogom!
—	Zakaj z Bogom? Kam pa greste?
—	Jaz grem v Bordeaux!
—	Za boijo voljo, ne storite tega, ubili vas bodo, madama!
—	Za kaj p* mislih pravzaprav, da hočem iti tja?
—	O, madama. na pomoč. Ixunbard! Semkaj..
—	Tiho. p*»jdi pro*'- Kinette. Jaz seat se spomnila tebe. Bodi bre* *krt*i„ csuirati ^ T. i»i — ur bo *#r«*5ilo nič žalefra. C"uj, ie se bližajo! Tukaj «o.
NVki jesdee. kateremu je v razdalji sledil dragi, se je r resnici
pribliial.
—	Moja «r»tra. moja sestra! — je kričal. — Torej sem vendar ie priie! ob pravem čara!
—	Cauviffmae! — je vzkliknila Nanon. — No, ali je dogovorjeno? Alt čaka na met Ali odhajamo?
Mesto da bi ji odgovoril, je skočil OauvVnae s konja, prijel Nanoa v svoje roke ter jo položil v voc. Finette in Lombarda je posadil k njej. uprl vrata ter skočil na svojega konja. Uboga Nanon, ki je medtem zopet prišla k sebi se je zaman borila ter skušala oprostiti.
—	Ne izpustite je, — je kričal Cauvignac. — Ne izpustite je za i.o)»eno stvar na svetu. Bara bas, ti straži draga vrata in tebi, kočija i, bo razbil črepinjo, če bodo konji prenehali dirjati v galopu.
Ta povelja so bita tako hitro dana, da je uMa! trenutek odmora. Vex se je pričel počasi pomikati, služabniki so se tresli in konp t»i*o hoteli naprej.
—	Hitite, za sto hudičev, _ je kričal Caovignae. — Že prihajajo!
V resnici je bilo čuti od daleč peketanje konjskih kopit, dieno pritajenemu grmenju, ki prihaja vedno bližje.
Htrah je nalezljiva stvar. V spričo glasu Cauvtgnaea je kočajaž takoj razumel, da preti od nek oder nevarnost ter prijel za vajeti.
—	Kam se pel jamo? — je vprašal drhte.
—	V Bordeaux! V Bordeaux! je kričala Nanon iz voza.
—	Sto hudičev, v Libourne! — je kričal Cauvignac.
Goapod konji bodo počepali, če napravim dve milji.
t Jaz na zahtevam, da napravijo toliko, — je rekel Cauvignac ur udaril po konjih s svojim mečem. — Glavna siva* je, da pridejo
COLUMBIA
OD $36.60 — $360.00 — VELIKA ZALOGA PLCiO V VHEH JXZX-
GRAMOFONE B™-' *********
HIKE DOBITE PSI:
VICTOR MVINSEK, 331 6tem St., C0HEMAU6H, PA,
Pozor!
Sldvenci, Hrvati in Srbi
ki potujete skozi New York.
Ne pozabite oa moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postre-ženi. Ciste sobe z eno ali dvema posle-I jima, Prostor za 250 oseb. Domača kuhinja. Najnižje cene.
SLUŽBO DOBI SLOVENKA |
za pomoč v kuhinji v kampi; ilk' otrok. Katero veseli prijazna slu-J f.ba, naj se oglasi. — Helena Rotili. Box 200, Betula, Pa. (26-27—5)
FARME naprodaj.
Ker mi je zmanjkalo
danskih cenikov, sem prisiljen izdati druge. Vsi tisi! kateri ste pisali po spomladanski cenik,
boste dobili tudi novega. Ahp se Je pa kdo preselil, ca prosim
da mi naznani novi naslov. Ceniki bodo tiskani v angleškem jeziku, saj lata vsaka drnilna otroke, kateri zn*jo »tati, Ti
vam bodo lahko raztobnačili, kaj se dobi s katero farmo. To je meni velika olajšava zaradi druge narodnosti. V ceniku bo raznovrstnih slik farmarsluh po. slepjL
S cenikom boste dobili eirku-lar, v katerem bo natanfno popisan ves pomen kmetijstva v dvajsetem stoletja.
