Naročnina mesečno 25 Din, sa inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, sa nozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi aL 6/111

VENEC
Telefoni nredništva Ia oprave: 4<W>1, 4(W)a. 404)3. 404*, «0-05 — Izhaja vsak dan sjntraj razen ponedeljka in dneva po praznik.
t-okovnl račun Ljubljana številka 10.650 io 10.349 aa inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6.
Se o slovenskem krnela
Gospod urednik!
Zanimanje za kmetski stan raste! Vidim, da ne le pri tistih politikih in stranki, ki so ji sicer na nasprotni strani radi očitali, da se briga samo za kmeta. V zadnjem času opazujem, da so vse stranke zelo brižne za kmeta, tudi politični začetniki od levice do desnice se pridno sukajo okoli njega in mu dajejo politične nasvete. V političnem pogledu vživa torej slovenski kmet brez dvoma največjo pozornost. Nekaj let sem tudi prav pridno deluje Kmetska zveza, ki bi slovenskemu kmetu hotela vsestransko pomagati, posebno v gospodarskem pogledu. Bral sem sklepe celjskega sestanka Kmetske zveze in moram reči, da so prav umestni. Le izvesti jih bo treba! Zasledoval sem tudi razpravo v zadnjem zasedanju banskega sveta, kakor jo je priobčeval »Slovenec«. Veliko pametnega in koristnega je bilo nasvetovanega. Le to se mi zdi, kakor da se iz leta v leto ponavljajo iste tožbe in iste kritike, tako, da se zdi, kakor da bi vsako leto bilo treba vse delo znova opraviti ali kakor da bi se še prav ničesar ne storilo na tem polju.
To je res, potrebe so velike in še čas vedno novih prinaša. Sam živim med kmečkim ljudstvom in vem, kako je življenje težavno. A ker vam že o teh stvareh pišem, pa vseeno mislim, da bi naši vodilni politiki, naše časopisje in pa stanovska kmetska organizacija na naše sodobno kmetsko vprašanje, ki je obenem tudi glavno vprašanje slovenskega naroda ne gledali pravilno, ko bi bi se izčrpali v tožbah o premalem donosu naše zemlje, o nezadostnem kmečkem kreditu, o reorganizirani prodaji, o padanju cen, o zavarovanju, o davčnih olajšavah... Bog ve, kako so vse te potrebne in koristne reči in razumem, da so na prvem mestu na vseh kmetskih sestankih. Toda ta vprašanja niso od danes in jaz, ki dolgo živim med podeželskim kmečkim ljudstvom, morem reči, da sem doživel boljše, pa tudi že dosti hujše in težje čase kot so današnji.
Ko gledam življenje našega kmečkega ljudstva od blizu, se mi vse bolj dozdeva, da mu najbolj primanjkuje neke njegove lastne miselnosti, ki bi rekli ideologije. Manjka mu stanovskega etosa in je njegovo pomanjkanje vzrok mnogih drugih pomanjkljivosti in ran, ki jih zdravite, ki pa so šele drugoten znak prvotne bolezni. Naj govorim bolj določno! Veseli smo, ko vidimo, kako se organizirajo kuhinjski tečaji, za kmetska dekleta, gospodinjske šole, šivalni kurzi. Dekleta se izobrazijo, se tehniško izpopolnijo, mogle bi naše še precej zaostalo kmečko gospodinjstvo izboljšati. Toda kaj, ko vam vsaka druga po končani gospodinjski šoli naenkrat odkrije, da je rojena za višje stvari in vam z novo, boljšo kuhinjo, z novim bolj izpopolnjenim znanjem zapusti domači dom in si poišče službo v mestu ali pa gre osrečevat južne brate. Pri fantih bo prav tako ali pa še slabše. Dvignili smo izobrazbo, izboljšali strokovno usposobljenost kmečkega človeka, a nismo znali dvigniti istočasno tudi njegove ljubezni do grude. Zato je to naše delo velikokrat enako naporu tistega, ki je iz Savinje nosil vodo v Savo.
Gotovo je izobrazba in strokovno znanje kmetu potrebno, dandanes celo nujno potrebno. Toda važnejša kot izobrazba je vzgoja, ki naj da ljubezen do poklica, stanovsko zavest in stanovski ponos, tako kakor ima svojo stanovsko zavest meščan ali delavec. Slovenski kmet stanovske zavesti in ponosa danes nima in če mi stokrat kdo nasprotno trdi, se mu bom upal stokrat odgovoriti, da se moti. Sicer pa: odkod naj bi jo tudi dobil? Saj mu jo že stoletja ubija gosposka, ubija družabni položaj, kakor ga je kmetu odmeril meščanski družabni red in ubija kmetsko zavest še v prav posebni meri dandanašnja šola, ki bi bila v prvi vrsti poklicana, da jo goji in dviga. Naše kmečko vprašanje ni v prvi vrsti gospodarskega značaja, ampak je, da se tako izrazim, prvenstveno moralnega značaja. Vi veste, kaj pravi danski kmet: »Za naše dansko salo in za naše dansko maslo se nam ni treba toliko zahvaliti izvrstnim strojem in organizaciji, kakor duševno prebujenemu in moralno zgrajenemu danskemu poljedelcu.« Upoštevajmo to! Kadar se bomo na naših kmetskih sestankih tako burno in vneto razgovarjali o šoli, ki naj bi jo imeli naši kmečki otroci, o njihovih vzgojiteljih in sploh o vzgojnih in nravstvenih vprašanjih, kakor se danes z vnemo pogovarjamo o gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo kmeta, — takrat, se ini zdi, bomo pričenjali pojmovati jedro našega kmetskega problema. Mislim tudi, da bi strokovne in politične organizacije, ki delujejo med slovenskim kmečkim ljudstvom, zgrešile svoj cilj, ko bi le gospodarska vprašanja enostransko porivale v ospredje. Ravno težavni časi zahtevajo večjo moralno odporno silo, ki pa jo kmet dobi v svoji stanovski in krščanski kulturi, v znkoreninjeni ljubezni do grude in v zaupanju božjem. Čim pa postane gospodarstvo izhodišče vsega kmečkega mišljenja, pa odloča le še goli račun, ki morda pokaže, da je najdonosnejša družinska politika, ako gredo fantje v tovarno, dekleta v Zagreb ali Belgrad, oče pa za delavca na žago. Tako propadajo slovenski kmečki domovi: velikokrat zaradi gospodarske stiske, a še večkrat zaradi moralne stiske. Človek mora zemljo ljubiti, urugače jo bo zapustil iu tudi ona bo njega
Na delu za pravični mir:
Rooseveltov odposlanec pri sv. očetu Piju XII.
Sprejet je bil pri sv. očetu Myron Taylor, hi naj podpre delo sv. Stolice za mir
Vatikan, 27. februarja, t. Danes je bil posebni odposlanec Zedinjenih držav Roosevelta sprejet pri sv. očetu Piju XII. To je bila njegova prva avdienca pri sv. očetu. Mjron Taylor je šele pred dvema dnevoma prišel v Rim in je izrednega pomena okolnost, da je bil sprejet pri sv. očetu že dva dni po svojem prihodu. Diplomatski zastopniki so navadno sprejeti pri državnih poglavarjih, kjer so akreditirani, šele čez dalj časa; tokrat pa je bila tudi v Vatikanu podčrtana pomembnost tega dogodka na ta način, da je bil posebni odposlanec Rooseveltov sprejet pri sv. očetu v najkrajšem času
Ta dogodek je izrednega pomena ne samo za ves katoliški svet, ampak tudi za nadaljnji razvoj tistih dogodkov, ki naj ublaže nesrečo, v katero je zabredlo človeštvo. S tem v zvezi so posebno značilne okoliščine, ki so spremljale imenovanje posebnega Rooseveltovega veleposlanika pri svetem očetu. Roosevelt je imenoval svojega odposlanca takoj po božičnem govoru sv. očeta V svo-zein govoru je sv. oče Pij XII. na izredno odločen način poudaril načela, na katerih mora biti zgrajen pravični mir, ki naj zaključi sedanjo vojno. V svojem tedanjem govoru je sv. oče poudaril, da more pravični mir sloneti samo na načelu, da ima vsak narod pravico do svoje neodvisnosti, da lahko sam ukrepa o svoji usodi. Nasilje ne sme več biti podlaga za urejanje mednarodnih sporov in zato naj se ustanovi posebna ustanova, ki bo urejala mednarodno razmerje na podlagi pravičnosti. Svet se naj razoroži, vse sodelovanje med narodi pa naj sloni na načelih krščanske ljubezni.
Na ta govor je predsednik Zedinjenih držav odgovoril s posebnim pismom; v pismu sporoča predsednik ameriške vlade, da zelo visoko ceni delo katoliške Cerkve za dosego pravičnega miru. Da bi mogel sodelovati pri tem delu, odpošilja posebnega osebnega zastopnika v Vatikan, in sicer imenuje na to mesto Myrona Taylorja. Sveti oče Pij XII. je na to pismo odgovoril v sredini januarja in pozdravil lepo misel ameriške vlade, ki se toliko trudi za dosego resnično pravičnega miru med narodi.
Za razmerje med Vatikanom in Zedinjenimi državami je silno važno dejstvo, da se je po letu
Myron Taylor je izročil poveriina pisma
Vatikansko mesto, 27. febr A A. Štefani: Danes dopoldne je sv. oče sprejel v svečano avdijenco izrednega veleposlanika Združenih držav pri sv. stolici Mirona TayIorja. Avdi-jenca je potekla po protokolu, pri katerem izročajo veleposlaniki svoje poverilnice. Papež
se je s Taylorjem pogovarjal pol ure. Nato' je Taylor obiskal kardinala Maghoneja, kateri pa mu je popoldne vrnil obisk v njegovem hotelu.
«HB
Velike manifestacije v Neapelju ob priliki rojstva princese Marije Gabrijele, hčerke princa Pijeraont-skcga. — Princ Pijemontski raz balkona pozdravlja množico.
1870 zgodilo prvič, da je ameriški predsednik v Vatikanu zopet zastopan. V londonski pogodbi iz leta 1915 je bilo izrecno poudarjeno, da mora ostati delovanje Cerkve v popolnem zatišju, posebno pa se zastopnik Vatikana ne bi smel udeležiti mirovne konference. Tokrat pa se pridružuje delu Cerkve za mir zastopnik tiste države, ; ki bo morda morala najodločneje sodelovati pri obnovi razmer v Evropi po sedanji vojni.
Iz vsega tega se jasno vidi, da ne more prihod Myrona Taylorja v Evropo imeti nikake zveze s potovanjem Suinnerja Wellesa po evropskih prestolnicah. Njuna skupna pot v Evropo je bila le po naključju in to je bilo ob odhodu obeh državnikov iz VVashingtona tudi poudarjeno. Sumner Welles potuje po Evropi, da se tako rekoč »na pragu vojne« pouči o evropskih razmerah, Myron Taylor pa je danes nastopil pri Vatikanu službo, ki bo mogoče zelo dolgotrajna in naporna, zaključila pa se bo šele, ko bo ugotovljeno, da so se uresničile skupne želje ameriške vlade in iskreni nameni Cerkve, da bi se ta vojna zaključila res s pravičnim mirom. Tmeriški nastop pri Vatikanu
pomenja, da stoji delo Cerkve v tem oziru danes na prvein mestu.
Kardinal Verdier o poslanstvu Myrona Taylorja
Pariz. 27. februarja, t. »La Croix< objavlja izvleček iz izjave, ki jo je dopisniku portugalskega lista »Noticias de Diario« podal pariški kardinal Verdier. V tej izjavi je o potovanju Myrona Taylorja v Vatikan izjavil naslednje:
»Ta ameriški korak bo velikega pomena za zvezo vseh duhovnih sil proti materializmu in barbarstvu. Ta zveza je potrebna zaradi nevarnosti, ki hočejo podreti vse temelje civilizacije. Protestanti dajejo roko katolikom za obrambo, ki oboje v enaki meri zanima. Nekaj skupnega je med vsemi verniki. Vesel sem tudi tega, kako so me mohamedanci sprejeli v Severni Tfriki. Človeštvo se mora proti napadom tistih, ki rušijo svetišča, ki razpihujejo ».rez obotavljanja najslabše nagone in ki oznanjajo premoč surove sile, združiti in zajeti vse tiste, ki verujejo v Boga.«
Sumner UUelles ne bo mogel posredovati za mir
Njegovo posredovanje je zgolj informativno in ne more vplivati na nadaljni potek vojne
Pariz, 27. febr. t. Havas. Francoski politični krogi poudarjajo, da je pot Suinnerja VVellesa po Evropi golovo predznak za to, da se bo takoj nato sprožila nova mirovna ofenziva. Toda v Parizu menijo, da bo delo v tej smeri obtičalo na slepem tiru, ker Francija in Anglija no moreta in ne smeta spremeniti svojega stališča. To stališče sta pa v številnih govorih podala predsednik francoske vlade Daladier in predsednik angleške vlade Chamberlain. Obe vladi sta svojim narodom že razložili, kakšen naj bo bodoči pravični mir.
Francija je mobilizirala milijone svojih vojakov in teh ljudi ne more poslati domov poprej, predno ne bo dosežen mir, ki bo trdno zasidran in resnično trajen.
Če nevtralci in tisti, ki se ne vojskujejo, razglabljajo o miru, tedaj sc naj pač spomnijo tega, da se ne sme obnoviti tako nesrečna in težka doba, kakor je bila doba med letom 1918 in 1939. Najprej mora biti v Evropi vpostavljena popolna politična varnost, nato se pa naj organizira nova Evropa, ki mora poprej odstraniti režim, ki je prinesel nemir in nesrečo nad ves svet.
Spored bivanja v Nemčiji
Berlin. 27. febr. t. Reuter. Sedaj so v glavnih obrisih že določili spored za bivanje Rooseveltovega odposlanca Sumnerja Wellesa v Nemčiji. Ameriški državnik se v Nemčiji nikjer ne bo ustavil in bo prišel naravnost v Berlin, kjer bo tudi ostal vse dni svojega bivanja v Nemčiji.
Po prihodu ga bo takoj sprejel nemški zunanji minister von Ribbentrop. nato pa bo Sumner Welles odšel k Hitlerju v spremstvu von Itibbentropa.
Nato bo Sumner Welles obiskal še maršala Goringa, nakar bodo ameriškemu državniku na čast priredili v novi kanclerski palači slavnostno kosilo.
Sicer pa nemški tisk poziva nemško javno mnenje, da naj ne pripisuje kakega izrednega pomena bivanju ameriškega državnika v Nemčiji. Prav gotovo pa ne bi bil na mestu pretiran optimizem. Dopisnik lista »Basler Nachrichten« poroča svojemu listu, da se v Nemčiji sicer pripravlja izredno slovesen sprejem Sumnerju Welles«, toda listi še zmeraj prinašajo izvlečke iz zadnjega Hitlerjevega govora v Monakovem in poudarjajo razne odstavke iz tega covora. ki se nanašajo na bodoče vojne dogodke. Listi posebno podčrta-vajo razliko med vojnimi cilji, ki jih je navedel Chamberlain in cilji, ki jih je določil Hitler.
Ustavil se bo za nekaj dni v Švici
Rim. 27. februarja. AA. Havas. Sumner Wel-les. katerega odhod v Berlin se pričakuje za 1. marca, ho ostal verjetno en ali dva dni v Švici, kakor to menijo gotovi rimski krogi.
Rim. 27. febr. AA. Havas. Sestanek med Mus-solinijem in Sumner Wellesom je bil v prisotnosti grofa Ciana in ameriškega veleposlanika Phi-lippsa. Sestanek je bil zelo prisrčen.
O vsebini razgovorov varujejo veliko diskre-cijo z obeh strani. Zapaženo je bilo, da je grof Ciano odšel takoj po prvem srečanju s Sumner VVellesom k Mussoliniju. Izve se. da je Sumner Welles že včeraj zjutraj obrazložil grofu Cianu glavne črte svoje misije, ki je popolnoma informativnega značaja in brez konkretnih predlogov, tako da Zedinjene države niso z ničemer vezane. Ko je bil Mussolini o tem obveščen, je lahko izmenjal s Sumnerjem VVellesom takoj misli o evropskem položaju.
Nemčija bo dobivala petrolej
izpod Urala
Pariz, 27. febr. t. Havas. Politični krogi poudarjajo, da so zelo važne vesti, ki so prišle iz Nemčije in ki pravijo, da si je Nemčija zagotovila popolnoma nova polja petrolejskih vrelcev, ki so tako rekoč izven nevarnega območja. Te dni se je toliko pisalo, da bi mislili zavezniki preprečiti dovoz ruskega petroleja v Nemčijo na ta način, da bi preprečili delovanje ruskih petrolejskih vrelcev pod Kavkazom. Ti petrolejski vrelci dosežejo letno proizvodnjo do 26 milijonov ton. Od tega pa Sovjetska Rusija sama porabi na leto 25 milijonov ton- Za nemški izvoz iz kavkaških petrolejskih vrelcev bi prišlo tedaj v poštev komaj milijon ton.
Sovjetska Rusija pa je sedaj Nemčiji odstopila popolnoma nova polja petrolejskih vrelcev, in sicer
zapustila. Tisti, ki so z vso dušo in srcem zasidrani v domači grudi, tiste še vedno preživlja, čeprav skromno in ne brez resnega truda. Mislim, da je to treba ljudem povedati, k temu mišljenju jih vzgajati. Nikar ne zanemarjajte kmečkih žena in deklet, kajti one so nosilke kmečke kulture, steber kmečke družine, so pesem in poezija naših vasi in zdrava korenina novega življenja. Kmečke žene so nosi-teljice naše kmečke nravnosti ali zdrave etike. Brez te pa tudi kmečkega gospodarstva ne bo moč ohraniti.
Napisal sem vam, gospod glavni urednik, to pismo, ker mislim, da bo naš mlajši kmečki
rod izpostavljen mnogo večjim težavam kakor pa so bili njegovi predniki. Več bo moral znati, kakor kuhuti in šivati, gnojiti in živino plemensko odbirati. Iz kmetijskih strokovnjakov še ne bomo napravili dobrih kmetov. Za dobrega kmeta je potreba poleg znanja velike ljubezni do zemlje in vdanega dela na njej. Te ljubezni in požrtvovalnosti potrebuje mladi kmečki rod, da bo kos raznim krizam, ki jih občuti kmečki stan in da bo pogumno otel svojo zemljo bodočemu rodu.
Pa brez zamere in lepo pozdravljeni!
R u s t i c u s.
vrelce, ki so med južnim delom Urala in Volgo. To so tako imenovani baškirski petrolejski vrelci. Ta polja so izredno bogata, toda Sovjeti so te vrelce zelo slabo izrabljali. V letu 1938. so Sovjeti iz teh vrelcev izčrpali komaj 1,300.000 ton petroleja na leto. Toda pod novim vodstvom bi se letna proizvodnja lahko dvignila na 7 milijonov ton na leto. Med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo bi naj bil o teh vrelcih dosežen ta sporazum, da bi lahko Nemčija odvažala na leto toliko petroleja, za kolikor bi letno proizvodnjo s svojimi strokovnjaki zvišala.
Po mnenju francoskih strokovnjakov je Nemčija ob izbruhu vojne v septembru imela tri milijone ton petroleia in drugih mineralnih olj ki so potrebna za vojsko Iz Galicije je do sedaj uvozila 50.000 ton, iz Romunije pa 300.000 ton. S sintetično proizvodnjo je Nemčija lahko pridelala največ milijon ton rudninskih olj. Torej bi Nemčija sedaj imela približno 5 milijonov ton petroleja Za vojsko na Poljskem je Nemčija porabila nekaj nad en milijon ton petroleja. Torej bi sedaj Nemčija imela približno prav toliko petroleja, kakor ga je imela v septembru ob izbruhu vojne. To stanje pa bi se bilo silno zmanjšalo, če bi bila Nemčija že sprožila ofenzivo na zapadu, kajti v treh tednih vojne na Poljskem ga je Nemčija porabila milijon ton.
Zcmunska vremenska napoved: Povečala se bo toplota in prav tako tudi oblačnost. Deževalo bo v južnih krajih. Ponoči bo lahen mraz v severno' bo megla.
»Kdor podira sporazum, podira Hrvatsko in državo«
Hrvatski Dnevnik prinaša 27. t. m. članek polletnici sporazuma, kjer spočetka pravi: »Kdor podira ta sporazum, ta podila tudi Hrvatsko in državo... Zato je enaka dolžnost Hrvatov in Srbov, da varujejo to veliko delo... Časi so zelo resni... Na Hrvatskem se ne sme nit zgoditi, kar bi utegnilo komu dati povod, da bi se vmešaval v naše zadeve. Hrvati smo v usodnem času združili precejšen del svojega narodnega ozemlja in zelo mnogo svojih rojakov v obnovljeni Hrvatski. Vsak Hrvat se mora zatp zavedati svojih dolžnosti do svoje domovine. (To gre na naslov frankovcev, ki rogovilijo zadnje čase po Hrvatskem, kar je povzročilo odpor od strani hrvatskih oblasti. Op. ur.!). Toda tudi vsak Srb mora vedeti, da je moč države odvisna od moči Hrvatske. Med srbskimi strankami je precejšnje gibanje. Bore se, da bi dobile čim več pristašev, ki naj bi z njihovo pomočjo prišle do oblasti. To je njihova pravica, katere jim ne odrekamo. Toda tega ne morejo doseči, ne da bi sprejele odklonilno stališče do Sporazuma od 26. avgusta. Priznamo, da imajo svoje vzroke za strankarsko nezadovoljnost, ki pa bi morala ohraniti strankarski značaj, ne pa nastopati sovražno zoper važen in splošno koristen državni akt. Sporazum je delo kompromisa. Pri tem niso Srbi premagani, niti niso Hrvati zmagali... Nekateri nehrvatski listi bi morali vedeti, da s svojim prenapetim pisanjem povzročajo odpor na hrvatski Strani, pa se ne zavedajo, koliko s tem škodujejo ravno splošnim državnim interesom.«
Notranje hrvatsko posojilo
Zagrebški list, kt je glasilo dr. Žige Scholla, piše v zadnji številki o nujnih vprašanjih, ki čakajo banovino Hrvatsko. Ljudstvo zahteva zdaj sadov samostojne Hrvatske, teh pa brez finančnih sredstev ne more biti. V takem težavnem položaju ostaja le dvoje: ali takoj rešiti vprašanje finančne samostojnosti v Belgradu, ali po ukreniti kaj začasnega, na primer s tem, da bi se razpisalo večje notranje posojilo najmanj za 600 milijonov dinarjev, da bi mogli začeti reševati najnujnejše potrebe v banovini Hrvatski. Vzporedno s tem je treba izdelati temeljit investicijski načrt, po katerem bi bilo treba reševati posamezna vprašanja po njihovi nujnosti in pomenu za splošne interese hrvatskega naroda. Potrebo tega načrta narekuje že dejstvo, da je banovina Hrvatska prevzela nekaj pasivnih krajev, ki je njihovo gospodarstvo mogoče poživiti zgoij z velikimi sredstvi. Vprašanje pasivnosti teh krajev je treba brezpogojno spraviti z dnevnega reda, ker bo to koristno tudi za banovino Hrvatsko in pa za državno skupnost.
Za hrvatsko delavsko zavarovanje
Kakor sme že nekajkrat poročali, so hrvatski delavci na ves glas zahtevali, naj se za Hrvatsko ustanovi nov osrednji urad za zavarovanje delavcev. Kakor zdaj poroča belgrajsko »Vreme«, je Hrvatska delavska zveza to svojo zahtevo izročila vodstvu HSS ter je na podlagi tega banska oblast v Zagrebu že razpisala anketo, ki naj obravnava to vprašanje. Ta anketa naj bi se sešla.k svoji prvi seja že v torek, dne 27. t, m. in sicer v prostorih javne borze dela v Zagrebu.
Episkop dr. Nikolaj o Davidoviču
V Kraljevu so demokrati priredili spominski dan za rajnim Ljubo Davidovičem. Povabili so tudi žič-kega pravoslavnega episkopa dr. Nikolaja Velimiro-viča, ki je v cerkvi imel nagovor, v katerem je med drugim tudi to-le dejal: »Epski rod pred našiim očmi polagoma, a nevzdržno odhaja z odra tega življenja ter se po svetopisemski besedi zbira pri očetih v onem življenju. To je tisti rod srbskega naroda, ki je vodil 7 letno vojsko, ki je prenesel največje žrtve, ki pa je poiel tudi največje uspehe. S pomočjo vsemogočnega Boga se je temu rodu posrečilo prinesti kosovsko vstajenje po dolgotrajnem velikem petku, dvigniti zvonove v Gračanici in Dečanih, zatrobiti v Skoplju obnavljanje Dušanovega carstva, odpreti temnice in odpeti okove krščanskim sužnjem, razglasiti svobodo viteški Herceg-Bosni in trpeči Vojvodini ter sprejeti v bratsko edinost osvobojeno Hrvatsko, Dalmacijo in Slovenijo. Ogenj, ki eo ga užgali šumadijski vstaii ter črnogorski orli, je gorel celo stoletje, včasih je svetil, včasih brlel, včasih plapolal, včasih 6e kadil, vendar pa nikdar ni ugasnil, dokler ai razpadla ječa svobode ter pravice po vsum Balkanu ter nazadnje pretresla vso našo zemljo.«
»Brez Srbov ni mogoče nič rešiti«
Pravosodni minister dr. Lazar Markovič je v nedeljo zvečer govoril v Sarajevu na večerji, katero so mu priredili njegovi prijatelji. Med drugim je minister dejal: »Nobene ovire ni, da ne bi se vsa državna preureditev izvršila prav tako, kakor se je hrvatska, vendar o tem odločajo tisti odgovorni činitelji, ki so po ustavi za to pooblaščeni. Za nas to ni najvažnejše vprašanje v tem trenutku. Nekateri razlagajo današnji politični položaj tako, češ da je nevarnost za srbske dežele in srbske interese. Take nevarnosti pa ni niti zdaj niti je ne bo pozneje kdaj. Notranja državna ureditev, pa naj se že izvede zdaj v vsem obsegu, ali pa naj se izvede kasneje-, o čemer bo sklepala krona in odgovorna vlada, bi bilo vsekakor izvedeno po sporazumu od 3. oktobra 1937 in po sporazumu od 26. avgusta, to se pravi po volji večine Srbov, večine Hrvatov in večine Slovencev. Če stvari tako stoje, se torej ni treba bati, da bi se katero koli vprašanje, niti vprašanje Bosne in Hercegovine, moglo reševati tako, kakor bi to ne mogla sprejeti večina Srbov.
HSS in nova Jovanovičeva stranka
Poročali smo že, da se je skupina dr. Drago-Ijuba Jovanoviča odcepila od zemljoradničke stranke ter sklenila ustanoviti svojo stranko, ki se bo najbrže imenovala, kakor piše Hrvatski Dnevnik »srbska seljačka stranka«. Hrvatski Dnevnik, ki je glasilo dr. Mačka in HSS, piše o tej stranki Dragoljuba Jovanoviča med drugim tudi takole: »Zemljoradnička stranka je po enem delu srbi-janska, po drugem pa bosanska. Zlasti pa nagla-šajo zemljoradniki, da so jih nagnili k temu, da zapuščajo to stranko, zelo mali uspehi, ki jih je stranka dosegla v vladi. Le njihovo stališče do dr. Mačka in HSS jih je doslej zadrževalo, da iz stranke niso že poprej izstopili. Toda po njihovih mislih je zdaj prišel čas, ko lahko prelomijo svoje vezi z zemljoradničko stranko.« — Dr. Drago-ljub Jovanovič je bil doslej znan kot skrajni levičar, zaradi česar ga je zemlioradnička stranka potiskala vstran.
Zemljoradniška stranka v razsulu
Splošna nezadovoljnost z voditelji raznih struj v stranki. — Komunisti so hočejo stranke polastiti. — Dr. Ojordjevič hoče stranko postaviti na
zadruino misel
Belgrad, 27. febr. m. Iz zemljoradniških vrst,
kl jih vodi bivši minister inž. Voja Djordjevič, smo dobili z ozirom na ustanovitev nove zemljoradniške stranke pod vodstvom dr. Dragoljuba Jovanoviča tele informacije:
Izstop dr. Dragoljuba Jovanoviča iz zemlje-radniške stranke in njegovo ustanavljanje nove zemljoradniške stranke je samo oblikovanje tistega stanja, ki je v zemljoradniški stranki že zdavnaj bilo.
Dragoljub Jovanovič v vsej svoji preteklosti in v vsem političnem udejstvovanju ni nikdar s svojim duhom pripadal zemljoradniški stranki. On odstavlja tn istočasno organizira in zbira kmete brez zemlje in najšibkejše mestne delavce, združuje jih in zbira vse, kar je pozitivnega na vasi. Zanj je kulak (velik kmet) celo tak kmet, ki ima 5 ha zemlje. Zadružništvo je organizacija, ki ovira punt, ki naj bi prišel.
Dragoljub Jovanovič je vstopil v zemljoradni-ško stranko samo zato, ker so delavci bili premajhna skupina, iz nje izstopa pa samo zato, ker se je med njim in vodstvom zemljoradniške stranke napravil jez in ker bi ga bili oni najbrže izključili, če ne bi bil sam izstopil. Med svojimi pristaši ima Dragoljub Jovanovič eksaltirano mladino iz vasi, predvsem tiste, ki niso mogli imeti normalne ka-rijere v šoli in ki so izgubili smisel za delo na deželi. Njegovi pristaši v mestu so maloštevilni in kar jih ima, pretenirajo na vodstvo in kmetske glasove.
Ne more imeti uspehov, ker mu manjka politične morale, ki je potrebna v politiki, ker ni stalen v svoji ideologiji in prav tako ni staleti v prijateljstvu do ljudi, s katerimi sklepa in dela vsak trenutek nova prijateljstva, pa jih tudi vsak trenutek menja, in ga ti zapuščajo.	|
Tudi je gotovo, da je zemljoradniška stranka
bolna in da Je to prvi tvor, ki se ]e razpočil. Ne
smemo pozabiti, da je bil dr. Dragoljub Jovanovič tisti, ki je napravil dr. Mačkovo listo, ki je, spravil zemljoradniško stranko v zvezo z dr. Markom in ki je bil najdinamičnejšl v vsem tem gibanju. Uspel ne bo, pač pa bo mnogo škodoval.
