£,0100200 OSRtONJ^ *NJ1*nIC* PRIMukSKI dnevnik Cena 200 lir Uto XXXIV. Št. 133 (10.045) TRST, sreda, 7. junija 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ((Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. VČERAJŠNJA SEJA MINISTRSKEGA SVETA JE TRAJALA POL URE Sindikalno gibanje terja od vlade doslednost v gospodarski politiki Odložena prihodnja seja vlade ■ Medtem se bodo «gospodarski ministri» sestali s sindikati - Odložen tudi t'i«V® *n Pa v nepopolni delitvi je8t°jnosti. Vrh ministrstva, ki ga SmVocJil Maihofer, je ostal izven kj Na Hoecherlove kritike. Vzro današnji odstop so torej Vwa'h°fer je bil tarča napadov z , strani že najmanj dve leti. iu .{je namreč v njegovem resor-! 'mruhnil prvi škandal, v zvezi lo °rabami obveščevalnih služb, ki v tavanju za dozdevnimi in pra- ST Argentina 78 Italija premagala tudi Madžarsko ^nigo kolo svetovnega liogomet-8a Prvenstva v Argentini je že l^eslo nekaterim državam doji* možnosti za uvrstitev v pol-^»•no kolo. Med temi je lahko , »osebno zadovoljna zlasti Itall-ju! Ri je z lepo zmago s 3:1 nad ^ 1tarsko z eno nogo že stopila JNlinalno skupino, podrobnejše poročamo o vče-jjlšnjih dogodkih v Argentini na '0rtni strani. bodo orisali sindikalistom. Sestanka so se udeležili Pandolfi, Malfat-ti, Donat Cattin, Morlino, De Mita in Evangelisti. Manjkal je minister za državne soudeležbe Bisa-glia, ki se mudi v Moskvi, kjer vodi delegacijo italijanskih državnih podjetij na gospodarskih pogovorih. O čem so se pogovarjali z Andreottijem? Predvsem o tem, kako skrčiti državni proračun, se pravi državne izdatke. Vladni sporazum je predvideval dve možnosti: krčenje državnih izdatkov ali nove davke in tarife. Slednje je vlada že odobrila, medtem ko se pri prvih zatika. Ministri ne pristajajo na preveliko krčenje stroškov v posameznih resorjih, kar pomeni, da Italiji ne bo uspelo skrčiti državnega deficita na 24 tisoč milijard, kar je pa pogoj za nova mednarodna posojila. Prejšnje tedne so se že začela pogajanja z mednarodnim denarnim skladom in evropsko gospodarsko skupnostjo za 2,5 milijarde dolarjev posojila. Ta denar vlada potrebuje, ker mora letos vrniti 4 milijarde dolarjev starih posojil. Skratka, iz svojih rezerv dragocene valute bo morala Italija izbrskati še nadaljnjih 1,5 milijarde dolarjev, finančna in gospodarska kriza pa ne bo bolj rožnata. O teh problemih se sprašujejo sindikati, ki od vlade zahtevajo novo politiko na gospodarskem področju: zaposlovanje, Jug, industrijska reorganizacija, javne gradnje, kmetijstvo. To so bili postavljeni cilji, na katere — po mnenju sindikatov — vlada že pozablja. Zato je federacija CGIL - CISL - UIL zahtevala srečanje z vlado in razgovor o teh, in ne drugih, problemih. Po srečanju s sindikati, ki ne bo lahko, se bo morala vlada srečati na »gospodarskem vrhu* z drugimi strankami vladne večine in končno bo morala tqdi ukrepati. Brezposelnost se bo verjetno jeseni še povečala, saj je že sedaj več stoti -sočev delavcev v dopolnilni blagajni. Mudi se, torej. Ne' mudi se pa demokrščanskim ministrom, ki verjetno upajo na razplet krize konec leta, po volitvah predsednika republike. Mini ster Bisaglia je že napovedal, da «premirje s komunisti bo trajalo še pol leta*, kar pomeni, da upa na krizo in novo vlado ali zopetne volitve. Bo taktika odlašanja res trajala celega pol leta? To se sprašujejo politiki in sindikalisti, pa tudi javnost, (st.s.) VAL NASILJA VČERAJ PRIZADEL TUDI NAŠO DEŽELO Teroristi pred videmskim zaporom ubili poveljnika jetniških paznikov Santora Drzno akcijo so izvedli malo pred osmo uro, ko je bil Santoro namenjen v službo - Številne priče opisale teroriste - Tele-fonske izjave «Rdečih brigad» in ^Oboroženih proletarcev za komunizem* - Politični zločin ali zgolj kriminalno dejanje? MILAN — Ob včerajšnjem misov-skem zborovanju v okviru kampanje za referendum je prišlo do incidentov med policijo in levičarskimi ek-straparlamentarci, ki so zborovanje skušali preprečiti. Proti policiji so metali zažigalne bombe, ta pa jim je odgovorila s solozilcem. Med spopadi so molotovke onekle tri demonstrante, ranjen je bil tudi karabinjerski častnik, ki ga je zadel kamen. Policijska agenta iščeta tulce nabojev na kraju zločina (Foto Pavšič) VIDEM — Val terorizma je včeraj od blizu prizadel deželo Furlanijo - Julijsko krajino. V jutranjih u-rah je skupina štirih teroristov v UL Spalato v Vidmu, streljaj od videmskih zaporov, ubila poveljnika jetniških paznikov, 52-letnega podčastnika Antonia Santora. Kljub bliskoviti akciji je več prič prisostvovalo dogodku, tako da je policija lahko s precejšnjo natančnostjo ugotovila, kako so se odvijali dogodki. Malo pred osmo uro je Santoro prišel iz hiše na vogalu med Ul. Spalato in Ul. Altana. Gre za lepo enonadstropno hišico, obdano z visoko živo mejo, v kateri je službeno stanovanje za poveljnika videmskih jetniških paznikov. Vsak dan je opravil isto pot: od hišnih vrat po Ul. Spalato približno 300 metrov do glavnih vrat zapora, vedno ob isti uri, saj je nastopil službo ob 8. uri. Prav tako je bilo splošno znano, da je Santoro sicer nosil uniformo, a ni bil oborožen. Ko je včeraj stopil skozi hišna vrata verjetno sploh ni oostal pozoren na par, fanta in dekle, ki sta ODMEVI NA ZLOČINSKI ATENTAT V VIDMU Poskus, da bi i nasiljem izkrivili rezultat in pomen deželnih volitev Demokratične politične sile in organizacije odločno obsodile umor Santora VIDEM — Podli atentat na na-1 umor podčastnika Santora poskus, čelnika videmskih jetniških pazni- da bi tudi v naši deželi vzburili kov Antonia Santora je dramatično1 val nasilja in terorja, odjeknil v naši deželi, kamor val | Iskreno sožalje prizadeti družini terorističnega nasilja še ni pljusk- in solidarnost jetniškim paznikom nil, če izvzameno fašistične aten- j je v imenu deželnega sveta izrekel tate konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let. Reakcija demokratičnih sil je bila kot ob po- tudi predsednik Arnaldo Pittoiv Bolj razčlenjeno je sporočilo deželnega vodstva komunistične par- dobniih zločinih drugod po Italiji, tije. ki ob obsodbi terorističnega takojšnja in odločna: vsi so neiz- j atentata zahteva, naj organi javne prosno obsodili nasilje in teror kot varnosti napnejo vse sile, da izsle-metodo političnega boja saj služi dijo morilce ter zajamčijo reden le mračnim silam, ki hi hoteli oh- potek volilne kampanje za referen-romiti demokratično državo in nje-, duma in za deželne volitve. Obe-ne ustanove ter odtegniti pozornost i nem vodstvo KPI opozarja na dej-od žgoče deželne proble- 1 volivcev matike. Predsednik deželnega odbora Co-melli in predsednik posebne komisije za po potresu prizadeto območje Magrini sta bila obveščena o podlem zločinu, ko se je komisija pravkar sestala. Skupno s predstavniki vseh političnih strank sta izrekla sožalje prizadeti družini in solidarnost agentom javne varnosti ter jetniškim paznikom, ki so med najbolj izpostavljenimi terorističnemu nasilju. Predstavniki vseh političnih skupin pa so skorajda enoglasno ugotovili ,da je iiiiiiiiiiiiiiiiiiriitiiiuiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiimiiiifiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiMiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUMi V PARIZU ZAKLJUČEN VRH PETIH ZAHODNIH DRŽAV Zahod ponovno na okopu za obrambo neokolonialnih interesov v Afriki PARIZ — Afriškemu neokolonializmu multinacionalnih družb in prikritim interesom Zahoda bo sledila odkrita intervencija na afriškj celini. Tega očitno niso objavili po pariškem sestanku predstavnikov ZDA, Francije, Velike Britanije, Zvezne republike Nemčije in Belgije. Komunike je do skrajnosti lakoničen in govori le o analizi problemov v Zairu, ki so se povečali po dogodkih v Šabi. Obenem so zairski problem vključili v širšo analizo reševanja vprašanj samostojnosti, gospodarskega napredka, ozemeljski celovitosti in varnosti afriških držav. Glede pomoči Zairu se bodo predstavniki petih držav posvetili s svojimi vladami, da zagotovijo ponovni vzpon zairskega gospodarstva, omogočijo varnost in družbeno gospodarski razvoj te države. Besede kot take zvenijo do skrajnosti prepričljivo. «Peterica» bo ponovno na okopih obrambe zahodne civilizacije na afriškj celini, kubanske in sovjetske hegemonistične težnje so izvrstne pretveze za večjo angažiranost zahodnih držav na bogatih afriških tleh. Tokrat pa bi po francoskem načrtu ustanovili «pana-friške sile*, da bi šli črnooolti trpini »medafriških intervencionalistič-nih sil* v ogenj po kostanj za Za-padnjake. Gospodarska pomoč Afriki postane drugorazredna, služi le .za ohranjevanje reakcionarnih in skorumpiranih afriških režimov. Glavna pomoč so vojaške enote, ki bi ob podpori zahodnih sil omogočile oohranitev dasedanjih interesov. Prav dobički so glavno gibalo sedanjega vročičnega zanimanja za Afriko. Dovolj zgovoren dokaz predstavlja Belgija, saj je lien zunanji minister v intervjuju na televiziji obžaloval ustanovitev «medafriških sil*, ogreval se je za poseg OZN. v danem položaju pa je bila zahodna intervencija edina uresničliiva poteza. Belgijske oblasti so med drugim povečale nadzorstvo nad nasprotniki zairskega predsednika Mobutuja, iz bojazni, da bi se Mobutu preveč ne naslonih na Francijo, kar bi prizadelo belgijske interese v Zairu. Vsekakor pa Belgijci nočejo popolnoma prekiniti vezi z zairsko opozicijo, ki bi lahko jutri nasledila skorumpiranemu Mobutujevemu režimu. Francosko «žandarsko poslanstvo ostro kritizira francoska levica, ki je z manifestacijo po pariških ulicah protestirala proti kolonialistični zaroti v Afriki. Kritike francoski afriški politiki jt izrazil tudi Dolit.ični svetovalec degolistične stranke Yves Guena, ki pravi, da se Francija vrača v blokovsko politiko, kateri je nasprotovala celih dvaiset let. Medtem pa se je zračni most a-meriških orjaških transnortnih letal C-141 skoraj zakli»čil. V Lumumba-ši, glavno mesto Šabe. so že pripe ljali 1500 maroških vojakov, vsak čas pa pričakujejo kontingente senegalskih in gabonskih oboroženih sil, ki jih bo sestavljalo od 300 do 400 vojakov. Zairski predsednik Mobutu je že uporabil maroško pomoč, poslane mu vojake je preoblekel v zairske uniforme in jih u-porabil za telesno stražo. Nedvomno je to najboljši dokaz kakšen ugled uživa Mobutu med zairskim prebivalstvom, če se čuti varnega le v spremstvu tujih vojakov. Zahodnim pobudam je v preteklih dneh priskočila na pomoč tudi Kitajska, saj je ne mot; Mobutov režim, če lahko škoduje morebitnim sovjetskim interesom v Afriki. V soboto je prispel v Kinšaso kitajski zunanji minister Huang Hua, ki je obljubil Zairu gospodarsko pomoč. Glavno pomoč pa bj moral dobiti Zaire po konferenci v Bruslju čez teden dni. ko se je bodo poleg »peterice* udeležile tudi Italija. Kanada, Saudova Arabija in Iran. V glavnem bi morali odobriti Mobutov predlog o odlogu plačevanja zairskih dolgov (dve milijard in šesto milijonov dolarjev), dosedanja pomoč pa bi znašala v prihodnjih treh mesecih 100 milijonov dolarjev. Pri vseh teh vojaškofinančnih operacijah so pa pričele tudi resnične miroljubne poteze. V Lumumbaši je včeraj prisoel predsednik neuvrščene Zambije Kenneth Kaunda, ki bo skušal urediti odnose med Zairom in Angolo. Kaunda ie bil namreč pred dnevi v Angoli, k'er se ie sestal z angolskim predsednikom Netom. (voc) stvo — ki nikakor ni naključno — da so teroristi začeli z ofenzivo ravno v času, ko je volilna kampanja na višku. Načrt teroristov je po mnenju KPI očiten: izzvati vzdušje strahu, napetosti in zmede, da bi izkrivili rezultate in pomen demokratičnega volilnega soočanja strank, da bi ohromili komunistično partijo in preprečili napredek delavskega gibanja, obenem pa omogočili uveljavitev nazadnjaških si) in tistih, ki bi radi obudili k življenju ne preveč oddaljeno preteklost. Z nasiljem skušajo preprečiti volilcem, da bi trezno premislili o deželni problematiki, o morebitnih rešitvah in političnih perspektivah, ki naj bi takim rešitvam botrovale Zaradi tega komunistična partija poziva vse svoje člane in demokratične sile k budnosti ter k odločnemu odgovoru na zločinsko provokacijo. Na politično ozadje videmskega atentata, zopetnega napada na demokracijo in njene ustanove, opozarja tudi izvršni odbor Slovenske skupnosti, ki se je snoči sestal na izredni seji. Ob ugotovitvi, da so teroristi skušali skaliti mimo in demokratčino volilno kampanjo, SSk zahteva naj pristojni organi zastavijo vse sile, da izsledijo in vzorno kaznujejo atentatorje. Na sedežu pokrajinskega odbora Vsedržavnega združenja partizanov Italije pa so se predstavniki vseh demokratičnih sil in antifašističnih '»..T* organizacij udeležili sestanka, na katerem so razpravli o demokra tičnem odgovoru teroristom. Zločinski atentat je tragično o-djeknil tudi v vsedržavnem merilu. Voditelji strank in demokratičnih organizacij so ob odločni obsodbi atentata opozorili tudi na nerešeno vprašanje imenovanja notranjega ministra. »Predsednik vlade -- je na primer poudaril socialdemokrat Scovacricchi — se žrtvuje in vodi dve ministrstvi, vendar ni več ča sa za dokazovanje lastne marljivosti in pridnosti. Italija je danes brez vodstva ravno v najbolj kočljivem področju javnega reda*. (vt) se poljubljala na pločniku pred hiš-1 nimi vrati, nato pa sta mu počasi sledila, kot zaljubljenca, ki se odpravljata , službo. V Ul. Albona, za vogalom, je bil parkiran avto. šlo je za srednje velik avto bele barve, v katerem sta sedela dva moška. Nenadoma sta se fant in dekle približala Santoru in eden izmed njiju — baje naj bi šlo za dekle, a pri tem priče ne soglašajo — je večkrat izstrelil s samokresom (tudi o številu strelov so mnenia deljena: nekateri trdijo da so bili trije, dru gi pa, da jih je bilo več, pet ali šest); podčastnika sta zadeli dve krogli: ena v glavo in druga v prsi. Smrten je bil strel v glavo, saj je krogla predrla Santoru možgane, od senca do senca. Medtem pa je bel avto, parkiran v Ul. Albona. z vzvratno vožnjo privozil na kraj a-tentata. Terorista sta skočila v avto in šofer je hitro odpeljal do konca Ul. Spalato ter zavil v desno v Ul. Albona. Atentatu so. kot že rečeno, prisostvovale številne priče. Gre za kakih deset oseb, ki jih je policija zaslišala takoj po atentatu. Med temi je tudi uslužibenec skladišča z železnino v Ul. Spalato, ki ie celo za kratek čas sledil atentatorjem z avtom, a se je ustavil, ko ie zagledal Santorovo truplo na pločniku. Po prvih ugotovitvah naj bi bil namreč podčastnik prj priči izgubil življenje, čeprav verzija trdi, da je umrl med prevozom v bolnišnico. Med številnimi pričami je tudi neka ženska srednjih let, kj je videla v obraz oba terorista in kj bi ju baje *-Jiko prepoznala, njenega imena pa na kvesturi niso sporočili. Vsekakor je policija že v teku dneva pripravila identikit in podroben opis vseh štirih teroristov, ženska je visoka približno 16u cm. zelo vitke postave, rdečkastih kodrastih' las in je bila oblečena v svetlo krilo in temno bluzo; njen pajdaš ie nekoliko višji, temnih las, goste brade, oblečen V modre kavboike. Oba naj bi bila stara približno 20 let. Priče so opisale tudi druga dva terorista, ki, sta ves čas sedela v avtu: gre za mladeniča, nekoliko starejša od prvih dveh. Eden je bil oblečen v svetlomodro srajco z zavihanimi rokavi, močne postave, z vidnimi brki in z dokaj kratko ostriženimi lasmi, drugi pa dolgolasec, prav ta'o z brki. oblečen v zelo svetlo srajco. Takoj po atentatu je stekla obšir- proščen zaradi slabega ravnanja * jetniki. V okolici so ga vsi poznali, čeprav ni zahajal v družbo, ampak je ves prostj čas posvetil družini, ženi in trem sinovom, starim 20, 18 in 9 let. Vendar pa preiskovalci izključujejo možnost, da bi bilo treba v Santorovi osebnosti' iskati vzroke za podli atentat. Preostaja torej možnost »političnega* ozadja terorističnega atentata. ki bi jo lahko podkrepile govorice (ki so jih sicer preiskovalci odločno zanikali),,da sta v Vidmu zaprta dva pripadnika Rdečih brigad in namen, da bj del videmske kaznilnice spremenili v zapor za «poli-čne* zločince. Te domneve bi lahko potrdilo dejstvo, da so včeraj pripadniki terorističnih organizacij kar s štirimi telefonskimi obvestili prevzeli očetovstvo nad atentatom. Ob 13.10 je neznanec telefoniral v beneško uredništvo tiskovne agencij« ANSA in se predstavil kot zastopnik »Oboroženih proletarcev za komunizem* ter dejal, da je niihova »škva-dra* ubila «morilskega poveljnika videmskih jetniških paznikov*. De- Umorjeni Antonio Santoro set minut kasneje je zabrnel telefon v uredništvu dnevnika «11 gaz-zettino* v Mestrah, kjer se je mo- na akcija policije in karabinjerjev, I ški s furlanskim naglasom predsta ldrntikita dveh morilcev ki pa jc obrodila prve sadove šele ob 13.30, ko so našli avto, s katerim so se oddaljili atentatorji. Gre za simco 1300, last Sebastjana Morane. kateremu so jo neznanci ukradli v ponedeljek popoldne v središču mesta. Teroristi so io pustili v Ul. Goito, nedaleč od kraja zločina. Odtod so se baje oddaliili z belim fiatom 128, ki pa ga policija še ni našla. V okviru preiskave so tudi ugotovili, da so se teroristi poslužili izredno nenavadnega orožja. Šlo naj bi za samokres znamke »glisenti* kalibra 10,4, kakršnega so uporabljale italijanske policijske sile pred približno 50 leti, torej za zelo staro orožje, ki pa je vsekakor smrtonosno. Na kraju zločina seveda niso našli praznih tulcev, ki