Kaj }e novega? Pozor na modri križ in položnice. Vsem cenjenim naročnikom, ki še niso plačali narocnine za naprej, smo napravili moder križ na ovitek in obenem priložili položnico, s katero takoj poeljite denar, da ne bo treba ustaviti lista, ki je sedaj vedno jako zanimiv in ima enkrat na mesec krasno prilogo. »Slovenski Gospodar« stane za celo leto 32 din., za pol leta 16 din. in za četrt leta 8 din. Duhovniki-jubilanti. Pe^desetletnico mašništva obhajata: Einspieler Gregor, preje inf. prošt v Tinjah na KoToškem, zdaj alctivni župnik pri Sv. Juriju v Slov. gor. — Karba Matija, aktivni župnik v Zrečah. — Pred njima je 10 starejših mašnikov, najstarejša Janžek Edvard, župnik v Šmarjeti, in Lenart Jan., aktivni župnik, dekan v Šmartnu pri Slovenjgradcu, posvečena leta 1868. — Štiridesetletnico obhajajo: Strausz Florijan, častni kanonik in dekan v Dolnji Lendavi. — Bagary Janez, župiniik pri Sv. Heleni v Pertoči (Prejkmurje). — Rottmann Klarus, frančiškan v Mariboru. — Čižek Jožef, častni kanonik in dekan v Jarenini. — Frangež Jernej, župnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici. — Pečnik Franc, župnik v Podgorju. — Ulčnik Martin, župnik pTi Sv. Florijanu v Dolicu. — Zadravec Ivan, ž. v p. — 251etnico obhajajo: Povše F., rav. Marijanišča v Veržeju. — Hornibock Ivan, župnik v Mežici. — Serajnik Ivan, župnik v Kotljah. — Goricar Maks, pri Sv. Ilju tik Velenja. — Gorjup Peter, župnik v Dolu pri Hrast niku. — Lončarič Jožef, župnik pri Sv. Jederti nad Laškim. — Pučnik Anton, župnik pri Sv. Petru na Med. sehi.— Rabuiza Jakob, kaplan pri Sv. Ani na Kremibergu. —Rauter Jakob, župnik v Pilštanju. — Stergar Anton, dekan pri Sv. Magdaleni v Mariboru. — Štuhec Franc, župnik pri Sv. Juriju ob Ščavnici. — Vrabec Maks, stolni kanonik v Mariboru. — Vracko Evald, župnik v Št. Ilju v Slov. gor. — Zajc Janez, kaplan v Majš-'—"*i. — Zakošek Janez, župnik pri Sv. Venčeslu. — Lampret Karl, duh. Duh. svetnik »5. g. Matija Karba — zlatomašnik. Doba 501etnega delovanja je v resnici zlata doba. Posebno pa je ta doba dragocena in zlata, če 501etnico taikega delovanja obhaja duhovnik — zlatomašnik. V to častitljivo vrsto zlatomašnikov stopi dne 23. t. m. tudi duh. svetnik č. g. Matija Karba, župnik v Zrecah. — V krasnem Ljutomeru po sprejeli dne 20. januarja 1852 sedanjega zlatomašnika iz rok božjih njegovi blagi starši, ki so ga namenili za duhovnika. In res je dosegel ta najvišji stan, ki ga imore človek doseci in je dne 23. julija 1876 opravil novo sv. maso. Kaplanoval je najpreje pri Št. Janžu na Dravskem polju, nato na Doibrni, kjer je bil 15 in pol leta, nakar je postal dne 17. julija 1892 župnik v Zrečah, kjer je še sedaj in kjer praznuje letos svojo zlato mašo in pa 351etnico župnikovanja v istem kraju. — Kot je č. g. zlatomašnik oseb- no zelo slcromen, tako je navidez skromno tudi njegovo delo. A le na videz. Kajti vsi, ki so bili deležni njegovega duhovskega delovanja v teh 50 letih, bi skušali izkazati svojo hvaležnost, ko bi to bilo mogoče. Ni zapisano v knjige in časopise, koliko je dodelil duhovmih dobrot, a to ve On, ki mu bodi plaonik za njegovo zvesto delo božjega alužabnika. V krajih, kjer je bival in kot duhovnik služboval, je živel z ljudstvom in mu pomagal v vseh rečeh. Na Dobrni ie bil 12 let obeinski odbornik. 