8554 A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126 66001 KOPER S Primorski nevnik Poštnina plačana v gotovim n„n .. Abb. postale i gruppo Lena zUU lir Leto XXXIV. Št. 78 (9990) TRST, nedelja. 2. aprila 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdobi v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. FRED TORKOVO PARLAMENTARNO RAZPRAVI) 0 K.llABliVI ALDA MORA Jutri v palači Chigi srečanje vlade s tajniki strank večine Skupno s tretjim sporočilom naj bi rdeče brigade poslale vladi tudi tajen dokument s pogoji za izpustitev predsednika KD RIM — Tajniki petih strank programske večine, vlada in zastopniki liberalne stranke se bodo sestali jutri v palači Chigi, da oblikujejo skupno stališče do ugrabitve predsednika krščanske demokracije Aid« Mora in do izsiljevanja rdečih brigad pred torkovo razpravo v Poslanski zbornici. S tem v zvezi v dobro obveščenih krogih govorijo o domnevni skupni resoluciji, ki naj bi obvezovala vlado in stranke večine pri nadaljnjem delu. Skoraj gotovo .je tudi, da bo torkovi parlamentarni razpravi prisostvoval predsednik vlade Andreotti, ki bo osebno odgovoril na vprašanja poslancev. Kljub domnevam in govoricam, širijo, je molk glede glavnih odločitev neprodiren. To je samoumevno, zlasti še, če bi se izkazala kot osnovana govorica, ki se ®,r' v zadnjih dneh v Rimu. Sprva se je šušljalo celo o četrtem sporočilu Morovih ugrabiteljev, ki uaj bi v zaupnem dokumentu vladi orisali svoje pogoje za osvoboditev ugrabljenega demokrščan-skega državnika, pozneje pa so glasove rrdimenzionirali. Šlo naj bl — in Pogojnik je v tem primeru obvezen — za zaupno sporo-čilo, ki naj bi ga teroristi prilo-, . nedavnemu tretjemu sporočilu in Morovemu pismu. V tem domnevnem dokumentu naj bi izsiljevalci nakazovali lastne pogoje za zamenjavo Mora (s kom?) in uaj bi izbrali kot posrednika neko vplivno osebnost vatikanske hierarhije. Kot rečeno pa gre le za domneve, ki so včasih osnovane na indicih, ki jih je težko pravilno tolmačiti. Eden od takih »pokazateljev*, da govorice niso povsem iz trte izvite, naj bi bilo agencijsko poročilo govora člana demokršlčanskega vodstva Lui-Sjja Graneilija, ki naj bi (novica pa ni bila ne uradno ne Poluradno potrjena) na potovanju po zahodnoevropskih državah. Granelli, ki je že uvodoma poudaril, da krščanska demokracija ne sme kloniti terorističnemu izsiljevanju, je v nadaljevanju svojega govora med drugim dejal da ni mogoče priznavati tujim državnim tvorbam pristojnosti, ki so lastne Italiji. ‘Tudi če bi bili vidni konkretni elementi za humanitarno posredovanje svete stolice, ki je med drugim zelo korektno in brez prenagljenosti poudarila svojo pripravljenost za posredovalno misijo, bi morali skrbno preučiti vse možnosti in okoliščine, tudi v primeru morebitnih mednarodnih zapletijajev*. v sklopu govora ta Granellijev odstavek ni bil zelo jasen, veliko manj meglen pa je, če ga beremo v luči govoric in domnev, ki se v zadnjem času širijo v Rimu, Do tu glasovi in hipoteze. Kar zadeva pa politično razpravo napad demokrščanskega glasila «11 Popolo» na komunistično partijo. List z uvodnim člankom glavnega urednika Corrada Relcija polemizira s komentarjem komunističnega glasila. «1’U-nita» je predvčerajšnjem pozivu-|a KD, naj ne kloni izsiljevanju m je v zameno zagotavljala solidarnost komunistov v primeru, da bi rdeče brigade s prisilo iztrgale Moru morebitne tajnosti. Belci v svojem uvodnem članku zavrača kol žaljivo »tako hipotezo*, da si priznava, da je komentar komunistov vzet v celoti pozitiven. Pisec pripominja nadalje, da KD kljub težavnemu položaju ohranja svojo borbenost in sposobnost, da o-dločno zavrne prikrite ali očitne Poskuse izkrivljanja njene dosedanje vloge in tridesetletnega dela. Končno gre še zabeležiti, da je Parlament pripravil dnevni red de-1®. kot. bi hotel dokazati, da se kljub kočljivemu položaju politično postopno vrača k normalnemu utripu. Zlasti senat bo imel v prihodnjih dneh polne roke dela, saj bo mo-raj razpravljati o važnih vprašajih in ukrepih, med katerimi kaže na prvem mestu omeniti državni Proračun.1 ki ga mora odobriti naj-Pozneje 30. aprila. Prav tako nujna je razprava o “ko imenovanem zakonu Reale, ki 8a morata oba domova parlamenta ‘Popraviti* pred 11. junijem, če se nočeta izogniti referendumu, V isti časovni stiski sta poslanska zbornica in senat tudi glede zakona o spla-Vu. zakona o javnem finansiranju strank in zakona o preosnovi parlamentarne preiskovalne komisije, '■ončno bosta morala oba domova o srede maja odobriti še zakonski odlok o javnem redu, ki ga je ministrski svet pripravil takoj po u-grabitvj Alda Mora. časovna stiska .je torej velika, saj ne gre pozabiti, da bodo sredi niaja upravne volitve, ki bodo zadelale okrog 4 milijone volivcev in da bo konec aprila kongres republikanske stranke zaradi česar bo parla-'nent. nekaj dni zaprt. Skratka poslanci jn senatorji imajo na razpola- go le pičle tri tedne, da preučijo in odobrijo omenjene zakonske osnutke in odloke, (c.c.-v.t.) Jutri prizivni proces proti pripadnikom «ordine nuovo» RIM — Pred rimskim prizivnim sodiščem se bo jutri začel proces proti pripadnikom zločinske fašistične organizacije «ordine nuo-vo», ki jo je notranji minister Ta-viani 1973. leta razpustil na osnovi zakona Scelba. Prvostopenjska razsodba in ministrov odlok sta bila naravnost zgodovinskega po- mena, saj sta bila dejansko prva uveljavitev določil zakona, ki prepoveduje oživljanje razpuščene fašistične stranke. Kljub razpustitvi pa je fašistična organizacija nadaljevala s prevratniškim rovarjenjem v ilegali in sodnik Occorsio, ki je vodil prvo preiskavo, je začel še drugo preiskavo, zaradi katere so ga fašistični zločinci zahrbtno umorili. Zaradi zločina je bil pred nedavnim v Firencah obsojen na dosmrtno ječo Pierluigi Concutelli, do pred nedavnim vojaški vodja fašistične organizacije. Povsem drugačen pa je bil zaključek Occorsiove preiskave. Sodniki, ki so nadaljevali z delom u-morjenega kolega, so z razsodbo, ki je vzburila val ogorčenih protestov, oprostili vse obtožene pre naceteže, češ da niso zagrešili pripisanih jim kaznivih dejanj. Ravno zaradi tega ima jutrišnja prizivna sodna obravnava izjemen pomen in mora potrditi pravilno razsodbo 1973. leta, po kateri je bil «ordine nuovo» razpuščen. FULVIO CASALI IZJAVE AMERIŠKIH FUNKCIONARJEV V LAGOSU Carter zaskrbljen zaradi vojaške prisotnosti Kubancev v Etiopiji Manjše kubanske enote se baje že borijo proti Eritrejcem LAGOS — Ameriški predsednik Jimmy Carter je danes začel z u-radnim delom svojega obiska v Nigeriji. Takoj zatem, ko je pregledal častno četo. so se začeli pogovori med Carterjem in nigerijskim predsednikom Obasanjom. Šef Bele hiše je izjavil, da so odnosi med Washingtonom in Lagosom dobri in da temeljijo na podlagi skupnih ciljev in skupnih u-panj. Carter je izrazil upanje, da bi vsa afriška ljudstva živela v miru, dodal pa je, da bi bilo treba čim prej doseči pravičen mir na jugu Afrike. S svoje strani je nigerijski predsednik dejal, da gre za zgodovinski obisk, saj je Carter prvi ameriški predsednik, ki obišče črno Afriko. Eden visokih funkcionarjev, ki so prispeli skupaj s Carterjem v Lagos, je dejal, da je ameriški predsednik zaskrbljen ob naraščajočem številu kubanskih vojakov v Etiopiji, kjer naj bi jih trenutno bilo približno 17 tisoč. 0-menjeni funkcionar je dodal, da se majhne kubanske enote že borijo proti eritrejskim upornikom, ki se že sedemnajst let boiujejo proti osrednji vladi v Adis Abebi, da bi dosegli neodvisnost Eritre- limmiiiii n iiMiimiiiiiiMiiiMmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mik....iiiiiiiiiii n mm iiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiii ii 111111111111111111111111111 iiiii,,,|, V RAZPRAVI JE ČUTITI MNOGO PROTISLOVNOSTI Socialistični kongres gre h koncu v vzdušju dokajšnje negotovosti PSI išče novo istovetnost: socialisti niso niti komunisti niti socialdemokrati, nočejo niti povratka k levemu centru niti k frontizmu (Od našega poročevalca) TURIN — Kongres socialistične stranke se bliža koncu v ozračju negotovosti, tako glede končnih političnih smernic, kakor tudj glede notranje večine, kj naj jih uresniči. Tajnik stranke Craxj vztraja, da je dogovor z Manco in Mancinijem možen in nujen, čeprav postavlja pogoje in misli, da bi »priključitev* teh struj večini bila možna med glasovanjem zaključne resolucije. Povsem nasprotnega mnenja so mlajši Lombardi,jevi pristaši (Signorile in De Michelis), ki so svojo politično usodo povezali s Cra rijem in skušajo na tak način ohraniti pri življenju plamenček alternative, ki jo je Craxijeva prha pogasila že prve dni. Kako se bo končalo? Verjetno bodo odločilne nočne ure, ko se bodo sestali delegati struj, začelo se bo preštevanje tudi znotraj večinske skupine med «levico» in Craxije-virni pristaši. Razprava na kongresu se medtem trudno nadaljuje. Veliko je delegatov, ki govorijo in vse to traja pozno v noč. Vendar je v posegih čutiti veliko protislovnost in predvsem iskanje «istovetnosti» stranke, njenega političnega prostora. Tako je slišati predvsem kaj ni in kaj ne sme biti socialistična stranka, kako se od drugih ločuje. Pri tem se skoraj vsi strinjajo: socialisti niso komunisti niti socialdemokrati, nočejo povratka k levemu centru, niti k frontizmu, ne pristajajo na demokratični centralizem v notranjih odnosili, vendar jim tudi sistem struj že preseda. In tako dalje. Med prvimi je zjutraj spregovoril Giuseppe Tamburrano, pristaš nove levice. Po njegovem ni poj mljivo, da edino v Italiji izmed zahodnoevropskih držav predstavljajo komunisti večino levice. Tamburrano je prepričan, da lahko alternativa zmaga le pod pogojem, da se razmerje sil med komunisti in socialisti spremeni. Silvano Labriola je pohvalil Craxijevo poročilo in bil mnenja, da je ob resoluciji, ki naj poudari predvsem rolitiko demokratične strnjenosti, mogoča najširša enotnost, medtem ko lahko ostanejo odprte različne interpretacije glede ostalih vprašanj. Labriola je mnenja, da bodo prihodnja leta v znamenju obrambe demokratične republike in poskusu spreminjanja družbenih odnosov. Nevol Querci je pojasnil kongresu praktične oblike politike «narodne enotnosti*, ki jo predlaga Craxi in bo postala uradna linija PSI. Vsa levica, poudarja Querci, se mora boriti za novo e-notno vlado, v kateri naj se konča vodilna vloga demokristjanov. Vsaka stranka naj bo zastopana v vladi in v vseh vodilnih strukturah države, kajti samo tako bo mogoče uspešno premostiti gospodarsko in družbeno krizo. Signorile je predvsem dejal, da politika narodne enotnosti lahko privede do dveh ciljev, ki nista e-naka: k ohranitvi starih odnosov in sistema, ali pa k spremembi državnih struktur na tak način, da bo Italija še bolj demokratična in bo država uživala ljudsko oodpo-ro. V teh pogojih je napredna al ternativa možna in nujna. Kateri pa je znak višje stopnje demokracije v Italiji? Signorile je mnenja, da je spoznavni znak tega konec vodilne vloge krščanske demokracije in splošno priznanje možnosti zamenjave strank na vladi. Glede odnosov do temeljnih političnih sil je Signorile dejal, da se mora PSI konstruktivno soočiti z demokristjani in komunisti. S krščansko demokraciio morajo socialisti sodelovati sedaj, ko je tre- ba braniti demokracijo. Medtem pa se mora s komunisti nadaljevati dialog o bodočem zavezništvu in izgradnji .ocializma. O socialistični stranki je Signorile dejal, da izraža težnje modernega socializma v visoko razvitih industrijskih družbah in je torej strogo samostojna, obenem pa gonilna sila alternative in zavezništev, ki so za njeno zmago potrebne. Končno še o notranjih odnosih v stranki. Signorile se ne strinja s Craxijem, da je sedaj v stranki potrebna enotnost. Večinska struja je zmagala, pravi »mladi lev*, in zato ima pravico voditi stranko. Pri tem se lahko tudi, odpira do manjšine in ji dopusti, da bo v bodoče sodelovala z večino. In prav ob tej dilemi enotnosti ali ne je zaključek kongresa negotov in nepredvidljiv. STOJAN SPETIČ je. Po nekaterih vesteh, naj bi kubanske čete v Etiopiji najbrž kmalu posegle v večjem številu proti eritrejskim osvobodilnim gibanjem, kljub zagotovilom Sovjetske zveze, da se Kubanci v Etiopiji borijo samo proti zunanjim a-gresorjem. Šef tiskovnega urada Bele hiše Jody Powell je sinoči dejal, da sta Carter in Obasanjo imela zelo odprte pogovore, kot je že običaj med voditeljema dveh držav, ki zaupata druga drugi. Powell je dodal, da je bil govor tudj o Angoli ter je izrazil mnenje, da bi pozitivna rešitev pogajanj za Namibijo utegnila prispevati k' rešitvi tudi angolskega vprašanja. Carter se je baje zahvalil nigerijskemu predsedniku zaradi njegovih pobud za posredovanje v sporu med Etiopijo in Somalijo ter je poudaril, da ZDA ta prizadevanja podpirajo. Kar zadeva položaj v afriškem rogu, pa je glasnik Bele hiše poudaril, da obstajajo nekatera pozitivna znamenja, (if) pokola na telavivskem letališču, preusmeritev francoskega letala na ugandsko letališče Entebbe ter preasmeritev nemškega boeinga v Mogandiš. Pokopali