Ta razkol zemljoradnikov tudi ni edini ter se bo'najbrže v najkrajšem času še nadaljeval. Skupina ministra dr. Djordjeviča, ki je do sedaj začasno mirna, prav tako organizira konference, na katerih se misli tudi ona udejstvovati kot posebna politična skupina, ker ne more iti z Dragolju-bom Jovanovičem, na drugi strani pa se ne strinja z vodstvom dr. Gavriloviča, še manj pa odobrava delovanje ministra dr. čubriloviča. Pristaši dr. Djordjeviča pravijo, da je zemljoradniška stranka izšla iz zadružnih vrst in da je bil njen osnovni program zadružna ureditev države. Proti zadružništvu pa je skupina dr. Gavriloviča in tudi skupina dr. Dragoljuba Jovanoviča. Skupina dr. Čubriloviča je to ponovno jasno dokazala. Moč zemljoradniške stranke je ležala v zadružnih vrstah.
Zadružniki, ki imajo večino v zemljoradniški 6tranki, so globoko razočarani nad vodstvom in se ne strinjajo z delovaenjem Gavriloviča-Čubriloviča-Jovanoviča. Zadružniki eo strahovito nezadovoljni zaradi postopanja kmetijskega ministra dr. Čubriloviča in cela skupina okrog ministra Djordjeviča zahteva čimprejšnjo politično samostojnost zato, ker so se v Gavrilovičevi skupim sedaj zbrali vsi bivši komunisti in prevzeli vodstvo po okrajih. Vse konference vodijo ljudje, ki nikdar niso pripadali zemljoradniški stranki in ki so vstopili vanjo zato, da bi čimprej iz nje izstopili, prav tako, kakor je to napravil Dragoljub Jovanovič Za zdaj najbolj vzdržuje politično skupino Djordjevič, ki ima zadnje čase 6talne politične razprave.
Finančne zadeve banovine Hrvatske
Zagreb, 27. febr. b. Prihod finančnega ministra dr. Šuteja v Zagreb je v zvezi z izdelavo proračuna banovine Hrvatske. Dr. Šutej je imel daljše pogovore z dr. Mačkom in banom dr. šubašičem. Kaže, da bo prvi preračun sk i predlog znašal okrog 2.200.000.000 din. Končni predlog bo mogoče izdelati šele tedaj, ko bodo znani dohodki banovine Hrvatske, oziroma višina tangente, ki bo odpadla od vsega državnega preračuna na banovino Hrvatsko.
Zanikajo glasove, da bi banovina pripravljala razpis notranjega posojila. To posojilo bi moglo biti razpisano šefe po preračunu in ko pridejo v poštev velika javna dela,
Belgrad, 27. febr. m Davi sta se vrnila v Belgrad podpredsednik dr. Maček in fin. minister dr. Šutej. Dopoldne je imel dr. Maček s finančnim ministrom dr. Šutejm in ministrom dr Smoljanom daljši razgovor, ki se je nanašal predvsem na ureditev finančne samostojnosti za banovino Hrvatsko. Po konferenci je imel dr. Maček razpravo a predsednikom vlade Dragišo Cvetkovičem, nato pa z ministrom g, Konstantinovičem. Kakor znano, je banska oblast v Zagrebu že izdelala načrt preračuna za banovino Hrvatsko, Preračun znaša 2 milijardi 200 milijonov din. Po poročilih iz Zagreba se zdi, da je ta preračun previsok. Zato sedaj hrvaški ministri delajo na tem, da preračun spravijo na mero, ki bi jo zmogla gospodarska moč banovine Hrvatske,
Sklepi dr. Markovičevih radikalov
Sarajevo, 27. febr. b. Pravosodni minister dr. Laza Markovič je imel po inšpekciji tukajšnjih Sodišč konferenco s svojimi pristaši in je bila sprejeta tale resolucija:
Konferenca radikalnih predstavnikov Iz vseh krajev Bosno in' Hercegovine, kl je bila v Sarajevu 25. in 26. t. m., je po zaslišanju dr. Laze Markoviča, ki je obširno poročal, in po diskusiji, v kateri so sodelovali številni radikalni prvaki ter po proučitvi položaja v državi in položaja radikalov, bil soglasno sprejet naslednji sklep:
1. Radikali smatrajo sj>orazum s Hrvati za nujno potrebo, ter zato poudarjajo, naj se ta politika nadaljuje v duhu resnične in stvarne solidarnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev, da ne bi prišlo do novih nesporazumov in sj>orov na ško-
do največjih državnih Interesov. Radikali posebno pričakujejo, da se v vprašanjih, ki se tičejo Bosne in Hercegovine zagotovi sloga in solidarnost Srbov, pravoslavnih in muslimanov.
2. Glavna radikalna stranka poudarja svojo, soglasnost glede dela na jx>miritvi in zecjinjenia vseh radikalov. V tem cilju apelira radikalna kon-® ferenca na vse radikalne prvake in vse radikalne skupine, da ne ovirajo, temveč pomagajo to zedi-njenje za vpostavitev velike narodno-radikalne stranke.
Na konferenci je bilo sklenjeno, da se ustanovi akcijski radikalni pododbor za Bosno in Hercegovino, ki bo imel nalogo, da z vsemi napori dela na pomiritvi in zbiranju radikalov.
Proračunska seja mariborskega občinskega sveta

Maribor, 27. februarja.
Nocoj je bila v mestni posvetovalnici proračunska seja mariborskega občinskega sveta. Po pričetku je bila izvoljena pregledna komisija za obračun Mestne hranilnice, v kateri so: Franc Že-bot, Los, Roglič in kot strokovnjak ravnatelj finančne uprave Barle. Nato je bilo sporočeno, da je mestna občina zvišala delavcem Pomožne akcije mezdo. Končno je bilo podano še poročilo o izidu pritožbe občine Košaki na državni svet glede tangente za doklado za dele Rožnarjeve tovarne, ki ležijo na njenem področju. Ni še določeno, koliko bo občina plačala. Ker se je v javnosti pisalo, koliko bo občina plačala za pritožbo, je občinski svet pojasnil, da nima občina nobenih stroškov, ker jo v tej zadevi ni zastopal odvetnik.
Nato je dobil besedo mestni finančni referent ravnatelj Hrastelj, ki je predložil občinskim svetnikom obširen ekspoze kot uvod v proračunsko debato. Ekspoze objavljamo na drugem mestu. Izvajanja g. Hrastelja je sprejel občinski svet z odobravanjem.
Splošna debata
Preračunska seja je bila zanimiva zaradi tega, ker so se po daljšem času spet pojavila oba socialistična občinska svetnika Petejan in Grčar. Prvi se je seveda oglasil k besedi Petejan, ki je v svojem govoru skušal kritizirati delo sedanje občinske uprave, ni pa za to našel stvarnih razlogov, tako da je njegov govor izpadel tako, kot da jmzdravlja in izreka priznanje občinskemu svetu za veliko delo na socialno - političnem področju, kakor tudi na drugih področjih, Petejanova izvajanja so bila v začetku zelo nestvarna ter je očital sedanjemu občinskemu svetu strankarstvo. Na njegova izvajanja je ostro odgovarjal dr. Miiiler. Četudi sedanji občinski svet ni bil izvoljen, ampak samo imenovan, je vendarle napravil več za mestno občino, kot vse prejšnje uprave, v katerih je zelo tesno sodelovala socialistična stranka. To priznavajo tudi najhujši nasprotniki. Tudi g. Kovačič je ostro aavrnil očitke 1'etejana glede podpore športnim društvom. OjKizoril je, da je sjKirtna vzgoja v Mariboru že v nacionalnem oziru silno potrebna ter sc je zahvalil v imenu športnikov občinskemu svetu. — Občinski svetnik MegliČ je kot zastopnik hišnih posestnikov poudaril, da ne govori kot opozicionalec. Opozoril je na načrt hišnih posestnikov, kako naj bi se znižala najemnina, da bi namreč občina oprostila go-staščine in kanalščine pri stanovanjskih najemninah do višine 6000 in pri najemninah do višine 4200 din letno.
Občinski svetnik Jemec je prosil za večjo pod-jjoro obrtniškemu domu. Za njim je govoril »večni govornik« opozicije Grčar. Njegov govor je bil najdaljši in prav nič zanimiv. Za Orčarjem je govoril ravnatelj Tujsko-prometne zveze Los 9 po-
trebah tujskega prometa. Občinski svetnik Senica je opozoril na težak položaj mariborskih gostilničarjev, ki plačujejo 26 vrst davkov. Dejal je, da je 45 odstotkov mariborskih gostilničarjev pod prisilno upravo.
Za g. Sojčom je govoril Franjo Žebot, ki je obračunal z obema govornikoma iz oj>ozicije. Končno je opozoril na veliko rak rano mariborskega mesta, to je na bolnišnico. Razmere v njej kričijo in treba bo nekaj napraviti, da se to stanje zboljša. Predlaga resolucijo, s katero naj občinski svet zahteva, da se dovrši nov paviljon in opremi. Svetnik Roglič je govoril o potrebah mariborskih društev. Zavračal je izvajanja opozi-cionalcev ter dejal, da je občinski svet vedno pravično razdeljeval podporo vsem društvom. Občinski svet pa bo podprl tudi društvo »Stadion«, ki prihaja sedaj in ki bo ustvarilo v Mariboru moderno športno igrišče. Glede vajenškega doma je poudaril, da je ta ustanova zelo potrebna, toda obrtniki naj izročijo konkretne načrte, kako si zamišljajo njega izvršitev, potem pa bo tudi mestna občina svoje storila. Glede izdatkov in kritja je poudaril, da je preračun popolnoma realen.
Posebna debata.
Nato je sledila posebna debata, ki pa je bila bolj stvarna in kratka kot splošna. Proračun je bil sprejet v osnutku brez sprememb.
Skupnih materijalnih izdatkov je 55,221.390 din.
Ban dr. Natlačen v petek ne bo sprejemal
Ljubljana, 27. februarja. AA. Ban dravske banovine dr. Marko Natlačen v petek, dne 1. marca ne bo sprejemal strank, ker bo službeno odsoten.
Finančni minister ne bo sprejemal
Belgrad, 27. februarja. AA. Finančni minister obvešča gg senatorje, bivše narodne poslance ter zastopnike raznih združenj in druge privatnike, da do nadaljnega ne bo nikogar sprejemal, razen službene osebe.
Dalmatinec — avstralski škof
Zagreb, 27. febr. b. Avstralski tisk poroča, da je za katoliškega nadškofa v Adelaidu v Avstraliji imenovan dr. Mate Beovič iz Dalmacije, ter da so tamkajšnji katoliki s tem imenovanjem zelo zadovoljni. Dr. Beovič je imel svoje starše v Braču. Star je šele 43 let.
Italijanski prosvetni minister se zahvaljuje
Belgrad, 27. februarja. AA. Italijanski prosvetni minister Bottai je poslal predsedniku vlade Dragišu Cvetkoviču brzojavko naslednje vsebine: Po vrnitvi v Rim, Vam bi rad ponovno izrazil Čustva svoje globoke hvaležnosti za sprejem in za posebno pozornost, ki ste mi jo posvečali, s prošnjo, da sprejmete izraze prisrčnosti in živih čustev. Bottai.
Smrt dr. Eda Markoviča pred sodiščem
Belgrad, 27. febr. m. V Belgradu se je pričela danes razprava proti agentu uprave mesta Belgrada Markoviču, ki js skupno s še enim agentom m orožnikom 18. decembra izvršil preiskavo v stanovanju generalnega ravnatelja PRIZAD-a, pokojnega dr. Eda Markoviča. Agent Markovič je ob tej priliki dr. Eda Markoviča ubil. Po prebrani obtožnici je bil najprej zaslišan agent Markovič, ki je izjavil, da se ne čuti krivega ter je poudarjal, da je streljal šele potem, ko je oddal piokojni dr. Markovič nanj dva strela. Zaslišan je bil še drugi agent in orožnik, nato pa družina pokojnega dr. Markoviča ter kuharica Gojznikar. Razprava se bo jutri nadaljevala.
Občina Podsreda
Belgrad, 27. februarja, m. Na predlog notranjega ministia so kraljevi namestniki podpisali ukaz, s katerim se sedež občine Podsreda v brežiškem okraju premesti v trg Podsreda.
Prostovoljske obveznice
Belgrad, 27. februarja. A A. Po sporočilu kmetijskega ministrstva, je sedaj vprašanje lombar-diranja prostovoljskih obveznic končno tako rešeno, da bosta državna hipotekama banka in pa Poštna hranilnica lombardirali te obveznice s 40% in da bosta vsakemu prostovoljcu, ki je lastnik obveznic, preko njegove zveze dala posojila v omenjenih dveh državnih zavodih na podlagi imenovanih obveznic Ker nosijo prostovoljske obveznice rento 30% se bo ta renta uporabila brez kakih drugih obveznosti za prostovoljca za glavnico in obresti posojila. Tisti prostovoljci, ki bi se radi poslužili teh posojil, naj se takoj priglase po svojih okrajnih organizacijah svoji zvezi.
Iz zagrebškega gledališča
Zagreb, 27. februarja, b. Poučeni krogi trdijo, da bo ravnatelj drame Mato Grkovič še nadalj« ostal na svojem položaju, ker je ostavko umaknil.
Nevaren ropar prijet
Zagreb, 27. februarja, b. Policija je prijela znanega vlomilca in roparja Milutina Kovača, na katerega je padel sum, da je ubil svojega tovariša Milana Cerjaka pred kinom v Crnju. Kovača je prijel na ulici stražnik Stevan Drakula, ga obvladal sam in ga odpeljal na policijo. Kovač je najprej priznal celo vrsto tatvin, vlomov in končno tudi umor Cerjaka. Kovač je brez dvoma najnevarnejši kriminalni tip, s katerimi je imela zagrebška policija v zadnjih časih opraviti.
Osebne novice
Belgrad, 27. februarja, m. Upokojeni so učitelji: Ivan Lovše v Mariboru, Elvira Dolinar v Veliki dolini. Boža Serajnik v Slovenskih Konjicah. — Napredovala sta v 5 skupino prof. verouka Filip Trčelj na II. državni realni gimnaziji v Ljubljani, v 6. skupino dr. Viiko Fajdiga, prof. verouka na III. realni gimnaziji v Ljubljani.
Belgrajske novice
Belgrad, 27. februarja. Gradbeni minister dr. Krek je po odobritvi ministrskega sveta predpisal novo uredbo za nadzorovanje parnih kotlov in posod, ki so pod pritiskom. Ta obširna uredba je le začetek obširnega dela za urejevanje vprašanj o materialu, konstrukcijah itd., kar bo trajalo več let.
Če k temu prištejemo še osebne izdatke v znesku 9,132.130 din, značajo vsi izdatki po novem preračunu 64,353 520 din.
Dohodki pa znašajo 6kuoaj 64,353.520 din. Razlika v primeru i preračunskim letom 1939-40 znaša 2,075.080 din.
Obletnica romunske ustave
Bukarešta, 26. febr. AA. Havas; Romunija danes slavi drugo obletnico ustave. Poleg 8. julija, t. j. obletnice nastopa kralja Karola II., pomeni 27. februar pomemben dan v razvoju refnunske države. Romunski listi v zvezi 1 tem naglašajo, da Ima romunska ustava veliko skupnih točk z ustavo fašistične Italije. V času, ko se v Bukarešti nahaja Italijanska gospodarska delegacija in nekoliko dni po tem,, ko so italijanske oblasti sprejele voditelja romunske mladine Sldorovlča na tako veličanstven način, je vredno naglasiti te okoliščine, ki niso rezultat slučaja in politične oportunosti, temveč izhajajo iz skupne tradicije. Romunski tisk bo vsekakor naglasil jutri prisrčnost italijansko-romunskega zbližanja, kar j5 treba šteti k najboljšim rezultatom in srečnim posledicam politike, ki jo vodi kralj Karol II,
Trgovina med Nemčijo In Italijo
Berlin, 27. februarja. AA. (DNB.) Končana eo nemško-ltalijanska pogajanja, ki se vodijo vsako leto v tem času za ureditev nemško-italijanske blagovne izmenjave. Tudi pri tej priliki se je pokazalo prijateljsko sodelovanje med obema državama. Tesne zveze med Italijo in Nemčijo dokazujejo med drugim, da zavzema Italija prvo me-
sto med državami, kar se tiče nemškega uvoza in tretje mesto med državami, kar se tiče nemškega izvoza. Tak razvoj tudi dokazuje, da tudi vojna ni zavrla čedalje bolj živih italijansko-nemških trgovskih stikov. Najbolj pomemben dogodek je v tem, da sta se obe vladi popolnoma sporazumeli o načinih, katere bo treba uporabiti pri medsebojni izmenjavi zaradi protinemške blokade in zaradi sedanjega položaja v Evropi sploh.
Sporazum med Anglijo in Japonsko
Tokio, 27. februarja. A A. (DNB.) Po uradnem sporočilu je prišlo pri včerajšnjem razgovoru med pomočnikom japonskega zunanjega ministra in angleškim veleposlanikom Craigijem do sporazuma glede osvoboditve 9 Nemcev od 21, katere so Angleži odvedli z japonske ladje Asama Maru. Točen datum in kraj, kjer se bo izvedla izročitev teh Nemcev pa še nista določena. Uradno sporočilo prav nič ne jovori glede britanskega stališča na japonske zahteve, ki hoče izročitev tudi ostalih 12 Nemcev. V političnih krogih prevladuje stališče, da sta se pogovarjala Tani In Craigije tudi o drugih odprtih vprašanjih, zlasti glede Kitajske in o ustanovitvi nove vlade na Kitajskem.
»
Churchillov govor v spodnji zbornici:
„Tudi v tej vojni bo vojna mornarica
odločila o zmagi !"
Povdarll Je, da so dosedanje angleške Izgube bile malenkostne In da Anglija sedaj gradi najmodernejše vojne ladje
London, 27. febr. t. Reuter. Danes popoldne je r spodnji zbornici govoril mornariški minister Wjnston Churchill. V svojem govoru se je Churchill najprej zavaroval zaradi tega, ker ne more podati prav točnih podatkov o tem, kako se giblje sedaj angleška mornarica. Stanje angleške mornarice se stalno spreminja in če bi o tem spremembah podal točne podatke, bi s tem bolj koristil sovražniku kot pa Angliji sami.
Najprej je Churchill poudaril, da je sovražnik izgubil do konca leta 1939 na morju 35 edinic svoje vojne mornarice. To je skoraj polovica! V istem času pa so sovražniki lahko poslali na morje največ 10 podmornic. Nato je dodal, da je bila v 'zadnjih dveh dneh potopljena tudi ena nemška podmornica, dve pa sta bili uničeni.
Prav tako smo lahko ugotovili, da je delovanje nemških magnetičnih min zelo dvomljivo. Nemci se pri napadih na naše in nevtralne ladje ne drže nobenih mednarodnih predpisov. Brez strahu in oklevanja lahko rečem, da se mi trdno držimo mednarodnih pravil in da spoštujemo določbe o pravicah nevtralnih držav. Vse to dokazuje ravno naš nastop v zadevi nemškega parnika »Altmarka«. Naše postopanje v tej zadevi ne odobrava samo ves angleški narod in ves naš imperij; naše postopanje odobrava tudi ves civilizirani svet.
Nove vojne ladje bodo odporne proti vsem eksplozijam
Nato je Churchill izjavil, da bodo vse velike nove bojne ladje, katere sedaj gradi Velika Britanija, mnogo bolj odporne proti bombardiranju iz zraka in proti eksplozijam pod morsko gladino. V tej zvezi govori Churchill o vojni ladji »Barham«, ki jo je zadel torpedo in o vojni ladji »Nelson«, ki jo je bila poškodovala magnetična mina. Te dve vojni ladji sta že popravljeni in popolnoma moderno obnovljeni. Ti dve vojni ladji sta že bili popravljeni po tistih načrtih, po katerih se grade najmodernejše vojne ladje.
Mi smo imeli sorazmerno v sedanji vojni na morju le majhne izgube. Samo dve veliki ladji sta bili poškodovani in potopljeni in to sta »Royal Oak« in »Courageous«. Nekaj drugih manjših vojnih ladij za nas ne pomeni ravno večjo izgubo.
Naše vojno brodovje je na severu
Ugotovili smo, je dejal Churchill dalje, da nekatere sovražne ladje plovejo proti severu ob norveški obali. Navadno se drže v vodah, ki pripadajo teritorijalno še Norveški. Sovražne ladje odhajajo v tem delu na sever po tovor. Ta norveška obala je pa dolga 800 milj. Čeprav te ladje računajo na pomoč nemških vojnih ladij in nemških vojnih letal, ni verjetno, da bi se kdaj ti
nemški pamiki vrnili domov. Večina nemških parnikov ni poskušala potovanje v domača pristanišča ali pa če so bili na poti domov, so jih sami potopili. Nekatere od teh ladij pa so bile ujete od naših ladij, ali pa so jih ujele zavezniške vojne ladje.
Prav tako 6mo izvedeli, da se je neka napadalna ladja pojavila v Atlantiku. Toda lahko rečemo, da 'se ta vojna edinica nikdar več ne bo vrnila domov.
Naša blokada proti Nemčiji je iz dneva v dan ostrejša in bolj strnjena. To je potrebno zaradi kontrole na morjih in tudi za obrambo nevtralnih ladij. V prvih šestih mesecih vojne smo izgubili vsega 63.000 ton vojnih ladij, kar pomeni polovico izgub prvih šest mesecev zadnje svetovne vojne. Če odbijemo to, kar smo sovražniku zaplenili v tej vojni, tedaj smo izgubili v trgovski mornarici manj kot 200.000 ton. Ta številka izgub v šestih
mesecih vojne, manjša od 200.000 ton v šestih mesecih, je pač silno malenkostna, če jo primerjamo s številko 450.000 ton čiste izgube, kolikor smo izgubili v prejšnji vojni samo v aprilu 1917.
Zaplenili smo več tovora kot pa izgubili
Zaplenili smo več tovora sovražniku in sicer po tonaži, kakor smo ga pa mi izgubili. Toda vsak mesec opažamo izboljšanje v našem prometu. Seveda je bila zima neugodna za popolen razmah našega prometa. Toda vendar je v tej zimi bilo na morju več naših trgovskih ladij kot pa kdaj-koli poprej. Ko se pa bo vreme zboljšalo, se bo navzlic vojnemu stanju promet še povečal.
Churchill je zaključil svoj govor z izjavo, da je vojna mornarica imela važno vlogo v pretekli vojni in bo tudi v tej vojni odločila zmago.
Po karelijski ofenzivi:
Huda bitka na severnem finskem bojišču
Helsinki, 27. febr. t. Finski vladni krogi poudarjajo, da ni treba verjeti vestem, ki se širijo o tem, da bo Nemčija posredovala v vojni med Finsko in Sovjetsko Rusijo Vladni krogi podčrtavajo, da te vesti širi tuja propaganda, da bi zmanjšala odpornost finskega ljudstva. Vladna osebnost je izjavila, da se je na konferenci v Kodanju govorilo o finskih zadevah, vendar ni bil sprejet noben sklep, ki bi se nanašal na Finsko.
Stockholm, 27. februarja, t. Reuter: Iz Kirk-naesa poročajo, da se razvija zelo huda bitka v severnem delu finske meje. Sovjetske čete napadajo v sodelovanju t letalstvom, toda Finci prvič odbijajo napade s pomočjo svojega letalstva. Popoldne je bitka še z vso silo trajala.
Helsinki, 27. februarja. AA. Reuterjev vojni dopisnik s karelijskega bojišča pravi med drugim, da je treba za sedaj za premeščanje ojačenj iz Ljeningrada na Karelijsko ožino okrog 48 ur. Vojni dopisnik meni, da to dokazuje, da se je rdeči armadi do neke mere posrečilo popraviti promet in sorazmerno hitro vreči na bojišče nove baterije kalibra 6 in 8 palcev, ki so naredile veliko škodo v finskih postojankah. Pa kljub temu so naletela sovjetska ojačenja na velike prometne težave pri prehodu na opuščene kraje, katere so zavzeli v prvi
Preizkušnja norveške nevtralnosti:
Angleške vojne ladje naj preprečijo nemški promet ob norveški obali
London, 27. febr. t. Reuter. Razširile so se vesti, da bi naj bile angleške vojne ladje, ki krožijo v severnih vodah od Petsama vzdolž norveške obale, potopile več parnikov. Vse te vesti v Londonu ne potrjujejo, pač pa poudarjajo, da jih širi najbrž nemška propaganda, ki bi na ta način hotela izzvati angleško mornariško poveljstvo, da bi te vesti ali zanikalo ali pa potrdilo. Na ta način bi naj nato sovjetski in nemški vladni krogi izvedeli, kje so prav za prav te angleške vojne ladje, kaj
Delavska žena
»Osservatore Romano« je prinesel nekaj številk o skrbi, ki jo posveča italijanska vlada delavskim družinam. Od decembra lanskega leta dobivajo v Italiji vsi industrijski delavci razen doklad za otroke tudi doklado za ženo in za še živeče starše, ki jih mora sin vzdrževati. Industrijskih delavcev je v Italiji po statistiki pred štirimi leti bilo 1,760.111, od teh 572.132 žensk. Oženjenih je bilo 60.4%, to je 711.710 delavcev, omoženih delavk pa 31.5%. V primeri z 1. 1931 pomeni to velik napredek, ker takrat je znašal odstotek samo 18.2. Od 711.710 omoženih delavk jih 243.527 ni imelo nobenega otroka, 174.655 enega, 145.707,dva, 78.106 tri, 70.315 štiri in več. V 1. 1938 industrijskim delavskim družinam izplačane do-klade za otroke so znašale 51,346.580 lir. Sredstva se zbirajo iz prispevkov podjetnikov in države po tako imenovanih blagajnah za izravnavanje mezd. Novi zakon, ki doklade razteza tudi na delavčevo ženo — ne dela pri tem razlike, ali tudi sama zasluži aH ne — pa na starše, pomeni seveda veliko izboljšanje. »Osservatore Romano« pa pripominja, da bi bilo želeti, da bi se doklada zvišala tam, kjer se žena odpove lastnemu zaslužku, da bi se lahko posvetila družini in vzgoji otrok. Število rojstev med delavskimi ženami je padlo že globoko pod število, ki jih izkazujejo v tem pogledu drugi poklici in seveda trpi tudi zdravje otrok pa njihova vzgoja, ako je tudi žena y tovarni ali drugod. Po zdravniški statistiki 72% delavskih žena otrok ne more dojiti, in razne naprave, ki v zdravstvene namene za delavske žene in otroke poslujejo po tovarnah, nimajo pravega uspeha. Kakor tudi zdravniki in sociologi poudarjajo, bi se morale ženske sploh osvoboditi dela v industriji in bi se zato morale delavske mezde primerno zvišati.
hočejo in kakšen je uspeh njihove naloge na severu.
Seveda bi tudi angleško javno mnenje hotelo kaj več izvedeti o delovanju angleškega vojnega brodovja v arktičnih vodah. Toda mornariško poveljstvo odločno izjavlja, da ne misli zadostiti tem nagonom radovednosti.
Prav tako mnogo ugibajo tukaj, kako bodo nastopale angleške vojne ladje, ko bodo opazile nemške parnike, ki bodo pluli v severna norveška pristanišča najbrž ves čas v norveških teritorialnih vodah in jih angleške vojne ladje torej ne bodo smele napasti. Norveška zaščita nad plovbo v norveških vodah pa se lahko razteza samo tri milje od obale. Težko si je misliti, da bi se nemški par-niki velike tonaže lahko držali te ozke meje ob norveški obali
Trenutno najbolj zanima mednarodne kroge, kako bo angleško mornariško poveljstvo organiziralo nadzorstvo v severnih vodah tako, da bi bil nemški prevoz skozi norveške vode res onemogočen.
dobi vojne. Rdeča armada je sedaj prodrla do črte Ilasode, ki Je okrog 16 km južno od Viborga. Na tej črti se Finci junaško upirajo. Finci so si do zadnjega človeka v svesti pomena Viburga. Sedaj, ko je to mesto porušeno, pa Finci v njem lažje _ gledajo izključno strateško točko in se ne ozirajo na druge okolnosti. Finci imajo mnogo močnih utrdb tudi za Viborgom, vendar pa bi obramba teh utrdb v slučaju, da Viborg pade, bila zelo težka. Treba je priznati, da je padec otoške trdnjave Kojvisto težak udarec za Fince, vendar pa je treba prav tako pripomniti, da so Finci odlično izkoristil^ čas, ki so ga dobili ob dolgem in upornem bojevanju te trdnjave. Vremenske razmere so bile precej ugodne za izpraznitev te trdnjave le z manjšimi izgubami. Hrabra posadka, ki se je tri mesece junaško upirala, se je skoraj v celoti pridružila finskim četam.
■„T
V Kojvistu niso boljševiki dobili ničesar
Stockholm, 27. februarja. AT. (Reuter.) Po poročilih iz Helsinkija je bila izpraznitev trdnjave Kojivisto izvršena ne samo v največjem redu, ampak tudi skrajno sistematično. Finski posadki se je posrečilo odvlefi iz trdnjave tudi vse topove in ostali material, ki bi mogej kakorkoli koristiti sovražniku. Razen tega izjavljajo v Helsinkiju, bodo dobivali Rusi krvavo pozdrave iz topov, ki so jih že tri mesece prej tolkli iz trdnjave Kojivisto. Trdnjavske postojanke in ostala zavetišča so Finci sistematično uničili. V Helsinkiju ne prikrivajo dejstva, da jim je hudo za padec Kojivista, pristavljajo pa, da je ta trdnjava nudila svoj odpor dalje, kakor so pa mogli računati.
