PoStnlna plačana v gotovini. V LMloni, v sredo dne 12. oklobra 1921. Leto XLIX. »SLOVENEC« velja po pošti na 7se stran; Jugoslavije tn t Ljabljai.': ca oelo teto naprej. K 210-— za pol leta „ .. „ 120-— za četrt leta „ .. „ 60-— za en mesec ,, .. „ 20-— Za inozemstvo oeloletno K 480'. se Sobotna izdaja: si fca oeio leto.....K 40— za inozemstvo ... „ jp"— MT Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 6/111. Hoisoptsl se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. tetef. štv. 50, upravn. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Euostolpna petltvrsta (58 mm široka ln 3 mm visoka ali nje prostor) sa enkrat . . , po K B-— poslana itd. . , po K 9 — Pri večjem naročilu popust Najmanjši oglas 59/9 mm K13. Izhaja vsak dan lzvzemSl V»onadelJka ln dneva po prazniku ob 5. nri zjutraj. Besedna priloga; Vastnlk SKS Oprava Je t Kopitarjevi ul. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino In št. 349 za oglase, avstr. In češke 24.797, ogr. 26.511, bosn.-hero, 7583. Bnaeratt sram,?* 7T -- Univ. prof. dr. Kari Hinterlechner, dekan tehn. fakultete: Univerza v Ljubljani se je ustanovila s pravnoveljavnim, sankcijonira-n i m sklepom skupščine, ter naj ima pet fakultet, med katere spada tudi tehniška. Predmetna fakulteta je torej ustanovljena z zakonom, ki je podlaga vsemu življenju v pravni državi. Z ozirom na ta pravni položaj nima nikdo pravice rezultat takega sklepa spreminjati ali celo ukinjati, razen zopet skupščina sama. Profesorski zbor naše tehniške fakultete je bil o tem pravnem položaju tako globoko prepričan, da ni dvomil ni trenotek, da stoji na istem pravnem stališču tudi vlada v Belgradu, oziroma fakulteti nadrejeno ministrstvo prosvete. Z otvoritvijo šolskega leta 1921-1922 naj bi dobila fakulteta kot za sedaj še ne-popolen zavod, nov letnik, v kar naj bi dobila tudi primernih novih učnih moči, ki jih je predlagal profesorski zbor predpisanim potom in v okviru proračuna prosvetnemu ministrstvu. Imenovanja predlaganih kandidatov pa ni bilo in ni bilo. Iz ministrstva ni bilo kratko rečeno niti besedice. Ker je postala z ravnokar minolim tednom stvar nujna, interveniralo se je od strani fakultete osebno v ministrstvu prosvete v tej zadevi. Razočaranje pa z ozirom na ves pravni položaj ni bilo malo, ko smo dobili od svojega uradnega zastopnika in kolege uradno obvestilo, da ne imenuje minister prosvete sploh nobenega novega profesorja več na Baši tehniški fakulteti. Izrečno povdarjam, da se ne utikam v politiko, in da protestiram najslovesnejše proti izrabljanju vse afere v katere koli strankarske namene. Z ozirom na predstoječe pa izjavljam vzlic informacijam onih slovenskih * dnevnikov, ki trdijo sedaj, da fakulteta še ni ukinjena, da je ta njihova trditev potvarjauje resnice. Tehniška fakulteta je ukinjena po ministru prosvete — via facti, ker nam noče imenovati novih učnih moči, to se pravi profesorjev, brez katerih absolutno ne moremo naprej. Na srednji šoli ali na kakem nižjem zavodu suplira v slučaju personalne stiske kaka druga učna sita nezasedeno mesto; na univerzi gre za specialiste, in tu je to vsled tega prosto nemogoče. Vakantno mesto se mora zasesti po strokovnjaku, in če ga nam ministrstvo noče imenovati, se poduk ne more vršiti. Kadar se pa to zgodi s celim letnikom, tedaj je torej preprečen poduk v vsem dotičnem letniku, ali z drugimi besedami pouk je tu — ukinjen, s tem pa smatram vso fakulteto ukinjeno, kajti nam manjka še razen par predlaganih kandidatov — proti katerim se ne more navesti nič, kar bi jih onemogočavalo za profesorje univerze — še več drugih, ki jih nai šele predlagamo, oziroma s katerimi potekajo pogajanja. Napram neokusnemu zavijanju in izbegavanju enega dela naše dnevne publicistike, ki si ne upa priznati javno svojega stališča, izjavljam torej: priznavam, da tehniška fakulteta trenotno de i u r e še ni ukinjena ,ker tega nihče stoviti ne more; de facto so ji pa živ-Ijeriske možnosti odtegnjene. Poslednje je pa treba presojati tudi še s sledečega stališča. Predno pride do prezentacije tega ali onega kandidata, vrše se razna pogajanja iu včasih tudi poizvedovanja o osebi kandidatovi. Tako je v enakih slučajih povsod in zato tudi pri nas. Ker se je vsled postopanja našega ministrstva prosvete zaznalo v javnosti o nestalnosti naših razmer, je profesorskemu zboru fakultete za sedaj sploh onemogočeno voditi ali tudi le načeti kako novo pogajanje, kajti treba je zopet le za par centimetrov dalje misliti. Celo veliki narodi morajo računati pogosto s tem, da pozovejo enega ali drugega strokovnjaka iz inozemstva, pa naj je to ožji rojak ali pa tudi ne. Take osebnosti so v svojih stalnih službah. Kako naj se pa drznemo ponuditi pri nas komu službo profesorja pod danimi pogoji? Kdo, ki naj skrbi za družino, naj pa riskira priti med nas, ko se mora zavedati in mora biti pripravljen na take peripetije, kakor je sedanja? Z ozirom na vse te in take posledice si dovoljujem na tem mestu na ministrstvo prosvete vljudno vprašanje, ali se za to tam uradno ni vedelo? Pa še nekaj na isti visoki naslov. V vsej srednji Evropi je navada, da se ne ukinja javnih institucij via facti, kakor sem zgoraj dokazal, ter zlasti šol ne neposredno pred otvoritvijo in zlasti ne brez predidočega vprašanja prizadete institucije same, če ne gre morda za kako administrativno kazensko postopanje. Zavedam se prav dobro, da so gg. ministri brez izjeme visoko stoječe osebnosti, to pa le z ozirom na njih odgovornosti polno mesto. Sicer ministri prihajajo in odhajajo... Kdor ima že par križev na svojih plečih, tudi ve, kako so včasih te ali one osebe ministri poslale? Isto tako je dobro znano, da so bili ministri včasih, in da so tudi še dandanes duševni orjaki; nasprotno se pa menda tudi dogaja. Priznam torej, da se ministrskemu dostojanstvu in njega reprezentantom klanjam. Dovoli naj se mi pa obenem h tem tudi vljudno vprašanje: ali si mislijo gospodje v Belgradu v ministrstvu prosvete, da so prišli profesorji ljubljanske tehniške fakultete po prevratu kol brezposelni rokodelski pomočniki v Ljubljano? Ali si mislijo merodajne osebe v Belgradu, da so nas pripeljali 1. 1919 v Ljubljano, da prevzamemo organizacijo univerze, v — otročjih vozičkih, ker se nas na tak način briskira ? Omenil sem preje, da se vpraša v Srednji Evropi v takih slučajih, kakršen je naš sedanji, pred važno odločitvijo prizadete kroge same za njih mnenje, ker vedo ravno ti krogi najbolje, kaj govori za eksistenco institucije, ki jo zastopajo. Šele potem ali pa kvečjemu, ko se je tudi lo storilo, preide se k daljnemu ukrepanju. Sedaj se mi naj pa dovoli pripomniti najprej način, kakor je vso stvar izvedela univerza in prizadeta fakulteta. Poslednji predlogi fakultete so odšli v zadevi novih profesorskih kandidatov v Belgrad koncem minulega semestra, torej pred tremi meseci. Meseca septembra sem vodil kot tedanji prodekan posle fakultete. Po par tedenski odsotnosti iz Ljubljane se mi je tedaj čudno zdelo, ko so pričeli prihajati k meni povpraševat dijaki: kaj bo s fakulteto? Pripovedovalo se mi je to in ono, zlasti pa, da se je baje g. minister prosvete neki deputaciji dijakov izrazil, da sploh ne imenuje nikakih profesorjev več ne na medicinski pa tudi ne na t e h n i -š k i fakulteti Domneval sem, da so mi znani vsaj osnovni pojmi uradnega poslovanja, kakršnega sem bil preje vajen iz srednje Evrope. Ravno zato sem zastopal konsekventno stališče: quod non in aetis non in mundo. Cesar mi o tako važni zadevi, kot je ukinjenje kake obstoječe fakultete, ministrstvo u r a d n i m potoni ne sporoči, to zame sploh ne eksistuje, in ker sem dalje zastopnik stališča: quieta non movere, zato sploh nisem hotel vzeti vseh takih govoric na znanje. Pa tudi smel nisem tega storiti z ozirom na naše dijaštvo. Izvoli naj se premisliti, kakšna situacija bi bila nastala v slučaju, da o vsem tem ne bi bilo nič res. Ali se mi ne bi bilo upravičeno očitalo, da upoštevam pri uradnem poslovanju — čenče? Niti ofici-oznih poročil nisem imel, sicer pa za svojo osebo