letQ VIL, št. 3% („Jutro" xiv., št. 106 a> " Ljubljana, ponedeljek 4* septembra 193)
t Dir
b pravil istvo; Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — Tel. 3492 tn 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru ŠL 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja.
Ponedeljska izdaja
Ponedeljska iruaja >JuUa< izbaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-, po razna&al-cih dostavljena Din 5.- mesečno.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126.
Maribor: Gosposka ulica 1L Telefon Št. 2440.
Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
sokolskega idealizma
„ zastopnika Nj. Vel. kralja in ministra dr. Kramerja števila odličnih gostov je bil v Laškem posvečen ponosni Sokolski dom
Laško, 3. septembra.
Prelepo in prijazno mestece ob Savinji, po svojih termalnih vrelcih znamenito Laško je praznovalo danes pomemben praznik. Bil je to praznik zmage sokolskega idealizma in sokolske požrtvovalnosti, ki sta lahko za vzgled vsem. Sokolsko društvo v Laškem je danes svečano otvorilo svoj Sokolski dom, ld bi bil v kras in ponos tudi vsakemu drugemu, mnogo večjemu in bogatejšemu mestu. Kar pa daje današnjemu prazniku še prav poseben pečat, je dejstvo, da je ta dom z lastnimi žulji in presenetljivo solidarnostjo in požrtvovalnostjo zgradilo prebivalstvo Laškega in bližnje okolice samo. Morda je malokateri srez v tako hudih gospodarskih stiskah, kakor je laški, kjer je že dolga leta v zastcju vsa lesna trgovina, ki ga po večini živi, in kjer je zavladala strahotna beda med rudarskimi delavci, ki tvorijo pretežno večino prebivalstva. Toda vera in volja gore in reke prestavljata, je nekje zapisano. Laščani so pokazali resničnost tega izreka. Kljub vsem težavam, kljub hudim časom, ki pritiskajo vse 'sloje, so si v kratki dobi enega leta zgradili ob obali Savinje ponosen Sokolski dom v dokaz, da s trdno vero gledajo v bodočnost in da hočejo po svojih najboljših močeh sodelovati za povzdigo narodne zavesti, narodne kulture in narodne odpornosti v duhu sokolskih idealov. Pokazali so ob enem, da je treba iti preko materialističnih stremljenj sedanje dobe in stremeti po višjih idealih. Laško, kjer se pred nedavnimi leti slovenski človek skoro ni smel pokazati, je s tem znova dokumentiralo svojo neomajno privrženost Sokolstvu, svojo neomahljivo zvestobo do Jugoslavije. Sodeč po dosedanjih uspehih r.i pač nobenega dvorna, da bo ta nova sokolska trdnjava postala žarišče narodne zavesti in ljudske prosvete za ves laški srez, požrtvovalnost Laščanov pa naj bo svetel zgled zlasti vsem tistim, ki vedno parno zabavljajo, mesto da bi prijeli z cbema rokama za delo.
Pojdite se v Laško učit 2
Težko je reči, komu gre za ta vzoren uspeh največja zasluga. Saj to ni delo enega samega, ni delo kake manjše skupine, marveč plod solidarnosti, plod brez-primerne sloge in požrtvovalnosti. Vsi, prav vsi so pomagali, da je dobil laški Sokol svojo lastno streho. Eni z delom lastnih rok, drugi z denarnimi prispevki. Najbolj prepričevalen pa je nedvomno zgled siromašnih rudarjev, ki nikakor niso hoteli zaostajati za drugimi. Ko je počivalo delo v rudnikih, pa so prihiteli na sokolsko stavbišče in z veselo pesmijo vihteli lopate in krampe. Okoliški kmetje so do-važali in odvažali, kar je bilo treba, in sploh pomagali, kjerkoli se je dalo. Niti ene deske ni bilo treba kupiti, vse je znosil skupaj narod sam. A oni, ki jim služba v uradih, trgovinah in podjetjih ni dopu-pčala, da bi z delom svojih rok pomagali pri tem vsenarodnem kuluku, so posegli globoko v žep. Dogovorno so uvedli poseben davek, ki ni bil majhen. Saj je moral vsak uradnik, trgovec, obrtnik, podjetnik dati celih deset odstotkov svojih mesečnih dohodkov gradbenemu odboru pod vodstvom agilnega g. Bsnka. V enem letu je bila ponosna, najmoderneje opremljena, estetično okusna stavba pod streho in danes, ko so svoj dom slovesno otvarjali, so se mogli pohvaliti, da bo kmalu odplačan poslednji dolg. Zato smejo biti Laščani in z njimi ves laški srez na svoj dom resnično ponosni.
V enem pa so si Laščani in vsi, ki so imeli pri zgradbi Sokolskega doma kakega opravka, docela edini: da ni laškega župana dr. Roša, bi današnjega praznika ne bilo. Saj vemo, kako je pri takih stvareh. Bi, pa si ne upamo, preveč bo košta-lo in dolgovi bodo. Kdo bo plačeval? Pa je zastavil svojo besedo dr. Roš, ki je starosta laškega Sokola: V enem letu mora biti dom zgrajen! Mnogi so dvomili, nekateri se celo posmehovali, češ v tej krizi! Dr. Roš pa se je lotil dela in izvedel svoj program do kraja. Okrog njega se je zbral krog zvestih sotrudnikov. Ko so v-deli, da gre za res, ni hotel nihče zaostajati' in beseda je grandiozna stavba postala. Volje in odločnosti je treba in tega se Laščanom ni manjkalo. Dr. Rošu in vsem njegovim sodelavcem pa je bil današnji dan v zadoščenje, ki ga more dati samo zavest, da je izvršeno pošteno in koristno delo, ki bo nosilo plodove še poznim rodovom. In če se bodo pri sličnih akcijah oglašali kaki cincarji, jim bomo upravičeno smeli reči: Pojte se v Laško učit!
Praznik dela in idealizma
Delu priznanje! To se je pokazalo pri današnji slovesni otvoritvi laškega vsena-rodnega Sokolskega doma. z najvišjega mesta so dobili Laščani priznanje s tem, da je Nj. Vel. kralj odposlal na današnjo svečanost svojega posebnega zastopnika, komandanta mesta Celja, polkovnika Go-luboviča, ki bo mogel vladarju poročati, da je Laško ne samo sokolska trdnjava, marveč sploh trdnjava jugoslovenske nacionalne misli. Znak prav posebne pozornosti je, da je lojak laškega sreza minister dr. Kramer prevzel pokroviteljstvo nad proslavo. Zbrali pa so se tudi predstavniki najvišjih oblasti naše banovine poleg preizkušenih narodnih borcev iz polpreteklih dni, ki so branili našo grudo pred grabežljivimi tujci in jo ohranili današnjemu in bodočim rodovom. Zbral se ja
k proslavi ves narod in današnja slavnost je vrgla novo seme v razorano brazdo, da vzklije v korist vsega naroda in vse države.
Laško mesto se je pa tudi dostojno pripravilo na svoj današnji največji praznik. Pred Sokolskrm domom, ki je tik pred kolodvorom na prijazni planoti ob desnem bregu Savinje, so postavili lično okrašene šotore, kjer je bilo vsega dovolj in — tudi to je treba omeniti — kar po navadnih cenah. Na letnem telovadišču so pripravili mize in klopi ter paviljon za godbo. Na pročelju doma je iz barvastih žarnic v narodni trobojki sestavljen napis »Zdravo!«
Kakor so bili Laščani složni pri delu, tako so bili složni tudi pri današnji proslavi. Ni je bilo hiše, ki bi ne bila okrašena z državnimi trobojkami, cvetjem in zelenjem, tako da so nudile snažne ulice izredno pestro sliko. Ljudje so naravnost tekmovali med seboj, kdo bo lepše pove-ličal današnji praznik. In tudi v tem so Laščani pokazali, da je Laško vse sokolsko.
Slavnostni večer
Dočim je bila današnja proslava namenjena širši javnosti, so Laščani sinoči kot uvod v današnje svečanosti priredili akademijo z baklado in iluminacijo. Ob 7. zvečer je krenila izpred Sokolskega doma povorka z mestno godbo na čelu. V povor-ki je bilo prav za prav vse Laško. Od najmanjšega do največjega, tako da pravijo danes, da take bakljade v Laškem še ni bilo. In hiše! Nepopisen pogled na ilumi-nirano mesto. Celo na vsaki strani mostu so potegnili pisane girlande barvastih žarnic, da je bilo kakor v nebesih. Po obhodu po mestu so se zbrali Laščani v Sokol-skem domu, kjer jih je najprvo nagovoril starosta in župan dr. Roš ter se zahvalil za trud in požrtvovalnost vsem, ki so kakorkoli pomagali. Svoj govor je zaključil z željo, da bi postal Sokolski dom v Laškem žarišče čistih sokolskih idealov in neminljive jugoslovenske nacionalne ideje v dobro naroda, kralja in domovine. Nato je nastopil sokolski mešani pevski zbor — tudi posnemanja vredna laška posebnost — in ubrano zapel »Iz bratskog zagrljaja«. Sledile so telovadne točke članstva, naraščaja in dece. ki so žele viharen aplavz. Med vsako točko pa je zapel še sokolski moški zbor, tako da je potekla akademija v najlepšem razpoloženju in v pravem so-kolskem bratstvu.
Prihod Sokolov in gostov
Tej dostojni prireditvi je sledila danes glavna svečanost. Vreme je zjutraj sicer malo ponagajalo in preplašilo mnoge, ki bi
bili drugače gotovi prišli. Toda kljub temu so prihajali gosti z vsemi vlaki, z avtomobili in na vozovih od vseh strani. Pri vsakem vlaku je bila na peronu godba, kar je že od vsega početka kljub kislemu vremenu dvignilo razpoloženje. Kmalu po 10. pa se je tudi nebo začelo jasniti in ko se je začela formirati povorka, je posijalo prekrasno jesensko solnce. Največ udeležencev je prispelo iz Celja, Trbovelj in drugih bližnjih krajev, pa tudi iz oddaljenih krajev so prišle večje in manjše deputacije iz Ljubljane, Maribora. Sv. Lenarta, Ptuja, Ormoža, Brežic, Gornjega grada in drugod. Malo je menda sokolskih društev razsežne celjske župe, ki ne bi bila zastopana.
Z vlakom iz Celja sta se kmalu po 11. pripeljala tudi najodličnejša gosta današnje proslave, zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Golubovič in minister dr. Albert Kramer. Z njima so prispeli tudi pod ban dr. Pirkmajer, narodni poslanec Prekoršek, mariborski župan dr. Lipold, celjski župan dr. Goričan, ptujski župan Jerše, predsednik sreskega odbora JNS v Celju dr. Ka-lan, predsednik upr. sodišča dr. Vrtačnik, član starešinstva Saveza SKJ Smertnik in mnogo drugih odličnih gostov. Došle goste so pred formirano povorko pozdravili starosta laškega Sokola in mestni župan dr. Roš. podžupan g. Elsbacher in sreski načelnik g. Kosi, ki je obenem zastopal bana dr. Marušiča.
Krasen sokolski sprevod
Takoj po prihodu odličnikov je krenila slavnostna povorka izpred Sokolskega doma. Na čelu je korakala izvrstna rudarska godba iz Trbovelj, za katero so se uvrstili najprvo zbrani predstavniki, nato pa zastopniki sokolskih organizacij. Savezno starešinstvo SKJ je zastopal starosta celjske župe br. Smertnik, načelstvo pa br. Pro-senc. Ljubljansko župo je zastopal br. Majcen, mariborsko župo br. Kenda, zagrebško br. Vizintin in šibeniško br. Ivkovič; skoro polnoštevilno je bilo navzoče starešinstvo celjske župe. Zatem so sledili prapori laškega, celjskega, trboveljskega in gornje-grajskega Sokola. Za prapori je korakal močan oddelek članov v krojih in v civilu, nakar so sledile članice, moški in ženski naraščaj, moška in ženska deca ter pestra skupina narodnih noš. V povorki je bila tudi mlada laška mestna godba, ki je sploh odlično sodelovala pri vseh prireditvah.
Po glavni cesti čez most in v vseh ulicah, koder je krenil sprevod, je tvorila občinstvo špalir in neprestano vzklikalo Sokolstvu, kralju in Jugoslaviji. Ko je povorka prišla med hiše, pa je začelo deževati cvetja raz oken in balkonov, da so bile ulice v hipu pokrite s pisano preprogo.
Trdnjava je gotova
Svečanost otvoritve — Nagovora ministra dr. Kramerja in podbana dr. Pirkmajerja
Po obhodu vseh glavnih ulic se je povorka vrnila pred Sokolski dom ter se razvrstila, pomnožena z množicami občinstva, ki je tvorilo špalir, po letnem telovadišču. Pred postrojenimi sokolskimi vrstami je starosta dr. Roš pozdravil zastopnika Nj. Vel. kralja, godba pa je zaigrala državno himno.
Izročitev ključev
Pred vhodom v novi dom je pričakal starosto in odlične predstavnike predsednik gradbenega odbora br. Benko z naraščajni-kom, ki je držal na blazinici ključ Sokolskega doma. Er. Benko je rekel: »S ponosom in zadovoljstvom, br. starosta, smo dočakali trenutek, da ti izročimo ta naš dom, ki smo ga zgradili polni navdušenja in z iekleno voljo. Naj bo ta dom v slavo našemu junaškemu kralju, v slavo naši sveti domovini in v korist vsemu našemu narodu, vsem narodnim nasprotnikom pa v strah in trepet. Naš Sokolski dom bodi trdnjava, v kateri se bo vzgajala mladina v narodne borce, ki bodo vedno pripravljeni, žrtvovati tudi življenje za domovino. S temi željami ti izročam kliuče, da odpreš ta dom vsemu našemu narodu.«
Prevzemajoč ključe doma, se je starosta br. dr. Roš zahvalil: »Tvoji pridnosti in agilnosti ter podpori vseh bratov in vseh narodnih ljudi našega mesta se imamo zahvaliti, da smo si zgradili ta dom, da je uspeh tega dela tako lep. Zahvaljujem se tebi in vsem tvojim sodelavcem ter vsem bratom in sestram za vašo vztrajnost z iskrenim sokolskim: »Zdravo!«
Nagovor staroste dr. Roša
Godba je zasvirala sokolsko koračnico in vrata Sokolskega doma so se odprla. Sokolski funkcionarji in gost;e so se nato podali na balkon doma, od koder ie spregovoril najprvo starosta laškega Sokola in mestni župan dr. Franjo Roš.
Uvodoma med ov.aciiami zbrane množice je naglasil, d?, veljaj prvi pozdrav iz sokolskih src in duš našemu prvemu Sokolu Nj Vel. kralju Aleksandru, prvemu starešini'SKJ prestolonasledniku Petru in vsemu kraljevskemu domu. Izražal ie obenem zahvalo vladarju za pozornost, kj io ie izkazal s tem, da ie odposlal na danasn-o svečn^st svoiega zastonnika v oseb' polkovnika Golubov<ča. Nato ie toplo po/Hra-vil ministra dr. Kramerja kot pokrovitelia svečanosti, kot ožjega rojaka in zvestega prijatelja, ki je vse svoje življensko delo
posvetil veličini naroda in države. Nadalje je pozdravil podbana dr. Pirkmajerja in sreskega načelnika Kosija kot zastopnika bana, narodnega poslanca Prekorška, župane mest Maribora, Celja in Ptuja ter navzoče sokolske fukcijonarje in zastopnike, izražajoč posebno zadovoljstvo, da so na današnji svečanosti zastopani tud' Hrvati in Srbi. V svojem nadaljnjem govoru je izvajal:
Danes ima Laško svoj praznik, praznik žrtev in dela Ko so pred enim ietom za-zvenele lopate in krampi naših rudarjev na temeljih naše zgradbe, ko so njihove vrste prihajale na delo s pesmijo, sem vedel, da bo to naše delo blagoslovljeno rodilo sad. In evo gaj Sedaj, ko imamo ta svoj dom. se bo naše delo nadaljevalo s še večjo vnemo. V tem domu bomo organizirali in aktivirali vse naše narodne sile ter jih stavili v službo domovine. Iz tega kraia se bo širil duh bratstva. sloge in spokoja vsemu našemu narodu Ob otvoritvi tega doma se danes tu zaklinjamo: Dokler bodo izvirali bistri studenci v naših planinah in bo poganjalo zelenje naših šum, dokler bodo cvetele naše livade in bo jutrania zarja obsevala našo domov:no, toliko časa, bratje in sestre, bo gorel v naših srcih plamen brezkončne ljubezni do domovine, plamen ljubezni do države in plamen vdanosti do našega viteškega kralja Aleksandra! Zdravo!«
Viharne ovaclie in val pritrjevani« je sledil t~m besedam staroste dr. Roša S kratkimi bes=dnmi se je zastonnik Nj V. kralja zahvalil starosti ra nnzdrav« in izraze vdanosti ter čestital laškemu Sokolu k temu prelepemu uspehu sokolske požrtvovalnosti.
S toplimi ovacijami pozdravljen je nato povzel besedo
minister
V svojem govoru, ki gn je množica večkrat prekinjala z viharnim pritrjevanjem, je med drugim izvajal:
»S ponosom in izrednim vesel iem sem snrejel ljubeznivo povabilo laškega Sokola, da prisostvujem danflšnii svečanosti kot njen pokroviteR S nonnsom in vbitem sai sem sip t»h kraiev. ki so. odkar ie n«ša ljubljena domovina dvignila svoj tro-bojni prapor, iz nekdanjega eksploatacij-skega teritorija pangermanske ideje posta-
li zanesljivo torišče naše nacionalne misli.
V	dobi, ko težka življenska kriza pritiska na najširše sloje osobito tudi laškega sreza, ko naš brat delavec skoro nima možnosti, da si ohrani življenje, v dobi, ko mora dnevnih skrbi in težav leži posebno težko na našem kmetu, obrtniku, trgovcu in na vseh slojih, v tem trenutku se je dvignila pred nami ponosna stavba, kakršnih imamo malo širom vse naše domovine. Ta ponosna stavba je nastala, kakor nam je povedal že br. starosta dr. Roš, iz žuljev naših delavskih rok, nastala po vzgledni požrtvovalnosti najširših krogov našega sokolskega delavstva in vsega tukajšnjega naroda. Ona je ustvarjena v brezprimerni
disciplini, v globokem optimizmu in iz vztraine volje za nadaljnji razvoj in napredek nacionalne ideje. Če je kdaj kateri kraj naše domovine smel biti ponosen na svoje sokolsko svetišče, je lahko danes ponosno Laško, kajti ta krasni dom ni samo po svoji zunanjosti in po svoji ureditvi vzor sokolskega dela — on je pravi spomenik sokolskega uspeha. Ako se bo delo laškega Sokola nadaljevalo — in o tem pač ni nobenega dvoma — v duhu. v katerem je poz;dana ta zgradba, potem smemo živeti v zavesti, da ie jugoslovenska ideja v tem srezu in v tem mestu, v katerega ulicah še pred nedavnimi leti Slovenci nismo mogli manifestirati /a vvojo stvar, v sigurnih rokah. nacionalna vzgoja naše mladine v zanesljivih sokolskih desnicah. Današnja svečanost je zato praznik ne le za mesto Laško, za laški srez, temveč za ves naš narod, čestitajoč tebi. dragi brat starosta, tvojim sotrudnikom in vsem vam od najmlajše dece do najstarejših bratov laškega sokolskega društva, vzklikam: Naj živi in se razvija sokolsko društvo v Laškem, naj ostane trdna zaščita vsega dobrega in vsega lepega v našem nacionalnem razvoju, nai ostane ponos vsakterega narodno zavednega Slovenca in slehernega Jugoslovena. Zdravo!«
Med navdušenim odobravanjem, ki so ga izzvale besede ministra g. dr. Kramerja, je pristopil k njemu naraščajnik mali Lojze Furlaiiov ter mu v spomin na današnji dan izročil krasno plaketo s simboličnim reliefom iz belega marmor ja n spominskim napisom. Minister dr. Kramer se je toplo zahvalil za to pozornost
čestitke podbana dr. Pirkmajeria
Nato je spregovoril zastopnik bana g. dr. Marušiča sreski načelnik v Laškem g. Ivan Kosi, ki je čestital laškemu Sokolu k uspehu z željo, naj bi našel ta zgled praktičnega izvajanja načela narodne solidarnosti posnemanje v vsem našem javnem življenju.
Podban g dr. Otmar Pirkmajer je v lepem govoru podčrtal zglednost primera, ki ga je dal z zgradbo svojega doma laški Sokol; med drugim je rekel:
»Z otvoritvijo tega doma praznujemo danes zaslužen velik uspeh lastne inicija-tive, lastne požrtvovalnosti, lastne pridnosti in vztrajnosti. Ko sem imel priliko pred dobrim letom z g. županom dr. Rošem razpravljati o tem. kako bi se dalo zgraditi ta dom, je rekel samozavestno, da bodo ta dom zgradili Laščani z okolico sami brez apela na širšo javnost. Ugajal mi je ta pogum in toliko zaupanje v lastno moč. Skoraj nato so že pele lopate in začela se je prava mobilizacija ljudskega dela. Sodelovali so naši vrli rudarji, kmetje iz Okolice in meščani, vsakdo \£ čutil potrebo, da se oddolži po svoji moči in prispeva k ustvaritvi sokolske strehe. Dolžni smo hvalo in zahvalo temu delu ne le zato, ker smo lepemu številu sokolskih domov pridejali zopet novo edinico, kjer se bo mogla smotreno razvijati ideja Sokolstva v vsej svoji čvrstosti in mogočnosti, temveč še bolj iz razloga, ker so Laščani pokazali pot, kako se da z dobro voljo in odločnostjo tudi danes, ko nas tarejo razne težave, mobilizirati idealizem množic.