ga bodo v Bagdadu. Delegacija ZKJ odpotovala iz Rima RIM — Jugoslovanska partijska delegacija, ki je imela vrsto pogovorov s predstavniki KP Italije je zaključila svoj obisk ter odpotovala v Beograd. Na zadnjih pogovorih je prišlo do obširne izmenjave informacij in mnenj o evropskem in mednarodnem položaju ter o nekaterih vprašanjih delavskega gibanja. Jugoslovanska delegacija je izrazila KPI in vsem demokratičnim silam ter italijanskemu ljudstvu svojo solidarnost in solidarnost jugoslovanskih narodov in narodnosti v borbi proti terorizmu ter je obenem obsodila zločinsko u-g rabite v predsednika KD Mora. Napolitano v ZDA RIM — Giorgio Napolitano, član tajništva KPI, bo v prihodnjih dneh obiskal ZDA, kamor so ga povabile nekatere ameriške univerze. V Združenih državah bo Napolitano imel vrsto konferenc in seminarjev, med drugim v Washingtonu, New Yorku ter na univerzah v Harvardu, Yaleu in Saint Louis. Napolitano bi moral obiskati ZDA že leta 1975, vendar mu takrat ameriške oblasti niso dale vstopnega vizuma. BAGDAL — Iraška tiskovna a-gencija je sporočila, da je po daljši bolezni umiri dr. Wadi Ha dad, eden najvidnejših voditeljev organizacije za osvoboditev Palestine. Domnevajo, da je on organiziral akcijo, ki je privedla do RIM — Tajnik KPI Berlinguer je sprejel včeraj zjutraj člana izvršnega komiteja ter tajnika CK romunske partije Dumitruja Po-pesca. V Londonu pogovori o nevtronski bombi LONDON — Vprašanja, ki zadevajo atlantsko zavezništvo so bila v ospredju včerajšnjega dveurne-ga pogovora med britanskim zunanjim ministrom in namestnikom a-meriškega državnega tajnika Warrenom Christopherjem. Po neuradnih vesteh naj bi Owen in Christopher govorila tudi o možnosti, da bodo o izdelovanju nevtronske bombe govorili med pogovori v okviru NATO. O tem je namestnik ameriškega državnega tajnika govoril že s kanclerjem Schmidtom. GESLO 8. KONGRESA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE Delavec naj bo gospodar *Od tega, kako bo delavec gospodaril, ali bo njegovo gospodarjenje racionalno ali ne, od produktivnosti dela, od rezultatov tega dela je odvisno, kako bo vplival na utrjevanje svoje gmotne osnove in koliko bo v njem zrasla zavest, da je gospodar, ki mora misliti na vse. Ne le na svoj osebni dohodek, temveč tudi na rezultate gospodarjenja sploh, torej na vse e-lemente, ki vplivajo na materialno rast celotne družbe». Tako je predsednik slovenskih komunistov France Popit na pogovoru z novinarji v nekaj stavkih zajel bistvo, ki ga bo predvsem obravnaval 8. kongres ZK Slovenije. Gre za to, v kolikšni meri je de lavec proizvajalec in to ne pojmovan kot ročni delavec temveč vsakdo, ki ustvarja, zajel v svoje roke oblast nad rezultati svojega dela. Skratka, do kakšne stopnje se je razvil samoupravni socializem. Na to vprašanje bo skušal odgovoriti kongres, hkrati pa ugotoviti na katerih področjih in kako se morajo slovenski komunisti v prihodnjem obdobju še bolj vključiti v ta družbeni proces, kako naj še bolj učinkovito delujejo pri izgrajevanju samoupravljanja in v njegovem sklopu tudi delegatskega sistema. Vprašanje, kako zmanjšati raz flllllllllllllHillllllllllllllllltlllUlMllliillHMIIIIMIIIIIMIIIIIinilllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIHIItlllllllllllllll TRDE IZJAVE GENERALA ERSKINA Nadaljuje se akcija sil OZN v južnem Libanonu Zmeren optimizem v Tel Avivu po Weizmanovem povratku iz Egipta TEL AVIV — Po svojem povratku iz Kaira, kjer se je sestal s predsednikom Sadatom in z ministrom za vojno Gamaši jem, ni hotel izraelski zunanji minister VVeizman dati nobene izjave ter se je omejil na to, da je rekel, da se bodo stiki med obema državama nadaljevali in da njegovo potovanje ni bilo zadnje. O pogovorih v Kairu bo obrambni minister obširno poročal na današnjem zasedanju vlade. Med tem I pa je posredno potrdit zmerni izraelski optimizem, ki pa je v dokajšnjem nasprotju z odprto pesimističnimi izjavami Egipčanov. Kamen spotike med Izraelom in Egiptom je bilo tudi tokrat vprašanje izraelskih naselbin na zasedenem ozemlju Včeraj se je j kakih deset tisoč oseb udeležilo manifestacije v središču Tel A viva, na kateri so zahtevali od vlade, naj zavzame bolj prožno stališče in naj sprejme načelo, po katerem je mir bolj pomemben od nadzorstva nad zasedenim arabskim ozemljem. V Tel Aviv .je prišlo 600 norveških vojakov, ki bodo v okviru mirovne akcije OZN v prihodnjih lllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||M||||||||||IIMIIIIIlll|||,|,l||||||||||||||,,|IIM,,,,|,|||||||n|||||||||||||||||||||||||v|||M||M|||||||||||)|||n|||||)M|||||||Hlin,||,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,|IIU||I|IIII||,,„„„„1,11111111,111111111111111, OBISK DELEGACIJE NARODNEGA SVETA KOROŠKIH SLOVENCEV NA POVABILO SSk Nazoren in poglobljen prikaz problematike slovenske narodnostne skupnosti v Avstriji Predsednik SSk dr. Andrej Bratuž predstavlja koroške goste na tiskovni konferenci Vsa dramatika pogojev, v k ate rili živijo naši rojaki na Koroškem, je prišla do izraza na včerajšnji tiskovni konferenci delegacije Narodnega sveta koroških Slovencev, ki se mudi na dvodnevnem obisku v naši deželi kot gost de žeinega vodstva Slovenske skupnosti. Te pogoje, ki se zaradi po- polnega nerazumevanja in čedalje večje protislovenske nastrojenosti avstrijskih oblasti žal še stalno slabšajo, sta orisala predsednik N$KS Matevž Grilc in tajnik Filip Warasch. Po pozdravni deželnega predsednika Slovenske skupnosti Andreja Bratuža je takoj spregovoril Grilc, ki je zelo nazorno in tudi poglobljeno orisal stanje, v katerem ži vijo koroški Slovenci, Že uvodne besede so bile pokazatelj celotnega dogajanja na Koroškem, saj je Grilc začel svoj poseg z ugotovitvijo, da je danes stanje slovenske manjšine na Koroškem znatno slabše, kot je bilo pred podpisom dr- žavne pogodbe leta 1955 in celo slabše od stanja pred krivičnim preštevanjem manjšine 14. novembra 1976. Pri sestavljanju državne pogodbe je manjšina upala, da se bodo tudi njeni problemi konkretneje reševali, saj si je priborila konkretna jamstva o manjšinski zaščiti, ki jih predvideva 7. člen avstrijske državne pogodbe. Takoj po podpisu pogodbe pa so se na Koroškem pojavili nacionalistični krogi; dvignil se je tisti Heimatdienst, ki se je v medvojnem obdobju prvi izrazil za priključitev Avstrije Hitlerjevi Nemčiji in začel rovariti proti Slovencem. Dejansko so avstrijske oblasti v veliki meri klonile nacionalističnim krogom. Najprej so odpravile dvojezične šole in danes dve tretjini koroških otrok nima več možnosti, da bi se učili slovenščine, ker so njihovi starši pod prevelikim pritiskom. Pritiski so se stopnjevali in dosegli višek jeseni leta 1976 s preštevanjem manjšine. Kljub temu, da so Slovenci uspešno bojkotirali krivično preštevanje, pa se avstrijske o-blasti oslnnjajo na podatke preštevanja in sedaj je dvojezičnost dovoljena le na šestini slovenskega ozemlja, v glavnem v majhnih, zakotnih vaseh. Zatiranje je postalo preočitno In Korošci so ostali brez moči. Zaporni nalog za producenta Carla Pontija Mož znane filmske igralke So-fie Loren je obtožen kaznivega izvoza valute RIM — Rimski javni tožilec dr. Paolino Dell Auno je včeraj zjutraj podpisal zaporni nalog za znanega filmskega producenta Carla Pontija, katerega skupaj z ženo Sofio Loren in uekaterimi slavnimi ameriškimi zvezdniki (njihovih imen pa zaenkrat niso sporočili) obtožuje kaznivega izvoza valute v tujino. Kaže nadalje, da bo tožilec v kratkem predal vse akte sodišču v nadaljnji postopek in da bo proces proti producentu najbrž že junija. Za kazniva dejanja, katerih je obtožen Pont), kazenski zakonik predpisuje od 1 do 6 let ječe in globo, ki narašča sorazmerno z izvoženo vsoto. Kaže, da gre v primeru zakoncev Ponti za kopico milijard. Daši je zaporni nalog proti producentu dvignil precej prahu v Italiji, je ukrep s praktičnega vidika dejausko neučinkovit, saj sc je Ponti skupaj z družino že pred časom preselil v Pariz in je postal francoski državljan, zaradi česar italijansko sodstvo ne more zahtevati izročitve. Samo v primeru, da bi se vrnil v Italijo, bi ga aretirali in zaprli v ječo. Včerajšnji zaporni nalog je sad 7-me-sečne preiskave, ki se je začela z nekajurnim priporom I-gralke Sofie Loren na rimskem letališču v Fiumieinu. (Nadaljevanja na zadnji strani). dneh odpotovali v južni Libanon. Norveški bataljon so pripeljali v Izrael z nemškimi letali. Poveljnik mirovnih sil OZN v .južnem Libanonu general Erskine je po izraelskem radiu izjavil, du bodo »modre čelade* trdo posegle, če bo potrebno. Poudaril je, da ne bodo iskali nobenih spopadov s Palestinci in z drugimi silami, ki so prisotne v južnem Libanonu, da pa bodo odgovorile na ogenj vsakokrat, ko bodo na padene. Danes bo izraelski zunanji minister Dajan prispel v Bukare što, kamor ga je povabil šef ro munske diplomacije Stefan Andrej. (it) korak med ustavno • družbenim položajem delavca in možnosti, da sam ustvari pogoje za njegovo praktično uresničevanje — tako bi lahko tudi imenovali temeljno u-smeritev osmega kongresa slovenskih komunistov. Nihče sicer na zanika, da je delavec v svoji delovni organizaciji že odgovoren gospodar svojega dela in njegovih sadov. vendar ali je to že popolnoma doseženo? Treba je pospešiti ta proces — tako je rečeno ne samo v že pripravljenih kongresnih dokumentih, temveč je to prišlo do izraza tudi v javni razpravi, ki se je končala pred nekaj dnevi. Pospešitev tega pa je osnovna naloga vseh organiziranih sil z Zvezo komunistov na čelu. 'n to s skupnim ciljem: bogatejše življenje in uveljavljanja človeka kot vsestransko ustvarjalne osebnosti. Zato bo kongres, posebno v komisijah in pa v resoluciji, zajel praktično vsa področja življenja slovenskega človeka, od odločujoče vloge delavca v delovni organizaciji in v kraju kjer živi, prek gospodarske stabilizacije, skladnejšega razvoja posameznih območij, hitrejšega urejanja stanovanjskih razmer delovnih ljudi, družbene skrbi za otroke, celovite socialne varnosti kulturnih in izobraževalnih potreb, obrambe, odnosov s sosedami in še posebej odnosov do delov slovenskega naroda, ki živijo zunaj meja Slovenije. To kar je zapisano v ustavi m za kar se bojujejo vsak dan slovenski komunisti, seveda skupaj in v okviru enotne politike Zveze komunistov Jugoslavije, je pravzaprav uresničevanje idej, za katere se je delavski razred bojeval odkar je dobil svoje idejne osnove fin,,organizacijske oblike. Prizadevanje po neposredni oblasti delavskega razreda je povečalo ugled Zveze komunistov tako zunaj Jugoslavije posebno v mednarodnem delavskem gibanju, kot tudi znotraj države, še posebno opazno se je dvignil med mladimi in delavci. Ni naključje, ali kot morebiti kdo misli, plod kampanje, da se je število članov Zveze komunistov Slovenije od zadnjega kongresa do danes povečalo s 60 tisoč na 100 tisoč članov in da še vedno raste. Odtod si je mogoče razlagati pojav, ki je skorajda presenetil in ga lahko štejemo za drugo bistveno značilnost kongresa in sedanjega družbenega trenutka v Sloveniji: še nikoli doslej javna razprava o kongresnih dokumentih ni bila tako razgibana, ustvarjalna, kritična in vseobsegajoča. Takšna ocena temelji na številkah in odmevih * terena, iz osnovnih organizacij Zveze komunistov, občinskih vodstev in delovnih tele. pri centralnem komiteju. še dva dni pred začetkom kongresa je na primer predsedstvo CK ZKS moralo obravnavati stotine predlogov za spremembe resolucije in statuta. K razpravi na kongresu sg je že doslej prijam-lo izredno veliko delegatov, kar vse je pravzaprav odraz velikega akcijskega nemira v vseh osnovnih porah družbe. Značilno je, da je razprava segla prek okvirov Zveze komunistov in da še nikoli ni toliko kot doslej zajela tudi nekomuniste, člane sindikalnih organizacij Socialistične zveze in drugih organizacij. Nova kvaliteta v teh razpravah je bila ustvarjalnost, ki lahko izhaja le iz problemov okolja v katerih človek živi in dela. Prav ti široki okviri ponovno potrjujejo osnovno usmeritev komunistov, da morajo biti tam, kjer poteka samoupravna in politična aktivnost množic. Znotraj njih in ne nad njimi. V resoluciji, ki zrcali življenje, so — tako je očitno — ljudje našli sebe, svoje probleme. Zato so se vključevali v razpravo, ki je živo posegla tudi v njihovo okolje. S tem je postala politika Zveze komunistov takšna, kot si je svoj čas Lenin zamislil zgodovinsko revolucionarno poslanstvo partije: resnični političn, dejavnik v družbi, ki je tako demokratično povezana s široki mi delovnimi množicam j in z naprednim in demokratičnim delom družbe, da jo lahko tudi spreminja in vpliva na njeno spreminjanje. Prav ob tem lahko strnemo obe poglavitni značilnosti, ki se naravno prepletata in bosta brez dvoma dali ton kongresu: akcijski načrt, ki temelji na geslu *delavec - gospodar», je sestavljen za ljudi m ga ljudje tudi spreminjajo, ker v njem vidijo sebe. JURE PENGOV PnmorškiTinevnlk TRŽAŠKI DNEVNIK 2. aprila 1978 PO SHODU TAJNIKOV KD V RIMU IN KONGRESU PSI Obnovitev delovanja krajevnih uprav z zajetnim in