Our Write U« Today
Advertising
RATES are REASONABLE____
GLAS
List slovenskih delavcev v Ameriki.
• f .i .r.MHON • HHcuPh .i- 1v
No. 131. — Stev. 131.
luirt-rd u Scrond CIm« Matter Hrptember Zlst. 1903 at the Post Offir« M New York. N- Y.. under Act of Congress of March 3rd. 1879.
NA DAN DOBITATE
C "GLAS NARODA"
PO Pota NARAVNOST HA STOJ DOM (IiiIimI p»MJ ta praznikov).
(m^MjmmmmAi ^
NEW YORK, WEDNESDAY, JUNE 5, 1940 — SREDA, 5. JUNIJA, 1940
Volume XLVIII. — Letnik XLVIIL
77
BOJ DO
CESARSTVA
79
Winston Churchill upa, da bo novi svet ob času prišel na pomoč staremu svetu
Ministrski predsednik Winston Churchill je včeraj v poslanski zbornici izjavil, da se bosta angleška mornarica in cesarstvo, ako bi Nemci zasedli materinsko deželo (Anglijo), borila proti nemškemu vojaškemu stroju do svojega konca, ali saj toliko časa, da bo v "dobrem božjem času" prišel Novi svet na pomoč Staremu.
Churchill ni prav nič prikrival, v kako kritičnem položaju se nahaja Anglija, ko nima nobene druge zaveznice kot Francijo, ki pa že tudi deloma ječi pod tujčevo peto, medtem ko Italija ogroža njeno življensko pot skozi Sredozemsko morje.
Churchill priznava
velikansko katastrofo
Churchill je rekel, da je general lord Gort napravil velik čudež, ko je iz Flandrije rešil 33.j,000 vojakov, toda priznal je, da pomeni umik toliko armade veliko katastrofo. V Flandriji pa je ostalo 30,000 mrtvih in ranjenih ter najboljši vojni niaterjal, ki ga more izdelati angleška industrija."
NEMCI POROČAJO:
Nemci so dobili velikanski vojni plen
Nemško .vrhovno poveljstvo naznanja, da so zavezniki v Belgiji pustili toliko vojnega inaterjala, da je mogoče ž njim oborožit 80 divizij. Poleg tega je bilo izstreljenih 114'J aeroplanov, protizračni topovi so jih Izstrelili JKX); okoli 500 pa jih je bilo uničenih na tleh.
Najbolj uničevalna bitka končana
Hitlerjev glavni stan naznanja, da je 41 najbolj uničevalna bitka vseh čaisov'' končana. Obenem tudi naznanja, da je nemška armada zavzela Dun-kerque, kjer je bilo ujetih 40 tisoč zavezniških vojakov. ..Nemško poročilo ipravi, da *o Nemci od 10. maja, ko so vpadli v Belgijo in Holand-sko, izgubili 10,252 častnikov in vojakov, 8463 pa jih je pogrešanih; ranjenih je bilo 42,-523. V istem času pa je bilo ujetih francoskih, angleških,
belgijskih in holandskih vojakov 1,200,000.
"Danes se prične akcija na zapadni fronti"
Iz svojega glavnega stana je Hitler razglasil svoje dnevno povelje, ki pravi, da "z današnjim dnem gre zapadua fronta v akcijo.'* Obenem je ukazal, da so po celi Nemčiji v proslavo velike zmage v Flandriji 8 dni razobešene zastave in da tri dni zvone zvonovi.
Dalje pravi Hitler v ovojem dne»v<nem povelju, da bo nemška armada uničila Angleže in Francoze, ker nikakor nočejo skleniti miru.
"Histerija nas žene v vojno!"
• •
Kardinal Dougherty svari pred vmešavanjem. Pred 1 5. julijem bo Amerika v vojni, — pravi Marcantonio.
ZAVEZNIŠKI IN NEMŠKI ZRAČNI NAPADI
V povračilo za zračni napad na Pariz so francoski aeropla-ni bombardirali mnogo nemških letališč, železnic in tovarn v Nemčiji in zlasti v Monako-vem ter v Frankobrodu ob Meni.
Po zadnjem dognanju je bilo ipn zračnemu napadu na Pariz v (ponedeljek ubitih 254 o-•seb, med njimi 20 otrok, in G52 ranjenih.
James D. Mooney, podpredsednik General Motors Corporation in ravnatelj njenega tu-jezemskega oddelka, je rekel, da bodo Združene drža-ve vsled kakršnegakoli izrednega do godka pahnene v evrop.-tko vojno.
—	Ze zdaj vodimo gospodarsko vojno proti državam, je izjavil, — ki jih smatramo za naše morebitne sovražnice.
Moonev se je nedavno »vrnil iz Evrope, kjer se je mudil o-seni mesecev v vojskujočih se državah.
—	Amerika se je začela z vso silo oboroževati, — je dejal. — Propaganda, temelječa na vojnih poročilih, ustvarja vojno histerijo, in napo-led bo sleherni prepričan o neizogibnosti soudeležbe. Nekega dne se bo pa nekaj zgodilo — <sami ne vemo kaj, — in tisti dogodek bo pretveza za vstop v vojno. Edino upanje je še v tem, da se Združene države poslužijo 'vsega vojaškega in gospodarskega vpliva pri mi-
rovnih pogajanjih.
Kardinal Dougherty, ki je v Philadelphiji obhajal 50. obletnico mašništva, svari Združene države pred vmešanjeni v evropske homatije.
— Mi <se moramo brigati za naše lastne zadeve, — je izjavil 74 letni starček, — ter pod nobenim pogojem ne smemo za druge v ogenj po kostanj. Zadnja vojna je bila za ameriški narod d-obra šola. Ameriški narod bi moral spoznati, da niso njegova stvar iz grabežljivosti in sovraštva spočete bor be, ki jih vojujejo evropski narodi.
Newyorsiki kongresnik -Marcantonio, ki zastopa v kongresu ameriško delavsko stranko, je stavil z nekim časnikarjem, da se bodo Združene države še pred demokratsko narodno konvencijo zapletle v vojno, pod pogojeni, seveda, če bo vojna tako dolgo trajala. Demokratska konvencija se prične 15. julija.
CIO in
narodna
obramba
Izvršilni odbor Lewiso-vega kongresa bo razpravljal o vlogi, ki jo bo igralo delavstvo v narodno obramb nem programu.
Danes (v torek) se bo sestal tukaj izvršilni odbor Kongresa za industrijalno organizacijo (CIO) ter bo razpravljal o vlogi, ki naj jo prevzame delavstvo z ozirom na predsednikov narodnoobrambi pro-
Hitler še ni zmagal
Rivko časopisje izjavlja, da so Hitlerjeve zmage na zapadni fronti sicer precejšnje, nikakor se pa ne more govoriti, da je Hitler že zmagal. Zavezniki so še vedno precej močni in njihova glavna 'sila še ni načeta. O porazu zaveznikov zaenkrat torej še ni govora.
Pogon proti Parizu
Nemci so danes zjutraj med Rokavskim prelivom in cesto Laon-Soissons pričeli močno ofenzivo proti Parizu.
Francozi priznavajo, da se je pričela velika ofenziva.
Francosko vrhovno poveljstvo naznanja:
"Vsa poročila, ki so prišla s fronte danes zjutraj, kažejo, da se je pričela nova bitka."
Francoske oblasti priznavajo, da je od te bitke odvisna usoda Pariza in nad&ljni potek sedanje vojne.
Soisaons se nahaja 55 milj severovzhodno od Pariza, Laon pa 20 milj severovzhodno od Soissonsa.
VELIKI VOJA5K MANEVRI V NEW YORKU
Manevrov v okolici Plattsburga in Watertowna se bo udeležilo nad stotisoč mož. — Vse orožarne in vojašnice so močno zastražene.
Generalni poročnik Hugh A.
Delavske Vesti
KONEC STAVKE V LADJEDELNICI
V nedeljo popoldne so glasovali delavci Federal Shipbuilding & Dry dock Corporation v Kearney, N. J., če naj se vrnejo na delo ali ne. Ker se je pretežna večina izrazila za konec stavke, se je v |>ouedeljek tlelo v ladjedelnici obnovilo.
St.'vvka je bila proglašena prejšnji torek.
Stavkarji — člani CIO, — t"o bili deležni le malo simpatij, kajti očitali so jim, da s svojim početjem ovirajo naro-
dno-obranrbni program. V ladjedelnici sta namreč v gradnji dve križarki in dva rušilca.
Družba bo delavcem povišala plačo od 2H do 4 centov na uro, dočim so hoteli imeti de-la-vvi deset centov več. Glede vseh drugih spornih točk se bodo pogajanja pozneje vršila. Delavci namreč tudi zahtevajo, closed shop, rplačane počitnice, starostno prednost ter drugačno razpredelitev izvež-banih mehanikov in mašini-stov.
Drum, poveljnik 1. armade, ki ima svoj glavni stan na Governors Island ipri New Yorku, je izjavil, da se bodo vršili poleti štirje veliki ameriški ar-madiii manevri, največji bodo pa od 3. do 3*. avgusta in cer v ozemlju med Plattsbur-gom in Watertownom.
Teh manavrov se bo udeležilo nad stotisoč vojakov in častnikov redne armade, narodne garde in organiziranih rezerv.