35 let je že tega, a se pomnijo njegovo delovanje, še se pozna na vzgoji dobrih krščanskih mož, ki še danes vladajo občino. Njegovo delo so priznali Dobrncani na ta način, da sta ga občina in Bralno društvo imenovala čashiim članom. Blagoslovljeno je bilo njegovo javno delovanje tudi v Zrečah. Od začetka do danes je tudi tukaj občinski odbornik, na pomoč ljudstvu vsaki čas. Enako je skoro ves ta čas tudi predsednik krajnega šolskega sveta. Njegovo požrtvovalno delo je priznala tudi državna oblast in ga je z visokimi redi odlikovala. — Ob priliki zlate maše č. g. duhovnega svetnika Matija Karba moremo le želeti, da dobri Bog ohrani tega svojega služabnika, da tudi v tej častitljivi starosti živi svojemu ljudstvu in dela zanj. Častitemu zlafo¦mašniku, ki je bil ves čas tudi zvest sotrudnik »Slovenskega Gospodarja«, iskreno častitamo! Dr. Korošec je v imenu Jugoslovanskega kluba uložil interpelacijo na ministrskega predsednika i.n na pristojne ministre za pomoč poškodovaniin od povodenj v Sloveniji. Dobrodelna lctna ve»elita. Podružnica Osrednjega društva nižjih poštnih uslužbencey y Mariboru priredi y nedeljo, dne 8. avgusta na Gambrinoyem vrtu dobrodelno letno veselico. Morebitni čisti dobiček je namenjen dobrodelnemu namenu in to za podpiranje vdoy. sirot in Ijolnih poštnih uslužbenceV. Mariborski poštarji prosijo najvljudneje za polnoštevilno udeležbe te prireditve. Pey*ko društvo >Jadran« t Mariboru priredi dne 1. avgusta veliko javno veselico na vrtu g. Robiča II. y Limbušu. Čisti dobiček je namenjen za nakup šolskih knjig revnim liinbuškim otrokom. Pevski zbor navednega društra poje najpreje pri popoldanskem blagoslovu v limbuški cerkvi, nato se pa vrši veselica. Pripomni se, da železnica bode ojačila s par železniškimi tozotI ylak št. 1714, ki Tozi iz Maribora ob 13.30 in odyozi iz Limbuša zrečer ob 20.35. Da nikdo ne zamudi prilike, da pohiti tja, kjer ga yeže narodna dolžnost. Razpored bodemo y bodočem listu natančneje objavili. — Perski odsek. Žrtve kopanja y Račah pri Mariboru. V nedeljo je ibil po dolgem času zopet enkrat pravi Julijski dan, ki je izvabil s svojim solncem in vedrim nebom v naravo meBČane in podeielane. Ker je bilo precej vroče, je silila mla dina v vodo. V Račah pri Mariboru je bila malodane vsa »mladež zbrana popoldne v vodi, ki je nabrana vsled dežeyja po jamah in grapah Pipuževe opekarne. Med drugimi sta se kopali v taki z vodo napolnjeni jami 141etna hčerka račkega trgovca Šijanca in njena tudi 14 let stara prijateljica Sovinc. Kraj kopanja je bil tako globok, da bi utonil tudi odrasel človek. Ena od teh deklic je znala plavati, druga pa ne. Neplavalka je zašla preveč na globoko, priskocila ji je na pomoč druga. Neplavalka se je prijateljice oklenila in obe sta izginili pod vodo. Pomoč je prišla preikasno. Na lice nesreoe sta pritekla, ker se je žaloigra odigrala blizu železniške postaje Rače, dva izletnika zdravnika, skušala sta obe žrtvi vzbuditi k življenju s poskusi immetnega dihanja, a vsi napori so bili zastonj! Neznan utopljenee. V sredo so zapazili uslužbenci pri ialski elektrarni, kako je nesla voda proti zatvornicam moško truplo. Predno je bilo mogoče misliti, da potegnejo neznanca iz vode, ga je pognala Drava preko moonega vodopada pri zatvornicah in po falskem jezu, potem pa je ijzginil. Doslej je naplavila Drava še vsakega utopljenca, >ki je našel smrt v njenih valovih, pri brodu Sv. Lovrenc na Pohorju, le tokrat je gnala radi izredne višine najbrž ponesreeenega preko falskega jeza proti MaTibom. 