važnim dnevnim redom V torek seja na občini, v petek začetek proračunske razprave na pokrajini - Izjave deželnega tajnika KD Po kratkem političnem premoru, ki sta ga narekovala vsedržavni shod deželnih in pokrajinskih tajnikov KD in kongres PSI v Turinu, se v prihodnjem tednu obnovi, s pospešenim tempom, delovanje vseh krajevnih uprav. Sklicane so že seje tako deželnega kot tržaškega občinskega sveta, ki ju čaka še veliko dela pred bližnjim razpustom in junijskimi volitvami, ki bodo obnovile njuno sestavo, kot tudi tržaškega pokrajinskega sveta, ki mora šele začeti proračunsko razpravo. Občinski svet, ki je »preskočil* že napovedano sejo 28. marca, se bo sestal v torek in v petek, da dohiti zamujeno. Najvažnejši sklepi, o' katerih bi moral razpravljati in odločati, zadevajo novi pravilnik za delovanje občinskih otroških vrtcev, ustanovitev davčnih svetov in u-reditev krošnjarstva na Ponterošu. Glede otroških vrtcev je pričakovati živahno razpravo, saj novemu pravilniku nasprotuje tako osebje, kot tudi naj večja opozicijska stranka, KPI. Ta ugotavlja, da mora biti vloga otroških vrtcev vzgojna, ne le skrbstvena, in da morajo pri njihovem delovanju soodločati starši. Tudi glede davčnih svetov kaže, da so mnenja še deljena, pri čemer se slišijo predlogi, naj bi jih ustanovili toliko, kolikor je rajonskih kon-zult, katerih število naj bi zmanjšali. če naj bj pred razpustom opra vili vsaj najnujnejše obveze, pa ča ka občinske svetovalce zares nape to delo, saj bi morali odločati še 0 urbanističnih instrumentih in o preustroju občinskih služb, kar pa odbor za sedaj še ni vpisal v dnevni red. vajoč, da levičarski odbor ne razpolaga z večino za njegovo odobritev in da bi zavrnitev proračuna po vzročdla razpust sveta in prihod pre-fektumega komisarja, je pričakovati, da se bodo že v prihodnjih dneh sestala tajništva strank tako imenovanega ustavnega loka, da skušajo najti vsaj zasilno rešitev, do bližnjih upravnih volitev. Na povratku z rimskega shoda tajnikov KD je njen deželni tajnik Coloni na neki strankini skupščini poudaril, da bližnje volitve obvezujejo demokristjane se še odločneje zavzeti, na zakonodajni in upravni ravni, za uresničevanje obnove in prebroditve gospodarske krize. Pri tem je pohvalil odločitev PSDI, da se ne umakne iz deželnega odbora in je potrdil, da bo KD vztrajala na tradicionalni liniji sodelovanja, tudi na izvršilni raviu, z demokratičnimi strankami. Potrdil pa je tudi nasprotovanje sodelovanju v odborih in političnim zavezništvom s KPI, kar ne izključuje specifičnih programskih dogovorov o nekaterih vprašanjih, ki terjajo prispevek vseh demokratičnih sil. Jutri pričetek seminarja za šolnike Jutri se bo pričel v Kulturnem domu vsakoletni seminar za učitelje, profesorje in vzgojiteljice, ki poučujejo na slovenskih šolah na Tržaškem. Seminar prireja Republiški komite za vzgojo in izobraževanje SRS. Jutrišnji prvi dan obsega od 9. do 11. ure predavanje prof. Darje Kramberger o sodobni slovenski mladinski književnosti. Ob 11.30 bo slavnostna otvoritev seminarja, popoldan pa bo posvečen srečanju z Makarovičevo, Grafenauerjevo, Pavčkom in drugimi. • Danes ob 9.30 se bo v Ul. Ponzia-na 14 nadaljeval conski kongres sekcij KPI Sv. Jakoba, Pončane in Magdalene. Zaključne besede bo imel pokrajinski tajnik Giorgio Rossetti. • Zaradi popravil v predoru piri Mon. tebellu bo le-ta zaprt za promet od 23. ure jutri do 5. ure pojutrijšnjem. OB 17. URI V TRŽAŠKEM KULTURNEM DOMU Danes sedmi nastop zborov v okviru «Primorske poje 78> Nastopilo bo dvanajst od 103 zborov, kolikor se jih je letos prijavilo Po uspešnih nastopih pevskih zborov iz vse Primorske v Tolminu, Boljuncu, Vipavi, Krminu, Novi Gorici in Gorici, bo danes odjeknil glas revije » Primorska po jen v tržaškem Kulturnem domu. Nastopili bodo, kot smo že poročali, oktet «Bori» iz Pivke, mešani zbor iz Mač-kolj, mešani zbor tFranc Sedej» iz števerjana, ženski zbor r Gol obar» iz Bovca, mešani zbor «Rečan» iz Ljese, moški zbor «Tabor» z Opčin, moški zbor «Dragotin Kette» iz Ilirske Bistrice, mešani zbor ezana. Sinočnja prireditev je bila tudi sad novega delovnega zagona, ki je zavel v društvenih vrstah. Tradicionalno zanimanje repentabrske mladine za dramsko dejavnost se je po- novno realiziralo z obuditvijo dram ske skupine, ki se je predstavila v dveh oblikah: z recitalom Župančičeve Dume in z veseloigro »Kje je meja». V obeh primerih gre za dokaj izmren pristop in v tem 'je naj-.1 večja vrednost celotne prireditve. Pečat vsemu temu dajeta predvsem dve imeni: to sta domačinka Marinka Piščanc, ki se že dolgo in po žrtvovalno ukvarja s tovrstno dejavnostjo v okviru društva in ki je vdahnila del svoje osebnosti ter precejšnje znanje predvsem recitalske-mu delu večera, ter mladi študent režije Boris Kobal, lej je znal do kaj spretno, predvsem pa na nov, bolj sproščen in nevsiljiv način pre obleči dokaj preprosto, skoraj ba nalno fabulo Ogrinčeve veseloigre v duhovito, izrazno bogato odrsko pripoved, v kateri se mladim igralcem - amaterjem nj treba pretvarjati. Dobršen del zaslug za uspeh gre seveda tudi izvajalcem, od napovedovalke Nadje Bizjak ter Suzane Škabar in Borisa Čoka, ki sta pre brala nekaj odlomkov iz Župančiča, do izvajalk Dume Viviane Purič. Patrizie, Vesne in Ines Škabar, Danijele Vodopivec, Loredane Guštin, Majde Purič in Irene Milič. Navdušenje je izzval tudi glasbeni in-lermezzo, v katerem so nastopili harmonikarji Renzo Tavčar, Marko Piščanc in Fulvio Jtirinčič ter kitarist Franko Guštin. Najtoplejšega aplavza pa so bili seveda deležni prepričljivi Križ in Kraž iz Ogrinčeve veseloigre, to sta Dano Gu štin in Rudi Škabar, ter Tatjana Guštin v vlogi Križeve žene Mariane, Nives Guštin (Križeva hči) in Ren zo Milič v vlogi Z verige. Na harmn niko je spremljal Renzo Tavčar šepetalka pa je bila Julijana Čer nuta. Dne 31. marca nas je zapustila naša draga EDDA 0BERSNEL roj. CRAPESI Pogreb bo jutri, 3. aprila, ob 13. uri iz kapele na pokopališču v Barkovljah. Žalostno vest sporočajo: mož Mario, hči Neva, mama Vittoria, tašča Pavla, bratje, sestra, svakinja, vnuki in drugi sorodniki Trst, 2. aprila 1978 (Pogrebno podjetje Zimolo) Nepričakovano nas je zapustila naša draga ANTONIA BAN vd. DANIELI Pogreb bo jutri, 3. aprila, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v kontovelsko cerkev. Žalostno vest sporočajo: hči Ludmilla, brat Živko, svakinja, svak, sestra in vnuki Trst, 2. aprila 1978 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi našega dragega IGNACA DE L0RENZIJA Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja, zdravnikom in osebju sanatorija «Pineta del Carso* in kriškemu cerkvenemu pevskemu zboru. Križ, Nabrežina, 2. aprila 1978 ZAHVALA Ganjeni ob tolikšnih izrazih sočutja ob izgubi našega dragega LEOPOLDA DANIELIJA se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani ob tem težkem trenutku. Družina Opčine, 2. aprila 1978 ZAHVALA Ganjeni ob tolikšnih izrazih sočutja ob izgubi naše drage LAURE TOMAŽIČ por. URDIH se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani ob teh težkih trenutkih. Družina Trst, 2. aprila 1978 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega brata BORISA PERT0TA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ter na katerikoli način počastili njegov spomin. Svojci Trst, 2. aprila 1978 Ob prvi obletnici smrti JOSIPA ŠKABARJA se ga spominjajo žena Lojzka, hči Irma z družino in drugi sorodniki. Trst, 2. aprila 1976 amaterski oder PROSEK - KONTOVEL Danes, 2. aprila, v Marijinem domu pri Sv. Ivanu JAKA ŠTOKA trije tički Veseloigra v dveh dejanjih Režija: STANE RAZTRESEN TRŽAŠKI SKAVTI IN SKAVTINJE vabijo člane, njihove starše in prijatelje na SKAVTSKI POPOLDAN ki bo danes, 2. aprila, ob 17, uri v Marijinem domu v Rojanu, Ul. Cordaroli 29. Vljudno vabljeni! ZADRUGA PLANINSKI DOM MANGART vabi vse člane in prijatelje na OBČNI ZBOR k> bo jutri, 3. aprila, ob 19.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20 Dnevni red: — Poročilo predsednika — Poročilo blagajnika — Poročilo nadzornikov — Razno Izvolitev novega odbora V morebitnem drugem sklica-nJu. pol ure Po prvem, je občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi. Izleti Pedagoški odsek sindikata slovenske ^'e prireja 25. aprila obisk na eksperimentalno šolo v Podčetrtek, »formacije in prijave do 11. aprila nf sedežu sindikata, Ul. F. Filzi 8, ob torkih in petkih od 16. do 17. ure. Združenje Union javlja, da je še nekaj mest na razpolago za enodnev-tu turistični in smučarski izlet v Ra-y®®eletto - Nevegal. ki bo 9. aprila 78. Informacije in prijave na sedežu združenja Union, Ul. Valdirivo JO tel. 64459, vsak dan od 17.30 do •30. razen ob ponedeljkih, v soboto °d 10.30 do 12. ure. Vsako sredo na ?~a-inem sedežu na Lonjerski cesti f'7 od 18. do 19.30. S SEJE DOLINSKEGA OBČINSKEGA SVETA Iz proračuna je razvidna volja po najbolj smotrnem upravljanju Največ investicij za izgradnjo občinskih hiš v Prebenegu, Nlačkoljah, Borštu in pri Bom ju PD RDEČA ZVEZDA iz SALEŽA organizira dne 16. aprila IZLET V IDRIJO z ogledom bolnišnice «Pavla» in tiskarne »Slovenija*. Vpisovanje pri vaških odbornikih: v Briščikih — Anica Kralj; v Repniču — Neva Milič; v Zgoniku — Jožko Milič; v Gabrovcu — Klavdij Trobec; v Sa-ležu — Bojana Furlan. Vabljeni! Zadnjega marca je potekel rok za odobritev občinskih proračunov. Zato je bila razpirava in sklepanje o proračunu za tekoče leto 1978 ena glavnih točk dnevnega reda petkove seje občinskega sveta v Dolini. Župan Švab je v svojem poročilu rekel, da so upravitelji o letošnjem proračunu veliko razpravljali, celo več kot prejšnja leta. Že v lanskem decembru so ga obravnavali in izglasovali, nakar je bilo potrebno na osnovi novega zakona vse spet pregledati in vnesti predpisane novosti, ki so predvsem v obveznem ravnovesju proračuna. Dopuščena je sicer možnost poviška lanskih tekočih stroškov (374.400.000) za največ 7 odstotkov, kar znese letos 400.192.000. Proračun predvideva skoro 700 milijonov prispevkov od države in dežele in 455 milijonov posojil za kritje stroškov za javne prevoze in za investicije. Župan je poudaril, da je iz letošnjega proračuna razvidna volja uprave p>o najbolj smotrnem upravljanju, ki je v okviru tako tesnih možnosti izbrala za investicije prav izgradnjo občinskih hiš v Prebenegu, Mačkoljah, pri Dom ju in delno v Borštu. Poleg tega je predviden nakup) večjega šolabusa in manjših vozil za občinske redarje in vodovodno službo. Občinske vaške hiše morajo postajati vedno učinkovitejši instrument, ki naj omogoča sodelovanje občanov in pripomore k razvijanju njihove zavesti, odgovornosti in smisla za skupne probleme, >za dobro, demokratično upravljanje in napredek. V razpravo so nato posegli vsi štirje načelniki skupin. Dr. Lojze Tul je za SSk izjavil, da potrjuje izjavo, ki jo je dal že ob prvem glasovanju lani in ugotovil, da je manevrski prostor za izdelovanje proračuna dejansko zelo tesen. Proračun se je pač moral prilagoditi priporočilom za reformo krajevnih financ. Napovedal je vzdržanje njegove skupine in pripravljenost sodelovanja ob konkretnih problemih. Za skupino krščanske demokracije je spregovoril Bevilacqua, ki je v svojem posegu rekel: «Hočem po udariti, da vzdržan glas KD ni sad novih odprtosti ali zavezništev, katerih ni moja stranka nikoli hotela in jih tudi ne namerava osvojiti. To je le znak trenutne odgovornosti v spodbujanju občinskega odbora, da izpelje sprejete obveze: dodajam še, da se bo naše vzdržanje odslej naprej kazalo v stalnem spodbujanju občinskega odbora. ^Čutim dolž- niiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Razna obvestila Kmetijska zadruga v Trstu obvešča svoje člane, da bo redni občni zbor v soboto. 