Iz glavnega mesta države New York, Albany, poročajo,
da je sklenil governer Lehman i/z 4 * varnostnih razlogov'' najstrožje zastražiti vse orožarne in »vojašnice.
V newyorski državi je 47 vojašnic, arzenalov in vojaško vežbalkšče v Pine Camp in Peek skill.
. .Vsa ta poslopja oziroma naprave so najstrožje zastražene in javnost nima več v nje dostopa. Primerno stražo je preskrbe! generalni adjutant A. T. Brown.
Lehman je rekel, da [vojašnice morajo Vbodoče služiti izključno le vojaškim svrham.
gram.
To )>o prvi sestanek izvršilnega odbora izza konvencije me eca oktobra. Na konvenciji se je CIO odločno izrazil proti vstopu Združenih držav v vojno, zdaj so pa zavladale drugačne razmere in je treba poskrbeti za zadostno zaščito ameriške obali.
Ker bo na sestanku navzoč B. J. Thomas, predsednik Uni-ted Automobile Workers of America, se bodo pri tej priliki najbrž tudi bavili s spo rom, ki je nastal med unijo avtnih delavcev in General Motors korporacijo.
Sidney Hilman, ki je podpredsednik CIO, obenem pa tudi član predsednikovega odbora za narodno obramjbo, se sestanka zaradi bolezni ne bo mogel udeležiti. Sestanek je sklical predsednik John L. Le wis.
Precej pažnje bo posvečene stavkam, oziroma vprašanju, kaj je treba smatrati v seda-jih izrednih časih kot zadosten vzrok za stavko.
PRETEČA STAVKA PRI GENERAL MOTORS
prodala 446,790 motornih vozil. V prvih štirih mesecih tekočega leta je prodala t>0J,7bi* kar in trukov.
V prvih treh mesecih 1939 je imela korporacija čistega dobička nad 53 milijonov do^ larjev, v prvih treh meseci Ji tekočega leta pa 67 milijonov dolarjw.
Korporacija ima zaposlenih 220,(XX) uslužbencev. Pri vsa kem je napravila nad 831 dolarjev čistega dobička 1. 193!).
Ako korporacija ugodi linijskim zahtevani, ji bo treba žrtvovati samo malenkosten del teh dobičkov.
Vodstvo General Motors ni doslej podalo še nobene izjave o tem najnovejšem sporu z unijo.
Manj delavcev pri WPA
P. C. Harrington, Works Projects commissioner, je odredil, naj se meseca junija zniža seznam delavcev, zaposlenih pri WPA na 1,761,900. Ju ni j je zadnji mesec tekočega fiskalnega leta. Delo bo potemtakem izgubilo 158,000 delavcev. To bo izza nie.-eca marca že tretje skrčenje. Meseca marca je delalo pri WPA 2,348,000 oseb.
AFL SE VEDNO PROTESTIRA
Federacija se jezi, ker jo je Roosevelt prezrl pri imenovanju članov obrambne komisije. — Sidney Hillman ji je trn v peti.
Predsednik Roosevelt je ime-
noval v narodno-obrambno komisijo sedem članov—zastopnikov industrije, delavstva, vlade in javnosti. Delavstvo zastopa v komisiji Sidney Hillman, eden vodilnih uradnikov CIO, -voditelji Federacije so bili pa prepričani, da bo Roo-sevel razpravljal z Williainom
predsednik tako prezrl. V konkurenčni organizaciji je Vse-polno radikalnih elementov, ki gotovo ne bodo korisiili skupnosti. APL je sikozinskoz a-meriška organizacija.
Prijatelji administracije takole opravičujejo Roo.-eveltov ukrep: — Če bi imenoval pred-
Greenom, predsednikom AFL jsednik v obrambno komisijo o vlogi, ki jo bo igralo dela v- dva delavska zastopnika, ene-
stvo v narodno obrambnem iSa vsake organizacije, bi,
i bodisi drug drugemu naspro-
prograirm.
tovala ali bi se pa posluževala
Neki uradnik Federacije je.svoje ugledne službe kot sred rekel: — Naravnost nepojm- jsbvo za dosego sporazuma med ljivo se nam zdi, da nas je CIO in AFL.
MUSSOLINI SE VEDNO OMAHUJE
Italjanski ministrski svet je včeraj imel sejo poldrugo uro ter je sprejel več vojnih od redb, ne da bi na kak način motil italjansko politično tehtnico. In tu'ili Mussolini še ni armadi dal povelja, da koraka. Poročila iz Kima pravijo, da 'so med Mussolini jeni in predsednikom Rooseveltom še vedno izmenjane poslanice, ki imajo namen pregovoriti Mus-solinija, da ostane Italija izven vojne.
Nove vojaške odredbe določajo, da morejo ženske opravljati razna dela, ki so jih do sedaj opravljali moški, da morejo moški služiti v armadi.
United Automobile Workers unija (CIO) je zavrnila predlog General Motors Corpora- 1 tion glede obnovitve pogodbe, tikajoče se 135,000 delavcev, j ter prosila predsednika Roo-sevelta za takojšnje posredo- ! vanje zvezne »\ lade.
Walter P. Reuther, ki so mu pri General Motors poverjene uuijske zadeve, je rekel, da se » bo vršila te dni v Washinglo-nu posebna seja mednarodnega izvršilnega urada ter razprav-ljala o nastalem položaju.
Ako bi avtni delavci zastajv-kali, bi bil to hud udarec za predsednikolv liarodno-obrain- j bni program, kajti predsednik General Motois, Win. S. Knud-sen, ki je obenem tudi član narodne obrambne komisije, je | nedavno rekel, da je njegova družba za slučaj potrebe pripravljena izdelovati tudi letala in da bi jih izdelala veliko
množino—-mogoče tfeoč letal na mesec.
Unija zahteva predvsem zvišanje plač in pa boljšo repre-zentaeijo v tovarni.
Pogajanja se vrše že uad mesec dni, zdaj je pa stvar prikipela do viška. V brzojavki, ki so jo poslali zastopniki unije avtnih delavceiv1 predsedniku Rooseveltu, je rečeno med drugim:
—	General Motors Corporation je zavrnila naše zmerne predloge za novo kolektivno pogodbo, tikajočo se 135,000 delavcev. International Motors Council naše unije je danes soglasno zavrnil protiipredloge korporaoije, ker <?o nezadovoljivi.
—	Naša želja je, da bi bila sporna zadeva redno in zadovoljivo uravnana, vsledtega prosimo zvezno vlado za posredovanje, da bo sporazum čimprej dosežen.
—	General Motors je največja industriajlna organizacija v Združenih državah, bodisi z ozirom na obseg ali na dobičke.
Nikdar v zgodovini še niso imeli lastniki kakšne korpora-cije toliko dobička kot ga i-majo od General Motors.
Leta 1939 so imeli delnic*** ji General Motor* 183 milijonov dolarjev čistega dobička. 10 milijonov dolarjev so spravili v rezervni sklad. Letos bodo dobički še znatno r več j i.
V prvih štirih mesecih lanskega leta je General Motors
Browder in Ford kandidata
Na konvenciji komunistične stranke sta bila soglasno no-minirana Earl Browder za predsedniškega, James Ford pa za podpredsedniškega kandidata. Konvencije se je udeležilo nad 20,000 oseb. Browder je bil pred nekaj meseci ohsojen na dve leti ječe, ker je potvoril ameriški potni li=ft. Odvetniki so vložili pri-ziv, in sedaj čaka v svobodi odločitve -višjega sodišča. Govorniki so obsojali predsednikov narodno obrambni program.
Španski begunci v Mehiki
V El Paso, Texas, je dospelo poročilo, da je mehiška -vlada aretirala v državi Chihua-hiji dvainštirideset španskih, beguncev. S tem je bila uvedena kampanja, proti nezaželji-vim tujcem.
Notranji minister Ignacio Garzia Teiles je zapovedal natančno preiskati proti-držatno delavnost inozemcev.

"0 LI 8 NABOB X" — New YorK T
Wednesday, June 5, 1940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
M
GLAS NARODA
.(TOKX Of THE PEOPLE)
99
I
Published by Borate Publishing Company, (A Corporation).
Pmldeat; J. Lopah«, Sec. — Place of business of tbe and addreaaea of a bore officers: 210 WEST 18tb STREET, NEW TOttK. N. X.
47th Year
"Olaa Naroda" la I—nod every day except Sundays and holidays. — Subscription Yearly $6.—. Advertisement on Agreement.
Za eelo leto velja list sa Ameriko In Kanado $6.—; xa pol leta $3.— ; aa Četrt leta flJSO. — Za New York aa celo leto $7.—; za pol leta $3.60. Sa Inozemstvo sa celo leto $7.—; za pol leta $3.60.
"GLAS NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMSl NEDELJ IN PRAZNIKOV
-GLAS NARODA." 21$ WEST 18th STREET. NEW YORK, N. Y. Telephone: CHelsea S—1242
JU2NA AMERIKA IN NEMCI
Evropska vojna je porvzrociia tesaieje sodelovanje med državami Južne in Centralne Amerike. Oziroma bolje rečeno: države Južne in Centralne Amerike se s čedalje večjim zaupanjem obračajo proti Združenim državam.
V New Yorku je znani južno ameriški časnikar Genaro Arbaiza, ki je podal naslednje mnenje o teli odnošajili.
