Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman volja: Za celo leto predplftčan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali veljil: Za eolo loto 12 ?ld., za pol leta (! gld., za četrt leta 3 gld., za on mosec 1 gid. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 g-ld. 20 kr. več na leto.
Posamezno številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in okspedicija, Seineniško ulico št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna potit-vrsta: 8 kr., čo so tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primorno zmanjša.
injii
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma so ne sprejemajo. VrcdniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob '/»6. uri popoludno.
Štev.
V Ljubljani, v soboto 4. junija 1887.
Letni!
ik.
•v
Ljute rane modernega društva.
(Po „Vrhbosni".)
(Dalje.)
11.	Mir. Pred veliko evropejsko vojsko, ktere se boji sedaj cela Evropa, čuti se samo tisti oblastnik varnega na svojem sedežu, kteri trobi v svet na trobljo miru. Zato so pobijali in zdelavali z drugih močnejih strani istega, ki so je predrzuil ziniti, da mora biti vojska. Rekel bi: zmagali so ljudje, da se ne razpletajo in zlagajo mednarodne razprtije na bojišči. Da to kdo veruje, ne bi nam strah kakor mora pritiskal naših prsi. Saj imajo vsi neizpolnjenih želj, nedoseženih pretenzij dovelj. Vrh tega opazujemo , da pričakuje današnja družba sedaj prevrat, da se uniči ali da se pomladi. Med svetom namreč vlada prava zmešnjava: državne konštitucije obstoje in se spreminjajo brez kakega jedinstvenega načela, in v marsikteri postavi nahajamo zastopane težnje, med seboj nasprotne; razuu tega trpijo kaj močno na tem, ker se smatra država kot vir vsega prava in po pagauskih nazorih za inštancijo vesti, dušev-uosti človeške. Nič manj ni zmešana naša družba od one svobode, s ktero se sedaj ponaša um človeški, opojen z velikimi svojimi vspehi, in tako opojen ugaja — ne kakemu božanskemu vzletu, na korist sličnosti z Bogom — ampak pusti materiji. Tak nered izzivlje borbo, zato pa svet sam veruje nehot« v bližnjo borbo!
12.	Prava človeška p r o s v o t a pozna človeka, njegov namen in sredstva do namena. Razumnikom vsega sveta bila je naloga, to učiti; vspeh jim je bil vrlo različen. Nobeden ni rešil prav. Prava resnica pride od razumnika nad vse razumnike; od večnega uma, od uma, kojega ne preči telo; uma, vira najčistejše svetlosti: od Roga! Cerkev jediua skrbi, da ne preneha ta nauk in z božjo posebno milostjo varuje in širi ta nauk na srečo človeško časno in večno vse veke svojega obstanka. In ta nauk ji je izhodišče vsemu njenemu delovanju, ktero je ogromno in po svojem bojišči in svojih vspehih obseza celi svet in povsod po njem slišimo glas hvale in slavo božje zato, ker imamo tako dobro mater, kakor je sveta cerkev.
Vkljub temu imenujejo cerkev zapreko prosvete, steber neumnosti in s tem prepričanjem delajo državniki današnjega kroja za novo prosveto, ktera ne ve za krščanski nauk, in v korist samo sebi, ne narodu.
Oujmo, kako misli o narodu „državniška svetlost" M a c o h i a v e 11 i: Premislivši vse, sem rajše v peklu z zvezdami sveta, Platonom, Aristotelom, Aleksandrom in drugimi velikimi možmi starega veka, kakor pa v nebesih s svetniki, kteri so — večinoma — preziru izvržene stvari. Toraj ljudje, kteri so živeli brez greha in dosegli svoj večni namen, so izmet, bistre glavice pa, ktere niso dosegle svojega namena, so dika človeška! Najbolje se poda tej prosveti novega kopita beseda, ktero je izrekel nek razumnik iz one družbe: „razumel me je samo edeu in ta ne prav."
Kdor ljubi in išče resnico, govori jasno, ker ljubi tudi tistega, kteremu govori. Ali kdor zamota, zapleta, okiti in ovenča, zasuče in zavija, da ga ljudje ne razumejo: ta zakriva svojo resuico, ker se je sramuje in boji. Zato cerkev uči, da jo vsak sliši in razume, a modrijani izveu njenega naročja zakrivajo svetu svoj čisti nauk, ker, pravi nek francoski prosvetitelj, sluge ne smejo niti znati, ako hočemo, da smo živi, da zanikujemo Roga. Kdor s to prosveto želi uarodu srečo, kake ima nameue v glavi?
(Konec prih.)
Govor g. državnega poslanca dr. Viteziča
v državnem zboru dne 14. maja.
(Dalje.)
V včerauji seji pokazal se je zastopnik Goriškega veleposestva v fulminantnem govoru, kdo da je. Mislim, da je bil to njegov takozvan „deviški govor", ki je bil pa jako oster in krepak. (Veselost.) Naperjen je bil posebno proti gospodom kranjskim poslancem, kteri so se do sedaj v budgetni debati oglasili. Obdolžil jih je, da so sumničili Primorce irredentizina. Jaz bi veudar-Ie g. poslanca prav lepo prosil, da naj dotične govore pazljivo prebere, in
prepričal se bo, da je vse, kar je trdil, popolnoma neresnično. Gospodje so o irredenti govorili le v splošnem pomenu, nihče pa ni tega trdil, da bi bili vsi laški Primorci irredentarji. Ravno narobe so trdili, da se velika večina Lahov no pečii z irredento. (Tako je! na desni.)
Da je irredenta res tu, je že zdavuej in sploh znano. Tega ne bo nihče vtajil. To je gospod tudi sam priznal, rekoč, da se nezadovoljneži povsod nahajajo. To in prav nič druzega trdili so tudi gospodje na tej (desni) strani. Zato pa še enkrat ponavljam, da ni res, da bi bil kdo gospodov rekel, da so vsi Lahi irredentarji.
Gospod poslanec je govoril tudi še o „slavneiu praporu", o „zmagoslavni naši vojni mornarici", o „naši izborui trgovinski mornarici, ktero se vse boji in jo vse spoštuje po oddaljenih morjih na iztoku in zapadu". S tem se popolnoma strinjam, ali vprašati ga moram, kdo pa so najizborneji element, iz kterega se sostavlja naša vojna in trgovska mornarica? Kdo pa so bili, ki so se pri Visu tako sijajno obnesli? Ali morda „državi zvesti Furlani"? Ne, Slovani so bili, iz kterih se obe mornarici največ sostavljate. (Poslanec Ghon : Da, pa je bilo tudi prav veliko Nemcev zraven!) Da, tudi so bili ondi Nemci, prav rad priznavam, toda velika večina je bila slovanska. (Poslanec Ghon : Dalmatinska!) No, saj to so ravno Slovani.
