PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo
Cena 60 lir
Leto XXIV. St. 82 (6975)
V PRIČAKOVANJU PRVIH STIKOV MED ZDA IN SEVERNIM VIETNAMOM
U Tant sprejel predsednika Johnsona na sedežu OZN ter se z njim pogovarjal o miru v jugovzhodni Azij
Stiki med Londonom in Moskvo - Indija ponuja Washingtonu in Hanoju vso pomoč za začetek mirovnih pogajanj - ČSSR predlaga, naj bi razgovori bili na češkoslovaškem ozemlju
1
NEW YORK, 4. — Predsednik Johnson je danes ob 15.50 Po krajevnem času (ob 21.50 po srednjeevropskem času) obiskal glavnega tajnika OZN U Tanta na sedežu OZN. Johnsonov obisk je prišel nepričakovano. Sestanek je zadnji trenutek organiziral ameriški predstavnik v OZN Goldberg. Johnson je zapustil sedež OZN
ob 23.05 po srednjeevropskem času in U Tant ga je spremljal do izho-da. Njun razgovor je trajal eno Uro in dvanajst minut. Johnson je takoj nat< odpotoval zopet v Wa-shington, od koder je nato odpoto-yal na Havajske otoke. U Tant pa Je odpotoval zvečer v Ženevo.
V zvezi z razgovorom pravi skupi no uradne sporočilo: «Predsednik m glavni tajnik sta se zasebno sestala, da bi se pogovarjala o miru y Vietnamu in v jugovzhodni Azi-!'■ Pri razgovoru sta bila navzoča Podtajnik OZN Bunche in poslanik Goldberg.*
Današnji sestanek med Johnsonom 'n TJ Tantom je bil prvi po letošnjem februarju, ko je U Tant obiskal Johnsona po svojem obisku v raznih prestolnicah in ko je izrekel prepričanje, da bi Severni Vietnam sprejel mirovne razgovore o brezpogojni ukinitvi ameriškega bombardiranja
Kakor zatrjujejo v (Vashingtonu, so bile U Tantove informacije odločilne in so pripeljale do nedeljskega Johnsonovega govora, v katerem je napovedal delno ukinitev bombardiranja.
Predsednik britanske vlade Wil-son je izjavil danes v spodnji zbor-uiui, da sta Velika Britanija in Sovjetska zveza, ki sto sopredsedni-C1 ženevske konference, pripravljeni ' skladu s svojimi možnostmi pomagati prizadetim, da bi dosegli sporazumno rešitev. Dodal je, da le v rednem stiku z Moskvo od dneva, ko je obiskal sovjetsko prestolnico letošnjega januarja. Poudaril je, da se obe vladi trudita Pri svojih prijateljih in zaveznikih, da pomagata, da bi dosegli mir.
Wilson je nato izjavil, da je Johnsonova napoved delne prekinitve bombardiranja «zgodovinska*, in je dodal, da je treba rešiti še številne probleme, preden bo dosežen mir.
Na neko vprašanje je Wilson dal razumeti, da ne verjame, da bi Kitajska imela odločilno vlogo pri
iskanju mirne rešitve. Na koncu je izjavil, da ie Velika Britanija v tesnem stiku tudi z Avstralijo, Novo Zelandije in z drugimi drža vami Commonvvealtha Predstavnik ameriškega državne ga departmaja je izjavil, da ZDA skušajo «določiti primerna sredstva, da stopijo v stik s predstavniki Severneg? Vietnama*. Ni pa hotel povedati drugega. Izognil se je vsem vprašanjem, ki so se kakor koli nanašala na morebitne neposredne ali posredne stike ZDA s Hanojem v preteklosti, kakor tudi
(ZDA, Tajska Filipini, Južna Ko kitajski časopisi in radio doslej reja, Nova	Zelandija	in	Avstrali-	sploh še	omenili	hanojske	izjave,
ja), objavili	sporočilo,	ki	pravi, da	Kitajska	tiskovna	agencija	v svoje južnovietnamska vlada	naklonje- [	J* dosedanjih oddajah venomer
tedanji	d,	hi	* »Ml	'	"*
mirovni pogovori m da se posvetu- sk() iju^stv
vietnam-
je z zavezniškimi vladami kako | ameriške ^napad^lce ^z^svoje^do
naj bi se vodila pogajanja. V spo- j zeie„
ročilu je tudi rečeno, da so se spo j Francoska nvlada v senci«, ki jo razumeli, da se bodo zavezniške sestavljajo predstavniki zveze ie-vlade stalno posvetovale o vseh vice, je objavila sporočilo, ki pra. vprašanjih
zvezi s pogajanji in o odločitvah, ki naj se s tem v zvezi sprejmejo.
Sporočilo
vi med drugim: «V Vietnamu je na pohodu mir. Predlogi predsednika Johnsona so razgibali stanje,
„e .»»j.	£i£g;ilShSi«““S^o*Sl
zahteve po udeležbi pri pogajanjih i viaije Severnega Vietnama je na-med Hanojem in VVashingtonom. j povedan prvi sestanek med voj-Kakor je znano, je predsednik Tieu , »kujočimi se in vsi Usti, ki želijo v preteklosti večkrat izjavil, da1 mir se morajo veseliti.« mora biti Južni Vietnam udeležen Sporočilo poudarja, da bodo po-
pri razgovorih s severnimi Vietnam ci. Minister za informacije je v
glede vseh vprašanj v zvezi z no-1 zvezj z včerajšnjo izjavo severno-
vicami, da se bodo razgovori med Američani in severnimi Vietnamci verjetno začel; prihodnji teden v Moskvi V pristojnih ameriških krogih izjavljajo, da izbira sedeža za sestanek ni bistvene važnosti za ZDA.
Češkoslovaško zunanje ministr-
vietnamske vlade izjavil: «Mogel bi biti prvi korak, toda Hanoj mora iti nekoliko dlje in stopiti v stik z južnovietnamsko vlado.*
Glasilo sevemovietnamske komunistične stranke poudarja danes, da je odločitev hanojske vlade korak dobre volje, in poudarja, da del-
stvo je javilo, da je češkoslovaška na prekinitev bombardiranja Se-vlada predlagala, naj bi razgovori I vernega Vietnama ne zadovoljuje
med ZDA in Severnim Vietnamom bili na češkoslovaškem ozemlju.
V	ameriških diplomatskih krogih izjavljajo, da v bližnji prihodnosti ni predviden v Ženevi noben sestanek med ZDA in Severnim Vietnamom. Mnenja so, da bi pripravljalni sestanki mogl' biti v neki prestolnici, kjer imajo ZDA in Severni Vietnam svoje predstavnike, kakor npr. v Rangunu, Vientianu ali pa tudi v Parizu ali Moskvi.
V	Novem Delhiju izjavljajo, da je Indira Gandi poslala Johnsonu in Hošiminhu osebni pismi ter ponudila dobre usluge indijske vlade za organiziranje mirovnih razgovorov med ameriškimi in severnovietnam-skimi predstavniki Zatrjuje se, da Indira Gandi poudarja v svojih pismih, da je indijska vlada kot predsednica mednarodne nadzorstvene komisije v Vietnamu pripravljena ponuditi obema strankama vso pomoč za začetek mirovnih pogajanj.
V	Sajgonu s< po sestanku v predsedniški palači med predsednikom republike in poslaniki šestih držav, ki sodelujejo v vojni v Vietnamu
*."in.i....■■■■milil.......Ulil.....11111"""»"»
BOJI V VIETNAMU SE NADALJUJEJO
Ameriško bombardiranje daleč severno od Hanoja
Napad čet FNO na kolono, ki prodira v smeri proti Khe Sanhu
HANOJ, 4. Radio Hanoj je spo-™C|1. da so ameriška letala bombardirala obljudeno področje severozahodno od Hanoja, in sicer ne-k0 mesto 50 km zahodno od glav-b,eBa mesta pokrajine Lai Chau. la pokrajina leži na skrajnem se-nJTozahodu Severnega Vietnama, km severno od 20. vzporedni-ka, ki ga je Johnson določil za me-■1° letalskih operacij. Severnoviet-bamska agencija je navedla, da so ameriška letala tu odvrgla 50 bomb. Kazen tega so ameriška letala bombardirala tudi glavno mesto pokra-Jlne Thanh Hoa, kakih 50 bomb pa so zmetala na Vinh, glavno mesto Pokrajine Nghe An. Eno ameriško etalo je bilo sestreljeno.
V VVashingtonu najprej niso ko-i menhrali vesti o bombardiranju Področja severno od Hanoja. Neki Predstavnik Pentagona je dejal, da so videli tako informacijo, da pa *majo za sedaj kaj izjaviti. Pozne-i. P® je pomočnik obrambnega ministra Phil Goulding izjavil, da si-I “r nič ne vedo o kakem napadu etal severno od Hanoja, vendar so Uvedli preiskavo.
Preteklo noč pa so čete FNO v Južnem Vietnamu z možnarji na-a n oporišče za helikopterje 5 km od PJeikuja ter nekatera druga o-Porisca Američanov in južnoviet-namskih vladnih čet v Vinh Longu, v ,0?]*-* in na področju Sajgona.
'oddelek narodnoosvobodilnih sil ■ e napadel mesto Cay Lay, 90 km - bgozahodno od Sajgona. Ostri bo-i.so bili tudi pri Son Nhutu, leta-%u Sajgona.
Na skrajnem severozahodu dežele (Juz, Vietnama) se nadaljuje po-n°d, poročajo ameriški viri, močne ameriške in južnovietnamske vladne skupine proti Khe Sanhu. Napredovanje pa ne gre prav hitro, ,er je treba prej popraviti razrušene ceste. Američani poročajo, da bnslej sploh niso naleteli na kak odpor, pac Da s0 okrog Khe San-na spet opazili gibanje narodnoos-vobodilnih čet Kakih 200 nasprotnikov sc zapazili na odprtem, jih napadli s helikopterji ter jih ka
rišča Ta Con ter jo zapletle v več spopadov. Omenjenih 300 mrtvih m ranjenih vojakov so imeli America-ni v štirih spopadih. Boji trajajo naprej.
V VVellingtonu (Nova Zelandija) je bilo zasedanje predstavnikov sedmih držav, ki sodelujejo v Južnem Vietnamu' ZDA, Avstralija, Južna Koreja, Nova Zelandija, Tajska, Filipini in Južni Vietnam. Sklenili so, da bodo še povečali napore v Vietnamu, dokle- ne bo sklenjen mir. Med drugim so izrazili tudi zaskrbljenost zaradi vedno bolj številnih infiltracij «oboroženih komunističnih tolp» v Južno Korejo.
U Tant
v
danes v Ženevi
ŽENEVA, 4. — Glavni tajnik OZN U Tant bo prišel jutri v Ženevo, kjer bodo položili temeljni kamen novega poslopja, kjer bo svetovna konferenca za trgovino in razvoj (UNCTAD) in drugi uradi OZN, ker je palača OZN v Ženevi sedaj premajhna, ker vedno bolj narašča število držav članic
Prevladuje mnenje, da bo U Tant izkoristil svoj prihod v Ženevo, da naveže stike s švicarskimi predstavniki glede morebitnega sklicanja ženevske konference ter da se posvetuje z evropskimi predstavm-ld OZN v Ženevi glede organizacij; skih problemov. Kljub temu, da m še nič gotovega glede prihodnjega razvoja stikov med ZDA in Severnim Vietnamom, skusajo v palači Združenih narodov v Ženevi ze sedaj rešiti vse probleme, ki bi mogli nastati z morebitnim sklicanjem konference o jugovzhodni Aziji. V omenjenih krogih poudarjajo, da je evropski sedež OZN pripravljen za vsak primer in da bi dali na razpolago konferenci celotno tajništvo, tolmače, prevajalce in stenografe.
Tudi Ženeva je pripravljena na morebitno konferenco spričo dejstva, da ima že izkušnje v zvezi s prvo konferenco leta 1954 in z
zahtev hanojske vlade, da je treba brezpogojno in dokončno ustaviti bombardiranje.
«Od 28. aprila 1967 do danes, dodaja list, je naša vlada s številnimi izjavami jasno poudarila, da se bodo razgovori med Vietnamsko demokratično republiko in ZDA začeli, potem ko bodo ZDA dokazale, da so brezpogojno ustavile bombardiranje in druga vojna dejanja. Stališče naše vlade je bilo vedno stališče dobre volje. Njena izjava od 3. aprila je v skladu s težnjami narodov, ki ljubijo neodvisnost, mir in pravico. Nedvomno pa bo naletela na odobritev in podporo širokih plasti svetovnega javnega mnenja.«
Londonski dopisnik severnoviet-namske tiskovne agencije, ki velja za poluradnega predstavnika Hanoja v Londonu, je izjavil, da je ha-nojski sprejem ponudbe za stike z ZDA dejanje dobre volje, toda postavlja hkrati na preizkušnjo Iskrenost predsednika Johnsona. Dopisnik je omenil Pariz. Pnom Penh in Varšavo kot najprimernejše prestolnice za pripravljalne stike med predstavniki Hanoja in Washingtona.
Pariški dnevnik «Le Monde« objavlja intervju svojega posebnega dopisnika v Hanoju s predsednikom tamkajšnje vlade Fam Van Dongorn. Ta izjavlja med drugim: «Dejansko smo pred dvema problemoma: predvsem je politična u-reditev vietnamskega spora. Določbe te ureditve morajo temeljiti na naših dobro znanih štirih točkah in za jug na političnem programu na rodmoosvobodilne fronte, ki je naletel na najširše odmeve v mednarodni javnosti. To pomeni, da se je treba povrniti k ženevskim sporazumom iz leta 1954.
Drugi problem je, kako naj se začnejo razgovori. Tudi glede tega je naše stališče dobro znano. Na žalost, se sedanji voditelji ZDA še dalje ©prijemljejo formule iz Sv. Antona, ki je že anahronistična in zastarela. Konec koncev morajo vedeti, da bomo prav tako resni pri razgovorih, kakor smo na bojiščih. Ali to povzroča strah? Ta vojna nas je razkrila nam samim. Predstavlja naše odkritje, odkritje etike našega ljudstva. Dala je priložnost vsem našim sposobnostim, da se v izredno veliki meri uveljavijo.«
Govoril je zatem o prihodnjih programih svoje vlade, zlasti pa o združitvi Vietnama in poudaril: Sever in jug, mi predstavljamo en sam Vietnam. ZDA nam vsiljujejo vojno na jugu kakor na severu. Naša enotnost se krepi v tej bitki. Johnson ne razume tega bratstva, ki nas globoko druži. Združitev se bo izvršila. Vemo, da bosta potreben čas in potrpljenje, toda ne mudi se nam.«
Moskovski radio je v svojem komentarju poudaril, da je odločitev Hanoja korak velike važnosti ter ustvarja dejanske pogoje za likvidacijo napetosti v jugovzhodni Azija.
Kakor poročajo iz Pekinga, niso
gajanja prav gotovo težavna in «ne-vamo je, da bodo dolga«, ter dodaja, da francoski demokratični socialisti želijo, naj bi prvi sestanek pripeljal do sklicanja mirovne konference, katere bi se morali udeležiti ne samo vojskujoči se, temveč tudi predstavniki vseh struj južnovietnamskega javnega mnenja in držav podpisnic ženevskega sporazuma iz leta 1954, zato da se
zajamči splošna in dokončna ustavitev sovražnosti, da se ustvari jo pogoji za lojalno posvetovanje vietnamskega ljudstva in da se pripravi prihodnji statut Južnega Vietnama.
Japonsko zunanje ministrstvo je objavilo izjavo, ki pravi, da dogodki ponudbe, ki bo lahko pripeljali do stikov med ZDA in Severnim Vietnamom, pomenijo veliko koncesijo ZDA v primerjavi s prejšnjo formulo iz Sv. Antona, in tudi veliko koncesijo Severnega Vietnama v zvezi z njegovim stališčem glede brezpogojne prekinitve bombardiranja Severnega Vietnama pred začetkom pogajanj. Izjava ugotavlja zatem, da se bodo stiki nanašali samo na pripravljalne razgovore o poznejših pogajanjih, in dodaja: «Vendar pa bi tak stik med dvema strankama lahko bil podlaga za prava in popolna mirovna pogajanja in lahko velja za pomemben korak v smeri miru. Japonska upa, da se bosta ob*; strani potrpežljivo trudili, da dosežeta dokončno rešitev, in je pripravljena v celoti sodelovati, da bi dosegli tak rezultat.«
V Washingtonu zatrjujejo, da so v ZDA začeli resno upoštevati
možnost prekinitve bombardiranja kot rezultat stikov U Tanta s =e-vemovietnamškim diplomati v Novem Delhiju in Parizu letošnjega februarja. Kakor je znano, je U Tant, poročal o svojih razgovorih predsedniku Johnsonu in je tedaj izrazil prepričanje, da se bo Hanoj udeležil razgovorov takoj po ustavitvi bombardiranja.
Kakor piše ameriški list «Los Angeles Times«, je predsednik Johnson sporočil Hanoju formule iz Sv Antona en mesec prej, preden jo je najavil v svojem govoru 29. sen-tembra lani. List trdi, da sta tekst izročila sevemovietnamskim oblastem, dva Francoza, in sicer znanstvenik dr. Herbet Marcovich in ravnatelj FAO Rajmond Aubrac List dodaja, da so poslali v Hanoj novo pismo letošnjega januar ja po neki romunski osebnosti.
Ameriški predsednik Johnson se bo med potovanjem v Honolulu ustavil v letalskem oporišču March v Kaliforniji, kjer se bo sestal z bivšim predsednikom Eisenhower-jem. V Honoluluju pa se bo sestal z generalom Westmorelandom, ki je v ta namen odpotoval tjakaj iz Sajgona. Sestal se bo tudi z i južnokorejskim predsednikom.
TRST, petek, 5. aprila 1968
PRIPRAVE ZA POLITIČNE VOLITVE
Zaključeno vlaganje kandidatnih Ust
V ponedeljek konferenca socialistične stranke ■ V Neaplju ostri spopadi s policijo med stavko uslužbencev mestnega prevoza
RIM, 4. — Danes ob 20. uri je , zapadel rok za vlaganje kandidatnih list za parlamentarne volitve, kot to predvideva zakon, ki pravi. da je treba liste vložiti 45 dni pred volitvami. V petih dneh bodo osrednje volilne komisije pregledale liste in predvsem ugotovile, če vloženi volilni znaki odgovarjajo znakom, ki so jih stranke vložile na ministrstvu za notranje zadeve. Pregledali bodo seveda tudi vse ostale dokumente.