8. aprila, ob 17. uri v dvorani gledališča «F. Prešeren* v Bo-ljuncu. nost priznati ostalim svetovalcem, da ne morem storiti drugega kot se strinjati z nekaterimi nujnimi in neodložljivimi posegi za našo skupnost*, Bevilacqua je ob zaključku spomnil na napeljavo metana in izrekel željo, da bi sedanja vladna večina upravljala državo in javno Življenje v skupno zadovoljstvo. Napovedal je tehnično vzdrževanje o proračunu, ki izhaja iz korektnega programa in odgovornosti. Načelnika PSI Bandi in KPI Švara sta razumljivo podprla predlagani proračun in poudarila, da kljub utesnjenosti, proračun upošteva potrebe občanov in program uprave. Švara je pozitivno ocenil zadržanje SSk in KD. V povzetku pred glasovanjem je župan tolmačil zadoščenje vseh svetovalcev občinskega sveta, ki so s svojim delom in zadržanjem pripomogli k dejstvu, da pri glasovanju ne bo nasprotujočega glasu. Vsi ve- mo. je dejal, da s tem niso bile odpravljene razlike, toda vendarle smo začeli podirati določene pregrade in vnaprejšnje zaprtosti in to med političnimi silami ustavnega loka, kot so v dolinskem občinskem svetu, ki jih v nobenem primeru ne moremo označevati za protiljudske. Izid glasovanja je bil naslednji; KPI in PSI za, SSk in KD vzdržani. KOMISIJA ZA DORAŠCAJOCO MLADINO PRI SKGZ razpisuje letovanje v Zg. Gorjah za mlajše otroke v času od 24. julija do 7. avgusta 1978 in za večje otroke na Vranskem od 17. do 31. avgusta 1978. Vpisovanje na desežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/m. nad., od 9. do 12. ure dopoldne. Ustanovljen pripravljalni odbor za poimenovanje šole v Gabrovcu po J. Srebrniču Na občinskem sedežu v Zgoniku so se v petek sestali predstavniki šolskega ravnateljstva, učiteljstva, staršev, vaščanov iz Gabrovca in občinske uprave z namenom, da se pogovorijo o uradnem poimenovanju osnovne šole v Gabrovcu po Jožetu Srebrniču. Pristojno ministrstvo je že lani sprejelo predlog, da se šola poimenuje po Srebrniču, in je izdalo zadevni dekret. Sedaj pa je stekla akcija, da se čimprej pripravi kulturni prazhik s postavitvijo plošče in morebitnega Srebmiče-vega reliefa oziroma kipca. V ta namen je bil ustanovljen pripravljalni odbor, kateremu predseduje domačin Ivan Furlan in ki vključuje vse družbenopolitične komponente. Prvenstvena naloga odbora je, da z nabiralnimi akcijami prične zbirati finančna sredstva, ki bodo potrebna za kritje vseh stroškov v zvezi s poimenovanjem, obenem pa bo odbor tudi koordiniral celoten potek priprav. Pripravljalni odbor si je zastavil cilj, da bi to slovesnor1: organizirali pred zaključkom letošnjega šolskega leta, čeprav obstajajo utemeljeni dvomi, da v tako kratkem časovnem obdobju ne bo dokončan re- liiiiiiiiniiiimuiiiiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiHiiiiimiiiiHimimmimiiiMiiiiiimiiiiiiiMmiiiniiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH Z ZASEDANJA ZGONIŠKEGA OBČINSKEGA SVETA __________________________/__________________________________________________________________________ Kljub težavam bodo zagotovili vsaj osnovne socialne storitve Letošnji proračun je dejansko vsiljen Na četrtkovem zasedanju je zgo-1 jih poseg;!? sta načelnika svetoval-niški občinski svet obravnava' in, skih skupin Srečko Orel in Vladi-sprejel sklepe v zvezi z izgradnjo j mir Rebula sprejela na znanje, da in prehodom bencinovoda po kra- i je letošnji proračun dejansko vsi-škem ozemlju, uravnavo lanskega ijen in je očitno le prehodnega zna- proračuna in sestavo proračuna za leto 1978. Kot je orisal župan Jože Guštin, je zgoniški občinski svet pred leti dvakrat zavzel negativno stališče do čaja, v duhu «austerity», saj s tako omejenimi finančnimi sredstvi je res nemogoče primerno ukrepati za zadostitev vseh zahtev in potreb. Proračun je bil odobren z ve izgradnje naftovoda Aquila - Viscojčino glasov, medtem ko se je sve-(skupno z dolinsko občino), kar je: tovalska manjšina vzdržala, onemogočilo uresničitev tega načrta, j Proračun predvideva 698.449.681 Sedaj pa ima družba ministrsko do-i ur »prometa*: 505.624.542 lir teko-voljenje, na podlagi katerega bi lah- j čih izdatkov, 107.487.800 lir za na-ko izvedla dela tudi brez privolje-; ložbe in javna dela, razne krožne nja občine in zainteresiranih last j nikov. Po dolgih posvetovanjih in j NAMERAVATE KUPITI NA OBROKE POHIŠTVO, AVTO, BARVNI TELEVIZOR itd.? Obrnite se na KMEČKO IN OBRTNIŠKO POSOJILNICO V NABREŽINI Posojilo je cenejše od obročnega plačevanja in še prihranili boste! KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI — TVOJA BANKA Urnik: 8.30 — 12.30 in 16. — 17. — Telefon: 200186 enotnem nastopu občinske uprave ter \ lastnikov (s posredovanjem Kmečke zveze) je družba nudila vsa jamstva, je sprejela zahteve po pravični odškodnini in je zagotovila svoj doprinos za speialno korist celotne krajevne skupnosti kot protiuslugo za vrtanje krašfce zemlje. Občinski svet je z glasovi svetovalske večine (manjšina sc je vzdržala) spre jel sklep, ki pooblašča občinski odbor, da omogoči uresničitev bencinovoda, vendar pod pogojem, da se predhodno zaščitijo koristi, izplača odškodnina in da se nato poskrbi za vzpostavitev prvotnega stanja. Župan in odbor si pridržujeta pravico, da nadzorujeta točno izvajanje vseh obveznosti. Po uravnavi lanskega proračuna (treba je bilo skrčiti posamezne postavke, ker je bilo občini dodeljeno prenizko posojilo), je občinski svet v skladu s členom 17 zakona št. 43/78 za 50 odst. povišal tarifo za odvažanje smeti (od 60 na 90 lir na k v. meter), ker leta ne sme poslovati z izgubo. Zatem je podžupan Boris Simone-ta orisal proračun za leto 1978, katerega restriktivno pogojujejo določila zakona št. 43/78 reformi javnih financ. Vsaka krajevna uprava mora doseči izenačenje med svojimi dohodki in izdatki, brez možnosti najetja posojil za kritje tekočih stroškov. To pa pomeni, da je postal letos proračun zgolj formalni upravni akt, ki nikakor ne more odražati prave politične volje uprave, ki s tako omejenimi sredstvi ne more zadostiti vsem potrebam in le s težavo lahko zagotovi osnovne socialne storitve. Z zvrhano mero odgovornosti vseh dejavnikov, bo možno premostiti to težko obdobje, v pričakovanju boljših časov. V svo- V ORGANIZACIJI TPPZ Tradicionalni 1. maj Bogat kulturni program Vodstvo in- kolektiv TPPZ si prizadevata, da bo letošnji praznik dela zadtftnr Smr pomen slavja. Letos namreč proslavljamo 30. obletnico republiške ustave, ki se je porodila iz odporniškega gibanja, v katerem smo mi bivši partizani mnogo pripomogli za o-brambo napredne družbe, enakopravnosti delavskega razreda, za demokracijo, mir in bratstvo med narodi. V popoldanskih urah se bodo v Bazovici na prireditvenem prostoru. 29. in 30. aprila ter 1. maja zvrstili pevsko - instrumentalni in folklorni ansambli ter športniki, ki bodo delavskemu prazniku dali slovesen značaj. Bazovica bo za to priložnost o-krašena z zastavami in zelenjem. Vse tri dni bo v večernih urah zabaval plesni orkester. Ob tej priliki bo TPPZ razvil svoj prapor. Poskrbljeno bo za resnično pristno domačo kapljico in jedačo. Razstave V galeriji »Sala d Arte lavulozza d'Oro», na Trgu Puecher 3 (bivši Trg Giuliani), je razstava de) Laile Grison Cav; eri in Femania Martinellija. Razstava bo odprta do 6. aprila s sledečim urnikom: 0b delavnikih 10. 13. in 17. • 20.. ob praznikih od 10. do 13 ure. Danes, NEDELJA, 2. aprila FRANC Sonce vzide ob 5.44 in zatone ob 18.33. _ Dolžina dneva 12.49. — Lu-'Oi vzide ob 2.39 in zatone ob 12.55. Jutri, PONEDELJEK, 3. aprila ŽARKO Včeraj - danes Frenie včeraj: Najvišja temperatura 1-J.7 stopinje, najnižja 9,9, ob 13. uri “•J stopinje, zračni tlak 1008,3 mb vlaga 65-odstotna, nebo 6 dese-^ik pooblačeno, veter zahodnik 6 km ba uro, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,3 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE ^ Trstu se je rodilo 16 otrok, hmrto pa je 16 ose’. RODILI SO SE: Gabriele Castro-vincj Grillo, Michela Mervich, Va-tontina Sattolo, Valentina Tomasi, abio Tomasi, Paolo Da Pozzo, Mi-p'e'a Covacci, Jade Craig, Samuele togiacomn. Enrico Crisciani, Fe-derica Bani, Linda Romerio, Pame-,? Orociati, Nazareno Busletta, Giu-10 Morgan, Maurizio Giaoobbe. UMRLI SO: 74-letna Margherita iriitta vd. Deangeli, 73-letni Plinio °zzatti, 62-letni Giordano Zaghet, -letni Carlo Možina, 74-letna Ca- ZA VAŠO POROKO ‘FOTOGRAFU* EGON Oglasite se pravočasno Telefon 793-295 TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera) terina Slatich vd. Crevatin, 86-let-ni Mario Cioccolanti, 70-letni Ettore Pescatori, 68-letni Giordano Gento-nio, 78-letni Vittorio Schefer, 89-let-ni Leonardo Costanzo, 84-letna Augu-sta Thaller vd. Chersi, 87-letni Gio-vanni Rizzi, 73-letni Lorenzo Vatta, ,1-letni Germr ) Zucchiatti, 69-letni Orlando Skocaj, 50-letna Anna Ve-gliach por. Giovannini. OKLICI: avtoelektrikar Aldo Ban in kuharica Vida Starnad, upokojenec Mario Ulcigrai in gospodinja Angela Marinaz, uradnik Stanislao Sadlovvski in otroška negovalka Milena Bogatez, uradnik Duilio Mariani in uradnica Valeria Fusco, ku rir Bruno Gerola in tipkarica Cinzia Rulli, uradnik Salvatore Sacca in trg. pomočnica Elide Cavo, trg. po močnik Claudio Leone in trg. pomočnica Laura Zudeh, zavarovalec Ful-vio Paren in blagajničarka Renata Mica, trg. pomočnik Loredano Do-brila in frizerka Aurora Codiglia. telefonski delavec Sergio Zacchigna in trgovka Maria Madotto, mehanik Lino Mario Bertocchi in trg. pomočnica Nadia Bellich, mehanik Sergio Susel in gospodinja Fulvia Delini, delavec Armando Giurgiovich in gospodinja Adriana Jugovac, tkalec Roberto Schiavon in trg. pomočnica Marisa Tamburini, klepar Roberto Belaz in uradnica Mara Furlan, u-čitelj Leo Treu in biologinja Agnese Leopaldi, delavec Matteo Rizzi in izdelovalka copat Raffaella Bizzoca, učitelj Gennaro Di Meglio in uradnica Eleonora Valle, uradnik Fabio Battellinj in uradnica Alessandra Bertotti, upokojenec Giulio L’Erario in upokojenka Serafina Tomasicchio, uradnik Claudio Di Stefano in uradnica Tiziana Ferluga. Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Garibaldi 5. Ul. Diaz 2, Ul. Son-cini 179, Ul. Revoltella 41. (od 8.30 do 13. in od 10. do 20.30) ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance'INAM m ENPAS od 22. do 7. ure: telef. št 732-627. V predprazničnih In prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje ne pretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM. INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441. nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavljte: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. LOTERIJA BARI 78 11 42 50 48 CAGLIARI 78 26 31 74 8 FIRENCE 67 62 19 2 51 GENOVA 21 76 65 69 55 MILAN 42 11 60 48 77 NEAPELJ 24 11 29 38 15 PALERMO 2 68 24 81 5 RIM 88 81 24 37 83 TURIN 54 83 85 18 24 BENETKE 15 56 34 64 37 ENALOTTO 2 2 2 IX 1 1 2 X 1 1 Z KVOTE: 12 točk — 33.782.000 lir; 11 točk - 539.000 Ur; 10 točk - 38.300 Ur postavke znašajo 83.536.000 lir, 1 milijon 801.339 lir pa bo izdatkov za povračilo glavnic, medtem ko u-pravnega primanjkljaja letos ni. Med dohodki pa je najvišja postavka v znesku 237.803.412 lir, ki ga bo v skladu z novo zakonodajo prispevala država. Neprecenljivo delo openske ženske zveze Tudi openske žene želijo prikazati obračun svojega dela ob praznovanju mednarodnega dneva žena. V nabirki ob priložnosti razdeljevanja izkaznic, so žene nabrale med domačim prebivalstvom 397.500 lir. Nabrana vsota bo — kot vsako leto — prjspevek za vzdrževanje organizacije ZŽI. Tudi od izkupička praznika 8. marca je odbor namenil za osrednjo organizacijo še 70.000 lir. Ostalo je bilo razdeljeno takole: 20.000 lir za dvorano PD Tabor, 20.000 lir za novo ploščo na partizanskem spomeniku na pokopališču in 20.000 lir za skupnost Družina Opčine. Da se ženska organizacija na Opčinah lahko vsako leto tako izkaže, je dokaz, da so openske žene vključene s svojim delom v pestro politično in kulturno življenje na Opčinah. Je ni akcije in nastopa naprednih političnih strank ali domačega prosvetnega društva, da ne bi žene, ne samo posamezno, ampak kot organizacija, dale svoj tehtni doprinos. Zato ni naključje, da uživajo podporo in sodelovanje domačega prebivalstva. In cirkusa ni bilo... Tudi v bazovski šoli so si včeraj privoščili kanček prvoaprilske zabave. «Učitelj je rekel, da bo šel cirkus mimo Bazovice. Prišel je v razred, s Primorskim dnevnikom in nam pokazal reklamo Ameriškega cirkusa,» tako nam piše učenka 2. razreda osnovne šole «Primož Trubar v Bazovici Milena Grion. «Vsi smo verjeli,» se nadaljuje njeno ljubko pisemce. Mitro snu> se o-blekli in šli na pločnik. Čakali smo, da bi šel cirkus mimo, c. bila je le šala. Ničesar nismo videli in vrnili smo se žalostni v razred.* RAZPIS NATEČAJA Zgoniška občina je razpisala javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov za mesto šoferja pri občinski smetarski službi. Sleherni kandidat mora izpolnjevati običajne pogoje, o*' za predložitev zadevnih prošenj pa zapade v četrtek, 6. a-prila t.l. Vsr pojasnila nudi ob činsko tainištvo lief oz. kipec (izbira v tem smislu bo padla na osnovi gmotne razpoložljivosti). V tem primeru bo u-radno poimenovanje šole prenešeno na september. Že ta torek se bo pripravljalni odbor podrobneje pogovoril o celotni zadevi, v najkrajšem času pa bodo tudi sklicali širši sestanek vseh vaščanov iz Gabrovca, v upanju, da bi bil pristop in sodelovanje čim širše, saj je šola dejansko bogastvo nas vseh. - bs - Za demokralienejšc vodenje uradnih spiskov v kmetijstvu Serija štirih «navodil», ki jih je pred kratkim Evropska gospodarska skupnost priporočila devetim članicam kar zadeva definicijo in vodenje kmetijskih dejavnosti, je posegla v kmetijske strukture tudi na območju dežele Furlanije - Julijske krajine. Zaradi toga je treba novim smernicam prilagoditi tudi deželno normative na tem področju, ki se med drugim oslanja tudi na deželni zakon štev. 10 iz leta 1972 (s tem zakonom so med drugim vpeljali tudi uradne spiske kmetijskih posestnikov). Na predlog deželnega odbornika za kmetijstvo Del Gobba je deželni odbor te dnj sestavil zakonski osnutek, ki usklajuje »navodila* E GS s pravili, ki jih vsebuje že omenjeni deželni zakon štev. 10. V kratkem bo o osnutku razpravljala pristojna posvetovalna komisija, nakar se bo razprava prenesla v deželno skupščino. Osnutek med drugim predvideva določeno »demokratizacijo* pokrajinskih odborov za vodenje u-radnih spiskov in sestavo posebnih odborov v vseh občinah. • Jutri ob 18. uri bo na sedežu na Trgu Stare mitnice 11 ustanovni zbor celice KPI ENEL. Govoril bo Giorgio Pasi. itiiHitiiiiiHiiiiiHiiiHHiiniHiHHiiitHtiiiHitiiiititHii ZA POIMENOVANJE OSN. ŠOLE V NABREŽINI PO VIRGILU ŠČEKU V spomin na Rozalijo Colja daruje Armid Ukmar 10.000 lir. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Ob priliki poroke nečaka Andreja daruje Cvetka Regent 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Zorke Škabar (Velikj Repen) darujejo stric Anton z družino ter družina Škrk 25.000 lir. Viktor Stoper (Bazovica) daruje 11.000 lir. Ob 7. obletnici smrti Angela Ru-stje daruje žena Julka s- sinovi Ma-rjom, Darkom in Oskarjem 20.000 lir. Darovi in prispevki ZA VZDRŽEVANJE SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ KRIŽA Ob 6. obletnici smrti Giovannija Spadara daruje žena Pierina 10.000 lir. ZA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL Ob 2. obletnici smrti drage mame in none Marije Bukavec vd. Čuk darujeta sin Milan in vnukinja Dunja 30.000 lir. Namesto cvetja na grob Itala Fag-gina darujeta Anica in Drago Štoka 10.000 lir. Mirko Milič 5.000. Cveta Regent 10.000, Rado in Majda Menucci 10 tisoč, Karlo Gerlanc 20.000, Andrej Starc (Kontovel 65) 10.000, Josip Regent (Kontovel) 10.000, Lidija in Miloš Kalc 20.000, Uči Corazza 50 tisoč lir. Ob obletnici smrti Franca Husuja daruje hčerka Slavica 30.000 Ur. * * # V spomin na pok. Karla Petarosa darujeta Franc in Pepca (Boršt 70) 5.000 lir za TFS «Stu ledi*. Namesto cvetja na grob dragemu Poldiju darujeta Toni in MireUa 10.000 lir za SPD Tabor. Ob prvi obletnici smrti Josipa Ška barja darujeta Lojzka in Irma 50 tisoč za ŠD Polet in 50.000 lir za SPD Tabor. N.N. daruje 10.000 lir za Dijaški dom. Ob priliki prve obletnice smrti prababice Alojzije Milič darujejo vnukinje Elena in Nadja Škabar 5 tisoč ter Sonja in Magda Rebula 10.000 Ur za ŠK Kras. Ob 30-letnici delovanja SDD daru je Marija Bobek 5.000 lir za Sloven sko dobrodelno društvo. Namesto cvetja na grob Ignacija De Lorerizija daruje družina Bogomir Sirk 5.000 lir za ŠD Mladina. Namesto cvetja na grob Ignacija De Lorenzija darujeta Eleonora in Albina z družinama 20.000 za ŠD Mladina in 10.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na pok. Zoro Škabar da ruje družina Draga Sedmaka 5.000 Ur za PD Kraški dom. Terezija Bolježivec daruje 10.000 lir za postavitev kipa Ivana Grbca v škedenjski šoli. Podporni člani TPPZ darujejo: Cveto Slapnik 6.000, Peter Corbatti 10.000, Ivan Strajn 1.000, Dušan Pangerc 10.000, Ivan (Zanko) Zobec 5.000, Germano Švara 10.000 in Branka Domio 10.000 Ur za TPPZ. Namesto cvetja na grob Borisa Pertota daruje Smiljan Starec 20.000 lir za TUK Sirena - Barkovlje. V počastitev spomina Marije Da-mjanič vd. Komelj daruje prof. Desco z družino 10.000 Ur za ŠZ Bor. Namesto cvetja na grob Zore Škabar darujeta Paulina Škabar (Repen 56) 2.000 lir in Milan in Verica (Repen 104) 3.000 lir za PD Kraški dom. Namesto cvetja na grob Nacjo-ta De Lorenzija darujeta Luciana in Ančko 5.000 lir za PD Vesna. Namesto cvetja na grob Zore Škabar daruje družina Janka Budina 5 tisoč Ur za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Karla Petarosa daruje družina Mauri (Boršt 149) 5.000 Ur za ŠD Breg. V počastitev spomina Ignacija De Lorenzija darujeta Vlasta in Armi-do 5.000 Ur za PD Vesna v Križu. V spomin na Karla Petarosa daruje družina Hervat (Boršt 64) 5 tisoč lir za PD Slovenec. Namesto cvetja na grob Karla Možine darujejo družine Draga Miliča. Ivana Miliča in Draga Kreševiča 15 tisoč Ur za ŠD Primorec. Namesto cvetja na grob tete Pep-ke daruje družina Draga MiUča iz Zgonika 20.000 lir za PD Rdeča zvezda. V spomin na pok. Karla Možino daruje družina Aleksandra Kalca 10 tisoč Ur za ŠD Primorec. V spomin na Karla Petarosa daruje družina Rapotec (Boršt 62) 5 tisoč Ur za PD Slovenec. Namesto cvetja na grob Nacjota De Lorenzija darujeta Karla in Francka Sedmak 10.000 lir za ŠD Mladina. Namesto cvetja na grob Jorde An-toninj darujeta Antek in Tatjana Terčon 5.000 lir za SK Devin. Ob nepraznovanem 42. rojstnem dnevu pok. Avguština (Marina) Širca daruje brat Franko 25.000 lir za SK Devin. Namesto cvetja na grob Ignaca De Lorenzija daruje družina Guštinčič 15.000 lir za PD Vesna. Za godbeno društvo iz Nabrežine darujejo l.uciano Suza 10.000, Stanko Caharija 5.030, Emil Milanič 10 tisoč in Stanko Kralj 10.000 lir. Ob obletnici smrti Franca Husuja daruje hčerka Slavica 30.000 lir za pevskj zbor Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob pok. Angele Milič daruje Kristina Milič (Zgonik 14) 5.000 lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob dragemu Nacjotu De Lorenziju darujejo sestrične Delka, Polda in Nada 15.000 lir za PD Igo Gruden. Za kriško glasilo Skdanc darujejo: Ladko Lozar 3.000, družina šemec 2.000, Fanica Sedmak 5.000 ter družina Sedmak (Devinščina - Prosek) 5.000 Ur. Namesto cvetja na grob pok. Antona Pahorja iz Jamelj darujejo sodelavke hčerke Danice 30.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade. V isti namen daruje Amalija Antonič iz Cerovelj 10.000 Ur. Namesto cvetja na grob Ignacija De Lorenzija daruje Dušan Košuta i družino 20.000 lir za športno društvo Mladika iz Križa. ZA POIMENOVANJE ŠOLE V GABROVCU PO JOŽETU SREBRNIČU Namesto cvetja na grob Zorke Škabar darujeta Milka in Stanko Budin 10.000 Ui-. j: .fr IHIHHIIHHHHHItrfHIHI^tilipHHHHIlillllHIHIIIIHIJIIIIIrtllllllHHlMHHIIHHHHHHHHHIinHHHHIIIIHIIIHHtlllHIHHHHHHIlHIIHHHHHHHnHmiHHHIIIHiHIHma KMETIJSTVO ■ ŽIVALSTVO - ŽIVINOZDRAVSTVO ______________________PIŠE VET. BORIS ŠTR€KEU_ Kako in kdaj naj si nabavimo psa Vpr.: Že dolgo časa premišljujem, da bi kupila sinu psa. Čeprav sem se končno odločila, da bom to pomlad nabavila psa, ne vem pa še. k.atera pasma psa bi najbolj odgovarjala sinu. Naj povem, da ima otrok pet let in z velikim veseljem pričakuje novega prijatelja, kot tudi mož in jaz sama. Odg.: Najbolj pogosta napaka, ki se ponavlja pri nakupu psa je ta, da starši ne kupujejo živali za otroka, ampak zase. Z druge strani tudi otrok sam ne sme samoiniciativno zbrati zaželenega psa, ker se še ne zaveda odgovornosti, ki mu jo prinaša na novo nabavljena žival. Pri sami izbiri psa ima vehko važnost kraj in velikost bivališča gospodarja. Razumljivo je, da si lastnik, ki ima hišo z vrtom, lahko privošči psa večje pasme in tudi živahnejšega, kot če živi v mestnem stanovanju. Poleg materialne plati družine, je treba upoštevati starost otroka in predvsem temperament samega o-troka. Povedati moram, da ni šablonskega pravila, po katerem bi lahko priporočal psa za triletnega otroka, ali psička za petletnega otroka. Orientativno naj velja, da otrok, ki je po temperamentu miren. potrebuje mirnega in ljubeznivega psa, ki mu bo delal družbo ves dan. V primeru, da je otrok živahen in neutrudljiv, potrebuje živahnega psa, ki bo z njim tekal in se igral. V vsakem primeru moramo upoštevati tudi željo otroka, toda preden izberemo žival, moramo preučiti vse prej navedene faktorje in komaj potem se odločiti za eno ali drugo pasmo. Drugo napako, ki delajo starši, .je ta, da otroku dajejo v oskrbo psička, takoj ko žival pride k hiši. Zavedati se moramo, da otrok do dvanajstega ah štirinajstega leta še ni sposoben si prevzeti vso odgovornost do psa. Z druge strani pa je potrebno, da otroku damo vedno večjo odgovornost do živali, a to naredimo postopoma. Istočasno ko otrok dorašča, si mora prevzeti vedno večjo skrb za žival. Razumljivo .je, da otrok ko ima šest ali osem let. ni še sposoben držati vso evidenco o psu Skrbeti bi moral za vsakodnevno hranjenje, za razna obvezna in neobvezna cepljenja in tudi na raz plod živali. Temu lahko še dodamo vsakodnevno negovanje in v primeru, da žival zboli, vodenje psa k veterinarju ter še nešteto podobnih opravil. Ko se odločimo, da nabavimo psa, se nam porodi nov problem. V katerem življenjskem obdobju je najbolj primerno, da psička odvzamemo od matere? Pri tem mora- POVRAČILO OBRESTI STRANKAM ZAVODA «CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE» Zavod «Cassa di Risparmio di Trieste obvešča svoje stranke, da je bil na vse tekoče račune in hranilne knjižice povrnjen delež obresti 1977 v višini 2%, ki je bil svoječasno obdržan zaradi ministrskega odloka z dne 23.12.1977 št. 936. I DmŠ§FftRMO Dl TRIESTE mo računati, da se to žival tudi najhitreje in najbolje navezala na novega gospodarja. V strokovni literaturi se temu procesu pravi so-ciaUzacija psa. Naj takoj povem, da je optimalno obdobje, ko ima psiček šest do osem tednov. V prir meru, da pes ni imel stika z ljudmi do šestnajstega tedna, obstaja realna možnost, da pes postane plašljiv, se izogiba intimnemu stiku in celo lahko grize, prav zaradi prirojenega strahu. Do takih rezultatov so prišli, ko so dresirali pse za slepce. Psi, ki so bili več časa pri materi, se niso dovolj navezali na novega gospodarja in logično mu niso nudili tiste pomoči, ki jo slepec potrebuje. Nevarnost nastopi tudi, če psa odtujimo od matere in drugih mladičev prezgodaj, to se pravi pred šestimi tedni. V tem primeru se žival preveč naveže na novega gospodarja. Dokazano je. da prav taki psi, ko dosežejo spolno zrelost (pri razplodu) večkrat, odklanjajo druge pse in to storijo predvsem samice. Pojavljajo se tudi različne težave pri porodu in zgodi se tudi, da psica ne pusti sesati mleka mladičem. Prav razdobje od šestega do osmega tedna starosti psa, odgovarja za najboljšo socializacijo psa, to se pravi žival se bo pravilno navezala na novega gospodarja. Važen je tudi letni čas nabave novega psa. Spomladanska legla so nedvomno boljša od jesenskih. Spomladanski psički so bolj odporni in tudi klimatske razmere so nedvomno boljše za njihov razvoj. Pri tem mislim predvsem na možnost gibanja v sončnih, toplih dneh in tudi na vlogo sončnih žarkov. Plav ultravijolični žarki so važna komponenta pri preventivi rahitisa in tudi pripomorejo k boljši rasti. V jesenskih hladnih, deževnih dnevih so možnosti obolenja mladega organizma veliko večja. Predvsem nastopijo razna pljučna obolenja in tudi infekcijska. Razumljivo je. da mora jeseni in pozimi žival ostati pretežno v zaprtem prostoru. Vzgajanje v mestnem stanovanju je v takem primeru nedvomno težavnejše in tudi zahtevnejše. Iz že omenjenih razlogov je potrebno že pri sami nabavi psa dobro premisliti, katerega bomo izbrali in tudi koliko naj oo star. Na tak način se izognemo nevarnosti, da se bomo naveličali psa. kot se na žalost večkrat dogaja. Žalostno je, da se naveličani lastnik. ko se hoče iznebiti živali na izbira sredstev, in se večkrat poslužuje celo usmrtitve. GORIŠKI DNEVNIK 2. aprila 1978 PO KRMINU LETOS ŽE DRUGI KONCERT NA GORIŠKEM Prodoren uspeh enajstih zborov na goriškem koncertu Primorska poje Zbori so navdušili goriško publiko, ki je do kroja napolnila dvorano goriškega A vditorija - Naša pesem ohranja svojo vitalnost Tudi na goriški koncert letošnje Primorske poje, revije pevskih zborov z obeh strani meje med Jugoslavijo in Italijo, ki se odvija v naših krajih letos že devetič, je prišlo zelo veliko ljudi, ki so do kraja napolnili dvorano deželnega Avditorija. Tako so tudi Goričani dokazali, da ljubijo slovensko pesem in da prihajajo radi na prireditve, čeprav je teh v našem mestu v zadnjem času kar precej, in to na precej visoki kvalitetni ravni. Težavno pa je pri taki prireditvi organizacijsko delo, kajti ni lahko urejati nastopa enajstih, skoro vseh zelo številnih zborov, v prostoru, ki je sicer primeren za glasbene prireditve, ne pa za tristo nastopajočih. To je sicer problem vseh koncertov revije Primorska poje, ki dobiva iz leta v leto množičnejši značaj. Morda je ka zalo letos prirediti kar deset in ne »samo* devet koncertov; tako bi bilo na vsakem koncertu največ deset zborov. Pozdrav organizatorjev poslušalcem, pevkam in pevcem, je prinesel tajnik SPZ za Goriško Marko Wal-tritsch. ki se je v svojem govoru navezal na tradicijo slovenskega zborovskega petja, ki se v organizirani obliki razvija pri nas iz či-talniških časov in ki ni izgubila, v vsej Primorski, na tej ali drugi strani državne meje, kljub konsu-mistični mrzlici, svoje množičnosti, svoje narodnostno - politične važnosti in pomena. Govornik se je navezal na prvo množično pevsko prireditev, ki je bila v goriškem Ljudskem domu novembra 1945, na nekako predhodnico današnje množič-nejše Primorske poje. Poudaril je tudi množičnost te primorske manifestacije, ki ji ni primerjave v drugih slovenskih deželah ter podčrtal mnenja, ki jih glasbeni strokovnjaki iznašajo, da je prav, da poleg starejših gojimo sodobne pesmi. To so pevci na goriškem koncertu tudi dokazali, saj smo, zlasti iz grl pevcev najboljših zborov čuli vrsto novih pesmi, ki bodo prav kmalu postali tradicionalna zaklad niča naših pevskih zborov. V Gorici so nastopili Oktet Majnik iz Tolmina, moški zbor Soča iz Nove Gorice, moški zbor Svoboda iz Anhovega, moški zbor Andrej Paglavec iz Podgore, mešani zbor Stu-deno, moški zbor Fran Venturini od