London, 27. februarja, b. V kratkem bo odločeno, če bo za Finsko Velika Britanija poslala razen vojnega materiala tudi direktno vojno pomoč in ne kakor doslej le orožje in prostovoljce. Konservativni narodni poslanec Ladson je izročil vladi predlog, da se zaradi izgube Poljske in Češkoslovaške in zaradi nevarnosti, ki grozi Frinski ter zaradi dejstva, da zavezniški armadi navzlic šestmesečni vojni nista prav nič izčrpani, pošlje Finski vojno pomoč v obliki redne organizirane armade. V ta namen je treba sestaviti odbor vseh strank v parlamentu. V Britaniji vodijo sedaj živahno debato o tem, ali naj se pošlje na Finsko redna vojska ali ne. Zagovornik te ideje je tudi bivši vojni minister Hoare Belisha. Javno mnenje r Angliji pa ni preveč razpoloženo z to, da Anglija intervenira proti Sovjetski Rusiji, dokler bo le ta spoštovala nevtralnost Švedske in Norveške.
London, 27. februarja, b. Tukajšnje finsko poslaništvo priznava, da je položaj na karelijskein bojišču zelo resen. Do tega je prišlo zaradi pomanjkanja municije in topov. Sedaj je prispela pošiljka ameriškega vojnega materiala. Finci so izpraznili tudi mesto Sekaergi, ki leži med Vipu-rijem in Helsinki. Na to mesto lahko streljajo Sovjeti po zavzetju trdnjave Kijovisto.
Po sofijskih slavnostih:
„Nase sodelovanje se bo še poglobilo
h
Sofija, 27. febr. AA. List »Zora« objavlja na uvodnem mestu posebno izjavo jugoslovanskega trgovinskega ministra dr. Andresa. To izjavo je dal minister Andres poleg številnih drugih izjav za bolgarske_ liste. >Zora« piše: Jugoslovanski trgovinski minister dr. Andres, ki je vidni član HSS in eden najbližjih sodelavcev hrvaškega voditelja dr. Mačka, je sprejel predstavnika »Zore« in se z njim dalj časa pogovarjal. Dr. Andres, ki je izredno prijazen človek, ni samo odličen specialist v svoji stroki, temveč tudi človek široke sploš-in politične kulture. Minister Andres je dal sledečo izjavo:
Srce mi je polno radostnih čustev. V Bolgariji smo bili sprejeti tako, kakor brat sprejema brata. Mislim, da bo gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Bolgarijo, kateremu temelje polagamo sedaj, rodilo dobre sadove za obe državi. Upati moramo, da bo to pomagalo ustvariti tako stanje v medsebojnih odnosih, kakršno si želimo in da ne bo ostalo niti sence nezaupanja več. Interesi Jugoslavije in Bolgarije lahtevajo vsestransko sodelovanje med južnimi Slovani na podlagi polne enakopravnosti in bratstva med njimi, kar je odločilnega pomena tudi za mir na jugovzhodu Evrope. Od našega dvodnevnega bivanja v bratski Bolgariji odnašam nepozabne vtise. Na koncu mi dovolite, u» pu vašem iisiu sporočim bratske pozdrave vsem Bolgarom.
Sofija, 27. febr. A A. List »Zarja« objavl ja izjavo, katero je dal bivši minister Voja Djordjevič belgrajskeinu dopisniku lista ob ustanovitvi bol-garsko-jugoslovanske gospodarske zbornice. Djordjevič med drugim poudarja, da so imeli zastopniki gospodarskih panog obeh narodov medsebojna srečanja, in so prepričevali drugi druge, da so si bratje in da so njihovi življenski interesi tesno povezani. Želja obeh narodov je, da stopata roko v roki. Odgovorni činitelji niso preprečevali tega ogromnega izliva ljudske ljubezni, temveč so pri vseh teh manifestacijah aktivno sodelovali. Na obeh straneh se je čutila silna želja ljudskih množic, da bi odgovorne vlade poudarile iskreno in odločno potrebo jugoslovansko-bolgarskega prijateljstva, ki ne bo slonelo samo na službenih izjavah. temveč v velikih ljudskih manifestacijah. Na koncu je Djordjevič poudaril pomen čim bolj tesnega sodelovanja med bratskima državama.
Nemški parniki pri Murmansku
Stockholm, 27. februarja, b. Med Petsflmo in Murmanskom je 40 nemških ladij, ki so vjete v ledu. Zaradi teh ladij se nahaja tudi angleško brodovje v bližini Petsama Nemškim ladjam je zaradi ledu pot poti vzhodu zaprta ter imajo edino možnost pluti proti zahodu, kjer pa jih sira-žijo ladje britansko vojne mornarice.
Letalska bitka nad Helgolandom
London, 27. febr. t. Reuter: Uradno objavljajo, da se eno angleško letalo ni vrnilo z današnje-poieta nad Helgolandom. Ostala letala pa so opravila uspegen izvidniški polet nad tem otokom.
Berlin, 27. febr. t. Reuter: Uradno so tukaj objavili, da je bilo nad Helgolandom sestreljeno angleško letalo znamke »Bristol-Blenheim«. Letalo je sestrelilo neko nemško lovsko letalo. To se je zgodilo danes popoldne.
m
PHANOMEN PUCH
Bianchi
MOTORJI IN KOLESA
Veliko angleško križarko pogrešalo
Montevideo, 27. febr. t. Reuter: Velika angleška križarka »Dorsetshire«, ki morala danes zjutraj pripluti v pristanišče, kjer bi izpopolnila svoje zaloge. Pripravljali so razne slovesnosti na čast častnikom in moštvu; vse to pa je moralo odpasti. Nič ne vedo, kje je sedaj ta križarka zaostala.
Francoska torpedovka je potopila nemško podmornico
Pariz, 27. febr. t. Reuter: Uradno so objavili danes popoldne, da je francoska torpedovka »Si-moun« danes torpedirala in potopila nemško podmornico blizu rta Finistere.
London, 27. febr. AA. Hava«: Podmornica, ki jj na Atlantskem oceanu torpedirala trgovinsko ladjo »Lord Nedey«, je bila potopljena kmalu od nzke vojne ladje. Podmornica je torpedirala angleško ladjo brez predhodnega obvestila. Drugi častnik, mehanik in trije mornarji, ki so se za časa torpediranja nahajali v notranjosti ladje, so bili ubiti. Vojna ladja »Vovier«, ki je potopila podmornico, je sprejela 35 preživ2lih članov posadke ladje »Lord Nedey«, ter jih izkrcala v neki švedski luki. Ladja »Lord Nedey« se ni popolnoma potopila, ker je vozila les, ki drži ladjo še vedno nad vodo.
Nemška ladja potopljena
Oslo, 27. febr. AA. Reuter: Izve se, da je bila v vodah severne Norveške potopljena nemška ladja »Orisaba«, ki se je poskušala prebiti skozi angleško blokado Posadko je prevzela neka finska ladja.
Nemška ladja zajeta
London, 27 f;br AA. Reuter: Službeno sporočajo, da so britanske pomorske sile zaplenile nemško ladjo »Bahehe«, 4709 ton, ki se je poskušala prebiti skozi britansko blokado in se vrniti v Nemčijo. Angležem se je posrečilo preprečiti tudi, da bi nemška posadka ladjo potopila.
Angleška ladja torpedirana
London, 27. febr. AA. Reuter: Britanska ladja »Član Morrison« (5936 ton) je zadela v Severnem morju na mino in se potopila. En član posadke je bil ubit, 15 pa jih je bilo ranjenih.
V Severnem morju ni bilo bitke
Kodanj, 27. febr. AA. Reuter: Reuterjev dopisnik v Kodanju je po telefonu poklical pristaniškega kapitana v Vardeju, ki je najbolj 6everno pristanišč?, da bi prekontroliral vesti o neki pomorski Vitki v najbolj severnih norveških vodah. Pristaniški kapitan je odgovoril, da niso na nobeni točk; v ricg,>vem odseku ooazili nobenih vojnih ladij. Prav tako pa niso slišali tudi nobenega topovskega streljanja.
Oslo, 27 febr AA Reuter: Na vprašanje Reu-terjev'?ga dopisnika glede vesti o neki pomorski bitki v severnih norveških vodah, so v norveškem mornariškem ministrstvu izjavili, da križarijo v teh vodah te dni številne norveške ladje, ki bi vsekakor podale poročilo, če bi se v teh vodah zares odigrala velika pomorska bitka.
Kralj Karol obišče Rim v aprilu
Bukarešta, 27. februarja. AA DNB: Poučeni romunski krogi pravijo, da bo v okviru zbližanja med Romunijo in Italijo tudi kralj Karol v spremstvu zunanjega ministra Gafenca obiskal Rim. V istih krogih trdijo, da je Rim že izrazil svoje soglasje za ta obisk Računajo, da bo kralj Karo! obiskal Rim v prvi polovici aprila.
Nemška letala nad Parizom
Pariz, 27. februarja AA. Havas. Sinoči ob 20.30 so letela nad pariško pokraiino nemška letala, ki so se pa morala takoj vrniti, ker je protiletalsko topništvo stopilo takoj v akcijo.
— in nad Firth of Forthom
London, 27. febr t. Havas: Danei okoli 13 so se pojavila nemška letala nad Firth of Forthom. Angleška lovska letala so se takoj dvignila in sestrelila eno nemško ieiaio znamke Heinkei. Pozneje je bilo sestreljeno še eno letalo iste znamke.
(jjOApO-daMt/JO
Mariborsko mestno gospodarstvo
Poročilo finančnega referenta ravnatelja g. F. Hrastelja na proračunski seji mariborskega mestnega sveta
Maribor, 27. februarja.
Sedanja občinska uprava sklepa danes v svojem petem proračunu. Tekom vseh teh let se je gospodarstvo mestne občine tako ustalilo, da smo že s precejšno natančnostjo vedeli vnaprej, kakšne izdatke in dohodke bomo imeli in zato smo svoje proračune sklepali s popolno gotovostjo. Vsi naši dosedanji proračuni so bili taki, da so z malenkostno razliko in običajnem porastu poslov bili podobni tudi našim obračunom.
Vsako leto smo tudi že prav zgodaj napravili proračun in smo ga v tem času imeli navadno že odobrenega.
Letos smo pa nekoliko počakali z njim. Pri sestavljanju letošnjega proračuna smo namreč zadevali na prilike, ki jih prešnja leta ni bilo.
Nove naloge mestnega gospodarstva.
1.	Kljub temu, da je na naših meiah mir, da je v naših mejah sporazum, pa pljuskajo tudi k nam prve posledice sedanje evropske vojne, ki se kažejo posebno v valu draginje. Nismo vedeli, kako daleč bo segel ta val, kako bo zadel nabavke v blagu. Zato je bilo prav, da smo s proračunom malo počakali.
2.	Izredni čas nam je pa naložil tudi izredne dolžnosti do naših soobčanov. Po vzorcu drugih nevtralnih držav smo morali tudi mi poskrbeti za varnost naših občanov, posebno kar se. tiče prehrane in zaščite dece. V ta namen je predvidenih 7.5 milijona din.
3.	Že tekom poslovnega leta smo sklenili, da je treba vnesti v proračun nove postavke za mestno tržnico, ker vemo, kako isto Maribor potrebuje. Prvi del posojila 5 milijonov din ima kritje v proračunu. Danes bomo kupili tudi hišo na Koroški cesti za tržnico.
4.	Nova uredba glede trošarine na vino je tudi posegla v naše občinsko gospodarstvo ter nam je zmanjšala rednih dohodkov za 600.000 din.
5.	Več sto tisoč din nam bo odpadlo tudi zaradi odjave velikega števila avtomobilov.
6.	Naše mestno gospodarstvo je zelo navezano na to, da naša industrija v redu obratuje. Če bi ista iz kateregakoli vzroka, posebno zaradi pomanjkanja surovin, morala ustaviti delo, bi ta izpadek na dohodkih šel v mnoge stotisoče, poleg tega bi pa število brezposelnih narastlo in bi se tako povečale socialne dajatve občine.
Ko smo vse te nove dajatve spravili v proračun, smo ugotovili, da bomo potrebovali zaradi višjih izdatkov osebju 1,311.770 din več kot lani, da bomo za nova posojila potrebovali 1 milijon več samo za obresti in amortizacijo, in tako smo dobili končno povišek, ki znaša 2,075.080 din nad lanskim proračunom.
Pri dosedanjih 40 odstotnih dokladah, ki jih ne bomo zviševali, bo donos na podlagi nove davčne podlage višji za ca 1 milijon, iz prihrankov prejšnjih let, ker smo vsako leto zaključili s približno 1,500.000 prebitka, pa vzamemo 1,240.000, da bo tako izravnan realno sestavljen proračun.,
Naša personalna politika.
Skupni izdatki: za Uradništvo 9,135.230' din, za delavstvo: 5,438.824 din.
Za vse mestne uslužbence imamo urejeno službeno razmerje s posebnimi pogodbami in za ureditev draginjskih poviškov smo predvideli v proračunu pavšalne zneske v skupni vsoti 1,311.770. Ta povišek plač bomo uredili naknadno, ko bo proračun potrjen, ter se bomo pri tem ozirali posebno na to, da bodo posebno oni, ki imajo manjše plače odnosno številnejše družine dobili temu primerne poviške.
Nova ustanova: cestna uprava.
Svoj čas smo izločili iz skupnega delokroga gradbene uprave vodstvo vodovoda in smo videli, da je ta delitev dela bila pravilna. Nato smo osamosvojili še premoženjsko upravo,- ki je prevzela v skrb vse naše nepremičnine, kar je bilo tudi gospodarsko pravilno. Letos je predvideno, da uredimo po tem proračunu novo ustanovo, o kateri smo med poslovnim letom tudi že govorili, to je cestno upravo, ki bo vodila dela, ki jih imate v proračunu pod zaglavjem: Gradbena stroka, z Olepševalnim društvom vred. V prihodnjem proračunskem letu bomo imeli posebno skrb za vzdrževanje cest, ker je draginja za cestni material izredno porastla. Pa tudi nove naprave bodo potrebne, toda te nove naprave se morajo vršiti sistematično in po gotovem načrtu, katerega zahteva novodoben promet in razvoj mesta. Zato bo prva skrb nove cestne uprave, da tak načrt napravi in si delo primerno porazdeli.
Naše socialno skrbstvo.
Mariborska občina je svojo dolžnost do svojih revnih občanov vedno z vso skrbnostjo vršila. Urejeno imamo mladinsko skrbstvo za sirote in za male onih družin, katerih starši so čez dan v službi. V času počitnic pošiljamo slabotno deco na hribe in na morje. Študirajočo mladino, ki nima staršev, primerno podpiramo.
Za starčke in onemogle imamo sicer svojo hiralnico, ki pa nikakor ne zadostuje. Moramo še v drugih krajih imeti svoje revčke. Mnogim pa dajemo hrano na njih stanovanja po mestu ali pa podpore v gotovini. Takoj, ko bo končano delo s tržnico, bomo tudi pripravili načrte za nove prostore starostne oskrbnišnice.
Za brezposelne imamo posebne dohodke iz že pred leti vpeljane posebne socialne davščine, ki nadomestuje tako imenovano zimsko pomoč. Svoj čas je mestna občina zbirala milodare za zimsko pomoč, res je od nekaterih prejemala velike zneske, od drugod zopet nič, toda ti dohodki niso bili redni in zato smo morali preurediti tako, da bomo dohodke gotovo imeli. To moram povedati tudi zaradi tega, ker so mnogi povpraševali, kako to, da mariborska občina več ne zbira darov za zimsko pomoč.
Varnostna služba.
Maribor ima kot obmejno mesto poseben položaj glede policijske varnostne službe. V preteklem letu je občina dala bivši muzej policiji na razpolago in zvišala tudi sicer proračun, ki smo ga že na posebni seji sprejeli, za 53.340 din. Policijska služba se bo v tem letu modernizirala, da bo mogla zadostiti svojim težkim nalogam. Opozarjamo pa pri tej priliki, da tudi privatniki imajo posebno pozornost na tujce, ki prihajajo k nam iz povsem drugih vzrokov kakor pa so trgovski ali tujskopromefni.
Varnostno službo za naše hiše pa vrši naše gasilstvo, kateremu smo tudi v tem proračunu ustregli, kakor so želeli. Treba je samo poskrbeti
• še za povečanje prostorov, kar se bo pa tudi
| zgodilo.
Naše kulturno življenje.
Mestna občina je delo naših kulturnih organizacij vedno podpirala, kolikor je le mogla. Velike vsote so šle za preureditev gradu v muzej. Tudi v tem proračunu imamo še zadnji večji izdatek za dokončno ureditev 450.000 din. Vemo, da naša narodna društva posebno v teh časih s težavo vršijo svoje posle. Toda kulturno življenje v gospodarsko težkih časih ne sme izhiratil Res ne more vsega storiti le občina, treba je ludi zasebne požrtvovalnosti! Za vs^ velika dela, ki bi jih zasebniki ne zmogli, pa bi ista bila za kulturno življenje v Mariboru ali sicer v Sloveniji nujna, bo pa tudi mestna občina sožrtvovala, kar dokazuje tudi z letošnjim proračunom, ki smo ga zvišali na 349.100 din.
Naše šolstvo.
Mariborski krajevni šolski odbor nam je predložil svoj proračun za ljudske in meščanske šole, mi smo ga že sprejeli na prejšnji seji in ga sedaj samo vstavili v skupni proračun. Znaša 1,442.170 dinarjev. Poleg teli izdatkov ima mestna občina še posebne izdatke tudi za Vesno, katere usoda še ni povsem urejena, ker je to vprašanje vezano s sodelovanjem banske uprave.
Prav je, ako ob tej priliki poudarimo tudi nujnost, da se v Mariboru sezida novo srednjo šolo za II. realno gimnazijo. Razmere na tej šoli, kar se tiče prostorov, ovirajo reden pouk in s tem povzročajo veliko škodo pri vzgoji mladine.
Ne smemo pozabiti tudi na to, da imamo v mestu nad 800 obrtnih učencev, ki imajo prav za prav svojo šolo v raznih obrtnih delavnicah! Kolikor obiskujejo tudi svojo obrtno šolo, to nikakor še ne zadostuje za celotno vzgojo tega obrtnega naraščaja. Imamo vajenski dom, ki zajame približno 10 odstotkov vajencev, nujno pa bo poskrbeti tudi za ostale, da bodo imeli na razpolago vse, kar bi jim omogočilo strokovno, pa tudi ostalo vzgojo. Za obrtno šolstvo imamo še posebej 130.000 din v proračunu.
Tujski promet.
Dasi razmere ne kažejo, da bi bilo mogoče v prihodnjem letu organizirati tujski promet kako
uspešno, vendar tega dela nikakor ne smemo opustiti. Te *ini je izšla posebna uredba banske uprave, ki nam nalaga, da damo Tujskoprometm zvezi 20 odstotkov od davščine na tujce. Pri nas bi to znašalo približno 14.000 din. Mi smo dali v proračun 30.000 din, pa tudi »icer občina podpira to delo in samo želi, da bi ga bilo mogoče tudi vršiti!
Mestna podjetja.
Hvala Bogu, da smo z reorganizacijo in obnovitvijo naših podjetij končali. Ko smo prišli pred leti na magistrat, smo predvsem poskrbeli za ureditev vodovoda. Kupili »mo nova zemljišča za vodovod, aparate za novo vodarno, izdali nov pravilnik o mestnem vodovodu. Letošnja zima pa nas je opozorila, da nismo nikdar dovolj pripravljeni na vse, posebno še na take izredno hude zime kot je bila letošnja. Vode bi bilo dovolj, ako bi ne zamrznila in jo je zato primanjkovalo v vodarnah in vodnjakih. Tudi za take prilike, ki so izredne, se bomo pripravili.
Avtobusno podjetje je v celoti obnovljeno in lepo napreduje. Klavnica je bila tehnično opremljena za reden obrat, plinarna je skoraj vsa nova. Električno podjetje v redu napreduje, tako da nam v rednih razmerah razvoj podjetij ne dela skrbi, dasi nismo poviševali cen, četudi so izdatki za material in osebje višji. Skupni izdatki za podjetja znašajo 31,442.930 din in so za 35.520 din večji od lanskega leta.
Naši dolgovi.
Kot že omenjeno, bo mestna občina vršila v tem letu kot do sedaj redno anuitetno službo ter bo dosedanja in nova posojila v redu odplačevala. Dosedanjih posojil imamo 65,307.863.23 din, lani smo poleg obresti odplačali 3,255.735.12 din dolga. Nova posojila bomo najeli: 5 milijonov din za zaščito in prehrano, 2 in pol milijona din za zaščito otrok, 5 milijonov din za novo tržnico. Obresti in anuitete se zvišajo zato od lani za 1,033.420 din.
Mestne davščine.
Mariborčane zanima glede občinskega proračuna predvsem to, koliko bodo morali plačati več kot prejšnje leto. Že v začetku sem omenil, da nismo davščin zviševali. Ker pa nam je izpadlo zaradi znižanja trošarine ha vino po 50 par od litra skupno 600.000 din, smo bili prisiljeni kot nadomestilo dvigniti trošarino na pivo od 60 par na 1 din, kar bo predvidoma dalo približno 200.000 din. Vse druge davščine ostanejo kot lani. Reorganizacija davščin ni mogoča, dokler ne dobimo finančne samouprave.
Imeli bomo torej v bodoče 40% doklado na neposredne davke in 10% socialno davščino kot lani, 13% gostaščino, 6% kanalščino, 4% vodarino, iste uvoznine, ista davščina na vozila, ista pri-rastkarina, taksa na bivanje tujcev in veselični davek.
Proračun je bil na vpogled meščanom, pa letos ni bilo nobenega prigovora.
Jugoslovanske banke v 1.1938
Zbrani so statistični podatki o poslovanju bank v letu 1938. Ti podatki obsegajo 529 denarnih zavodov, ki imajo obliko delniških družb.
Bilančna vsota vseh 529 denarnih zavodov je v 1. 1938 znašala 13.063.1 milij. din in je za 359.7 milij. večja, kot pa je bila v letu 1937.	...
Glavne aktivne postavke so bile: terjatve v ter(. kočem računu, ki so znašale : 4.566.7 milij. din, menične terjatve s 2,151.1 milij-. gotovina z 1.336.2 milij. in vrednostni papirji z 1.034.6 milij. din. Eskont menic se je zvišal od 1.896.9 milij. v letu 1937 na 2.151.1 milij. din v letu 1938. Zmanjšal pa se je re-eskomt pri Narodni banki, ki je bil v letu 1937 717.8 milij., leta 1938 pa le 490.9 milij. din. Pač pa je narastel reeskont pri drugih denarnih eavodih od 65. 9ma 344.8 milij. din.
Med pasivnimi postavkami so znašale glavnica. 2.416.4 milij., rezervni fondi 315.1 milij., ostali fondi 222.3 milij., amortizacijski fondi 340.2 in pokojninski fondi 133.8 milij. din. Glavnica je proti letu 1937 povečana za 70 9 milij. din, redni rezervni fondi so padli za 13.7, ostali pa so narasli za 57.2 milij.
Vloge so se povečale za 37.8 na 5.344.0 milij. din, pasivni tekoči računi pa so narasli od 1848.8 na 2.208.7 milij. din, kar predstavlja povišanje za 359.9 miilj. din.
Moratorne terjatve vseh vrst so leta 1938 znašale skupno 95 9 milij. din proti 846.5 milij. v letu.i 1937. To zmanjšanje izvora iz izročitve kmečkih terjatev Privilegirani agrarni banki. Terjatve bank proti, Pabu znašajo 1079.1 milij. din, dočim predstavljajo sedanje moratorne terjatve proti denarnim zavodom, ki so pod zaščito.
Račun zsjube in dobička je izravnam z 892.8 milij. proti 872.2 milij. v 1, 1937. Prejete obresti 60 pa-, die od 530.1 na 506.4 milij. d'n, plačane obresti pa so 6e zvišale od 261 1 na 280 2 milij. Dru$i dohodki so znašali leta 1937 269., milij., leta 1938 pa 305.9 milij. din. Z zvišanjem raznih dohodkov je nekako izravnan padec dohodka na obrestih.
Dobiček ie v letu 1938 vnašal 141 7 milij. proti. 125.8 milij. din, zguba pa 56.8 milij. proti 72 4 milij. d'n. Čisti dobiček je znašal v letu 1938 58.3 milij. din, kar pomeni, da je obrestovanie delniškega kapitala bilo 2.47%, dočim je 1, 1937 znašalo 2.27%.
Prodaja bencinske mešanice na karte
Poročali smo pred par dnevi o novi uredbi glede prodaje bencinske mešanice na karte. »Službene no-vine« od 26. t. m. prinašajo objavo uprave državnih monopolov, s katero je določeno, kakšne množine bencinske mešanice bo mogoče dobiti na posamezne karte.
Od 1. marca naprej bodo dobili avtomobilisti sledeče količine bencinske mešanice:
1.	Na karte z eno rdečo vodoravno črto: na kupon »A« 30 1, kupon »B« 40 1, kupon »C« 50 1, kupon »D« 60 1.
2.	Na karte z dvema rdečima vodoravnima črtama: na kupon »A« 10 1, kupon »B« 15 1, kupon »C« 20 1 in kupon »D« 25 1.
3.	Na karte s tremi vodoravnimi črtami: na kupon »A« 5 1, kupon »B« 10 1, na kupon »C« 15 1 in, na kupon »D« 20 1.
4.	Ni karte z eno zeleno vodoravno črto: na kupon »A« 30 1, na kupon »B« 50 I, kupon »C« 60 1 in kupon »D« 80 1.
5.	Na karte z dvema vodoravnima zelenima črtama: na kupon »A« 15 1, kupon »B« 25 1, kupon »C« 35 1 in na kupon »D« 45 1.
6.	Na karte z eno črno vodoravno črto: na kupon »A« 2 1 in na kupon »B« 4 1.
7	Na karte z dvema črnima vodoravnima črtama: na kupon »A« 1 I. in na kupan »B« 2 I.
8	Na karte z rdeče odtisnjenim »Avtobus«: na kupon »A« 35 1, na kupon »B« 60 1, na kupon »C« 95 1 io na kupon »D« 120 1.
Gomie količine tekočega goriva bodo dobivali lastniki motornih vozil na karte odnosno na kupone do nadaljnjega.	1
Živalske kužne bolezni v Slovenjii
Zaradi letošnje izredno ostre zime so živalske kužne bolezni precej ponehale. Po najnovejšem 14 dnevnem izkazu živalskih kužnih bolezni posnemamo, da obstojajo živalske kužne bolezni le še v naslednjih okrajih:
a) Slinavka in parkljevka:
Okraj Kočevje: Dane, Hrvača, Jurievica, Kot, Ribnica, obč. Ribnica na Dolenjskem. Okraj Ljubljana: Rakitna, cbč. ista; Malo Mlačevo, obč. Sliv-nica-Žalna;Vrhnika, obč. ista. Okraj Logatec: Kož-ljek, obč. Begunje nad Cerknjco; Dol. Logatec, obč. ista; Stara vas, Žiri, obč: Žiri. Okraj Novo mest6: Dešeča vas, obč. Žužemberk. Okraj Celje mesto: Ostrožrto, obč. Celje.
b) Vranični prisad: Okraj Slov. Konjice: Prevrat, občina Slovenske Konjice.
c) Garje konj: Okraj Kamnik: Ihan, Sela, obč. Ihan.
d) Svinjska kuga: Okraj Črnomelj: Krasinc, obč. Gradac. Okraj Krško: Cesta, obč. Krško; Trška gora, obč. Krško; Žadovinek, obč. Leskovec. Okraj Litija: Zagorje, obč. Zagorje ob Savi. Okraj Maribor levi breg; Šetarovo, obč. Sv. Lenart v Slov. goricah. Okraj Ptuj: Grabe, Obrež, obč. Središče ob Dravi; For-min, obč. Sv. Marjeta niže Ptuja.
e) Svinjska rdečica: Okraj Novo mesto: Mačkovec, obč. št. Peter pri Novem mestu.
Občni zbori Jadransko-podunavska banka sklicuje svoj redni občni zbor za 30. marec t. 1. ob 1 dopoldne. Dnevni red je obifcjen. Delničarji, ki 6e bodo udeležili občnega zbora, morajo položiti svoje delnice najkasneje šest dni pred občnam zborom pri Jadrartsko-podunavski banki v Belgradu ali pa pri njeni podružnici v Kotorju ali pa med drug:m tudi pri Javnih skladiščih d. z o. z. v Ljubljani.
Izplačilo izseljenskih vlog. Vlada je, kot .smo že poročali, izdala uredbo, po kateri bodo za račun države izplačane vloge izseljencev tistih denarnih zavodov, ki so šli v konkurz v času od 1. jan. 1925 pa do 3. februarja 1931. Kot smo dobili informacije, spada med take denarne zavode, čijih izseljeniške vloge bodo izplačane za račun države tudi Slaven-4ka banka Prošnje za izplačilo izseljenskih vlog je treba vlagati pri Poštni hranilnici. Tisti, ki prosijo za ta izplačila, bodo morah dokazati, da 60 v času, ko so denar vložili, bili izseljeni. Ker so najbrže tudi številni slovenski izseljenci imeli 6voje. vloge pri Slavenski banki, bodo mogli torej na pocllagi nove uredb* končno priti do izplačila svojih vlog.
Zamenjava starih 50-dinarskih kovancev na poštah, Po nalogu poštn. ministrstva bodo vse pošte v državi zamenjavale stare 50-dinarske srebrne kovance, ki so bili 16. t m. vzeti iz prometa. Tako bo dana možnost, da vsi, ki imajo še take kovance, jih brez kakšnih težav zamenjajo. Pošte bodo zamenjavale 6tare 50-dinarske kovance do 16. avgusta t. 1.
Uvoz žvepla bo carine prost. Na predlog ministra trgovine in industrije ter ministra kmetijstva je finančni minister odredil, da bo prečiščeno žveplo ter žvepleni cvet po točki št. 197 uvozne carinske tarife za dobo šestih mesecev od dneva objave rešitve v »Službenih novinah« oprosti carine.