Danes moramo gledati pred vsem na to, da se bo naša mladina pravilno pripravila m dobila tako duševno hrano, ki bo naš nacionalni organizem okrepila in ga napravila odpornega Potem bodo vse škodljive bakterije, ki skušajo okužiti naš narod, same po sebi poginile. Vsakdo se mora zavedati, da sta zedinjeni narod in narodna država največja svetinja, ki si je ne pustimo rušiti od nikogar.
V	Laškem je bilo v minulih letih glede nacionalnega, kulturnega in gospodarskega napredka mnogo storjeno. Malo je krajev, ki bi si postavili tako širok načrt, kakor so to storili Laščani, ki pa zaradi vztrajnosti, složnosti in pridnosti z zadoščenjem doživljajo. kako se uresničuje točka za točko njihovega programa. K temu uspehu iz srca in z zadoščenjem čestitam in vam kličem: Krepko naprej pod sokolsko zastavo. — Zdravo!
Ovacije, ki so sledile tem besedam g. podbana, so bile dokaz, da je govoril vsem do srca.
Pozdravi mestne občine in
sokolskiSi predstavnikov
V	imenu Saveza SKJ je čestital laškemu Sokolu k izrednemu uspehu in dokazu sokolske žilavosti, discipline in požrtvovalnosti starosta celjske župe br. Smertnik.
V	izbranih besedah je orisal težko borbo, ki so Jo vodili naši predniki in dovojevala sedanja generacija za našo nacionalno svobodo. Sokolska ideia je bila tista, ki je krepila odpor naroda proti grabežljivosti tujcev in ga privedla v svobodno državo. Sokolstvo hoče vzgojiti zdrav in krepak narod, ki bo znal to svobodo čuvati vselej in proti vsakomur Na naših mejah grade naši ne-prijatelji trdnjave, utrdbe in strelske rove, nv pa gradimo rlruse trdniavp. sokolske domove. ki naj bodo žarišče kulture in nacionalna vzgoje
V	imenu laške mestne občine je pozdravil zbrane goste podžupan g. Elsbacher, izra-
žajoč obenem zadoščenje za priznanje, ki ga izkazuje laškemu Sokolu in s tem vsemu laškemu prebivalstvu tako številno zbrana množica. Ves čas po osvobojenju se je Laško odlikovalo po svoji nacionalni zavesti in privrženosti svoji domovini. Z zgraditvijo sokolskega doma je v Laškem postavljena še prav posebna trdnjava narodne zavesti.
V imenu zagrebške sokolske župe je sporočil pozdrave in čestitke br. Vizintin, želeč laškemu Sokolu še nadalje tako krasnega uspeha in razvoja. Vrsto govornikov je zaključil zastopnik mariborske župe br. Kenda, ki je v ognjevitih besedah pozval zlasti mladino, naj se oklene svojega sokolskega doma.
Ob 12.50 je starosta br. Roš z zahvalo vsem udeležencem zaključil lepo svečanost, ki bo ostala gotovo vsem navzočim v neizbrisnem spominu.
Javna telovadba
Po svečani otvoritvi so si zbrani gostje pod vodstvom domačinov ogledali Sokolski dom, ki je zares nad vse vzorno urejen. V mali dvorani novega hrama je bilo za zbrane predstavnike skupno kosilo, med katerim je otvoril vrsto napitnic župan dr. Roš s pozdravom našenU narodnemu vladarju. Govorili so nato še minister dr. Kramer, podban dr. Pirkmajer, mariborski župan dr. Lipold, celjski župan dr. Goričan laški podžupan Elsbacher, prof. Kenda, nadzornik Potočnik, predsednik stavbenega odbora Benko, ki so mu priredili navzoči prisrčne ovacije, in še drugi.
Popoldne je bila sijajno obiskana in sijajno uspela javna telovadba, ki je dostojno zaključila prireditve te pomembne in res lepe svečanosti.
Povratek Nj. Vel. kralia v Beograd
Beograd, 3. septembra, p. Davi se je vrnil z Bleda v Beograd Nj. Vel. kralj Aleksander, ki so ga sprejeli na železniški postaji predsednik vlade dr. Srškič, zunanji minister Jevtič in drugi člane vlade.
Poset poljskih parlamentarcev
Beograd, 3. septembra, p. Kakor poročajo ;z Varšave, bo prihodnjo soboto odpotovala v Beo-grad skupina 30 poljskih poslancev in senatorjev, da vrnejo poset ju-goslovenskim tovarišem, ki so nedavno po-se-tili Poljsko. Po bivanju v Beogradu bodo odpotovali na ekskurzijo po Jugoslaviji, razdeljeni v dive skupini, od katerih bo prva posetila Sarajevo, Črno goro, Dalmacijo, Ljubljano in Bled, druga pa bo potovala preko Skopija in Cetinia na jadransko obalo, v Zagreb. Ljubljano in Bled.
Zdravniški kongres
Crikvenica, 3. septembra, n. Včeraj se je pričel kongres jugoslovenskih zdravniških društev. Najprej se je snoči vršil sestanek stomotoloških specialistov, ki so sklenili, da se osnuje stomatološko društvo s sedežem v Zagrebu. Za predsednika je bil izvoljen dr. Jurij Bocaljk iz Zagreba, za podpredsednika dr. Pandakovič iz Zagreba, dr. Petrovič iz Beograda in dr. Logar iz Ljubljane. Snoči se je vršilo tudi zborovanje zdravnikov okrožnih uradov za zavarovanje delavcev, na katerem je poročal direktor Suzorja M i lam Glaser o socialnih zavarovanjih. Referirala sta tudi direktor Suzorja dr. željko Han in direktor O UZD iz Sarajeva Sretan Jakšič. Kongres je otvoril oh 9- dopoldne v slavnostni dvorani »Therapije« predsednik dr Alojzij Zalokar iz Ljubljane. Kralja je zastopa! polkovnik Damjanovič. S kongresa je bila poslana Nj. Vel. kralju pozdravna brzojavka. Govorili so razni zastopniki oblasti, nakar je sledilo poročilo dr. Stanislava Žukiča iz Zemuna. Pri volitvah novega odbora je bil izvoljen za predsednika dr Svetislav Stevanovič iz Beograda, za podpredsednika dr. Valentin Mer-šol iz Ljubljane in dr. Pavel čulumovič iz Zagreba, za tajnika dr. Stanislav žu-kič in dr. Nikola Naucnovič za blagajnika pa dr. Mio Dragovič. Kongres je popoldne nadaljeval svoje delo.
Kongres šumarjev
Banjaluka, 3. septembra, n. Tu se je včeraj pričel veliki kongres jugoslovenskih šumarjev. Včeraj se je vršila konferenca, na kateri so sklepali o raznih stanovskih vprašanjih Pri otvoritvi kongresa je zastopal Nj. Vel. kralja general Danilo Belimarkovič, ministra za šume ta rudnike pa višji svetnik Peter Ostojič. Češkoslovaško šumarsko udruženje je zastopal univerzitetni profesor v Brnu Bernar. 57. kongres je otvoril predsednik udruženja inž. Milan Lenarčič, ki je predlagal, naj se odpošljefa pozdravni brzojavki Nj. Vei. kralju in ministru za šume in rudnike Pavlu Matici, kar je bilo sprejeto soglasno. V narodnem gledališču je bila nocoj prirejena slavnostna predstava »Patriota«, delo Alfreda Ne u man a Kongres bo jutri nadaljeval svoje delo, pojutrišnjem pa si bodo udeleženci ogledali vrbasko ba novino.
Razpis občinskih volitev v drinskl banovini
Beograd, 3. septembra, č. Ban drinske banovine Velimir Popovič je razpisal volitve v drinski banovin} za 8. oktober.
Prevoz suhih sliv v Nemčijo
Beograd. 3. septembra A A. Prometno ministrstvo razglaša, da stopi 15. septem bra v veljavo nova tarifa za prevoz subit sliv v nemško-jugoslovenskem prometu.
Narodna manifestacija Murskega polja
Kmečki praznik na Cvenu je zbral tisoče prebivalstva Prireditev je sijajno nspela
Ljutomer, 3. septembra.
Naša ponosna Prlekija je danes na veličasten način pokazala, da je v taboru napredne jugoslovenske misli. Kmečki praznik na Cvenu pri Ljutomeru se je izpreme-nil v veliko manifestacijo za državno in narodno edinstvo. 2e na vse zgodaj so se odpravljali z doma kmetje iz vseh vasi Murskega polja, ljutomerskih goric in Prekmur-ja, ki so prihajali na okrašenih vozovih v Ljutomer, kamor je pripeljal jutranji vlak iz Ljubljane, Celja, Maribora, Ptuja in od drugod vse polno odličnih gostov. Nekateri so pa prispeli že včeraj. Ob 9. dopoldne je bil ljutomerski Glavni trg že ves poln ljudstva. Na iskrih muropoljskih konjih so se postavljali fantje v narodnih nošah, za njimi pa so se vozili z zelenjem in cvetjem okrašeni kmetski vozovi s pisanimi skupinami, predstavljajočimi vse panoge muro-poljskega kmetskega dela.
SPREJEM V LJUTOMERU
Malo pred 9. uro sta se pripeljala iz Ivanjkovcev z avtomobilom minister gosp. Ivan Pucelj in ban dr. Drago Marušič v spremstvu narodnega poslanca Lovra Peto-varja. Prireditve so se udeležili tudi senatorji dr. Ploj, dr. Kajer in dr. Rožič, pomočnik notranjega ministra dr. Dragomir Lu-kič ter narodni poslanci Zemljič, Petovar in Benko. Na Glavnem trgu je ministra in ostale goste pozdravil ljutomerski podžupan veterinar g. škof. Nato je izpregovoril v imenu kmetskih fantov Marko Slavič, v imenu kmetskih deklet pa je goste okitila s cvetjem gdč. Elica Slavičeva, v imenu murskega sokolskega okrožja jih je pozdravil okrožni načelnik Stopar, v imenu cven-skega Sokola pa Mičel. Minister Ivan Pucelj se je zahvalil za pozdrave, naglašujoč pomen prvega kmetskega praznika za ponosno Mursko polje.
VELIK IN SLIKOVIT SPREVOD.
Po sprejemu se je razvil iz Ljutomera preko Cvena na Moto veličasten sprevod, ki ga je tvorilo nad 50 vozov, mnogo konjenikov v narodnih nošah, kolesarjev in pešcev z godbo na čelu. Spredaj se je vozil v dveh štirivprežnih kmetskih vozovih minister Ivan Pucelj. Vse hiše ob cesti so bile okrašene z državnimi zastavami, zelenjem in cvetjem.
Na Moti, kjer je bila glavna prireditev, je pozdravil goste cvenski župan Andrej Ro-škar. Odgovoril mu je ban dr. Marušič. Slavnosti se je udeležilo tudi 10 češkoslovaških vinogradnikov, ki so preko Avstrije in Gornje Radgone prispeli na ekskurzijo v vinorodne ljutomerske gorice pod vodstvom državnega vinskega inšpektorja Bo-huslava Jermara iz Bratislave. Sledila je
slavnostna seja Zadruge za rejo žrebet, ki jo je otvoril župan Roškar; pozdravil je vse navzoče in podal besedo predsedniku zadruge Alojziju Slaviču, ki je omenil, da se mora ob proslavi 25 letnice zadruge, ki
jo danes praznujemo, spomniti najprej že preminulih ustanoviteljev, zlasti barona Rosmanitha in nepozabnega Joška Rajha, kateremu so hvaležni konjerejci položili zjutraj po maši venec na grob. Spomin obeh so počastili navzoči s klicem: »Slava!« Nato ie predsednik Slavič govoril o delu in pomenu zadruge ter se spomnil Nj. Vel. kralja, kateremu so vsi zaklicali trikrat: »živio«, godba pa je intonirala državno himno. V imenu konjerejske zadruge za dravsko banovino je pozdravil udeležence slavnosti zadružni predsednik narodni poslanec Lovro Petovar, ki je pred vsem na-glašal, da je zadruga delala 25 let vedno z največjim uspehom in da je srečno prebrodila vse krize. Minister Ivan Pucelj je omenjal vlogo zadružništva med kmeti. Vsem govornikom se je zahvalil predsednik Slavič z željo, da bi ostali vsi še nadalje zvesti skupnemu delu, kakor so bili doslej.
Po zborovanju je bilo v znani narodni gostilni Katice Rajhove skupno kosilo, pri katerem je napil navzočim član banovin-skega sveta Skuhala. Posebej je pozdravil brate čehoslovake, s katerimi nas vežejo vezi na življenje in smrt. Vrsto zdravic je zaključil narodni poslanec Zemljič.
ZBOROVANJE NA DIRKALIŠČU
Konjske dirke, ki so se pričele ob 14. na dirkališču na Moti, je otvoril kot pokrovitelj senator dr. Ploj s pozdravnim nagovorom. Po prvih dveh dirkah se je zgrnila ogromna množica ljudstva, najmanj 8000 ljudi, okrog glavne tribune. Po uvodnih besedah senatorja dr. Ploja je povzel besedo minister Ivan Pucelj. Opisal je najprej na kratko razmere pred 6. januarjem 1929, ko nas je bratomorno klanje onesposabljalo za vsako pozitivno delo ter je celo spravilo v veliko nevarnost obstoj našega naroda in države. Takrat je vladala pri nas demagogija strank. Naš vladar pa je posegel s svojo roko v tok dogodkov in nam pokazal edino zdravo pot, ki nam je dala moč, da ne omagamo pod bremeni težke gospodarske krize. Kaj bi bilo, ako ne bi prišlo do tega akta! Lahkomiselnih eksperimentov nikakor ne smemo delati. Tak eksperiment bi bila predvsem inflacija. Minister je nato govoril tudi o komasaciji občin in o bližnjih občinskih volitvah ter je pozval vse, naj se združijo in zavedč svoje dolžnosti, da je treba postaviti našim občinam na čelo same sposobne ljudi. Za njim je govoril ban dr. Marušič o pomenu kmetskega praznika, poslanec Lovro Petovar pa o plodnem delu za občinske volitve. V imenu kmetskih fantov in deklet je govoril Vlado Krepf od Sv. Jurija ob ščavnici, nakar je senator dr. Ploj zaključil zborovanje. Nato so se nadaljevale in zaključile dirke, kmalu po 18. pa so se gostje odpeljali na kolodvor v Ljutomer, odkoder so se spet razšli na vse kraje. Vtis, ki ga je napravila ta veličastna manifestacija na ljudstvo našega Pomurja, bo ostal nepozaben.
nedeljski
Maribor, 3. septembra.
Po deževni sobotni noči ie nastalo danes v Mariboru prav lepo vreme, ki je trajalo ves dan. Dopoldne ie bil v mestnem parku promenadni koncert godbe »Lire« dobro obiskan. Precej Mariborčanov je robi teto na Pohorje in na Kobansko, nekateri tudi v Slovenske gorice iskat zgodnje grozdje, ki so ga pa presneto maio našli.
Policija ie imela prav malo dela. Mesarju Josipu Cafu je bilo v sofooto zvečer ukradeno kolo znamke »Rekord«, sikoro novo in vredno 1500 Din. Nekdo je s stojnice vrtnarja Ambroža ukradel lep kaktus. Izipod sedeža v tovornem avtomobilu sta bila ukradena šoferju Martinu Starki veiika avtomobilska zračna sesalka in usnjat suknjič, katerega ra je dobil Stsraka po čudni poti nazai, ne da bi vedel, kdo ga je poslal.
Reševalna postaja ie morala prepeljati v bolnišnico 261etneiga mesarja Viljema Pflj-berška s Pobrežja, ki mu ie pri delu izpod-le.tol nož in se mu zasadii globoko v trebuh. Prav tako ie v bolnišnici 40 letin i tkalec Franc Berlič iz Zrkovske ulice, ki mu je stroj zmečkal dva prsta na levici. V tekstilni tvornicl pa je snoči zašel delavec Jakob Flego z Meliske, ceste z desnico med valjarje sušilnega stroja, ki so mu zmečkali roko do komolca. Razen tega je morala reševalna postaja nuditi prvo pomoč še raznim drugim poškodovancem.
Popoldne je bila na Trgu Svobode velkla invalidska tombola, na kateri so dobili glavne dobitke, naslednji: 1. 4000 Dim v gotovini ključavničarski pomočnik Josip Je-zernik iz Ruš, 2. 1000 Din v gotovini trgovski nastavljenec Ivan Ziherl iz Maribora,
3.	500 Dim slikar Alojzij Ruez iz Maribora,
4,	500 Din viničar Blaž Plobl iz Ruš, 5. 500 Din dijak Vladislav Blažič iz Maribora. 6. 500 Din ključavničar Ivan Stupan Iz Ruš, 7. 500 Din ključavničarski pomočnik F^an Benedik iz Maribora, 8. voz premoga soproga rotnika Roza Stantičeva iz Maribora, 9. živilske in oblačilne potrebščine pa delavka Ivana Pezdičkova iz Maribora. Obisk tombole je bil seveda zelo velik.
Zaboden s koso. Sinoči je prihitel na orožn. postajo neki dijak in povedal, da je naletel s tovariši, s katerimi je napravil izlet na Pohorje, na cesti blizu stu-denškega pokopališča na tleh ležečega mladega kmečkega fanta, ki je bil popolnoma nezavesten ter je tudi precej krvavel. Ko so orožniki prišli tja, so našli nevarno ranjenega viničarja Karla Skoka iz Peker, ki »o ga bili med tem dijaki že spravili k zavesti. Ranjenec je imel več nevarnih ran na glavi, poleg tega je bil zaboden s koso v levo hrbtno stran, na pol mu je bilo odsekano tudi levo uho. Povedal je. da se je vračal proti domu v družbi Rudolfa Petelinca, s katerim sta po opravljeni košnji krenila v nek0 gostilne ln precej pila. Domov grede sta se začela
prepirati, pa je začel Peteline opletati z rokami in koso po njem. Skoka so prenesli v bližnjo hišo, kjer so ga za silo obvezali, nato pa spravili v domačo oskrbo. Fanta bodo morali prepeljati v bolnico, ker so njegove poškodbe zelo hude.
še dva težk0 ranjena. Mariborska bolnica je sprejela danes popoldne v zdraviliško nego dva ranjenca. Kmalu po kosilu so prepeljali Franca Kostanjevca od Sv. Marjete ob Pesnici, ki je skupil med fantovskim pretepom v Jarenini hud udarec po glavi, da je ležal 12 uir nezavesten. V bolinici se je kmalu zavedel, vendar ni mogel ničesar podrobnega povedati. Kmalu nato se je ustavil pred mari. bore ko bolnico drug kmečki voz, s katerega so divignili nekega mlajšega fanta, ki je bil globoko nezavesten in ga niso mogli spraviti k sebi. Na glavi je imel strašno rano, zadano s sekiro. Lobanja je bila prekiana v znatni dolžini. Kdo je nesrečni mladenič, ni znano in tudi ne, kdo ga je napadel. Fant se bori s smrtjo.
Odkritje spominske plošče Sandija Wisiaku
Kamnik, 3. septembra.
Danes je bila na Kamniškem sedlu odkrita spominska plošča Sandiju \Visiaku, ki se je ponesrečil pomladi na poti s Sedla preko Planjave. Že v soboto zvečer je odšlo v Kamniške planine okrog 100 planincev. Prenočili so deloma v Bistrici, deloma na Sedlu. Grozilo je deževno vreme. Vendar so se popoldne raztrgale megle in je nad Kamniškimi planinami zasijala jasni-na. Spominska plošča je vzidana ravno na mestu, kjer se je sprožil snežni plaz in Sandija odnesel v dolino. V črn; marmor so vklesane besede: »fSandi W.isiak, 12. maja 1933.« Gornji rob plošče je obit s pozlačenimi žebljički, v sredi nad njo pa je pozlačen križec. Nad ploščo so Sandi-jevi planinski tovariši napravili 2 m dolg in poidrug meter širok vrtiček, kjer je zasajeno planinsko cvetje.
Proti poldnevu se je zbralo pod Rdečo kepo na poti, ki vodi s Kamniškega^ sedla na Planjavo mnogo turistov, največ Ska-lašev iz Ljubljane, Celja in Kamnika. Navzoči sta bili tudi mati in sestra pokojnega. Obrede ie izvršil kamniški kaplan Mihael Jenko. Ob odkritju plošče je imel g. Jenko lep nagovor, za njim pa je predsednik Skale dr. Kajzelj v toplih besedah obudil spomin na nesrečo. Ganljiv govor je imel tudi pokojnikov najboljši prijatelj in planinski tovariš na premnogih turah po vseh naših Alpah Uroš Zupančič. Ihtenje zbrane družbe planincev je soremlialo njegove, iz dna srca prihajajoče besede. Še sta poverila zastonnika jeseniške in savinjske podružnice Skale, nakar so planinci zapeli »Vigred se povrne« in »Gozdič je že zeleni Ginljivi žalostinki sta turobno odmevali od skal. Po svečanosti so se planinci zopet razšli po svojih poteh.
Velike priprave za kmetski praznik na Bledu
Bled, 2. septembra.
Priprave za veliki praznik na Bledu, ki se vrši kakor vsako leto tudi letos na Mali šmaren, so v polnem razmahu. Ce napraviš mal izprehod okrog našega divnega Blejskega jezera in dospeš v idilično zeleno Zako, vidiš, da je na delu vse polno rok in ljudi, ki pripravljajo slavnostni prostor, postavljajo razstavne in gostilniške paviljone, izpopolnjujejo in pripravljajo dohode in določajo mesta za govorniško tribuno, za radio-kabino, za lopo, kjer se bodo žigosale legitimacije za polovično vožnjo itd. Posebno skrb je odbor posvetil razstavnemu prostoru za živino in pa obnovi do sedaj že precej zanemarjenega dirkališča. Vsa proga je temeljito popravljena,
v širini 7_8 m preorana in nato s težkim
valjarjem povaljana, v ovinkih pa na zunanji strani nekoliko dvignjena, da bo vožnja v zavoju lažja, neljube doline pa so izravnane z materijalom, ki so ga dovažali z bližnjega pobočja. Tako bo dirkalna proga odgovarjala vsem zahtevam in je zato tudi priznana s strani Centrale kasaških društev. V bodoče bo treba le malih vzdrževalnih del in imeli bomo prvovrstno progo za stalne jesenske konjske dirke na Bledu. Saj je prostor sam idealen, ker tvori nekak naraven amfiteater in nudi gledalcem povsod najlepši pregled.