JOHN ZULICH FARM
AGENCY 6313 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Stojte, - - Glejte - - Poslušajte
to privlačno ponudbo.
Sest predmetov za samo $6.°°
American Line
Direktna služba
NEW YORK v HAMBURG
Veliki ln moderni parnikl na dva vijaka,
MANCHURIA ...... Z. junija
MONGOLIA ........ 16. Junija
MANCHURIA (nori) samo tretji razred 30. junija
Vprašajte pri pisarni kompanlje 9 BROADWAY NEW YORK
ali pri lokalnem agentu.

< > ZAČIMBE, ŽEUŠČA IN NAJ-1 :: RAZNOVRSTNEJŠA
i: DOMAČA ZDRAVILA :
0
- >katera priporoča msgr. Kneipp,"
Imam vedno v zalogi. «► Pi&ite po brezplačni cenik.
1	MATH. PEZDIR
P. O. Box 772, City Hall Station;: New York City	;;
7» ♦♦»♦♦♦»♦♦»»»♦♦♦»♦»♦♦♦♦
NOVO! NOVO!
ZNIŽANJE CENE
veljavne od 15. marca naprej.
PREDNO SE ODLOČITE
za svojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, i ali poslati denar v domovino, da |se ga potnik sam kupi, pišite naj-,prvvo za tozadevna pojasnila na j znano in zanesljivo tvrdko
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York
wmmtmmm mm paAo aa' 15 4m « ifclilkit. Sedaj imate prints kapitl pri naa
nana mM takaj pa aari «ft ■
Ivan Pajk
24 Main St, Cooemanch. P*.
Kje se nahaja GAŠPER PETER-NEL? Dama je iz vasi Kopriv nik pri Žireh. Pred 7. leti se je nahajal v Westmoreland Ooun ty. Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi poroča, ali na; se pa «am oglasi, ker imi imam poročati ne-kaj važnega iz sta rej?a kraja. — Frank I^azar, Box 351. Thomas, W. Va.
French Line
G8MPA6ME 6EKRALE TRAKSATLAKTIQUE
V JUGOSLAVIJO PBEKO HAVRE
LAFAYETTE ................ 4. junija
FRANCK ...................... S. juni la
touraine ................ 11. Junija
ROCHAMBEAU ............ 18. junija
LA SAVOIE ................ 18. junija
PARIS ...................... 25. junija
Dlraktna ialeznlika zveza Iz Pariza t va* atavn* točk« Juaoalavlja.
Hitri parnikl • Btlrlml In dv«ma vllako-mu. Poseben zastopnik Jugoslovanske vlade bo prICakal potnike ob or I hodu na-!lh pamlkov v Hnvru ter Jih točno a*> premII kamor ao namenjeni.
Parnikl Francoske Krte ao traneportlraS tekem, vojne na tisoče čehoslovalklh vo> laov brez vee noprlllke
Za tlfkart« In cene vpraiafta v
DRU2BIK1 PISARNI, 13 Stat« St„ N.Y. C;
ali pa Prt lekplulh aaentlh.
\3 0
I Patenti. I
■	""Esa^itSr^ I
^H ki 4r u(tf pilite poajs> ^^B
■	Ima A. M. WILMKN h Imm M LET la wteiv ■
llmaN^ v pnfki	H
Ivu nm sfsSaBl imlwi ^ I ■A- ML W1LSOM J
■	I
■	WMhhiirtiB. P. C, 1
SLUŽBO I&ČE.
Slovenec došel iz domorvine. star 45 let, želi službo kot vrtnar, ali pa za vsakovrstna dela na farmi. — Joseph Suštaršič, 1052 Addison Road, Cleveland. Ohio.
(3x 24,26,28—5)
Pozor rojaki in rojakinje!
