ARHIVI XVI 1993
Ocene in poročna o publikacijah in razstavah
143
Ljubljano pripeljeva!i picdvsem pr.seijenci s Kranjske (dnseljevanjc iz ostalih slovenskih dtžel j j bilo zancmarliivo) in daje bil sam proces pr seljevanja iz različnih sodnih okrajev Kranjske izredno dinamičen ter raznolik. Podobno kot pr ostilih slovenskih mestih je največ priseljencev izviralo i z sodnih okrjev v neposredni okolici Ljubljane (nui-več jili ;e Viilc iz sodnega okr:ja Ljubljana okolica ter sodr ih okrajev v bližini driclnega giavnega mestu Kam: iik, Brdo, Kranj Školja Loku, Vrhnika, Litiju td.), nsibclj intenzivno prisjljevar 'e pa je potekalo z ozem'ja Gore:ijske. (Doseli tveru tokov: z Dolenjske in zlasti Notranjske so bili piecej Šibkejši.)
Zanimivo jc, da seje veČine priseljencev naselila v ljubljanskih predmestjih (velika večina na Spodnio Poljansko cesto) in (prtetj manj) v predelu starega mestnega jedra (Stari trg, Gospcjka uJ-ca), zane m arij: v pa jc bil delež priseljencev na Cest' Franca Jožefa v novem predelu mesta. Takšna notranja razporeditev priseljencev pa c bila seveda v tesn zvezi z njihovim družbenim položajem, ki ga lahko razbc.emo s pomočjo poklicnc strukture prebivalcev.
Studriiiva Študij,I i.-sno pokaže, da j.; "1 vsak vzorec poseljen z različnimi družbenni slo ji. Na splošno rečeno so na Spodnji Poljanski cesti pre vladava]- predvsem nižji drjžbeni si rji, na področju notranjega mesta srednji, na Cctti Franca Jožefa (v novem predelu mesta) pa skoraj izključno pripadniki visjili slojev V ulicah s kakovostnejšimi, večjimi ;n dražjimi stanovanji (npr. na Cesti Franca Jožefaj jc bij ddež zaposlenih žensk nizek, £tev'1o vzdrževanih prebivalcev pa nasprotno izredno visoko Med podnijemnil i so prevladovali zaposleni v obrti in inaustnji. Predmestja so imela št vedno pretežno kmečki zn2ča_ čoprav ie delež zaposlenih v kmetij Jtvu stalne, padal.
Seveda pa |C biila za vsakega med vzore: zna. čilna še lastna notrania, hierarhično ureiena sociJna struktura, v oKviru katere so se tako viiji kot tudi srednn in nižji, sloji prebivalstva delili naprej v zgornje a spodn;e, višjr in nižje sloje in tudi znotraj le-teh so se p; iavlialu nadaljme aei:tve iif razlike
Čeprav rezultati Studnove vznrcne ana'ize tako glede, 'zvora kot tudi pokricne stn'kture prebivalstva - niro presenet^ivi, pomen njegova knjipa prvo stvarno analitično potrditev stanja, o katerem smo doslej le domnevali. Njen pomen pa jc ie nekolike večji. Vsem, ki se bodo ukvarjali z zgodovino urbanizacija in z njo povezal imi problemi, lahko sluii kot izhodišče nadaljrmh razskav ■ tako v metodološkem kot tudi v vsebinskem oriru. Zara,Ji tega velja Zgodovinskemu arhivu Ljubljana dati vse pr: znanje, daje Studnovo študijo uvrstil v svojo zbirko in jo s tem predstavi) SirSi strokovni ;svnosu.
Janez C vi m
Jud i ta _ga: Zdravstvene in higienske razmere v Ljubljeni (1^95-1910),
Zcodovmski arhiv Ljubljana, Gradivo in razprave 12, ljubljana 1993, 133 str
Knjiga Judi te Šega obravnava zdravstvene in higienske razmere v L ubijan: v času popotresne prcriove, m sicer na dveh ravneh, na cn' strani s predstavitvijo organizacije in modernizacije zdravstvene službe, pri čemer z ohranjenimi statisti ¿ujmi podatki ilustrira splošne zdravstvene razmere v mestu, na drugi s p lkazom mestne higiene ir sprememb v mestni infrastrukturi od prenkrbe z vodo m kanalizacije do javnih kopališč, pokopaliških zadov in predpisov, ki so zadevali prjs'.ojnos»i in zadolžitve danes že kar pozabljenega mestnega konjarja, po domače imenovanega "šintar1'. Avtorica ie svojo razpravo utemeljila v mestnem arhivskem gradi n in ujpela * tega izluščit vrsto zanimivih, v zgodovinopisju slovenske prestolnice do mere Še neza-bcležcni'1 de ;tev., k: živo ponazarjaj" relativnost dolžine časa in p snovno opozarjajo na to, da ie stoletje lahko kratka in v isti sap. dolga doba, saj se zdi L ubijnna izpred sto let skozi zorni kot tedan ih ¿dravstven ,i in h;gicnsLih razmer kot mesto iz nekega drugega sveta, daleč oddaljenega od tistega, v katerem živimo.
Ljubljana je leta 1895 - kot je znano ■ dobi.a novo in moderno boln. ¿o z vsemi potrebnimi kliničnimi oddelki, hkrati pa so v mestu v času. ki ga obravnava knjiga, delovali tudi še razni privatni sanator" n ambulante. Toda ob tem jo bila rešilna postaja ustanovljena šele leta 1900 in tedaj je Ljub 'iana dobila tudi prvi rezilni voz. vse do preloma stoletia so poškodovane in bolnike po mestu in do bolnišnice je nosili na nosilih in vozili v dvo-kolnicah. Število zdravnikov in zobozdravnikov v mestu je od 1cta 1895 do 1909 naraslo od 25 na 47, pri čemer ne rasti Stcvua zdravniškega osebja ustrezala tudi rast števua prebivalstva ir bolnikov, ned vomno jc p ri povečanem števiiu bolnikov treba upoštevati, da se jt izboljšala tudi "epistrac' a bolnih in bolezni. Toda v ;sti sap, je kranjska prestolnica šele leta 1 909 pcdprla piedlog o uvedb1 mesta mestnega šolskega zdravnika, ki bo nadzoroval zdravje učencev ter zdravstvene in higienske razmere v mestnih iolah in zasebnih vzg< zavodih Otroci so se 5j naprej rojeva!. doma "n v domači oskrbi pr bab: ;ah. saj se jc še v začetku 20. stoletia ¿a porod v porodnišnici odločala le vsaka peta ženska, umrljivost doj;nčkov pa je bila še ob koncu 19, stolet;a okoli 35%, kar je vsekakor ve.iko. 1n končno med bolezninr k so mestnemu fizikatu povzročale posebne skrbi in k.t so bile pomemben vzrok umr Ijivosti liubl/mskili meščanov, so bije še vedno predvsem otroške in nalezljive bolezni: mestni fizik se je sicer tolaži!, da bi bile lahko negativne posledice mestnih higienskih razmer še slabše, toda to ne spreminja dejstva, da so otroci kljub cepljenju še dalje v 20. stoletji,- zbolevali za davico, ošpicami in ikrhtmko, da. seje v mestu še leta 1910 pojavila
144
Učene in ooročila o DUblikacnah in razstavah
ARHIV! XVI 1993
koiera, da jc uinrl razmeroma venk odstoteK bol n:kov ti'di za diig'n-' nalczljivin i boleznimi kot sta tifus in j etika (vsaka pita smrt v L; rbljani je b I a posledica jetike, .n da so se naglo širile tudi spolne bolezni (tako, da je od leta 1904 zdravnik dr. Jemc Demšar vodii celo brezplačno ordinaci o za spolne bolezni v Mestnem domu).
Kljub vsemu navedenemu ugotavNa avterica v mesti' pndec umrljivosti v obnvnavanem obdebju; pri tem pu*£a vprašanj o tem, koliko je til padec smrtnosti rezultat zboljiania zdravstvenih in h g,-enskih razmer in koliko doseljevanja zdravih, mladih ljudi s podeželja v razpravi odprto. Mrd nasilnimi smrtm. irmjc že v času pred prvo svetovno v orno opuzne meste samomori1 to potr-jje si-cr zna ■ no ugotovitev, da se število samomorov v prostoru v katerem živimo, ni drastično zvišalo šele po prvi ali celo drugi svetovni vnj:m, temveč je svfjevrstns trajnica s trendom k zviševan.u.
Posamezna poglavja prve knjige so nato na menjena Se ieknmištvu in zobozdravniki re^i. V začetki] 20 stoletja so Ljubljančani lahko izbirah med šestin, zobozdravnik,, pr, čemer/" Mestni magistrat zobr.e tcnnikc tudi kaznoval zaradi mazaštva. Prav v obravnavano obdobje spada tudi čas bo1' organizirane skrbi za n-jgo zob pri otrocih irj prvih sistematičnih akcij za preprečevanje zobne gr.ilobe
Higienske razmere v Bjupljani v obravnavanem oDdobju so bile v teratur žc obširneje obdelane, vsekaki.r obširneje kot zdravstvene, vendar jo uspelo Tuditi Šega tudi to sliko v marsičem dopolnil in razširiti. Med poglav i, k1 prinašajo v tej zvezi nove, zanim ve podatke- so piedvsem tista, ki se uk/arjajo z mestno preskrbo z živili mestno tržnico . i revizijo predaj iln ;n obrtnih delavn:c. V ostalem zaokroža podebo mestne higiene podrobnejši prikaz mestnih komunalnih de'avnosti vse dc predstavitve funkt-ue mestrih pene i i žc omenji nega mestnega konjarja s plačo !200 kron ni leto.
Knjiga Jtidii:e Šega je tiuiena "case study", podrobna kraievnozge dovinska itudija, ki razkriva vse kvalitete in možnosti prostorsko ome^nega, a zato poglobljenega zgodovinskega pristopa. Kot rečeno je Ljubljana, ki jo popi^jc ta knjiga, žc dileč kot svet il! romanov s porumendirr in ob straneh načetimi liiti. a vendar in podoba ki nam jo sli! a avtorica, tudi pomombne puglavj? i: pr. nas še vodno male raziskane zgodovine zdravstvene kulture in zdravstvenega skrbstva Zstoje po svoje pre scnetl" o, da je moral rokopis tako dolgo čakati na natis in vse do danes ni našel založnika ne finan-seria, (udi tam ne, kjer bi interes ne le za sodobno, temveč tudi preteklo zdravstveno kulturo vsekakor moral biti. Zamik, s katerim izh: a, pr tem knjigi ni v Škodo: avtorica je opravila naporno delo obračanja iirta za listom, fascikla za faseiklom in iz gradiva strnila sliko, ki odpira pogled v resda le del, a vendar zanimiv in pomemben del slovenske idravstvene in kulturne zgodovine
Peter Vodopivec
Darko Fris, korcsponaenca Knzimirja ZakrajSka, O.F.M.,	Viri 6,
Arh^jsko društvo Sloveniji1, Ljubljana 1993, 17.6 str.
Šesta številka zbirke Vjjj, v kateri zgodovinar Darko Fr;* objavlja del korespondence frančiškana, časnikarja n ;zsc)jcnskeg;i organizatora Kaziniria Zakrajška (1 8?8 1958), ustanovitelja newyorSkc Rafaelove družbe (1908) in aktivnega delavca v ponovno ohijc"1' Družbi svetega Rafaela v Ljub jan, (1927)j jc že druga publikacija v amenjtni zbirk J k ja posvečena arhivskim virom slovenskega izsel-jenstva. Prva jc izSla kot tretji zvezek (1990) z na; lovom Slovenski izseljenci in s Brisfifivki Martina DrnovSka "Utrinki o odnosu Slovencev dc izseljenskega arhivskega gladiva" in "Jugoslovansko društvo sv. Barbare jz EUdna v Belgiji 1929-40", Masaža KlomenčiČa in Darka Fri.^a "Iz arhiva Ivana Moleka", Bcgdana Kolarja "Cerkev in izscljcnstvc v letih pred prvo svetovne vojno" n Andreja Vovka "Zapisniki Defense Allhnce for Yugoslavs in Italy in Yugoslav Emergency Couneu v New Yorku".
Zakra'Skcva korespondenca !z let 1907-J928 za jem a Čas njegovega prvega bivania v ZDA kamor sc jc odpravi! novembra 1906. To je b.l Čas množičnega odhajanja Slovencev v državo, k' :c Šc vabi-a delavec, čeprav ie že poznala gospjdarskc krize (kmalu po Zakrajškovcm prihodu je v letih 1907/08 cbnihnila ena vcej i pred prvo svetovno vi ¡no). Slovene, v ZDA niso tili ,e delovna sila po amerfSkih rudi "tih, tovarnah na grrdbilčih železnic td,. ampak jc b 1 dc1 izselicnecv akt.vcn tudi v pod pomih in prosvetnc-kiltumih organizacijah, izdajali so Čaunike in Časnpise, se delili po nazorsl 'h prepričan'ih, ki ;o bib močna tur"' v stan domovini, mar-sikdr jc s polnin j pljuči rzadi lai" ameriško svooodo i,i se z dodatnim izobraževanjem spnpi, cl z izz.vom (■uspeh je v marsičem odvnen od lastne zavzetosti in sposobnosti), ki mu ga ^e nudila ta država. Močno prisotna med slovenskim- izadjanci jc bila tudi Cerkev, ki c v prv vrsti ikrbela za ohran tv vernosti (ne tako malo jc bila glasov v stari domovini o naraSean verske mlacnosti in celo zapuščanju vere pri Slovene h kot posledica amcriškiga načina življenja), hkrati pa tudi za ohranjanje slovenske za-vejti, zlasti jezika in obiL.ijev Slovenske župnije, domovi, šole ipd. so združcvrle verne n jim dajale občutek vamesti n košček start domovine Med prizadevnimi duhovniki ua demo tudi pati .i K^zimirja Zakrajška, ki ^ poleg že omenjene Rafaelove druž bc v New Yorku, ustanovil tud. Ave Mar'o. prvi slo ver.ski verski list v ZDA (1909), objavljal v Ste vilnih glasilih, deloval pn pr scljcnski kom .siji na Ellis Island" itd
Darko Friš je objavil Zakra^ikova pisma .n do pise k ore spon dent o v iz nove irl stare domovine. Del jih je naši.:] v ameriškin (npr v Archives Df the D o cese of Cleveland) in del v domačih ari ivih (npr. v Frančiškanskem provmeialncm arhivu v Ljublj mi). Poleg uvodnih avtorjevih razmišljani, ki nas uvedejo