če bi se pa še potrudil ta teden pogledat po gorenjskih vaseh in domovih, bi te iz-nenadilo nenavadno živahno vrvenje. Skoro pred vsako kmečko hišo kupi zelenja iz katerega pleto dekleta spretno dolge vence. Sredi vasi stoje zeleno pleskani vozovi, ki jih krasijo dekleta z venci in cvetjem. Pred hlevi pa vidiš, kako fantje likajo konjske opreme in poskušajo prožne biče. Okrog enega ali dveh vozov se zbirajo fantje in dekleta, ki imajo posebne namene, pa ti jih ne izdajo, le to ti povedo, da bodo sestavil' posebne prizore iz kmečkega življenja in dela. Gospodarji in gospodinje pa ogledujejo v hlevih živino, ki se je baš vrnila s planine, in odbirajo najlepše repe za živinsko razstavo na Bledu.
Podroben spored kmetskega praznika smo že objavili in le kratko ponavljamo glavne točke:
Razstava In premovanje gorenjske (pine-gavske) goveje živine, ki jo priredijo združene Kmetijske podružnice gorenjskega kota. živino bo ocenjevala posebna strokovna komisija, v kateri sodelujejo poleg kmetov - domačinov gg. referenti od banske uprave in sreskega načelstva ter Kmetijske družbe. Določenih je precejšnje število nagrad v denarju, pa tudi v koristnem kmetijskem orodju, ki ga Je v ta namen darovala Kmetijska družba.
Razstava sira s sirarskim sejmom. Te se udeležujejo ne samo mlekarske in sirarske zadruge blejskega okoliša, marveč tudi iz Bohinja in gorenje savske doline s svežimi najlepšimi in najboljšimi izdelki. Tudi za to razstavo je določenih večje število nagrad.
Po razstavi vožnje po jezeru in na otok, izleti na blejski grad. Zbor in sprevod narodnih noš, posameznih in v skupinah, peš, na okrašenih-vozeh in na konjih. Javno kmetsko zborovanje, katerega se udeležijo gg. ministri, senatorji in narodni poslanci iz dravske in drugih banovin. Velike konjske dirke, ki Jih priredi Jahalno in dirkalno društvo na Bledu s sodelovanjem Kola jahačev in vozačev. Za amerikanske dirkače jugoslovenske reje sta določeni glavni dve dirki: Dirka letovišča Bled in dirka dravske banovine. Kmečkim konjem je namenjena kmečka dirka za toplokrvne konje za zapravijivčki in gorenjska dirka za mrzlokrvne konje s kmečkimi vozovi. Jahalni dirki sta dve, ravna galopna dirka in galopna dirka z zaprekami, slednja za civilne in vojaške konje. Po dirkah velika ljudska veselica v zeleni Zaki s plesom in drugo zabavo.
Ker je dovoljena polovična vožnja po vseh železniških progah in je že sedaj zanimanje za to prireditev izredno živahno, bo letošnji enajsti kmetski praznik na Bledu prekosil brez dvoma vse svoje predhodnike.
Pomen rusko-italijanske prijateljske pogodbe
Po mnenju italijanskega tiska bo Rusija sklenila slične pogodbe tudi z drugimi evropskimi državami
Pevsko slavje na Jesenicah
* Jesenice, 3. septembra. Jesenice so doživele danes izredno lep pevski praznik. V prijaznem gorenjskem mestu se je zbralo cvetje slovenskih pevcev. Pevsko društvo »Sava, je pokazalo, da je v vsakem oziru zmožno ne samo lepega življenja, temveč tudi vsakega napredka Dopoldanske slovesnosti so se pričele s sprejemom gostov pri jutranjih vlakih, vrholile v raavitju novega prapora ln dosegle svoj namen z lepimi pozdravnimi govori zastopnikov gorenjskih ln ljubljanskih društev. Pri razvitju prapora so nastopili skupni moški zbori z Adamičevim koralom »Ti, ki si nas ustvaril« in Aljaževim »Oj, Triglav moj dom«
Vsa slovesnost je bila prisrčna. Popoldne je bil na športnem prostoru »Bratstva« pev. koncert, na katerem s0 nastopili domačini od »Save«, »Sloge, in »Ja-vornika« ter gostje iz Tržiča in DomžaL številno občinstvo je vse pevske točke sprejelo Izredno simpatično in nagradilo posamezne zbore z velikim aplavzom.
Po pevskem koncertu se je razvila na veseličnem prostoru prijetna pevska zabava - Slavnost so počastili 6 svojim pose-tom za Glasbeno Matico ljubljansko g. senator dr. Ravnihar, za Hubadovo žunc► g. dir. švigelj in pevovodja g. ^orko Pre.0-vec in veliko drugih pevcev iz vseh kra-
Petindvajsetletnica »Save« bo osta.a vsem udeležencem v najlepšem spominu.
Zbor kranjskih obrtnikov
Kranj, 3. septembra. Danes se Je vršil ob 9. dopoldne v ho-telu »Jelen« ustanovni občni zbor podružnice jugoslovenski h obrtnikov, na katere® ie bil za nredsednika izvoljen g. Rebolj, v odbor na Po'ak, Kristan Smole, tarn. Kern, Brtenc. šiška. šink. Mohorič. Zupan £ osem namestnikov. V imenu centrale je govoril predsednik g. Pičman iz Ljubljane.	________
~Noseče matere morajo skušati vsako zaeatenie odpraviti s unorabo naravme »Franz Josefove« grenčice. Predstoiniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« ve*o, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez nenriietnih stranskih poiavov. »Franz Josefova«	se dobi v
vseb lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Rim, 3. septembra. AA. »Messaggero« priobčuje komentar o podpisu prijateljskega pakta med Italijo in Sovjetsko Rusijo in pravi, da je podpis tega pakta najvažnejši dogodek letošnjega leta in uprav odločilnega pomena za obnovo Evrope. List naglaša nadalje, da zija med obema državama globok ideološki prepad, da pa se italijanski in ruski narod na mednarodnem področju tako dobro razumeta kakor redki drugi narodi. Gospodarska struktura obeh dežel je namreč takšna, da sc srečno izpopolnjujeta. Italija potrebuje sirovine, dočim more Sovjetska Rusija porabiti številne izdelke italijanske industrije.
List navaja dalje, da je hotel Mussolini že takoj po prevzemu oblasti vzpostaviti s Sovjetsko Rusijo redne odnošaje, tiste čase in skoro do najnovejših dni pa je to prizadevanje naletelo na nepremagljive ovire. Na eni in drugi strani so se upirali močni predsodki.
Sedania rimska pogodba pomeni važno stopnjo, ker je prvi prijateljski pakt, ki ga
je Sovjetska Rusija sklenila z evropsko državo. Ta pakt je po mnenju lista dokaz za to, da Rusija noče ostati izven dogodkov na evropskem zapadu. Po mnenju lista bo Rusija sedaj sklenila podobne pogodbe tudi z drugimi evropskim državami.
Moskva, 3. septembra. AA. »Izvestja« komentirajo pogodbo prijateljstva med Italijo in Sovjetsko Rusijo. List pravi, da Italija in Sovjetska Rusija ne stremita v zunanji politiki za nasprotnimi cilji. Med kapitalizmom in socializmom in med socializmom in fašizmom so načelna nasprotja, ki pa ne segajo v zunanjo politiko. Sedanja pogodba nudi Italiji priliko poudariti, da pakt štirih ni naperjen proti Sovjetski Rusiji. Sovjetska Rusija je že prej sklenila več pogodb z drugimi silami, ki so bile prvotno proti Rusiji. Sedaj je hotela Rusija okrepiti še svoje stike z Italijo Sovjetska Rusija je za mir z vsemi državami brez razlike. Zato je tudi ta pakt le še okrepil miroljubno stališče sovjetske vlade.
Zbližanje Bolgarije in Francije
Bolgarsko sodelovanje pri obnovi srednje in južno-
vzhodne Evrope
Pariz. 3. septeirribra. d. Poset bolgarskega kralja Borisa v Parizu bo za nadaljnji razvoj bolgarske zunanje politike velikega pomena. Za francosko-bolgarske odnošaje je biilo doslej značilno odklonilno stališče Bolgarije proti francoski politiki statusa quo. Petkov poset kralja Borisa pri ministrskem predsedniku Daladedru in zun. ministru Pavlu Boncourju se smatra kot prvi znak diplomatskega preokreta. Poudarjajo, da francosko-italijansko zbližam e ne more ostati brez vpliva na Bolgarijo, ki se je doslej opirala na italijansko prijateljstvo. Francosko-bolgarski sporazum bi bil logična posledica francosko-ltalijanskega zbtežanda. Zdi se, da je pri razgovorih preteki.! petek šlo tudi za kreditno operacijo v prid Bolgariji, ki bi temeljila na enakih pogojih, kakor so bili priznani Madžarski m Avstriji. Vendar pa je šlo predvsem za širšo Izmenjavo naz-iranj. pri kateri se je hotel kralj podrobno poučiti o ciljih franco-
Ivan Erlah f
Tužič, 3. septembra.
Zibelka mu je tekla na Loki v občini Ko-vor. V iriladosti je pase« krave, obiskova šole, dokler se ni kot Mleten deček vsedel na čevljarski stol ifl se izučil svoje obrti. Kot pomočnik ie delal širom domovine, povsod pa je imel za svojo izobrazbo neverjetno bistre in odprte oči. Pred 35 leti si je svetel lastno gnezdo in začel na svoje 'jrvrševati čevljarsko obrt S pravim trgovskim duhom si je v teku let pridobil toliko, da si je med vojno postavrl najie-psc hišo na Bistrici pri Tržiču.
Kot obrtnik je bi! nadvse zaveden mi s> no napreden. Po telesu in po svoji orjaški postavi pravi junak (tehtal je 140 kg) je do take višine dotLral tudi izdelovanje čevljev, s katerimi je zalagal prvovrstne ljubljanske trgovine, V zadnjih letih je izdeloval najfinejše šivane ženske čevlje ki so jih nakupovalke naravnost iskale, zahtevajoč samo »Erlahove«. Veletrgovine s čevlji Zibert, Treo in druge bi mogle povedati, kako odjemalke povprašujejo za Erlahovi-
mi izdelki
Dobrodušnega ln od sile zabavnega gospoda je poznala vsa Slovenija in tudi širša domovina. V prejšnjih časih se je živahno udejstvoval tudi v javnem živhenm. v katerem je vedno zastopal pravice delavcev Ln nižjih slojem, ko pa se ie politika podala na stranpota. jo je zapustil m se popolnoma posvetil svojemu gospodarstvu. Bil je več desetletij zvest naročnik »Slov. Naroda«, »Jutra« in še raznih časopisov m revij. Njegova knjižnica je vzorna m človek ne bi v preprostem človeku nikdar pričakoval toliko inteligence, kakor jo je kazal pokojnik.	m„,;»o
Ker je zakon z ljubljeno ženo Marijo
ostal brez potomcev, se je zavzel zasvoje nečake in je dva popolnoma izšolaL Ub času uspevanja čevljarske obrti je bila njegova delavnica najvesdejše tonšče pndn h pomočnikov, katerih smo našteJi tudi H in več. Letos spomladi pa ie Erlaha napadla bolezen. ki ga je mučila dolgih 5 mesecev, dokler ni orjaško telo podleglo premoči. Čevljarski stan je izgubil z Erlahom brez dvoma svojega najodličnejšega mojstra — Bistričani in Tržičani pa najmarkantnejšo poiavo, ki bo ostala vsem v neizbrisnem spominu. Naj počiva v miru, žalujočim izrekamo iskreno sožalje!
Sokolsko slavje v Stražišču
Stražišče, 3. septembra.
Sokol6ko društvo v Stražišču pri Kranju je praznovalo danes svoj najpomembnejši praznik razvitja prapora, ki mu je prisostvovalo izredno mnogo občinstva. Uvod v slavnost je bil že preteklo nedeljo z uprizoritvijo narodne igre »Divji lovec«:. To soboto zvečer se je vršila v telovadnici krasno uspela akademija, danes o'- 15 pa je bilo razvitje pranora. ki ga jt 'zročil eden izmed ustanoviteljev br. Jakob Bajželj starešini Branku Benediku, ta pa praporščaku. Nato je bila svečana zaoblj"ba članstva, naraščaja in dece. V imenu župnega starešinstva je društvu čestital v izbranih besedah župni prosve-tar br. Jakob Spicar.
Po razvitju je krenila povorka. v kateri je bilo 350 Sokolov v krojih, v vas. de-putacija domačega društva je pa odšla na pokopališče kjer se je poklonila na gro bu prvega načelnika Vilka Masterla in
ske podunavske politike. Domnevajo, da imajo razgovori, ki so se pričeli, namen zagotoviti bolgarsko sodelovanje pri obnovi srednje in južno-vzhodne Evrope.
»Exce!sior« poudarja, da je ta obisk dobro znamenje izboljšanih odnošajev med Francijo in Bolgarsko. Zanamivo je, da je prišlo do poseta takoj po mednarodnem kongresu radikalnih strank v Sofiji, kjer so bili francoski delegati deležni nenavadnih simpatij. Prav tako je obisk pospešila zaključitev pakta štirih.
List pravi nadalje, da so razgovori med Francijo in Bolgarijo najbrž veljali mednarodnemu kreditu v prilog Bolgarije, vendar gre šele za prve razgovore. Prav tako se med Parizom in Rimom vrše pogajanja o sodelovanju Bolgarske pri vzhodnih grupa-cijah. ki so v teku.
Bolgarski kralj in kratica sta opoMr.e odpotovala iz Pariza v London.
ustanovitelja Hafnerja. Ob 1«. Je bila Javna telovadba, pri kateri »o nastopili t«! oddelki. Prireditev Je uspela društvu v veliko čast.
Nesreča v Kamniku
Ob 18.14 je bila ljubljanska reševalna postaja pozvana na pomoč v Kamnik. Na glavni cesti proti Kamniku Je neki tovorni avtomobil podrl neznanega moškega, ki je bil očividno nekoliko vinjen. Neznanec zlomljeno levo nogo in je dobil tudi ležal. Reševalni avto je ponesrečenca, katerega identiteta še ni snana, prepeljal v bolnico. Kakor so ugotovili, ima neznanec zlomljeno levo nego in Je dobil tudi notranje poškodbe.
V knjigarni
Tiskovne zadruge, Maribor
Aleksandrova c. 13. 8874-11 dobiš vse
šolske knjige
in vse, kar v šoli potrebuješ
Obiranje hmelja na Žateškem razočaralo
Zatec, 2. septembra. Nemška sekcija ža-teškega hmeljarskega društva poroča: Obiranje se končava. Množina pridelka je presenetljivo majhna. Iz nekaterih okrajev poročajo, da je letos zrasla le polovica lanskega pridelka, drugod pa dve tretjini do treh četrtin. Dejstvo je, da bo letošnji pridelek v žateškem okolišu znatno nižji od lanskega. Kupčija je zelo živahna in sta cena ter položaj prav čvrsta.
Bolgarski privredniki v naši državi
Beograd, 3. septembra, p. V tOTek prispe v Beograd skupina 70 bolgarskih pravnikov, ki se bodo na potu na kongres slovanskih pravnikov v Bratislavi ustavili za en dan v Beogradu, da navežejo stike z jugoslovenskimi pravniškimi krogi. Danes je prispelo v prestoMco Beograd 50 bolgarskih mdustrijcev in trgovcev, ki prire-de ekskurzijo po Jugoslaviji, da bi se seznanili z gospodarskimi prilikami v na.ši državi ter navezali stike z jugoslovenskimi gospodarskimi krogi. Iz Beograda krenejo v torek v Zagreb, da si ogledajo ta mošnji velesejm, v četrtek zvečer pa odpotujejo v Ljubljano, kjer bodo posetili velesejem in stopili v stike z gospodarskimi krogi dravske banovine. V Ljubljani ostanejo do sobote zvečer, nakar odpotujejo preko Beograda in Caribroda domov.
Priprave za proslave rojstnega dne prestolonaslednika Petra
Beograd, 3. septembra, p. Za proslavo desetega rojstnega dne prestolonaslednika Petra se vrše v Beogradu velike priprave. Narodna Odbrana s Sokolskim savezom, vojnimi dobrovoljci. Jadransko stražo ter drugimi nacionalnimi organizacijami so izdale danes proglas na prebivalstvo, naj ob priliki desetega rojstnega dne dokumentira svojo vdanost in ljubezen do prestolonaslednika. Na predvečer se bo vrSila v dvorani nove univerze velika akademija s predavanjem o domu Karadjordievičev. Dne 6. septembra bo velika vojaška parada na
NEDELJA ŠTEVILNIH PRIREDITEV
Ljubljana, 3. septembra.
2iva, razgibana nedelja! Prva v okviru letošnje jesenske prireditve na velesejmu. Tu Je obisk zelo zadovoljil. Res, dopoldne je LJubljano žalil dež, glavni znanilec naše jeseni. Ali že pred poldnem je posijalo solnce, se nato kosalo z oblaki in zmagovalo do večera. Zato pa je popoldne tudi šumelo na velesejmu kakor v panju. V okrilju velesejmske nedelje pa je bila še cela vrsta prireditev in zborovanj, o katerih poročamo posebej. In številne prireditve so bile tudi na deželi.
Kakih hujših nesreč zaenkrat ni beležiti, tudi policija pri vsem znatnem vrve-
žu ni imela dosti opravka, živahni tempo nedelje se je še zlasti stopnjeval v poznem popoldnevu, ko so nad Ljubljano začeli krožiti potniški aeroplani, nesoč k ogledu Ljubljane in okolice številne interesente, ki so hoteli vendar že enkrat prestati zračni krst. Precejšnje število gledalcev (skoraj 1500) so privabili tudi kubanski kozaki,- ki so po obhodu po mestu ob 17. priredili na igrišču Hermesa v šiški svojo džigitovko z zelo zanimivim, četudi že precej znanim sporedom. Zvečer pa je zopet vršalo na veseličnem prostoru velesej-ma, kjer je tokrat zopet prav dosti zabave.
Živahna nedelja na velesejmu
Kakor je bilo pričakovati, je letošnja jesenska velesejmska prireditev že prve dni privabila v Ljubljano na tisoče zunanjih posetnikov od blizu in daleč. Med drugim sta prispeli dve veliki skupini posetnikov iz inozemstva. Skupina 110 Italijanov iz vseh krajev Italije se je pripeljala iz Benetk. Poset te je organizirala beneška turistična organizacija. S posebnim avtobusom pa je prišlo na ogled velesejma tudi 30 posetnikov iz Celovca. Za tekoči teden se pripravlja večji obisk iz Avstrije (Gradca), poleg tega pa je najavljenih še 50 bolgarskih inženjerjev.
Zaradi nagajivega vremena je bil dopoldne poset malo slabši nego običajno ob nedeljah, zato pa je bil popoldne, ko je vreme postalo prijaznejše, naval tem večji. Zlasti iz bližnje okolice Ljubljane je prispelo na tisoče obiskovalcev, posebno kmetov, ki so si prišli ogledat razstavljeno živino. Glede na težavne čase, v katerih živimo, je ta prvi uspeh prireditve gotovo lepo priznanje prirediteljem.
Zaključek razstave jugomontafonske živine
Razstava goveje živine, ki jo je priredila Centralna živinorejska zadruga »Jugomon-tafon« v okviru »Ljubljane v jeseni«, je bila v nedeljo zaključena. Zastopnika Nj. Vel. kralja gospoda gen. Pavloviča sta spremljala po živinski razstavi gospoda Urbane Franc in Jurkovič. Gospod general je bil glede prikazanega materijala navdušen in je izročil jugomontafonski zadrugi ob tej priliki po Nj. Vel. kralju darovano
krasno telico »Avalko«. Telico je kot da rilo prejel po oceni razsodišča najboljši rejec jugomontafonske pasme posestnik Jurkovič iz Radvanj pri Mariboru.
Na razstavi je bilo 124 komadov živine, od tega 86 od jugomontafonske zadruge, ostaleživali pa so privedle živinorejske zadruge v Kočevju, Strugi in Ambrusu.
Premiranih je bilo: 34 bikov, od teh odlično 3. prav dobro 10 dobro 16: 40 krav, od teh odlično 3, prav dobro 12, dobro 14; 46 telic, od teh odlično 1, prav dobro 17, dobro 14. Pri premiranju so se posebno odlikovala posestva: Urbane, Lenarčič. Parin, Auersperg, Pacher, Meinl, Sarnitz. V razsodišču so bili gospodje: senator prof. Ul-manskv, nadzornik inž. Mraovič, načelnik inž. Zidanšek in tajnik inž. Safarič. Razveseljivo je dejstvo da je živinorejski zadrugi »Jugomontafon« uspelo tudi letos prikazati nam prvovrstno živinsko razstavo, prav posebno zato, ker sta kongres živi-nozdravnikov in izborno organizirana veterinarska razstava ustvarila potrebno zanimanje obiskovalcev za to Tazstavo.
Velesejmski urad opozarja posetnike razstave »Slovenska cerkev«, da bo na tej razstavi vsak dan ob 4. pop predavanje strokovnjaka mnsg. Viktorja Steske, ki mu sledi obhod po razstavi.