—	Južna Amerika je žarela šele uvide vati, kakšnega pomena je pravzaprav »vojna za novi svet.
—	Ob izbruhu vojne so bili trgovci in podjetniki centra-no- in juzno-amerLškLh republik prepričani, da bodo delali dobro kupčijo. V času svetovne vojne .to do vrha napolnili svoje blagajne, pa tudi po letu 1935, ko je Ibila vojna že precej gotova stvar, jim je šla trgovina v klasje. Trgovci in podjetniki so se nadali, da bo v "drugi svetovni vojni Evropa vse sproti poku pila in plačevala za blago kakršnokoli, še tako pretirano ceno, pa so se zmotili v svojih raouiiih. Namesto tega pa vidijo Evropo, omahujočo pod neznosnim 'bremenom, uničevano od modernih vojnih strojev — lačno, preplasčeno in terorizirano Evropo. Spoznavajo obenem, da bo evropska katastrofa pretresla tudi ameriško celino.
—	Zavojevanje pristanišč ob Rokavskem prelivu ter nova zračna in mornariška oporišča na Norveškem in na Ho-lamiskem bodo omogočila Neiikčiji razliiti aiigeško blokado ter dospeti na Atlantik. Zdaj dobivajo zavezniki življenske I>otrebščine iz Južne Amerike. Zmagovite nemške pomorske sile bodo napadle te zavezniške prekoatlantske dobavne črte ter skušale odrezai zaveznikom dostop do teh virov.
—	Ko 'bo ohromi jena angleška moč na morju, bodo skušali Nemci dobiti oporišča v Južni Ameriki in uničiti angleško kontrolo nad južnim delom Atlantika. S tem bo zanesena vojna k južnoameriški dbali, in južnoameriške republike se bodo morale odločiti za vojno ali za mir.
Na vprašanje, kakšne bodo gospodarske posledice na-cijskega zavojevanja Evrcipe, je odvrnil Arbaiza:
—	Tekom zadnjih deset let je šlo 65 odstotkov vseh centralno- in južno-amerLškiheksportov v Evropo. Nemška zavojevanja so to trgovino močno omejila, popolnoma bi jo pa uničilo zaprtje Sredozemlja in nacijska kontrola nad Evropo. Ako se zavleče boTba med nemško nadvlado v zraku in angleškim gospodstvom na morju in če bi bilo nacijsko oze inlje tudi vbodoče za4>lokirano, ibi Južna Amerika še vedno pomagala zaveznikom. Nedavni predlog argentinskega vnanje-ga ministra Cantila, da bi zavzele ameriške države stališče
* ne vojskujočih se" držav, s čimer bi postale neaktivne zaveznice Anglije in Francije, očituje zaveanikom naklonjeno politiko. Proti temu vodijo fašistični in nacijski elementi po vseh delih južne Amerike neumorno kampanjo. Ne zastrupljajo samo javnega mnenja, da se odtujuje zaveznikom, pač pa v mnogih slučajih tudi pomagali kršiti južno-ameriško nevtralnost. Tekom prvih mesecev vojne so dobivatle nemško bojne ladje od južno-ameriških nacijev (oziroma z njihovim posredovanjem) potrebno kurivo, da jim je bilo mogoče operirati v jnžno-ameriškem vodovju.
—	Nemčija še vedno dobiva iz Južne Amerike razine potrebščine in vojni materjal ter pošilja v zameno svoje blago v južno-ameriške države. To se vrši s posredovanjem nevtralnih dežel, predvsem Italije.
—	Četudi zavzamejo Nemci pretežni del zapadaie Evrope, bo Anglija ostala vladarica morja, dokler bo imela na razpolago svoje brodovje. Angleška mornarica je imela že doslej velike izgube. Novih laidij ji najbrž ne bo mogoče tako naglo grada t i kot jih Nemci potapljajo.
— Ameriški diplomati,— je zaključil Arbaiza svoja izvajanja, — so storili veliko napako, ker so bili trdno prepričani, da vojna ne more todti zanesena v Ameriko. Vojno «o smatrali za izključno evropsko zadevo, ne pa za borbo, vsled katere je posredno ali neposredno ves svet prizadet.
POMEN MINISTRSTVA ZA MUNICIJO V NEMČIJI.
Nedavno osnovano nemjŠko ministrstvo za nuinLcijo ki ga vodi minister dr. Todt je že v poTnem obratu. V berlinskih krogih ptripimijejo ustanovitvi t^ga ministrstva velik po* men in zatrjujejo, da je nov doldoz za odločno voljo kan-celarja Hitlerja, se letošnjo leto končati vojno.
tV nentžkih informiranih kro-gfh napoveduje, da se bodo v kratkem; pričele velike operacije nemške zračne in suho-zemske voj&ke. Kanoelar Hit-
Naš prvi koncert
Kakor Vam je vsem znano, bo v petek 7. junija izvajan prvi koncert nanovo ustanovljenega Mladinskega Pevskega Zbora v Brooklyn, X. V. Že se vprašujejo: 4'Zakaj pa v petek zvečer tako st'var narediti!" In to j e, kar vam hočem razložiti. Jaz kot pevovodja tega zbora, sem dal wvojim mladim peivcem nekako nalogo takoj pri natši prvi vaji, in to je bilo, da se moramo toliko pesmi naučiti, da bomo lahko čez tri mesece priredili svoj prvi >j tonila dan ski koncert. To je 'bil naš cilj in smo ga doseg?! i.
Olavtni vzrok te naloge je pa bil, da so otroci 'vedeli, zakaj se učijo, ker vsako delo mora imeti svoj cilj. Ko je pa prišel čas za naš koncert, smo 'pa izvedeli da so vse prve tri nedelje v mesecu juniju vzete za naše slovenske piknike. Da bi pa mi naredili naš koncert na isti dan, kot bi bil kak drug piknik, bi pa ne bilo prav in mogoče slab uspeh obeh priredite»v> v takem slučaju. Rajše kot otrokom vzeti to veselje, ki so ga pričakovali od naše prve vaje, namreč, da bomo imeli čez tri mesece naš prvi koncert, smo pa izbrali petek, 7. junija za naš koncert. Jaz, kot vsak drugi, bi tudi rajše videl, da bi imeli našo prireditev na nedeljo večer, ali zdaj ko 'veste vzrok, sem gotov, da boste to vse vpoeVtevali in napolnili Slovenski Dom v petek zvečer in s tem dali korajžo našim mladim, da bodo v jeseni zopet z 'veseljem začeli hoditi h vajam v*ak teden. To-raj samo ta teden, namesto, da bi šli na obisk v petek zvečer in na koncert v nedeljo, pa pridite .na koncert v petek zvečer •n greste na Obisk v nedeljo. Vaši prijatelji Vas bodo ravno tako veseli v nedeljo Ln naš koncert bokle isti na petek večer kakor bi bil na »vsaki drug večer.
Naši pevci in pevke so »V- starosti od šest do šestnajst let in bodo nastopili s solo, duetom, troglasno, v kvartetu, in skupnem petju brooklynskega in newyorskega zbora. Na vrh tega pa še Mladinski tamburaški zbor sodeluje.
Program bo vodil Mr. Frank Kerže, ki je iz prijaznosti sprejel to nalogo.
XA SVIDENJE!
JERRY KOPRIVSEK, ml.,
pevovodja.
Iz Jugoslavije
ler polaga na delo dr. Todta veliko upanje, ter je prepričan, da bo kljub pomanjkanju tflirovin našel možhosti za nemoteno preskrbo nemške oborožene sile e vsem potrebnim vojnim materialom Nekateri celo mislijo, da je prišlo do operacij na Skandinavskem polotoku ravno na pobudo ministra dr. Todta, ki si hoče osigurati nemoteni dovoz švedske rude za izdelovanje potrebnih ogromnih količin vojnega materiala. .
Nevesto je osleparil.
tPri Sv. Ani na Kremlbergu je imel državi jam češkomorav-skega protektoratta Jožef ISte-fel v najemu posetstvo, na katerem; pa je slabo gospodaril. Da bi prišel do denarja, se je začel ženiiti ter je izvabil od Ide Horvat iz Plitvice 5000 din na račun bodoče možitve. Ko pa je imel denar, ni hotel za nevesto nič vedeti. Štefla so prijavili policiji ter je v teku akcija, da se izžene iz države.
Odlikovanje zaslužnega učitelja, ki v 40 letih ni niti en dan zapustil službe.
V Kastfvu je bil te dni z redom «v. Save V. stopnje odlikovan odličen prosvetni de-| laveo Bruno Jurinčič, šolski j ravnatelj v pokoju. Rodil >e j je leta 187(1 v Kaisivu in je 1 končali učiteljišče v Kopru. Učit«!jž3vo službo je nastopil 1. 1895 in io opravljal nepretrgoma 40 iet do 1935, ko je stopil še ril In zdrav v pokoj.
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
KRANJSK0SL0VENSKA KATOLIŠKA E D N 0 T A
Ustanovljena 2. aprila 1894., lukorporlrsna 12. januarja 1888 v državi Illinois, a sedežem v mestu Jollet, Illinois POSLUJE ŽE 47. LETO Glavni urad v lastnem domu: 351 N. Chicago St, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 122.55%
K. S. F- Jednota ima nad 35.000 članov in £UmIc v odraslem In mladinskem oddelka.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 183
SKUPNIH PODPOR JE K. S. K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM SVOJEGA OBSTANKA NAD $7,400,000
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM ln NAROD t"
Če se bočeS zavarovati pri dobri, poStenl ln solventnl podporni organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-SIovenskI Katoliški Jednotl, kjer se lahko zavaruješ za smrtnfne, razne poškodbe, operacije, proti bolezni ln onemoglosti.