so pač ostali v bobenčku samokresa. Preiskava o atentatu ie stekla v vse smeri. Kot je včeraj pojasnil videmski kvestor dr. Vittorio Barto-lini, preiskovalci ne izključujejo nobene možnosti. Šlo bi lahko za a-tentat »političnega* značaja ali pa za navadno zločinsko dejanje. Podčastnik Santoro, ki je bil doma iz Avigliana pri Potenzi in je pred prihodom v Videm služboval v Sul-moni, je bil že 13 let poveljnik videmskih paznikov. Bil ie zelo strog in je skrbel za disciplino v skladu z vsemi pravili. Sam n; bil vpleten v sodne preiskave zaradi prekupče-I vanja z mamili v zaporu samem, I bil pa je že dvakrat obtožen in o- vil za »Furlanske rdeče brigade* ter prevzel očetovstvo nad atentatom z grožnjo, da bo podobna akcija sledila v Pordenonu. V videmsko u-redništvo »Gazzettina* ie telefonirala neka ženska in dejala, da so «Rdeče brigade* ubile Santora. Končno p« je neka ženska telefonirala v videmsko uredništvo dnevnika «U messaggero veneto* in dejala: »Pozor. Ne gre za šalo. Podčastnika iz zapora smo ubili mi, Rdeče brigade,* ter odložila slušalko. Pri vsem tem je treba seveda upoštevati možnost, da so vsi tj telefonski pozivi sad domišljije psihološko neuravnovešenih oseb, vendar pa obstaja dejstvo, da so si doslej samo te organizacije prevzele očetovstvo nad atentatom. Čeprav je res, da umor ni bil tako natančno pripravljen kot ostale dosedanje akcije Rdečih brigad, sai so, n.pr. številne osebe videle atentatorje r obraz, pa je treba tudi naglasiti, da je dokaj značilno, da se teroristi lotijo dežele Furlaniie - Julijska krajine prav v trenutku, ko s« ta dežela pripravlja na težko preizkušnjo prvih volitev po potresu iz leta 1976. Prav to dejstvo potrjuje hipotezo o političnem ozadju atentata in kaže. da se preiskovalci nagibajo k tej tezi. še zlasti potem, ko so karabinjerji opozorili na izredno podobnost fotofitov dveh atentatorjev z dvema »znanima političnima teroristoma*. BOJAN BREZIGAR V videmskem zaporu prolog krvavega zločina? VIDEM — Daši je ozadje krutega in hladnokrvnega umora načelnika paznikov videmske jetnišnice Antonia Santora še povsem neraziskano in je v tem trenutku res težko presoditi, če gre za politični zločin ali zgolj za maščevanje nekdanjih jetnikov nad paznikom (najbolj verjetno pa je, da se oba vzroka prepletata in ju je skoraj nemogoče ločiti) skorajda ni dvoma, da je bilo dogajanje v videmski kaznilnici prolog zločinu. Seveda je nemogoče reči, če je povezava ncDosredna ali posredna, dejstvo pa je vsekakor, da je bil videmski zapor v zadnjem ča su med najbolj nemirnimi in v središču sodnega viharja, ki se je za ključil z aretacijo štirih paznikov ter z obtožbo drugih šestnajstih. Namestnik državnega pravdnika (Nadaljevanje na zadnji strani) Tloris ceste, kjer je bil Antonio Santoro ubit PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 7. junija 1978 SOCIALISTI PREDLOŽILI VOLILNI PROGRAM ZA OBČINO Za PSI se mora Trst nujno povezati s svojim širšim deželnim zaledjem Industrijski dvig Trsta in preosnova pristanišča morata biti glavni nalogi krajevnih uprav «Za izgradnjo boljše prihodnosti Trsta so potrebne spremembe* — s tem geslom stopajo tržaški socialisti v predvolilni boj, kot so sporočili s tiskovno noto po zaključku aktiva stranke. V tem geslu je v bistvu strnjen politični predlog PSI, ki se zavzema za preosnov0 dežele in Trsta, vendar ne s sprejemanjem indi-pendentističnih tez, ki bi izolirale na še mesto, temveč z gradnjo prave avtonomije. Trst se mora nujno povezati s svojim deželnim zaledjem. Kar zadeva javni industrijski sektor. so socialisti mnenja, da ni bilo doslej pravega načrtovanja na deželni in vsedržavni rami in da bo treba v prihodnje izdelati sektorialne na črte, ki bodo jasno pokazali, v kakšni smeri se mora razvijati proizvodnja. V tem okviru morajo odigrati pomembno vlogo predvsem krajevne u-prave v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi in gospodarskimi silami, kar pomeni, da bo treba zaščititi vlogo industrijskih obratov in s tem zavarovati sedanjo zaposlitveno raven, dopolniti ladjedelništvo z drugimi dejavnostmi, okrepiti livarsko dejavnost v škedenjskem obratu Ital-sider ter pomagati pri preosnovi zasebne industrije, ki je v krizi. V zvezi s pristaniščem socialisti podpirajo zamisel o enotnem pristaniškem sistemu Trst-Tržič, ki naj o-vrednoti mednarodno vlogo deželne lu- Ml mil Iiiiniimi Hilli ■Iiniiiniti Zakaj bomo glasovali ne V soboto in nedeljo bodo italijanski volivci glasovali na referendumu o dveh zakonih. Vse stranke, v katerih smo vključeni Slovenci v Italiji, in vse slovenske organizacije so se že izrekle in pozvale slovenske volivce, da v nedeljo oziroma v ponedeljek glasujejo ne. Tako je stališče Komunistične partije Italije in Socialistične stranke Italije. Enako stališče je sprejela Slovenska skupnost Jasno stališče je zavzel izvršni odbor Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki se je v ponedeljek sestal v Gorici. Zakon o finansiranju strank u-pošteva italijansko stvarnost, družbeni ustroj, katerega temelj združevanja so prav stranke. Primer zakona Reale je bolj zapleten. To je slab, nedemokratičen zakon, ki pa ga lahko, in ki ga mora, parlament čimprej spremeniti. Na pritisk levice je sprememba obveza sedanje vlade. Obveza bi bila že uresničena, če ne bi radikalci in fašisti z obstrukcijo preprečili odobritev novega zakonskega besedila. Slovenci bomo v nedeljo strnjeno glasovali .ne*, ker se zavedamo, da gre tudi v tem primeru za stvar demokracije. Skušajo se namreč razbiti naprednejša družbena ravnovesja, s pomočjo neo-fašistov se skuša premakniti politična os ponovno na desno. O-krog gesla .da» so se zlasti v Trstu zbrale vse tiste sile, ki so proti Osimu in torej tudi proti zaščiti naših specifičnih interesov. Slovenci smo bili v prvih vrstah za obrambo demokracije in napredka in bomo tudi prihodnjo nedeljo, ko bomo strnjeno dvakrat prekrižali znak .ne* na glasovnici. ke, vse to pa predpostavlja okrepitev prometnih infrastruktur, povečanje sklada pristaniške ustanove ter izdelavo regulacijskega načrta za pristanišče. Na urbanističnem področju se bodo socialisti še naprej zavzemali za racionalno načrtovanje. Posebno pozornost pa posveča PSI vprašanju osimskega sporazuma, ki predstavlja za socialiste nekakšno izhodišče za dinamičen preokret tržaškega gospodarstva. PSI ob tem opozarja le na potrebo, da se pri izvajanju gospodarskega dela sporazuma spoštuje kraško okolje. Dobršen del programa za bližnje občinske volitve je posvečen vprašanju socialističnih storitev. Pri tem dokument navaja vprašanja zdravstvene oskrbe otrok, preosnovo bolnišniš-kih struktur, okrepitve medicine dela, skrb za priletne in obnemogle in druga vprašanja, ki jim bo PSI posvečala, kot je rečeno v tiskovnem poročilu, vso pozornost. Nazadnje dokument navaja še problem ustanovitve cone za zananstveno raziskavo kot inštrument prihodnjega razvoja in posveča obenem precejšnjo pažnjo tudi decentralizacijskemu procesu pri u-pravljanju občine. Za deželne volitve bo PSI uradno predstavila svoj program na tiskovni konferenci, ki bo jutri ob 11.30, v kražku Gaetano Salvemini. Programski dokument je izdelala skupina, ki jo je vodil član vsedržavnega vodstva stranke Luigi Čovatta, predstavil pa ga bo deželni tajnik Gabriele Ren-zulli. Za KPI je včeraj govoril na Ober-dankovem trgu Stojan Spetič, ki je opozoril predvsem na pomen krepkega premika na levo, brez katerega si ni mogoče zamišljati napredka v Trstu in deželi. KD se še vedno ogreva za centralistične koalicije, čeprav je njen pokojni voditelj Moro pisal o »tretjem obdobju* soočanja in sodelovanja s komunisti. Pri svojih izbirah se KD prečesto izgovarja na moč desničarskih sil, ki jo pogojujejo. Zato je važno, da volivci 25. junija porazijo desnico, »meščanske liste* in zmanjšajo vpliv KD, predvsem pa okrepijo moč komunistov in celotne levice. Od tega bo odvisen tudi hitrejši ali počasnejši ritem reševanja vprašanj slovenske manjšine. Volilna kampanja prehaja tako v najbolj vročo fazo. Za prihodnje dni so razne stranke napovedale celo vrsto shodov. Za KPI bo v petek govorila Nilde Jotti, za PSDI Romita in za PRI Biasini. Danes pa napoveduje »Democrazia proletria* javno zborovanje v mali dvorani gledališča Verdi tik temo referendumov. Govoril bo član osrednjega vodstva Marco Boato. ro); ob 17.15 ladjedelnica Alto A-driatico (Assanti in Pasi); ob 18. uri Ul. Baiamonti - Ul. Roncheto (Spadaro), Ul. Montasio - Altura alta (J. Burlo); ob 18.15 Mavhinje (Depangher in Terčon); ob 19. tiri Zgonik (sen. J. Gerbec); ob 19.30 Briščiki (sen. J. Gerbec), čampo-re (D. Apostoli), Dolga krona (A. Čerini), Ul. Montasio - Altura bas-sa (J. Burlo); ob 20. uri Repenta-bor (D. Lovriha); ob 20.30 pri 0-rehu (A. Čerini), Griža (E. Martine), Gabrovec (D. Lovriha). V nedeljo, 11. t.m., «izlet v neznano Vse naročnike in bralce, ki so Avtobus št. 4 (Budimpešta); Od- se udeležili naših izletov v Budim- hod ob 8.00 z Opčin. pesto, na Kitajsko, v Egipt in v Vsi izletniki morajo imeti s sa- Avtobus št. 5 (Budimpešta); Od- bo veljaven potni listi London obveščamo, da bo »IZLET hod ob 7.15 iz Sesljana (avtobusna £e kdo n d V NEZNANO, , nedeljo, 11. junija, postaj,>j ob 130 iz N,b«lne (,. Prvih pet avtobusov je name- tobusna postaja); ob 7'Aj iz Križa mo da to javi najkasnej0 $e da. njenih izletnikom, ki so bili v Bu- (avtobusna postaja); ob 8 00 s Pro 1H.S> 7. jnnija) turističnemu uradu jz---... „ • - • ■ seka (avtobusna postaja). Vse izletnike prosimo, da stopijo v avtobuse s številko, ki so dimpešti, 6. in 7. avtobus sta na menjena izletnikom, ki so bili v Egiptu, 8. avtobus pa onim, ki so bili v Londonu. Izletniki, ki so se J° imeli na prejšnjem izletu in da kom drugim! AURORA v Ul. Cicerone 4, telefon 60-261. Kdor ne gre na izlet, ne more nadomestiti svoje osebe s udeležili potovanja na Kitajsko, bo- zasedejo iste prostore do razporejeni v 6., 7. in 8. avto- Avtobus št. 6 (*~ busu. °d 18. februarja) Avtobusi bodo odpeljali po na- izpred sodnije, slednjem voznem redu: Avtobus št. 1 (Budimpešta); Od- 00Lf "\8 ca' hod ob 8.00 izpred sodnije v Trstu. pred sodnije' od 2. marca); Odhod ob 8.30 iz- Avtobus St. 2 (Budimpešta); Od- ob 8.30 izpred sodnije. hod ob 8.00 izpred sodnije v Trstu. Avtobus št. 3 (Budimpešta); Odhod ob 8.00 s Proseka. Avtobus št fi (Eeint - sknnina Povratek v irst je predviden 1 18 fehniariaP Odhod oh Pfl 3(1 najkasneje do 20 ure, tako da bodo vsi izletniki lahko pravočasno Avtobus"4^ 7 (Egipt - skupina glasovali na referendumu. Goriški izletniki s-- priključujejo skupini v Trstu! Morebitna pojasnila nudi potovalni urad «AURORA» med običajnimi uradnimi urami. Primorski dnevnik želi vsem izletnikom v neznano prijeten izlet! Avtobus št. 8 (London); Odhod IZLETNIKI, KI SO BILI NA KITAJSKEM, NAJ STOPIJO V AVTOBUSE ŠT. 6., 7. in 8. Illlllllllllllllll lili tllMllllllllllllltll||Hlinilllllf*IIIIIIIIIHHI liti lllltlllllllllltlllfllllllllllllllllllllllfrillllllllllllMHIHIIIItllMIIIIIIIHIHII 1111111111111111111111111111 lllll llllll Volilna zborovanja KPI Ob 10. uri na Trg Perugino (U. Poli),, Trg Belvedere (J. Burlo), Reška cesta 19 (G. De Rosa); ob 10.30 Stara istrska cesta 82 (G. De Rosa); ob 11. uri Drevored XX. septembra (U. Poli), Trg tra i Rivi (J. Burlo); ob 11.30 Ul. Maovec (G. Canciani); ob 12. uri Ul. Settefontane (Del Čampo), Ul. Montorsino (C. Tonel), industrijska cona - Iret (G. Pasi); ob 12.15 Ul. Flavia - Ul. Forti (G. Canciani): ob 12.30 industrijska cona -Telettra (P. Luša); ob 17. uri Ul. Capodistria - Ul. Pirano (Spada- NA OBMOČJU TRŽAŠKE POKRAJINE Osebni promet do konca maja dosegel 5.457.917prehodov Po daljšem času postopnega upadanja je promet začel ponovno naraščati - Samo v maju skoraj 3.000.000 prehodov Osebni promet čez italijansko-jugoslovansko mejo na Tržaškem v zadnjih mesecih ponovno narašča po daljšem času postopnega upadanja. Tako je po ugotovitvah mejne policije v preteklem maju prestopilo mejo v obeh smereh 2,959.364 ljudi, medtem ko so jih v maju lanskega leta našteli le polovico, to je 1,554.070. V mednarodnem prometu so preteklem mesecu našteli 1.594.451 (v maju lanskega leta 743.673) potnikov, od tega pa je na italijanske državljane odpadlo 523.690 (lani 296.939), na tujce pa 1,070.761 (lani 446.734) prehodov. Iz navedenih podatkov .je razvidno, da je bil promet v letošnjem maju več kot dvakrat tolikšen kot v maju 1977, pri čemer gre »zasluga* zlasti povečanemu prometu tujcev ob začetku letošnje turistične sezone. V maloobmejnem prometu pa so v letošnjem maju našteli 1,364.913 prehodov, kar je 68% več kakor v maju lanskega leta (810.397 prehodov). Od tega je na prebivalce z italijanskega obmejnega pasu odpadlo 942.395 (v lanskem maju 552.145), na prebivalce z jugoslovanskega območja pa 422.5i8 (maja lani 258.252) prehodov. Tudi ti podatki kažejo na znaten pozitiven razvoj prometa, saj se je število prehodov od lani do letos pri italijanskih državljanih povečalo za 71, pri Jugoslovanih pa za 64%. Če seštejemo podatke o prometu od začetka leta do konca maja, dobimo naslednje podatke (zaradi pomanjkanja ustreznega uradnega podatka smo število tujcev s potnimi listi ob prehodu meje v smeri proti Jugoslaviji v letošnjem januarju zaokrožili na 270.000, kar se močno približuje njihovemu dejanskemu številu); v mednarodnem prometu je v prvih petih mesecih letošnjega leta prestopilo mejo na Tržaškem 5,457.917 turistov, od tega 1,984.223 italijanskih in 3 mil. 473.694 tujih državljanov; v istem razdobju lani pa je mednarodni promet zabeležil 5,206.722 prehodov, od katerih je na italijanske državljane odpadlo 2,189.374, na ^IIHHIIII Hildi IIHIH HHIIHIHHt HIIHIIIHIIIHII Hill IHIItlllHHHHfnHIIHIHHHHIlIlHlHHHHIII Hilli IIIIHIIIIHHHIIIIIIIIIIH1IM HI IIHIHHIIIHIIHIHHIIHHH IH IHIHIHIHI Protestna «regata» deželnih ribičev Včeraj zjutraj so ribiči iz naše dežele, od Marana do Milj, pripeljali svoje ladje v Tržaški zaliv in jih privezali ob pomolu »Audace*. Svojstveno »regato* so organizirali iz protesta, ker jih je vodstvo ustanove INPS opozorilo, da morajo v skladu z novo ureditvijo socialnega zavarovanja kategorije vplačati pristojnim bolniškim blagajnam povišane prispevke za pet let nazaj, kar znaša pri posameznih čolnih tudi do osem - deset milijonov lir. Prizadeti trdijo, da kot obrežni ribiči ne morejo prevzeti nase tolikšnega bremena, ki je poleg vsega enako bremenu za ribiške ladje, ki lovijo na primer na Atlantiku, saj je lov ob obalj neprimerno manj donosen kakor na odprtem morju. Ribiči so se podali v sprevodu na prefekturo in na sedež deželne vlade, kjer jim je predsednik Comelli obljubil pomoč in tudi že poslal pokrajinskim vodstvom ustanove INPS v Trstu, Gorici in Vidmu brzojavke, v katerih priporoča odložitev zahteve po takojšnjem vplačilu zaostankov, med tem časom pa bo sama dežela poglobila vprašanje in skušala najti sprejemljivo rešitev. • Tržaška občina sporoča, da bo zaradi bližnjih volitev anagrafski urad začasno zaprt. Vsa anagrafska potrdila bodo posamezniki lahko dvignili v občinskih izpostavah vsak delavnik od 8. do 12. ure. Molotovka proti podjetju SIRI Neznanci so včeraj zagnali zaži- galno steklenico proti stavbi, kjer ima svoj sedež obrat SIRT (bivši Vetrobel), v industrijski coni. Plameni so počrnili zidove pod okni me-hanografskega centra, vendar niso povzročili večje škode. V obratu SIRT je zaposlenih okrog 500 delavcev, ki so že tri leta v dopolnilni blagajni. tujce pa 3,017.348 prehodov V krajevnem prometu (s prepustnicami) pa je mejo prestopilo 5,360.851 •ljudi (3,648.890 Italijanov in 1 mil. 711.961 Jugoslovanov), medtem ko so jih v prvih petih mesecih lanskega leta našteli skupno 5,691.147 (3,880.271 italijanskih in 1,810.876 jugoslovanskih državljanov). Jutri obrazložitev zakonskega osnutka KPI o globalni zaščiti Jutri ob 11. uri bo na sedežu v Ul. Capitolina 3 tiskovna konferen ca, na kateri bosta senatorka Jelka Gerbec in poslanec Antonino Cuffaro obrazložila dokončno bese dilo zakonskega osnutka KPI o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini, ki ga je komunistična skupina že predložila v senatu in jo bo v teh dneh predložila tudi v poslanski zbornici. Kritike načrtov za ljudske gradnje V zvezi z načrtom za ljudske gradnje je KPI zagovarjala in bo tudi v prihodnjem občinskem svetu zagovarjala stališče, naj se za ljudske gradnje izkoristijo predvsem že urbanizirana področja mestnega centra, da se prepreči nenadzorovano širjenje mesta in ustvarjanje «getov» na mestni periferiji za šibkrejše sloje — je rečeno v izjavi KPI, ki sta jo podpisala prof. Costa in Wilhelm. V izjavi je potem rečeno, da bo »potrebno ponovno preučiti vprašanje področij pri Kolonkovcu, Naselju Sv. Sergija, pri Sv. Ivanu in na Opčinah in sicer pri obravnavi ugovorov in z odločilno pomočjo zainteresiranih družbenopolitičnih organizacij. Pri tem bo treba naprej upoštevati zahteve Slovencev, kmetov in nujnost zaščite okolja*. Deželno tajništvo SSk pa je v resoluciji o tem vprašanju, sprejeti na seji 5. t.m., ugotovilo, da «ti ukrepi ne upoštevajo pristojnosti, koristi in pravic slovenskega prebivalstva in da se nadaljuje z razlaščanjem zemlje, to je osnovne in neodtujljive dobrine, kar ima med drugim za posledico hudo in krivično narodnostno in socialno škodo*. Deželno tajništvo SSk »zahteva, da se prepreči groba diskriminacija d0 področij, kjer prebivajo Slovenci* ter