rostnma ptaeans t gotovim.
Leto XVIL, št. 23
Ljubljana) sreda 29. januarja 1936.
Cena t Din
opravmstvo; Ljubljana, Knafljeva ulica a. releton tt. «122. 8123, uiseratrd oddeielt; Ljubljana, Selen-tnirgova iu. tt. — Tet 8492, 2492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica
tt. a - Telefon šl 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica BL
a. — Telefon SL 190. Računi pn pošt. ček. zavodih: LJub-3124, 3125. 31266. Ijana št. 11.842, Praga Oslo 78.180, Wten št 105.241
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123. 8124, 3125. 3126. Maribor. Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. L Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
fif^i1!! Zadnja pot kralja Jurija v Windsor
Na zadnji poti je spremilo pokojnega vi adarja največjega imperija na sveto poleg številnih tujih vladarjev in državnih poglavarjev nad 4 milijone ljudi
znatno pozornost po vsej Evropi. Svet je bil upiavičeno radoveden, kako bo grško prebivalstvo pri svobodnih volitvah reagiralo na vedike spremembe, ki so se v državi izvršile v teku preteklega leta. Volitve so imele tudi pokazati, ali in v koliko se je notranja napetost, ki je lani parkrat privedla do eksplozij, že poiegia in v koiiko so se razmere kon-solidirale. Brez dvoma je za grške razmere razveseljivo dejstvo, da se kljub hudim strankarskim napetostim ne v volilni borbi in ne pri volitvah samih ni dogodil noben resnejši incident. Velika odločitev je potekla v redu in miru ter je dober omen za bodoči razvoj grške notranje politike.
Sinoči so bili objavljeni zaključki volilni izidi, ki v polnem obsegu potrjujejo prvo sliko, namreč to, da noben obeh glavnih taborov ni dobil absolutne ve<iine. Sestava homogene vlade venize-ilsiov ali njegovih protivnikov je zaradi tega nemogoča.
Volitve so se vršile po proporčnem štetemu. Bile so vrh tega, kakor priznava;)© vsa poročila, resnično svobodne, tako da nudijo jasno sliko o momenta-nem razpoloženju grškega naroda. Vlada sama se volitev ni udeležila in na nje ni vplivala, ker je že od vsega početka smatrala za svojo nalogo le to, da spravi novo narodno predstavništvo v čim popolnejši sklad z ljudskim razpoloženjem. To ne ravno lahko nalogo je častno izvršila.
Volilni izidi so na prvi pogled precej presenitili. Nihče ni pričakoval, da bo liberalna stranka dobila tako veliko število glasov. Presenetilo je dalje, da je koalicija med Kondilisom in Teotoki-som potegnila za seboj tako mnogo vo-lilcev, marveč se je nasprotno smatralo, da bo šla populiš tična stranka po pretežni večini za svojim starim vodjem Tsaldarisom, kakor je šla "a njim večina poslancev v narovlni skupščini v dogodkih 10. oktobra lanskega leta, o priilki Kondilisovega puča.
Liberalna stranka se dveh zadnjih volilnih aktov ni udeležila, namreč plebiscita za povraitek kralja na zaključku lanskega leta in pa zadnjih parlamentarnih volitev dne 7. junija 1935. Pod vtisom te abstinence in pod vtisom dejstva, da so pri plebiscitu kljub temu mogli zaznamovati taiko ogrcmno število glasov za obnovo monarhije, se je smatralo, da so se venizelistične vrste jako razredčile. Toda zadnje volitve, ki so se jih Venizelosovi liberalci udeležili, to je dne 5. marca 1933., so pokazale razmerje, ki se z nedeljskimi rezultati čudovito dobro ujema. Venizeli-stična stranka je namreč takrat dobila 46.32%, a populistična 46,19% oddanih glasov. Nedeljske volitve potemtakem kažejo, da so venizelisti čuvali svoje pozicije med narodom iz leta 1933. in da so izšli iz boja v bistvu enako močni kakor pred tremi leti.
Iz tega se razvidi, da so bile tirade populistov, ki so govorile o likvidaciji venizelizma na Grškem, temeljito netočne in da je imel kralj Jurij jalko dobre in vestne informatorje, ki so ga povsem pravilno informirali, da je veni-zelizem na Grškem še vedno nespremenjeno močen, pa da ga spričo tega ne kaže briskirati. Nehote se pri tem pojavlja vprašanje, kaj in kako je z lanskim plebiscitom, ko so venizelisti tako rekoč kar izginili z grške zemlje. -Te-mogoče je ugotoviti in tudi ni več važno, ali je šlo za netočna poročila o takratnih izidih, zlasti nemara, kar se tiče volilne udeležbe, ali pa so tudi venizelisti glasovali za povratek monarhije pod vtisom Kondilisovega režima, pa morda pod vtisom ponesrečenega puča, ko ni kazalo, da bi se republikanci eks-ponirali. Vrh tega je verjetno, _ da so res mnogi, čeprav so ostali zvesti načelom liberalne stranke, vendarle prišli do prepričanja, da je za Grčijo koristneje, ako se vrne k monarhiji. Saj je z monarhijo napravil kompromis sam vodja Ve-nizelos.
Vsekakor so nedeljske volitve pofca-zale, da je venizelizem na Grškem močen, zlasti močno še vedno zastopan v mestih, kjer so središča intelektualnega življenja, pa na otokih in v novo pridob-lienih deželah, posebno med maloazij-skimi begunci, dočim so populisti, kakor so to vedno bili, močnejši v starih, pretežno kmetskih deželah stare Grške.
Presenetljivi uspeh koalicije Kom-diiis-Teotokis se je dosegel samo na račun stare populistične stranke, nikakor pa ne na račun ostalih strank, ki so ostale majhne, kakor so bile dosedaj, pa naj so na republikanskem ali na ro-jalističnem krilu Glasovi Tsaldarisovi ter Kondilis-Teotokisovi dado sešteti povsem točno moč stare enotne populistične stranke. Podoba je, da ni potegni! ljudi toliko Kondilis kakor Teotokis, ki je očividno zbral za seboj domala polovico popuilistične stranke; saj se je ponovno poročalo, da so v stranki nezadovoljni s premajhno odločnostjo in podjetnostjo svojega voditelja Tsaldarisa. Spričo tega se morda lahko pričakuje, da bo treba v bodoče kmalu računati z obnovo strankine enotnosti,
London, 28. januarja, r. Prestolnica prostranega britanskega imperija je doživela že najrazličnejše proslave in svečanosti, toda tako veličastne manifestacije udanosti in ljubezni do vladarskega doma in do pokojnega kralja Jurija V. kakršne so bile današnje pogrebne svečanosti, tudi zgodovina Londona še ne beleži. Lahko se reče, da je bil danes na ulicah Londona zastopan ves kulturni svet. Bogat tradicionalni ceremonial, pestrost uniform, od najstarejših, srednjeveških, preko bogato okrašenih paradnih uniform angleške vojske vse do preproste bojne opreme navadnega vojaka tuji vladarji in državni poglavarji ter morje ljudstva vse to je napravilo na gledalce nepozaben vtis. Nad vso to pestro množico pa je od početka pogrebnih svečanosti do razhoda množic pozno zvečer dominiraia dostojanstvena tišina, znak resničnega in globoke, ga žalovanja za pokojnim, zaslužnim in priljubljenim vladarjem velikega britanskega imperija.
Množice se zbirajo
železnice, paroplovne družbe in letalska podjetja so zadnje dni opravili ogromno delo. Menda še nikdar, odkar obstoja britanski imperij, niso tolike množice romale v London, kakor zadnje dni, ko so od vseh strani sveta hitela odposlanstva vseh narodov in držav da izkažejo poslednjo čast kralju Juriju V. Pa ne le oficielna odposlanstva, marveč tudi ogromne množice naroda so hitele v London, da se poslednjič poklonijo mrtvemu kralju. Z vseh bližnjih in oddaljenih dominijonov in držav imperija so prihajali parniki, letalski promet je bil kljub dokaj neugodnemu vremenu pomnožen, vlaki so imeli rekordno število potnikov. Vsi rezervni stroji so bili stavljeni v promet, a še je bilo premalo vlakov, da bi zmogli ogromne množice, ki so bili na potu. Po vsej Angliji so bile pomnožene avtobusne proge, a iz bližnjih krajev Londona so ljudje peš romali v prestolnico, ker na vlakih in avtobusih ni bilo več dobiti prostora
Pomanjkanje stanovanj
Kljub temu, da lahko London sprejme pod streho ogromne množice, j« tokrat zavladalo velikansko pomanjkanje stanovanj. Glavne hotele so zasedla oficialna odposlanstva, zasebniki pa so se morali po večini stiskati pri znancih in sorodnikih. Tisoči in tisoči so ostali brez strehe ter so prenočevali po dve, nekateri celo po tri noči na prostem, kljub dežju in dokaj občutnemu mrazu Za hotelske sobe so se ponujale horendne vsote, celo do 12500 dinarjev za eno samo noč a ni bilo hote-
lirja, ki hi mogel celo za tako ogromno vsoto odstopiti le eno sobo. Saj so ljudje spali celo po hotelskih hodnikih, restavracijskih dvoranah in raznih klubskih prostorih. Zasebniki so se utesnfli in odstopili vse razpoložljive prostore za tujce a kljub temu je bilo vfjga premalo.
Milijon ljudi mimo mrtvaškega odra
Odkar je bila westminstnaka dvorana, kjer je ležal na mrtvaškem odru kralj Jurij V., odprta za občinstvo, so neprestano romale mimo odra nepregledne množice. Kilometre dolga povorka je postajala vsak dan daljša Ljudje so po 32 ur čakali v povorki, da so prišli na vrsto. Sprva so nameravali vsak večer ob 20. dvorano zapreti in jo odpreti še le naslednjega dne ob 8. zjutraj. Ker pa je bil naval množic prevelik, so pustili dvorano vso noč odprto ter zabranili občinstvu dostop le od časa do časa, kadar so se prišla poklonit oficialna odposlanstva, tuji Vladarji ali pa člani kraljevskega doma. Pri vratih so šteli ljudi, ki so se prišli poklonit pred odrom ter ao jih našteli brez oficialnih odposlanstev 809.182. Skupno s številnimi odposlanstvi iz vsega imperija in drugih držav računajo, da je defiliralo mimo mrtvaškega odra nad milijon ljudi.
Kralj Edvard in kraljevi princi na častni straži
Preteklo noč o polnoči so prevzeli častno stražo ob mrtvaškem odru po starem običaju kraljevi princi s kraljem Edvardom Vm. na čelu. Kralj in princi so bili v galauniformah svojih polkov, kralj v uniformi grenadirskega polka. Občinstvo, ki je v tem času defiliralo mimo mrtvaškega odra, tega skoro ni opazilo. Kralj Edvard ln njegovi bratje, vojvode Yorškl, GlouceStrski in Kentsk.* so ostali na častni straži pol ure, nakar so jih zamenjali oficirji kraljeve garde
Slovo kraljeve rodbine
Zjutraj ob 8. so ustavili mimohod občinstva ln zaprli dohode v vvestmins trsko dvorano. Milje dolga povorka občinstva je v tem časa še vedno čakala, da pride n vrsto. Kmalu po 8. so se pripeljali v petih avtomobilih člani kraljeve rodbine s kraljem Edvardom tn kraljico-vdovo na čelu. Kralj Edvard ln njegovi bratje so bili v admiralskih uniformah, kraljica pa v črnini. Kraljico so spremljale vojvodinje ter norveška kraljica ln dvorne dame. Člani kraljeve rodbine so ostali četrt ure ob krsti, nakar je prispel canterburijsld nadškof, ki je opravil kratke molitve pred pričetkom pogrebnih svečanosti.
Zadnje priprave za pogreb
Med tem so se vršile zadnje priprave za pogreb, že kmalu po polnoči so prikorakali na ulice, koder se Je pozneje pomikal sprevod, vojaški oddelki vseh v Londonu nastanjenih polkov, ki so napravili na obeh straneh ulic od vvestminstrske palače do padigtonskega kolodvora špa-lir. Pred westminstrsko palačo je tvorila špalir kraljeva garda peš in na konjih za njo pa so bili postavljeni stasiti gre-! nadirji v svojih slikovitih paradnih uniformah. Po vseh ulicah, koder se je premikal sprevod, so bili postavljeni ob obeh straneh visoki, s škrlatom prevlečeni ter s srebbnimi trakovi in črnim floram odeti stebri. Vse ulične svetilke so bile zasenčene s floram, raz hiše pa so visele žalne zastave aH pa državne zastave na pol droga.
4 milijoni ljudi tvorijo živ zid
že v prvih večernih urah so se ngrnfle na ulice po katerih se je premikal sprevod, nepregledne množice naroda. Policija in vojaštvo sta imela obilo posla, da sta vzdrževala red. čim bolj se je bližala ura pogreba, tem večji je bil naval množic. Po neki določbi iz srednjega veka so morali doslej ob takih prilikah v ulicah
koder je šel sprevod, zagrniti vsa okna ln zapreti vsa vrata. Na izrecno željo kralja Edvarda pa so tokrat ta starinski običaj opustili. Zaradi tega so bila vsa okna zasedena in plačevale so se ogromne vsote za prostorček ob oknu. v palačah, ki so blizu westmins trske, so dosegle cene za prostor ob oknu celo do 4000 šilingov. Trgovci v teh ulicah so izpraznili vsa izložbena okna ter namestili v njih sedeže in stojišča, ki so jih oddali za drag denar. Po ulicah, koder se je pomikal sprevod, je vladala taka gneča, da se nI bilo mogoče niti ganiti. Kdor je zašel v sredo gneče, je hočeš nočeš mora] ostati do konca, ker je bil na obeh straneh ulic za vojaškim špalir jem en sam živ zid. Računa se, da je bilo v špalir ju okrog 4 milijone ljudi. Kljub tej ogromni množici pa je vsepovsod vladal vzoren red in mir. Množice so v grobni tišini spremljale pogrebne svečanosti ln stale sklonjenih glav, ko je šel mimo sprevod, ženske so ob prihodu krste po večini pokleknile in glasno molile.
Vzorno urejena reševalna služba
Spričo tolikih množic so oblasti poskrbele za vzorno urejeno reševalno službo. Na vsakih 300 m je bila nameščena
sanitetna patrola z reševalnim avtomobilom in potrebnim sanitetnim osobjem V vsaki ulici je bilo tudi po več provizor-nih reševalnih postaj z najnujnejšimi medikamenti in okrepčat Ljudem, ki so [,po cele noči prečuli na prostem,'mnogi br« zhrane, je v gneči postalo slabo. Reševalci so bili takoj pri roki in so delili razna okrepčila, predvsem čaj in konjak. Drugih večjih nesreč ni bilo, ker so se množice strogo pokoravale navodilom čuvarjev javnega reda. Le v bližini Marbaln-ca se Je zgodila večja nesreča Ko se je
Mižal sprevod, je množica prodrla kordon. Nastala je silna gneča, tako da je bilo okrog 20 ljudi, po večini žensk, pohojenih. Zaradi gneče pa reševalci niso mogli priti blizu. Ranjence so vojaki in policijski stražniki dvignili na roke in jih preko glav množice podajali iz roke v reko vse do ozadja špalirja, kjer je bila sanitetna postaja. Ranjence so prepeljali takoj v najbližnjo bolnico vendar pa nima nihče resnejših poškodb. Red je bn kmalu zopet vzpostavljen in po večini tega incidenta niso niti zapazili.
seveda na osnovi nauka, ki so ga dale nedeljske volitve.
Takoj ko so bili znani poglavitni izidi, so "e začeli na Grškem vpraševati, kaj sedaj. Že prve vesti so prinesle ugibanja, pri katerih se je takoj pokazala zadrega. Oba tabora sta enako močna, zakaj tudi male stranke se po svojih simpatijah morejo razdeliti precej enako med njiju. Jeziček na tehtnici so komunisti, ki pa ne pridejo v poštev za nobeno vladno koalicijo .
Ni pa verjetno, da bi se Grčija takoj zopet vrnila k strankarskemu režimu, tudi če bi bilo eventualno to s pri-
tegnitvijo večine malih frakcij k temu ali onemu tabotru mogoče. Bolj verjetno je, da bo kralj poskusil nadaljevati z dosedanjo uspešno politiko pomirjen ja in konsolidacije in bo storil vse, da doseže veliko nacionalno koalicijo, v kateri bi bila združena oba glavna tabora. Ako se tak poskus ne bi mogel posrečiti pod vodstvom kakega venizelističnega ali popuilističnega voditelja, ni izključeno, da bo bodočo vlado sestavil zopet Demerdzis ali pa kak drugi nevtraJlec. Ce se ne posreči ne ta ne ona solucija, potem moramo pač računati, da bo Grčija imela letos še ene volitve.
Pogrebne svečanosti v Londonu
že zgodaj zjutraj so ustavili v uSlcah, koder se je pomikal žalni sprevod, ves promet. Mnogo pred pričetkom pogrebnih svečanosti so se začeli na določenih prostorih zbirati oficielni predstavniki in odposlanstva. Dočim je vso noč polagoma rosilo, se je nebo proti jutru zjasnilo tn je posijalo solnce.
Prenos krste na lafeto
Ob 830 (londonskega časa) je zapel sloviti westminstrski zvon, ki se oglasi samo ob smrti vladarja, v znak, da se pričenjajo pogrebne svečanosti. Tedaj so odprli glavni vhod v westminstrsko dvorano. Can-
terburyjski nadškof je apravfl T navzočnosti članov kraljeve rodbine in tujih vladarjev ter državnih poglavarjev kratke obredne molitve, nakar so štirje gardni oficirji dvignili krsto in jo med špalirjem kraljeve garde in grenadirjev ter visokih vojaških dostojanstvenikov ponesli iz westminstrske dvorane na lafeto, kj je čakala pred vhodom. Ko so položili krsto na lafeto, so jo pokrili s kraljev« zastavo Na krsto so položili preprost križ, sestavljen iz belih in črnih rož, ki ga je položila na mrtvaški oder kraljica-vdova Ma-ry. Na čelu krste je bila pritrjena Kozina, na kateri so bili kraljevska krona, že-zlo in vladarsko jabolko.
Pet kilometrov dolga povorka
Takoj nato se je začela formirati žalna povorka. Na čelu sprevoda je korakal kraljevski glasnik, za njim pa so ^ razvrstili oddelki angleške oborožene sile, zastopniki vseh rodov orožja pehote, konjiče, motoriziranih oddelkov, letalstva in mornarice ter oddelki domačinskih čet -z v«eh britanskih dominijonov. Pogled na te oddelke je bil izredno slikovit Med posameznimi oddelki so bile razmeščene vojaške godbe, ki so neprestano menjaje se svirale žalne koračnice.
Za zastopstvom britanske oborožene sile so šli angleški generalni štab, admira-'Jteta in generalrteta ter drugi visoki vojaški odličnžki. med njimi 20 maršalov vsi admirali ter godbe vseh gardni h polkov.
Tik pred krsto je stopala duhovščina s canterburyjaldm nadškofom na čelu Med duhovščino je bilo devet Škofov m mno<Jo drugih visakrih cerkvenih dostojanstvenikov.
Krsto na lafeti, ki jo je vleklo 130 mornarjev ter po en zastopnik vseh ostalih rodov vojske, so spremljali na obeh straneh kraljevi adjutanfi in kraljev osebni tajnik ter oficirji kraljeve telesne straže z gola mri sabljami in člani kraljevske civilne in vojaške hiše. Za krs-to je i*o»l zastavonoša kraljevo s+andaTdo, odeto s črniim florom, spremljala pa ste ga dva gardna oficirja in štirje kraljevi glasniki.
Kraljeva rodbina
Za kraljevsko standarto je stopal peš kralj Edvard VIII. v uniformi vrhovnega admirala. Za njim so šli vojvode Yorški, Gloucestrski in Kentski, nato pa so sledili višji uradniki kraljeve hiše.
Šest kraljev, 9 prestolonaslednikov, 30 princev
Za Slani kraljeve hiše so se razvrstili taji vladarji in člani tnjih dinastij, med njimi belgijski, danski, rumunski. bolgarski kralj, jugoslovenski knez namestnik Pavle, italijanski, švedski, norveški, grški prestolonaslednik predsednik češkoslovaške republike ter številni člani drugih tujih dinastij, zastopniki
državnih poglavarjev ter dinastij, vsega šest kraljev, 9 prestolonaslednikov in 30 princev.
Kraljica in drugi odličniki
Za tujimi vladarji in zastopniki državnih poglavarjev se je v gala-kočiji peliala kra-Ijiea-vdova Mary. globoko zastrta s črnim pajcolanom, za njo pa r dvornih kočijah princese ter ženski člani tujih dinastij.
Delegacije tujih vojsk
Za dvornimi kočijami so se razvrstile delegacije tujih vojsk, med katerimi so bili zastopniki skoro vseh armad na svetu. Tuje vojaške delegacije so nudile najpestrajšo sliko v sprevodu. Videti je bilo vojake vsega sveta v najrazličnejših uniformah, od najbolj slikovitih paradnih do najbolj preprostih vojnih oprem. Pogrebni sprevod so zaključili zopet oddelki angleške vojske in mornarice.
Vsako minuto topovski strel
Ko ss je začel sprevod pomikati, pa vse do odhoda dvornega vlaka je bil v Hydeparku oddan vsako minuto topovski strel. Za fesa pogreba so krožila nad Londonom in zlasti nad ulicami, koder se je pomikal sprevod, vojna letala, ki so metala na ulico male vence in cvetje.
Prevoz v Windsor
Sprevod od "w»36tminstrske palače do pa-dingtonskega kolodvora je trajal dve in pol ure. Ko se je lafeta s krsto ustavila pred kolodvorom, ki je bil ves odet v črnino, so oficirji kraljeve garde dvignili krsto in jo prenesli v vagon, ki je bil priklopljen dvornemu vlaku. Člani kraljeve rodbine s kraljem Edvardom na čelu so vstopili v dvorni vlak, za ostale pogrebne goste, tuje vladarja. člane tujih dinastij in visoke odličnika, pa je bilo pripravljenih pet posebnih vlakov. Najprvo so odpeljali posebni vlaki, nato pa je ob 12.28 krenil s postaje dvorni' vlak z mrtvaškim vozom. Ko je vlak krenil, bo oddale čete vojaštva častno salvo.
V grobnici angleških kraljev
Vso pot od Padlngtona do WIndsorja, ki je dolga 20 milj, je vozil vlak med gostim špalir jem občinstva Ob vsej progi je bilo na tisoče in tisoče ljudi, ki so kleče pričakovali vlak s telesnimi ostanki kralja. Ko je vlak vozil mimo, so ljudje globoko sklonjenih glav na glas molilL Vse Postaje so bile odete v črnino, na mnogih krajih pa so Ijndje tudi ob železniški progi postavili droge in izobesili žalne zastave.
Prihod vlaka s smrtnimi ostanki kralja Jurija je v Windsorju najavilo grmenje topov in znonjenje zvonov Pred postajo v Windsorju je čakala nepregledna množica ljudstva. To su bili zbrani tadi diplomatski zastopniki, akreditirani na angleškem dvoru člani vlade ter člani gornje in spodnje zbornice, ki se po starem običaju ne udeležujejo pogrebnih svečanosti v Londonu, marveč samo v VVindsorju. S postaje se je v istem redu, kakor v Londonu razvil žalni sprevod v tri kilometre oddaljeni kraljevi grad Windsor, kjer so Prenesli krsto v dvorno kapelico sv. Jurija. Tn je canterhuryjski nadškof ob prisotnosti drugih visokih cerkvenih dostojan-
stvenikov opravil kratke obrede in iitve, nakar so odnesli krsto v kripto kapele, kjer je grobnica angleških kraljev. V kripto so spremljali krsto samo člani kraljeve rodbine in tuji vladarji, dočim so ostali odličniki počakali v cerkvi.
Ko so po kratkih molitvah položili krsto ki so jo pokrili z zastavo grenadirske garde, v grobnico, je najprvo kralj Edvard, nato pa ostali člani kraljeve rodbine vrgli v grobnico pest zemlje s sandringhamske-ga dvorca Kralj, kraljica-vdova in kraljevi sinovi so ostali nekaj časa sami v grobnici, nakar so se vrnili v cerkev. Spričo članov kraljeve rodbine in . drugih od-ličnikov so nato grobnico zaprli. S tem so %ile pogrebne svečanosti končane. Kralj, kraljica vdova, in člani kraljeve rodbine in ostali odličniki so se nato z vlaki vrnili v London. Salva topovskih strelov je objavila, da je kralj Jurij V. legel k večnemu počitku...