\ Gosulich črta
€ Direktno potovanje v Du-^ brovnik (Gravosa) in Trst.
4 ARGENTINA ....... 28. maja
4. PRES. Wir>SCN .... 28. maja # ^BLVEDESE ..... *16. junija
R Potom listkov Izdanih za vse kra> K je v Juaoslavljl In Srbiji. R Razkoine uoodnosti prvega, druae-m	aa In tretjeaa razreda.
A Potniki tretjeaa razreda dobivajo p	brezplačno vino.
i PHELPS BROTHEBSt i 00.
0	Passenger Department
1	4 West Str«et New York
Sledeči parniki odplujejo v Trst, oziroma Genovo.
ARGENTINA
28. maja v Trst.
PRES. WILSON 28. maja v Trst.
P E S A R O
4. junija v Genovo — Tnt.
PRINCESS MATOIKA
8. junija t Genovo — Trst.
Za vsa pojasnila se obrnite na tvrdko
RANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St., New York
ROJAKL NAROČAJTE 8E NA "GLAS NARODA'* NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. ^
m**kmmm ^^^ PANES ___^ ^ : _
Ce hoMe spoznati veliko vrednost Mi predmetov, zagotovo izkoristile takoj to veliko ponadbo ia vi boste potem aaS zastopnik.
Ponndbi je Jako lahko zadostiti ia vsledtega se vam ni potreba vstavljati. Sssm> izreiite to siiko. napišite svoje Ime ia naslov rmilažna. pridemte 33 centov za počtnino osirosaa aa drase pofiiljalne stroSke in ni vam bomo podali te predmete, ravno tako kot so naslikani zgoraj ter onačenl spodaj. 1. Prvovrstna ara kukavica, napravljena, is najbolj dragocenega, ln trajnecs lew krasne roteč raakartje Jo delajo Se bolj dranocenim. Kolesje Je prvo-vratno, prirejeno, da kale natančen tea. kar tudi Mori. ker as regulirajo utedi ter je asrsnnrsim ss celo Življenje.
S. Avtomatični stritUac Issu Strtte vam lase na trn nsHn kot bi Jib Česali. L Žeteanlteraba ura v arebrno-nikljates« obodu, kraano se aveteCa is era-vtrana. Klkiajsto kolesje Je tako urejeno, da kale pravilen tea. Garantirana. 4. Poalateni srptaa s vatiml astetnicamL
(. Barometer. aaJnoveJSa. tmtwHJSana ianadba. ki	vreme aa en
dan vnaprej. Ca pride ms Is ieseka akoai vrata, bo Jasno vreme, te ae pa pripravlja ded. mm pride. pa£ pa modkl s deteikom. Na vratih Je termometer C Krssns belaislrs. veaaaa v lepo vanje s odedalem na stranici. Jako uporaben »riilmst. tal si ms naj bi vsakdo ImeL
Nobenega tek fieetfh predmetov se ne prodaja posamič kajti to po-nndbo me ssmo zato napravili, da nam je bilo ntogote tako aniSatt ceno. da bo vsem pristopna. Ce mislite, da predmeti niso dvakrat toliko vredni kot Jih andiseo. ram nmmu denar. Ta sknpinn predmetov bo gotovo ugajala Ttfla prijateljem, ia kiteU bodo. da si Jo nnharijo. Morda boste pa tndl vi botrii lamtt Bm eno. Ani — Mftra mm Ws
Umm Saks U,im.sii m w. rnumm st, chka^ hl
August Bach
63 Greenwich Street New York, M. Y.
NAZNANILO V CHICAGO.
Podpisani sedanji lastnik Narodne Dvorane na IS. ulici in Racine Avenue naznanjam slavnemu občinstvu v Chicagi; 111., da bom dne 29. maja imel slovesno otvoritev novih prostorov, pričenši ob 2. uri popoldne. Na razpolago bo vsega zadosti. Za obilen poset se priporoča Andrej Spolar, lastraLk.