K. S. K. Jed nota sprejema v svojo sreuo člane ln Članice od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu ln do 16. leta. ZavarujeS se lahko od $250 do $5000 posmrtnine.
V	Mladinskem oddelku K. S. K. J. se otroci labko zavarujejo v razredu "AA" ali "BB". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek In ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem nara-SCa. V slučaju smrti otroka se izplača $500 ali $1,000 posmrtnine. Otroka se lahko tudi zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svotd izplačano v gotovini.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruje« se lahko za $2.00; $1.00 ln BOc na dan ali $6.00 na teden. Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zavarovanja.
Člani in članice nad 60 let atari labko prejmejo prioadajočo Jim rezervo Izplačano v gotovini
Nad 70 let atari člani ln Slanice ao prosti vseh nadalinlh asea-mentov.
Jednota Ima avoj Usten Ust "Glasilo K. S. K. Jertwte", ki Una-Ja enkrat na teden v slovenskem ln angleSkem jeziku In katerega dobiva vsak Član ln članica.
Vsak Slovenec ln Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. S. K. Jednotl kot pravi materi vdov ln sirot. č* Be nisi San ali članica te najstarejše slovenske podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti druStvo, spadajoče h K. S. K. Jednotl. Kjerkoli Se nimate druStvs, ■padajočega k tej katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba Je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Za na d al j na po-jasnlla ln navodila plSlte na glavnega tajnika:
JOSIP ZALAR, 351 N. CHICAGO STREET, JOLIET, ILLINOIS
Ves čas svojega uči tel je vanja ni zamudil <niti en dan. šole. Služboval je po raznih krajih Istre, kjer je ustanovil več šolskih knjižnic in zJbral na stotine knjig. Ves eas svojega službovanja >e je pridmo udej-stvovikl tudi v raznih kulturnih in narodnih društvih.
Fant in dekle sta padla v prepad.
Pastirji nad Boko Kotorsko ženo vsako jutro drobnico po stri n fh Obronkih na. pašo. Tako sta tudi 17-letni .loven Jurovič in 20-lot na Stuna Nikoličeva iz Velikih Zalazov pasla drobnico visoko nad Dobroto. Koza jima je us!a po bregu in se ni mogla več po vzpet i. Jovan in Stana Kta se dolgo trudila, da bi jo rušila. Naposled >e je Jovan spustil po vrvi nizdol, Stana T>a .si jp vrv privezala, za noge. Naenkrat je Jovanu spodrsnilo in je potegnil še Stano za i-eiboj v prepad'. Padla sta v globino 1(J metrov. Stana se je čez čas za\edla jn priklicala pastirje na pomoč. Jovan je imel razbito glavo in je obležal mrtev. Stano pa so prenesli v Dobroto k zdravniku in bo najbrž okrevala.
•Ufcil je zeta in ga vrgel v jamo.
Kmetovalec Cvetko Vladko-vič iz Toplega Dola je ovdo-v©'. Ker ni imel nikogar, da bi skrbel zanj, je povabil v hišo zeta Nikolaja Pejčiča, poročenega z njegovo hčerko Drino. Kmalu pa sta ve tast in zet pričela prupirati. Naposled je tast sklenil zeta ubiti. Zvabil ga je na samoten kraj, češ, da gresta iskalt zakopan denar.
Ko ista bila na samem, je ta><t udaril zeta s sekiro po tilniku, da je zet takoj začel hropsti.
Da bi zakril sledove, je tast vrgel zet^ v bližin jo jamo, globoko 4 metre. Sam se je potem podal vanjo in čakal, da je zet izdihnil. Potem je na truplo nametal kamenja in ne mirno odpravil domov. Truplo so našli šele po 15 dneh. Divjaškega tasta so oddali okrožnemu sodišču v Pirotu, ki ga je obsodilo na 20 let ječe.
Kmetica o ločitvah zakonov.
V okviru gospodinjskega tedna v Zagrebu je predavala na ljudskem vseučilišču kmetica Katica Majnaričeva iz Delnic, in med drugim se je dotaknila tudi ločevanja zakonov. Rekla je: 4Dobra gospodinja, do-

Peter Zgaga
MUČEN POLOŽAJ II.
Seveda, v vsakem domu pa nimajo glasbeno nadarjenih otrok in v vsakem domu nimajo kratkovalovnega radio aparata, ki bi prinašal muziko iz daljaive sedem tisoč ali še več milj.
Kadarkoli sem to ugotovil, sem se globoko oddahnil, toda kaj kmalu sem se prepričal, da lile je mogoče tudi brez otrok in brez radio »parata spraviti v težaven oziroma mučen polo-žaj.
Nimajo otroka in nimajo a
za koleno. No, takrat skuro vem, kaj bo.
Držeč se pesnikovega pravila, da 4 * kdor govoriti kaj im ve, ta vreme h val' al' toži ..." bleknem kar tjavendan: — Se mi zdi, da bomo malo dežjfc dobili.
iS temi besedami, prijatelji, sem pa dregnil v sršeno gnezdo.
— O, dobili ga bomo, dobili baš prav kmalu, — pritrdi gospodar in .stegne nogo, da za-poka v členkih. — Že zjutraj sem vedel, da ga bomo dohili.
parata, imajo pa — Bogu in
vsem svetnikom bodi potoženo|Salament, ali me drži! — bolezen, od katere so pa —' hvala za vprašanje! — nedavno zelo srečno in koristno okrevali.
Xo, potemtakem tudi bolezni nimajo »več, ampak imeli so jo, hudo bolezen in povrh tega. še kakšno kočljivo operacijo, kar pa mene takoj spravi v mučen položaj.
Ko sedim takole po izdatnem kosilu v kotu in mi je milo pri srcu, ker sem iz razlogov olike pustil na krožniku
— Kaj? Revmatizem .* — vprašam. In bi bilo iv>eeno, če bi vprašal ali ne, pripovedovanju o tej nesrečni bolezni je že (»dprta za t vomica.
— Ja, rt-vmutizein! — pribi-je gospodar. — Dve leti me je tnutral, ipa še zdaj me včusi pomalem. Dob t a rji so si kar kljuke podajali. Ta, naj ga z elektriko preganjam, oni, naj se k opijem v vroči i\odi, tretji, naj se mužem, četrti, naj ne
lefpo nnenozapečeno kurje be- 'Jen' kls,lh JVtJl' ta to» ta ull0> dro, tse gospodar in gospodinji !lnel,e je ,J0k'10 111 tr^al° ku primakneta bližje k meni, jazitavzeut iiudiiev- ^ kaj pra pa vztrajno molčim in čakam,
kaj bo.
Pa vse gospodar ozre skozi okno, stisne zobe in se prime
SREDIŠČE ZA SLOVENSKE PONOGRAFSKE PLOŠČE. — Pišite za cenik. J. MARŠI CH, INC. 4«3 W. 42 Street	New Torfc
bra žena in dobra mati je najboljši temelj za sreteo družine in doma; v mestu prav tako, kakor na vasi. Pogosto so žene same krive ločitve, ker >e ne brigajo za gospodinjstvo. Zona naj rte beže od gos]>odinj-stva, brez nje^a ni prave .sreče."
Tragična smrt znane Zagrebčanke.
/Te dni se je gospa Ivka Bu-dak, soproga znanega zagrebškega odvetnika in frankov-skega prvaka dr. »Milana Bu-daka odšla v nvoj vinograd v vasi Riimi za Mirogojem. Ker se do večera ni vniila domov.
vini, ko tavžent hudičev t Ko milijon hudičev! Tako me je bolelo in trgalo. Ce bi me pri soldatih ne odvadili vekanju, bi tulil kakor grešna duša. — Jezus, kako je bolelo! Ali mi-/ lis, da sem mogel stopiti na
nogo? J a, pa kaj še! Po i\>eii štirih sem se »plazil in iskal sekirico, <la bi si — IVsk! — no-
go odsekal, pa so vse orožje poskrili pred menoj.
In tako se suče povest o strašnih bolečinah brez kotira in kraja, jaz [»ostanem nemiren, tudi mene že začenja trgati v kolenih, stopalih in vsepovsod, povesti pa le ni ne konca in kraja.
Za nogo ga moram potipati, kako da j<- vroča, kadar se k dežju pripravlja in prav od blizu poslušati, kako mu škrta
v kolenu.
Vztivzam, ponižno poslušam,
jo je njena družina odšla iska.t j pomilujem, pritrjujem in se ter jo našla mrtvo v vodnjaku v- ,r domačega posestva. "Policija je uvedla ipreiskavo, pri čemer
kažejo vsi znaki, da gre za samomor. Zato domfnevo govo ri tudi okoliščina, da je go^pa Budakova kazala v zadnjem času znake živčnega razkroja.