V trenutku, ko so položili kr^to v arrob-nico. je zavladal v vsem imperiju dveminu-tni molk.
/
Žalne svečanosti v evropskih prestolnicah
London, 28. januarje, r. V vseh evropskih prestolnicah so se vršile danes žalne svečanosti za pokojnim angleškim kraljem. Zadušnicam so prisostvovali državni poglavarja, ki se niso mogli osebno udeležiti svečanosti v Londonu, najvišji predstavniki oblasti ter diplomatski zbori, kakor tudi drugi visoki odliteiki. Te svečanosti so pokazale, da ves svet obžaluje prerano smrt kralja Jurija, ki ga je cenil ne samo kot vladarja največje države na svetu, marveč kot razumnega državnika, velikega in neutrudljivega pobornika miru in mednarodnega sodelovanja.
V Beogradu
Bet+fr.__ 28. januarja. AA. Jugosloven-
ska prestolnica in z njo ves jugos.ovenski narod je danes vidno sodeloval v tugi in bolesti ob izgubi kralja Jurija V. Svečana zadušnica se je vršila v Oficirskem domu, ker v Beogradu ni anglikanske cerkve. V veliki dvorani doma so uredili kapelo, ta* ko da je bila vsa dvorana izpremenjena v molilnico. Pred katafalkom je visela angleška zastava, spuščena na pol droga v znamenju žalosti. Godba kraljevske garde je svirala žalno koračnico.
Svečanosti je prisostvoval ves diplomatski zbor v svečanih uniformah. Med drugimi odlioniki so bili člani vlade z mini« strskim predsednikom na čelu, predsednik narodne skupščine Čirič, bivša ministrska predsednika Uzunovič m Jevtič, generali-teta. admiraliteta, zastopniki univerze, znanstvene akademije in drugih ustanov.
Nekaj minut pred 12. sta prispela kraljeva namestnika dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič, kmalu za njima pa Nj. Vel. kraljica Marija io*Nj. kr. Vis. kne-ginja Olga. Takoj nato se je začela služba božja, ki jo je opravil duhovnik angleškega poslaništva v Beogradu dr. Si t ta rs. Med molitvami je beograjsko pevsko društvo zapelo Mokranjčevo molitev »Sveti bo» že«. Ob koncu je imel duhovnik pri god en govor.
Žalna manifestacija v Ljubljani
Ljubljana, 28 januarja.
Angleško društvo v Ljubljani je imelo na dan pogreba pokojnega kralja Jurija V. v svoji čitalnici žalno sejo. Društveni predsednik dr. F. Majatron je v svojem nagovoru orisal dobo vladanja velikega pokojnika, ki je bila tako polna trium-fov, a tudi razočaranj, skozi katero pa je pokojni kralj s svojo tipično demokratičnostjo znal srečno voditi veliki britanski imperij. Predsednikov govor so nav-zo&ni poslušali stoje in na predsednikov poziv počastili spomin velikega pokojnika z dveminutnim molkom. Ob zaključku seje je predsednik še poročal, da je poslaništvu Velike/ Britanije v Beogradu ▼ imenu društva poslal sožalno brzojavko ter prejel prisrčno brzojavno zahvalo. Na vseh konzulatih v Ljubljane so bile danes zastave izobešene na pol droga.
Grčija dobi vlado
nacionalne sloge?
Tudi po čcHnitivnem volilnem rezultatu nima noben tabor večine in je možna le koalicijska vada
Atene, 28. januarja. AA. Po drugem škrutiniju je po poročilu ministrstva za notranja dela izid volitev naslednji:
Liberalna stranka 124, Tsaldarisovi po-pulisti 65, koalicija Kondiiisa in TeotokiSa 60, Metaxas 7, republikanci 12. komunisti 16 in skupina Kocomanisa 4.
Potemtakem nima niti koalicija liberalcev z republikanci niti koalicija protive-nizelističnih strank absolutne večine. Predsednik vlade Dem&rdzis je izjavil, d« bi biia sicer taka vlada nemogoča tudi v primeru, če bi katera izmed teh skupin dobila absolutno večino Taka večina ne bi smela ovirati sestave vlade nacionalne unije ker morajo važna ustavna in revizijska vprašanja v notranji in zunanji politiki reševati vsi zastopniki političnega življenja, do bi se olajšalo notranje pomirje-nje in sprava. Dimerdzis je izrazil prepričanje. da bodo vsi politični voditelja dokazali, da so sposobni storiti to uslugo domovi nii
Razpoloženje
za koncentracijo
(Jonaitas. ki je bil izbran v Atenah kot nosilec liste liberalne stranke, je danes v klubu liberalne stranke irzazil v svojem govoru spoštovanje zaradi objektivnosti kralja Jurija, ki tako modro vodi državne jx>sle. Poleg tega se je zahvalil vojnim ob'«stem, da so tako popolno in taktno vzdrževale javni red in mir.
V političnih krogih mislijo, da bo za-btevalla sestava nove vlade več časa. Kralj Jurij bo začel konzultacije voditeljev strank šele tedaj, ko bo znano natančno število izvoljenih poslancev posameznih strank V političnih krogih mis'ro. da bo kralj po končanih konzultaci <ah poveril mandat za sestavo vlade Sofulisu kot vo-
ditelju liberalne stranke, ki je dobila največ mandatov, in sicer za sestavo vlade nacionalne unije ali pa vlade širše koalicije.
Predsednik vlade Demerdzis bo odstopil, ko bodo poslanski mandati končno veljamo razdeljeni, ostavko pa bo kralj sprejel šele tedaj, ko bo proučeno vprašanje sestave nove vlade. Vse kaže, da so i Sofulis i Tsaldaris 1 Metaxas za sestavo vlade nacionalne unije. Kondilis je izjavil, da mora Grčija za'v6ako ceno dobiti odgovorno vlado. Voditelji strank morajo najti pravo rešitev krize in delati to, da se sestavi vlada nacionalne unije ali pa široki koalicijska vlada
Venizelos se ne vrne več v politiko
List »Patris« je objavil naslednjo izjavo, ki jo je dal Venizelos nekemu svojemu prijatelju: »Prenehal sem bit' politik. Politika je danes zame samo spomin. Nič dmgega nisem kakor samo bivši državnik in navaden član liberalne stranke.«
Končni izid volitev
Atene, 28. jan. AA. Notranje ministrstvo je objavilo nocoj te-le končne izide nedeljskih parlamentarnih volitev po tretjem skrutiniju (vseh mandatov je 300):
populisti Tsaldirisa 69. koalicija Kondilis,-, in Teotokisa 68 Metaksas 7, Kodamanis 4 skupaj protivelizelistične skupine 143 man datov; liberalna stranka 127. neodvisni liberalci s Krete 3. republikanci 7. agrarci 4.
neodvisni poslanec iz Epira"!, skopaj veni celistl 142 mandatov; komnnisti imajo 15 mandatov.
Diplomatski razgovori v Londonu
V ospredju sta abesinski problem in nemško stremljenje po ukinitvi demilitarizacije Porenja
London, 28 januarja, o. Pogrebne sve čanosti v Londonu so omogočile suverenem. princem in ministrom raznih držav, ki so se ob tej priliki zbrali v angleški prestolnici, da proučijo evropski položaj v zvezi z italijansko-abesinskim sporom ter novimi nemškimi zahtevami po ukinitvi določb o demilitarizaciji Porenja in po vrnitvi nekdanjih nemških kolonij. Politični krogi pričakujejo, da bo jutri sestavljen tudi odgovor angleške vlade na protestno noto Italije zaradi dogovora sredozemskih držav o medsebojni pomoči v primeru italijanskega napada na angleško brodovje. Zaradi smrti angleškega vladarja je nastalo v Londonu in v Evropi sploh politično zatišje. Vsekakor bo takoj po pogrebnih svečanostih mednarodno politično delovanje zopet zelo oživelo in splošno pričakujejo, da bodo evropski državniki. zbrani v Londonu, že jutri posvetili vso svojo pozornost predvsem vzhodno-afriške-mu sporu. Eden ni prekinil svojega političnega dela. čeprav je imel mnogo opravka s sprejemanjem zastopnikov posameznih držav. Danes je imel posebno dolg razgovor g francoskim zunanjim ministrom Flandinom Kakor zatrjujejo, sta se posvetovala o odgovoru na italijanski protest. Pravijo. da bosta Francija in Anglija skupno odgovorili Italiji, da tako pokažeta svoje novo tesno sodelovanje.
Vprašanje angleškega posojila Franciji
»Daily Telegrapb« razpravlja o vprašanju angleškega posojila Franciji in pravi, da pričakujejo v pariških avtoritativnih krogih tozadevni korak francoske vlade v kratkem, zlasti, ker francoska javnost v bojazni pred devalvacijo franka ne kaže rosebne volje, da bi podpisala nove zakladnice za kritje državnega primanjklja-
ja. Francoska Narodna banka sama po svojih statutih ne more dati vladi na raz-Poiago svojih fondov. Finančne težkoče francoske vlade bi se mogle premostiti s začasnim kreditom v Londonu. Kakor govore. bi se francoski Narodni banki za do bo enega leta dovolilo posojilo 60 milijonov funtov. V angleških finančnih krogih o obnovitvi pogajanj za francosko posojilo ni še ničesar znanega menijo pa, da vlada Sarrauta sedaj še ne more začeti pogajanj za kredit.
Valutni nenapadalni pakt med Anglijo in Francijo ?
PcbePno pozornost je med angleškimi političnimi in finančnimi krogi zbudil sestanek francoskega zunanjega ministra F;andina z angleškim finančnim ministrom Chamberlainom. Zvedelo se je, da sta ra= zen o posojilu, ki ga namerava Francija najeti v Angliji, govorila tudi o paraJeli-zaciji francoske in angleške valutne politike, odnoano o sklenitvi valutnega nena* padalnega pakta med obema državama. Ce bi se ti načrti uresničili, bi imeli francoski odgovorni finančni krogi vsekakor zelo olajšano deio in bi se jim ne bilo treba vedno bati za francosko valuto. Po mne* nju strokovnjakov bi bil tak pakt velikega pomena za obrambo francoskega franka proti inflacijskim načrtom nekaterih držav. zlasti Nemčije in Japonske
Kar se tiče jx>soji!a, naglašajo politični i krogi, da bi imelo' izrecno političen zna- 1 čaj. Že Lavalu so ponovno ponudili tako posojilo, pa ga je vselej odklonil, ker se ni hotel politično vezati z Veliko Britanijo. Vsekakor je posojilo francoski vladi nujno potrebno, ker bi drugače le težko po- i krila primanjkljaj, ki je v tekoči proračunski dobi narasel na več Tulijeuid, j
Beležke
Beograjske informacije o slovenski politiki
Beograjska »Politika« poroča iz Ljubljane, da se je vršil nedavno seBtanek pristašev bivše. Samostojne kmetijske stranke. Sestanka so se udeležili med drugimi gg, senatorja dr. Marušič in Pucelj, bivši ban dr. Puc, narodna poslanca Ko man in Mravlje L t. d. Sestanek je vodil g. dr, Marušič, ki je v kratkih besedah obrazložil politični položaj. Po informacijah »Politike« je med drugim dr. Marušič svetoval zbranim delegatom naj &e pridružijo delu za obnovitev nacionalne fronte v okviru JNS. Predlog je podprl tudi senator Pucelj. Bivši ban dr. Puc je govoril o potrebi nacionalne fronte, ki naj bi obsegala vse nacionalne skupine med Slovenci.
O predlogih voditeljev bivše SKS se je, po poročilu »Politike« vnela živahna razprava, med katero so bili sproženi razni predlogi glede bodoče taktike te skupine. Mnogo pozorno&ti je vzbudil govor odvetnika dr. Mačka, ki je odločno nastopil proti povratku v JNS. Po sprejeti zaupnici voditeljem bivše SKS je bilo sklenjeno, da se v teku prihodnjih tednov skličejo slični sestanki še v Celju, Mariboru in Ptuju.
Izjava nar. post Turka
Gosp. Rajko Turk, narodni poslanec za mesto Ljubljano, nas naproša za naslednjo objavo: »Slovenec« je v petek zlonamerno z debelim tiskom poročal, da minister pravde od skupščine zahteva mojo izročitev zaradi prestopka po čl. 4 zakona o zaščiti države. Vsled tega vsem svojim prijateljem javljam, da se ta zahteva izročitve nanaša na dobrohotno kritiko dosedanjega režima, ki sem jo izne-sel na sestanku pri Cešnovarju ▼ Ljubljani. — Sicer pa, kdor me pozna, je moral že itak vedeti, da se svojemu dosedanjemu dolgoletnemu nacionalnemu delu nisem mogel izneveriti, najmanje pa tako, da bd se me naenkrat moglo soditi po zakonu o zaščiti države.
—Tako g. nar. posl. Turk. V informacijo čitateljem naj ob tej priliki citiramo ČL 4 zakona o zaščiti države, ker je ravno o tem členu v zadnjem času tolikokrat govora. Glasi se:
»Kdor iznaša ali razširja s pisanjem, tiskanjem, razširjanjem sestavkov, slik ali objav ali drugače lažne trditve z namero, izpostaviti zasmehu ali preziru državne naprave, zakone, naredbe ali uredbe oblastev ali politični ali socialni red v državi, ali kdor na omenjeni način kaj iznaša ali razširja z namero, povzročiti nerazpolože-nje zoper državne naprave, zakone, naredbe ali uredbe oblastev alf zoper poulični ali socialni red v državi se kaznuje z zaporom do dveh let in v denarju do 20.000 dinarjev.«
Popravek dr. Lovrenčiča v „SlovencuM
»Slovenec« je objavil 23. t. m. poročilo o poteku skupščinske seje, na kateri je poslanec dr. Lovrenčič predložil predlog o spremembah skupščinskega poslovnika v tem smislu, da se narodni poslanci ne bi smatrali za državne uradnike, kakor je to smatralo osiješko sodišče pri razpravljanju našičkega procesa. Po »Slovencu« so se poslanci v skupščini začudeno vpraševali, čemu se je treba ravno slovenskemu poslancu vmešavati v to delikatno zadevo.
Včerajšnji »Slovenec« pa je objavil popravek dr. Lovrenčiča, ki ugotavlja da je bil prvi podpisnik predloga za spremembo tozadevnega člena skupščinskega poslovnika g. narodni poslanec dr. Vjekoslav Ml-letič, član JRZ ln podpredsednik odbora za izpremembo skupščinskega poslovnika Nujnost tega predloga bi moral utemeljevati v skupščini g. dr. Vekoslav Miletič kot prvi podpisnik. Ker pa je on pozneje, ko je bil predlog že vložen svoj podpis preklical, je postal poročevalec g. dr. Lovrenčič kot drugi podpisnik. Svrha tega predloga pa je bila le ta, da se v bodoče pre-nreči vsak dvom glede kazensko-pravnega mačaja poslanske funkcije.
»Slovenec« je obiavil popravek g. dr. T-ovrenčiča brez vsakega komentarja.
Zakaj g. Ažman na Lescah ni volil
Prsjeli smo naslednji dopis: V vašem listu z dne 21. I. t L 5t 16 ste na drugi strani prinesli članek pod naslovom »■Lesce pri Bledu«, ki pravi med drugim: »Ker ni bil sprejet na listo, je dela lproti in ni volil on in njegovi najbližji.«.
Vljudno vas naprošava, da priobčite v prvi številki vašega lista naslednji popravek: »Ni res. da nisem bil sprejet na listo g. Olipa, res pa je, da bi na listi, ki ni predstavljala sporazuma, ne bil sodeloval, ne jaz in ne prijatelj Vidic, ki pa je bil naprošen za sodelovanje z g. Olipom, a je odklonil.
Vsled tega za listo nisva ne sodelovala, ne odbijala, pa tudi ne volila.
Lesce, 24. januarja 1936.— Ivan Aiman l.r. Frane Vidie l.r.
Dražba nepremičnin „Vremena"
Obzor poroča pod gornjim naslovom: Beograjske »Službene novine« objavljajo sklep upravnega odbora Državne hipotekar-ne banke o dražbi nepremičnin tiskarskega podjetja »Vreme« v Beogradu. Dražba se bo vršila 2. marca v prostorih Državne hi-potekarne banke. »Vreme« dolguje banki 3.296.309 Din, in to po poravnavi, ki jo je potrdilo beograjsko sodišče 8. maja 1928.
Smrtne žrtve mraza
Newyork, 28. januarja. AA. V vzhodnem delu Zedinjenih držav vlada še vedno hud mraz. Iz tako zvanega srednjega tapada poročajo o .nepojmljivo nizkih temperaturah. Mraz je v teb delih zahteval že 235 smrtnih žrtev. Plovba r.a rekah je popolnoma ustavljena.
Moskva, £3. januarja. AA. Na Sahalinu divjajo silni snežni meteži. Mnogo hiš je zametenih. Doslej je že 13 ljudi zmrznilo.
Madrid, 28. januarja,. AA. Skoro nad vso Španijo divjajo nevihte in silno dežuje. V Valladolidu so nevihte in deževje poškodovali 33 L%
Po bitki v Temblenu
zopet gverilski boji
Abesinci se na severni fronti zopet omejujejo na presenetljive napade v posameznih odsekih
Pariš, 28. januarja AA. Posebni Havasov dopisnik poroča ix Adis Abebe:
Govore, da se poslužujejo abesinske čete na tigrejskem bojišču zopet gverilski taktike, ki je po večini uspešna. Pri posameznih nepričakovanih napadih se Atesincem pogosto posreči pretrgati zveze med sovražnimi oddelki in njihovim zaledjem. Čeprav so abesinske čete imele pred kratkim znatne uspehe med Abi Adijem in Makalo, se jim vendar ni posrečilo doseči glavnega cilja, pretrgati namreč zvezo med Aduo in Makalo. Ce bi se jim to posrečilo, bi se Italijani morali umakniti iz Makale.
Po uradnih poročilih so patrulje rasa Se-juma, ki jim je poveljeval ras Macaka. vdrle v Akebodo in pobile italijanski oddelek. Pri tem je padlo 10 italijanskih vojakov, ranjenih pa jih je bilo pet, Abesinci so zaplenili 26 pušk. Ko so Italijani dobili ojačenje, so se patrulje s svojim plenom umaknile.
Pripovedujejo tudi. da je adegas Nagasa s svojim oddelkom isti dan trčil na cesti med Aduo in Makalo na neko italijansko patruljo in jo porazit Italijani so izgubili pet mož, Abesinci pa so jim zaplenili tudi dosti materiala
Kmalu nato so vojaki dedžasa Sahreja presenetili italijansko kolono 300 vojakov, ki je skušala prodreti v Tembienu. Po živahnih bojih so ugotovili, da je padlo 50 askarov, drugi pa so zbežali in pustili na bojišču orožje in mnogo municije.
Po poročilih iz uradnega vira se je na tigrejskem bojišču, posebno v Geralti in pri Makali ponovno začela živahna akcija abe-sinskih Čet. Italijani poskušajo zavzeti postojanke, ki so jih izgubili med 20i in 23. januarjem.
Maršal Badogfio ^ o bojih na severu
Asmara, 28. januarja AA. Glavni poveljnik maršal Badoglio je sprejel zastopnike tiska pri italijanskem vrhovnem poveljstvu in jim obširno opisal potek borb, ki so se zadnje dni razvijale na severni fronti, posebno v Tembienu. Pred vsem je obrazložil včerajšnje italijansko vojno poročilo in izjavil ob koncu svojega poročila, da so imeli Abesinci v borbah 20. t. m. nad tisoč mrtvih. Glavni poveljnik je zlasti pohvalil požrtvovalnost miličnikov v borbi za prelaz Varia. Miličniki so odbili abesinske poizkuse za predor fronte in so ti načrti rasa Kase in rasa Sejuma končno propadli. Nobenega razloga ni za pesimistično presojo položaja Premikanje italijanskih provijantnih in munidjskih kolon je popolnoma zavarovano in so nade Abesincev v zastoj prometa zaradi dežja popolnoma neosnovane.
Italijansko vojno poročilo
Rim, 28. januarja AA. Propagandno ministrstvo je objavilo naslednji komunike St. 108:
Na somalskem bojišču smo pri Uadarl zaplenili majhno švedsko ambulanto, o kateri je ugotovljeno, da se je prej nahajala pri Malkadi. Imela je pet tovornih avtomobilov in je bila opremljena z zastavo in znaki Rdečega križa. Pri pregledu avtomobilov so našli v njih tudi 27 zabojev municije. Med drugim so zaplenili tudi zastavo nekega rasa ln skladišče živil.
Neka naša kolona dokončuje organiziranje pasu med Negelijem in Dauo. Gene-
ral Graziani poroča, da je uspeh bitke pd Ganale Doria zasluga ne samo sijajnega
elana in odpornosti nacionalnih in doma-činskih čet, temveč tudi organizacije službe za fronto.
Na eritrejskem bojišču je neki naš oddelek po štiriurnem boju pognal t beg precejšen sovražni oddelek.
Pomen Graziani jeve zmage
Pariz, 28. januarja. AA- Havasov posebni dopisnik poroča: Čeprav veliki boji na somalski fronti pri Dolu niso tako hudo odjeknili kakor zavzetje Adue, Aksuma in Makale, so vendarle zelo važen dogodek tako v vojaškem kakor moralnem pogledu. Večina italijanskih čet na vzhodno-afriških bojiščih je zbrana na eritrejski fronti, kar pa ne zmanjšuje pomena so-malskega bojišča. Morda se more prav zato, ker so na obeh straneh čete nakupi-čene na eritrejskem bojišču, pričakovati, da se bodo prav tod odigrali važni dogodki. Na eritrejski fronti je ohranitev Makale važna v vsakem pogledu, tako moralnem, kakor verskem in vojaškem. Makala je utrjena, kakor so utrjene postojanke ▼ njeni okolici. Pri Makali se bo odločilna bitka začela šele tedaj, kadar se bodo zbrale večje sovražne sile. Italijanski vojaški krogi so popolnoma prepričani, da bodo zmagali tudi nad temi ojačeniml abe-sinslcimi četami.
Sto tisoč mož hiti rasu Desti na pomoč
Pariz, 28. januarja, h. V Addis Aibebi j» bila proglašena stroga pripravljenost, ktm obstoji nevarnost nadaljnjega prodiranja generala Graziani j a. Vojska 100.000 Aibe-sincev koraka v pospešenih pohodih aa južno fronto, da ustavi njegccvo prodiranje.
Posebni Havasov dopisnik poroča, ta Addis Abebe po vesteh iz dobrega vira, ki prihajajo iz Andame, da vojska časa Deste s svojo glavno silo sploh še ni »topila v borbo proti Italijanom. Uradno to« di objavljajo, da imajo Abesinci še vedno v rokah Adero, kamor so bila poslana močna ojačenja.
Ras Mulugeta naslednik rasa Deste
Adis Abeba. 28. januarja (Havas) Uradno
priznavajo, da so Italijani na južnem bojišču zasedli Negeli, tem tolj kategorično pa demantirajo, da bi že ogražali Uadaro. Po abasinskem uradnem poročilu je bila neka italijanska patrulja prišla v bližino Uadare, pa so jo takoj pognali v beg.
Vest italijanskega poročila o zaplembi velike radijske postaje na južnem bojišču se demantira sama s tem, ker je Adis Abeba še vedno v stalni brezžični zvezi s štabom rasa Deste. Trdijo, da bo odšel vojni minister ras Mulugeta s severnega bojišča na južno, kjer bo prevzel poveljstvo nad odsekom v Sidamu. Abesinski uradni krogi poudarjajo samo, da se Abesinci na južnem bojišču zbirajo v goratih predelih. Vse kaže, da se čete rasa Nasibuja pripravljajo na to, da udarijo iz Ogadena proti desnemu italijanskemu krilu.
Znižanje prejemkov mestnim nameščencem
v Mariboru
Maribor, 28. januarja.
Nocoj se je vršila v mestni Posvetovalnici izredna tajna seja mestnega sveta mariborskega. Trajala je komaj 15 minut, tako da 80 nekateri občinski svetniki in celo referent sam prišli prepozno. Otvoril in vodil je sejo župan dr. Juvan, ki je v imenu pristojnega odseka sporočil naslednji predlog:
Po uredbi o znižanju prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev z dne 17. septembra 1935 ter spremembi in dopolnitvi uredbe o osebnih in rodbinskih do-kladah uslužbencev in upokojencev z dne 24. septembra 1935 se osebni prejemki pragmatično nastavljenih mestnih uslužbencev, aktivnih m upokojenih, znižajo ▼
istem razmerju, kakor prejemki državnih uslužbencev. Uradniškim pripravnikom se znižajo njih prejemki po členu 7, neprag-matičnim nastavljencem po členu 8.; glede specialnih doklad v denarju, stalnih ho-norajev, nagrad, tantiem itd. pa se postopa Po členn 9. uredbe. Rodbinske doklade se znižajo mariborskim magistratnim uslužbencem v istem razmerju kakor državnim uslužbencem. Tudi staroupokojencem se urede pokojnine analogno uredbi osebnih in rodbinskih doklad državnih upokojencev z dne 19. septembra 1935. Znižanje prejemkov pa velja že od 1. oktobra 1935.