Jaz toraj mislim, da gospod poslanec nikakor ni prav storil, da je govoril o sumničenji, pač pa je s svojim govorom sam Slovane sumničil, kajti govoril je o nekakih kompromisih, rekoč: „Tistih kompromisov, hvala Rogu, nismo pri nas sklepali, temveč na daljnem severo-zapadu države". Ali je bilo treba tii o tistih kompromisih govoriti? Jaz mislim, da ne!
Sedaj pa k gospodu poslancu pl. Rurgstallerju. S tem se pa že dolgo poznava. (Živahna veselost.) Kljubu vsem njegovim zatrjevanjem, ktere smo slišali, ii. pr., da je velik prijatelj Slovanom, kljubu temu, da jo imenoval Tržaške okoličane „dobre okoličane" in kljubu temu, da je rekel, da Tržaški magistrat vrlo skrbi za šolsko omiko pri Slovencih, mu vendar, ker se je tako silno branil vpeljave slovenščine v novi obrtni šoli v Trstu, ne morem
LISTEK.
Trapec.
ii.
Ivo se je zmračilo, napolujevala se je hiša polagoma; postaraue samice iu ostareli dedjo, ki se radi kmalo spravijo k počitku, prišli so prvi stražit k umrli. Na mizi je krožnik s tobakom, s ktoriin so možaki pridno polnili svoje pipe.
„No, trapče, zunaj sem ti pripravila večerjo, če te je volja", zakliče gospodinja skozi okno. A Primož se niti ne gane; tudi kopa zabavljic njegove svakinje v veži ga ne premakne.
„Hi, hi, je pošepetala postarana suha ženica svoji sosedi pri peči, sedaj ga pa ne bo nobeden več negoval; ali slišiš, še pri družini mu jesti ni dala."
Škoda je Marijane, če že ne za kaj druzega, vsaj za Primoža; no dobro, da je bebast, to jo prava dobrota za-nj," jej ta odvrne.
„Dobro bi bilo fantu — pa le tiho!" — pri teh besedah se nagne k svoji sosedi — „ne sme se vse povedati, kakor je."
„Kaj ne, da je imela Marijana še nekaj trd-njakov in šmarnih petič; ti si bila velikokrat pri njej ?"
„0, pa ne malo iu Primož" — tu jame pokaš-Ijevati, ker prišel je iuimo gospodar s steklenico žganja in jerbasom kruha, kar je delil med čuječe pri mrliču. — „Dobro bo malo kruha, kako lep kruh imate", obrne se takoj z blagovoljnim smehom na lici do gospodarja.
Ko še malo pozlobudra z gospodarjem, nagno se zopet k svoji sosedi iu jej zašepno: „Ds, prav ta-le Primož je imel pri njej 500 gld. dote spravljenih. Kam bodo zdaj šli — hi, hi, hi, o tem je najbolje molčati; kaj bo li delalo to trapče ž njimi, hi, hi, hi". In nekak prisiljen posmeh jej zaigra, okolo usten; uato se pa obrne zopet na drugo stran iu prično drug pogovor.
Primož je pa še vedno sedel nepremakljivo na svojem prostoru, ne mene se, da ga jo sem pa tje
kaka suha ženica zbodla s svojim namazanim jezikom. Ko so pa videli, da ne odgovarja, pustili so ga pri miru ; nikdo se ni brigal zanj. Le starikav možiček, sedeč za mizo, pogledoval ga je žalostno od strani; videlo se mu je, da ima sočutje ž njim, iu obrnivši se k svojemu sosedu, je rekel: „Pri-možu ne bo dobro doma biti, da bi le mogli reveža spraviti kam drugam".
„Saj tukaj dolgo ne bo mogel ostati, ker je žo tako vse — moje", pomenljivo ta odgovori.
„Ali je res že Rlaže tako na konci?"
„0 seveda, dolga ima črez mero, mi komaj, komaj, da še visi." Dokler je bila Marijana šo pri življenji, je bilo že še; ta ga je zmirom zakladala, a zdaj — no, jaz sem žo prej večkrat rekel, ko bo Marijana šla se sveta, šla bo tudi Rlažetova hiša rakom žvižgat!"
„Saj pa tudi ni čuda; nobenega roda ni pri hiši; namesti marljivosti leno postopanje in pa dobro življenje, e — to ni za kmeta; lo glej, kako se oblači ženska z otroci, izmed kterih ni nihče za drugo, kakor da kriči nad ljudmi in pase lenobo."
verjeti, kar je govoril. Vprašam ga le, ali gre mar tukaj za to, da bi se laSčina iz nove obrtne šole izključila? Ne; saj jim jo radi pustimo, kakor je vlada to določila in kakor jo mestni sovet zahteva. Mi le zahtevamo, da se dil tistim Primorcem, ki niso zmožni laščine, in teh je velika večina, prilika, na obrtni šoli poduk v njim razumljivem maternem jeziku slišati.
V takem smislu govoril je g. poslanec Rurg-staller, kakor oni gosp. poslanec, čegar govor sera ravnokar ocenjaval, kakor da bi mi nameravali laščino iz obrtno šole popoluoiua izključiti ; kar pa, kakor sem že rekel, ni ros. (Klici na desnici: Ne, ni res!)
Ker že o g. Rurgstallerju govorim, omenil bom na kratko tudi govora, ki ga je nedavno poprej imel.
Kar se tiče njegovih razprav glede obeh resolucij, ki smo jih mi vložili za vpeljavo sloveuščiue in hrvaščine v naših srednjih šolah, da naj bi se ta resolucija raztezala tudi na nemško gimnazijo v Trstu glede vpeljave laškega jezika, se ne strinjam z njim. (Je Trst žo ima laško gimnazijo s popolnoma luškim učnim jezikom, mislim da je vendar povsem odveč, da bi se tudi ua drugi gimnaziji v laščini podučevalo.
Pač so pa po večetn strinjam s tem, kar je govoril v Koprskem učiteljišči, kajti ta zavod zdi se mi napačno osnovan. Razdeljen je na tri oddelke, na hrvatski, na laški in slovenski oddelek. Oo bi se predmeti v tistih oddelkih tudi res v dotičnih jezikih predavali, bi prav nič ne rekel, toda čem višje gremo po letih, tem več se predava v nemščini. Poslednje leto je že čisto nemško. Tu so je vendar pred vsem treba ozirati na namen zavoda, kteri je odločno ta, da nam izobražuje slovenske, hrvatske iu laške učitelje.
Oemu jih mučijo z nemščino?
.Jaz bi si želel, da hi se nemščina le kot ob-ligatni predmet podučevala; da se pa v četrtem letu vsi predmetje nemški učo in da je nemščina izključ-ljivo podučili jezik pri bodočih slovenskih, hrvaških in laških učiteljih, to se mi pa ne zdi prav. Kakor vidite, vjemam se skoraj povsod glede te šole z g. poslancem Rurgstallerjem.