DARILNE POŠILJATVE r JUGOSLAVIJO in ITALUO
100	DIN.
200	DIN.
300	DIN.
400	DIN.
500	DIN.
1000	DIN.
2000	DIN.
$ 2.30 $ 4.40 $ 6.50
$ 8.50 V DINARJIH
$10.25 $20.— $39.—
V LIRAH
100	LIR---$ 5.90
200	LIR---$11.50
300	LIR---$17*—
500	LIR---$28.—
1000	LIR —--$55.—
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih požiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
Vsled razmer v Evropi ni mogoče t Jugoslavijo in Italijo nakazali denarja v DOLARJIH, temvei samo T dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi za vse druge evropske države.
SLOVENIC PUBLISHING CO.
:: : POTNIŠKI ODDELEK t ::
216 West 18th Street, New York
čudim v tem mučnem položaju. T oil a oddahnem se pre-duzdeva, da ima tudi gospodinja nekaj povedati, ker je med moževim pripovedovanjem ne-nelioma odpirala usta in se ji je parkrat tudi posrečilo reči: — Kaj pa jaz' Jaz . .. toda gospodar se je preveč trdno in vztrajno oklepal svojega rev-matizana, da bi ji pustil v besedo.
Naposled ce ji pa vendarle izpolne želja in plane s svojo operacijo na dan.
Z operacijo, ki je tako draga njenemu srcu in tako značilna za vse njeno življenje, da bi njeni dnevi brez haska potekali, če bi je zdravniška znanost ne bila z njo obdarovala.
Natančno, kakor očenaš mi pove, kako se ji je bilo trikrat zaporedoma v glaivii zavrtelo, kako jo je začelo pri strani zbadati in kako je hodila od zdravnika do zdravnika, kako nihče ni mogel pogruntati bistva njene boleosni in kako je -lednjič pravega iztaknila. Bolj, kakor vsak zdravnik ve, kako se je operacija ivršila, kaj se ji je "sanjalo" so ji dali etra in kako »traisno je bila žejna, koise je sDef zavedla.Ma-lo manjka, da mi ne pokaže "šrumfa", ki ji je ostal po o-pe raciji.
To je zame mučen položaj, prijatelji, najibolj mučen pa ni. O najbolj mučnem vam bom jutri povedal.
■
"G LAS NAROD A" — New York
Wednesday, June 5, 1 940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
I
mm^w ' - s
II
o in delajo Slovenci
RUDARSTVO — RAZMEROMA VAREN
POKLIC	».	v . w
f* ""	'	i*. ' ' i v i • f * t » ,	•	,
Dosti navidez lahkih poklicev je bolj nevarnih kot pa manjnanje v Kanadi. — Slučaji majner-ske jetike so redki. — Med sto nesrečami je le ena srr^rt.
Statistika dokazuje, da je v Kanadi več dosti bolj nevarnili jiokJieev .kot je pa majnerstvo.
Ta trditev je navidez skoro neverjetna, pa je resnična. Glavni '\-zrok je pa ta:
— C e sc delavec ponesreči pri kakšnem drugem delu, pride v list nedolžna notica: —
"Pleskar je padel z lestve*', "Drvarja je jxubilo", "»Skladiščniku je padel na glavo težak zaboj in ga pobil do smrti'", ali kaj podobnega. Ljudje prečit a jo in pozabijo.
Vse nekaj drugega je pa z nesrečami v majnah.
Poročila o takih nesrečah vzamejo v listih cele kolone. V s* je podrobno opisano, največkrat še 'Več kot je potreba. Potemtakem ni čudno, če je zanimanje za take ne-reče večje, kot pa za nesreče v drugiii poklicih.
V provinci Ontario se je ponesrečilo v majnah dosti manj oseb kot pa v drugih težkih industrijah, naprimer pri vinilnih podjetjih, gozdarstvu, ri-barstvu in konstrukciji cest itd.
< 'e se kanadski majner zavaruje pri kakšni zavarovalniški družbi, mu je treba plačevati nižje prispevke kot jih pa more plačevati zavarova nec uslužben v verižni trgovini.
Med sto majnerskimi nezgodami v Ontario je samo ena smrtna. V zadnjih osemnajstih letih je ontarijski majner izgubil na leto povprečno samo po tri dni vsled nesreče ali bolezni.
Med majnerji v Združenih državah in drugod po svetu je majnerska jetika (silicosis) nekaj običajnega. Xi pa tako v provinci Ontario. Izmed delavcev, ki so zapo-leni nad deset let v majni, zboli samo eden za to boleznijo.
Največjo nevarnost v majnah predstavljajo takozvani "rock blasts" (posipi, pokanje skal). Toda tudi število nesreč, ki so v zvezi s tem, postaja čedalje manjše. Ce je rov količkaj nevaren, ne sme po razstrelitvi precej dolgo v rov noben delavec. Med tem ča>om se utržejo omajane skale, in delavci se vrnejo v razmeroma varen iprostor.
I\ zmanjšanju nesreč je tu di dosti pripomogla vzgoja majnerjev. Vsak majner dobi knjižico, v kateri je vse natančno opisano, kako mu je treba skrbeti "za varnost. Rudniški inžirnirji jim »večkrat predavajo o zaščiti, družbe pa uva-' jajo v rove vedno boljše var- i nostne naprave.
60 TOVARN IZDELUJE MUNICIJO
....;
Letalska industrija bo kmalu začela obratovati s polno paro. — V nji bo zaposlenih nad 1 6,000 delavcev. — Dva meseca po izbruhu vojne jih je delalo samo 5000.
V Kanadi izdeluje orožje in tekoče fiskalno leto v vojne mu niči j o šestdeset tovarn. Poleg na/bojev izdelujejo tudi protizračne topove, polj-k e to-
]K)ve in težke havbice. Zaen- ji",' 1 T T	""
f . . , .	takoj po izbruhu vojne zavzela
krat je bilo oddanih naročil v
svrhe 700 milijonov dolarjev.
Tudi zrakoplovna industrija je v polnem razmahu. Ivo se je
znesku 40 milijonov dolarjev, dočim je bilo za povečanje in izboljšanje tovarn dovoljenih 30 milijonov dolarje»v.
Delavcev maaijka, posebno izvežbanih mašinistov in mehanikov. Tisoče in tisoče jih potrebujejo.
Za ravnatelja municijske industrije je bil imenovan W. F. Drysdale, ki je bil svojeČasno podpredsednik Montrael Locomotive Works. Kot municij-ski ravnatelj je podrejen department za preskrbo. Za svoje delo ne dobiva nobene plače.
V iparlamentu je bil odobren predlog, naj Kanada dovoli za
IZVRSTNA
• ' ' i i< .
PRILIKA
Vsled starosti se
Kanada za razširjenje letalstva ter sklenila v ta namen izvežbati tisoče in tisoče pilotov in zgraditi ogromno število letal, je bilo v zrakoplovih tovarnah zaposlenih komaj pet ti'soc oseb. Prihodnji mesec bo to število naraslo na šestnajst tisoč.
Šestim tovarnam je bilo v tekočem letu naročeno izdelati dva milijona in pol artilerijskih izstrelkov. Ko bodo tovarne primerno povečane in mašinerija izboljšana, bo mogoče to število podvojiti.
Industrija ni bila v Kanadi še nikdar v takem razmahu kakor letos. Dominij je pripravljen poslu žiti se vseli svojih naravnih in denarnih sredstev ter delovnih moči, da pomaga materinski deželi k zmagi-
proda
polovica dobro uspevajoče
PRALNICE NA PARO (Steam, Lai^ndry)
Za pojasnila se obrnite na: M. KRIVOKUCHA
,256 Maple Street N.
TIMMINS, ONT.
Phone 1805
Rothermere v Quebecu
fKot član angleške vojne misije je dospel prejšnji teden v Quebec viskont Rotliennere, oficielni zastopnik angleške vlade. Rečeno je bilo, da bo takoj odpotoval proti New Yorku, !>a se bo najbrž moral •še par dni muditi na kanadskih tleh.
Xanuen njegovega obiska ni znan, toda >4 is i re, da namerava pospešiti naročila, ki so jih dali zavezniki raznim ameriškim zrakoplovnim tovarnam.
POSTAVA ZA ZRAČNO OBRAMBO
Tozadevno predlogo je bila odobrena v senatu in poslanski zbornici ter je po preteku treh ur postala zakon. — Opozicija se je kmalu pomirila.
Nova imenovanja
IDosedanjerga načelnika kanadskega zrakopflovnega štaba G. M. Oroila, je nadomestil cottnmodore L. 8. Breadner, dočim je bil Croil imenovan za generalnega inšpektorja kraljeve kanadske sile.
'Novi štabni načelnik je bil v mirnem čaisu načelnik kamniške zračne nile. Za poveljnika druge kanadske divizije, ki je sedaj zbrana v poletnih ketupah, je brl imenovan generalni major Victor W. Odium.
'Gtinera.1 Odium ima za tseboj doligo vojniško kariero, ki se je začela v buri-k i vojni. Tekom svetovne vojne, ko n«u je bilo 35 let, je poveljeval enajsti kanadski infanterijski 'brigadi. Na bojisinu je bil trikrat ranjen. Po vojni se je umaknil J v privatno (življenje ter začel izdajati list. "The Vancouver Star."
•Lahko so i^čo da dola kanadski parlament < polno pari;. V poslanski zbornici je bil prejlšrifi teden stavljen predlog. naj se o nuje ministrstvo za zračno obrambo. Opozicija je nekoliko ugovarjala, pa se je kmalu pomirila in predlog je ibiil brez ugovora sprejet. Takoj nato ga je potrdil senat. Tri ure po 'tistem je bil predlog že vzakonjen.