0 omenjenein utopljencu doslej še ni sledu in bo gotovo naplavIjen pri Št. Janžu na Dravskem polju, ali pa pri Sv. Marku niže Ptuja. Pri Gornji Radgoni železniški stroj skočil iz tira. V nedeljo, 18. julija, okoli fAll. ure predpoldne, se je V* ure od postaje Gornja Radgona zgodila železniska nesreča. Vzrok tej nesreči je slabo stanje proge Gornja Radgona— Ljutomer. Gnili tramovi in drugi nedostatki tvorijo veliko ¦nevarnost za promet na tej progi. Omenjeni nedeljski vlak je že postal žrtev teh velikih nedostatkov. Železniški stroj je skočil iz traonic ter se po progi zapeljal naprej. K sreči ni bilo človeških žrtev. Odlocno moramo zahtevati od železniške uprave, da takoj odstrani gnilo tramovje in druge nedostatke ter izvrši nujno potrehno popravo te proge. Poslanec dr. Hohnjec, kateri se je v nedeljo pripeljal z jako velikim brojem članov orlovskih organizacij iz ljutomerskega okrožja v Gonijo Radgono z vlakom, ki se je na povratku iz Gornje Radgone ponesrečil, se je takoj s pismeno interpelacijo obrnil na železniške^a ministra. V mterpelaciji je opisal stanje proge, ki je dobro znano železniški direkciji v i^jubljani, pa tudi železniškemu ministrstvu v Beogradu. Vsled popolne centralizacije železniške uprave je Ijubljanska železniška direkcija brez moči in tudi brez sredstev, da bi izvršila najnujmejša popravila. Poslanec dr. H o h n j e c je na to opozoril železniškega mi nistra ter odločno zahteval, da takoj odredi najn^ijnejša popravila na tej progi. V Pamečah se je poročila 14. julija vzorna mladenka Marijine družbe Ana Uršej, po domače Spodnji Kavdek. Za tovariša v življenju si je izbrala vzglednega mladeniča Ant. Zorman od Sv. Pelra na Kronski gori. Pod Marijinim varstvom naj ju spremlja božji blagoslov skozi življenje! Smrtna kosa. Na Lepi njivi pri Mozirju je dne 15. t. m. umrl nagle smrti Janez Podvodnik, p. d. Lokan. Zvečer je legel zdrav k počitku, ob 2. uri ponoči pa je bil že mrlič. Rajni je bil tihega in mirnega značaja, z nikomur se ni prepiral in vse ga je imelo rado ter ga je spoštovalo. Ostal je celo življenje neoženjen. Bil je več let cerkveni ključar cerkve Matere božje na Lepi njivi, ud raztnih katoliških društev ter dolgoleten naro&nik »Slovenskega Gospodarja«. Svetila rajnemu večna hič! Novice od Novecerkve pri Celju. V nedeljo, dne 11. t. m., je iimelo Prostovoljno gasilno društvo svojo veselico. Panoči so se fantje stepli ter sta dva fanta svoja dva tovariša z nožem zelo težko ranila. Krivca sta sedaj v zaporu. — Tukaj so povodnji skoraj na dnevnem redu. Tako se je v v sredo, dne 14. t. m., utrgal oblak, lilo je kakor iz škafa. Hudinja je silno hitro narastla in udrla čez bregove. Vzela je mnogo plohov in desk. Drla je čez polje in naredila veliko škode. Letošnji pridelki so ponekod skoraj uničeni. Najhujše je pa to, ker je voda odnesla rodovitno zemljo in sedaj bo treba ve-č let, predno se ;bo ta »mrtva« zemlja pregnojila, da bo enaka prejšnji. Ljiidje so z žalostjo gledali, kako ji-m voda odnaša ves njihov trud in zakaplja z blatom. A kake pomoci ni pričakovati od nikoder. — V petek je bila zopet enaka povodenj. — V sredo, dne 14. t. m., je strela udarila v Arčnikov kozolec v Polžah. Ako ravno je že čez 100 let star, je še vendar toliko krepak, da se ni vnel. K sreči, da je krit z opeko. Mnogi ljudje mislijo, da je šla vodena strela za žarečo, a to je le prazna izmisljotina. Akoravno je bil polno sena, je strela šinila samo po strehi in potem po stebru v zemljo. Požar v Tremarjih pri Celju. V soboto popoldne proti 4. uri je nastal pri posestniku p. d. Kovaču na Tremarjih precej obsežen požar. V njegovi hiši stanujejo neki najem niki, kojih otroci so med igro iz neprevidnosti povzročili ogenj, ki je npepelil tri gospodarska poslopja. Stanovanjsko poslopje je k sreči ostalo nedotaknjeno. Pri tem požaiii se je posebno izkazala