JAVNO PRAVOBRANILSTVO LJUBLJANA POROČILO o delu javnega pravobranilstva mesta Ljubljane za leto 1981 — izvleček Delo Javnega pravobranilstva mesta Ljubljane se je po sprejemu zakona o javnem pravobranilstvu in republiških zakonov, ki urejajo promet z nepremičninami, vsebinsko razširilo in prilagodilo novo nastalim družbenoekonomskim odnosom in potrebam. O obsežni problematiki, ki smo jo opazili pri svojem delu, smo skupščinam občin Ljubljane in skupščini mesta Ljubljane v letu 1981 poročali zlasti v dveh smereh: 1. okvirno smo opisali svoje delovno področje in meio-de dela s poudarkom na problematiki, ki prispeva k sta-bilizacijskim prizadevanjem naše družbe; 2. prikazali smo negativne družbene pojave, ki jih opa-žamo pri svojem delu, poskušali predlagati rešitve za nji-hovo odpravljanje in opozorili na vrzeli, ki preprečujejo še uspešnejše varstvo družbene lastnine. I. Zastopanje družbenopolitičnih skupnosti, njihovih orga-nov, organizacij in skladov, ki so pravne osebe, ter kra-jevnih skuposti pred sodišči in drugimi organi glede nji-hovih premoženjskih pravic in koristi sodi v delovno pod-ročje javnega pravobranilstva od njegove ustanovitve. V pogojih socialističnih samoupravih družbenoekonomskih odnosov je tudi v tem delu javnega pravobranilstva vse bolj pomembna preventivna dejavnost. Strankam svetujemo, kako lahko sporazumno urede sporna vprašanja in posredujemo pri nasprotnih strankah v isti smeri. Tako pogosto preprečimo dolgotrajne pravdne postopke, pripomoremo k hitrejši ureditvi spornih zadev in prihranimo stroške za pravdne postopke. Javno pravo-branilstvo mesta Ljubljane sodeluje z vsemi organi druž-benopolitičnih skupnosti v Ljubljani, zlasti premoženjsko pravne službe občinskih skupščin želijo strokovno sodelo-vanje pri reševanju premoženjsko pravnih razmerij. Takšen način sodelovanja pogosto preprečuje spore tudi v pre-moženjskih odnosih med zasebnim in družbenim sektor-jem. V letu 1981 je Javno pravobranilstvo mesta Ljubljane posvečalo veliko pozornost presoji pogodb o prometu z nepremičninami, sklenjenih med družbenimi pravnimi osebami na eni in zasebniki ter civilnimi pravnimi osebami na drugi strani. Pri presoji zakonitosti navedenih pogodb javno pravobranilstvo nastopa kot organ družbene skup-nosti, saj pogodbe ocenjuje z vidika koristi in interesov širše družbene skupnosti. Javno pravobranilstvo je dolžno ugotoviti, ali družbena pravna oseba kupuje nepremičnino ' po ceni, ki ni višja od prometne vrednosti oziroma ali je ne prodaja po ceni, ki je nižja od prometne vrednosti. V zvezi z nadzorom prometa nepremičnin naj še povemo, da že v preventivnem postopku dosegamo dobre rezultate, saj večina pogodbenih strank na argumente pravobranil-stva sporazumno uskladi kupnino. V preteklem letu smo bili v precejšnji meri angažirani pri pravnem izvajanju vrste sistemskih zakonov, ki nala-gajo pristojnosti javnemu pravobranilstvu. Med navede-nimi sistemskimi zakoni je bil v začetku leta 1980 sprejet nov zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. I. SRS 5/80), ki je poleg drugih no-vot poudaril in razširil vlogo javnih pravobranilstev pri razlastitvi nepremičnin, prisilnem prenosu nepremičnin iz sredstev ene v sredstva druge družbene pravne osebe in pri omejitvi lastninske oziroma druge pravice. Zakonoda-jalec je določil, da morajo sodišča odslej pošiljati javnemu pravobranilcu vse sklepe o odmeri odškodnine za razla-ščene