Ker me je dotični g. poslanec ravno naprosil, moram še nekaj omeniti iz govora gosp. poslanca H oc k-a. Očital je namreč mojemu somišljeniku in prijatelju kanoniku Kluuu, kakor bi bil ta nalašč navajal izmišljene statistične podatke, ker je rekel, d i je Slovencev na Koroškem 130.000 in ne 102.000.
No, mislim, razlika ni ravno tolikošuja. (Je pa pomislimo, kako da so se na Koroškem ljudje, posebno pa Slovenci šteli, mislim, da je številka ki jo je gosp. poslanec K lun navedel, resnici zdatno bližja, kakor pa ona v statistiki. (Posl. (ihon: Kako pa je bilo vendar tisto nasilstvo pri štetvi? Dokažite nam to!)
Če tudi je govornik, ki je za gosp. poslancem Klunom govoril, skušal osmešiti vir, iz ktoroga je g. Klun svoje podatke zajemal — g. Kluu dobil je namreč svoje podatke od župnikov (Posl. dr. Poklukar: Iz Šematizma!) — so toraj ti podatki izvestno bolj resnični, kakor pa oni po državnem potu pridobljeni. (Posl. Klun: Prav gotovo! — Posl. A u spi t z: Kakor komu vgajajo! — Posl. Ghon: Saj niti ni mogoče koga siliti, če vsak prostovoljno vpiše, kar hoče!)
Gosp. posl. Klun je tudi rekel, da .so šole tako slabo vrejene, da se slovenski otroci niti slovenski brati in pisati ne uauče. (i. poslanec mu je ua to
Resedo še ne skonča, in žo se pridrvi četa vaških fantalinov v sobo, ki po jako kratki molitvi med šumom in hrumom posedejo po klopeh. Starejši so počasi odhajali, mesto njih pa so prihajale tiho dekleta; pokleknile in molile pred mrličem. Sedaj se prične stoprav živahno življenje; med seboj vganjajo šale iu zastonj nasprotuje, strašno nasprotuje resno-mili obraz mrl i če v njihovemu počenjanju. Prične se petje; Podborčeva Manca se obriše krog ust in zapoje lepo narodno pesen: „Smrt na vrata potrkljA, Ljuba Manca al' si doma." Rila so svečana trenotja, ko so doneli ti glasovi po sobi; a kaj li ta žalost v mladosti, so si menda mislili, iu kmalo ua to završi neka poskočna iz ust mladih vasovalcev.
Nekdo stopi v sobo iu veter, ki zapiše nad glavo umrle, zavejo jej sive laso nekoliko kviško; zdelo so je, da mrlič grozi iu žuga pevcem in pevkam, ki mu onečaščujejo smrtno sobo. Njen bledi obraz jo prepovedoval grozo, strašno grozo, iz ust pričujočih pa se jo cula popevka veselja in radosti. Vendar je čudno to človeško srce; le za tre-iiotje ga komaj navduši kak prizor; komaj za tre-
omenjal družbo sv. Mohorja, ki ima toliko tisoč naročnikov, kar je najbolji dokaz, da znajo ljudje brati in pisati slovenski. Pri tem moram pa že opozoriti, da je velika večina udov tega društva iz sosednjih slovenskih dežela ne pa iz Koroške, kar pač ni čuda, da jih je toliko. Društvo se je v kratkem času tako visoko vspelo, ker dajo udom za prav majhen denar obilno dobrega berila.	(Daljo prili.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. junija. Notranje dežele.
Prestolonasleduica Štefanija obiskala bo s prestolonaslednikom cesarjevičem Rudolfom samo Krakov, odkoder se vrne na Dunaj. Mostni zastop v Lvovu jo prosil, da se prestolonaslednici pokloni posebna deputacija. Ker je nadvojvodinja prošnjo dovolila, pride deputacija v Krakov 28. junija.
Dopolnilne volitve v deSki deželni zbor vršile se bodo meseca avgusta. Kakor znano, izstopili so nemšti poslauci iz deželnega zbora iu izgubili svoje mandate.
Na Koroškem bo velikoposestvo volilo 27. junija deželnega poslanca namesto grofa Thurua.
Na Hrvatskem je živo volilno gibanje. Kaker „Obzor" poroča, razposlala je vlada ua vse straui svoje ljudi, da pridobe volilce za vladne kandidate. V Zagrebu je vlada postavila za vse tri volilne okraje svoje kandidate: D. S t a n k o v i <; a, dr. S r a m a in župnika Krap c a.
Ogerski listi so objavili volilni govor prejšnjega finančnega ministra Kolomaua pl. Szella. Tirja namreč, da mora ogerska vlada najprvo vrediti linance. — Minister Trefort se je tudi priporočal v Rudimpešti svojim volilcem in povdarjal, da hoče vlada ogersko državo povzdigniti na stopnjo moderno države. Tega namena vlada do sedaj ui še dosegla. Priznal je tudi, da vlada ni še določila programa prihodnjemu državnemu zboru. — Znani Košut še vedno ne miruje in se mnogo zanimiva za ogerske razmere, akoravno živi v Italiji. Nedavno je sporočil nekemu ogerskemu poslancu, da obsoja antisemitizem.
Viuuijc države.
„Osservatore Romano" jo že objavil imeuovanje novega papeževega državnega tajnika. Kardinal Mariano Rampolla del Tindaro se je rodil 1843. 1. v Siciliji. Služboval je kot papežev zastopnik v Madridu. Glavna naloga njegova bo, da zboljša razmere z laško vlado. — „Oss. Romano" piše tudi o rimskem vprašanji: V Italiji je mnogo ljudi, ki v resnici žele, da se laška vlada sprijazni z rimskim papežem. Vedo dobro, da papež ljubijo Italijo. Vsled tega upajo, da so bodo papež odpovedali vsem pravicam. A to je nemogoče. Fdiua pot, ki vodi do miru, jo pravičnost. Vzeli so papežu Rim in državo. Pravičnost tirja, da mu dajo nazaj v prvi vrsti mesto Rim; znabiti, da kaj odjenjajo od strogih pravic, a so jim odpovedati, ni nobenemu papežu mogoče.
Z Dunaja se poroča, da se v kratkem skončajo dogovori o bolgarskem posojilu. Rolgarska vlada bo porabila denar za grajenje železnice. Do novembra bo glavna črta dodelana. — Rolgari še vedno upajo, da bo turška okrožnica imela mnogo vspeha, ker so si regenti pridobili zaupanje držav. A to zaupanje je jako dvomljivo. Razvidi se že iz tega, da niso mogli nikjer dobiti potrebnega denarja. O tem pričajo tudi besede regenta Živkova, ktere je govoril v krogu svojih prijateljev: „Ako so ne poboljšamo in no prosimo Rusije, da nam od-
notje mu navdaja dušo žalost iu britkost, a takoj že zgine, takoj se porazgubi v naravi vsakdanji. Le Primožu je stanovitno trgala britkost srco in vendar bil je on le borni — trapec. A uiti v miru ga niso pustili. „ Primož, sedaj ti ne kaže druzega, kakor ženiti se", oglasi so nekdo; „Srčkovca — bila jo to grda pijanka — bode ravno prav zanj", mu odgovarja drugi. „Nu, prisedi malo bližje k dekletom", draži ga tretji, prijemši ga za roko in hoteč ga z mesta vzdigniti. A skupil jo je za nespodobno šalo. Primož ga popade čez pas, in takoj je ležal sredi sobe; on sam se pa posede zopet nazaj iu vpr<i svoj srpo-živi pogled na umrlo; pokoj pa imel je potem ves večer.