Nadalje opozarja velesejmski urad, da se vrši vsak dan ob 5. in 8. popoldne iia veseličnem prostoru velikomestna varjetetna predstava z najpestrejšim in najzanimivejšim programom, in sicer za posetnike velesejma brez posebne vstopnine.
Na kongresu Zveze mladih intelektualcev
V dvorani OUZD se je vršil danes dopoldne prvi kongTes Zveze mladih intelektualcev. Otvoril ga je ob prav številni udeležbi malo po deveti uri prof. Tone Krošelj. Bana je zastopal svetnik dr. Karlin, ljubljansko univerzo prof. dr. Veber, društvo profesorjev prof. Sivec, beograjsko univerzo prof. dr. Škerlj, mestno občino ljubljansko in župana predsedstveni tajnik Fabjan-čič Vladimir, Slovensko šolsko matico prof. dr. Ozvald, Slovensko matico in društvo »§olo in dom« dr. Dragotin Lončar in prof. Čopič* direkcijo pošte in telegrafa sef personalnega oddelka Edo Pičman, OUZAJ An dres. Delavsko zbornico glavni tajnik Filip Uratnik. Strokovno komisijo Ivan Vuk Narodno strokovno zvezo Ambrozič, Združenje zasebnih in trgovskih nameščencev Smrsu Rudolf, Katehetsko društvo pa Marjan Dokler.
Pozdravi
Po predsednikovem pozdravu je kon-gresiste pozdravil g. dr. Karlin, ki je v jedrnatem in kratkem nagovoru naglasil nuj: nost, da se intelektualec, ki svoji bedi ni sam kriv, uspešno organizira. V interesu zdravega narodovega in državnega razvoja ie pokret iskreno pozdravil in želel vsem najleši uspeh. - Nato je prof. Sivec izrekel željo, da ostane Zveza v stanovskem kakor splošno socialnem interesu v najtesnejših stikih s profesorskim društvom, (j. VI. Fabjančič je pa v krepkem m toplem pozdravnem nagovoru poudaril velik interes mestne občine ljubljanske, ki ga ima kot ena največjih delodajalk v dravski Banovini, na mladih inte ektualmh silah. Pozdrav je zaključil z obljubo, da bo mestna občina iskreno zasledovala delo Zveze ter ji želi, da pride čim prej do uresničenja svojih teženj. - Nato je dr. Lončar poudaril, da ne gre delati prav nobenega razločka med ročnim in intelektualnim delav-
cem.
Ko se je po teh pozdravih poleglo odobravanje, je predsednik kongresa prof To-
ne Krošelj predlagal, da se poslje Nj Ve . kralju vdanostna brzojavka. Predlog je bil toplo sprejet.
Referati
Prvi referent Etbin Boje je ostro kritiziral »moderni Babilon«, sedanji družabni red, zaradi katerega da trpi prav mladina največ. Višje sociološke sile, zlasti vojna, so jo prepustile, njo, nositeljico bodočega družabnega reda, povsem samo sebi. Stvarno je grajal odnos stare generacije do mladine, ki ji ne da prav nikasega razmaha m jo pušča v individualističnem naziranju v stremljenju po slepi karieri. Tako je sta-
rejšo generacijo obsodil za steber današnjega socialnega zla v svetu in zahteval, da dobi mladina pogled v knjigovodstvo mednarodnih odnosov. Poudaril je potreDo sindikalne organizacije, pravično omejitev zasebne lastnine, omaptev brezposelnosti itd. Prav tako se je doteknil nujnosti sinteze nacionalizma in socializma in dejal, da je vse stremljenje intelektualne mladine usmerjeno proti smotra, doseči nekako stanovsko ureditev družbe. Nadvse optimistično je pa slikal Slovanstvp.
Dasi je bila kritika sodobnega družab nega reda dokaj ostra in odnos stare generacije do mladine dobro podan, je vendar ves referat izzvenel zgolj v zahtevah brez jasnih smernic. Za marsikoga je pa bilo veliko presenečenje, ko ie privatni docent dr. Stanko Gogala pričel predavat'1 o »pomenu narodne šolske vzgoje v narodni šoli«. Kaj ima tako predavanje skupnega s kongresom, ki je določen za debato o ekonomski krizi v svetu in o Hsdi intelektualne mladine, je Tes zelo pisanj vprašanje. Namesto, da bi pripravljali' odbor poskrbel za to, da pridejo kongresisti na račun, zaradi katerega so se zbrali, namreč zaradi sccialne bede, so postali mahoma slušatelji nekake ljudske univerze in so res vzorno poslušali, pr znati je treba, vseskozi znanstveno razpravo o narodni šeli, kakšen naj bo narodni učitelj, kaj je naše narodnostno bistvo, kakšen je naš narodnostni duh, naš narodnostni e:->s, kakšen je naš narod itd. To predavanje je trajalo polne pol ure — in bi traja'o še pol ure, če bi predavatelj ne bil priinoran izpustiti poglavja o odnosu nasvga naroda do drugih narodov v narodnostn > psihološkem po-g]edu. Vobče je por ;Kala prva polovica kongresa nenavadno šolsko, predavateljsko, daleč od pereče stvarnost:. Prav gotovo ne zadene preda /suel.ia, ki je žel iskreno priznanje, nikac-t krivda. Pripravljalni odbor kongresa je namreč sklenil, da pride na vsakem kongresu po en stan do takega predavanja. Upajmo, da pridejo inicnjerji ali kak drug stan čez deset, petnajst let do znanstvene razprave o svojem poklicu na kongresu, katerega namen je »po programu« določati smernice dela za izboljšanje socialnega zla intelektualne mladine.
Res stvaren, v skladu s stremljenji brezposelne inteligence in gospodarske krize je bil referat književnika Ivana Grahor-ja, ki je v krepkih potezah »inteligenco« obsodil kot povsem nesodobne in glede osnovnih vprašani ekonomskega življenja družbe in posameznika, povsem neizobraženo. Njegova kritika sodobne šole, ki da-
je človeku zgodovino zgolj opisno, brez
vsake sociološke podlage, ki ne pozna ni-kake sociološke zakonitosti, je dosegla splošno priznanje.
Kongres se je zdaj pričel.
Grahor je govoril dalje o ekonomskem življenju inteligence, ki se ji je nekoč dobro godilo, danes je pa že del nje iz gospodarskega procesa izrinjen. Ali inteligenca še zmirom ne ve, da je politično življenje neizprosen bog, da je inteligenca brez legitimacije, da bi smela reševati ekonomska vprašanja, ki jo bole le toliko, kolikor čuti zlo posameznik. Sledila je ostra obsodba egocentrizma, individualizma, in je izzvenela v poudarku, naj se »inteligenca« vendar že poglobi v sociološki proces družbe. Preorijentacija je nujna, spoznavanje ekonomskega življenja in iz tega sledeče delo za blagor naroda in države je edina rešitev iz socialnega zla. — Viharen aplavz.
Debata.
Predsednik prof. Tone Krošelj določi, da sme vsak govornik govoriti največ tri minute in prosi, da se vsi, ki nameravajo debatirati javijo. Se javita: dr. Lončar m Edo Kardelj.
Logična debata je s tem ubita. Dr. Lončar in Edo Kardelj sta se z referatom Iva Grahorja povsem strinjala. Pač pa sta oba skušala grajati prva dva govornika, ki sta pa svoja izvajanja tako pojasnila, da so bili vsi zadovoljni. Debata je trajala le kakih 10 minut. Predsednik je ob dvanajstih dopoldansko zasedanje zaključil.
Predlogi in sklepi
Popoldansko zasedanje se je pričelo ob 15. Po daljšem referatu učitelja Puklja, v katerem je naslikal vso bedo brezposelnega intelektualca s številkami, ki dokazujejo mestoma vnebovpijoč greh, je bilo predlagano, da se Zveza mladih intelektualcev preusmeri v splošno strokovno zvezo inte-lektuacev. Predlog je bil po precej burni debati soglasno sprejet
Proti koncu zborovanja so kongresisti sklenili, da osnujejo lastno borzo dela s trajno banovinsko podporo. Dalje je bil sprejet tudi predlog za ustanovitev lastnega statističnega urada. — Organizacija intelektualcev pa vstopi kot strokovna zveza v Delavsko zbornico.
Razvila se je nenavadno ostra debata za resolucijo. Kakor je stanje brezposelnega intelektualca res obupno, je ta debata v marsikaterem pogledu pokazala, kako je naš inteligent še izgubljen, preko glave zakopan v neplodno filozofijo, nepoznava-joč res niti ne osnovnih pojmov iz sociologije, ki mora biti danes slehernemu kompas. — Nemalo pa je presenetil predlog, naj se omejijo šole, ker da jih je odločno preveč.
Iz vsega je videti, da bo treba slovenskemu inteligentu odnosno izobražencu še dolge poti, da pride sam do tistega socialnega mišljenja in čuvstvovanja, za katero se prav za prav bije. Kongres je bil zaključen po sedmi uri. Po svojem poteku je bil ta shod intelektualne mladine manj kongres kakor le informativno zborovanje. Predsednik Zveze g Šegula je izjavil, da je za bodočnost strokovne zveze intelektualcev odločilen edino le občni zbor, ki se bo vršil še letos v novembru.
Fricetek organiziranja mlekarskega
zadružništva v vsej dravski banovini
Na letošnjem jesenskem velesejmu so se postavile' poleg naših vinogradnikov zlasti tudi mlekarske zadruge, ki so razstavile svoje izdelke. Malo je čuti v javnosti o naših podeželskih mlekarnah, ki so danes organizirane v 46 zadrugah. Nekaj teh se je združilo v zveze, tako 8 zadrug v zvezo Naklo in 5 zadrug v zvezo Bled. Kakor je njihovo delo tiho, vendar beležijo prav lepe uspehe.
Naš potrošač mora vedeti, da domaČi mlekarski izdelki v vsem ustrezajo najraz-vajenejšemu okusu. Vsa banovina, predvsem trgovci, mora zato že vendar enkrat prekiniti svoje zveze z raznimi izvenbano-vinskimi ali celo inozemskimi dobavitelji, ki nudijo skibše blago za drag denar, ki se ne povrne nikoli več med nas. če nočemo povsem upropastiti hrbtenice našega kmetijstva — živinoreje in s tem kmeta, glavnega odjemalca domače industrije, obrti in trgovine, moramo zavsod zahtevati domače izdelke. Tako bomo hitro našli pot iz gospodarske stiske, ko bo ostajal denar v banovini in se bo pretakal iz rok do rok.
Pravi emendolski sir v ničemur ne prekaša našega bohinjskega. Trapist je poznan po vsej državi. Rdeče krogle in salame edamca so divnega okusa in bi na nizozemskem samo tekmovale z domačim blagom. Stepni in planinski sir sta priljubljena pri težakih kot okusna in teCna malica. Rochefort je našel v neki kraški kotlini tako ugodno ležečo mlekarno, da ob otvoritvi razni odličniki razvajenega okusa kar niso mogli verjeti, da je domače blago. Mehki siri, kakor romandour, desertni in liptavski, so v aromi, okusu in ceni brez tekmeca na našem trgu. Turistom in izletnikom sta namenjena topljena sira Jason in šmarski desertni sir. Ne manjka seveda tudi raznih vrst surovega masla. — Nasproti mlekarske koje je udobno urejena mlekarska pivnica, kjer se za m al denar lahko vsakdo prepriča o dobrih lastnostih izdelkov našega mlekarstva.
Pri letni produkciji 210,000.000 litrov mleka skuša banovina podpreti naše živinorejce in po vzgledu ostalih držav zanesti pro-
pagando za mleko in mlefine izdelke med najširše plasti naroda. Zato je založila 4000 živopisanih plakatov z napisom: »Pijmo mleko!«, ki jih je razposlala vsem šolam in javnim ustanovam.
Kakor so se naše mlekarne lepo dvignile in zaslužijo danes vse priznanje, so se vendar našle neke neljube okolnosti, ki ovirajo njihovo delo. Pokazalo se je, da so male mlekarne nerentabilne, ker ne morejo stalno zalagati svojih konzumentov in celo v letoviščih letos ni bilo dobiti dobrega surovega masla; celo za ustrezajoče mleko je bilo trdo. Zaradi tega je banska uprava napravila načrt za osnovanje večjih hladilnih naprav, da bo naše mlekarstvo kos svoji nalogi.
Sila razmer Je tako rekoč sama sklicala včeraj dopoldne sestanek naših mlekarn, da se osnuje namesto Centralnega mlekarskega društva, ki že nad leto dni ne vrši svojega dela, nova obrambna zveza za mlekarske koristi: »Zveza mlekarskih zadrug dravske banovine«. Zborovanje, KI se ga je udeležilo lepo število zadrug, je vodil stari borec g. Novak. Po daljšem govoru gosp. Pavlice, banovinskega mlekarskega nadzornika, ki je izčrpno orisal položaj in potrebe mlekarskih zadrug, se je na predlog ravnatelja mlekarske šole v škofji Loki g. inž. šabca izvolil pripravljalni odbor, ki bo v enem mesecu pregledal pravila nove zveze. V odbor so bili izvoljeni gg. Novak, Pavlica, inž. Sabec, Furlan in Rus. Nj. Vel. kralju so poslali zborovalci vdanostno, g. banu pa pozdravno brzojavko. Od vseh zadrug je bila izražena želja, da se čimprej skliče ustanovni občni zbor »Zveze mlekarskih zadrug za dravsko banovino«.
Od trdega dela osnovanja mlekarskih zadrug je napravilo naše mlekarstvo lep korak naprej, ker bo zveza bolje varovala njegove interese na znotraj in na zunaj, kakor posamezna zadruga in bo skrbela za boljši odjem domačih mlečnih izdelkov. Vsa javnost je dolžna podpreti njihovo delo z geslom: Kupujmo le domače mlekarske izdelke!
Glavni dan kongresa veterinarjev
zetske, kjer
Kongres Jugoslovemskegia veterinarskega udruženja, ki je bil v sobo o zjutraj slavnostno otvorjen v dvorani »Kazine« ob navzočnosti ministra Puclja, bana dr. Ma-rušiča im zastopnika ministra za kmetijstvo načelnika Korošca, se je danes nadaljeval ves dan.
V soboto se je v Isti dvorani vršila tudi slavnostna večerja, ki se je je udeležilo blizu 130 delegatov im gostov, med drugimi tudi senator dr. Rajar, načelnik kmetijskega oddelka pri bamski upravi inž. Zi danšek, župan dr. Puc, pred edin k velesejma Bonač, inž. Ferlimc kot zastopnik Kmetijske družbe, inž. Jelačin za Udruženje agronomov, prof. Sakač, inšpektor Markovič i. dr. Pri tej priliki je bilo izrečeno več prisrčnih napitnic, predsednik Bonač pa ni mogel dovolj zgovorno čestitati veterinarjem za odlični uspeh njihove razstave.
Danes dopoldne je po otvoritvi zborovanja predsednik Gec (prečital poročilo veri-fikacijskega odbora. Na kongresu so zastopane sekcije iz vseh banovin, razen iz
primorske (in pa iz zetske, kjer se veterinarji doslej še niso organizirali). Nato se je vnela kratKa debata o tem, ali naj se za volitev novega odbora dovoli glaso. vaJma pravica tudi ornim članom, ki so s članarino že delj časa na dolgu. Govorniki so naglašali, da je med velikim delom veterinarjev premalo stanovske zavesti, po večini se drže stran od svode strokovne organizacije, če pa že vstopijo vanjo, pogosto zanemarjajo svoje obveznosti. Sprejet je bil sklep, naj glasujejo vsi, ki so navzočni, odnosno če imajo polno-močja.
Veterinar Babič Je v Imenu sekcije za savsko banovino in v sporazumu z nekaterimi drugimi predlagal listo novega odbora z dosedanjim predsednikom Gecem in dr. Vebletom iz Ljubljane kot podpredsednikom. Tu se je vnovič pričela precej živahna debata. Veterinar Popovič je dosedanjemu vodstvu izrekel sicer vse priznanje za njegovo delo, ostro pa je pograjal, da vlada v udružemju premalo demokracije in da se odbor ni dovolj potrudil, da
bi pridobil za organizacijo vso orno množico živinozdravnikov, ki so doslej ostali zunaj. Se ostreje Je predsednik sekcije za vrbasko banovino TrumbiC očital odboru vso krivdo, da je danes komaj ema četrtina vseh veterinarjev v državi organiziranih in od teh jih je danes komaj ena četrtina na kongresu. Predsednik Gec je zavračal te očitke, češ da ne izhajajo iz stvarnih motivov, temveč samo iz pokrajinskih plemenskih tendenc. Naposled je ibila debata zaključena in sledile so volitve, ki so se osebno im tajno izvršile z listki.
Medtem ko je skrutimij vršil svoje po. sle, je ravnatelj dr. Kerm predaval o čebelarstvu. Primerjal je lastnosti kranjske in kavkaške čebele in dal prednost naši kranjski, ker že dolgo uživa svetovni sloves (aipis carniolica).
Izvoljen je bil z večino glasov v glavnem dosedanji odbor: predsednik Gec, podpredsednik dr. Veble, odborniki Mirko Eran-cetič iz Beograda, Josip štraus iz Zagreba, vojaški živinoadravnik dr. Milan Jac-kovič, v nadzorstveni odbor pa načelni* Korošec, Milan II ič i i Beograda im dr. Je-
žič iz Zagreba.
Na popoldanskem zborovanju so se obravnavali najprej samostojni predlogi. Soglasno je kongres izvolil za častnega člana dr. Antonija Vukoviča, veterinarskega inšpektorja iz Zagreba, v priznanje za njegove velike zasluge, ki si jih .1e pridobil kot veterinarski strokovnjak in pisatelj. Sklenjeno je bilo, da se organizacija veterinarskih fondov, ki obstoja doslej samo v nekaterih banovinah, razširi na vso državo, Kakor to zahteva zakom. Sprejeto je bilo opozorilo, ki naj ga odbor pošlje finančnemu ministrstvu glede nepravilnega obdavčenja živinozdravnikov za dela, ki jih opravljajo po službeni dolžnosti. Pravila udruženja so se izpremenila v tem smislu, da je poslej predviden poseben redakcijski odbor za izdajanje mesečnega glasila im drugih publikacij. Nato je kongres znižal letno članarino od 150 na 100 Dim.
Ko Je bila vrsta samostojnih predlogov iizčrpana, je kongTes sprejel še pro. račun za prihodnje leto, ki zmaša skoraj 200.000 Din. Pretežni del te vsote, 120.000 Dim, je namenjen finansiranju strokovnega glasila »Jugoslovenski veterinarski glasnik«.
Nato je sledilo še zanimivo predavanje direktorja državnega veterinarskega zavoda v Ljubljani dr. Hribarja o nozemi čebel, o kužni bolezni, ki je med čebelami močno razširjena in prizadeja našim čebelarjem veliko škodo.
Proti večeru je nato kcmgres zaključil svoje delo. Sklenjeno je bilo. da se bo prihodnje leto vršil kongres v Sarajevu.
Veterinarska razstava, ki je na ljubljanskem velesejmu napravila na živinozdrav-nike lz vse države najlepši vtis, se bo iz Ljubljane prenesla v Novi Sad, dasi bi jo tudi veterinarji iz Južne Srbije im iz Bosne najrajši odpeljali s seboj v Sarajevo ali v Skoplje.
Jutri bo ena skupina veterinarjev napravila izlet na Bled, druga skupina, ki ostame na čebelarskem tečaju v Ljubljani, pa bo v okolici obiskala več naših odličnih čebelarjev in si ogledala njihove vzorne čebelnjake.
Beneška neš ca Ljubljanici
2e včeraj smo kratko poročal« o krasni prireditvi Ljubljanskega športnega kluba, ki je privabila na obrežje Ljubljanice na tisoče, gledalcev. LSK je na ta način res dostoino in na močno učinkovit način proslavil svoj srebrni jubilej. Klub goji predvsem vidno šport: plavanje in veslanje, zato je seveda tudi povsem umestmo proslavil svoj jubilej na vodi.
V soboto je bilo v klubovi čolnarni ob izlivu Malega grabna ves dan živahno. Člani kluba in dejavci so z zelenjem in gir-landami krasili čolne ter jih pripravljali za beneško noč. Marljivi aranžer Roman Golob je švigal sem in tja, dajal navodila m določal program. Tako je bila res nekaj posebnega ta beneška noč in Ljubljančana najbrž že izza kongresnih dni niso doživeli dosti sliičnega na Ljubljanici. Točno ob 2d. je krenila izpred čolnarne dolga vrsta okrašenih in razsvetljenih čolnov. Na stotine svečic je mrgolelo, migotale so ltučice v sreibrni mesečini, tiho so drseli čolmički
Na bregovih je bilo na tisoče lijudi, zlasti se jih je trlo "med čevljarskim in frančiškanskim mostom, kjer so zagoreii ob obrežju tudi, umetni ognj,i. Ugasnile so velike žarnice, po vodi pa je drselo 25 malih in štirje veliki čolni. Fanfare so zmagoslavno donele v srebrno noč in čim so izzveneli njihovi akordi, se je oglasila na drugem čolnu vesela harmonika aH pa gitara in tamburica... Beneška noč je imponirala. Ljubljančani so prirediteljem to priznali, saj so večkrat prav iz srca ploskali. Ljubljanski športni klub se je postavil K jubileju mu seveda tudi mi toplo čestitamo!
Fran Lipah:
šepurine
Ce sedeš na brzovlak, M te odpelje ob osmih zvečer iz Ljubljane na jug, si ze ob osmih zjutraj v Šibeniku, si odpoci-ješ, ogledaš mesto in ob eni pop. teza 4 Din prepelje parnik skozi šibenski Kanal mimo Zlarina in drugih otokov na otok Prvič v kraj šepurine (»Vrelci«, ker imajo okusno mineralno živo vodo).