ne bi bil upošteval niti takih, kajti to poudarjam ponovno: zame je ministrstvo ona instanca, ki naj me o takih odločitvah uradni m potom obvesti. Kot zgodovinsko dejstvo naj pa pribijem, da se to ni zgodilo. Prve tozadevne novice smo zaznali iz časopisja 7. oktobra. Tu naj se mi dovoli najprej uljudno praša-nje: ali je časopisje ona pot, po kateri občujejo ministrstva s svojimi podrejenimi instancami? Zato tudi profesorski zbor fakultete ni imel povoda se pečati s takimi novicami. Drugo prašanje pa je dalje: kdaj se je smatralo umestno prijaviti take novice? Kot drugo historično dejstvo naj pribijem ractum, da se je to zgodilo v ča -u', ko smo imeli žc inskribcijo za n o v o šolsko leto. Ministrstvo prosvete ni torej imelo povoda, da stopi s svojimi namerami, ki jih je baje tolmačilo sicer depula- tivno došlemu dijaštvu med štirimi stenami: ne oficielno profesorskemu zboru prizadete fakultete, in tudi ne potom rek-torata oziroma dekanata pravočasno vsemu dijaštvu. Trpkost takega postopanja zaznamo, v vsem obsegu, če zasledujemo posledice take zakasnitve usque ad finem. Ker se naj ukine obenem s tehniško fakulteto ljubljanske univerze tudi ona v Zagrebu, ne preostaja našemu dijaštvu nič drugega, kakor da se poda ali v Belgrad ali v inozemstvo. Razmer v Belgradu ne bom pojasnjeval, ker gre pač naše di- jaštvo iz raznih iu tudi i/, denarnih vzrokov raje v inozemstvo nego v Belgrad. To uče dejstva. Saj gre vse, kar sploh more, ali v Brno ali pa v Prago. Naj pa gre dijak končno kamor hoče, povsod potrebuje denarja ,mnogo denarja. To pa sedaj ni več samo prašanje dijaške eksistence, te žrtve so tudi silno važno prašanje marsikatere družine sploh, kajti našim ljudem splošno ni tako na rožicah postlano kakor nekaterim drugim našim dijakom-sodržavlja-nom. Če imajo štipendije, so te za današnje razmere v inozemstvu lo malenkostne podpore. (Dalje.) Ukinjenje pnsssava src Ljubljana, 11. okt. Dopisni urad pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja preko Zagrebškega novinskega odseka sledeče poročilo iz Belgrada: Deputacija iz Zagreba, ki je došla semkaj radi tehnične fakultete, je imela pozitiven uspeh v toliko, ker so se ji dala na merodajnem mestu zagotovila, da se t e h n i č n a f a k u 11 e t a ne bo ukinila in da se bo pokritje za izdatke ponovno rotiralo, kakor je bilo to predvideno v prvem načrtu preračuna. Obstojala je namera, da se ukineta medicinski fakulteti v Belgradu in v Ljubljani ter tehnična fakulteta v Zagrebu, ker pa se more kaka fakulteta ukinili samo z zakonom, je bil sprejet načelni sklep, da se tak zakon predloži v odobritev narodni skupščini. Radi nerazpofožeiija, na katero je naletel ta sklep v Zagrebu in v Ljubljani, se je prvotni sklep zavrgel ter je bil službeno demontiran od pokrajinske vlade v Zagrebu in centralne vlade v Belgradu.« Poročilo dopisnega urada potrjuje popolnoma naše dosedanje vesti glede tega za vso Slovenijo tako važnega vprašanja.-Poročilo p r i z n a v a , da je dosegla depu- fakultet. demeratia-a sv©! sf*S®p„ tacija zagrebških tehnikov p o z i I i v e n uspeh v toliko, da se tehnična fakoUata v Zagrebu n e b o u k i n i I a , iz česar sledi. da jo je vlada res nameravala ukinili. Poročilo dalje priznava, da je res obstojala nameni . da se ukineta medicinski fakulteti v Uetg.valu i n v Ljubljani, torej priznava islo, kar smo ves čas trdili in ugotavljali : >di mi. D a i j e p r i z n a v a , d a j e bil :i i m i n i s 1 r -s k i s e j i s p r e j e t načelni sk!i*»>. (J a s e t a 1< z a k o n p r e d I o ž i v ■ < d ob r i t e v n a rodni s k u p š č i n i, ker se moro kaka fakulteta ukiniti samo ■/. zakonom ., kakor to post festum ugotavlja ministeč Pribičevič. Naravnost božunsko pa je p r i -znanje, da je vlada svoj i>;;, -h e n o dem en tiran od pokrajin-ko vlade v Zagrebu in centralne vlade v Belgradu.- Res, takega dementija še nismo zlepa dobili pred oči! Zagreb. 11. septembra. (Izvirno) V politike, da tukajšnjih finančnih krogih je povzročila vest, da je danes padla naša krona na cu-riški borzi na 2-15 centimov, veliko kon-sternacijo. V demokratskih krogih pa vlada velika poparjenost, ker bo nujno treba spremeniti kurz naše notranje in zunanje se izognemo splošnemu fi- nančnemu polomu. Splošna nevolja in razburjenje vlada proti ententnim'državam, predvsem proti Franciji, ki nas hoče napraviti v gospodarskem oziru popolnoma za svojo kolonijo. Protič o reviziji ustave. Belgrad, 11. okt. (Izv.) Včerajšnja •Politika prinaša uvodnik izpod peresa Stojana Protiča, v katerem odgovarja na članek, ki ga je pred dnevi prinesla Politika pod naslovom >G. Stojan Protič . V članku razlaga Protič svoje stališče glede revizije ustave in pravi, da ne vsebuje njegov predlog nobenih neprilik za krono, ker odobrava krona le predloge vlade, ki ima večino in ki je po jakosti skupin parlamentarna ter se nanjo naslanja največ indicijev za upravo države, niti ne vsebuje neprilik za državo in demokracijo, ker se more samo naravnim potom, predpisanim po ustavi, priti do revizije ustave, ki jo je ravno v interesu države, demokracije in krone težko odlagati. Nasprotno ustvarja odlaganje revizije ustave, kadar obstoji zanjo potreba, teren za nenormalno ustavno borbo. Protič končuje svoj članek z besedami, da obstoji potreba revizije ustave, o čemer se bodo kmalu prepričali tudi oni, ki v tem trenutku še ne vidijo te potrebe dovolj jasno. Pogajanja med radikalci in demokrati. Belgrad, 11. oktobra. (Izvirno) Danes jx>po!dne so se sestali delegati radikalnega in demokratskega kluba v svrho nadaljevanja pogajanj. Ker je Voja Marin-kovič bolan, ga je nadomestoval Kosta Ti-motijevič. Radikalni delegati še niso podali jasnega in kategoričnega mnenja glede revizije ustave, kakor so to zahtevali demokrati, ker na to vprašanje še ni razpravljalo v radikalnem klubu. Zagreb, 11. oktobra. (Izvirno) Povodom pogajanj med demokrati in radikalci piše današnja Riječ , da mora demokratska stranka pri teh pogajanjih točno vedeti za odnošaje radikalne stranke napram Protičevi akciji ter napram njegovemu stališču o reviziji ustave, glede katere demokratska stranka sploh noče, da pride v razpravo. Razprava o proračunu. Na Bolgrad, 11. oktobra. (Izvirno) današnji seji ministrskega sveta se je razpravljalo o proračunu ministrstev za javna dela in za promet. Razpravljalo se je tudi o načelnem vprašanju, ali naj se proračun preda potom ukaza narodni skupščini, ali pa naj se predloži zakonodajnemu odboru. Sklenjeno je, da se predloži zakonodajnemu odboru. irska konferenca. Berlin, U. okt. (izv.) Wolffov urad poroča iz Londona: Danes ob 11. uri dopoldne se je otvorila irska konferenca. Cbam-berlain se je radi bolezni ni mogel udeležiti. V imenu angleškega odposlanstva je Irce pozdravil Ltoyd G eorge. Odzdravil mu je Griffith. Takoj nato so se pričele razprave, o katerih se bodo izdajala najbrž le kratka poročila. Grško-turška vojna. Atene, 11. oktobra. Frontno poročilo od 8. t. m. javlja ,da se je 30. septembra pričeta bitka v ozemlju Afium Karahis-sarja končala z zmago Grkov. Turki, ki so bili na severu obkoljeni od znatnih trških čet, so se umaknili proti vzhodu in južno-vzhodu. v Celju. Krog 1000 zastopnikov vseli občin celjskega okrožja — županov, občinskih svetovalcev, odbornikov in namestnikov je zadnjo nedeljo, 9. oktobra napolnilo veliko dvorano Narodnega doma v Celju. Bre/. agitacije po listih, brez plakatov so se naši vrli voditelji občin odzvali vabilu na zborovanje Županske zveze v tako ogromnem številu, kakor ga ni nikdo pričakoval. Po 6 do 7 ur so morali iti nekateri peš do postaje, drugi so se morali peljati po pet ali več ur daleč z vozovi. Od najbolj oddaljenih točk celjskega okrožja, Nove Štifte pri Gornjem gradu, od Dravograda, Brežič, Rogatca so se udeležili. To je požrtvovalnost, da jo moramo občudovati! Poleg zanimanja za Župansko zvezo jih je pač v tako velikanskem številu privedla v Celje na zborovanje osebnost dr. Korošca. Po sv. maši, ki se je služila ob 8. uri za udeležence, je ob 9. uri predsednik Županske