Proti jutru je vse odšlo. „Trapec" je ostal sam v sobi. Zdaj prikolovrati brat njegov, čez mero pijan so zaleti vanj, „kaj boš — se zadere nad njim — tukaj sedel; poberi se saj, če ne" — in udari s pestjo na vso moč ubozega Primoža po glavi. Ta nekoliko omahne potem zagrabi svojega protivuika za vrat in ljut boj se prično. (Jela hiša jo Ii krati pokonci in še-le po dolgem trudu ga spravijo na
pusti, izgubljeni smo. V |blagajnici ni denarja, narod ne plača davkov, a nima tudi od česa. Kredita nimamo, in ne vem, kaj bo, ako bo trajalo to stanje še dva meseca. Naše razmere niso take, kakor jih slika v svojem listu (Jaharija Stojanov, Vi to sami dobro veste. Rog ve, kaj bo z naini. Želim mir z Rusijo, ali sam ga ne morem doseči." — V zadnjem času so voditelji nekoliko mirnejši in previdnejši. Spoznali so, da z glavo ne morejo prodreti zidu. Dopisnik „Odeškega Vestuika" piše iz Rolgarije: Rolgari niso pozabili, koliko so dolžni Rusiji; vedo dobro, da jih je Rusija oprostila turškega jarma in jim priborila samostalnost. Vendar se bomo brauili z vsemi močmi, da si ohranimo sainostaluost. Rojevali se bomo do zadnjega, da ne izgubimo svoje prostosti.
Ruske „Novosti" pišejo o novem francoskem ministerstvu, da bo moral Rouvier vladati po istem programu, kakor njegov prednik Goblet. Kolikor več zastopnikov vplivnih strank je v ministerstvu, toliko dalje se bo obdržalo. Novo mini-sterstvo no bo predrugačilo ne vnanjo, ne notrauje politike. Francoska miuisterstva se hitro monjujejo, ker nobeno nima določenega programa. Vsako mi-nisterstvo obljubi, da bo utrdilo demokratska načela, zboljšalo državno gospodarstvo , pomnožilo moč deželne brambo, a tega ne pove, kako hoče izvršiti svoje obljube. Državno gospodarstvo jo vedno jednako, varčnost jo le prazna beseda, iu le vojaška moč se množi. Isto veljil tudi o vnanji politiki. Jules Ferry je hotel v vnanji politiki nastopiti drugo pot. Ko pa so poslanci to zasledili, skočili so s svojih sedežev in s pestmi pretili nesrečnemu ministru, ker je iskal pomoč Nemčije. Ferry je moral odstopiti in je izgubil svojo veljavo. General Lello je javno dokazal, kje ima Francija prijatelje in sovražnike. „Naši državi imate skupno koristi", rekel je car Aleksander II. Preteklo je 12 let, in vsako leto je pokazalo, da so resnične one besedo. Nemčija je zbrala okoli sobe mogočne zaveznike, da varuje svoje koristi. Ta zveza mora imeti primerno ravnotežje, namreč Rusija in Francija morate skupno postopati v vnanji politiki, da se ohrani mir v Evropi. To spoznajo vsi omikani Francozi in Rusi. Naj vlada v Franciji to ali ono ministerstvo, vsako se mora ozirati ua Rusijo.
Francoski radikalni listi vedno huje napadajo novo ministerstvo. Dajejo mu razna imena. Tudi glasila zmernejšo stranke mu očitajo, da se opira na desnico v zbornici. Daljo se Pariški listi mnogo pečajo z osebami novega miuisterstva. Spuller je 1884. I. odločno zahteval v zbornici, da še nadalje ostane zastopuik Francije v Vatikanu. Vojni minister Ferron se je kot načelnik geueralnemu štabu v krimski vojski zelo odlikoval. Najbolj napadajo ministra Heredio. Načelnik je vseh francoskih prosto-zidarjov. Ravno vsled tega in ker je zelo bogat, poklical ga jo Rouvier v ministerstvo, da molče prostozidarji. V ministerstvu je lleredia le kot slamnat mož, ker ne razume kaj posebnega o javnih delih. Flourens, minister vuanjih zadev, je bil nekdaj strasten bouapartist, ravno tako tudi Rarbey, mornarski minister. — Ministri so sklenili, da se državni stroški znižajo za 80 milijonov. Flourens je trdil, da so vnanjo razmere z vsemi državami povoljne. V zbornici je nasvetoval škof Freppol, da se preloži posvetovanje o vojaški postavi, ker ui sedaj primerno, da so svetu razkrivajo razmere v armadi. Minister Rouvier pa je zahteval, da se vojaška postava takoj dovrši. Nasvet škofa Freppela so poslanci zavrgli z 446 glasovi proti 60. Tudi francoski listi pišejo zelo sovražno proti angleško turški pogodbi. Skoraj gotovo se bo morala posvetovati v tej zadevi ovro-pejska konferenca.
Delavski nemiri v Belgiji ponehujejo. V mnogih krajih po deželi pričeli so delavci delati. Tudi v Rruslji so nemiri potihnili. V Gentu so imeli delavci zborovanje. Njihov voditelj, Anseele, nagovarjal je delavce, naj vedno zahtevajo svoje pravice. Ce vlada ne izpolni njihovih zahtev, morajo so vsi vzdigniti. Po zborovanji je šlo okoli
tla. „Roš", prično gospodar ter išče, s čem bi ga udaril.
Ko no zagleda ničesa pripravnega, prične ga brcati in suvati na vse strani. Tudi zakonska polovica njegova hoče ohladiti svoj srd nad njim in prijazno ga opljuje po obrazu ter ga z grdimi psovkami pozdravlja. Stareji sin tudi ska/.uje svojo junaštvo: za lase vleče ubozega Primoža, ravnaje po blagem vzgledu svojih roditeljev. Hlapcu se na zadnje vendar začne smiliti; prime ga čez pas in nezavednega neso za hišo — na vrt. V sobi pa brle sveče, naznanjujoče, da je mrlič v hiši in pri bledem svitu njihovem so rumeni bledo lice ranjke; le to bitje je bilo srečno v celem doinovji; povsod drugod je sicer še bilo življenje, a črna zavist in slopi črt jim jo razrival srce iu delal jo strašno — strašnejo kakor jo bilo ono brezkrvno, ki jo smrluo-mrzlo mirno počivalo v prsih.