ZEELAND	28 maja — Cherbouro
LA LORRAINE	M mala — Havre
PRES. WILSON	28. maja — Trst REGI. d* ITALIA 28 maja - Genoa
ADRIATIC	1 Junl. — Cherbouro
P. MATOIKA	2. junija — Genoa
SAXONIA	2 luni. — Cherbouro
OLYMPIC	4 Junl. — Cherbourg
FINLAND	4 Junl. — Cherbouro
PE6ARO	4 luni. N — Genoa
PANNONIA	4. Junija — Trst
LAFAYETTE	4 luni. — Havre
llOUaiLLON	7 lunl. — Havre
LA TOURAINE	7 junija — Havre
MAURETANIA	9 Junl. — Cherbou.a
SAXONIA	.9 lunl. — Cherbouro
FRANCE	9 lunl. — Havre
LAPLAND	11 Junl. — Cherbouro
BELVEDERE	11 lunl. — Tnt
AQUITANIA	14 tun. — Cherbouro
CANOPIC	17 junlla — Ge<ioa
KROONLAND	1» lunl. — Havre
LA SAVOIE	18 lunl. — Havre
ROCHAMBEAU	18 lunl. — Havre
AMERICA	22 lunl. — Cherbnure
PARIS	23 iunl. — Hav-e
FINLAND	K lunl. —. Cherbouro
OLYMPIC	ES lunl. — Cherbouro
COLUMBIA	28 lun. — Trst
Vsak bo lahko dobil potni list, kdor ima dokaze, da je v rosnici jugoslovanski podanik.
| Soglasno z zadnjim odlokom ministrstva za zunanje zadeve bo konzulat izdttjal potne liste vsem državljanom kraljevine Srbov, Slovencev in Hrvatov, ki bodo svojim prošnjam za potni list pri-icžili tudi zaiiostne dokaze o ju goslovanskem državljanstvu.
Ko se bo konzulat prepričal, da so predloženi dokumenti pristni hi 7adostni, bo dobil prosilec potni list. V slučaju, da bi pa nastali kaki pomisleki, bo izden potni list Šele z ilovoljenjtdi ministrstva.
Ker je število prosilcev ogromno in z vsak.h* duem narašča, ni kcnz-jlatu mogoče takoj opraviti vsega dela, toda polagoma bodo prišli vsi na vrsto. Nihče naj ne kupi šifkarte prej, predno se osebno ne zglasi na konzulatu ter dobi potni list.
V vsakem drugem slučaju ne bo konzulat prevzel nobene odgovornosti za čakanje v New YorkUj ir- če ladja, za katero so vzeli karto, odpluje "brez njih. i V dokaz državljanstva jc treba [predložiti: stari potni list, domov-' aico, vojaško knjižico, delavsko knjižico, krstni list ali potrdilo okrajnega sodišča v starem kraju. Kdor tega nima, bo dobil potni list šele s posebnim dovoljenjem iz ministrstva.
Od AI»wl1ahHire
Yam srmatejo kram) Uaje v Cdh tednih. Od Alpcopamade •raatajo ▼ Odh tednih noftta krame brke Ia brada- Bevaatlsem ali koatibdl mt oadravi popolaama v Stih dneh. Od Rro'lintinkture Tam postanejo uufc popolnoma na turni kakor ao Mli v mladnatf- Zdravilo sa rana, opekline kraste, bole, turove, aa kurje ofieaa, hradovlce, potne doc«, oaebllne, Zastarane ftelodčne bolezni m adravljo hitro Ia pocenL PlHte tako) po cenik ln ta krasen Šepni Kihftr ln knjUHco m leto 1&21 poSIJem matoej. Pošljite ftc J marko sa poštnino, knjlška, velja vsa. i kemo v potrebi reč kot $10.
Jakob Wahdch
Wm Bmmm A*«u N. B. OmM, I.
j
ŽENSKA VOJNA.
«i«*iiilMi1 WML ^ miowB ilMl Al^iiH« Dtikk, Pa "On Naroda" priiedB A V«