Tam te čaka okusno kosilo pri našem rojaku g. Gabrijevčiču, ki si je za svoj pokoj izbral najboljši del, ki mu ne bo odvzet. Mladeniško razpoložen in čil deluje pri narodnih društvih kot da je kje med svojimi Goricam. Mala slovenska družbica je zbrana pri njem in za zelo vredno ceno imaš vso oskrbo, res izborno hrano in še pol litra na dan. Namreč pol litra najboljšega dalmatinca. Non: parce, sed: gratias Tibi, Domine, quia Dalmata sum, bi rekel sv. Hieronim dandanes. Ze pri prvi čaši ugotoviš, da se to vino v Ljubljani kaj rado pokvari, ne da bi hotel stem našim krčmarjem očitati, da posnemajo Gospoda samo v ka-nigalilejskem čudežu. Saj vendar ni v sv. pismu nikjer brati, da bi bil Učenik ob tisti priliki dejal: »To delajte v moj spomin. < Torej to vino je precej od-
daljeno od ljubljanskega vodovoda m teče zato ko olje. Neumestna se mi zdi primera »Pije se ko mleko«. Kdo je še kdaj videl, da bi rdečenosci po ure in ure sedeli in mleko pili!
Obmorsko mestece sredi otokov in morja, brez prahu in ropota, na vsem otoku, ki šteje nekaj nad dve tisoč duš, ni niti enega voza, le tri cerkvice so v obeh vaseh in te tako milo potrkavajo, da te dviga k Bogu zavest, da si v nepokvarjeni naravi njegovi, daleč od kritikov, upnikov in drugih prijateljev. Zato ta otok vsem znancem toplo priporočam.
Nam nasproti sanja na otočku selo Tribun, nenaseljeni Logorum, Tijat, Bon-jan, Velika in Mala Sestra in še več drugih'otokov, med njimi tudi tako malih, da jih ni vredno omenjati, vendar pa se tudi ti mladiči precej trdno drže in ne prepuščajo morja čezse. Na vzhodni strani vidiš kopno s trgom Vodice, ki pa ne zaslužijo tega imena: tudi tukaj raste imenitno vino. Ravno imeni Vodice in Šepurine (»Vrelci«) dokazujejo, da je tukajšnjemu narodu dokaj do dobre vode, ki je v teh krajih bolj redek dar božji kot dobro vino. Pri nas je v tem pogledu drugače, hvala Bogu! No, da — ksj hočemo!
Kakšen je ta narod? Ti otočani žive od morja in vinogradov. Polje jim daje
na merice žita, ki ga s polenom omlatijo, oljke, smokve in mandlji (banane) so obilni, o drugem poljskem pridelku kakor o zelju, fižolu, krompirju pa je povedati samo to, da bi Krakovčanka obupala in sleherni naš človek lakote umrl, če bi obdeloval polje tako nesmotreno kakor tukajšnji otočani. Vendar ti ljudje žive in se oblačijo kakor so se pred dvesto leti. Zanimivo bi bilo ravno v takih krajih proučavati, kaj je kultura in civilizacija, v koliko je človeštvu koristna in v koliko škodljiva. Narod je lep, kakor iz brona vlit, vendar nisem še zlepa videl v tako majhnem kraju toliko šepavcev, rahitikov in pohabljencev. Pravijo, da je to od medsebojnih ženitev.
Vozil sem se na ladji, s katero so se peljali mladeniči z različnih otokov k naboru v Šibenik. Peli so krasne domače pesmi, lepe, monotone, otočanske, ribiške, zategnjene pesmi, zakaj tu poiie najlepšo in edino pesem en sam: morje. Nihče ni bil pijan, ker tu je vino pre-zdravo, da bi upijanjalo. vsak ga pije s spoštovanjem. Vseh ptirina-ist dni sem videl samo dvakrat piiano človeče, nevajeno take žlahtne pijače: pa bi še tega ne bil videl, če bi ne imel pri sebi — žepnega zrcalca . . .
»Spoštuj morje, a drži se kopnega...! Več blaga je y morju kot na suhem.. •
Pri vas v Sloveniji nimate morja? Za boga, od česa pa potem živite?«
Ljudstvo spoznaš najprej v cerkvi (dopoldan) in pri vinu (zvečer); toda v prvem slučaju premalo, v drugem pre-več.
Služba božja se vrši v starosloven-skem jeziku, ki ga iz pobožnih ust ljubi Bog prav dobro razume. Taka molitev pred oltarjem, med verniki in pesem na koru nepravi res velik vtis. V celem pa so si otočani z Bogom bolj po domače. Moški so v cerkvi spredaj, ženske zadaj. Fantje, z nagelji v ustih tik in za oltarjem, odkoder se prav dobro vidi tjakaj do velikih duri, kjer so dekleta. Fantiči kleče kar poleg ministrantov in če si imajo kaj važnega povedati, si povedo to kar tik pred tabernakljem. Ljubi Bog se zato še ne zmeni, saj so pac se otroci.
Pridiga je pred oltarjem. Župnik govori o sovraštvu, ljubezni in strpnosti. Zares lepo. Povedal je tudi zgodbo, kateri sem se od srca smejal:
K nekemu svetniku je prišla žena m tožila, kako divia nien mož. kadar pride zvečer domov. Svetnik ji da steklenico s tekočino, češ. kadar bo divjak zvečer prirobantil, naj žena v^ame polna usta te tekočine in nai jo drži v ustih, dokler se mož ne pomiri in naj jo šele potem pogoltne. Čez dobra dva tedna se pride
ženšče zahvalit svetemu možu za lek, ki je zelo uspešno deloval in ga obenem prosi za novo steklenico čudodelnega zdravila. Svetnik pa ji pravi: »Tega zdravila imate sami dovolj doma — v vodnjaku.«
Da je bila to voda in da je dotični svetnik ženske imenitno poznal, ni treba pripomniti. Župnik je oznanjal medsebojno ljubezen, spravljivosfter je govoril z ostrimi besedami zoper tiste, ki se radi jeze, še bolj pa zoper tiste, ki človeka ujeze, kakor na pr. otroci starše ali žene, ki niso možem pokorne... Torej v teh krajih je tudi duhovščina na strani moških, ne kakor pri nas... Obenem velja še pribiti, da tu moški prav malo delajo, ribarijo že in svoj čas so hodili po svetu. Oženil se je, dva tedna po poroki šel čez veliko lužo in se vrnil šele čez deset let.
Zdaj pn posedajo v senci pred pristanom. Sede pa vedno od vetra in po njih lahko presodiš, od kod vleče, ne da bi gledal na morje. Balinajo dopoldan, opoldan, proti večeru. Največji dogodek za Šepurine je prihod parnika. Vse drvi na mul (= molo). Parnik jim je pripeljal pošto, potnike, blago, novice in zelenjavo s severnih otokov. Kmalu po odhodu parnika že razgrajata dva paglavca ir razglašata po vsem kraju enoglasno * ritmu: »Ala vam kupusa za dinar.« —
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
TEDEN DNI FILMA
Kit v Rokavskem prelivu
V spomin na grozovito katastrofo, ki je zadela angleški zrakoplov »B 101« pred tremi leti, bodo odkrili 5. oktobra v bližini Beauvaisa, na kraju tragičnega dogodka, njegovim žrtvam spominsko ploščo, ki jo kaže naša slika.
Deček na molu »peca ribu« (lovi na trnek). Vsaj šest ostalih gleda to ime-nitnost po ure in ure, med njimi tudi odrasli. Končno potegne ped dolgo jegu-ljico. Naenkrat se nakopiči okrog njega množica ljudi, ki ogleduje potegnjeno živalco, ugiba in razlaga, fantič pa odnese ponosno domov svoj plen, ki ni vreden, da bi ga za psom vrgel.
Ribiči so lovili v mrežo vso noč. Zjutraj se vračajo prazni. Tako ogromna mreža in komaj par kil rib! Toda njih lica so trpka in ponosna — oni poznajo morje in njega zakone. Da je kakor lepa ženska: kruto in krasno, privlačno in
maščevalno — toda večno lepo. * * *
Zbogom, tihe Šepurine, mili Robinzon-ček! Že smo na parniku, ki vozi ob četrtkih od Rotorja do Sušaka. Vozimo se med tisoči otokov, nemih stražarjev naše lepe Dalmacije. Na krovu je francoski novinar. Vedno piše. Gleda naokrog, sprašuje in si dela opazke. Pridemo do Zadra, mrtvega mesta. Videli smo v njem enega samega človeka: kolesar je bil in še ta se je prevrnil tik obale.
Francoz: »Pravite, da Zadar ni jugoslovanski ?«
Ne.
Francoz: »Najbrž se motite. Ne? Za Jjožjo voljo, kdo pa je to tako odločil?«
Velesile.
Francoz se pokriža, gleda na karto, piše in godrnja. »To je največja sramota in neumnost, kar sem jih kdaj videl.«
Ko neha pisati, naenkrat oživi in veselo pristavi:
»A, tako? No, sedaj razumem, zakaj nismo videli v Zadru nobene ladje!...«
Z vseh navzočih obrazov si čital: »Hvala ti, neznani mounsieur, samo še v Parizu jim to povej!...«
Na Sušaku smo že. V slovenski krčmi. Na steni naznanja plakat »Španjolsko muho«. Kdo vodi to družbo? Na glavi plakata čitaš: »... Matijevid, bivši Član Nar. gled. v Ljubljani.«
Sušak je v lučkah kakor Betlehem na jaslicah. Na morju, v naših vodah, štiri ogromni, bajno razsvetljeni otoki: angleške bojne ladje.
Nad nami Majka Božja Trsatska, za-ščitnica naših moreplovcev, na oni strani Reka, Opatija, nad njimi v daljavi Učka gora, simbol kršne Istre.
Končam z besedami A. G. Matoša (Oko Rieke, 1909):
»In tu, kjer nam je narod najboljši, najbolj marljiv, tu so nam ukradli najbogatejše mesto, tu zeva kot rana pod soncem Hrvatske izdajstvo in sramota
prodane Reke.
O morje, sinje morje, tužno naše morje Jadransko!«
Prvič so ujeli na francoski obali Rokavskega preliva kita, dolgega 6 m in težkega
poltretjo tono.
Orkester slepcev v Glasgowu
T. Scott je organiziral orkester slepcev, ki ga diriga z vrvicami
- '
Kdo ie najlepši?
Lepotna konkurenca londonskih otrok
V sfsonsSs! ene na|ve£lih katastrof v zraku
„V znamenju križa"
Cirsus Maximus — zabavišče rimskega naroda
Najbolj razburljivi so veličastni prizori iz Circusa Maxima, ki jih bomo videli v filmu »V znamenju križa«. Vse divje dirke, vsi boji gladiatorjev, daritve ujetnikov, ki nam jih predočuje film, niso plod prenapete domišljije, temveč so bile te strahote v resnici vse hujše.
Circus Maximus, ki je v filmu baje točen posnetek pravega, je bil najznamenitejša zgradba takratnega Rima. Za časa Julija Cezarja je bilo v njem za 150.000 gledalcev prostora. Sprva je bil ta cirkus namenjen zgolj velikim igram za stavo, zlasti vozaškim dirkam, ki so trajale po ves dan. Zmagovalec ni dobil samo častnih daril v obliki palm in vencev, temveč tudi bajne denarne nagrade. Tudi konjske dirke so časih vprizarjali; šele kasneje so se udomačile borbe gladiatorjev in boji z zvermi, ki so jih spočetka prirejali edinole v amfiteatrih.
Gladiatorji — ime izvira iz latinske besede »gladius« kar pomeni meč — so bili po večini vojni ujetniki, razbojniki in sužnji. Poučevali so jih v teh umetnostih v posebnih šolah. Ce so se odlikovali v več zaporednih bojih, so smeli to nevarno službo pustiti. Bogati Rimljani in špekulanti so imeli časih cele trope gladiatorjev, ki so jih prirediteljem javnih iger izposojevali ali predajali. Gladiatorjev je bilo več vrst, najbolj znani so pa secutorji in retiarji. Secutor (preganjalec), ki je bil zavarovan s čelado, železnimi luskastimi rokavci, ko-vinastimi ščiti na stegnih in usnjatimi čevlji na nogah, se je boril z nezavarovanim re tiari jem (bojevnik z mrežo), ki se je moral z mrežo in trizobom ubraniti napadalca. Predstava se je pričela s paradnim nastopom gladiatorjev v areni. Cesarja so pozdravili z vzklikom: »Ave, Caesar, mori turi te salutant!« (Zdravo, Cezar, mi, ki smo zapisani smrti, te pozdravljamo!)
Sprva so pričeli z navideznimi boji, ki so se pa brž izpremenili v resno borenje na življenje in smrt.
2e v rimskem cirkusu je spremljala godba predstavo, prav kakor danes. Vsakdo, kdor je postal nezmožen za boj, je pobesil orožje in dvignil prst v znak, da prosi milosti. Ce so premaganca pozdravljali z robci, je to pomenilo, da mu je življenje darovano, če so hoteli, da ga zmagovalec do smrti zabode, so pa stisnili pesti in s palcem so pokazali navzdol.
Kako velikanski so bili ti boji, vidimo iz zgodovinskih poročil. Cezar je vprizoril nekoč bojno igro s 320 pari gladiatorjev. Cesar Avgust, ki je narodu privoščil 8 predstav, je postavil na bojišče skupno 10.000 gladiatorjev, še celo cesar Trajan, ki je znan kot najmodrejši vladar rimskega imperija, se je hotel prikupiti narodu s tem, da je priredil 123krat zapored javne igre, kjer je tudi nastopilo 10.000 gladiatorjev in so ubili 11.000 zveri.
Pri sleherni predstavi so medsebojno naščuvali tudi zveri. Cesar Tit je vprizoril nekega dne boj 500 zveri, in zlasti še Neron, ki se je bahal s svojim umetniškim duhom, se ni pomišljal poiskati novih grozot, samo da je dvignil sijaj predstave. Prav on se je ovenčal z žalostno slavo, da je prvi napodil v Circus Maximus divje zveri na neoborožene pristaše nove krščanske vere.
Film »V znamenju križa« je slika Nero-novega vladanja in preganjanja kristjanov in nam kaže vso posirovelost smrti zapisanega naroda, ki ni mogel in ni hotel razumeti novih visokih duhovnih in duševnih vrednot novega Kristovega nauka, temveč se je naslajal v cirkusu nad trpljenjem in smrtjo pripadnikov nove vere, ki je strls rimsko gospodstvo in sama zavladala njegovemu narodu.
Sodba o Sil mu »Ekstazi"
Režija: Gustav Machaty, sodelujeta Zvoni-mir Rogoz in Hedy Kiesler.
Dunajski »Der VViener Tag« prinaša izpod peresa znanega kritika F. Porgesa kritiko o Machatega filmu »Ekstaza«. Ta kritika, ki v polni meri priznava odličnemu filmu umetniško vrednost, je zanimiva za nas zlasti zato, ker ocenjuje med drugimi znanega našega dramskega igralca g. Zvo-nimirja Rogoza, ki se nam bo to pot prvič predstavil kot filmski umetnik. Kritik pravi med drugim:
Nemi filmi, ki jih je zrežiral Gustav Ma-chaty, so očitovali prav posebno nadarjenost tega režiserja. »Eroticon« n. pr. je bil film, ki je, umetniško gledan, dogodke psihološko podčrtal. Machatv se je učil pri Rusih in Francozih, kako se govor filmskih slik potencira do umljivosti. Macha-ty se nikakor noče odreči uporabi znanja, ki si ga je z muko pridobil, ter danes, ko imamo že tako dolgo govoreči film, namenoma zanemarja nesedo in celo vsakršen šum prepuščajoč vlogo tvorca nastrojenja m tolmača s slikami skoraj izključno le muziki Gustav Matachy ni nikakor hotel morebiti iz potrebe ustvariti kreposti. Saj bi ne Dil«) nič težkega, izpolniti odločilne prizore z malce izčrpnejšimi dialogi. Niti mednarodnost filma ne bi bila zavoljo tega zgubila prav nič od svoje veljave. Saj se lahko besedilo prevede v več jezikov! Ne — Machaty si je vtepel v glavo, da mora dokazati, kako postranskega pomena ie ob nekih pogojih (seveda samo ob teh prav posebnih pogojih!) v filmu beseda. Občutil ie _ pravilno! —, da se tako kočljiva vsebina, kakršna je vsebina igre »Ekstaza«, ne sme z govorjenjem tirati v nevarno območje banalnosti. Machaty je menil, da more edinole epos slike, potenciran z mu-ziko, obdarjen samo s skrajno skopo besedo samo vrstenje mimičnih samogovo-rov 'velikih posnetkov obličij, ki odražajo inoJna duševna vzburjenja, da more samo ta literarno-umetnostna oblika najzgovor-neje in najprimerneje rešiti problem filma-nja preproste vsakdanje tragedije zakonskega nesporazuma, bega iz vsakdanjosti v
Filmski drobiž
Nemška filmska produkcija napoveduje za prihodnjo sezono 163 filmov. Iz nemških poročil posnemamo, da napoveduje 7 od 13 produkcijskih tvrdk še nadaljnje filme, tako da lahko z gotovostjo pričakujemo, da se bo število novih nemških filmov do konca sezone povečalo na 200. Cd napovedanih filmov je danes 65 že povsem dogotovljenih, pri 25 filmih so končane že vse priprave za snimanje, tako da lahko kinematografi ob pričetku sezone računajo s 100 gotovimi filmskimi deli.
Naslednji film Merlene Dietrichove se bo imenoval »Her Regiment of Lovers« (Njen ljubavni regiment). Režiral je zopet Josef
S1Jeanette Mac Donald je angažirana pri družbiMetro Goldujn. V Hollywoodu so že pričeli snimati muzikalično komedijo^ v kateri bosta v glavnih vlogah Jeanette Mac Donald in Ramon Novarro. To bo nedvom no izredno zanimiv film, v katerem bosta nastopali dve izborni pevski sili (Ramon nSSKo je znan dober pevec z zelo sim-patičnim tenorjem), obenem dva lepa igral-
°aiilian Harvey bo dogotovila pri družbi Fo* že svoj drugi film, ki se bo imenoval Sv Weakness«. Njen partner v tem filmu, ii režira David Buttler, je igralec
AAnmerSffilmska produkcijska družba United Artists pripravlja Wagnerjev operni film »Parsifal«.
Charlie Chaplin nam obeta nov film, ki
bo po njegovem zagotovilu gotov do božiča O naslovu in temi filma se ne ve še
prav nič gotovega.
Režiser Turžanski je pričel delati no-tranje posnetke za svoj film »La Bataille«.
Abel Ganee bo v kratkem dogotovil svoj naslednji film »Le maitre de Forges« po romanu Georgesa Ohneta »Lastnik fužine«.
V	Parizu izdelani film s slovito Polo Ne-eri se bo imenoval »Fanatizem«.
V	Berlinu sta dosegli velike uspehe dve nremierl in to »Solnčni žarek« (Annabella Fn Gustav Frohlich, režija Paul Fejos) ter film »Gospodična iz Hoffmanove pripovedke« (v glavni vlogi Anny Ondra režija K.
Lamač).	.	.
Družba Foxfilm bo izgotovila film po
j Charles Dickensovem romanu »Povest o dveh mestih«.
območje romantike, sproščenja vklenjene, viharne strasti, bolesti spoznanja neusmiljene stvarnosti. »Ekstaza« v Machatega filmu pomeni opojnost upora proti nasilju konvencionalnosti, razrast volje, ki je bila vprežena v zakoniti jarem odurnosti, raz-valovanje čuvstev, osvobojenih vseh ovir, izbruh naravnih sil človeške notranjosti!
Samo tu pomembne osebe igrajo v tem filmu: zrel mož, mlada žena in mlad moški. Trikot, ki mu je umel Machaty odvzeti vsako mučnost, vsako neokusnost. Kajti žena je upravičeno ušla mnogo starejšemu, pedantnemu in komodnemu možu ter vložila tožbo za ločitev zakona. Mlad človek pa, ki se zaplete v njeno življenje, opojnosti polno, ne ve prav nič o njenih osebnih zadevah; njenega moža niti ne pozna.
Hedy Kiesler, klasično ljubka tudi v trenutkih, ko ji ni potrebno simbolično vte-lešati Eve, dokazuje svoje filmsko znanje v filmu, kjer je izločena malone vsaka izčrpna beseda, skoraj očitneje nego v govorečem filmu. Hedy Kiesler igra zelo prepričevalno. V rokah pomembnega režiserja se bo njen talent nedvomno še spo-polnil. Mojster nemega govora je Zvonimir Rogoz, ki mu je bila zaupana vloga moža. Rogoz je prvovrsten karakterni igralec. Aribert Mogs, veseljaški, nepopačeni fante je vlogo ljubimca izborno rešil. Leopold Kramer, imovit gojitelj konj, je ustvaril zagrnjenemu, od usode hudo tepenemu očetu mlade žene izklesano obličje.
Filmskemu operaterju Janu Stallichu je uspelo posneti karpatsko-ruske pokrajinske slike, polne bogatega nastrojenja ter z neštetimi mikavnimi naglimi prekinitvami in odrezki slik vdihniti svojstven ritem vsemu filmu. Muziko, ki je s smislom in dogodki dejanja organsko spojena, virtuoz-no instrumentirana, je napisal Giuseppe Becce.
Publika, ki se je udeležila premiere »Ekstaza«, je napeto sledila filmu, mu močno aplavdirala ter vknjižila to delo v dobro režiserju, kot sad jasnega cilja in močnega znanja.
John Gilbert bo po najnovejših vesteh partner Grete Garbo v njenem filmu »Kraljica Kristina« in ne Lawrence Olivier kakor se je prvotno domnevalo.