Predlog je bil soglasno sprejet in župaa je zaključil sejo.
Nov poskus v opoziciji
Danes se bodo v Zagrebu obnovila pogajanja med delegati srbijanskega in hrvatskega krila
Zagreb, 28. januarja, o. Pod Pritiskom razburjenja, ki je nastalo med zagrebško opozicijo zaradi nepričakovane odgoditve sestanka delovnega odbora združene opozicije, so se v Beogradu končno vendarle odločili poslati svoje zastopnike na zagrebške razgovore. Ze jutri se bo delovni odbor združene opozicije vendarle sestal.
Sinoči je bila v Beogradu konferenca demokratskih in zemljoradniških, prvakov, ki so razpravljali o zagrebškem sestanku. Poleg Ljube Davidoviča in Joče Jovanovi-ča so se konference udeležili Milan Grol. dr. Boža Markovič ter oba delegata v delovnem odboru združene opozicije Božidar Vlajič in dr. Milan Gavrilovič. Delegata sta prejela podrobna navodila za razgovore z zastopniki KDK v Zagrebu.
Dr. Gavrilovič prisPe v Zagreb bržkone že nocoj, prihod. Božidarja Vlajiča pa je napovedan za jutri zjutraj. Konferenca se bo pričela v stanovanju Večeslava Vilder-ja. Poleg njega in obeh beograjskih zastopnikov se je udeležita tudi dr. Jurij Šutej kot zastopnik HSS in prof. Jakob Jelašič. kot osebni tajnik dr Vladka Mačka. Ko bodo razgovori končani, bo dr. Maček sprejel celokupni delovni odbor, ki mu bo referiral o svojem delu
V okolici dr. Mačka pravijo, da ne pri« čakujejo mnogo od jutrišnjega sestanka delovnega odbot«. Vnditdji jwifc*č©vičev-
skega krila pa se nadejajo, da bo dosežen vendarle vsaj delen uspeh glede poglobitve odnošajev med skupinami združene opozicije. Iz okolice dr. Mačka ob tej priliki zopet poudarjajo, da ni jasno in gotovo, ali so demokrati in zemljoradniki res pooblaščeni od srbskega ljudstva, da sklepajo sporazum v njegovem imenu. Po mnenju voditeljev HSS so najprej potrebne nove volitve in bodo pogajanja za spo« razum šele potem mogoča, Davidovičevi demokrati pa pravijo: najprej sporazum in potem volitve. Dr. Maček te zahteve ne odklanja v načelu, zahteva pa garancije, da bi se eventualno sklenjeni sporazum po volitvah res v celoti realiziral. Takti garancij pa mu po njegovem mnenju ne more dati nobena današnja srbska politična skupina. Zato vztraja dr. Maček na svojem stališču, da so najprej potrebne svo» bodne volitve, potem pa se bo pogajal z onimi, katerim bo srbsko ljudstvo pri volitvah izreklo svoje zaupanje. Malo je rer-jetno. da bi se na jutrišnjem sestanku obe nasprotni si stališči v tem pogledu zbližali.
Vremenska napoved
Novosadska vremenska napoved: Zvedrilo se bo. hladneje.
Dnnafcka vremenska napoved er Milo. prehodno precej jasro. tm	juž-
ni veter, kasneje zopet padrb&jajs
Dvojni umor v Dobravicah nepojasnjen
Obtoženi Anton Pavčič oproščen zaradi pomanjkanja dokazov
Novo mesto, 28. januarja.
V bivši novomeški porotni dvorani se je pričela danes dopoldne pred senatom peto-rice okrožnega, sodišča razprava zaradi dvojnega umora v Dobravicah pri Metliki, ki je bil izvršen lani v noči od 3. do 4. junija nad železniškim fruvajem Jožetom Kožarjom in njegovo ženo Terezijo. Zadnja razprava v bivši porotni dvorani se je vršila spomladi leta 1934. proti že pokojni posestnici Urši Rormanovi, ki je bila obtožena, da je umorila svojo sestro Ano Goršetovo. Kakor ta proces, tako ima tudi današnja razprava dokaj zagonetk.
Dvojnega umora je obtožen pomožni železniški čuvaj Anton Paučič, ki se je rodil 13. januarja 1893 v S ostrem pri Ljubljani. Pristojen je v Dobrunje pri Ljubljani. je oče petih otrok in še ni bil nikdar kaznovan.
Dvojni umor v železniški čuvajnici v Dobravicah so odkrili lani 4. junija ob 5. zjutraj, ko je vlak iz Karlovca dospel na postajo Dobravice. Vlakovodja Josip Zupan je opazil, da so zatvornice odprte in da drugače tako vestnega Čuvarja Kožarja ni na predpisanem mestu. Sprevodnik Iv?m Marc je stopil na prag službenega prostora, našel vrata zaklenjena^ ko pa je pogledal skozi okno v vratih, je videl, da leži Kožar ves krvav na tleh. Vlakovodja Zupan, sprevodnik Marc in spremljevalec vlaka orožniški kaplar Tomič so stopili takoj v čoivajevo stanovanje ter našli ču-
Kisao Union, tel. 22-21
KARL LUDVIK DIEHL,
Vaš znanec iz nepozabnega filma »EPIZODA« kot pilot, športnik, dirkač, gentle-man, ki si s svojo eleganco osvaja
vsa ženska srca v najnovejšem filmu velenapete vsebine
Zmagovalec §rea
Kot partnerica: Dorothea Wieck Pozor! V najnovejšem Fovovem tedniku prizori iz življenja kralja Jurija V. in Edvarda VIII. — — Abesinska fronta.
DANES PREMIERA ob 16., 19.15 in 21.15 uri

vajevo ženo na postelji mrtvo z razbito glavo. Službenega prostora, v katerem je ležal Kožar, sami niso hoteli odpreti in so o strašni najdbi po telefonu obvestili oblasti- Vlakovodja Zupan je pred čuvajnico postavil stražo in se odpeljal z vlakom naprej proti Gradacu, kjer je spet po telefonu oddal poročila. Iz obeh smeri iz Gradaca in Novega mesta so z dopoldanskim vlakom prispeli orožniški organi ter sodna komisija z uradnim zdravnikom dr. Kodrom. Zdravnik je ugotovil, da je bil nesrečni čuvaj Kožar- štirikrat udarjen s sekiro po glavi in da je bila vsaka rana smrtna. Dw rani je imel tudi na desni in eno na levi roki. Njegova žena pa je dobila po glavi tako strašen udarec, da je bila takoj mrtva.
V stanovanju je bilo vse razmetano, vsi predali odprti. Zločinec je v okrilju noči in v samotnem postajališču imel dovolj ča_ sa. za poboj in za brskanje po stanovanju. S]xrva so bili vsi prepričani, da sta postala zakonca Kožarja žrtvi roparskega morilca. Ker je tedaj zloglasni hajduk Jože Urbanč strašil po Beli Krajani, je letel suim v prvi vrsti seveda nanj. O roparskih motivih strašnega zločina je bil ves okoliš še posebno prepričan zaradi tega, ker sta bila umorjena zakonca na glasu kot zelo štedljiva in ker so znanci vedeli, da imata doma nekaj denarja in zlatnine.
Orožniki so 6. junija osumili in aretirali Kožarjevega tovariša Antona Paučiča ter progovnega delavca Franceta Svajgerja.
Kmalu se je dognalo, da je švajger popolnoma nedolžen sum proti Antonu Pavčiču pa so krepile razne okoliščine, o katerih
govori obtožnica
takole: Med postajama Gradac in Metlika so železniške čuvajnice 34, 35 in 36. Na prvi je bil Paučič, na drugi Kožar, na tretji Hozner. Vsi trije so s progovnim delavcem švajgerjem po določenem redu vršili pregled proge. Dne 3. junija sta ob 7. prevzela službo Paučič na čuvajnici 36, Kožar pa na čuvajnici 35. Kožar bi moral opolnoči oditi v smeri proti Gradacu, Paučič pa ob istem času od čuvajnice 36 proti Metliki ter se vrniti do Kožarjeve čuvajnice. Oba bi morala pri tem izmenjati kontrolne tablice svojega rajona. Ker so ob odkritju zločina našli Kožarjevo tablico na njenem mestu, je bilo takoj jasno, da Kožar obhoda sploh ni nastopil in da je bil umorjen še pred polnoijo. če bi bil Paučič napravil svoj službeni obhod po predpisih, bi ga bil moral nastopiti ob 24. iz čuvajnice 36 ter se vrniti tja ob 4. Pri Ko zarje vi čuvajnici bi moral biti ob 2.30. Neki priči je Paučič tudi zatrjeval, da je službo v redu izvršil in da je prišel h čuvajnici 35 okrog 3. To je zatrjeval tudi orožnikom. Javila pa se je neka priča, ki ga je videla ob 4. zjutraj, ko je hitel po progi od Metlike proti čuvajnici 36. Zaradi te izpovedi je Paučič med preiskavo izpremenil svojo izpoved ter zatrjeval, da je nastop službe za dobri dve uri zaspal. Obremenila ga je tudi izjava, da je Ko-žarjevo kontrolno tablico videl še na mestu, a da se za to ni zmenil dasi bi bila njegova dolžnost ugotoviti, če je Kožar se doma, ali če je že odšel in kontrolno tablico pozabil, ženi tovariša Hoznerja je Paučič zjutraj povedal, da sta Kožarjeva umorjena, pozneje pa se je delal, kakor da o strašni novici ničesar ne ve. Preplašeno in sumljivo se je obnašal tudi na prizorišču zločina. Ko so ljudje govorili to in ono, je neki priči omenil, da so morilčevo sekiro žs našli, pozneje pa je skušal ta razgovor utajiti. Neka priča tudi trdi, da se je naglo umaknil v neko hišo, ko je slišal, da bodo izpustili na sled policijskega p3a. Ostali železničarji so tedaj vsi ostali na progi. Morilnega orodja na čuvajnici niso našli in so orožniki brez uspeha preiskali tudi vso okolico. Tudi sekira, ki jo je imel Paučič v svoji čuvajnici, je nekam izginila.
O odnošafife med umorjencem in obtožencem
je navedeno v obtožnici, da je Paučič mrzil Kožarja iz zavisti ker je imel boljši zaslužek, dočim je moral sam z manjšo plačo preživljati ženo in 5 otrok. Navedeno je tudi, da je bil Paučič zelo ljubosumen in da je Kožarja dolžil, da zalezuje njegovo ženo. Tovariši so Paučiča opisali kot čudaškega in razburljivega človeka. Zatrjujejo, da je vedno stremel po napredovanju na višje mesto preko svojih sposobnosti in da je zaradi tega mogoče, da je želel postati zvaničnik in Kožarjev naslednik na udobnejši čuvajnici. Njegova ljubosumnost pa je bila po mnenju tovarišev in znancev popolnoma neosnovana.
Kožar in Paučič sta se vedno izogibala, kolikor je bilo le mogoče, in Paučič se je hudoval, ker je Kožar pozdravljal nje-gvo ženo. Kožar je nekoč neki ženi pravil, da mu nekdo grozi, v svoji redkobesednosti pa se ni točnejše izrazil in tako ni bilo mogoče sklepati, na koga merijo njegove besede o grožnji in sovraštvu. V svoji nezaupljivosti in previdnosti se je Kožar vedno zaklepal v čuvajnici. Čuvajnico je usodne noči odprl le človeku, ki ga je poznal in s katerim je moral govoriti v kaki nujni zadevi. Kakemu tujcu bi Kožar službenega prostora gotovo ne
Dobtavk^ kjer je HI Izvršen dvojni umor.
bil odpri. Izvedenec je ugotovil, da so bi* Le prizadete Kožarju in njegovi ženi smrtne rane z levo roko in z veliko naglico. Obtoženi Paučič je levičar in obtožnica navaja, da je posebno vešč ravnanja s sekiro, ker je bil 5 let zaposlen pri nekem mesarju v Bizoviku. V Kožarjevem stanovanju je bilo vse razmetano, gotovina — nad 3000 Din z zJatnino vred pa je ostala nedotaknjena. Iz tega se sklepa, da je mo» rilec z razmetavanjem hotel napraviti videz isikanja plena in roparskega umora.
Pri aretaciji so našli na obdolženčevih dveh srajcah, spodnjih hlačah in pletenem jopiču sumljive madeže, ki so bili deloma že izprani. Osumljenec je trdil, da so madeži povzročeni od znoja in zaradi tega podobni sledovom krvi, ker je nosil v nahrbtniku jetra od mesarja. Zimski jopič pa pravi, da si je umazal v zaiporu. ko je krvavel. Preiskava pri fiziološkem institutu v Ljubljani je ugotovila madež krvi zaradi pozno izvedene preiskave le na rokavu jopiča, kar seveda ne izključuje možnosti, da 6e je obdolženec okrvavil šele v zaporu sreskega sodišča v Metliki.
Obtožnica razmotriva tudi vprašanje, zakaj naj bi bil Paučič umoril tudi Kožar-jevo ženo. ko je sovražil le Kožarja sa« mega, ter domneva, da se je obdolženec po prvem umoru odločil še za drugega v strahu, da ne bi Kožarjeva žena pomrga-la pri izsleditvi morilca. Po izjavi enega zdravnika je bila Terezija Kožarjeva umorjena med spanjem, po mnenju drugega pa takrat, ko se je zaradi odpiranja vrat zbudila in dvignila glavo. O načinu umora Kožarjeve ni prave jasnosti.
Oprostilna sodba
•-» i
Obtoženec je danes ob 9.35 stopil v spremstvu paznika pred veliki senat, ki mu je predsedoval s. o. s. Anton Kuder, prisedniki so bili pa sodniki okrožnega sodišča Božidar Romih, Čavelj, Meršol ki Prijatelj. Zadržal še je mirno in samozavestno. Predsednik je najprej iz sodnih spisov ugotovil da se je njegova prva žena pred leti ubila v Petrovčah, ko je pad a s kozolca, en otrok iz prvega zakona pa se mu je ubil na stranišču, ker mu je na gladkem tlaku spodrsnilo. Ko je državni tožilec g. Gustav Barle, prečital obtožnico je predsednik vprašal obtoženca:
»Ste čuli obtožnico?«
Pavčič pritrdilno: »Gospod predsednik, povem vam, kakor vsem, da bi jaz vse priznal, če bi bil kriv. Dobro se zavedam, če bi res storil ta grozni zločin, ki mi ga očita obtožnica, da bi zavrgel svojih 21 službenih let, ženo in otroke.« Nadalje je povedal, da je res levičar in se je učil me« sarske obrti. Pri telefonu je prisluškoval, a le zato, ker je nenavadno močno zvonilo. Usodno noč je budilko pripravil, da ga ponoči zbudi. Budilka ga je res zbudila, vendar je zaradi velike utrujenosti, ker je ves dan delal na polju, kmalu spet zadrema! in zaspal in je pregled izvršil dve uri 15 minut pozneje, kakor bi ga bil moral. Za sekiro je vedel, da je v čuvajnict, ono drugo pa je videl zadnjič pri svojem 14-letnem sinu. Ponovno je poudaril, da ie nedolžen. Krvavi madeži so od jeter. Da je pustil pri miru kontrolno tablico in ni šel pogledat, kaj je v čuvajnici in s Ko« žariem, pravi obtoženec, da ni vedel za službene predpise. Kožar sam je bil pa znan kot zelo samozavesten človek in ni maral, da bi ga kdo njegovih tovarišev nadziral. Pavčič je tudi potrdil, da *nu večkrat teče kri iz nosa. Priznal je, da je bil ljubosumen na ženo, vendar mu je bilo prav. če jo je Kožar pozdravlja'. O pokojnem Kožarju se je izrazil, da je bil zelo samozavesten in visok, a sporov z njim ni imel.
Pozor!	Senzacionalna novica!
Londonske pogrebne svečanosti
za umrlim angleškim kraljem Jurijem V. vidite že danes v KINU UNIONU.
^ašmmmmmmmmmrnmmmmmmmm
Po Pavčičevem zaslišanju je bi'Io dopoldne zaslišanih še devet prič, ki niso vse ugodno pričale za obtoženca. Ob 12. je bila razprava prekanjena in se je nadaljevala ob 14. Na popoldanski razpravi se ji obtoženčeva žena Marija odrekla pričevanju, češ: »Ne bom pričeva'a ne dobro ne slabo!« Najbolj obremenjevalna priča v vsem procesu je bil pa neki Glavič, ki se je nahajal skupaj v zaporu z obtožencem. Priča je povedal, da mu je Pavčič v zaporu dejal, da lahko zasluži trisoč denarjev, in sicer takoj, ko pride iz zapora. Dejal je, da ima zaikoponih pod nekim panjem, 325 korakov od čuvajnice v smeri proti Kar! ovc u, ob levi strani proge, 5000 Din, kd jih mora skrivati pred ženo. Tudi mu je baje dejal: »Ce me bodo obesil«, bo tega kriva žena!« Denar naj bi Glavič razdelil tako, da bo dobil trgovec Goleš v Novem mestu 1000 Dm, njegova sestra, ki je zaiposlena v Vevčah, 3000 Din, ostalo naj si pa obdrži sam.
Pavčič se je tej izpovedi smejail, češ da o tem sploh ni nikdar govoril in je vse gladko izmišljeno. Kar je imel prisilnih prihrankov, so vloženi na pet knjižic železničarje zadruge. Komandir orož-niške postaje v Gradcu g. Aškerc ie k te-miu pristavil. d« je bil priča Glavič v spremstvu orožnikov na kraju, kjer naj bi bilo zakopanih 5000 Dm pregledali in prekopali so vso oko'ico, vendar ni bilo sledu o tfm zaikladu.
Po končanem dokazrlnem postopanju je povzel besedo državni tožilec g. Barle. ki je nag'ašal, da se obtožnica sicer opira res samo na ind'ce in da ni direktnih dokazov, a vse oovori pro+i obtožencu, zato vztraja na obtožbi. Obtoženčev zagovornik dr Davorin Gros na ie v zagovoru pobijal točiko za točko obtožnice in zahteval za svojega kliienVi oprostilno sodbo, češ da ni nobenih dokazov
Po p-t^Hr^nutnem posvetovanju ie predsednik Kuder ob navzočnosti Številne publike razglasil oprostilno sodbo.
Ne kupujte enostavno milo -
zahtevajte izrečno Schichtovo terpentinovo milo
. ,, z imenom ^chlcht" fa» varnostno znamko »Jelen* na rdečem av-if ktt
£CHICHT0V0
Terpentinovo milo
domači izdatek
{ampak izrečno pristno zahtevati!
Praznik dr. Frančiška Kogoja
Na Jesenicah goduje danes sedemdesetletnik g. dr. Frančišek Kogoj, okrožni in občinski zdravnik. Ime in delo odličnega narodnega delavca v enem naših največ* jih industrijskih torišč sta tudi v širši javnosti dobro znana. Kratko: g. dr. Frančišek Kogoj je že dolgo dobo pokret* nik in vodja vsega nacionalno političnega gibanja na Jesenicah in tudi zdaj, ko ga je že zatekla jeson življenja, ne pozna omahovanja ne v napredni politični orga-
<mm mm
nizaciji, ne pri Sokolu, CMD, RK in ostalih organizacijah, ki terjajo opore in sodo lovanja zavedne inteligence.
Dr. Kogoj je po rodu Logačan, z vsemi vrlinami jedrega, poštenega, značaj nega Notranjca. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, za doktorja pa je bil 1893. promovi-ran na Dunaju. Prvo njegovo mesto je bilo v Kranjski gori, a že 1903. se je preselil na Jesenice. Kot zdravnik odličen po znanju in dobrotljivem značaju si je pridobil ljubezen tisočev. Z gospo AUbino je v srečnem zakonu vzgojil sina, ki je zdaj vseučiliški profesor v Zagrebu.
Vedno delavnemu možu, ki ga vsi Ste* jemo med vzornike napredne inteligence na deželi, veljajo nože iskrene čestitke! '
načelniku inž. Stefanoviču. G. načelnik je obljubil deputaciji, da bo skušal urediti v popolno zadovoljstvo državne dobave kočevskega rudnika najkasneje z novim proračunom. Deputacija se je slednič oglasila v trgovinskem ministrstvu. Tu jo je sprejel načelnik g. dr. Boškovič. V glavnem je deputacija tu razpravljala s g. načelnikom glede likvidacije kočevBke mestne hranilnice.
V Beogradu je nato deputacija še enkrat obiskala g. bana dravske banovine, ki se je ravno nudil v Beogradu, in mu je Ponovno razložila težavni položaj, ki vlada zaradi gospodarske stiske na Kočevskem. KočevBko prebivalstvo trdno upa, da bo vsaj zdaj prišla pomoč, ko je deputacija prikazala odločujoŠm činiteljem res pravo Iioe tako hudo prizadete kočevske pokrajine.
Svengali
svetovno znam telepat ln jasnovidec pride v Ljubljano izvajat svoje presenetljive eksperimente. Prva seansa bo v petek ob četr na 10. zvečer in bo trajala nad dve url Pokazal nam bo različne poizkuse iz telepatije, prenosa misli in hipnoze. Program bo zelo pester, rradfl bo mnogo zabave in tudi smeha. Posobno bodo ugajale razne glasbene točke, izvajane v podzavestnem stanju medija. Glavna točka sporeda pa bo fakirstvo s pomočjo medija Elis.
Svengali je med svojimi poklicnimi tovariši in med svetovno publiKO znan kot vešč strokovnjak in jasnovidec katerega metoda in način dela sta znanstveno potrjena ta odobrena. Seanse bodo za Ljubljano prava senzacija tn že danes opozarjamo občinstvo, da si v»*u>pniee pravočasno oskrbi.
Nad samotarskim življenjem je obupal
Ljutomer, 28. januarja. V nedeljo so Pokopali malega posestnika Alojza Petka iz Kumerske gra.be. Pokojnik je štel že blizu 50 let in je bil še samec.
Ljubavna romanca, film življenja, radosti, ljubezni in sreče »Adorable«
PREMIERA DANES ob 16., 19.15 in 21.15 uri
Janet Gaynor
Najslajša opereta te sezone! Spomnite se nepozabnih filmov z Janet Gaynor: »Angel ulice«, »Ob zori« ln »4 vragi« in oglejte si njen najnovejši film
Triumf ljubezni
Režija Wiljem Dieterie.
KINO SLOGA
Telef. 2730
Obiski kočevske deputaclje v Beogradu
Kočevje, 28. januarja.
Kakor smo že poročali, je šla v Beograd deputacija iz Kočevja, da na pristojnih mestih intervenira za odpomoč v perečih gospodarskih in socialnih vprašanjih Kočevja.
Deputacija je predvsem obiskala prosvetnega ministra ter ga zaprosila, da bi preprečil ukinitev kočevsko višje gimnazije. G. minister je opozoril deputacijo, da ima dravska banovina zelo mnogo gimnazij, saj pride ena na 80.00 prebivalcev, med tem ko pride v vardarski banovini ena gimnazija na 500.000 prebivalcev, vendar je pa obljubil, da bo podpiral željo po popolni gimnaziji v Kočevju. Deputacija je nato obiskala Se načelnika srednje nastave g. Kovačeviča. Tudi g. načelnik je obljubil pomoč Deputacija je izročili obširno spomenico <rlede gimnazije gg. ministrom Stnševičn. ?.ivkoviču in Kreku.
Glede dobav premoga se je deputacija oglasila tudi v prometnem ministrstva, pri
živel je v svoji 8 slamo kriti koči samotarsko življenje, odkar mu je že pred leti umrla mati in se je poročila zadnja izmed treh 6ester. Redil je tri goveda, svinje in kokoši in je razmerno dobro izhajal.
Pretekli petek so čuli sosedje neprestano mukanje njegove živine in kokodakanje kokoši. Ker Petka že tri dni niso videli, so jim je to zdelo čudno. Šli so gledat m so našli krave pri jaslih privezane in vse izstradane, v hišici pa samotarskega gospodarja obešenega. Oblečen je bil v nedeljsko obleko in obrit, v žepu pa je imel mo-litvenik in rožni venec, kakor bi nameraval iti k maši. Videti je bilo, da je izvršil samomor po zrelem premisleku in že nekaj dni prej. Zakaj, to je ostala njegova skrivnost.