zveze nar. poslanec in župan Ško-berne otvoril zborovanje, pozdravil mil. gor-poda opata celjskega Ogradija, ki kljub visoki starosti kaže mladostno zanimanje za naše organizacije, našega voditelja^ dr. Korošca, poslanca Pišeka in vse udeležence, ter podal besedo g. dr. Korošcu, ki je govoril o političnem položaju. Njegove besede o krščanski politiki, kakor nalašč izbrane za može, ki imajo voditi občinsko politiko, so kar vidno ogrevale poslušalce pa jim tudi podale jasen pravec in smeri za delovanje v občinah, katere jim je ljudstvo izročilo v oskrbo. Za njim je mesto žal obolelega poslanca Krajnca govoril dr. Ogrizek o avtonomiji občin, o pravicah, ki jih imajo župani in občinski odborniki, ki pa jih tudi morajo znati rabiti! Po njegovem govoru se je razvila živahna debata, v kateri je posebno dr. Korošec dal našim županom važna navodila. Poslanec Pisek je izrazil svojo radost nad tako velikansko udeležbo, pokazal kot dolgoletni župan in politik nujno potrebo in važnost Županske zveze ter pozival, naj že v interesu občin skrbijo, da pristopijo k Županski zvezi vsi občinski odborniki in namestniki našega mišljenja. Tajnik Krajnc je poročal o organizaciji Županske zveze in njenem dosedanjem delovanju. Govorila sta še naša vrla pristaša Knez iz Vidma in Rančigaj iz Št. Jurja ob Taboru. Poslednji je predlagal resolucijo, da se izreče popolno zaupanje Jugoslovanskemu klubu in njegovemu načelniku dr. Korošcu. Resolucija je bila sprejeta z velikanskim navdušenjem. Zbo-rovalci so sklenili še resolucije, zadevajoče avtonomijo občin in pravice županov. Posebno so poudarjali v njih tri zahteve: 1. Popis živine in vozil se naj olajša in omili ter določi popisovanje tudi v manjših krajih ali pa se naj popis izvrši na drug primeren način. 2. K vojaškim naborom naj spremlja mladeniče iz vsake občine poleg župana le dvoje (2), kvečjemu troje občinskih svetovalcev odnosno odbornikov. 3. Pokrajinska uprava naj izda političnim oblastvom primerna navodila, da se poročila županstev, zlasti pa sklepi občinskih odborov _ ne bodo šele kontrolirali po orožnikih, marveč da se bodo sklepi občinskih odborov uvaževali v polnem obsegu. Ob pol 1. uri je predsednik Škoberne zaključil nadtriurno zborovanje Županske zveze, ki ga naši župani, občinski svetovalci, odborniki in namestniki ne bodo nikdar pozabili. Seja odbora za poslovnik. Belgrad, 11. okt. Danes popoldne je imel odbor za poslovnik sejo, na kateri so pretresali o poslovnem redu, in sicer poglavje 6, ki se tiče vprašanj in interpelacij, poglavje 8 o prošnjah in pritožbah, in poglavje 9. o načinu gla~ovanja v skupščini. Odbor je prišel do 10. poglavja. Razprava o 10. poglavju se bo nadaljevala jutri ob 10. uri. V gori navedenih poglavjih se niso izvršile nobene znatne izpremembe. Največ izprememb je predlagal predsednik narodne skupščine dr. Ribar, posebno glede zaščite pravic narodnih poslancev. Stal je na stališču, da se mora pri interpelacijah dati poslancem možnost široke diskusije in popolna svoboda razlaganja in časa. Posebno karakteristična je zahteva g. dr. Ribarja, da se po ministrovem odgovoru dovoli poslancu svoboda odgovca, kar dosedaj ni bilo dovoljeno, ker se je z ministrovim odgovorom pretres končal. Ta zahteva dr. Ribarja je bila sprejeta. Ti predmeti še niso definitivno sprejeti; sedaj se vrši prvo čitanje poslovnega reda, ki naj velja za skupščino, drugo in končno čitanje pa bo prihodnji teden, ko bodo zbrani vsi člani tega odbora. Italijanski socialistični kongres v Milanu. Milan, 10. oktobra, (Izvirno) Tu se je zbral narodni kongres italijanskih socialistov vseh treh oziroma štirih struj. Zastopanih je 3000 skupin z nad 100.000 pla-čujočimi člani. Kongresne svečanosti so se začele včeraj z otvoritvijo novih prostorov glavnega strankinega glasila »Avan-tija«. Vršil se je slavnosten sprevod, ki so se ga udeležile razne organizacije in skupine z zastavami. Govoril je tajnik delovne zbornice, ki je rekel, naj bo ta veličastni nastop proletariata opomin na desno in levo (fašistom in komunistom). Danes ob pol 11. uri dopoldne je strankin tajnik poslanec Bacci otvoril kongres in pozdravil zborovalce in socialistično prebivalstvo Milana. Naglasil je, da združuje stranka še vedno 3000 skupin z nad IOOjOOO člani in pozval navzoče, naj čuvajo zvestobo do načel in edinost stranke. Nato je bil za predsednika izvoljen milanski župan Filippetti. Govorili so zaporedoma Filippetti, tajnik delovne zbornice Bensi in zastopnik zveze socialistične mladine, ki so se vsi izrekli za edinost stranke. Za tem je nastopil neki francoski komunist, ki je napadal italijansko socialno demokracijo in zahteval, da se morajo italijanski socialisti popolnoma ločiti od na-sprovnih sil. Ta napad je izzval viharne ugovore. — Nato je govoril belgijski komunist Van Owenstraeten, ki je kazal na nevarnost socialdemokratičnčga reformiz-ma, ki je v Belgiji tekom 40 let proletariat popolnoma oddaljil od razrednega duha. Nastopil je odposlanec moskovskih komunistov; napadal je vse zmernejše struje, ki nočejo sprejeti pogojev III. in-tercionale. Sledili so živahni komentarji. Popoldne je strankin tajnik poslanec Bacci poročal o delu strankinega vodstva in zavračal razne obtožbe. Glede pogodbe s fašisti je rekel, da si stranka ni mogla nalagati odgovoriosti za krvave represa-lije. Pozvala je proletariat, naj izvaja le pasiven odpor, ki končno mora dovesti do zmage; ta poziv je socialistični proletariat z največjo disciplino sprejel in ga še danes izvršuje. Pogodba s fašisti je pa dosegla vsaj to, da je nastal v njihovem taboru razdor in so odstopili prvi voditelji. Razen tega je stranka ob volitvah vedla proletariat še enkrat do zmage in že samo s tem zaslužila absolutorij kongresa. Poslanec Cazzamalli je predlagal dnevni red ,da se otvori debata o vsaki posamezni točki strankinega dela. Vnel se je daljši boj za in proti, ki je bil deloma viharen. Končno je bil Cazzamalov predlog sprejet ter se je otvorila razprava o naslednjih točkah: notranja politika stranke, sodelovanje z meščanskimi strankami, udeležba na oblasti, parlamentarna taktika. Najprvo je govoril poslanec Alessan-dri (unitaristična skupina), ki se je izjavil proti sodelovanju in udeležbi na vladi. Nato bi bil imel govoriti Turati, ki pa zaradi težke bolezni Ane Kulikjov ni mogel nastopiti. Pozvali so Trevesa, naj on govori, a je izjavil, da mu tako nepripravljenemu to ni mogoče .Ko je izjavil tudi naslednji zabeleženi govornik poslanec Baratono, da ne more govoriti, predno nista govorila Turati in Treves, je kongres po viharni razpravi sklenil, da se odgodi na jutri. Benetke, 10. oktobra. Avstrijski državni kancelar dr. Schober je dospel s svojim spremstvom po določenem voznem redu v Benetke. Na italijanski meji ga je sprejel po naročilu italijanske vlade italijanski obmejni komisar. Pri prihodu v Benetke je avstrijsko delegacijo po naročilu italijanskega zunanjega ministra markiza Della Torretti, ki dospe jutri, sprejel prefekt dr. A damo, kakor tudi legacijski tajnik conte Viola, ki sta delegacijo spremila v hotel »Britania«, kjer so bili zanje pripravljeni prostori. Pogajanja, ki se prično jutri popoldne, se bodo vršila v prefekturi, kjer je pripravljena posebna dvorana za skupne seje, kakor tudi stranski prostori za italijanske zastopnike in avstrijske ter madžarske delegacije. K pogajanjem bo na predlog avstrijskega kancelarja dr. Schobra pritegnjen tudi avstrijski poslanik v Rimu. Dr. Schober je posetil v Benetkah patriarha, prefekta in mestnega župana. Benetke, 11. okt. (Izv.) Zunanji minister Della Torretta in italijansk' poslanik v Budimpešti princ Castagnetto sta prišla v Benetke na konferenco. Italijanski kralj v Tridentu. Trident, 11. oktobra. (Izvirno) Danes je dospel italijanski kralj v Trident. Dne 13. t. m. odpotuje proti Brennerju. Nemški južni Tirolci se niso udeležili sprejema. i svet. Belgrad, 11. oktobra. Na poljedelskem svetu, ki se bo sklical v drugi polovici meseca novembra, bodo razpravljali o zakonu glede povrnitve škode, ki je nastala vsled suše, potem o zakonu glede organizacije poljedelske službe in o iz-premembah v uredbi poljedelskih kreditov. Pri tej priliki bo g. Franješ predaval o poljedelskih kreditih, z ozirom na poljedelske potrebe pa bo g. dr. Prochaska predaval o poljedelskih hipotekarnih kreditih. Razprava proti napadalcem na Zagreb, 11. okt. Danes dopoldne se je nadaljevala razprava proti čolakoviču in drugovom radi umora bivšega ministra Draškoviča. Najprej je bil zaslišan Dušan Lopandžič. Priznava, da se je udeleževal priprav za atentat na ministra Draškoviča in smatra, da je storil s tem plemenito delo za proletariat. Potem je bil zaslišan Stevo Jovanovič, ki je priznal, da je smatral za umestno, da naj se vlada v Belgradu z interpelacijami opozori na to, da bi umaknila obznane. Pripovedoval je dalje o pripravah za atentat. V Belgradu so bili sestanki na Kalimegdanu. Tam je 4. maja pripovedoval Petrovič, da je prejšnjo noč poizkusil izvesti atentat na ministra Draškoviča, da pa se mu revolver ni vžgal. Za- sličice z naše obali. Piše Deret6. (Dalje.) »Hajdimo bordižat!