Veliki Foxov film »Kavalkada« je videlo v Ameriki nad 50 milijonov ljudi.
„Pesem za Tebe"
S filmom »Pesem za Tebe« si je Jan Kiepura na mah osvojil simpatije sveta. Pri premieri je natrpana dvorana med navdušenim ploskanjem zahtevala, da se film ustavi in pravkar odpeta scena zopet ponovi.
Filmi s sodelovanjem opernih tenorjev so redki. Zahtevajo namreč izvestni operni ariji, ki jo tenorist zapoje, primerno skladno vsebino, tako da poslušalec nima vtisa, da so pevske točke le — priložnostni vložki.
Odrski milje je zatorej tu pogoj. Saj je tenorist — kakor vsak pravi zvezdnik sploh — junak rampe in se pričenja zanj pravo življenje tako rekoč šele za kulisami. V »Pesmi za Tebe« je dana gledalcem prilika prisostvovati operni skušnji. Ozreti se v teatersko življenje v dobi pred premiero, torej v čas in okoliščine, ki so malokateremu obiskovalcu opere pobliže znani. Ta originalna zamisel je v filmu posrečeno izvedena. Kiepura nas ne navdušuje, kakor sicer operni tenoristi, v redkih prizorih, ko zapoje to ali ono pričakovano arijo, temveč tudi v govorečih scenah. Kajti Kiepura ni danes le eden glavnih svetovnih tenoristov, temveč tudi izreden igralec. On doživlja svojo vlogo; on izoblikuje značaj, ki ga predstavlja, do poslednje potankosti. S svojo filmsko igro neodoljivo osvaja.
Kiepura ni pozčr. Je človek z bogatim srcem in baš to je skrivnost, s katero osvaja. Tako pomeni film v vsebinskem, igralskem in pevskem pogledu res prav dragoceno stvaritev. Zgrajen je na efektnem motivu usodne zamenjave. Mlado dekle se po naključju znajde pri premieri »Aide«. V »slonovem« prizoru je vsa očarana od divnega glasu tenorista. Tenor se zaman trudi, da pridobi njeno naklonjenost. Kajti njena ročica je že obljubljena postaranemu aristokratu, dočim ji srce gori za mladega kapelnika. Ali.......ne smemo izdajati preveč. Ko bodo film predvajali v Ljubljani, boste vse podrobnosti itak videli in slišali!
Ena vloga — tisoč možitvenih ponudb
Patricija 0'Hara iz Liverpola se lahko pohvali, da je odklonila tisoč snubačev, ki so se potegovali za njeno roko.
Patricija je nastopila v nekem filmu, ki prikazuje jamsko ženo. V tej vlogi je bila le za silo oblečena, njen spremljevalec pa je bil moški, ki je nosil čez ledja leopar-dovo kožo. V filmu je tudi prizor, ko vleče ta jamski divjak svojo ženo z njenimi dolgimi lasmi čez oder. Ko mu žena omaga, jo zadene na rame ter jo odnese občinstvu izpred očL.
Fotografije o tem filmu so šle ne samo po Angliji, temveč po vsem evropskem kontinentu. Priromale so celo v Južno Ameriko in v Zedinjene države, kjer so silno očarale moški svet. Vse je bilo zaljubljeno v mlado igralko in vsakdo bi bil rad postal njen mož. Mahoma so začela deževati pisma z možitvenimi ponudbami.
Patricija O' Hara je nekaj dni odgovarjala, potem je morala najeti posebno tajnico, ki ji je odpirala pošto. Med takšnimi, ki so se potegovali za njeno roko, je bil celo neki indski princ s turbanom, ki je obetal filmski igralki raj na zemlji, če ga vzame za moža. Toda Patricija si je izvolila drugačno usodo. Izvolila si je zaročenca v osebi londonskega učitelja J A. Linghtowlerja, ki jo bo branil pred nadležnimi snubačl s svojim imenom in svojo silo.
čudno stanovanje
Adrian Falbing je prišel pred leti iz Kanade v Avstralijo in si je tam z ovčjerejo pridobil veliko bogastvo, s katerim si je lahko ugodil marsikakšno željo.
Ena med temi se mu je izpolnila v podobi širokega, nizkega stanovanjskega poslopja, ki je imelo steklene stene, in sicer dvojne, tako da je prostor med njimi lahko napolnil z vodo, vodo pa z najbolj pestrimi ribami, školjkah, raki, morskimi zvezdami, koralami in rastlinami Južnega morja. Kuhinja in drugi prostori so bili pod zemljo, stanovanjska soba pa je bila v tej čudaški akvarijski dvorani. Akvarij se je dal s posebno napeljavo primerno ogrevati. Podnevi je vladala v dvorani grozotna zelenkasta svetloba, ponoči, kadar so zagorele v notranjosti svetilke, pa je bil pogled na hišo od zunaj čaroben.
Falbing se je na zadnje vendarle naveličal te hiše in si je dal zgraditi drugo, normalno poslopje, akvarijska hiša pa je zdaj eno izmed čudes njegovega obsežnega vrta.
Lov na tihotapce v slovaških gozdovih
V bližini Moravske Ostrove je ustrelil ključavničarski pomočnik Jurij Jureček, vodja tihotapske tolpe, orožniškega četo-vodjo, ki ga je zasledoval. Po umoru je zbežal v Krivanske gore, kjer je obrazoval svojo četo, s katero je napadel neko vas ter ustrelil njenega bivšega »rihtarja« Andreja Balka, ker ga je bil pred dvema letoma obsodil zaradi tatvine.
Da bi nevarnega bandita končno prijeli, je oblast odredila 60 orožnikov močno patruljo, ki so se napotili iskat Jurečka. Seveda ne bo lahko premagati ga, ker ga ščiti prebivalstvo ter ga na vseh potih spremlja nekakšna telesna straža.
Požar v francoskem filmskem ateljeju
V pariškem predmestju Boulogne Billan-courtu je ogenj upepelil enega največjih pariških filmskih ateljejev, last filmske družbe Braunberger. Gmotna škoda znaša več milijonov frankov.
Požar je uničil v ateljeju spravljeno dragoceno scenerijo za snemanje Farrereove-ga romana »La Bataille«. Dele prizorišča za ta film so naročili celo z Japonskega, zato je izguba tem občutnejša. Tudi posnetki za zvočno spremljavo so uničeni. Pri gašenju ognja se je opeklo štirideset delavcev, ki so bili v trenutku izbruha požara v bližini ateljeja.
Ogromna ognjena krogla nad Berlinom
V Berlinu so opazovali te dni zvečer ogromno ognjeno kroglo, ki je priletela s silno brzino 70 do 80 km na sekundo iz severne strani nad mesto in naglo izginila. Velik del nemške prestolnice je oblila za kratke hipe modrikasta srebrna svetloba.
Pojav tako velikih meteorjev, ki predstavljajo po vsej priliki drobce razbite re-patice, je zelo redek. Po navadi se na svojem poletu skozi zemeljsko atmosfero v ognju in žarenju spremenijo v prah in izginejo, kakor je izginil tudi ta meteor. Ce pa udarijo njihove razbitine na tla, utegne nastati velika škoda. Vendar so takšni primeri silno redki.
Tudi pogum!
Spreten vozač, ki je vozil s hitrostjo 60 km skozi tri četrt cm debelo stekleno ploščo
ŠE 10 TOČK V LIGI
Po včerajšnji nedelji, ki je prinesla pet tekem, sta zasedli tretje in četrto mesto Jugoslavija in Concordia — Hašk je izgubil v
Sarajevu
Ljubljana, 3. septembra. Danes je bilo klubom na izbiro deset točk; kandidati so bili vsi razen našega Primorja. Torej prvenstvena nedelja, ki je segla globoko v tabelo in Tazgibala skoraj vso ogromno armado nogometnih prijateljev!
Rezultati so na splošno zelo tesni, nekateri celo pretesni, edino presenečenje pa narm je preskrbel zagrebški Hašk. ki je v radnjih treh tekmah — dasi s pro+esti svojih nasprotnikov — osvojil celih ik^t točk. Bil je v Sarajevu in izgubil obe točki, za katere niso bili v strahu niti največji pesi--rriisti. Hajduk je prišel na zagrebška tla; končalo sc je, kakor se je snlošno pričakovalo. ker so »nurgerii« zadnie čase »v krizi«. BSK je igral v Novem Sadu in je bilo že v nanrej gotovo, da mu tamkaj ne more uiti nobena točka. Poročilo pravi, da se je Voivodina krčevito branila, rezultat ie za BSK čudno tesen. Concordia je v Osijeku tudi računala na lažje delo in kakor kaže vrstni red golov, prav za prav ni manjkalo mnogo, da ni doživela kaj hujšega-
Po današnjih tekmah sta si izboljšali pozicijo Jugoslavija in Concordia, ki sta se vrinili pred Gradjanskega in Baska, ostali pa se morajo zaenkrat zadovljiti z mesti, ki jih imajo. Slika prvenstvene tabele je naslednja:
BSK	13 9 2 2 44:15 20
Hajduk 12 8 1 3 23:10 17 Jugoslavija 12 8 0 4 23:22 16 Concordia 12 7 1 4 28:14 15 Gradjanski 16 7 1 8 24:28 15 BASK 15 6 2 7 32:33 14 HAŠK 13 6 1 5 26:16 13 Primorje 12 4 3 5 24:27 11 Slavija (S) 13 4 2 7 25:33 10 Vojvodina 14 2 3 9 16:39 7 Slavija (O) 13 2 2 9 15:43 6
Tekma Slavija (O) : Hajduk, ki je bila pri stanju 1 : 0 prekinjena, v tabeli ni upoštevana.
BSK : Vojvodina 2:1 (2:0)
Novi Sad, 3. septembra. Prvi gol in vodstvo za BSK je dosegel Stevovič iz gneče pred vrati z neubranljivim razantnim strelom, drugi gol pa je padci po levem krilu. Gol za Vojvodino je zabil v 30. min. drugega polčasa Bajagič. Vojvodina se je v splošnem dobro branila, le vratar se je zdel precej nesiguren. Posebno v drugem polčasu so se domači popolnoma otresli strahu pred velikim nasprotnikom, toda imeli so premalo moči, da bi mogli spremeniti rezultat.
Concordia : Slavija (0.)
4:3 (2:2)
Osijek, 3. septembra.
Slavija se je v današnji tekmi pokazala v odlični formi In je bila zadnjih 15 minut prvega in prvih 20 minut drugega polčasa v premoči. V tej dobi je bila vsa Igra na strani Concord>je, toda domači so zaigrali mnogo ugodnih situacij. Vodstvo doseže v 3. minuti Concordija. Jazbec da 2ogo Kovačiču, ki jo slabo vrne vratarju. 1:0
za C. V 15. min. centrira desno krilo S. šole Mesarošu, ki strelja izpod presenečenega Demiča v vrata. 1:1. V 25. min. odvzame Jazbec žogo Vodeničarju, teče proti golu Ln strelja nad vratarjem 2:1 za C. V 32. min. napada Slavija, Andučič daje Mesarošu, ki po naglem zaokretu strelja neubranljivo v kot. 2:2. V drugem pol. času je Concordia v 10. min. v napadu in doseže po prostem strelu iz gneče gol naskoka. V 22. min. poviša Pavelič rezultat na 4:2, v 33. min. pa strelja MesaroS s 16 m neubranljivo v gornji kot ter postavi končni rezultat. Publike je bilo 1500.
Slavija (S.) : Hašk 3:1 (1:0)
Sarajevo, S. septembra.
Domača Slavija je slavila v današnji tekmi nepričakovano zmago. V 17. min. zabije šijačič vodilni gol. Hašk Igra po tem golu boljše ia nevarno napada, toda ne more do odmora izravnati. V 11. min. drugega polčasa Marič »foula< Gayerja. Sodnik daje prosti strel, ki ga strelja Kunst. Žoga pride do Medari&a, ki izenači sigurno. 1:1. Igra se nato zelo poostri. Hašk se trudi, da bi dosegel spet vodstvo, toda spričo zelo dobre Slavijine igre ne more do izraza. V 23. min. daje Filipovič drugi gol za Slavijo. Igra je nato ostrejša, toda kljub temu uspe Slaviji povišati rezultat na 3:1.
Jugoslavija: Bask 2:0 (2:0)
Beograd, 3. septembra.
Napade je začel valiti Bask, toda kmalu je prevzela vodilno vlogo Jugoslavija. V 20. min. strelja Ivkovič nevarno žogo, ki jo odlično brani vratar Jakšič. Minuto pozneje ponovi Ivkovič enako akcijo; v hipu priskoči Lojančič, izbije Jakšiču žogo iz roke in pošlje v mrežo. I : 0 za J. V 31. min. je zopet napad Jugoslavije, iz katere pade po krivdi Rančiča drugi gol za njene barve. Ves drugi polčas mine v naporih Baska, da bi zabil vsaj častni gol. kar na mu ne uspe. Gledalcev je bilo 2500.
Hajduk : Gradjanski
2:0 (2:0)
Zagreb, 3. septembra.
Današnje tekmo med Hajdukom in Gra-djanskim je posetilo manj gledalcev kot se je pričakovalo, toda prišlo jih je vendarle do 3000. V 9. min. napad Hajduka, v katerem strelja Benčič nevarno žogo. Bratulič se vrže, jo ustavi, nato pa po nesreči sam potisne v mrežo. 1:0 za H. V 23. min. predribla Kraglč vso obrambo in strelja iz 16 m visoko na gol. Bratulič ubrani, tedaj pa priteče Lin in strelja iz neposredne bližine med drogove. 2:0 za H. Razlika dveh golov zelo deprimira igralce G. Do konca prvega polčasa se položaj ne spremeni več. DrugI polčas mine z menjavanjem manj ali več nevarnih situacij na obeh straneh, toda rezultat se re menja več. Tekmo je izvrstno sodil beograjski sodnik inž. Mika Popovič.
Za slovo - osem golov
in skromen remis — Svojo zadnjo tekmo na starem igrišču ie Ilirija odigrala proti celovški Austriji z neodločenim 4:4
Poslovili smo se torej od ilmjanskega Igrišča. Na sporedu je bila za tako važen trenutek malo šibkejša tekma in tej primeren ie bil tudi obisk. Samo neikaj sto Ljudi je prišlo po slovo od športnega prostora, na katerem so v že skoro pozabljenih boljših časih tisoči doživljala napete in razburljive športne dogodke.
Doba treh lustrov, v katerj smo se kar privadili na igrišče sreda mesta, j« hitro •minila, in vendar koliko generacij s.p>rtne mladine je živelo in se preživelo na teh tleh! O d sile j se bodo moraK tu<L ti-sti malo bolj komodni nekoliko potruditi .iti ubrati dva kilometra poti pod noge, če bodo hoteli še »sodelovati« pri dogodkih r.a z': ciiem pofeiu. Nadeiajmo se, da ne bo nobciega »dezerteria«!
ISrija : Austria (Celovec) 4:4 (1:0)
V poznopoletnem, za nogomet zelo prijetnem vremenu se je igrala ta tekma. Toda kljub tej ugodni okolnosti se ni razvila do posebne višine. V prvem polčasu je bila celo pretirano mizerna in še.!e bolj živahni ton v drugi polovici je zabrisal neprijeten vtis, ki ga je vzbujala brez vsebinska igra-Zlasti se je pričakovalo od domačega moštva malo več poleta, malo več — igre, za s'ovo! Kdor je prišel s tem pričakovanem na igrišče, ie šel razočaran z njega!
Po dolgi poletni pa vri se je belo-zelen o moštvo predstavilo v slabi formi. Najslabši del moštva je bil napad, ki ni držal žoge, ni kombiniral, skratka ni igral. Dober d-el '<rivde na tej napadovi sterilnosti nosi sred nia vrsta, ki se ie posvetila samo obrambnemu delu, tako da ie moštvo razklala v dve polovici: v napad brez posla in v pre-obremenieno obrambo. Ta je dala v pr-vam polčasu zelo dobro, skoro brezhibno. V nadaljevanju igre se je pa dala zavesti do nepremišljenosti in odkrila ramljave točke. Tako ie prišlo do štirih negativnih zgo-d:čkov. V drugem polčasu se ie moštvo vsaj potrudilo. Z dolgo pogrešanim elano-m in živahnejšim startom so fantje vtisnili svoji igri boli ofenzivno noto. v napadu se je razigral Doberiet. ki le deloma nekaj pripravil, nekaj pa tudi sam zabil, da so se nanizali tudi na pozitivni strani štirje komadi. Zadovoljil je v moštvu edino Unter-
reiter, deloma tudi Rožič, o vseh drugih tn pa bito malo pohvalnega reči.
Celovčarj so se dolgo izogibali Ljubljane. Kolikor jih še imamo v spominu š« izza časov, ko so odhajali od nas s katastrofalnimi rezultati, moramo priznati, da so se dodobra poboljšali. V to K k o tudi niso storži krivice dobremu glasu, ki se je v zadnjem času stvoril o njih. Pokazali so do-bro kombinatorno igro s precej tehnike, posebno je ugajala igra napada — do kazenskega prostora. Kar so pa ti ljudje r°-če;njali pred golom, je pa bilo skoro nerazumljivo: še na en meter pred cifiem so po vsej sili ho-teli kombinirati. Ni čuda, če se je v zadnjem hipu še vedno našla ovira, ka niso mogfa' preko r.je. Napad je imel prav dobro oporo v halfih, kjer je posebno srednji mož lepo in pametno razdeljeval žoge in ibil tudi v defenzivni igri na mestu. Levi krilec mu je bil dober partner. Obramba — v njej je še najbolj ugajal vratar — je igrala mehko in spočetka še nekam sigurno. Ob močnejšem pritisku ihri-janskega napada pa je ponovno kapitulirala. V splošnejm so gostje napravili dober in prijeten vtis.
Moštvi sta nastopili v teh positavah:
Austria: Količ-Nu-sser, Rappauer-šimek, Serajnik, Kostanišek- Veginc, Gtomeliček, Pontasch, Jerman, Schweiger.
Ilirija: Rožič-Unterreiter, Vinko-Bogme, Varše<k, Belak-Ice, Lah, Markovič, Dober-let, Pfeifer.
Prvi polčas je bil zelo dolgočasen. Kar 1e bilo igre, so jo predvajali gostje, ki so skoro nepretrgoma prevladovali in se gibali okoli kazenskega prostora Ilirije. Vendar je Ilirija prišla do vodstva po Dober-letu, ki je zaključil lepo kombinacijo z neubranljivim strelom. Polčas 1:0 za Ilirijo pač ni ustrezal poteku igre.
Drugi del igre ie bil dokaj živahnejši. S'ce<r so bili gostje kombinatorno še vedno močnejši, vendar je tudii domači napad prehajal čedalje bolj v ofenzivne poteze, tako da se je igra odprla. Sedem golov, to je bil rezultat obojestranskih prizadevanj za zmago, in končni remis — uspeh teh prizadevanj. Serijo ie v 26. min. otvoril Pontasch in s tem izenačil. Že ro dveh minutah je Lah povišal iz upravičeno diktirane
enajstke na 2:1. Jerman je nato v 32. m'm. v silovitem naletu predriblal vse — ne iz-vzemši vratarja — in doseged ponovno Izenačenje, 2:2. V tretjič j« prišla Ilirija v vodstvo po Lahovi bombi iz neposredne bližine v 34. min. in Je kazalo, da bo ostalo pri rezultatu, ker je tempo igre ponehal. Toda v 38. min. ie Chmeli<6e4c izkoristil sekundno Bog metov o oklevanje in hladnokrvno plasiral v mrežo, 3:3. Tik pred koncem, v 42. min. je bil Chmeliček zopet uspešen Ln dosegel vodstvo za svoje barve, 4:3! V zadnji minuti je potem Doberlet še utegnil remizirati z zgodjtkom, ki ga obramba Ce'ovčanov ni hotela priznati, ki mu je pa sodnik prisodil veljavnost.
Sodil je g. Pevalek.
Petletnica SK Olimpa
Celje, 3. septembra.
Za proslavo petletnice Olimpa je bilo danes na Glaziji več nogometnih tekem.
Dopoldne je mladinsko moštvo Olimpa porazilo mladinsko moštvo domače Jugoslavije s 3:0 (2:0), popoldne pa je rezerva SK Celja zmagala nad rezervo Olimpa s 4:2 (2:2). Nato je sledil brzi turnir za pokal Olimpa. Vsaka tekma je trajala dvakrat po 15 minut. Najprej je SK Dobrna (Trbovlje) porazila SK Olimp z 2:0 (1:0), nato pa SK Celje SK Jugoslavijo z 1:0 (0:0). V nadaljnji tekmi je Olimp zmagal nad Jugoslavijo z 2:1 (2:1), v zaključni tekmi med SK Celjem in SK Dobrno pa so zasluženo zmagali domačini z 2:0 (0:0) ter si s tem priborili pokal SK Olimpa. Brzemu turnirju Je prisostvovalo okoli 400 gledalcev.
Prvi finale za srednjeevropski pokal
Ambrosiana : Austria 2:1 (2:0).
Milan, 3. septembra.
Prvemu finalu za srednje-evropski pokal med domačo Atnbrosiano in dunajsko Austrio je prisostvovalo 35.000 gledalcev Avstrijci so bili prve pol ure popolnoma gospodarji na polju, toda napad Je bil premehak, da bi dosegel uspehe. Po tem času so se Italijani popravili, kljub temu, da je bil njihov napadalec Levratto poškodovan in je bolj statiral. V 36. min. je zabil Manzaoo gol, ki ga pa budimpeštanski sodnik Gluck ni priznal. Zaradi velike vročine so kazali Avstrijci proti koncu prvega polčasa znake slabosti. V 43. min. je dosegla Ambrosiana iz kota po Meazzi prvi gol. Obramba je bila proti njemu brez moči. Minuto pozneje je poškodovani Levratto neubranljivo ustrelil drugi gol.