Zadnje čase se je nameraval Poročiti in je iskal primerno nevesto. Pravijo, da je hodil v ogiedi nekam k Sv. Bolfenku, kjer pa mu je baje spodletelo. Mož se je gotovo samotarjenja naveličal in ko ga je zavrnila tista, ki si jo je izbral, je obupal nad seboj in nad svojim samotarskim življe-
Domače vesti
•	Nj. Vel. kraljic* Marija Slanica oljar-gke zadruge. Oljarska zadruga y malem paš-trovskem naselju Prinu, ki leži ob plaži ▼ neposredni bližini kraljevega letnega dvorca Miločera je doživela veliko čast, ker se je pri njej včlanila Nj. VeL kraljica Marija. Vsi lastniki olivnih nasadov iz okolice so člani te zadruge in ker je tudi na miločer-skem posestvu lep oljčni nasad, se je tudi Nj. VeL kraljica vpisala v zadrugo, da izrazi svoje priznanje zadružnemu delu.
» Odlikovanje škofa Ufelinija. Kotorsko mestno poglavarstvo je dobilo iz Varšave visoko odlikovanje za škofa g. Frana Učeli-nija. Predsednik poljske republike je odlikoval častitljivega vladiko in idealnega rodoljuba z redom »Polonija Restituta« 2. stopnje. Ker biva škof Učeldni na Lopudu, bo posebna deputacija kotorske občinske uprave odšla tja, da mu izroči visoko i>o!j-sko odlikovanje.
*	Pred veliko vsejugoslovensko umetnostno razstavo v Zagrebu. Jeseni bodo v Zagrebu na slovesen način otvorili Dom sodobne likovne umetnosti kralja Petra Osvoboditelja, ki so ga pred kratkim dogradili po načrtih mojstra Meštroviča kot spomenik prvemu velikemu jugosloven-skemu vladarju. Da bi slovesnost dobila čimbolj impozautnega poudarka, so se odločujoči krogi v Zagrebu odločili, da otvoritev združijo s prireditvijo reprezentativne razstave vse jugoslovenske umetnosti, na katero bodo razen hrvatskih, slovenskih in srbskih umetnikov povabljeni tudi bolgarski.
*	Predavatelji ZKD bodo predavali: pri
Sokolskem društvu v škofji Loki drevi ob 20. g. Viktor Pirnat o potovanju s >Kraljico Marijo«. Skioptične slike bodo pojasnjevale visebino. Pri SokoLskem društvu v šiškl v petek 31. t. m. ob 20. g dr. Alu-jevič o temi: Za obrambo našega morja.
*	Lovsko društvo v Ljubljani ima svoj ustanovni zbor 10. februarja ob 20. v spodnji dvorani hotela Miklič-Metropol na Masarykovi cesti. Na sporedu zbora so poročila dosedanjih funkcionarjev in preglednikov računov, potem volitve društvenega odbora ter delegatov za zvezino glavno skupščino, samostojni predlogi in slučajnosti. — Odbor.

uvedli Avstrijci. To bo proga Dunaj - Celovec - Ljubljana - Sušak. Tako bo Jadran letos zvezan na vse strani s petimi rednimi dnevnimi zračnimi progami. Po dosedanjem projektu bodo te proge poslovale štiri mesece.
*	Predavanje Narodne knjižnice in čitalnice v Zagreba Kraljice Marije ulica 3. to drevi ob pol 21. Predaval bo univ. prof. dr. Alojz Tavčar o vzrokih bujnosti križancev (s projekcijami). Vstop prost.
*	Vodstvo kmetijske šole v Križevcih pri Ljutomeru. Banska uprava je potrdila kmetijsko nadaljevalno šolo v Križevcih pri Ljutomeru in postavila za vodjo šole šolskega upravitelja g. Belca, za predavatelje pa gg. zdravnika dr. Lebarja, kaplana Ašiča, učitelja Golarja in živinozdravnika Škofa.
*	Novi grobovi. V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Matej Caserman. ugleden krojaški mojgter. Pogreb bo jutri ob pol 15. V Mostah je umrl g. Jožef Komidar, gostilničar in posestnik. Pogreb to danes ob 16.30. —V ljubljanski bolnišnici je umrl g. Rudolf Jesih in ga bodo danes ob 17. spremili k večnemu počitku. —Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
*	Skala ga je domala ubila. V Podkraju pri Litiji razstreljujejo v kamnolomu skale za delo ob Savi. En strel pa je odgnal precej veliko skalo, proti hiši pekovskega mojstra Potokarja. S silnim truščem je razbila okno in stranico postelje, na kateri je sladko -—po nočnem delu— užival spanje pekovski pomočnik Janez Potočnik. Postelja se je udrla, Potočnika so šele domači prebudili in mu dopovedali, da je v spanju bila smrt že tik ob njem Skalo sta dva delavca komaj odnesla iz sobe. Detonacija je razbila na pekovi hiši 19 šip.
*	14 parov zlomljenih smuči. To je materialna bilanca 18 dnevnega treninga naše olimpijske ekipe. Skoraj vsak dan je zlomljenih par smuči in od tega ima sam Mu-šič na vesti tri pare. Že to dokazuje, kako težak in nevaren je trening naših smučarjev. Je pa upanje, da bo ta trening rodil uspehe, zakaj razen zlomljenih smuči r.am poročajo od Staničeve koče pod Triglavom tudi o velikih uspehih posameznikov, ki ne zaostajajo dosti za svojim trenerjem Harer-jem. Od Staničeve koče do Krme na 2 km dolgi progi s 350 m višinske razlike so rabili na treningu France Čop 2 minuti in 11 sekund, Hubert Heim eno sekundo več, Ri-ko Ankele 2 minuti in 17 sekund. Slavko Urbar 2 minuti 19 sekund, Rudi Stopar 2 minuti 22 sekund itd. Tekom tega tedna bo tekma, potem pa odrejena četvorkaki bo konec tedna potovala v Garrnisch-Partenkir-chen. Naravno je, da zahteva ta trening velike napore in zaradi tega ni Čudno, da se tudi olimpijska ekipa pri Staničevi koči ravna po zgledp svojih tovarišev s Pokljuke ter dnevno za zajtrk ter pred in po treningu uživa Ovomaltino,
Kdor Slatino Petanjsko pije,
srce mu v prsih zdravo bije!
ELITNI KINO MATICA
JUTRI PREMIERA VELEFILMA PO ZNANEM ROMANU
VIKTOR HUGO-ja
(LES MISERABLES)
BEDNI
Ianij^^^S
B
Film sijajne igre, močne vsebine in podvigov.
CH. LANGHTON — znan iz filma »Henrik VUl FRIDERIK MARCH — največji Ijubavnik Predstava ob 4., 7 V* in 9%.	Predprodaja od 11. do pol IS. ure.
u— Pod okriljem društva »Tabor« predava g. dr. Julij Fellacher o temi: »Franc Grafenauer in njegova doba na Koroškem«, j v četrtek dne 30. t. m ob pol 9. uri zvečer | na reaJki (Vegova ul.) Vstop prost.
ZNIŽANE CENE ,*
. .' •'.,. ■ ; v';.
SLAVNI TELEPAT IN JASNOVIDEC
M G A L I
PRIDE OSEBNO in bo izvajal svoje eksperimente iz telepatije, jasnovidstva, psihografike,
hipnoze in psihometrije
v Elitnem kinu Matici
.	T	■ 'V ' • V *
» Tako zvani nedeljski vozni listki bodo veljali samo za nedeljo. Zveza za tujski promet v Sloveniji sporoča, da je generalna direkcija državnih železnic v Beogradu odločila, da bodo veljali popusti za tako zvane nedeljske vozne listke samo za nedelje in ne tudi za praznike, kakor je bilo do sedaj v veljavi. Tozadevna uredba stopi v veija-vo 10. februarja.
•	Projekti novega železniškega mostu r Zagrebu. Generalna direkcija državnih železnic je. kakor znano, razpisala natečaj idejnih skic in projektov novega železniškega mostu preko Save v Zagrebu. Rok natečaja je 11. februar. Svoje projekte je vložilo doslej že 27 inženjerjev in arhitektov. Izid natečaja bo razglašen šele potem, ko bo posebna komisija ocenila vge skice in projekte. K sodelovanju bodo povabili tudi znanega strokovnjaka, našega ožjega rojaka prof. inž. dr. Roša iz Švice.
♦	Pet rednih zračnih prog bo spajalo našo jadransko obalo z zaledjem. Med poletno sezono Dubrovnik ne bo zvezan samo z eno zračno potniško progo s Sušakom, Zagrebom in s Prago s pomočjo češkoslovaške amfibije, marveč bo dobil zračno zvezo tudi z Zemunom preko Sarajeva. Poskusni leti so dobro uspeli in uprava Aeroputa je sklenila otvoriti to progo prvič s trimotornim letalom. Potniki, ki bodo potovali z amfi-bijo, bodo imeli v Zagrebu in v Pragi priključke na druga evropske zračne proge. Tudi potniki, ki bodo zgodaj zjutraj odpotovali iz Dubrovnika preko Sarajeva v Z.e-mun, bodo imeli tam zveze na vse strani. Nemška Lufthansa namerava v najkrajšem času urediti zračno zvezo na progi Berlin-Zemun - Kairo in bodo imeli potniki iz Dubrovnika prikjuček tudi na to progo. Poleg dosedanjih dveh zračnih prog bo Šušak dobil letos tretjo zračno progo, ki jo bodo
DAME!
»BOSE B OB"
(ZLATA ROŽA)
JE VODILNA ZNAMKA
NOGAVIC,
ELASTIČNE SO ELEGANTNE IN TRPEŽNE DOBITE JIH V VSEH BOLJŠIH MODNIH TRGOVINAH.
'ffti ;VV- "S&JJviŠty 'viS* V
* Obledele obleke barva v različnik barvah in plisira tovarna J08. REICH.
Iz Ljubljane
u— Lep uspeh svetosavskega koncerta.
Kot zaključek Proslavam na praznik sv. Save je naša .pravoslavna cerkvena občina priredila zvečer na Taboru Svetosavsko besedo, ki ji je razen bratov Srbov in velikega števila članov častniškega zbora naše divizije prisostvovalo tudi lepo število slovenskega narodnega občinstva. Razen zastopnikov uradov in nacionalnih društev sta počastila prireditev s svojim obiskom ban dr. Natlačen in komandant divizije general Nedeljkovič. Spored je otvoril mešani zbor državne učiteljske šole pod vodstvom prof. Repovša s Svetosavsko himno, ostali spored, ki je bil v celoti j skrbno izbran in umetniško zanimiv, pa so izpolnili Slovenski vokalni kvintet, koncertna in operna pevka Fratnikova, pianistka Osterc—Valjalova, direktor državnega konservatorija Betetto in Ljubljanski godalni kvartet. Vsi izvajajoči umetniki so bili deležni pri občinstvu mnogo navdušene zahvale, zlasti pa še člani vokalnega kvinteta, ki so v dovršeni ubranosti zapeli Mokranjčev J. njkovet »Iz moje domovine«. Po koncertu se je v dvorani razvila animirana zabava s plesom.
u— Prof. Tomislav Krizman v Liubliani. Včeraj se je mudil v Ljubljani ugledni ju-goslovenski slikar in prof, umetniške Akademije Tomislav Krizman iz Zagreba. Kakor je »Jutro« svoi čas poročalo, je prof. KriVman izdelal obsežno reprezentativno mapo »Jugoslavija u »lici«, ki bo obsegala nad 250 najbolj značilnih pokrajinskih slik iz cele države. Prihodnji mesec izide prvi del te velikopotezno zasnovane monografije »Jadran od Sušaka do Ulcinja, ki prinaša na 61 listih antologijo naniapših ve-dut obmorskega dek naše držarve. Uvod, bi ga je napisal Grga Novatk bo natisnjen hkratu v francoščini in nemšč:ni. Dru-Si zvezek mape. ki izid" prihodmio rimo bo oblegal Črno goro Staro Srbuo, Srbijo in Beograd, rirtii Slovenijo. Hrvatsko —_ SlavonHo in Vojvodino, četrti in zaključni del itvi Bosno in Hercegovino, Delo.^ k.i v dovršeni umetniški oMfki nrika-zuje nailepše. kar premere naša zemliia v arhitekturi nokrnjini in folklori, je namenjeno v prvi vrsri šmlam. s pridom tv< bo shiži'l/> zlasti tudi T>wr>a«and'< zn povzdigo tujska"" romata r>ri na«.
U— Liudsks nnirerzn v Liubliani. Or^vi ob 20 bo predaval univ. nrof. dr. Fpdži o biologiji in lovu luna. Pn^vajije bodo po-iasnlevfio
u— 0^?nj jhor društva »Pravnika* ho v četrtek 30 t. m. ob 18. v justični palači v Ljub1Jani dvorana 70.
U— XTT. Obrtniški nle«i 1. fpbrnarK v K-i-srifli bo sen7n<*1'i	f>f»'i*""-'o Tn
nRfirrad«! 1 P«r	«mn"'!( otroški vozi'
ček, kompletna garnitura suhe...
TELO,
oba zahtevata svojo hrano. Zaradi tega uporabljajo intelektualci, iti so izpostavljeni dvojni izgubi energije,
OVOMALTINE
">kusni koncentrirani izdelek, ki obnavlja fizično in živčno moč.
Zavojček: mali Din 12.—; srednji Din 27.—; veliki Din 48.—.
Jadranska straža v Ljubljani priredi po svojem agilnem krajevnem odboru priznani tradicionalni večer v narodnih nošah, ki ne pritegne samo ljubiteljev našega si-sinjega morja ampak tudi oboževatelje prekrasnih narodnih noš. Priznana je tudi domačnost tega veečra. ki združuje prijatelje jadranske misli. Za dobro pijačo iz priznane kleti Radoniča Pia. in okusen prigrizek, ki ga bodo poskrbele neumorne članice Krajevnega odbora Jadranske straže, to poskrbljeno. Večer se bo vršil 8. februarja v vseh prostorih na Taboru. Lože se rezervirajo. Za prireditev so mladi jadranski stražarji narisali več propagandnih lepakov. Ti lepaki, ki imajo tudi umetniško vrednost, bodo razstavljeni v dneh in 31. januarja t. 1. v prostorih Jadranske straže, Tyrševa c. št. 1. IV. in sicer vsako dopoldne od 14. do 19. ure. Cenjeno občinstvo je vljudno vabljeno. da z obiskom nagradi trud in zanimanje mladih jadranskih stražarjev.
u—- V SokoLskem demu na Viču bo v soboto 1. februarja ob 20. nadvse zabaven večer, kakršnega Vičani še nismo imeli. V goste pridejo člani sokolskega gledališkega odra iz Trbovelj, ki nam bodo na zabavnem večeru pokazali razne umetnosti, ki bodo vzbujale pri vseh posetnikih salve smeha. Kdor hoče torej v soboto imeti res prisrčno zabavo, naj pride v Sokolski dom, kjer ga bomo sprejeli z odprtimi rokami. Na sporedu seveda tudi ples in ^odba, preskrbljeno pa bo tudi za dobro jedačo in pijačo. Na svidenje v soboto na Viču v SokoLskem domu.
u— Plen, ki spada na smetišče. Pred kakšnim mesecem je policija aretirala nekega pohajača, ki se je bil specializiral na tatvine z mlekarskih vozičkov. Med drugim so našli pri njem tri kanglice za mleko, dve trilitrski. še skoraj novi, in eno, ki je držala dva litra. Kakor je sam priznal, jih je bil sunil z vozička pred neko hišo na voglu šmartinske in Masarvkove ceste. Razen tega je Policija pri tisti priliki zaplenila tudi pet starih, povsem razbitih in raztrganih dežnikov, ki so bili prav tako pokradeni mlekaricam ob deževnih ju-trih. V kljub intenzivnemu poizvedovanju policija v enem mesecu ni mogla najti lastnikov ukradenih predmetov in na kri-zmetali na smetišče, če se ponje nihče ne zglasi.
PROTI TRDI STOLICI IN HEMOROIDOM, SPREMT.JANIM S PRITISKOM KRVI, MOČNIM UTRIPANJEM SRCA, GLAVOBOLU, je naravna
FRANZ » JOSEFOVA
grenčica že davno preskušeno domače sredstvo. Prava
FRANZ • JOSEFOVA
voda deluje milo in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče
_rog. B. br. 15185/38
u— Črn ostane, kdor je enkrat zapisan na policiji. V nedelo so v Mostah aretirali bivšega hlapca, ki je že dolgo brez dela. Pa se skuša preživljati s tem. da prosjači od hiše so hiše. Tako je tudi v nedeljo popoldne, precej brez uspeha trkal po vratih mbščanskih strank. Nazadnje je na svojem romanju prišel v neko vežo. iz katere je odprto okno držalo v jedilno shrambo in s police se mu je nismehniln vrsta steklenih posod 7 raznimi dobrotami. Pesrel ie in doscrel kozarec vloženih paradižnikov. a bil je toliko neroden, da jo 7 ropotom stanovalce opomri' nnse. Ko je videl. da je	jo kozarec br? postavil
i 'n pobegnil t človpk ki b? bi' akornj rsl-radpn °"> ie s Vol^som dohitel in rr<t!l nolii*;ii. Ni kriminalnem oddplkn po prikrili. da ima nesrečni h1anp/> 9n pplo vrtfrv fnyl**V> 7« ophni K" ^ ip i0 '>->H -n rijp- ni snfljivic« ,"> ^ inb-lj.vni. se mu je konj, ki ga je z vozom pu-
stil pred neko gostilno na Bleiweisovi cesti, nekoč splašil im zdivjal proti Tržaški cesti, kjer ga je stražnik ustavil. Leto pozneje je vozil deske po Igriški ulici, pa je podrl neko 30 letno postrežnico, da je odnesla nekaj prask. Ko je pred 5 leti izgubil službo, se je čez malo časa vrnil h gospodarju, češ. da mu dolguje od plače še 195 Din, in zahteval denar ali Pa mu vse skupaj zažge. Vsi ti pregreški so dovolj težki, da bo brezposelni hlapec ostal na policiji v seznamu zločincev in da bo moral dajati odgovor pred sodiščem.
u— Sto kinovstopnic je ukradeL Neki mlad. šoli odrasel fant je te dni pri blagajni nekega ljubljanskega kina ukradel blok s 100 komadi vstopnic. Vstopnice so bile že opremljene z žigom finančnega organa in se lahko uporabijo za obisk kateregakoli kina v Ljubljani, le da jih mora blagajna za vsako predstavo poprej še datirati. Vstopnice nosijo številko 586 in je prav malo verjetno, da bo mogel mladi ta-tič. katero izmed njih realizirati.
u— Jutri, v četrtek, ob 20 h v Trgov-sl em domu redna plesna vaja slušateljev abit. tečaja. Igra Ronny. Vsi vljudno vabljeni!
Iz Maribora
a— Ponedeljkov svetosavski koncert v nabito polni unionski dvorani je odlično usp-eL Nastopajoči so bili deležni viharnega priznanja. Septet bratov Zivko je odpel pet skladb, ki so zelo vžiale, zlasti Devova »Splavarska« in Tajčevičeve »Pjesme od kola«. Trio F. Brandlove je mojstrsko izvajal Sukovo »Elegijo«, Dvorakove »Slovanske plese« in je moral dodati še eno točko. Občinstvo je imelo priliko občudovtti umetnost in virtuoznost goslafice Brandlove, čelistke B. Reichertove in klaviristke M. Rusyjeve. Matični mešani zbor pa je pod vodstvom prof. M. Kozine učinkovito odpel Jenkovi »Prvo kolo srbskih narodnih pesmi« in »Zo-rina himna« ter ob zaključku svetosavsko himno. Prijateljski del večera je potekel v veselem razpoloženju. Med navzočimi predstavniki in odličniki je bil med drugimi mestni poveljnik general M. Milenkovič in bivši mariborski župan dr. Fran jo Lipoid. Mestno občino je zastopal magistratni direktor Rodošek, mestno policijo pa vifji komisar Kos.
■ Zvočni kino Ideal ■
Danes ob 4. 7. in 9.15 uri MARTHA EGGERTH
poje v opereti
Silva — Kneginja čardača
Vstopnine 4.50, 6.50 in 10 Din.
a— Sodni utrinki. Radvanjski gostilničar Pšunder ja 16. decembra 1936. posLal 81 letnega delavca Karla Hiterja po razno blago v mesto in mu izročil 1052 Din. Hiterja pa ni bilo nazaj in je še tisto noč po mariborskih gostilnah zapravil ves denar. Ta vesela noč ga je precej stala: mali senat ga je obsodil na dva meseca strogega zapora.— Zdravnikova soproga Helena Kapralova pa je bila pred okrožnim sodiščem obsojena na mesec zapora, pogojno 2 leti in plačilo sodnih stroškov ter bolniških stroškov v znesku 4700 Din, ker je dne 4. junija 1935 povozila z avtomobilom na voglu Koroške ceste in Ga-jeve ulice strokovnega učitelja Josipa Ber-varja, ki so ga z življenjsko nevarnimi poškodbami morali odpremiti v bolnišnico. Glede odškodninske zahteve 200.000 Din, pa se je zadeva preložila na civilno pravno pot postopka.
a— Krojač^k-sleparček. Mali kazenski senat je obsodil včeraj 25 letnega krojaškega pomočnika Josipa Jelena, doma iz šoštanjske okolice, na poldrugo leto robije, ter izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let, ker je izdajajoč se za zastopnike tvrdke »Silesia« v Novem Sadu oaloparil kakih 50 oseb na področju bivfce mariborske oblasti za zneske od 50 do 100 dinarjev. 1*11 razpravi se je zagovarjal, da je ravnal v stiski.
Iz Celja
e— Mestni svet bo imel v petek JI t m. ob 18. redno sejo. Na dnevnem redn to poročila odborov in volitev dveh članov T reklamacijsko komisijo.
e— Članski sestanek JNS za Cef^e ki okolico bo danes ob 20. r Celjskem domu. Olani, pridite v čim večjem številul
e— Proračun mestne občine in njenih podjetij za upravno leto 1936/1937 bo ra» položen prebivalstvu na vpogled pri računovodstvu mestnega poglavarstva od L do vštetega 5. februarja.
e— Razpust občinskega odbora rta Pol* zeli. Kr. banska uprava je razrešila dolžnosti občinsko upravo na Polzeli in razpustila ves občinski odbor.
e— Savinjska podružnica T K Skale je imela nedavno občni zbor. Ker se voli odbor podružnice vedno za dobo enega leta, je 11. t- m. prenehala njegova funkcija, upravo podružnice je pa do nadaljnega prevzel osrednji odlbor TK Skale v Ljub-fjani v smislu pravil.
e— Kino Union. Danes ob 16J0 in 30JO velefihn »Zeleni domino« in predigra.
Ali je gospa Ivanka časih zlobno?