800 delavcev po ulicah in so kričali: Proč z inini-sterstvom! — Kraljeva družiua se je presolila v grad Laekeo.
Razmere med Anglijo in Rusijo niso najboljše. V afganskem in egiptskem vprašanji je med njima veliko nasprotje. Angleži sedaj trdijo, da Rusi nimajo nobenih pravic v Afganistanu, ker so pred dvema letoma obljubili, da ne bodo prekoračili afgausko meje. Rusija pa nasprotno ne prizmi angleško - turške pogodbe.
Augleško-turška pogodba glede Egipta ue ugaja ne Rusom, ue Francozom. „Le Nord", glasilo rusko vlade, piše: Angleži in Turki so se dogovorili, da angleška armada v treh letih ostavi Egipt, ako v tem času ne preti nova nevarnost. Kdo bo pa presodil in odločil, da je nevarnost ali ne? Anglija hoče gotovo sama odločiti, in naravno je, da bodo iskali nevarnost in ostali v Egiptu. Vnanje nevarnosti no bodo lahko našli, ker nobena država uo bo za Angleži zasedla Egipta. Lahko pa Angleži najdojo notranjo nevarnost. Naravnost morejo trditi, da domača armada ni dovolj močna; mir in red v deželi sta v nevarnosti, in ta nevarnost lahko traja dolgo časa. In če tudi Angleži izpraznijo Egipt, reč še ne bode končana. Po pogodbi smejo Angleži zopet zasesti deželo, ko bi bilo potrebno. In kdo bo odločil o potrebi? Anglija sama, ker si je pridržala pravico, zasesti deželo brez Turčijo. Angleško-turška pogodba popolnoma prezre avtonomijo Egipta, in dežela je že sedaj angleška pokrajina, ker si jo lahko vsak čas prisvoji. Turški sultan je lo še po imenu gospodar v Egiptu, v resnici pa angleška kraljica. Čudno je, da so turški zastopniki niso odločneje potegnili za Turčijo. Morda so jih Angleži pregovorili z novim posojilom. Vprašanje je, bodo li vse države potrdile to pogodbo? .Jasno je, da se hoče Anglija polastiti Egipta. Evropa izgubi ves vpliv v Egiptu. Toda zadeve v Egiptu so mednarodne in morajo ostati. Francija ne more potrditi te pogodbe, tudi Rusija ima iste vzroke. Edini pri-stavek, da sme namreč Anglija zasesti Egipt, kedar se ji zdi potrebno, Rusija ne bo nikdar potrdila.
Grška vlada je prosila druge države, naj prisilijo Turčijo, da dovoli prebivalcem na Kreti večjo pravice. Večina držav jo odgovorila grški vladi, da Grki nimajo uikake pravice, vtikati se v turške zadeve.
Izvirni dopisi.
Z Dolenjskega, 1. junija. Lansko leto objavil sera v »Slovencu" neko zanimivo pravdo zarad cerkvenih klopi, ter som tudi obljubil rešitev te pravdo o svojem času naznaniti v poljubno ravnanje pri enakih slučajih.
Tožen jo bil namreč župnik, č. g. J. Kiiuig, na Vinici, kot predstojnik župnijske domače cerkve Matere Božjo na Žežlju zarad motenja posestva v cerkvenem sedežu. Prva tožba zarad sedeža v farni cerkvi bila je vložena 17. maja 1S86 od zakonskih J. iu M. Simonovič na Vinici po dr. K. Slancu v Rudolfovem proti gosp. župniku, kteri se je deloma sam, deloma ga je odvetnik g. Brunner zastopal.
Naglašal je toženi, da vsled člena 15. občne državljansko postave dne 21. decembra 1867, štev. 142, drž. zak. in §§ 14., 41. in 42. postave dne 7. maja 1874, štev. 650, drž. zak. ni sodnija koin-potentna o tej stvari razsojevati, ker sedeži v cerkvi so cerkvena naprava iu tukaj razsojuje visokočastito školijstvo. Vkljub temu je vendar c. kr. okrajna sodnija obsodbo proti g. župniku izrekla in mu tudi povračilo stroškov naložila.
Na priziv g. župnika jo si. višja uadsodnija v Gradci zavrgla prvosodui ukrep, ter naslednjo razsodbo izjavila: C. kr. nadsodnija je presodila, da določitev o porabi prostora v cerkvi za sedeže vernih pri službi božji, za kar tudi v tem slučaji gre, spada k notranjim cerkvenim zedevam, ktero zadevo po členu 15. osnovnih postav o vsestranskih pravicah državljanov dne 21. decembra 1867, št. 142 drž. zak. vsaka postavuo pripoznana cerkev samo-lastno vravuuje. Z ozirom, da sodnije niso kompe-toutno za obravnavo te tožbe, se razsodba okrajno sodnije v Črnomlji dne 8. avgusta 1886, št. 4444, z vsemi prejšnjimi obravnavami in tožbenim odlokom dno 18. maja 1886, št. 2731, vred kot ni-čovna razveljavi; c. kr. okrajni sodniji pa se naroči, tožbo tožiteljem vročiti in stroške zagovarjanja, kakor tudi pritožbe tožonomu povrniti. (Razsodba višje c. kr. nadsodnijo v Gradci dne li. septembra 1886, št. 10.023.)
Tožitelji so potem napravili priziv na c. kr. najvišjo sodišče ua Dunaj, a to je z odlokom dno 24. novembra 1886, št. 18.341, razsodbo c. kr. nadsodnijo potrdilo.
S tem se je ta prva zanimiva pravda končala, kteri se je pa še druga pridružila in to zarad cerkvenega sedeža v podružni cerkvi Matere Božje ua Žežlju, pri kteri je bila tožiteljica M. Simonovič, tožen pa č. g. župnik J. Konig.
V tem slučaji je pa že prvo sodišče, namreč c. kr. okrajna soduija v Črnomlji, z odlokom dne 22. oktobra 1886, št. 5734, tožbo tožiteljice ovrglo po znanem členu 15. osnovnih postav, ter to razsodbo tudi c. kr. nadsodnija v Gradci z odlokom dne 0. decembra 1886, št. 12.741, na priziv tožiteljice potrdila, kar je tudi najvišja sodnija storila iu s tem spravila pravico jasno ua beli dan, kdo je namreč gospodar v cerkvi.
Dasiravno je č. g. župnik te zanimive pravde dobil, veudar mu je to prizadejalo veliko grenkih ur in škode, bodisi na zdravji, ali na gmotnem stanji. Vkljub tem zaprekam je pa on vendar dovršil prenovljeuje župnijske cerkve, za kar mu vsak hvalo ve, kajti drugače bi morali, mogoče da šo več let, v podružne cerkve k službi božji hoditi.