nepremičnine in da se lahko pravobranilec proti tem sklepom pritoži. Enako dolžnost nalaga zakon uprav-nemu organu glede sporazuma, sklenjenega o odškodnini pred sodnim postopkom. S temi določbami je uzakonjeno načelo, da javni pravobranilec tudi v razlastitvenem po-stopku nastopa kot varub širših družbenih interesov in se odškodninskih postopkov udeležuje tudi, kadar razlastitve-ni upravičenec ni stranka, katere premoženjske interese zastopa javno pravobranilstvo po zakonu. Iz dosedanjih navedb povzemamo, da se število pravd in drugih spornih zadev zmanjšuje v primerjavi s prejšnjimi leti zaradi uspešnega preventivnega delovanja Javnega pravobranilstva mesta Ljubljane. II. Pri opravljanju funkcije javnega pravobranilstva v zvezi s spremljanjem in proučevanjem družbenih pojavov in od-nosov želimo opozoriti še na nekatere pojave, ki smo jih opazili v praksi: a) v zadnjem obdobju smo zasledili interes preurejanja podstrešij v stanovanja. Gre namreč za to, da zaradi ved-no večjega pomanjkanja stanovanj občani in tudi druž-beni sektor prosijo za preureditev podstreh v stanovanja. Ker imetniki razpolagalne pravice nad stavbami nimajo sredstev za preureditev podstreh, se postavlja vprašanje, na kakšen način omogočiti zainteresiranemu občanu, da z lastnimi sredstvi izvede preureditev. Občan je namreč zainteresiran, da na s preureditvijo podstrehe pridoblje-nem stanovanju, pridobi etažno lastnino, in ne le stano-vanjske pravice. Po dosedanji praksi je namreč tak občan na stanovanju pridobil le stanovanjsko pravico, pri čemer je bil določeno obdobje oproščen plačila stanarine. Mnenja smo, da bi bilo zelo koristno pristopiti k preure-janju podstrešij, ker bi to v veliki meri pripomoglo k zmanjšanju stanovanjske stiske in smotrnejšemu izkori-ščanju vseh prostorov v stavbi. b) Drugi člen zakona o javnem pravobranilstvu (Ur. Iist SRS 19/76) določa, da javno pravobraniistvo zastopa druž-benopolitično skupnost, njene organe, organizacije in sklade, ki so pravne osebe ter krajevne skupnosti glede njihovih premoženjskih pravic in koristi. Javno pravobra-nilstvo torej zastopa navedene stranke izključno v njihovih premoženjskih pravicah in koristih. V praksi težko prepri-čamo naše stranke, da jih ne moremo zastopati glede vseh pravic in obveznosti. c) Dne 27.1.1981 je začel veljati zakon o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS 3/81), ki razveljavlja med dru-gim zakon o samoupravni stanovanjski skupnosti in zakon o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni la-stnini. Zakon o stanovanjskem gospodarstvu v 139. členu določa, da morajo stanovanjske skupnosti svojo samo-upravno organiziranost in delovanje do 31. 1. 1982 uskladiti z njegovimi določbami. Javno pravobranilstvo mesta Ljubljane je tudi v stano-vanjskih zadevah zakoniti zastopnik Ijubljanskih občin in mesta Ljubljane. Zastopa te družbenopolitične skupnosti, kadar sodišča obravnavajo spore v zvezi z oddajanjem njihovih stanovanj ter glede razpolaganja s temi stanova-nji. Razveljavljeni zakon o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Ur. list SRS 37/74) je določal (3. člen), da vlagatelj, če ni v pogodbi s stanovanjsko skupnostjo drugače določeno, ne izgubi pravice oddajati stanovanje v stanovanjski hiši v družbeni lastnini. Na pod-lagi navedenega zakona so Ijubljanske občine v letu 1974 sklenile samoupravne sporazume o ustanovitvi stanovanj-skih skupnosti vsaka na