Predsednik Moro je sklical v palači Chigi sestanek, na katerem so bili prisotni ministri Fanfani, Colombo, Pieraccini, Restivo, Tol-loy in podtajnik Malfatti. Obravnavali so mednarodna gospodarska in evropska vprašanja. Po sestanku je minister za kmetijstvo Restivo dejal, da je poročal o italijanskem stališču na zasedanju, ko bodo obravnavali cene kmetijskih pridelkov na Skupnem evropskem tržišču in pri tem še zlasti vprašanja mleka in mlečnih izdelkov. Fanfani pa je dodal, da so obravnavali tudi stališče v zvezi z jutrišnjim zasedanjem v Luksemburgu.	'	- _
Tajništvo PSU je danes dokončno sklenilo, da se bo v ponedeljek ob 15.30 pričela v Rimu v EUR konferenca stranke, ki bo obravnavala volilni program. Na konferenci bo prisotnih okrog 500 delegatov in med njimi člani cen-
IIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllMIIIIIIMIIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllimillillllllliiiliilllllllllllMIItlllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
SPREJETE NA TAJNEM GLASOVANJU CK
Odločne izpremembe v vodstvu češkoslovaške komunistične partije
Odstranjeni so bili vsi «stalinisti» - Smrkovsky kandidat za predsednika skupščine, Cernik pa za predsednika vlade - Beran pri papežu - Premestitve visokih častnikov poljske armade
kih dvajset pobili. Precej drugačno drugimi mednarodnimi Pa je poročilo mžnovietnamske na-. mi, ki so bile v ten,
konferenca-
i-OdnoosTODO^m^fronte^krporoča, i 1954 'število članov štirinajstih da so r.jem b >rci »pometli« okrog | delegacij in drugega osebja znasa-ameriških vojakov in marincev,! lo sedemsto. Poleg tega je bilo o-kl so pripadali koloni, usmerjeni koli tisoč opazovalcev m casmkar-Proti Khe Sanhu Razen tega so [jev, filmskih operaterjev in foto-Američani izgubili šest letal in grafov. Večje težave bodo nastale, mnogo materiala Čete h NO so pre- ce bi se konferenca^ sklicala pole stregle ameriško kolono blizu opo- ti v največji turistični sezoni.
PRAGA, 4. — Centralni komite češkoslovaške komunistične partije je danes na tajnem glasovanju izvolil nov prezidij, ki ga sestavljajo naslednji člani:	Aleksander
Dubček, Oldrih Cernik, František Barbirek, Vasil Bilak, Drahomir Kolder, František Kriegel, Jan Fil-ler, Emil Rugo, Jožef Smrkovsky, Jožef Spaček in Oldrih Svestka. Za kandidate za prezidij pa so bili izvoljeni: Antonin Kapek, Jožef Lenart in Martin Vačulik.
Centralni komite je potrdil za tajnike CK: Dubčka, Cisarja, Kol-derja in Sadovskega, izvoljena pa sta bila še tajnika Inja in Lenart.
število članov prezidija se je zmanjšalo od 14 na 11, kandidatov pa od petih na tri. Vsi eksponenti ((stalinistične« linije so izpuščeni in so prišli v prezidij nekateri novi ter bolj odprti ljudje. Med izpuščenimi so: Novotny, Hen-dryh, Cudik, Dolansky, Šimunek, Lastovička, Boruvka in Lenart. Zadnji je ostal kandidat. Sprejeli so tudi ostavko Pastyrika, ki je bil kandidat za prezidij in tajništvo.
Centralni komite je poleg tega priporoči) izmenjavo Novotnega z mesta predsednika nacionalne fronte in za to mesto priporočil Fra-tiška Kriegla
Poleg tega je centralni komite sprejel še dve zelo pomembni priporočili. Sprejel je na znanje o-stavko predsednika skupščine La-stovičke in je na to mesto predlagal Jožeta Smrkovskega. Za predsednika vlade pa je na mesto Lenarta predlagal dosedanjega podpredsednika Cernika.
Iz objavljenih imen se ranko razbere ,da je prišlo do korenitih iz-prememb v centralnem komiteju in da bo sporedno prišlo tudi do globokih izprememb v parlamentu in v vladi, ki bo verjetno dala ostavko takoj po zaključku zasedanja CK.
Dosedaj je spregovorilo na zasedanju 61 govornikov, nekateri so se odpovedali, tako da ostane še 47 vpisanih. Ker so omejili čas
iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiio**
Poskus s Saturnom 5»
delno neuspel
CAPE KENNEDY, 4. - Danes ob 13. uri so izstrelili vesoljsko kabino brez posadke s super rake to »Saturn 5». Saturn je visok kot nebotičnik s 36 nadstropji. Dve minuti in pol po izstrelitvi je začel delovati motor drugega dela, medtem ko se je prvi odklopil in je padel v morje. Kmalu zatem sta dva motorj pogonskega stroja drugega dela rakete prenehali delovati, zaradi česar je kabina sedaj na tiru okoli Zemlje, k je drugačen od predvidenega Kabina z vesoljsko ladjo bo krožila po sedanji progi še nekaj časa, kasneje pa bodo skušali vžgati motor tretjega dela, tako da bi se poskus zaključil po predvidenih načrtih Že pred izstrelitvijo so morali ohladiti gorivo, ker je obstajala nevarnost, da bi se preveč ogrelo.
Če bi se poskus popolnoma posrečil. so imeli Američani v načr-
tu ponovno izstrelitev podobne ra kete z vesoljsko ladjo, v kateri bi bili Walter Schirra, (Valter Cunning-ham in Don Eisele
Zvečer so javili da je vesoljska kabina «Apollo 6» padla v sred njem Tihem oceanu. Čeprav poskus s »Saturnom 5» ni potekal po pred videnih načrtih, je kabina vseeno dosegla višino 22.119 km od Zemlje. Današnja izstrelitev je delno neuspela, ker pogonski stroji rakete niso delovali, zaradi česar je vesoljska ladja krožila po nepravilnem in predvsem nepredvidenem tiru okoli Zemlje. Za oddaljitev kabine od tretjega raketnega dela so se poslužili motorjev v sami kapsuli. Raketni izstrelek pa, ki bi se moral po načrtih programa «Apol-lo» oddaljiti od Zemlje 512.000 km, zaradi okvare na pogonskih napravah te višine ni dosegel.
na četrt ure, menijo, da bo CK lahko zaključil jutri z delom. Predvidevajo, da bodo izdelali nov program, katerega bodo predali v preučitev skupščini.
Generalni tajnik Dubček je danes ponovno govoril in je predlagal, da se sprejmejo predlogi prezidija o spremembah oseb in o programu.
Danes je spregovoril tudi No-votny, kateremu so dali takoj besedo in katerega niso časovno o-mejili. Novotny je priznal svoj delež krivde za «pretekle napake«, vendar pa je odločno zavrnil obtožbe, da se je poslužil vojske za pritisk na centralni komite de-cebra lani in januarja letos.
Sporedno z vestmi, da je javno tožilstvo pričelo preiskavo o tragični smrti Jana Masarika, so povsej češkoslovaški pričeli spontano postavljati na svoja mesta spomenike njegovemu očetu Masa-ryku, ki je bil prvi predsednik češkoslovaške republike in ki so izginili po 1948. letu. Filozofska fakulteta v Pragi je povabila profesorje filozofije, ki so jih izključili v Varšavi, da pridejo poučevati v Prago.
VATIKAN, 4. — Pavel VI. je dopoldne sprejel praškega nadškofa Berana. Uradno poročilo pravi, da je bil sprejem pripravljen že pred časom in da je Beran s papežem razpravljal predvsem o delu češkoslovaške skupnosti v izgnanstvu in o pomoči, ki jo nudijo s pošiljanjem verskega čtiva v domovino. Isto poročilo nadaljuje, da pa ni izključeno, da nista med sprejemom obravnavala tudi nekatera vprašanja cerkve v ČSSR zlasti z vidika zadnjih izprememb. Glede povratka Berana v CSSR pa je znano, da bi to zahtevalo novo pogodbo med Vatikanom in češkoslovaško vlado, kot je bilo določeno pri odhodu Berana februarja 1966. leta. Beran ni nikoli skrival, da bi se rad vrnil v domovino.
VARŠAVA, 4.	— Dogodki na
Poljskem so dobili kaj čudno obeležje, saj govore neuradne vesti o neke vrste poskusu vojaškega pritiska, pri čemer ni povsem jasno, za kakšno smer gre. Glasilo obrambnega ministrstva «Zolnirz tVolnosci« namreč piše, da so zadnji dogodki pokazali, da obstajajo na Poljskem sovražne sile raznih vrst in to kaže sionistične, kot ideološka gibanja v raznih sektorjih «in tudi v armadi«.
To pisanje se spravlja v zvezo s spremembami v vodstvu armade, kjer so odstavili štiri visoke častnike, ki so jih premestili n* manj pomembne in neodločilne položaje. Predvsem gre za generala Waryszka, ki je poveljeval varšavskemu vojaškemu okrožju, ki obsega celotno vzhodno Poljsko, in ki bo sedaj nadzoroval opremo vojske pri ministrstvu za obrambo. Gre za največjo preosnovo, ki je bila izvedena v armadi od junija lanskega leta.
no ocenjuje sklep predsednika ZDA Johnsona o delnem prenehanju bombardiranja Severnega Vietnama in ugotavlja,- da je vlada demokratične republike Vietnama s svojo zadnjo izjavo potrdila že prej izraženo pripravljenost za pogajanja in s tem dala izredno pomemben prispevek ustvarjanju možnosti za politično rešitev, Jugoslovanska vlada izraža upanje, da bo tak razvoj odprl pot za pogajanja in politično rešitev vietnamskega vprašanja, da bo prenehalo prelivanje krvi in omogočilo vientamskemu ljudstvu, da samo odloča o svoji usodi in živi v miru, je izjavil na današnji tiskovni konferenci zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dragoljub Vujiča.
LUKSEMBURG, 4. - Jutri se bo sestal ministrski svet šestih držav Evropske gospodarske skupnosti, ki bo ponovno obravnaval kandidature Velike Britanije, Irske, Danske in Norveške za vstop v skupnost. Kot je znano, je do sedaj te kandidature zavrnila Francija, pri čemer je seveda v ospredju vprašanje vstopa Velike Britanije. Na zadnji seji so sklenili, da stalna komisija preuči zadevo in
da izdela splošne smernice. Komisija se je izrazila za načelo razširitve skupnosti in za sporazum glede nekaterih osnovnih vprašanj. Glede vstopa Velike Britanije pa zahteva, da predhodno uredi svoje gospodarstvo, kar je Velika Britanija že pričela
Proslava 100-let niče Slovenskega naroda»
BEOGRAD. 4. — z jutrišnjo sejo zveznega odbora zveze novinarjev Jugoslavije se bo v Mariboru pričela dvodnevna proslava 100-letni-ce izdaje prve številke prvega slovenskega dnevnika «Slovenski na rod». Istočasno bodo odprli več razstav in odkrili bodo tudi spominsko ploščo na hiši, v kateri je bila prva slovenska redakcija. Poleg tega bodo med to proslavo razdeljene tudi Tomšičeve in Petkove nagrade za novinarske spise in organizirana slovesna akademija in neke druge prireditve. Poleg številnih slovenskih kulturnih in političnih delavcev in novinarjev se pričakuje, da se bodo proslave udeležile tudi novinarske redakcije iz Avstrije, Madžarske in Italije.
"""""""‘""""»■»"»»»»»»»»»Ml..................................
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
Predsednik Tito odpotuje danes na Japonsko
Solidarnost z Vietnamom . Lojze Skok pomočnik zveznega tajnika za informaeije
tralnega komiteja, tajniki federar cij, poslanci in številni intelektualci, katere bodo izrecno povabili. Konferenca bi morala biti že znatno prej, vendar se je sklicanja zavleklo zaradi drugih obveznosti in predvsem trdih naporov v parlamentu. Zato na konferenci ne bodo obravnavali notranjih partijskih vprašanj, kot je bilo to prvotno predvideno.
Iz Italije je odpotoval podpredsednik Sovjetske vlade Leonid Smirnov, ki je prispel 25. marca in ki si je ogledal številne industrijske obrate. Pred odhodom je izjavil, da je povsod naletel na prijazen sprejem in da je bil obisk zelo zanimiv.
Podtajnik predsedstva vlade Sa-lizzoni je sprejel novinarje, ki sestavljajo delovne skupine za preučitev delovnih pogojev in norm o socialnem zavarovanju v raznih evropskih državah Te delovne skupine so ustanovili na mednarodnem zasedanju novinarjev maja 1967 in so se sedaj sestale v Rimu 2. m 3. aprila. Drugo zasedanje bo na Madžarskem septembra letošnjega leta.
V Neaplju so danes stavkali u-službenci občinskih prometnih pod. jetij AT AN in TPN, ki protestira-jo, ker se ne izvaja delovna pogodba in ne prejemajo dodatkov, kot to prejemajo uslužbenci podobnih podjetij po vsej Italiji. Stavko so proglasili pred sejo občinskega sveta, ki se je sestal danes zvečer.
Okrog 1.500 tramvajskih sprevodnikov in voznikov se je zbralo na sindikalnem zborovanju, nato 1» so zasedli središče ceste In so se v povorki usmerili proti občinski palači. Pred palačo je prišlo do zelo resnega spopada s policijo. Po policijskih vesteh je policija hotela množico razgnati, za kar je uporabila gumijevke, ter so se tramvajski uslužbenci pričeli braniti z vejami od dreves. Do najresnejšega spopoda pa je prišlo, ko so se polastili opuščenega avtobusa, s katerim so zapeljali na dvorišče občinskega poslopja. Po policijskih poročilih je bilo 26 oseb ranjenih, policija pa je pridržala 61 demonstrantov.
Jugoslovanska vlada pozdravlja razvoj v Vietnamu
BEOGRAD, 4. — Jugoslovanska vlada pozdravlja najnovejši razvoj dogodkov v zvezi z Vietnamom, ki ustvarja pogoje za pogajanja in politično rešitev vprašanja. Jugoslovanska vlada pozitiv-
Predsednik republike maršal Tito odpotuje Jutri s svojo soprogo na uradni obisk na Japonsko, od koder bo odpotoval na uradna obiska v demokratično republiko Mongolijo in Iran. V zvezi s tem potovanjem predsednika republike le zastopnik državnega tajnika na konferenci izrazil prepričanje, da bodo ti obiski prispevali k napredku in sodelovanju Jugoslavije z Japonsko, Mongolijo in Iranom in k stabilizaciji miru na svetu.
Na zanimanje novinarjev, na kakšen odmev so naletele poslanice predsednika Tita voditeljem posameznih držav, je Vujiča dejal, da se posvetovanja v zvezi z idejami, ki jih je prikazal predsea nik Tito v svojih poslanicah voditeljem posameznih držav in vlad, v katerih je opozoril na potrebo nadaljnjih skupnih naporov za izboljšanje mednarodnega položaja. Lahko poudarim, je dejal Vujiča, da so dosedanje reakcije zelo pozitivne. One potrjujejo, da obstaja široko soglasje o potrebi nadalj njega aktiviranja nevezanih in drugih držav kakor tudi o ideji in o zažalenosti sklicanja nove konference.
BEOGRAD, 4. — Družbemo-poli-tične organdzaaije v Beogradu organizirajo 6. tm. v Beogradu ve-
lik miting solidarnosti s pravično borbo vietnamskega ljudstva. V vabilu na ta miting družbeno-politič-ne organizacije Beograda obsojajo imperialistično politiko ZDA v Vietnamu, ki je «pravi zločin proti človeštvu in miru«, in ugotavljajo, da je bila socialistična Jugoslavija vedno na strani pravične borbe vietnamskega ljudstva. «Narodi Jugo slavije z gnusom obsojajo ameri ško napadalnost v Vietnamu in / duhu tradicionalnega intemaciona lizma in svobodoljubnih občutkov izražajo polno solidarnost z Junaško borbo vietnamskega ljudstva « izjavljajo družbeno • politične organizacije Beograda v svojem pro glasu.
BEOGRAD, 4. — Zvezni izvršni svet se je na včerajšnji seji izrekel za sklenitev sporazuma o prepovedi širjenja vseh oblik jedrskega orožja. Svet sodi, da bi ta sporazum moral privesti do konkretnih ukrepov za začetek procesa jedrske in sploh vsake razorožitve.
Na včerajšnji seji je zvezni izvrš. ni svet postavil za pomočnika zveznega tajnika za informacije Lojzeta Skoka, političnega delavca CK ZK Slovenije, za stalnega zastopnika Jugoslavije pri UNESCO v Ženevi pa člana izvršnega sveta Makedonija Dušana Popovskega.
Odmevi razgovorov med KPI in nemškimi socialdemokrati
BONN, 4. — Prezidij socialdemokratske stranke je danes obravnaval vrsto vprašanj v zvezi z odmevi na zadnji kongres in zlasti v zvezi s kritikami sestanka med nemškimi socialdemokrati in predstavniki italijanske komunistične partije. Član prezidija Egon Franke je poročal o razgovoru, na katerem so zastopali KPI Ber-linguer, Galluzzi in Segre in podčrtal koristnost teh razgovorov, katere je treba nadaljevati v interesu nemške politike. Prezidij je zanikal, da bi prišlo do razgovora med Brandtom in Longom in da sta samo med obiskom Kie-singerja v Rimu tako Brandt kot Longo prisostvovala kosilu, ki ga je priredil predsednik italijanske republike. Kritizirali so tudi pisanje lastnega biltena, ki omenja možnost sodelovanja med KPI in KD v Italiji, češ da ta trditev ne odraža stališč stranke, niti ni povezana s stiki, ki so jih imeli z italijanskimi komunisti. Razgovori s KPI so se nanašali izključno na vprašanja pomirjenja v Evropi in na voljo Bonna, da se sprejme pogodbo o nenapadanju in na odnose med Zapadno Nemčijo in vzhodnim Berlinom.