Nikakor ne! Smeji se samo svojim originalnim mislim: Tale nai kuza je napram potepuhom in postopačem prav tak kakor je terpentinovo milo Zlatorog napram umq* zaniji. Naš kuža užuga vsekega pritepenca, terpentinovo milo Zlatorog pa vsako uma* zanost pri perilu.
a— Kulturne vesti. V ponedeljek zvečer je predaval na Ljudski univerzi prof. dr. Brežnik iz Ljubljane o francoskem slikarstvu v 18. stoletju. V poučnih izvajanjih je orisal razvoj francoskega slikarstva za časa Ludovika X\\ z navedbo vodilnih slikarjev takratne dobe. Njegova izvajanja, ki so jih pojasnjevale skioptične slike, so navzoči poslušalci sprejeli s toplim aplavzom.— Petkov vsčer 31. t. m. na Ljudski univerzi je posvečen Shakespeareju in njegovi dobi. Predava prof. dr. Janko Kotnik.
a_ Magistratni uslužbenci, člani >Pohor-
skega doma«, so imeli v ponedeljek zvečer svoj redni občni zbor, ki ga je otvoril direktor Rodošek in ki ga je pozneje vodil podpredsednik Brandner. O delovanju »Pohorskega doma« v preteklem letu so poročali se tajnik Gorup, gospodar Bezlaj, blagajnik Šnuderl ter inž. Tomšič za elektrarno, ravnatelj Barle pa za nadzorstvo. V novo izvoljenem odboru so: direktor Rodošek predsednik. Brandner podpredsednik. Gorup tajnik, Šnuderl blagajnik, Bezlaj gospodar. Odborniki: Vončina, Pukl. Ribič, Pohar, Se-menič, Zohrer.
a— Smrt ljudskega komponista. V starosti 76 let je umrl Anton Domanjko, ki je bil preko 40 let organist v Marenbergu. Znan je bil kod skladatelj raznih narodnih napevov.
a— Okoli »Naprednosti« .Se razpoložljivo premoženje blagajne »Naprednosti« se bo po 15. februarju, ko poteka zadnji rok prijav upnikov glede terjatev likvidacije blagajne »Naprednosti«, v pripadajočih odstotkih razdelilo med bivše člane plačnike premij.
a— Davčne zadeve. V smislu razglasa tukajšnje davčne uprave poteče dne 31. t. m. zadnji rok za vlaganje davčnih prijav za pridobnino, davek na poslovni promet, luksus in rentnino za leto 1936, nadalje za vlaganje davčnih prijav knji-gašev davka na poslovni promet in luksus za leto 1935.
a— Nova carinarnica na Radiu. Ministrstvo je odobrila potrebne kredite za zgradbo carinarnice na Radiu nad Maren-bergom ter je že razpisana zadevna podelitev stavbnih del.
a— Kazniln-ftke novice. Za pripravnika
i paznikov v moški kaznilnici je imenovan
e— Umrla je r ponedeljek na Okopih št 3 v 79. letu starosti znana oeljeka bar bica in hišna posestnica ga Marija Kran^ čeva. Pogreb bo danes ob 15.
e— Celjski šahisti v Čakovcu. Celjski šahovski klub je v nedeljo odigral šahov« ski dvomateh v Čakovcu, kjer so bili Celjani zelo gostoljubno sprejeti in pogoščeni. Celjani so zmagali v razmerju 7 : 0. Rezultati posameznih partij so bili: mi. Sajovic (Q: Halasz (CS) 1 : 0, Krulc : Legenstein 1 : 0. Modic : Bahojnik 1 : 0, Hočevar : Renče 1 : 0. Skitek : Weis 1 : 0, Grašer : Pintač 1 : 0, inž. Pipuš : mag. pbarm. Nothig 1 : 0, Diehl : Takač (partija se nadaljuje pismeno), Osorgo : Katz 1 : 0, izven konkurence. Reditelja sta bila Schneider in Grein.
e— Napad in nesreče. V nedeljo popol« dne je dninar Franc Zelič pri Sv. Jakobu blizu Št. Jurja napadel 24-letnega koba Mraza iz Osredka in ga s sekiro dva-fcrat vsekal v levico ter po enkrat za vrat in v levo nogo. Mraz je dobil hude po« skodlbe. V ponedeljek je padel 23-'etni redov Imer Arirov-ič z voza med oba vpre* žena konja ter 9e hudo poškodoval po glavi in levi nogi. Ko se je vračal 14-letni Janez Zapušek iz Št Ruperta v ponede* ljek iz šole, ga je zadel neki šolar s kamnom v desno oko. V Žalcu pa je neki bfk v ponede'iek pobodel 67-letnega dninarja Matevža Tominca in ga hudo poškodoval na spodnjem delu telesa Vsi ti poškodo« vanci so bili prepeljani v bolnišnico.

Z. K. D.
V petek bomo predvajali prekrasni barvani film iz otokov Bali
LEGONG
PLESALKA BOGOV ELITNI KINO MATICA
Djuro Sudžukovič iz Gospiča.
Gospodarstvo
Naš tekstilni uvoz
V nafti avoani trgovini zavzema od nekdaj tekstilni uvoe najvažnejšo postavko, saj predstavlja v posameznih letih 36 do 40% vsega natega uvoza. Znaten razvoj tekstilne industrije v naši državi v zadnjem desetletju je imel sicer za posledico občutno zmanjšanje uvoza tkanin in sploh tekstilnega blaga, vendar se je obenem prav	povečal uvoz sirovin. V le-
tih najhujše krize se je vrhu tega skrčil uvoz tfcjurrim zaradi manjše konzumne potrebe v zveai s poslabšanjem kupne moči prebivalstva, leta 1933 pa se je že začela znova ugodnejša konjunktura, ki se je nadaljevala v letu 1934. To dviganje se je lani ustavilo in je deloma prišlo do manjše zaposlitve v tekstilni industriji. V celoti vzeto je lani naša tekstilna stroka ostala na višini prejšnjega leta. To se kaže tudi v našem tekstilnem uvozu, tako pri uvozu tikanin im tekstilnih izdelkov kakor tudi pri uvozu tekstilnih sirovim. Naš tekstilni uvoz se je zadnja leta gibal takale (▼ mflijonih Dia:)
sirovine tkan. izd. skupaj
1932	494	432	926
1933	724	390	1114
1934	909	451	1S60
1935	909	449	1358 Gornje številke nam kažejo, da je povečanje konzuma šlo predvsem v korist tekstilni industriji v Ljubljani ki je znatno razširila produkcijo, kar se zlasti vidi v občutnem dvigu uvoza sirovin v letu 1933 in 1934, dočim je lani uvoz sirovin ostal na višini prejšnjega leta.
Uvoz sirovin Povečana domača produkcija tekstilnih tvornic je zahtevala predvsem večji uvoz bombaža in volne ter bombažnega ki volnenega prediva. Uvoz bombaža in ostalih rastlinskih vlaken, ki je leta 1925 znašal komaj 575 vagonov, se je tudi v letih krize z malimi presledki stalno dvigal; v konjunktura em letu 1929. je znašal 760 vagonov, leta 1932 ko je bila kriza najhujša, 956 vagomov, leta 1933 se je dvignil na 1329 vagonov, v predlanskim letu je dosegel 1465 vagonov, lani pa je nadalje narasel na 1549 vagonov. Tudi uvoz prediva iz bombaža in ostalih rastlinskih vlaken se je v enaki meri dvignil, in sicer od 775 vagonov v letu 1925 na 1615 vagonov v letu 1933 in 2021 vagonov v predlanskem letu, lani pa je nekoliko na-
zadoval na 1925 vagonov. Uvoa volne se je pričel dvigati šele zadnja leta, in je narasel od 139 vagonov v letu 1932. na 215 vagonov v naslednjem letu 304 vagone v predlanskem letu in 353 vagonov v lanskem letu. Vzporedno pa se je dvignil uvoz volnenega prediva od 65 odnosno J.12 in 125 vagonov na 137 vagonov v lanskem letu. Izredno naglo se zadnja leta dviga zlasti nvoz prediva iz umetne svile, ki je znašal leta 1932 U.2 vagonov, naslednje leto 127 vagonov, predlanskim 178 vagonov, Kni pa že 227 vagonov.
Uvoz tkanin
Naraščanje uvoza sirovin tuai v letih najhujše krize je pripisati okolnosti, da je tekstilna industrija v Jugoslaviji polagoma širila svojo produkcijo tudi pri padajočem konzumu, predvsem na račun naglo nazadujočega uvoza tkanin in tekstilnih izdelkov. K temu je v zadnjih letih še prišlo povečanje konzuma tekstilnega blaga v naši državi. Tako je uvoz bombažnih tkanin leta 1925 znašal še 1568 vagonov, v konjunkturaem letu 1929 1118 vagonov, lani pa je znašal le 292 vagonov. Uvoz volnenih tkanin pa je v tistih letih znašal 365, 224 in 105 vagonov. Sličen padec opažamo tudi pri uvozu raznega tekstilnega blaga Uvoz bombažnih nogavic in rokavic je leta 1925 znašal še 346 ton v vrednosti 70 milijonov lani pa nekaj več nego 1 tono v vrednosti 0.3 milijona Din, ker vso potrebo krije domača produkcija.
Značilne so številke nazadovanja urvoza tkanin in tekstilnega blaga po vrednosti. Uvoz bombažnih in volnenih tkanin ter bombažnih in volnenih izdelkov je od leta 1925 padel na 1h, kakor je to razvidno iz naslednje primerjave (v milijonih Din:)
1925. 1929. 1935.
bom. tkanine	1377	708	174
voln. tkanine	617	360 158
bom. izdelki	161	63	11
voln. izdelki	124	47	11
skupaj	2279	1178	354
V primeri s prejšnjim letom je lani nazadoval naš izvoz bombažnih tkanin od 347 na 292 vagonov odnosno od 201 na 174 milijonov Din Uvoz volnenih tkanin pa se je za malenkost dvignil od 125 na 137 vagonov odnosno od 91.5 na 94.1 milijona Din. Uvoz svilenih tkanin pa je lani nazadoval od 71.3 na 64.6 milijona Din.
Državne finance
Finančno ministrstvo objavlja običajni mesečni pregled arzavnih dohodkov in izdatkov za mesec november. Iz tega pregleda je razvidno, da so znašali v novembru dohodki državne administracije 640.5 milijona Din (v prejšnjem novembru 659.6), izdatki pa 571.0 milijona Din (582.7). Iz tega meseca so ostale neizplačane obveznosti v višini 30.2 milijona dinarjev.
Dohodki od neposrednih davkov so bili manjši nego v novembru prejšnjega leta in so znašali 259.2 milijona Din, to je za 22 milijonov manj. Tudi dohodki od trošarin so se zmanjšali za 10.6 na 59.8 milijona Din, dohodki od taks pa za 3.3 na 80.8 milijona Din. Povečali so se dohodki od carin za 10.9 na 67.2 milijona Din, čisti dohodki monopolov pa popustili za 8.1 na 143.2 milijona Din.
Pri državnih podjetjih so v novembru znašali dohodki 311.1 milijona Din nasproti 273.5 milijona Din v prejšnjem novembru. Predvsem so v primeri s prejšnjim novembrom narasli dohodki železnic za 43.1 na 190.7 milijona Din in dohodki rudnikov za 3.4 na 22 milijonov, dočim so dohodki gozdov nazadovali za 4.0 na 7.5 milijona Din, prav tako dohodki pošte, telegrafa in telefona za 3.1 na 29.1 milijona Din.
Rezultati za 8 mesecev
V prvih osmih mesecih tekočega prora-
1935/36
1439 542 568 490 1114
1934/35
—	95 + 7
—	24 4- 36 + 52
Nova ureditev službe zunanjih posojil
Pred dnevi smo poročali, da je prišlo med predstavniki francoskih obligacionar-jev in našo delegacijo, ki se mudi v Parizu do novega sporazuma glede ureditve kuponske službe naših zunanjih posojil. Prejšnji sporazum,'ki je trajeil tri leta, je potekel lani sredi oktobra. Po tem sporazumu je bila amortizacijska služba prekinjena, kupone pa je vnovoevaLa naša država na ta način, da je plačala 10% v devizah in 90% v 5% fundmg obligacijah s 25 letno amortizacijsko dobo ali pa po želji obligacionarja vso vsoto v vezanih dinarjih, ki jih lahko obligacionar porabi v ne«' državi, za nakup nepremičnin m državnih papirjev ("za najmanj tri leta), za udeležbo pri delniških družbah in za tujski promet.
Nova pogodba je sklenjena sam0 na dve leti in bo veljala od 14. oktobra preteklega leta do 13. oktobra 1937. V tem času bo naša država plačala na kupone predvojnih srbskih posojil ter 7% stabilizacijskega posojila iz leta 1931. do 15% v devizah odnosno v pogodbeni vaiuti (doslej samo 10%), 55% v funding obligacijah ki se bodo obrestovale po 5% in amortizirate v 22 odnosno 21 letih, ostalih 30% nominalnega zneska kuponov pa se bo v enakih anuitetah nakazoval v izreden fond za amortizacijo posojil.
Stanje Narodne banke
Poslednji izkaz Narodne banke od 22. t. m. zaznamuje zopet povečanje zlate in devizne podlage za 13.5 na 1480.9 milijona Din. istočasno Pa so se zmanjšale devize izven podlage za 40.9 na 299,8 milijona Din. V sestavi zlate in devizne podlage se kaže nadalje tendenca pretvarjanja deviz v zlato, kajti Narodna banka je ce-
<V£a$no-fi£adtte tedaj
NIVEA-CREME
Znano je, da postane rdeča in razpokana koža z rednim negovanjem z NIVEO zopet mehka in nežna. Zatorej je bolje preprečiti nego lečiti. Zavarujte zato pravočasno svojo kožo in jo dvakrat na dan natrite z NIVEO. NIVEA dela kožo odporno in ohrani vaša polt. NIVEA se ne da nadomestiti, kajti samo NTVEA vsebuje EUCERIT in na tem temelji njen edinstveni učinek.
moste glavne ceste (Tvrševa, Gosposvetske in Resljeva) progo z nadvozi brez povišanja dosedanjega nivoja. Izvršitev celega načrta bi zahtevela kakšh 80 milj. Din, kar nikakor ni pretirano v primeru s stroški sličnih preuredb v Skopljuh (200 milj. Din), in Beogradu (400 do 500 milj D.) inž. J Rus iz Fale zaključuje svoj članek o razvoju tarif električnega toka. ki je poln praktičnih primerov. O nalogah elektrotehničnih zavodov naših univerz razpravlja univ. prof. dr. V Ko želj, ki povdarja njihovo veliko dosedanje znanstveno delo. ki je priznano in cenjeno po vsem znanstvenem svetu, obžaluje pa, da ne morejo vršiti v zadostni meri svoje službe v neposredno praktično .korist lastne domovine zaradi nerazumevanja oblasti in premajhnih dotacij. Prav tako povdarja veliko donosnost v znanstvene zavode vloženega denarja inž. M. Goljevšček, ki poroča o vrednosti modelnih poskusov za naše vodno gospodarstvo, ki naj bi se vršili v hidro-tehničnem zavodu, za katerega se že dolgo zaman trudimo. Varilno tehniko kot tehnike malih obratov in malih investicijskih zahtev v našem gospodarstvu obravnava inž. L Knez. 0 vedno bolj perečem vprašanju pobijanja brezposelnosti in s tem o organizaciji javnih del pa razvija svoje mišljenj? inž. V. Pečenko, ki zahteva sodelovarja vseh gospodarskih ustanov in javnih oblasti, da v skupnem delu in po načrtu urede to naše življensko vprašanje, dokler je še čas. Sledi še par beležko tehniških zanimivostih.
Ta kratek pregled dovolj priča o bogati vsebini pričujoče številke. Moramo reči, da je uspelo zbrati okoli sebe ustvarjajoče oset nosti, ki živo čutijo potrebo po smotrenem delu za izboljšanje položaja naše domovine
Revija, ki stane celoletno (12 številk) 60 Din. posamezna številka 6 Din (dvojna 12 Din) se naroča pri upravi Gajeva ul l/II. Posamezne številke se dobe po vseh boljših knjigarnah.
čunskega leta so znašali dohodki državne administracije 4572 milijonov nasproti 4626 milijonom v istem razdobju prejšnjega leta. Ob koncu novembra je bilo neizplačanih obveznosti po proračunu državne administracije iz tekočega proračuna za 195.8 milijona Din nasproti 150.8 milijona Din ob koncu novembra 1934. Državni davčni dohodki so znašali v prvih osmih mesecih v primeri z istim razdobjem prejšnjega leta v milijonih Din:
dohodki v 8 mes. razlika nasproti
Ljudje, ki poleg trde stolice,
trpe na hemoroidih, morejo vzeti za izči-ščenje črevesja zjutraj in zvečer po četrt čaše naravne
FRANZ'J OSEFO VE
g renči ce
Ogl. rog. S. br- LMS5/36
neposr. davki trošarine takse carine monopoli
Dohodki državnih podjetij so v osmih mesecih proračunskega leta znašali 2256 milijonov nasproti 2230 milijonom v istem razdobju prejšnjega leta. Pri tem so znašali dohodki državnih železnic 1358 milijonov, to je za 46 milijonov več nego v istem razdobju prejšnjega leta. Dohodki pošte, telegrafa in telefona so znašali 280 milijonov kakor v prejšnjem letu, dohodki državnih rudnikov so se zmanjšali za 4 na 134 milijonov, dohodki gozdov pa za 3 na 63 milijonov.
lotni dotok deviz spremenila v zlato, ki ga je pa pustila zaenkrat v inozemstvu, stvu povečalo za 11.1 na 92.6 milijona Din, zlato v trezorjih Narodne banke pa je naraslo za 4.1 na 1357.3 milijona Din, dočim 60 devizne rezerve v podlagi nazadovale za 1.7 na 30.8 milijona Din. Zaloga kovanega denarja v nikljii in srebru se je ponovno dvignila za 13.2 na 376.6 milijona Din, tako da je v prometu le za 823 milijonov Din kovanega denarja (lani ob istem času za 923 milijonov). Menična Posojila bo se v tretji četrtini januarja skrčila za 3.5 na 1464.7 milijona Din. lombardna pa za 0.2 na 255.5 milijona Din.
Obtok bankovcev se je le nebistveno skrčil za 2.8 na 4734.5 milijona Din in je za 517 milijonov večji nego lani ob tem času; Temu povečanju obtoka bankovcev pa stoji nasproti zmanjšanje obtoka kovanega denarja za 100 milijonov. ObveJ nosti na po-kaz so se povečale za 19.0 na 1617.2 milijona Din (žirovne naložbe so se skrčile za 19.3 na 765.5. obveznosti po raznih računih pa so narasle za 36.3 na 846.8 milij Din).
Vrednost zlate in devizne podlage skupaj s premijo (28.5%) je znašala 22. t. m. 1903 milijone Din in kritje v zlatu in devizah 29.96% (prejšnji teden 29.76*/„); kritje v samem zlatu v trezorjih Narodne banH pa je znašalo 27.45% (27.44 «/<>).
»Tehnika in gospodarstvo44
Nedavno je izšla dvojna številka (5 in 6) revije »Tehnika in gospodarsvo«, ki že drugo leto orje ledino v slovenski tehnični in gospodarski literaturi. V tej številki je priobčil inž. A. Dimnik p slikami in diagra mi opremljen predlog za rešitev IjuMjnn skega železniškega problema. Zahteva po globitev sedanjega kolodvora, tako da pre-
Gospodarske vesti
= Olajšave za odplačilo starega davčnega doiga se ne uodo podaljšale, uavčni oddelek tinančnega ministrstva je davčnim uradom naroču, da takoj na običajen način opozore davčne obvezance, da se lahko poslužijo določb uredbe o izrednem odpisu dela davčnega dolga do konca leta li)32. samo do konca februarja t. L, ko ta uredba ugasne. Davčni uradi bodo opozorili davčne zavezance, na koristi, ki jih imajo od te uredbe, in jih bodo pozvali, da se jih kar najbolj poslužijo, ker uredba v nobenem primeru ne bo podaljšana.
Po preteku meseca februarja, to je po poteku veljave uredbe o teh olajšavah, se bo začelo najstrožje izterjavanje starih dolgov iz leta 1932, ki bodo do konca februarja ostali še neurejeni.
_ Preveč sladkorja. O naši produkciji
sladkorja v lanskem letu smo pred tedni že obširno poročali (glej »Jutro« od 3. t. m.). Združenje jugoslovenske sladkorne industrije objavlja sedaj definitivne podatke o produkciji v lanskem letu. Sladkorne pese so tvornice predelale 5.84 milijona meterskih stotov nasproti 4J0 milijona meterskih sitotov v prejšnjem letu. Rezultat sladkorne kampanje je bil ugodnejši, nego se je prvotno domnevalo, ko 6« tvornice cenile produkcijo sladkorja v lanska kampanji na 720.000 meterskih stotov, dočim je v resnici dosegla 809.100 met. stotov s-adkorja nasproti 630.220 stotem v prejšnjem letu. Ker so tvornice vstopile v novo sladkorno kampanjo 1935/36 s staro zalogo 300.000 stotov, bodo torej v teko-ai kampanji imeli na razpolago 1,110.000 stotov sladkorja, do&iim cenijo domačo konsumno potrebo na največ 700.000 stotov. Računati je torej s tem, da bodo zaloge ob koncu tekoče sladkorne kampanje zopet večje in da bo treba prihodnje leto znova reducirati posevke sladkorne pese če ne bodo storjeni primerni ukrepi za povečanje potrošnje s pocenitvijo sladkorja in z znižanjem visoke trošarine.
= Iz trgov, registra. Pri Ljublj. kreditni bani? v Ljub1 jani se izbriše kot člar upravnega sveta dr. Peter Defranceschi vpišejo pa se člflni ui ravnega sveta Janke Cešnik, trgovec v Ljubljani, dr. Jernej Demšar, primarij v Ljubljani. Fran Hmelak, industrijec na Rakeku, dr. Alojzij Kobal, odvetnik v Ljubljani in Josip Ogoreutz, posestnik in trgovec v Novem mestu. — Pri Zvezni tiskarni družbi z o. z. se izbriše poslovodja Karel Čeč. vpise pa se poslovodja Josip Štrukelj, tiskar v Ljubljani. Masary kova 14. — Izbriše se Obrtna banka v Ljub ljani. podružnica v Ljutomeru zaradi opustitve poslovanja in prenosa poslov na cen tralo v Ljubljani.
Borze
28. januarja
Na iiubli-anskj borzi so oficien, teč-«
. ,. .i _ _____•___
deviz ostal- v g!avnenr> ne^nronenjen devizn London ie nekoliko populila V privatne«n kliringu so s-, avstrijski š:'i:i • tr2ova'i tv-> 0 nm?! šk funt' ra po V zagrebškem privatnem kUringu je bil
promet v avstrijskih šilingih po 9.26, v angleških funtih po 257, v gršk;h bonih po 30 in v španskih pezetah po 6.55. Nemški klirinški čeki so se v Zagrebu trgovali po 1440 in za 15. februaT po 14.10, v Beogradu pa po 14.5137.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila vojna škoda zaključena po 355 (v Beogradu po 356). Promet je brl semo še v 7% Seeligmanovem posojilu po 79.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2972.43—29&7.03*. Berlin 1756.08—1769.95, Bruselj 738.47— '43.53, Curih 1429—1431.29, London 215.98— 318.03, Ne\vyork 42*3.96-4330.28, Pariz 289.03—290.47, Praga 181.33—182.44.
Curih Beograd 7, Pariz 20.2925, London 15.2050, Newyork 30.875. Bruselj 51.90, Mrlan 24.50, Madrid 42.05, Amsterdam 208.70, Berlin 123.65, Dunaj 57, Stockholm 78.40. Oslo 76.40 Kobenhavn 67.8750. Praga 12.74. Varšava 58. Atene 2.90, Bukarešta 2.50.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 354—355, za februar. — marc 355 bi., za april 354—355, za maj 355 bi., 6% beglu-ške 65.50 bi., 6% da!m. agrarne 61 bi., 7% Blair 72 d>en., 7% Drž. hip banka 79— 79.50, 8% Blair 82 den.: ddnice: PAB 239—242. Trboveljska 120—130, Šečerana Osijek 130 bi.
Beograd. Vojna škoda 355.75—356.50 (356), za marc — (356), 6% begluške 64.25 —65 (64.75—65), za febr. 62.75—63.25 (63.10), 7% invest. 79.50 bi.. 7% stabiliz. 78.50 bl„ 7% Blair 73.25—73.rO (73.25), 7% D-rž hm. ba-nka 80 bi, 8% Blair 83 den. (83), PAB 238—239 (23^-239).
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 28. jan. Začetni tečaji: pšenica: za maj 101.625. za julij 89.50. za sept. 88.125; koruza: za maj 60.50.
4- Ljubljanska borza (28. t. m.) Tendenca za žito čvrsta. Nudijo se (vse fran-ko nakladalna postaja): pšenica: b ška in banatska, 78 kg po 177.50 do lfeO; koruza: baška po 120.50—122.50. prekmurska po 129.50—132; oves: slavonski po 142.50—145; ajda: pariteta Ljubljana po 135—137.50; moka: baška in banatska Og po 285—295, »2« po 265—270, »5« po 245—250; otrobi: baški po 110—115.
-)- Novosadska blagovna borza (28. t. m.) Tendenca mirna. Pšenica: baška in sla-vonsika 175—177: ladja Tisa ali Begej 178 —180; okolica Sombor 172—174: sremska in benatska 174 — 175. Oves: baški. sremski in banatski 139—141 Ječmen: baški in sremski. 64 kg 132.50—137.50. Koruza: baška in banatska 118—119. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 235—2/5; »2« 235 —255: »5« 215—233; »6" 195—215: »7« 160 —170: »8« 112.50—117 50 Otrobi: bešld sremski in banatsiki 103—105. Fižol: baški be!- 215- 220.