svojem območju. V njih so dolo-čile, da se pravica dodeljevanja stanovanj v družbeni la-stnini, s katerimi upravlja občina in obveznosti občine v zvezi z reševanjem stanovanjskih vprašanj občanov, z uveljavitvijo tega sporazuma prenese na stanovanjsko skupnost in da stanovanjska skupnost tudi dodeljuje na-vedena stanovanja (glej npr. 19. člen samoupravnega spo-razuma o ustanovitvi Stanovanjske skupnosti občine Ljub-Ijana Center). Ta ureditev po uveljavitvi zakona o stanovanjskem go-spodarstvu ni več zakonita. Navedeni zakon določa, da se stanovanja in stanovanjske hiše, ki so jih organizacije združenega dela, delovne skupnosti ali druge družbene 13 pravne osebe (vlagatelji) zgradile ali drugače pridobile, v skladu s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stano-vanjskih skupnosti prenesejo v gospodarjenje skupnosti stanovalcev s posebnim aktom vlagateljev, vlagatelji pa zadržijo pravico razpolaganja in oddajanja stanovanj (40. č!en). Na to poleg drugega opozarjamo tudi zaradi tega, ker je prenos pravice dodeljevanja stanovanj družbenopolitič-nih skupnosti na stanovanjske skupnosti v praksi povzro-čal težave že pred uveljavitvijo zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Glede na to ugotovitev je potrebno, da pristojni organi Ijubljanskih občin in mesta Ljubljana ob izvajanju zakona o stanovanjskem gospodarstvu upoštevajo to dejstvo in poskrbe, da bo oddajanje in razpolaganje glede stanovanj družbenopolitičnih skupnosti urejeno v skladu s tem za-konom (40. člen). Javni pravobranilec mesta Ljubljane . Nikola Dmitrovič Stališča in sklepi izvršnega sveta k poročilu o delu Jav-nega pravcbranilslva v Ljubljani za leto 1981: Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Šiška je ob ob-ravnavi poročila o delu Javnega pravobranilstva Ljubljane za leto 1981 na svoji 5. seji dne 24. 5. 1982 sprejel na-slednja stališča in sklepe: 1. Sprejme se poroiilo o delu Javnega pravobranilstva Ljubljane za leto 19S1. 2. Izvršni svet ocenjuje, da je bilo delo Javnega pravo-branilstva Ljubljane v letu 1981 uspešno, saj je s preven-tivno dejavnostjo doseglo, da se je število pravd in spor-nih zadev v letu 1981 v primerjavi s preteklim letom zmanj-šalo. Na to je vplivalo tudi strokovno sodelovanje premo-žsnjsko-pravne službe z javnim pravobranilstvom pri reše-vanju premoženjsko-pravnih razmerij. 3. Izvršni svet bo tudi v prihodnje podpiral preurejanje podstrešij stanovanjskih zgradb v stanovanja in na ta način omogočal pridobivanje novih stanovanjskih površin. 4. Sekretariat za občo upravo in Komite za urejanje prosiora naj zagotovita predpisano evidenco stanovanj v družbeni lastnini, s katerimi upravlja občina in uskladitev področja gospodarjenja ter razpolaganje in oddajanje teh stanovanj z določili zakona o stanovanjskem gospodar-stvu. To nalogo morata v celoti opraviti do konca leta 1982. 5. Izvršni svet obvezuje občinsko kmetijsko zemljiško skupnost, da sodeluje pri vseh razlastitvenih postopkih, ko gre za kmetijsko zemijišče. 6. Družbeno-pravne osebe in vsi drugi družbeni dejav-niki morajo zagotoviti, da ne bo po nepotrebnem preha-jala družbena lastnina v privatno, v upravičenih primerih prehoda pa zagotoviti današnjim pogojem primerno od-škodnino. 7. Poročilo o delu Javnega pravobranilstva v Ljubljani za leto 1981 se skupaj s sklepom izvršnega sveta posre-duje v razpravo in sprejem okupščini občine na junijskem zasedanju. Izvršni svet