Po pavzi so morali deprimlranl Avstrijci skoraj popolnoma v obrambo in njihovega napada sploh nI bilo videti. — Najslabši mož Je bil Spechtl, med deli moštva pa obe krili. V nadaljnem je bil poškodovan tudi Gall, ki je moral zamenjati mesto. Sredi drugega polčasa pa so bili tudi Italijani že zelo izčrpani. Kritje je bilo slabo, delali sta samo še obe krili ln Meaza. V 33. aim. je po kombinaciji Sta-delar - Spechtl ustrelil slednji s krasnim strelom iz nemogoče pozicije častni s;ol za Austrio. Bilo je pozneje Se mnogo akcij, toda niti Ambrosiana ni mogla svišati rezultata niti Austria nI mogla Izravnati.
Ostale nogometne tekme
Spiti: JSK Split: Tri zvezde (Alpatin) 4:0 (2:0). Kvalifikacijska tekma za vstop v ligo.
Dunaj: V soboto: VVAC:Libertas 5:3 (2:2); Donau:Vienna 3:2 (3:1)! V nedeljo: Sportklub:Wacker 3:1 (3:0); Admira:FAC 3:0(3:0); Rapid:Hakoah 2:0 (1:0).
Berlin: Berlin:Hamburg 3:3.
Llnz: Sp. V. Urfahr:Lustenau 07 2:0 (1:0). Tekma za amatersko zvezno prvenstvo; v finale pojdeta Lustenau 07 in graški GAK.
Kolesarstvo
Dirka za prvenstvo države
Prvak za l. 1933 je Stjepan Grgac (Zagreb)
Ljubljana, 3. septembra.
V teku dopoldneva, ki ga je velik de-pokvaril dež, se je na 150 km dolgi progi iz Zagreba do Ljubljane odločila težka in ogorčena borba naših najboljših kolesarjev za naslov državnega prvaka na cesti. Ta tekma, s katero doseže kolesarska sezona vsako leto svoj višek, je letos potekla na cilju, kjer se je vkljub slabim vremenskim prognozam nabralo nekaj sto ljudi, brez posebne napetosti, ker so si dirkači mesta malone razdelili že med vožnjo. Doseženi rezultati niso najboljši (vozači so vozili povprečno nekaj nad 28 km), kar gre pač na račun slabe ceste; prav tako je najbrže iz istega vzroka trpela tudi udeležba.
Start je bil ob 6.03 ln pol v Zagrebu, na cilj pa je prišel prvi — Stjepan Grgac — ob 11.22. Izmed prijavljenih 28 dirkačev se jih je javilo na startu 22, med katerimi jih je tretjina ostala na progi. Ostali so v večjih in manjših razmahih rezali cilj. Čuden vtis je napravilo in nekaj burnih komentarjev je vzbudilo med publiko, ker je za prvim v razdalji komaj 50 m vozila veriga motorjev in avtomobilov. Organizacija prireditve je bila v rokah Koturaškega saveza, za katerega sta bila na cilju navzoča podpredsednik dr. Krčelič in vrhovni sodnik, znani mednarodni vozač prejšnjih let, Zagrebčan Meniga; na cilju so bili razen tega zbrani tudi funkcionarji ljubljanskih kolesarskih forumov in klubov. Dirkači so po prihodu odhajali v gostilno Jelačin, nekaj dalj od cilja, kjer so jim prireditelji preskrbeli garderobo in okrepčila.
Podrobni rezultati dirke so bili naslednji;
1.	Grgae Stjepan (Krt. klub Zagreb 1887) 5:19:38;
2.	LJubič Stjepan (Gradjanski, Zagreb) 5:29:33;
3.	Gartaer Franc (Ljubljanica, Dobrunje) 5:29:34;
4.	Pintar Sivko (Kol. ki. Zagreb 1887) 5:30:55;
5.	Davidovi« Drago (Orao, Zagreb) 5:30:55»/B;
6.	Abulnar Franc (Ilirija, LJubljana) 5:34:42);
7.	Prodan Edvard (Hermes, LJubljana), 5:35:53;
8.	Vabuit Ivan (Zarja, Jesenice) 5:38:51;
9.	Ivkovič Drago (Gradjanski, Zagreb), 5:40:48;
10.	Brajnlk Janko (Ljubljanica, Dobrunje) 5:46:49.
Stjepan Grgae cd je s današnjo zmago tretjič priboril ponosni naslov kolesarskega prvaka Jugoslavije.
Kolesarske dirke ASK Primorja bodo ra praznik dne 8. t .m. po že objavljene m sporedu ob pol 15. na igrišču ŽSK Hermesa. Po dosedanjih prijavah sodeč boao te dirke ene največjih ter bo pri posameznia točkah zelo ostra konkurenca. Najzanimivejša bo dirka v parih in stafetna dirka, katerih letos še nismo Imeli prilike videti. Najbolj napeta točka pa bo poizkus postavitve novega državnega rekorda na 200 metrov, za katerega se ie pripravil dirkač ASK Primorja Grabeč. Istočasno pa je Primorje organiziralo tudi posebno loterijo, v kateri bo glavni dobitek krasno moško ali damsko kolo. — Ker na praznik ne bo drugih športnih prireditev, se bo ljubljansko športno občinstvo gotovo v velikem številu udeležilo teh dirk.
Primorje v Mariboru
Naš zastopnik v ligi je včeraj v Mariboru v prijateljski tekmi precej
visoko porazil Železničarja
Maribor, 3. septembra.
Na igrišču železničarja se je vršila popoldne prijateljska tekma med liginim moštvom Primorja in domačim železničarjem. Primorje je nastopilo v postavi: Starec, Hassl, Bertoncelj, Zemljak, Slamič, Bertoncelj, šlamberger, Makove, Petek, Jež, Zemljič.
Primorje : Železničar 5:1 (1:1)
Velike borbe ta tekma ni prinesla. Potekla je sicer temperamentno, toda v glavnem se je odigrala v polju. Posebnih fines niso pokazali na nobeni strani. Rezultat sicer ni v skladu s potekom igre, toda zmaga Primorja je zaslužena.
Moštvo Primorja je podalo homogenejšo celoto. V obrambni trio. ki je zanesljiv, se edino Starec ni uvrstil povsem enakovredno. Krilci so bili povprečni in morda najšibkejši del moštva. Odločnejši so postali proti koncu prvega polčasa, v drugem polčasu pa so predvsem opravili odlično napadalno delo. Defenzivno so bili šibkejši, zlasti Slamič, tako da je nasprotni napad lahko uprizarjal nekai nevarnih akcij. Napad je imel zaradi dobro razpoložene nasprotne obrambe precej težko stališče. Dober Je bil
trio, medtem ko se krili nista mogli uveljaviti. Moštvo je v ostalem pokazalo dobro tehnično podlago, koristen start in veliko razumevanje za primerno plasiranje.
Pri železničarjih ni hotelo funkcijonirati v napadu. Posamezniki ne znajo »stopati« in tudi kombinatorno niso bili na običajni višini. — Glavna in usodna napaka pa je, da napadalci ne znajo držati žoge. Zlasti v prvem polčasu je dobil napad mnogo uporabljivih žog, izkoristil pa je samo eno. Krivda za poraz gre zaradi tega najbolj na njegov račun. Krilci so bili v splošnem dobri, le podajali so zelo netočno. Obramba je storila nekaj usodnih napak, sicer pa je igrala zadovoljivo.
Tekma Je bila v prvem polčasu odprta, po odmoru pa so domači vidno popustili in v tej dobi so gostje postavili rezultat.
Tekmo je sodil g. Bergant, ki je imel sicer igro v rokah, napravil pa je nekaj hudih napak v škodo domačih.
V predtekmi je rezerva železničarjev zmagala nad rezervo Maribora s 14:3 (4:1). Dopoldne pa je na igrišču Maribora I. SSK Maribor zmagal nad Svobodo s 7:0 (5:0).
Zanimivosti iz davne preteklosti
Vinča ob Dunavu, Humsko pri Foči in še razna druga arheološko važna področja nam ponujajo svoje starodavne zaklade
Ljubljana, 3. septembra.
V	zadnjem času imajo naši arheologi mnogo dela, a tudi velike skrbi, ker ne morejo po svojem znanju in po svoji volji razkrivati starodavnih spomenikov in zanimivosti, ki nam jih zemlja v raznih pokrajinah naše države kar ponuja. Iz raznih krajev prihajajo poročila o zanimivih arheoloških najdbah, pri katerih pa se morajo znanstveniki omejiti na same skice in popise ter potem starodavne spomenike spet prepustiti zemlji v varstvo dokler se v boljših časih ne najdejo za sistematično raziskavanje potrebna gmotna sredstva.
Tako se je nedavno blizu vasi Humsko pri Foči po naključju odkrila grobnica srednjeveških srbskih velmož iz dobe Dušanovega carstva ali pa od poprej. Našli so 2 nagrobna spomenika, ki sta bila samo deloma v zemlji, drugače pa popolnoma ob rasla s travo in mahom. Mimo teh obraslih spomenikov so hodili že mnogi, ki so se dokaj zanimali za arheološke najdbe, a so bili mnenja, da so to bogumilski nagrobniki, kakršnih je mnogo po Bosni. Neki kmetje, ki so nedavno prekopavali pustinjo, pa so opazili, da so na kamnih napisi, in so o tem obvestili sresko načelstvo. O najdbah je bil obveščen tudi sarajevski muzej in so njegovi člani že ugotovili, da «o ti spomeniki zelo važni za proučavanje srbske zgodovine Eden nagrobnikov je visok 2 in pol metra, širok preko pol metra, drugi pa je visok poldrugi meter Prvi spomenik je divno ornamentiran in ima tudi razne napise poleg človeškega lika, ki se z desno roko opira ob meč. z levo pa dviga ščit Tudi v manjši nagrobnik so vklesani človeški liki in razni napisi.
V	teh krajih so že pred leti našli ostan-
ke starinskih naselbin in med njimi tudi ostanke topilnic raznih rud. Skozi te kraje je namreč v dobi Dušanovgea carstva vodila važna trgovska cesta, ki je spajala Dubrovnik s Carigradom. V neposredni bližini vasi Humsko na desni obali Slatinske Reke je mala vas, ki se še danes imenuje Zlatari, kar priča, da je bil tu nekdaj rudnik zlate rude. Iz najdb tekom prejšnjih let pa se sklepa, da so davni predniki v teh krajih kopali tudi srebro ter lil: železo. Celo področje bi nam moglo odkriti vele-zanimive in zelo važne ostanke naselbin iz staroveške Srbiie in še iz mnogo starejših dob
Neizčrpno pa je tudi arheološko bogastvo Vinče ob Dunavu, kjer naš znani arheolog prof. Vasic že od leta 1908 raziskuje ostanke velike starogrške naselbine. Profesor Vašič je raziskovanje nadaljeval leta 1929. in je tudi letos tam na delu, ki mu ga omogočajo gmotne podpore nekega bogatega angleškega starinoslovca. Ob Dunavu je bila velika starogrška kolonija, ki je bila važno trgovsko središče v 7. in 6. stoletju pred Kristusom. To kolonijo so pozneje osvojili Rimljani. Raznovrstni keramični in kovinski izdelki, najdeni v Vin-či, izpopolnjujejo marsikatero vrzel pri proučavanju starogrških kolonij. Ker so podobne izdelke našli tudi v Južni Rusiji, v Karpatih in v Besarabiji, se da sklepati, kam vse so v stoletjih pred Kristom vodile trgovske poti Grkov in pozneje Rimljanov. Profesor Vasic zaključuje za letos svoja raziskovanja ter odpremlja najdene zanimivosti v beograjski muzej. Z delom pa bo nadaljeval spet prihodnje leto, ker je prepričan, da bodo raziskovanja ob Dunavu spravila n adan še mnoge arheološke znamenitosti.
Iz akvaristove torbe
Tuje ribe v naših vodah
Cesto sem že omenil, da so vode naše domovine polne raznovrstnih srednje in Južnoevropskih rib. Poleg autohtonih ribic so se pa udomačile tudi nekatere tujezem-ke. Tako najdemo na primer ameriškega somiča (Amiurus nebulosus) tudi v nekaterih naših vodah. V bazenih inženjerske podoficirske šole v Mariboru se je zelo razmnožil, na Hrvatskem pri Zdenčici ga pa goje na veliko. Odtod se je razširil tudi po Savi. Mladi somiči s svojimi dolgimi brki. (zaradi česar Jih imenujejo tudi br«o-ne), so lepe, trdne in skromne, za akvarij zelo prikladne ribice. Druga mrzlovodnica Je ostriž lz roda Centrarchidae, neka vrsta bisernika (Eupomotis gibosus), doma v sev. Ameriki. Ribe te vrste je vlovil naš vrli akvarist stud. for. I. Jošt, v mlakah okoli Beograda. Ribica je ploščata, hrbet in trebuh sta izbočena, barva pri mladičih je olivnatozelena s temnejšo marmoracijo na bokih. Hrbtni plavuti sta zraščeni, njih zadnji del Je daljši kakor sprednji. Silno lepo kovinasto se blešče škrge, ki so podaljšane v obliki majhnega jezička, na katerem Je črna maroga. živalca je okras za naš akvarij, a poleg tega je v vsakem pogledu skromna. Jemlje živo hrano v obliki tubifeksov, ciklopov, dafnij, komarjevib ličink: če nam pa primanjkuje žive hrane se zadovolji tudi z nastrganim mesom. Tretja mrzlovodnica je tarenka ali amerikanka (Trutta iridea), k. .e že v najnežnejši mladosti zelo bojevita in požrešna. V akvariju terorizira na prav sirov način vse ostale ribe. Prikladna je samo za večje akva-riie, ker namreč hitro raste. Četrta po vrsti Je zlata ribica .ki le kakor znano iz Kitajske in Jaoonske prišla v Evropo.
Tudi zobčasti krapovci. ki rode žive mia-diče, so zastopani v eni naših voda in to mečenoše fXiphophorus helleri Heck). Ime-nuiemo iih tako po samcih, katerim je soodnji del repne olavuti podal išan v obliki meča. V jarku konališča v Rogaški Slatini jih 1e nič koliko, kjer se med gosto rastočim račlim zeljem (Elodea canaden-sis) silno razmnože. Ker je voda v Slatini
zelo topla, jih morajo akvaristi polagoma privaditi hladnejši vodi. Zlasti Je treba paziti pri prenosu iz Slatine, ko jim je treba prilivati tople vode, sicer prinesemo prehlajene ribe v akvarij, kjer poginejo kar na veliko. Zahtevajo toploto od 22 do 25° C, polagoma se pa prilagode na 18°, njih mladiči pa tudi na 15". Grehota je in brezvestno spustiti take ribe v nezadostno ogrete akvarije, kjer poginejo slej ali prej. Lahko izlečimo prehlajene ribe v topli vodi (25 do 28°). Cim se ribe pri plavanju ne gibajo več z vsem telesom in čim razpro-stro pritegnjene plavuti, so zdrave in prav polagoma jih privadimo manj topli vodi. Tako izlečena samica mi je pred nekaj dnevi podarila 82 mladičev, od katerih je nekaj komadov pojedla, druge pa nagrizla. Vsi ostali, 72 po številu so pa zdravi. Hranim jih s koruzno moko, zasledujejo pa tudi že majhne ciklope in dafnije. Dočim so mečonoši iz Rogaške Slatine za akvariste, ki ne razpolagajo z ogrevalnimi aparati, neprikladni, so pa zobčasti krapovci iz ene naših dalmatinskih rek privajeni na mrzlo vodo ter za naše akvariste, ki žele ogledati si razplojanje zobčastih hrapovcev, ki rode žive mladiče, kakor nalašč ustvarjene. O teh ribah, ki jih je izsledil tudi g. JoSt, bom poročal prihodnjič.
Naj omenim še ameriškega ostriža (Pry-stes salmoides Gttnth.), ki je podoben našemu ostrižu in ki ga goje na Hrvatskem. Poedine komade vlove tudi v Savi. Od domačega ga razlikujemo po zraščenima hrbtnima plavutima, po širokem gobčku in po podolgovati temni progi na bokih.
O. S.
Velika nesreča v francoskem kamnolomu
Pariz, 3. septembra, č. Velika katastrofa se je pripetila v kamnolomu prj Freymineu v Loreni. Iz neznanih razlogov je prezgodaj eksplodiral naboj. Do eksplozije pod-miniranega področja je došlo v trenutku, ko so bili delavci še v največji bližml Kamenje je ubilo na mestu glavnega inženje-r-ia ln 6 delavcev, dočim je 9 delavcev dobilo hude poškodbe.
2ena v sodobnem svetu
Ali je našla žena v poklicnem delu
zadoščenje?
Nizozemska pisateljica Jo van Ammers-Ktiller je napisala roman »De opstandigen« (upornice), ki je vzbudil zlasti med ženskim svetom mnogo zanimanja. Za nas so zanimivi predvsem njeni zaključki glede na uspeh in duševno razpoloženje, ki ga je ustvarilo v ženi njeno poklicno in obče javno udejstvovanje.
Pisateljica opisuje usodo treh rodov ho-landske meščanske rodbine Coornvelt a vanjo vplete tudi usodo treh ženskih generacijski predstavljajo osvobodilno borbo žen za enakopravnost z moškimi. V knjigi je spretno zajeta vsa zgodovina te borbe od 1 1848. do 1. 1924. ter je mestoma dobro označen tudi razvoi ženine duševnosti, ki jo je ta borba nuino prinesla s seboj.
Fosebno dobro je podano življenje žene iz prve opisanih treh generacij: življenje, ki poteka enostavno in monotono, ki po-n enja za ženo le odrekanje in samopozabo. štirinajstkrat je Aagje Coornveltova »obdarovala svojega gospoda in mojstra s sadom svoje zakonske ljubezni.« Ko ji >e umrlo šest otrok, ni njihov oče zadrhtel niti od veselja, niti od žalosti, kajti »bil je bogaboieč mož in je vedel, da je človeško oivanic na zemlji le romanje v boljše življenje«. Tudi ona se je ponižno uklonila — in rodila dalje, dokler ji niso osiveli lasje in dokler ni postalo njeno telo široko in okorno. Tedaj je s svojega togega naslanjača pri oknu, kjer je pletla nogavice, obvladovala svoje mnogostarnsko in obširno gospodinjstvo. Ko je vstopil gospodar
k obedu, je vsa družina vstala in se mu poklonila. Ko je po obedu bral ^aiopis, so se mati in hčere komaj drznile šepetati. Da bi ga vprašale, kaj čita, o tem ni bilo niti govora. Kajti časopis ni bil za ženske. O blagru in težavah države ni bilo treba dobri gospodmji ničesar vedeti. Družba je smela odgovarjati samo na vprašanja. Najbolj ponižujoča je bila vloga neporočene sorodnice, ki jo je samo takrat obsijalo solnce gospodarjeve prijaznosti, kadar mu je pripravila kako dobro jed; kajti »pasti in polniti svoj želodec, to so mu bili najvažnejši dogodki delovnega življenja«. Najbolj trdega se skaže napram svojim otrokom, kadar gre za zakon. Svoje hčere naravnost prisili poročiti se z možmi, ki so jim najbolj odvratni. Tudi sinu ne dovoli poročiti revno sorodnico. In vendar je bil to vzor moža za tiste čase, saj je bil bogaboječ in celo sentimentalen: ko se je najedel, je šel skladat pesmi.
Ali je pomenilo tako življenje srečo za ženo? Ali si je res treba želeti nazaj »stare dobre čase«? Pisateljica tega sicer ne iz-prašuje takole naravnost, toda iz ironičnega prizvoka, ki spremlja opisovanje takih momentov, vsakdo lahko jasno spozna njeno mnenje.
V drugem delu pokazuje pisateljica, kako povsem normalno se je razvila borba za žensko emancipacijo v meščanskem sloju: na konkretnih primerih pokaže, kako nekatere družine s preštevilnimi otroki niso mogle svojih hčera »stanu primerno* opre-
miti z doto in tako so te hčerke ostale same, brez eksistenčne možnosti in brez moža. Kajti zakon je bil tedaj — še bolj kakor danes — gospodarska pogodba. Kaj je preostalo tem ženskam drugega kakor da so si poiskale možnost lastnega zaslužka. To ni bila nobena ženska kaprica, ampak trda realnost. Mnoge teh žen je zlasti bridko zadelo spoznanje, da so »deklasira-ne«, izobčene iz svojega razreda, ki je smatral žensko delo za sramoto. Seveda so bila med temi tudi nekatera premožna dekleta, ki so hotela študirati in se osamosvojiti tudi iz notranjega nagiba, porojenega iz težnje po znanju in izobrazbi, deloma pa, ker jih je plašil zgled njihovih mater. Tudi take primere prikazuje pisateljica z do-življeno prepričevalnostjo.
In kakor po vsem svetu, je tudi na Ho-landskem vladajoča družba — moških in dobro omoženih žensk — viharno protestirala proti temu, da bi se ženske njihovega razreda posvečale poklicnemu študiju in službi — dočim so isti moški mirno gledali, kako hirajo v njihovih tkalnicah sestradane delavke pri 16-urnem delu. Da tudi to se jim je zdelo samo ob sebi umevno, da venejo ob njihovih strojih nedorasli otroci. Tudi to sliko socialne krivice in družabnega protislovja je pisateljica mojstrsko vpletla v svoj reman.