celjska požarna bramba, ki se je s svojo novo autobrizgalno kar najuspesneje borila z ognjem. Požar je povzročil posestniku veliko škodo. Zgorel je ves letošnji pridelek in vsa zaloga vina. Živino pa so še pravočasno rešili. Pogorelec je zavarovan. Na Sladki gori se tudi letos obhaja romanje od 12. do 14. aygusta. Za spovednike je preskrbljeno. Nekdaj so tu sem zahajali romarji iz Kranjske, Hrvaške, Ogrske in Koroške v yelikem številu. Iz teh dežel še zdaj prihajajo romarske procesije, samo Koroška je izostala. Kako Teliko romarjey je tu sem prihajalo, se da sklepati iz tega, da je bilo poleg župnika in kaplana y Lembergu, kamor pripada Sladka gora kot podružnica, na Sladki gori še posebej pet duhovnikov za romarje nastavljenih. Grozna nesreea na Ponikvi. Zadnje dolgo deževje je tudi tukaj povzročilo grozno nesreco. Dne 14. julija oikrog 13. Tire se je usul kakih 50 m širok plaz čez poslopja zakoncev Franca in Rozalije Slemenšek, p. d. Mihelaka, v Pečicah. Uničil jima je nov vinograd s kakimi 4000 trsi, strl zidano stanovanjsko hišo, da je kup razvalin, iHiKii marof z imlatilnico, slamoreznico in vsem kmetijskim orodjem, zasul kapelo Matere božje, prenovljeno pred dvema letoma, uničil velik sadonosnik mladih dreves, polnih zelenega sadja, podsul in ubil dva vola, kupljena pred nekaj dne^i za 9000 dinarjev, pokopal nov kozolc s senom in vozovi vred, uničil klet z vinom in jabolčnikom ter sodov za 100 hl, razruval do 3 orale rodovitne zemlje, zas-ul občinsko cesto s prstjo, debelo nad 4 m. Pogled na te razvaline je strašen. Trsi Ln drevesa ležijo križem, polomljene strehe štrlijo iz zemlje, podrta kapelica se komaj vidi iz prsti. Ljudje prihajajo od vseh strani in s solzami v očeh zapuščajo kraj nesreče. In vse to se je zgodilo v 2 minutah! Nevarnost plaza se je sicer opazila že pred tednom, toda vse je sodilo, da plaz vzame k večjemu vinograd in hišo; nihče ni pričakoval, da bo plaz tako širok. Dne 14. julija je postajala nevarnost čedalje večja. Začeli so izpraznovati -hišo- jo razkrivati, da rešijo vsaj opeko. Delali so domači in sosedje. Med razkrivanjem pa začne tramovje pokati, delavci zbežijo, zemlja se zgane in v par trenutkih uniči, kar doseže. Cela vas, ki šteje 4 hišne številke, je zatrepetala groze, ker vaščani sodijo, da je v nevarnosti cela vas. Razpokline so se pojavile že pred dnevi na sosednih poslopjih, znamenja na bližnjih vinogradih kažejo nove plazove. Vas je prislonjena h gori, na kateri so deloma vinogradi, deloma hoste. Gora obstoji iz lapo¦rja, ki ga pokriva ilovica. Deževnica podteka ilovico in povzrooi plazove. Razen Slemenšeka so oškodovani Jurij Pevec in Franc Podgoršek, katerima ]e plaz vzel dele vinogradov, in Mihael Leber, ki je ob lep kos sadonosnika. Cela vas je prizadeta zaradi nerabne ceste, po kateri je dovažala poljske pridelke. Gospodarstvo Franca Slemenšeka pa je naravnost uničeno. Brez izdatne tuje pomoči ne more obdelovati ostalega m-u posestva, ne preživeti svoje družine (ima tri nedorasle otroke in 72 let staro raater), ne postaviti novih poslopij. Zato se priporoča dobrim srcem, da mu pomagajo. Morebitni milodari se maj -blagovolijo nasloviti na župni urad Ponikva. Proslava 50 Ictnice gasilncga druStTft r št. Jnrjn ob jni. iiel. Naše staro društvo proslavi ta svoj jubilej letos dne 8. avgusta t zvezi z župnim občnim zborom in blagioslovitvijo novega sušilnega stolpa. DruStvo, katero je ustanovil že leta 1871 na6 nepor.abni dr. Gustav IpaTic, je po starosti drugo y političnem okraju celjskem. Ves čas svojega častnega obstoja t odlični meri yrsi svojo dolžnost v širokem syojem okoliin io je omejUo mar- sikatero nesrečo. Društyeno žiyljenje y Bašem trgu je jako žiyahno, a nobeno društvo ne užira tako ysestranske simpatije kot gasilsko, ker ima vzvišeno geslo >pomagati poTsod in ne yprašati, kdo kliče!