da »se odpravijo omejitve, ki praktično onemogočajo gospodarski in bivanjski razvoj teh krajev* in še, da »naselitvena možnost ne sme prizadeti razmerja med narodnostnima skupinama v škodo Slovencev*. Ugovor SSk o glasovanju v devinsko-nabrežinskem občinskem svetu Načelnik SSk v devinsko - nabre-žinskem občinskem svetu Antek Terčon je 5. t.m. naslovil na pokrajinski nadzorni odbor ugovor v zvezi s potekom glasovanja v devinsko-nabrežinskem svetu dne 26. maja 78 o področnih načrtih za ljudske gradnje. Pri tem se sklicuje na kršitev čl. 15 notranjega pravilnika občinskega sveta. Na pobudo občinskega odbora Fanfani jutri v Trstu na komemoraciji umorjenega Alda Mora bo imel spominski govor jutri ob 19. uri v gledališču Verdi, pred tem pa bo škof Bellomi daroval ob 18. uri v Morov spomin mašo v cerkvi sv. Antona. Vlado bo na slovesnosti predstavljal podtajnik v predsedstvu ministrskega sveta posl, Bressani. Sporočilo uredništva V zadnjih dneh smo prejeli več dopisov in »pisem uredništvu* z izrazito predvolilno polemično vsebino proti posameznim predstavnikom strank, proti strankam v celoti ali nekaterim upravam. Ker smo že svoj čas sklenili, da v predvolilnem obdobju ne bomo dopuščali na straneh Primorskega dnevnika nobene polemike med strankami, za katere volijo slovenski volivci, pač pa da bomo podpirali slovenske kandidate na katerikoli od teji list nastopajo, teh dopisov in «pisem uredništvu* ne bomo objavili. Prepričani smo, da tako v sedanjem trenutku koristimo interesom slovenske narodnostne skupnosti in demokratičnega razvoja v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Kolikor pa gre v teh pismih za konkretna vprašanja, ki zadevajo našo narodnostno skupnost kot celoto in bodo po volitvah prav tako aktualna kot so sedaj, jih bomo objavili po volitvah. UREDNIŠTVO POTOVALNI URAD AURORA prireja v času poletnih počitnic tedenska bivanja v Kranjski gori, na Krku, v Trogirju in na Ma-karski rivieri. Od 7. do 14. In od 14. do 21. avgusta počitnice na otoku Rodos (vključno letalski prevoz). Informacije pri potovalnem u-radu Aurora v Ul. Cicerone 4, tel. 60261. PD LONJER - KATINARA in ŠD ADRIA vabita na PRVO POKUŠNJO DOMAČIH VIN ki bo v soboto, 10. t.m., in v nedeljo, 11. t.m., v Lonjerju. Včeraj-danes Danes, SREDA, 7. junija ZORICA Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 20.51 — Dolžina dneva 15.35 — Luna vzide ob 6.52 in zatone ob 21.58. Jutri, ČETRTEK, 8. junija MEDARD m Podružnica Glasbene matice Pl) Ivan Grbec Danes, 7. junija, ob 20.30 v prosvetni dvorani Ivan Grbec v Skednju NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE Vljudno vabljeni! m Podružnica Glasbene matice v dolinski občini Jutri, 8. junija, ob 20.30 v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu NASTOP GOJENCEV GLASBENE ŠOLE Vljudno vabljeni! Vreme včeraj: najvišja temperatura 24,5 stopinje, najnižja 19 stopinj, ob 13. uri 24,5 stopinje, zračni tlaš 1019,1 mb ustaljen, vlaga 64-odstotna, nebo 1 desetinko pooblačeno, veter 12 km na ur0 severozahodnik, morje skoraj mimo, temperatura morja 20,6 stop. ROJSTVA IN SMRTI Dne 6. junija 1978 se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 18 oseb. RODILI SO SE: Manuela Musu-meci, Erika Musumeci, Fabrizio Mo-hovich, Antonella Caporuscio, Fran-cesca Di Orazio, Elisa Manin. UMRLI SO: 75-letni Rodolfo Spi-lar, 89-letna Irene Sapienza vd. Silvestri, 63-letna Nerina Pavan vd. Lupieri, 92-letna Maria Zulian vd. Cerkvenic, 66-letni Josip Okretič, 81-letna Gemma Piazza, 73-letna Em-ma Biondi vd. Sossich, 78-letna Angela Schiulaz vd. Iazin, 79-letna Maria Iurzolla, 69-Ietni Guido Signoret-to, 84-letni Alberto Conzina, 78-letni Guglielmo Riccardi, 76-letni Nicola Monego, 54-letni Mario Sabbatucci, 56-letni Milan Batič, 82-letna Bruna Fomasano vd. Naccari, 84-letna Maria Cusma vd. Vol pa to, 80-letna Rosa Pignat vd. Grimsig. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul.- S. Giusto L Ul. 1'elluga 46, Ul. Mascagni 2. (od 8.30 do 13. in »d 16. do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef št 732-627. Mali oglasi STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU DARIO Fo SEDMA ZAPOVED: KRADI MALO MANJ (Settimo: ruba un po' meno) komedija v dveh dejanjih Danes, 7. junija, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu - a-bonma red H in abonma red I. V petek, 9. junija, ob 20.30 v gledališču »France Prešeren* v Boljuncu. (Abonma sobotni in nedeljski). S P D T vabi vse prijatelje in planini na 7. srečanje slovenskih planincev Zbirališče je od 10. do U- ure pred Kulturnim domom J! Boljuncu, kjer se bo začel po0“ preko Glinščice v Bazovico. 15. uri bo v prostorih GosP" darske zadruge v Bazovici 1 četek kulturnega sporeda, bo med drugim vseboval stope raznih pevskih zborov, večernih urah bo ples ob kih ansambla «Kras». Za čo in pijačo bo poskrbljeno' Vabljeni vsi! Kino Ariston 17.30, 19.45 , 22.00 »P«^ sho'"' ,li ne reporter* Jack Nicholson. Schneider. Režija M. Antonij Mlgnon 16.00 «Pantera rosa Nazionale Poletna zapora. Grattacielo 16.30 »Le colline ^ occhi*. Prepovedan mladini P°° letom. Excclsior 17.00 «Squadra volani ^ detevi senza ragione*. Franco Prepovedan mladini pod 14- - Fčnice 17.00 «11 giustiziere polizia*. Erika Blanc, Paul N8 - leto®' STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST Sezona 1977-78 BALETNA ŠOLA BALETNI NASTOP PEDAGOŠKI PRIKAZ ŠTUDIJA Pedagoga in koreografa: NADA KRIŽMANČIČ in JANEZ MEJAČ V soboto, 10. junija, ob 16.30 v Kulturnem domu v Trstu. Prodaja in rezervacija vstopnic v petek in soboto od 10.30 do 12.30 pri blagajni Kulturnega doma (tel. 734265). Gledališča ZA MAVHINJE iščemo dvakrat tedensko hišno pomočnico. Tel. 911523. '"U.........IlUltlllllllllllllllll....IIIMIIIIIIMIItlflllillll,............................................................... Z VČERAJŠNJEGA ZBOROVANJA Tržaške ženske kritično ocenjujejo zakon o splavu Čez mesec dni bo znano število zdravnikov, ki so za ali proti splavu - V Burlu se bo položaj normaliziral šele čez tri mesece Zaradi onesnaženja zaplenjen tanker Tržaški pretor dr. Trampuš je zaplenil liberijski tanker »Conoco Britannia* zaradi onesnaženja morja. Ladja, ki ji poveljuje Španec, kap. Francisco Fernandez Garcia, ima 58 tisoč ton bruto nosilnosti. Med »pretakanjem* 80 tisoč ton nafte v terminal naftovoda Trst ■ Ingolstadt - Dunaj, je nekaj stotin litrov tekočine steklo v morje. Z včerajšnjim dnem je začel formalno veljati zakon o družbenem varstvu materinstva in prekinitvi nosečnosti, ki ga je senat končno le odobril. »To pa še ne pomeni, da je zakon popoln, da se z njegovimi členi strinjamo vse ženske. Veliko je negotovega in dvoumnega, zato se bomo tudi me, tržaške ženske, zavzemale za razčiščenje tega položaja*. Tako so namreč s posebnim poročilom, kjer ostro napadajo sedanji zakon o splavu, nastopile včeraj popoldne v konferenčni dvorani tržaške bolnišnice tržaške ženske, ki so povezane v kolektiv za žensko zdravje in ki so po uvodnih besedah spodbudile druge kolegice k debati. Prišlo je do zanimivih mnenj in konkretnih smernic za izboljšanje tega zakona, veliko se je razpravljalo prav o problemu splava, ki se nanaša na našo tržaško realnost. Kakšno je dejansko stanje v trža škem Burlu? Kot znano imajo zdravniki na razpolago 30 dni od uradne veljavnosti zakona, da se izrečejo ali bodo izvajali splav ali ne. Do danes se jih uradno proti ».M..v-o »v. mauuu M1 '-'L Tržaški občinski odbor je sklenil j temu ni izreklo še veliko, a govo- riircvHift clmmcnn IrnmomnKnrii i/\ Al XI__:i____1....______ prirediti slovesno komemoracijo Alda Mora mesec dni po njegovem u-boju, da se oddolži njegovemu spominu in proslavi njegove politične in državniške zasluge. V ta namen je povabil v naše mesto predsednika senata Amintora Fanfanija, ki .... - -...* ” o ■ ” rice krožijo, da število zdravnikov, ki iz moralnih razlogov ne bodo prekinjali nosečnosti, bo še kar precejšnje Poleg tega pa še osebje Burla kritično ocenjuje dejstvo, da se položa.) v bolnišnici še vsaj za tri mesece ne bo normaliziral. U- Mladinske Delovne Akcije Informacija : SKGZ, ul.S.Francaaco 20 tal. 744248 vsak dan od 17. do 19. ure rediti je treba tako porodnišnico in namestiti nove bistvene strukture, ki bi zagotovile zanesljiv in varen splav, skratka, treba je v Burlu glede splava začeti vse znova. Srečanje na pokrajini z nabrežinsko občino Na sedežu tržaške pokrajinske uprave so se včeraj sestali predsednik Ghersi. podpredsednik Mar-tone in odbornik Volk s predstavnikoma nabrežinske občine, podžu panom Caldijem in odbornikom De-pangherjem. Na sestanku so pregledali stanje pri izvajanju javnih del na področju nabrežinske občine. Glede ureditve novega križišča v Devinu so se dogovorili, da bodo tehniki v čimkrajšem času opravili zadnje formalnosti pred izvršitvijo del, pokrajinski upravitelji so sporočili, da je že bil sprejet sklep o greznični kanalizaciji v Devinu, načrta o novi asfaltni prevleki na cestah k Ribiškemu naselju in v Slivnem bo pa odbor odobril na prihodnji seji. Pokrajina je tudi že ugodila z zadevnim sklepom predlogom občin, med njimi tudi nabrežinske, o postavitvi dvojezičnih smerokazov, ki so še manjkali. Predstavnika nabrežinske občine sta izrazila zadovoljstvo nad že opravljenim delom in koristnostjo odnosov sodelovanja med upravama, ki se bodo še nadaljevali za hitro uresničevanje še drugih pobud, med njimi tudi v; zvezi s peš potjo med Grljanom in Sesljauom. i STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V .TRSTU Ponovitve komedije Daria Foja »Sedma zapoved: kradi malo manj*: danes, 7. junija, ob 17. uri - abonma red H in abonma red I; v soboto, 10. junija, ob 20.30 - abonma red F (sindikalni . druga sobota po premieri); v nedeljo, 11. junija, ob 16. uri - abonma red G (popoldanska predstava na dan pra znika). Prodaja in rezervacija vstopnic pri blagajni Kulturnega doma ob delavnikih od 10.30 do 12.30. ROSSETTl Danes ob 19. uri «Zgodbe in dunajskega gozda* Odona von Horvatha. Abonenti lahko izkoristijo vsakršen kupon abonmajev. Parter: 2.500; galerija 1.500; mladina in upokojenci 1.000 lir. Rezervacija vstopnic pri o-srednji blagajni v Pasaži Protti. VERDI Drevi ob 21. uri recital pianista Roberta Cappella. Pri gledališki blagajni so na razpolago vstopnice za današnji koncert in za zadnji koncert simfonične sezone, ki bo v petek ob 21. uri in ponovitev v soboto ob 18. uri. Orkester gledališča Verdi'z udeležbo solistov Davida Livelyja (klavir) in pevcev Ueane Meriggioli, Nore Jankovič, Janosa Korda in Ar-tura Koma ho dirisal Manrizio Arena. Razna obvestila Prepovedan mladini pod 18-Barvni film. ^ Eden 17.00 «La sposina*. Antl«. Nemour, Carlo Di Mejo. P1**" dan mladini pod 18. letom. n Ritz 17.00 «La polizia incrimio*. legge assolve*. Franco Nero. ^ povedan mladini pod 14. letom, vni film. Cristallo 16.30 «La terza mano*, Fraser in Lynne Frederich. * vedan mladini pod 18. letom- ^ m..»i___/»n no na a-TJfl C** . Fllodrnmmatlco 16.00—22.00 «Un corpo • di femmina*. PreP°vl ed®1 mladini pod 18. letom. ,elr Aurora 16.30 «Polizia investigad''®, jj minile*. Prepovedan mladini t00 letom. Barvni film. m. Capitol 16.30 «Uomini si nasce, ^ liziotti si muore*. Prepovedan dini pod 18. letom. Barvni . LjIj Moderno 16.30 «Le lunghe notti. gestapo*. Prepovedan mladim 18. letom. Barvni film. rgs Ideale 16.30 »Roulette russa*. “ Segal. Barvni film. Vlttorio Veneto 16.00 «L’altra fa^ piši* di mezzanotte*. Marie-France - gj. John Beck, Raf Vallone, Suša® ^ randon. Prennvedan mladini P®° randon. Prepovedan mladini letom. (j. Astra 16.30 «Tre tigri contro gri*. Enric0 Montesano, RenatfLvfli zetto, Daiila Di Lazzaro. *** zabavni film. Radio Zaprto. Volta Zaprto. Namesto cvetja na grob ■Anepeftat pivec darujeta Olga in Anton P? p JO.OOO lir za TPK Sirena, jr za Glasbeno matico. V isti nam®8 p, ruje Marija Pertot 10.000 lir za nost družina Opčine. V počastitev spomina ljubljenj j(( Ane Vodopivec daruje mož Ladi lir za TPK Sirena. ^ Namesto cvetja na grob Ani p, pivec darujeta Marino in MaJa j( korovec 10.000 za cerkveni ^ ■ Barkovelj in 10.000 lir za TPK Siren® V počastitev spomina drage An® ^ dopivec darujejo Giorgio, jit Roberto in Paolo Cemiani 20.®%^ za TPK Sirena. V isti namen ^ tv Ull CII«. V 1SU IKUUV- , družina Guido Cemiani 10.000 m TPK Sirena. Ob smrti Ani Vodopivec lzj.jjJ' globoko sožalje dragima Ladiju * ki ter vsej dnižini Vodopivec Elvi, Martina in Simona Slokar' Ob smrti Ani Vodopivec izf družini globoko sožalje Jule I® Slokar. ..............- , _sebJ« Ravnatelj, učno in neučno .^r šole Fran Levstik na Proseku p kajo globoko sožalje prof. Jur‘« dopivcu ob izgubi mame. Občina Dolina, oddelek z.a vodovo dno službo, opozarja uporabnike na kra.škem področju, da zaradi zmanjšane dobave vode s strani ACEGA, bo za nedoločen čas potekala rodna dobava vode z morebitnimi prekinitvami. Priporočamo občanom, naj varčujejo z uporabo In prosimo za razumevanje. Ob nenadomestljivi izgubi spe Ani se žalosti družine Vod°F pridružujeta rovec Marino in Maja V^Ii cu in družini se v sožalju Svojemu odborniku Juriju drage matere pridružuje DruštV0 vencev miljske občine. Dne 5. junija nas je zapustila naša draga ANTONIJA RUZZA1 por. MARCHESICH bol' Pogreb bo danes, 7. t.m., ob 12.45 iz mrtvašnice glavne nišnice naravnost v cerkev v Boljuncu. Žalostno vest naznanjajo mož Gio^8®. ni, sinova Dino in Lido, snaha, neč8*1 ter drugo sorodstvo Trst, 7. junija 1978 (Občinsko pogrebno podjetje) Zapustila nas je naša draga P0L0NJA GRGIČ vd. KRALJ Pogreb bo jutri, 8. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glav®® bolnišnice naravnost na pokopališče v Bazovico. Trst, 7. junija 1978 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3) Žalujoče sorodstvo \ Jimorski dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 7. Junija 1978 ZAKLJUČNA SOLSKA PRIREDITEV V ROJANU kulturni in zabavni spored dijakov šole «F. Erjavec» Pohvale vredno pristopanje staršev k reševanju zapletene šolske problematike v lasi domovini biti mlad pa še Lai)ko, ki je navzoče še prav b ganskem Marijinem domu je . v nedeljo nadvse uspela zaključ-,f Prireditev nižje srednje šole U™1 Erjavec*. Obsegala je pester in zabavni spored. v«ani pevski zbor pod vodstvom Revnega ravnatelja Josipa Pe-J? je zgledno pod'1'. Slovensko £9°, V tihem gozdu, Kukavico, [ ^ tiste stezice, Moj očka, Lepo SL prevzela. ^jan Semen je nato v imenu ,«aega sveta pozdravil starše in Vi'!56 d'iakov ter prijatelje mla-Hj..’ ki so se množično odzvali pri-^in tako še potrdili veljavnost lin » zbliževanja med šolo in dru-Med prisotnimi so bili tudi rav-^ J* nekaterih dmgih šol. Govoril ^ Poudaril spodbudno izvenšol-jMovanje v okviru rojanskega ki je glede na razmeroma število obiskovalcev (v treh (7?“h brez paralelk ni vsega ni-dijakov oz. dijakinj) toliko J hvalevredno. V <> letu alevredno. V minulem šol-C1 ‘etu so bili na sporedu šolski C nastopa na reviji mladinskih Pesem mladih in na prire-°b obletnici Marijinega doma, .Vanje, šolska izleta na Dolenj-j 5 v Briško jamo, ogled razsta lj| ^Porama, razstave ročnih del i’ Semen je natoomenil laskav u-dijakinje Katarine Modic, ki se tjž8 literarnem natečaju v Ljubija-h Vfstila na odlično 11. mesto med ^tečajniki. Zatem je pohvalil jJ^Panje staršev k reševanju za-šolske problematike, tako kar zadeva vprašanje sloven-7* Šolskega okraia. v^lla je tridejanka Prigode To-. ,Sawyerja, ki so jo mladi igralci i^elke odigrali sproščeno in du-na'eteli pri občinstvu na u^erio odobravanje. Toma je po-Peter Župančič, drugih ne jjMo navajati, radi pa bi ome-jjl^aj Saro Pertot, v kateri je 0*lti pravi igralski talent. Za C. igre gre priznanje seveda tu-erki’ Pr0 • i'u^kl (Moriji) Pe-.n'Sossi. iS^ji je nastopil 8-članski glas-v.^Osambel (po dve violini, harfe*’ in trobenti, kitara in «ba-ki je pod taktirko Jožeta izvajal slovenske poskočne 'Podovo Ave Mario. Kakovost- na raven ansambla je na neobičajni višini. Šolski prireditvi v Dolini in Holjuncu V soboto sta bili v Dolini in Bo Ijuncu zaključni šolski prireditvi. V dvorani društva Valentin Vodnik so poleg učenčev dolinske osnovne šole Prežihov Voranc nastopili tudi malčki otroškega vrtca. Prisotnim staršem so prikazali razne recitaci je, skeče in zapeli pod vodstvom Vihre Kodrič. Osnovna šola Fran Venturini iz Boljunca pa je letos pripravila nadvse uspelo pravljično sprevoigro v šestih slikah «Dve Marički*, ki so jo odigrali v gledališču »France Prešeren* v Boljuncu. Pred polno dvorano so otroci dokazali, da so bili skrbno pripravljeni. Posebno lepi so bili kostumi, scena in pa pevski oziroma glasbeni vložki. Za režijo je poskrbel Stane Raztresen, za glasbo Zorko Harej, za pevske točke pa Ljuba Smotlak. Kriški dijaki ob obletnici Župančičevega rojstva V petek zjutraj je bila v kriški srednji šoli, ki je podružnica pro-se.