Dom ja, ženski zbor Sloga iz Črnega vrha nad Idrijo, mešani zbor Oton Župančič iz štandreža, mešani zbor Drago Bajc iz Vipave, mešani zbor Marij Kogoj iz Trsta in moški zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine. Majhno in veliki zbori torej, bolj ali manj kvalitetni, kar pa je odvisno od številnih faktorjev. Sicer pa ni namen Primorske poje prirejati tekmovanja. Nekateri zbori so že znani goriški publiki, drugi so se prvič predstavili na goriškem odru. Naj nam bo dovolieno povedati, da je poslu- šalce prijetno presenetil ženski zbor iz Črnega vrha, da jih je prav tako prijetno presenetil moški zbor Andrej Paglavec iz Podgore. S tem nočemo mimo drugih zborov. Druge že poznamo po njihovi boljši kvaliteti, vseeno pa je treba poudariti vse, kar se novega poraja. Ljudje so odhajali iz dvorane zadovoljni, pevci, zborovodje in prireditelji pa so se še kakšno urico u-stavili v naši stari prosvetni dvorani, kjer se je ob kozarčku briške kapljice naša pesem še naprej prepevala. Na vrsti sta še današnji koncert Primorske poje v Trstu in 15. in 16. aprila zadnja letošnja koncerta v Sežani in v Izoli. Shod PSI v Špotru o globalni zaščiti V sredo, 5. aprila, ob 20.30 bodo sekcije socialistične stranke iz Beneške Slovenije priredile v prostorih hotela Belvedere v Špetru ob Nadiži konferenco o »etnično-jezi-kovnih problemih Beneške Slovenije*. Uvodni govor bo imel posl. Loris Fortuna, prvi predlagatelj socialističnega zakonskega osnutka o globalni zaščiti slovenske manjšine, prisotni pa bodo tudi drugi socialistični predstavniki. Sledila bo razprava o tem vprašanju. Izlet žena za 25. april Ženski iniciativni odbor za Goriško priredi v torek, 25. aprila, celodnevni družinski izlet z ogle dom tovarne konfekcije IDEAL in tovarne pohištva MEBLO v Novi Gorici. Po kosilu v Kobaridu bo še ogled novega naselja v Bregi-nju, ki je bil od potresa do tal porušen. Za izlet vpisujejo do 15. aprila v Gorici, v Ul. Malta 2 (od 17. do 19. ure), v trgovini jestvin v Pev-mi, Pepca Pintar na Oslavju, v domu Andrej Budal v štandrežu, v gostilni Tomšič in pekarni Cotič v Sovodnjah, Ivan Petejan na Peči, v trgovini jestvin na Vrhu, Slavica Vižintin pri Devetakih v Dolu, Vilma Gergolet - Juren na Poljanah, v občinski knjižnici v Doberdobu in v trgovini jestvin (pri spomeniku) v Podgori. NA SOČI MED SOLKANOM IN GORICO Na Bledu so se domenili za gradnjo dveh jezov Prvi bo služil solkanski hidroelektrarni, drugi pa potrebam namakanja furlanske nižine Na Bledu so člani mešane jugo-slovansko-italijanske komisije o preučevanju voda, imeli v četrtek in v petek sestanek, na katerem so preučili vprašanje skupnega izkoriščana Soče na goriškem po dročju. Kot je znano, je v osimskem sporazumu predvideno, da se na področju Gorice zgradi jez, ki bo služil tako potrebam električne energije na jugoslovanski kot potrebam namakanja kmetijskih površin na italijanski strani. Strokovnjaki pa so ugotovili, da bi en .jez ne zadoščal potrebam obeh partnerjev in da .je treba zato zgraditi dva jeza. O tem je že sprejel potrdilno stališče tudi goriški občinski svet. Na Bledu so Jugoslovani prikazali podroben načrt gradnje hidro elektrarne pri Solkanu. Tam so že pričeli s pripravljalnimi deli, na jesen pa bodo pričeli graditi hi-drocentralo. Italijanski strokovnjaki so obljubili, da bodo v roku štirih mesecev pripravili načrt za jez pri Gorici (severno od pevm-skega mosta). Sredi maja bo v Firencah drugi sestanek, na katerem bo govor o onesnaženju voda. Tudi to vprašanje zadeva goriško področje, še bolj pa druga področja ob meji. Blejskemu sestanku so prisostvo- NA ZBORU VOLIVCEV V ČETRTEK ZVEČER Demokratično preverjanje proračunske politike občinske uprave v Doberdobu Podžupan dr. Mario Lavrenčič je opozoril na omejitve, ki jih zakonski dekret vnaša v sestavo proračuna za leto 1978, ter poudaril obveznosti do razvoja slovenskega šolstva in kulture, ki se jim občina ne more izogniti Občinska uprava v Doberdobu je v petek zvečer predstavila svoj proračun občanom. Poglavitne postavke proračuna ter njihovo obrazložitev so predstavniki občine pojasnili na zboru volivcev, ki so ga priredili v sejni dvorani. Sestanek je odprl župan Andrej Jarc, ki je v okvirnem govoru razvil predvsem misel, da bodo v proračunu za leto 1978 razpolagali samo s Sredstvi, ki jih bosta občini namenili dežela in država. Zgodilo se bo prvič, da bodo že vnaprej vedeli, s 1 kolikšnimi1 ■ sredstvi bodo razpolagali v razdobju novega proračuna. Politiko občinske uprave je na podlagi proračunskih postavk nato osvetlil podžupan dr. Mario Lavrenčič. Uvodoma je opisal zakonski dekret o nujnih ukrepih na oodročiu kratevne finance, na no- Tajnik SPZ Marko VValtritsch pozdravlja publiko, v ozadju oktet Majnik iz Tolmina Moški zbor »Andrej Paglavec* iz Podgore Mešani zbor »Oton Župančič* iz Štandreža dlagi katerega občinske uprave ne bodo več najemale posojil za kritje primanjkljajev pri državni hranilnici. Poleg tega je povedal, da se tekoči stroški za leto 1978 ne smejo povečati več kot za 7 odstotkov. Dr. Lavrenčič je proračunsko stanje ilustriral s podatki iz lanskega proračuna, ki je znašal 118 milijonov lir in v katerem je bilo razpoložljivih' >50 milijonov lir. S tem zneskom bo občina lahko razpolagala za tekoče stroške v letu 1978. Potemtakem bodo izdatki proračuna znašali 50 milijonov za tekoče stroške, 66,6 milijona za osebje, 6,4 milijona za odplačevanje poprejšnjih posojil, 5,6 milijona za prispevke prevoznemu konzorciju ter 2,4 milijona za ostale stroške; skupno torej 131 milijonov lir. Poleg zgornjega zneska pa je potrebno predvideti nekatere nove potrebe, ki izhajajo iz specifičnih potreb naše narodnostne skupnosti zlasti na področju kulturno - prosvetnega in šolskega delovanja. Če se strinjamo, da sta šolstvo in kultura na prvem mestu za razvoj Slovencev, se moramo tudi strinjati s postavkami v proračunu, po katerih se bo zvišal za 29 odstotkov. Pri tem moramo omeniti skrb, ki jo bomo v okviru večnamenskega javnega kulturnega središča v Ronkah posvečali našim ljudem na območju Tržiča. Občina bo v sklad tega sre- dišča prispevala 700.000 lir. oziroma po 500 lir na vsakega občana. Dr. Mario Lavrenčič je nato govoril o prirejanju tečaja slovenščine za učence italijanske osnovne šole, o nakupu knjig za srednješolce, prevozu učencev, ureditvi knjižnice, delovanju prosvetnih in športnih društev, stikih s Prvači-no, za kar bo potrebno zagotoviti denarna sredstva. Poleg tega namerava občina pri Slovenskem raziskovalnem inštitutu finansirati študijo o možnostih odprtja slovenske nižje srednje šole v Doberdobu. Opozoril je na težnjo, ki se kaže v skupnih službah, da bi leto zaključevali z uravnovešenimi proračuni. Razmeroma hitro bodo konzorciju zvišali ceno prevozov, občinska uprava pa bo zvišala tudi pristojbine za smetarsko službo. S 60-odstot,nim povišanjem bodo dohodki krili izdatke. Razpolagali bodo nadalje z okoli 32 milijoni lir, ki jih bodo vložili v javna dela. Ta sredstva bodo prejeli iz različnih naslovov: od dežele 13,5 milijona, od države (za vojaške služnosti) 1,8 milijona ter po zakonu o urbanizaciji (zakon Bucalossi) 18 milijonov lir. Ta sredstva nameravajo takole porazdeliti: 7 milijonov lir bodo uporabili za popravila vrtca in osnovne šole, 7 milijonov za ureditev centralne kurjave na županstvu (upoštevali bodo tudi možnost, da bo služila sejni dvorani, ki jo nameravajo zgraditi poleg zgradbe). Za spremembe zazidalnega načrta bodo uporabili 2,5 milijona, ža ureditev pokopališč 2 milijona, 10 milijonov bodo potrošili za popravilo cest, poimenovanje (dvojezično) ulic in namestitev smerokazov. Za rekreacijske potrebe so namenjeni trije milijoni. S temi sredstvi bodo uredili otroška igrišča v Dolu, Jamljah in na Poljanah. Za javno razsvetljavo bodo potrošili en milijon lir. Občinska uprava se bo še zavzemala za nekatere pomembne po šege, ki pa jih iz že ponrej opisanih razlogov niso mogli vključiti v letošnji proračun. Po bese- dah dr. Lavrenčiča se bodo zavzemali za izgradnjo slovenske srednje šole in telovadnice, za ureditev osnovne šole v Jamljah, izgradnjo tretjega odseka otroškega vrtca v Doberdobu, razširitev županstva ter dograditev kanalizacije in izgradnjo čistilng naprave. Kar zadeva drugo fazo izgradnje kanalizacije, je odbornik omenil znesek 100 milijonov lir. Opozoril je tudi na potrebo po sodelovanju z občinami tržiškega območja ter gorsko skupnostjo. V razpravi je občinski odbornik Dario Legiša pojasnil občinsko politiko na področju varstva priletnih občanov, katerim bo potrebno zagotoviti družbeno varstvo, če ga bodo potrebni. Predstavnik občanov iz Jamelj je predlagal, da bi občinska uprava pri zasebniku vzela v najem parcelo, kjer bi se otroci lahko igrali in kjer ne bodo povzročali škode na njivah in vrtovih. Opozorili so tudi na zakasnitve pri dograditvi nogometnega igrišča v Doberdobu, za katerega je namenjenih 23 milijonov, vendar ni še izpeljan upravni postopek. V razpravi so nadalje prišla na dah pomanjkljiva razsvetljava v Jamljah ter vprašanja avtobusnih čakalnic in javnih telefonov. Celoten proračun bo na dnevnem redu občinskega sveta v petek. 7. aprila ob 14. uri. Občinska uprava je prvič javno predstavila proračun občinstvu pred tremi leti. Letos je bila udeležba na shodu največja, znak. da se občani začenjajo zavedati, da nihče drug ampak samo oni lahko o-blikujejo politiko občinske uprave. Sodelovanje občanov pri javnih poslih pa je tudi edini način, kako utrjevati demokratično oblast in kako preprečevati poskuse pre-vratništva in potiskanja kolesa zgodovine nazaj. vali tudi krajevni zastopniki občin in republiškega izvršnega sveta ter deželne vlade. Jutri na 2 TV kanalu oddaja o naših vrtcih Jutri ob 13.30 po televizijskem dnevniku bo na drugem kanalu i-talijanske televizije krajša oddaja o otroških vrtcih v naši deželi. Prikazali bodo tudi slovenske otroške vrtce v Gorioi, kjer so bili snemalci pred nekaj tedni. Tako bo vsa italijanska javnost seznanjena s problematiko slovenskega šolstva v Gorici. Danes, 2. aprila, bo na koprskem radiu v okviru oddaje «Dogodki in odmevi*, ki obravnava dejavnosti glavnih organizacij in ustanov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, razgovor s tajnikom Slovenske prosvetne zveze za Goriško Markom Waltritschem. Govor bo o zgodovini zveze, ki deluje na Goriškem že vso povojno dobo let in vključuje vrsto prosvetnih društev in skupin. Posebej bo oddaja, ki se bo pričela ob 11. uri, obravnavala odnose in stike SPZ s sorodnimi organizacijami v Sloveniji in Jugoslaviji ter z italijansko narodnostno skupnostjo iz Istre in z Reke. Delovanje goriškega-Univerzitetnega krožka Goriški univerzitetni in mladinski krožek namerava tudi v sezoni 1978 -79 nadaljevati s čimširšo kulturno dejavnostjo. V ta namen sporoča, da je poverjenik tajništva tržaške univerze prisoten na sedežu krožka, na Korzu Italia 44, vsak torek od 12.30 do 13.30. Za razne informacije, za vpis v krožek, izposojanje univerzitetnih učbenikov in revij bo sedež krožka tudi odslej odprt vsak petek od 18. ure do 19.30. Črna gradnja na Vrhu Goriški pretor Laudisio je obsodil na plačilo denarne kazni ter sodnih stroškov Vittoria Zigaino, doma iz Ronk, ki si je na Vrhu zgradil hišo, ne da bi upošteval gradbeno dovoljenje, ki mu ga je istavila občinska uprava. Sodno prijavo proti Zigaini je vložila občinska uprava, ker je ugotovila, da je lastnik zgradbe spremenil prostor, ki je bil v načrtu določen za hlev, v spalnico (zgradil je tudi kopalnico in stranišče), gnojno jamo pa je na notranji strani prevlekel s cementno oblogo ter jo spremenil v plavalni bazen. Vse kaže, da bo moral lastnik poskrbeti, da bo zgradba, ki mu služi za vikend, grajena v skladu z gradbenim dovoljenjem. Poseg občinske uprave se nam zdi na mestu, saj gre za črno gradnjo. Na mestu pa je tudi zaradi tega, ker so nekateri župani na Goriškem že imeli opravka s sodstvom, ker niso poskrbeli za spoštovanje gradbenega pravilnika. Občni zbor Kmečke banke Kmečka banka v Gorici prireja v soboto, 8. aprila, ob 17. uri v pritlični dvorani Palače hotela v Gorici redni občni zbor, na katerem bodo podali poročili upravnega sveta in nadzorstva, odobrili bodo bilanco za poslovno leto 1977 ter razdelili čisli dobiček . Izlet goriških planincev na Nevcjsko sedlo Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča vse zainteresirane tekmovalce in netekmovalce, da bosta avtobusa odpeljala v nedeljo, 9. a-prila, iz Gorice na Nevejsko sedlo, ob 7.15 iz Gorice (Koren) in ob 7.30 iz štandreža. Na društveno tekmovanje se je vpisalo 75 tekmovalcev. • Goriško tajništvo CISL sklicuje za 6. april sestanek komisije glavnega sveta za gospodarsko politiko, na katerem bodo obravnavali vprašanja v zvezi s pogajanji za obnovitev raznih delovnih pogodb. Govor bo tudi o preustroju pre jemkov in stroških ,za delo Gledališča PROSVETNO DRUŠTVO »NAŠ PRAPOR« vabi danes ob 17. uri v Prosvetno dvorano v Pevmo, kjer bo KONCERT mešanega zbora »BOJAN« iz Dornberka Vodi ZORKO HAREJ Predavanja Slovensko planinsko društvo vaoi