Pred spremembo načina plačilnega prometa t Italijo. Krožile so že vesti, da bo ukinjen klirinški plačilni promet z Italijo, ter da bo vpeljano plačevanje blaga v svobodnih devizah. Kot poroča sedaj »Jugoslovenski kurir«, je naša država res že izročila trgovinskemu atašeju italijanskega poslaništva v Belgradu predlog za spremembo plačilnega prometa. Ta predlog bo sedaj Italija proučila ter bo o njem najbrže razpravljal na svojem prihodnjem sestanku ju-goslovansko-italijanski stalni gospodarski odbor. Ta sestanek bo najbrže v kratkem. Vendar pa vkljub našemu predlogu za spremembo v plačilnem prometu ni treba pričakovati, da bo vpeljano plačevanje v prostih devizah, ampak bo prej le revidiran obstoječi plačilni dogovor ter bodo odstranjene v»e tiste te-
žave, ki so z njim v zvez,! in ki so se pojavile tekom zadnjih mesecev.
Posvetovanja za nov davčni zakon. Kot poročajo, prično 28. t. m posvetovanja med strokovnjaki finančnega ministrstva in zastopniki gospodarskih zbornic glede vprašanja novega davčnega zakona.
Belgrad, 26. februarja. AA. Trgovinski minister dr. Andres je izdal ukaz, da se pri Državnem zavodu za pospeševanje obrti pri trgovinskem ministrstvu ustanovi posvetovalni odbor za pospeševanje industrije in obrti. Ta odbor se bo kmalu formiral.
Belgrad, 26. februarja. AA. Na podlag! člena 3 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o Izplačilu vojne škode in odloka finančnega ministra z dne 11. decembra 1. L bo v oddelku za državne dolgove in državni kredit v sobi št. 5 dne 1. marca t. I. točno ob 9 dopoldne 37. žrebanje loterijske 2 in pol odstotne državne rente za vojno škodo nove emisije. Pristop prost. (Iz oddell^ državnih dolgov in državnega kredita finančnega ministrstva.)
Belgrad, 26, februarja. AA. Na predlog trgovinskega in kmetijskega ministra je finančni minister odredil, da sta očiščeno žveplo in žveplov cvet iz točke šl. 197 uvozne carinske tarife prosta carine za dobo 6 mesecev od dneva, ko se to razglasi v Službenih novinah.
Borze
Dne 27. februarja 1940.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70--14.90
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 7.3 milij. din, na belgrajski pa 7.4 milij. din. — Promet v vrednostnih papirjih na belgrajski borzi je znašal 435.000 din.
Curih. Belgrad 10, Pariz 9.985, London 17.6175, Newyork 446, Bruselj 75.35, Milan 22.52, Amsterdam 237.20, Berlin 178.80, Stockholm 106.20, Oslo 101.35, Kopenhagen 86.125, Sofija 5.50, Budimpešta 79.5, Atene 3.30, Carigrad 3.55, Bukarešta 3.35, Helsingfors 7.50, Buenos Aires 104.5.
Ljubljana — Uradni tečaji:
London 1 funt Pariz 100 frankov . . Newyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov . Amsterdam 100 gold. . Bruselj 100 belg . .
174.60-89.70-4425.00-995.00-2352.50-747.25-
-	177.80
-	101.00 -4485.00 -1005.00 -2390.50 - 759.25
• 218.88 • 124.28 -5520.00 -1238.18 •2943.48 ■ 934.89
Ljubljana — Svobodno	tržišče:
London 1 funt.......215.68-
Pariz 100 frankov......121.98-
Newyork 100 dolarjev .... 5480.00-
Ženeva 100 frankov..........1228.18-
Amsterdam 100 gold...... 2905.48-
Bruselj 100 belg...... 922.89-
Ljubljana — Zasebni kliring:
Berlin 1 marka....... 14.70— 14.90
Belgrad — Zasebni kliring:
Grški boni.......... 31.40—32.40
Bolgarski čeki	94 den
i Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 428—429.50 v Zagrebu 427 denar v Belgradu 430—431
Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv. posojilo 98 do 99, agrarji 52—53, vojna škoda promptna 428 do 429.50, begluške obveznice 77—78, dalm. agrarji 71—72, 8% Blerovo posojilo 98—99, 7% Blerovo posojilo 90—91. 7% posojilo Drž. hip. banke 98 do 100, 7% stab. posojilo 96—97. — Delnice: Narodna banka 7600—7800, Trboveljska 240—250.
Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. posojilo 98 den, agrarji 50—52, vojna škoda promptna 427 den, šumske obveznice 61 den, begluške obveznice 77 do 78 (77.50), dalm. agrarji 70—71, 4% sev. agrarji 50—52, 8% Blerovo posojilo S7.50 den, 7% Blerovo posojilo 89.50 den. 7% posojilo Drž. hip. banke 100 den, 7% stab. posojilo 97 —98 (97). — Delnice: Narodna banka 7600 den, Priv. agrarna banka 200 den, Trboveljska .243—245 (245), Gutmann 60 bi., Sladk. tov. Osijek 165 den, Isis 25 den. .
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. posojilo 98.50 do 99.50, agrarji 53.50—54, vojna škoda promptna 430—431 (430), begluške obveznice 77—77.75 (77), dalm. agrarji 71.50—72 (71), 8% Blerovo posojilo 98 den, 7% Blerovo posojilo 90 den, 7% posojilo Drž. hip. banke 100.50 den, 7% stab. posojilo 97.50 den, šumske obveznice 69.50—70.50. — Delnice: Narodna banka 7800 den, Priv. agrarna banka 209 do 212 (200-212).
Žitni trg
Novi Sad. Vse neizprem. Tend. neizpretn. Promet srednji.
Sombor. Pšenica: bač. okol. Novi Sad, sred. bač. 203—205, bač. okol. Sombor 202—204, gornja bač. 204—206, srem., slav. in juž. ban. 202—204, gornja ban. 204—206, bač. ladja Begej 206—208, bač. Tisa šlep Ia, Ila, 205—208, bač. ban. ladja Dunav 205—207. Oves: bač., srem. in slav. 160 do 162. Rž: bač. 157-160. Ječmen: bač., srem., slav. 64/65 kg 172.5—175, bač. spoml. 68 kg 192.5—197.5, baranjski spoml. 69 kg 195—200. Koruza: bač. kasa duplikat 135—137. Moka: bač. 310—330, 290—310, 270-290, 250-270, 220- 240, 142.5-147.5. Otrobi: bač., srem., pšenični, 132.5-135. Fižol: bač., beli, 2%, 405—410. Tend. čvrsta. Promet srednji.
Zasedanje banskega sveta donavske banovine
Novi Sad, 26. februarja. AA. Danes dopoldne se je začelo redno zasedanje banovinskega sveta donavske banovine. Zasedanje je začel ban Radi-vojevič v navzočnosti ministra Besliča in Tomiča. Poslane so bile brzojavke Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. knezu namestniku, kraljevim namestnikom, predsedniku vlade Cvetkoviču, notranjemu ministru MihaldžiČu in finančnemu ministru Suteju. Vse brzojavke so bile burno pozdravljene. Nato je ban podal poročilo o preračunu za prihodnje prera-čunsko leto, ki znaša v celoti 199,784.232 din. V primeri z lanskoletnim preračunom je letošnji za 7.052.859 din večji. Kljub temu pa niso bile uvedene nobene nove dajatve.
Mariborska občinska politika
K proračunski seji mestnega sveta v Mariboru
Maribor, 27. februarja.
Povsem razumljivo je, da se mestno prebivalstvo vse bolj zanima za vprašanja občinske politike, saj sleherni meščan, bogat ali reven, čuti, koliko je njegovo gmotno in tudi kulturno življenje od te politike vedno bolj odvisno, zlasti zaradi velikih dolžnosti, ki so mestnim občinam v novejšem času naložene. Interes za občinsko politiko se močno pokaže predvsem ob času sprejemanja občinskega preračuna, ki marsikdaj ne odloča o življenju mesta samo za eno preračunsko leto, marveč večkrat daje smer občinski politiki za več let, če že ne za cela desetletja. Ko je mestni svet na svoji včerajšnji seji sprejel preračun za leto 1940-41, bosta naše čitatelje pač zanimala zgodovina in razvoj občinske politike mariborskega mesta v zadnjih desetletjih.
Pred vojsko
Maribor do zgraditve južne železnice komunalne politike v pravem pomenu besede skoraj ni poznal. Mesto je bilo mrtvo, brez posebnega gospodarskega in kulturnega življenja. Temu se je pridružila še tedanja meščanska miselnost, ki je stremela predvsem za tem, da je mesto ohranilo svoje predpravice, svoje pa je storil tudi takratni liberalni duh, ki javni oblasti ni nalagal nikakih socialnih dolžnosti, ki so bile povsem prepuščene zasebni iniciativi, kar nam tudi pojasnjuje veliko število ustanov, ki so jih takratni meščani ustanavljali. Socialne potrebe so bile pač že takrat velike, pa ker javna oblast ni ničesar storila, so marsikatero socialno nalogo, ki jo danes mora izvrševati občina, zasebniki vzeli na svoja ramena.
Prva iniciativa za modernizacijo mariborskega mesta nikakor ni prišla iz vrst mariborskega meščanstva, marveč je morala poseči vmes nadrejena oblast, takratni graški gubernij. Slednji je že leta 1823 pritisnil na mestno občino, da je uvedla cestno razsvetljavo, ki je mesto do takrat ni poznalo. Mesto se je takrat pritisku uklonilo in res uvedlo razsvetljavo. Kaj so pa meščani o tej razsvetljavi mislili, pa menda dovolj zgovorno priča dejstvo, da so cestne svetiljke prižigali le v temnih nočeh. Kadar je svetila luna, so cestne svetiljke počivale.
Nov čas nastopi za Maribor s koncem fevdalne dobe in z zgraditvijo južne železnice. S tema dvema dogodkoma se začne nagli razvoj mesta: leta 1847 je imel Maribor le 2000 duš, leta 1918 pa se število prebivalstva zviša na 30.000. To seveda ni moglo ostati brez vpliva na komunalno politiko, ki je pa tudi s svoje strani pripomogla k takemu razvoju. V obojestranski zavisnosti sta oba faktorja korakala vedno višje do današnjega stanja.
Prvo pereče vprašanje mesta je bila inkorpo-racija predmestij, kar je bilo izvršeno leta 1851. Mesto se je začelo naglo širiti in je bilo zato treba razne urade in ustanove, kakor bolnišnico, sodišče in vojašnico iz mestnega središča preseliti
General Vuillemin kot poveljnik zračnih sil izroča francoski vojni križec angleškemu letalskemu častniku, ki je kot prvi dobil to odlikovanje.
Bognslav Kuczynski:
Beg iz
Resnično: imel je srečo ta nerodni polkovnik. Hitro so prenesli iz drugega avtomobila bencin, prtljago in plašče. Prostora je bilo še dovolj za oba. Strelca sta kazala plašče, ki so jih preluknjale krogle, ter ožgano uniformo. »Kam sta namenjena, gos|>oda?c »Samo da pridemo naprej,« je odgovoril mlajši. Nisti verjela, cla bosta našla kje v bližini kakšne vojaške oddelke,
»V začetku nismo imeli orožja. Zato so nam dali povelje, naj ga vzamemo od vojakov, ki se vračajo v zaledje ali se umikajo. Stala sva pri glavni cesti. Vsak je rad oddal orožje. Samo en vojak sc je uprl in je hotel streljati. Sram me je bilo jemati orožje. S tem se je saiiio vojaščina demoralizirala.«
Zvečer so bili že blizu Bresta. Z ovinka so zapeljali na most. Toda glej.: od one strani se vračajo avtomobili. Ker pa je vsak tak pojav lahko pomenil kaj slabega, so se vznemirili. ?.e od daleč so videli, da policaji vse zavra: čajo nazaj. Pešci so se ustavljali v gozdu pri cesti. Samo vojaštvo je lahko šlo v ono smer. Bilo je še nekaj upanja.
Njihov avtobus so ustavili in zadržali. »Seveda, gospod polkovnik in častniki lahko gredo čez. civili pa ne,< je rekel nizek, živahen policaj v zeleni obleki z granatnimi okraski, »častniki se morajo zglasiti na komandi mesta. Civilistov pa pod nobenim pogojem ne. smemo pustiti.c
»Vendar je to moja žena.« je rekel polkovnik. -»In ostaii so častniške družine.«
»Ne smemo. Morda pa vi. gospod polkovnik, dobite posebno dovoljenje.«
v predmestja. Z razvojem mesta pa je bilo treba misliti tudi iia nove ceste, na vodovod, plinarno, klavnico itd., kar je seveda zahtevalo mnogo naporov in stroškov. Do tega časa mesto ni imelo niti ene tlakovane ali kanalizirane ceste, kar pač priča o primitivnosti, v kateri je živel takratni Maribor.
Leta 1855 so bolnišnico, ki je do takrat stala na mestu, kjer je danes poslopje glavne pošte, preselili ua Tržaško cesto. Ta dogodek je za mariborsko mesto važen tudi iz tega razloga, ker stara bolnišnica ni predstavljala tipa današnjih bolnišnic, marveč je bila bolj sirotišnica. S preselitvijo bolnišnice in s kadetnico, ki je bila zgrajena leta 1853, je Magdalensko predmestje pridobilo na svoji važnosti, saj so mu morali v zvezi s kadetnico dati drugo važno prometno žilo, to je Frankopano-vo cesto. Za mesto zgodovinskega pomena pa je bila preselitev škofijskega sedeža od Sv. Andraža v Maribor, kar je omogočila tudi občina sama z izdatno finančno podporo.
V	tem času je občina še nasprotovala ustanovitvi mestne hranilnice, ki jo je želelo štajersko cesarsko namestništvo. Šele z nastopom župana Tappeinerja je to vprašanje krenilo z mrtve točke. Leta 1802 jo ta župan ustanovi. Za takratne čase značilno je, da je hranilnica prevzela na sebe mnogo današnjih občinskih bremen. Tako je prevzela mnogo socialnega skrbstva, skrb za šolstvo, za javne nasade, za gledališče in muzej. V vsej občinski politiki je bilo v tistem času občutiti vpliv agilnega župana. Mesto dobi za njegovega župa-novanja prve tlakovane in kanalizirane ulice, v mestnem središču, uvede se stalna cestna razsvetljava. Tappeiner je bil tudi mož, ki je vneto pospeševal birokratizacijo mesta. Skrbel je za to, da so se v mestu naselile razne državne ustanove. Za njegovega časa je bila zgrajena konjeniška vojašnica, postavljeni so bili temelji za vojašnico v Melju, močno je pospeševal predvsem zazidanje Magdalenskega predmestja, kar je zlasti omogočala železnica. Za razvoj komunalne politike je bil izredne važnosti statut, ki ga je mesto takrat dobilo in katerega sledove je še danes opaziti v občinski politiki.
Ponoven in krepak podvig doživi Maribor zopet v sedemdesetih letih preteklega stoletja. Leta 1870 je bilo s pomočjo južne železnice ustanovljeno prvo otroške zavetišče, leta 1871 dobi Maribor z občinsko pomočjo požarno brambo. Največjo paž-njo je občina v tem desetletju posvečala izgraditvi šolstva. Mariboru se posreči, da je štajerski deželni zbor ustanovil Vinarsko in sadjarsko šolo (leta 1871), leta 1873 je bila dogotovljena realka in z njo združena meščanska in ljudska šola, leta 1876 dobi Maribor tudi obrtno nadaljevalno šolo. V to dobo sega tudi ustanovitev mestnega parka in prvi početki plinarne, ki je skraja bilo konce-sionirano privatno podjetje. Močno se je v tej dobi mesto branilo zgraditi mestno klavnico, kar se je zgodilo šele leta 1902. Pač pa se je občina v tej dobi začela intenzivno baviti z vprašanjem mestnega vodovoda, ki je zaradi rastočega števila prebivalstva in razvoja industrije postal vedno nuj-nejša potreba. Do leta 1901 je bil vodovod dograjen, vzporedno z njim pa se je postopamo izvrševala tudi kanalizacija mestnih ulic in cest.
Leta 1886 dobi Maribor , močnega župana v osebi inž. Aleksandra Nagyja, ki je mestu nače-loval do leta 1902. Ta mož je postavil temelje za občinsko politiko vse do vojne. Za njegovega časa je bila zgrajena domobranska vojašnica, vojašnica na Tržaški cesti in v Stritarjevi ulici ter novo okrožno sodišče. Nagy je bil prvi župan, ki je z vso silo delal na modernizaciji mesta, saj je bil baš on tisti, ki je začel s smotreno regulacijo starega mesta in skrbel za gradbeni načrt za novi Maribor, ki je v tisti dobi nastajal. Za njegovega županovanja so z Drave izginili zadnji mlini na ladjah, zadnji hlevi na odprtih trgih in javni vodnjaki. Ta mož je ustanovil mestno sirotišnico leta 1891 in dal mesto leta 1893 prvo javno kopališče. Za njegovega časa je Mestna hranilnica zgradila novo reprezentativno poslopje na Slomškovem trgu, vojaška bolnišnica se je iz Prešernove ulice, kjer stoji danes Dijaški dom, preselila na Tržaško cesto, vojaško skladišče pa se je s Slomškovega trga preselilo k vojašnicam v Magdalenskem predmestju. V tej dobi je bila tudi zgrajena železni-čarska kolonija v Melju. Nagy je dal zgraditi tudi mnoge nove mestne ulice, dal pa je tudi važno zamisel, da bi se na Mariborskem otoku zgradila mestna elektrarna. Ta zamisel je z gradnjo elektrarne na Fali propadla. Opustitev lastne elektrarne pa je bilo tudi edino, kar je mariborska občina do prevrata storila lastnega in kar ni bilo zamišljeno že v Nagyjevih načrtih, po katerih je bil zgrajen tudi vodovod in klavnica ter uvedena plinska razsvetljava.
Po Nagyjevem odstopu je občina pričela z
Policaj se je že obrnil in ustavil druge. Nekateri bajoneti so se zabliskali, kjer je neki major hotel prepeljati na motociklu svojo ženo.
Polkovnik je šel čez most. Stachowiak in druge ženske so mu dali svoje legitimacije.
Ko pa sta strelca zvedela, da ne smeta dalje od Bresta, sta v hipu začela pogovor o položaju.
»Zakaj v Brest, če pa ne moreva dalje,« je rekel mlajši. Ta je imel samo eno zvezdo. Drugi, starejši, je govoril samo šepetaje in je imel grlo obvezano, Ta je gledal na položaj obupno.
»V Francijo!« je rekel. »Samo v Francijo! Tu ne bomo organizirali odpora ne v Brestu, ne na Bugu. Beživa čez mejo. V Francijo!«
Videti je bilo, da sta prestrašena. Šele pozneje smo izvedeli, da ju je tako prevzel sam položaj države, v katerem sta ju videla. Šla sta v gozd in se iskreno razjokala.
»Nesrečna Poljska!«
»In če nas Francija izda? — Boljše je tukaj poginiti.«
»Ne bo nas izdala, kajti tedaj pogine sama. Brez potrebe pa ni treba umirati,« je rekel starejši.
In skrivoma sta vzela svoje stvari iz avtomobila.
Reka ni bila velika. Ni mogla biti Bug. Tudi Bresta še ni bilo videti. Ljudje, ki so se nabrali pred mostom, so se razpršili nad reko in v gozdiček. Zbrali so se v skupine.
»Nekoliko tisoč nas je, samih mladih,« so govorili.
Ženska v vojaškem plašču, sedeča v ozadju avtomobila, je stopila proti mostu.
»Ali motorji rdečega križa še niso prispeli tod mimo?« je vprašala policaje. Odgovorili so ji, da še ne.
V	^tem je prišel neki večji vojaški oddelek. Častnik, ki je šei na čeiu vojakov, je rekel
znanim sistemom varčevanja in pa s šovinističnim nemškim nacijonalnim udejstvovanjem, ki se je zlasti pokazalo v zadnjih letih pred vojno, ko je bilo treba zgraditi nov dravski most. Prvi načrti so predvidevali most med Tržaško cesto in Kopališko ulico, kar bi bilo spričo Tržaške ceste kot najmočnejše prometne žile najbolj umestno. Ker pa je ob Kopališki ulici bil takrat s pomočjo vseh Slovencev že zgrajen Narodni dom, so mariborski nemški nacijonalci ta načrt preprečili in dosegli, da se je most zgradil na sedanjem mestu. S tem je bil Mariboru v prometnem oziru zadan hud udarec, istočasno pa je z gradnjo na tem mestu bil uničen najlepši in arhitektonsko najbolj enoten stari Glavni trg. V teh letih je mestna uprava zanemarjala občinsko politiko in se zato toliko bolj brigala za vse akcije, ki so imele namen slovensko Štajersko gennanizirati. To in svetovna vojna sta razvoj Maribora zavrla. Slovenska občinska uprava po svetovni vojni je to razdobje mariborske zgodovine končala; pričela se je nova doba, ki je Mariboru dala lice res modernega mesta.
Maribor pod slovensko upravo
Slovenske občinske uprave so prevzele žalostno dediščino. Pasivna nemška uprava je zakrivila popolen zastoj v občinski politiki in je bilo treba zato mnogo injekcij, da se je občinsko gospodarstvo zbudilo k novemu življenju.
Najprej je bilo treba likvidirati predvojne in medvojne razmere, ki jih je ustvaril nemško-nacio-nalni duh. Prevzeti je bilo treba mariborske kulturne in prosvetne ustanove in jim dati značaj, kakršnega so po svojem poslanstvu v popolnoma slovenski štajerski pokrajini imele. Omenimo tukaj le gledališče, muzej, kazino, razne mladinske zavode in podobno. Najprej je bilo treba mesto vrniti svojemu poslanstvu, ki ga ima med severnimi Slovenci, potem pa je bilo treba reševati važna vprašanja iz občinskega gospodarstva in se lotiti nujnih socialnih nalog, ki jih je čas prinesel. V gospodarskem oziru je bilo treba prva leta biti zelo previden, ker je takratna inflacija onemogočala najetje večjega posojila, s katerim bi se mogla izvršiti potrebna javna dela. Dotok velikega števila prebivalstva je povzročil ostro stanovanjsko krizo, ki je marsikateremu Mariborčanu še danes v neprijetnem spominu. Velike so bile težave tudi z nastanitvijo novih uradov, ki so se po prevratu ustanovili, in veliko je bilo zaradi navala velikega števila učencev na mariborske šole tudi pomanjkanje šolskih prostorov. Pereče je bilo tudi vprašanje elektrifikacije mesta, ki se je takrat začela izvrševati. Reševanje vseh teh nalog je bilo toliko težje, ker je tudi Mestna hranilnica bila v težkem položaju, saj je velik del njenega denarja ležal v ničvrednih avstrijskih papirjih in v vojnem posojilu.
Prve občinske volitve so bile leta 1921. Za župana je bil takrat izvoljen socialist Viktor G r č a r. Naslednje volitve so bile v znamenju Narodnega bloka leta 1924, iz katerih je kot župan izšel dr. J o s i p L e s k o v a r, ki je na tem mestu ostal do leta 1927. Pod županovanjem dr. Lesko-varja se je pričelo širokopotezno reševanje stanovanjskega vprašanja, ki je bilo v Mariboru rešeno ediho s pomočjo občinske delavnosti v tej ali oni obliki. Ker še ni bilo mogoče najeti posojila, so bile z lastnimi sredstvi zgrajene mestne hiše v Smetanovi ulici in Frančiškanski ulici. Veliko paž-njo je občinska uprava posvečala občinskim cestam. V to svrho si je občina nabavila moderna sredstva za urejevanje in vzdrževanje mestnih cest in ulic. V tej dobi je bil uveden mestni avtobusni promet, o katerega važnosti se more pač sleherni meščan prepričati, če ve, kakšno vlogo igra mestno avtobusno podjetje danes v življenju mariborskega mesta. Pod županovanjem dr. Lesko-varja se je začelo tudi tlakovanje mestnih ulic, postopoma pa se je izvrševala tudi kanalizacija. Tudi socialno skrbstvo je storilo velik korak naprej, saj je takrat mesto dobilo Mladinski dom.
Po občinskih volitvah leta 1927 je bil za mariborskega župana izvoljen sedanji mestni župan dr. Alojzij Juvan. V tem času je inflacijska doba prišla do svojega konca, kar je v mariborskem gospodarskem življenju imelo velike posledice. V Mariboru je bilo v inflacijski dobi mnogo nesolidnega gospodarskega življenja, ki je bilo s porastom in stabilizacijo dinarja uničeno. Mnogo ljudi je ostalo na cesti brez kruha in tudi stanovanjska kriza še ni bila povsem odstranjena. Vse to je nalagalo mestu velika bremena. Za županovanja dr. Juvana je dosegla svoj višek stanovanjska akcija: zgrajena je bila delavska kolonija s 150 stanovanji in z garancijami je občina omogočila tudi večjo zasebno gradbeno delavnost. V tej dobi je bila važna tudi ureditev Meljske ceste, ki so jo takrat tlakovali in ji s tem vzeli podeželski
policajem: »Prosim, da pustite skozi vse, ki so v trinajsti diviziji. Bodo pa vozovi, vojaki in napol uniformirani ljudje.«
Takoj sta se jim priključila oba strelca.
Iz mesta je bilo slišati sirene. »Most bodo bombardirali!« je klical neki glas. Stachowiak še ni slišal prihoda letal. Zato je nagovarjul ženske, da so šle čim dal je. Prerivali so se skozi grmovje in skozi travo, ki je segala prav do lic. Povsod je bilo vse usahlo od vročine. Priletela so letala in izginila proti Brestu. Pa so se takoj tudi vrnila in krožila nad njimi. Neka ženska na nesprotnem bregu je šla k vodi. Bila je v rdeči kopalni obleki ki se je videla daleč. Nekdo ji je kričal, naj se skrije. Njeni prijatelji, njena družina in tovarišice so sedele na bregu pod drevjem. Polglasno je govorila z njimi in se kopala. Tedaj je ustrelilo z letala kar mimogrede in čuda: zadelo je prav to kopajočo žensko. Izginila je v valove in ljudje so začeli stekati k vodi in jo skušali reševati. Ne vem, če so jo rešili.
Začel je padati droben dež. Temnilo se je. Stali so pod drevjem ob mostu. Stopil je k njim stari, visoki človek in govoril lepe besede v tolažbo.
»Samo denarja nimam in hodim že od zahodne meje sem.« je rekel na koncu. In Marta je vzela skrivaj desetzlotni bankovec in mu ga dala. Polkovnik se še ni vrnil, če prav se je že pošteno zmračilo.
»Pojdimo v avtobus,« je rekel Stachowiak. Pritiskal je mraz. Šofer je zavil na rob ceste. Položili so otroke spat.
»Kako dolgo se bomo še tako vozili.« se je pritoževala šoferjeva žena. »Otroci mi še zbo-le zaradi neredne hrane.«
Toda šofer je bil mnenja, da bi bilo dobro iti na drugo stran Buda. »Kraj bo tam mirnejši.«
Samo Stacliowiak je gledal na vse to ne-čaupao.
tako, da zjutraj, zlasti pa zvečer čisti zobe!
SARGOV
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
značaj, kar je seveda močno vplivalo na razvoj tega mestnega predela. V tujskoprometneni oziru pa je pomembno kopališče na Muriborskem otoku, ki je bilo takrat zgrajeno ia ki je od prevrata sem bilo odprto vprašanje v občinski politiki. V tej dobi je napredovalo urejevanje občinskih financ, ki so končno bile povsem urejene, tako da je od avtoritarnega režima imenovani novi mestni župan dr. Lipold prevzel lepo in bogato dedščiuo.
Ko je dr. Juvan po političnem preobratu v državi zopet prevzel vodstvo občinskih poslov, je delo v občinski upravi nadaljeval po zamislih iz časa svojega prvega županovanja. Tokrat je bilo najvažnejše vprašanje ureditve Mestnih podjetij, ki takrat niso bila nič kaj v razveseljivem stanju. Vsa pažnja je bila posvečena najprej avtobusnemu prometu, ki je občinskim financam nalagal velika bremena, težak pa je bil tudi položaj mestne plinarne. Obe ti vprašanji sta danes rešeni in obe podjetji sta z modernizacijo, ki je bila izvršena, postali rentabilni. Socialno skrbstvo se je vse bolj razvijalo, tako da sedaj odgovarja vsem modernim socialnim zahtevani, ki so iz leta v leto večje in zahtevajo velik del mestnih dohodkov. Silno je v tem času napredovalo delo za modernizacijo mestnih ulic; največje delo v tem oziru je brez dvorna ureditev Glavnega trga, ki je dobil svoje dokončno lice. Pa tudi na drugih področjih je drugo župa-novanje dr. Juvana plodovito. Elektrifikacija mesta napreduje iz leta v leto, plinsko in vodovodno omrežje se postopoma podaljšuje. Kulturno delo največjega pomena je mesto izvršilo s preureditvijo starega gradu za svrhe muzeja in arhiva, za kar je bilo treba žrtvovati mnogo denarnih sredstev. V novejšem času je morala občinska politika reševati tudi novo, pred vojno neznano vprašanje tujskega prometa, ki postaja iz leta v leto važnejši faktor v gospodarskem življenju Maribora. Pri vsem ogromnem delu sedanje občinske uprave pa je treba podčrtati, da so mestne finanre kljub velikim izdatkom povsem urejene in da mesto nikakor ni prezadolženo. V najnovejšem času je bilo z mrtve točke pomaknjeno sedaj najbolj pereče vprašanje občinske politike, to je vprašanje gradnje moderne mestne tržnice. S tem pa prehajamo že v novo preračunsko leto, o katerem nam daje sliko referat, katerega je na preračunski seji mestnega sveta podaMinančni referent ravnatelj Franc H r a s t e 1 j.
MLADINSKA AKADEMIJA ZFO 3. MARCA OB II V »UNI0NU«
S. O. S.
Znani znak za pomorski klic na pomoč »S. O. S.«, ki je v tej vojni doživel toliko žalostne imorabe, bo skoraj spremenjen v znak S. S. S. S. Zakaj izvedenci za morje pravijo, da se ponavljanje istih Morsejevih znakov bolje sliši na velike daljave kakor pa običajni S. O. S.