Zrakoplov ne mu ministru bodo poverjene vse za leve kanadske zračno sile ter za vršen je zrakop'ovnega vcžbalne-ga načrta. Svoje delo bo delil z obram/bnim ministrom, katerega bo v odsotnosti nadome-stovaL
t'lanom opozicije spočetka ni bilo ja-no, kakšne dolžnosti 1m» imel minister.
Izdano je bilo naslednje ugotovilo:
"Kanatliski narod ni ničkaj pripravljen, poslušati, kaj se je zgodilo v pre teklosti in razglabljati o tem. Kaandski nami se predvsem zanima, kaj se bo zgodilo v prihodn jih par mesecih ter bo posvetil vse sile nalogam, ki jih lx><ta prinesla čas in potreba."
Kanadske ladje za Anglijo
V kratkem bo podanih u Velikih jezer v Anglijo 21 tovornih parnikov, ki bodo »\rši-ii služibo ob angleški otoški o-bali. Anglija >i je že lansko jesen nabavila šest takih parnikov od Canadian Steamship Lines in so se tako dobro obnesli, da jih hoče imeti še JI.
Opozicija se je slednjič zadovoljila s pojasnilom ministrskega predsednika Mac-Kenzie K in ga, ki je pojasnil i potrebo novega ministrstva.
Registriranje Kanadčanov
Ministrski .predsednik Mackenzie King je omenil v poslaniki zbornici ameriško pred logo, da se morajo registrirati vsi v Združenih državah živeči tujezemei. Kanadska vlada ne <ve, če se bo tikala ta določba tudi Kanadčanov, ki žive v Združenih državah.
Francoski poslanik
v Kanadi
30. maja je dospel v Ottawo novi francoski poslanik Rene
Bojazen pred 'bundisti*
Ool. C. E. Reynolds, predsednik Canadian Corps Association, trdi, da je v Detroitu
Ristelhueber. Na postaji ga je 7000 dobro organiziranih 'bun-
> prejel kanadski ministrski predsednik »Mackenzie King ter več. drugih visokih kanadskih uradnikov. Poslanik je imel kratek nagovor, »v katerem je rekel: — Francija ne more dobiti nobenega tako silnega udarca, da bi ga njene obnovitvene sile no mogle prenesti.
Milij on za novo mašinerijo
(Miunicijski department poroča, da jo nakupil za mil i join dollarjov novih strojev, potrebnih za izdelovanje malih nabojev. Kanadske tovarne bodo izdelale vsako det o 250 milijonov 11 rounds" nabojev za navadne puško in samokrese.
7000 milijonov dolarjev ne bo dovolj
(Kanadski parlament jo dovolil za tekočo loto v vojne svrhe sedemsto milijonov dolarjev. Komaj jo bila ta vsota dovoljena, so so začeli pojavljati pomivs-loki, če bo zadio-sčala ali ne. Iz zanesljivega vira se je zvedelo, da bo treba dovoliti v ta namen še najmanj sto milijonov, da bo zadoščeno vsem potrebam.
Kanadčani srečno dospeli
V(aa k-a.nadls.ka javnost se je gldboko oddahnila, ko je bilo te dni sporočano, da so nadalj-ni odddlki kanadskih vojakov srečno dospeli v Evropo* Razširile -so se narmreč * govorice, da je nekaj kanadskih trans-portnih pamikov postalo žrtev nemSških podmornic.
Vojaki, ki »o se Brečno izkrcali v Angliji, bodo ojačiili tam nahajajoče se kanadske divizije.	i
Preskrba z vodo
(Po 50 -letih bo Moose Jaw okraj v provinci SaBkatche-wan slednjič vendarle -zadostno preskrbljen z vodo. Dobavljali jo 'bodo iz Saskatchewan reke. Skoro ■sleherno poletje je bila velika t-uša, in zaloge vodo so morale biti raci j on i-rano.
Spočetka so nameravali dovesti vodo po ceveh, kar bi veljalo trinajst milijonov do-Jarjev, zdaj bodo pa zgTadili prekop, tako da fbo tudi v iri-gacijeke svrhe dovolj vode.
Petorčke stare šest let
Svotovnoznane Dionne petorčke so dne 28. maja praznovale v Callanderu, Ontari-o, svoj šesti rojstni dan. Tistega dne so bile prvič pri maši in sicer v spremstvu svojih starišev, bratov in sester. Popoldne so jim priredili majhno zabavo in jim dali ogromen kolač, na katerem je gorelo šest sveČ.
• listov* (članov ameriško-nem-Škega ''lunula"). Baje so vsi
oboroženi ter predstavlja jo (kupujejo tudi turisti, nevarnost za Windsor.V Wind-
Cokle za kanadske Holandce
V Kanadi je precej Ilolaud-eov, njihov rojak Dirk I>e-Gong v Bramlfordu jih pa preskrbuje s coklami. DeGong je menda edini izdelovalec tega obuvala v Kanadi. Par cokel velja $1.50, dočim jih je bilo mogoče dobiti na lloland-skem za 00 centov. Cokle so iz smrekovega lesa. Kaj radi
sorju so že začeli sestavljati Požar v ladjedelnici načrte za domačo obrambo, ki '
jo bodo tvorii vojaki, polici-kurilnici \u\(m B ° a 1 ... . . , .	'Works je izbruhnil ogenj, ki
sti m vojni veterani.	■	.	.	- ,
je uničil tovarno in bližnjo ladjedelnico. Povzročena škoda znaša stotisoč dolarjev. Co j<> oijenj inastal slučajno ali če je bil podneten, so ni dalo dognati.
Rojake prosimo, k o pošlji jo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
161,000 KM ZAPLENJENIH *	CREV.
•Angleška admiral i teta je te dni v Londonu na javni dražbi prodala 1<»1.000 km črev za klobase. C reva so zaplenile angleške ladjo na transportnih ladjah, ki ?o bilo namenjene v Nemčijo. Pošiljatov jo prišla
IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS?
V teb kritičnih časih je vsakemu čitatelju dnevnih \esti potreben ta priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnHji reni. — Naročite ga se danes!
Velikost 9?i x 14 H inčev
4S velikih strani;
harvanih zemljevi»lov tujih držav in l> zemljevidov Z«lr. držav in zastav vodilnih držav ;
45 svetovnih slik i«>iM>lnotua o-
zna,Vnih; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže rell svet in tudi:
RAZDELITEV POLJSKE MEl»
NEMČIJO IN RI'SIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE
PRIKI*IU^1TEV r-EHOSL( »VAŠKE K NF.MrlJl NOVA FINSKO-RI SKA MEJA
Cena 25 centov
Pošljite svoto v ztiamkab po 'J oz. po 2 ci>nta.
Posebnost : HAMMONDOV zemljevid, ki
SAM SEISE POPRAVLJA
KUPON, ki ga d.ihlte z atlasom in ko ga izpolnite in pošljete k izdajatelju zemljevida. Vam daj<s pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi mej:iud vojskujočih so držav, kakor hndo preme-njene po sedanji vojni.
Naročite Atlas pri:
" GLAS NARODA
216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y.
7. Bli/riji 'j-a Vzho<la. Te bi ta čreva mipi/nili z mesom, l»i prišlo na v-akei^a an^letškeija prehivalea "Lj klobas.
PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Čerin
Stane samo f 2.— To je najboljša zbirka slo-vensHh pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenie Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
"Padisahovi sen-"Ob Vadarju"-
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v ci" pri "Oboževalcih ognja", kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"'? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik?
V STAMBUL
4 knjige, s slikami, 627 strani t
VSEBINA:
Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast;
Cena $1.50
KRIŽEM PO JUTROVEM
4 knjige, 598 strani, s slikami
VSEBINA:
Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kak« sem v Mekko romal. — Pri ftamarih. — Med Jezidi.
Cena $1.50
PO DIVJEM KURDISTANU
4 knjige, 594 strani, s slikami ;
VSEBINA:
Amadija. — Beg Iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema.
Cena $1.50
PO DEŽELI SKIPETARJEV
4 knjige, s slikami, 577 strani
VSEBINA:
Brate Aladiija. — Koča ▼ soteski. — Miridit. — Ob Vardarju.
Cena $1.50
Naročite jih lahko pri'
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani Kovač Simen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njaku. — Mohamedanski svetnik
Cena $1.50
SATAN IN ISKARIOT
12 knjig, s slikami, 1 704 strani ; VSEBINA:
Izseljenci. — Yuma Setar. — Na aledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih " sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nal
1	J- divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči.
Cena $3.59
WINNETOV
12 knjig, s slikami. 1 753 strani ' VSEBINA:
Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — _ Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. v — Winnetova oporoka.
Cena $3^0
2	U T I
4 knjige, s slilcami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Konč-^ no. — Rih in njegova poslednja pot.
Cena $1.5d
Siovenic Publishing Company
2J6 WEST I8jh STREET _	_ ^	NEW YORK. N. Y.
nG IiXS NABODA»-NeiTorE
Wednesday, June 5, 1 940
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
(gozdar Anton
Roman: Spisal L. G. — Za "Glas Naroda'' priredil X. X.
iikii 13 liuiuiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiuiiiiuiiiiiiur
"Ljudje naj govore kar hočejo," se je razjezila starika. "Moje zdravje mi je n ad v1-e. Ce bom morala umreti, me ljudje ne bodo oživeli. Nak, ne ibodo me mogli! Saj pravim, Marija," je zaiJitela is piiskajočim glasom in isolze so se ji vlile po liciih. tflTi si jiriela prav, Marija, Zato isi zdrava, jaz pa, jaz pa . .