Dokaz, da ljudstvo ljubi iu spoštuje svojega dušnega pastirja, je tudi ta: V naši cerkvi jo star, sila majhen, še na steklo slikan križev pot, kar pa veliki prenovljeui cerkvi gotovo ne pristoja. Gosp. župnik izrazil je željo, da bi se z prostovoljnimi doneski omislil nov, dostojniši križev pot in da bodo v ta namen od hiše do hiše po fari nabiral prostovoljnih milodarov. Ljudje so temu pritrdili in čast jim, že sedaj je 600 gld. skupaj, dasiravno jo še šest vasi obhoditi. Tudi naši rojaki v Ameriki so že lepe svote poslali iu zagotovili, da bodo meseca julija za sv. križev pot še nekaj doposlali.
Tudi druge poprave, kakor prenovljeuje stranskih altarjev, tabernakeljna in barvanje omaro pri orgijah se izvršujejo, tako, da bomo imeli kmalo lepo hišo božjo. 0. g. župnika Jurija Konig-a pa naj Rog ohrani zdravega in čilega ua d ihu in telesu šo mnogo, muogo let ter obdaruj z večnimi darovi.
Iz Gradca, 3. junija. Dolgo pričakovan paruik, ki se bo po Muri vozil, je že na poti. V ponedeljek dopoludne odplaval je po Donavi z Dunaja proti Ogerski. Ime mu je »Kilbeck". Na njem se vozi ladjedelski mojster Croy, ki ga je izdelal, dva strojevodji in nekaj moštva za postrežbo. V ponedeljek zvečer dospel je do Požuna, v torek do Budimpešte, v sredo do Drauegga, kjer se je spustil iz Donave v Dravo in iz te nekaj višje v Muro, po kteri priplava v soboto — če pojde vse gladko izpod rok, v Gradec, kjer ga že vse željno pričakuje. Drugi parnik „Graz" je v delu iu bo menda v 14 dneh dokončan. Paruika bota tako zvana propelarja.
Domače novice.
(V Ljubljanski škofiji) bodo letos v pričetku julija posvečeni naslednji čč. gg. bogoslovci četrto-letniki: Oeseuj Andrej, Hladnik Ivan, Horvat Mih., Kraiuor Alojzij, Mikš Ivan, Schillrer Gustav, Volk Ivau, Zupanec Ignacij, Žužek Alojzij, in tretjelet-niki: Gabrič Anton, Krainer Anton, Milller Ivan, Pavlin Franc, Perne Franc, Pokoren Franc.
(Sv. maša) služila se bo v hiral nični kapelici sv. Jožefa jutri, 5. junija, ob 11. uri dopoludne v dušni prid umrlim udom in dobrotnikom trgovinskega bolniškega iu penzij-skega društva. Odbor vabi k temu sv. opravilu vse gg. člane in pospeševatelje oraonjenega društva.
(Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) je imelo dno 1. junija svojo X. sejo. Navzoči: prvomostnik Tomo Zupan; podpredsednik Luka S v e t e c ; odborniki: dr. vitez B 1 o i \v o i s, Ivan Hribar, M. Močnik, dr. Josip V o š u j a k, J. Ž i č k a r, A. Ž 1 o g a r, A Ž u m e r. Prvouiestuik naznanja ugodui vspeh poklonov pri p. n. knezonad-školu v Gorici iu škofu v Trstu. Zapisnikar naznani, da so so vsi sklepi iz prejšnje seje izvršili.
—	Zagotovi se podpora neki šoli ob jezikovni meji.
—	Neki otroški vrtnarici se prošnja usliši. — Prošnja nekega šolskega vodstva se odbije. — Več predlogov podružničnoga Tržaškega načolništva so odobri. — Sklene se, da bo letošija velika skupščiua v Trstu, v torek 19. julija. Razgovor o opravilih velike skupščine. Slavna načeluištva podružnic naj se pričujočim opozarjajo, da dopošljejo čem prej mogoče potrebno izkaze in nabrane svote. Glede v § 10. velikih pravil velovanega nabiranja denarnih doneskov velja ka-
lendrovo leto. Isto tako naj podružnice pravodobuo naznauijo sivojo zastopnike, oziroma pooblaščence za veliko skupščino. Samoumevno je, da podružnični zastopniki potujejo k veliki skupščiui ob svojili — ne pa ob podružničnih stroških.
(Kraj vsakoletni veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda) določuje po §. 13 glavnih pravil družbino vodstvo v Ljubljani. Vsled gorke želje Tržaških rodoljubov se je ob predvčeranji odborovi seji sklenilo, da bode uaš drugi veliki družbin zbor letos v Trstu, v torek, 19. julija. Povabila k tej veliki skupščini ž njenim dnevnim redom vred pa so bodo prijavila po zahtevi istega paragrafa štirinajst dni poprej na primeren način. — Glede pričujočega vodstvenega sklopa se opozarjajo domorodci vseh slovenskih pokrajin, naj po zahtevi §. 12. istih pravil izvolijo za veliko letošnjo skupščino takih podružničnih zastopnikov, ki jim bo veselje ogledati si ob tej ugodni priliki naš lepi Trst ter prepričati se tam, kako zvesto za našo vzvišeno stvar bijejo srca ob obali h Jadranskega morja.
(„Slov. Narodu" na znanje): Dopis o »Ljub-1 j a n s k e m Zvonu" in hoiuatijah v „Narodui Tiskarni" smo prejeli iz zanesljivih rok, o čemur smo se še pozneje nalašč prepričali. Toraj mislimo, da nimamo ničesa preklicevati in da bil tudi »Slov. Narod" najbolje storil, ko bi ue bil tajil, kar so sploh po mestu govori.
(Ljubljanska gimnazija) končil šolsko leto 9. julija, ker se ta dan prično ustna matura. Ljudsko in druge šole končajo šolsko leto 15. julija.
(Slavnostno pesem) za pevsko društvo »Slavec" je blage volje zložil velečast. g. Simon Gregorčič, vglasbil pa jo je naš spretni skladatelj gosp. Ant. F o r s t e r.
(Koncert) priredita gospa Milka Gerbičeva in g. Fr. Gerbic sodelovanjem gosp. pl. O h m-.1 a n u š o v s k o g a jutri v Kranju, v dvorani narodno čitalnice ob 8. uri zvečer. — Vstopnice so bodo dobivale zvečer pri kasi za osebo po 40 kr., za druži ue treh oseb po 90 kr.
(Mrtvoud) jo zadel danes zjutraj postreščka št. 11 pred frančiškanskim mostom; odnesli so ga mrtvega.
(V »Kranjsko hranilnico") jo vložilo meseca maja 2092 strank 554.615 gld.; izplačalo se je 2168 strankam 473.010 gld. 37 kr.
(Za pogorelcc v Strahinji) darovali so: O. <r. Matej M ar kič, adm. v Golcu 3 gld. Blag. gosp. Fr. Š., učitelj v Boštanji 2 gld.