Leta 1900 je prvikrat neki parnik brezžično poklical na pomoč, in sicer s »C. Q.* A ti dve črki sta povzročili precejšno zmedo v ozračju in nadomestili so ju s »C. D.< in kasneje s »C. Q. D.«
Šele 1. 1906. so sklenili na mednarodni radijski konferenci v Berlinu, da naj bo klic na pomoč »S. O. S.«. Toda sedanja vojna je zdaj to določbo prevrgla in nadomestila z znakim »S. S. S. S.«
»Če se hočemo že kje zadržati in počakali, počakajmo vsaj na tej strani, na svoji zemlji.«
Tako se niso mogli odločiti. Šele ponoči je prišel polkovnik.
»Še nisem bil na komandi,« je rekel šepetaje svoji ženi. »Srečal sem znane ča.Mri^e in hodil sem ves čas z njimi in iskal bencin. Lahko ga dobimo, kolikor hočemo. Pojdem tja s šoferjem.«
»In mi naj počakamo tu na prostem?« je vprašala njegova žena v strahu. »Otroci so že zaspali.«
»Hm! Res!« je šepnil polkovnik. Zaprl je vrata avta in stopil k mostu. Čez trenutek se je ves vesel vrnil.
»Pojdimo!« je rekel. »Za vse imam dovoljenje.«
Obdala jih je tema. Pospali so v avtu. Zbudilo jih jc šele udarjenje kant na strop avtobusa, ki so jih prinašali vojaki na streho. Pa tudi signali na cesti.
»Kam gremo?« je vprašala ena izmed žensk.
»V Kobryn.« je odgovoril polkovnik.
Vojaki so marširali po cesti Transport. Vozovi in avti. Odkod? Kam? Vso uro so jih srečavali na poti. Koliko je bilo teh obličij, ki so strmela v negotovo temo?
Takoj za Brestom so naleteli na prejšnja strelca. Ustavila sli avto. Stachouiak je p°-mirjeval sebe i. mislijo: »Grem z njima, samo da dobimo orožje,«
»Torej smo zopet skupaj t je rekel mlajši. Starejši je molčal. Videti je bilo, da sta zelo nervozna. Da nekaj vesta, kar drugim ni znano.
»Ah, nič,« sta odgovorila ženskam, »šla sva hitro naprej, toda sedaj se bova odpočila.«
Tako so srečno vsi prišli čez. Polkovnik je pokazal legitimacije. Ker'so dobili zopet večjo zalogo bencina, je bilo razpoloženje veselo.
26
Varšave
novice
Koledar
Sreda, 28. februarja: Gabrijel od Zal. M. b.; Baldomir.
Četrtek, 29. februarja: Roman, opat; Antonija Flo-rent.
Treznostni teden
Na kongresu Kr. K. je Poljak Tadej Galdyn-ski pod naslovom »Vzgojimo si nravstven rod!« imel predavanje o moderni uživanjaželjnosti in njenem nasprotju: zdržnosti. Saj novega boljšega rodu res nimamo pričakovati, dokler bo v toliki meri gospodaril ined naini alkoholizem. Na Poljskem je bil namreč boj zoper alkoholizem zelo odločen in razvit. Saj je bil leta 1937. v Varšavi protialkoholni kongres, katerega so se udeležili vsi poljski škofje, papež pa je poslal svojega delegata — tudi v osebi kardinala fllouda. Gospod Galdyn-ski v Poznanju je živel samo za treznost. (Kje danes živi, če še živi, ni znano. Kakor tudi o drugih poljskih udeležencih našega kongresa ne vemo, kako je z niitni. Gotovo niso vsi več pri življenju.)
Na podlagi tega predavanja je bila sprejeta resolucija: »Kongres Kr. Kr. opozarja vse narode na veliko škodo, ki jo prizadeva veri in nravnosti uživanjaželjnost naših dni, posebno alkoholizem. Pozivlje h krepkemu pobijanju alkoholizma in priporoča, da se snujejo skupine apostolsko mislečih katoličanov, duhovnikov kakor laikov, ki z zgledom prostovoljne zdržnosti od upijanljivih pijač prelam-jjajo škodljive pivske navade ter dajejo zgled in oporo mladini in vsem ogroženim.
Kongres priporoča katoličanom vseh deželii, 'da naj imajo v postnem časti vsako leto treznostni teden, v katerem se katoličani zdrže vseh nepotrebnih užitkov, prihranke s tem pa darujejo za dobrodelne ali misijonske namene.«
Da se ta resolucija dejansko izvrši, zato bo v Sloveniji treznostni teden vsako leto predzadnji teden v postu, od tihe do cvetne nedelje, letos od 10. do 17. marca.
V »škofijskem listu« prevzv. gospod škof duhovnikom ta teden naznanja in odreja:
»Verniki naj se povabijo, da sodelujejo na sledeči način: 1. ta teden se zdrže vseh alkoholnih pijač; 2. darujejo naj to premagovanje in vse druge vsakdanje žrtve Bogu v zadoščenje za grehe, ki jih zakrivi alkohol; 3. če s tem kaj na denarju prihranijo, naj dado siromakom. Tudi žrtve naj pomagajo sprositi, da se Bog našega naroda usmili tn mu z vojsko prizanese. Posebno mladini naj se vcepi smisel za male žrtve, ki jih nalaga treznost.«
Ker letos zaradi obilnega sadja, ki se je v veliki meri pretvorilo v žganje, alkohol po deželi posebno hudo pustoši, zato je pričakovati, da bodo vsi uvidevni Slovenci treznostni teden z veseljem sprejeli, se temu pozivu radi odzvali in prinesli to malo žrtev Bogu v čast — da potolažijo božji srd zaradi grehov, za katere ljudstva kaznuje — in bližnjemu v korist: alkoholikom v svarilen zgled, siromakom v gmotno pomoč.
—	Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtja in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Joseiovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevne 1 čaSa »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku.
_Ogl. reg. S br. 30474/35._
—	Invalidski odsek banske uprave začne poslovati t. marca. Minister za socialno politiko je izdal dne 12. februarja 1940 rešitev, s katero se pri oddelku za socialno politiko in narodno zdravje kraljevske banske uprave v Ljubljani ustanavlja poseben invalidski odsek in sicer kot tretji odsek tega oddelka. Z ozirom na omenjeno rešitev je ban dr. Natlačen odredil, da začne novoustanovljeni invalidski odsek poslovati z dnem I. marca 1940. V področje tega odseka spadajo posli, ki jih navaja § 85 uredbe o vojnih invalidih in vsi ostali posli, ki se tičejo vojnih invalidov in ostalih vojnih žrtev. Vsi ti posli pridejo s 1. marcem od odseka za socialno politiko v pristojnost novoustanovljenega odseka.
—	Modernizacija ceste Kranj—Brito!. Razpisana je prva licitacija za napravo cestišča iz asfalt-makadama od Kranja do Britofa. Proračun za 4.3 km dolgo progo znaša 1.330.000 din in bo licitacija 6. marca pri tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani.
—	Podružnica Slomškove družbe za kamniški okraj zboruje v nedeljo, 10 marca v Trzinu ob 9.
Predava učiteljica Vida Fajdigova o laiclzmu današnje družbe.
—	Iz legija koroških borcev. V nedeljo, line 25 t. m. je bil občni zbor krajevne postojanke Legije koroških borcev v Kočevju. Občnega /bora se je udeležilo precejšnje število naših članov, osebno ali j>n po svojih poverjenikih. Po pozdravnih besedah tov. predsednika Breganta so sledila poročila posameznih funk-cijonarjev uprave ter nadzorstva, kar je bilo vse soglasno sprejeto. Občni zbor je pozdravil tudi delegat glavnega odbora iz Ljubljane, ki je podrobno orisol sedunji položaj naše organizacije ter pozival člane na skupno delo za dosego naših ciljev. Občnega zbora se je udeležil tudi zastopnik Združenja invalidov iz Kočevja g. Benčina. ki je v imenu Združenja pozdravil naš občni zbor ter naglasil potrebo po čim tesnejšem skupnem delu za doseg) pravic bivših koroških borcev. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor.
—	Jugoslovansko šumarsko združenje v Zagrebu ima izredno glavno skupščino v ponedeljek, 18. marca ob 9 dopoldne v Zagrebu, Vukotičeva 2. Na sporedu je med drugim tudi izpremembo pravil in pa izvolitev Začasnega npravnega odbora Zveze šumarskih društev Jugoslavije.
—	Nesreča s patrono. Ciril Ragali, posestnikov sin v Mali Kostrevnici pri Litiji je doma našel staro patrono, ki jo je v svoji radovednosti hotel odpreti. Vtaknil je patrono med dva kamna in začel s tretjim kamnom tolči po njej. Nenadoma pa je patrona eksplodirala in funtu hudo razmesurila desno roko.
—	Ponesrečeni smučarji. V ljubljansko lx)lnišnieo so pripeljali tri ponesrečene smučarje, ki so si vsi pri smučanju zlomili leve noge. Ponesrečenci so: 14-letni Zvonko Rožnik iz. Vevč, 15-letni posetnikov sin Jakob Arh iz Češnjice in 20-letni slaščičarski pomočnik Rado Vrabec i/. Ljubljane.
—	Avto je podrl delavca Franceta Prav-liarja, ko se je vračal z dela v predilnico v škof,ji Loki proti domu. Peljal se je na kolesu, za njim pa je pridrvel tovorni avtomobil in podrl Pravharja, ki se mu ni mogel pravočasno ogniti. Pravhar se je luido poškodoval na glavi in po životu. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.,
po cUižavi
*	Papeška odlikovanja. Sv. oče papež Pij XII. je imenoval dekana splitskega kupitlju don Vicka Fulgozia, ki že 20 let upravlja škofijsko semenišče, za svojega hišnega prelutu, don Kuzmiča pa zu svojega tajnega komorni-ka. Obenem je odlikoval z zlatim križem pro ecclesia et pontifice posestnika Josipa Vukuši-ča iz Omiša.
*	Parnika »Vardar« niso zadržali Angleži. Včeraj smo na tem mestu izrazili verjetnost, da so Angleži ustavili in odpeljali na Malto jugoslovanski parnik »Vardar«, ki se je vračal iz Grčije. Zdaj pa je parnik prispel v Split s šestdnevno zamudo. Parnik se je zamudil zaradi izredno slabega vremena in je moral najprej I dan čakati v Draču, potem pa kar šfiri dni v Valoni, da se je vreme toliko izboljšalo, da je mogel odpluti na odprto morje. Posadka »Vurdarja« pripoveduje, da je v albanskih pristaniščih izredno mnogo italijanskih parnikov.
*	V Splitu se že kopljejo. Zdi se, da se lx> lepo vreme, ki vlada na vsent Primorju, ustalilo. Temperatura je vsak dan višja in v nedeljo je kazal v Splitu toplomer že 33 stopinj nad ničlo. Veliko število Splitčanov se je že kopalo na Bačvicali in v Zenti.
*	Naš aluminij na Japonsko. V ponedeljek je odplul iz Šibenika italijanski parnik »Na-renta«, ki je naložil tri vagone aluminija, izdelanega v naši tovarni v Lozovču.
*	Jugoslovanski kapitan prevzel poveljstvo romunskega parnika. V dubrovniški luki je že nekaj dni usidran romunski parnik »Balospol« iz Braile, ki vozi stavbeni les v Anglijo. Poveljnik ladje, rodom Grk. je zbolel in zato parnik ni mogel odpluti. Romunska paroplov-na družba, ki je lastnica parnika, je iskala v Dubrovniku novega poveljnika, kar pa je trajalo nekaj dni. sele v nedeljo se je kapitan Anton Bianki iz Dubrovnika odločil, da prevzame poveljstvo ladje. Pogodil se je za plačo 30 funtov šterlingov mesečno, posebej pa še za 4 funte dnevno, ko bo parnik zapustil Gibraltar. Na ladji jc samo romunska posadka.
Proračun okr. cestnega odbora Kamnik
Skupščina okr. cestnega odbora v Kamniku je odobrila proračun za leto 1940-41, ki izkazuje din 1,488.246.— izdatkov in prav toliko dohodkov. Proračun za to leto je za 169.352 din večji od proračuna za leto 1939-40. Zvišanje so povzročile predvsem sedanje razmere, v katerih so se zvišale mezde delavcem, cene gradbenemu materialu in vsem ostalim potrebščinam, ki eo v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem cest.
Osebni izdatki proračuna so predvideni na 12.320 din. Ti izdatki so ostali na isti višini, kot v tekočem proračunskem letu. Upravni stroški so predvideni na 16.000 din. Materielni izdatki pa na 880.000 din in so večji za 216.000 din od izdatkov za proračunsko leto 1939-40. Zvišanje teh izdatkov se nanaša predvsem na zvišanje kredita, predvidenega za dobavo in vožnjo gramoza. Dobava gramoza v tekočem letu je bila tako omejena, da so gotove ceste dobile komaj po 5 do 10 m* gramoza na 1 km, dočim je dejanska potreba zahtevala najmanj 33 m* Potrebščina cestnega okr. je predvidena na 190.426 din in je manjša od potrebščine proračuna za leto 1939-40 za 18.948 din. Za podpore občinam je predviden kredit 60.000 din., za stroške vzdrževanja subvencioniranih cest znesek 48.000 din in za odplačilo posestva, ki ga je cestni odbor kupil v letu 1938, 50.000 din.
Posestvo si je sedaj cestni odbor lepo uredil ter skrbi, da se bo doba odplačevanja zmanjšala za polovico, kar bo dalo znaten prihranek na obresti.
Iz kredita, predvidenega za novogradnje in preureditve banovinskih cest, 884.500 din se bodo nadaljevala gradbena dela, in sicer: na banovinski cesti I. reda št. 8 v km 18.900 v tako zvanih >Pirčevih ridah< se bo nadaljevalo z razširitvijo.
,.ol/vi; t« i» v oheh sernentinah. kon-
"M . -v.w..|	, —	------- 1	'
čano v dveh letih. Dalje se bo nadaljevalo z razširitvijo v km 21.900 iste banovinske ceste v tako zvanik »Smreških ridahe, ki bo po vsej verjetnosti v letošnjem letu končana. V tem proračunskem letu se bodo nadaljevala začeta dela na novogradnji banov, ceste Drtija—Kandrše v morav-škem okraju. Gradnjo izvršuje kr. banska uprava v lastni režiji. Cestni odbor predvideva vsako leto v svojem proračunu le prispevek k gradnji. Na novo je predvidena preložitev banovinske ceste I. reda št. 8 v km 3.200 do 3.500 v Mengšu, kjer tvori odsek te banovinske ceste oster in nepregleden ovinek, ki je velika ovira avtomobilskemu prometu. Celotna preložitev z regulacijo bo dolga 327 metrov. V Šmartnem bo preložena banovinska cesta I. reda št. 7 v km 33.200, to je tako zvani Šmartinski klanec. V Moravčah je predvidena razširitev ban. ceste II. reda M. 132 za župno cerkvijo, kjer je zelo oster in prometu nevaren ovinek.
K proračunskim izdatkom je predviden prispevek banovine, in sicer: za redno vzdrževanje banovinskih in dovoznih cest 905.986 din, k izrednim stroškom za nove gradnje in preureditve banovinskih cest pa 192.250 din.
Za pokritje celotne proračunske potrebščine pa odpade na cestni okraj: ena tretjina prispevka z avzdrževanje dovoznih cest, ki znaša 1667 din, k stroškom potrebščine cestnega okr. (100%) 190 tisoč 426 din, k izrednim stro&kom za preureditev banovinskih cest pa 192.250 din (50%).
K stroškom za vzdrževanje dovoznih cest je predviden prispevek železniške uprave, ki znaša 16067 din. Primanjkljaj 359.548 din pa po pokril cestni odbor z 20% cestno doklado, ki se bo izbirala v proračunskem letu 1940-41 od neposrednih dokladam podvrženih državnih davkov na predpis, ki znaša 1.797.718.57 din.
*	Volkovi oblegali 60 otrok v Soli. Pred dnevi je divjal v Nevesinju in okolici strašen snežni vihar, ki je onemogočil vsak, promet.
šolsko poslopje v gorski vasi (Jdrežnje je bilo popolnoma »usneženo in otroci popoldne niso mogli domov, šestdeset učencev z učiteljem je prebilo vso noč v edinem za silo kurjenem
Iirostoru in šele noslednji dan so jih rešili imetje, ki so se s težuvo prikopali do šole. Ta noč Ih> ostala otrokom gotovo še dolgo v spominu. Vihar ie divjal okrog šole in je grozil, <la jo bo razkril. Ko se je stemnilo, se je zn-čulo tuljenje lačnih volkov, ki so prihajali vedno bližje šoli. Mali učenčki so zučeli od strahu jokati in jih je učitelj s težavo pomiril. Noben otrok ni mogel zaspati, šele proti jutru so od utrujenosti zadremali in bili vsi veseli, ko so jih prebudili njihovi starši, ki so v silnih skrbeh za svoje otroke vso noč odkopa-voli Sneg in bili srečni, da so našli svoje malčke žive in zdrave.
*	Boj za najlepeS dekle v vasi. šibeniško sodišče jc bilo te oni polno kmečkih fantov in mož, med njimi pa je veliko pozornost vzbujalo krasno dekle, ki je bilo povod, da je prišlo do te velike razprave. 23-Ietni Dušan Ma-rinkovič iz vasi Poljice se jn zagledal v Irmo Rodoljubac iz Prenove — tako se imenuje omenjeno dekle — in je nagovoril svoje sorodnike in prijatelie, naj mu pomagajo ugrabiti Irmo. Ko se je nekega večera lrma vračala s svojo tovarišico Tomico Perkovif Iz gozda domov. so jo Marinkoviči pograbili in odveli v Dušanovo hišo. Tomiea Perkovič je po stranskih stezah prihitela v vas in obvestila Irmine-ga očeta, ki je takoj pozval na pomoč svoje sorodnike in vse vaščane. Ilitro so se zbrali in odšli v Dušanovi hiši, kjer so zahtevali, naj jim takoj izroče Irmo. Dušan je odgovoril, da je ne izroči pod nobenim pogojem. Ko se je stemnilo., so Predovani obkolili hišo. Bilo jih je toliko, da so se Marinkoviči ustrašili. Čez par minut so se odprla vrata. Pojavila se je Irmo, ki je vsa vesela zaklicala: »Svobodna sem!« in padla svojemu očetu v naročje. Za zadevo je zvedela oblast, ki je obtožila Dušana in njegove pomagače tigrabljenja in te dni je bila pred šibeniškim sodiščem razprava, ki pa je nila odgodena.
*	Mož s kroglo v srcu. Pred okrožnim sodiščem v Mitrovici je bila te dni razprava proti i5-letnemii kmetu Simi Lojanici iz Sremskih Karlovcev, ki je dne 11. decembra 1958 na dan poslanskih volitev s strelom iz samokresa hudo ranil kandidata srbske zemljerodniške stranke za Staro Pazovo Milana Božiča. Kandidat Božič je v noči pred volitvami hodil s svojimi prijatelji po ulicah Sremskih Karlovcev, da ni preprečil trganje njegovih volilnih lepakov. Okrog petih zjutraj je prišel na policijo in zahteval, naj izpuste njegovega pristaša, ki so ga ponoči aretirali. Pred policijskim poslopjem je naletel na več članov Jugo-rasa, ki jim je očital, da so trgali njegove lepake. Ko je zapazil Lojanico, mu je rekej: »Le tako naprej, Simo! Po volitvah bova že obračunala!« I.ojanica je zaklical: »To že sedaj lahko storimo!« Po teli besedah je potegnil iz žepa samokres in ustrelil proti Božiiu. Krogla je zadela Božiča v prsa in je tam obtičala, še danes nosi Milan Božič kroglo v prsih. Najbrže je krogla v srcu, vendar mtl pa ne povzroča nobenih bolečin. Ta primer je v zdravniških krogih vzbudil veliko zanimanje. Ker jugoslovanski zdravniki niso mogli ' ugotovili, če je krogla v srcu ali pa v njegovi bližini, so Božiča vzeli s seboj jugoslovanski delegati na zdravniški kongres v Parizu, ki je bil lani marca meseca. V Parizu so Božiča preiskali zdravniki,-ki pa tudi niso mogli ugotoviti, če je krogla v srcu ali v bližini srca. Tudi v Stras-sbourgu, kje je Božiča preiskalo več zdravnikov, niso mogli pojasniti tega vprašanja. Končno so zdravniki sklenili, da Božiča ne bodo operirali, ker mu itak krogla, kakor že omenjeno, ne povzroča nobenih bolečin. Za vsak primer pa je Božič pod stalnim zdravniškim nadzorstvom, širna Lojanica je bil obsojen na pet mesecev zapora.
*	Roparski umor v Belgradu. V Belgradu je neki deček našel kovčeg, v katerem so bile krvave cunje in papirji z imenom starinarja Tanasija Popoviča. Policija je takoj uvedla strogo preiskavo. Medtem se je pa zglasil neki drugi deček, ki je našel starinarjevo truplo v predmestni šupi. Truplo je bilo stlačeno v potovalni kovčeg in povezano z jermenjem. Zločinec je truplu zlomil vse ude, da ga je mogel spraviti v kovčeg, ki je dolg samo tri četrt metra. Ker je bil Popovič stiska? in se je tudi rad hvalil s svojim denarjem, je policija prepričana, da je morilec žrtev najprej ubil nalo pa oropal. Policija je aretirala dve osebi in je prepričana, da je na pravi sledi. Ta umor je že drugi enake vrste. Pred petimi meseci je bil na podoben način ubit ruski prekupčevalec Tromsen, katerega je ubil mladenič Nlnkovič, ki se prav te dni zagovarja pred sodiščem in skuša simulirati blaznost. Zdravniki, ki so ga štiri mesece pregledovali, so pa ugotovili, da je Ninkovič zakrknjen zločinec, ki je za svoje dejanje popolnoma odgovoren.
*	Usodni streli na zabavi. V vasi Bereku v
zagrebški okolici so imeli v neki gostilni zabavo s plesom. Na zabavi je bil med drugimi tudi tramvajski sprevodnik iz Zagreba Josip Lončar in dva posestnika brata Josip in Ivan Fočič. Lončar in brata Fočiča so že delj časa gojili medsebojno mržnjo, ki se je ob vsaki priliki stopnjevala in slednjič privedla do krvavega dogodka. Na omenjeni zabavi se je trojica sprla na dvorišču, nakar je Lončar pritekel ves bled in razburjen v lokal, za njim pa brata Fočiča, od katerih je eden držal v roki kol. Prisotni so poskušali miriti, toda zaman, kajti nenadoma je Lončar potegnil revolver in od-dul na oba brata sedem strelov. Josip Fočič, ki so ga zadeli štirje streli, se je zgrudil na tla in v nekaj trenutkih izdihnil, njegov brat Ivan pa je obležal hudo ranjen na tleh. Ubijalec je nato mirno odšel ven in stopil do najbližje policijske stražnice, kjer se je sam prijavil.
*	Ubijalec očeta padel od roke svojega sina.
V Jamnički Veliki pri Pisarovini je živel mož, ki je v mladih letih v prepiru ubil svojega očeta, sedaj gu je pa ubil njegov lastni sin. Kmet Mato Orečič je bil udan alkoholu. Mogoče je skušal, dn bi v pijanosti pozabil na strašen zločin, ko je v svoji mladosti ubil lastnega očeta. Pil pa je cele tedne dan za dnevom. Ko je prišel domov pijan, je pretepaval svoje domače. Te dni je spet prišel pijan domov in se ie začel prepirati s svojim IH-letnim sinom lmbrom. Sinovi odgovori so očeta tako razjarili, da je pograbil nož in hotel navaliti na sina. Imbro je zbežal na dvorišče, oče pa za njim z nožem v roki. Imbro je v smrtnem strahu pograbil kol, se obrnil in z vso močjo udaril očeta po glavi. Z razbito lobanjo se je oče zgrudil nu tla in v por sekundah izdihnil. Imbro se je sam javil sodišču.
Lju^^
Gledališče
Drama: Sreda, '".S. febr.: »Asmodej«. Red Sreda. — Četrtek, 29. febr.: »Praznik cvetočih češenj«. Red B. — Petek, 1. marca: Zaprto. — Sobota, 2. marca: »Strahopetec«. Premiera. Pre-mierski abonma.
Opera: Sreda, 28. febr.: »Lok«. Plesni večer Pie in Pina Mlakarja, Izven. — Četrtek, 29. lebr.: »Jolanta«, balet »Hrestač«. Red Četrtek. — Petek, 1. marca, ob 15: »Nižava«. Dij. predstava. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. — Sobota. 2. marca: »Tosca«. Izven. Gostovanje Vere Majdičeve in Borisa Popova.
Radio Ljubljana
Sreda, 28. febr.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Uverture (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Šra-mel »Štirje fantje« — 14 Poročila — 18 Mladin. ura: a) Slovenski literarni zemljevid Dolenjske (prof. Fr. Vodnik) b) Malo telesne vzgoje (Zor Miroslav) — 18.40 Lepota in bogastva naše zemlje (dr. V. Bohinecj — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Komasacija kmetske posesti pri nas (Aleksa Petrovič, Bgd) — 19.40 Objave — 19.50 Od rastlin — toplota (dr. M. Vraber) — 20 Ruske ciganske romance (ruski sekstet, solistka Milica Polujnar) — 21 Godbe na piTiala (plošče) — 21.15 Violinski koncert prof. Jana Šlaisa, pri klavirju prof. P. Šivic — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Halo! Dame volijo (plesna glasba na ploščah).
Prireditve in zabave
APZ — koncert Akademskega pevskega zbora v veliki unionski dvorani, 11. marca ob
20 bo pokazal v prvem delu programa (lela Voluriča, Kocijančiča, Ang. Lebana iz čitalni-S_ke dobe; v drugem delu pu že veje duh strem-ljenja> po novih izraznostih. Stopnjevanje v razvoju je nekako pripravljalo pot novi dobi, ki jo je začel pri nas dr. Gojmir Krek z izdajo »Novih akordov«, v katerih je združil nastajajoči novi rod. Z letošnjim programom je APZ prišel do te dobe. Koncert bo že s tega vidika zanimiva kulturna prireditev. Vstopnice na univerzi v vratarjevi loži od 40 do 10, stojišča 7 in 5 din.
Grofica (gospa) Cathleen je naslov krasnemu misteri.ju, ki ga vprizore člani dramatske družine Stolne prosvete na odru frančiškanske dvorane v nedeljo, dne 3. marca zvečer ob 8. S to prireditvijo, nad katero je prevzel pokroviteljstvo prevzv. gosp. knezoškof dr. Gregorij Rožman. proslavi stolna prosveta obletnico papeževanja sv. očeta Pija XII. Čisti dohodek predstave je določen v podporo revežev stolne župnije.
Glasbena šola »Sloge«. V sredo dne 28. februarja ob 18 bo v glasbeni dvorani glasbene šole »Sloga« interni nastop gojencev 1. in 2. razreda. Nastopijo gojenci solo petja in raznih glasbil.
Frančiškanska prosveta priredi v nedeljo, dne 3. marca popoldne, v frančiškanski dvorani ljudsko igro s petjem v 5 dej. »Deseti brat«. Oskrbite si pravočasno vstopnice, ki bodo na razpolago od četrtka dalje v trgovini Sfiligoj. Začetek točno ob 5. uri.
Izredno zanimiv koncert, poln najlepšega umetniškega užitka nam bodo nudili člani Ljubljanskega kvarteta (Pfeifer, Stanič, šušteršič, Mtl!-ler) v petek 1. marca ob 20. Koncert bo v veliki Filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic je v knjigarni Glasbene Matice.
Po povratku s svoje turneje po Nemčiji, bo koncertiral prof. Ivan Noč na ponedeljkovem koncertu Orkestralnega društva Glasbene Matice kot solist v II. klavirskem koncertu Sergeja Rahma-ninova. Orkestralno društvo Glasbene Matice proslavi svojo 20 letnico enako, kot je slavilo svojo 10 letnico, s sodelovanjem pianista Ivana Noča, ki velja danes tako pri nas kot v zunanjem glasbenem svetu kot eden najvidnejših predstavnikov mlajše generacije klavirskih virtuozov. Vstopnica v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
Predavanja
»Kraji Kristusovega trpljenja« ie naslov predavanja, ki bo drevi točno ob 8 v farni dvorani pri Sv. Jakobu. Predava vseučiliški profesor g. dr. Andrej Snoj. številne skioptične slike bodo pojasnjevale zanimivo predavanje. Vabljeni!
Prosvetno društvo Trnovo: Na XII. prosvetnem večeru drevi ob 20 v društvenem domu Ka-runova ul. 14 bo imel zanimivo predavanje za naše vrtnarje in vse tiste, ki imajo veselje do dela na svojih vrtovih, g. Martin Humek, sadjarski nadzornik v p. Naslov predavanju je: »Manj znane zelenjadne rastline«. Vstop prost.
Prosvetno društvo sv. Krištof-Bežigrad. Beži-grajci! Udeležite se polnoštevilno predavanja o Palestini in Kristusovem trpljenju, ki ga bo imel g. dr. Andrej Snoj v četrtek, dne 29. t. m. ob 20 v Mavričevi dvorani. Predavanje bo uvod v mi-sijon, ki ga bomo pričeli prihodnji teden v naši fari.
Ljudska nnlverza. Ker ie g. dr. Marij Rebek službeno zadržan, odpade njegovo za danes napovedano predavanje in se bo vršilo meseca marca. Zato na Ljudski univerzi danes ne bo predavanja.
Sestanki
Občni zbor društva zaščitnih sester v Ljubljani bo dne 10. marca 1940 ob 9 v prostorih šole za zaščitne sestre.
Nase dijaštvo
Kongregacija akademičark ima drevi ob četrt na osem svoj redni setanek v frančiškanski kapeli. Pridite!
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bo-hinec ded., Rimska cesta 31.