+ Budimpeštanska terminska borza (28. t. m.). Tendenca^ slaba; pšenica: za marc 17.68—17.70, za maj 17,97—17.99; koruza: za maj 15.15—15.16.
RfttflUS
+ Liverpool, 27. jan. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za jan. 6.02 (Prejšnji dan 5.96). za julij 5.80 (5.77).
4- Newyork, 27. jan. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marc 11.38 (11.41), za julij 10.82 <10.90).
Tovarne usnja odgovarjajo
Ljubljana, 28. januarja.
Glede na članek »Pokret čevljarjev Proti usnjarski industriji«, objavljen .21. t. m so nam poslale tovarne usnja Viljem Freund Maribor, »Indus«, tovarna usnja in usnjenih izdelkov d. z. o. z. Ljubljana, Pavel Franc Knaflič, Šmartno pri Litiji, Tone Knaflič. Kamnik. L. Laurich, Konjice, Paul Pirich. Ptuj. Fran X. Potoschnig, Slovenj-gradec, Tone Verbič, Vrhnika - Sap, Franc Woschnagg in sinovi d. d. Šoštanj in Karel Wrentschur in sinovi Marenberg taie odgovor:
V »Jutru« z dne 21. januarja t. 1. je bil pod naslovom »Pokret čevljarjev proti usnjarskemu kartelu« objavljen članek, čigar vsebina popolnoma nasprotuje dejstvu in ki bi mogel s svojimi neresničnimi trditvami težko škodovati vsej usnjarski industriji, ki je za naše narodno gospodarstvo tako velikega pomena.
Ugotavljamo, da ne obstoja v naši državi nikak kartel usnjarske industrije in da tudi v vseh povojnih letih nikoli obstojal nL Cene usnju so popolnoma Proste in se ravnajo edino le po svobodni konkurenci med posameznimi tovarnami usnja, odnosno so odvisne od cen sirovin, na katere pa nimajo tovarne usnja nikakega vpliva. — Cene sirovih kož so odvisne naravno od gibanja cen na svetovnem tržišču, ker pokrivajo inozemske sirove kože velik del naše domače potrebe. V prodaji usnja pa vodijo posamezne tovarne medsebojno oster konkurenčni boj. kar je vsakomur, ki le količkaj pozna prilike, dobro znano.
Ne odgovarja resnici da bi Pri nas usnje ostalo enako drago, kakor je bilo prej, ker vsakdo ve, da je cena usnja od leta 1928 do danes prav izdatno padla, tako n. pr. se je pocenil podplatni krupon od okroglo Din 80— na Din 40.— ter so v istem razmerju padale tudi cene vseh ostalih vrst usnja.
Radi gornjega so trditve navedene v imenovanem članku brez najmanjše podlage in so krivi tudi vsi zaključki, ki se jih za-more izvajati iz teh trditev.
štiri žrtve pretepaške bitke
Ptuj, 28. januarja
Pri posestniku Levičniku Ivanu na Mestnem vrhu je v nedeljo zvečer več de« klet in fantov pomagalo luščiti bučnice. Ko so okoli 22. delo končali, je gospodar prinesel vina in jim še zagodd na harmoniko, da so se fantje in dekleta zasukali. Pozneje se jim je pridružila še skupina fantov iz bližnje vasi, med katerimi je bil hlapec Strmšek Vinko iz Jamežovcev.
Obe družbi sta se lcmalu začeli g'edati pisano in že je posadil kočarjev 9in Adolf Pavko z Mestnega vrha Strmška pod kap. Za njim je odšla tudi njegova družba in se čez nekaj časa vrnila oborožena s koli. Ker pa so našli vrata zaklenjena, so jih vrgli iz tečajev in navalili s koli n« družbo Pavko videč nevarnost je pograbil v veži sekiro in udaril s topim kan* cem Strm<«ka po glavi, da je obležal v nezavesti. Strmškovi fantje Su nato napadli Pavka. Eden ga je ustrelil v pleča, drugi pa ga je še udaril z motiko po glavi, da se ie zgrudil na tla. Oba nevarno poškodovana fanta so prepeljali v bolnišnico, dva ranjenca pa sta ostala v domači oskrbi. S sirovo nretiemaško bitko se bo bavi-!o še n-tuisko sodišče ki ima s podivjano st-io m^p mlnd'«" v tukajšnji okolici i sploh neprestano opravka.
Iz Ptuja
j— Vabimo vse člane Rdečega Križa na redno letno skupščino sreskega odbora Rde. čega križa v Ptuju, ki se bo vršila v nedeljo 9. februarja ob pol 11. dopoldne v deš-ki narodni šoli v Ptuju, I. nadstr. desno. V primeru nesklepčnosti se bo vršila pol ure pozneje skupščina ob vsakem številu udeležencev. Odbor.
Obilo zabave nasm bo nudila Jadran-
ska straža na zabavnem večeru, ki ga priredi v Oficirski čitalnici 8 februarja ob 20. uri. Prijatelji morja se vabijo na prijetno zabavo. Vstopnine ni!
j— Mrtvo so našli. 561etna viničarka Vajs-baherjeva Terezija iz Grajene se je te dni mudila na delu pri posestniku Kukovcu Jožefu v Orešju. Ponoči se je Vajsbaherjeva napotila domov. Naslednjega dne pa so starko pogrešili. Zlasti jo je pogrešal župan Svenšek iz Grajene, h kateremu bi morala priti na delo. Ker je od nikoder ni bilo, je je šel iskat na njen dom in jo je našel mrtvo. Zadela jo je najbrže srčna kap.
j— Ogenj je nastal nedavno ponoči pri posestniku Zafošniku Martinu v Zgornjih .lab-lanah in uničil gospodarsko poslopje. Zgoreli so v njem vsa krma. koruza, drva in vsi gospodarski stroji z orodjem vred. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Šikol, ki so z veliko požrtvovalnostjo preprečili nadaljno katastrofo. Vzrok požara ni znan. To je že četrti požar v zadnjem času
j_ Kino bo predvajal v sredo in četrtek
ob 20. film »Epizodo«. Predigra Merkurjev tednik.
Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja!
RADIO
Sreda 29. januarja Ljubljana 12: Iz daljnih krajev (plošče).
—	12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Revelerji, har-monisti itd. (Plošče). — 14: Vreme, borza.
—	18: Otroška ura: Zvočna igra »Lisica zvitorepka«. Igrajo člani Nar. gledališča (I. slika). — 18.20: Izrezovalna dela (g. Zdravko Omerza). — 18.40: Vzroki moralnega propadanja mladine (g. Vojko Jago-dič). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20: Prenos iz ljubljanske opere. V odmorih: glasbeno predavanje (g. M. Bravničar) ter napoved časa, poročila, spored.
Beograd 16: Vojaška godba. —• 19.50: Narodne pesmi. — 20.50: Simfoničen koncert na ploščah. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 12.10: Musor-skega »Boris Godunov« na ploščah. — 16.15: Otroška ura. — 20: Prenos opere iz Ljubljane. — 22.15: Plesna muzika. — Praga 19.25: Odlomki iz operet. — 20.50: Orkestralen in zborovski koncert. — 22.30: Plošče. — Varšava 20: Lahka glasba. — 21:' Cbopinove klavirske skladbe. — 22: Ples. - Dunaj 12: Plošče. — 16.05: Iz zvočnih filmov. — 16.55: Soodbni avstrijski skladatelji — 19.25: Prenos Mozartove opere »Rop v Serajlu«. — 22.10: Lahka glasba. — 29.05: Nadaljevanje koncerta. — j 23.45: Ples. — Berlin 18: Mešan glasbeni i program. — 20.40: Koncert Wagnerjeve glasbe. — 22.15: Iz Miinchena. - 22.40: Nočni koncert in ples. — Munchen 18: Večer vedre glasbe. — 20.45: Koncert godbe na pihala. — 22.30: Moderni plesi. — 23: Plesni 'orkester. _ Stuttgart 18: Koncert solistov. — 20.45: Prenos iz Berlina. — 22.30: Simfoničen koncert. — 21 Zabaven prorrmm. — Rim 17- Simfoničen koncert, i 20.35: Puccinijeve opere.
Razžaljene božanstvo =
Lov na „sinjega tigra" — Veriga zagonetnih naključij, ki se skoro
ne dajo pojasniti

>«««»«»»»<»««»»»»»»«»«»»»>♦
V Marseille je prispel te dni pogumni po-tovalec in raziskovalec Francois Marechal, ž njim se je vrnil mlad mož,— To pa je bil ves ostanek ekspedicije 12 mož, ki so odpotovali pred dvema letoma na Sumatro, da bi v pragozdovih tega otoka lovili >sinjega tigra«.
Sinjega tigra morda v resnici nikjer ni. Ni morda kakšna zverina, temveč neznansko krasen metulj, ki živi po navedbah malajskih domačinov baje v notranjosti velikega otoka.
Francoski milijonar Vaubert, strasten zbiralec metuljev, je nekoč slišal o njem, zaželel si je uvrstiti ga v svojo zbirko in je organiziral omenjeno odpravo pod Mareehalo-vim vodstvom. Več nego milijon frankov je izdal samo za opremo te ekspedicije, a »sinjega tigra« mu vendar ni prinesla. Nasprotno pa je postalo deset mož v najlepših letih žrtev tega usodnega lova na legendarnega eksotičnega metulja.
Še noben belokožec ni imel doslej prilike, da bi ee prepričal, kaj je resnice na pripovedovanju sumatranskih domačinov. Ti smatrajo metulja za duha. ki frfra skozi divjino veiikega otoka. Po njihovih opisih mora biti sinji tiger pravi velikan s krilno razpe-tino kakšnih 35 cm. Kadar leti dobiš vtis, da so njegova krila progasta kakor tigrov kožuh. Če pa čudoviti metulj kam sede in zloži krila, tedaj je videti ves sinji kakor nebo. Po tem je tudi dobil svoje ime.
Marechal in njegovi spremljevalci seveda niso polagali nobene vrednosti na prazno-verno pripovedovanje domačinov, ki menijo, da je »sinji tiger« božanstvo. Člani ekspedi-
cije so prisegli, da se prej ne vrnejo na Francosko, dokler ne bodo ujeli vsaj eno teh živali. Te prisege niso mogli držati dobesedno. Deset mož se res ni vrnilo v Francijo, ker so vsi izgubili življenje, zadnja dva, ki sta se vrnila, pa sta imela srečo, da sta ostala živa.
Od vsega početka je težila ekspedicijo zla usoda. Že kmalu potem, ko je odplula iz Marseilla, je morala zabeležiti prvo nesrečo. Eden izmed njenih članov je padel po nekih stopnicah na ladji. Zlomil si je tilnik. Na vožnji skozi Rdeče morje se je zgodila druga nesreča. Enega izmed Marechalovih botaničnih asistentov je zgrabil mogočen val. Izginil je brez sledu v morju. Tretji Mare-chalov spremljevalec ie umrl od bodala nekega Malajca, še preden so prispeli do. pragozda. V neki pristaniški gostilni sta se moža sprla in Malajec je Francoza zabodel v srce. Ko so mrtveca pokopali so se odpravili v pragozd. Dve leti ni nihče več zvedel kaj o njih. Ekspedicijo so smatrali že za izgubljeno.
V resnici je romala ekspedicija ta čas pravi križev pol. Začelo se je z malarijo v doslej še nepreiskanih predelih Sumatre. Bolezen je po vrsti napadla vse. Tudi žuželke, nevarne strupenjače in divje živali so jih zasledovale podnevi in ponoči. Bolezen jih je končno tako oslabila in izčrpala, da so se bolj plazili nego hodili. Mnogo so trpeli tudi zavoljo divjih domačinov, ki so jih napadali ponoči.
Čim bolj se je ekspedicija bližala ozemljem, v katerih naj bi po opisih malajskih nosačev živel »sinji tiger«, tem nevarnejši,
Proti velikim jezerom • • •
Z zavzetjem Negelija, na južnem bojišču v Abesiniji, so si Italijani odprli pot proti velikim jezerom, kamor bodo skušali prodirati, če jih ne bodo prej ustavili Abesinci. Negeli je bil prej sedež glavnega stana rasa Deste
Mecklenburški Laitdru
Sadist, ki je umoril dvanajst otrok
V Schwerinu se je začela razprava proti 651etnemu >Mekleriburškemu Landruju< Adolfu Seefeldu, ki je obtožen, da se je nravstveno pregrešil nad štirimi otroiki in da je umoril 12 otrok.
Obtoženec je dedno obremenjen. Njegov oče je bil čudak in nepoboljšljiv pijanec, ki je prebil mnogo let v bolnišnicah in sa-natorijih. Seefeld je imel 8 bratov in sester , ki so bili vsi abnormalni. 23 let svojega življenja je preživel doslej v ječah. Kadar ni bil za zamreženimi okni, pa je nemirno romal po severni Nemčiji, popravljal po vaseh ure in spal poleti in pozimi psd drevesi na prostem. Ljudem, posebno otrokom _ se je znal prikupiti z opisi svojih potovanj. Žrtve si je iskal vedno v srednje velikih mestih, kjer ga niso tako poznali kakor na deželi. Otroke je zvab-ljal z-vsakovrstnimi obljubami k sebi.
Pri obravnavi je priznal Seefeld brez nadaljnjega svoje nravstvene zločine, tajil pa odločno umore, katerih ga obtožujejo. Tako imajo sodniki mnogo dela, da mu z indicijami dokažejo te zločine. V glavnem se opirajo na to da so ga razni ljudje videli na samotnih krajih z otroki, ki so jih našli potem umorjene. Obtoženec je imel tudi navado, da je svoje stvari skrival po gozdovih in si je ta skrivališča označeval z znamenji na drevesnih
deblih. Takšna znamenja so našli tudi v bližini dveh umorjenih dečkov.
Seefeld se zagovarja precej spretno in nad vse predrzno. Kaže se sploh zelo upornega. Nikakor se ni hotel pojaviti pred sodniki v civilni obleki, temveč je zahteval in dosegel, da so ga privedli pred nje v kaznilniškem kroju. Na vprašanje o dosedanjem poteku njegovega življenja, Je odgovoril, da je preteklost zanj izbrisana jn le s težavo so ga spravili do tega, da je dal nekaj podatkov. Na stvari, ki jih je v preiskavi sam priznal, se noče spominjati. Ko ga je predsednik sodnega dvora opozoril na njegov resni položaj, je odvrnil: >Kadar govorim, se moram smejati. Ne morem drugače, to je pač moja narava.« Državnega tožilca je ponosno ozmerjal z lažnivcem. Rad se baha s tem, da ima v sebi nadnaravne moči, s katerimi lahko vpliva na ljudi in doznava resnico. Ko ga je predsednik pozval^ naj sedaj te moči izkoristi za to, da bi povedal pravega morilca otrok, če že trdi, da nd on pravi, se je izmuznil da njegove moči ne vplivajo v zadevah z otroki pod šestnajstim letom.
Proces bo po vsej priliki trajal 4 do 6 tednov. Skoraj nj dvoma, da se bo končal z obsodbo in da bo Seefeld izgubil svojo glavo pod krvnikovo sekiro.
so postajali napadi domačinov. Ti so sovražili belokožce. ker so vedeli, da so prišli lovit božanstvo njih gozdov. Tako je padal mož za možem in na zadnje so ostali samo še trije Evropci. Venomer so jim pravili domači spremljevalci, da so samo še dan hoda od džungel sinjega tigra. To iih Je poganjalo kvišku in naprej.
Toda vse trpljenje, vse žrtve dveh let so bile zaman. Ne eden izmed mož ni nikoli videl živali, zavoljo katere so bili odšli v ta pekel. Lovili so fantoma, ki so si ga izmislili praznoverni možgani domačinov. Bržkone so si ga samo izmislili. Tako menita vsaj Marechal in edini spremljevalec, ki se je vrnil z njim na domačo zemljo. Toda popolnoma prepričana, da je vse samo utvara, le nista.
Francija ščiti poklicne novinarje
Francoski uradni list je priobčil naredto, po kateri dobe poklicni časnikarji posebno izkaznico. Ta izkaznica se bo izdajala samo pravim časnikarjem, tako da se ne bodo mogli s tem poklicem ponašati tisti, ki bi za časnikarje samo radi veljali. Izdajala pa bo izkaznice posebna komisija, ki bo sestavljena po polovici iz ravnateljev listov, {»o drugi polovici pa iz časnikarjev, ki jih bo imenovala časnikarska strokovna organizacija.
i	...............MMMIIIIMIIIM
Krvna preiskava
pred poroko
Država Connecticut je sprejela zakon, po katerem bodo oblasti izdajale poročne liste šele potem, ko si bosta dala kandidata za zakon preiskati kri po kakšnem uradnem zdravniku ali laboratoriju. Poročni uradnik izda dovoljenje za zakon pet dni potem, ko sta mu kandidata predložila spričevalo, iz katerega mora biti razvidno, da Je bil uspeh krvne preiskave zadovoljiv.
Edvardi v Angliji
Zanimive vladarske osebnosti v britanski zgodovini
Novi angleški kralj ie, kakor znano, osmi svojega imena.
Kralj Edvard I. je vladal temu kraljestvu od 1. 1272. do 1307. in je eden najznameni-vojskovodij britske zgodovine. Med
Dva evropska prvaka v drsanju
V	berlinski Športni palači si je sloviti drsalec Karli Schafer v osmič priboril naslov evropskega drsalnega prvaka. Na drugo mesto se je plasiral Anglež Sharpe, na tretje Nemec Baier.
V	tekmi za evropsko prvenstvo za dame js dosegla z 259.1 točke zmago spet Sonja Hen-nie. Na drugem in tretjem mestu ji sledita Angležinji Colledgeova in Taylerjeva (249, 245.9). Mala Japonka Inada, od katere so si obetali čudežev je ostala z 217.7 točke na desetem mestu.
Oba zopet nenadkriijiva
V mednarodnih tekmah za evropsko prvenstvo na ledu sta te dni ponovno zmagala:

Sonja H e n i e (Norveška)
drugim je premagal Škote in jim odvzel »sconeski kamen«, na katerem so kronali svoje kralje. Ta kameniti prestol je sedaj v westminsterski opatiji in Edvard VIIL bo sedel nanj na dan svojega kronanja.
Edvard II. (1307.-1327.) je vladal v težkih in temnih časih. Bil je prvi angleški kralj, ki je nosil naslov »waleikega kneza«. Bil je precej slaboten vladar. Končno ga je umoril neki ljubimec njegove žena.
Edvard III. (1327-1377) je pregnal morilca svojega očeta s prestola ln je potom vladal pol stoletja v samih vojnah. Pod njegovo vlado so Angleži pod vodstvom tedanjega »princa waleškega«,slovitega »črnega princa«, dobili velike dele Francije. Ta vojna je imela za posledico strašno kugo. Delovne moči so postale tedaj tako redke, da so jih morah posestniki pridobivati s tem, da so jim plačevali redne mezde, kar dotlej ni bilo v navadi. To je morda najpomembnejši dogodek pod vlado Edvarda III.
Edvard IV. je vladal od L 1461 do 1483. Bil je zelo močan kralj, ki je vsaj za nekaj časa ustavil anarhijo državljanske vojne »bele in rdeče rože«. V njegovem času se je začel na angleškem širiti humanizem. Cax-ton je otvoril prvo novodobno tiskarno. Pod Edvardom IV. so cveteli veliki trgovinski ce-hi.ki so si mnoge svojih tradicij ustvarili v tem času.
Edvard V- je umri, ne da bi bil prav vladal, kot deček 1. 1483. Bil je starejši izmed obeh nesrečnih princev, ki ju je dal grozoviti stric Rikard III. umoriti v Towerju, kakor nam je znano iz slovite Shakespeareove drame.
Edvard VT. (1547. - 1553.) je tdl sin Henrika VIII. Smatrajo ga za zadnjega kralja angleškega srednjega veka in je umrl zelo mlad. Prav za prav so namesto njega vladali mogočni lordi in Škoti Verske razprtije, ki jih je začel njegov oče. so se pod njim nadaljevale. Z njegovo polusestro Elizabeto se je začel za Anglijo novi vek.
Edvard VII.. sodobni še danes živeče starejše generacije je vladal od L 1901. do 1910. Kot sin kraljice Viktorije je po svojih dejanjih dovolj znan. Njegov vnuk Edvard VlIL je sedaj stopil na prestoL
Karli Schafer (Avstrija)
Plemenitaš in guvernanta
V londonski družbi je zbudila veliko senzacijo poroka veleplemenitaša viscoun-ta Hilla z bivšo guvernanto Berto Schmldt —Immerjevo. Poročni obred se je izvršil z velikim sijajem v cerkvi sv. Jurija v Kensingtonu. Mlada dama je prišla pred nekoliko leti. iz Strassiburga na Angleško, ■kjer Je dobila službo kot vzgojiteljica v neki odlični hiši. V to hišo je zahajal tudi viscount Hill. Seznanil se Je s svojo bodočo ženo, ko je nekoč pobrala na cesti ranjenega psa in ga potem doma požrtvovalno zdravila. Hil je velik prijatelj živali in to njeno ravnanje se ga je tako doj-milo, da jo je zaprosil za roko. Po kratki zaročni dobi sta se sedaj poročila
Holandsko odlikovanje dr. Euweja
Holandska kraljica je imenovala novega šahovskega svetovnega prvaka dr Euwcja za častnika reda Orani je Nasavske. To je eno najvišjih holandskih odlikovanj.
Zmagovalca pri grfidli volitvah
V e n l z e I o s (vodja liberalcev}
Kondilis (vodja monarhi stovj
LEPO IN SNEŽNOBELO OPRANO BO VASE PERILO, AKO BOSTE UPORABLJALI
P E H I 0 N
PRALNI PRAŠEK. PRAV POCENI JE TA NAS KVALITETNI DOMAČI IZDELEK'
ANEKDOTA
Ko je ob koncu osemdesetih let preteklega stoletja angleško sredozemsko vojno brodovje, na katerem je služil tudi pokojni-kralj Jurij V. kot mornar, obiskalo Carigrad, je prišel na krov turški veliki vezir, da bi se princu poklonil. Sprejel ga je admiral. Moža sta se pogovarjala v pogovoru pa ni niti eden, niti drugi omenil princa, šele pred odhodom je vezir povprašal po osebnosti,, ki ji je bil njegw obisk prav za prav namenjen. >Princ?« je dejal admiral >Glejte, pravkar prihaja,« in je pokazal z roko na mornarja, ki je šel preko krova in je bjl ves črn od .premoga. Vezir se je priklonil in odšel, ne da bi princa nagovoril. Bil je menda mnenja, da se je admiral samo pošalil, ko je nekega mornarja izdajal za princa.
VSAK DAN ENA
CD CD
j?
»Kaj pa se je zgodilo?« »Nič hudega. As nam Je med igro po nesreči zletel skozi okno.«
*»Po&t£kec>«*
Tako so oklicali Edvarda VOL za novega kralja Anglije
Levo: Čitanje proklamacije pred palačo St. Jamesa. — V sredi: Londonski župan prisega zvestobo novemu vladarju — Desno: Častnik čita proglas o aatoličenj« novega kralja posadki na ladji
Dr. Fran Windischer:
Narodna galerija
in naša javnost
V soboto je bfl občni zbor Narodne galerije v Ljubljani. Iz uvodnega poročila predsednika g. dr. Windischerja posnemamo naslednje odstavke, ki v glavnem govore o odnošajih in dolžnostih naše javnosti do Narodne galerije:
Narodna galerija je v svojem ogrodju m svojih temeljih dovršena, dopolnjevanje bo pa vedno potrebno. V sedanji obliki je Narodna galerija Lepa kiultuma ustanova in dostojno predstavlja našo likovno umetnost Naš ponos in naišo ljubezen zasluži. Ko dobimo Akademijo znanosti v Ljubljani, bomo imeli v slovenskem vseučilišču, v Akademiji znanosti in v Narodni galeriji svoj kulturni Triglav. Vsak defl te odlične kulturne trojice bo SBovencem svet
Narodna galerija potrebuje ljubezni in spoštovanje celega našega naroda. Doslej še ni tistega odziva in tiste podpore naše javnosti, ki je taki ustanovi potrebna. Za miil narod so kulturne ustanove kakor Narodna galerija eminentne važnosti. Naš narod mora izpolniti prepričanje, da je Na-rocihra galerija njegova last in njegov po-ncs. Zanimanje za njo je treba zanesti prav v vse sloje. Več nego sedla j je treba o njej govoriti v naši javnosti, pisati moramo o njej v našem časopisju vseh vrst Narodna galerija mora biti posvečeni hrann naše umetnosti, ki bodi trajno v živi dotiki
z življenjem, visoko nad trenjem vsakdanjosti. Ne sme biti začarani grad, ne sme biti tajinstven muzej, ne spominska galerija. Ž-ivaihna shodnioa našega naroda bodi I
Mnogo truda, mnogo trenja, mnogo ne-odjeniljive energije je bilo, da smo dali Narodni galeriji sedanjo lepo obliko. Mnogo umetnin je sedaj zbranih v njej, ali je se mnogo lepega doma in drugod, kar spada v galerijo, da postane popolna. Izpopolnjevati pa se mora trajno V Narodni galeriji je sedaj mnogo umetnin naše banovine, našega muzejia, mestne občine flljufoljtanske, knezošlkofiijiSkega ondinairtatai Z velikim razumevanjem nalog Narodne galerije so nam dali na razpolago iz svojih zbirk veiliko in lepo število slik in plastik.