ške srednje šole »Fran Levstik*, lepa zaključna šolska prireditev, katere so se udeležili profesorji in lepo število staršev. Prireditev je bila namenjena 100-letnici Županči-ževega rojstva, katerega življenjepis in razlage njegovim pesmim sta podali učenki Vanda Purič in Mara Guštin, skoraj vsi učenci pa so sodelovali pri recitacijah pesnikovih pesmi. Na sporedu .je bil tudi nastop šolskega pevskega zbora, ki je pod vodstvom ravnatelja prof. Mamola lepo zapel več pesmi, med katerimi tudi kriško himno. Prireditev so sklenili učenci 3. razreda, ki so izročili tradicionabo ključ sovrstnikom iz nižjega razreda Zaključna prireditev na kriški osnovni šoli Na osnovni šoli »Albert Sirk* v Križu je bila včeraj dopoldne zaključna šolska prireditev, med katero so učenci prikazali svojim staršem, znancem in prijateljem svoj trud s pesmijo, recitacijo in prijetno igrico. Tako so malčki prvega in drugega razreda zapeli pesem «Prvič v šolo*, otroci četrtega razreda pa so nastopili s prizorčkom «Trmasta princeska*. Proslavo so seveda zaključili s skup-1 no pesmijo. OB PRISOTNOSTI ZADOVOLJNIH STARŠEV Odprtje razstave in nastop vseh proseških osnovnošolcev Pohvala učnemu osebju za pripravo otrok Na dvorišču osnovne šole na Proseku je bila v nedeljo popoldne ob prisotnosti velikega števila staršev in vaščanov lepa zaključna šolska prireditev otrok, v učilnicah pa so otroci pripravili okusno razstavo ročnih del. Lepo in sončno vreme je mnogo pripomoglo, da je prireditev uspela in navdušila starše. Prvi so se predstavili najmljaši, otroci prvega razreda, ki so v recitaciji prikazali zakaj kokoši živijo na zemlji s posrečenim veznim tekstom Mitje Štoke. Učenci II. b razreda so pripovedovali o živalih in iz njihovih grl smo lahko zvedeli kakšne so prav- uiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMHiiMiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiimiN e in ročna dela v Skednju iLj^boto, 3. junija, so učenci 'tajske osnovne šole «Ivan Gr-'tfe, Pripravili razstavo risb in >" - h d»i da bi na najlepši način svojo folklorno skupino in zaplesali gorenjske in belokranjske plese. Zaradi izrednega uspeha bodo mladi plesalci nastopali pred občinstvom še v prihodnjih tednih na raznih prireditvah. Izučili šolsko leto. Na dvorišču ” šolo so otroci nastopili tudi s '"""iiiiiiiniiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimi zaprav živali od zvitorepke lisice do napadalnega volka, pa tja do male mravlje. II. a razred pa se je predstavil z dvema izvirnima pesmima domačinke Eme Prašelj, in sicer Razgled s Kontovela in Svatba naših pradedov na Kontovelu. Pesmi sta občinstvu zelo ugajali, saj sta imeli mnogo ledinskih imen, predvsem pa so otroci z zanosnim občutkom pripovedovali, kaj vse se lahko vidi s Kontovela. Pohvala gre nedvomno tudi gospe Emi Prašelj, ki je ti skladbi napisala. Otroci I., n. a in II. b razreda so nato pod vodstvom učiteljice Marije Skerlavaj zapeli pesmi Lepo je v naši domovini biti mlad, Trobentica, Skoči kolo. Ko se jutro dozori, Jaz pa pojdem. Tretji razred se je predstavil s petimi recitacijami, ki jih je podalo pet punčk tega razreda. Zelo posrečen pa je bil prizor »Trije dolgi nosovi*, ki so ga podali o-troci četrtega razreda in duhovita interpretacija, posebno Davida Co-mine v vlogi Tasibula, Egona Miliča v vlogi kralja in Erike Puntar v vlogi princese, je spravila starše v dobro razpoloženje. Otroci petega razreda pa so pripovedovali, kam bi radi šli na počitnice. Nekateri so celo pomislili na Indijo, nekdo na na svetovno košarkarsko prvenstvo, ki bo jeseni v Filipinih. Ob koncu je seveda prevladovalo mnenje, da še najboljše je tu ri nas, kjer se razteza lepi zeleni in kamniti Kras, da ne govorimo o morju. Prireditev so zaključili dijaki petega, četrtega in tretjega razreda, ki so pod vodstvom Marjetice Štoke zapeli še zaključno pesem. Ob koncu so starši pripravili za vse zakusko in ob tej priliki tudi izrekli vso pohvalo učiteljicam, da so tako lepo pripravile otroke za to zaključno prireditev, kateri so starši pozorno sledili in nagradili nastopajoče ob vsaki točki z burnim aplavzom. (br) Večano odprtje «Beneške galerije» $ k)| s°boto so v Špetru svečano od-Itl^bietnostno galerijo «Beneška "iJžJa*. S tem so slovenske orga-v'je v Beneški Sloveniji obogati z enim objektom, ki bo znat-\ kr’Pomogel, da se bo kulturno '* ^etniško delovanje Benečanov okrepilo in dobilo novb raz- itv! t,l'ška galerija* je v tipičnem in okolju ter bo v kratkem C1« živahen center novih zani-'llJ' Pobud, še posebno če pomi-i|> j?! da jo bodo kmalu razširili V]0 vsebovala prostor za stalno Vo* etnografski muzej in dvori^ Za razstavno dejavnost. ^ odprtju nove galerije so v so- V. °dprli tudi razstavo domačina De Vore, ki je postavil na 20 slik, ki prikazujejo tipične itH *e sPetra. De Vora je v svo-Ustvarjanju zvest narodnemu najljubša tema pa mu je Vranje stvarnosti v Beneški b cn'ii. Na odprtju razstave, ki vCž. Priredilo Društvo beneških li-umetnikov, so bili prisotni tajijpi predstavnik' kulturnega in ''tl ž^Pega življenja iz Nadiških do-%P°lega sovaščanov in prijateljev ?0w|jka- Ob tej priložnosti je spre- W. ’* tudi plredsednik Društva be-a^i'1 likovnih umetnikov, ki je na- W?1 tudi plredsednik Društva be-ikovnih umetnikov, ki je na-da ie treba v likovno dejavni) tisrneriti čim večje število mla- revijd za politiko, kulturo in gospx>-1 ca nella Slavia Italiana* (Jezikov-darstvo Naši razgledi j dr. Ilešič na politika v Beneški Sloveniji) in objavil članek ob p»natisu Podrec- poročilo »L« basi e le finalita cul-cove knjige »La Slavia Italiana* | turali nella Slavia Italiana* (Osno- ^iznanji študijskemu Centru Ncdiža - študijski center Ne-kjf. le skoraj istočasno prejel dve ^■Pbni priznanji. V ljubljanski (Beneška Slovenija), v katerem ljubljanski univerzitetni profesor poudarja p>omen te pobude tudi za osrednji slovenski kulturni prostor. Avtor članka tudi pripominja, da bo moralo slovensko kulturno življenje v bodočnosti px>svečati več pazljivosti delu kulturnega združenja Nediža. Ilešičeva ocena je vsekakor spodbudna, saj je profesor dober px>zna valeč naših razmer in je bil tudi poročevalec na lanskoletnih Benečanskih kulturnih dnevih v dvoran; Belvedere. Drugo priznanje p>a je izrekel prof. Giovanni Frau z videmske fakultete za tuje jezike. Docent je predvsem poudari’ pomen izdanih tiskovin za otroke in učitelje kot sta «Vartac» in »La ricerca d’ambiente nelle Vali; del Natiso-ne» (Teritorialne raziskave v Beneški Sloveniji). V pismu odgovornim puri študijskemu centru Nadiža prof. Frau poveličuje pomen dosedanjega in bodočega dela centra, ki uresničuje zaščito slovenskega jezika v Beneški Sloveniji. Pri vsem tem je treba pripomniti, da je študijski center Nediža objavil ob priliki videmske pokrajinske konference c etnično - jezikovnih skupnostih poleg že omenjene knjige « La S.avia Italiana* še Podrecoovo delo »La polemica sulla Slavia Italiana*. gradivo kulturnega srečanja v Podbonescu »Lingua, espressione o letteratura nella Slavia Italiana* (Jezik, izra zoslovje in kniiževnost v Beneški Sloveniii). študijo Žive Gruden in Marte Ivašič «La politica linguisti SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ V GORICI Na referendumih glasovati NE Okrepiti demokratične sile in zastopstvo Slovencev v svetih 18. junija odkritje partizanskega spomenika na Topolovem pod Matajurjem Priprave na bližnji referendum ter na upravne volitve v naši deželi so bile poglavitna tema seje izvršnega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki ie bi la v ponedeljek zvečer v Gorici. Iz poročila predsednika Raceta ter iz lazprave je bilo jasno raz vidno, da so volitve v naši deželi velikega političnega pomena in da bodo pokazale, če je bil trend, ki so ga pokazale nedavne volitve, goli slučaj, ali pa se nadaljuje. Če bi prihodnje volitve potrdile u-smi r jenost volivcev, kakršno so po-kazaie 14. maja', bi to *elo verjetno negativno vplivalo na politično življenje v Italiji. Uveljavitev protiosimskih lokalnih list v Trstu pa bi imela enake negativne posledice za lokalne politične razmere. Interes naše skupnosti in celotne italijanske družbe je, da se sedanja parlamentarna večina med demokratičnimi strankami ohrani in okrepi, zakaj ta večina lahko jamči, da se bodo gospodarski, politični in socialni problemi italijanske družbe začeli reševati. Kar zadeva obnašanje Slovencev na referendumih, p>a je bilo izražene soglasno stališče proti predlagateljem referenduma, kar pomeni, da bomo glasovali proti u-kinitvi obeh zakonov. Za nas je poleg te?a velikega pomena, da izvolimo čimveč Slovencev v deželni, tržaški občinski in goriški pokrajinski svet ter da se ostali slovenski kandidati uve-liavijo s čim večjim številom glasov. V nadalievanju seje .ie izvršni odbor SKGZ ocenil potek nedeljskega občnega zbora Slovenske nrosvetne zveze v Gorici, ki soa-da med najmnožičnejše manjšinske organizacije in ki odigrava no-membno vlogo v našem manjšinskem življenju. Poudariena je bila nujnost, da se SPZ okrepi v svojih strukturah, da bo kos velikim nalogam, ki jih mora reševati. Ob tei priložnosti je izvršni odbor obsodil odsotnost poročevalca slovenskega tržaškega radia na občnem zboru SPZ, posebno še, ker je znano, da zelo vestno poroča o nodobnih dogodkih v zvezi drugimi organizacijami. Izvršni odbor je Dozdravil nob'u-do videmske organizacije VZPT -ANPT in slovenskih kulturnih društev v videmski. pokrajini, da od-kriieio 18. innija na Tonolovem kraiu nod Matajurjem, spomenik nartizanom. nadlim v bojih z Nemci jeseni 1D43. leta. Izvršni odbor se je pridružil obsodbam. ki so jih izrekle organizacije jn šole zaradi prenovedi izleta slovenske nižie srednje šole iz Gorice v Slovenijo. Ko je govoril v vlogi deželne KD, je predvsem kritiziral njeno zapr tost do ljudskih zahtev in predlogov demokratičnih strank. Kr-ščanki demokraciji je predvsem do izolacije in do razdvajanja de mokratičnih sil. Paiza je v sklepnem delu svojega govora dejal, da je močna KPI jamstvo za odprto mejo in sodelovanja ob njej. V Ločnikii, Romjanu in Gradežu Odobren načrt za 123 ljudskih stanovanj Na zadnji seji upravnega odbora zavoda za ljudske hiše so odobrili načrte za tri velike gradbene investicije v Gorici, Ronkah in Gradežu. V Gorici bodo na pjodročju Loč-nika zgradili 38 stanovanj, v Romjanu v Ronkah p>a 42 stanovanj. Za stanovanja v Gorici in Ronkah predvidevajo, p>o sedanjih cenah, izdatek 1.870.748.000 lir. V Gradežu pa nameravajo zgraditi 43 stanovanj v skupni vrednosti ene milijarde lir. Romita (PSDI) v Koprivnem Na otvoritvenem zborovanju PS Dl v Koprivnem je vsedržavni tajnik stranke poslanec Pier Luigi Romita izrazil željo, da bi se nadaljevalo nazadovanje KPI, vendar ne v korist KD. Odpravljanje polarizacije glasov okoli dveh največjih strank pomeni udarec zgodovinskemu kompromisu in udarec težnji, da bi KD osvojila absolutno oblast. Po mnenju govornika bi o-krepitev socialističnih in laičnih strank bolje zajamčila demokratično življenje v državi. Takšen razvoj bo odpravil negibnost, ki jo je pokazalo zavezništvo med KD in PSI. Govornika je predstavil deželni tajnik William Bianchi, ki je govoril o odpravljanju posledic potresa in o piodpisu osimskega spora Šolski rezultati na trgovski šoli Na trgovskem zavodu »Ivan Can kar* so izidi ob zaključku šolskega leta 1977-78 naslednji: 1. razred: izdelali so Walter Berlot, Mariza Bernardis, Eleonora Ci jak, Silvester Gravner, Vera Lukman, Sandra Kosič. Moreno Mar son, Luciana Predan, Marijan So šol in Tamara Valantič. 10 dijakov ima popravne izpite, eden pa je bil zavrnjen. 2. razred: izdelali so David Deve tak, Rozana Devetak, Livijana De vetak, Darij Gergolet, Darko Grilj, Anastazija Gril, Adrijana MarAž, I- Stalno slovensko gledališče v Trstu Slovenska prosvetna zveza v Gorici in Zveza slovenske katoliške prosvete v Gorici • • • - <* i v sodelovanju z Ustanovo za kulturne ln umetniške prireditve EMAC iz Gorice DARIO FO SEDMA ZAPOVED: KRADI MALO MANJ (Settimo: ruba un po' meno) komedija v dveh dejanjih Prevod Borut Trekman Scena Dorian Sokolič Kostumi Ružiča Nenadovič-Sokolič Glasba Aleksander Vodopivec Pantomima Andres Valdes Režija JOŽE BABIČ Jutri, četrtek, 8. junija, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi* v Gorici (goriški abonma). Avtobusi bodo vozili po običajnem urniku in se ustvarili na običajnih postajališčih. gor Pahor, Karla Sgubin in Miran Vižintin. En dijak ima popravne izpite. V tretjem razredu so bili vsi dijaki pripuščeni zrelostnemu izpitu. 4. razred: izdelali so Ivo Cotič, Cirila Devetak, Marta Koren in Li-vij Rožič. Vsi dijaki petega razreda so pripuščeni maturi. • Enotni sindikat gradbincev in lesnih delavcev prireja danes v pisarni sindikalnih patronatov v Ulici 24. maja tečaj za delegate gradbenih podjetij. Govora bo predvsem o zdravstvenih razmerah na delovnem mestu. NA POBUDO DRUŠTVA PAGLAVEC» USPEL POLETNI PRAZNIK PRI MADONINI V PODGORI V nedeljo so nastopili pevski zbori * Praznik se nadaljuje v soboto in nedeljo • Pisarna šolskega patronata se je preselila iz stavbe šolskega skrbništva v stavbo starega goriškega županstva v Ulici Mazzini 7, drugo nadstropje. V Podgori so letos imeli lep u-speh s svojim poletnim praznikom, ki sta ga skupno priredila prosvetno društvo »Andrej Paglavec* in krajevna sekcija VZPI. S prazniki so v Podgori pričeli že pred leti, ko so pričeli nabirko za partizanski spomenik, po opravljenem delu pa s prazniki nadaljujejo, bodisi ker so se ljudje nanje navadili bodisi ker potrebujejo denar za nadaljnje delovanje, v tem trenutku za izplačilo oblek pevskega zbora. Letos so imeli, za razliko od lani, lepo vreme. Praznik so pričeli že v petek zvečer s tekmova njem v briškoli, na katerem je bilo 64 parov. Enako je bilo v soboto zvečer. Oba večera in tudi v nedeljo je za plesalce igral priznani ansambel «Mejaši». V nedeljo pa so imeli domačini veliko dela. Domači pevci so nastopili skupno z onimi »Briškega griča* iz Števerjana in «Vesne» iz Križa ter z godbo na pihala s Proseka, ki je zatem še zabavala prisotne. Podgorski pevci so ta dan kar dvakrat nastopili, saj so peli zjutraj na občnem zboru SPZ. Save-rij Rožič je vse prisotne na podgorskem prazniku pozdravil ter poudaril pomen, ki ga imajo srečanja naših kulturnih skupin ter bivših partizanov. V ponedeljek zvečer pa so za zabavo igrali člani ansambla »Loj ze Hlede* iz Števerjana, ob tej priliki so izvolili najlepše mladenke: to so Elizabeta Kovic, Monica Hlede in Leonora Milocco, vse iz Podgore. Zaradi uspeha in tudi ker bo v bližnji športni hali v soboto zvečer mednarodna košarkarska tekma med Italijo in Francijo bodo praznik ponovili v soboto in nedeljo, vendarle le z rekreacijskim programom. • Na pobudo goriške občine in splošne bolnišnice bo v četrtek. 8. junija, ob 21. uri v Avditoriju v Ulici Roma koncert ansambla »Gruppo strumen-tale giuliano*. ki bo izvajal skladbe C. Stamitza. W. A. Mozarta in A. Gyrowetza. niiiiMiiuiimitmminimimiiiiuiiiiiiiiuuimimmuiiiiintiiiiiiimiiiiNinMiiimiiiHuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiNiiiimiiiiiiiiiiiimiimimiimiiMiiiiiii« Z ZADOVOLJNIMI OBRATI NA POČITNICE Za večino dijakov na slovenskih šolah se je šolsko leto včeraj zaključilo Male mature so se ie pričele, v osnovnih šolah hoda izpiti šele 16. junija ...■■ ■ Nasm ejaiii obrazi dijakov višjih srednjih šol Z zadovoljnimi obrazi šo včeraj ip v ponedeljek dijaki slovenskih in drugih srednjih šol v Gorici zapuščali, po zaključni šolski maši, šolska poslopja. Za večino dijakov se pričenjajo počitnice, nekateri, v višjih srednjih šolah se bodo morali poleti potruditi, da na popravnih izpitih v septembru nadoknadijo zamujeno, nekateri pa bodo morali ponavljati razred, število padlih je bilo v nekaterih razredih, tudi na slovenskih šolah, letos precej visoko. To je znak, da je treba z vseh vidikov gledati na šolo z resnostjo. Dijaki tretjih razredov nižje srednje šole »Ivan Trinko* in dijaki tretjega razreda trgovske šole »Ivan Cankar* so pričeli z malimi maturami že v ponedeljek in sicer z na- logo iz italijanščine. Pismene izpite rojeni v letu 1972. Učenci ostalih bodo imeli še v teh dneh, ustne p« prihodnji teden. Maturanti pa bodo pričeli pismene izpite šele julija, nekateri v Trstu, drugi pa v Gorici. O šolskih izidih v posameznih razredih smo že poročali in bomo še poročali v naslednjih dneh. Tudi v osnovnih šolah se je, zaradi nedeljskega referenduma, pouk končal predčasno. Včeraj so imeli v večini osnovnih šol zaključne šolske maše, izpite čez peti razred pa bodo imeli 16. junija. Didaktični ravnateljstvi za sloven ske šole na Goriškem sta nas obvestili, da bo vpisovanje v prve razrede osnovnih šol od 20. do 29. junija, od 9. do 12. ure, na posameznih šolah. V poštev pridejo otroci razredov bodo uradno vpisani v naslednje razrede. Morebitne premestitve morajo starši javiti. Pozivamo slovenske starše, da vpišejo svoje otroke v slovensko šolo. Šolske vesti Dela bodo oddali na dražbi še v »■■»■|i|R*aita>vtlBBiaailllB>'aBalMliai*l*ai*>iaata>iail>Mak*a*ll>*a>l>l>aiBliaaal*taavtMV>>aaB11BBIia>>>>aB*ai9t<9>vta>*a*>aa>l>B**a*BiailllusV4>aMVSI,katt>tliatl>aa*>l>a>iat>aMtll>iaaftaaRBat*aB*a tem mesecu. ve in kulturni cilji v Beneški Sloveniji). Videmski osnovnošolci v Nadiških dolinah Na pobudo šolskih oblasti in s sodelovanjem arh. Attilia Zorattinija, učiteljice Daniele Venier in učitelja Giovannija Avanzija, so se v soboto, 13. maja, osnovnošolski učenci videmske italijanske šole «De A-micis* udeležili zanimive ekskurzije. Ogledali so si Nadiške doline in vse njihove glavne zanimivosti. O-gledali so si Landarsko jamo, hišo Giuseppa Feletiga, ki se nahaja v bližini značilnega mostiča nad hudournikom Kozica v Ljesi, v Škruto-vem pa so si ogledali obrtniško delavnico »Di Fabbro* Giuseppa Si-darja. Povsod so bili deležni izred nega sprejema, v Ljesi so se naužili tudi tradicionalnih «štrukljev». V domu «Feletig* so otroci z izrednim