Anekdota
Ko je Ibsen živel v Monakovem, je sam sedel vsako popoldne od štirih do šestih v kavarni »Maksimilijan«. Tujci so prihajali v kavarno, da bi vsaj od daleč videli velikega pesnika Zgodilo se je pa, da je Ibsen večkrat odpotoval, Takrat pa je kavar-nar, da ne bi izgubil svojih gostov, postavil za znano mizo nekega gledališkega igralca, ki si je nadel Ibsenovo masko. Nihče ni opazil prevare. Nekoč se ie pa Ibsen predčasno vrnil v Monakovo, Šel je v kavarno »Maksimilijan« in zapazil samega sebe za znano mizo. Silno se je prestrašil, šel počasi vz kavarne is za vedao zapustil Monakovo.
p DII IZ I JANA
Razstava
socialno-higienske akcije za Koroško
V izložbenem oknu »love založbe« na Kongresnem trgu razstavlja te dni »Društvo prijateljev Slovenskih goric« del zbranega materiala, pripravljenega za obdaritev revnih slovenskih mater v obmejni Koroški. 2e samo bežen pogled v razstavno okno ti zadostuje, da zaznaš smisel in velik pomen te socialne akcije za našo severno mejo. Uboge slovenske matere bodo prejele veliko množico najpotrebnejših sodobnih pripomočkov za nego svojih dojenčkov. Za zelo dobro kvaliteto pripravljenega blaga zasluži prireditelj te socialne akcije še prav posebno pohvalo. K razstavljenemu blagu je priložen tudi načrt za izvajanje te akcije. V enajstih obmejnih krajih bodo prirejene higienske razstave in poučna predavanja s predavanjem filma higienske vsebine. Nesporno potrebujejo poleg darov naše matere tudi primernega pouka o pravilni negi in oskrbovanju dojenčkov in malih otrok sploh. V oddaljenih gorskih vaseh pa bodo zaščitne sestre Higienskega zavoda obiskovale matere po njihovih domovih in jim poleg praktičnih nasvetov ter naukov poklanjale zbrana darila. Prepričan sem, da je ta način obdarovanja, združen z istočasnim poukom, najboljše in najuspešnejše prizadevanje za zmanjšanje visoke umrljivosti naših dojenčkov in malih otrok sploh.
Darove za omenjeno akcijo nabira v okviru »Društva prijateljev Slov. goric« podpredsednica ga. podbanova Klara Majcenova. Njenemu socialno čutečemu srcu in neumorni delavnosti je pripisati izredno lep uspeh zbiralne akcije. Blago in material, ki so ji ga poslali darovalci, je bilo treba še razrezati, prikrojiti, sešiti, razdeliti na manjše količine in dr. Števila izgotovljenih pleničk, srajčk se sučejo kar v tisočih kosih, kar je dokaz ogromnega dela, ki ga je morala gospa oskrbeti, oziroma sama izvršiti. Dolžnost vse gmotno dobro stoječe in narodno zavedne javnosti je, da delavno gospo v njenem nasebičnem prizadevanju za socialno šibkejše sloje izdatno podpre in ji s tem omogoči še več in še lepših uspehov.
,	Opazovalec.
— Pri zaprtju, motnji v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josei« grenčice.
i
I Finska danes zanima ves omikani svet. O
tej zanimiva deželi, ki je bogato obdarovana z jezeri, saj jih ima okrog 65.000, vemo zelo malo. Primerno je, da priredi Prosvetna zveza v petek 1. marca ob 20 zvečer v franč. dvorani predavanje o Finski, o njeni zanimivosti in_lepotah. Predavanje bo opremljeno s skioptieni-mi slikami. Kot predavatelj nastopi priinarij dr. Valentin Meršol, kateri je 16 mesecev kot prostovoljec in kot medicinec spremljal vojake, ki so prodirali od Normandske proti Lado-škemu jezeru. Opozarjamo na predprodajo vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7 in v trgovini Sfiligoj za franč. cerkvijo.
1 Sneg na ljubljanskih cestah daje^. precej dela Južnemu vremenu, pa tudi kritikom, ki piso zadovoljni s prepočasnim pospravljanjem snega. Kljub temu, da je biia letošnja zima izredno huda in da je v Ljubljani zapadlo toliko snega, kakor že dolga leta ne, moramo priznati, da so bile najvažnejše in najbolj prometne ljubljanske ulice hitro zadostno očiščene. Resnici na ljubo moramo celo priznati, da niti v Zagrebu in Belgradu ne pospravljalo s tako vestnostjo snega, kakor so ga letos v Ljubljani. Ce pa upoštevamo, da ima Ljubljana 400 km cest, potem vidimo, da bi bilo treba zvoziti v primeru, da pade samo 30 cm snega, 1,200.00 m3 snega. Stroški za odvoz kubičnega metra pa znašajo okrog 10 din. Vsega skupaj bi morala torej mestna občina, če bi hotela pospraviti ves sneg, zmetati v Ljubljanico s snegom vred 12 milij. din. Letos pa je snega zapadlo še enkrat več in ni težko izračunati, koliko bi stalo popolno očiščenje ulic, kakršnega nekateri hočejo imeti. Tisti, ki plačujejo davke, so bolj skromni in se jim že sedaj zdi škoda denarja, ki je bil porabljen za čiščenje ljubljanskih ulic. Je pa seveda res, da se z jezikosi sneg bolj naglo kida, kakor pa to morejo davkoplačevalci. Mnenja smo, da ne bo nobene nesreče, če se odvažanje snega v Ljubljanico ustavi. Glavne prometne žile so dovolj odprte, skrbeti bo treba le, da se ob sneženih kupih odprejo tudi kanali, tako da bo snežnica mogla sproti odtekati. Drugo pa naj opravi južno vreme, čeprav malo bolj počasi, saj je za vse pametne Ljubljančane kar zadosti, če je hodnik suh.	e
1 Za mestne reveže je nakazala tvrdka Josip Olup na Starem trgu 500 din; neimenovan dobrotnik tudi 500 din; neimenovana gospa iz Ljubljane 100 din. Knezovi iz Igriške ulice 4 so v počaščenje spomina pok. g. AL Pollaka podarili 1C0 din; direktor g dr. Valentin Korun s soprogo je podaril 100 din namesto cvetja na grob g. dr. Emila Stareta; Gremij apelacijskega sodišča v Ljubljani je v počastitev spomina pok. podpredsednika kasacijskega sodišča in bivšega predsednika ljublj. apel. sodišča g. Ivana Vrančiča zbral 810 din. Mestna vrtnarija je v znamenje teh odkupnin od razkošja pri pogrebih položila na krsti preprosta venca. Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom mestnih revežev najtoplejšo zahvalo tudi v imeriu podpiranih.
1 Rezervne častnike, člane pododbora, opozarjamo, da zbiramo naročnike za kovčege in tor-
bice nepreklicno samo do 1. marca 1940. Kdor hoče izkoristi ugoden nakup obveznih predmetov, naj se nemudoma javi v sredo ali petek med uradnimi urami v društveni pisarni. — Pododbor Ljubljana.
1 Za moške kakor tudi ženske obleke priporoča veliko izbiro vseh vrst blaga od 45 do 220 A;n meter tvrdka Goričar v »voji glavni trgovini Sv. Petra 29. Pohitite, dokler traja zaloga!
1 Angleško društvo v Ljubljani sporoča, da se je nov začetniški tečaj že pričel, a da je ša vedno mogoč sprejem novih tečajnikov. Enako, je tudi mogoč še vpis v številne druge tečaje. 0d6lej bo v tečajih angleščine uvedena nova metoda podučevanja, ker bosta v vsakem tečaju podučavala temenoma angleški in domači učitelj, zaradi česar bo pouk pridobil na zanimivosti ter bo tako že začetniku mogoče privaditi uho na pravilno izgovarjavo. Interesenti se opozarjajo o6obito na to, da bo otvorjen tečaj za trgovsko-komercialno angleščino, kar bo posebno primerno za one, ki eo v trgovskih stikih z Anglijo. Vse informacije daje tajnik učnega odseka v torkih in četrtkih od 5 do 7 v društvenem lokalu Tavčarjeva ulica 12.
1 Filmi v kinu «Sloga», Mnogo je ljudi v Ljubljani, ki žele v kinu videti semtartja filme, v katerih se vrste vratolomne senzacije in pustolovščine. Prvi film tega žanra je film »Železna pest« s slovitim junakom diviega zapada, pojočim kovbojem Charle-som Starretom. Nič manj napet seveda ni film »Nobene milosti«, v katerem bodo gledalci vidali metode, s katerimi dela ameriški detektivski aparat v borbi z zločinci temnega ameriškega podzemlja. Oba filma sta od danes dalje na sporedu v kinu »Slogi«.
1 Nerodna prometna nezgoda je včeraj popoldne za tri četrt ure onemogočila tramvajski promet po enem tiru na Tyrševi cesti. Ob četrt na 4 je vozil po Tyrševi cesti voz s konjsko vprego, na katerem so bile precej visoko naložene vezane plošče. Na vogalu Tyrševe ceste in Ga-jeve ulice pred palačo »Slavijo« pa je počila zadnja os in levo zadnje kolo voza je cidpovedalo. Posledica je bila, da je zadnji del voza treščil na tla ravno na tramvajskem tiru. Voznik je bil očitno zelo presenečen in si prvi hip ni vedel pomagati. Kmalu se je okrog prizorišča nezgode zbrala množica radovednežev, ki so radodarno stregli vozniku z nasveti, kako bi spravil voz s tira proč. Njim so se pridružili še tramvajski
uslužbenci z revizorjem na čelu. Po desetih minutah je stalo med prostorom nezgode in Figov-cem že pet tramvajskih voz, ki niso mogli naprej, toda možje si še niso bili na jasnem, kal storiti.
V	burnih debatah o načinu, kako bi spravili težko naloženi voz s tramvajskih tračnic, so se odločili slednjič, za to, da s pomočjo še ene konjske vprege jx>tegnejo ponesrečeni voz s tirov v Ga-jevo ulico. Kmalu sta bila vprežena v voz dva para konj, ki sta potegnila z vso silo. Voz, katerega zadnji del se je vlekel po tleh, se je sicer premaknil, toda že čez nekaj hipov se je z velikim truščem prevrnil na levo stran, tako da ni dosti manjkalo, pa bi bil še drugi tramvajski tir založen. Tako se je prvi poskus, očistiti tramvajski tir, klaverno izjalovil. Po daljši debati so potem prišli prizadeti do spoznanja, da bo najpa-metneje, če pošlje tvrdka-lastnica voza Se en voz, na katerega se bo preložil težki tovor. To se je tudi zgodilo, vendar je trajalo precej dolgo, predno so preložili več sto vezanih plošč na došli voz. Tramvajski promet je bil ustavljen na desnem tiru za kake tri četrt ure. V priznanje ljubljanskemu občinsvu pa je treba pripomniti, da je v gosti množici vztrajalo na licu mesta od začetka pa prav do trenutka, ko je bila odstranjena zadnja ovira s tramvajske proge.
1 Vlomi v velesejmske prostore. Velesejmski prostori, namenjeni za razstave, so dokaj dobro zaprti in zavarovani pred tatovi. Zato tudi pozimi, ko nihče nima ničesar tam iskati, tatovi ne pridejo vanje. Bolj v nevarnosti pa so paviljoni na veseličnem prostoru. Tam je namreč vsak zase lepo dostopen od vseh strani. To ugodnost je izvohal nepridiprav, ki je vlomil kar v tri paviljone in se lotil edinega, kar je v teh paviljonih najti, namreč električnih instalacij. Električna stikala, žarnice s senčniki, okovje in drug drobiž je bil dobrodošel plen za vlomilca. Tako je odnesel iz paviljona gostilničarja g. Antona Huča devet električnih stikal, šest žarnic s senčniki in okovi ter električni števec z marmornato ploščo vred, tako da znaša škoda okrog 500 din. Iz paviljona ge. Tince Grošelj je bilo odnešenih osem stikal in 21 žarnic s senčniki, se čemer je bilo zopet napravljeno 1250 din škode. V paviljonu ge. Rezike Velkavrh pa je bila potrgana električna napeljava, odnešena štiri stikala in razbitih več šip v skupni vrednosti 500 din.
1 1000 jajc so ukradli. Lep plen so odnesli tatovi te dni iz skladišča na Bavarski stezi št 6.
V	skladišču je imel med drugim Josip Andrejčič tudi dve veliki košari z okrog 1000 jajci. Tatovi so mu jih odnesli ter mu s tem napravili nad 1200 din škode.
MARIBOR
Proslava prve obletnice kronanja papeža Pija XII.
Sv. oče Pij XII. je bil izvoljen dne 2. marca preteklega leta, dne 12. marca pa je bil v cerkvi sv. Petra v Rimu slovesno kronan za papeža. Ker pade prva obletnica papeževega kronanja ^v resni tihi teden, se bo obhajala slovesna prosla"va tega zgodovinskega dogodka po nalogu prevzv. gosp. apostolskega nuncija v Belgradu v vsej kraljevini Jugoslaviji na 4. ali sredpostno nedeljo, 3. marca.
V stolni in mestni župnijski cerkvi v Mariboru se začne proslava obletnice kronanja omenjeno nedeljo ob pol desetih s slovesnim vhodom prevzvišenega g. knezoskofa v stolnico, ki ga bodo Spremljala katoliška društva s svojimi zastavami. Po pridigi bo daroval g. knezoškof slovesno sveto mašo z zahvalno pesmijo »Tebe Boga hvalimo«.
Zastopniki državnih in samoupravnih oblasti in zastopniki katoliških organizacij so k proslavi povabljeni. Vse mariborsko meščanstvo se na tem mestu vab: k obilni udeležbi te pomembne proslave, ki bo v resnem času, ki ga doživljamo, izzvenela v iskreno prošnjo, naj vladar sveta in narodov usliši iskrene molitve vernega ljudstva ter ohrani in potrdi sv. očeta Pija XII. v njegovem delu za mir med narodi, da bo kronano z uspehom.
B:rmovan:e v lavantinski škofiji
Kanonična vizitacija in birmovanje bo letos v lavantinski škofiji v naslednjih župnijah:
Dekanija Dravsko polje: v nedeljo, 14. aprila pri Sv. Juriju v Hočah, v ponedeljek, 15. aprila pri Sv. Mariji v Slivnici, v torek, 16. aprila pri Sv. Ani v Framu, v sredo, 17. aprila pri Marijinem Vnebovzetju v Cirkovcah, v četrtek, 18, aprila pri Sv. Mariji na Ptujski gori, v soboto, 20. aprila pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, v nedeljo, 21. aprila pri Sv. Jan-| žu na Dravskem polju.
: Dekanija Nova cerkev; v četrtek, 2. maja pri { Sv. Lenartu v Novi cerkvi, v petek, 3, maja pri Marijinem Vnebovzetju na Dobrni, v 6oboto, 4. maja pri Sv. Petru in Pavlu v Vitanju, v nedeljo, 5. maja pri Sv. Jerneju v Vojniku, v ponedeljek, 6. maja pri Sv. Martinu v Rožni dolini, v torek, 7. maja pri Sv. Jožefu na Frankolovem.
Dekanija Murska Sobota; v torek, 14. maja pri Sv. Mariji na Tišini, v sredo, 15. maja pri Sv. Nikolaju v Murek' Soboti, v četrtek, 16. maja pri Sv. Martinu v Martjancih, v petek, 17. maja pri Sv. Sa-bastijamu v Pečarovcih, v soboto, 18. maja pri Sv. Trojici v Gornjih Petrovcih, v nedeljo, 19. maja pri Sv. Mariji v Markovcih, v ponedeljek, 20. maja pri Sv. Nikolaju v Velikih Dolencih, v nedeljo, 26. maja pri Sv Mariji v Gornji Lendavi, v ponedeljek, 27. maja pri Sv Kozmi in Damijanu v Kuzmi, v torek, 28. maja pri Sv. Juriju v Prekmurju, v sredo, 29. maja pri Sv. Heleni v Pertoči, v četrtek, 30. maja pri Sv. Jožefu na Cankovi.
Dva fl!ma za glodalce Zeljne senzacij In napetosti I
Pojoči cowboi in njegov belec v senzacij nape- II Detektiv z železnimi živci in z aparatom za tostih, kjer se bije borba za pravico in srce! ||	odkrivanje laži
ZELEZNA PEST
NOBENE MILOSTI
KINO SLOGA telefon 27 80 — Danes ob 16., 19 in 21. uri — KINO SLOGA, telefon 27-90
I
Kina dobiva orožje
BOMBE NAD ŠANGAJEM.
D0L0RES DEL RIO Misterijozni film — v vrtincu sen-George Sanders zacij in pustolovskih podvigov. — KINO MATICA tel. 21-24	Ob 16., 19. in 21. url
I
Sloviti režiser, igralec in romanopisec Sacha Gultry pokaže svoj najnovejši film
Na elizejskih poljanah
Ramontous les Champs Elysčss	.
Danes premiera! Ob 16., 19. in 21. uri KjllO UltlOII
Tsl. 22-21
Ufltelj. potomec Ludvika XV, Napoleona in Mnrnln nripofedule učencem zuorlovlno elizejskih nollnn, ki tvorijo enega na iznnimi velftih dplov pirlSke in frano. »irotlovine sploh I
Film »I laja. blrskn, razkoSJa ln nnpctlh dogodkov!
Lui!« BaroiH, lacquelina Delubac
Dekanija šaleška dolina; v soboto predpoldne, 8. junija v Smartnem pri Šaleku, i6ti dan popoldne: kateheza, birma in oficij za posvetitev cerkve pri Sv. Pankraciju na Gornji Ponikvi; v nedeljo 9. junija istotam posvetitev župne cerkve in dveh oltarjev, v ponedeljek, 10. junija v Št. IIju pri Velenju, v torek, 11. junija v Št. Janžu na Vinski gori, v 6redo, 12. junija pri Sv. Juriju v Skalah, v četrtek, 13. junija pri Sv. Mihaelu v Šoštanju, v soboto, 15 junija pri Sv. Petru v Zavodnjem, v nedeljo, 16. junija pri Sv. Križu, župnija Sv. Andreja v Belih vodah.
Dekanija Ljutomer; v 6redo, 19. junija pri Sv. Križu pri Ljutomeru, v četrtek, 20. junija pri Sv. Janezu Krstniku v Ljutomeru, v petek, 21. junija pri Sv. Mihaelu v Veržeju, v soboto, 22. junija pri Sv. Roka. in Sebastij. v Cezanjevcih, v nedeljo, 23. junija pri Sv. Trojici pri Mali Nedelji, v ponedeljek, 24. junija pri Sv. Juriju ob Ščavnici, v torek, 25. junija pri Sv. Magdaleni na Kapeli, v sredo, 26. junija pri Sv. Petru v Gornji Radgoni, v četrtek, 27. jimija pri Marijinem Vnebovzetju v Apačah.
V mariborski stolnici; bo sveta birma na bin-koštno nedeljo in bdnkoštni ponedeljek, dne 12. in 13. maja.
. m Danes predava prof. J. Mlakar. Na današnjem prosvetnem večeru, ki bo ob 8. v Zadružni gospodarski banki, predava planinec gosp. prof. J. Mlakar o temi »Iz mojega nahrbtnika«. Planinci, pridite!
m 150.000 din bo mesto letos zmetalo v vodo. 80.000 din je bilo v letošnjem preračunu določenih za spravljanje snega z mariborskih ulic, pa je ta vsota že sedaj prekoračena. Na mestni občini računajo, da bo ta posel stal 150.000 din, kar je zelo veliko, če se pomisli, da se ta denar potem nikjer ne pozna, saj se skoraj dobesedno zmeče v — Dravo. Pri spravljanju snega so zaposleni delavci pomožne akcije, ki bi jih občina sicer mogla koristneje uporabiti pri javnih delih.
m Bencinske karte so prišle. Predstojništvo mestne policije poziva vse one lastnike motornih vozil, ki so svoj čas zaprosili za bencinske karte, da jih dvignejo od 27. t. m. do 1. marca dnevno od 16. do 18. ure v sobi št. 4. Prometno knjižico naj prinesejo s seboj. Bencinske karte dobijo le oni, ki so svoja vozila za leto 1940 že prijavili. Rok poteče 29. t. m. Cena za karte je: za motorna kolesa 20 din, za avtomobile od 20 do 40 din.
m Kako globoko je zamrznjena zemlja. Silen mraz, ki vlada letošnjo zimo, je stisnil tudi zemljo, da je tudi v globini trda kot rog. Pri mestnem vodovodu in mestni plinarni, kjer so včasih zaradi popravil omrežja prisiljeni, da kopljejo v zemljo, so ugotovili, da je v Mariboru zamrznjena zemlja na terenih, ki so pokriti s snegom, 80 cm globoko, na odprtih terenih, kjer ni snega (ulice in trgi) pa celo 120 cm globoko. Odkopavanje zemlje v to globino je silno težavno, zlasti pri popravilih plinskega omrežja, kjer ne smejo zemlje taliti z ognjem zaradi nevarnosti eksplozije. V Stolni ulici so morali delavci razbijati dva dni, da so izkopali meter globoko luknjo ter so lahko popravili počeno plinsko cev.
m Dekliški krožek Maribor I ima danes ob 7. zvečer sestanek v običajnih prostorih, na katerem predava dr. Trstenjak. Udeležba je za vse članice obvezna, druge vabljene.
m Mrtev je obležal v gostilni. V gostilno na Vodnikovem trgu je v ponedeljek zvečer prišel starejši gospod, ves bled in tresoč se ter je poprosil natakarico za skodelico čaja, ker mu je slabo. Komaj pa je napravil nekaj korakov po gostilniški sobi, se je že sesedel ter obležal. Poklicani so bili reševalci, ki so ugotovili, da je mož že mrtev. Potem je prišla policijska komisija z zdravnikom, ki je dognal, da je starčka zadela kap. Bil je to 70 letni upokojeni poštni uradnik Franc Brezovnik, stanujoč v Ulici kneza Koclja 26.
m Dve kolesi brez gospodarja. Na predstojništvo, mestne policije sta bili pripeljani včeraj dve kolesi, ki sta ostali brez gospodarjev. Žensko kolo so našli prislonjeno pred neko hišo v Valvazorjevi ulici, gostilničar Colnik pa je izročil policiji moško kolo, katero je shranil pri njem nepoznan moški že 18. t. m., rekoč, da se odpelje s koroškim vlakom ter se bo zvečer vrnil po kolo. Do aedaj tujca še ni bilo po kolo.
m Mislili so. da je nevaren razbojnik. V samotno hišo na Šobru pri Mariboru je prišel mlajši moški ter se je izdaja! za vedeževalea, ki bo po-
SCHICHTOV RADION
pjzre 4cun!
Pri kuhanju v raztopini Radiona opravijo milijoni kisikovih mehurčkov vse delo pranja perila. Strujijo skupaj z milnico skozi perilo, odpravijo vsonesnago in perilo je fako belo da se kar sveti.
RADION BELINA!
vedal prihodnjost iz kart. Ljudje pa so bili prepričani, da je to sloviti razbojnik llace, tPin bolj, ker se je mož zanimal, kje vodi najbližja pot proti meji. Zaradi tega so tujca zelo prijazno sprejeli ter ga lepo pogostili, da bi ga obdržali v hiši, nekdo pa je na vso moč tekel k orožnikom. Iz Maribora so poslali cel tovorni avto orožnikov, ki so hišo obkolili, ugotovili pa so potem, da nimajo opravka z razbojnikom, temveč z nekim klatežem.
m Šolarji med seboj. V šoli v Podovi pri Ra-čah se je pripetil čuden slučaj. Neki 11 letni šolar je zahteval od svojega tovariša, 11 letnega Rudolfa Damjana, da mu da gobo. Ker pa je ni dobil, je zabodel Damjana v hrbet ter mu ranil pljuča. Hudo ranjenega šolarja so morali spraviti v mariborsko bolnišnico.
Gledališče
Sreda, 28. februarja: aprto.
Četrtek, 29. februarja: Ob 20. »Via Mala«. Zadnjič.
Globoko znižane cene.
Rajhenburg
Zamahnila je smrt s svojo bridko koso in v enem dnevu pokosila tri življenja.
V brežiški bolnici je umrl g. Franc Vraaetič, bivši župan trške občine Rajhenburg, sedanji član občinske uprave in njen blagajnik, član in blagajnik krajevnega šolskega odbora ter dolgoletni odbornik Kmetske posojilnice v Rajhenburgu. Pokojnik je bil rojeh V Tišečah, ri/ Rajhenburgu sa je naselil leta 1910. ter začel gostilno in pekarsko obrt, ki jo je vodil,,do.ko^<;a »v<?)eg<| življepja. V življenju .je,bU cel človek, dobričina. ustrežljiv ter je vsakemu bil, če le mogoče, ob vsaki priliki v pomoč. Občinski odbornik je bil od lata 1921. do 1925., nakar je bil izvoljen za župana. Županske posle je upravljal v veliko zadovoljstvo vseh občanov do časa, ko ga je v letu 1933 Živkovjčev režim razrešil. Imel je mnogo 6misla za olepšavo trga, napraviti je dal nov betonski most preko Brestanice, kakor tudi elektrifikacijo trga Rajheciburga. Bil je član raznih društev, zlasti se je udajstvoval pri Gasilskem društvu. Za 6voje delovanje je bil tudi deležen najvišjega priznanja ter odlikovan z redom sv. Save. Kakor je živel, tako je umrl, lepo spravljen z Bogom. — Isti dan se je poslovil od tega sveta g. Peter Košar, upokojeni orožniški narednik tar dolgoletni referent občine Senovo. Pokojnik je bil rojen v Stročji vasi pri Ljutomeru ter je prišel v Rajhenburg leta 1912. kot vodja orožniške postaje, kar je vstal do leta 1932., ko je stopil v pokoj. Rajni je imel velike sposobnosti, pa tudi dobro 6rce. Vestno sa je držal svoje službe, a znal je vedno tolmačiti postave v korist ljudstva in je ljudem šel zelo na roko Premnogi so mu hvaležni, ko jih je ob raznih prilikah s svojim dobrohotnim nasvetom rešil iz mučnih za-pletljajev. Bil je mož dela. Tudi kot upokojenec ni ostal v brezdelju ter je pravzel vojaške posle pri senovski občini. Opravljal jih je z vso vestnostjo in je bil od vojaških oblasti vedno pohvaljen. Njegov pogreb je dokazal, kako so ga cenili senovski občani.
Na ta dan je tudi umrla v 78. letu starosti Ple-terski Pepca, vdova po pokojnem Francu Pleterek-m, bivšemu dolgoletnem cerkvenem ključarju Lurške bazilike v Rajhenburgu. Pokojnica je bila dobra gospodinja, živela s 6vojim umrlim možem v najlepši zakonski harmoniji, bila mu je desna roka pri V6ch dobrih delih, ki jih je njen mož v življenju opravil. Poslednja leta je pomagala svoji hčeri in zetu pri gospodinjstvu, doklar je ni bolezen položila na bolniško posteljo. V svoji bolezni je mnogo pretrpala, pa vse je prenesla vdana v voljo božjo. Spomin na njo bo 06tal trajno v srcih vseh, ki so jo poznali.
Naj rajnim 6vcti večna luč! Žalujočim svojcem naše iskreno 6oialjel
Ailau faZau V liviVu Da bojišču.
KULTURNI OBZORNIK
Ljubljanska Drama: Mauriacov »Asmodej«
(Po prvi ponovitvi.)
Medtem ko doslej še nismo imeli prilike videti katero izmed del 1'aula Claudela, morda največjega dramskega pesnika povojne Francije, so se odprla vrata naše drame njegovemu antipodu v vrstah sodobnih francoskih katoliških pisateljev Frani.oisu Mauriacu že takoj ob njegovem odrskem prvencu, igri v 5. dejanjih z naslovom »Asmodej«. Uprizoritev tega dela, ki ga gledamo v Ljubljani dobri dve leti potem, ko je bilo prvič uprizorjeno v Parizu, je prav zanimiva in oživljajoča novost v letošnjem dramskem sporedu.
Pisatelj, ki je našemu občinstvu znan po romanih »Gobavca je poljubila« in »Kačja zalega«, se je tudi v svojem edinem dramskem delu dotaknil problema, ki tvori osnovo njegovih pripovednih spisov: zanima ga predvsem spor med naravo in milostjo, med strastmi in Bogom. Tudi pokrajina, v katere okvir je postavil podobo vsakdanje, vendar pomembne življenjske drame, je prav tista, ki jo Mauriac slej ko prej tako rad upodablja: njegova rodna pustinja ob Bordeauxu — Landes.
Avtor nam je že z naslovom nakazal smer, v kateri naj iščemo smisel njegove drame. Kdo je Asmodej? To je »tisti, ki privzdiguje na hišah strehe«, izvemo v drugem dejanju. Vendarle pa nam ta podoba, ki jo je pisatelj prevzel iz La Sa-geovega romana »Šepavi vrag« (1707), pojasni le oblikovno stran Mauriacovega dela: njegov neizprosni psihološki realizem, s katerim nam odkriva najbolj skrite globine in spore v človeku. Kakor demon Asmodej v omenjenem romanu, nam tudi Mauriac odkriva skrito življenje v hiši podeželske graščakinje, mlade vdove gospe de Barthas. To je bogata, stara hiša, na videz »brez zgodovine, v kateri se ni nikoli nič zgodilo in kjer se nič ne godit. Toda pisatelj nam pod površino vsakdanjih dogodkov odkriva napeto notranjo dramo, v kateri se pred gledalčevimi očmi razgrnejo skrile globine človeških narav in brezna njihovih strasti.