Privatne darežljivosti zelo pogrešamo pri svojem konstruktivnem delu. Moja želja bi bila, da se nam posreči prepričati naše veljake o tem, da je treba sredi vsakdanjega življenja misliti ne samo na pridobivanje i,n ohranitev gmote, marveč, da morajo tisti, ki jim je bila sreča mik, pomagati
umi pregled
Nove smeri v vedi o jeziku in slovstva
Pojrma filologija in lingvistika razlaga najnovejši Minervin leksikon z istim kratkim stavkom: >nauka o jeziku«. Enako tudi drugi priročniki te vrste na primer Knauerjev konverzacijski leksikon. V resnici pa se najnovejša lingvistika že močno raziločuje od filologije, kakor jo pojmuje naš izobraženec. Cel ostarejši poklicni filologi bi se najbrž le trudcxma znašli v .sodobni lingvistiki in v najnovejših smereh literarne vede. Upam, aa ni pretirana primerjava stanja v današnji lingvistiki s stanjem v sodobni fiziki: v primeri s položajem pred desetletji so nastopile v eni in drugi vedi vprav prevratne izpre-membe.
Čehi so tudi v tem pogledu daleč pred nami. V Pragi obstoji že nekaj let »Praž-sky linguistieky kroužek«, ki združuje mlajše jezikoslovce najsodobnejših smeri. Njegov prvi zbornik »Jspisovna čeština a jazykova kultura« je v slovenskem revialnem tisku prikazal dr. J. Glonar. .Lani je pričel Praški iingvjjstični krožek izdajati svoje periodično glasilo z naslovom >Slovo a slovesnost« (pri založbi ivleiaiitrich). Programatični uvod te nove revije, ki odpira marsikje kar presenetljive poglede v jezikovne in literarno-teoretične probleme, je pisec teh vrstic navedel v L. Z. 1935 št. 2-3. V krožku praških lingvistov veje mnogo ostrejši veter kakor v krogu fiioiogov stare šoie, ki se zoirajo v Pragi na pr. okrog časopisa >iNaše Reč<: problemi se postavljajo na nove osnove in iščejo se rešitve v smereh, ki so Diie doslej kvečemu le nakazane; izvršuje se spiošna revizija, prav za. prav prestavba cerotne filoiogije, ki octa-ja z uotjeaanjimi izsjeaki in m~.i.o-oami ie pomožen material za no vo, znatno polnejšo i^uuLLotveno stavoo.
v loiii po&i&uu pomeni ^.aio vo a sioves-nu»ta pojav, ki je vreden zanimanja slovenskega raziiinn .stva. ±ravikar je oii zaključen prvi reuuii te, laiako Oi rekli avantgarden zaiaiLitvene revije, v stirin zveatcin na- skupno suanen je zoranega ooiio gradiva, cigar doorsen del obravnava po-seane lingvistične in literarne probaeine, ki kažejo specializacijo v smislu novih lingvističnih stnij in so ponekod nespeci-alistu že težko umljivL Izmed teh omenjamo zlasti študije R. Ja^obsona o češkem verzu. Pisec je po rodu Rus iz mlajše generacije ki so jo že oplodile porevo-lucijske struje v ruski literarni vedi, zlasti formalizem, čigar temeljno delo, V.šklov-"fcega »Teorija proze«, je pred tremi lef izšlo v češki izdaji. Jakobson se je naseiil v Pragi in je oborožen z najnovejšimi metodami lingvistike in slovstvenega strukturalizma, tako prodrl v sestavo in duha češkega jezika, da je postal ena največjih čeških kapacitet v poetiki. Kaj-pa.k, Jakobsonova strukfcuralistična poetika je od stare šolske poetike v taki razdalji, kakor učna knjiga fiziologije iz S. stoletja od današnje fiziologije. Prav tako je treba posebej omeniti jezikovno in poetično strukturalna raziskavanja V.Mathe-sijia in J. Muliažovskega, prispevke B. Trnke v sodobni fonetiki, študijo S. Pe-triika o globokem tonu v češkem jeziku z lingvističnega področja, z literarno znanstvenega pa študijo F. X. Salde o pesniški avtostilizaciji, V. Mukažovskega o pesniku Haiku in A. Novaka o pesniškem jeziku mladega Jana Neruda i. dr.
Izmed splošnejših razprav in člankov je vredna posebne pozaornosti v 4. številki izišla razprava prof. dr. Franka Wollma-na. >V6da o slovesnosti«. Priznani češki slavist navaja posledice, ki jih je prinesla literarni vedi primerjalna metoda, predvsem pa poudarja važnost dejstva da se je s to metodo ugotovila fluktuacija med umetno in ustno tzv. narodno literaturo. Pokazala se je sovisnost literarne tvari in naštela je potreba temeljite prestavbe celotne literarne vede. O tej prestavbi razpravlja dr. Wolknan s prodornim poznanjem novih smeri in metod in naglaša pomen strukturalizma ki se je razvil iz prejšnjega formalizma, čigar začetnik je bil že v osemdesetih letih pr. stol. delujoči ruski literarni teoretik Aleksander Ve-se lovski j. Dr. Wollman kaže, v čem obstoji primerjalna strukturalna metoda in v kakšnem vzajemnem odnosu so razvojno pojmovana poetika, zgodovina in ideologija, obenem pa opredeljuje nje odnos do pomožnih odnosno sosednih ved, kakor so psihologija, sociologija, etnologija, estetika, lingvistika, kritika. Iz Wolhnanove razprave zlasti posnemamo, da je dolgoletno vplivanje ruskih literarnih teoretikov in lingvistov na češke {Ceh. Psttvka Je
bil učenec VaselovsEkega, izmed najnovejših prim. vpliv Jakobsona in šMovskega) obrodilo lepe in razvoju vede o slovstvu koristne rezultate. WoiJiman naglaša potrebo slovanske literarne zgodovine na osnovi strukturanih primerjalnih proučevanj; samo s takimi delnimi rešitvami bo mogoče kdaj priti do zgodovine evropske literature, ki bo prikazala vso medsebojno fluiktuacijo in postavila duhovni razvoj narodov in Evrope v docela novo, ostrejšo in objektivnejšo luč.
čitanje časopisa >Slovo a slovesnost« zahteva neprestano orientacijo v smereh in ideologijah., ki se pojavljajo v sodobnosti; zahteva revizijo mnogih, dosedanjih pojmovanj in kaže lingvistiKo in literarno vedo v novem razvojnem štadiju ko si usvaja izsledke socioloških psiholoških in številnih drugih dognanj ter promatra jezik in slovstvo v njunem neprestanem strukturalnem razvoju. Nova lingvistika je izrazito dialektična. 2e njeno nazivo-slovje pomeni marsikje prelom s staro fi-lologijo. Vrtinec sodobnega nemira in prevredinotevanja vrednot je razgibal in razkvasil tudi vedo o jeziku, povzdignil samo pojmovanje jezika, prodrl v njegove spodnje tokove, v strukturne skrivnosti človeškega govorjenja; ustvaril je novo simboliko izraza, razmaknil obzorje v svet razvojne sovisnosti jezika, in družbe, razodel nova pota še h globljemu umeva-nju poezije in slovstva sploh kot najriš-jega produkta človekove izraževalne sposobnosti. Tako se je veda o jeziku razrasla in se še razrašča v številne specialne panoge, in ideal, ki so ga imeli o svoji vedi še včerajšnji filologi, je v novem vetru razcefran kakor stara zastava.
Za nas je načemo zanimivo že saimo dejstvo, da se celo na takem delnem področju, na majhnem odseku celoletnih človeških vednosti, kakor je veda o jeziku, izpreminja podoba sveta. V tem smislu nam daje delo praških lingvistov in njihov organ lep dokaz o tesni priključen os ti čeških kulturnih tokov na najsodobnejše struje evropske znanosti	o.
drugim ter pri graditvi reprezentativnih kulturnih naprav svojega naroda dejansko sodelovati. Kakšna razlika j« sicer med tujim veljakom in lastnim imovitim človekom, če on nima srca za socialne in kulturne potrebe svojega naroda. Narodna galerija želi velikodušnih dobrotnikov, ker izkušnja pri drugih narodih zgovorno in prepričevalno dokazuje, da brez zasebne darežljivosti, oprte na razumevanje za kulturne potrebe, ni mogoče zgraditi velikih in popolnih kulturnih ustanov. Za enkrat smo na hrapavem potu, na "bregu pričakovanja in je zapisati žal le malo dogocfkov, ki vlivajo pogum in dajejo vzpobudo. Narodna galerija ima na raepolaigo prav skromna sredstva pri svojem delu in mora skrbno obračati vsak dinar. S 100.000 dinarji na leto vzdržujemo veliko razmajano poslopje, plačujemo j a vtki bremena, nosimo režijo — katko potem pridobivati nove umetnine?
Z buddtvijo in nego zanimanja za umetnostne dobrine podpiramo tudi svoje žive umetnike. Položaj naših likovnih umetnikov vseh vrst nii za viden, težaven je in skr bi poln. Kaj pomafja umetniku posmrtna s'ava! Tudi on s?mo enkrat živi in za življenja ni zanij dovolj pohvalna kritika.
Umetniki potrebujejo dejanske podpore javnih mest in zasebenikov. Lepo je ogrevati se za umetnost ali ne smemo pozabiti, dia brez naših živih umetnikov ni naše moderne slovenske umetnosti.
Plriti moramo tudi do tega, da dobe naši umetniki podpore in ustanove za študij v
tiko, češ, da je pri domačih avtorjih prestroga in da samo ovira razmah domače dramatske proizvodnje. Zaradi slednje izjave se je razvila diskusija Dušan Nikolajevi« je izjavil da kritiki izlivajo svoj žolč na avtorje samo zato, ker sami ne morejo ustvarjati. Občinstvo, je dejal Ni-kolajevič — menda v zvezi s kritiko svoje zadnje drame, — je najboljši sodnik. Naposled je Velmar Jankovič razvijal svoje poglede na gledališko krizo.
Zapiski
i
Hrvatski slikar csiavKu jomerlin, ki je
v nedeljo zaključil razstavo v Ljubljani, namerava prihodnje dni razstaviti v Mariboru.
jtjujmund Habrina češki pesnik in kritik, znan kot vneti * prijatelj slovenske literature in prevajalec Cankarja, je prejel moravskošlesko deželno literarno nagrado za pesniško zbirko > Legende upora«, ki je bila ob izidu prikazana tudi v »Jutru«.
Janka Samca pesem »Mlstral« so priobčili v prevodu Adolfa Veselega praski >Nar. Listy« dne 24. t. m.
Filozofija življenja v kontrastih. Filozofska knjižnica >Logos« v Beogradu je izdala te dni obsežni spis Miloša R. Milo-ševiča »Filozofija života kroz kontraste«. Pisec razglablja življenjsko celoto z zornega kota kontrastov in skuša po tej poti doumeti ideološka nasprotja v sodobnosti in pokazati zmisel življenja. Knjiga je razdeljena v štiri dele: v prvem obravnava pisec pojave v prirodi, v drugem pojave duševnosti, v tretjem družbene pojave in v četrtem delu pojave višjega duha.
Združenje jugoslovanskih dramatskih avtorjev je imelo minule dni v prestolnici občni zbor. Tajnik Velmar Jankovič je ugotovil v svojem poročilu, da je avtorska zaščita obrodila dobre sadove in da sedaj vsi naši dramatiki v redu prejemajo tantijeme. Razveseljivo je tudi, da začenjajo jugoslov. dramo uvaževati v ino-: zemstvu predvsem na češkoslovaškem, pa 1 v Avstriji, Madžarski, Bolgariji m Nemči-i ji, »ni pa tega mogoče reči o Franciji« je pristavil tajnik. Velmar Jankovič predlaga ustanovitev posebnih študijev, ki bi uprizarjali dela mladih avtorjev, zlasti začetnikov, čijih prvenci ne morejo prodreti na večji oder. V takih študijih bi mladi dramatiki najlažje spoznali hibe svojih del. Volmar Jankovič je nadalje grajal zagrebško gledališče, češ, da tako malo uprizarja nezagrebške jugoslov. dramatike. Beograjska drama daje cele serije Begoviča. Krieže, Pecije Petroviča, a zagrebštka upošteva izmed beograjskih avtorjev- zgolj Nušiča. Kaj pa pravi Velmar Jankovič k temu. da beograjska drama upošteva slovensko dramatiko mnogo mani ko na or madžarsko ali norv®*<^ dramatiko? Ostre besrdo ie nalovil ta4,™'lr oasjamzadje jugoslov. dramatikov na kri-
©rt
Javna zahvala
Po 14 letih našega obstoja smo v skrajni sili prvikrat apelirali na javnost, da podpre naše smučarje za naš nastop na zimskih olimpijskih igrah. Odziv je bil presenetljiv, vsem na čelu g. ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič in industrijalca gg. Herbert in Walter Woschnagg, ki so s svojimi visokimi darili zagotovili uspešno reprezentanco naše države. Še mnogo jih*, je prispevalo z večjimi ali manjšimi darili, skratka, občutili smo pri tem vso ljubezen in pozornost, s katero spremlja naša javnost naš smučarski pokret.
Uverjeni smo. da -^ odziv naše javnosti naši reprezentanci najmočnejša moralna opora, v njih bo zavest, v koliki meri jih spremlja domovina, pripravljena podpreti njihovo borbo v največji meri.
Naj sprejmejo vsi. za poklonjena darila našo prisrčno zahvalo, delali bomo tudi v bodoče na tem. da dvignemo ta naš narodni šport, do stopnje, ki mu pripada.
JZSS.
Poslovilni večer olimpijskih tekmovalcev. Poslovilni večer olimpijskih tekmovalcev bo v četrtek ob 20. v restavraciji Emoni. Olimpijski tekmovalci bodo položili Pri tej priliki olimpijsko prisego, nakar bo zabavni večer in slovo od tekmovalcev, ki oddidejo v petek ob 8.40 iz Ljubljane. Vse smučarje in prijatelje tekmovalcev vabimo na ta poslovilni večer in opozarjamo, da so dogovorjene v restavraciji znatno znižane cene.
I. državno mladinsko In srednješolsko prvenstvo v smučanju. ki bi se moralo vršiti dne 1. in 2. febr. 1936 na Polževem se preloži radi slabih snežnih razmer. Nov termin se objavi z novim razpisom. Mladinski odsek JZSS.
Službeno iz LNP. Drevi ob 20. seja upravnega odbora. Seja poslovnega odbora odpade in bo jutri v četrtek ob običajni uri v podsavezni pisarni.
ASK Prirnorje (nogometna sekcija). Danes od 15. naprej obvezen trening za rezervo in juniorsko skupino.
S.K. Ilirija (Smučarska sekcija). Drevi je ob 20. v posebni sobi kavarne Evropa važna 6eja' sekcijskega načelstva. Pri seji naj se zglasijo: Urh. Franz. Zuccato in ostali v Ljubljani bivajoči člani. (Hazenska sekcija.) Drevi ob 18.30 sestanek vseh članic, ki
velikih središčih tokovne umetnosti. Nikakor ne zadoščajo kratki izdeti in bežni ogle di v vsej naglici! Umetniki so biti in bodo vedno svojstveni, svoje zahteve imajo in svoge posebne poglede. Vzemimo jih širok oprano sceLa. Brez njih najbrž ne b« boli umetniki.
Narodna galerija je zbirka umetnin v
prvem redu. V njene prostore spejemamo dala starih in živih umetnikov, Mi samo izbrana dela spadajo v našo javno zbirko. Moje stremljenje je vedno bilo, da so naši umetniki svojim delom primemo pravično in častno zastopana. Pri tem zbiranju umet nin javne galerije absolutno potrebujejo podpore ne samo naših javnih mest, ampak tudi privatnih dobrotnikov.
Naša denarna vrela so ponižna. Svoja sredstva dobivamo od banovine, od mest Ljubljane in Maribora. Razen teh so naši denarni dohodki iz zasebnega vira zadnji dve leti komaj omembe vredna. Moja iskre na želja je, da bi skoraj smeli pozdraviti gosto vreto novih ustaffiovnikov, saj naša ustanovnina znaša po pravilih samo 500 Din. Rad bi dočakal čas, ko si bo vsak naš veljak štel v ponos in čast, da je njegovo ime zapisano med našimi ustanovniki.
Brez samohvale smemo reči, da je Narodna galerija dika in ponos Slovenije in Ljubljane. Popolna seveda še ni in mora biti naše stremljenje, da jo dovršujemo v mejah svojih ra^ipoložnih sredstev. V tem pogledu je v našem odboru bil ponovno govor o tem. da bo treba misliti. na to, da dobimo posebno moderno galerijo, ki naj
želijo obiskovati redne gimnastične vaje. Sestanek se vrši v klubski Bobi v Evropi. Istočasno se sprejemajo tam tudi prijave novih Članic.
Vremensko poročilo.
Bistrica — Boh. jezero po stanju včerajJ 5 C, megleno, snega v dolini ni. Planint na Kraju 25. jan.: 0 C. oblačno, mirno, na 180 cm podlagi 60 cm novega snega, smuka dobra. Bled Jezero po stanju včeraj: 5 C, megleno, snega v dfclini ni. Pokljuka 27. jan.: 1 C. sneži, mirno, na 80 cm podlagi 5 cm novega snega smuka dobra, skakalnica uporabna. Kranjska gora-Ratece po stanju včeraj: barometer stoji mirno, pooblačilo se je, mirno, 20 cm južnega snega. Vršič. Krnica, Tamar po stanju včeraj: 40 cm južnega snega. Zelenica po stanju 25. jan.: —4 C, Jasno, mirno, na 14") cm podlagi 25 cm novega snega, smuka dobra. Jezersko 25. jan.: —1 C, mirno. 40 cm novega južnega snega Kofce 27. jan.: 0 C. na 80 cm podlagi 4 cm novega snega, oblačno, smuka dobra. Pohorje 4 C, dež, smuka neugodna. Peca 3 C, zelo oblačno, mirno, sneg južen.
SOKOL
Vsem sokolskim lutkovnim odrom! Med-župni lutkovni odsek poziva lutkovne odre sokolskih žup v Celju. Kranju, Ljubljani, Mariboru in Novem mestu, da nemudno pošljejo seznam vseh lutkovnih iger v svrho ustanovitve lutkovne knjižnice na naslov: MedžuPni lutkovni odsek. Narodni dom. Ljubljanski Sokol, Bleiweisova cesta.
Sokol I Ljubljana-Tabor vabi članstvo na 28. redno glavno skupščino drevi ob pol 20. v mali dvorani na Taboru.
Nase gledališče
L) K. A M A Sreda: 29. Pesem s oeste. Red Sreda. Četrtek: 30. Dies irae. Premiera Red Četrtek.
Petek: 31. ob 15. uri Bratomor na Meta vi. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 5 do 14 Din. Izven.
Premiera Wildgansove tragedije »Dies irae« (»Sodni dan«) bo v četrtek 29. t m. Drama spada po svoji idejni veličini med najpomembnejša dela povojne svetovne literature. Napisana je bila leta 1918, torej v času, ko se je ravno dovršilo najveaje klanje vseh krajev in časov. Znameniti pesnik in dramatik odgrinja v terj drami z brezobzirno krutostjo pretresljivo tragedijo nezaželjenega, v sovraštvu spočetega in vzgojenega otroka, ki ga nečloveška borba med starši, med očetom in materjo pritira neizogibno v propast ki smrt Velik opoteznosit in večna veljavnost osnovne misli, čudovito doživljeni in strnjeni značaji, muzikalna zgradba v obli* ki in zlasti monumentalni plastični jezik uvrščajo to delo med najdragocenejša dela našega dramskega repertoarja. Pesniški prevod je oskrbel književnik Fran Al-breeht Glavne vloge igrajo ge. Marija Vera in Šaričeva, ter gg. Levar, Jan, Debevec in Gregorin. Reži jo ima Ciril Debevec. Pre* miera jc za red Četrtek.
bi morda sprejela vsse vsa dela po vefc-kem razdobju našli knp»c«o«usto>r. Kaz-m&jafi smo tudi o tem, ksfao bi mog.i razširiti svoje razstavne prosto«, ki so danes že tesni. Ker je dejstvo, da imaJ"f" ša umetnost za današnje razstavne potrebe v Jakopičevem paviljonu, ki je sedaj last mestne Občine, vse preskromne prostore, se je po iniciativi profesorja Cankarja ponovno ie razpravljalo o tem, da bo treba misliti na novo moderno zgradbo za umet-uiškenirazBtKv« ▼ Ljubljani. Kar se tiče razstavnih prostorov, je dejstvo, da «no zeio zaostali v primeru z drugimi kulturnimi središči v naši državi. Brez optimizma, brez potrpežljivega defta in tmjevega prizadevanja si je kulturno dete- težko m»-sftti. Vodstvo Narodne galerije ima dovolj optimizma in tudri dovolj vztrajnosti, pa je prepričano, da dobi v doglednem času naša likovna umetnost prostore, dostojne in primerne njena kulturni važnosti, v naši be&i Ljubljani za svoje razstave kakor tudi prostore za sta'no prodajalnico siik in plastik naših modernih umetnikov. Prosvetni oddelek mestne občine Ljubljana, Društvo likovnih umetnikov in naš upravnik Ivan Zorman so tem« vprašanju posvetili že mnogo dela. Narodna galerija ni samo zbirali m urejevali svojih zbirk, kar je njena glavna naloga. Po svojih skrammfli močeh je rada podpirala prizadevanja tako obstoječih organizacij likovnih umetnikov kakor tudi nošam eznih umetnikov. Zlasti naš irpaia^niilk g. Zorman je ponovno dokazal svojo veHko sposobnost pri aranžmanib ljubljanskih razstav.
OPERA
Sreda: 29. Kraljičin ljubljenec. Red A. Četrtek: 30. Madame Butter£ly. Gostuje primadona sofijske opere, Jovoovič-Kowačevska. Petek: 31. Zaprta
Bolgarski go»t v naM operL V četrtek 30. t m. gostuje prvič v naši operi prva lirska sopranistka Narodnega gledališča v Sofiji Elizabeta Jovovič-Kowaičev8ka. Ona je mlada pevka, ki je dovršila svoje pev» ske študije v Rimu, kjer je tudi nastopala. V Sofiji poje ves prvi Iirski repertoar poleg Madame Butterfly, še Man on, Travi-jato, Margareto v Faustu, Mimi v Bofoe-me, Miignon, Nedo v Glumačih, Tatjano v Onjeginu itd. Ima odlične kritike, minulo nedeljo in torek je gostovala tudi v Za* grebu. Njeno gostovanje v Ljubljani bo v četrtek 30. t. m. in sicer v nasdovni vlogi Puccinijeve opere Madame Butterfly.
MARIBORSKO GLEDALIŠČ®
Sreda, 29. januarja: Zaprto, četrtek, 30. januarja ob 20. ari: >Veste.
Komfortno stanovanje
obstoječe iz treh sob, kabineta in pri-tiklin se odda s 1. februarjem na Miklošičevi cesti.
Informacije se dobe v pisarni Delniške tiskarne d. d. v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 16.
Stekleno streho
ali samo železno konstrukcijo za stekleno streho, poljubne ploskve, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe pod šifro: »Za delavnioo« na ogl. odd. Jutra.
Zastopnika
prvovrstnih angleških avtomobilov, gum za avto in motocikle ter vseh ostalih tehničnih gumastih predmetov za Dravsko banovino iščemo proti garanciji. Ponudbe pod »Engleski automobili 394/B-8« na ogl odd. Jutra
OHISTVO
ErmansArhar
ŠT. VID
Stalna razstava
NajnovejSI modeli, velika Izbira. Zahtevajte ponudbe!