v petek, 7. aprila, ob 20.30 na predavanje prof. Milka Kambiča iz Ljubljane o Triglavu nekoč in danes ob 200-letnem jubileju. Predavatelj bo svoja izvajanja pozanoril z vrsto diapozitivov. Vedno na pobudo SPD bo v nižji srednji šoli «Ivan Trinko* o triglavskem jubileju dijakov predaval prof. France Habe iz Postojne. PRIHODNJO SOBOTO V DVORANI PDC V SOLKANU PROSLAVA OB 30-LETNICI GIMNAZIJE V NOVI GORICI Slo bo za zadnjo iz niza prireditev, ki so se začele januaija - Važna vloga šole pri naglem razvoju mesta V solkanski dvorani Primorskega dramskega gledališča bo prihodnjo soboto, 8. aprila, ob 19. uri osrednja proslava 30. obletnice novogoriške gimnazije. Šlo bo za slovesen zaključek niza sorodnih prireditev, ki so se druga za drugo zvrstile od januarja naprej. Uradnemu praznovanju pomembnega jubileja bo sledilo družabno snidenje maturantov, sodelavcev in prijateljev šolskega zavoda v prijaznih sobanah hotela Argonavti. Važno vlogo gimnazije pri vsestranskem razvoju Nove Gorice je že jedrnato orisal predsednik pripravljalnega odbora Anton Slapernik v uvodnem članku zbornika o 30-let-nem delovanju šole, ki je bil izdan januarja. Trideset let ni morda veliko v primerjavi s stoletno tradicijo marsikatere druge šole na Slovenskem, vseeno pa gre za jubilej, na katerega so občani lahko še kako ponosni. Po vojni je sleherna ped Goriške odražala hudo gospodarsko zaostalost, šlo je za izrazito kmetijsko pokrajino. Že leta 1976 pa je novogoriška občina sodila v pogledu dohodka na prebivalca med najbolj razvite občine v Sloveniji, saj je v tem smislu prekosila celo nekatera pomembna industrijska središča. Ne samo, med najbolj razvite občine se je vrinila tudi, kolikor zadeva prav POLOŽAJ V TEKSTILNI TOVARNI JE POSTAL ŽE NEVZDRŽEN SPLOŠNA STAVKA ZA PREMOSTITEV KRIZE V PODGORSKI PREDILNICI Sindikati proti preustrojitvenemu načrtu, ki predvideva odpust približno 600 uslužbencev - Solidarnost županov Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice predstavi jutri, 3. aprila, ob 20. uri v ljubljanskem študentskem naselju Janeza Svetokriškega ♦En srečen, veseli inu vseh troštov poln dan voščim«. ODDAMO v najem gostilno s stanovanjem v Sovodnjah. Informacije na tel. 2295 ali 2105 v Gorici. POKLICNI FOTO STUDIO ASSIRELLI G O Rl C A Ul. S. Giovanni 9 - Tel. 2929 (blizu Kulturnega doma v gradnji) ♦ slikanje - razvijanje ■ prodaja ♦ za vsak razviti film brezplačno ena povečava v barvah V podgorski predilnici se še vedno nadaljuje trajna skupščina delavk in delavcev, ki zahtevajo od vodstva bombažne tovarne Co-tonificio Triestino, da se odDove preustrojitvenemu načrtu. Ta namreč predvideva dokončno zaprtje oddelka cfiocco*, ki zaposluje danes 183 delovnih, moči, razen tega pa še odpust kakšnih 400 uslužbencev raznih tekstilnih oddelkov. Zadevni spor traja, kakor je znano, že dolgo časa, tako da .je postal položaj nameščencev že nevzdržen. Isto velja kajpak za njihove družine. Zastopništvi sipdihujfllh organizacij FULTA in CUF sta se pred kratkim sestali z, ravnateljstvom družbe v Milanu, toda brez uspeha. Spričo tega sta se v četrtek srečali s koordinacijskim odborom županov goriške pokrajine, ki je bil ustanovljen prav z namenom, da podpre upravičeni boj podgorskih delavk in delavcev; seznanili sta ga s trenutnimi razmerami v predilnici, kakor tudi z gledišči sindikatov na kočljivi problem in ga povabili k udeležbi pri protestnih pobudah, napovedanih za prihodnje dni. Župani bodlo tako prisostvovali vsem predvidenim uradnim sestankom na deželni ravni, tako tudi snidenju med sindikalnimi zastopniki in predstavništvom deželne finančne družbe Friulia. Tedaj se bodo sindikalisti med drugim seznanili z rezultatom srečanja med vodstvom Friulia in tovarniškim ravnateljstvom; srečanje je bilo na pobudo prav finančne družbe, ki je hotela preveriti pripravljenost delodajalca, da vnese v preu-strojitveni program popravke in spremembe v korist uslužbencev. Ti pač zahtevajo izdatne denarne naložbe za okrepitev proizvodnje in zagotovitev zaposlitvene ravni. V tem okviru morajo odigrati svo- AGR0MARKET IMPORT - EXPORT GORICA, Ul. Favetti 5 - tel. 27-41 Izključni zastopnik traktorjev ZETOR od 52 do 120 KS težki in kvalitetni v najsodobnejši tehnični izvedbi po zelo, konkurenčnih cenah. Prodajamo tudi vse ostale kmetijske stroje. TVRDKA LESTAN NIC0L0 GORICA Ul. Garzarolli 105 — Tel. 81-801 Edini zastopnik za barvne TV sprejemnike SABA, SCHAUB LORENZ, NORD MENDE, LOEVVE OPTA. V prodaji tudi ostali barvni TV sprejemniki kot GRUNDIG, BLAUPUNKT, SIEMENS itd. Specializirana trgovina za HI FI naprave: YAMAHA, AKAI, SANYO, MARANTZ, AR, ADC, AUGUSTA, CORAL, KOSS NAD, THORENS, VVINTEC, REV AL. Vse v najsodobnejših tehničnih izvedbah In po najkonkurenč-nejših cenah. jo vlogo zajetne investicije iz javnih sredstev pa tudi raznotere o-lajšave v sklopu proste cone. V sredo, 5. aprila, pa bo na območju Gorice splošna stavka, ki naj izzveni kot spodbuda vsem pristojnim dejavnikom, da čimprej razrešijo krizno stanje v Podgori. K udeležbi pri stavki so sindikati povabili poleg delavstva tudi druge občane, razen tega bodo uradno navzoča zastopstva vseh občinskih uprav na Goriškem s prapori. V Jamljah je umrl Anton Pahor - Metin Fr s Na velikonočni ponedeljek so v Jamljah pokopali 70-letnega domačina Antona Pahorja, po domače Toneta Metnega. Srce mu je v soboto odpovedalo, potem ko se je že več let zdravil zaradi občasnih motenj. Sin kmečke družine se je Anton kmalu posvetil boju za pravice materinega jezika. Postal je organist v domači cerkvi in tamkaj tudi učil cerkveni pevski zbor, zaradi česar je prišel kmalu navzkriž ' s tedanjo fašistično »pravico*, ki ga je spravila za nekaj dni v zapor v Trst. Po padcu fašizma je najprej delal kot tere-nec v vasi nato je vstopil v partizanske edinice, kjer so ga Nemci tudi zajeli. Jetniška pot ga je zanesla najprej v Coroneo v Trst nato v internacijo v Nemčijo od koder se je vrnil leta 1945. Po vojni je svoje politično udejstvovanje nadaljeval v vrstah Slovenske demokratske zveze, na listi katere je bil tudi trikrat zaporedoma izvoljen v občinski svet v Doberdobu. Leta 1930 je priženil na dom E-milijo Pernarčič, Laheho iz Medje vasi, s katero je imel dva sinova in hčerko. Delal je v tržiški o-ljarni dokler so jo leta 1951 zaprli. Nato se je preživljal s svojo kmetijo. Sk«zi vsa leta se je boril za napredek svoje vasi in za rešitev iz jusarskega prava obširna zemljišča, ki še danes bremenijo večji del Jamelj Leta v pokoju je preživljal s sinom Mariom in nevesto Rozino, katerim izrekamo naše sožalje, kot tudi drugim svojcem. razvoj šolstva pa še zdravstva in prosvete ter kulturnih dejavnosti, telesne kulture in tako naprej. Zasluga za takšne rezultate, ki se jim prišleci nemalo čudijo, tiči v samih domačinih, v njihovi volji in znanju, ki so si ga nabrali na gimnaziji; iz nje je prišlo nič koliko današnjih profesorjev, inženirjev, pravnikov, zdravnikov ter ekonomistov. Nova Gorica bo torej v soboto prizorišče edinstvenega praznika. Njeno preteklost oziroma tridesetletno dejavnost gimnazije bo udeležencem proslave ponazarjala razstava bogatega fotografskega gradiva, ob kateri bo tudi razstava stvaritev u-čencev, ki obiskujejo gimnazijski likovni krožek. Prosveta Prosvetno društvo »Štandrež« uprizori danes, 2. aprila, ob 19. uri v mla. dinskem domu v Doberdobu igro v treh delih Marjana Marinca »Komedija v komediji*, ki jo je zrežirala Mira štrukelj. Gostovanje bo na pobudo kulturno - prosvetnega društva «Hrast». Razna obvestila V soboto, 8. aprila, ob 20. uri bo v prosvetni dvorani »Jezero* v Doberdobu sestanek o pripravah na proslavitev praznikov 50-letnikov. Vabljeni vsi domačini, ki so se rodili leta 1928. Združenje prostovoljnih krvodajalcev v Sovodnjah sporoča vsem svojim članom, da bo skupni odvzem krvi pri. hodnji četrtek. 6. aprila, v splošni bolnišnici v Gorici. Kino Gorica VERDI 15.15—22.00 Rudolf Nureyev v ♦Valentino*. Lesly Caron, v barvah film za vse. CORSO 15.15—22.00 »La tigre e ancora viva — «Sandokan alla riscossa*, Kabir Bedi in Terese Ann Savoy, scopecolor. MODERNISSIMO 15.45-22.00 «Win-stanle.v*. M. Halliwe’l in Y. Willis. CENTRALE 15.00-22.00 »Duello al sole*, Gregory Pečk in Jennifer Jones, colorscope. STELLA MATUTINA 14.30-18.30 ♦Pa- , perin0 & C. in vacanza*. Barvna Walt Disneyeva risanka. Tržič PRINCIPE 14 00-22.00 «Holocaust 2000.» EXCELSIOR 14.00-22.00 «In una notte piena di pioggia*. Včeraj-danes lz goriškega matičnega urada RODILI SO SE: David Gergolet. Manuela Čekuta, Luca Zanolla, Ales-sandro Gimona, Jessica Viezzi in Alberto Blasizza. POROKE: uradnik Saverio Grana in šolnica Robyn Harvie, trgovec Al-do Trampuš in uradnica Annamaria Bisiani, gostinec Mario Sirio in delavka Loredana Labarbera. OKLICI: elektrikar Luciano Tomasi in uradnica Marilena Gorenszach, u-radnica Alida Godeas in uradnik Giu. iio Boemo, finančni stražnik Giovanni Mirai in gostilničarka Maria Marega. UMRLI SO: 74-letna gospodinja Giu-seppina Cesciutti vd. Leonardi, 77-let-ni upokojenec Giacomo Grio, 72-letni upokojenec Luciano Miani, 49-letni trgovec Aureiio Cattaneo, 34-letni tekstilni delavec Bruno Šušteršič, 58-let-na upokojenka Velda Tomadin ter 81-letni Romolo Femoli. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes Ves dan in ponoči bo v Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo Italia 89, tel. 2443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Rismondo v Ulici Enrico Toti, tel. 72791. ■ ................... I— V sklad za organizacijo srečanja dijakov Primorske DOSP, ki bo v Gorici, so prispevali: Lidija in Viktor Vižintin, 50.000 lir; Veri Leban 30.000; dr. Dino Vrtovec 30 tisoč; prof. Boris Tomažič 50.000; nabiralke iz Jamelj: Damjana Kobal, Katina Ferfolja in Katarina Sobani 103.000; v štandrežu pa so v ta namen prispevali: Elda Nanut 5.000; Mak Nanut 10.000; Plesničar 5.000; NN 5.000; K. Breščak 5.000; David Faganel 5.000; Rado Nanut 5.000; Milan Marvin 5.000; Lutman 10.000; Makuc - Car-gnei 10.000; Rafaela Makuc 5.000; NN 500; Danilo Nanut 20.000; Rudi Nanut 5.000; Vojko Nardin 5 tisoč; Franjo Devetak 20.000 Anton Nanut 5.000; Vida Pavletič 10.000; Rado Faganel 5.000; člani in članice pevskega zbora «Oton Župančič* 36.000 lir. ZAHVALA Ob težki izgubi našega dragega ANTONA PAHORJA se toplo zahvaljujemo sorodnikom, g. župniku, predstavnikom občinske uprave, pevskemu zboru «Fantje izpod Grmade*, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Sinova in hči z družinami Jamlje, 2. aprila 1978 KULTURA 2. aprila 1978 KNJIGA, KI JO VELJA PREBRATI Verižna reakcija ali drama fizikov atomskega obdobja Delo Justa Herbiga je najboljše svarilo, kam vodi blazna atomska oboroževalna dirka O zgodovini nastanka atomske t>ombe, dalje o dosežkih moderne fizike zadnjih štirih desetletij pa s,pet o političnih, vojaških in čisto filozofskih, če hočete, aspektih nuklearnega orožja imamo danes že celo vrsto knjig, člankov, razprav, polemik in spisov, vendar pa težko najdemo delo, ki bi nam tako l ompleksno, v marsičem tudi čisto novo, prikazalo jasno, tudi nestrokovnjaku razumljivo vso, nič kaj preprosto in tako danes kot jutri aktualno dilemo o atomistiki in njeni uporabi kot je prav delo Jošta Herbiga Pod naslovom »Verižna reakcija* in dokaj simboličnim podnaslovom »drama atomskih fizikov*. Vsekakor terja Herbigova knji-fia morda malce daljši razbor tudi zavoljo tega, ker je daleč od sleherne senzacionalnosti, a je kljub svoji, strogo znanstveni fakturi, vseeno pisana izredno zani-m>vo. napeto in prepričljivo. Herbig se je v svoji «Verižni reakciji* lotil prikazovanja svoje problematike skozi dejavnost ljudi, skozi dejavnost znanstvenikov, ki so hote ali nehote, zavedno ali nezavedno, sledeč svojemu izključno znanstvenemu nagonu in radovednosti korak za korakom odkrivali skrivnost atoma in pri tem Prav faustovsko odčepili skrivnostno steklenico in z njo «na zemlji Prižgali sonce* — atomsko bombo. ,,, azv°j sodobne fizike zadnjih štirih desetletij nam kaže izreden, kvalitativni korak naprej v razvoju te znanosti in pomeni v nekem smislu preseganje in postavitev na glavo dotlej klasične New-tonove fizike. In na začetku »novih Nevvtonov* našega stoletja slo-Pjo imena Nielsa Bohra, Alberta Ensteina, Otta Hanna, Enrica Fermija. Wernerja Heinsenberga in se cela vrsta drugih eminentnih imen, ki so vsa več ali manj prejela tudi Nobelovo nagrado za svoje dosežke. Izmed njih sta tu predvsem dve imeni, ki stojita na začetku naše atomske ere, imeni En-stoina in Hahna. Prvi je teoretično postavil možnost pretvarjanja materije v energijo, drugi, Kahn, pa je praktično z odkritjem cepitve atomskih jeder nakazal pot za uresničitev morda doslej največje, najdramatičnejše in najbolj romantične avanture V zgodovini človeške znanosti Sploh.