V dvorcu sredi obširnega posestva živita poleg zgodaj ovdovele gospe Marcele de Barthas in njenih štirih otrok, Emanuele, Bertranda, Jeana in Ane, od katerih ima najstarejša sedemnajst let, še njihov vzgojitelj in vzgojiteljica. Posebno vzgojitelj, bivši semeniščnik Blazij Couture, si je znal pridobiti v družini izjemen položaj: postal je nekak duhovni vodja gospe. Dela se, kakor da ga je sama skrb za njeno dušo, čeprav je to le krinka, pod katero se izživlja njegova zatrta strast. O ljubezni. ki ga je nekoč, a samo za hip približala vzgojiteljici, noče nič več slišati, kar povzroča napeto razmerje med njima. Tedaj pride v hišo ndad Anglež Harry Fanning, v zameno za mladega Bertranda, ki so ga za čez počitnice poslali na Angleško. S tem se začne zaplet in razplet dogodkov. Navzočnost dvajsetletnega Angleža je usodna tako za mater, ki zagori v strasti ženske, ki se ji nagibajo leta, pa tudi za hčerko Emanuelo, v katere neskaljeno, pobožno mladost zašije zarja prve deviške ljubezni. Mati, ki to vidi, je ljubosumna na hčer, zlasti ker spozna, da se ji približuje tudi IIarry, katerega sama rada vidi, čeprav si svojega čustva ne prizna. Na gospo pa je zopet ljubosumen Couture, ko vidi, da se nui izmika vse ono, kar si je pridobil s tolikim naporom, in kako se podira izsiljeno razmerje med njim in graščakinjo. V svoji stiski, ki je tolika, da ustvarja težko, mračno ozračje v hiši, intrigira naj|ioprej s tem, da skuša odstraniti Harryja; ko pa se mu to ne posreči, saj Angleža ne zadržujejo samo Emanuela in oba otroka, ampak tudi gospa, se z vso silo zavzema — potem ko se je bil za nekaj časa užaljen umaknil iz hiše — za njegovo poroko z Emanuelo. Ta njegova »dobrota« ima kajpada svoj izvor v upanju, da si tako ohrani gospo de Barthas.
To prizadevanje je tako silovito, da gledalec sprva misli, da je na tej osebi, ki predstavlja nedvomno patološki pojav, poglavitni poudarek Mauriacovega dela. A vendarle ni tako. Osrednja problematika in hkrati dramatično jedro »Asmodeja« je podzavestno ljubezensko tekmovanje med materjo in hčerjo. Prav v ta spor je položil pisatelj poglavitno idejo svoje drame. Toda motili bi se, če bi zdaj mislili, da nam Mauriac po zgledu nekdanjih naturalistov odkriva le spor, ki ga med ljudmi povzroča strast. Gospa de Barthas kljub vsemu ni morda kakšna madame Bovary, ampak je žena, v kateri se s strastjo veže iskreno materinsko čustvo. In v uri, ko prevlada v njej svetloba tega višjega čustva, se odreče za hčerino srečo. Emanuela in IIarry odideta v zaročno noč, a gospa de Barthas ostane sama, nesrečna kol žena in vendar zmagujoča nad blatom, v katerem bi se bilo skoraj ugreznilo njeno višje bilje.
Že ta konec zgodbe govori proti tistim, ki vidijo v pričujočem delu golo analizo brez očiščenja. Še globlje pa se nam odkrije duhovna podoba te nenavadno smiselne drame, če se vprašamo po smislu ljubezenskega spora, ki in kakor nam ga prikazuje pisatelj. Res da je Mauriac kot demon Asmodej s pogumom in spretnostjo psihološkega realista odkril streho hiše, da smo bili priča skritega življenja v nji. Toda že poprej smo opozorili, da nam ta aluzija na demona odkrivača pojasnjuje le oblikovno stran pričujočega dela. Vemo namreč, da govori o Asmodeju tudi sveto pismo (Tob., 3, 8). Po njem je bil Asmodej duh pustošenja, ki je umoril Sari, poznejši Tobijevi ženi, sedem njenih nevrednih zaročencev. Na drugem mestu v Tobijevi knjigi pa beremo:
»Tedaj mu je rekel angel Rafael: .Poslušaj me in poučil te bom, kateri so tisti, nad katerimi ima demon moč. (l(j)
To so tisti, ki stopajo v zakon tako, da preženo Boga iz svojega srca in duha in mislijo le na svojo strast, kakor konj in mula, ki sta brez pameti; demon ima meč nad takimi. (17)
Ti pa — potem, ko se poročiš z njo —, stopi k njej v sobo in živi z njo 3 dni zdržno in misli samo na molitev z njo.'« (18)
Te besede so ključ za razumevanje Mauriacovega dela. Njegov »Asmodej« ni samo prodirna in duhovita analiza človeške narave, njegove podzavesti, ampak je hkrati očiščujoča pesem čiste ljubezni, to je ljubezni, ki se ne boji pričujočnosti Boga. Ne moremo namreč prezreti, kako je dejansko središče drame deviška Emanuela s svojo pre-bujajočo se ljubeznijo do Harryja, ki slednjič za-blesti kot zvezda nad mrakom strasti, ki bega, muči in hkrati kot demon Asmodej uničuje vse tiste, kateri so ji zapadli. Tudi Emanuela mora skozi ogenj preizkušnje. Ko prvič okusi slast in moč ljubezni, jo preganja dvom, češ. ali ni med ljubeznijo in službo Bogu nepremostljivo nasprotje. Ko je razkol v nji najhujši, ji pride na pomoč mati, ki ji je prav njen »demon«, Blazij Couture, odprl oči, da vidi prav in izpregovori hčerki odrešilne besede: »Harry je prišel od daleč v ta trni. ne da bi bil vedel, da je prišel iskat tebe.
Toda Bog, ki te ljubi, je vedel.* In na to ji odgovori Emanuela: »Mama, kako ste mogli uganiti, da sem jiričakovala to besedo, da sem imela tako potrebo po tej besedi?< Ta prizor med materjo in hčerko, ki pomeni dramatični višek in hkrati najgloblji vsebinski poudarek Mauriacovega dela, je tako pretresljiv, da raste v simbolično, obče-človeško pomembnost in je enakovreden tako imenovanim prizorom očiščenja v antičnih tragedijah. Hazloček je le ta, da se je monumentalni patos starih tragedov umaknil preprosti vsakdanjosti moderne psihologije.
Kakor v drugih delih, tako je bil Mauriacu tudi v »Asmodeju« vir stvariteljnosti moralni konflikt našega življenja, ki ga afirmira s pogumom borca in pred katerim ne beži niti v naturalistično tako imenovano »objektivnost«, niti v subjektivno subliinirano romantiko. On se spušča kot potapljač v črna in rdeča brezna naše narave, kjer se človek muči s strastmi, kjer se Bog z vragom bori. Zato je tako vznemirljiv, težak in oster, etični sodnik naše notranjosti. On ni za zabavo. Prisiljen si, da trpiš z njegovimi junaki. To je posledica nepo-tvorjene odkritosrčnosti, s katero nam pisatelj izpoveduje notranji človeški nemir in slutnjo luči »Tistega, ki sužnje skrivnostno izenačuje z Bogom«.
Uprizoritev »Asmodeja« pomeni uspeh tudi za gledališče. Predstava, ki jo je pripravil režiser g. Milan Skrbinšek, je bila dokaz ljubeznive vneme in skrbi za dostojno višino. Ze v prvem poročilu smo poudarili, da je uspeh tako težkega besedila razveseljiv tem bolj, ker je nastopilo poleg starejših, preizkušenih igralcev tudi precej mlajših moči. Posebej moramo ugotoviti zlasti uspeh gosp.-Severja, ki je problematično vlogo Blazija Cou-turea podal z veliko prepričevalnostjo in močnimi poudarki. Prav tako je bila podoba Emanuele, kakor jo je izoblikovala gdč. Simčičeva, več kakor samo poizkus; v nji se je nadarjena igralka že močno približala ustvarjanju, ki nam pomeni spoj doživljanja in oblikovanja. Kot preizkušena igralka in zrela umetnica se je vnovič pokazala gospa Šaričeva, katere graščakinja de Barthas je bila vseskozi očarljiva. Toda čeprav se je zdela vloga kakor napisana zanjo, smo vendarle čutili zlasti v prizoru s hčerko, da njena stvariteljska žeja ne more biti utešena toliko z. oblikovno dovršenostjo, ampak potrebuje predvsem tehtnih vsebinskih poudarkov. Prikupen mlad Anglež je bil g. Jan, ki je z vlogo Fanningsa pokazal ne le zunanjo uglajenost, ampak tudi prav lepo kulturo govora. Ustrezajoča je bila vzgojiteljica ge. Gabrijelčičeve, vendar se ji težji psihološki prehodi niso docela posrečili. Morebiti nekoliko preveč stereotipen je bil župnik g. Skrbinška, ki je zadnji trenutek uskočil namesto obolelega g. Lipaha. Izmed obeh najmlajših otrok gospe de Barthas je bila videti Ana (gdč. J. Boltarjeva) bolj naravna, medtem ko je bil Jean (g. Starič) tu in tam preveč prisiljen. Mirno dostojanstvo sluge v bogati hiši je v kretnji in govoru prav dobro zadel g. Presetnik.
Kar zadeva celotno ozračje, v katerem se godi Mauriacova drama, bi bilo kajpada želeti še nekoliko več subtilnosti, dasi rad priznam, da so avtorjeve zahteve glede na oder tu in tam previsoke. Nekoliko pa gre to tudi na rovaš prevoda (J. Vidmar), ki je sicer skrben, vendar ne popolnoma enak izvirniku. To pa so kajpada pomanjkljivosti, ki ne kvarijo lepega vtisa, ki ga to delo zapusti v gledalcu.	France Vodnik.
L. M. Škerjanec: Prešernov Sonetni venec
Uglasbitev Prešernovega »Sonetnega venca«:, kot si jo je v veliki kantatni obliki (za moški zbor, tenor-solo, bas-solo, tercet solistov in orkester) zamislil skladatelj L. M. Škerjanc, je vzbudila v vsej naši javnosti veliko zanimanje in pričakovanje. Za »Ujedinjenjem« je to drugi Šker-jančev poskus v glasbeni vrsti velike kantate, kjer je pri nas doslej samotno kraljeval Lajovčev Psalm«. Prešernov »Sonetni venec«, ki si ga je izbral skladatelj za osnovo svojemu delu, je kot največje (poleg Krsta pri Savici) Prešernova in slovenska umetnina bil za skladatelja posebno privlačen, obenem pa je izvedba tega dela prav zato pritegnila izredno številno občinstvo na koncert sam.
O Škerjančevem delu, o včerajšnjem koncertu samem (h kateremu je spregovoril uvodno besedo dramaturg g. Josip Vidmar) in o izvajalcih (moški zbor Glasb. Matice, solisti gg. Franci, Betteto, Sladoljev, Roman in Tone Petrovčič, orkester Ljublj. Filharmonije pod dirigentom g. Mirkom Poličem) bomo zaradi jx>manikanja prostora prinesli obširno poročilo v jutrišnji številki. W.
JEGLIČEV AKADEMSKI DOM BO SPOME N1K POKOJNEMU SLOVENSKEMU VLADIK1 VSI ZAVEDNI SLOVENCI, DARUJTE OB TRET-JI OBLETNICI NJEGOVE SMRTI V TA NAMEN
Vpričo predsednika dr. Tise in min. predsednika dr. Tuke (od leve na desno) so z govorom generala
Catlosa odprli slovaško vojno akademijo.
Labudja pečenka s cvetočo
Veliki angleški list »Manchester Guardian« poroča, da je malo angleško mesto Weymouth sklenilo, da zakoljejo labude, ki so bili doslej v okras mestnega parka, in sicer zaradi hude zime in pa zaradi varčevanja z živili.
Torej jih bodo zaklali. Pravijo, da je labudja pečenka izvrstna slaščica in mestni očetje se smejo opirati na mnenje velikega politika Disraelija, ki je nekoč dejal, da ima labudjo pečenko rajši kot gosjo, a seveda mora biti okrašena s cvetačo.
Krivična usoda v družini
V Torontu se je končala tožba, ki se je vrtela okrog slavnih petorčic, okrog sestric Dionne. Končala se je neverjetna krivica, ki bi utegnila biti snov pravljice »Pet bogatih in sedem revnih otrok«. Starši Dionne imajo namreč razen petorčic še sedem drugih otrok, ki jim pa usoda ni tako mila, kot je petorčicam, ki so razvajene kot princese in so hkrati dolarske milijonarke. Ostalih sedem starejših otrok biva pri starših v jako skromnih razmerah, medtem ko živijo petorčice v krasni vili, so okrog njih zdravniki, vzgojiteljice, služab-
ništvo in jim je kot pravim pravcatim kraljevskim otrokom. Od časa do časa sme onih sedem revnih bratov in sester obiskati bogate sestre. Tedaj ravnajo z njimi tako kot s tujci, le da jim ni treba plačati vstopnine. To kričeče nasprotje je starše slednjič prisililo, da so šli na sodišče po jx>moč, da bi tudi drugim otrokom preskrbeli lagodno življenje in boljšo vzgojo.
»Res je, da je svet veliko storil za naše petorčice,« je izjavila gogpa Dionne, »toda konec koncev sva pa le midva, oče in mati, tudi nekaj dala za to, da so petorčice na svetu. Krivično je, če imajo ti otroci vse, oni pa nič. Čeprav so ostali moji otroci prav navadni otroci, imajo vendarle pravico, da so deležni sreče svojih petih sestric.«
Sodišče je te besede moralo upoštevati. Da bi se končale tožbe in ugovori med starši petorčic in med dr. Dafrejem, ki je varuh petorčic, in pa med oblastjo varuštva petorčic, bodo v Callandru sezidali veliko hišo, kjer bo stanovala vsa družina Dionne (12 otrok s starši). Sicer bodo petorčice še nadalje pod skrbstvom in nadzorstvom zdravnikov, vendar se bo zdaj vsem otrokom enako godilo in bodo vsi enako deležni zlatega blagoslova, ki so ga priklicale petorčice.
ŠPORT
GLEJ POROČILA TUDI NA 10. STRANI!
Prijave Nemcev za Planico
V nedeljo 3. marca bodo v Planici tekme , za drž. prvenstvo na 65 metrski skakalnici. Nemška smuška zveza je prijavila sledeče svoje tekmovalce za to tekmovanje: Mair Franz, Wein Ifans, Marr Hans, Weiler Sepp, Friedl Herbert, Palme Heinrich, Berauer Glisti, Hiill Gregor, Bradi Jo-sef, Hiinckel Paul, Wimmer Georg. Nemška zveza sama j>oudarja, da je to najmočnejša reprezentanca Nemčije v skokih, ki je kdaj nastopila v inozemstvu. S tem je tudi podčrtala važnost do našega državnega prvenstva in omogočila, da bo ta tekma najmočnejša mednarodna tekma v letošnji smuški sezoni. Nemško mošivo vodi Gustav Ra-tlier, nemški smuški vodja, in znani športni publicist Carl Luther. Od naših tekmovalcev prijave še niso zaključene, vendar je gotovo, da bodo nastopili vsi naši najboljši skakalci. Zveza pričakuje približno 15—20 domačih skakalcev na tem prvenstvu. Kakor znano, se tekmuje ločeno za državno prvenstvo, pri katerem tekmovanju lahko nastopijo samo jugoslovanski državljani, in ločeno v mednarodnem razredu, kjer nastopijo tudi inozemci, ki pa si ne morejo pridobiti naslova državnega prvaka. Tekmovanje bo pričelo ob 11 ter bo predvideno izvedenih okrog 100 skokov. Za gledalce vozi zjutraj ob 5.40 izletniški vlak in ob 7.05 redni vlak, ki tudi še pravočasno prispe k tekmam. Polovična vožnja je dovoljena za vse, treba je le, da kupijo gledalci obenem z voznim listkom rumeno izkaznico K-13, ki velja za brezplačen jx>vratek s [»trdiloin prireditelja in železniške postaje. Te izkaznice se bodo j>otrjevale na kolodvoru.
Državno prvenstvo v skokih z mednarodno udeležbo v Planici, dne 3. marca
JZSZ razpisuje državno prvenstvo v smuških skokih za dne 3. marca 1940 v Planici na 60 metrski skakalnici. Tekme se lahko udeleže vsi v Zvezi verificirani tekmovalci in inozemski tekmovalci
Pogreb žrtev z nemške ladje »Altmark« na malem pokopališču Sogndal. Spredaj je videti kapitana »Altmarke« Daua, na desni v uniformi nemški poslanik v Oslu, dr. Brauer.
prijavljeni potom svoje zveze. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JZŠZ ter I: W. O. § 2. Tekma se ocenjuje ločeno za državno prvenstvo in z mednarodno udeležbo. Državni prvak postane lahko samo jugoslovanski državljan. Državno prvenstvo se vrši v razredih, za tekme z mednarodno udeležbo pa ni razredov. Prijave je poslati na predpisanih tekmovalnih prijavnicah Zvezi do petka
1.	marca 1910. Skakalnica bo odprta od 27. t. m. dalje za oficielni zvezni trening. Vodja treninga je član uprave Zveze g. Bogo Šramel. V soboto
2.	marca je obvenzi trening za vse domače in inozemske tekmovalce. Kdor se tega obveznega treninga iz katerihkoli razlogov ne bi udeležil, ne 1)0 pripuščen k tekmam naslednjega dne.
Darila: prvi trije v tekmi z mednarodno udeležbo prejmejo plakete. Prvi trije v tekmi za državno prvenstvo prejmejo tudi plakete.
Trening-tečaj za skoke v Planici
JZŠZ priredi tridnevni brezplačni trening-tečaj za svoje tekmovalce za skoke. Opozarjajo se sledeči tekmovalci, da se zglase v sredo zvečer v Planici zveznemu vodji g. Bogu Šramlu:
Jakopič Albin, Klančnik Karel, Franc Pribo-šek, šušteršič Slavko, Zalokar Jože, Florjančič Peter, Palme Franc, Nedog Jože, Bevc Edo, Gradišnik Fedor, Javornik Ivo, Bukovnik Leon, Klančnik Gregor.
Dopuste si morajo preskrbeti tekmovalci sami, ravno tako plačajo sami voznino v Planico in nazaj. Oskrbo v Planici imajo brezplačno.
Ljubljana: Hajduk (Split)
V	nedeljo se tudi v Ljubljani odpre nogometna sezona. Nadaljuje se z ligaškim tekmovanjem in takoj prvo srečanje na domačem terenu nam bo nudilo dovolj športnega užitka. O kvaliteti Hajduka ni treba mnogo govoriti. Vedno je bil za razvajeno Ljubljano prvovrstna atrakcija, prav posebno pa sedaj, ko igra v njegovih vrstah znani češkoslovaški reprezentativec Sobotka. Hajduk jc dobro pripravljen, kar o Ljubljani do sedaj zaradi vremenskih prilik ni bilo povsem mogoče, toda pod skrbnim in strokovnim vodstvom trenerja g. Bloha se bodo tudi naši fantje pripravili. Igrišče bo pripravljeno za regularno igro.
Zaključek ženskega državnega prvenstva v alpski kombinaciji
S slalomom je bilo zaključeno žensko državno prvenstvo, ki je bilo na Pokljuki. V slalomu je zmagala Poldka Pernuš (Sm. kl. Ljubljana) s časom 1:19,4 din., na drugem mestu je Pavlina Štol-cer Gorenjec) 1:41,3, na tretjem pa Erika Heim (Skala, Jesenice) 1:44,4.
V	skupni alpski kombinaciji pa je ta-le vrstni red: 1. Pernuš 177.58, 2. Heim 207.24, 3. Štolcer 2o8.96 točk. V slalomu je dosegla najboljši čas dneva Hennova pri drugi vožnji, Lojzka Pračko-va in Barba černičeva pa sta bili diskvalificirani.
Na Gorjuše!
Na Gorjušah je sedaj šele pravo veselje za smučarje, kjer se v gorkem pomladanskem soncu naužijejo vsega, kar potrebujejo za svoje zdravje. Poleg tega |>a je smuka prav do konca meseca marca ugodna. Takoj se odločite in pišite na Planinski dom SK Planine, kjer dobite celodnevni penzion v zakurjenih sobah za 35 din dnevno.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
SK Grafika. V'četrtek 29. februarja ob 19.90
sestanek za vse, posebno za juniorje Opozarjam one, ki se prvega sestanka niso udeležili, naj pridejo točno jn sigurno. _ Načelnik.
i muUM


/eino/o.
linna?
ah^iaro-
Unufi/dftH
TU^tD^Ld.
JnScU
Pe/inki Suursaori:
Kronš^^UNI NCHAO
'<■1 ?*4xt j
»Nekje« na fronti se pripravljajo piloti francoske lovske eskadrilje za polet, — Francoski vojaki z razstavljenimi deli sirojnic na pohodu.
Iz Julijske Krajine
Novi pokrajinski fašistovski tajnik za Goriško.
Po komaj seindih mesecih se je zopet izvršila sprememba v vodstvu pokrajinskega fašistovskega tajništva v Gorici. Dosedanji pokrajinski politični tajnik dr. A. Vanelli je zapustil Gorico, na njegovo mesto je prišel fašist Fulvij Gerardi. Sprememba v deželnem strankinem vodstvu je prišla nenadoma Zakaj je bila izvedena, nam ni znano. Iz časopisnih vesti tudi ni razvidno, kam je bil prejšnji tajnik premeščen.
Mož in žena sta drug za drugim odšla v večnost. V Spodnji Idriji je po trimesečni bolezni umrla Marija Kogoj v 72. lelu starosti. Komaj so ženo zagrebli — še ne dve uri po pogrebu — je že njen mož Andrej, zadet od kapi, odšel za njo. Najbrž ga je preveč j>otrla žalost, saj sta bila 55 let združena v tihi, tesni ljubezni. Andrej bi letos o sv. Andreju dočakal 82. leto. Oba sta bila doma na Vojske(m; leta 1918 sta si kupila hišo v Sj>odnji Idriji in se tu naselila. Vzgojila sta 11 otrok, od katerih sta dva umrla, ostali pa so vsi že preskrbljeni. Bila sta dobra krščanska zakonca, ona pridna gospodinja, on dober gospodar in priznan mizarski mojster, ki je tri svoje sinove izučil v izvrstne mizarje. Sinom, hčeram in vsem ostalim sorodnikom izrekamo ob tako nenadni izgubi dragih staršev iskreno sožalje; njim naj sveti večna luči
Nov župan za Vipavo. G. zemljemerec Frid. Ticozzi je bil s kraljevim odlokom imenovan za župana (podešta) v trgu Vipava.
Novo rudarsko mesto pri Raškem premogovniku, Vodstvo rudnika v Raši v Istri, kjer je bil svoj čas že pod Avstrijo skromen premogovnik lignita, ki je pa sedaj močno razširjen in raz-itirežen ter zaposluje več tisoč delavcev, je sklenilo sezidati novo stanovansko naselbino za svoje delavce. Prvo delavsko mesto Arsia je bilo zgrajeno pred nekako tremi leti, sedaj bodo začeli zidati drugo. Stroški so preračunani na 25 milijonov lir. Ker je okolica raškega premogovnika večinoma izsušeno ozemlje brez vasi in bivališč, je preskrba primernih stanovanj potrebna za podvig f>odjetja, dokazuje pa tudi pravilno umevanje socialnih in zdravstvenih zahtev sedanjega časa.
Vipava. Vdana v božjo voljo nas je zavedno zapustila krščanska žena ga. Marija Poniž, sestra g. dekana Krhneta v Postojni. Na zadnji poti smo jo spremljali v velikem številu. Pokoj njeni duši I Žalujočim, zlasti g. dekanu, naše sožalje 1
		i	
M^li		IIPT j	sul
		jjkSHE^MM,,' V	j
piši		m "' *Mplf* ^ H	y/5m jHEv .:;] jlfcj j
		■Fr*	PPS
Pilot nemškega letala.
Deset zapovedi
Skoraj ga ni človeka, ki bi ga enkrat ali dvakrat na leto ne zgrabil prehlad. Tako spomladi, če je nenadoma kak topel dan in je človek še ves zimski, pa poleti, če je vroče in piješ mrzlo vodo ali se koplješ v mrzli vodi; pa jeseni, ko se vreme spreminja, pa še ni zakurjeno, in pozimi, ko je v sobi preveč zakurjeno, pa greš in treščiš okna narazen — vse to so vzroki, da dobiš prehlad. Pa kaj vse imenujemo s to besedo! Nahod in kašelj, vnetje v vratu in bronhialni katar, motnje v črevesju in katar v mehurju, vročina mrzlica brez kakega vzroka, prav vse, noter do smrtno nevarne pljučnice hodi po svetu z imenom prehlad. Prav o tem splošnem, nedoločenem, mnogovrstnem jx>j-mu bolezni govorijo pričujoče besede, a ne o natančni zdravniški diagnozi.
1.	zapoved: Utrjevanje
Zavarovati se vnaprej, je zmeraj bolj kot zdraviti se. Proti prehladu se najbolje zavarujemo, če smo utrjeni. Utrjevati se je pa treba redno in že v mladosti. Utrjevati ne smemo dojenčka, toda ko je otroku dve leti, se pa že sme začeti utrjevati.
2.	zapoved: Ne smeš se prehladiti
Kaj da je prehlad prav za prav, o tem si učenjaki še niso na jasnem. To je brez dvoma res, če zadene telo nenadno ohlajenje in če telo ni utrjeno in ne nastopi takoj močna reakcija, pa zbolijo vrhnji deli dihal. Bržkone povzroči nenadno ohlajenje kože spremembo v porazdelitvi krvi, notranji organi dobijo hipoma premočan dotok krvi, medtem ko ostane koža m sluznice v nosu in žrelu brez krvi in so dostopne za okužen je.
3.	zapoved: Nič ne vleče
S tem je v zvezi strah pred prepihom. Sam po sebi ni prepih nič bolj škodljiv kakor sapa na prostem. Če je zunaj in znotraj ista temperatura, potem prepih nič ne škoduje. Prehlad se pojavi le tedaj, če mrzel zrak nenadoma prodre v preveč zakurjeno sobo in oplazi telo nenadoma. Pri vsakršni sapi in prepihu je važno, da dihamo z zaprtimi usti. Skozi odprta usta prodira mrzli zrak, posebno če se gibamo proti vetru, in povzroči kako vnetje.
4.	zapoved: Ne jej aspirinov kar tjavendan!
Vseeno je, ali je to aspirin ali kak drugačen salicilov preparat. Ta zdravila znižajo telesno temperaturo, s čimer se včasih res posreči potlačiti prehlad v ozadje, da nas ne napade, vendar je dvomljivo, ali nam bo to zmeraj uspelo. Zgodi se, da se pojavi stanje, ki ga stari zdravniki in zdravstveniki kar na splošno imenujejo »da udari na znotraj«. Brez dvoma ni tako brez nevarnosti, če kako bolezen, ki je že v nas, kar umetno potlačimo.
5.	zapoved: Potenje
Že od zdavnaj so se ljudje zavedali, da se sfrupi s potenjem spravijo iz telesa. Zares dosežemo s previdnim in pravilnim potenjem, da se bolezenske kali odvajajo v kožo, da se notranji organi in sluznice razbremenijo in se sokovi bolj živahno pretakajo. Zdravljenje s potenjem pa ni nedolžna zadeva, ker je to hud napor za srce in za presnavljanje. Zatorej naj bo med potenjem mrzel obkladek na glavi, in po potenju se je treba dobro obrisati in vsaj eno uro počivati.
6.	zapoved: Ovitki morajo biti pravilni
Sleherni ovitek, bodi na vratu ali na vsem telesu, zahteva posebnega znanja, brez katerega so ovitki rajši škodljivi kot koristni. Vlažna rjuha — če je mrzla ali mlačna — to je vseeno — se mora tesno prilegati telesa. Drugi ovoj, ki je vrh te rjuhe, naj bo iz nepremočljivega blaga ali pa iz volne, in ta mora vlažno blago popolnoma prekriti, in nič zraka ne sme priti zraven. ■
7.	zapoved: Nič tobaka! Alkohol kot zdravilo
Zelo je narobe, če kdo misli, da kajenje tobaka vpliva razkuževalno. Dim vendar draži sluznice dihal. Kajenje je torej prepovedano pri vseh katarjih nosu, žrela, sapnika in bronhij.
Včasih, ko se prehlad začenja, jako dobro stori zavreto vino ali grog, posebno za potenje. Vroča tekočina je pač poglavitna stvar in kak lipov čaj vpliva prav tako. Ce je črevesje v neredu, je rdeče vino zaradi kisline prav dobro zdravilo.
8.	zapoved: Prezračiti!
Zmeraj je treba skrbeti, da je zrak čist. Bolniška soba mora biti dobro prezračena, pri čemer je treba vedeti, da se soba bolje prezrači, če okno na stežaj odpremo za kratek čas, kakor pa če je zmeraj le malo odprto. Ce zračimo, pazimo da mrzli zrak ne piha naravnost na bolnika. Zatorej ga je treba dobro odeti in mu dati ruto na usta.
Angleška šegavost
Angleški Rdeči križ ima tečaje za pouk o prvi pomoči. Neki živčno precej občutljivi zdravnik razlaga: »Ce potegnete utopljenca iz vode, ga položite na trebuh in delajte dinalne vaje z njim.«
Učenec ga prekine: »Kaj pa, če je ranjen, na primer, če si je rebra polomil?«
Zdravnik: »Potem ga položite na hrbet in gibajte samo z rokami.«
Isti učenec: »Kaj pa, če ima roke zlomljene?«
Zdravnik, ki mu je že preveč vprašanj: »Potem ga v božjem imenu vrzite nazaj v vodo in počakajte, da pride kdo, ki zna več kakor vi!«
Sv. Miklavž pri Ormožu
Roditeljski sestanek. V nedeljo, 25. t. m. po rani maši je bil v tukajšnji šoli roditeljski sestanek, ki se ga je udeležilo nad 300 staršev, večinoma očetov naših otrok. Naravnost rekordna udeležba je pokazala, da 6e tudi kmetski starši zanimajo za šolska vprašanja in vzgojo svojih otrok. Šolski upravitelj A. Slekovec je predaval o vzgoji otrok. Na primerih je pokazal dobro in slabo vzgojo ter starše opozarjal, da posvečajo otrokom posebno pažnjo v predšolski dobi, posebno pa še v pošolski dobi. Dom, cerkev in šola morajo delati pri vzgoji skupaj; samo tako bodo vzgojni uspehi popolni, v veselje staršem in vzgojiteljem. Po predavanju so bila raztolmačena staršem nova določila glede predčasnega odpusta iz šole in poletnih oprostitev.Tudi so se porazgovorili o snagi otrok in čuvanju šolskih knjig. Na koncu se je šolski upravitelj zahvalil za darove šolski kuhinji, katera je dala že do sedaj nad 4000 obrokov tople hrane rjvnim viničarskim otrokom.
proti prehladu
V bolniški sobi mora biti zrak tudi vlažen. Zato denimo skledo vode v sobo ali pa vlažne krpe.