Najslajša In najboljša
krepDna pijača je
BERMET — VINO,
črnina iz Frnške gore, Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to Specijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 I naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremski Cariovci. F ruška gora
ZAHVALA
Za vse izraze iskrenega sočutja ln sožalja ob bridki izgubi našega predragega soproga, očeta, brata, starega očeta in tasta, gospoda
JAKOBA LESKOVŠKA
višj. jetn. paznika v pok. izrekamo vsem svojo najtoplejšo zahvalo.
Predvsem pa se zahvaljujemo gospodu preds. okrož. sodišča dr. Žiharju, ravnateljstvu jetnišnlce, gospodom uradnikom okrož. sodišča, pazniškemu osobju, hišnim stanovalcem in vsem drugim, ki so darovali vence in šopke ter spremili dragega pokojnika v tako obilnem številu na poslednji poti, in slednjič vsem, ki so se na katerikoli način spomnili dragega pokojnika in nam izrazili svoje sožalje.
MARIBOR, dne 28. januarja 1986.
ŽALUJOČE RODBINE.
Vsem sorodnikom, prijateljem tn znancem nuna-
njamo tužno vest, da nas je naš ljubljeni soprog, zlati očka, stari očka, brat, stric in svak, gospod
CASERMAN MATEJ
krojaški mojster, dne 28. t. m. po kratki, mukapolni bolezni, previden s tolažili svete vere, — za vedno zapustiL
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dse 30. januarja 1936., ob pol 3. uri popoldne lz mrtvaške veže splošne bolnice na-.pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 28. januarja 1936.
Žalujoča soproga ALBINA; ELA In JOŽA, hčerki in ostalo sorodstvo.
Zane Qrey:	54
Teksaški iezdec
»Sodišče pravi tole: Na zahodu od Pecosa ne potrebujemo jezdnega redairstva. Nočemo ga. Fairdale ne mara jezdnih redarjev«.
»To je laž, Longsreht!« ga je zavrnili Duane. »Bisrna imam od fairdal'sk»h meščanov, ki vsa prosijo za jezdne redarje«.
Longstreth je pobltedel kaikor zid. TMe na sencih so mu nabreknile v vozteste konopce. Tresoč se, kakor da bo zdaj-zdaj pobesnel, je iskal odgovora.
Filoyd Lawson je plarfil v dvorano in stopil k mizi. Besede so se mu mešale. Njegova togota ni. bifla v pametnem razmerju z razlogom, ki bi ga bife utegnila imetfi. Lcmgstretih ga je odrinil in gsi svareče pogledal.
»Kje je vaše pooblastilo, da smete prijeti Snek-kevja?« je zakričal Loigstreth.
»Meni nii treba pooblastila, da primem človeka, Longstreth. Pravice teksaških redarjev so vam očiviMno neznane«.
»Pri mas ne boste ugamijali svojih redarskih gr-Idobij. To bo moja skrb.«
Ta Longstrethov nepremišljeni odgovor je bil znamenje, ki ga je Duane čakal. Na to je meril. Hoteli je prisiliti Longstretha, da bi vpričo vsega mesta pokazal svoje karte in svoj pravi obraz.
Duane je stopil toftko niaizaj, da je bil na vse strani prosi
»Možje fairdateki!« je z done čim glasom zaklical. »Ooračam se ao vas vseh. Vse vos kličem za priče. Longstreth, vaš župan, zabranjuje prijetje ztočinpa. To sporočim generalnemu pribočniku v Austiin. Nikoli več n>e bo&iie trgali zločinca redarju iz rok, polkovnik Longstreth!«
Longstreth je bel kakor zid sedel na svojem
stolu; čeljusti so mu drgetale.
»•Odkriti ste svoje karte, Longstreth!« je zakM-cal Duane, in glas se mu je daleč razlegai in priklepal vse poslušalce. »Vsak spodoben faiirdateki meščan vidi, kako igrate; zmanjkalo vasn je adu-tov. Govoriva, kakor je res! V teh dveh letih, kar ste faiirdalskd župan, niste prijeli ndkoili nobenega živinskega tatu. Čudno, ko je Fairdale središče govejih tatov! Nikoli nobenega ujetnika niste poslali v Del Rio. nikar že v Austin. Da, niti ječe nimate! V času vašega uradovanja se je zgodilo devet umorov — pouličnih bojev in napadov pa toliko, da jim ni števffa. Nihče ni bil prijet. Odrejali ste pa aretacije zaradi majhnih prestopkov in ste te nezme»rmo hudo kaznovali. Sodišče je res da imelo seje — seje zaradi vodnih pravic, delitev živine in zemljiških razmejitev. Čudno, da ste bili pri teh pravdah vedno udeležena vi ali Lawson ali drugi, ki so vam blizu. Čudno, kako so se te pravde zmerom dobro končale — za vas!«
Duane je za trenutek prekinil svoj hladni, rezki govor. V dvorani in zunaj nje je bilo tako tiho. da si slišafl glasno dihanje mož. Nato je Duane končal:
»Longstreth, še eno odkrito besedo vam rn vsemu Fafirdiahi! Ne obtužujem vas in vašega sodišča,
da ste nepošteni. Pnavhn 'le: čudno! Zakon je bil tu burka. Vzroki te prizanasijivosti im niso jasni — zdaj še ne. Aft od današnjega dne igirai. igro tudi jaz!«
Sedemnajsto poglavje.
Duane je zapustil sodno drvorano, se prerij skozi množico in krenili po cesti niadol. Na obraz.;h mnogih mož je opažal komaj skrito začudenje h. zadoščenje. Stopili je bil na toplo sled in zdaj je' hotel videti, kam vodi. Nič nemogoče se mu m zdelo, da bi sedel na onem koncu Cheseldone. Čedalje večja vnema je rasla v njem. A spet in spet ga je pie^nja«l spomin na Rayo Longstrethovo. Njenega očeta je imel na sumu, da m to, kar kaže. Morebiti, da, celo najbrže, je menili Duane sam pri sebi, bo treba pripraviti temu dekletu skrb in gorje. Ta m»sel ga (ie navdala s skeleoo bolečino. Cudho čuvstvo, ka je bito dolgo časa pokopano v njegovem srcu, je jelo trkati na vrata >n ter.iaitri, naj ga poai'uša in izpusti. To ga je begalo
Ko se je vrnil v gostilno, je našel Laramieja z obvezano gflavo in bunko na čelu, bledega, drugače pa zdravega.
»Kako je, Laramie?« ga pe vprašaj.
»Nu, kakor pač mora bati!« je odvrnil Laramie.
»Vražje vas je oplazili ta Snecker«, je menil Duane.
»Ne mislim ga tožiti zaradd tega«, se je pobrani'! Laramie, s pogSedom, ob katerem se je Duane nehote zamislil.
»Tada i ga bom tožil jaz. Ujel sem ga in ga gnal pred sodašče, a Longstreth ga je izpust fl«.
Laramie ni bil videti te gorečnosti nič kaj vesel.
»Vem, Laramie«, ge Duane rcadafjevai, »ponekod v Teksasu ie pametno, da č&ovdk drži jezik za zobmi Pametno in zdravo! M med nama: vedite, da stojim na vaši strani plotu!«
Laramie se je zdrznil Duane se je obrnili in mu pogfiedal v oči. Zdrezal je bil Laramaja iz njegove navadne zapetostL A v tem, ko ga je gledal, je jasna svetiloba, ki je morda pomemila začudenje in veselje, melhoma izginila z gostiinTičairjevega obraza. Spet si >e nadel staro krhko. Toda Duane je bi viden dovo^. Držal se je sdedi kaikor pes kr-vaš.
»Ko že rrasffim na delo, Laramie«, ije vprašal, »za koga pa prav za prav dela Snecker?«
«Zasrran tega nisem ničesar zinit«
»Nu, pa mi povejte? Hud/o ste nasajeni danes, Laramie. Menda zaradi bunke? Torej, za koga dela Snecker?«
»Ce sploh kao dela, kar je prekfeto redek dogodek, tedaj deta za LongstTetha.«
wHim! Podoba je, kakor da bi biil ta Longstreth lastnfilk vsega Fairdala z okoltoo vred. Ondan sem se .prekleto jezil, ko sem igral Pri Longstreth »v i banki »faraona« in izgubili čedne dtema-rce. Ce bi bil dobil, me rve bi tako grizlo. A kar zazijaj sem, ko mi je nekdo povedal, da je tudi ta igralski brlog Longstrethova last«.
»Marsikaj je njegovega tod okoK«, je kakor z mulko rekel Laramie.
»<Hm!Ze spet! Tudi vi se bojite, kakor vsi, ki jih srečavam tod; strah vais je, dla si ne bi zaradi Longistretha o pek Bi ust. Na dan z besedo, Laramie1 Jez se vraga me#im za gospoda polkovnika in župana Longstretha! In če bi prišlo do tega, ga počim kaikor le kdaj kakega lopova ob Pecosu!«
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanie naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Oglasnega oddelka »Jutra«
odgovor, priložite
Le, če zahtevate od
J,« v znamkah
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se tnalih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Sli+zbodobi
Beseda 1 Oln. <ta?eb 3 L aa Iifro ail lajanje 'aslovf B Din. Na|m«r?5? tnesek 17 Oln
Mlajšega inkasanta
K5eim za Ljubljano. Zahteva se poštenost in lep ttUvOf) ter primerno jam ■trti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Inkasant 86K4«.	1036-1
Natakarico
delovno, solidno in pošteno dobro računa>rico, sprejmem Ponudbe poslati na na?lor Don — Mokronog.
1946-1
Dunajski grame!
kvartet, išče zaposlitve Na slov: Močnik Leopold, Ta-t "ribah črva uli-ca 1)9. Maribor.	U958-2
Brivski pomočnik
dober delavec, prvovrsten bubištucer s finim nastopom 25 let sti.r, išče boljše nameščenje. Otto Kombek, Kosti Cakovec.
1060-2
Dobra šivilja
za kako fino delo, gre ši vat na dom. Toman. Gosposka -ul. 4/1. desno.
1936-2
Služkinja
■aanoetojna, ki zna kuhati in vse gospodinjske posle opraviti .kakor tudi ljubiteljica otrok, dobi stalno službo takoj ali s 1. februarjem. Ponudbe na Aleksij Fenos, Ptuj. Krekom ul. 6.
ieio-1 Frizerski robci
mali io veliki (novi) naprodaj. Cesta 29. oktobra Itv. 20. pritličje desno.
1949-1
Služkinja
pridna, poštena. 7>a po-Bpravljnnie. ki zna krpati dobi službo. Sv. Petra c. ie.	1904-1
Gospodično
Slovenko, ki obvlada popolnoma nemščino. staro do r>J let se sprejme takoj kot vzgojiteljico k dvema dečkoma v starosti 5-7 let v Split. Naslov v vseh posl, Jutra.
1953-1
Samostojnega
Htografskega
faktorja Sčeroo in prosimo za pismene zawpne ponudbe. i. Blasnika nasled. d. d. LJuUjana.
1978-1
Službe išče
Vsaka beseda 50 par; davek Oin, ta dajanje naslova 5 Din. najmanjši TOssek 12 Din.
Boljša šivilja
I lastnim šivalnim strojem Absolventka krojnega tečaja. žela mesto pomočnice, ali se priporoča cen. damam na dom. Naslov v veeb po si. Jutra.
1982-2
Pridno deklr
stara 19 1. snažna in poštena. ki zna kuhati in opravlja vso hišna dela, z dobrimi spričevali želi službo kjerkoli. Zare-s dobra moč. Ljubiteljica otrok Naslov v vseh posl. Jutra v Ljubljani.	1948-2
Natakarica
v-za.m-e vinotoč na račun v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd .Jutra pod >10«
19S2-2
Brivski pomočnik
dober bubištucer išče službo. Nastopi lahko takoj. Adolf Nemec, Čakovec Kr. Marije ul. ft!.	1973-2
n


Beseda ) Din davek '• Du za iifro ali lajanje 5 Oin Najmanjši «■!< 17 Oln.
Vajenko
z primerno šolsko izobrazbo sprejme modni atelje Vera, Nebota-čnik VI. nad. Ljubljana.	1980-44
Dober zaslužek
Oprava »Našega vala« išče v vsej Dravski banovini krajevne zastopnike. Inte regenti naj sporočijo svoj naslorv na »Radijska revi ja Naš val« Ljubljana.
1968-3
Potnika
za prodajo opank in eopat sprejmem. Kavcija potreb na 100.- Ponuribe je poslati na ogl. odd. Jutra pol v2fy% provizija«
1038-5
O. Th. Rotman:
Kapitan gre v
Beseda 1 Cln lavek 3 Din. rs ?lfio ali dajanje iaslova 5 Din NajmaniS) ».nese1! 17 Dla
Drugi prikrojevaini tečaj
za damska in moška oblačila se vTŠe od 3.-22. febr. 1926. Teodor Kune lastnik krojne šole, Ljubljana Sv. Petra c. 4/H.
1044-4
Prodatn
Besedb ) Din davefc 3 Din ta šifre ali dajanje naslova 5 Din NajmanjSi tnesek 17 Din
Zložljivo posteljo
kompletno, zelo čisto prodam. Ogled samo do<poldue Gorapova 3/II. desno.
1970-6
Hranilne knjižice
prodaštp ali kupite
najbolje
potom moje pisarne Solidno poslovanje! Priložite znamko!
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38-10.
36-16
Prodam
hrastovo jedilnico 6000.-Radio Telefunken 1500.-Klavir 3300.- Vprašati Resljeva ceeta idt-sno.
197)1-6
Pomije
se oddajo s prvim. Kavar na Leon. Kolodvorska 29.
1947-6
S<-seda i Dlo j«vefc 3 f -i ir 5ifro ali dajanje nasl«rva - Oln Vajmanfil ttvsek n Din.
Motorno kolo
tiipa Gurzi, novo malo rabljeno »e n god-oo proda. 1'oizve se Cesta 29. oktobra 24.
1977-10
3'jseda I Dia. davek 3 Dia i« iifro aH dajanje saslova ' Din NaiiuanHl tnesek 17 Din
Medenino
staro, le težje komade, k»-pimo vsako količino. Jugo-iiitz. Ljubljana. Šiška.
1934-7
Lestenec
(Luster) za sveče kupim. Pismene ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Lestenec« 1048-7
i-seja i Din Javek ' Dia n 4Uto ali dajanje ^astovs i Oh MajmaniŠl -neset n Dla
Vlogo
Kmet&ke posojilnice Ljubljana. kupim od najngodnej jega ponudnika- Ponudbe na ogl. odd. Jutra ood »Ca 30.000«.
I»m-16
Gotovino do
560.000 Din
vioiim v dobre podjetje. Sodelovati želim. Ponudbe na ogl. o<W Jutra pod Šifre »Dob«-«.
19» i«
53
Tovariši so ga prestrašeni pogledati Prav za uHiem. kakor branjevcu svioč nik, mu je tičala dolga puščica. Pfa sre čo je bŠa odnesla te majhen košček kože s kapitanove glave. AR — švrk' je ifMrtteteia druga puščica, to pot mteit Vinka. . . Očividno so streliaS nanj sovražniki, ki so bili skrki med drev ieoi!
Tvrdka A. & E. Skaberne
Ljubljana javlja, da jemlje do preklica v račun zopet
HRANILNE KNJIŽICE prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov (Mestna hranilnica. Ljudska posojilnica, l^jobljgiosk« kreditna banka itd).
1988-16
Posojila
vezaAa na štednjo in vet-tetao mesečno odplačevanje, doW vsaka kredSta zmožna oseba Brezplačno zavarovanje za shičai »ar
a.
BANKA in 5TEDIONA d. d. Krapieske Toplice GFlainri zastopnik ts dravsko banovino
RUDOLF ZORE Ljubljana. Gledališka ul. 12. Pismeni odgovor Din. 3. znamke.
1973-36
Seseda I Din Javek i Ul ep iifro ali dajanje naslova i Din NajmanjSi tnesek 17 Dla
V Celju
v sredam mesto, oddam v najem trgovski lokal za trgovino z mešanim blagom. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod značko: »Sigurna eksistenca«.
1974-17
ie«eda I Din lavek . Du. ta iifro t*Ii dajanje aslova ; Jin NajmanjSi tne-«l< 17 Din
Brivski salon
v Ljubljani kupim. Ponudbe na ogl. od<i. Jutra pod »Salon«	aaso-ae
Ix>k»!
v centru oddam za obrtnika takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.	1067-19
ieseda 1 Din davek 3 i -i ilfro ali lajanje last^v; * Mu ffatmanifr 'ne««-). 17 Din
Posestvo
z gosipodarskim [xnsl>pjem travniki in obsejajiimi njivami rta kateri se lahko hran 6 goved, sodni vrt Ln vinograd, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
199:-30
Rentabilno hišo
v Ljubljani, v dobrem stanju c ca. 350.000. ku pim. Ponudbe na Magušar Resi j eva ce*ta 16.
1972-30
Dve parceli
ena v Ljubljani, druga v št. Vidu, po ceni naprodaj. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Ugodna prilika 36«
1379-2 ■
Beseda I Dla lavek > Dii ta iifro ali dajanje naslova 5 Kn Najmanj« roe«»l. 17 Otn
Trisobno stanovan.ie
kopalnica, poselska soba. velika predsoba, elektrika, plin, oddamo s tebronrjem. Naslov pri hišnik b Dvora kova ulica 3.
1067-91
Stanovanje
tako] oddam v Zg. Šiški štv. 14. Poiive »e Zg. Si ška Stv. 104
1983-21
Trosob. stanovanje
komfortno. v centrum u mesto takoj oddam Naslov v vseh posl. Jutra.
1010-31
Trisob. stanovanje
sončno in zelo komfortno s kopalnico, vrtom, event. tudi £rrnr70 ivHsm v Orai-novi 31
1903-31
Opremljeno sobo
z dvema posteljema oddam 2 gospodoma ali zakonskemu paru brez otrok. Bohoričeva ul. 34.a.
10(32-23
Sobo
z eno aH dvoma posteljama z vso oskrbo ali brez svetlo, oddam. Sv. Petra e. 48. pritličje. Sprejme se tudi gospode na dobro domačo hrano.
10(53-128
Sobo
lepo, s posebnim vhodom, pvketrn ;n eltktr. evdnV sostanovalcu takoj aK s 16. februarjem. Naslov v vsoh poel. Jutra.
1981-23
Oddam
takoj soibe, hlev in šupe. Cesta 39. oktobra št. 91 10CE-33
Sobo
oddaim gospodu. Ve*ter. Oojzova ceea štv. 1. pritličje.
1069-33
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom v bližini sodišča iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj iččetn«.
1067-03a
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom v centru iščem za takoj. Ponudbe na og-1. odd. Jutra pod »Vesna«.
1
Komfortno sobo
z diskretnim vhodom, Bče <rc»pad, v centru meota. i^onudbe na ogl. odd. Jutra pod »Udobnost«.
1779-39»
S
l Oln lave* ) L ■s ilfn aH 4ataa|« naslov.
Din NalaiaaMi M^-el.
n la Tovarniški objekt
►b Donavi, 750 četv. mt. zidane površine, s parnim itrojem (stabilnim) 60 KS. lvojno črpalko za motor, narmornato ploščo za usnjarje, sode, 10 m cevi za ;>arno gretje in dva stroja za drobljenje ježi«, poceni proda, skupno ali posamezno • Eder. Vukovar.
Din 1000.-
sean izgubila od 5m*rt»-ske ceste po Maaarykovi do glavnega kolodvora. Pošten najditelj naj odda rta policiji ali v ogl. odd. Jutra.	1045-38
Prošnja
Prosim, da oseba, katera se je spozabila pomotoma ali kakorkoli v Mestni rentninski sobi št. 1£ kln buk zamenjati. naj ga izroči nazai v '-entninsko sobo.	10T*V28
Opremljeno sobo
oddam g^ospei aH gospodični po' niTki ceni. Na željo i oskrbo Naslov v vseh posl. .Ttrtra
1054-23
Sobo
opremljeno, prijazno, oddam v vil: bHzn Tabora. Naslov v vseh posl. Jutra.	1066-213
Informdcije
Preklic
Podpisana prek licu jem, da moj mož Silvo Medvešek nima pravice za trgovino prejemati denarja ne delati na isto dolgov, ker je imetje moja last. Rerta Medvešek Trbovlje
1042-91
KLJUČ SVETA ZA VAS JE
t
Typa 944 A
Din 120 —
mesečno.
Typa 944 A 2+1 cevni radio prejemnik z vdelanim dinamičnim zvočnikom, skala z izpisanimi imeni postaj.
Cena .....Din 1995.—
na obroke naplačilo Din 159.— in 18 obrokov po . Din 120.—
H. SUTTNER
PHILIPS
PREJEMNIK
PRVOVRSTNA IZDELAVA m NIZKE CENE DOLGOROČNO ODPLAČEVANJE
Zahtevajte brezplačno predvajanja pri zastopstvu
Ljubljana, Celje,
Aleksandrova 5 Aleksandrova 9
Inteligenten
posredovalec
ki bi poaredoral ▼ drnžab-ni&kem sporu proti lepi proviziji se iWe. Ponudbe poslati na ogi. odd. Jutra pod »Tovarna 5000«.
1895-37
PIŠITE SE DANES !
Ostanki
mariborskih tekstilnih tovarn
brez napak, pristno-barvni, »Paket serija A* za moško, žensko, namizno, posteljno perilo in rjuhe, »Paket serija B« izključno zimski topli flaneli in barbenti najboljše kakovosti vsak Paket 10 do 20 m samo Din 107. Dalje novi »Original Kosmos Z paket«, vsebujoč 2.80 m sukna za eno dolgo zimsko suknjo, oziroma za ženski plašč, lepe temne barve. ali pa 1.80 -n za kratko zimsko suknjo in 1.20 m posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo D 107. Vsi paketi poštnine prosto. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite takoj na
»KOSMOS« razpošiijalnico ostankov marib. tekst, tovarn, Maribor, Dvo rakova cesta 1.
Telefon
3 9 51
PREMOG DRVA in KARBO PAK ET!
IV. SCHUMl Dolenjska oesta
eoezpLAČt
POUK V ICOANJU I
HAOMON'K|
oo
ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK
MEINEL*HEROLD^J
TORHICE 61ASBH MARIBOR ž- 1Q1
Odda se v najem v hiši Metelkova ulica št. 13.
stanovanje
obstoječe is več sob, kuhinje in pritiklin, veliki obrtni prostori z dvema skladiščima in pisarne. Tozadevne nadaljnje informacije se dobijo v trgovini Ivan Perdan nasledniki — Krekov trg št. 11.
GOSPODINJE !
ZAHTEVAJTE PRI VAŠEM TRGOVCU
pralno milu W8AVA"
PRVOVRSTNA KVALITETA!	KONKURENČNA CENA!
DOMAČ IZDELEK!
-v. —	• V- -ve' '^^'iTf-i^S^fe:.
f
Združenje krojačev, krojačic ln sorodnfli ot»-to\-v LJubljani naznanja, da je njen član, gospod
CASERMAN MATEVŽ
umrl.
Pogreb bo v četrtek, dne 30. januarja 1935. ob pol 3. uri popoldne iz splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Združenje prosi, da se člani in članice pogreba v polnem številu udeleže.
NACELSTVO.

en oglas □
Potrti v globoki žalosti naznanjamo, da nas je danes lepo spravljen z Bogom zapustil naš ljub-r„ brat, stric
ljeni soprog,
stric in svak, gospod
vsak* d« rek ) 01 o «ajaa|»
I »■;
Miro
S Oln.
lalmnnl*' «ne«ek ?(l "••n
Starejšega gospoda
dobrosituiranega, M bi gmotno pomagal mladi temperamentni gospodični, želim spoznati. Le resne dopise na ogl. odd. Jutra l»od ^Didc^ee^ja«.
1006-d*
Naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, svak
Jeseh Ritdo!!
upokojenec fin. kontr.
27. t. m. po kratkem trpljenju mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega bo v sredo 29. t. m ob 5 uri popoldne i7 mrtvašnice splošne bolnice. V LJUBLJANI, 28. I. 1936
KAT1 — soproga; CVETKO, DANICA ln MELOTi; otroci in ostali sorodniki.

«. «. M
— 4«
Jožef Komidar
gostilničar In posestnik.
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 29. januarja 1936. ob 16. in pol iz hiše žalosti, Pokopališka cesta št. 35, k Sv. Križu.
LJUBLJANA-MOSTE, dne 28. januarja 1936.
Žalujoča soproga Antonija Komidar roj. Kod litin ostalo sorodstvo-
Pogrebni zavod Gajfe* Iva«, Ljabljaaa.
M J»