Kakor vemo. je ženska emancipacija kljub protestom moškega sveta kmalu po vojni slavila skoro po vsem kulturnem svetu svojo zmago: ženam so se odprla vrata v vsa izobraževališča, dostopna so jim bila vsa službena mesta, a v večini držav so dosegle tudi politično enakopravnost. In v to dobo nas povede pisateljica v tretjem delu svojo knjige, ki jo prične z letom 1924, a z istim letom tudi zaključi. Ko gledamo na podlagi njenih izvajanj ženo na višku njenih udejstvovalnih možno-
sti, ne smemo pozabiti, da je bila to tudi doba gospodarske konjunkture. Ko bi pisateljica raztegnila svojo povest notri v današnjo krizo, bi morda sklenila z drugačnimi zaključki. Tako pa pokaže meščansko ženo sredi njenega izobilja, v gmotnem blagostanju in intelektualnem poletu, ko ji že pričenjajo presedati dobrine, za katere se je borila prejšnja ženska generacija tako požrtvovalno, često s tolikim odrekanjem. Mnoga mesta v romanu izzvene Kot razočaranje nad posledicami, ki jih je prinesla v ženino življenje njena osamosvojitev. Ena njenih modernih emancipirank, Doroteja, ki je dosegla v svojem političnem udejstvovanju sijajne uspehe, a je bila kljub temu skrbna mati šestim otrokom, z grenko nejevoljo prisoja samostojnemu ženskemu delu, za katero se je toliko let borila, krivdo za svoj ponesrečeni zakon. Njen mož ji je nezvest in njuna hčerka razmišlja: »Ali ne verjameš, da je oče pri vsej svoji udobni življenjski radosti in pri svojih lahkomiselnih nazorih nesrečen, nezadovoljen človek, ki neprestano nekaj išče, česar mu manjka?« Iz teh in podobnih izvajanj bi. mogli sklepati ,da samostojno delo prinese ženi nesrečo v njen zakon, ker ji postane mož, kateremu ne posveča žena dovolj časa, nezvest. Logična posledica takih zaključkov bi morala biti nepremagljiva zvestoba vseh tistih mož, katerih žene vedno doma sede. Toda vemo, da imajo tudi take žene, ki so samo gospodinje in ki prav ničesar ne vedo o javnem udejstvovanju, prav pogosto nezveste može.
V zadnjem poglavju: »Pesem Je stara in nova« skuša prisateljica dokazati, da najde tudi današnja žena svojo življenjsko srečo edinole v zakonu.
Gotovo je resnica, da samo poklicno delo zlasti v današnjih okoliščinah ne more pri-
nesti ženi absolutnega zadoščenja, da ne more pomeniti smotra njenega življenja, razen v redkih primerih, ko žena sublimira vsa svoja čuvstva in jih osredotciči na gotovo delo, ki ga pa ne moremo smatrati kot poklicno delo za zaslužek. Toda ali je moškemu poklicno delo smoter življenja? Ali ne opravlja tudi večina mož svojega dela čisto mehanično, samo za pLačilo? Ali se ne skuša tudi moški drugje uveljaviti, ali ne stremi tudi on za osebno srečo? In vendar nihče ne misli, da bi se moral zaradi tega odreči poklicnemu delu. In ali ne utrdi v£zi med možem in ženo prav ženino globlje razumevanje življenja, do katerega je prišla v izvrševanju poklica?
Gotovo ima pisateljica prav, ko zaključi z besedami, da »niso žene v dnu svojih src nič preveč drugačne od prejšnjih«, saj narava se ne da izpremeniti. Toda da bi edino zakon prinašal ženi srečo, nad tem moram dvomiti, če pogledamo nešteto zakonov okrog sebe. In neizpodbitna resnica je, da se marsikatera žena reši prav v poklicno delo pred praznoto svojega zakona.
150 novih milijonarjev v Franciji
Francoska vlada je započela akcijo za veliko narodno loterijo. Prvo žrebanje te ustanove bo razdelilo med dobitnike 120 milijonov frankov. Vsaka srečka bo zadela najmanj 200 frankov, zanjo pa bo treba plačati 1000 frankov, tako da bo izgubil njen kupec, v najslabšem primeru 800 frankov. Toda načrt te loterije bo privabil nedvomno mnogo občinstva, kajti žrebanje loterije bo ustvarilo Franciji 150 novih milijonarjev. Država pa bo pri tej kupčiji zaslužila 60 milijonov frankov. Ideja je nedvomno dobra in špekulacija se bo gotovo obnesla.
Vsaka besed* SO par; za dajanj« naslova ali sa šifro p« 3 Din. (1)
Vsak moški se divi' ženski beli in sveži polti — baš takšni kakršno ima dandanas lahko vsaka žena. Poskusite kremo Tokalon bele barve (ki ni mastna), ta krema vsebuje snovi, ki blaži in osvežujejo kožo, kombinirana pa je s preparirano svežo smetano fri olivnim oljem. Krema Tokalon neprestano prodira v kožo, miri razdražene kožne žleze, zožuje razširjene znojnice ter odstranjuje zajedalce. V 3 dneh bi postala Vaša krasna in sveža, kakršne ne bi mogli doseči na noben drug način. Uporabljajte kremo Tokalon bele barve, vsako jutro in čakajt
šepeta/
Brezposelni
domači tekstilni mojstri, tkalci, pletilci in mojstri z« nogavice in čipke naj se takoj javijo radi posredovanja n« »Borzo dela za privatne namočen ce«, Zagreb. Bogov:čeva nI i ca 3.	25801-1
Poslovodinjo
zmotao manjše mešane trgovine, ki ima vsa potrebna spričevala im event. nekaj kavcije, išče L. Rebolj, Kranj. 26100-1
Strojepisca
perfektnega, ki bi poučeval vsako sredo in petok od 18.—19. nre strojepisje, iščem. — Prednost imaj« aktivni aiii upokojeni državni usluthenci. Priglasi i.n plača za uro na og!«*-mi oddelek »Jutra« pod »G. i. 20«.	25792-1
Trg. pomočnik
dobro izurjen v moški ta iamski stroki, vešč hrvatskega in nemškega jezika, dobi mesto takoj. Ponudbe je poslati s 3liko na naslov: Bela Kelemem. Cakovee.	26058-1

V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znansem, da nas je naš srčno ljubljeni soprog, predobri stric in brat, gospod
m
MvšI čevljarski mojster in posestnik
danes, 2. septembra t. 1., v 58, let« svoje starosti, po dolgem in mučnem trpljenju, za vedno zapustil.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 4. septembra iz hiše žalosti na župno pokopališče v Tržiču. Sv. maše zaduŠJiise se bodo brale v župni cerkvi v Tržiču.
BI strica pri Tržiču, dne 2. septembra 1933-
Si
ERLAH, rojena Kukal], in ostali sorodniki
m
Pletiljo
izurjeno. iščem. O"*«!« po dogovoru. Ponudbe na Katica Zadravec, Oska ulic« 1, Cakovec. 2DS6G-1
Mesarski pomočnik
mlad, pošten. vojaščine prost. d -bi takoj službo. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	20(151-1
Kinooperaterja
veščega svetlozvočne aparature, sprejmemo. Ponudbe e prepisi dokumentov in zahtev« plače na ogasni oddelek »Jutra« v Ljubljeni pod »Kinoopera-ter«.	25932-1
Zdravo kuharico
35—15 letno, ki bi opravljala tudi vsa hišna dela !n v vrtu. sprejmem k trem odmislim osebam na deželi. Ponudbe pod šifro ♦Stalna« na oglasni oddelek »Jutra«.	26013-1
Več šteparic
sprejmem v službo. 8 topa ri na m iz okolice Kranja dara delo budi n« dom. Prešern, Kranj. 20103-1
Ključavničar
ffl'a'jši, inteligenten. strokovno dobro naobražen, 1obi stalno službo z« špe-oraVna dela v tovarni. Zahteva se prilagoditev, tTTwf.no«* zastopanja in d« :0.000 Din kavcij«. Dopisi na podružnico »Jutra« Maribor pod »Marrbo.-«.
26005-3
	
mmmt »agžžHtegaaeBi	
	
Vsaka beaed« BO par; za daionjfl naslov« aH za Šifro 3 Din. (21
Starejša dama
ieli mesto v trgovini. Gre tudi na deželo. Zmožna j« samostojno voditi trgovino Nastop takoj. Naslov pore oirlasmi oddelek »Jutra«.
26389-2
Gospodična
izurjen* v vseh strokah mešan« trgovine, zmožna voditi vsako trgovino, ter ob enem piasmišk* dela, želi preaneniti mesto v vsa ko boljšo trgovimo v Ljub Ijani. Položi lahko kot garancijo ali soudeleženka od 20.000—30.000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod značko »Stalnost«.
26379-2
Prodajalka
mešane stroke, išče nameščanje v Ljubljani, Celju ali Kranju. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Prijazna«.	26307 2
Ker ljubim majhne otročičke
želim mesto varuhinje otrok pri boljši druž:«i. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« r>od »Ljubiteljica otrok«. '	26378-2
1000 Din dobi
tisti, ki preskrbi službo mlademu ključavničarskemu pomočniku s Šoferskim Izpitom. Je nekadilec, abstinent ln kavcije zmožen. Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Kavcija 1000«	26480-3
Mlada vdova
boljša oseba. sama. Išče mesto hišnice, gospodinje alt kaj primernega Sposobna Je vsesa v MSI vrtu. Naslov v ofrl. odd. »Jutra«.
M405-?
Gospodična
ra4ena v<=eh nlsarnlSklh d oslov, lzurlena tudi v posp^dln Istvu želi prl-rpo-ne zaT^oslttve. Gre tudi kot blasjajnlčarka. Cpnj. ponudbe na oel. odd. rJutra« Dod »Primerna zaposlitev«.
36371-9
Kuharica
hotelska, perfektna. išče stalne s'užbe v r^stavra-riji sli boljši privatno. Nastop tako'. Naslov v oglasnem oddelku ».Tntra« 25865-2
Trg. pomočnica
poštena, z znanjem nem
ščine. išče nam^č^nje v trgovini. G-e tudi na deželo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod 5'fro »Mlada«.	25862-2
Gospodična
dobra gospodinja z dobrimi spričevali, želi službo gospodinje,- najraje k samostojnemu gospodu. Cenjene ponudbe na oglasni odiielek »Jutra« pod »Po-» in prikupljiva«.
23887-2
Službo gospodinje
išče čedna in simpatična poštena gospodična k starejšemu gospodu aH vdov eu. če tudi s par otroci. Ponudbe na oglasni odde lek »Jutra« pod »Pridna in zadovoljna«. 25538-2
Manufakturfstka-aranžerka
z večletno praikso. dotra in agilna moč, želi mesta kjerkoli. Gre tndi kot b« gajničarka. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod »Dobra moč«.	25652-2
Slikar ln pleskar
iSče del«. Ponudbe pod »Idrija« na oglasni odde Iek »Jutra«.	258K-2
Trg. pomočnik
25 let star, mešane stroke, z 10 letno prakso, vešč tndi voditi posle glavne zaloge tobaka, z znanjem slovenskega, hrvatskega, nemškega in madžarskega jezika, išče primerno »luž bo z« takoj aH pozneje. Prevzame tudi kako po Iruinico. Ponudbe n« ottf-oddelek »Jutra« pod šifro »Sposoben 88«. 25760-2
Dekle z dežele
vajeno šivanja, išče ka kršnokoH zaposlen je. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	85802-2
Zasluiek
Kdor J i i « i»yiiulka. plača z« vsako besedo 50 par; za naslov ali iifro S Din. — Kdor Budi zaslužek, p« za vsako besedo 1 Din, u dajanj« naslov« ali
sa šifro p« 5 Dia. (S)
Trgovka
na deželi »prejme v komisijsko razprodajo razne pletenine. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 26014-S
Entlanje 1 m i Din ažur 1 m 2 Din
plieiranj«, montaža bridge-stor, pranje in likanje ve ženin, ročno vez on je, mo-nogrami, strojno vezenje in predtisk najmodernejših vzorcev. Dunajska c. Ia/IV 155-3
Popoldansko
zaposlitev
kakršnokoli, išče uradnica Naslov pove ogl. oMelek »Jutra«.	26265-3
ni'
LL
Oglasi trg. zn«čaja po 1 Din beseda; za da janje naslov* ali za Jifro 5 Din. — Oglasi »ocialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za lajanj« naslova ali za šifro p* 3 Din. (6)
Foto-aparat
9X12, znamke »Voigtlan-der Avrus«, 1:4,5. prodam ali zamenjam za kolo. — Naslov v podružnici »Jutra« v Celju.	25729 6
Stara okna
dobro ohranjena, naprodaj. Poitve se »Hote! S" 5a«, Sv. Petra c. 5.
26063-6
Otroška posteljica ln koš
pocen< naprodaj v Zrfent iami. Zvezna oiiCa it. 10.
?5552 6
Otroška posteljica
lesena, bela, zelo dobro ohranjena, z mrežo in in žimnico naprodaj — FShji trg 4.	25906 6
Štirikolesni voziček
mali, dobro ohranjen, na prodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 26120-6
Norveško ribje olje
najfinejše, »veže, vedno v zalogi. Naročila točno proti povzetju. Piccoli, Tyrše-va fDunaiska) cest* št. 6.
6S-6
Kavarno-
restavracijo
novo zgrajeno, na najlepši legi Cmroka (Zagreb), oddamo takoj v najem. Pismena vprašanja na In-terreklam, Zaereb, Mase-\ykova 28, pod broj P-3079 25426-19
Razstava
na Karlovškl cesti Številka 4 najnovejših otroških ln lgračnlh vozičkov, malih koles, Drevoznlh trlclkljev. dvokoles, motorjev ln šivalnih strojev. Cene nizke. — »Tribuna« P. Batjel, tovarna dvokoles, otroSklh ln Igralnih vozičkov. LJubljana.
26304-6
Mizarji!
Okovje in orodje kupite najugodneje tudi na hran. knjižice pri »Jeklo«. Ljubljana.	242G6-6
Otroški voziček
|*>ceni naprodaj na Zaloški cesti 25 — Stara re-miza.	26163-6
Mizni štedilnik
telezen. in zložljivo železno posteljo prodam. Naslov t oglasnem oddeiku Jutra.
36138-6
Lep spalni fotelj
z Da j boljše prevlekio ugodno naprodaj na Bleiweisovi cesti 13, vrat« 10. 26131-6
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanj« naslova aJi za Šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za ] daianj« naslova ali za - šifro pa 3 Din. (7)
Stojalo za papigo
kupian. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. — Gostiša, Vrhovčeva 1.
23931-7
Pisarniško opravo
kupimo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro ohranjeno«. 26109-7
Stružnico za železo
iobro ohranjeno kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »7.elezo-»trugar«.	25506-7
Spalni fotelj
(couch) malo rabljen, kupim takoj za zmerno ceno. Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra« pod »Gotovima«.
261S5-7
Rabljeno juto
7« embalažo, kupi večjo množino Ed. Pižler. Vrhnika.	25908-7
Vsaka beseda 1 Din; i* dajanje eartova ali ia šifro oa S Din. (17)
Trgovino
mešanega blaea na pro metni cesti oddam takoj v •ljif.ai. nimct v oglasnem cddelku »Jutra«. 26088-17
Valjčni mlin
na stalni vodi vzamem v naiem. Naslov v o^las,
oddeku »Jutra«. 26096-17
Pekarijo
v dobrem stanju med Ja vznikom in Jesenicami oddam takoj v najem po logovom. Lovro Noč. Slov. Javornik. 26005-17
Otroški vozički
tricikli. Igralni vozički, lepi modeli, nizke eene. M. Tomšič, Sv. Petra e. K. 52.	25991 6
Vrtne jagode
sorta: kralj AH>ert. 1« redno debele in a'omn tične. 50 sadik za 10 Din odda'« Paljk. Cesta na Rožnik 47.	25946 6
Vsaka beseda l Din; za dajanj« naslov* ali u šifro pa 5 Din. (19
•
Usnjarna
z električnem pogonom, v mestu na Sp Štajerskem radt starosti ugodno ua prodaj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Usnjarna 35«. 24174-19
Vinotoč
na zelo prometni točki Ljubljani odda R»a!itetna pisarna Graš>'k. Misarvk" v« 12.	25986 19
Vsaia bese-Ja 1 Din: ia dajanj« naslov« aH ia šifro pa 5 Din. (31)
Izjava.
Ponovno opozarjam, da nisem plačnik za dolgove moi« žene.	26303-31
A. LESJAK.
Zastopstva
prodajo ali nakup kakršnekoli vrste, tudi terjanje denarja, prevzame za Tist oziroma Italijo *am žr.ve-či Jugosloven. Dopise na »Rulu«, Servola 471, Trie-ste.	26081-31
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali Za šifro pa 5 Din. (301
Usnjene suknjiče
izdeluje najbolje Ivau Črtane, krojač, Črnuče 71
pri Ljubljani. 25876-30
Mojstrica kozmetike
S 1 * v a Gril Ljubljana. Beethovnov« ulica št. 15. — vis-a-vis nebotičnikovih zgradb, neguje po najboljši metodi in se priporoča cenj. damam. 25570-30
VJj.
Vsaka beseda 60 par: za dajanje naslov« ak za šifro 3 Dia. (2S-«)
Majhno sobo
za oiadižče Miau kavarne Evrope iščem. Pomodbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Fr.«
25065-23a
Cenejšo sobo
'•prem!jemo ali prazno, Wi-zu Zvezd« išče miren gospod. Ponudbe pod »Sam« na oglasnd oddelek »Jutr»« 36122-331
Učite! ji ščnica
4. letnika, išče e 15. septembrom »taniovanje z vso oekrbo in souporabo klavirja. — P-onudfoe z navedbo cen« na og'as. od-de'ek »Jutra« pod šifro »Kranj«.	25S78-23/a
Opremljeno sobo
majhno in skromno, v oan-tru mesta iščem za takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Mirna 22«.
26005-2a'a
Striženje 5 Din
britje 3 Din
ObiSčite »Rapid«, Sv. Petra cesta št. 25. Najcene-i«, brez čakanja in dobro 25948-30
	
mm	
I Vsaka beseda 1 Din; j z« dajanj« naslov« aii j z« šifro pa 5 Dia. (10)	
Motorno prodam za 1500 jovška c. 22.	kolo Din. Kar-26111-10
Poltovorni »Ford«
zamenjam za motor, Šivalni stroj sli k«j drugega. Ponudbe pod »Zameojava 99« na oglasni oddelek »Jutra«.	26102-10
Dvosedežni avto
BMW, v priznano dobrem stanju proda Kenda. Ljub Ijana. Mestni trg. 3K82-10
Pod polovično ceno
naprodaj skoro nov osebni peisedežni avto »Fiat« 521, šesteilinderski, zaprta karoserija, v brezhibnem stanju. Naslov pove ogl. odd-eiek »Jutr»«. 25982-10
r.i]iiiWiTin
Vsaka beseda 50 par: za dajajij« naslov« aH ia šrtr* 3 Diru (23)
Sobo
s strogo separatnim vhodom poceni oddam gospodu ali dijaku v ceauu. Kriievniška ulica &—14, Ramor. Istotam prodam statvo.	25974 23
Opremljen kabinet
oddam boljšemu gospodu. Htecova uiica 16 — Na.tle Bova-_ 39117-23
Krasno prazno sobo
s posebnim vhodom centru oddam gospodični. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	26131-23
Gospoda
sprejmem kot sostanovalca na Rimski cesti štev. 10 pritličje.	26175-23
Sobo s štedilnikom
oddam v Društveni uilici 28 Novi Vudmat — Moste.
26133 23
Lepo sobo
separirano, opremljeno, od dam po znižani ceni 1 ali 2 esebama, koncem Mik!o šičeve ceste. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
26128-23
Vsaia beseda 1 Din: za dajanj« naslova *K za šifro pa 6 Dia. (30)
Enodružinsko hišo
■ Ljubljani prodam. Pojasnila Novi tarnat, Zvezno ul. 11.	36U8-2C
Dvostanovanj. hišo
ali enoetaniov., kupiim takoj. Plačam deloma v gotovini, ostalo prevzamem hipoteko. Ponudbe pod »Ljubljane« na oglasni oddelek »Jutra«. 26112-20
Hišo
z gospodarskim poslopjem, vrtom ln njivo prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Kolodvorska 24.
26217-20
Enodružinsko hišo
z vrtom prodam za Din 80.000. Dolg 30.000 Din se lahko prevzame. Pol-še, Malavas 40, Ježlca.
26199-20
Hišo z vrtom
v Ljubljani, kapim v ceni do 150.000 Din. Ponudb« za oglasni oddielek »Jutra« pod »Brez posredovalca«.
36237-20
Dijaškesobe
Vsak* beseda 50 p*r: za dajanj« naslov« aH xa šifro 3 Din. (22)
Dijakinjo
v Mariboru sprejmem v popolno oskrbo za mesečno 400 Din. Zglasltl se Je: Melje, Kremplje-va 3.	26457-22
Profesor
sprejme dijake v vso oskrbo v centru. Gledališka 4.in.	26462-22
2—3 dijake
sprejmem poceni v lepo, veliko sobo. Naslov v ogl odd. »Jutra«.
26420-22
1 ali 2 dijaka
v fino oskrbo ln vzornim nadzorstvom sprel-me v komfortno stanovanje skrbna, zdrava rdobln*. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.
36363-22
1—2 dijaka
solnčna soba, dobre oskrba, kopalnica. Cena nizka. Naslov v oglasnem odd. »Jutra«.
26367-22
V zračno sobo
ln celotno oskrbo sr>re1-me boljša družina 3 dijakinje ali dijake. Cena zmerna. Center mesta. Križevnlška 4 T.
26471-22
Prof. v Mariboru
Vila gajeva ul. St. 41 sprejme dijake. tudi prlvatlste na stanovanje z boljšo oskrbo. Strogo nadzorstvo ln pomoč pri učenju. 26452-22
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra* Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d, kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi s Ljubljani.