14'Tak nikar ne dražita reve," je pokarala Marija Toneta in Klavžarja..
*"Ce pa noče razumeti!" ji je ugovarjal KT.avžar. "Govori ji o katerikoli stvari hočos, vedno bo imela le moškega pred očimi mo.škega in kis+tt."
"Kaj isi rekel?" je skozi solze bruihnLlo iz starke.
•"Tonetu sem rekel, naj te pri ii^irn pusti," ji je zatulil Klavžar na uiho. "■('o ti ne bo dali miru, bo imel z menoj opravika."
iCajnarica je bila »takoj zopet imaislo in med.
"Ti si dofber človek, Klavžarček. Tebi zaupam. Tak pojdiva, no!" se ga je oklenila za roko in ga vlekla vstran. "Omoke ti .bom skuhala, take cmoke, da bodo kar plavali v maslu."
iKlavžar je vedelo zavriskal in zaplesal po travi. i Marija ise je nasmehnila. Tone je pa pripomnil.
■"Veseljak je, da mu ne najdds para."
M'Čakaj," se je obrnil Klavžar k Mariji, "na tvoji svatbi boni pel, da bodo kar okna žvenketala." i IMarija se je zdrznila ter 'brezizrazno po^'.eda'la v daljavo.
"Na moji poroiki?" je slednjič zalte>gnje<no vprašala. "Na moji poroki da boš vriskal in pel?"
IKlavžar se je medtem že od<Ja'ljil in je več ni slišal. . ' '"No, čemu pa ne," se je oglaisil Tone in kar hudo mu je bilo pri srcu. "Peli ibomo pa ja na tvoji poroki!"
4Maz da bi se poročila? — Ne, ne, na moji poroki pa že ne. V ljudi sem 'zgubi'la vero, posebno pa v moške."
"Zdi ise mi, da nekaliko pretiravaš. Če te je eden ruzo-čaral, še ni treba, da bi te vsi. Če je v nedeljo deževalo, nič za to. Pomisliti moraš, da ima teden sedenj dni, med katerimi jih je lahko šest lepih."
'"Nikar ne nori," ga je iskoro osorno zavrnila. "Kia'j naj vee preskusim, predno naletim na pravega? V moje srce je zasekalo življenje rano, ki se ne bo nikdar zacelila. Kdor kaj (kupuje, kupi kaj dobrega, me pa izkvarjeno blago. Sicer pa, saj me tudi nihče noče."
Tone je prebledel prav do uts*nic in sanu ni vedel, kako je izbruhnila iz njoga:
"Jaz te takoj vzamem."
"Ti?" je dvignila Marija glavo. Najto je prisiljeno sunkoma zasmejafla. ' ' t
"Čemu se »me ješ? Kaj posebnega niisem, to. sam vem, da ne. Tak sem pač, kot jih je na stotine. Nič boljši in nič slaibši. Toda ponudba je ponudba. Rekel sem, zdaj pa odgovori."
Zroč v mračno daljavo je molče odkimali. .
Zdrznil se je, ko da bi ga čebela pičila v vrat. Skušal se je sa'liti:, pa mu ni uspela.
■"Ne, tako pa ne fgronio. Pogledala me boš pa že v>(aj. No, ali me bas a.li ne?" I IMarija je še v edno morala. .
Začelo se je mračiti. Rdečkast somrak se je mešal z belo mesečino, gorsk? pečine so se blelsketale kfcikor srebrne. Potegmil jo hladen veter. Studenec je žuborel, drevje je fkrivnostono pošumevalo.
Tone, sedeč na spodnji stopnici, je (boječe pogledal Marijo. Njenih oči ni več videl. Večerna tema je še povečala senco njenih potaaprtih trep^nic.
Težko sapotč se ie Ton« odkril ter si s težko roko pogladil iatfe, rekoč: :
"Pri meni se ti seveda ne bo godilo kakor princesi. Slabo ti pa tudi ne bo. V .moji hišiici je dovolj prostora za šest."
"Za šest? Kako pa šteješ?"
'"No — ti, tvoj otročiček, moja mati, tvoj brat, naša krava in jaa. Tn mati ie nekaj prihranila. Še eno kravo bonno kupili. Zaslužim pa tudi dobro. Tristodvajset goldinarjev i a leta. Pa petilh ali šestih letih bom že mogoče nadgozdar. To malo premisli."
INehote ji je položil komolec na koleno. .
"In za druge ljudi ti ne ibo treba delati," jo je podžigal, •'dom boš inkela in otročiček bo pri ^i, da ga boš lahko vzgojila v poštenega eloveka. Če pa Se kaj zraven pride," se je nasmehnili, "drobiž se bo že sporazumel meid seboj." i ISklonila je glavo ter si z rokama zaitiBnila ušesi.
"Nehaj že enkrat! Molči!" I (Setlel je na višjo stopnico ter jo prijel za roko I ; '"Tak govori vendar. Skoro bi rekel, da ti nisemi preveč odljuiien. No, drugo pa pride samo po sebi. In ko bova mož in žena, boš vsak večer stafla -na pragu in me čakala, ko pridem iz godda, in veselo se Tini boš nasmehnila."
Svoje roke je pustila v njegovih. i "Prijatelja hodiva," mu je rekla. "In ne bodi žalosten, če pravim ne. In pamelten bodi, fant, pameten! Za^ radi ean*ega selbe moraiš biti pameten. Ti zaslužiš dosti boljšo žennlko kako** sem jae."
' "Zdaj je pa dovolj," je vzrojil on. "Tistega, kar imam jaz rad, si ne pustim žaliti."
Setlel je zoipet na stopnico višje, da je bil (tik poleg nje. i 14'(Pametna ženska ne sme tako govoriti. Posebno pa taka ne, kakor si ti. In jaa vetn,, kaj si. \ Meni si najbol^a ?zmed vsoli! To je pa glavna stvar. Za drugo se ne vprašam.'' < {Naslednje besede so mu šile težko z jezika. 1
"Če le pa tisto skrbi, da ne bas pri poroki mogla nositi venca? 1 No, tii^o mi nič!. Le nikar ne igovoriva o tem. Pravemu človeku mora biti ljubezen vse nekaj dragega. Kaj pa, oe se kdo z vdovo poroči ? 1 Wove tudi spadajo med načete hlebce. — Pa kaj zato? ' Človek pač ne sn»e preveč zahtevati od življenja."
u<Na, Tone, ne! 8 tem 'bi ne bilo sreče!" » i
Odločno je odkimala ter se umaknila o dnjega.
.(Nadaljevanje prihodnjič.) L.
Zava rovan je za delavce
AKO STE VDOVA.
(Vdova po delavcu, ki je zavarovan z smislu socialno-varnostnega zakona, uitegne dobivati zavarovalna plačila takole:
'Mesečna plačila, ako je 65 let stara oziroma ko postane ilet stara.
Mesečna plačila, ako je nvl-aj-Jša kot Go ilet in ima mlade otroke v svoji o, krbi. .
Enkratno plačilo, ako je pod starostjo 65 let in nima otrok v svoji oskrbi, meseena plačila kasneje, ko je 65 let stara, ako bi se zopet poročila.
Mesečno zavarovalno plačilo za vdovo zmaša tri četrtine zneska mesečnega plačila, ki ga je njen mož zaslužil. Enkratno plačilo- ki se plačuje vdovi pod fstaroetjo 65 let, znaša šestkrat toliko kot znesek moževega mesečnega zavarovalnega plačila.
[Postavimo, da mož, ki dobiva starostno zavarovalno plačilo v znesku $25 na mesec, umre v si a ros t i 65 let, zapu-stivši vdovo v starosti 65 ali več let. Ona bo dobivala do smrti tri četrtine od $25, oziro-jma $16.75 na mesec, dokler živi, razun ako se zopet poroči.
Postavimo pa, da je ta mož umrl, ko je bil 66 let star in njegova vdova ima 64 let. Po njegovi smrti bi njegova vdo-
BODOČI 1AMERIŠKI MORNARIŠKI ČASTNIKI
Skupina ameriških kadetov, ki bodo letos graduirani na mornariški akade
miji v Annapulisu v državi Maryland.
va dob?!a enkratno plačilo, enako šestkratnemu znesku mesečnega plačila, ki ga je on dobival. Ako je njegovo zavarovalno plačilo bilo $25 na mesec, bi njegova vdova dobila šestkrat $25, oziroma $151).
To enkratno pllačilo je plačljivo ob njegovi smrti, kajti njegova vdova ni še vpravičena do $16.75 na mesec.