V zvezi s temi razgovori je podpredsednik socialdemokratske stranke (Vehner poslal Nenniju telegram s pojasnili.
Polemika je nastala v zvezi s poročilom, ki ga je objavil bilten socialdemokratov v torek in kjer je med drugim rečeno: «KPI je pomembna politična sila, ki se je ne more ignorirati ali zanikati. Med drugim ni povsem izključeno, da nekega dne ne bo prišlo do demokristjansko komunistične koalicije«.
Na to trditev je včeraj polemično zelo ostro odgovorilo glasilo italijanskih demokristjanov «11 Popolo«, češ da so nemški socialdemokrati zelo slabo obveščeni.
Proces zaradi olimpijskega naselja
RIM, 4. — Jutn se bo zat sodna razprava proti domnevr nepravilnostim med gradnjo ol pijskega naselja v Rimu, ki je p osmimi leti sprejelo atlete z v delov sveta in katerega so kasr: spremenili v rezidenčno središče družine uslužbencev javnih sli Na zatožni klopi bo 22 oseb, ki bodo morale zagovarjati zaradi | vare pri izvedbi pogodbe In pc verbe
Stanovalci so kmalu spoznali, so bile hiše zgrajene s slabim terialom. Na njihovo zahtevo sodna oblast uvedla preiskavo, je ugotovila, da so gradbeniki vzročali lastnici stanovanjskih INCIS skupaj 797 milijonov lir ; moženjske škode. Podjetja se i držala pogodbenih obveznosti so za gradnjo ter za notranjo i ditev uporabila slab material leg podjetnikov bodo na zate klopi dva funkcionarja INCIS, sta vodila dela. dva funkcion« rimskega tehničnega urada, ki morala dela nadzorovati, in t kolavdatorjd, ki so kljub vidnim 1 manjkljivostim potrdili, da so | dahi hviiena po predpisih.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura
lb,2, najnižja 8,6, ob 19. uri 13,8 stop., vlaga 52 odst., zračni tlak 1014,6 stanoviten, veter 4 km severozahodnik, nebo 2/10 pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 13,2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 5. aprila
VINKO
Sonce vzide ob 5.37 in zatone ob 18,38. — Dolžina dneva 13.01. — Luna vzide ob 9.27 in zatone ob 1.38,
jutri, SOBOTA, 6. aprila
IVO
ZAKLJUČENO VLAGANJE KANDIDATNIH LIST ZA PARLAMENTARNE VOLITVE
Za poslansko zbornico 11 list za senat pa 8 oziroma 7 list
Osem list za senat je v prvem, sedem pa v drugem okrožju - Včeraj so bile vložene zadnje tri liste (SS, indipendentisti in PDIUM) - Najavljen prihod velikih «kalibrov» za zborovanja
Sinoči ob 20. uri je zapadel rok livce s pošiljkami svojega propa-'	' -i— i gandističnega materiala na dom,
kar so sicer delali že na prejšnjih volitvah. Napovedujejo tudi prihod velikih «kalibrov». Kampanjo naj bi odprl vsedržavni tajnik stranke Rumor, prišli pa naj bi v Trst tudi predsednik vlade Moro, minister Colombo in Andreotti ter podtajnik stranke Piccoli. Liberalci že napovedujejo prihod svojega najbolj močnega govornika Malagodi-ja. Seveda bodo tudi druge stranke poskroele, da pridejo govorit zanje v Trstu njihovi voditelji.
Jutri bo gost tržaške federacije KD prof. Medi, ki kandidira za senatorja za to stranko v obeh volilnih okrožjih.
za predložitev kandidatnih list za volitve senat in poslansko zbornico. V Trstu so predložili za poslansko zbornico 11 list, za senat pa 8 list za prvo volilno okrožje in 7 list za drugo Za poslansko zbornico bodo stranke naznačene na glasovnici po naslednjem vrstnem redu: KPI, MSI, PRI, KD, PLI, PSIUP. združeni PSI in PSDI, UDNR (Unionc democratica per la Nuova Evropa — fašistični disidenti), indipendentisti z znakom juž-notirolske Volkspartei, Slovenska skupnost in monarhisti.
Za senatne volitve je predložilo svoje kandidate v prvem okrožju 8 skupin: KPI PSIUP. MSI, KD, PRI, PLI, PS1-PSDI, UDNR in monarhisti, v drugem pa KPI PSIUP, KD, PRI. PSI-PSDI, PLI, MSI in indipendentisti. Iz tega je razvidno, da kandidirajo monarhisti in fašistični disidenti (UDNR) za senat samo v prvem okrožju, to je v mestnem središču, indipendentisti pa samo v drugem, to je v predmestjih in okolici. Kot smo že večkrat pisali, kandidirajo komunisti in proletarski socialisti za senat skupno na podlagi vsedržavnega dogovora. Indipendentisti so se povezali z južnotirolsko, konservativno in katoliško obarvano Ljudsko stranko (Volkspartei) ter drugimi avtonomističnimi gibanji v severni Italiji. Njihov znak je znak Volkspartei, to je planika. Kar se kandidatov tiče, je značilno, da sta zopet na listi KD njena poslanca Belci in Bologna, nosilec liste združenih socialistov pa je minister Tol-loy, ki kandidira tudi za senatorja v volilnem okrožju San Dona del Piave.
Včeraj zjutraj sta predložila svoji listi za poslanske volitve Slovenska skupnost in indipendentistična skupina, zadnji Da so predložili svojo listo monarhisti ob 18.30. Nosilec indipendentistične liste je Gio-vanni Marchesich, ki mu sledijo Annamaria Nanni, Emo Tossi in Ferruccio Trieste. Kandidat za senatorja te skupine v drugem okrožju pa je Giuseppe Perper. Na kandidatni listi monarhistov za poslansko zbornico sol, Alfredo Lisi, Ful-vio Cante, Enrico Premuda in Gior gio Machnich, “ža "senat v prvem okrožju pa Enrico Premuda. Fašistični disidenti pa kandidirajo za senat v prvem okrožju Giorgia Pao luccija.
Demokristjani so napovedali, da bo njihova volilna kampanja krajša kot na prejšnjih volitvah, zato
Počastitev 71 žrtev nacizma na Opčinah
Vsedržavno združenje partizanov ANP1 priredi v nedeljo, 7. aprila 1968 na Opčincn s sodelovanjem odporniških organizacij ANPP1A, FIAP in ANEDP, spominsko svečanost v počastitev 71 žrtev nacizma, ob 24. obletnici njihove usmrtitve. Svečanost se bo začela ob 15.30 s polaganjem vencev na spomenik padlih. Gevvili h,mo uo-linski župan Dušan I ovrifaa, prof. Fausto Monfalcon in Eugenio Lau-renti. Nastopila bosta zbor »Vesna« i/ Križa in godba na pihila iz IT« bč.
Uspela stavka pismonoš
Včeraj so pismonoše v mestu e-notno stavkali. Udeležba v stavki, ki sta jo napovedala oba sindikata poštnih uslužbencev, to je FIP-CGIL in SILP-ciSL, je bila stoodstotna. Stavka se je tikala okrog 17 pismonoš, pri čemer niso prišli v poštev pismonoše v okolici. Zaradi stavke ni bila včeraj razdeljena pošta v mestu. Pričakuje se, da bodo imeli v kratkem predstavniki pismonoš razgovore s predstavniki poštnega ravnateljstva za rešitev spora.
Pismonoše so hoteli opozoriti s
raznašanja raanih tiskovini Tn periodičnega tiska, ker je pri tern zaposlenih premalo pismonoš in se pričakuje, da se bo to vprašanje zaradi bližnjih volitev še zaostrilo, saj je znano, da je za časa volitev prava poplava propagandnega materiala tudi po pošti. Pismonoše že leta in leta čaka-
CISL so pokrajinsko poštno ravnateljstvo opozorili nanje. 2e od lani v maju so sicer začeli z revizijo področij za razdeljevanje pošte, toda še sedaj je niso dokončali. Doslej so povečali število področij za sedem in krajevni poštni inšpektor je predlagal, da se prizna pismonošem 55 ur izrednega plačanega dela, a ministrstvo je ta predlog zavrnilo. Kaže, da nameravajo zvišati število poštnih področij še za devet, tako da se bo skupno povečalo za 16 enot. Toda pri tem niso upoštevali raznih zahtev pismonoš ter jim niso plačali vsega izrednega nadurnega dela.
Sindikati pravijo, da bi lahko najbolje rešili spor s tem, da bi ustanovili paritetno komisijo predstavnikov uslužbencev in poštnega ravnateljstvo, ki bi proučila vsa vprašanja.
V Ul. Catullo, kjer se je v sredo vsulo osem tisoč kubičnih metrov prsti in kamenja, se je včeraj povrnil mir. Trinadstropna vila, ki se je zaradi usada premaknila za celih dvanajst centimetrov in ki je bila hudo poškodovana, še zmeraj stoji. Gasilci so danes povlekli iz nje pohištvo in vse ostalo, kar so morale tri družine zaradi nenadne izselitve pustiti v vili. Te družine so sedaj nastanjene v nekem mestnem hotelu in si bodo morale poiskati drugo sta-
novanje. Vse ostale družine, ki so se morale v preteklih dneh izseliti, so se že vrnile na svoje domove.
Predel Ul. Catullo, kjer je prišlo do usada, je še vedno pod kontrolo gasilcev in agentov javne varnosti. Vsekakor pa ni več nevarnosti, da hi prišlo do novih plazov. Dela na gradbišču, kjer se je usulo, so prekinjena. V teku je preiskava za ugotovitev morebitnih odgovornosti.
SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA ODBORA
Številni upravni sklepi odbora drevi na seji občinskega sveta
100 milijonov lir za asfaltiranje mestnih ulic ■ Nad 10 milijonov lir za vzdrževalna dela na stadionu «Grezar»
niiiiiiiiii ii mi 11111111111111 im um niiiiiii m im 1111111111111111 n uiiiirniiii m n iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiini 11111111111111 mn mi m iiiiiiii n n iiiin im n im mi ii"|","|i m""1111 |||||IV
PO PODATKIH TRŽAŠKE OBMEJNE POLICIJE
V marcu v mednarodnem prometu nad dva milijona mejnih prehodov
Nasprotno pa se je v primerjavi z lanskim marcem nekoliko zmanjšalo število prehodov z obmejnimi prepustnicami
Po podatkih, ki jih je zbrala tržaška obmejna policija, je dosegel mednarodni potniški promet na mejnih prehodih s sosedno republiko Jugoslavijo v preteklem marcu 2,000,844 prehodov v obe smeri, medtem ko je znašal v marcu lanskega leta 1,690.073 prehodov. Italijanski državljani so letos dali vsega 1,344.508 prehodov, od tega 669.714 v smeri iz Trsta ter 674.794 v nasprotno smer; tuji potniki pa so dali skupno 656.336 prehodov, od tega 332.609 v smeri proti Trstu ter 323.727 v nasprotno smer. V primerjavi z lanskim marcem je torej letošnji promet napredoval tako pri italijanskih državljanih, kakor tudi glede tujcev, saj je znašal v lanskem marcu pri prvih 1,167.231, pri tujcih pa 532.842 prehodov v obe smeri. Med tujimi državljani, ki so v marcu potovali čez mejne prehode našega področja, je bilo 600.258 Jugoslovanov. Daleč za njimi pridejo zahodni Nemci s 6.723 prehodi, Avstrijci s 5.288, Angleži s 2.617, Francozi s 4.441, Grki s
pa namei-rvajo'dejansko iasuh^vo.'' sindikalni predsta^uta ‘ CGIL in I 5.862, Švicarji z 2 552, Američani ............................m..............................'»"V"""1"""....
ZAKADI NERAZUMLJIVIH BIROKRATSKIH ZAPLETLJAJEV
Vrtnarji na Kolonkovcu so prizadeti ker ne morejo dobiti gradbenih dovoljenj
Vse je odvisno od deželne uprave, ki še ni odobrila regulacijskega načrta in sprememb načrta za gradnjo ljudskih stanovanj
na toliko bolj intenzivna. Predvsem | jo na rešitev svojih vprašanj in
ov	.... rvvoHctavni/lrt PfrTT, ITI
s 3.523 prehodi, itd.	I togruarom, za kar bodo potrošili
V maloobmejnem prometu pa so 2 milijardi in 800 milijonov lir. Na v marcu zabeležili vsega 1,776.250 odseku med P'>rtogruarom in Quar-
prehodov, pri čemer je odpadlo na Italijanske državljane 1,239.841, na jugoslovanske pa 506.409 prehodov. Medtem ko se je v omenjenem mesecu podalo na sosednje jugoslovansko omejno področje 628.305 tukajšnjih državljanov (ter se jih je 611.536 v istem času vrnilo domov), je prišlo k nam iz omejnih krajev sosedne republike 173.039 potnikov (vrnilo pa se jih je čez mejo 263.370). Lanski promet je bil nekoliko višji, saj so takrat zabeležili 1,823.575 prehodov z ob mejno propustnico. Letošnji padec je nastal pri italijanskih državljanih, pa tudi pri jugoslovanskih državljanih, ker se oboji vedno bolj poslužujejo potnih listov, za katere niso več potrebni vizumi. Kakor smo videli v začetku, pa je nazadovanje v obmejnem prometu močno kompenziral napredek v mednarodnem prometu. Glede prometa s propustnicami pa naj omenimo še mračne podatke, porazdeljene po posameznih mejnih prehodih našega področja. Kakor vedno, je bil v tem pogledu na prvem mestu prehod pri Škofijah, koder je potovalo 794.629 ljudi; sledili so po vrsti prehodi pri Fer-nečih (423.393 prehodov), pri Pesku (168.294), Orehu (132.651), Šentjerneju (100.734), Lipici (69 ti. soč 299), Repentabru (24.299) in na openski železniški postaji (11.570 prehodov).
Kakor 'e znano, je tržaški občinski svet marca 1963 izbral področje na Kolonkovcu za gradnjo ljudskih stanovanj na Podlagi za-kona štev. 167 od leta 1962. Ker bi to »omenilo smrten udarec tržaškemu vrtnarstvu, so Protl °n??' nienemu sklepu odločno nastopile Kmečka zveza, Zveza malih posestnikov, Slovenska kultumo-gospo darska zveza, Kmetijsko nadzorm-štvo in trgovinska zbornica s podporo političnih strank. O tem vprašanju smo takrat obširno pisali v našem listu in opozorili na nevar-rost ki je pretila vrtnarjem na Kolonkovcu. Po prizadevanju prizadetih vrtnarjev in omenjenih organizacij ter ustanov, e občinsid svet ponovno razpravljal o tem vprašanju in sklenil, da se to področje izključi iz omenjenega načrta ter ohrani za vrtnarstvo. Sledil je ministrski dekret, ki Je odobril prvotno izbiro, toda po ener-gičnih protestih in posredovanjih, je občinski svet julija 1964 soglasno sklenil, da se omenjeno področje ohrani za vrtnarstvo, v zameno pa poiščejo druga zemljišča za gradnjo ljudskih stanovanj. V ta namen je bila imenovana p<> sebna komisija, ki je izbrala nova področja. Njene sklepe je odobril občinski svet junija 1966. ^ Občin-ska uprava je ta sklep kot delno spremembo področnega načrta za ljudske gradnje poslala v odobritev deželni upravi. Nato je bil o-dobren splošni regulacijski načrt za tržaško občino, ki določa prej omenjeno področje za kmetijsko.
Deželna uprava do sedaj m se odobrila splošnega regulacijskega načrta, niti sprememb načrta za gradnjo ljudskih stanovanj na podlagi zakona štev. 167.
Glede sprememb načrta za gradnjo ljudskih hiš deželna uprava trdi, da občina ne more s svojim sklepom spremeniti določil ministrskega dekreta, s katerim je bil odobren prvotni načrt tržaške občine. Pri tem moramo pripomniti, da je na zadevno vlogo Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov, da se področje na Kolonkovcu o-hrani za kmetijstvo, ministrstvo za javna dela s pismom od 4. decembra 1964 pojasnilo, da je občina pristojna predlagati spremembe k načrtom.
Zaradi teh nerazumljivih zaplet-ljajev ima težave tržaška občina, prav tako pa imajo težave in sitnosti prizadeti lastniki zemljišč na omenjenem področju. Občina jim
nje, ki ustrezajo vsem določilom glede kmetijskega področja. Tako so si nekateri vrtnarji morali urediti stanovanjske prostore kar v kleteh, drugi pa ne morejo začeti z delom za gradnjo nove hiše, ali za večja popravila, dozidavo itd.
Kakor smo že poročali, zapade 10 aprila rok za predložitev prošenj za deželni prispevek za gradnjo kmečkih stanovanjskih hiš. To pomeni, da bodo še bolj prizadeti tisti, ki so že vse pripravili, da bi si že letos zgradili novo hišo.
Občinska uprava kakor nam je znano, ne bi delala težav, če bi imela odobritev dežele glede spremembe načrta za gradnjo ljudskih stanovanj in ne bi imela toliko težav, če bi dežela odobrila regulacijski načrt. Odvisno je torej od deželne uprave, da zadevo čimprej reši, saj se že preveč na dolgo vleče Prizadeti vrtnarji na Kolonkovcu so upravičeno razburjeni.
Prispevki za kmetijstvo
Na predlog deželnega odbornika za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo odv. Comellija je deželni odbor na svoji zadnji seji odobril porazdelitev vsote 112 milijonov Ur, ki jih je dalo na razpolago v kmetijske namene ministrstvo za kmetijstvo. Od te vsote odpade 60 milijonov na videmsko pokrajino, 45 miUjonov na porde-nonsko in 7 miUjonov na gonško. Isto ministrstvo je dalo na razpolago tudi 50 milijonov za prispevke za nakup kmetijskih strojev in sicer na podlagi zakona o drugem «zelenem načrtu«. Od te vsote odpade na videmsko pokrajino 21 miUjonov, na pordenonsko 15 na goriško 9 in na tržaško miUjonov. __________
Potovalne olajšave za obisk velesejma
Uprava državnih železnic bo priz nala posebne olajšave potnikom, ki bodo obiskali 20. mednarodni Ir žaški velesejem, na sporedu od 21 junija do 5. juhja. Železnica bo dovolila popust tudi za prevoz blaga, namenjenega na tržaško razstavo. Tarife bodo veljale za Italijansko ozemlje, pa tudi za nekatere tuje države. Potnikom, ki se bodo podali na tržaški sejem iz namreč" ne i^a‘“g7adbenega"dwo-1 katerega koli mesta v Italiji, bo Tjenja! čeprav gre za kmečke grad-[uprava železnic priznala poust 25
odst. na redni tarifi in sicer v času pet dni pred pričetkom in pet dni po zaključku tržaškega velesejma. Nižje tarife za prevoz blaga na tržaško razstavo pa bodo veljale že od 6. junija pa vse do 21. juUja 1968.
Tudi pomorske družbe iz grupe Finmare bodo priznavale popuste za potovanje v Trst. Tržaški Lloyd bo znižal redne tarife za oboje smerno potovanje za 30 odst. Za prevoz blaga na razstavo bo Lloyd dovolil popust v razmerju 30 odst. na sami povratni vožnji in to največ 1000 kg ali do 1 kub. m blaga. Te znižane tarife bodo veljale od 1. maja do 30. junija v smeri proti Trstu in od 28. junija do 5. avgusta v nasprotno smer Pomorska družba «Italla» bo priz navala popust 20 odst. potnikom ki bodo prihajali na tržaški vele sejem iz katerega koli pristanišča v Evropi, in to en mesec pred odprtjem in en mesec po zaključku velesejma. Podobne olajšave bo priznala potnikom in razstavnemu blagu tudi pomorska družba ((Adriatica«.
Na zadnji seji občinskega odbora so razpravljali o številnih upravnih sklepih, ki so bili vpisani na dnevni red drevišnje seje občinskega sveta. Med drugimi sta tudi sklepa o asfaltiranju mestnih ulic za 100 milijonov lir del, sklep o pooblastilu za izdelavo načrta za opremo in študijo o akustiki v dvorani za kongrese, ki bo zgrajena v novem dramskem gledališču. Za načrte in študije je odbor določil nekaj nad 28 milijonov lir; za načrte in nasvete za odrske tehnične naprave novega dramskega gledališča pa je bilo določenih 21 milijonov Ur.
Odbornik za javna dela Moochi je na seji poročal o vzdrževalnih delih na stadionu «Pino Grezar«, ki bodo stala 10.350.000 lir; poleg tega je obrazložil tudi potrebo po najetju 5 milijonov lir posojila, s katerimi bodo skupno s 4 milijoni, ki jih je darovala deželna u-prava, zgradili slačilnice, prhe in druge pritikline na športnem igrišču pri Sv. Ivanu. Odbor je določil 100 milijonov lir za vzdrževal-na dela na mestni kanalizaciji, 6 miUjonov lir pa za opremo troša-rinskih uradov na Opčinah, Ključu in o od Kontovelom.
Občinski odbor je poleg tega določil tudi milijon Ur za vrtanja na stavbišču bivšega sedeža ana-grafskega urada v Ul. Diaz 25, kjer bodo zgradili novo dvorano. Na predlog odbornice za šolstvo Fara-gune je odbor dal ugodno mnenje o imenovanju italijanske srednje šole na Opčinah po Muziu Tom-masiju. Na predlog odbornika Hreščaka pa je bil odobren prispevek 9 milijonov Ur zavodu Caccia Burlo Garofolo. Odbornik za topo-nomastiko Ceschia je poročal o sklepu, ki bo kmalu predložen v odobritev občinskemu svetu, o poimenovanju novih mestnih ulic in trgov. Na predlog odbornika za finance Verze je odbor odobril jamstvo na posojila, ki jih je najela družba «Autovie Venete« za gradnjo avtoceste Trst - Benetke.
Na seji so odborniki obširno razpravljali o številnih vprašanjih, ki jih je načel odbornik za zdravstvo in higieno Blasina. Odbor je sklenil spremeniti pravilnik, ki v Trstu1 ureja prodajo mletega mesa. Odbornik Blasina je na seji predla-Letos poteka osemdeset lot od gaj spremembo nekaterih členov ustanovitve prve šole Družbe sv. pravilnika, ki urejajo delovanje Cirila in Metoda v Trstu. Nekateri brivcev in frizerk. Sporočil je tu-bivši učenci in učitelji teh šol so da bodo kmalu nadaljevali z dali pobudo, da bi se ta obletni- [ raziskavami v zvezi z borbo proti
učujejo tudi nov način zavarovanja morskih kopališč pred nafto in drugo umazanijo, ki plava na morski površini, z namestitvijo posebnih plavajočih ograj.
Pet dni počitnic za veliko noč
S P D T obvešča
svoje člane
da bo redni letni
OBČNI ZBOR
danes v Ul. Geppa 9 ob 20.30 v prvem sklicanju, v primeru nezadostnega števila pa ob 21. uri.
Dnevni red:	1. izvolitev
predsedstva m volilne komisije; 2 poročila; 3. diskusija; 4. razrešnica obstoječemu odboru; 5. volitve, .6 razno.
Člani, ki še niso poravnali članarine za leto 1967, naj to čimprej storijo še ored občnim zborom v Tržaški knjigami.
tom d’Altino pa bodo položili drugi tir kasneje. Seveda bodo ta tir tudi elektrificirali
Bivšim učencem in učiteljem Ciril.Metodovih šol
onesnaženju morskih voda v zalivu. V tej, .zvezi je izjavil, da pro-
Cez teden dni, in sicer v četrtek, 11. aprila, se bodo za vse šole začele veUkonočne počitnice, ki se bodo zaključile 15. aprila. Učenci in dijaki se bodo torej vrnili v šolo v torek, 16. aprila.
šolsko leto se bo za druge in pete razrede osnovnih šol zaključilo 15. junija, za prve, tretje in četrte razrede pa 28. junija, vendar so šolski skrbniki pooblaščeni, da določijo zaključek trimesečja 22, junija. V srednjih šolah se zadnje trimesečje zaključi 12. junija, 14. junija pa se začnejo zaključni izpiti (mala matura), ki se morajo zaključiti 28. junija. Zrelostni izpiti na višjih srednjih šolah, se bodo začeli 2. julija in zaključiti 25. julija. Kakor je znano, se na slovenskih višjih srednjih šolah začnejo zrelostni izpiti en dan prej.
Danes v časnikarskem krožku
Razprava o glasbeni vzgoji na šolah
Danes ob 18.45 bo v časnikarskem krožku na Korzu ItaUja. 12 «okrogm miza« o temi ((Glasbena vzgoja na šolah«. Svoje mnenje o tem važnem vprašanju bodo podali šolski skrbnik prof. dr. Giuliano Angio-letti, učitelj na glasbenem konservatoriju ((Tartini« prof. dr. Bruno Bidussi, univerzitetni docent za zgodovino glasbe prof. dr. Vito Levi m oče Dino Faggion S. J.. Zanimivo diskusijo bo vodil predsednik krožka.
PD «PROSEK - KONTOVEL«
V nedeljo, 7. aprila ob 17. uri
v Prosvetnem domu na Proseku
Thomas:
«0SEM ŽENSK»
kriminalna komedija v 3 dejanjih
Režija Stane Raztresen
Vljudno vabljeni!
Annamaria, žena kolege Wil-lija Ragusina, časnikarja pri dl Piccolo» je te dni povila hčerkico - prvorojenko. Srečnima roditeljema čestitajo, no-vorojenki pa želijo zdravja in krepke rasti, časnikarji Primorskega dnevnika.
V	Ogleju blagoslovitev deželne zastave
V	nedeljo bo ob 10.30 v oglejski baziliki v navzočnosti predsednika vlade Alda Mora ceremonija blagoslovitve zastave avtonomne dežele Furlanije ■ Julijske krajine. Predsednik Moro pride v Oglej ob 10.15. Ob 10.20 bodo položili lovorov venec na pokopališču junakov, ob 10.30 bo maša z blagoslovitvijo zastave, od 11.15 do 12.15 pa bodo govori oglejskega župana, predsednika deželnega odbora in predsednika vlade.
Položitev drugega tira na progi Trst-Benetke
V kratkem se bodo izboljšale železniške zveze med Trstom in Benetkami s položitvijo drugega tira na progi med Červinjanom in Por-togruarom V tem smislu je sprejela sklep uprava državnih železnic. Drugi tir manjka od Červinja na do Quarto d’Altino v dolžini 86 km že od konca druge svetovne vojne, ker je bil uničen. Za sedaj bodo položili drugi tir v dolžini 42 km, to je med Červinjanom in Por-
VČERAJ NA TRŽAŠKIH ULICAH
Trije mopedisti v bolnišnico zaradi trčenj z avtomobili
Najhuje se je potolkel mopedist, ki je iz nepojasnjenih vzrokov trčil od zadaj v stoječi tovornjak
Zaradi prometnih nesreč so se I desni strani ceste. Po trčenju se
morali včeraj trije mopedisti zateči na zdravljenje v splošno bolnišnico.	, ,
43-letni ribič Antonio Ivancich iz Ul. Noghere 19 je v Ul. Montedo-ro v bližini Savelj s svojim mopedom trčil v fiat 600, ki je prihajal z nasprotne strani in ravnokar obračal na levo. Šofer fiata, 56-letni Giovanni Bellemo iz Ul. del Pozzo 9, je ostal nepoškodovan, medtem ko se je mopedist udaril po levehi kolenu in gležnju. V splošni bolnišnici so Ivan-cichu nudili prvo pomoč.
V prvih jutranjih urah je 24-let-m mehanik Gino Dose iz Ul. Cri-spi 5 na Trgu Stare mitnice iz še nepojasnjenih razlogov s svojim mopedom trčil v zadnji del tovornjaka, ki je bil parkiran na
je mopedist prevrnil na asfalt in se ranil po obrazu in prsih ter si pretresel lobanjo. V splošni bolnišnici, kamor so ga odpeljali z rešilnim avtomobilom Rdečega križa, se bo moral Dose na nevrokirurškem oddelku zdraviti od 8 do 15 dni.
Tretja nesreča se je pripetila Ul. Fabio' Severo, kjer je 17-letni študent, Francesco Milone s svojo lambreto trčil v bianchino. Avtomobilist, 44-letni mehanik Andrea Terbisan je vozil po sredi ceste, ker je hotel pri bližnjem križišču obrniti na levo. Pri trčenju se študent pobil po glavi, desni roki in desnem kolenu, Z rešilnim vozom RK so ga odpeljali v bolnišnico, kjer bo na nevrokirurškem oddelku okreval v enem tednu.
cijevo smrt. Sodniki so spoznali Paternoja za krivega ter so ga obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list na s mesece zapora. Zobec je bil oproščen tako, kot je zahteval javni tožilec.
ca na primeren način proslavila.
Da se pogovorimo podrobneje o načinu in čstsu proslave,’ vabimo vse bivše učenoe in vse bivše učitelje na sestanek, Iti bo danes, dne 5, aprila 1968 ob 20.30 v stavbi nekdanje šole v Ulici Montec-chi št. 6, IV. nadstropje, v prostorih, ki nam jih v ta namen odstopa Prosvetno društvo «Ivan Cankar«.
Sklicatelji:
Pahor Drago in Turk Danilo - Joco
..........................................................I»IHUMIMIIHI
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Pri raztovarjanju z ladje je tovor zmečkal delavca
Delavca, ki je upravljal žerjav, so obsodili na 4 mesece pogojno in brez vpisa v kazenski list, drugega obtoženca pa so oprostili
Pred tržaškim kazenskim sodi- ce zapora. Za Zobca pa je zahte-ščem (preds. Edel, tožilec Brenči, val oprostitev, ker dejanja in za-zapisnikar Loi, obramba Longo in grešil
Amodeo) je bila včeraj kazenska Zagovornika sta skušala prepri-obravnava proti dvema delavcema, čati sodnike, da se je nesreča pri-ki sta bila obtožena da sta nena- petila čisto slučajno in da njuna merno povzročila smrt tedaj 36-let- varovanca nista odgovorna za Klenega Maria Riccija iz Ul. S. Lo-renzo in Selva 46.
Nesreča se je pripetila 29. januarja predlani v lesnem pristanišču na pomolu oljarne Gaslini.
Bilo je v jutranjih urah, ko je skupina delavcev razkladala z grškega parnika «Demetrios K.» vreče oljnih semen. Pri razkladanju so uporabljali dva žerjava: eden je spuščal tovor vreč s krova ladje, drugi pa ga je premikal v vodoravni smeri. Skupina delavcev je stala na pomolu tik ob boku ladje ter skrbela za odlaganje tovora na tehtnico. Delavec Pertot je skrbel za opozarjanje delavcev, ki sta u-pravljala žerjava. Eden od teh je bil 45-letm Mario Paterno iz Ul. S.
Sergio 1, ki je upravljal žerjav za vodoravno premikanje.
Pri spuščanju se je tovor nerodno postavil tik o tehtnici ter bi ga bilo treba nekoliko dvigniti in pravilno naravnati. Tedaj se je zgodila nesreča. Preiskovalni organi so trdili, da je Paternč pognal žerjavov motor ne da bi pazil na Per-totova opozorila. Posledica nepremišljenega dejanja je bila tragična, ker je nenadoma tovor zanihal ter udaril v bok ladje. Pri tem je stisnil Riccija, ki je stal med tehtnico in bokom. Nesrečneža so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer je zaradi hudih poškodb izdihnil še istega dne.
Preiskovalni organi pa so menih, da je bil sokriv nesreče tudi 39-letni Germano Zobec iz Škedenjske ulice 17. Njega so dolžili, da ni u-pošteval predpisov o varnosti na delu spričo nezadostnega števila de lavcev v skupini. Nadalje, da je bila tehtnica nepravilno postavljena in da je b‘l Ricci v stalni življenjski nevarnosti.
Po preiskavi so oba prijavili kazenskemu sodišču.
Na včerajšnji obravnavi sta obtoženca potrdila svoji prejšnji izjavi. Javni tožilec je dejal, da mu je težko pri srcu, ko mora zahtevati kazen za delavca, ki je nehote zagrešil kaznivo dejanje, vendar pa mu to dolžnost nalaga dej stvo, da je še mlad človek izgubil življenje. Zato je zahteval, naj sod niki obsodijo Paternoja na 3 mese-
Spolzka cesta in hitrost krivca prometne nesreče
Spolzka cesta ter prevelika hi-tros sta povzročili včeraj zjutraj prometno nesrečo, pri kateri je bil hudo ranjen 47-letni Guido Giordani iz Fiorenzuole pri Firencah. Nekaj minut pred 6. uro se je Giordani peljal po avtocesti Lati-sana-Trst na fiatu 1500, ki ga je vozil njegov prijatelj Aurelio Cop-pini, 46 let, iz S. Pieve pri Firencah. V bližini Tržiča je šofer nenadoma zgubil kontrolo nad vozilom in zavozil v skale -na desni strani ceste. Pri silovitem trčenju se jd COppini sanio laže ranil po desnem zapestju, Giordani pa se je močno udaril po glavi in si pretresel lobanjo ter se poškodoval po levem kolenu.
Nekaj minut po nezgodi je mimo privozil avtomobilist, ki je ponesrečenca odpeljal v tržaško splošno bolnišnico. Tu so Coppi-niju nudili prvo pomoč, Giordani-ja pa so zaradi hudih poškodb s pridržano prognozo sprejeli •• nevrokirurški oddelek.
LETOVANJE NA BAŠKEM POLJU PRI MAKARSKI
Slovenska kulturno gospodarska zveza priredi v mesecu juliju t. 1. 15-dnevno letovanje na Baškem polju pri Ma-karski.
Na razpolago je 12 mest za dečke od 12 do 15 let. Vpisovanje na sedežu zveze v Ulici Geppa 9
Gledališča
Padec v stanovanju
V sredo zvečer se je v svojem stanovanju na Pendice Scoglietto 28 spotaknila in padla 84-letna Vit-toria Tomat vd. Pellizzaro. Zaradi čedalje hujših bolečin je morala včeraj popoldne priletna žena poklicati rešilni avtomobil, ki jo je odpeljal v splošno bolnišnico. Tu so ji ugotovili izpah desnega ramena z verjetnimi kostnimi poškodbami ter jo pridržali na ortopedskem oddelku, kjer bo ponesrečen-ka okrevala v dveh tednih.
Ljudska prosveta
V sredo, 10. aprila bo v društveni dvorani P,d. «Ivan Cankar« v Ul. det Montecchi 6 gostovala mladinska dramska skupina prosvetnega društva «Pro-sek-Kontovel« s kriminalno veseloigro ((Osem žensk«.
Včeraj-danes
Jugoslovanska policija vrnila mladoletnega ubežnika iz Rima
Pustolovščina mladega Marka Tel-linija, ki je v nedeljo zbežal z doma v Rimu, se je včeraj srečno zaključila v našem mestu.
Še ne 16-letni Marko bi se moral v preteklih dneh zagovarjati pred rimskim sodiščem za mladoletne, ker je bil obtožen nezakonite prilastitve dveh knjig, vrednih 800 lir. To je fanta tako zbegalo, da je zbežal z doma. Staršem je pustil pismo, v katerem jih je prosil od; puščanja za svoje dejanje. Starši so iž /ega sklepali, da si namerava Marko vzeti življenje. Globoko zaskrbljeni so obvestili policijo, ki je štiri dni zaman iskala sledove mladega ubežnika.
Šele včeraj je Marka našla jugoslovanska obmejna policija na jugoslovanskem ozemlju, okrog 100 m daleč od mejne črte pri Lazaretu. Takoj je obvestila italijanske obmejne organe, ki so popoldne vzeli v varstvo mladeniča. Fant je povedal, da je po begu najprej odšel na Sicilijo v Augusto, od tam pa v Trst. Včeraj je nato skrivaj prekoračil jugoslovansko mejo in padel v roke policiji. Jugoslovani so ga najprej odpeljali v Koper, kjer jim je Marko povedal svoje dogodivščine, nato pa so ga izročili italijanski policiji
Markovi starši so bili nemudoma obveščeni, da so se lahko po štirih dneh strahu in pričakovanja oddahnili. Ob 22.20 so Marka spremili na postajo ter na vlak, da bo lahko že danes zopet objel svoje starše, ki so mu pustolovščino seveda že odpustili.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 4. aprila 1968 se Je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI SO: 82-letna Maria Lederer vd. Vlanello, 79-letna Amalia Heiland por. Bonivento, 80-letna Vittoria Pol-lesello, 63-letna Emanuela Damato vd. Spadaro, 74-letna Maria Trampuš vd. Veroeilli, 91-letnl Giacomo Giovanninl, 61-letna Carmela Poggi, 68-letna Tere-sa Pituzzl vd. Kokel, 60-letna Valeria Bolle por. Doljak, 63-letna Valeria Ka-mensek, 79-letna Lodoviea Mihelič vd. Zaccarla.
Verdi
V soboto ob 21. url bo v gledališču «Verdi» drugi koncert spomladanske simfonične sezone 1968. Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Lulgi Tof-folo, kot solist pa bo nastopil violinist Rtccardo Brengola. Program ob- j sega skladbe: Pizzetti — «Poletni kon- ' cert«, Bruch — Koncert za violino in orkester op. 26, Dvorak — Četrta simfonija op. 88. — Pri blagajni gledališča (tet. 23-988) se nadaljuje prodaja prostih vstopnic.
Avditorij
Gojenci igralske šole bodo danes uprizorili v Avditoriju dolgo enodejanko Jean Geneta ((Posebno nadzorstvo« v. režiji Ane Gruber.
Nazionale 16.00 ((Privulege«. Paul Jones, Jean Schrimpton. Technicolor.
Excelsior 16.00 «Uno sconosciuto in časa«. James Mason, Geraldin Chaplin. Eastmancolor.
Fenice 16.00 «Oggi a me, domani a te«. Bud Spencer, W. Preston,
Eden 15.00 «Amare per vivere«. Režija C. Lelonc. Ives Montand, Anme Gl-rardot. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00 «11 verde prato del-l’amore». Film znanega režiserja A. Varde. Prepovedan mladini pod 18. letom,
Ritz (Ulica San Francesco štev. 10) 16.00 «11 sergente Ryker». Eksplozivni Technicolor, Igra Lee Marvin.
Alabarda 16.30 «Le grandi vacanze«. Zabavni film Louis de Funes.
Filodrammatico 16.00 «Domani non sia-mo piu qui». Ingrid Thulin, R. Hoff. man. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «D0ppio colpo del Ca-maleonte d’oro». Mark Damon, F")-gda Konopka Technicolor. Zadnji dan.
Cristallo 16.00 «lntrlghi al Grand Hotel«. Rod Taylor, Catherine SpaaK. Technicolor
Garibaldi 16.00 «1 moriturb). M. Bran-do, Yul Brynner.
Capitol 16 00 «L’oro del mondo«. 6-Povver, Al bano 'lerhnlcolor
Aurora 16.30 »Violenza per una m» naca», R. Schlaffino Technicolor. j
Impero 16.30 «Lo straniero«. M. Ma-Strolianml. Technicolor.
Astra 16.00 «11 gaucho«. V. Gassma«-
Vittorio Veneto 16.30 «Milly». J. Gra-ce, M. Tivermore. Technicolor.
Ideale 16.00 ((Agente 007, si vive sol® due volte«. Sean Connery, Technic® lor.
Abbazia 16.00 ((Scandali nudi«. Fra«-chi. Ingrassia. Technicolor.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Vtelmettt, Trg della Borsa 12; Cen-tauro, Ul. Rossettl 33; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2: SanCAnna Erta dl S Anna 10.
Mali oglasi
IŠČEMO VAJENKE - IRET. Ul. trarca 8.
Darovi in prispevki
V počastitev spomina pok. Jakob® Ivančiča daruje Mario Magajna 10^ Ilir za p.d. ((Ivan Cankar«.
Po dolgih mukah, prenašanih je izročila svojo dušo Bogu
s kristjansko vdanostjo,
VALERIJA DOLJAK
Pogreb bo danes, 5. aprila ob 14.15 iz kapele glavne bolnišnice v cerkev v Zgoniku.
Žalostno vest sporočajo mož Maks, sestri Ivanka in Vida, brata Albin in Silvester, svakinja Angela in drugi sorodniki.
I.T.F., Ul. Zonta 3, tel. 38-006
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Blasoletto. Ul Roma 16; Davanzu, Ul. Bernlnl 4; Benussl, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan)
Sindikat slovenske šole obvešča, da Je umrla članica učiteljica v pbkoju
VALERIJA KAMENŠEK
Pogreb
nišnice.
bo danes, 5. aprila ob 16. uri iz splošne bol-
TITOV OBISK NA JAPONSKEM
Bistven prispevek za utrditev miru in sodelovanja
TOKIO, aprila. — V političnih krogih Japonske vlada izredno veliko zanimanje za obisk jugoslovanskega predsednika Tita na Japonskem. Obenem je čuti izraze iskrenih želja, da bi jugoslovanski državni poglavar, ki bo to pot prvič ohiskal to deželo, občutil vso prisrčnost in toplino prijateljskega sprejema.
In takisto se tu enoglasno poudarja, da Japonska v predsedniku Titu vidi enega od največjih in najodločnejSih borcev za mir, kar je — poudarjajo — za Japonsko in japonsko ljudstvo največja kvaliteta, ki Jo more neki državnik imeti.
Taka stališča so ob priložnosti skorajšnjega obiska najvišjega predstavnika Jugoslovanske socialistične republike izrazili vsi voditelji in najvidnejši funkcionarji glavnih političnih strank, podčrtavajoč zlasti to, da bo obisk Predsednika Tita pomenil velik prispevek k boljšemu medsebojnemu poznavanju in krepitvi prijateljstva med narodi obeh držav.
Predsednik Socialistične stranke Japonske, Seiči Kacumata, je v svoji izjavi zaželel predsedniku Titu prisrčno dobrodošlico, ter izrazil obenem svoje veliko zadovoljstvo spričo nadaljnjega razvoja dobrih odnosov med Jar ponsko in Jugoslavijo, kot tudi med Socialistično stranko Japonske in Zvezo komunistov Jugoslavije.
»Zadovoljen sem, da bom imel Priložnost v Tokiu govoriti s predsednikom Titom, zlasti v zve-s tem, da jugoslovanska pot v socializem zbuja največje zanimanje vseh nas v Socialistični stranki Japonske. Upam, da bo naš razgovor še bolj okrepil tradicionalne prijateljske zveze naših dveh partij,» je dejal Kacumata.
Tudi v okviru vladne Liberalnodemokratske stranke vlada enotno mnenje glede pomena obiska jugoslovanskega predsednika. Tako so predsednik Liberalno-demo-kratske stranke, Eisaku Sato, ki bo kot vladni predsednik gostitelj predsednika Tita, in drugi u-Eledni predstavniki te stranke, kot na primer minister za zunanje zadeve, Takeo Miki, minister za zunanjo trgovino, Ecusaburb Sina, izrazili mnenje, da bo obisk jugoslovanskega predsednika presegel pomen dvostranskih odnosov, ker bo vrhu tega tudi v največji meri prispeval k utrditvi miru, zlasti še v tem delu sveta.
Eki Eone je šef zunanjepolitičnega odbora in poslanec Demo-kratsko-socialistične stranke v parlamentu. Bil je že dvakrat v Jugoslaviji in se z zadovoljstvom spominja srečanj in razgovorov, ki j'h je takrat tu imel. Ko je leta 1952 prvič obiskal Jugoslavijo, se je srečal tudi s predsednikom Titom.
Sone je, govoreč o Titovem obisku, podobno vsem ostalim, izjavil, da Demokratsko-socialistič-na stranka najprisrčneje pozdravlja obisk jugoslovanskega visokega gosta, kakor tudi, da ta obisk Japonska »namerava izkoristiti za okrepitev prijateljstva in sodelovanja med obema deželama.
v enem od najlepših predelov
Tokia, blizu stadiona, kjer so leta 1964 potekale olimpijske igre, se nahaja sedež stranke «Komei-to». Le-ta predstavlja novo silo v političnem življenju Japonske. Bila je ustanovljena šele pred kakimi tremi leti kot politično krilo neke močnejše budistične ločine.
Njen predsednik, Jošikacu Ta-keiri, mlad politik z značko poslanca na suknjiču, je mnenja, da gre za izredno važen politični dogodek in da zaradi tega njegova stranka najprisrčneje pozdravlja prvi obisk jugoslovanskega predsednika na Japonskem. »Titovo ime,» pravi Takeiri, »je v svetu tako poznano, da moremo smatrati ta obisk za izredno priložnost, da ga bomo lahko spoznali in sprejeli tudi v naši sredi. Skoda le, da bo obisk tako kratek in program tako izpolnjen, ker bi nam razgovor z njim nudil priložnost, da se marsičesa naučimo.«
»Titov prihod na Japonsko,« je ob zaključku še pripomnil, «nam končno tudi omogoča možnost — ki jo želimo izkoristiti - da o-krepimo mir in še naprej koristno razvijemo sodelovanja med našima deželama.«
Mladinska dramska skupina p.d. Prosek-Kontovel bo v nedeljo 7. aprila, ob 17. uri v Prosvetnem domu na Proseku, uprizorila krimi-nalno veseloigro v treh dejanjih «Osem žensk». V njej nastopajo same ženske. Prizadevne mlade domačinke se pod vodstvom Staneta Raztresena kot vidimo na sliki — za nedeljski nastop vsak večer marljivo vadijo

POTREBNI SO VEČJE POMOČI IN RAZUMEVANJA
Dušeni bolniki in njihova rehabilitadja v družbi
Profesor Schulte in njegove obtožbe na račun predsodkov ter nerazumevanja javnosti - Psihičnega bolnika lahko danes smatramo za najbolj bednega člana družbe - Bolnice za duševno bolne so prepolne in tudi sredstev ni dovolj
Pred nedavnim se je v Davosu in Bad Gesteinu ponovno zbralo nekaj tisočev zdravnikov, da bi — kot vedno marca — nekako združili svojo potrebo po počitku z izpopolnjevanjem v svoji_ stroki. Tokrat so se vzporedni tečaji začeli s strastno sestavljeno obtožnico. Toda obtoženci niso bili zdravniki, marveč — javnost.
Walter Schulte, redni profesor psihiatrije na vseučilišču v Tue-bingenu, je namreč javnost obtožil, da s svojo nemarnostjo in predsodki o duševnih bolnikih o-težkoča humano delo psihiatrov in njihovih pomočnikov.
Ta javnost — je bilo rečeno — reagira naravnost histerično, če, postavimo, neki kirurg nekje na drugem kraju sveta presadi srce, za kar pa nihče še ne more reči, ali bo s tem kaj prispeval k razvoju medicinske znanosti. Ta ista javnost pa do danes sploh ni bila opazila epohalnih uspehov psihiatrije. Psihiatri in njihovi sodelavci bi, po sedanjem stanju te stroke, lahko odprli vrata nekdanjih norišnic ter izpustili svoje paciente na svobodo, po kateri tako hrepene, toda javnost — to pa
smo mi vsi — ne trpi v svoji sredi takšnih bolnikov
To je kot zakleto; specialisti za kirurgijo srca se smatrajo dobesedno za nekakšna božanstva, psihiatrov pa nihče niti ne posluša.
Javno mnenje jih od njihovih pacientov razlikuje samo še po beli halji.
Psihičnega bolnike lahko smatramo za najbolj bednega člana naše družbe, pa ne zaradi tega, ker ni pri zdravi pameti ali pa, ker so njegove lastnosti takšne ali drugačne, marveč, ker mu njegovi dragi sodržavljani otež-kočajo življenje do skrajnih meja. Če danes še obstajajo zaprti zavodi, ni to zaradi tega, da bi se javnost zaščitila pred duševnimi bolniki, temveč da se ti zaščitijo pred njo.
Predsodki se začnejo že s tem: »Ta sodi v gumijasto celico!« V resnici ne obstoji na vsem svetu gumijasta celica, v katero bi zapirali duševne bolnike, da bi jih lahko tu «premlatili». Znana »prisilna srajca«, ki celo izobražene laike takoj spominja na norišnico, je izum francoskega psihiatra Philippa Pinela iz 1. 1793. Imela je nadomestiti vezi, danes pa že
’///// M V/7/. 'ssjV/sr/s/.
Radio Trst A
715, 8.15, 13.15, M.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba 11.40 in 17.40 Radio za šole - 12.00 Saksofonist Toots Mondello - 12.10 Gospodinja nakupuje - 12.20 Za vsakogar nekaj • 13.30 Glasbeno potovanje okoli sveta - 17 00 Orkester Alberta Casamassima - 17.20 Poljudna enciklopedija 17.30 Benny Goodman 13.00 Ljudski pevci in pesmi • 18.15 Umetnost, književnost •n prireditve - 18.30 Koncerti v sodelovanju z deželnimi glasbenimi ustanovami - 19.00 Josip Murn: »Človeška srca« - 19.30 Postni govori - 19,45 Glasbila in barve -
20.00	šport 20.35 Gospodarstvo •n delo - 20.50 Koncert operne glasbe - 21.40 Veseli utrinki - 22.15 V svetu jazza - 22.30 Komorne skladbe deželnih skladateljev -
22.15	Nežno in tiho.
12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 11.00 Furlanske pesmi 14.25 Organist H. Bergant.
Koper
6.30,	7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 1915 Poročila - 7.10 Jutranja glasba . 8.00 Prenos RL - 10.15 Ansambel «Avsenik» - 10.45 Plošče -U.00 Turistične beležke - 11*15 flošče - 11.30 Današnji pevci -
12.00	m 12.50 Glasba po željah -13.35 Lahka glasba - 14.10 Operna panorama - 15.25 Od Soče do Drave - 16.30 Sini' koncert - 17.40 Ritmi 18 00 in 19 30 Prenos RL
-	19.00 Orkester Norrie Paramor
-	22.10 Glasba - 22.35 Recital violinista D. Bravničarja.
Nacionalni program
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 8.55 G. Puccini: »Bohčme« - 10.05 Šo-
PETEK, 5. APRILA 1968
la - 10.35 Ura glasbe - 11.30 Baritonist G. Taddei - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Radijske kronike -
14.45	Ital. ropevke - 15.35 Nabožna odd* ju • 15.45 Plošče - 16 00 Spored mladino - 17.05 Beethovnova »aiadbe - 17.40 Tribuna mladih - It 20 Glasba za mladino
-	19.12 »Malamin«, radijska igra, 10. nad. - 20.15 «Orlando Furioso«
-	20.45 Simf. koncert.
II.	program
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.15 Jazz - 10.40 Glasbeni spored - 11.41 Pesmi desetletja - 13.00 Hit Parade - 13.35 Brez naslova - 14.00 Juke box -
14.45	Plošče 15.15 Pianist Ale-xander Uninsky - 16.00 Popoldanski spored - 17.35 Enotni razred -
18.00	Plošče - 18.20 Poljudna enciklopedija 19-00 Vam ugaja klasika? - 20.06 Večerno gledališče -
21.15	Nove francoske plošče - 22.00 popevke.
III.	program
10.00	Bach, Janaček - 11.05 Bi zet, Rimski-Korsakov - 12.20 Pou-lence, Sponr 13.00 Simf. koncert: solist G\orgy Cziffra - 14.30 Sopranistka Virginia Zeani ■ 15.05 Nabožna oddaja - 17.00 Pregled tiska 17.40 L. Dallapiccola -18.15 Gospodarska rubrika - 18.30 Lahka glasba 18.45 Kulturni pregled 19.15 Koncert - 20.30 Znanstvena oddaja - 21.00 Amlet in Sigismondo 22.50 Poezija v svetu - 23.05 Revija revij.
Slovenijo
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	PorocUa 6.30 in 7.25 Informativna oddaja 8.08 Glasbena matineja - 8.55 Pionirski tednik -9.25 Branka Strgar in Janez Obreza pojeta slovenske narodne -9.40 Iz glasbenih šol - 10.15 Pri
vas doma - 11.00 Turistični napotki za tuje goste - 11.15 Igramo za vas - 12.10 Na kitaro igra Francisco Carbonell 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Iz kraja v kraj -
13.30	Priporočajo vam... - 14.05 Lahka glasba 14.35 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.20 Turistični napotki 15.45 Kulturni globus - 16.00 Vsak dan za vas -17.05 Človek in zdravje - 17.15 Koncert po željah poslušalcev -
18.15	Zvočni razgledi - 18.45 Na mednarodnih križpotjih - 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Poje Nino Robič ■ 20.00 Glasbeni cocktail -
20.30	Slovenske zemlja v pesmi in besedi - 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.10 Bartok in Stravinski 23.05 Literarni nokturno.
Ital. televizija
10.30	Šola 13.00 Radijski krožek - 13.30 Dnevnik - 15.15 Kolesarstvo in konjske dirke - 17.00 Spored za najmlajše - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino -
18.45	Komorni koncert - 19.15 Poljudna znanost - 19.45 Šport in ital. kroniko 20.30 Dnevnik -
21.00	TV aktualnosti - 22.00 Film «Acque difficili« - 23.00 Dnevnik.
II. kanal
18.00	Nikoli ni prepozno - 18.30 Angleščina 21.00 Dnevnik - 21.15 «Otok zakladov«, 6 nad. - 22.15 Ital. podvig' v tujini.
Jug. televizija
17.30,	20.00, 22.35 Poročila - 9.40 TV v šoli 11. Ov Splošna izobrazba - 16.10 Filmi - 17.30 Moj prijatelj Fliclca, film - 18.00 Obzornik ■ 18.20 Mladinski koncert - 19.05 Človek, znanost in proizvodnja -19.35 Salon za smeh 20.35 Tako kot je - film • 22.10 Baletna lepljenka.
davno sodi v muzej.
Od 1. 1829, ko se je neki bolnik s to srajco zadavil v postelji, se delavci na tem področju ogibajo vsake prisile.
Kaj pa izobraženi državljani sploh vedo o duševnih motnjah? Duševna bolezen je zanje nekaj zelo neprijetnega. Če je v družini kak duševni bolnik, se to smatra za sramoto
«Ti si nor!« — je najpogostejši izraz poroga. Od 100.000 ljudi morda samo enemu pride na misel, da bi si ogledal sodobno bolnišnico za duševne boinike. Pa celo ta zatem pripoveduje, kako da je nekje videl defektnega otroka privezanega s pasom na posteljo. V resnici obstajajo štiri vrste prisilnih sredstev:	pritrditev ročnih
sklepov z jermenom, upogljiva pritrditev nog, dodatno fiksiranje ročnih sklepov na posteljo in mehka pritrditev nog s pomočjo copat na posteljo. Brez teh ukrepov, bi se bolniki, povečini otroci, ki imajo patološke impulze, sami poškodovali. V bolnišnici s 1500 pacienti, so morda trije zavarovani na tak način.
Pristaviti je še treba, da osebje tu in tam seže po »prisilni srajci«, da bi moglo tako težkega bolnika sploh privesti v bolnišnico. Bolnik, ki v smrtnem strahu mlati okrog sebe, je še vedno s pomočjo prisilne srajce na bolj človeški način onemogočen kot pa z vezmi.
Psihiatrom se tudi težko veruje. Kako jim je težko pogosto mlademu sodniku pojasniti, da je na videz povsem normalen človek lahko nagnjen k zločinu.
Psihični bolniki bi lahko bili odpuščeni iz zavodov v velikem številu, lahko bi se vrnili domov k svojim družinam, toda družba jih odklanja. Epileptiki, ki so že davno ozdravljeni, na noben način ne morejo dobiti zaposlitve. In tako dalje.
Zaradi vsega tega so bolnišnice prepolne. Ni dovolj ne osebja ne denarja. Pa tudi ko bi bilo dovolj tako eneg. kot drugega, bi se rehabilitacija teh bolnikov v družbi, kakršne je danes, gotovo izjalovila.
1 IZ UMETNOSTNIH GALERIJ |
Ugo Pieri v galeriji «ENDAS» in Orfeo Tamburi v «Torbandena»
V galeriji ENDAS razstavlja mladi Ugo Pierri 25 obarvanih listov, v katerih prikazuje večinoma ljudi in kjer ponekod tvorijo ozadja skupine mestnih hiš. Te pa so povsod vedno vsebinsko povezane z upodobljenimi ljudmi, kajti Pierri ni slikar oblikovnosti svoje okolice, temveč predvsem slikar lastnega notranjega življenja in miselnega razglabljanja o svettt in človeški družbi. Ni torej le golo naključje, da ga je za slikarstvo odkrila in pridobila ravno znana tržaška knjtževnica Anita Pittoni, ki ga je prvič predstavila ožjemu krogu domačih kulturnih ustvarjalcev na eni od njenih tradicionalnih torkovih prireditev, imenovanih «Zibaldone». širšemu tržaškemu občinstvu pa ga je Pit-tonijeva predstavila v temeljitem prikazu Pierrijevega slikarstva v katalogu njegove prve razstave v občinski galeriji. Tam je Pierri ■razstavil dvainštirideset velikih, na vezanih ploščah kot akvarel naslikanih in natančno dodelanih pe-strobarvnih podob, kjer smo v njih simbolični vsebini zasledili tudi odmeve iz Kafkovih in Calvi-novih knjig. Na ta dela spominjajo sedanji listi predvsem po močnih črnih črtah obrisov njih risbe, se pa vsebinsko močno razlikujejo od prej omenjenih. Ta razlika je v njih vsebini, ki je tu bolj stvarno človeška in ponekod osebna. Ugo Pierri se v njih ozira sedaj bolj na lastno okolico, ki ga obdaja z vznemirljivostjo pojavov sodobne družbe, ki jih skuša likovno ujeti v vrsti zanimivih listov s skupnimi naslovi «Človek in mesto« ter «Jetniki». So to ponekod le črne risbe na opečno rdečem papirju z redkimi vložki kake barve. V njih Pierri z naglico razodevajočega navdiha riše, kot bi pisal dnevnik žalostne vsebine mladenič, ujet med cementna pročelja mestnih hiš in mreže spolnosti nezdravega življenja in predsodkov družbe. Posledice tega, menimo, Pierri nakazuje tudi r listih vPostsanato-riale», «Tisiplace», «Thysique du role*, v katerih načenja tematiko jetičnih bolnikov. Nekdanji nogometaš Ugo Pierri. osrednji napa-
...............................................................„..................
OVEN (od 21.3. do 20.4.) S tujo pomočjo boste zlezli nekoliko više. Preveč razumarstva ne more koristiti dobrim čustvenim odnosom.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Proučite načrte in šele nate jih sprejmite. Poraja se novo prijateljstvo, morda celo ljubezen.
DVOJČKA (od 21.5. do 20.6.) Ne utvarjajte si, ker za nove naloge niste sposobni. Dvomi in sumi niso utemeljeni.
RAK (od 21.6. do 21.7.) V začetku bo šlo nekoliko težavno, nato se boste na delu privadili. Ne tolmačite napačno tujih misli.
LEV (od 22.7. do 22.8.) Samo z dobro voljo in požrtvovalnostjo se boste uveljavili. Preveč ste podjetni.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Preden se lotite nove naloge, jo temeljito proučite Preveč ste kritični do nekaterih bližnjih oseb.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.)
Če hočete ostati na sedanji ravni, morate pošten., zavihati rokave. Za nimivo srečanje
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) V splošnem bo dan pozitiven, vendar pa vas ne bo navdušil. Temne sence v vaših novih čustvenih odnosih.
STRELEC (od 23.11.) do 20.12.) Skušajte premostiti trenutne težave. Branite svoj mir in se raje umaknite v ozadje.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Na kazuje se kriza, pa čeprav kratkotrajna. Nove možnosti za uveljavitev v družini.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Svojo delovno sposobnost boste potra tili v nepotrebnih drobnih opravkih. Možnost za nove čustvene odnose.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zelo živo delovno razpoloženje v vašem obi čajnem krogu. Ponuja se vam prijetno prijateljstvo.
daleč pri društvu «Libertas>, je pač ostal dosledno zvest dinamiki napada, pa čeprav le v simboliki svojih slikarskih del.
Predstavljanje v Trstu prvič nastopajočih mojstrov italijanskega sodobnega slikarstva nadaljuje galerija Torbandena z razstavo del mednarodno upoštevanega štilcar-ja mest. Je to oseminpetdesetletni Orfeo Tamburi. Izšolal se je in deloval pred vojno v Rimu, a se je po njej kmalu za stalno naselil v Parizu. Zato ga širša javnost pozna predvsem po likovnih prikazih francoske metropole in nje predmestij v olju, gvašu in risbah. Tovrstna slava mu je omogočila, ca je po naročilu znane ameriške revije <sFortune>, naslikal pspelo serijo severnoameriških mest, kar je še bolj utrdilo sloves izključnost, njegovega u-stvarjanja.
Tamburi je doma iz mesta Jesi blizu Ancone. V mladosti je pripadal skupini, ki se je po letu 1930 pod vplivom rimske šole Sci-piona in tovarišev borila proti uradnemu novočentizmu. Uveljavil pa se je zgoda? tudi kot lito-graf, scenograf in kostumisi ter bil deležen mnogih visokih priznanj. Danes ga v Parizu smatrajo za enega izmed najbolj kvalificiranih predstavnikov srednjega rodu italijanskih umetnikov Od njih se vidno loči po stalnosti svojega izraznega načina, ki se ne spreminja po modi. Je pa Tamburi ohranil svoji umetnosti italijanski navdih, kljub temu da se je njegova tvornost izživljala desetletja v središču najsodobnejših slikarskih prevratov. Naravno, da se prav zaradi tega srečujemo s Tamburijem kot starim znancem, ki se dobro drži. Njegove nove slike nas ne presenečajo. V njih ni opazne spremenljivosti. Spreminja se le trenutni videz njegovih mest in pokrajin. Na tržaški razstavi sicer ni velikih platen, vendar je vse, kar vidimo, na kakovostni višini. Olja so tu le mala, verjetno zaradi prevoza, če že ne iz nezaupanja v boljše prodajne možnosti v Trstu, ki se ne more ravno ponašati z bogatimi zbiratelji slik. Večinoma so to barvita, oken polna pročelja mestnih stavb in predmestij, manj pa perspektive, ki jih pa najdemo v slikah s črnimi asfaltnimi cestami, podobnim globokim rekam, ki prečkajo vasi in naselja. Enako dobri so gvaši gora in morij s temnimi čermi. Vendar pa bo izostren ljubitelj iskal pristneje in neposred-neje ustvarjena dela med risbami, ker le-te ne razočarajo niti v bežnosti skic.
MILKO BAMBIČ
Po vsem svetu je že na tisoče umetnih jezer, pravzaprav zbiralnikov vode za hidrocentrale, za namakanje, za vodovodno o-mrežje ipd. Njihova skupna površina znaša okoli pol milijona kvadratnih kilometrov.
Naj večje umetno jezero po površini je Akosombo na Volti v Afriki, po količini vode pa je na prvem mestu Bratsko morje na Angari v Sovjetski zvezi.
IVAN REGENT:
SPOMINI
4.
Ko sem končal delo, mi je dal gospodar bel predpasnik in prepasan z njim sem potem stal poleg njega, ko je točil gostom žgano pijačo, zelo pogosto toplo vodo s koriandovim sirupom in rumom ter druge pijače. Opoldne so mi prinesli kosilo iz ljudske kuhinje, ki je bila prav nasproti naše proda-jalnice žganja. Daši je bilo kosilo iz neverjetno umazane tako imenovane ljudske kuhinje, ki so ji Tržačani pravili betoia, mi je vseeno teknilo, zdelo se mi je prav imenitno. Zvečer sem šel spat k neki pekovski družini v neko ulico v gornjem delu mesta, ki se je takrat imenoval Bariera vecchia. Mislim, da je bila to Ulica DelTolmo. Še sedaj se spominjam, da je bila postelja precej umazana, kar pa me ni motilo. Zaspal sem takoj. Drugo jutro navsezgodaj, verjetno še pred peto uro, me je zbudil ženski glas, ki je nekoga klical: »Čas je, dvini se!« Ker se poklicani ni dvignil, je gospodinja svoj klic ponovila v kratkih presledkih vsaj kakih desetkrat. Potem je nekaj zašumelo, nekdo pa je prišel tudi pome. Govoril je slovensko in odpeljal me je v žganjarijo. Bila je peta zjutraj in gospodar, tudi on z belim predpasnikom, je bil že v njej.
Gospodinja, to je gospodarjeva žena, je tedaj imela domačo pomočnico; ko pa sem jaz prišel v hišo, so jo morali odpustiti, da sem šel lahko spat v njeno sobico, kajti drugega prostora v stanovanju zanjo niso imeli. Vendar je trajalo nekaj dni, preden si je domača pomočnica našla drugo službo. Med tem sem spal drugod: enkrat tu, enkrat tam. Enkrat pri nekem delavcu, ki je stanoval v pritličju, v stanovanju z umazanim in mokrim kamnitim podom, in sicer sem spal skupaj z njegovim sinom mojih let tako, da sem imel glavo pri njegovih nogah.
Stanovanja, v katerih sem spal, niso bila nič kaj prida. Bila so stanovanja revnih delavcev ali obrtnikov, uboga, umazana in večina od njih v pritličju s kamnitim podom, Enkrat sem spal v hiši, v kateri so dajali v najem postelje. Tam sem spal skupaj z Jezuo.
Dejstvo, da so mi priskrbeli službo v žganjariji, sera kmalu začel smatrati kot drugo krivično kazen, ki pa jo je bilo treba pogumno prenašati za greh', ki ga nisem zagrešil.
Žganjarijo sva z gospodarjem redno odpirala ob pol petih zjutraj, zapirala pa ob desetih zvečer, in če je bilo treba, tudi kasneje. Zajtrk, kosilo in večerjo nama je prinašala v žganjarijo gospodinja od doma. V tistih otroških letih, ko bi bil moral rasti, sem spal in počival premalo.
Prve dni sem v žganjariji samo pospravljal, pometal, pomival kozarčke, katerim se je na robeh poznalo, da so stari, in gledal, kako gospodar toči žganje in različne likerje v kozarčke in šilčke. To poslednje sem gledal kakih šest ali sedem dni, šele potem mi je gospodar dovolil, da sem začel tudi sam streči gostom. Hkrati sem moral skrbeti, da je bila voda v samovarju, ki je bil na točilni mizi. vedno topla. Preden sem začel streči gostom, me je gospodar še poučil, kakšno žganje je v tej strekleni, kakšno v drugi, kakšno desertno vino je v tej steklenici in kakšno v drugi itd. To je bila že višja stopnja trgovskega uka v žganjariji. Kmalu me je začel tudi poučevati, kako se pripravljajo razne žgana pijače, kar je po gospodarjevi smrti bilo zelo v prid gospodinji in meni. To pa je bila že visoka žganjarska šola. Prav kmalu sem spoznal, da je to poslednje opravilo zelo preprosto: naliješ v določeno posodo — mi smo imeli v ta namen manjšo brento — toliko in toliko vode in toliko in toliko čistega, dobrega alkohola, iz majhne stekleničke vliješ nato v to mešanico nekoliko kaplic takega ali drugačnega zvarka; čč! rhora bitt pij&čaveč&li manj temna, jd pžtevidno pobarval lake., da spustiš v določeno posodo — v našem primeru v brento — določeno količino kapljic žganega sladkorja, vsa skupaj dobro premešaš, pustiš, da se uleže in «pristna» pijača je gotova. Lahko se bo imenovala tropinovec, slivovka, rum, grenčica itd., pač ustrezno zvarku, ki ga boš dodal pijači. Včasih je bilo treba tekočino precejati, za kar smo rabili čisto, fino vato, za precejanje likerjev pa pivnik, čez nekaj dni me je gospodar naučil, kako se delajo najrazličnejši likerji: kilogram sladkorja, liter vode, četrt litra pa tudi več dobrega alkohola, nekoliko kapljic takega ali drugačnega zvarka, vse skupaj pobarvaš — glede na to kakšno barvo mora imeti liker — z žganim sladkortem ali pa z rdečo živalsko tinkturo, pa boš imel najrazličnejše likerje, od čokoladno do rožnato obarvanega. Liker «Cura?ao» »kiraso« dobiš tako, da namočiš v čistem alkoholu očiščene pomarančne olupke, potem del tega alkohola zmešaš s sirupom, precediš in dober liker je gotov. Tudi to je bila moja visoka žganjarska šola. Vse te pijače sva z gospodarjem delala večinoma potem, ko sva zaprla žganjarijo, pa tudi podnevi popoldne za omaro. Bila sva miniaturna fabrika (»pristnega žganja in najboljših likerjev«. No, nekatere likerje in žgana pijače pa je bilo res težko napraviti dobre, zato sva jih raje naročala.
Ne spominjam se, kateri dan v tednu je bil, ko me je mati pripeljala v žganjarijo, toda niti tedaj, ko me je pripeljala, in potem ko je odšla, se nisem cmeril. Do prve nedelje sem se v žganjariji obnašal kar pogumno. Prvo nedeljo popoldne, — bil je lep dan — so tam okrog četrte ure prišli v žganjarijo štirje slovenski delavci in začel' piti žgano pijačo. Najprej so se med seboj glasno pogovarjali, po vsakem kozarčku pa so govorili vedno glasneje. Naposled so začeli drug v drugega neumno in zabodeno gledati in hripavo peti. Tedaj sem se spomnil, da se zdaj moji mladi kontovel-ski tovariši verjetno kot prosti ptiči igrajo kje na kakšni domači gmajni. Hripavo petje pijanih ljudi je zbudilo v meni staro negodovanje do pijancev in spomin na kontovel-ska leta. Ob spominu na otroške tovariše in zaradi dejstva, da sem moral čepeti v smrdljivi žganjariji skoraj brez vsakega zraka med gnusnimi pijanci, me je stisnilo v grlu, sililo solze v oči in me spravilo v jok, ki ga dolgo časa nisem mogel umiriti. Gospodar Je to kmalu opazil, me prijel za roko in me potisnil v ozadje, kjer je bila shramba raznih pijač. Tam sem se lahko od srca razjokal. Trajalo je precej časa, preden so se solze posušile, da sem se umiril, in bolj kot umiril, se udal v usodo ter prišel iz skrivališča zopet na dan. Zdaj omenjeni štirje pijanci niso več peli, temveč tulili.
Moj gospodar je bil dober, in čeprav sva biia skupaj le malo časa, mu moram hraniti za marsikaj hvaležen spomin Moj gospodar je bil pralik ali prototip narodne usode premnogih slovenskih ljudi v Trstu. Poročil se je z nelepo toda dobro ženo, da je postal gospodar žganjarije. Od tedaj naprej se ni več pisal Karel ali Dragotin Colja, marveč Carlo Zoglia. Njegova žena je bila Tržačanka in njegova otroka sta govorila samo tržaški italijanski dialekt. Kot pameten trgovec ni delal nobene razlike med italijanskimi, slovenskimi in nemškimi gosti. Vendar je bil navdušen slovenski narodnjak. To navdušenje ga je spravilo v prerani grob.
V prvih mesecih leta 1879 so bile v Avstriji državnozborske volitve. Za to priložnost je tržaško slovensko politično društvo Edinost malo pred volitvami sklicalo v dvorani slovenske gostilne v okraju Sv. Jakoba (Konsumno društvo) volilni shod, katerega se je udeležil tudi moj gospodar. Naslednji dan je pripovedoval, da je bila v dvorani velika °neča in ker ni mogel odložiti zimskega plašča, se je spotil in »poten odšel s shoda na ulico, kjer pa je bilo hladno. Prehladil se je. Vendar se je volitev še udeležil in naredil kar je mogel, da je spravil na volišče čimveč slovenskih volivcev Ne spominjam se, čez koliko časa je moral v posteljo Poklicani zdravnik dr. Sterle je ugotovil pljučnico. Daši se je moj gospodar v postelji tako potil, da je bil popolnoma moker, tako je pripovedovala njegova žena, je ukazal zdravnik odpreti okna in ga pri odprtih oknih pregledoval. Nekako osem dni zatem je za pljučnico umrl. Ob gospodarjevem po-grebu sem bil prvič na tržaških Žalah, ki so jim pravili žaulje. Gospodinja je dolgo časa, verjetno po krivem, dolžila zdravnika, da je kriv smrti njenega moža. Zdravnik dr. Sterle je verjetno tudi izhajal iz slovenske družine in akcent na prvi e v njegovem priimku ni mogel spremeniti resnice.
(Nadaljevanje sledi)
Goriško-beneški dnevnik
VČERAJ V POKRAJINSKI SEJNI DVORANI
Prva seja upravnega odbora deželne ustanove za kmetijski razvoj
V KLUBU «S. GREGORČIČ» V GORICI
Lep koncert zborov iz Dola-Poljan in Ronk
Pod vodstvom Pavline Konieluve so ubrano zapeli vrsto narodnih in umetnih pesmi
Njena naloga je pomagati kmetijstvu, da prebrede sedanje težave ter se oklene modernejšega načina proizvodnje - Govori predstavnikov novega deželnega telesa in deželne uprave - Izvolitev odbornikov ■ Sedež ustanove je v Gorici
V pokrajinski sejni dvorani v Gorici so včeraj popoldne ustor ličili upravni svet ustanove za krnel tijski razvoj Furlanije - Julijska krajine (ERSA). Svečanosti ie predsedoval predsednik deželnega odbora Berzanti skupno s podpredsednikom deželnega sveta odv De vetagom, deželnima odbornikoma Comellijem in Tripanijem in predsednikom pokrajinske uprave Chientarolijem. V predsedstvu sta nadalje bila še predsednik ustanove za kmetijski razvoj comm. Mario Luca in podpredsednik Bruno Batisti. V upravnem svetu, katerega člani so sedeli v dvorani, so predstavniki kmetijskih organizacij. kmetijskih nadzomištev in deželnih organov ter strokovnjaki.
Na otvoritveni svečanosti so spregovorili predsednik ERSA comm. Luca, deželni odbornik za kmetijstvo Comelli, podpredsednik deželne skupščine Devetag ter ob zaključku še predsednik Berzanti.
Ustanova za kmetijski razvoj predstavlja nadaljevanje in razširitev ustanov za preosnovo kme tijstva, dasiravno ima nova ustanova dokaj drugačne namene. Ta ustanova hoče ustvariti nov tip kmetije, ki bo s pomočjo zadružne oblike povečala proizvodnjo in s tem tudi ustvarila možnost najemanja delovne sile. Ustanovitev ERSA ni samo v skladu s sporazumom o deželnem načrtovanju, ampak ustreza dejanskim potrebam deželnega kmetijstva, ki je v fazi preo6nove ter kaže dokajšnje
Kino
Gorico
VERDI. Ob 21. uri: operna pred-
»tava:	«Pagliacci» in «Cavalleria
rusticana«.
CORSO. 17—22:	«Comelot», R.
Harris, V. Redgrave in F. Nero. Ameriški kinemaskope v barvah.
MODERN1SSIMO 15.45—22:	«La
valle delle bambole«, B. Parkins in S. Hayward. Ameriški kinemaskope v barvah. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE. 17—21.30: «Si muore solo una volta», R. Danton in P. Tudor. Kinemaskope v barvah.
VITTORIA. 17.15—21.30: «Suspence per un assassinioa, R. Nishimu-ra in K. Hojo. Japonski kinemaskope; mladini pod 14. letom prepovedan.
/ rtič
AZZURRO. 17.30—22:	«Costretto
ad uccidereo, C. Heston in J. Haokett. Kinemaskope v barvah.
EXCELSIOR. 16—22: «Squadra o-micidi, sparate a vista», R. Wid-mark in H. Fonda. Kinemaskope v barvah.
PRINCIPE. 17.30—22: «Dio perdo-na, io... no», Terenz Hill in F. Wolf.
Konkc
EXCELSIOR. 19—21.30: «11 giusti-ziere dei mari<>, Richard Harri-son in Marisa Belli, v barvah.
RIO. Zaprt.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan ln ponoči Je odprta lekarna D’UDINE - Trg S. Francesco 5; tel. 21-24.
TR2IC
Danes ves dan in ponoči Je od prta lekarna «Rismondo» dr. Ri smondo, Ul. Toti 52 — —tel. 72701 RONKE
Danes ves dan in jutri je odprta lekarna dr. Mattitti, Ul. Garibaldi 3, tel. 77446.
slabosti, ki jih včeraj še nismo poznali, zato so pa že danes huda cokla pri našem razvoju.
ERSA hoče pomagati kmečkemu prebivalstvu pri njegovem strokovnem usposabljanju ter bo predvsem pomagala malim kmetom pri preusmerjanju njihove dejavnosti Pri tem je potrebno poudariti tudi dejstvo, da predvsem v pasivnih področjih kmetije ne morejo zavzeti primernih razsežnosti brez javne pomoči ter bo pri izvajanja te naloge nova ustanova neobhod-no potrebna.
Nadalje bo skrbela za ureditev zemljiške lastnine s pomočjo primernih sredstev, zlasti s tehnično in pravno pomočjo; poskrbela bo za zemljiške kredite, da bi neposredni obdelovalci zemlje ali zadružniki laže prišli do denarja; podpirala bo zadružne oblike, za katere bo vlagala največje napore, zakaj v njih je ključ napredka, pri tem pa ne bo nikogar silila, naj se ogreje za takšno obliko proizvodnje; končno bo pomagala pri razvoju živinoreje, ::e pravi reji živali, konzerviranju mesa ter njegovi prodaji.
Zgoraj navedene misli o nalogah ustanove za kmetijski razvoj naše dežele, ki bo imela zaenkrat svoj sedež v pokrajinski palači v Gorici, pozneje pa v deželni palači v Ul. Roma, sta v svojih govorih nanizala tako predsednik ERSA comm. Luca kakor tudi deželni odbornik za kmetijstvo Comelli. Podpredsednik De vetag je poudaril, da so prav vse politične skupine v deželnem sve-tui z zadovoljstvom sprejele predlog o ustanovitvi tako pomembnega deželnega telesa in da so Goričani zadovoljni z deželno odločitvijo, da se za njegov sedež izbere ravno Gorica.
Predsednik deželnega odbora Berzanti je označil ustoličenje u-pravnega sveta ERSA za pomemben dogodek predvsem zavoljo odločilne vloge, ki jo ima kmeeij-stvo v deželnem gospodarstvu. Seve pa se mora naše kmetijstvo prilagoditi novim časm. Pomoč, ki mu jo bo dežela nudila preko novega telesa, pa ne bo rodila zaželenih sadov, če ne bomo združili naporov kmetov in vseh ustanov za dosego modernega kmetijstva.
Upravni svet se je po kratkem premoru sestal ter izvolil (predsednika comm. Luco in podpredsednika Batistija je izvolil deželni odbor) naslednje člane odbora: dr. Angelo Angeli, funkcionar deželnega odbomištva za kmetijstvo, cav. Luigi Pessot, predstavnik Col-tivatori diretti iz Pordenona, cav Enrioo Tosoratti, predstavnik kmečkih zadrug iz Vidma, cav. Giuseppe Marangon, predstavnik usta nove za melioracijo iz Kaprive ter cav. Alceste Ferrante, predstavnik Alleanza Contadini iz Palmanove Tajnik upravnega sveta bo dr. En zo Benedetti, pozneje pa bo posle tajnika opravljal direktor. Urad ERSA bo posloval vsako dopoldne v pokrajinski palači v Gorici.
V NEDELJO V VIDMU
Komemoracija 29 ustreljenih partizanov
V nedeljo, 7. t.m. ob 10.30 bo v Vidmu na pobudo furlanskega ANPI in APO ter v prisotnosti predstavnikov oblasti in javnosti komemoracija 29 partizanov, ki so jih nacisti ubili 9. aprila 1945. V jutru omenjenega dne so 29 partizanov pripeljali iz celic videm-
skih zaporov na dvorišče jetnišni-ce, kjer so jih Nemci najprej postrelili s strojnico, nato pa še z revolverji. Med drugimi so takrat padli za svobodo tudi junaški ko mandanti Mario Foschiani, imenovan «Guerra», Mario Modotti «Tri-buno» in «Bensi»
Ta dogodek predstavlja eno najbolj bolečih epizod furlanskega odporniškega gibanja. Spomin na te žrtve in na divjanje okupatorjev prav ob zori osvoboditve, bo počastilo združenje furlanskih partizanov, v imenu katerih bo spregovoril študent Costantino Gior-getti.
Pokrajinski higienski urad je v lanskem letu vzel 2')27 vzorcev živilskih artiklov in pijač ter jih ana liziral, da bi ugotovil, če ustrezajo higiensko zdravstvenim predpisom. Napake so ugotovili v 49 primerih. V 22 primerih je bilo mleko umazano ali premalo mastno, nekje masla niso pravilno pečatili, 9 krat šumeče pijače niso bile izdelane v skladu z zakonskimi predpisi, v neki slaščičarni so našli že v svežih tortah preveč bacilov, na dveh krajih je imel preveč bacilov sladoled, v štirih mesnicah posušeno meso ni ustrezalo predpisom, medtem ko so nekje prodajali vino s prevelikim odstotkom ocetne kisline. Nadalje so zabeležili štiri primere prodaje preveč vlažnega kruha, en primer proda ie žganja s prenizko gradacijo ter tri primere prodajanja moke, ki jt vsebovala preveč vlage. Sanitarna inšpekcija je odredila uničenje osem stotov krompirja s poganjki er stot pokvarjenega sadja kakor tudi 2.000 kon-servnih škatei.
Delo sanitarne inšpekcije pa se ne omejuje samo na pregledovanje hrane, ampak so razkužili 202 hleva s tuberkulozno živino ter 6 hle-vovo, kjer se je pojavila bruceloza. Nadalje so razkužili 6 stanovanj, kjer se je pojavila pljučna jetika, dve zaradi tifusa, tri zaradi meningitisa, dve zaradi ošpic ter tri zaradi virusnega vnetja jeter. Uslužbenci so med 204 pregledi o-pravili skoraj 13.000 km, prisodili so 20 glob ter začasno zaplenili blago v osmih primerih Opravili so 10.152 potovanj, da so zbrali vzorce ter izvršili preglede. Najbolj pogosto so pregledovali potujoče trgovce (4 919 pregledov), nato javne lokale (2 947), m/karne (303), trgovine z jestvinami (1.032) itd. Niso pozabili na lekarne in kopališča, rečno vodo pa so analizirali.
Cepljenje prašičev proti običajni kugi
Zaradi nenadnega izbruha afriške prašičje kuge v pordenonski pokrajini so zdravstvene oblasti odredile strogo nadzorstvo nad živalmi tudi v goriškd pokrajini. Pojav bolezni je presenetil same zdravstvene organe, ki niso pričako-
Kraška moška pevska zbora «Kras» iz Dola ■ Poljan in «Sreč-ko Kosovel» iz Ronk sta pod vodstvom svoje pevovodkinje Pavline Komelove priredila v sredo zvečer v klubu «S. Gregorčič» v Gorici uspel celovečerni koncert, pri katerem sta zbora nastopila vsak zase in nato še skupno.
Pevce je predstavil predsednik kluba Marko Waltritsch. Omenil je, da zbor «Kras» deluje že 17 let ter je znan kot eden najboljših zborov na Goriškem, zla sti če upoštevamo da nastopa komaj 11 pevcev. Zbor iz Ronk se vadi komaj štiri in pol leta, pa je tudi že toliko napredoval, da je imel že 29 raznih nastopov.
vali, da se bo bolezen znova pojavila, saj je poteklo več mesecev brez kakršnega koli primera bolezni, preden je pred mesecem dni ministrstvo za zdravstvo uradno sporočilo, da Je bolezen zatrlo.
Po občinah je sedaj v teku štetje prašičev, ki jih bodo podvrgli cepljenju proti tradicionalni prašičji kugi Obvezno morajo cepiti prašiče v starosti od 60 do 7 dni ter svinje in merjasce, ki so namenjeni za razmnoževanje. Pokrajinski veterinarski urad bo preko občinskih veterinarjev razdelil cepivo, da se doseže imunost živali. Veterinarji bodo prejeli po 200 lir za vsako cepljeno žival.
Iz goriške bolnišnice
Na delu se je ponesrečil včeraj ob 13.45 45-letni Francesco Staeul iz Gorice, Ul. Gelsi 19. Ko je pri podjetju Silla v Štundrežu razkladal deske iz železniškega vagona, se mu je ena izmuznila iz rok ter mu padla na nogo. V bolnišnici so mu ugotovili verjeten zlom stopala ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju.
Ob 12.30 pa je v Ul. S. Chiara neki avtomobilist, k: je nenadoma odprl vrata svojega vozila, podrl kolesarko 17 letno trgovsko prodajalko Benediktu Drufovko z zgornjega Oslavja 5 Dekle je padlo na’ pločnik in se poškodovalo. Ob 15.40 se je zatekla v bolnišnico, kjer so jo pridržali za 6 dni na zdravljenju zaradi udarca na levi strani zatil nika, pretresa možganov in poškodbe na desni roki
Letalski poleti ENAL v Severno Ameriko
ENAL prireja letalska potovanja v Severno Ameriko, da omogoči družinskim članom obisk svoj. cev, ki so tamkaj zaposleni. Letos poleti bo ENAL priredil dva charterska poleta 19. in 29. julija. Za pojasnila je na voljo ENAL v Gorici, Verdijev korzo 115, tel. 3381.
Sonja Pahor, stara 16 let, doma iz Ul. 1 maja 101 v Tržiču se je v prometni nesreči udarila v levo roko. Zatekla se je v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč; o-krevala bo v sedmih dneh.
Najprej je nastopil zbor iz Ronk, j ki je zapel šest pesmi, pri katerih je pokazal kar dober napredek tako v ubranosti kot v splošni intonaciji in predvajanju.
Zbor iz Dola-Poljan je samostojno nastopil z 8 pesmimi in pokazal da tudi maloštevilen zbor, ki pa je dobro izvežban in skladen, lahko napravi kar najboljši učinek. Zlasti sta se odlikovala solista s svojimi vložki, pa tudi vsi ostali so peli dovršeno, kar ie potrdilo tudi občinstvo z živahnim ploskanjem.
Skupaj sta oba zbora zapela potem še 7 pesmi in ob koncu sta morala na željo občinstva dodati še Prešernovo «Zdravljico».
Kot rečeno je koncert lepo u-spel in pevci bi vsekakor zaslužiti številnejše občinstvo, kot pa so ga imeli ob tej priliki. Tudi vsem ljubiteljem lepe domače pesmi je lahko žal, da so izgubili to lepo priliko poldrugoumega pristnega užitka. Prisotni pa so izrazili željo, da bi oba zbora, skupno in posamič, lahko zopet kmalu poslušali.
Zasedanje o turizmu v Špetru Slovenov
Podpredsednik deželnega odbora in odbornik za turizem in prevoze dr Giacometta se je včeraj udeležil v Spetru Slovenov sestan ka sedmih županov iz Naddških dolin. Sestanek so sklicali zato, da bi skupno proučili turistične potrebe področja v luči dosedanjih posegov ter da bi okrepili turizem. To področje so že vključili v petletni načrt gospodarskega raz voja pod imenom področje gora Matajur. Ker je na tem področju malo možnosti za razvoj industrije, je odbornik za turizem že dal razne pobude za izboljšanje turističnih cestnih povezav, kar je zelo pomembno za razvoj turizma. Tako so finansirali v Nadiških dolinah razna dela za ureditev enajstih turističnih cest, za kar bodo porabili 340 milijonov lir. Poleg tega Je dežela prispevala za izboljšanje raznih gostinskih obratov v prejšnjih treh letih 70 milijonov lir. V to vsoto še niso vključent letošnji prispevki. Do sedaj je torej dala dežela za to področje nad 400 milijonov lir.
Promet v Portoroški
V prvih treh mesecih letos so v pristanišča Portorosega razložili 169 tisoč (on, skoraj prav toliko kot v lanskem prven trimesečju. Ohranitev višine 'anskt manipulacije je pripisati marčnemu prometu 31.000 ton nafte za potrebe termične centrale ENEL ter 7.000 stotov starega železa. S tem so nadoknadili delen padec lesa, ki pa je s svojimi 19.700 tonami še vedno najpomebnejši artikel.
Nadalje so razložili 5.200 ton soli za Solvay, 4.700 ton peska itd. Priplulo je 67 ladij, oci tega 56 italijanskih.
Operna sezona v Gorici
Včeraj je bil v Teatro Verdi v Gorici drugi operni večer, v katerem ie Arturo Testa pel v Seviljskem brivcu te» žet topel aplavz številnega občinstva. Danes zvečer ob 21. ur bo ponovitev oper Ca-valleria Rusticana in 1 Pagliacci, ki bosta zaključili letošnjo operno sezono, katero je pripravila goriška občinska uprava ob sodelovanju kulturnih in turističnih ustanov.
lllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||fUIMIIIIlrlllltšllllllMllil||||||||||||||||ll||||||||||||||llflinillllllfllllllllMnilll
USPEŠEN OBRAČUN ENOLETNEGA DELOVANJA
Sanitarna inšpekcija skrbi za splošno zdravje občanov
Uslužbenci so pregledali nad 2.000 vzorcev jestvin ter zabeležili 49 primerov izigravanja predpisov

POKAL EVROPSKIH PRVAKOV
Spartak Brno in Real Madrid v finalu Zadru in Simmenthalu podvig ni uspel
REAL — ZADAR 68:65 ( 32:16)
ZADER, 4.	— španski prvak
Real iz Madrida se je uvrstil v finale tekmovanja za evropski pokal prvakov. Po zmagi na domačih tleh s 76-62 so premagali jugoslovanske prvake Zadar tudi v drugi tekmi. Jugoslovani so močno razočarali, saj so bili stalno slabši in to zlasti v prvem delu srečanja Pomanjkljivi so bili v zaključkih akcij, medtem ko so Spanci, po zaslugi Američanov Alkena Luyka in Brabendera hladnokrvno potre-sali domači koš in si z veliko prednostjo že v prvem polčasu zagotovil vstop v finale.
Upanja Zadrčanov se tako niso uresničila. V vseh dosedanjih pokalnih tekmah so na lastnem igrišču zabeležili zmago z najmanj 15 točkami razlike, zato je bilo tudi po porazu v prvem dvoboju razširjeno mnenje, da jim bo le uspelo priti do finala, žal so v tej tekmi popustili prav nekateri ključni igralci, kot Djerdja, ki je zabeležil zelo nizek odstotek uspešnih strelov. Tudi Cosič je za čel zelo slabo, v drugem delu pa se je nekoliko opomogel in zabeležil 23 košev, s čimer je bil najboljši strelec domačinov.
Kot smo že omenili, je bdi za četek zelo uspešen za goste. Igra je bila živčna ln igralci so precej grešili, tako, da je bil v 7’30” rezultat 7:6 v korist gostov. Slednji so se prvi opomogli in so kmalu prevzeli pobudo. Njihova prednost se je znatno večala (7:18, 12:26)L in je'na koncu prvega polčasa dos|:gla s 16 točkami svoj višek. V drugem delu so Jugoslovani zaig|rali nekoliko bolje in kmalu celo dohiteli goste: 47:47. Zlati treni tek pa Je kmalu minil in kljub te nu, da so Aiken, in Emiliano, po: meje pa še Luyk zapustili igrišče zaradi petih osebnih napak, so ghsti svojo prednost obdržali. Obstajal" je še upanje na podaljšek. Pri r1;
•uiiiiHimiiiiiMiHiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmrtmii
IPG8ZEM)
V	Tallinu padla še dva rekorda
TALLIN, 4	— V nadaljevanju
plavalnega srečanja med Sovjet? o zvezo in Vzhodno Nemčijo so napet postavili nekaj odličnih rez 1-tatov. Sovjet Nikolaj Pankin 'e Izenačil uradni svetovni rekord : a progi 100 metrov prsno s čase i 1’06”7. Letos februarja je v Rio < 3 Janeiru Brazilec Fiolo sicer pi -plaval to razdaljo v prsnem slo: .1 v 3/10 sekunde boljšem času, ve -dar tega rekorda doslej uradno i: niso priznali
V	ženski štafeti na progi 4x1- ' metrov prosto pa je ekipa Vzho ne Nemčije zabeležila čas 4’09”' kar je nov evropski rekord. Dc sedanji kontinentalni rekord v tr štafeti sta Imeli najboljši ekip Sovjetske zveze (od 27.8.1966) irl Italije (od 17.9 1967) s časom 4T1”3.I
UMETNO DRSANJE
Flemingova profesionalka
NEW YORK, 4. — Američanka Peggy Fleming, olimpijska zmago valka v umetnostnem drsanju v Grenoblu in trikratna svetovna prvakinja je prestopila med profesionalce. Podpisala je pogodbo s televizijsko družbo BBC, za katero bo komentirala razne televizijske prenose drsalnih revij, nastopila pa bo tudi v nekaj televizijskih filmih. Flemingova, ki bo zad. njič nastopila kot diletantka čez dva tedna v New Jerseyu, je prejela za podpis pogodbe z BBC | 310 milijonov lir
zultatu 63:61 za Zadar so gostje namenoma zapravili dva prosta meta, nato pa so izid le Izenačili. Zadrčani so tedaj poskušali zaustavljati igro, toda Spanci so znova potresli kfoš. še ena napaka domačinov, ki so nato zagrešili še prekršek. Hladnokrvni Brabender je dosegel še eno točko, nato pa hote zgrešil. Usoda domačinov je bila s tem zapečatena.
SPARTAK BRNO — SIMMEN-THAL 103:86 ( 49:37)
Tudi Italijanom ni uspelo priti do finala tekmovanja za pokal evropskih prvakov. V Bmu so doživeli hud poraz, tako, da jim zmaga v prvem srečanju na domačem igrišču (65:63) ni nič koristila. Simmenthal si je že v prvem delu srečanja zapravil možnost za napredovanje, ko so si Cehoslovaki
zagotovili prednost 12 točk. V drugem polčasu je bil pritisk domačinov nekoliko manjši, Simmenthal je skušal Izsiliti povoljnejši izid, vendar pa je Spartak kljub temu Izid celo nekoliko povečal.
V	finalu letošnjega tekmovanja
za pokal evropskih prvakov se bosta torej pomerila Spartak Brno In Real Madrid. Finalno srečanje bodo odigrali 11. aprila v Lyonu v Franciji.	u. k.
Recoaro-Sparta 59:50
VICENZA, 4. — V povratnem polfinalu tekmovanja za pokal evropskih prvakov za ženske je Re-coaro Vicenza premagal Sparto iz Prage z 59:50 (35:28).
V	finale se je kljub porazu uvrstila češkoslovaška ekipa, ker je v prvi tekmi v Prag: premagala Italijanke s 75:41.

Avstrija A-Slovenija A 2:2
Tudi v srečanju mladih moštev neodločen izid 1:1
V CELOVCU: AVSTRIJA — SLOVENIJA 2:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 — Zagorc (37), 1:1 — Parits (47), 2:1 — Kogel-berger (78), 2:2 — Pirc (84).
AVSTRIJA: Harreiter, Eschlmiiller, Glechner, Frolich, Eigenstil-ler, Stamm, Parits, Siber, Kdglberger, Skocik, Maček.
SLOVENIJA: Vabič, Simeunovič, Jovičevič, Nikolič, Grubišič, Siz-goreo, Vislavski, Zagorc, Pirc, Prosen, Oblak.
SODNIK: Fercher (Avstrija), gledalcev 3000.
Avstrijska državna nogometna reprezentanca je v okviru svojih priprav za kvalifikacijske tekme za svetovno prvenstvo odigrala prijateljsko trening tekmo proti republiški reprezentanci Slovenije. Proti pričakovanju je slovenska reprezentanca zaigrala zelo dobro1 in je v prvem polčasu celo po vedla. Avstrijci so v drugem po' času Izenačili in nato izsilili pred nost, vendar pa je uspelo Pirc v zadnjih minutah tekme zop-izid uravnovesiti Slovenska vrsti je na splošno pokazala zelo dob' in zrel nogomet in je bila avstrijskim nogometašem povsem dora sel nasprotnik.
* * * *
V predtekmi «A» reprezentanc sta se pomerili tudi roorezenta-ci obeh dežel pod 23 leti.
AVSTRIJA B - SLOVENIJA B 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 - Poindl (22., e-najstmetrovka) in 1:1 — Popivoda (83.).
AVSTRIJA:	Konzilia, Kordesch,
Rossener, Sara, Schilcher, Edtme-ier, Lampichler, Poindl, Leitner, BSchmer, Waidinger.
SLOVENIJA: Zupančič, Grbavac (Jakopič), Djorlev, Klančnik, Ha-cler, Dobrajc, Kranie, Amer'ek, Povivoda, Goleč (Zavrl), Binkovski.
Tudi v tej tekmi — ki je pa bila nekoliko groba — so se slovenski nogometaši dobro izkazali. Izenačen izid so uspeli obdržati kljub temu, da je sodnik 11 minut pred koncem tekme brez pravega vzroka izključil iz igre desno polkrilo Amerška
Italijanska državna reprezentanca v Sofiji
SOFIJA, 4. — Italijanska državna nogometna reprezentanca je po prijetnem poletu sinoči prispela v bolgarsko prestolnico. Letalo je pristalo v Sofiji nekaj pred polnočjo. Bolgarski ljubitelji nogome ta so sprejeli italijanske reprezentante s simpatijo. Pred hotelom, v katerem so nastanjeni je stalno nekaj sto oseb, ki žele dobiti avtograme. Trener Valcareggi Je danes popoldne povedel svoje varovance na stadion Levski, kjer so opravlU krajši trening. Zanimivo je, da je temu treningu prisostvovalo kar 5 tisoč gledalcev. Tudi
za sobotno tekmo so prireditelji razprodali že vseh 65 tisoč razpoložljivih vstopnic, kar jasno ka e, da vlada za tekmo res izredno zanimanje. Umik srečanja so nekoliko spremenili. Tekma med Bolgarijo in Italijo se namreč ne bo začela ob 16.30 po srednjeevropskem času, kot so prvotno skledi!, ampak ob 16. uri.
Zmaga Kini Ki Sooja
TOKIO, 4	— JužnokorejsKi bo-
ksar Kirn Ki Soo je v Tokiu premagal japonskega boksarja srednje teže Benkeia Fujikuro. Premagal ga je po točkah v desetih krogih. Kirn Ki Soo bo letos 22. maja izpostavil svoj naslov svetovnega prvaka srednje junior kategorije proti Italijanu Sandru Mazzinghiju.
VATERPOLO
Jugoslovan Šlakula trener pri Tricstini
Tržaški plavalni klub Triestina je najel za svojo vaterpolsko eki-ko znanega jugoslovanskega trenerja Lovra štakulo. Tržaške vaterpoliste bo treniral v prihodnji tekmovalni sezoni. Stakula, ki Je pred časom vodil in pripravljal jugoslovansko državno reprezentanco je v preteklih sezonah tre-mral tudi nekatere italijanske klube, kot sta Camogli in Nervi. Pri Triestini bo vodil več ekip tega društva.
Stakuli bo pomagal pri delu Pino Orzan, ki pa bo vodil mladinske ekipe, poleg tega pa se bo posvetil tudi treningu plavalnega odseka.
o it v i: s i u a
TELOVADNI ODSEK ŠZ BOR
sporoča, da bo v ponedeljek, 8. t.m. odpadla otroška telovadba na stadionu «Prvi maj»
STEFAN OLIVIER
m NOVI ŠEF
Prvo poglavje
Pride ura, ko se je treba odločiti. Pot pelje tja ali tja. Na križišču ne moreš obstati.
Zdravnik Willem Feldhusen, član učnega osebja medicinske visoke šole, je bil na takem križišču, ko je prišlo pismo — modra kuverta; bila je med pošto, toda Feldhusen jo je takoj opazil. Obotavljaje je potegnil pismo k sebi. Tedne je čakal nanj, zdaj pa se ga je zbal. To pismo je bilo zanj silno važno. Tikalo še je njegove namestitve za šefa zdravnika v ugledni bolnišnici v bližnjem velikem mestu. Višek njegovih želja. Nov začetek. Ali pa so ga zavrnili?
Feldhusen se je naslonil na stol. Ce so me zavrnili, si Je mislil, bo vse ostalo, kot je: praksa, pozivi bolnikov, nezaželeni otroci, neizpolnjene želje po otrocih, recepti, formularji bolniškega zavarovanja, davki. Mesec za mesecem, leto za letom. Štiritedenske počitnice na jugu, oseminštirideset tednov dela v žalostnem, majhnem mestu. Strokovni časopisi, večerni sestanki o novem razvoju v medicini, letna zasedanja. Cez čas pa srčni infarkt, nekrolog v zdravniškem časopisu — konec! Gina me bo preživela za deset, dvajset, morda za trideset let. Ce so me zavrnili, kaj bo dejala Gina?
Gina je pričakovala pismo prav tako željno In celo z večjo vero. Zanjo je bilo vse tako enostavno. Bila je mlada — nevarno mlada za Feldhusna — in ambiciozna. «Ti si pravi mož.
Willi,» je nedavno rekla. «Ti si rojen ginekolog, ginekolog si po videzu in vedenju. In tvoje raziskovalne publikacije! Ni mogoče, da bi zahtevali še kaj več. Tudi oče je tako rekel. O tebi je govoril s Fehlingom. Fehling ima velik vpliv na odločujoče ljudi. Član je v mestnem svetu. Prav tam, kjer ga potrebuješ. Neverjetne zveze ima. Oče in Fehling bosta vse uredila. Ti si srečen tip, to pa je vse, kar je potrebno.))
Njen glas je slišal, kakor če bi bila pri njem v sobi. Kar je rekla, je bilo res. Ali ni imel vedno sreče? Da — razen v nekaj zadnjih letih... a tega so bili krivi časi, ne pa on.
Feldhusen je s pisemskim nožem odprl kuverto. Videl je črke, številke, žig. Nenadoma mu je šinilo v glavo: predolgo je za zavrnitev, mnogo predolgo!
... Z zadovoljstvom vas obveščam, da ste imenovani na položaj. Pregled o vaših osebnih in poklicnih kvalifikacijah ni pokazal ničesar, kar bi preprečilo, da bi odbor ne sprejel prošnje, čestitam ...
Feldhusen je globoko zajel sapo. Imenovan! Izbran izmed vseh drugih prosilcev. Naslednik profesorja VVeinreicha kot šefa oddelka za porodništvo in ginekologijo v bolnišnici Paula Ehrlicha. Sto dvajset postelj. Sest večjih operacij tedensko. Tristo na leto, brez manjših
Operacije! Počasi je pismo izpustil. Minilo je že štirinajst let, kar je operiral. Nihče drug, le sam je to vedel. Štirinajst let je zamudil, štiri tisoč dvesto operacij. Ali jih bo lahko kdaj nadomestil?
Tega ne morem storiti, je pomislil Feldhusen. NI mogoče. Odklonil bom. Pogledal je skozi okno. Sprejeti? Odkloniti? Potem je sedel. Vse je bilo mirno.
Nato Je prišla Gina in v trenutku se je vse spremenilo. Takoj je opazila pismo v njegovi roki. Nekaj hitrih, lahnih korakov in bila je poleg njega. Zgrabila je papir ln ga prebrala.	11
«0, Willi,» je vzkliknila in sedla na stranico njegovega stola. «Vse to sem že vedela. Ker si imel za seboj Fehlinga, niso mogli storiti drugače. Kakšen mož!» Položila mu je roke na rame in ga poljubila.
Čutil je njeno mlado telo, videl njene zelene oči, dihal vonj njene kože in se smejal. Imel je oseminštirideset let, ona pe šestindvajset. Dvaindvajset let razlike. Zanj se je navdušila, ko je pred dvema letoma prišel k njenemu očetu, potem ko je pribežal iz ruske cone Nemčije in prosil za pomoč. Zdaj je njegova žena.
Ni se kesal. Bila Je pravšna, pravšna zlasti zaradi mladosti in lepega videza — pravšna za podobo, ki si jo je ustvaril sam o sebi. Bila je ponosna nanj, ljubila ga je. Zenske so ga vedno imele rade, glede tega ni nikdar vlekel kratke. Toda Gina se je razlikovala od vseh drugih žensk. V njem je vzbudila nove strasti. Spodbadala ga je in to mu je ugajalo. Oboževala ga je in še nadzorovala. Ljubezen pri oseminštiridesetih se razlikuje od ljubezni pri tridesetih.
«Ali si že odgovoril?« ga je vprašala.
Pobožal je njeno golo roko. «Pismo je prišlo šele pred dvema minutama.))
«Saj boš odpisal takoj, ali ne? Kako sem vesela!«
«Da, dragica.« Zasmejal se je in jo rahlo odrinil. »Odpisal bom.»
Spet ga je poljubila, potem pa je odšla. Bil je sam, toda njen vonj je bil še vedno v sobi. Segel je po pismu in ga še enkrat prebral,
Sicer pa, zakaj ne bi tega delal? S kirurgijo se je nekaj že ukvarjal. Pred štirinajstimi leti. Zopet bi se je lahko lotil. V ginekologiji je samo nekaj procedur, ki se zopet in zopet ponavljajo. Ko se bo tega enkrat ali dvakrat lotil, bo vedel, kako.
Vneto je prižgal cigareto. Pred njim je bila njegova velika priložnost — verjetno zadnja. Sef zdravnik v bolnišnici
Paula Ehrlicha. Novo življenje.
Odložil je cigareto in začel počasi pisati. Pisal Je, da ima za privilegij, da so njega prosili, naj bi prevzel odgovorni položaj v tako odlični bolnišnici in zaključil:
Upoštevajoč zaupanje, ki mi ga je izkazal mestni svet,
in zavedajoč se odgovornosti...
Feldhusen je znal pisma dobro pisati.
• * «
Tudi doktor Hans - Heinrich Neugebauer, zdravnik v bol' nlšnici Paul Ehrlich, je prosil za izpraznjeno šefovo mesto. Ni bil brez upanja v uspeh, ker je poznal svoje sposobnosti, a posebno trden ni bil, ker je bil pameten mož ln Je poznal čudna pota birokracije
Kot vršilec dolžnosti šefa ginekološkega oddelka je tisto jutro sedel za mizo rajnega profesorja Weinreicha.
Soba je bila v prvem nadstropju, na sončni strani. Debela preproga je vpijala vse stopinje, z usnjem obložena dvojna vrata niso prepuščala nobenega šuma, ne stokanja žensk ob popadkih, ne prvih jokov novorojencev
Sončni žarki so se vsipali skozi okno. Neugebauer Je vstal in odgrnil zavese. Potem je stopil k umivalniku in si počasi ter skrbno umival roke. V ogledalu je gledal svoj obraz. Ni bil lep, toda tudi tak, kot je bil, bi lahko napredoval Kot je napredovalo toliko drugih ljudi. Nekdo je potrkal in doktor se je obrnil. Sestra Pia je stala med vrati, bela in čedna kot vedno. Bila je iz dobre družine, končala je znano dekliško šolo. Bila je zelo prijazna do zasebnih pacientk. V rokah je držala tenko mapo.
«Kaj je Pia?« je vprašal Neugebauer.
«Gospod in gospa Maurer. Saj veste.«
«Vem,» je dejal Neugebauer, «pripeljite ju.» Spet Je potrkalo, doktorju so se namrščile obrvi: «Kaj je pa zdaj to?»
Sestra je skomizgnila.
(Nadaljevanje sledi)
UKKDNISIVO: TRSI - UL MONTEOCH1 «, II., TELEFON »34)08 Id 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORK A: Ulica 24 Mag-"o 1/1 Telefon 33-82 - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA St 20 - Telefon 171138, 954)23 - NAROČNINA: mesečna Hill ui - vnaprei četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 Ur celoletna 8.10O lir - SFRJ posamezna številka v tednu m nedeljo 50 para (60 starih dinarjev), mesečno 10 din (1000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči rabiti:	tržaškega tiska Irst n f>37š - za
6FKJ: ADJT. D2S, Ljubljana Stari trg 3/1, telefon 22-207, teko« -ačur pri Na- -'-n nemo u Ltnniiani - Ml! 3-2'a. i OGLASI š en« oglasov! Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150. flnančno-upravm 250, osmrtnice 180 lir - Rali o>i»*i «o Ur beseda - Oglasi za tržaške m
goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh d-nglh i kiullr IfaiHe pri «Sna<-*». “"Miletu* ttaiiana« — Odgovora) urednik: STANISLAV RENKO — Izdal« tr tiska Zai-z-v-oa	mio irst