zanimanjem sledili oblikovanju lesenih in kamenih izdelkov ter oblikovanju dekorativnih okraskov. V delavnici »Di Fabbro* pa so občudovali celoten proces ročnega izdelovanja železa. Mladi Videmčani so se na ta način soočili z vsemi naravnimi lepotami Nadiških dolin in z njeno značilno obrtniško dejavnostjo. Taki poučni izleti naj bi namreč predstavljali nekako alternativo tradicionalnim izletom, saj otrok spoznava svoje najbližje okolje na najbolj konstruktiven način. Macaluso (KPI) govoril v Oorici in Tržiču Senator Emanuele Macaluso je v ponedeljek popoldne in zvečer govoril na dveh zborovanjih KPI. Popoldne ga je na Trgu Cesare Battisti predstavil občinstvu pokrajinski tajnik stranke Tullio Paiza, zvečer ob 21. uri Da je Macaluso spregovoril na Trgu republike v Tržiču, kjer je bilo navzočih okoli 800 poslušalcev. Občinstvu ga je predstavil Spartaco Zorzenon, navzoča pa sta bila tudi senator Silvano Bacicchi in Padovan. Macaluso je večji del svojega govora posvetil referendumu. Pojasnil je stališče stranke, ki se med vsemi strankami demokratične solidarnosti najbolj vneto zavzema za ohranitev zakona Reale in za javno finansiranje strank. V zakon Reale, je dejal, so med drugim \nesli številne spremembe. Odpravili so konfinacijo, kakršno so pojmovali v prejšnjem stoletju, ko so bili otoki ali oddaljene vasi resnično odrezani od sveta in pripornik ni mogel priti v kontakt z zunanjim svetom na takšen način, kot lahko s pomočjo telefona, teleksa itd. pride danes Današnja konfinacija mafijcev na sever je imela za posledico ugrabitve. Na ravno, da so bili fašisti proti takšnim učinkovitim popravkom zakona. Sodstvo, ki je večkrat dvomljivo ravnalo, je moralo takšnim popravljenim zakonom u-dariti po prevratnikih in fašistih ter zagotavljati pogoje za vedno večji demokratični red. Seveda terorizma ne bomo zatrli sarno tem zakonom, je dejal, ampak bodo potrebni še drugi, predvsem pa bo potrebno preurediti državne in štitucije. Uvodoma je Paiza poudaril važ nost uresničevanja osimskih spo- PODAUSAN JE BIL ZA ENO LETO Nad 11 miliiard lir ie vrednost menjave na področju goričkega trgovinskega sporama Sporazum je v več kot 20 letih koristil gospodarstvu Gorice, dela videmske pokrajine, Nove Gorice, Tolmina in Sežane Konec letošnjega aprila je ministrstvo za zunanjo trgovino sporočilo zainteresiranim trgovskim zbornicam, da so za leto dni podaljšali veljavnost tako imenovanega goriškega trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, ki zanima na italijanski strani vse področje goriške pokrajine in del videmske, na jugoslovanski pa občine Nova Gorica, Sežana in Tolmin. Sporazum bo imel veljavnost do 30. marca prihodnjega leta in bo avtomatično podaljšan iz leta v leto, če ne bo nasprotnih mnenj z ene ali druge strani. Sporazum je bil podpisan 30. marca 1955 in je veliko pripomogel tako v prvih letih kot v sedanjem razdobju k trgovinski izmenjavi med sosednjimi kraji. Postopoma so, u-poštevajoč spremembe v zanimanju trgovcev, menjavali kontingente blaga. Tako je bilo tudi letos. Tudi vrednost menjajočega se blaga so postopoma višali upoštevajoč inflacijo. V letošnjem poslovnem letu bo moč uvoziti v Italijo blago v vrednosti 5.700.000.000 lir, prav toliko bo moč izvoziti. Na tabeli A, kjer je našteto jugoslovansko blago, ki ga lahko uvozi mo, je na prvem mestu goveje meso (1.500 ton), v skupni vrednosti 1.700.000.000, zatem svinjsko meso v vrednosti 300 milijonov, divjačina za 20 milijonov, ribje konzerve za razumov za napredek naših krajev. 20 milijonov, mleko in mlečni iz- delki za 150 milijonov, vino za 20 milijonov, pivo za 20 milijonov, med za 20 milijonov, sveže sadje in zelenjava za 120 milijonov, gobe za 150 milijonov, sadnji sokovi za 10 milijonov, tekstilni in usnjeni izdelki za 150 milijonov, pohištvo in drugi lesni izdelki za 200 milijonov, les za 350 milijonov, cement za 320 milijonov, kraški kamen za 250 milijonov, les za kurjavo za 200 milijonov, perutnina za 100 milijonov in za 1.600.000.000 lir raznih vrst blaga. Na tabeli B pa je našteto blago, ki se iz italijanskega področja lahko'izvozi na sosedno jugoslovansko pndročje. Južno sadje in zelenjava v vrednosti 300 milijonov, drogerij-ski proizvodi za 50 milijonov, tekstilni izdelki za 50 milijonov, električni material in namomestni deli za 500 milijonov, nadomestni deli za vozila 1.400 milijonov, stroji za kmetijstvo in nadomestni deli za 450 milijonov, orodni stroji za 700 milijonov, izdelki iz plutovine za 300 milijonov, plastični in kmečki izdelki v vrednosti 500 milijonov, fotografski material za 50 milijonov, keramični izdelki za 50 milijonov, gnojila za 50 milijonov, nadomestni deli za avtomobile za 550 milijonov, ure in glasbeni inštrumenti za 50 milijonov in drugo raznovrstno blago v vrednosti 700 milijonov lir. Na področju videmske pokrajine spadajo v območje tega sporazuma občine v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini Ponovna odložitev procesa proti Rinaldu Paolinu V Brindisiju se je včeraj nadaljeval proces proti 20-letnemu Goričanu Rinaldu Paolinu, ki je 10. aprila letos ubil 21-letno Rosalbo de Vincentiis in ranil njenega moža. Včerajšnja razprava je trajala le nekaj minut, ker sta Paolinova zagovornika predložila več zdravniških spričeval, iz katerih naj bi bilo razvidno, da mladenič občuti fizične in psihične posledice dednega značaja. Državni tožilec in zastopnik prizadete stranke sta zahtevala dokumentacijo na vpogled, zaradi česar so proces odložili na 3. julij. Izleti SPI) v Guliti priredi v nedeljo, 18. junija, družinski izlet z avtobusom na Štajersko z obiskom Celja, zdra vilišča Dobeme in Velenja. Prijave sprejemajo na sedežu društva ob delavnikih do 12. ure in to do vključno ponedeljka, 12. junija. Ker je težko dobiti nekatere solsse knjige vabi v imenu nekaterih staršev. Nižja srednja šola »Ivan Trinko* vse starše dijakov, ki so obiskovali to šolo, naj bi se zbrali na šoli jutri, v četrtek, 8. junija, ob 18. uri, da bi oddali knjige, ki so njihovim otrokom odlužile. Te knjige bodo odkupili starši drugih otrok. Kino Gorica VERDI 17.00-22.00 »Isole nella cor- . rente*. G. S. Scott, in D. Hennings, Barvni film. CORSO 18.00—22.00 »Stato interessan-te*. E. Montesano in A. Asti. Prepovedan mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO 17.30 - 22.00 »Anno 2000 — La corsa della morte*. D. Carradine in S. Stallone. CENTRALE Zanrto. VITTORIA 17.00 - 22.00 »Le allegr« collegiali*. rr* v- • v Jrzic PRINCIPE 17.00-22.00 «L'uovo del serpente*. EXCELSIOR 16.30i-22.00 «Questa A la mia terra*. Nova Gorica in okolica SOČA »Vijoličasti taksi*, ameriški film ob 18. in 20. uri. ŠEMPETER «Topovi z Navarona*, a-meriški film ob 18. in 20. uri. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: Francesca Colja. Elisa Berne, Gianfranca Anconetti, Barbara La Barbera, Ezio De Crignis, Giorgio Bregant. UMRLI SO: 80-letna upokojenca Irma Feresin; 72-letni upokojenec Au-gusto Bon, 73-letni upokojenec Tarci-sio Vanon; 87 letna upokojenka Maria Marega vd. Medeot; 40-letni delavec Giuseppe Pelos; 83-letni upokojenec Angelo Feresin. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in oonoči bo v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Itaiia 10. tel. 2576. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna bolnišnice, Ul. Terenziana 26, tel. 44387. PRIMORSKI DNEVNIK 4 7. {unija l^8 PREDSEDNIŠKO IN TAJNIŠKI POROČILI NA NEDELJSKEM, 22. OBČNEM ZBORU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE DUŠAN KALC, TAJNIK SPZ NA TRŽAŠKEM: LE OSVEŠČENA, KULTURNO ZGRAJENA SKUPNOST BO KOS DEROČEMU TOKU SODOBNEGA ŽIVLJENJA Dušan Kalc Snovanje in delo Slovenske prosvetne zveze in vseh vanjo včlanjenih društev m skupin je bilo v preteklosti, je v sedanjosti in bo v prihodnosti trdno osnovano na prepričanju, da se moramo kot narodnostna skupnost nenehno in vztrajno usposabljati in izpopolnjevati za učinkovitejše reševanje zahtevnih nalog, ki nam jih nalaga življenjska stvarnost in prepričanju. da se bomo le kot narodnostno in družbeno osveščena in kulturno bogata skupnost, sve-sta si svoje zgodovinske vloge in osvobojena škodljivih predsodkov ne le bolj ugodno branili pred asimilacijskimi napadi vsake vrste in še utrdili ‘svojo rast in razvoj na vseh področjih družbenega udejstvovanja, temveč tudi noplemeni-tili in obogatili širše okolje, ki nas obdaja. Naših specifičnih problemov pa ni mogoče proučevati (in reševati) ločeno od tega, kar so širši, izredno naglo se razvijajoči procesi d'-užbenopolitičnega in gospodarskega dogajanja. Deroči tok sodobnega življenja z vedno večjo močjo in neusmiljenostjo podira krhkejše kulturne vrednote. jim v svojih vrtincih naglo spreminja podobo, da so naplavine včasih pošastno iznakažene. Zato mora biti prva skrb. da preprečimo temu toku, da bi odnesel in uničil vrednote, ki sta .jih naš narod in naša narodnostna skupnost skovala za ceno velikih naporov trpljenja in žrtev. To pa bomo preprečili predvsem, če bo naša narodnostna skupnost dovolj osveščena, izobražena in kulturno zgrajena. Vendar ne le s poznavanjem tradicij in zgodovine, temveč s temeljnim poznavanjem današnjih razmer ter z aktivnim vključevanjem v širše dogajanje družbe bomo lažje zaščitili in ohranili našo narodnostno istovetnost ter istočasno napredovah v smeri uresničevanja načela, da mora posuti neka narodnostna in jezikovna manjšina s Svojimi značilnostmi element obogatitve širše skupnosti, ne pa nekaj odvečnega, kar je treba odpraviti. In iz tega zornega kota manjšina resnično lahko odigra vlogo mostu med narodi in državami. Kako je bilo ob upoštevanju teh načel zastavljeno naše dosedanje delo in kako bi si morali naše delo zastaviti v prihodnosti, da bi bilo uspešnejše in učinkovitejše? Prva dolžnost vseh naših osnovnih organizacij, s prosvetnimi društvi na čelu, je predvsem ta, da budno spremljajo dogajanje v svetu in v naših ožjih mejah, da se v to dogajanje akt'vno vključujejo in nanj vplivajo: Vendar bodo nedvomno lahko bolj vplivale na splošno dogajanje tiste organizacije. ki so dosegle zadovoljivo stopnjo organiziranosti, ki imajo jasne cilje in programe, ki s»i si s svojim specifičnim (v našem primeru kulturno umetniškim) delovanjem pridobile določen ugled, ki odražajo vzdušje, hotenje in utrip Uidi številčno široke krajevne skupnosti, ki imajo sodobnejše, odprtejše poglede na današnjo stvarnost in se ne opirajo na ozko provincia-listično gledanje, na zatohle in preživele kampatiilizme ali druge zastarele usedline preteklosti. Posebno in nadvse pomembno poglavje v našem narodnostnem življenju predstavlja odnos naših kulturnih organizacij do šole. Stalno zatrjujemo, da bi se morali naša šola in izvenšolska kulturna stvarnost tesno in neločljivo prepletati, vzajemno izpopolnjevati in dopolnjevati. Zatrjujemo, da je potreben stalen dialog, ki se ne sme omejevati le na takšne oblike sodelovanja, kot so skupne prireditve in proslave in drugi podobni skupni nastopi, temveč mora sprožiti neko vsebinsko sodelovanje, ki bo stvarno prispevalo, da bo ljudsko kulturno gibanje resničen izpopol-rjevaleč in nadaljevalec vzgojno izobraževalnega ter narodnostno in družbeno osvcščevalncga procesa in da bo šola po drugi strani veren tolmač naših kulturnih potreb ter v resnični funkciji potreb razvoja vse naše skupnosti. To prelivanje poteka, žal. prepočasi. Šolske oblasti st ob oni-čajni pasivnosti nekaterih naših šolnikov, krčevito branijo prevelikih sprememb v tem pogledu, kakor se temu uoira.io določeni konservativni krogi. Zato se tudi po-o'jtažčeni odloki o šolstvu, ki naj bi postopno reformirali šolski u-stroj v državi in privedli do večje demokratizacije šolskega sistema ter njegovega odpiranji zunanjim dejavnikom, prepočasi izvajajo Po drugi strani tudi mi. ki delujemo v raznih organizacijah, najbrž nismo napeli vseh sil. da bi vplivali na ta proces demokratizacije. Prevečkrat so tudi stiki Slovenske prosvetne zveze in vanjo včlanjenih društev s šolo potekali zgolj na površju, s skupnim prirejanjem raznih nastopov (kar je sicer tudi pozitivno in potrebno), se pa ni. denimo s konkretnimi srečanji med odbori društev (in tudi samim predsedstvom SPZ) ter šolskimi sveti, poglobilo vprašanja sistematičnega in kontinuiranega sodelovanja in ustvarjanja skupnih pobud, tako za popestritev kulturno prosvetnega dogajanja kot za obogatitev šole same, predvsem pa za pravilno usmeritev našega splošnega kulturnega delovanja, ki mora črpati iz pozitivnih tradicij in ljudskih izročil (to je takih, ki so lahko element napredka in sožitja), obenem pa se naslanjati na današnjo stvai-nost, z vsemi neštetimi problemi, k: jih srečujemo na vsakem koraku in Ir gredo od vprašanj zaposlovanja, zdravstva, prevozov, socialnega skrbstva, urbanističnega načrtovanja ali izvajanja osimskih sporazumov do vprašanja aktivnega antifašizma. Omenil sem naslombo na pozitivne tradicije in povezavo s sedanjo stvarnostjo — to sta načeli, ki se morata vse bolj utrjevati v zavesti naših kulturnih delavcev Pri prvem je mišljeno tudi ohra-hjevanje ljudskih izročil. Neki narod ali narodnostna skupnost je toliko bolj bogat, kolikor bogatejša je njegova kulturna zakladnica. Iz nje mora trpati pristne in zdrave sokove prave ljudske kulture in tradicij, po katerih se razlikuje od drugih narodnosti, a s pomočjo katerih gradi tudi boljše razumevanje med sosedi. V tem vidiku mora predstavljati vrednotenje ljudskih izročil element zbliževanja ter nauk za gradnjo boljšega družbenega modela. Drugo vprašanje je vprašanje povezave s sedanjo stvarnostjo. Predvsem ere poudariti, da sta ta dva elementa tesno oovezana in nekako soodvisna. Težko bomo spoznavali in razumevali sedanja dogajanja, če ne bomo poznali in razumeli preteklosti, vendar bomo tudi težko cenili preteklost, če ne bomo aktivno vključeni v sedanje družbeno dogajanje. Prvenstvena naloga društev je torej, da živo spremljajo vse probleme, ki nastajajo v krajih, kjer posamezna društva delujejo, ter širših problemov. ki zadevajo vso narodnostno skupnost. Druga nič manj pomembna smer, v katero morajo pri tem kreniti prosvetni delavci, je aktivna soudeležba pri odločanju o raznih upravnih zadevah. V človeku se čedalje bolj razvija zavest, da se mora v okviru skupnosti, ki ji pripada, sam neposredno angažirati in pomagati, da se bo ta skupnost razvijala. V duhu te zavesti in s pomočjo progresivnih družbenih sil se je sprožil tudi pri nas na Tržaškem proces decentralizacije u-pravnega življenja. Čez nekaj dni bomo namreč v Trstu prvič stopili na volišča, da bi poleg občinskega sveta izvolili tudi rajonske svete, ki bodo tudi odločali o nekaterih problemih krajevnega značaja, o problemih, ki nas vsak dan žulijo. Vendar bodo ti organi lahko odigrali učinkovito vlogo pri zaščiti interesov naše skupnosti le. če bodo imeli za sabo oporo in pomoč množice z baze, če bodo krajevne skupnosti znale dovolj energično in utemeljeno pritiskati na upravo. Tem vprašanjem je SPZ v okviru svojih možnosti posvetila in bo tudi v prihodnje posvetila vso pozornost. Težnja po večji participaciji velja tudi za višje ravni upravno političnega življenja. Ko gre na primer za določevanje podpor iz javnih sredstev za kulturne dejavnosti, je naša narodnostna skupnost, ki bi morala biti zaradi svoje specifične funkcije v okviru kulturne stvarnosti dežele Furlanije - Julijske krajine, deležna vse pozornosti, običajno grobo prezrta. Letna deželna podpora petih milijo-nov za dejavnost SPZ in njenih društev je naravnost žaljiva. Ob ten z določenin zadovoljstvom ugotavljamo, da se kulturno prosvetno življenje na Tržaškem v zadnjem času, kljub dokaj neugodnim pogojem razvija. O tem pričajo nekatere številke. Število društev je od prejšnjega občnega zbora narastlo na Tržaškem od 24 na 26. Pred kratkim sta za vstop zaprosili obnovljeno društvo v Rovtah in na Kolonkovcu, ki urejuje svoj Prosvetni dom in ki je že začelo s kulturnimi pobudami, ter Društvo Slovencev miljske občine, ki je že precej razpredlo svojo dejavnost. Ko navajamo te spodbudne številke, moramo obenem priznati, da nekatera društva, ki jih uvrščamo v ta.seznani, že dalj časa životarijo in obsega njihovo delovanje le občasne pobude: To so zlasti društva v tržaških predmestjih. V porast i pa je bilo v pretekli sezoni tudi število kulturno prosvetnih prireditev. Skupaj jih je bilo samo v enem letu nad 300. Med pomembnejšimi prireditvami v ob dobju od zadnjega občnega zbora zveze naj omenimo tradicionalno zborovsko revijo «Primorsk poje*. V zadnjem razdobju sta stekli tu di reviji mladinskih in otroških pevskih zborov «Na.;a pomlad», ki poteka v sodelovanju s šolami in ki je najboljše jamstvo za kontinuiteto te zvrsti kulturnega udejstvovanja. ter revija Pesem v prijateljstvu. Precejšnjo pozornost smo v preteklem razdobju od zadnjega občnega zbora posvetili vprašanju Beneške Slovenije, predvsem ob času katastrofalnega potresa, ki je hudo prizadel tudj te predele. ŠPZ je bila pobudnica skupaj z ZSŠDI prve nabiralne akcije za pomoč prizadetemu prebivalstvu. V tem okviru je bila tudi prireditev Mladi za Benečijo. Stiki z matično domovino so se tudi v zadnjem razdobju zadovoljivo nadaljevali. Poleg večjih prireditev in gostovanj je bilo tudi ne-j šteto stikov in kulturnih izmenjav med posameznimi društvi. To sodelovanje je najzgovornejši dokaz dejanskega enotenja slovenskega kulturnega prostora, ki se mora še naprej razvijati. V zadnjem času so nekatera društva navezala podobne stike tudi z italijanskimi društvi. Naj omenimo še razne proslave. Zveza in društva so se aktivno vključili tako v proslavljanje Cankarjeve, kot Kosovelove in letos Župančičeve proslave, čeprav pri tem ni potekalo vse tako, kot bi bili pričakovali. Te proslave postajajo vse preveč stereotipne in vča-sij predvsem za mlade ljudi neprivlačne. Razmišljati bo treba o novih oblikah in novih prijemih. Sem spadajo tudi vsakoletne Prešernove proslave. Glede osrednjih proslav je treba omeniti, da se je v njih izražalo sodelovanje s Slovensko prosveto. To sodelovanje se je letos prekinilo in sta bili zato Prešernovi proslavi ločeni. To dejstvo je podžgalo razne polemike, ki gotovo niso prispevale k razčiščevanju odnosov ter ohranjanju stikov in sodelovanja. Naj ob tem poudarimo le to, da je SPZ zagovarjala in še naprej zagovarja potrebo po enotnosti in sodelovanju z vse- mi dejavniki družbeno kulturnega življenja v zamejstvu, ki se zavzemajo za pravice naše narodnostno skupnosti, in da jo ta stališča konkretno izpričala z vsemi pobudami, ki jih je dajala tudi v zvevi s prirejanjem skupnih Prešernovih proslav, vendar- plodno sodelovanje ne more potekati enosmerno, kakor tudi ne sme potekati za ceno odpovedovanja temeljnim vrednotam in značilnostim, ki nas opredeljujejo. Ko se pripravljamo, da bi bila nadaljnja pot naše zveze uspešnejša in boljša, kot je bila do danes ter da bi z našim delom bolje prispevali k razvijanju ne le narodnostne skupnosti, kateri pripadamo, temveč tudi k razvijanju sožitja in miru v tem predelu Evrope, se zavedamo, da so naše naloge težke in naše moči nezadostne. Prav zato bo treba odločneje zavihati rokave. prepričevati predvsem mlade rodove, naj se vključujejo v organizirano delo, preosnovati, posodobiti in popestriti oblike našega sodelovanja, skratka okrepiti naše vrste. Problemov je torej veliko in ob njihovem navajanju se nam samo od sebe vsiljuje vprašanje, kakšen je položaj na kadrovskem področju-, od katerega je pač v veliki meri odvisno reševanje vseh teh problemov. Tudi razveseljivo dejstvo, da se je prosvetna dejavnost v zadnjem času razmahnila, spremlja zaskrbljenost, kako bomo sedanji preporod ohranjali in naprej oplajali, če ne bomo vzporedno poskrbeli za ustrezno strokovno podlago, brez katere ne more biti uspešnega kakovostnega premika v tem našem kulturno prosvetnem prizadevanju. MARKO WALTRITSCH, TAJNIK SPZ ZA GORIŠKO: Za nujni prehod iz kvantitete v kvaliteto se potrebni kadri, vaditelji, organizatorji Ko smo se pred približno petimi | leti sešli na 20. občni zbor naše zveze v Kulturnem domu v So-vodnjah, smo se zbrali v pred kratkim odprtih prostorih. Ko smo bili zbrani na 21. občnem zboru naše zveze pred dvema letoma v Dijaškem domu v Trstu, smo bili tik pred otvoritvijo novega hrama slovenske kulture — doma Andreja Budala v Štandrežu in sedaj, ko lahko delajo Štandrežci in mi z njimi dveletni obračun, ugotavljamo, da so bili napori in investicije vloženi v naše prosvetno-kulturne domove prepotrebni in pravilni. Ko se danes nahajamo tu, v novi dvorani, ki jo je zgradila deželna uprava za potrebe kulturnega izživljanja v Gorici in kjer smo mi Slovenci imeli v letošnjem letu vrsto prireditev, beležimo spet u-spehe in pričakovanja prav na področju ureditve naših manjšinskih objektov, kjer se in se bomo kulturno, športno in sploh družabno izživljali. Če na eni strani lahko poudarjamo na današnjem občnem zboru zmage in uspehe prosvetnih društev »Andrej Paglavec* v Podgori, “Vipava* na Peči in Rupi, “Kras* v Dolu in na Poljanah, ki so si uredili nove, čeprav skromne prostore za svoje delovanje, če lahko poudarimo uspehe prosvetnih društev «Jezero» v Doberdobu, «Briški grič» v Števerjanu, «Naš prapor* v Pevmi in Oslavju, ki so dobila novo opremo na sedežih, moramo na drugi strani poudariti željo, da bi prišli čimprej do svojih prostorov tudi v drugih krajih, kot n.pr. na Vrhu, kjer deluje prosvetno društvo «Danica» ter do boljših prostorov tudi v nekate- rih od že omenjenih krajev, predvsem pa v mestu Gorici. V našo prijateljsko, prijetno a dotrajano dvorano nekdanje <.u ,0rtu tudi da mora biti naše delo predvsem v ohranjanje in raVjl!« nje slovenskega jezika, s!oVe kulture, slovenske misli, strani se čutimo aktivno vldJU ^v. v moderne in napredne tokov® Ijenja države, v kateri živim ci,, drugi, in ta je za nas ,va |BVeir moramo ohraniti svojo sl pa sko identiteto. Vprašanje zase je naša podatkov ugotavljaj ska šola. Iz da se stalno razvija in preP1 snjo, da ima naša šola, v <-3?® resmčevanja jugoslovansko-u^j« skih sporazumov ter vedno ^ demokratizacije v italijanski -pivi, še večjo možnost razvoja- |f. di v trenutku, ko se pričenja ^ formo višjih srednjih šol n’8 ^ ilročju vse države. ProsVetn lavci smo vedno tesno so^?,V z našo šolo. To ne le v oboje^ti. “ 10.0. ‘IC IC v ' V,JW skem, če ga smem tako imer' ^ «izkoriščanju» zmogljivost-' “ je ga, marveč tudi v trenutku. $ bilo in je treba iskati uč^ujtv* našo šolo. Naša prosvetna “ vS* so neposredno angažirana v ^ koletni akciji novačenja otl’ j0ie, naše vrtce in naše osnovne, (ej, aktivna pa so bila tudi v tak13 kih trenutkih, ko je bil n®£v,ji' obstoj dveh razredov nadml 5t» nega tečaja trgovske šole. slovenska šola in prosvetno dj ^ neločljiva pojma bomo s takim delovanjem še nadaljevali- , us■!.. si/:s Pugled na del delegatov na ubeuem zboru, v ospredju so gostje ^morski dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 7. junija 1978 11. SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V ARGENTINI: 4. DAN Danes bosta še posebno zanimivi tekmi Avstrija - Švedska in Brazilija - Španija r'#«i Italija po zmagi nad Madžarsko ArJIntiJa78 praktično že v polfinalnem kolu °8$i, Bettega in Benetti strelci italijanskih zadetkov - Za Madžarsko je bila usodna odsotnost njenih izključenih igralcev " 'Ja - Madžarska 3:1 (2:0) jj^ALIJA: Zoff, Gentile, Cabrini (v L^n. Cuccureddu), Benetti, Bel-C’ ^'rea, Causio, Tardelli, Rossi, B®8noni in Bettega (v 83. min. Si ftžARSKA: Meszaros, Martos, r°lth, Kocsis, Kereki, Zoobori, ■ Pinter, Fazekas (v 46. min. jJJJaa), Pusztai in Nagy (v 46. min. 'SnTK: Barreto Ruiz (Urugvaj) J^ELCI: v 34. min. Rossi, v 36. II 11 Bettega, v 61. min. Benetti, v Toth (11-metrovka). 10:8 za Madžarsko. LBOMnjenI: Nagy zaradi ugo-| p?v in Martos zaradi grobe igre. 1 ^EDALCEV: Približno 30 tisoč. I J drugem kolu enajstega svetoval?? nogometnega prvenstva je i-■janska reprezentanca visoko predala enajsterico Madžarske, ki * tem porazom praktično izločena j "adaljevania tega prvenstva. Ma-j J? fi So nudili Italijanom nekoliko , Para le v prvem polčasu, ko so celo možnost povesti. Odsot-dveh najboljših nogometašev v /atah Madžarske se je nošteno po-I J®*3' Sredina igrišča, kier .ie bila feava moč Madžarov v tekmi z Ar-IPoo, ni bila kos svoii nalogi, tu-/apad nj izpolnil vseh pričako- brez težav realiziral. Slabi dve minuti kasneje je Italija podvojila, tokrat po zaslugi Bet-tege, ki je uspešno preigral Kereki-ja, njegov strel pa je bil za Mesza-rosa neubranljiv. Ta gol je spravil Madžare na kolena. Italijani pa so zaigrali še bolje kot doslej. V drugem polčasu so Italijani u-stvarili veliko zrelih priložnosti, poleg gola pa je Bettega še dvakrat zadel prečko. Italijana so imeli vsa-.kokrat prosto pot do vrat, obramba Madžarov pa je bila izredno slaba. Po visokem vodstvu (tretji gol je z močnim strelom dosegel Benetti) je Italija malo popustila, tedaj pa so skušali doseči častni zadetek Madžari, ki pa niso izkoristili nekaj res dobrih žog. Dana pa jim je bila ta priložnost v 36. minuti, ko je (sicer dober) sodnik Ruiz iz Urugvaja dosodil po našem mnenju neupravičeno enajstmetrovko, katero je Toth tudi realiziral. Naj omenimo še. da ie v drugem polčasu Cuccureddu zamenjal Ca-brinija, ki se je poškodoval, Grazia-ni pa odličnega Bettego. r « * * Zadnje ankete proglašajo za favorite reprezentance Brazilije, Argentine, ZRN in Nizozemske. Ch saj je'dal le en zadetek in še 2® h dvomljive 11-metrovke. Poleg (j ba je bil odsoten tudi slavni ii, adi, ki ga sploh ni na tem prven-in je po mnenju strokovnjakov .“aljši napadalec v madžarskem *vu. igra k?4 je bila dokaj skromna, obe e-gg sta igrali zeio ,»prečen nogo-' tudi teren je bil v izredno sla stanju. Prvo priložnost za gol so ustvarili Madžari, ko je v 14. Mi Nagy preigral tri italijanske Ilce, n.-.to pa streljal previsoko. si' 0 Je bila prva in zadnja kolikor nevarna akcija Madžarske, j/so bili od tega trenutka dalje jjMjani popolni gospodarji igrišča. 0 Priložnost so si ustvarili že v /L. (oinuti, ko je po podaji Rossija j)' ie tudi tokrat iffral res odlično) ji/ttepa z lepim strelom zadel pre-Bolj ko so minevale minute je Pred včerajšnjim nastopom proti Madžarski sta si Zoff in Bettega v Mar del Plati ogledala ribiško pristanišče, kjer si z ribarjenjem služi svoj vsakdanji kruh mnogo italijanskih izseljencev Ostali srečanji (Škotska-lran in Nizozemska Peru) bosta, verjetno, manj privlačni Danes se bo nadaljevalo svetovno nogometno prvenstvo s štirimi izločilnimi tekmami 3. in 4. skupine. Še posebej bosta zanimivi tekmi 2. kola Avstrija - Švedska in Brazilija -Španija. Tekmi zadnje skupine pa po vsej verjetnosti ne bosta tako privlačni. Neposredni obračun med Avstrijo in Švedsko se obeta še posebej zanimiv. V prvem nastopu sta obe e-najsterici prijetno presenetili. Poleg tega imata 'obe tudi precej podobno igro. Varovanci tehničnega vodja Se-nekovvica imajo rahlo prednost, ker so v prvem nastopu premagali Španijo in imajo točko več kot Švedi (ki so v srečanju z Brazilijo tudi iztržili dragoceno točko). Tako Senekovič, kot tudi Erikson pa napovedujeta dokaj napadalno igro svojih reprezentanc. To pomeni, da bosta igrala oba z edinim ciljem, da pospravita ves izkupiček. Ob takih razpletih bo tekma izredno zanimiva. Pri obeh ekipah pa bo po vsej verjetnosti prišlo do kake spremembe v tem drugem njunem nastopu v Argentini. Verjetni postavi bosta naslednji: AVSTRIJA: Koncilia, Sara, Ober-mayer, Pezzey, Breitenberger, Pro-haska, Krigere, Kreuz, Jara, Scha-chner in Kramkl. ŠVEDSKA: Hellstroem, Borg, An-dersson, Nordqvist, Erlandsson, Tap-per, Lenart Larsson, Linderoth, Bo Larsson, Sjoberg, Benny Wendt. POL DUCATA NEMŠKIH ZADETKOV V MREŽI (NEBOGLJENE) MEHIKE 1'a'ija /Sentina JNc|ja Madžarska 1. skupina 2 2 0 2 2 0 2 0 0 2 0 0 0 5:2 0 4:2 2 2:4 2 2:5 .-la premoč Italije očitnejša, c minuti lepa kombinacija Anconi - Rossi - Tardelli, lepa po-,?la Tardellija, Causio pa ie z le-.01 strelom prisilil nasprotnega vra-5a, da je opravil lep skok. k ,'ija je prva zasluženo povedla sicer v 34. minuti, ko ie vratar l')>1 močan strel Tardellija. Prvi * Prišel do žoge Rossi, ki je tudi ZRN — Mehika 6:0 (4:0) ZRN: Mayer, Vogst, Kaltz; Russ-mann, Dietz, Bonhof; Flohe, Miiller H., Rummenigge, Miiller D. in Fischer. MEHIKA: Reyes (po 37. min. Šoto), Martinez, Tena; Ramos, Va-squez, Ayala, Lopez, Zarza (po 46. min. Lugo Gomez); Cuellar, Della Torre, Sanchez, Mendisabal in Aran-gal. SODNIK: Bouzo (Sirija). STRELCI: v 1.4. min. D. Miiller, v 29. min H. Miiller, v 37. min. Rummenigge, v 44. min. Flohe, v 71. min. Rummenigge, v 89. min. Flohe. ZRN je v svojem drugem nastopu sliavila visoko zmago nad Mehiko, kvaliteta nasprotnikov pa je bila tako nizka, da le ni mogoče govoriti o njenem preporodu. Tekma z Mehiko je v bistvu trajala vsega deset minut: Cuellar in Della Torre sta izvedla nekaj napadov in ustvarila vtis, da bodo Mehikanci le popravili slab priokus s tekme proti Tuniziji. V 14. min. pa je Dietrich Miiller z nenadnim strelom zunaj kazenskega prostora prvič presenetil mehiškega vratarja in tekme je bilo dejansko konec. Treba je takoj nekaj podčrtati: Nemci niso pravzaprav ne do tedaj, ne v nadaljevanju pokazali nič posebnega: Flohe je s svojimi dolgimi in točnimi podajami nudil obema Mullerjema vrsto priložnosti, Rummenigge je bil najbolj vnet na sredini igrišča, večjih naporov pa ni bilo potrebno, ker so bili mehiški branilci povsem neorganizirani. To je bilo očitno pri drugem zadetku Poljska le s težavo premagala Tunizijo °ljska — Tunizija 1:0 (1:0) i.^OLJSKA: Tomaszewski, Macu- qVicz, Szymanowski, Nawalka, ,°rgon, Kasperczak, Zmuda, Dey-L'Lato, Szarmach (44. min. Ivan), ganski (75. min. Boniek). VIZIJA: Naili, Dhouib, Jebali, i?abi, 'Gasmi, Gommidh, Agrebi, k‘d. Dhiab, Temine. ?LEDALCEV: 15.000 GRELEC: Lato v 43. min. p.p. .GODNIK: Angelo Franco Marti-** (Španija). tunizijski amaterji so tudi vče-s j Oripravili prijetno presenečenje, »J so z minimalno razliko podle J reprezentanci Poljske. Tunizij-s° bili skoraj vso srečanje kos I n°8o bolj kvotiranim Poljakom in u .tehnična premoč ter velika iz-t^enost slednjih je spravila Arab-H; na kolena. Upravičeno lahko tr-y?k>, da je bila simpatična tuniška ekipa največje presenečenje jA tem nrvenstvu, saj je predvaja lep in dobro'organiziran no-ki sloni predvsem na hitrih vdorih obeh kril in na zelo do-; L kondicijski pripravi, v; u,jaki so na včerajšnji tekmi dodali, da razpolagajo z več odlič-igralci, posebno v napadu, če h av jim je manjkala tista odloč i“st, ki so jo pokazali na drugih /ktnah. Verjetno je poljskim nogo f/tašem, podobno kot tudi zahod-]/!> Nemcem, to srečanje predstav-Jaio je formainost in so igrali kot h?, treningu, ne da bi se preveč ^udili. a Etjub temu so Poljaki takoj v za Ltku pritisnili na tunizijska vrata sn >meli več lepih priložnosti za S?1' Kmalu pa so tudi nasprotniki tlli nekai protinapadov in ogro- B - Tomaszewskega. Dve minuti koncem polčasa pa je najbolj- ** „„ on 1074 17 ZRN, nekaj protinapadov e< g atrelec na SP leta 1974 v /jun, .Tegorz Lato, odlično streljal in 7edel svojo ekipo v vodstvo, kj drugem polčasu ni prišlo do 'atvenih sprememb, ne v igri, ne [Rezultatu in Poljska je na koncu ,t. Magala Tunizijo s pičlo predno- enega samega gola. # # * » zadnjih vesteh je skupni strelk «mundiala» uradno 380 milijard lir, neuradne vesti pa govorijo celo o 600 milijardah lir, kar je po vsej verjetnosti bližje resnici. Za primerjavo naj povemo, da je SP leta 1974 v ZRN stalo 80 milijard lir. Verjetno presega ogromni znesek letošnjega «mundiala» le olimpiada v Montrealu leta 1976, ko so potrošili skoraj 1000 milijard, razlika je pa v tem, da je takrat nastopilo približno 12.000 tekmovalcev v 21 disciplinah, medtem ko bo letos sodelovalo le 360 športnikov in to v eni sami disciplini. Optimist Trener francoske nogometne reprezentance Hidalgo ie izjavit, da je optimistično razpoložen glede možnosti, da bodo argentinske' po litične oblasti našle 22 Francozov, ki so v zadnjih mesecih izginili v tej deželi. ZRN Poljska Tunizija Mehika 2. skupina 2 110 2 110 2 113 2 0 0-2 6:0 1:0 3:2 1:9 Konec koncev so se pa vsi strinjali s tem, da je bil argentinski sodnik Coerenza najboljši mož na igrišču. v 29. min., ko je Flohe prečkal vso obrambo in dovolil H. Miillerju, da se je predstavil sam pred vratarjem ter zadel v črno. še bolj pa se je slabost obrambe pokazala v 37. min., ko je živi zid odbil prosti strel Mehikancev do Rummenigga, ta pa je sam pretekel igrišče, ne da bi ga kdo resneje oviral in tretjič premagal Reyesa. Vratar se je pri tem poškodoval, njegova rezerva Šoto pa je že v 44. min. klonil pred ostrim strelom (zunaj kazenskega prostora) Floheja, kateremu je žogo podal s kratkim prostim strelom Bonhof. Drugi polčas je bil še toliko bolj dolgočasen. Mehikanci so očitno skušali doseči vsaj častni zadetek, nasprotnikova pasivnost pa je še bolj odkrila njihovo nemoč. Medtem ko so se oni utrujali brez uspeha pa so bili Nemci še dvakrat uspešni. V 71. min. je H. Miiller odlično podal v sredino kazenskega prostora Rum-meniggeju, ki ni imel težav pred nebogljenim Sotom. Minuto pred koncem pa je Flohe ponovil podvig Rummenigga v prvem polčasu, izvedel osebni prodor z lastne obrambne polovice in zunaj kazenskega prostora presenetil vratarja. Kot rečeno, so Nemci pokazali to’iko odločnosti v napadu predvsem zaradi nasprotnikove slabosti, zato bo bolj zanimivo, da počakamo na njihov nastop s presenetljivo Tunizijo. Za Mehiko pa je prvenstvo končano, in to na najbolj klavrn način: sicer pa je bila njena usoda zapečatena že pri žrebu, še posebno pa po porazu s Tunizijci. «Preroki» Tudi teniški in kolesarski prvaki izrekajo različna mnenja o tem, kdo bo svetovni nogometni prvi 'c, mnenja so vsekakor različna: Argentinec Vilas je prepričan v finalno zmago svojih rojakov > ad Brazilijo, medtem fo je Borg v svojih izjavah bolj previden in pravi, da so poleg Brazilije in Argentine še nekatere ekipe, ki lahko osvojijo prestižni pokal. Nizozemski kolesar Kuiper, vidi evropski finale med «tulipani» in zahodnimi Nemci: Mercks in Thevenet pa sta enotnega mnenja: Carioca nad vsemi! * » * Argentinska reprezentanca je izmed vseh na «mundialu» najbolj tajinstve-na. Edino stvar, ki so jo zvedeli o pripravah Argentincev, je, da nimajo nobenega poškodovanega igralca in da so jih v teh dneh obiskali najvišji predstavniki vlade in vojske. Kaj pravijo naši ljudje o svetovnem prvenstvu Šolskega leta je konec. Dijaki so včeraj zapustili šolo. Od danes dalje bodo lahko tudi oni mirno, brez skrbi do pozne ure spremljali svetovno nogometno prvenstvo. Zanimalo seveda nas je, kako je bilo do sedaj in če je bilo med našimi dijaki veliko zanimanje za to' prvenstvo. Obrnili smo se v polčasu tekme ZRN - Mehika do profesorja Sama Pahorja in mu nastavili nekaj vprašanj. «Kafco so se obnašali dijaki te dni 'v šoli? So bili nemirni in so njihovi pogovori bili kaj v zvezi s svetovnim prvenstvom?. 