(Za Erjavčev spomenik iu ustanovo) je nabranih do sedaj 2496 gld. 8Va kr-
(Podružnica Žavec) društva sv. Cirila in Metoda vabi k občnemu zboru v nedeljo dne 12. junija t. 1. ob 4. uri popoludne v gostilni g. Jan. Hausenbichler-ja v Žavci. Vspored: 1. Sprejem novih udov. 2. Predlaganje računov za preteklo društveno leto. 3. Volitov novega odbora. 4. Nasveti. Po zborovanji podružnice sledi prosta zabava.
(Princu Pavlu Meklenburškemu), ki v Konjicah pri knezu \Vindischgratzu bolan leži, ni se obrnilo na bolje, pač pa mu je po zdravniških sporočilih čedalje huje.
(Zagorska železnica) pričela je vožnjo žo koncem lanskega leta, toda dosedanji vozni red je bil jako uepriličen potovalcera vKrapinsko Toplice. Prvega junija se je vpeljal nov rod. S postajo Zabok-Kra-pinske Toplice prihaja vlak ob 1. uri 35 minut v Zaprešiče in ima zvezo z vlakom, ki prihaja ua Zidauinost ob 4. uri popoludne. Vlak, ki ob 4. uri zjutraj odhaja do Zaprešiča, ima direktno zvezo po Zagorski železnici do postaje Zabok-Krapinske Toplice.
(Toča) pobila je po okraji Sv. Lenarta na Slov. Goricah (Štajarsko) v torek prav hudo. Dvignil se jo hud vihar, ki je drevje lomil in točo prinesel semkaj od sv. Kunigundo po Pesniški dolini iu okolici precej daloč na dolgo in široko. Posebno sadje je hudo poškodovano in drevje grdo okleščeno. Žita skoraj poznati ni, tako jo zmlačeno.
(Naslov in značaj) sekcijskega sovetnika dobil jo gosp. Levičnik, tajnik v pravosodnem ministerstvu.
(Povodnji na Ogerskem) napravilo so letos veliko škode. Okoli Szegediua je vse pod vodo. Reka Tisza je prodrla to dni nasip in zalila vse vasi v obližji mesta. Ljudje so v velikem strahu; vse beži v mesto.
Pozi y.
Da-si tudi se pri prvem izdavanji ..Popotnikovega koledarja za slovenske učitelje" ue moremo ponašati z gmotnim vspehom,*) nam vendar priča laskavo priznanje od vseh strani, da smo s »Popotnikovim koledarjem" pravo pogodili. To in pa želja, da odpravimo nedostatke, ki so brez naše krivde ostali v I. letniku , nas spodbuja, da ža letos priredimo »Popotnikovega koledarja" novo izdauje.
Da se pa drugi letnik dobro obnese in delce postane povsem zanesljiv tolmač vzajemnosti med slovenskim učiteljstvom, treba bode splošnega sodelovanja.
Obračamo se toraj že zdaj do častitih tovarišev svojih kakor do vseh prijateljev našega podjetja z nujno prošnjo, da uain blage volje naznanijo v kratkem: a) vse ali sebe ali svoje bližnje sodruge zadevajoče pomote, ktere so v letošnjem izdanju »Popotnikovega šematizma" zasledili; zlasti všeč bodo nam popravki glede pisave imen — priimkov iu krajevnih imen — če so utemeljeni; b) spremembe, ki so se vršile od prvega izdauja tako glede osob, kakor tudi posameznih šol (nove šole, ali če se je ktera razširila).
Ker se je od nekod želja izrekla, naj bi se navedli v šematizmu tudi zastopniki učiteljstva v okr. šolskih svetih, prosimo, da se nam v svojem času tudi v tej zadevi pošljejo potrebni podatki. — Na osobne želje glede dopolnitve šematizma (v tej ali oni zadevi) se bodemo v okviru našega načrta po možnosti vselej ozirali, kajti zelo nam je ležeče na tem, da prejemnike našega koledarja v obče zadovoljimo, ker le v tem slučaju smemo upati, da bodo oni podjetje tudi gmotno podpirali.
Dopisi v zadevi »Popotnikovega koledarja" naj se blagovoljno dopošiljajo
Vredništvo „Popotnik-a",
Maribor, Beiserstrasse, H. S.
*) Kazpečalo se je toliko koledarja, da bi bas pokril lastne stroške, a žal, da še je mnogo dolžnikov, kteri so na nas pozabili. Te šo enkrat prosimo, da se nas spomnijo in nam poleg ogromnega našega truda ne delajo še gmotno škode.
Telesni iBBi.
London, 4. junija Pri zboru konservativcev v ,,Walverhampton-u" je Churchill ostro grajal vojaško in mornarsko upravo ter trdil, da nista ne vojna ne niornarstvo zadostno pripravljena za mogočo vojsko. Naštel je velike napake vojne uprave.
Mons, 4. junija. Ko so zborovali voditelji socijalistov v Jemappes-u niso prijeli voditelja Fauviaux-a, zbrali so se delavci. Ker so jih vojaki brez vspeha nagovarjali, naj se raz-idejo, rabili so orožje, mnogo je bilo ranjenih.
Rim, 4. junija. Zbornica je skoraj jedno-glasno vsprejela dnevni red in vzela na znanje vladino izjavo, da bodo nadaljevala dosedanjo politiko v Masa vi.
T n j e i.
tri fttali&u: pl. A. Oriesbam, zasebnik, iz Nemčije. Miha el, Kicbtor, Marki, Schindler, trgovci, z Dunaja.
— Pavel Wrany, trgovce, iz Češkega. — k'aro I Kamoniozeo. tovarnar, z soprogo, iz Brna. — And. Pavločič, načolnik postaji, iz Beljaka. — pl. Oboreigner, logar, z družino, iz Snežnika. — Jožef Potsehe, trgovec, iz Kočevja. — Alojzij Pogačnik, trgovec, iz Cirknico. — Jožef Tenyer, zasebnik, z soprogo, iz Trsta. — V. Milctto, trgovec, iz Trsta. — Jožef Franoisci, c. k. uradnik iz Rovinja.
Pri Slonu: Srečko Gutman, trgovoc, i/. Nemčije. — Prano Schur.v, c. k. stotnik, z zoprogo, z Dunaja, — Gottlieb, Hiinusch, Basch, trgovoj, z Dnnaja. — Adolf Niokel, potovalen, iz Brna. — Prano Svozil, potovaloe, iz Olomuea. — A. Sohonbrunn, potovaloe, iz Siseka. — Treun, posestnik, s soprogo, iz Jesenico. — lt. Šlibar, posestnik, iz Solc. — A. Togor, trgovski pomočnik, iz Ljubljane. — Karol Miklavčič, zasebnik, iz Trsta. — Emilija Kuiner, soproga bilježnika, s hčerjo, iz Trsta. — Tomaž Šolan, c. k. vajenec, iz Zadra. — A. Hausor, lokar, s soprogo, iz Obroveca.
Pri Bavarskem dvoru: M. Lentsche, trgovoc, iz Reke. — Jožef Jaklič, posestnik, iz Kočevja. — Jožef Ložke, posestnik, iz Spodnjega Bukovca.