9.	zapoved: V posteljo!
Kdor je prehlajen in ima vročino, mora v jx>-steljo. Kar nič ni junaško hoditi okoli z 38 stopinjami vročine! Zelo je napačno, če mislimo, da postelja človeka slabi! Nobena stvar ni boljša kot enakomerna posteljna toplota; le ne moremo z ničemur drugim nadomestiti. Le če je kdo že jako star rn če je nevarnost, da dobi pljučnico, je treba biti previden glede postelje. Takrat je dobro, da bolnika večkrat premaknemo in da tudi sedi v postelji.
10.	zapoved: Zdravnik naj pride
Vsak prehlad (ali hripa) je bolezen, ki je ni moči kar tako določiti. Ni le to merodajno,' kako se kdo sam počuti, marveč bo zdravnik bolje spoznal, kaj da nam je. Sele zdravnik bo videl, da nas ne boli samo vrat, ampak da je to davica; in da ni samo sapnik vnet, ampak da se začenja vnetje porebrnice ali da se bliža pljučnica; in iz navadnega glavobola more spoznati, da je možganska mrena vneta. Vsega tega bolnik pri sebi ne more določiti in če ne pokliče zdravnika, utegne biti prepozno, da bi še ozdravel.
Domača zdravila so dobra in koristna, toda sleherno učinkovito sredstvo je jx>seganje v jiotek bolezenskega dogajanja, in sleherno poseganje mora biti primerno organizmu in okuženju.
Celjske
c Salezijanski mladinski dom v Gaberjih priredi v nedeljo, 3. marca, ob pol 5 popoldne lepo misijonsko igro »Andaluma«. Med odmori igra nova mladinska godba.
c L simfonični koncert združenih orkestrov Glasbene matice in orkestra 39. pp. celjske gar-nizije bo v torek, 12. marca ob 8 zvečer v celjskem mestnem gledališču. Za prireditev vlada v Celju že sedaj veliko zanimanje.
c Uradni dan Zbornice za TOI v Celju bo v torek, 5. marca, dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev v Razlagovi ulici 8.
c f Mirnik Ivan. Na Ložnici št. 18 pri Celju je umrl včeraj zjutraj 58 letni Ivan Mirnik, železničar v pokoju. Pogreb bo v četrtek, 29. februarja, ob 3 popoldne iz hiše žalosti na okoliško pokopališče v Celju. — Naj počiva v mirul Svojcem naše iskreno sožaljel
c Službeni list dravske banovine z dne 24. februarja priobčuje, da ustreza dveletna državna rudarska šola v Celju (nižja strokovna rudarska šola v Celju) izobrazbi dveh razredov srednje šole in daje šolsko kvalifikacijo za zvaničniško znanje po § 10. zakona o uradnikih, dokler ostane oseba s to kvalifikacijo v svoji stroki. Triletna državna rudarska šola v Celju ustreza izobrazbi srednje šole in daje šolsko kvalifikacijo za uradniško znanje po § 45., odst. 1., dokler ostane oseba s to kvalifikacijo v svoji stroki.
c »Mala ženka brez logike« v Celja. V soboto, 2. marca, bo uprizorilo Gledališče »mladih« iz ' Ljubljane ob četrt na devet v celjskem mestnem gledališču Reinaldovo komedijo v štirih dejanjih »Mala ženka brez logike«. Cene običajno dramske. Predstava je izven abonmaja in se vstopnice dobe v predprodaji v Slomškovi knjigarni.
novice
c Iščem krasno sonCno sobo v sredini mesta Celja, kjer bi lahko namestil svojo prelepo spalnico, ki jo bom najbrž zadel v nedeljo, 3. marca, ob 3 popoldne v Narodnem domu pri efektni loteriji poštnih nameščencev v Celju. — Žrebanje bo javno.
c Pri smučanju pri Celjski koči je padel v nedeljo dijak Ljubo Knop iz Celja in si zlomil levo roko v zapestju,
c Fantovski odsek Celje I. ima drevi važen sestanek, na katerega opozarjamo vse člane in prijatelje društval Na sestanku bo govoril g. prof. Mavžeč Jože.
c Vest o aretaciji desetih oseb v Celju, katero je objavila predvčerajšnjim neka inozemska radijska postaja, je popolnoma izmišljena in ne ustreza resnici.
c Škorci so se pojavili v Celju in oznanili bližajočo se pomlad.
c Več zaklonišč proti napadom iz zraka je
zgradila železniška uprava v Celju. V kratkem bodo začeli graditi zaklonišča tudi privatniki.
c Ponovno opozarjamo vse, da dne 2. marca v Celju ne bo sredopostnega kramarskega sejma.
c V podružnici »Slovenca« dobite srečke efektne loterije poštnih nameščencev v Celju. Ker bo žrebanje že v nedeljo, pohitite!
c V Zagradu pri Celju je ijr.irla 68 letna Lančič Frančiška. Naj počiva v mirul
c Raje bi umrl... V Celje so pripeljali iz Zagreba 31 letnega trgovca Johanna Rotschadla iz Nemčije. Zadržali so ga na celjski policiji, odkoder bi ga odpremili čez mejo. Rotschadl pa si je v zaporu prerezal na levi roki žile, da bi s tem preprečil odgon. Odpeljati so ga morali v celjsko bolnišnico, ker bi sicer izkrvavel.
Električni zajedavci zastrupljalo
Človeško telo Skrivnost , .borzni f en"
Že dolgo je znano, da »fen«, to je tisti, v nekaterih gorskih pokrajinah večkrat pojavljajoči se topli in suhi padajoči veter, povzroča pri mnogih ljudeh čudne bolezni, duševne in telesne vrste. Tudi mleko se ob fenu hitro sesiri, pivo se ne peni tako kot običajno in je baje tudi bol jslabega okusa. Katranove in asfaltne razpršine se razkrajajo in s tem povzročajo delavcem, ki gradijo ceste, precej neprilik ob fenu. Živali slutijo fen, kakor je dokazano, že vnaprej (kot na primer nevihto) in so po več ur prej nemirne in zmedene.
Posebne vplive vzbuja fen na človeški organizem, tako da so ljudje, ki so prav posebej občutljivi za fen in ki vselej zbolijo, kadar je fen. Bolezen »fen« se izraža z nenormalno razdraže-nostjo in slabo voljo, ki navaja celo na samomorilske misli. V šolah je tedaj nepazljivost kar vidna in učencem je nemogoče, da bi zbrali svoje misli. Mimo teh telesnih posledic pa so znani tudi duševni učinki, kakor utrujenost, nespečnost, glavobol, prebavne motnje in bolečine srca.
Dolgo so zdravniki in vremenoslovci ugibali o skrivnosti »bolezni fen«. Nekaj pojasnil glede na to skrivnost je nedavno objavil docent z ino-moškega vseučilišča v »Zdravstvenem tedniku« (dr. Planner). Dolgo časa je v fnomostu, ki je izrazito fensko mesto, opazoval vplivanje fena in je dognal tele podatke o vzrokih te, še malo raziskane bolezni: Pri izmenjavi hladnega in toplega svežega zraka nastanejo v ozračju elektromagne-tična jakostna polja. Iz teh električnih motenj izhajajo žarki, ki so znani kot »električni zajedavci« (parasiti). Ti žarki morejo prodreti skozi velike zračne prostornine in celo skozi zidove in vplivajo tudi biološko. Njih učinek na človeka obstoja predvsem na vplivih koloidnih telesnih tekočin. Tako nastane bežno zastrupljenje organizma. Kislo-barično ravnotežje našega telesa, ki je za naše
normalno občutenje tako važno, se pri tem pomakne na kislo stran. Od tod besede iz ljudske govorice, »kako se kislo drži«, kar je jako globoko-umno , izraženo Zlasti glede na duševni učinek te bolezni. Človek se zares »kislo odziva« na žarke, ki motijo sokove njegovega telesa. Kakor izkazujejo poskusi omenjenega docenta, so bili bolniki kmalu ozdravljeni »bolezni fen«, ko so dobili hrano, katera je bila sestavljena bolj bazično. (Baza pa je spojina kovinskega okisa (oksida) z vodo.) Sadje, zlasti jabolka in zelenjava, je za to bolezen posebno imenitna.
Podrte cerkve na Finskem
Od začetka februarja je bilo po raznih pokrajinah Finske napadeno po sovražnih letalih več cerkvi, ki so bile tudi porušene. V Turkuju je tozadevna škoda precejšna, v Viipuriju pa je jjo-gorela stara častitljiva stolnica. V Hangoju, kjer je bilo toliko strašnih letalskih napadov, je razdrto pokopališče, medtem ko je župna cerkev še nepoškodovana.
Na slavni pravoslavni samostan na otoku Va-lamo na Ladoškem jezeru, so večkrat metali bombe. Kakor jx>roča pravoslavni bolgarski list, so menihi še navzlic jiozivu finskih oblasti ostali na otoku. Nemoteno so izvajali samostanske predpise in vztrajali v molitvah, čeprav je zunaj vihrala vojna in so bili zmeraj v nevarnosti. Na otoku Brakkosariju, ki pripada Valamu, so že od nekdaj bivali puščavniki, ki so se zaobljubili, da bodo molčali do smrti. Vžigalna bomba je priletela v kapelo prav tedaj, ko je bila ondi služba božja. Menihi so planili ven in so ondi zapeli »Gospod, usmili se nas«, dasi so s tem prelomili obljubo molka. Ko ni bilo moči več zdržati, so menihi odšli s samostanskega otoka.
Karelijska ožina in južna Finska.
ŠPORT
ZFO
Smučarske tekme FO Rateče-Planica
V	nedeljo je priredil FO Rateče-Planica I. smuške tekme. Tekmovalo se je v teku, in sicer naraščaj na 2.5 km, mladci na 4.5 km in člani na 2 krat 4.5 km. Doseženi so bili naslednji rezultati:
Člani: 1. Franc Kajžar 42.41, 2. Andrej Vole 47.43, 3. Matjaž Jan. 52.23
Mladci: 1. Jože Mežik 34.27, 2. Boštjan Tof 34.54.
Naraščaj: 1. Tndrej Mežik 17.40, 2. Vladko Petrič 19.46, 3. Jakob Oman 19.49.
Prireditev je uspela sijajnol Nastopilo je 20 tekmovalcev, kar je za naš odsek, ki se mora boriti z vsemi mogočimi težavami, kaj častno število. Posebno so se odrezali naraščajniki, ki so bili kos svoji nalogi in bodo nekoč lahko dostojno zastopali odsek in Planico v belem športu. Popoldne je predsednik FO Janez Makovec objavil rezultate in razdelil darila v dvorani Mlekarske zadruge. Da smo krili gmotne stroške prireditve, gre največja zahvala našemu vzor-županu gosp. Pintbahu Josipu!
Mladinska akademija ZFO
bo v nedeljo ob 11 v veliki dvorani Uniona, pri kateri nastopijo naši mladci, mladenke in dijaški naraščaj z bogatim in zelo pestrim programom. V izbranih točkah nam bo naša mladina pokazala, kaj vse se ie naučila tekom zime in kaj vse nam je pripravila za svojo prvo akademijo. Videli bomo lepe proste in giinnastične vaje, vaje 7, orodjem in na orodju, tako da bo res pester program, ki bo vsakogar zadovoljil.
Vstopnice se dobe v Prosvetni zvezi kakor tudi za veliko člansko akademijo, bi bo 10. marca istotako v veliki dvorani Uniona. Hitro si oskrbite vstopnice, ker jih bo sicer zmanjkalo, kar se je doslej še vsako leto zgodilo.
Smuško tekmovanje FO v Dolu pri Ljubljani
V	nedeljo je priredil F. O. v Dolu svoje prvo tekmovanje v smuškem teku na 12 km za člane ter na 4 km za mladce. Tekmovalo je 9 članov in 6 mladcev V teku na 12 km je bil: 1 Jerman Joža v času 1:12 34 ; 2. Pavčnik Tone v času 1:30.40; 3. Vidmar Franc v času 1:34.07. Mladci na progi 4 km: 1. Kuhar Jakob v času 25:21.; 2. Gregorin Franc v času 25:23; 3. Flere Ivan v času 26.24.
Odsek ima v svoji sredi rutiniranega smučarja br. Jermana Jožeta, kateri je tudi duša F. 0. Tudi med mladci ima odsek talentiranega smučarja mladca Kuharja Jakoba.
Moštvo odseka pa 6i je na okrožnih tekmah priborilo prvo mesto v teku moštev na 12 km v času 4:17.06.
Popoldne ob 3 pa je bil v društvenem domu razglas in razdelitev daril med odmorom igre, ki so jo igrale članice Dekliškega krožka. Gledalci so nagradili vsakega tekmovalca s ploskanjem, posebno br. Jarmanu Jožeta in mladca Kuharja Jakoba.
Snežne razmere
Sneine razmere v planinah so izborne. Povsod leii na ansedeni snežni podlagi okrog 'JO cm pršiča tako, dn Švigajo smuči |K) voljne^ , puhu. Bohinjska dolina ima letos ugodno zimo, temperatura .ie' vedni) pod ničlo, te v opoldanskih urah. ko pogleda sonce i?.7,a grebenov, grejejo njegovi topji žarki. Na Komnl jo ves dan toplo wmce, jutranja temperatura se giblje med —S do —3. snega le Ifilt cm po vrhu pršič, smuka izborila. V Domu na Komni je na rajpolago še 15 )>ostelj.
Na Vršiču je 120 om sneg' pršiča. Erjavčeva koča je oskrbovana stalno oh sobotah in nedeljah, ima na razpolago IS postelj v kurljivih sobah, prehod čez Sleme v Tamar jo žo mogoč. — Krvavec ima Ififl do 180 em snega, zgoraj plast pršiča, smuka izborila osobito na smučiščih proti Velikemu Z voh a tn Kompoteii. V Domu je rw razpolago S postelj v kurljivih sobah in skupno ležiščo za 22 oseh. Volika Planina ima letos izredno mn'go snega, 130 cm s močno
Glavna kolektura Drž. razr. loterije
VRELEC SREČE
Alojzij
Planinšek
Ljubljana, Beethovnova ulica 14
javlja izid žrebanju z dne 27. februarja V. razreda 39. kola: 100.000 din št. 59412.
80.000 din št. 32404.
60.000 din št. 25745.
24.000 din št. 37124.
16.000 din št. 91000.
12.000 din št. 13513, 52010, 75281.
10.000 din št. 13763, 20130, 31813, 34795, 44442, 54223, 75149.
8000 din št. 186, 201, 545, 29407, 33170, 42776, 48860, 50539, 51763, 51764, 54730, 62043, 62730, 66589, 69156, 70723, 75545, 82141, 93982.
6000 din št. 7819, 10876, 12589, 25216, 29735, 47428, 52696, 55616, 56022, 58290, 77856, 78437, 79737, 96348.
5000 din št. 7322, 9259, 13776, 15298, 15398, 22748, 39183, 79124, 80777, 89113, 91736, 92078, 29901.
4000 din št. 4631, 5012, 13763, 14367, 18567, 22112, 27441, 50127, 32778, 33530, 35205, 55723, 40207, 61243, 62559, 63181, 65084, 68173, 70671, 72007, 74528, 80541, 80634, 91800.
Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po 1000 din.
Ker so bili dobitki javljeni telefonično, even-tuelna pomota ni izključena.
Prihodnje žrebanje bo v sredo, 28. t. m.
Vsi oni, ki so zadeli v kolekturi »VRELEC SREČE«, lahko denar takoj dvignejo.
plastjo pršiča, koča SPD razpolagi s 4'i ležišči v dveh kurljivih sobah. — lzprehod po zimski naravi pod vznožje Kamniških planili do Doma v Kamniški Bistrici je posebno doživetje sne«:i 50 em, cesta 7,g;i-žena, na razpolago 1.) postelj v 6 kurljivih sobah. — Planinci.smučarji, sedanji čas je za planinsko smučanje najugodnulši, ne zamudite ugodno prilike ter pohitite na bole snežne poljano Vse informacije o oskrbi planinskih iiostojank in o smuških turah dobite v pisarni SPD. Ljubljana Aleksandrova cesta 4/1. telef. 40-56.
Razpis
Slovenski športni klub Maraton v Mariboru priredi dno 3. marca 1940 «Stangiov spominski smuk« od Kuške koče do Ruš, za pokal .Slovenskega doma«, katerega uredn-k je bil pokojni Stangl Zdravko.
Prvak prejme prehodni poka' in diplomo, drugi in tretji prejmeta diplomi, vsak tekmovalec prejme spominski znak.
Prijave Je poslati najkasneje do 2. marca do 12 s prijavnlno 5 din za tekmovalen na naslov SSK Maraton, Marihor, Koroška cesta 26-11.
Kauče
otomane. naslonjače dobavlja najceneje »Obnova« P. NOVAK. Glavni trg 1 — in Jurčičeva ulica 6
Mineralno oije težko dobivate? Pomagajte si sami!
Obnavljajte porabljeno motorno oljel
„RiGENTOL"
aparat regeneriranje (obnavljanje) porabljenega olja Vam nudi ogromne prihranke. NE FILTRIRANJE — AMPAK REGENERIRANJE: ZA USPEH JAMČIMO 1 Zahtevajte ponudbe, prospekte ali demonstriranje.
Samoprodaja: DEZIDER EISLER, Beograd Vojv. Gligora. br. 15 Tel. 419-49
Kupimo
Otroški kotiček
Peli
za lakiranje, rabljeno — kupim takoj. Šušteršič, Frankopanska 21. (h
Srebro, drage kamne
Id vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah Jos. Eberle, LJubljana Tyrševa 2
(palača hotela „81on")
ZAČARANI GOZD
(21) Prav tedaj se je približal čez lunico velik oblak. V gozdu je postalo kar strahotno. Toda kralj je zapiskal z lepo zlato piščalko in že je prišlo nekaj palčkov z lučkami. Joj, kako krasni pisani lampijončki so to bili!
(22) Samo nekaj je bilo še nerodno! Ančka je bila tako strašno velika poleg malih palčkov, Toda Rdečeliček si je znal pomagati. Iz žepa je privlekel srčkano škatlico z bonbončki in Ančka je morala enega pokusiti. Tedaj pa...
Mali oglasi
■B
Dekle
samostojna kuharica, Išče službo za čez dan. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2696.
Čevljarski pomočnik
išče službo v Ljubljani. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 2693.
flzssai
Violino
bi ee želel učiti v večernih urah. Posamezno ali skupno. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod »Glasba« št. 2715.
m
Elektromotor
rabljen, 3 HP 380/220, takoj kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Elektromotor« št. 2640.
llužbodobe
Samostojno kuharico
za hotel takoj sprejmem. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Dobra kuharica« št. 2660.
Kupujem
rabljene, V dobrem stanju se nahajajoče stroje : (Friktion-presse) torno ln vlečno stiskalnico — (Zlehpresse) rezkalnl in strgalni stroj, (Schaping-masehine ln Hobelmaschl-ne). - Ponudbe s točnim tehničnim opisom poslati na upravo »Slovenca« pod »Stroj 1000« št. 2717.
Krojaškega pomočnika
za prvovrstno veliko delo sprejme Franc AvSlč — Ljubljana - Komenskega ul. 36.
Služkinjo
ali pa postrežkinjo sprejmem za prodajo na trgu. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2718.
Oskrbništvo
Mozirsko koče na Golteh razpisujemo. Ponudbe do 10. marca na naslov: Slovensko planinsko društvo, podružnica Celje.
Mesarskega pomočnika
pridnega, poštenega, ki ima nekaj prakse z Izvažanjem mesa, sprejme takoj Blaž Jeglič, Tržič -Gorenjsko.
Dekle
snažno, pošteno, delavno, z dobrimi spričevali ali vsaj z gospodinjskim tečajem, ki Ima veselje do kuhe, dobi dobro plačano službo v trgovski hiši. -Sprejmemo tudi dekle za kmetska dela. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ljubljana« št. 2706.
rjBTiPrffo]
Fižol, krompir
dobite poceni pri Miklavžu pod lemenatom.
Jajca, cvetje
vedno v zalogi pri Ba-lohu, Kolodvorska 18.
Otroške vozičke
najugodneje kupite pri Banjal, Ljubljana, Miklošičeva 20.
Sedlarji I
okovje za konjsko opremo, žimo, afrlk, špago, peresa, orodje — ugodno kupite pri A. SUŠNIK, železnina, Ljubljana, Zaloška cesta.	(1
Sveža jajca
zajamčena, 720 kom. 800 din, 400 kom. 480 din, 120 kom. 140 din franko prevoz, razpošilja - G. Drechsler, Tuzla.
^ Premog ^
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva 5
telefon 20-59 PostreZba brashlbna
VINA
prvovrstna po najugodnejših cenah kupite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON STEV. 25-73
i
Lepo posestvo
v neposredni bližini Zagreba v enem kosu 50 kat. juter — 300 ha, naprodaj. Natančna pojasnila v upravi »Slovenca« pod št. 2707 ali pri g. Mijo pl. Stepanlč, župnik, Vel. Gorica.
itanoianja
i
Enosobno stanovanje
manjše, oddam. Pavšiča-va 6 - Šiška.
SOBE ODDAJO:
Opremljeno sobo
oddam solidnemu gospodu. Jegličeva 9.
Sostanovalca
iščem. Kastelic, Gosposka ulica 10/11.	(s
Razno
Davčne prošnje
za odpis davkov, napovedi, sestavlja strokovno : Davčna poslovalnica — Ljubljana, Kolodvorska št. 41.	(r)
Gumbnke, gumbe, plise,
monograme, entel. ažur 'ino < n hitro izvrši
Matek & Mikeš
Ljubljana. Franflikanska ulica
Vezenje perila, krasna predtiskana žen. roft. dela
Jakob K-Heeri
26
Berninski kralj
Roman • švicarskega pogorja.
»Kako bi pač mogli pričakovati dobrega od tega sršenastega škrata?« je smejoč se odgovoril Marko, ko mu je nekega dne raz-odela svoje misli. Toda zanemaril pa le ni ničesar, kar bi utegnilo koristiti Piji. In uspeh se je začel kazati, ne od dneva do dneva, vendar pa od tedna do tedna, kakor je bil napovedal Marko.
»Pija, krvave podplute, zamodrele lise so skoraj popolnoma obledele in izginile,« je radostno vzkliknila Cilgija, »in izkažena rama, to se zdaj že vidi, bo prav tako lepa ko ona druga, ali nisi nič vesela, Pija?«
»Saj sem že naprej vedela, da Paltram to zmore, čemu bi sicer bil kamogaskar, in čemu bi bila morala delati toliko neumnosti?«
Bila je nepoboljšljiva, rjava sršenka.
Župnik Tass je nekajkrat obiskal Pijo in na Cilgijino veselje je zelo zaupal v Paltramovo umetnost. In z njim vsa vas, le redki so vihali nosove. Bilo je, kakor je dejal župnik: »Vsa vas napeto pričakuje, kako se bo izteklo. Doslej je vedno veljalo pravilo, da ostane vsak, ki si zlomi ramo, za vedno pohabljen.«
Cilgija je vodila bolnico, ki je nosila roko v široki zanki, že nekaj časa vsak dan na klop pred cerkvico Matere božje. »Zakaj tudi sonce je zdravnik,« je bil dejal Marko.
Nekega večera pa, ko je spremljala Cilgija Pijo proti domu, je stal Marko kakor po navadi v usnjatem predpasniku med vrati svoje delavnice. Toda ko jo je pozdravil, 3e mu je bralo z obraza, da ga nekaj teži.
»Kaj se je zgodilo, Marko?« je vprašala Cilgija.
»Mladi Gruber je bil tukaj in je vzel puško, ki jo je bil naročil stari,« je dejal potrto, »in potem je odšel v župnišče «
Cilgija je zardela. S prikupno zaupljivostjo je prijela Marka za roko in dejala: »Neumnost, Marko, prav brez potrebe si ljubosumen. Čuj me, Markol« Z žarečimi očmi ga je pogledala. »Zdaj so tako nebeško lepi dnevi in preden zapade sneg, bi rada odšla še enkrat v Puschlav, da bi pomolila na grobu svojega očeta in pogledala, kako je z našo hišo. In tako mislim bi bilo prav lepo, ako bi mi hotel biti za spremljevalca in vodnika na Bernino. Zjutraj zarana bi odrinila iz Pontresine in bi počivala tam zgoraj pri Malih jezerih. NaSemu
staremu, zvestemu hlapcu Tomažu, ki mi čuva hišo v Puschlavu, bi pa naročila, naj pride na sedlo popoldne okoli štirih. Marko, pojdi z menoj v veliko, brezmejno samoto gora, tam se bova mogla razgovo-riti tako prav od srca do srcal«
Nič ni odgovoril.
»Jeli, utrpel boš ta dan zame?« je moledovala,
»Da, tisočkrat radi« se je utrgalo končno in zakasnelo iz njegovih ustnic, in kakor pod vtisom čudeža je stal pred njo v svojem usnjatem predpasniku.
Temno in viharno valoveč je prevzemala Marka Paltrama sreča neizmernega zaupanja, ki je ležalo v njenih besedah in očeh, občutil jo je kot odrešenje in odpuščanje. Zakaj okolnost, da mu je umaknila čelo, ko jo je pri priznanju ljubezni pred cerkvico Matere božje hotel poljubiti, da je bila pozneje vendarle težila kot rahel opomin na Roseško dolino.
Zdaj je vedel, da je bil Cilgijo zadrževal samo dekliški ponos.
»Torej, Marko, vesel obraz, prav tako srečen ko zdajle, šla boval«
Govorila je s preprosto dobrotljivostjo in nato se je prekrasna mladenka napotila proti vasi. Marko Paltram pa ta dan ni več delal.
Zakaj sreča je praznik.
*
»Cilgi,« tako je krajšal župnik dobrosrčno njeno ime, »spremil sem Gruberjevega sina v Samaden; žal mi je mladega možal Ima tako lep moški nastop, dobre modre oči, in mislim, če bi ga bila zdaj videla, bi ti bolje ugajal nego v Fetanu. Pristrižena plava brada se mu dobro poda, in čeprav je nekoliko suhega govorjenja, se zna vendar prijetno smejati.«
»In prav pustežev ne morem prav nič trpeti,« se je rahlo porogala Cilgija. »Toda povejte mi, kako vam je ugajala puška, ki jo je napravil zanj Paltram?«
Župnik se je nasmehnil temu skoku na stran nekoliko za kočniki.
»Kfasno delol« je pa vendar odgovoril navdušeno. »Paltram bo dobil to zimo kopico naročil.«
»Da bova komaj še utegnila krpati Pijino ramo,« mu je segla veselo Cilgija v besedo.
»Dobro se ponaša,« je rekel župnik. »Vajino reševanje v Fetanu — novi orožni zaklep — njegovo zdravniško znanje, vse sluje med ljudmi in ga priporoča in njegove malopridnosti v Maduleinu se pozabljajo.«
»In da prihaja zdaj vsako nedeljo v cerkev, je tudi lepo,« je po-vzefa Cilgija nagajivo župnikovo hvaljenje.
»Porednica!« In kakor bi jo hotel kaznovati, je nadaljeval: »Na tvojem mestu bi se za mladega Gruberja ne menil tako malo. Bilo mi je žal, da sem ga moral, četudi z dobro besedo, v tvojem imenu tako brez upanja zavrniti.«
V župnikovem glasu je bilo nekaj, da je Cilgija resno prisluhnila.
»Bil je tako žalosten, da so ga skoraj posilile solze,« je nadaljeval župnik. »Posebno še, ker sem mu nujno svetoval, naj si ne prizadeva, da bi te še videl, saj si bo s tem nakopaval samo nove bolečine.«
»Stric, žalostno je, biti ljubljen, ko ne moreš ljubiti tudi sam,« je odgovorila razburjeno. »Mladi Gruber se mi smilil«
»Tisti lov na vilice je edino, kar bi se mu moglo očitati. Ako je res, kar pravijo, je to grd madež na njegovi časti. Toda veliko vprašanje je: Ali je res?«
»In čeprav bi bilo vse izmišljeno, bi ga vendar nikoli ne ljubilal« je spregovorila Cilgija odločno.
Župnik jo je vprašujoče pogledal.
»Stric, jaz ljubim drugega,« je dejala odlašajoče in zardela.
»O, ti potajenkal« In zdaj je bil župnik napeto radoveden kakor že dolgo ne. »Konradin Flugi? Njegov oče, deželni sodnik, bi prav gotovo nič ne ugovarjal. Vem namreč, da te visoko ceni.«
»Konradin Flugi je poklonil svoje zaljubljeno srce že neki drugi,« je odvrnila Cilgija hudomušno.
»Potem veš več skrivnosti iz Engadina nego jaz — aH je vrli Fortunat Lorsa?«
Živo razgiban je silil župnik k odgovoru.
»Ni Lorsa, čeprav bi ga izmed letanskih prijateljev mogla še naprej ljubiti in bi mi bil desetkrat dražji nego Gruber. Tudi ni Andrej Saratz, ki ml je prepočasen in preveč ribje krvi, naj bo že pri delu ali govorjenju. Tudi ne Lucij Planta, ki pri svojih dvajsetih letih govort tako gladko kakor kak poslanik in dela tako natančne razločke kakor star sodnik. Kot prijatelje imam pač vse prav rada —« Nestrpen je vprašal župnik: »Pa vendar ni Paltram, saj mu i '1?. IpvsKega početja nisi nikoli odpustila?« ilgija se je obotavljala.
»Reci mi, da ni on, bilo bi mi žali«
Neka slutnja je prešinila župnikovo glavo, ob Pijini postelji sta se shajala mlada človeka vsak dan.
»Pa vendar, Paltram je,« je zašepetala Cilgija resno in povesila zardelo glavo.
Dobrodušni župnik je burno vstal in s težkim korakom meril sobo.
Mučen molk je zavladal med obema in na steni se je čulo počasno
tiktakanje stare ure. -*-—____
goveda
nje-
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariJ
Izdajatelj: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčii