Št. 46. V Gorici, v torek dno 10. junija 1002 Letnik IV. Izhaja vsak toiM'k in noboto v (mIiiu ob 11. mi piedpoldne za mcslo cr oL H. uri [lopoldnc za ilcžclo. Ako padenata ilncva pru/.nik izido dan prejob G. zvečor. Slant* po posUi pn'joman ali v Gorici na dom posiljan celolctno 8 K., pollotno 4 K. in (Jt'lrlli'tno 2 K. I'rodajii sr v Gorici v toba 'irnali Schwarz v Šolskib ulicali in Jt'l- 1 ersitz v Ntiuskih ulicali po 8 vin. GORICA Izdajatelj in odgovorni iirednik Josip Maiušič. (ZJutranje izriunjc) l*r«*i]iii«»t\o in upravnistvo te nahajala v «\ a r o ii n i t i s k ar n i», ulir;i Vcttiirini h. St. 9. Ihipisf j<- uasloviti na nrodnižtvo, o^las»- in naročnino pa iia iipravniätvo «Goricc». Oglasi se računijo po pctit- vrstah in sicc-r ako sc tiskajo 1-krat pu 12 vin., 2-krat po 1U vin., 3-krat po 8 vin. Ako s«- vfčkrat tiskajo, raču- nijo st' po pogotlbi. Tiska „Narodna tiskarna" nxjgov. J. Marušič). Bliža se železna cesta! (Sp. Melanhton-Soški.) HI. Kako unj be znvnriijiwno proti pre- mociHMiiii vplivu tujcga kapitala? 1. Ne odstopajmo tujcera svoje zemljo! Vsak posestnik naj da niosko be- sedo, da no proda trnvu za n o b e n o ceno niti koščka zemlje. (ie l>i imel ludi kak trcnolni dobiček pri prodaji, je vendar veliko vecja Skoda za skupni blagor našega naroda, ako se vgnezdijo mej nami tujci. Dokler ima tujec mej nami le p r e in a k I j i v o p r e in o ž o n j e, ostane tudi on še prernakljiv; ko si pridobi pa na naših lieh lastno zemljišče, zapici se v naše narodno telo ko t k I u p, in se ne da z lepa vee odtrgati. Ne daj Hog, da bi v sedanjih ne- varnili razmerah gledal vsak le na to, da si opomore sain, ee tudi bi pahnil s tern mnogo svojih sorojakov v gospodarski propad — v beražtvo. Zato bi bilo po inoji niisli dobro, ako bi premožuejši gospodarji v posameznih krajih ob železnieni črti sestavili nekak odbor, ki bi imel najprej dolžnost, paziti, da ne bi tujci koga pre- govorili, da bi jim prodal kaj svela. V skrajni potrebi moral bi biti pa ta odbor tudi pripravljen, na .skupne troške do- tičnemu gospodarju odkupiti posestvo, po katerem bi segal tujec. — Ucimo se od nasprotnikov, Ncmcev. Kako postopajo oni z drugimi narodnostini v tern oziru: Na nekem shodu južno-tirolskih Nemcev sklenili so to velevažno reso- lucijo: „Bojkot ltalijanom na vsej črti. Nobeden Nemec ne kupi od Ilalijana najmanjše stvari, a mu tudi ne prodaj ničesar. Zlasti ni prodati ltalijanom nitipednji nemške zemlje in za nobeno cen o'. Vrhu tega izganjajo Prusi z veliko brezobzirnosljo slovanske delavce, rudo- kope in premogarje iz svoje dežele. Sedaj nameravajo celo vstanoviti posebno agi- tacijsko druslvo po vsej Nemeiji, ki bo povspeševalo izganjanje Slovanov od ondi. To bi bil hud udarec tudi za nas Slovence. lie se pa Nenici ne sramujejo takih krivičnih in posilnih dejanj, ali se bomo mi sramovali braniti proli njim ono, kar po pravici in dolžnosti laliko branimo, ali ne bomo čuvali svoje rodne grudo, svoje s krvjo nasih dedov in z nasim znojem napojene zemlje V 2. Ne dolajto dolgov pri tujcih! „ Varuj te Hog d o I g a in si a b eg a t o v a r i š a-l pravi star pregovor, ker, k dor bo d o I g i in e I, n o bo niti na H o ž i č ves e I. — Slovenci ob novi železnični progi, varujte se dolga sploh, kolikor le mogoče; a se bolj sla- bega tovariša, — tujca. Ako ste dolžni dornačinu, dolžni ste enkrat; ako se pa zadolžite pri tujou. dolžni boste dvakrat. Veino, da dolgovi so bili in bodo; ne odpravijo jih vsi Marksovi in I'cekar- jevi socijalni načrti. Tuliko pa vendar lahko storimo dandanes Slovcnci na svoji zemlji. da nas ne bodo imeli liijoi zapi- sanih v svojih — č r n i h b u k v a h. — Nekoliko lastnih hranilnic in posojilnic iinaino vžo; ako je teh še premalo. trcba bo pravim rodoljubom poskrbcti. da se vstanovu šo nove. -- Dočim .sovraznik dola, na smeino mi spati. On je lačeii naše lcp(i zemlje. Ako mu pridomo po dolgovih v kremplje, začel natn bo peti podoknice — z b o b n o m. 3. Obdelujte umno in pridno svojo zeinljo! Kinotjo, ne bodite prostarokopitni! No govorite vee: ,.Moj oče jo dolal tako, in je živol, jaz bom tudi1'. — Üruzba sv. Mohora izdala je več kp.jii.r o umnein kmetijstvu. Otresite sedaj ž njili prah, borite jih pazljivo in delajle, kakor vas učo. — rosvetujte se, prevdarjajte, na kateri nacin bi vain več donašala kmolija, posebno sadjoreja in živinoroja. linejte na zonilji^cih pridelke, ki so za domači živež in za kupOijo vec vredni. Kar vas jo trdnejših, promožnejsih kmetov, pošljite katerr-ga svojih sinov v kmetijske sole, da se nauče tain umnoga kmolovanja ter da bodo potoni doma še drugim v vzglod in posnemo. Kmetje, bodite v pravem pomenu—n a p r o d- n j a k i! 4. Trgovci in kremarji, bodito postrežljivi in pošteni! Ptijazno in uljudno slrozito vsem brez razločka, in ne pozabito da /ivito od drugih. J e d i n o t a p o t bo, o s o b i t o v sedanjih r a z m e r a h, z a v a s v a r n a i n p r a v a. Dolajte tako, da boste vi služili domačomu ljudslvu, zacasno tukaj sta- nujocMin tujcoin in miinogrodociin pot- nikorn, ¦-- n»; pa o n i v a m ; tako varn bo vsakdo privoscil obilnega dobička. — Neumno, grdo in krivično bi bilo, ako bi hotel 1:i ali oni Irgovoc kar čoz noč ol)Ogat«iti in bi začcl zato domacine in tujce dreli s previsukimi cenami. S takini ravnanjein kopal bi le sain sebi jamo. Tuji gostje bi sc gfi, kolikor bi mogli. ogibali; domačini bi pa saini klicali tujo trgovco in krčmarje v dežolo samö. da bi so rešili domačih pijavk in odoruhov. SI oven ski trgovci in krcniarji! Izgino naj odsiej za vodno izm'-j vas vFak «led nezdravo, pogubne k o ii k ii r c n c e, — vsak sled n e- v o A (j I j i v o s t i in š k o d o ž o I j n o s '. i. H o >\ i t o in e j s e b o j v 1 j u b e z n i, p r o t i t u j c e m pa — op r o z n i. K a .1 a r k o I i se b 1 o v o n c i z a v i- d a m o, t u j c e in g r a d o v o z i d a m o. X a Š a n o v o š e I j i v o s t in n e s I o g a s L a n a j b o I j š a k r in a z a t u j i: e v o mošnjo. — Sc združeniini inoeini v s p r e j in i ni o z i r u ž e n e nasprot- n ike! 5. Gospodarji, ki iinate kaj pod palcena, združite se za casa! V krajih, ki leže ob progi, bilo bi želeti, da bi se sedaj ob času gradnje gospodarji združili ter naredili zunaj do- mace vasi lesene barake. kjer bi imeli delavci skupne spalnice. To bo prinoslo dotirniin gospodarjein gotovo lepega do- bička. Kako nevarno bi bilo v vsak em oziru, ako bi delavci spali v vaseh po tesnih bajtah. skeJnjih in šupah. kjer leži pri nas navaJno tudi del domače družine. Vaiuj nas Bog ognja — nrav- n e g a in in a t e r i j a 1 n e g a! — Saj bo kljubu vsej previdnosti in skrbnosti v o 1 i k o, veliko ž r t e v — n e d o 1- ž n o s t i... Sicer bo pa delavcev toliko. da ne bodo imeli dovolj prostora v naših hišah, če bi jini ga tudi hoteli odstopiti. Ako ne bodo torej domači posestniki pripra- vili delavcem barak za prenocisče, pri- pravili jih jini bodo tuji podjotniki. ki bodo s tern pa tudi ves dobičok odnesli. — Kar se tiče postavljanja barak, ganili so so pravočasno in pridno naši Pod- b r d č a n i. T o bode t u j c e, a d o- in a č i n ü m bo gotovo k o r i s t i 1 o. Vse, kar sem oinenil do sedaj, imelo bi biti nokaka bran proti navalu tujega kapitala. Xikakor ne smem ne trditi, ne nadejati se. da bodo nasteta sredstva mou tujega kapitala vniöila: jircpric'an sem pa. da jo bodo vsaj znatno o si a bil a. In edino le iz toga propričanja priporočam ta sn-dstva svojim rojakom. D o p i s i. Z (h'/.elc. — Zi'liMii ovaduh >o ne inirujc V torkovi št»'vilki ,.SoOo-4 ovaja g. kaplana D., da jo bajo kaznoval s ~ilx> porodncga paglavcu, kakor jo gol-ivo za- služil in kakor jo bilo odino piavo. Xas ovaduh pa pozivljo solske oblastnijc. .hi proiščojo ta sluOaj in g. kaplana — — obesijo. Fe'] takirn podlim biljem ! Saj ga ni monda podlejšega človeka od ovaduha in izdajalca. kateroga se vsak pošten|ak ogibljo bolj nego kuge. Potom. ko jo zbo- ^Tal in razdražil vso deželo. kar naj bolj občutijo duhovniki in učitelji pri svojeni tezavnem poslu. lotil se je še pojedinih njomu noljubili oseb. da jih ovaja in jim so bolj otozujo njihovo itak tezavno in trnjovo slu/.bo. Gg. ucitelji dobro vedo. d.i jo pri hudobnih in pokvarjenih otrocih eJino in najboljše zdravilo šiba in gotovo jih ni 5 odsto. da bi je ne bili že upora- bili. Saj brez nje sploh ne inorojo iz- hajati — kaj rečejo torej k taki ovadbi? Ali bi se ne utegnilo masOeva'l V Zakaj pa spravljam v zvezo ta slučaj l azila ni, ila ji1 (o vo- jaški pogrol). Lo lu joj jo prislo na um, da jo to corkvoni ohrod; saj jo vidola svoconika s križem na vozu, in tako jo sodila tudi iz toga, ker so so moški od- L.,,;.,oi; Šla je po svoji poti. Nikogar ni vpra- sala, kdo jo bil oni mrtvoc. M or-to jo mosto ; ubogi vaščan so ne up-.i vprašati kar tako. In pa koliko je hi Ouduvitih rečij, o katerili so jej niti sanjalo ni, ila bi mogle '(iti. Ali kaj jej je bilo za to ptujo ljudi in ptujo skrbi? Saj je imela svojih do- volj. Mislila jo le na dragega Stojana, vse drugo jo ni zanimalo niti v moslu, niti na svetu sploh. Pae to jo vendar nekaj. Lo oni vojaški pogreb jej je hodil šo na urn. ,*.*Stojanovi tovariši so!*' si je mi- slila. ,.Kdo ve, morda kdo od teh inla- deničev pozna Stojana, morda jo colö njogov prijatolj. In zato se }o večkrat ozrla tor gledala casek brilko za miiuo- iiločo vojaško četo. IV. Tprav jo hotola stopiti Milona v I drugo ulico, kar /.agloda nekoliko voja- ! kov, ki so imcli opraviti z žoloznim cr- ! palom (puni[)o). Noholo uprö pf»zorni I poglod na njo, kakor bi iskala mod njimi svojoga inoža, dasi jo dobro vodola, da njon muž no moro biti med njimi. Ali prišel je on v Solo ter jih nadzoroval. Jaz sem set med tern domov h kosilu. Ko pridem ob lls/4 pred solo, vidim učenca P. na vso moč teči po ulici. Po- begnil je v navzočnosti gosp. naduciteljs iz sole. Popoludne imel som krščanski nauk, kar pripelje občinski redar ucenca l\ v šolo. Poslal jo ponj g. nadučitelj. Vpra- šam ucenca, zakaj je ušel iz sole, ali hoče ubogati in spisati kazen. Ker je ves njegov odgovor razodeval trmogla- vost (bil je namreč nahujskan od goto- vib Ijudij), vzel sem ˇ roko 44 cm. dolgo šibieo, ki je na šolski mizi, ter sem po- redneža nekolikokrat oplazil po sedalu. Da bi radi tega otekel ni mogoče, da je cm, pa je prav mogoče, ako je po vsem živolu tako vmazan, kakor po vratu. Sedaj pa vprašam slednjega pamet- nega človeka, kaj bi storil v t;;kcm slu- čaju ? Tudi moni botie po volji, da šolska oblast preiste zadevo, ker tako bode vsaj prišlo na dan, kdo hujska šol^ko mladino proti katebetu, pa tudi proti na- Sem'i domačemu učiteljstvu. Le na dan s preiskavo ! Ivan D e r m a s t i a, kaplan. Politični pregled. Državni zbor. Včeraj so delegacije v Budimpesti dokončale svoje delo in avstrijske dele- gacije so se povrnile na Dunaj, da se udeleže seje posl. zbornice, ki je napo- vodana na današnji dan. Na dnevnem redu te seje se nahaja mej drugim tudi sporna točka glede davka na vozne I i s t k e. Ako ?>e posreči vladi, da pre- govori Čehe, aa se ne postavijo porobu proti tej točki dnevnega reda. potem bode posl. zbornica še nekaj dni ostala sku- paj ter rešila še nekaj vladnih predlog; ako pa ostanejo Čehi pri tern da pre- prečijo vsprejetje te točke, potem je mo- goce da se zasedanje državnega zbora zaključi že v par dneh. Nemikl cesar in Poljakl. Pri blagoslovljenju nekega prenov- Ijenega gradu Marienburg v Gdanski dne 5. t. m. je imei nemški cesar neki govor, ki je zelo oznevoljil Poljake v astrijski in nemski državi. Tu je na banketu, na kuteri so bili povabljeni avstrijski in angležki gostje nemškega vitežkega reIanem in so ljudje bežali kamorkoli na varno. Saj je je padlo na nekaterih mostih to- liko, da bi se bilo napolnilo z njo 10 do 12 pletenih vozov. Pod udarci padajoce toče so se lomile veje, dubele kakor iz- prehodne palice. Z malimi izjemarni v Racicah in Staradu so v ostalih nave- denih krajih vsi poljski pridelki in vse sadje, Oilini vir dohodkov j.'opnlnoma uničon! Nekaterirn večim poso.stnikom je škode. ki se ceni nad tisoe<3 ^ld. Škodo cenijo na 200.000 kron. Dm/hi sv. C'irila in lletoda so meseca maja poslali prispevko p. n.gosp. in društva: Upravnistvo „Slov. Naroda1' 3600 K, tvrdka lv. Perdan u'l vžigalic 400 K, župnik lv. Sakser v Hotodrsici 10 K, opoludansko oniizje pri ,.Šlruklju>l 8 K, volilo f žup. Mateja Prežlja 40 Ü, litijsko-šmartinske Slovenke 209 K (po „SI. N.") češko pevsko društvo ,,Smetana>l 100 K (po „SI. N."), Podlimbarski 20 K, bralno društvo v Litiji prebitek od kon- certa 74 K, dr. Fr. Bertold v Celovcu 400 K; posojil nice: v Postojni 50 K, v Idriji 100 K, v Ljutomeru 2OK, vCelju 200 K in za Muto 100 K, v Zagorju ob Savi 20 K (po „SI. N."), v Polhovem Gradcu 20 K, v Št. Janžu v Rožni do- lini 40 K, v Trebnjem 20 K; pod ružnice: ženska v Dornbergu 56 K, moška v Kamniku 220 K, v Libelißah (Kor.) 2140 K, ženska za Sv. Lovrenc nad Maiibo- rom in okolico 200 K, v Bolcu 52 K, ženska v Trnovem pri 11. Bistrici 12350 K. — Družba je imela meseca maja 2538 95 K dohodkov in 231693 K stroskow Blagajnislvo družbe sv. C. in M. Xajvisji obljudcni kraj na južnem Tirolskom je Snežnik (Schnee berg) v Gornji Passeier-ski dolini, kjer je rudokop za srebro, svinec in cink. Selo leži 2480 m. nad morjein. Po zimi je tain 200 do 225 ljudi. Za Veliko noč, po leti pa vsako nedeljo in praznik, prihaja tja duhovnik iz Vranje peči (Rabenstein), kamor bi sicer Snežčani morali tja in nazaj hoditi 5 ur. Zdravnika iinajo nnjbližje v St. Lenarlu, kainor hodijo dobri pešci tja in nazaj 11 ur. V selu je cerkvica, ena gostilna in nekaj branjarij, kjer si Snež- ničani oskrbe vse potrebno za življenje. — Pa naj še pravijo naši T r e n t a r j i za Triglavom, da ni višjih od njih! Vspeh davka na zganje. — Dne 1. septembra je bil uveden novi davelc na žganje. Dotični zakon določa, da sp jeilcMi del dohodkov od davka na žgunje razdeli na dežele in sicer se je dolocilo, da se razdeli vsaj 19.2 milijonov kron na leto. Provizorični obračun za čas od 1. septembra do 31. decembra 1901 je sedaj gotov. Mesto 0*4 rnilij. kron se razdeli med dežele 7,957.178 K 42 v., v katero svoto pa je vštet tudi dohodek iz nak- nadnega davka od žganja, ki je bil do 1. septembra 1901 davka prost. Ta dohodek pa znaša 2,232.200 K 68. Od imenovane svote dobi Kranjska 360.086 K 20 v., Šta- jerska 372.992 K 74 v., Koroška 240.370 K 45 v., Istra 25.598 K 24 v., Gorižka 25.765 K 34 v., in Trst 37.390 K 78 v. Koliko stane nuSa držnvna uprava? — Zadnji dan majnika rešeni državni proračun izkazuje sledeče po- trebščine naše državne uprave. Vrsa dr- žavna potrebščina za tekoee leto je pre- računjena na 1.689,116.863 kron dočim so proračunjeni državni dohodki na 1.690,182.264 kron. Razdelijo se potreb- ščine uprave tuko-le: Za cesarski dvor 9,300.000 K, za kabinetno pisarno 179.338 K. 'An državni zbor 2,688.569 K; za dr- žavno sodišče 49.724 K, za ininist, svet in upravno sodišce treba 3,089.629 K.— skupnim potrobačinam z Ogersko prispeva Avstrija z 263,479 377 K (cc bi bila raz- delitev pravična, bi bil ta trošck za dobrih 100 milj. nižji). Za ministerstvo notranjih stvari treba 68,033.678 K; za dnmnhrnnstvn (Vno uni^lrn itrl ßO H2H SM K; za šolsko in corkven« potrobo 79/XJ8.269 K; za financ'no upravo 275.419.513 K. rics(? pa 1.183,950.237 K in sicer ho dohodki vecinoma davki ki se ra/.delijo takolc: zomlji.ski davek 54,800.000 K, hišni davok 71.020000 K, občni pridob- ninski davek 34,400.000 K, pridohnina od posojilnic in drutrih zavodov. ki irnajo polagati javni račun 50,995 00') K; rcntni davek 7,500.000 K, osebna dobodarina 48.250.000 K. Carina zna.ša 102.800.100 K. Na indireklnih davkih dobi država in sicer: orl žganja 90 000.000 K. od vina in mošta 1 1,050.000 K, od piva 77.800.000 K. od mosa 15.550.000 K od sladkorja 95.9(X).OOO K, od potroleja 17,400 000 K. Od pogodb dobi država 96.555.000 in od loterije 30.535.028 K. Dolga se je odplacalu sarno 37.886 262 K, upravljanje državnih dolgov slane 1,304.045 K. Naše čitatelje sino s(?znanili zaradi tega s temi števil- kami. da bodo vedeli zakaj plačujcjo — davko. \ov Wolfov greh ? — h ,.HIasa Naroda'' posnemamo sledeče: 0 binkoštih so odkrili v Novem Jičinu Nemci spo- menik cosarja Jožefa II. Kot slavnostni gov'irnik bi bil imel govoriti Wolf. Ta je ohljubil, ]) item pa odpovedal ter poslal samo brzojavko. Nemci zdaj pripovedu- jejo, da se jo Wolf najbrže zbal priti. V Novem Jičinu jt1 baje ..počastil"1 neko „vzhodno-nemško" deklico s svojim pre- vvocim nagnjcnjem. Pravijo torej, da se je najbrže zbal njenih sorodnikov, ki bi bili slavnostnemu govorniku, ko bi bil slavil „nenisko zvestobo1', lahko postali neprijetni. Slnvensko društvo ,,Iiiri,ja" v Pragi naznanja, da se je pri ustanov- nem občnem zboru dne 31. maja in pri odborovi seji 2 t. m. društveni odbor sestavil sledeče: I. U. St. Evgen Sajovic, predsednik; I. U. St. Julijan Pavliček, tajnik; I. U. St. Mirko Koršič, blagajnik, Ing. St. France Silar, knjižničar; I. U. St. Albin Domicelj, odborovi namestnik; St. rnech. Miha Presl, St. moch. Adolf Turk revizorja. — Druit/o šteje 22 rednih. 6 izvanrednih in 3 ustanovne člane. Xevarnost za češke delavce v premogokopu v Mostu. — V tern ve- likem premogovniku dela večina premo- garjev češke narodnosti. Že opetovano se je pripetilo, da jih je spravila v ne- varnost za življenje in tudi že ob živ- ljenje ziobna roka nemških nadzornikov, kajti v tern kraju vihra hud narodnostni boj mej Čehi in Nemci. Te dni se je zopet zgodilo nekaj tacega. — V nekem rovu je delalo 180 premogarjev. H kratu jim zmanjka zraka. K sreči je jeden puznik zapazil. da je neka ziobna roka zaprla ventil in je bila nevarnost, da se zadusi vseh 180 delavcev. Dvajset let minister. — Dne 5. t. m. je obhajal skupni linančni minister in upravitelj Bosne-Hercegovine K a 1- lay dvajsetletnico svojega ministrovanja. 0 tej priliki so mu prisli Oastitat in nog i prijatelji in korporacije. Zakaj se je sklenil niir v juzui Afriki ? — „Tunes1' poroca iz Pretorije, da so Buri zaradi tega odložili orožje, ker so se bali, da drugače nikdar voč ne bodo videli svojih sorodnikov, hi so bili kot ujetniki odpoljani iz domovine na otok sv. Helene in v druge daljne kraje; pof.ern pa tudi zaradi tega, da ohranijo svoje pleme. Angležl odlikujejo — Bure. — Na Angležkein so je sprožila v odličnih krogih inisel, naj bi se napravila zbirka, da se popravi Devetu zrušeno domovje ter da se mu izroči častna sablja. Jed- nako se namerava odlikovati tudi Dela- reya in Botho. Ironija S Krüger so menda vendar ne po- vrne v Južno Afriko. Ves je obupan. Izjavil je: „Mojih hrabrih vojakov več' ne razumem. Svoje življenje bom dokon- čal osamljen in loiien od sveta"'. Zopet nov vulkan. — Iz Lapaza v Argentiniji se poroča, da je v okraju Choico izbruhnil vulkan, ki jo bil žo dolgo easa mrtev. Izbruh je uničil dve vasi, pri čemer jo izgubilo življenjo 75 oseb. Vulkan bruha dalje. Poroca se tudi o novih izbruhili v srednji Ameriki in v Alaski; v veliki nevarnosti je tudi or- jasko mesto New York v Ameriki. Geo- logi so namreč zapazili GO kilometrov nad niestom in pa na spodnj^m drlu reke Hudson vulkanične sledove — V hli'Jninm onrnuin ua in nn vafi iirnuh razpočila zemlja, iz razpoklin silijo plini in dim. Med prebivalr»tvom mesta vlada velik strah, zaceli so se le izseljevati. Nenavadno vreme zadnjih todnov je v zvezi z dogodki v jedru zemlje. Potrcs v Spaniji. - V Pedrosa so občulili, kakor se poroča iz Madrida, rnočne potresne sunke. Predvčerajšnjim je divjal onospo žrebe že med sesanjem dobiva primerno množino ovsa. se vedno bolj odvaja ma- terinega mleka in si stem odstavljanje močno olajša. Oves, ki ga že zgodaj da- jemo mladi živali, jo tudi krepi. Popra- vici pravimo: ..Oves daje kostem trdnost, mišicam in kitam pa nioč". Na vprašanje, koliko časa naj žrebe sesa, se da odgo- voriti le v obče, in sicer takole: Če je žrebe močno in je med sesanjom dubi- valo primerne postranske hrane, si v 13 dc 15 tednih opornoretoliko. da mu smomo popohioma odtegniti materino mleko; co pa je žrebe slabotno, naj pa dalje sesa, seveda ce daljše sesanje ne oslabi preveč kobile. Vsekakor pa je treba skrbeti, da odstavijeno žrebe ne peša. Če bi bilo treba. moramo pole,ur sena in ovsa dajati vsak dan še po 5 do 6 litrov kravjega mleka, svežega. kakor ga namolzemo. Zalo se pa tudi priporoča da žrebeta že med sesanjem vadimo na kravje mleko. SI. 1146. 0. š. sv. Ilazfis Diljii služb. V šolskeni okraju sežanskem se razpisujejo sledeča mesla: 1. ucMleljska-voditeljska yluzlia na jednoiazrediiicah v Avberu. Šempo- lajn. Stomažu in Velikemdolu ; 2. uciteljska služba na štirirazred- nici v Sežani in na dvorazrednici v Povirju; B. služba učiteljice na dvorazred- nici v Zgoniku. S temi službami so spojeni prc- jcmki ustanovljeni v deželnoni za- konu od dne 15. oktobra 1896. I. z. in uk. št. 30. Prosilci odnosno prosilke naj vlože svoje pravilno opremljene pros- njp lckom šestih tednuv po oglasu tega le razpisa v uradneiu lislu na c. kr. okrajni šolski svet. Predsednik: HEB K K. S a * « n H 27 mnift 1903 D#%|q|#|| Spomitijajto sc o vsaki nUJCllM. priiikj „šolsk^a «Ionia" Loterijske številke. 7. junija. Grac.......1<> -ii- 00 t> 1 -in Dmiaj......1 22 (W 8 7t> Viktor Tofloli v (norici. via Tentro št. 2O Uia stari posti^ velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev. Jcdilno . . kr. 40 .. boljše „ 44 dalinatinsko ,, 48 istrijansko . ,, 48 Corfu . . . kr. 56 Bari .....60 Lucca.....70 Xizza • . . ,, 80 PodpLsani poscstnik pr<>- djija rruo in belo vino po najnizjih cenah hi oil *20 K napivj. Postrežlm toriia oh vsakern c-asu. Kdor zeli. \m- pelji1 se inn imhkVuo vino tn« 1 i na cloni. — K «>l»ilni naroiMtvi priporoi-a so s spo- stovanjem Josip Toroš, Via Ponte Isonzo st. 6. „Universale" t splošna Ijudska zavarovalna družba, \ Ravnateljstyo: Dunaj I., Schotte n- , ring hiš. štev. S (v lastni hiši). Polno vplačnna delniska Llav- \ nica 2.000.000 K. Garantijski za- klad 8,700.433-56 K. Njena posest his na Dnnaju, ki po popolnorna i nozndolžone, roprezentuje ?ama < vrednost okoli 3 milijone K. — i Ustanovljona je po § 16. ministc- rijalnoga ukaza z dno 5. rnarca ? 1896 R—G. Bl. 31 vis. c. kr. mi- nisterstva notranjih zadev. Glavni zastop v Gorici prej ; v ulici Morelli St. 6, zdaj pre- , seljena Via Corta St. 3. * t Prekrasna in # nova razsvetljava! Vinko Bandelj v Dornberyu posojiijo za javne vosolice po %. Lu/niku dol»lji"io svciLilnice tor se priporoea pri- rodilcljcrn veselic, da ga blagovole po- če^cevati s svojmi narocili. Oddalj(!ni lahko pišejo in prav jo i]a so ['is'1 ft do 14 dni prod rabr>. Franc Melink, zidarski mojster v Višnjeviku št. 67, prev/:eiii;i vsa. zidar ' >. dela po nuj- ni/ji ccni. -- Nuročona dela sse licnu izvrsujojo. Po xniorni coni jo na proriaj lop, viso? svetilnik (kloča) ki jo posobno pripravon za male corkvo na do/.oli. — Voč st^ izvo pri našom u[H'avnišlvu. gZaffliaieliij!! dobi se v zalo^i tvrdko I. Zornik, — Gorica Gosposka ulica St. 7, prva in edina, slovenska trgovina za inodno blago. Najbolj^p, najvoeje in najcenejso : >k!adiščo vsakovrstnoga porila. srajc za hribolazco in kolosarje vsake volikosti, i jopic za telovadce, krasnih kravat v I vsakoni slogu. nogavic. rokavic, životni- | kov ^inodercovl solC-nikov, pihalk, dož- nikov, blusen, spodnjih kril, divnih okras- kov za obleke. svil za obloke in bluse, vsih potrcbščin za vozenjo. 1 priporočcvahio najboljc kupova- Iišče Äci g. šiviljc in krojače. Naročila za izdelovanje perila (za gospode\ in niodercev po vsakej meri in zahtevi izvrsujojo se točno. Anton Pečenko Vrtna ulica S (iOHICA Via Giardino 8 priporoča prisina bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dal- matinskih in *" isterskih v i - nogradov. l)ust:xvlja na ilom in nizpo.šilja po žrloz- nici na vso kraje avstro-i'^crsko monarhije T sodili od 56 litrov iiaproj. Xa zahtt'vo pošilja tuili uzorce. Cene zmerne. Postroxba poštena. ^¦i^ ^^^^ ^^m^ ^^^r Mm ^^t^r "^^^ -^^^ ^^^ ' Krojaška mojstra ' ] Öufer & Bajt ] , v Gorici, ulica sv. Antona St. 7 i ' v hiži g. J. Kopača pri okr. sodniji, ' | izdelujeta | | vsakovrstixe oblckc za mölke i po mcri, bodisi fine ali pa I priproste. I | Priporočata se svojim rojakom | v Gorici in na deželi, posebno pa \ č. duliov.-rini in učencem srednjih I in Ijudskih .sol za obilna naročiia. > Podpisani priporoča slavncrnu ob- činstvu v Gorici in na doželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kavo vseh vrst, raz- lične moke iz Majdičevoga mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstno pijače na prirnor: (' r a n c o s k i Cognac, pristni kranjski brinjfivec, domači tropinovoc, fini rum. različna vina, goršico (Sons.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Mctodove užigalice. — V zalogi so dobe tudi te- stenine Ivrdko Žnideršič & Valenčič v llirski District, ter drugo v to stroko spadajočo blago. — Postrežba točna in po zmornib conah. Z odličnirn spoštovanjom Josip Kiitin, trgovec v Scineniški ulici li. stv. 1. (v lastni hiši) Špedicijska poslovnica GašparHvalič v Gorici, vulicuIorelJšt. VI. j Priporoča so toplo Slovon- ccin v rnoshi in r^jakrttn na do/.oli za provjižiinjc vsal.ovrslinga lilag:i it) po- liistva v vso krajo. Kor ima tri nove zaprte vozove za prevažanje, zagfjtavlja, da so blago no- [lo^kodovano dostavlja. Odlikovana kleparska delavnica Artur Makutz, Gorica, Ozka ulica ši. I, PnporoCa svojo kl6parsko delavnico tor zalo^o kleparskih lzdelkov za kuhinjo itd., ima zalogo žlebov vseh vrst za nove stavbo, oziroma proskrblja isto v najkrajšom tasu. — Provzoma narorila za vpe- ljavo strelovodov, tudi pozlačonih. — Izdoluje pumpo za vodo. Tri- roja vpeljavo VOde z cevmi vsakc vrsto. — V lastni zalogi ima Stroje za žveplanje sodov iz oinkano-a /oloza, škropilnico proti porono- spori ponovljono |io Vormmoiovi sostavi; mehove za žveplanje grozdja raznih sistomov itd. — Jjsj^- Postrežba točna. Cene zmerne! ~9J|g Prosiva zahtevati listke! Najvecja trgovina z xolcxjom Konjedic & Zajec Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. II. Začas stavbo priporoea vse stavbne potrebščitie, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, zelezje, strešna okna, cevi za stra- nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva h najbolj slovoöih tovarn. Opozarja na svojo bogato izbor kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimorno nizkih cenah. ¦^¦¦¦^B Edina zaloga 1 . | | I stavbenih nositeljev ft^^s^isJ I Pocinkana xica za vinograde po jako znizanih cenah I Pozor! EllO krOllO Iia^railc izpla&iva vsakomu, kdor dokažo s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da jo kupil pri naju za 100 kron blaga. Prosiva zahtevati listke! Pozor! Eno krono nagrade! ' Pozor! Eno krono nagrade! Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stolna ulica St. 2. Priporoea se p. n. ohčin- stvu v Gorici in z clezele. Prodaja kavino prime so, sladkor, milo, slaiiino, riž, maslo surovo in kuhano, ! olje. moko iz Majdicevili : mliuov in vse jest vine. Zaloga zveplenk sv. Cirila in JVtetoda. ' Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici Stolna ulica St. 2. Prodaja slroje tudi na Icden- sko ali niesocne obrokc. Sh-oji ' \v. prvi1 lovarn let> najboljhL ' kiikovo* Priporc se slav. občinstvu. „CROATIA" zavarovalna zadruga v Zagrebu pod pokrovitelj- stvom oböine kraljevega glavnega mesta Zagreb je otvorila Glavni zastop za 1st! o. Gorico. Trst in Dalmacijo s središčem v Pulju. Opozarjamo vsakega veljavnega hišiiega gospodarja da zavarujc vse svoje z^radbc in premičninc proti požaru in streli pri „Croatiji" že radi načela, da denar ne gre v inozeiustvo. ZavarovalBine se sprejemajo po jako lirti ceni in za dohro jaistw. ksčl1 Lie zastopnike za vse vasi in mesta Istre, üurice,. Trsta . in Dalinacije. Ponudbe je j)osiljati na Glavni zastop „Croatiae" v Pulju. Št. 46. V Gorici, v torok dne 10. jimija 1902. Letnik IV. I/.haja vsak torok in soboto v I'diM! ob II. uri predpoldnc /.a mcslo cr oL B. uri popoldm* za dt-zi'lo. Ako pads nata dnova pra/.nik izidi« dan pn>j ob (i. zvt'ctT. Stan« po poAli prcjcman ali v Gorici tin doin posiljan cclob'tno 8 K., polb'tno 4 K. in (VliLletuo 2 K. I'rodaja so v Gorici v tobakariiii.li Schwarz v ttolskili iilicah in J »* I- h'rsitz v Nunskiti iilicah po 8 vin. GORICA (»černo izdaiijc.) l'r«*iliMHtvo in uprsivništvo s« nahajata v «X a r o d n i I is k am i», iilica Vftturini h. it. 9. I)o|»isf je nasloviti na urmlnistvo, oplaso in naročnino pa na itpraviuStvo • Goricf». Oglasi sc. računijo po pftit- vrstah in sicer ako s»* tiskajo 1-krat po 12 vin.. 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako s« vcckrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tisk;i „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maru^iči. Bliža se železna cesta! (Sp. Melanhton-Soški.) ill. Knko naj se zavarujemo pn»ti prc- in()(1H'mu vplivti tujcfiii kapitala? 1. Ne odstopajmo tujcem svojo zomljo! Vsak posestnik naj da mo.ško be- sedo, du ne proda tujcu za n o I) e n o ciiiki niti košOka zemlje. — (le l>i imel tudi kak trenotni dobiček pri prodaji, je vendar veliko veeja škoda za skupni blagor našega naroda, ako se vgnezdijo inej naini tujci. Dokler ima tujec mej naini le premakljivo premoženje, oslane tudi on še p r e in a k 1 j i v ; ko si pridobi pa na nuših tleh lastno zemljišče, zapiOi se v nase narodno telo ko t k I o p, in se no da z lopa vee odtrgati. Ne daj Bog, da bi v sedanjih ne- varnih razinerah gledal vsak le na to, da si oponiore sain, če tudi bi paliuil s tein mnogo svojih sorojakov v gospodarski propad — v berašlvo. Zato bi bilo po moji niisli dobro, ako bi premožnejši gospodarji v posameznih krajih ob železnicni črti sestavili nekak odbor, ki bi imel najprej dolžnost, paziti, da ne bi tujci koga pre- govoriii, da bi jim prodal kaj svela. V skrajni potrebi moral bi biti pa ta odbor tudi pripravljen, na skupne troške do- tičnemu gospodarju odkupiti posestvo, po katerem bi segal tujec. — Učimo se od ?lasprotnikov, Nemcev. Kako postopajo i naj odslej za vedno izmej vas vsak sled nezdrave, pogubne konkurence, — vsak sled ne- vr o š 0 I j i v o s t i in škodoželjnosti. Bodite in e j s e b o j v 1 j u b e z n i, proti tujcem pa — oprezni. K a d a r k o I i s e Slovenci z a v i- d a in o, tujcem g r a d o v e z i d a rn o. Naša nevošcljivost in n e s 1 o g a sta n a j b o I j š a krma za tujčevo mošnjo. — Se združenimi močmi vsprejmimo združene nasprot- n i k o ! 5. Gospodarji, ki iraale kaj pod palcem, združite se za časa! V krajih, J leže ob progi, bilo bi želeti, da bi se sedaj ob času gradnje gospodarji združili ter naredili zunaj do- mace vasi lesene barake, kjer bi imeli delavci skupne spalnice. To bo prineslo dolicnim gospodarjem gotovo lepega do- bicka. Kako nevarno bi bilo v vsak em O'ilr-d, ako bi-delavci spali v vaseh pc tesnih bajtdh, skednjih in supah, kjer leži pri nas navadno tudi del domače družine. Varuj nas Bog ognja — nrav- nega in materijalnega! — Saj bo kljubu vsej previdnosti in skrbnosti veliko, veliko žrtev — nedol- ž n o s I i... Sicer bo pa delavcev toliko, da ne bodo imeli dovolj prostora v naših hišah, če bi jim ga tudi hoteli odstopiti. Ako ne bodo torej domaei posestniki pripra- vili delavcem barak za prenočišče, pri- pravili jih jim bodo tuji podjetniki, ki bodo s tern pa tudi ves dobiček odnesli. — Kar se tiče postavljanja barak, ganili so se pravočasno in pridno naši P o d- brdčani. To bode tujce, a do- mac i n o in bo gotovo k o r i s t i 1 o. Vse, kar sem omenil do sedaj, irnelo bi biti nekaka bran proti navalu tujega kapitala. Nikakor ne smem ne trditi, ne nadejati se, da bodo našteta sred.stva moč tujega kapitala vničila; prcpričan sem pa, da jo bodo vsaj znatno oslabila. In edino le iz tega prepričanja priporocarn ta sredstva svojim rojakom. D o p i s i. Z ih'zelc. — Zeloni ovaduh še no mirujf». V torkovi štcvilki ,.Sočc" ovaja g. kaplana D.. da je baje kaznoval s -il»o porednr'ga paglavca, kakor je gol»vo za- sluz.il in kakor \o bilo edino pravo. Naš ovaduh pa pazivlje šolske oblastnijf, da preiščejo ta slučaj in g. kaplana — — obesijo. Fej takim podlirn bitjem ! Saj ga ni menda podlejšega človeka od ovaduha in izdajalca, katerega se vsak pošteniak ogiblje bolj nego kuge. Potem. ko je zbe- gal in razdražil vso deželo, kar najbolj občutijo duhovniki in učitelji pri svojem težavnem poslu, lotil se je še pojedinih njemu neljubih oseb. da jih ovaja in jim se bolj otežuje njihovo itak te/.avno in trnjevo službo. Gg. učitelji dobro vedo. d.i je pri hudobnih in pokvarjenih otrocih edino in najboljše zJravilo šiba in gotovo jih tvi 5 odsto. da bi je ne bil; /.e upora- bili. Saj brez nje sploh ne morejo iz- bajati — kaj rečejo torej k taki ovadbi? Ali bi se ne utegnilo mašcevati'? Zakaj pa spravijam v *zv^zo tä slučaj z uC'itelj* stvom? Zato ker se imamo največ za- hvaliti ,.naprednemu" učiteljstvu. da nas je Bog kaznoval s takim ovaduhom. lz Solkana. — Ker so me v „Soci>l napadli radi kaznovanja učenca P.. po- jasniti hočem ves slučaj. Učenec P. se opetovano ni naucil krščanskega nauka. Ker so bili vsi opo- mini bob v steno. dal sem mu pisati ka- zen. — Ucenec P. nato dvakrat zapo- redoma ni prišel h kršOanskemu nauku, izrekel pa se je proti drugim uOcncem. da kaplanu ne bo pisal kazni. Tretjo uro pride v solo. Ko ga vprašam po kazni, odgovori. da je ni spisal. Podvojim nui pismeno kazen, katero naj mi prinese prihodnjo uro. A zopet je ni spisal. Kadi tega sem ga obdržal po šoli. Ker pa je imol tudi g. nadučitelj nekatere zaprle USTKK. Britko srečanje. Bolgarski: Ivau \azov. III. Milena se je bila poročila pred poldrtigim letom se Stojanom. Živela sta mirno in srečno; ali žalibog — ta sreča ni trajala dolgo. Dva ineseca sta živela kot zaročenca, en mesec kot zakonska. Jedini mesec, in že je Milena vdovela — Stojana so vzeli k vojakom. Oh, koliko je tedaj prejokala! Mahoma je bila tako zapuščena med zlimi, sitnimi domačini... Jedina tolažba so jej bili Stojanovi po- zdravi, ki jih je požiljal pogostoma po vaščanih. Milena je živela le vsled teh ! sporočil in za te pozdrave. Samo enkrat ! jo je zelo skrbelo radi njega. nainrcč tedaj, ko je bil zbolel in je bil prisel v bölnico. Ali Gospod Bog mu je zopet povrnil zdravje... In zdaj se mu godi še dobro: že četrt leta je kapitanov sluga in zelo hvali gospnda... Ali zakaj tudi dan zu dnnm jo zmerjata, prekljnjata in sramotila... O.emu je podobno tako živ- ljenje! Ko bi bil Stojan doma. on bi se vsaj potognil za njo; ali ni ga in že tri iHHlelje ni sluha o njem... Samo, ce se mu ni kaj pripetilo? In napotila se je skrivži v oddaljeno mesto. da bi ga le mogla videti, in se potolažiti; da bi mu mogla potožiti svojo britkost, da bi vedel, kako žaluje po njem... Ali ni ga tii in ga ni! In zdaj jej je treba zopet oditi v okajeno kočo, ne da bi jo bil kdo potolažil se sladko be- sedo. Ali vendar je bila rada, daje vsaj izvedela, da je živ in zdrav. Kako dobra je ta stara gospa!... Tedaj v kopolih je — v gorah1... In Mileni so prihiijali na j misel visckijelovi gozdi, sencnata. hladna dolina, kjer šumi bistra, peneC'a se reka... Gotovo, da je lak oni kraj, kjer živeje 1 zdaj Stojan; saj v go rah je navadno ze- leno, hladno in veselo... V tein se spomni rečice in doline v njonih gorah, kje»- je belila platno — pri vejnatih vrbali --- kjer sta se v prvič siecala in se prilju- bila. No, Stojan se vrne za dve nedelji. — An, aa m le Kmaiu minuia la civä tedna?... V takih mislih je stopala MiltMia po ulicah. Ničesar ni opazila, nobenega člo- veka ni v'dela, najsi je srečavala zdaj ninogo ljudij. Nobena stvar je ni zani- inala ; kraj, kjer ni bilo Stojana, je bil za njo mrtev in gluha pustina. Prav brez premisleka se je ugibala, zdaj na to, zdaj na ono stran ter se umikala koči- jam. Tako je prisla v obljudeno vitoško ulico, pa šla kar po sredi. Tu zapazi, da se pomika proti njej neka crna truma, neka cudna reč. Ni- kakor si ni mogla razložiti, kaj bi to bilo. Nagnila se je na plošCnik in se ustavila. da bi zvodola, kaj je to. In kaj zagleda? Bil je cvn wz, skoro ves črno pobarvan; peljala sta ga dva črna konja. Na vozu je ležala le dolga, crna rakev (krsta), poleg voznika je sedel vojak in pop s krizem v roci in se stolo na ra- menu. Za vozom so stopali vojaki v dveh vrstah. Milena je gledala zai'-udena ta sprevod. Niti zapazila ni, da je to vo- jaški pogreb. Le to jej je prislo na urn, da je to cerkveni obred; saj \o videla soiiiiä tuai iz iega, Ker so se'mosKi oa- i krivali... I Sla je po svoji poti. Nikogar ni vpra- šala, kdo je bil oni mrtvec. Mesto je mosto ; ubogi vasčan se ne up'i vprašati kar tako. In pa koliko jo tu Oudovitih reeij, o katerib se jej niti sanjalo ni, da bi mogle biti. Ali kaj jej jo bilo za te ptuje Ijudi in ptuje skrbi? Saj je imela svojih do- volj. Mislila je le na dragega Stojana, vse drugo jo ni zanimalo niti v mestu, niti na svetu sploh. Pač to je vendar nekaj. Le oni vojaški pogreb jej je hodil - so na um. ,.Stojanovi tovariši so!u si je mi- slila. ,.Kdo ve, morda kdo od u.h mla- deničev pozna Stojana, morda je celö njogov prijatelj. In zato se jo veekrat ozrla tor gledala časek britko za inimo- idočo vojaško ceto. IV. Hprav jo hotela stopili Milona v drugo ulico, kar zagloda uokoliko voja- kov. ki so imeli opravili z žoloznim čr- paloin ^puinpo). Nehole upro pozorni j poglcd na njo, kakur bi iskala med njimi njen moz ne more jjiu meu njimi. an vendar ni iskala prav zastonj. Oči so. prišel je on v žolo ter jih nadzovovul. Jaz sem Ael ined tern domov h kosilu. Ko pridem ob 11s, 4 pred solo, vidim učenca P. na vso moč teei po ulici. Po- begnil je v navzočnosti gosp. nadueitelja iz 5ole. Popoludne imol sem kršeanski nauk, kar pripelje obeinski redar učenea P. v šolo. Poslal je ponj g. nadueitelj. Ypra- šam ucenca, zakaj je u^el iz sole, ali hoče ubogati in »pisati kazen. Ker je ves njegov odgovor razodeval trmogia- vost ibil je nainreč nahujskan od goto- vih ljudiji, vzel sem t roko 44 cm. dolgo šibieo, ki je na šolski mizi, ter sem po- redneža nekolikokrat oplazil po sedalu. Da bi radi tega otekel ni mogoče, da je cm, pa je prav mogoče, ako je po vseni životu tako vmazan, kakor po vratu. Sedaj pa vprašam slednjega pamet- nega človeka, kaj bi storil v t;;kem slu- čaju ? Tudi m^ni bode po volji, da solska oblast preišče ^adevo, ker tako bode vsaj prišlo na dan, kdo hujska solsko mladino proti katebetu, pa tudi proti na- šemu domačemu učiteljstvu. Le na dan s prciskavo ! Ivan D e r in a s t i a, kaplan. Politični pregled. Oržavni zbor. VOeraj so delegacije v Budimpešti dokončale svoje delo in avstrijske dele- gacije so se povruile na Dunaj, da se udeleže seje posl. zbornice, ki je napo- vedana na današnji dan. Na dnevnem redu te seje se nahaja mej drugim tudi sporna točka glede davka na vozne 1 i s t k e. Ako se posreci vladi, da pre- govori Čehe, da se ne postavijo porobu proli tej točki dnevnega reda, potem bode posl. zbornica se nekaj dni ostala sku- paj ter resila se nekaj vladnih predlog; ako pa ostanejo Čehi pri tern da pre- prečijo vsprejetje te točke, potem je mo- goče da se zasedanje drzavnega zbofa zaključi že v par dneh. Nemški cesar in Poljakl. Pri blagoslovljenju nekega prenov- Ijenega gradu Marienburg v Gdanski dne 5. t. in. je imel nemški cesar neki govor, ki je zelo oznevoljil Poljake v astrijski in neniški državi. Tu je na banketu, na kateri so bili povabljeni avstrijski in angležki gostje nemškega vitežkega reda, dejnl nemski cesar: „Že enkrat sem imel priliko naglašati v tem gradu na tem mestu, kako naj ostune ta stari Marien- burg edina tadnjava na vzhodu, izvor kulture dežela vzhodno od Visle, tudi nadalje vedno znamenje za nemške na- loge. Seduj je pa zopet tako daleč prislo: Poljska ošabnost hoče zopet nemštvu stopiti preblizu in prisiljen sem da pozovem svoj n a po d, naj brani svoj a narodna prav a". V napitniei je cesar pozival na obra:nbo vsega ,,k a r j e n e m š k o tu in onstran meje". S temi besedami je torej nemški cesar odobraval nastopanje oi'ih Caktorjev, ki z nasilstvi delajo na to, da se zatre poljski narod v nemški državi, a ne samo to, on ,je tudi odobraval postopanje Vsenemc<;v onkraj mej pruske države. — S tem govorcm je cesar Viljern uprav oznaeil program Vsenemcev proli nenemskirn narodnostitn in te narod- nosti bndo znale izvajati posledice iz tega govora. Razmere na Francozkem. Po odstopu ministerskega predsod- nika Waldeek-Kousseau-a je poveril Lou- bet sestavo novega kabineta Brisonu, ki pa je ponudbo odklonil. Na to je naro- eil sestavo kabineta senatorju Combes-u, ki je poverjeno mu nalogo tudi sprejel in sestavil novo niinisterstvo. V novein kabinetu ostane tudi nekaj projšnjih mi- nistrov n. pir. Delcasse, Andre in Dupuy. Predsednikom nove zbornice je izvoljen poslanec Bourgeois. /a kulisami francozke zbornice so se te dni odigravali burni prizori mod nacijonalisti in njibovimi nasprotniki. Mil- levoye, urednik „Patrie*1 je rekel, da se je vlada posluževala denarja gospe Hum- bertove v svrho da zmaga pri volitvah; konservativec Largentaye pa je krstil ka- binet Waldeck-Housseau-a ,.ministcrstvon? tujine"', a republikance za goljut'e in p o d- k u p I j e n c e N e m 0 i j e, Mej republi- kancom Bachimontom in Millevoyem pride do dvoboja. Po vojni v južni Afriki. Pred tetrt leta je dovolila angležka zbornica novo vojno posojilo 176.369.000 I'untov šterlinov, kateri znesek naj bi se porabil za južno ACriko. Od tega se je v dveb mesecih porabilo 40 milijonov, a ostalih 163.3 milijonov se bode pora- bilo za vojaške nagrade, za pokritje pre- voznib stroskov, vzdržavanje Burov in garnizije v južni Afriki, katera pa po rnnenju merodajnih krogov ne bode po- trebna velika. — Vsi burski eastniki so se te dni ob spremstvu angležkih čast- nikov podali k svojim poveljnikom, da izroče orožje in streljivo. Za polaganje orožja so določena troja velika okrožja: vztočni Transvaal, zapadni Transvaal in Oranje, a vršilo se bode to dejanje pod anglezkimi generali: Hamilton, Walter Kitchener in Elliot. Po neki vesti iz Pretorije so se odigravali v osrednjih zbiraliscih Burov ginljivi prizori, ko se jim je naznanil sklep mini. Radost in veselje je bilo ne- popisno. Za ženske in otroke, ki se po- vrnejo iz osrednjih taborise. se bodo za- časno zgradile lesene hiše, dokler se zo- pet nesezidajo domovi in se ne dvignejo farme. Do tedaj dobe Buri vse potrebno, vendar provzročuje dobava blaga mnogo težav. Vendar Buri v južni Afriki niso popolnoma zadovoljni z mirorri. #Povelj- nik Pretorius pa jim je rekel v Blo- emfonteinu, da morejo bili zadovoljni s pogoji, ki so bili sprejeti. V Bloemfon- teinu je prislo v klubu do pobratimstva med Angleži in Nizozemci. Tudi razna druga poročila govore o dobrem prija- teljstvu med Angleži in Buri. Poveljniki Botha, Dewet in Deiarey se napotijo v London, da zaprosijo podpore v ojačenje Burov. Iz Bruselja pa prihaja novica, da je Krüger nepremakljiv. Leži sicer bolan, a je odločno proti sklepu miru ob izgubi neodvisnosli. Nad njegovo vilo v „Ora- njelust" še vedno veje transvaalska za- stava. — Iz Amsterdama se poroča, da sta h Krügerju prišla iz Londona dva njegova znanca in prijatelja, lord Beay in sir Goninghan Green, da mu v imenu an^ležke vlade ponudita svobodno vrni- tev v južno Al'riko. „Heuter"' pa oporeka tej vesti in pravi, da morajo Buri, ki se žele vrniti, pro^ili angležko vlado poseb- nega dovoljenja. Krüger da je izjavil, da se ne vrne, jednako tudi ne poslanik Leyds. Lord Kitchener je imenovan zapo- vedujočim generalom in dobi 50000 lun- tov šterl. nagrade. — K svečanosti kro- tianja pride 2000 vojakov iz južne AtVike. Angležke Izgube v vojni v južnl Afrlki. Od 11. oktobra 1899. ko se je pri- čela vojna in pa do 1. t. in. torej v 31 in pol mesecih je imela Anglija sledeco izgube: 21Ö/9 v vojni padlih častnikov in vojakov t. j. 7 odstotkov ; nabolnih in ranjenih ter sploh nezmožnih 30120 mož t. j. 10 odstotkov; ujetih v burskem ta- boru po odritetju onih, ki so jih Buri iz- pustili, 9714 mož, t.j. 3 odstotki. V dveh in pol letih pa je u».irlo na raznih bo- leznih 13000 mož. Od vseh 300.000 mož, katere je Anglija žrtovala za to vojno, izgubila je celih 17 odstotkov, kar po- nieni poleg pet in pol milijard na vojnih stroških, že ogromno žrtev, ne glede na svoje dobro ime, katero je za vedno za- igrala v tej krivični vojni. Domače in razne novice. Novi gori»ki nadskof. — Včcnij dne 9. junijji je bil v javnem konzisloriju v Himu slovesno pro- glasen goriSkim knezonadškofom in metropolitom dosedanji kapitularni vikar in prošt pročastiti goypod Andrej Jordan. Noveinu višjeinu pastirJQ želinio iz srca v«o srečo na ležavnem mestu, katero zasede in na nmoga leta. lmeiiüvaiijc. — Poverjenik za trž. okolico pri c. kr. namestnistvu v Trstu g. dr. E F a b r i z i je imenovan na- mestnižtvenim tajnikom. Za „Šolski Dom" so plačali pred- sedniku: dr. A. Gregočič v Gorici 10 K: „Narodna tiskarna" v Gorici 20 K; po poštnih položnicah poslali: Filip Abram, vikar v Pli&kavici 5 K; Josip Golob, kurat v Podgori 6 K; Blazij Grča, župnik v Šempasu 5 K. Srčna hvila! Vipavska /eleznica. — Različni listi so širili vest med svet, da vipavska železnica se ne dovrsi do 1.5. seplernbra, kakor je bilo določeno. Iz pruv zaneslji- vega vira vemo in smo pooblaščeni ob- javiti, da temu ni tako. Podjetnika Kle- mensiewicz in Demuth bosta dovršila vsa dela že do konec avgusta in s 1. sep- tembrom hočeta oddati dovršeno vipav- sko železnico vladi, ki bode prirejala skozi 14 dni poskusne vožnje in izroöi že s 15. septembrom železnico javnemu prometu. Isto tako je neutemeljena vest, da bode napis na ajdovski postaji le nem- ški. Naši poslanci so se oglasili na pri- stojnem mestu tudi v tej zadevi in do- biii so odgovor, da o tem ni na mero- dajnem mestu ničesaznano, napis ostane po določitvi obhodne komisije dvoje- z i č e n. Po naših poročevalcih smo tudi poiz.vedeli, da je delo napredovalo na vsej črti tako, da ne manjka druzega v polno dovraenje te železnice nego stav- Ijenje šin in nagruščenje. Na nekaterih mestih začeli so tudi že vlagati želez- niške sine ; sploh pa se dela povsod tako živahno, da ni dvomiti o tem, da bode železnica povsem dokončana do 1. sep- tembra. — Tudi na progi južne želez- nice od Št. Andreža do goriške postaje, jej obstale na nekem vojaku, ki je imel čepico potisnjeno na čelo, pa si je bri- sai pot z rokavom. Poznala ga je; bil je iz njene vasi. Kar skočila je k njernu. „Dimitrij?" — vzklikne veselo. „Zdrava, Milena !"' Vojak stopi k njoj ter jej seže v roko. Prva Milenina uesedu je bila: Sto- jan. Hoteia je vedcti takoj: kako se mu godi; in jela je sani^ pripovedovati: kuko ga je iskala, da je pa odsel s kapitanom v kopeli... Vojak jo pogleda nekako začudeno. „Kaj v kopeli?" vpraša jo. „1—nu, to so r «zume, da v kopeli, s kapitanom in . vo gospo". Na Dimilrr •, •;. obrazu je bil vi- deti nezaupen izraz. „Ali veš to gotovo, Milona?" „Ali naj ti to vedno punavljanr? Ali bi se mi bila mog.a zlagati ona gospa, tako stara oseba?" aapu^iu noinico f" — vguiiKiie vojaK. ' Vaščanka ga pogleda nevoljno ,.AIi sanjaš Dimitrij, ali budiš? Ti ne vež kar nič. Iz bolnice je prišel Sto- janek že lansko leto... Ali zdaj služi pri kapitanu, v njeguvi hiši, in kapitan ga je vzel seboj v kopeli. Ali nisem govorila uprav prej z gospo'?1' Milena v svojej razvnetosti ni bila iiiti opazila, da je bila izrazila gospa samo golo domnevanje, ko je govorila o Stojanu. „Za štirinajst dnij se vrne", dostavi Milena. * Vojak odkirna. Opazil je. da se Mi- lena zelo rnoti, in zelo mu je bilo žal zanjo. Ali trdo vojaško življenje zamori srčno občutnost, in tedaj jej rece broz obotavljanja: „Kaj mi poveš, Milena? Stojana so odnesli pred Stirnajstimi dnevi v bolniš- nico... Bil je nekda zelo bolan... Idi gu raj.^i obiskul, ko si že slučajno tu... Idi, idi, in pozd/avi gu ludi od rnoje straui... Tam-le ie voiu^ko bolnižčfi... Z Botrom..." tiču, pa nohiti /a nvoiimi tovanši proti I kasarni. Mileni so se šibile noge. Zemlja se jej je jela vrteti pred očmi in um se jej je mešal... One strašne besede Stojano- vega znanca so pregnale iz njenih mislij vse blage cute in sladko neskrbnost o moževern življenju in zdravju. Ni vcdela, zakaj; ali to Dimitrovo sporočilo se jej je zdelo tako podobno resnici, o Bog, najstražnejši resnici. Kar groza jo je obhajala. Ko se je bila nekoliko zavedla, je šla kot opila dalje po poli. Prišla je izven mosta in tarn na zeleni ravani je zagledala bol- nišče. F'o mnogem blodenju in izpraše- vanju je izv(jdula, h komu se je treba obrniti, koga vpraSati o Stojanu in koga prositi, da jo push': do njoga. ,.Kako se imenujo bolnik?" vpraša jo uradnik, osoren bradaO. „Pov(jdula sorn ti ie, da mu pravijo Slojan, vi'VA". Milena k pridušeiiim gla- :-om, !/!;iv;i jej je Iiilu kar omamljena /.illJidl hril M i -i 11 i f' 11 ih -/«Irnvil in /"»"" «"->. (Dnlje riride). , ' kjer bode imela vipavska železnica svoj poseben kolodvor, napreduje d(4lo vidno tako, da bode v kratkem dogotovljfina zvoza vipavske crte zju/.iiiin kolodvorom. Ali bode ju/na železnica tudi poslopje do 1. septembra razsirilti, je dvomljivo ; toda to ne more biti zadržck, da ne bi začel promet na vipavski železnici že s If), septembrom. „Goriska ljudsku iK>sojilnicau in posojila na inenirc. — l'orocilo „Gor. lj. posojilnice" za I. 1901 naznanja, da posoja ta posojilnica denar na menice po ()%, v oglasili „Soce>( in „Primorce" pa čilamo, da daja posojila na menice po 6% s ' 2"/0 uradnino. To V:>° o uradnino pobira „Gor. lj. pos." vsakega pol leta, dočim zahleva „Ceutpalna posojilnica" '/2°o uradnino le onkrat za vselej. Znan nain je ta-le slučaj. Nekdo je vzel pri „Goriski lj. po- sojilnici" posojilo na menico, in sicer 8000 kron. Monica trajsi 31/, lota. Ta dolžnik plačuje 6(l0 obrestij in poleg tega '//o uradnine vsakega pol leta. Na ta način plača uradnine v 3'/2 letih za 8000 kron celih 140 kron, dočim bi plačal pri „Centralni posojilnici" le 40 kron. Ta dolžnik bi torej plaOal pri ,.Centralni posojilnici" celih 100 kron manj kakor pri „Goriški ljudski posojilnici-'. A. Gabršček je sicer v „Soci*1 trdil, da pri posojilnici ne igra za kmeta nikake vloge '/o"0 g°ri ali doli, a ubogi kmet je menda drugega mnenja. „Soča" že zopet predrzno laže, da ni bilo 13 dečkov v kazenski preiskavi, marveč da so bili zaslisani le kol price;. V svoji predrznosti inbrezobzirnosti ima svoje citatelje celo za norca ter jih vabi na okrožno sodnijo, cos, tarn se lahko sami prepričajo, da govori ona resnico. Da zamašimo lažnici usta, objavljamo uradna naznanila v tej zadevi. C. kr. okrožna sodnija je naznanila 4. aprila t. 1., da se vrši kazenska preiskava proti 13 dijakom, 23. aprila pa je ist a oblast uradno naznanila, da se je preiskava ustavila. —. Da hoče „Soča" to kazen- sko preiskavo ulajiti, je popolnoma umevno, ker ima zavost, da je edino I(3 ona s svojim ovadiislvom to preiskavo provzročila. Iz -Yisnjevika se nam piše, da je bila tamošnja šnla, katoro je vodil nad- učitelj Karol M 1 e k u ž, ki pride, kakor je poročala „Gorica'1 v svoji 42. ^tev. ž e 2 7; m a j a zaradi s p o I n c g a pn- s i 1 s t v a pred porotno sodišče, —še I e v n e d e 1 j o dne 8. t. m. u r a d n o zaprta. Do tedaj pa da je gori imeno- vani š e vedno li o d i 1 v solo. Ali jo okrujna šolska oblast se le v nedeljo zvedela da je učitelj Karol Mlekuž tožen zaradi nemoralnih dejanj ? Če jej je bilo pa že poprej to znano, potein na- stane vprašanje: so jej-Ii znana določila §. 55 postave o pravnih razmerah uči- teljev z dne 10. maroa 1870? Ali pa je vendarle res, kar trdi „Soča", da živimo v deželi neverjetnosti? C'Ciitraliin posojilnicji je imela dne 31. maja 484.772 K hranilnih vlog ter 21.400 K glavnih deležev. Hazposojenega je bilo na menice 175.098 K, na vknjižbo 315.061 K. Vseh posojil je bilo tedaj za 490.159 K. Vzprejemiii izpitl za srednje sole. — Vsprejem v prvi razred c. kr. gimna- zije v Gorici je dne 29. junija t. 1. dop. v prvi razred c. kr. realke pa 26. junija t. 1. ob 9. uri dop. Ucenci naj prinesö: krstnico in poslednje šolsko spričevalo. Sprejemni izpiti bodo na realki 27. in če potrebno 28. junija, na gimnazij pa 30. junija t. I. ob 8. uri dopoludne. Iz Gorice nam pišejo: Nedavno se je pripetil slučaj, da je bilo neko pismo z važno kupčijsko naročho dostav- Ijeno stranki cele tri dni pozneje, potem ko je dospelo v Gorico. Naslov na pismu je bil natanjeen in razlocno pisan. Poleg tega pa je tvrdka, na katera je bilo pismo' naslovljeno, znana ne le v Gorici, ampate tudi zunaj Goriške. Pri taken» zakasajenju trpi lahko tvrdka veliko skodq^. Tudi se je že pripetilo, da so prišla pisma v na-, pačno roke in so so na tak način ne- poklicane osebe lahko oko'ristile na 3kodo te aii .one tvrdlce. Opozarjamo torej pri— stojno ol.last. da skrbi za to, da se take, slvari ne ponavljajo. Preselitev r. kr. uradov. — Due 12. t. in. se preseli c. kr. okrožno sodišče v novo justično palačo. Istodobno se pre- selc tudi kaznjenci pri sv. Antonu v nove v novi juslični palači naliajajoče so za- pore. 16. t. m. pa se preseli c. kr. glavtia davkarija islotako v novojustično palačo. Vhod v glavno dnvkarijo bode iz kapu- cinske uliee. in vag. Pomaujkanje mnrvine^a per ja. — Svilorejci so lotos jako pritužu.jojo zaradi pomanjkanja murvinoga perja. Po- brala ga je v nekalerih krajih slana, semtertJG tudi toča. Zaradi tega se mur- vino perje lelos zelo iSče in drago pla- öuje. Najdeno blago. — V Gosposki ulici so nuSli te dni" kos blaga za obloko. •Blago se naliaja pri policiji. Premovanje konj. — Vsled raz- glasa c. kr. natnestništva se bodo vršilo letos premovanje konj in sicer due 22. sept. t. I. v Gradišču in 23. sept, v Tol- minu. Javna drazba. — Dne 14. juni.ja ob 3. uri popoludne se bodo odtlajala pri c. kr. okr. glav. v Gorici iui javni dražbi razna dela pri zgradbi braniške eesle za vzklicno ciüd 13.890 K. Cesta od Podbrda eez Petrovo- brdo. — Zgradbo to coste je izročilo železniško ministerstvo tvrdki Kizzani- Vonier. Ta cesta bodo dolga 14 kilom. končana inora l)ili do konec tega leta in slala bode okolo 7UU.000 kron. Ta cesta se dela sarno zaradi lega, ker je potrebna za dovažanje materijala pri gradnji pre- dora in sploh proge Iioh. železnici;. Hranilnica in posojllnka v (er- k lie in je imela v mesecu maju t. I. pronieta f>ü.0ir>*3f> K; prejete hianilne vloge 20 00933 K; izplacane hran. vloge 10.020 01 K; dana posojila 5.400 — K; Vrnjenib posojil 1.940— K. ______ Nabrežinska jama. — Komisija iz Trsta je te dni preiskovala jamo pri Nabrežini, ki so jo šele nedavno našli. Njeno dno je Bö 40 in nad morsko gla- dino, njen gorenji vbod pa 149 03 in vi- soko. Dolga je čez 350 m. V njo se pride pri gostilni Nemčevi skozi vodnjak, ki je globok 24 m. Značaj je isti, kakor sploh pri kraških jamah. Pravijo, da je to jamo izglodala voda, ki pride spodaj na dan pri Devinu. Podpore. — Poljedolsko minister- stvo je določilo letos znesek 520.000 K da se ga vporabi za uničenje trtno uši in 400.000 l( za obnovljenje vinogradov. Zidovski zdrnvnik pobcunil iz Tist«. — Sodna oblast je zapričela preiskavo proti židu, zdravniku dr. Je- surum v Trstu, ker je na suniii, da je zagreši! gnjusen čin naprain nekemu 15-letnemu dečku, ki je bil prisel k nje- mu po zdravniški svet. Kerje žid že po- begnil iz Trsta, ne da bi se vedelu kani, je pač verjetno, da je sum opravieen. — Vedno lcpše. Krstieeva skaiulalozna a sera. — 0 tej stvari pise „Edinost'' nadalje : Pri Krstiču je služila hei nekega bivšega mi- zarja na Matuljah, ki pa je pred nekaj časa uinrl, zapustivši svojo omenjeno ne- dolelno hčer. S to devojko se je Krstic zaplel v intimneje odnošaje, kar je bilo znano vsem vaščanom matuljskim, izlasli pa vaškemu županu Franu Kancelarieu. Tudi ni ostalo tajno, da je rečena služ- kinja v blagoslovljenern stanju in je to dejstvo gori navedeni župan svojeeasno prijavil občinskemu poglavarstvu v Kastvu. Tu je treba pripomniti, da rečene de- , vojke par mesecev pred porodorn ni bilo nikjer videti. Iz tega sledi, da so dekli- eino stanje hoteli skrivati. Minoli teden pa se je kar zopet pokazala v javnosl in — zopet sprenienjena. To je vzbu- dilo še posebno pozornost vaškega žu- pana, ki je srnatral za svojo dolžnost, da opozori oblast na to. V torek popoludnu je prisel eden orožnikov z Voloskega preiskovat stvar. Poldieal je babico, ki je morala preiskati deklino in je kon- statirala, da je slednja pred par dnevi porodila. Deklina se je sicer sprvega branila povedati, kje je novorojoni otrok. Ali ko jej je orožnik zagrozil z aretira- njem, povedala je, da je otrok v stra- nišču. Na to jo prišla sodna komisija, sestojeea iz preiskovalnega sodnika dr Luciča, okrajnftga zdravnika dr. Gräll'e ter dr. Fabianiča, ki je najela nekaj de- lavcev, ki so začeli takoj razkopavati stranišče. To delo je trajalo od sesle ure zvecer do četrte ure zjutraj ; a vspeh je bil la, da so iz stranišča izvlekli 2 7 kosov detetovega trupla, a sedaj še ni bilo gotovo da ni kaj ostalo v stra- nišču. Glavica otrociea je bila razsekana na 3 kose. Deklina je izpovedala pred komisijo, da je imela to dete s Krstičein, da jo je isti nagovarjal in nagovoril na umorstvo, da jej je celo ponudil nož in da sta potem skupaj izvršila grozni čin. Posledica je bila seveda'ta, da so oba odvedli uklenjena na Volosko. In popo- ludne so zaprli tudi konkubino Krsticevo, znano „gospo" Ambrozinko. Tako je znana „kula" v Matuljah ostala psoin in mačkom — kat.erih je tain cöla vojska ¦— na svobodno razuolajio, — Umeip si» žcv pa Uonsternacijo. A ljudje se nacje- ' jajo, da bo ta grdi dogodek imel vsaj to dobro posledicn, da neha pohuj^anjo in da se v te kraje povrne mir !>l Nemiriii rogatf pasažerji. Na progi južne železnice inftd Loko in Zi- danirn mostoin se je vozilo t«» dni v jednern „kupeju" več — volov. II kratu je prišlo ined njimi nekaj „navskriž", vsled Cesar so se za hudo spoprijeli. Navstal je tak hrup in ropot v vagonu, da je bil strojovodja na odprti progi pri- siljen ustaviti vlak, kajti nevarnost je bila, ker se je viak nahajal has ob Savi, da voli, ki so zlornili in vrgli žo steno vagona na tir, jjoskakajo v vodo in utonejo. Prihitevsi zelezni.^ki usluž- benei so vole vkrotili in ogradili razbit vagon s koli. (irozna to<»a in liuda lira. — Nad pivško dolino so je vzdignila Imda ura, ki j(! grozovito divjala proko vasi Iliirije, Zalič(;, Soze, Sobonje, Starad, Studoao Goro, Pavlico, Kačice in Hrdo, kjer jo padala toča, nekatera debelejša ruigo orehi, tako, da ni bilo voc možno brez nevarnosti za življenje ostati na planem in so ljudje bežali kainorkoli na varno. ^ilJ j° Je pydlo na nekatorih mestih to- liko, da bi se bilo napolnilo z njo 10 do 12 pletenih vozov. Pod udarci padajoče toče so se lomile veje, debele kakor iz- prehodne palice. Z nialimi izjeinami v Kačicah in Staradu so v oslalih nave- denih krajih vsi poljski pridelki in vse sadje, elini vir dohodkov popolnoma uničen! Nekat(;riin večim poseslnikoin je škodo, ki so ccni nad tisoču gld. Škodo ceni.jo na 2OO.000 kron. I)ni/,bl sv. ( irila in Metoda so meseca maju poslali prispovko p. n.gosp. in društva: Tpravništvo „Slov. Naroda" 3000 K, tvrdka Iv. Perdan od vžigalic 400 K, župnik Iv. Sakser v Hotedršici 10 K, opoludansko orni'/je pri ,.Šlruklju" 8 K, volilo f žup. Mateja Prežlja iO II, litijsko-šmartinske Slovenke 209 K (po „SI. N.'') češko pevsko dru.štvo „Srnotana" 100 K (po „SI. N.-'), Podlimbarski 20 K, bralno drustvo v Litiji prebitek od kon- oerla 74 K, dr. Kr. Bertold v Gelovcu 400 K; posojil nice: v Postojni ;">0 K, v Idriji 100 K, v Ljutomeru 20K, vCelju 200 K in za Muto 100 K, v Zagorju ob Savi 20 K (po v,,SI. N."), v Polhovem Gradcu 20 K, v Št. Janžu v Ro/.ni do- 1 ini 40 K, v Trebnjem 20 K, podru2nice: ženska v Dornbergu 56 K, moska v Kamniku 220 K, v Libeličah ^Kor.) 2140 K, ženska za Sv. Lovrenc nad Maribo- roin in okolico 200 K, v Bulcu 52 K, ženska v Trnovein pri 11. Bistrici 123 50 K. — Družba je imela meseca inaja 2538 95 K dohodkov in 231693 K struškov. Blagajništvo družbe sv. C. in M. Xajvisji obl,;udeni kraj najužnem Tirolskem je Sncžnik iSc h n e e b erg) v Gornji Passoier-ski dolini, kjer je nulokop za srebro, svinec in cink. Selo leži 2480 in. nad inorjem. Po zirni je tain 200 do 225 ljudi. Za Voliko noč, po leti pa v.sako nedeljo in praznik. prihaja tja iluhovnik iz Vranje peči (Rabenstein», kanior bi sicer Snežčani morali tja in nazaj hoditi 5 ur. Zdravnika imajo najbližje v St. Lenartu, kamor hodijo dobri pesci tja in nazaj 11 ur. V selu je cerkvica. ena gostilna in nekaj branjarij, kjer si Snež- ničani oskrbe vse potrebno za življenje. — Pa naj so pravijo naši Trentarji za Triglavom, da ni višjih od njih! Vspeh davka na Zi;anje. — Dne L septenibra je bil uveden novi davek na žgiuijc. DotiOni zakon določa, da so jeden del dohodkov od davka na žganje razdeli na dežele in sicer se je določilo, du se razdeli vsaj 19.2 milijonov kron na leto. Provizorični obračun za čas od 1. septenibra do 31. decembra 1901 je sedaj gotov. Mesto t)"4 milij. kron se razdeli med dežele 7,957.178 K 42 v., v katero svoto pa je všlet tudi dohodek \z aak- nadnega davka od žganja, ki je bil do 1. septenibra 1901 davka prost. Ta dohodek pa znasa 2,232.200 K 08. Od imenovane svote dobi Kranjska 360.086 K 20 v., Šta- jerska 372.992 K 74 v.. Koroska 240.370 K 45 v., Istra 25.598 K 24 v., Goriška 25.765 K 34 v., in Trsl 37.390 K 78 v. Koliko stane naša dr/avna upravii? — Zadnji dan majnika reseni državni proračun izkazuje sledeOe po- trebščine naše državne up rave. Vsa dr- žavna potrebščina za tekoce leto je pre računjena na 1.089,116.863 kron dočim so proračunjeni državni dohodki na 1.690,182.264 kron. Uazdelijo se potreb- ščine uprave tako-le: Za cesarski dvor 9,300.000 K, zakabinetno pisarno 179.338 K. Za državni zbor 2,688.509 K; za dr- žavno sodisče 49.72t K, z.a minist, svet in upravno sodišče treba 3,089.629 K. — skupnim potrebsčinam z Ogersko prispeva Avstrija z 263,479.377 K (Co bi bilaraz- (Jomobranstvo, črno vojsko itd. 60,823.861 1 K; zaäolske in cerkvene potrcbe 79/XJ8.269 K; za finarif'no upravo 275.419513 K, n(;K(; pa 1.183,950.237 K in sicer so dohodki večinoma davki ki se r.izdelijo tako-lc: znmlji.ski davck »4,800.()(ji) K, hišni davck 71,020.000 K, občni pridob- ninski davek 34,400.000 K, pridol.nina od posojilnic in drutrih zavodrjv. ki imajo polagati javni račun 50,990 00 i K: n-nlni davek 7.5OO.00O K, osebna dohodarina 48;250.0OO K. Carina znaša 102,800.100 K. Na indirektnih davkih dobi država in sicer: od /ganja 90.000.000 K. od vina in mošta 1 1.050.000 K, od piva 77.HDO.OOO K. od nifsa 15.550.00») K od sladkorja 95.900.000 K, od pclroleja 17,400 000 K. Od pogodb dobi država 90.555.000 in od lotorije 3O,53.:j.0O(j K. Trgov. minist, po- trobuje 130.413.980 K. železniško minist. [i:i 242,f)92.720 K, (dobi pa od želoznic Ic 281.813.370 K). Poljedelsko rniui.st. rabi 50,048.921 K. Pravosodno minist, polre- buje 71,337.031 K. Xajvisji sodni dvor rabi le 400.000 K. penzijski fond pa OO.270.0sO K in državne podpore vzemo 10,018.110 K. Največ zahtevajo državni dolgovi in nicer za odplačilo obresti in odplačilo na racun glavnice se rabi 353,913528 K. Dolga se je odplačalo saino 37,880 202 K. upravljanje državnib dolgov slane 1.304.015 K. Naše čitatelje smo soziianili zaradi tega s terni števil- karni. da bodo vedeli zakaj plačujojo — davkc Nov WoHov ^reh ? — h „Hlasa Naroda'' po-nemamo sledeče: 0 binko5tih so odkrili v Novem Jičinu Nemci spo- inenik cesarja Jozet'a II. Kot slavnostni govornik bi bil imel ^'ovoriti Wolf. Ta je obljubil, potem pa odpovedal ter poslal sanio brzojavko. Nemci zdaj pripovedu- jejo. da se je Wolf najbrže zbal priti. V Novem Jičinu j'4 baje „pocastil1' neko .jVzhodno-neinško" deklico s svojim pre- vročiin nagnjeiijom. Pravijo torej, da so je najbržo zbal njenih sorodnikov, ki bi bili slavnostnemu govorniku. ko bi bil slavil ,.nemsko zvestobo*', lahko postali neprijetni. Slovensko drustvo „liirija" v Pra^'i naznanja. da se je pri ustanov- nem občnem zboru dne 31. maja in pri odborovi seji 2 t. in. društveni odbor sestavil sledeče: I. LT. St. Evgen Sajovic, predsodnik; I. U. St. Julijan Pavliček, tajnik; 1. U. St. Mirko Koršič, blagajnik, Ing. Si. France Silar. knjižničar; I. L\ St. Albin Domicclj, odburovi namestnik; St. moch. Miha Presl, S.. mfch. Adolf Turk revizorja. — Dru.itvo šteje 22 rednih, 0 izvanrednih in 3 ustanovne člane. Xevarnost za česke delavee v prenio^okopu v lUostu. — V tetn ve- likem proinogovniku dela večina premo- garjev češke narodnosti. Že opetovano se je pripetilo. da jih je spravila v ne- varnost za življenje in tudi že ob živ- ljenje zlobna roka nemških nadzornikov, kajti v tern kraju vihra hud narodnostni boj niej Čehi in Nemci. Te dni se je zopct zgodilo nekaj tacega. — V nekem rovu je delalo 180 premogarjev. H kratu jim zmanjka zraka. K sreči je jeden paznik zapazil, da je neka zlobna roka zaprla ventil in je bila nevarnost, da se zaduši vseh 180 delavcev. Dvajset let minister. — Dne T). t. m. jo obhajal skupni linaneni minister in upravitelj Bosne-llercegovine K a 1- 1 a y dvajsetletnico svojega ministrovanja. 0 tej priliki so mu prisli častitat innogi prijatelji in korporacije. Xie vec ropot a na zelezniei. — V Berolinu so poskušali iznajdbo nekega tehnika, da vlak ne bo več ropotal. Pod tir se polagajo votlipragi, ki leže v pesku. Sedaj napravijo kratko progo s takimi pragi za poskusnjo. Zakaj se je sklenil mir v ju/ni At'riki ? — „Times" poroOa iz Pretorije, da so Buri zaradi tega odložili orožje, ker so se bali, da drugače nikdar vec ne bodo vidoli svojih sorodnikov, hi so bili kot ujetniki odpeljani \z domovine na otok sv. Helene in v druge daljne kraje; potem pa tudi zaradi tega, da ohranijo svoje pleme. Angleži odlikujejo — Bnre. — Na Angležkeni se je sprožila v odlicnih krogih misel, naj bi se napravila zbirka, da se popravi Devetu zrušeno doinovje ter da se mu izroči častna sablja. Jed- nako se nanierava odlikovati tudi Dela- reya in Botho. Ironija ! Krüger se nienda vendar ne po- vrne v Južno Afriko. Ves je obupan. lzjavil je: „Mojih hrabrih vojakov več ne razutiKMn. Svojo življonjo bom dokon- čal osamljeu in locen od sveta". Zopet nov vulkan. — 1/. Lapaza v Arg(Mitiniji sc poroča, da je v okraju Ghoico izbruhnil vulkan, ki jo bil žo 0 novih izbruhih v srednji Ameriki in v ' Alaski; v veliki nevarnosti je tudi or- jasko mesto New York v Ameriki. Geo- logi so namrof: zapazili 60 kilomctrov nad irifstom in pa na spodnjom rleln rekf! Hudson vulkanične sledove — V blifcnjern gorovju se j(3 na več krajih razpočila zernlja, iz razpoklin silijo plini in 'Jim. Med prebivalstvom mesta vlada volik strah. zač-oli so se 7.a izseljovati. Nenavadno vrome zadnji h ted nov je v zvezi z dogodki v jodru zcmlje. Potres v Spaniji. — V Pedrosa so občutili, kakor se pr.roča iz Madrida, rnočne po*resn^ sunke. Predvčerajšnjim je flivjal ondi strahovit orkan. katorega je sprernljalo trosenje zornlje. ("<*z sto let. — V Toledo jo umrla neka Miss Anna Mott in zapustila čudno oporoko. Mi'Sto bo dobilo po nji lisoč dolarjev in ohre.sti čez sto let, ki jih mora obrniti za parko. Pred sto h.'ti se ne sine donar rabiti, a med tern so mora naložiti na obresti. ki bodo znasalo več tisoč dolarjev. Xarodno »"ospoclarstvo. Kre pri koujili. Ako je kre pri konjih v nogi nevaren, pojasnuje ta-le odgovor v ,.Kmetovalcu": KrO nastane, če je krvni tok v žilah do- vodnicah oviran. vsled Cesar se dovod- nice razširijo. Pri konju se to rudo pri- peti na dovodnicah okoli piščali in na bicljii. Med druginii vzroki more biti ve- lika utrujenost, ali če je konj napacno podkovan. Posledica krčastih 2il je raz- liOna; do.stikrat ni zlih poslodic, vGasih so pa vnamejo dovodnice, tvorijo «f gno- ječe bule, ali začno živali nevarno kr- vaveli. Krčavih žil ni dosti zdravili ter je v gotovih slueajih pomagati z guinije- vimi obvezami. Najbolje je konjeve nogo vsak dan drgniti unasiratii ter jili mazati s lluidom ali sploh s kakim žganjtMii. Kadar kre konja napade na potu. je skušati. dvignjeno nogo na lla pritisniti. da konj zopet nanjo stopi, in jo med tern dobro drgniti. Kdaj je odstavljati žrebeta. Kakorhitro začno žiebet.i jemati seno ali travo in pokažejo žoljo po Cvrsti hrani. niorajo dobivati po nialo ovsa [v prvem času najbolje strtogn in tudi drob- nega sena). Kolikor bolj rase žrebe in kolikor več slasti kažo, mu je razmero dajati tudi več ovsa, in sicer v deležih po 2' ., do 3 ktavljanje mocno olajsa. Ovos. ki ga ze z.i,Todaj da- jemo mladi živali. jo tudi krepi. Popra- vici pravimo: ,.0ves daje kostem trdnost, mišicam in kitam pa nioč". Na vprašanje, koliko časa naj žrebe sesa, se da odgo- voriti le v občo, in sicor takole: lie jo žrebe mocno in je med sesanjem dobi- valo primerne postranske hrane, si v 13 do 15 tednih opomoretoliko, da mu sinomo popolnoma odtegniti matorino mleko; če pa je žrebe slabotno, naj pa dalje sesa, seveda če daljše sesanje ne oslabi preveč kobile. Vsekakor pa je treba skrboti, da odstavljeno žrebe ne peSa. Ge bi bilo treba. moramo poleg sena in ovsa dajati vsak dan še po 5 do 0 litrov kravjega mleka, svežega. kakor ga namolzeino. Zato sc pa tudi priporoča da žrebeta že med sesanjem vadinio na kravjo mleko. šl. tUl>. (). s. sv. Razpis iiiljii M, V šolskem okraju sežanskeni se razpisujejo slcdeča mesla : 1. učiteijska-vodileljska služha na jednorazrediiicah v Avbcru. Šempo- laju, Stomažu in Velikemdolu; 2. učiteljska sluzba na šlirirazrod- nici v Sežani in na dvorazrednici v Povirju ; 3. skižba učiteljice na dvorazred- nici v Zgoniku. S temi službami so spojeni pro- jemki ustanovljeni v deželncin za- konu od dno 15. oklobra 1890. 1. z. in uk. št. 30. Prosilci odnosno prosilke naj vložo svuje pravilno opremljene pros- njo tokom sestih tednov po oglasu lega le razpisa v uradiiem listu na c. kr. okrajni šolski svct. Sežana, 27. maja 1902. Rnislfit si)oin'u.ia.itr<>- (hija rrno in belo vino po najiiizjili eenah hl oi'i- poljo so niu nanuVno vino tudi na dorn. — K obilni naroritvi priporora so s spo- stovanjom Josip Toroš, Via Ponte Isonzo št. 6. v\—*w__' \—vwi—-*v=^—mv±**\ „Universale" i splošna Ijudska savarovalrza drulba, \ \ Ravnateljstvo: Duuaj I., SchotttMi- l riug hiš. štev. 8(v lastiii hiši). Polno vplačana delniška glav- ( niea 2.OO0.000 K. Garantijski za- J klad 8,700.433-56 K. Njena posest hiš na Dnnaju, ki ?o popolnorna t nozadolzone. reprozentuje sama \ vrednost okoli 3 inilijone K. — * Ustanovljcna je po § 16. ministo rijalnega ukaza z dne 5. marca \ 1896 R—G. Bl. 31 vis. c. kr. mi- \ nisterstva notranjih zadev. Glavni zastop v Gorici prej ; v ulici Morelli št. 6, zdaj pre- ; \ seljena Via Corta št. 3. - Prekrasna in # # # nova razsvetljava! Vinko Bandelj v Dornbergu posojuje za javne veselice po g. Luzuiku doliljrvio svetilnice ter se priporočti pri- reditHjom ve.selic. da ^a blagovöle po- če.ščovati s svojmi naroeili. Oddaljoni lahko pisejo in prav je da so pise 8 do 14 dni prod rab.'i. Franc Melink, zidarski mojster v Višnjeviku št. 67, pi'ovzerna vs;i zidarska dela po naj- nižji ccni. -- Narocena dela se lično izvržujojo. Po /inrnii hmi! jo na prodaj lop, visoc svetilnik (kloca) ki jt» posobno pripravon /.a male corkvo na do/.t^i. — VoC' so izvc pri našiMii upravnistvu. ' dobi se v zalogi tvrdko I. Zornik, — Gorica Gosposka ulica št. 7, prva in edina slovonska trgoviua za niodno blago. Najbolj^e, najvecje in najconojse skkuliSte vsakovrstnojja perila, srajc za hribolazce in kolesarje vsake veliküsli, jopic za telovadce, krasnih kravat v vsakem slo^u. novavic. rokavic, živolni- kov (modercevl solčnikov, pihalk, dež- nikov, bluson, spodnjih kril, divnih okras- kov za obleke. svil za obleko in bluse, vsih potrebščin za vozenje. Priporočcvalno najbolje kupova- Iišče za g. šivilje in krojače. Naročila za izdelovanje perila (za cjospode\ in modercev po vsakej meri in zahtevi izvršnjojo se točno. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 CiOKICA Via Giardino 8 priporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih. bnskih, dal- matinskih in isterskih v • - nogradov. ])os'avija na dom in razpošilja po zclox nici na vse kraje avstro-egorske inonaihije ^ sodili od 56 litrov naprcj. Na zahtevo pošilji tudi uzorce. Cene zmerne. Posirežbapoštena. ¦^^^ ^w^ ^i^ ^i^^ ^r ^ii^ ^i^ ^^ "^i^" "^ Krojaška mojstra \ Öufer & Bajt j v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 i v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, * izdelujota I vsakovrstnc oblcke za moLkc i po meri, bodisi fme ali pa J priprostc. ( Priporočata se svojiin rojakom I v Gorici in na deželi,posebno pa i č. dubovščini in učencern srednjih \ in ljudskih šol za obilna naročila. i ^m*. .^^^. .^^k. .^^k. Ji. .^^k. .^m^. ^^^. .^^^. a Podpisani priporoea slavncmu ob- einstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, raz- lične moke iz Majdičevoga mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne p jače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, hni rum, razüc.ia vina, gorsice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Giril-Metodove užigalice. — V zalogi se dobe tudi te- stenine tvrdke Žnideršič & Valenčič v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenab. Z odličnim spoštovanjem Josip Kiitin, trgovec v Semeniski ulici h. stv. 1. (v lastni hiši) Špedicijska poslovnica GašparHvalič v Gorici, ; v ulici Morel.ist. 12. I Friporoča se toplo Sloven- ! corn v moslu in rojuknm na deželi za prevazanje vsakovrstncga blaga in po- t Iii.stva v vs(; krajf!. Ker ima | tri nove zaprte vozove za prevažanje, zagolDvlja, da se blago ne- 1 Odlikovana I kleparska delavnica ( Artur Makutz, ( Gorica, Ozka ulica št. I, ' Priporočji svojo kleparsko delavnico ter zaloo-o kleparskih I izdelkov za kuhinjo itd., ima zalogo žlebov vseh vrst za nove stavbo, oziroma preskrhlja iste v najkrajšem C-asu. — l'revzema naročila za vpe- | ljavo strelovodov, tudi pozlačenih. — Izdeluje pumpe za vodo. Pri- reja Vpeljavo vode z cevmi vsake vrste. — V lastni zalogi ima stroje j za žveplanje sodov iz cinkanega železa, škropilnice proti porono- ' spori ponovljene po Vermorolovi seslavi; mehove zažvoplanjo grozdja raznih sistemov itd. — $0f Postrežba točna. Cene zinernu! "^fe I Prosiva zahtevati listke! Niijvecjn trgoviiia z zclezjciu Konjedic & Zajec Gorica, pred nadškofijo hiš. šfev. II. Začas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nositelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stra- nišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najholj sloveeih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah. t^mmm^M Edina zaloga | • I I stavbenih nositeljev »^^^^^1 Pocinkana hica sa vinograde po jako mtišanih cenah! Pozor! Ell© kl'OI1O nagrade izpiačava vsakomu, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. P p o s i v a z_a htevati listke! Pozor! Eno krono nagrade! * Pozor! Eno krono nagrade! ! Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, : Stolna ulica St. 2. I Priporoea se p. n. obcin- stvu v Gorici in z dežele. ! Prodaja kavino primeso, sladkor, milo, slanino, riž, maslo surevo in knliano, l.olje, rnoko iz Majdicevih i mlinov iu vse jostviiie. i _______J ! Zaloga zveplenk sv. Cirila in JVtetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev v Gorici Stolna ulica St. 2. Prodaja slroje tudi i n;i teden- ske ali niesečne I obroke. Slroji so iz prvih lovarn ter ric'ijboljse, kfikovosli Priporoča se slav. občinslvu. „CROATIA" i zavarovalna zadruga v Zagrebu pod pokrovitelj- stvom oböine kraljevega glavnega mesta Zagreb I je otvorila { Glavni zastop ! za Istro, Gorico, Trst in Dalmacijo s središčem < v Pulju. ( Opozarja mo vsakega veljavnega hišnega gospodarja da zavarujc I vse svojc zgradbc in prcniičnine proti požaru in strcli pri „Croatiji" t že radi načela, da denar lie gre v inozemstvo. ZaYarovalnine se sprejeuiajo po jako pizki ceni in n dotro jamstvo. ] Isče se zastopnike za vse Vc'si in mesta Islre, Gorice, Trsla in t Dalmacije. — Ponudbe je pošiljati na ' Glavni zastop „Croatiae" v Pulju. !