« Opozarjamo na to redko slayje in yabimo ys» prijatelje gasilstva in človekoljubja sploh, da se nažega slayja udeleži. Naše gospe in gospodične brez razlike slrauk, so ža pridno na delu, da pripravijo vse potrebno ta šotore, t katerik bodo nudile dragim gostom okrepčila. Sretolor bo izredno bogat, kakor ga St. Jur že dolgo ni imel. Veselični prostor je jako prikladen. Vsa ui ustva prosimo za obilen obisk. Posebno prosimo gospodo iz Celja, da na dan 8. avgusta poleti y prijazen trg St. Jurij. Za to slavnost je dovoljena polovična vožnja. Smrtna nesreča. V soboto so pri Boršiču, kmetu v Vrbnetm pri Sv. Juriju ob južni žel., mlatili ječmen. Pri tem se je vnel pri motorju bencin. Da bi preprečil večjo nesrečo, je domači sin Vinko Boršič hotel odnesti posodo bencina, ki je bila pri stroju, a ogenj je bušnil v posodo in v hipu je bil lant ves v plamenu. Hitel je na prosto, se valjal po tleh, toda ognja ni bilo mogoče udušiti, preden ni zgorela zadnja kapljica bencina. Fant je zgorel takorekoč pri živem telesu. Vsega ožganega so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je kmalu urarl vsled težkih opeklia.. Posledice nalivov v Rimskih toplicah. Strašni nalivi v noči od 12. >na 13. julija so pozročili po naših krajih veliko škode. Savinja je strahovito narasla in jgnala seboj velike množine lesa in drugega blaga. Zelo je narasla tudi Graonica, ki izvira pri Planini in se niže Riimskih toplie izliva v Savinio. Na okrajno cesto Rimske toplice—Jurklošter je Gracnica menda na 15 mestih dosegla in cesto poškodovala. Nekemu posestniloi v vasi Škofce je odtrgal plaz del gozda in zanesel v Gračnico, ker je bila Gračnkazelo narasla, je zopet odplavila drevje in zemljo, sicer bi se bila struga Gračnice zamašila. Sicer pa, kamor kdo pogleda, povsod plazovi in usedline. Vsem posestnikom, kateri imajo njive ob Graenici, je žito skoro popolnoma uničeno. Tolpe volkov ogrožajo kljub toplemu yremenu nekatere kraje y Hercegovini. Volkovi napadajo dan na dan žifino ter so poyzročili kmetom že veliko škodo. V Trtlamih blizu Mostara in y Plasi, srez konjički, so raztrgali v enem dnevu 23 komadov drobnice, 4 goveda in 3 konje. Stekel osel. Kmet Ante Ladjar v selu Biuia pri Sarajevu je imel pohlevnega oslička.Te dni je žival nenadoma tako pobesnela, da je jela trgati z zobmi meso s sebe ter ogrizla dve osebi, ki sta jo hoteli ukrotiti. Izkazalo se je, da je osla ogrizel stekel pes, zato so ga ubili. Ogrizeni osebi sta bili oddani v Pasteurjev zavod v Sarajevo. Usodepoln poljub. Kmeta Ivan Galovič in Gjuro Stanič v Županji sta popivala pred par dnevi od jutra do večera. Pozno ponoči sta se odmajala, pijana kot čepa, proti domu. Ko sta se poslavljala, je dejal Ivan Gjuru: »Stoj, Gjuro, dam ti poljub!« To rekši, je svojega vinskega tovariša objel. Pri tem mii je prišel po naključju Ivanov nos v usta. Ivan, najbrže misleč, da ima v ustih kako slaščico, je krepko ugriznil ter odgriznil Gjuru konee nosa. Ker mu olois ni ugajal, je pljunil odgriznjeni nos na tla. Gju.ro se je podal »hipoma trezen« v bolnico. Požar v newyorškem hotelu. Hotel Tvvilight Inn pri Newyorku je te dni pogorel do tal. Požar je izbruhmil ponoči. 13 gostov je zgorelo, 13 jih pogrešajo, 16 se jih je rešilo, toda tudi ti so zadobili večinoma težke opekline.