Ko zavarovan delavec umre, zapusti vsi ml:ajšo vdovo z
mladimi otroki v njeni oskrbi, vdova in vi-ak otrok dobiva ■mesečno plačilo, dokler so o-troci pod starostjo 16 let. oziroma 18 let, ako še pohajajo šolo. Vdova dobiva znesek enak trem četrtinami zavarovalnega plačila, ki ga je mož
KNJIGE v angleščini...
po izvanredni ceni
NE ZAMUDITE TE PRILIKE
NAJZANIMIVEJŠA ZGODOVINSKA KNJIGA
THE ILLUSTRATED WORLD HISTORY
1152 Strani — 1000 Fotografij
Ta knjiga obsega 1152 strani in ima okoli 1000 zgodovinskih listin in mnogo zemljevidov. Vsebuje najvažnejše dogodke iz prvih zgodovinskih časov, pa do današnjih dni. — TO JE NAJ POPOLNEJŠA ZGODOVINSKA KNJIGA. (Ta knjiga je posebno tudi zanimiva in koristna za ut-eiice v višjih Šolah, ker jim v vsakem oziru |>omaga pri njihovem učenju.)
ČUDILI SE BOSTE KO BOSTE KNJIGO VIDELI: VEZAVA je v najlepšem imitacij skem usnju.
Pomislite!
Samo
PRESKRBITE SI TO KNJIGO SE DANES!
$1.§0
zaslužil, vsak otrok pa dobiva polovico istega zneska.
•Xa primer: Aiko je mož zaslužil mesečno plačilo odk $15, vdovi.no plačilo bo $16.75 in o-trokovo $12.50. To bi pomen-ja'lo, da, ako tsta dva otroka v družini, bi vwik otrok dobival po $12.50 na mesec in vsa družina bi skupaj dobivala $4'J.7.">.
iSo pa gotove meje, kar se tiče zneska, ki ga družina more dobivati na račun starostnega zavarovanja vzdrževate-lja. Najmanjši znesek je $10 na mesee. Xa drugi strani, vsaka družina, ki dobiva $20 ali več. je omejena na dvakrat toliko, kolikor je znašalo očetov o plačilo, ali pa na 80 odst. njegove povprečne mesečne
plače na $S5, k;u ko i je najmanj.
Na primer: recimo, da ro vdova in trije otroci v poprej omenjoni družini, kjer j«- mož oziroma oče. zaslužil iikv. čno zavarovalno plačilo od $25 na mo-ec. Mesečna plačila bi tedaj skupaj znašala $56.25. To pa je več kot bi se m-oirlo izplačevati v takem slučaju, kajti zakon določa, da plačila ne morejo biti več kot dvakratni zn»»sek očctoveira dh>m rneira plačila. Zato 1»I ta družina dobivala le $50.
\dvertlse in
"Glas narooa*
ŽIVI MOST.
'.Narava si dovoljuje z rastlinami marsikatero šalo, ki je laliko posledica kakšne nezgode. Strela, vihar in poplava lahko povzročijo takšne šale.
iTako imajo v bližini Buenos Aire«s dve drevesi, ki r^ta >e 2 metra nad zemljo sklonili drugo k drugemu in se ovili, tako da predstavljata pravi sveder. V nekem drugem primeru .in vihar prevrnil neko drevo <V/ reko, tako da je ostalo s koreninami na enem bregu, na drugem, bregu je pa z ras. o 7. vrhom v zemljo, tako da je km -nja postala prava korenina. Po deblu hodijo domačini .ez reko. kakor po mostu.
m
■■	^ : •	I -	V	. , .	.

Kratka Dnevna Zgodba
jm	><=x >-c^>< )<=>( ><=>q<tttx x t~><
M. rUSCEXKO:
Na zobni kliniki
Garden
Encyclopedia
1400 STRANI — 750 SLIK
vključno 250 FOTOGRAFIJ
NAPISALI NAJBOLJŠI AMERIŠKI VKTNAlt-SKI VKŠČAKI IN IZDAL
E. L. D. SEYMOUR, B. S. A.
Ena sama knjiga, ki vam nudi vsebino rele vrste vrtnarskih knjig. Ta knjiga je bolj popolna, bolj natanrna, bolj razumljiva In bolj uporabljiva, kot katerakoli druga vrtnarska knjiga.
. Čudili se boste in veseli boste, ko boste videli, kako natančno Ta« /THE GARDEN ENCYCLOPEDIA poutt o vsaki najmanjši ixnlrob-nosti v obdelovanju vrta. Knjiga je bila skrbno sestavljena, tako da | nI Izpuščeno prav nič. kar je zanimivo in potrebno za vrt. Kar je v knjigi, je bilo vse skrbno preiskušeno, tako da je vse [»oitolno, ja-
|sno, pripre »sto. pa natančno To je nova vrtnarska priročna knjiga _
popolna, praktična, priljudna In lahko razumljiva.. Preiskusite ^jo kar najbolj natančno sami. Prepričali se boste, da t>oljše vrtnarske knjige ni kot je THE GARDEN ENCYCLOPEDIA.
Cena samo
The
Modern Encyclopedia
KNJIGA VSEBUJE:
22,000 RAZLAG in 1200 SLIK
Najnovejša svetovna ENCYKLOPEDIA, v kateri more vsakdo kakoršnegakoli poklica najti razlago vsake besede spadajoče v njegovo, stroko.
KNJIGA VSEBUJE 1334 STRANI in JE OKUSNO V PLATNO VEZANA — SKORO NEVERJETNO JE, DA JE MOGOČE TAKO NAJPOPOLNEJŠO KNJIGO DOBITI ZA TAKO ZMERNO CENO.
CENA SAMO
(Poštnina plačana.)
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street,	New York, N.Y.
Ti^toi^a lota si jo moral dati Jo><?orič popraviti zo1k>. To je bilo zelo nujno. Joli so nrn bili namreč izpadati. Mož leže sevtnla v leta, organizem 'so tako rekoč obrablja. Kosti n«orda pflede na nasoJidnost povojnega materiala t robno. Skratka Ivanu Jo^oriču Kol-baisjovu. stanujočeniru v naši liiši, >so i*o jeli tistega leta zo-bjo drobiti in mu ixyiadati. Res so nitu en zob izbi i 1 med prepirom. Toda diniri so mu jeli farni izpadati. Kot roče-no. no da bi počakal na dogodke. Ri>cimo, da rlovek je ali I>a -govori o zaslužku, pa ni o-krog njega v bližini sploh nikogar in mu začno zobje izpadati. To je naravnost presenetljivo. Tako mu jo v kratkem času izpadlo šast zob. iToda oJgorič ^i s toni niko-
li ni beli! glavo. Xi so bal. da bi ostal brez zob. Saj je zavarovan. Dolžni so Vin lilo j no skrboti n^u novo zobe. S takimi mislimi jo tudi živel na svetu, in vedno je pravil:
"Zastsan zob nikoli nimam skrbi. TjaJiko mi jih tudi iz-1 »i je jo, če ne drugače. Po drugih dolih t<'lo-a, rodimo po nosu, se. nikoli no pustim kresni-ti. Kar se pa tiče zob, sem brez skrbi. Mi, kar nas je zavarovancev, si v tem primeru nikoli no belimo glave."
Tn ko jo Iva»m Jegoriču izpadlo sost zob, so jo odloril za generalno ])opravi.!o zobovja, j Vzel jo svojo dokumente in od-i šel ž njimi menda na kliniko. N'a kliniki so mu dejali: z
l*4ProsinL Ladi ko vam ]>o-pravimo zobe. To<la pri nas jo pogoj: manjkati mora vsaj
fo-om zob. To jih manjka več, jo to vaša sreča in naša ne--roča. ^Lm.j(ših popraviJ pa klinika n«- prevzame. Tak jo zakon za zavarovance. .
£legorič jo odgovoril:
"Meni jih nuanjka šest."
44Torej jih vam no moremo popraviti. Tak je predpis. Pridite, kadar vam! jili bo n^njkalo več."
Tedaj se je pa Jegorič raz-joizil.
"'Kako si ]>a t o prav za prav mislite? Povejte mi no. ali si naj drugo izbijenis polenom?"
^'Toga vam ni treba storiti" so mu dejali. "Čomu l>i si Izbijali zdrave zol>e? Počakajte. morda vam l>o sreča mila, da vam izpadajo sami."
Jegorič se jo vrnil domov zelo s labe volje. Tako brez t krbi sem' bil, kar se tiče zob — je razmišljal, in naenkrat ti pride taka ovira. Jegoriču ni preositalo drugo nogo čakati, kdaj mu izpadajo odvisni nezakoniti zobja Kmalu mu je izpadel en zob. I>ragi nm je iopadel, ko jih je čisti s Koetko. Jegorič je odhitel na kiliniko.
'"Zdaj mi manjka točno o-Rom zob." je dejal vos srečen.
*"Xo. to je nekaj drugega," so dejali tam. "Vam manjkajo zobje v eni vrsti? Glejte, kake predpise imamo. (V ne nnajkajo zobje po vrsti, temveč na raznih krajih, takih zob ne popravljamo, ker lahko človek s takim zobovjem še je."
l*4Toliko zob v eni VTsti mi no manjka." je 'dejal Jegorič.
I"Potemtakem ram jih pa ne moremo popraviti."
Jegorič na to ni rekel ne bev ne mev, samo zaškripal je z zolwni in odšel iz klinike
"Oloj. smenta, takšne ovire!" jo pon#lil sam pri «<bi "Tako sem J>itl duševno miren zdaj je pa -nnojoga mira ko-noc."
Jegorič živi zdaj mimo, je redko hrano in ostale zobe si čiisti trikrat dnevno s seetko. V tem pagledn je storil klinični predpis doibrodelo.