« Razen »ješke« (vaba za ribe) nima menda nobena druga beseda za prebivav-ca obali — zlasti mladega — toliko čara, toliko mikavnosti v sebi kakor besedica: >bordidatk. Kar je za našo mladino drsanje s sanmi po klancu doli ali če ima voziček in dobi položen svet, da samo gre niz-dol, čeprav mora potem s težavo nazaj vlačiti sani ali voziček — to je za mladino (pa tudi starino) ob obali — bordidanje. Pa kaj je to? — *>Bordida< Primorec tedaj. kadar sedeč v svoji barčici, z jadrom lovi veter, dokler ga je kaj, in se tako sprehaja po morju. (Italijansko pomeni bordoggiare >laviratk.) To bordižanje je najcenejša zabava na svetu — veter je namreč zastonj! — in vendar prekrasna. Videl sem mlade in staro, ki so po cele ure bordižali semtertja, gori in doli; kjer je vetra zmanjkalo, so veslali nekoliko; ko so prišli spet v območje vetra, hajdl je pa spet šlo samoi Naš kučigazda nam jo pripovedoval, da je pregovor: da Iratri —• za eno uro terdižat — potem radi štiri ure veslajo. (Zakaj ravno 2-fratri«, nisem mogel dognati; a zdi se mi, da je pregovor na ta način bolj nazoren.) — Kaj čuda torej, d-' je tudi nas tri z neodoljivo silo prijelo, da bi vsaj enkrat >bordižali«. (Za vsak dan smo namreč imeli čoln izposojen, ne pa — jadra.) In res! Neko popoldne — pihala je burja! — smo pregovorili kuči-gazdo, da Miapreže« svojo ^Lastavico-:, pa da se popeljemo na Krk, do pod mesteca Omišlja. Stari mož je sicer nekoliko okleval, češ, da ni brez nevarnosti in da se je ponesrečil ob belem dnevu v bližini kopnega, ta in ta; no, končno se je vdal. Šlo je torej proti jugu. Vožnja je bila res nebeško lepa. >Lastavicar je zrezala:: valove, da je vse šumelo in pršelo okrog nas. In takrat sem videl, kaj se to pravi: vsako ugodno priliko izrabiti. Mož je držal v roki vrv, da je z njo naravnaval jadra; Paro-mlin je sedel pri krmilu ter tudi napeto pazil, kdaj bo treba zasukati. Tedaj sem si živo predstavljal — naj mi »prijatelji« humanizma oproste — velikega trpina Odiseja, kako je po slovesu od nimfe Ka-lipse, 17 dni ob najlepšem vremenu in vetru jadral proti svoji ljubi Itaki. (Prijatelj dr. —i bi bil tisti hip gotovo izvlekel iz žepa Odisejo ter čital tisto mesto, saj vza- me Homerja s seboj še celo, kadar potuje z železnico, ki vendar nima nič opraviti s kulturnimi razmerami Homerjeve dobe!) Seveda, ob taki divni vožnji je lepo, spominjati se junaka Odiseja; ampak kadar bi se jambor zlomil in bi jadro padlo v morje, kaj takrat...? Parkrat je plahta (jadro) res krepko zaplahutala, kakor tisto Homerjevo trihte tetrahte, no pa ni bi- lo nič hudega. Modri gospodar »Lastavice« se je vedno držal kraja. Rekel je, da je star pregovor: »Hvali more, drži kraj!« Fristavil je tudi, da s takimi pogumnimi možmi — kako dobro nam je dela hvala! — je prijetna vožnja, toda z ženskami, ki začno vpiti, če se barka le malo preveč nagne ali zareže v eno stran, ne, s tistimi pa ne... Žal, da je bilo ravno v pol uri bordižanje pri kraju in smo dospeli do cilja ... Na povratku se nam je matematično natančno tako godilo kakor tistim »fra-trom :: ker ni bilo ugodnega vetra, ki bi bil količkaj v našo smer pihal, smo morali veslati, in sicer baš dve uri. Kdaj bomo spet bordižali? Zaenkrat vsak dan >bordižam<;' po prašnih ljubljanskih : bližnjicah«... tja proti Gajevi ulici. Oh, spomini, spomini! Tolaži me samo — Homer v žepu. četkom razprave je predsednik prečital zapisnik o zaslišanju obtoženca pri preiskovalnem sodniku in vprašal obtoženca, ali zapisnik odgovarja njegovi izpovedi. Obtoženec pravi, da se ne more vsega spomniti. Razprava se bo nadaljevala pojutrišnjem. Avstrijska vlada dementira. Dunaj, 11. oktobra. (Izvirno) Uradno se odločno protestira proti vestem, razširjenim po neodgovornih elementih o bližnjih važnih prisilnih naredbah finančne uprave. Te vesti so popolnoma neosnova-ne. Vlada ne misli izdati prisilnih odredb, ki bi mogle omajati javni kredit in zaupanje v pravno varnost. Veleizdajniški proces na Budimpešta, 11. okt. (Izv.) V Kološu jo bila v soboto izrečena obsodba v veleiz-dajniškem procesu proti 82 Mažarom. 18 obtožencev je pravočasno pobegnilo. Izmed teh je bil noročnik Terszansky obsojen na smrt, 12 drugih pa je bilo obrojenih na dosmrtno prisilno delo. Od navzočih obtožencev je bilo 25 oproščenih, drugi pa so obsojeni v ječo do 15 let. + Kočevje. V nedeljo smo imeli tu sestanek zaupnikov SLS. Zastopane bo bile poleg mesta tudi sosednje občine. Poročal je poslanec Škulj. V živahnem govoru je obdelal sedanji položaj in vzroke sedanjega slabega gospodarskega in političnega stanja. Nato so se obravnavale lokalne strankarske zadeve. Poročilo o kaki radikalni stranki med tukajšnjim slovenskim ljudstvom se je izkazalo le kot vpitje brez resne podlage. Dosedanjemu načelniku krajevnega odbora SLS gimn. vodji g. Watzlu, ki odhaja iz tukajšnje gimnazije kot žrtev intrig JDS, se je izrekla prav iskrena zahvala za njegovo delovanje v prid SLS. Sestavil se je nov krajevni odbor SLS, v katerem je zastopano delavstvo in kmetsko prebivalstvo. Izrekla se je zaupnica Jug. klubu in zahvala poslancu Škulju. -f Poklon radikalcem. Po Kočevskem se agitira za radikalce v tem smislu kot da je radikalna stranka — najbližja Radiču. Češ, saj so že imena sorodna Radi-kalcii-Radič I Mogoče se tudi g. dr. Janič zadovoljuje s takim modus pročedendi! + Ostra sodba. Pod naslovom »Ko-munismus und Sozialismus in Sudslavien« je priobčil znani publicist Herman Wen-del v »Frankfurter Zeitung« od 7. oktobra t. 1. daljši članek o razvoju in današnjem stanju različnih socialističnih frakcij v Jugoslaviji. Uvod članka je najzanimivejši del in slove: »Na parniku, ki pripelje potnika v 36 urah z Dunaja v Belgrad, se pojavi takoj ko zavije Donava na jugoslovansko ozemlje, policijski komisar, ki ostane kar na krovu, da temeljito pregleda potne liste. Pri izkrcanju v presto-lici kraljevine SHS pregledujejo listine znova zelo nezaupljivo. Brez legitimacijo se ne odpre nobena kolodvorska blagajna za potovanje v notranjost dežele in tudi mirnemu šetalcu kak kolekovan papir v žepu nič ne škoduje, kajti jugoslovanska žandarmerija — 50.000 mož, torej na vsakih 240 prebivalcev en žandar! — je liki usta z ostrimi zobmi...« Ta uvod priporočamo »Tourist-officu«, da ga prevede na vse svetovne jezike in nalepi po vagonih. + Izborna uprava. Belgrajska »Pravda« od 9. oktobra piše, da so v Srbiji okrajna in okrožna sodišča z uradništvom prenapolnjena. Pri vsakem sodišču bo 2 do 3 sodniki, več kot jih je treba; pisarjev je preveč po 5 do 6, število praktikantov pa sploh ni znano. Sodišča nadkriljujejo danes v tem oziru že upravno in finančno oblast. Obremenitev proračuna je vsled tega ogromna.