Pri Južnem kolodvoru: Karol Komploj, trgovoc, iz Moravskega. — Prane Harrauor, strojevodja, s soprogo, iz Dunajskega Novegamesta. — M. Lavrenčič, posestnik, s soprogo, iz Vipave. — Anton Mekinda, posestnik, iz Roke.
Pri Avstrijskem čaru: pl. Albert Hagan, potovaloe, iz Belgije. — S. Zissornig, potovaloe, iz Beljaka.
Vremensko sporočilo.
I" j Čas ! Stanje j	-Sag --J--Veter Vreine	§
______ •„ zrakomera toplomera	® ™
opa/.o\anja j v mm pi/(jeiziju	S g
TTTi. zjut.j 7;-iUS"> +18 4	si. svzap. oblačno
o. 2. u. pop. 731-98 +21-2	si. zap. del. jasno 12 80
9. u. zvec.| 733.69 +KV®	si. svzap. oblačno dež
13° nad normalom.
is saj m k.n borza.
iTelegratlfino poročilo.) 4. junija.
Papirna renta 5% po J00 gl. (s 16% davka!	81	gl. 85 kr.
Sreberna . 5% ., 100 .i (s 16 # davka)	S3	,	—
4 if avstr. ziata renta, davka prosta	112	95	„
Papirna renta, davka prosta	97	,	10	„
Akcije avstr.-oscerske bank«	8S6	.	—	„
Kreditne akcije	2S7	„	20	„
London.......127	„	—	„
Srebro.......—	„	—	„
Francoski napoleond......10	„	08	„
Ces. cekini.......5	„	98	„
N>mške marke......62	„	32'/9 „
X X X-X X X X XX X X X X X X X X
Katoliška Bukvama
v Ljubljani •m. «» B £ ItE. ■■ i 4 i
po več iztisov naslednjih knjig:
SlomšcJc, Zbrani spisi I. in II. del, (izdal Lendovšek.)
—	— Krščansko devištvo.
—	— Življenja srečen pot.
Janežu':, Deutsch-slovenisches VVorterbuch. Mam, Jezičnik. leto: I., II., III., IX., X., XI.,
XII., XIII., XIV., XV., XVI., XVII. Tomaž Kempčan, Hoja za Kristusom. Slovenski čebelarček.
Ponudbe na posamezne ali po več iztisov pošiljajo naj se gori naznanjeni knjigarni z dostavkom, v kakem stanu da so knjige ter koliko se za iste zahteva.	(2)
Ferd. Bilina & Kasch
v Ljubljani, v židovskih ulicah,
priporočata svojo «'«^1111^4» Kstlo^o
-perila,
m
a meri k. celi ta!
ki ne prepušča vode
najboljše vrste po jako znižanih cenah iu sieer: vsakovrstnih ovratnikov in ninnšet za gospode, prcdsrajčiiikov za gospode, ovratnikov za vojake, ovratnikov s kolarjem za duhovnike.
Priporočava dalje tudi polog <;olluIoi<l-|><M-iti» za vzdržan j o luknjic našo o-vvnl nilt<*, inuniioto in u;iii»iI><', istotako za perilo pripravljeno milo.
Najnovejšo ovi*nt.nilco in iiimi!$<*t.<» iz Hifoiui imava vedno v zalogi in jih prodajava po najnižjih cenah. — Kdor kupi ml vseh navedenih izdelkov več dvanajstoric vkup, privoliva mu primeren rabat.
Z a poletno s e z 6 11 o
priporočava svojo veliko zalogo najnovejših in najcenejših
I 'm. .*««" B ■■ kii U»ii<>»
raznih barv, za gospe, gospodo in otroke. Za dobro izvršeno delo Jamčiva.
Najnovejši senvratuiki za gospode dobivajo so v največji izberi od lO Itr. de 1 trl<l. ■"><> Iti*, v naši prodajalnici.
(1)
v-n	-i-*, rp .it* r,yi w ..'V vr	rjv -r.i rfv r?V <v n.t r(y VI* tj?
se; i -fs^t'"
Lekarna Trnkoczy,
zraven rotovža v Ljubljani
lin velikem liioHtnem tr^-ii,
priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarne Trnk6czyjevih firm so: Na Du-naji dve in ena kemična tovarna v (mulci (na Stiijarskem) ena pa v Ljubljani. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi: Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani.
Marijaceljske kaplice za želodec,
kterim so ima na tisočo ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspoh pri vseh boleznih v želodcu in so neprokosljivo sredstvozopor.innlikanje slasti pri jedi, slab želodce, unlk, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobOl, kri v želode u, bitje srca, zaba-smijc, gliste, bolezni na vranici, ua jetrih iu /oper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gl.
ZJS&~ Svarilo! Opozarjamo, da so tisto istinite Marijaceljske kapljico dobivajo samo v lekarni Ti-nktfcz,v-jn
zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani.
MARIA=ZELL£R TR0PFE.N x
NUR ECHT BEl
APOIHEKER TRNKOCZVl LAIBACH I STiiCI! 7.0.
Cvet zoper trganje (Gicht),
je odločno najboljše zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje po udih. bolečine r križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa čo se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj so snno „cvetu zoper trganje po dr. Malica" z zraven stoječim znamenjem. Ivstekl. 50 kr.. tucat 4 fl. 50 kr. itjjuftttiArf* tjV Čo ni na steklenici zraven uFMF"1 ' stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrniti-
/.a odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, hri-pavost. \ratobol, jetiko, prsno jn pljučne bolečine; 1 stoki. 50 kr., 1 tu.»t 5 H. Samo ta sirop za 56 kr. je pravi.
Kričistilne krogljice,
ne suielo bi so v nijednein gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvodočilo pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjonih udih, skažoneiii želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s li Skatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava so s pošto najmanj jeden zavoj.
Zdravila za živino.
J4tii|>si za živino.
Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev.
Konje varuje ta štupa trganja po frevih, bezgavk, vseh nalezljivih kužnih bolezni), kušlja, plačilih in vratnih bolezni j tor odpravlja vso gliste, tudi vzdržuje konje debele, le in iskrene. Kravo dobe mnogo dobrega mleku, 'jamotek z rabilnim navodom vred volja le 50 kr., notkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
Cvet za koiijc.


Najboljšo mazilo za konje, pomaga pri pretčgu žil, otekanji kolen, kopitnih bolezni, otrp-nenji v boku,v križi itd. otekanji nog, mehurjih ua nognh, Izvinjeujl, tlščan j I od sedla in oprave, pri sušici itd. s kratka pri vseli vimnjili bo-
leznih in h i buli. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le i gl., 5 stoki, z rabil, navodom vred samo 4 gl.
Vsa ta našteta zdravila so samo prava dobijo
v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani
zrnven rotovžil
in so vsak dan s pošto razpošiljajo. (15)