1 'VV glavnem nisem opazil, da bi se dijaki drugačno obnašali kot prejšnje dni. Seveda, nekoliko bolj je videti, da imajo tisti roza športni časopis pod klopmi, pa tudi Primorski dnevnik je bil v glavnem odprt na športni strani.» uTorej, dijaki so prihajali zaspani v Šolo?* «G!ede tega mislim, da so spali skoraj celo leto, vendar sem prepričan, da jih je bolj skrbelo, kako bodo končali šolsko leto, kot pa svetovno nogometno prvenstvo.* *Se vam ne zdi, da bi dijaki kazali veliko zanimanja za to prvenstvo?* «Dijaki so imeli ob koncu šolskega leta veliko problemov. Nekateri so morali popraviti negativno oceno, drugi so morali ponavljati snov. Skratka, šola je življenjski problem, ki daje možnost dijaku, da lahko napreduje s študijem. Prvenstvo bo morda tudi doživetje, vendar mislim, da so dijaki v glavnem skrbeli za svojo bodggnpjt^ to je v prvi vrsti za šolo.* *Kaj pa sedaj, ko je šole konec, bo večje zanimanje med (ftj<}ki?* «Za nekatere morda tudi, vendar psi niso športniki, predvsem ne dekleta: Pozabiti, seveda, ne smemo, da nekatere čaka matura in ti i majo še večje probleme. Pokazati morajo če bodo oni premagali iz pitno komisijo ali bo izpitna komi sija premagala njih. Pri tem, se veda, bodo dijaki nedvomno imeli težjo nalogo od Zvezne republike Nemčije, ki po prvih 45 minutah igre ppdi proti Mehiki z visokim 4:0. TISKOVNA KONFERENCA ITALIJANSKEGA TRENERJA «Azzurri» po zmagi nad Madžarsko z zaupanjem čakajo na Argentino Baroti: Italija boljša v obrambi, Argentina pa v napadu Opravičevanji , Tekma med ZRN in Poljsko prav Hidalgo je še dejal, da bi pome- • g0fOVO ni navdušila nobenega, ne nil neuspeh pri teh prizadevanjih I pUf,;jfce ne trenerja obeh ekip, ki mnogo hujši udarec za člane fran- Sfa se na koncu tekme s svojimi i- coske reprezentance, kot pa njen poraz. Vabilo Ralf TCdstrovi. eden najboljših švedskih nogometašev je včeraj izjavil, da ie prejel izredno vabljivo ponudbo za prestop k nenmor-škemu Cosmosu Koliko denarja so mu ponudili pa ni povedal. ZADNJA VEST ARGENTINA - FRANCIJA 2:1 zjavam- skušala opravičiti za slabo igro: Schon je trdil, dr je njegova e kipa odločno startala na zmago, vendar so se Poljaki zoperstavili s tako igro, ki je delno onemogočila razuoj nemške. Schon je nadalje i-zjavil, da je neodločen izid dober rezultat, čeprav je pred tekmo zahteval od svojih igralcev napadalno igro. Trener Poljakov Gmock je skušal na raz e načine omiliti «uspovalno* igro svoje ekipe in je dodal, da so niegovi igralci popolnoma onemogočili Nemce ter bi zaslužili nekaj več kot neodločen izid. MAR DEL PLATA — Z zmago proti Madžarski si je Italija praktično že zagotovila vstop v polfinale, čeprav bo iz strogo matematičnega vidika treba počakati še na izid srečanja med Argentino in Francijo. Po včerajšnji čisti zmagi proti Barotijevi enajsterici je bil italijanski trener Bearzot v središču pozornosti na tiskovni konferenci, ki so jo organizatorji sklicali neposredno po konču tekme. Uvodoma je Bearzot odgovarjal na vprašanja časnikarjev, ki so hoteli vedeti, kakšno je njegovo mnenje glede obeh enajsteric, ki so ju «azzurri» doslej premagali, se pravi Francije in Madžarske. Italijanski trener se je dokaj diplomatsko izognil vprašanju tako. da je ugotovil, da je na madžarsko igro negativno vplivala odsotnost obeh izključenih in diskvalificiranih igralcev Torocsika in Nvilasija, ki sta bila, kot je pokazal tudi rezultat. v nasprotni ekipi nenadomestljiva. Kar zadeva italijansko moštvo pa je dejal, da je dejstvo, da so «azzurri» premagali Francijo z 2:1 in Madžarsko s 3:1, se pravi, da imajo po dveh tekmah zelo do bro razliko v golih 5:2, že samo ob sebi dovolj zgovorno. Na vrsti je bil potetn Baroti, od katerega so prisotni časnikarji zahtevali naj oriše tehnične razlike v igrj Italije in Argentine, s katerima je Madžarska že igrala «Italija ima odlično obrambo, vendar je Argentina boljša v napad.?,* ie menil Baroti. Kar zadeva včerajšnji poraz proti Italiji pa je dodal, da madžarska enajsterica ni mogla razpolagati z diskvalificiranima Torocsikom in Nyilasijem in da sta se šc druga dva igralca ponesrečila in nista mogla nastopiti v srečanju proti «az-zurrom*. Vprašali so ga tudi, kaj meni o možnostih Francije, da si izbojuje zmago v borbi nroti Argentini, nakar je Baroti dejal, da je Francija zelo močno mooštva, ki lahko doseže pozitiven rezultat proti slehernemu nasprotniku, Barooti očitno ni bil najbolje razpoložen za intervjuje, tako da so časnikarji po svetili vso pozornost Bear/otu, ki pa s svoje strani ni povedal nič novega. Rekel je samo, da je bil prepričan, da Madžari proti italijanski o-brambi niso imeli kdo ve kakšnih možnosti, da prodrejo do gola, «az-zurri» pa, je rekel, bi Drei ali slej le zatresli madžarsko mrežo. O nadaljnjih ciljih Bearzot ni hotel govoriti. »Najmanjši cilj smo dosegli, je dejal, sedaj bo treba videti, kako se bouo stvari razpletale. Italijansko omoštvo vseka koor ne bo odnehalo, dokazal' je. da se zna braniti in da zna napadati.» Zanimivo bo vedeti, kako se počutijo Bellugi, Bettega in Cabrini, ki so baje po srečanju z Madžari nekoliko potolčeni. Zato so vsi prisotni 1. skupina Francija — Italija 1:2 Argentina • Madžarska 2:1 Italija — Madžarska 3:1 Argentina — Francija 2:1 Francija — Madžarska Argentina — Italija 2. skupina 3. skupina 4. skupina ZRN — Poljska 0:0 Avstrija — Španija 2:1 Peru — Škotska 3:1 Tunizija — Mehika 3:1 Brazilija — Švedska 1:1 Nizozemska — Iran 3:0 ZRN — Mehika 6:0 Avstrija — Švedska Škotska — Iran Poljska — Tunizija 1:0 Brazilija — Španija Peru — Nizozemska ZRN — Tunizija Avstrija — Brazilija Škotska — Nizozemska Mehika — Poljska Španija — Švedska Peru — Iran časnikarji hoteli vedeti ali bodo igrali v odločilni tekmi proti Argentini. Trenutno je še vse prezgodaj, da bi o tem govorili, je menil Bearzot, tekma proti Maržarski se je komaj zaključila in zdravniki še niso igralcev pregledali. Ob koncu naj omenimo še mnenja posameznih italijanskih igralcev po zmagoviti tekmi proti Barotijevemu moštvu. Causio: Madžarom smo vsilili peklenski tempo in jih prav na tem področju prekosili. Benetti: Dokazali smo, da zmaga proti Francija ni bila zgolj naključje. Bettega: Mislil sem, da so Madžari močnejši: morda pa je naša zasluga, da sm0 jih ukrotili. Predsednik FIGC Carraro je omenil dejstvo, da je to prvič, da Italija zmaga v prvih dveh tekmah na svetovnem prevenstvu. Sedaj te bo treba še potruditi proti Argentini, ki ostaja favorit za končno zmago, seveda, če premega Francijo v zadnji tekmi današnjega dne. Proti Madžarski vsekakor rezultat ni bil nikoli negotov, meni Carraro, vsaj po prvem polčasu ne. Italijani so trikrat zatresli nasprotnikovo mrežo, trikrat zadeli prečko, edini gol pa so prejeli z enajstmetrovke. Kot obračun je pozitiven, je rekel Carraro. Strelci 3 goli: Resenbrink (Nizozemska). 2 gola: Cuhillas (Peru), Rossi (Italija), Rummenigge in Flohe (ZRN), Luque (Argentina). 1 gol: Zaccarclli, Bettega in Benet- ti (Italija), Csapo in A. Toth (Madžarska), D. in H. Miil-ler (ZRN), Lato (Poljska), Kaabi, Gommidh in Dhouib (Tunizija), Vasquez (Mehika), Schachner in Krankl (Avstrija), Reinaldo (Brazilija); Sjoberg (Švedska), Cuc-to (Peru), Jordan (Škotska), Lacombe (Francija), Passa-rella in Bertoni (Argentina), Platini (Francija). SODIL BO: Charles Corver (Nizozemska). Nič manj zanimiva ne bo tekma med trikratnimi svetovnimi prvaki iz Brazilije in Španijo. Obe reprezentanci morata zmagati (ker edino tako bi opravičili svoj bledi uvodni nastop). Kaj takega pa se ne bo zgodilo, ker seveda zmaga lahko samo eden. Po prvem porazu (oz. remiju) je prišlo v obeh taborih do hudih polemik, ki prav gotovo ne vplivajo dobro ne na igralce, ne na tehnično vodstvo. Coutinho nima večjih težav pri sestavi začetne postave, ker je edini njegov problem kapetan Rivelino. Vse drugače je s Kubalo, ki je najavil nekaj sprememb po ne preveč dobri igri z Avstrijo. Tekmo bo sodil Italijan Gonella, ki bo imel tokrat svoj krstni nastop na argentinskem «mundialu». Verjetni postavi: BRAZILIJA: Leao, Toninho, 0-scar, Amaral, Edinho, Batista, Ce-rezo, Rivelino (Dirceu), Gil, Reinaldo in Žico. ŠPANIJA: Miguel Angel, Marcelino, Pirri (Olmo), Migueli, San Jose, Cardenosa, Asensi, Leal, Juanito, Santillana. Dani (Quini). SODIL BO: Sergio Gonella (Italija). Pred pričetkom svetovnega prvenstva so nekateri napovedali Škotski velik uspeh. (Nekateri optimisti celo naskok na svetovni naslov). Prva tekma pa je pokazala Škote v povsem drugačni luči. V srečanju z novincem Iranom morajo zato zmagati za vsako celo. Njihov položaj je skoraj dramatičen. Povsem zasluženo so izgubili s Perujem. Zaradi jemanja poživil ne more več igrati Willie Johnston in je bil izključen iz reprezentance. Nesrečni Johnston je tudi sam priznal, da je jemal nedovoljena stimulativna sredstva. Ob vseh teh razpletih pa je Ally McLeod izredno optimističen: «S Perujem smo izgubili, toda še vedno lahko postanemo svetovni prvaki. Če danes izgubimo z Iranom smo dokončno izločeni.* Dodali bi še, da se Irancem z nepredvidljivimi Škoti ne obeta dobro. Verjetni postavi: ŠKOTSKA: Rough, Kennedy, For-syth, Burns, Conachie, Gemmill, Souness, Hardtford, Dalglish, Jordan, Robertson (Harper). IRAN: Hedjazi, Nazari, Kazerani, Abdollah, Eskandarian, Ali Parvin, Sadeghi. Danaifard, Ghaseropoor, Jaham' in Riwshan. SODIL BO: Youssou N’Diaye (Senegal). Pri razprodaji vstopnic za tekmo Nizozemska - Peru ni bilo velikega navala. Vse je kazalo, da bodo i-grali v Mendozi pred skoraj praznimi tribunami. Zmaga Peruja pa je organizatorje spravila iz zadrege in stadion bo napolnjen do zadnjega kotička. Pred pričetkom svetovnega prvenstva ne bi nihče dal niti počenega groša za nogometaše iz Peruja. S presenetljivo zmago in odlično igro pa so potrdili, da znajo igrati in vse skrivnosti nogometne igre odlično obvladajo ter sestavljajo homogeno celoto, če so ti igralci pokazali pravo vrednost pa ne moremo reči tega za Nizozemce, ki so premagali Iran brez večjega naprezanja. Še zdaleč nismo videli pri Nizozemcih njihovo značilno igro, ki nasprotnika »melje* kot valjar. Po vsej verjetnosti bo ta tekma zanimiva, ker so favoriti Resenbrink in tovariši, toda nasprotniki nimajo kaj izgubiti s tako uglednimi tekmeci. NIZOZEMSKA: Jongbloed, Suur-bier, Rijsberger, Krol, Jansen, Haan, Neeskens, Willy Van De Kerkhof, Rene Van De Kerkhof (Poortviliet), Rep in Resenbrink. PERU: Quiroga, Duarte, Manzo, Chumpitaz, Diaz, Velasquez, Gueto, Cubillas, Minente,. La. Rosa, Oblitas. SODIL BO: Adolf Prokop iZRN). Naslovi Argentinsko časopisje se obširno ukvarja s lem svetovnim prvenstvom in posveča posameznim reprezentancam mnogo prostora. Zbrali smo nekaj naslovov člankov o ražnih državah, s katerimi so časnikarji označili ambicije, možnosti in značilnosti posameznih ekip. Naslovi so bili taki: ARGENTINA: Prišel je čas, da zmagamo ITALIJA: Sanja, da bi postala prvak FRANCIJA: Zmerer optimizem MADŽARSKA: Izkušenost in protinapad BRAZILIJA: Povratek k izvirnemu nogometu ŠVEDSKA: Z ojačeno obrambo ŠPANIJA: Skriva svojo moč AVSTRIJA: Spomini na preteklost ZRN: S sedmimi prvaki sveta POLJSKA: Napočila je ura zmage TUNIZIJA: Prišla je, da se nekaj nauči MEHIKA: Spoštuje vse, a se ne boji nikogar NIZOZEMSKA: Tokrat brez žena IRAN: Simpatična, neznana ekipa PERU: Išče uspehe iz leta 1970 ŠKOTSKA: Optimizem brez predrznosti DANAŠNJI SPORED 18.45 Buenos Aires AVSTRIJA — ŠVEDSKA « • • 18.45 Mar del Plata BRAZILIJA — ŠPANIJA • • • 21.45 Cordoba ŠKOTSKA — IRAN 21.45 Mendoza NIZOZEMSKA — PERU SOBOTA 18.45 Mar del Plata FRANCIJA — MADŽARSKA 21.45 Rosario MEHIKA — POLJSKA • • » 21.45 Cordoba TUNIZIJA — ZRN • • • 00.15 Buenos Aires ITALIJA — ARGENTINA DANES 18.45 Avstrija - Švedska KP (22.40) - LJ (23.40) 18.45 Brazilija - Španija RAI-2 - LJ - KP 21.45 Nizozemska - Peru RAM - Švica (22.45) 14.40 Poljska - Tunizija RAM (registracija) JUTRI 14.10 Škotska - Iran RAM (registracija) 16.15 Avstrija - Švedska RAI-2 (registracija) usnjena galanterija ►viv! vM’ ii mmm \ zP 100 m: Kafer (Av.) 11"77 800 m: Busse (NDR) 2’01”7 100 m ovire: Bozdkoviak (NDR) 13”54 Daljina: Dančetovič (Kragujevac) 6,17 m V TOREK V FIRENCAH V ostri konkurenci tudi Milovan Savič FIRENCE — Na torkovem atletskem mitingu v tem mestu bo na startu tudi več svetovnih prvakov: Američani Maxie Parks (400 m), Edwin Moses (400 m z zaprekami), McWilkins (disk) in Kathy Schmidt (kopje) ter Nizozemec Jos Hermes (5000 m). Poleg njih so svojo prisotnost zagotovili tudi drugi odlični atleti, med katerimi izstopajo Jugoslovan Savič (800 m), Italijan Mennea in Američan Wil-liams (100 m) ter Szevrinska (400 metrov). , CAORLE — Na atletskem mitingu, v tem kraju (21. 6.) bo nastopi- lo več znanih atletov iz osmih držav. V jugoslovanski ekipi bosta nastopila tudi Savič (800 m) in Alebič (400 m). Norton — Holmes LAS VEGAS — Dvoboj Norton -Holmes, ki bi moral biti v petek v tem mestu in ki naj bi določil svetovnega prvaka težke kategorije (verzija WBC), .je v dvomu, ker je bivši prvak Spinks vložil priziv. Kot je znano, je WBC odvzela Spiinksu svetovni naslov, ker se ni hotel spoprijeti z Nortonom. Spinks pa je še vedno svetovni prvak po verziji WBA. Powers evropski prvak PARIZ — Anglež Colin Povvers je osvojil naslov evropskega boksarskega prvaka v super lahki kategoriji, s tem da je premagal Francoza Piedvacheja, ki je ~ 'n krogu odstopil. kotalkarica prosvetnega društva «Oton Župančič* iz štandreža, kot edina slovenska predstavnica go-riške pokrajine na tej izredno važni športni manifestaciji. Silvana je namreč zasedla prvo mesto v kotalkanju tako na pokrajinski kot deželni ravni in ima dokajšnje možnosti, da se visoko u-vrsti ne. državnem prvenstvu. ekipi BiH in Krasa. Kot ekipa so bile močnejše gostje, ki so zmagale s 5:3, vendar pa moramo omeniti, da je Sonja Milič odpravila vse tri svoje tekmice in je kot edina neporažena bila najboljša igralka turnirja. Polfinalni tekmi KRAS - VRTOJBA 5:0 Blažina - Batistič 2:1 (—18, 16, 12); Rebula - Vodopivec 2:0 (8, 9); Milič - Gorkič 2:0 (9, 12); Blažina -Vodopivec 2:0 (6, 15); Milič - Batistič 2:0 (5, 6). BiH - JULIA 5:0 Zoljič - Eccardi 2:1 (—14, 17, 25); Pavlovič - Starc 2:0 (20, 17); Kre-zič - Cergol 2:0 (18, 7); Zoljič - Starc 2:1 (13, —14, 14); Krezič - Eccardi' 2:1 (—16, 23, 12). Finale za 3. mesto JULIA — VRTOJBA 5:0 Starc - Gorkič 2:0 (15, 11); Eccardi - Batistič 2:0 (5, 9); Cergol - Vodopivec 2:0 (16, 18); Starc - Batistič 2:0 (19, 14); Cergol - Gorkič 2:0 (10, 18). Finale za 1. mesto BiH — KRAŠ 5:3 Pavlovič - Rebula 2:0 (20, 17); Zoljič - Blažina 2:0 (18, 15); Krezič - Milič 0:2 (19, 13); Zoljič - Rebula 2:0 (18, 13); Pavlovič - Milič 0:2 (17, 12); Krezič - Blažina 2:0 (14, 13); Zoljič - Milič 0:2 (15, 22); Krezič - Rebula 2:0 (13, 10). Selekcija BiH je osvojila 8. ♦Kraški pokal*, dar zgoniške občine, Kras je prejel pokal Dežele F-JK, Julia pokal ZSŠDI in Vrtojba pokal SKGZ. ČLANSKI BALINARSKI TURNIR Članskega balinarskega turnirja v Zgoniku se je udeležilo 14 dvojic. V finalnem srečanju sta nekoliko nepričakovano, vendar povsem zasluženo zmagala Renato Pieri in Sergio Furlan, ki sta s 13:8 odpravila par Anton Kobal - Pepi Simoneta. Na 3. mesto sta se ex-aequo uvrstili dvojici Marcelo Doljak - Ladi Milič in Pepi Pegan Miloš Milič. TURNIR V BRIŠKOLI Turnirja v briškoli, ki ga je v nedeljo organiziral pripravljalni odbor za razstavo vin, je privabil kar 32 dvojic. Zmagala sta Antonič in Verč, druga sta bila Bezin in Rebula, 3. Emili in Hrovatin, 4. pa Furlan in Visintin. -.bs - TENIS TURNIR V PARIZU Mirna Jaušovec v polfinalu v 12. NOGOMET VATERPOL ITALIJANSKI POKAL Napoli finalist TARANTO — Napoli si je z neodločenim izidom 0:0 s Tarantom zagotovil prvo mesto v B skupini in bo tako igral v finalu italijanskega nogometnega pokala. Tekma v Tarantu ni navdušila sicer maloštevilnih gledalcev (le 4.500), saj je bilo očitno, da zadostuje Napoliju le točka, obenem pa tudi domači nogometaši so bili že preutrujeni, da bi lahko včeraj poskrbeli za kaj več kot za remi. .MEMORIAL G. FERRINI* Opatiji 1. mesto V organizaciji tržaškega nogometnega kluba Ponziana se je v ponedeljek zaključil prvi mednarodni nogometni mladinski turnir za .Memorial Giorgio Ferrini*. Dokaj nepričakovano je prvo mesto osvojila enajsterica iz Opatije, ki je v finalu premagala Udinese s 3:1 (2:0). V tekmi za 3. mesto pa je Rije-ka, po dokaj razburljivi igri, odpravila Conegliano s 4:3 (2:2). KONČNA LESTVICA: 1. Opatija, 2. Udinese, 3. Rije-ka, 4. Conegliano. MLADINSKE IGRE V KOTALKANJU Tudi Silvana Marušič v državnem finalu V državnem finalu mladinskih i-ger, ki se je pričel v torek v Ba riju, nastopa tudi Silvana Marušič, Na vaterpolskem turnirju v Firencah je Španija premagala Nizozemsko z 9:6. V osrednji tekmi kola je Madžarska zasluženo premagala Sovjetsko zvezo 6:4. Ob izgubi dragega očeta izreka Dorčiju Okretiču iskreno sožalje košarkarska sekcija ŠZ Bor. PARIZ — Jugoslovanka Mirna Jaušovec je dosegla izreden uspeh na mednarodnem teniškem turnirju v tem mestu. S 6:4. 6:2 je namreč premagala Američanko May in se uvrstila v polfinale. Tudi v ženskih dvojicah se je Jau-šovčeva skupno z Romunko Ružiči uvrstila v polfinale z zmago nad Argentinkama Gonzales in Madruga z 7:6, 6:2. Italijan Barazzutti se je po današnji zmagi nad Bimerjem (ČSSR) s 6:2, 6:4, 6:2 uvrstil v četrtfinale. Nekateri drugi izidi: POSAMEZNIKI (osmina finala) Stockton (ZDA) - Gehring (ZRN) 7:5, 6:1, 6:3; Gildemeister (Čile) -Alexander (Avstralija) 7:5, 6:4, 3:6, 4:6, 6:4; Vilas (Arg.) - Ashe (ZDA) 6:2, 6:2. 6:2; Orantes (Šp.) - Gul-likson (ZDA) 6:3, 7:6, 7:6; Rami-rez (Meh.) - Pecci (Par.) 6:2, 6:2, 7:6; Dibbs (ZDA) - Fibak (Pol.) 6:3, 7:5, 6:1. POSAMEZNICE (četrtfinale) Marsikova (ČSSR) - Masthoff (ZDA) 6:3, 6:3. m im iiiiifiiiiiiiiiiiiiH m n n m iihiiii m m ii m iiiiiiiiiiiiiiiiiuiif iiiiiii milili n iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ODBOJKA V RAZNIH PRVENSTVIH 01ympia zelo uspešna V vseh prvenstvih so goriški odbojkarji odigrali vidno vlogo Letošnja sezona je prinesla goriški 01ympii nenavadno veliko zadoščenj, saj so bile prav vse njene ekipe najboljše v svojih prvenstvih. Izmed vseh zamejskih odbojkarskih društev je bila zato O-lympia daleč najuspešnejša, v goriški pokrajini pa je s svojo široko dejavnostjo postala vodilno odbojkarsko društvo. Poleg obveznih prvenstvenih tekem so se 01ympiini igralci udeležili še nekaterih turnirjev, kjer so prav tako dosegli odlične rezultate. MLADINSKO PRVENSTVO Mladinci so v tem prvenstvu, ki je omejeno na goriško pokrajino, odigrali štirinajst tekem in so o-stali nepremagani. Tako je po petih letih premoči mladinskih ekip bili boljši za 3:1 od domačih. Rahla prednost, ki so jo ohranili nad krminskim Libertasom, šlo je le za sete, jim omogoča prestop v drugo divizijo. 3. ŽENSKA DIVIZIJA Dekleta niso imela letos pravzaprav velikih težav za osvojitev prvega mesta, saj niso doživela poraza, prihodnje leto pa imajo vse možnosti, da se ponovno dobro izkažejo. 1. MOŠKA DIVIZIJA Tu so fantje z drugim mestom in 32 točkami dosegli zastavljeni cilj, napredovanje v C ligo. Odigrali so dvajset tekem, prvenstvo pa je trajalo polnih 5 mesecev. Le škoda je, da niso bili prvi, si- PRVA SINDIKALNA PREIZKUŠNJA PO FRANCOSKIH VOLITVAH Stavke v obratih tovarne Renault Policija izgnala delavce iz zasedenega oddelka stiskalnic v Flinsu PARIZ — Spopad med delavci in tovarno Renault postaja iz dneva v dan ostrejši, je pa prvi test o vzdušju delavskih množic po skoraj trimesečnem sindikalnem premirju po francoskih političnih volitvah. U-prava Renaulta vztraja na nepopustljivosti, kar je razširilo sindikalni boj delavstva na štiri obrate. Še več, policiji je včeraj ukazala, da izprazni obrat hidravličnih stiskalnic v Flinsu, ki so ga pred dnevi zasedli stavkajoči delavci. Versajsko sodišče se je v ponedeljek izreklo proti evakuaciji, podjetju pa je pustilo odprte vse možnosti. Poseg policije ni povzročil incidentov, sindikalne organizacije pa so takoj ožigosale Renaultov ukrep in pozvale delavce, naj množično odgovorijo na represivne metode podjetja, ki kažejo pravo lice uprave Renault in vlade na pravične zahteve delavstva, V obratu hidravličnih stiskalnic je delavstvo stavkalo zaradi zamrzitve napredovanj, v odgovor pa je podjetje sklenilo tridnevno zaporo podjetja. Kot rečeno se je sindikalni boj razširil tudi na druge obrate. V Cleonu so stavkajoči delavci še vcd-do v obratu, kljub razsodbi krajevnega sodišča, da do danes delavci zapustijo tovarniške prostore. V Sandouvillu je več tisoč delavcev prekinilo delo v znak solidarnosti s svojimi kolegi v Cleonu. Tudi delavci obrata v Douaiu so zasedli oddelek hidravličnih stiskalnic v znak solidarnosti s stavkajočimi v Eriinsu in Cleonu. Francija je torej pred težko preizkušnjo. Sindikate je stavkovno gibanje presenetilo, saj ga niso svetovali, uprava Renaulta pa zaupa v poletno obdobje, ko so na vrsti letni dopusti in pride do sindikalnega mrtvila. Po spodletelem ropu v Borgu Verezzu Policija ubila enega od banditov PIETRA LIGURE (Savona) — Policija je včeraj ubila enega od štirih moških, ki so se udeležili neuspelega ropa v Borgu Verezzu, pri katerem je, bil hudo ranjen zapriseženi paznik Giovambattista Gaggero. Med streljanjem pa je Gaggeru uspelo, da je tudi sam ranil enega od roparjev, 30-letne-ga Luigija Bortolottija. Prav ta je spravil policijo na njihovo sled: poklical je rešilni avto in s tem izdal skrivališče, neko stanovanje v Pietra Ligure, nedaleč od kraja, kjer so nameravali izvesti rop. Dva agenta cestne policije sta se skrila v stanovanju, karabinjerji pa so obkolili stavbo. Ko so se roparji vrnili in se znašli pred agentoma, je eden začel streljati: policaja sta odgovorila na ogenj in ga ubila. V videmskem zaporu (Nadaljevanje s 1. strani) dr. Giamaolo Tosel, ki je začel sodno preiskavo na osnovi prijave nekega jugoslovanskega jetnika, je namreč ugotovil, da je postala kaznilnica središče za razpečevanje ponarejenih bankovcev in da so jetniki, seveda proti mastnemu plačilu, lahko nemoteno dobivali mamila. Obtožbe, ki jih je dr. Tosel navedel v svojih zapornih poveljih pa se niso omejevale zgolj na to: zadevale so še tatvino v obremenilnih okoliščinah, korupcijo, izsiljevanje in vrsto drugih obrobnih prekrškov. Teh kaznivih dejanj so obtoženi tudi nekateri jetniki, ki so sredi marca u-prizorili vrsto protestnih manifestacij zoper paznike in dr. Tosela. Naj-nasilnejši med njimi je bil Ferdinandu Laurenti, ki bi ga morali o-svoboditi v teh dneh, če ne bi dr. Tosel podnisal zanj zaoornega naloga zaradi razpečevanja ponarejenih bankovcev. Ko ga je podčastnik Santoro seznanil z ukrepom, je Laurenti reagiral s tako silo, da ga je peterica paznikov le s težavo onesposobila, potem ko je jetnik s palico razbil nekaj o-kenskih šip in zlomil Santoru prst. Nekaj dni pozneje je zapornik v o-buou poskusil samomor. Kar zadeva razpečevanje mamil so preiskovalci ugotovili, da so v zaporu prodajali predvsem hašiš in heroin, niso pa še odkrili izvora droge. Kaže vsekakor, da tok ni bil ravno neznaten. Prav tako je imelo precejšenj obseg tudi razpečevanje bankovcev, kj so bili, kot kaže, spretno ponarejeni. Med drugim so sveženj teh bankovcev zaolenili nekemu jetniku, ki bi med dragim sploh ne smel imeti pri sebi denarja, saj pravilnik predoisuje, da mora vsak zanornik izročiti vsa sredstva blagajni. Omeniti gre tudi, da so bili nekateri pazniki (in med temi tudi San- IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllvIlflllliiillllll VČERAJ V ITALIJANSKEM GLAVNEM MESTU Uspešna preiskava v boju proti razpečevalcem mamil Pomembna akcija tudi v Genovi, kjer so aretirali deset oseb Torriane iz Gradišča uspelo našim cer l3a so °d vseh 01ympiinih ekip fantom osvojiti naslov pokrajinskih prvakov in se boriti za deželni naslov. Vendar pa so tu imeli le malo sreče. 3. MOŠKA DIVIZIJA To prvenstvo je obsegalo kar 18 tekem in je bilo vseskozi zelo izenačeno. Naši odbojkarji so ga zaključili z 32 točkami, V zadnji, o-dločilni tekmi s Corridonijem, so. dosegli najvidnejši uspeh. P. T. OBVESTILO ŠZ Bor sklicuje za ponedeljek, 19. junija, ob 19.3(1 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju IZREDNI IN REDNI OBČNI ZBOR RIM — Karabinjerji, agenti letečega oddelka in finančne straže so včeraj v koordinirani akciji zadali hud udarec prekupčevalcem z mamili, ki so oskrbovali eno od rimskih četrti. S kokainom jih je zalagal Čilenec David Ramirez Martin, mamilo pa naj bi prihajalo iz Južne Amerike. Pri domnevnem vodji tolpe, Danteju Chiappiniju, ki je lastnik starinarne v rimski četrti Primavalle, s katero je zakrival svojo pravo dejavnost, oderuštvo in prekupčevanje z mamili, so preiskovalci poleg kokaina v vrednosti skoraj 20 milijonov lir našli tudi veliko umetnin: slike Guttusa, Fontane, De Chirica, doprsne marmornate kipe še iz rimske dobe, bronast kip nekega indijskega božanstva, čeke in menice v vrednosti skoraj 300 milijonov lir ter tujo valuto, zlasti funte šterlin ge pa tudi dolarje in franke. Eden od elementov, ki je preiskovalce usmeril na pravo pot, je bil Mario Gentilezza: moža so aretirali pred enim mesecem v rimski četrti Primavalle, saj so v kleti na njegovem vrtu našli nekaj zabojev, v katerih je bilo približno 12 tisoč nabojev za puško. V krogu njegovih poznanstev je bil Mario Capezzoni, eden od včeraj aretiranih, od njega pa so prišli do ostalih. Čilenca Ra-mireza pa so aretirali na letališču, kjer so prejeli še dva člana tolpe, ki sta ga tam pričakovala. Včerajšnja akcija je nedvomno velikega pomena, vendar, kot je poudarila tudi policija je zelo težko priti do živega posameznim skupinam, ki zalagajo mestne četrti, saj razpečevalci ne delujejo vsi na istem področju. Včeraj je policija izvedla uspešno akcijo tudi v Genovi, kjer so aretirali deset oseb, med katerimi sta tudi dve ženski: obtožujejo jih razpečevanja mamil, ponarejanja denarja, izkoriščanja prostitucije in sprejemanja ukradenega blaga. Preiskovalci domnevajo, da se prekupčevanje mamil in razpečevanje ponarejenega denarja ni omejevalo le na Genovo, morda je segalo celo v inozemstvo. (db) Nagrade UNČI «kronist Icta» RIM — Kot vsako leto se je sestala komisija, ki podeljuje nagra- de kronistom za opisani «dogodek leta* in za doživi jen jsko delo. V komisiji so, poleg krajevnih upraviteljev iz Senigallie, še predstavniki predsedstva republike, ravnatelji štirih dnevnikov, ravnatelji TG 1 in GR 1, predsednik sindikata časnikarjev FNSI, predsednik časnikarske zbornice in predstavniki združenja kronistov UNČI. Nagrado «kronist leta* bo prihodnji teden prejel kronist «Paese sera* Ugo Mannoni. Poseone nagrade ttodo prejeli še kolegi Paolo Chia relli (Corriere della sera), Giusep pe Marazzo (TG 2 - dossier). Vlar-co Berti (GBR), uredniki .Gazzet-ta del Mezzogiorno* in «Gazzetta dello šport* ter Piero Badaloni (TG 1). Nagrado za .življenjsko delo* je komisija sklenila podelati .Piccolo-vi» Mirandi Rotteri Lani je oživljen jsko nagrado* prejel naš delovni tovariš Albin Bubnič za svoje raziskave o sličnih zločinih v Rižarni. naci- NA SARDINIJI Avto s cestišča: pet oseb ubitih CAGLIARI — Pet oseb je bilo ubitih pri prometni nesreči na državni cesti .Iglesiente* pri Domus-novasu, 40 kilometrov od Cagliari-ja. Iz, neiaojasnjenih vzrokov je avto fiat, 127 s petčlansko družino zaneslo s cestišča na pet metrov nižje ležeči breg potoka Figus. Do nesreče je prišlo v ponedeljek zvečer, odkril pa jo je le včeraj neki pastir. Družina Dettori se je vračala iz bolnišnice, kjer so zdravniki odpustili 5ti-letnega Antonia Dettorija. V avtu so bili poleg Antonia tudi njegova žena in šestletni sin ter Antoniov brat in sestra. toro) obtoženi, da so slabo ravnali z jetniki, vendar jih je sodišče nato povsem oprostilo. V začetku marca pa je bil eden od paznikov obsojen, ker je proti dvem milijonom podkupnine omogočil beg dveh zapornikov. Končno naj še poudarimo, da seje pred časom govorilo, da naj bi kaznilnico spremenili v poseben zapor, namenjen političnim in drugim nevarnim jetnikom. General Dalla Chiesa, ki je zadolže za varnost kaznilniškega sistema, ie namreč o-biskal Videm in preučil s tamkajšnjimi predstavniki oblasti zadevni načrt. Šušlja se nadalje, da naj bi v kaznilnici zaprta domnevna briga-dista, kar pa v videmskih sodnih in policijskih krogih odločno demantirajo. (vt) NA PROCESU PROTI RB Icvalij«v zagovornik napadal Silvana UiroUa TURIN — Tudi včeraj so vorniki obrobnih obtožencev procesu proti zgodovinskim vodij ljem rdečih brigad skušali bre- kopati verodostojnost glavne - . menilne priče Silvana Girotta-JS vetnik Cardinaii, zagovornik trif svoj®' nem govoru orisal osebnost s™, ga klienta, ki naj ne bi bil P padnik rdečih brigad poverjen novačenje novih simpatizerji' temveč naivnež, ki je nasedel » šemu redovniku, saj je s svoji® pravilom škodoval celotni org®1 zaciji. še več, celih 16 dni r porabil, da je lahko navezal s,i ke med RB in Girottom, kar lahko storil vsakdo, ki ima s prevratniškimi skupinami. Ja j tožilec je zahteval za Levatij® let zapora le na podlagi izjav 1,1 let /.ayjvia ic tiči puuiagi i^j«' ^ šega roparja, pripadnika tu jsl® ^ gije. redovnika in gverilca, ki " d bi bil kriv le prevelike nah®®' sti in zaupanja v Girotta. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti, vzgojna oddaja 13.00 O sodobnem italijanskem jeziku 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 14.10 Nemščina 14.40 Svetovno nogometno prvenstvo: POLJSKA - TUNIZIJA 17.45 Argumenti 18.15 Adamo, risanka 18.20 Ragazza teen 19.20 Trije nečaki in majordom, Dvojčka v škripcih, TV film 19.45 Almanah Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Nove Vidocquove dogodivščine: KRALJEVI DRAGULJI, TV film 21.40 Svetovono nogometno prvenstvo: NIZOZEMSKA - PERU Ob koncu DNEVNIK Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 DNEVNIK 2 - O tem govorimo 13.00 DNEVNIK 2 _ OB 13. URI 13.30 Stari poklici nova šola, vzgojna oddaj,'. 17.45 Laboratorij 18.15 Programi pristopanja Vremenslca slika 18.40 Svetovno nogometno prvenstvo: BRAZILIJA - ŠPANIJA DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.30 DNEVNI 2 — Vesti 20.40 Življenje Leonarda da Vin-cija TV priredba, 4. del 21.50 Posvečeno Rosselliniju 22.40 O znanosti in tehniki Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti Ron^ JUGOSLOVANSKA ^ Ljubljana 17.58 Bojevniki sonca 18.25 OBZORNIK 18.40 BRAZILIJA - ŠPANIJA nogometni prenos 20.50 DNEVNIK 21.20 Film tedna: ^ VSTOPI TRETJI SVET, W LIKI OMAR HRABRI 23.20 Majhne skrivnosti velw" kuharskih mojstrov 23.25 DNEVNIK 23.40 Nogomet AVSTRIJA - ŠVEDSKA Koper 18.40 BRAZILIJA - ŠPANIJA nogomet 21.00 Otroški kotiček 21.15 Odprti prostor 21.30 DNEVNIK 21.45 VRT NASLADE celovečerni film z M. L. Massari in E. Stewart 22.40 AVSTRIJA - ŠVEDSKA, nogomet Zagreb 17.35 DNEVNIK 17.55 TV koledar 18.05 Daljnogled 18.40 Nogomet BRAZILIJA - PANIJA 20.35 DNEVNIK 21.05 Otok ptic dokumentarni film 21.40 Nogomet NIZOZEMSKA - PERU 23.40 Nogomet AVSTRIJA - ŠVEDSKA ŠVICA 20.35 DNEVNIK 20.50 Casacosi 21.30 DNEVNIK 21.45 Dokumentarec 22.45 NIZOZEMSKA - PERU nogomet 23.30 DNEVNIK TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 V svetu jugoslovanske lahke glasbe; 9.30 Roža mogota, antologija ljubezenske lirike; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredj jutra; 11.00 Ljudje in dogodki; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Pričevanja o našem jeziku in naši zgodovini; 12.10 Pojmo po naše; 13.15 Naši zbori; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcali Ča- ča; 14.-D Kličite Trst 31065; 16.30 Otroci pojo; 17.05 Mladi izvajalci; 17.20 Glasbena panorama; 18.05 Recital; 18.25 Klasični album. nergiji; 20.35 Pogovori o obrh1, štvu; 21.05 O novi Zelandiji; 22-^ Orkester v večeru: 22.30 Naj f. vorimo o tem?; 23.15 Za la*111 noč. RADIA 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 12.30, 13-35j 15.30, 17.30, 19.30 Poročila; ^ in 8.07 Oni drugi dan; 8.45 G'8? ba za več glasov; 9.32 P rebul", nje, radijska igra; 10.1? Telef<#®T pogovori: 11.32 Tribuna o refet^ dumu; 12.45 Okrogla miza: 13\. Satirična oddaja; 15,00, 15.45 ' 16.37 Tu Radio 2; 17.55 Da in n® 19.50 Sestanek petih; 20.40 O skr’ nostih in čarovnih- 21 to Glasb®1' nostih in čarovniji; 21.2° Glasi novosti za mlade. KOPER 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 9.32 Emme - elle; 10.00 Z namj je; 10.10 Otroški kotiček; 9.32 Elizabetine pripovedke; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih, 12.00 Na prvi strani; 12.05 Gias-ba po željah; 14.00 Samoupravlja-lec; 14.10 Plošče; 14.33 Poje skupina Rosebud; 15.00 Kultura danes; 16.00 Ansambel Rene Ninfor-ge; 16.15 Z nami je...; 16.45 La Vera Romagna; 17.05 Jaz poslušam, ti poslušaš; 17,40 Glasbeni notes; 17.46 Med zaniejskimi rojaki; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik: 19.00 Oddaja progresivne glasbe: 19.35 Posnetki iz naših študijev; 21.00 Zborovsko petje; 21.32 Rock party; 22.00 Jazz; 23.45 Glasba za lahko noč. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.15, 21.00 Poročila; 6.00 Jutranje prebujanje; 7.40 Svetovno nogometno prvenstvo; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Glasbeni trenutek; 9,00 in 10.35 Radio anch’io; 12.05 in 13.30 Vi in jaz; 15.05 Sidecar; 16.20 Enajst zlatih fantov, povest; 17,10 O e- SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13-®0, 15.00, 16.00, 19.(10, 20.00, 23.00 ££ ročila; 7.20 Rekreacija' 7.50 V" bro jutro, otroci!; 9.ril Glasb®1 matineja: 10.05 Nenavadni vori; 10.25 Zapojmo pesem; 1® . Aktualni problemi ma • III1 1 rksiz®*: 11.15 - 12.00 Kdaj, kam, uako po čem?; 11.40 Turistični n a P®1, ki: 12.03 Po Tulijinih poteh; 1*1 Veliki zabavni orkestri; 13.30 tijski nasveti; 13.40 Pihalne be; 14.00 Danes ob trinajst'1 ' 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 ^ izvirih ljudske glasbene sti 15.30 Glasba po željah: Glasbeni intermezzo; 16.43 Spoj- ni in pisma: M. Klopčič: Sp® vrti; ni na Župančiča; 17.00 Loto 'nns ljak; 18.00 Studio ob 17.00; Iz dela Glasbene mladine Slo]*, ni je; 19.30 Slovenska in svetovji zborovska glasba; 20.20 Obvest in zabavna glasba; 20.35 L8*’ noč, otroci!; 20.45 Minute z ^ samblom Jože Privšek: Sifmonični orkester RTV - LjubU na 22.20 Iz jugoslovanske g*aS!?v ne literature; 23.20 S festiva®, jazza; 24.05 Literarni noktu®"^' 24.15 Revija jugoslovanskih cev zabavne glasbe; 01.05 - ® Nočni program - glasba. deželni salon umetnostnega obrtništva fiera di pordenone 7.- 11. junija 1978 URNIK: DELAVNIKI 15.00 22.00 — PRAZNIKI 9.30-22.00 rtigiangto4