« — Povsod po svetu vidimo, kako se državne uprave trudijo, da se zniža državni proračun, pri nas je pa ministrski svet ravno proračun ministrstva za pravosodje brez odbitka odobril... Seveda potem s proračunom ne gre. -f- Pogajanja med radikalci in demokrati so zopet zastala zaradi zahteve demokratov, naj radikalci vendar že enkrat napravijo s Protičem čiste račune. Radikalci so nato odgovorili, da smatrajo Protica še vedno za podpredsednika radikalne stranke in se zato tudi niso hoteli precizno izja viti, ali so za revizijo ustave ali ne. Pogajanja se vodijo sedaj le še v manj važnih točkah, toda samo formelno, v stvari sami pa vlada popoln zastoj. -f Radikalci in Hrvati v Osijeku. V Osijeku ie bilo razpisanih nad 30 mest stražnikov, za katera se je priglasilo okrog 200 prosilcev. Veliki župan dr. Božič je brez sporazuma z županom oddal vsa mesta radikalni stranki pripadajočim Srbom, kar je izzvalo o Osijeku nove spore med Hrvati in Srbi. + Politična stran nemirov v Sandža-kn. »Politika« od 9. oktobra objavlja uvodnik o nemirih v Sandžaku, kjer ugotavlja, da ne gre za navadno hajduštvo, ampak za muslimanski političen pokret. 0 »hajdukih-' piše: >Ti ljudje so najuglednejši muslimani, bogati in v svojem privatnem življenju docela pošteni. Kdor te ljudi pozna, ne more nikdar verjeti, da so postali hajduki zaradi ropanja, ki se ga oni ne bi nikdar lotili, ampak zanje je to gibanje politična in revolucionarna akcija.« »Politika« naj bi dostavila še: »... ki izvira iz slabe uprave«. -f Propad inteligence. Kako se godi inteligenci pod naprednim demokratskim režimom, riše »Slobodna Tribuna« v članku »Inteligenca na križpotju«. Tu čitamo: »V politiki se je že večkrat zgodilo, da so strankarski voditelji in ministri, parveniji, karijeristi in izkoriščevalci vpregli v svoj voz tudi znamenite intelektualce in jim naložili, da pred občinstvom, v našem političnem cirkusu za zabavo mase in stran-karjev — plešejo zamorske plese. Kdor tega noče, ne dobi ne časti, ne plače, ne mesta, ne — stanovanja; drugi plešejo psujoč, nekateri z rezignacijo sužnja, a nekateri s cinizmom prostitutke. Vse to gleda boljši in poštenejsi del inteligence, se umika v ozadje in udaja razpoloženju stare device«. Tako ubija sedanji policaj-demokratski režim tudi inteligenco, ki je še njena edina opora, dočim so ga vsi drugi sloji naroda — izvzemši špekulantov in kapitalistov — že davno obsodili. + Angleški dominioni na vvashing-tonski konferenci. Sklenjeno je, da se washingtonske konference udeleže tudi zastopniki angleških dominionov, posebno iz Avstralije in Nove Zelandije. Vendar se bodo njihovi glasovi zlili z angleškimi in se ne bodo posebej šteli. Podivjana mladina. 16 LETNI FANT — UBIJALEC. V Nemški vasi pri Ribnici je v nedeljo zvečer ob 11. uri mlad trgovski pomočnik ustrelil 30 letnega fanta Josipa Če-šarka iz Rakitnice, ki je služil v Nemški vasi. Pobiči so kričali po vasi, Češarek jih je svaril. Iz jeze, da jih moti, je 16 letni pobič potegnil samokres in Antona Če-šarka ustrelil naravnost v čelo, da je na mestu obležal mrtev. Ustreljeni Češarek je bil miren fant, skoro oelo vojsko je bil na raznih frontah, povsod je srečno prestal, a krogla mu je bila namenjena končno iz roke podivjane mladine! Strel mladega fantiča bodi oster opomin mladini na poti sedanje podivjanosti! .-Dne™ vtovlse. -v »Dobrodelnost« — Zveza dobrodelnih'•'društev in zavodov. Na občnem zboru društva »Dobrodelnost« pretekli ponedeljek, na katerem so bili navzoči zastopniki raznih dobrodelnih organizacij, je bilo sklenjeno, da se doslej samostojno društvo » Dobrodelnost« pretvori v zvezo dobrodelnih društev in zavodov za vso Slovenijo. Člani zveze so lahko vsa karita-tivna društva in zavodi, kakor tudi posamezne osebe in korporacije, ki imajo opraviti z dobrodelnostjo. Med te korporacije spadajo tudi občine, ki imajo mnogo posla s preskrbo svojih revežev. Doslej so se izjavila za pristop k zvezi sledeča društva: Vincencijeva družba, Elizabetna družba, Škofijsko društvo za varstvo sirot, društvo vojnih vdov in sirot, društvo za mladinske domove, društvo za varstvo vajencev, Podporno društvo služkinj, Rafaelova družba, dijaška in ljudska kuhinja. Vabijo se tudi druga karitativna društva in zavodi in vsi, ki imajo posla s skrbjo za siromake, da se zvezi pridružijo. Članarina je določena na 20 kron. »Dobrodelna pisarna« je na razpolago vsem včlanjenim društvom in zavodom. Enako je hiša bivšega društva »Dobrodelnost« (Poljanski nasip, 10) zdaj last zveze, oziroma vseh včlanjenih društev. — S tem je karitativna organizacija pri nas koncentrirana in s tem nje delavnost potencirana. Združena karitativna društva bodo šla s podvojeno močjo na delo. Karitativno gibanje se bo šele s tem prav živahno pričelo. — Birma v Mežiški dolini. 9. oktobra je prevz. g. škof dr. Anton Bonaventura Jeglič delil zakrament sv. birme v Gušta-nju in 10. oktobra v Črni. Nepopisno veselje in radost je zavladala med ondotnim vernim ljudstvom, ker je prišel v njih sredino škof, ki je zmožen njih domačega slovenskega jezika. —• Osebna vest. Vsled odloka pokrajinske uprave za Slovenijo je dosedanji vodja drž. realne gimnazije v Kočevju g. profesor Franc Watzl premeščen iz službenih ozirov v Ljubljano in prideljen I. drž. realni gimnaziji (na Poljanah) v službovanje; za časa vodstvo kočevske gimnazije je izročeno gosp. prof. Antonu Burgarju. — Poročil se je pretekli teden na Brezjah g. Josip lic, absol. jur. in uradnik davčnega okr. oblastva v Kočevju z gdč. Ivanko Kajfežovo iz obče spoštovane^ rodbine veletrgovca g. Kajfeža v Kočevju. Naše iskrene častitke! — Umrl je 10. t. m. v Zemunu bivši srbski poslanik na Dunaju Gjorpje Simič. Ministrski svet je sklenil, da bo pokopan na državne stroške. — Požar t Železnikih. Dne 30. sept. ob 8. zvečer ie pričelo goreti v drvarnici posestnicu Marije Bpiček v Železnikih št. 47. Ogenj jn preskočil z drvarnice na streho Špičkove hiše. Ker jw bilo v podstrešju veliko slame in sena, je v kratkem cela hiša zgorela. Požarna bramba iz Železnikov je pridno gasila in se jo posrečilo preprečiti, da se požar ni razširil. Marija ŠpiČek ima 80 tisoč kron škode, zavarovana je pa bila le za 1400 kron. — Nesreča t zagorskem rudniku. Hermana Andreja iz Lok so stisnili dne 8. t. m. rudarski vozički s tako silo, da so mu pretlačili trebuh in črova. — Žalostna posledica prepira. Delavca Jak. Pintar in Ferdinand Lichtenegger sta se ob pol 12. ponoči na Savi sprla. Med prepirom je Pintar ustrelil na Lichteneggerja, ga zadel v desno stegno in ga težko ranil. — Nepoštena komornica. Kneginja Loti Win-dischgraetzova oškodovana za 168.400 kron. Pri knezu dr. Hugouu Windischgraetzu na Planini št. 1 je bila kot komornica kneginje Loti \Vindisch-graetzove zaposlena leta 1889 v Opavi rojena Ana Zimmermann, katera je bila 29. sept. odpuščena iz službe in je odpotovala nato v inozemstvo. Po njenem odhodu je kneginja ugotovila, da ji je Zim-mermannova poneverila dragocenosti in obleke v vrednosti 16E.OOO krou. Preden je Zimmermannova odpotovala, je ukradla kneginji še druge dragocenosti v vrednosti 87.600 kron, en tisočlirski in eu bankovec za 1000 mark, kar je kneginja še pred njenim odhodom zapazila in je Zimmermannovo prisilila, da ji je te reči vrnila. Druge stvari v vrednosti 168.400 K je pa odpeljala s seboj. — Zadruga ključavničarjev v Ljubljani se zahvaljuje slavni Delniški družbi in nje voditeljem na Javorniku in Jesenicah za naklonjenost povodom poučno ekskurzije vajencev v vse oddelke tovarne in tudi v plavž. Dalje se zahvaljuje zadruga tudi delniški družbi papirnice na Vevčah in nje vodstvu za dovoljenje ogleda zanimivih strojev za izdelovanje papirja. — Obe omenjeni tovarni bodo vajenci ohranili v dobrem spominu. Gospodarstvo. BORZA. Zagreb, 11. okt. Devize: Berlin 200.50—202, Budimpešta 37.50—38.50, Italija, izplačilo 982 do 995, Italija, ček 980—985, London 935—950, New-York, izplačilo 246—0, New-York ček 242—0, Pariz 1800—1825, Praga 265.75—268, Švica 4350 do 4450, Dunaj 7.38—7.58. Valute: Dolar 240—242, nem.-avstr. K 12—0, carski rublji 12—15, angleški funti 935—0, franc. franki 1800—1810, nem. marke 198—200, rumunski leji 200—0, ital. lire 970—975. Curih, 11. okt. Devize: Berlin 4.52, Holandija 181, New-York 544, London 21.05, Pariz 40.10, Milan 22, Bruselj 39.40, Kodanj 104, Sfockholm 128, Kristianija 66, Madrid 73.50, Buenos Aires 180, Praga 6, Budimpešta 0.82, Zagreb 2.15, Bukarešta 5.60, Varšava 0.10, Dunaj 0.26, nem.-avstr. K 0.20. g Neosnovane vesti o moratoriju. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je dne 22. septembra t. 1. spričo širečih se vesti o nameravanem moratoriju za inozemska plačila poslala odločen protest finančnemu ministrstvu. Prejela je sedaj od generalnega inšpektorata obvestilo sledeče vsebine: »Povodom Vaše depeše z dne 22. septembra, naslovljene na g. ministra financ, ima generalni inšpektorat čast izjaviti Vam zaradi umirjenja trgovskega sveta: Popolnoma neosnovane 60 vse novinarske vesti, da obstoji predlog v to svrho, da se zaradi poboljšanja naše valute uvede nekak špeci-jalen moratorij za naše trgovske obveze v inozemstvu. Tak predlog ni potekel niti od str&ni finančnega ministra, niti od trgovačko komore, niti ni bilo o njem v obče govora ter se zategadelj o takem predlogu ni moglo niti diskutirati.c g Likvidacija kurzne diference na kompenzacijsko pogodbo z Avstrijo. Centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom v Belgradu poroča Zvezi trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo, da je treba v svrho likvidacije akreditivnih ostankov priložiti prošnjam dvodinarski kolek in potrdilo o plačanem davku za leto 1920 in prvo po» lovico 1921. Prošnje je treba nasloviti na centralno upravo v Belgrada, Kronska ulica št. 14. Rok z« vlaganje prošenj poteče 30 dni po dnevu objave poziva, to je 16. oktobra 1921. Po pregledu prošenj se bodo izdali plačilni nalogi za Slovenijo potom prehodno Gospodarskega urada v Ljubljani. g Cono ssa premog iz drž. rudnika Velenje. Pokrajinska uprava za Slovenijo je nanovo določila prodajne cene iz drž. premogovnika Velenje ter pri tem znatno znižala dosedanje cene; nove cene veljajo od 1. oktobra t. 1. Uradno določeno cene so: za lignit 32, 31, 30 in 24 kron; za kosovec 30, 29, 28 in 22 kron; za drobni premog 25, 24, 23 in 17 kron; za zdrob 23, 22, 21 in 15 kron za 100 kg loco postaja Velenje. Za vsako vrsto premoga so določene štiri cene; prva cena velja za velenjski okoliš, druga za celjski okoliš, tretja za mariboi-ski okoliš, za vse Kranjsko in za Hrvatsko do Zagreba; četrta za vse še oddaljenejše kraje. Dife-renciranje cen za premog, namenjen v oddaljene kraje, se je uvedlo vsled visokih prevoznih stroškov, ki so onemogočali transport v oddaljenejše kraje; sedaj so višji transportni stroški izravnani z nižjo ceno. V cenah so vštete tudi vse pristojbine. S teOn se je velenjski premog tako pocenil, da je vsakomur mogoče preskrbeti se s cenenim kurivom za bodočo zimo; tudi industriji je zagotovljeno ceneno gorivo. g Petrolejska industrija na Poljskem. Kot znano, se nahajajo petrolejski izviri ob severnem robu Karpatov v pasu, ki je 600 km dolg in 50 km širok. Najvažnejša središča se nahajajo v mestih Jaslo, Stanislav in Drohobycz. Poljska vlada se zelo briga za petrolejsko industrijo in jo želi dvigniti na predvojno višino. Pred vojno je na Galicijo prišlo okrog 2% svetovne produkcije surove nafte ter je v tem ozira ta pokrajina stala za Združenimi državami, Mehiko in Rusijo na četrtem mestu, leta 1920. pa je bila le še na osmem mestu z 1% svetovne produkcije. Leta 1909., ko je produkcija stala na višku, se je pridelalo 2 milijona ton, leta 1920. pa le 765.000 ton surovega olja. Stroški so dandanes v poljskih markah silno veliki, tako Jj. pr. znašajo izdatki za vrtanje petrolejskega vrelca do 1500 m globine 100 milijonov poljskih mark. Tuji kapital je pri petrolejski industriji zelo močno zastopan, in sicer Francija s 53%, Poljska samj z 18%, Švica z 10%, Avstrija s 7%, Angleška s 4.4%, Holandija s 4.3%, druge države s 3.3%. Francija je izvečine pokupila nemške in avstrijske interese, zlasti se je utaboril francosld kapital okoli Boryslave, tako da je več kot polovica najbogatejših petrolejskih polj v francoskih rokah. Poljska vlada se je morala obvezati, da ne bo sklenila nobeno petrolejske konvencije brez dovoljenja Francoske. g Rumunska Narodna Banka (Banca National) je ustanovila poleg raznih drugih podjetij tudi družbo za zgradbo ljudskih stanovanjskih hiš. V tem hi jo tudi nnše hnnke lahko posnemale. Kako hitro smo gradili poslopja za Ljubljanski veliki semenj in knko počasi gradimo ljudska stanovanja! 6 Dvig obveznic vojnih in predvojnih posojil pri avstro-ogrski banki na Dunaja tn v Budimpešti. Po izvestilu likvidacijskega odbora avstro-ogrske banke moreio naši državljani zahtevati povračilo obveznic nredvojnih in vojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije, ki so deponirane pri avslro-ogrski banki na Dunaju ali v Budimpešti. Naši državljani, ki žele_ ukoristiti to pravico, se poživljajo, naj predlože neposredno generalni direkciji ciržavnih dolgov v Belgradu do vštetega dne 20. o k t o b r a t, 1.: 1. prošnjo za povračilo obveznic, ki jo moraio interesirane stranke podpisati; v tei prošnji moraio stranke iziaviti, da ie obveznice izročiti naši vladi: 2, položne listine, ki so s tem v zvezi; te listine mora po-legatelj podpisati in zanie dobi reverz; 3. eno legitimacijsko listino, iz katere ie razvidno, da je lastnik pologa naš državljan. Prošnje, ki ne ustrezajo gornjim predpisom, in prošnje, ki ne bi bile predložene v predpisanem roku, se ne bodo vpoštevale, g Anglo-avstrijska- banka se bo spremenila v angleško podjetje. Celo transakcijo je aranžirala finančna skupina pod vodstvom Bank of England. Dozdaj je imela Anglo-avstrijska banka kapitala 200 milijonov kron, zdaj ga bo 650.000 funtov šterlingov, in sicer bodo sedanji lastniki dobili trt akcije po en funt šterlingov za vsake štiri akcije po 240 K. Kapital bo razdeljen na navadne in prioritetne akcije. Navadne akcije bodo parlicipirale na dobičku do 6%, prioritetne bodo pa razentega imele še pravico do superdividende v znesku 10%—12%. uunitiinsKs lj Smrtna kosa. Društvo vpokojencev južne železnici naznanja svojim članom, da je umrl naš član gospod Ivan D e ž m a n višji revident južne železnice v pokoju. — Pogreb se vrši v sredo 12. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Sodarska steza št, 2 (Ulica na Grad), Člani se naprošajo, da se pogreba v obilnem številu udeleže. Predsedstvo. lj Poslednja beseda k dr. Oblakovi »Izjavi«. Na naše vprašanje, kje je resnica glede političnega prepričanja pok. Brenceta, se je dr. Oblak grozovito razlju-til. Brez potrebe psuje dr. Pegana, ki ga mi v svoji notici niti omenili nismo. Sklicuje se na svojega izvestitelja uglednega obrtnika Jakoba J., o katerem sedaj prvič slišimo. Gospod doktor tudi previdno re-tirira in dopušča možnost, da je bil Brence pristaš SLS. To nam je dragoceno priznanje iz ust dr. Oblaka, ki je pod prisego decidirano izjavil, da je bil Brence pristaš napredne stranke. Ubogi Jakob naj pa nosi odgovornost! Sedaj bo menda tudi dr. Oblak oprostil »Ljubljani«, da je zapela svojemu somišljeniku nagrobnico. To in nič drugega nismo hoteli. lj Ne pozabite se udeležiti v nedeljo zabavnega večera »Dobrodelnega društva tiskarjev« v Unionu! Spored je zelo pester, kot solo pevske točke in kupleti članov obeh kr. gledališč, šaljiva pošta, bogat srečolov .koncertne točke godbe dravske divizije pod vodstvom g. dr. Čerina, ples itd. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina 5 dinarjev. lj Posestnild in najemniki zemljišč se opozarjajo na razglas mestnega magistrata ljubljanskega o pokončevanju škodljivega mrčesa. lj Zahvala. Povodom svoje veselice se »Organizacija javnih nameščencev, somišljenikov Slov. Ljud. Stranke: najiskreneje zahvaljuje vsem sodelujočim damam in gospodom, darovalcem krasnih dobitkov in vsem posetnikom, ki so pripomogli, da se je zabava častno izvršila. Priporočamo se naklonjenosti tudi v nadalje! — Odbor. lj Preprečena velika nesreča. Pri tvrdki Balkan sla kuhala dva kleparja katran. Ker sta nalila v kotel preveč katrana, je začel kipeti in se je zlil v ogenj, vsled česar se je ves katran vnel. Plamen je švigal več metrov visoko. Le hladnokrvnosti inženirja Hugona Bremco gre zahvala, da se je ogenj takoj pogasil. Nesreča bi bila lahko postala katastrofalna, ker se jc katran kuhal le 5 metrov od skladišča, v katerem je več vagonov polroleja, bencina in drugega olja. lj Z vrbo padel je učenec III. razreda ljudske šole Ernest Godec. Na Mirju je splezal na približno šest metrov visoko vrbo in se je odlomila veja, na kateri je stal. Pri padcu si je zlomil levo nogo v stegnu tako, da mu je zlomljena kost predrla kožo. lj Zlat obesek je izgubila neka gospodična od Reininghausa v Šiški do Ljudskega doma. — Najditelj ga naj odda. na Dunajski cesti št. 11. Ostra obsodba politike centralistov. Maribor, 9. oktobra 1921. Danes so imeli v veliki dvorani Narodnega doma javni ter zasebni uradniki shod, katerega je sklical skupni odbor združenih narodnih stanovskih organizacij pod predsedstvom g. Jarha. Dvorana z galerijo vred je bila polna. K prvi točki, draginja — je govoril g. Mohorko (načelnik postaje Koroški kolodvor). Delali smo za državo, jo branili v kritičnih časiA, upali smo v svojem idealizmu, pa smo se varali. Ni se odškodovalo nas, ampak čifute, verižnike. Za nas ni denarja, pare so dobili muslimanski begi. Minister dr. Kukovec nam je priporočal — samopomoč. (Smeh.) Ali uaj vzamemo bič pa izženemo verižnike? Fonde komunistov je vlada dala — internacionali. — Krivda zadene tudi naše poslance. Na shodih samo liujska-rije. Časopisje se bavi samo z aferami. Kmetu je postalo nemogoče pošiljati svoje sinove v mesti*} šole; najbolj nadarjeni kmetski sinovi zapuščaj šole, ker kmet ne more vzdrževati stroškov. Zavod »Vesna« zapuščajo deklice, ker stane samo oskrba 200U kron mesečno... Iu tako gre obsodba dalje. Naslednji govornik gosp. Selinšek pribije že znano dejstvo, kako je vlada promogokopni družbi dovolila podraženjo premoga na 900%. G. Meglič žigosa nesoglasja stanovanje naredbe in našteva grehe vlade v stanovanjskem vprašanju. Ali najtežji kaliber je sprožil odvet. kone.. vodilni JDS-politik dr. Reisman. Ne le indirektno na nnslov vlade, še hujše, naravnost na naslov svojih tovarišev somišljenikov. Med drugim slika škandal z Gotzovo pivovarno, ki ima tako ogromen obrat, da plača 20 milijonov davkov. Zidala Je letos, pa ne stanovanja za svoje uslužbence, ampak le za razširjenje svojega obrata. Pivovarna je last tujega kapitala. Obrat votli nemški odvetnik samec, ima rodbinsko stanovanje. Ko mu ga je stanovanjska komisija hotela odvzeti, se je našel slovenski odvetuik, ki je pri vladi preprečil deloži-ranje. Favorizirajo (kdo drugi kot vlada?) nam sovražne Nemce in tuje banke. V Gosposki ulici ja kupila »Hrvatska štedionica< hišo. Zastopnik ta dozdevno hrvatske banke je nemški odvetnik, ki je svojčas zapiral slovenske šole v Studencih. Ta je pisal slovenskemu obrtniku nemško pisani opomin. (Ogorčeni klici: Fej! Škandal!) Južna železnica zida drugod stanovanja, zakaj jih v Maribora noče? Prof. g. Pečevnik izraža k točki: Vprašanje nabavljalnih zadrug — ostro obsodbo na naslov »Saveza«, ki doslej ni nič storil za posamezne članice v Sloveniji, nabral pa je za 200 milijonov dinarjev deležev, last uradnikov, a nihče ne v6, kaj je s tem denarjem. Vpokojenci se nahajajo blizu pogina in prosijo milodarov, sicer morajo spričo ta draginje poginiti. Protestni zbor uredništva je vso svojo obsodbo izlil v dolgo resolucijo, katere glavne točke posnamemo: Vlada ukini izvoz živil, uvede naj knjižice za najpotrebnejša živila (racijoniranje) pa maksimiranih cenah; vlada preskrbi zaprte tovorne vozove za živila na razpolago domačim podjetjem in aprovizacijskim organizacijam; vlada naj vpelje kontrolo izvoznih firm; vlada naj se briga za pobijanje brezvestne špekulacije vsled svobodne trgovine, naj prepreči tujcem direkten nakup; zniža naj se železniški tarif za prevoz živil; uradniškim aprovizacijam naj se odpiše dosedanji kredit, dovoli nov brezobrestni kredit; naj se zasl&> duje nekoncesijonirana trgovina; poviša naj se dnevnice za 50% za vse kategorije. Maribor kot obmejno mesto naj se uvrsti v I. razred draginj-skih doklnd. V nadaljnjem se resolucija peča g bolniki, katerim je vlada odvzela po šestih mea&> cih vsako nadaljnjo podporo, z regulacijo najemnine, zaščito stanovanj, reorganizacijo skladišča živil v Mariboru in s podporo, oziroma ureditvijo pokojnine vpokojencev. V kratkem izide: Zfl RESNICO Osemnajst obrambnih govorov V stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani govoril DI* nilldEL OPEM stolni kanonik in učitelj homiletike na vseučilišču v Ljubljani. Knjiga, obsegajoča 10 tiskanih pol, bo stala 28 K (7 D), po pošti pa 32 K (8 D). Naroča se lahko že naprej v Prodajalni K. T. D. prej H. Ničman v Ljubljani. pr Znanstveno društvo za humanistično vedo v Ljubljani. Due 6. oktobra t. 1. se je ustanovilo v Ljubljani .Znanstveno društvo za humanistične vede v Ljubljani«. Na ustanovnem občnem zboru istega dne so bili izvoljeni sledeči pravi člani društva: or. Anton Brezuik, gimn. profesor v St. Vidu, dr, Ivan (irafonauer, gimn. prof. v Ljubljani, dr. Ljudmil Ilauplmanu, univ. prof. v Ljubljani, dr. Frane Kidrič, univ. prof. v Ljubljani, dr. Franc Kos, gimn. prof. v pok. v Ljubljani, dr. Dragotin Lou-čar, realični prof. in predsednik Slovenske Matice v Ljubljani, dr. Josip Mantuani, ravua'elj muzeja v Ljubljani, dr. Matija Murko, univ. prof. v Pragi, dr, Rajko Nahtigal, univ. prot. v Ljubljani, Maks Ple-teišnik, gimn. prof. v pok. v Ljubljani, dr. Ivan Prijatelj, univ. prof. v Ljubljani, dr. Franc Ramovš, univ. prof. v Ljubljani, dr. Janko šlebinger, realčni prof. v Ljubljani, dr. Franc Veber, univ. docent v Ljubljani, dr. Avgust Žigon, ravnatelj stud. knjižnice v Ljubljani. — Na prvem občnem zboru istega dne je bil izvoljen za predsednika prof. Nahtigal, v odbor pa gg.: Franc Kidrič, Franc Kos, Fr. Ramovš, Janko Slebinger in Franc Veber. — V upravno komisijo so bili izvoljeni gg.: Ljudmil Ilauptmanu, Josip Mantuani in Ivan Prijatelj. — Za društvenega delegata na kongresu čeških in jugoslovanskih akademij in učeuih društev, ki se bo koncem tega meseca vršil v Zagrebu, je bil izvoljen dr. Franc Kidrič. pr Wcstrove čitanke za nižje razrede srednjih šol. V zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani je izšla pravkar Slovenska čitanka za drugi razred srednjih šol. Sestavil višji šolski nadzornik Josip VVester. Kujiga se dobi lično vezana in velja 68 K, oziroma 17 dinarjev. Bogata vsebina je zelo skrbmi izbrana iz slovenske književnosti, ob koncu ima tudi nekaj prav primernega srbohrvatskega štiva. Čitanka za tretji razred izide v teku enega tedna, ona za prvi razred ji bo sledila v treh tednih. Sc pred Božičem pa izido tudi Slovenska čitanka za četrti razred srednjih šol Turistika in šport. fportni klub »Primorjec priredi v nedeljo, dne 16. oktobra pod pokroviteljstvom in s sodelovanjem Kluba Primork v vseh gornjih prostorih Narodnega doma veliko zabavno prireditev. Ker Je čisti dobiček namenjen zgolj športnim potrebam mladega kluba, ki je v kratkem času svojega obstoja pokazal v plavalnih tekmah in lahkoatletičnlh mitingih sadove dosodanjega športnega delovanja in ker se hoče povzpeli tudi v drugih športnih panogah, pričakujemo, da obišče ceuj. občinstvo to prireditev, ki mu bo nudila obilo zabave in rat-vedrila, v čim večjem številu ter s tem pripomore agilnemu klubu do nadaljnega športnega delovanja. Z a vakratno obiavo v tedna ae računa 16 kron.) BARVNI TRAKOVI, OGLJENI PAPIR. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 9 FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabjec Franjo, Miklošičeva c. 6. IZDELOV. ČAJNEGA PECIVA. T. Novotny, Opekarska cesta 26. KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred škofijo. KLOBUKI in KONFEKCIJA: Kunovar Ivan, Stari trg 10. Priporočalo s® slcici^cis domač® tvrdks KLEPARJI Korn Ti Poljanska cesta 8. Remžgar & Smerkol, Flor. ul. 13. KROJAČ. Slapar Oroslav, Ravnikarjeva ul. 13. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod Trančo. LEKARNE »Pri Mariji Pomagaj«, Reslj. c. 1. MEHANIČNA DELAVNICA za pisalne stroje. Bar Fran, Ljubljana, Cankar nabr. 5 • PARNA PEKARIJA Jean Scbreya nasl. Jakob Kav-čič, Gradišče štev. 5. PISALNI STROJI, Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 PREOBLE K 0 V ALN IC A KLOBUKOV za DAME in GOSPODE: Barborič-Završan, Mestni trg 6—7 ŠPEDICIJSKA PODJETJA Ranzinger R., Cesta na južno železnico št. 7—9. Uher F- & A., Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.) RAZMN02BV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 5 SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleivveisova cesta 15, Žuran Martin, Mestni trg 12. TRGOV. Z DEŽN. IN SOLNCN. Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOVINE Z ŽELEZHINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopali« Valvazorjev trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta (Za dvnkratno obiavo v tarlnu ge računa 1S itron.) TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Černe Lud., Wolfova ulica 3. ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV: Cililar Jos., Dunajska c. 67. ZALOGA POHIŠTVA. F, Fajdiga sin, Sv. Petra cesla 17. ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7, Iščem za kuhaš sobaric SUŠAK jar- dve samostojni Itil, magali J®- in dve tj Naslov: Gospa JELKA RUŽIČ, Sušak. 3714 1 (njuMoniof ki bi opravljal ludi čei-Ul9yalllOl, kovniške posle, dobi dobro službo, zvezano s prostim stanovanjem, električno razsvetljavo, biro kot; drvami po dogovoru v Radomliu. Prošnje je vlagati do 10. novembra pri županstvu Radomlje. 3733 Do 30 vagonov stoječega bukovega lesa, prage in oglje, oddam proti plačilu v višini polovične vrednosti lesa. JOŽEF MIKLIČ, Lukovh, Trebnje. 3718 Zdrava učiteljica na tlom se sprejme takoj k boljši družini za poučevanje treh pod desetletnih deklic, kakor tudi za poučevanje glasovirja. Hrana in stanovanje istotam, plača po dogovoru. Naslov pove uprava lista pod št. 3889. Žagarja - gaterista! aa jarmenik (Bundgalter) J*- iščemo. Ponudbe na Prvo hrvatsko tovarno za metle in krtače d. d. Vel. Gorica. 3723 Plinski sesalni motor 12 „,. z generatorjem, hladilno napravo in vsemi potrebnimi cevmi 38JP- se proda. — Kurjava z antracitom, 18 kg ua 10. ur. Motor, ki je bil samo 2 leti v obratu, je popolnoma intakten, za takojšnjo vporabo. Na vpogled pri »Strojnih tovarnah in livarnah d. d., Ljubljana«. 3550 l/llhai«ir>Q oziroma gospodinja, JVUlIdl išče službe za takoj, najraje kam na deželo k onežnikom ali podobno. — Ponudbe pod »KUHARICA 3732« na upravništvo lista. naiav&fo k ple,iln™ s[T0lem in LlCitleaiG one, zmozne šivanja, strikanja in lahkih ročnih del takoj &P7anSo rlrv z motorno ž°g° ,er nc£.ailjc Ul V dobavo drv vsako laises-irajjte v Slovencu Naznanjam slav. občinstvu, da kupujem staro obleke, čevlje in pohištvo. 'TftC DRAME MART., Sv. Jakoba nabrežje 2!). za gospode, podložen s kožo, prodam. ROT, Gradišče 7, pritličje. 3720 10 HP, v dobrem stanju, prodam za (35.000 kron. — VENECIJANSKI JAREM boljše sestave z vozom in valerjem za 35.000 kron. — Naslov pri upravništvu »Slovenca« pod štev. 3734. Proda se dobro idoče "flfcC trgovsko podjetje. Pismene ponudbe na: Leopold Majntin-ger, protokolirani anončni reklamni zavod HERMES, Ljubljana, Zg. Šiška 89. sprejmemo v tovarni pletenin in tkanin' množino, dostavljeno na dom, priporoča JOSIP KUNC & KOMP., Ljubljana, Po-1 LUD. ILERŠIC, Ahacljeva cesta štev. 10 ljnnski nasip 40. (Cukrarna.) 3726' (tramvajska postaja: Sv. Petra cerkev). POZOR! OGNJEGASNA DRUŠTVA! onopnene cevi /a brizgalne (Hanfschlauche), vseh širokosti zopet v zalogi pri tvrdki Izšis le m I si s S922 z bogato, jako zanimivo vsebino in mnogimi lepimi slikami. Cena izvodu 5 kron, po pošti 50 vin. vei. Zahtevajte jo po vseh trgovinah in zadrugah. Na debelo se naroča pri založništvu Družinske Pratike v Ljubljani. Razprodajalci znaten popust. 4 Autogaraži! prodajali danes, v sredo, 12. t m, 3, uri popoldne sledeči AUTOiOBILI: 1 Fiat-Torino, luksus 20 HP, 1 Fiat-Torino, Tovorni 18 BLR, 2 Fiat-Torino, Tovorna 15 Ter, 1 Fiat-Torino, Tovorni 18 Pi. v dobrem stanju kupi vedno po najvišji ceni MERijll MINERALNEGA OLJA, Marmor. Cankarjeva U. -a Lastnika: GENICA & DRAGO VOJSKA f MI** jugoslovanska izdeiovaimca perila LJUBLJANA, Vojvoda lisica c. 21 viiHTi naznanja, da jc preselila svojo delavnico s Poljanskega nasipa 10 v novo-urejene prostore z električnim obratom na Vojvoda MiSiCa cesto $t. 21. Tovarna „TRJG!LAW,S izdeluje po brezkonkurenCnih cenah in v najmodernejši obliki iz prvovrstnih tkanin: moške in ženske srajce, spodnje hluCe, lastrone, mehke ovratnike, ženske bluze, predpasnike, snmoveznice etc. Ponudbe na zahtevo. — Razpošilja po celi državi. - Samo na debelo. ,,TRIGLAV" J. I. p. Ljubljana. STARA DUNAJSKA ELEKTROTEHNIČNA DRUŽBA išče velžega zastopnika v Ljubljani, za prodajo elektromotorjev, dynamo strojev inštalacij, materij ala, žarnic itd. itd. Natančne ponudbe pod šifro »Eingefilhrt O. 1541« na Haasenslein & Vogler A. G., Wien I., Schulerstrasse 11. LJUBLJANA, Sv Petra cesla št. 31. Nova hiša v Novem mestu, s štirimi sobami, kuhinjo in malim vrtičem, je naprodaj. — Natančnejša pojasnila se dobijo v Frančiškanskem samostanu. 3730 Tovarniško podjetje v bližini Ljubljane sprejme v vseh pisarniških poslih popolnoma samostojno Ponudbe z navedbo referenc in plačilnim zahtevkom pod šifro »Tovarna 371G" na upravništvo lista »Slovenec". Podpisana naznanjava cenj. odjemalcem, da sva ustanovila družbo za uvoz miinufakturnega blaga, pletenin itd. ter se tem potom priporočava za natlaljno naklonjenost. €6iar3es Prin«. jraSSg® PoCenko. B9R3BiB!Rin«BaBBBBBt3B@»flBBB!BBfl Uva pomočnika železninske stroke, spretne starejše moči, ter enega izobraženega, krepkega vajenca sprejme trgovina z železnino Breznik & Fritsch Ljubljana, Cankarjevo nabr. 1. SBBBBBBBBBBBBBBBBBBBflBBBBB PETROLEJSKE VRČE z ali brez zabojev, kupi vsako množino po najvišji ceni HROVAT & KOMP., Ljubljana, Vegova ulica štev. 6. 3345 USF" Prazne, nove in rabljene "^T (djakova) v vsaki množiui po najnižji ceni pri: FR. SIRC, KR AtU SA fftj mestni tesarski mojster, Ljubljana, Dunajska cesta 46. Telefon št. 379. Vsakovrstna tesarska dela kakor: moderne lesene stavbe, ostrega za palaCe, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike: stiopi, razna tla, stop-^ niče, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. Gradila lesen® inosiov, jezov in mlinov. Parna laea - tovarna lurnirja Potrebno In koristno ie Kmetovalci, pozor! J Velike uspehe dosežete pri pra- ? S šiCih, govedi i. t. d. ako prime- g E sate krmi redilni prašek REDIN U ■ lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani. ! ; ■ i : DSiiBBBaallliailRlanBUDi!3Diiageii«BBaesy I (medenina, bakar, aluminija, liikl), kupuje po najvišjih cenah trgovina z železniuo BREZNIK & FHITSCH Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1. da brez odloga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poštno-Cekovnega urada. Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natančni znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan. Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poštah Vas to prosimo. Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, čei, bo raje ie poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči poslati zopet kaki denar. Konečno se obračamo še na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po vei mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naše banke. Točna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naše geslo. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N, Y. 99 družba z o. z. preje Brata Eberl in Jančar & Co Ljubljana, Miklošičeva c. 4. nasproti hotela „Union". Lastni izdelki oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. Velika zaloga kemičnih i a rudniških barv, barv za umetnike, raznovrstnih čo-pičev, vseh potrebščin za slikarje in pleskarje. S d. d. n LJUBLJHHI prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava prima čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški m črni premog Prometni imt n premi i d. v Ljitljui, Hanska ul. 19 Naslov