-'J Iz predvojne »internacionale fizikov*, ki so se zbirali na Danskem pri Nielsu Bohru, je zrast-la generacija že prej omenjenih fizikov, ki jih je druga svetovna vojna dokaj jasno in nedvoumno razdelila v dva sovražna in na-sprotujoča si tabora, številni nemški fiziki židovskega rodu so pred nacizmom pobegnili v tujino, isto P® je. veljalo tudi za ostale evropske fizike židovskega rodu, ki so 8jali tudi svoje vohunske afere, obtožbe nehvaležne domovine in sodobnikov kot je bil to primer s fizikom in vodjem ameriškega projekta Oppenheimerjem tja do vseh tistih, tako imenovanega industrijsko - vojaškega kompleksa, ki je izkoristil genialnost teh naših fizikov za o-gromne dobičke vojne industrije in koncentracijo politične, gospodarske in vojaške moči v majhnih skupinah politikov tako na vzhodu kot na zahodu. Morda je najbolje izrazil to veliko dilemo, osebno zagato in bolečino, prav Albert Einstein, ko je leta 1954 hotel opravičiti pred prav tako Nobelovim nagrajencem Unu-som Paulingom svoj delež pri nastanku jedrskega orožja, ko je dejal: «Napravil sem veliko napako v svojem življenju, ko sem podpisal pismo za predsednika Roosevelta, s katerim sem priobčil izdelavo a-tomske bombe; vendar je tudi o-pravičilo za to — nevarnost, da bi jo izdelali Nemci.* Danes je pač naš svet takšen kot je, vendar bistveno spremenjen. Živimo s Hirošimo in vesoljskim osvajanjem in prvim človekom na Luni, živimo pa tudi z atomsko energijo, ki nam, kot vsaka stvar na tem svetu, nudi tudi velike koristi kot so danes to a-tomske električne centrale. In to je nedvomno dobra plat atoma, ki nam uspešno pomaga danes tudi v medicini in številnih drugih znanstvenih panogah. Vendar pa je vseeno dobro poznati vso zgodbo in napeti potek te največje znanstvene avanture v zgodovini človeške znanosti, kajti le vednost o teh stvareh nam bo omogočala, da se bomo borili proti življenju s Hirošimo in njeno grožnjo, proti temu, da bi se ta dva dogodka, usodi obeli japonskih mest, nikoli več ne ponovila. In prav najboljše svarilo in opozorilo x to je Herbigova knjiga, o kateri smo prav zavoljo tega tudi zapisali malo več kot je običajno. Knjigo »Verižna reakcija* je prevedla Katarina Bogataj - Gradišnik, žal precej dvomljivo, zlasti kar zadeva vojaške, fizikalne in ostale pojme (tega pa v knjigi ni malo in so prav zaradi nasilnega slovenjenja ti pojavi pogosto nerazumljivi in celo smešni, kar daje misliti, da prevajalka zelo malo pozna to problematiko), izdala pa jo je založba Borec v opremi Matjaža Vipotnika. DUŠAN ŽELJEZNOV OB 100-LEINICI PISATELJIČINEGA ROJSTVA Knjiga v spomin Zofke Kvedrove «VIadka, Mitka, Miri(*a» - zgodbe o življenju njenih hčera pa o materinski ljubezni in skrbi Dvaindvajsetega aprila letos izhajati njeno izbrano delo, ven- Prof. Avgust Černigoj podpisuje katalog svoje retrospektivne razstave konstruktivizma v Idriji (Foto Janko Prelovec) poteče 100 let, kar se je rodila pisateljica Zofka Kvedrova, še prej pa, marca, osemdeset let, kar je v Slovenki, prvem slovenskem, v Trstu izhajajočem ženskem listu, nastopila svojo pisateljsko pot. čeprav je bila po starših Slovenka, je večino življenja preživela na tujem v Pragi in Zagrebu, kjer se je tudi poročila. Bila je celo dvakrat poročena, obakrat nesrečno in tako je do svoje smrti, leta 1926 o-stajala nekako izven slovenskega kulturnega prostora. Tudi po svoji smrti ni bila, tako kot za življenja, deležna tistega priznanja, ki bi ga morala imeti. Pred zadnjo vojno je že začelo •IIIBIIIIIIIIIIIIIliaf ll■l■l■l■l■l■l■lll|ll■■l■ltl■llllaBaf |a|a|Ita|a||a||a|,|v||||||nav|f ,|aac|ta|||a>|v|||||||||a||aa|af ||||a||aa||||a|aavM||Vnrirvlt|v||a|a||||||aa,||a|||a|t|B,a|||||a||||a|||||tf gm^g^jiiggfniiiiinniigigiiiignnguggng TRETJA REVIJA «PRIMORSKA POJE* 1978 Štirje zamejski pevski zbori v Vipavi v v Predstavili so se moški zbor iz Dola-Poljan, moški zbor PD «Oton Zupaneie» iz Standreža in ženski zbor istega društva ter moški pevski zbor «Vasilij Mirk» s Proseka - Kontovela Tretja revija «Primorska poje* ie bila 18. marca v Vipavi. Nastopil je vokalni oktet Javor iz Pivke, ki ga vodi Dušan Kofol. Pesmi — Imel sem ljubi dve Josipa Ipavca, dalmatinsko narodno Pod tvojim prozorom in Adamovo Sem bil zaljubljen — so bile solidno naštudirane, skupina je zvenela sorazmerno zlito, le v naraščajoči dinamiki je ubranost popustila, glasovna o-barvanost se je spremenila. Prvemu tenorju posvetiti več pozornosti v intonaciji, ker je tendiral navzdol: problem dihanja in odpira/ ia ust. Kar zadeva interpretacije, se je treba v bodoče bolj o-klepati ritmične točnosti in logičnega toka melodije, kajti premočni kontrasti v'zavlačevanju in po-hitevanju vodijo v afektiranost, ki je je pri malih pevskih ansamblih pri nas kar preveč. Oktet je zapustil vtis resnega dela, ki ga je tudi nagradilo, saj moramo priznati, da je to disciplinirano, kompaktno delujoča pevska skupina. Moški zbor Kras iz Dola-Poljan že vrsto let vodi Pavlina Kome-lova, ki ji je osnovni problem ma-loštevilnost pevcev, zaradi česar mora posvečati veliko truda, da bi dosegla vsaj kolikor toliko potrebno glasovno ravnomernost. Zboru bi priporočili, da bi se pri bodočem delu vsi pevci še nadalje trudili za točnejše zadevanje in čim bolj čisto petje. Na sporedu je imel Vrečarjevo Kak' se koscu streže, Simonitijevo Ribič je z ladjo odjadral in Vodopivčevo Jaz bi rad redečih rož, ki je bila tudi sorazmerno najboljša. Moški zbor Venček iz Dutovelj, ki ga vodi Milivoj Širca, je zapel Pre-lovčevo Jaz bi rad redečih rož, Maroltovo Pastirsko in Adamičevo Završki fantje. Brez dvoma je bilo vloženega precej dela pri pripravah, vendar bi bilo potrebno v nadaljnjem posvetiti več prizadevanja za bolj točno obvladanje intervalov, kajti vsi pevci niso bili vselej enako pripravljeni, zlasti v drugih basih bi bila potrebna večja enotnost v top) pogledu, če naj bi bilo petje čisto in jasno v akordih. Glasovna, zasedba je zadovoljiva, le da bi se bilo potrebno še nadalje truditi za lepšo ubranost na vseh dinamičnih stopnjah, kajti petje je prav pri zadnji pesmi, ki je bila tudi interpretacijsko najbolj prepričljiva, zašlo v odprt način pri nekaterih pevcih. Z ozirom na uspehe zbora v prejšnjih letih, smo prepričani, da bo zbor svoj zvok še bolj oplemenitil. Moški zbor iz Komna, ki ga vodi Marjan Plazar, je imel na spo redu Vrabčevo Zdravico, Simoni tijevo Lastovki v slovo in Adami čevo Završki fantje. Zbor je tako rekoč na začetku svojega deiova PUBLIKACIJA ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO Nova bogata številka Kronike časopisa za krajevno zgodovino Primorska je zastopana s prispevki dr. Juvančiča in Branka Marušiča Vsi, ki se ukvarjajo ali pa zanimajo za zgodovino naših krajev, bodo gotovo z veseljem segli po novi številki Kronike, časopisa za krajevno zgodovino, ki jo izdaja Zgodovinsko društvo za Slovenijo -sekcija za krajevno zgodovino. V začetku marca 1978 je izšla tretja številka 25. letnika Kronike, ki prinaša krajše in daljše članke in razprave, ki prostorsko segajo tudi preko meja Slovenije, časovno pa zajemajo problematiko od antike do današnjih dni. Uredništvo je tudi tokrat skrbno odbralo prispevke z željo, da bi Kronika vzbudila zanimanje in bila koristna čim širšemu krogu ljudi. Osem razprav in člankov, ki so jih prispevali različni avtorji, kajti namen Kronike je pritegniti vedno nove, mlade zgodovinarje, obravnava zgodovino različnih področij v Sloveniji, tako štajersko, Primorsko, Gorenjsko, Belo krajino, prav tako pa se pri-sptvki dotikajo krajev in problematike izven Slovenije, Prvi članek je delo Jožeta Curka, ravnatelja Pokrajinskega arhiva v Mariboru. S krajšo študijo o Laškem, ki je v letu 1977 praznovalo dvojni jubilej in sicer 750-letnico, odkar se omenja kot trg in 50-letnico, odkar je postalo mesto, je podal pregled tega kraja od naistarejšega obdobja do današnjih dni. Sledi obširnejša razprava dr. Ferda Gestrina — Pomorstvo Pirana v poznem srednjem veku. To je povzetek večjega dela, ki bo izšlo pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti in mu je avtor posvetil vrsto let raziskovalnega dela. S pomočjo gradiva, ki ga je zasledil v italijanskih in naših arhivih je dokazal tesno povezanost Pirana s slovenskim in tudi širšim jugoslovanskim zaledjem. Iz zaledja je prihajal velik del suro- vin potrebnih za gradnjo in opremo ladij, pa tudi precejšen del blaga, ki se je iz Pirana usmerjal v Italijo, Avtor je prvi, ki je o-pozoril, da trgovina v srednjem veku ni bila vezana le na sever, ampak se je v veliki meri usmerjali proti Italiji. Sestavek dr. Sergija Vilfana — Zgodovina mest med krajevnim in primerjalnim zgodovinopisjem, je zamišljen kot uvod v problematiko članka Tadeusza Rostanovv-skega, ki sledi. Dr. Vilfan ugotavlja, da so bili vzroki za nastanek srednjeveških mest v bistvu povsod isti torej družbena delitev dela med agrarnimi in neagrarnimi dejavnostmi, povezana z razvojem blagovno - denarnega gospodarstva ter pojavom novih plasti prebivalstva. Primerjave pa so u-smerjene v vprašanje, kako so ti vzroki deloval; v raznih delih Evrope in sveta in kakšne oblike so se pri tem pojavljale. Vilfanovemu razmišljanju sledi razprava Tadeusza Rostanovvske-ga, v kateri je opozoril na razvoj trgov in mest na srednjeveškem Poljskem ter na posebnosti razvoja le-teh v tej evropski državi. Leta 1975 je v Kroniki izšel članek Antona Ožingerja o slovenskih študentih na dunajski univerzi od 1865 1518. Janez Janžekovič pa je v svoji diolomski nalom, ki jo objavlja v tej številki Kronike, nadaljeval to temo za 16. stoletje, torej za obdobje reformacije in nrntireforenaciie (1518 1609). Obdelal je krajevni in deželni izvor, socialni in razredni status, številčnosti in premoženjski status kot tudi akademske stoonje ter koncu spregovoril i nekaterih nos-me " ih, ki »o se norebej u-velinvili v slovenskih deželah ali v širšem avstrijskem in evropskem prostoru. O knjižnici župnika in namestnika komendatorja malteškega reda Petra Pavla Glavarja ter o njeni pomembnosti za kulturno zgodovino, je prispeval članek Vik-torijan Demšar. Narodnostno vprašanje v predmarčnih letnikih Bleiweisovih Novic, prispevek Nataše Stergar, nam oriše vlogo Bleivveisovih Novic, ki sicer niso bile politični list, so pa s tem, da so bile edini tedanji slovenski časnik odigrale zelo pomembno vlogo saj so zbrale okoli sebe širok krog slovenske inteligence ter ogromno pripomogle k ustvarjanju enotnega in samostojnega slovenstva. Zanimivo razpravo o zunanji politiki Italije ob zlomu soške fronte objavlja Ivo Juvančič. Krajši članek o gradu Krupa v Beli krajini njegovo zgodovino ter pomen je podal Ivan Simonič. Prispevkom in razpravam sledi rubrika Iz starih fotografskih albumov. Mirko Kambič, ki pogostokrat sodeluje v tej rubriki je tokrat priskrbel zapis o fotografu Jožetu Erjavcu. Tekst je dopolnjen s slikami iz «mehovke fotografa Erjavca*. V por čilih o delu razponih zavodov in društev je Branko Ma-rušič objavil zapis ob 25-letnici Gorištega uzeja, Andrej Vovko n roroča o razstavi šolskega hra-nilništva \ Slovenskem, ki jo je prinr. \ il Slovenski šolski muzej iz Ljubljane v dogovoru z Ljub .insko banko. Na koncu slede ocene in poročila o novih publikacijah pred vsem s področja krajevne zgodo vine. Opozorila bi še na bibliografski pregled orispevkov, ki so izšli v vseh treh številkah Kronike let ..ika 25 (1977), podan v uvodpem delu revije. METKA GOMBAČ nja in ni dosegel še tiste glasovne uglajenosti, kakršno je dosegla že večina pevskih zborov, ki nastopajo na tej fevijii. Zaradi tega mislim, da bi bilo dobro, ko bi se zbor z vso voljo, ki je očitna, še bolj potrudil, do bi čim prej in čim več pridobil, kar zadeva glasovno izobrazbo in precizneje obvladovanje pesmi in to pri vseh glasovnih skupinah enako, kajti na ta način bi lahko dosegel bolj prečiščeno petje in tudi pridobil na lepoti celotnega zvoka. Pod vodstvom Justa Marušiča je zbor Kras iz Opatjega sela na letošnji reviji '-okazal lep napredek. Gregorčeva priredba Bleda luna, Ertejevš Jaz pojdem med polja in Svešnokova Pesem So zbor prikazale v boljši formi kakor na re-'vijah zadnjih let. Okrepila se je notranja disciplina — z malimi izjemami posameznikov, ki se niso vselej tenkočutno podrejali celoti v dinamiki, pri Vstopih in zaključkih; pesmi so bile skrbno pripravljene, zbor je nekoliko pridobil na zlitju; interpretacije, kar je poglavitno, so se razvijale dovolj sproščeno in prepričljivo. Seveda ni bilo brez pomanjkljivosti: glasovno forsiranje ob končnem akordu, način petja pri posameznikih, ki ne polagalo dovolj pozornosti na pravilno dihanje, pa izgovarjava, to so sicer problemi, ki tarejo Več ali manj večino naših zborov; treba se jih bo lotili z večjo vnemo. V Dutovljah imajo tudi mešani zbor, ki ga vodi Herman Kjuder. Na reviji se ni oglasil že več tet, zato se je pa zdaj predstavil v glasovno ravnomernejši postavi in tudi z bolj natančno pripravljenim sporedom, ki je obsegal Adamičevo Nocoj se mi je sanjalo, Ipavčevo Milada in Nedvedovo Nazaj v planinski raj. V celoti solidnem petju smo opazili tudi slabosti pri posameznikih, ki niso bili precizni, pa »plezajoči* način prijemanja tonov pri sopranih je še v navadi in negotovost pri začetni intonaciji; te težave bo treba premagati in vnesti več enotnosti v delovanju, pa bo zbor še pridobil na zlitosti in kompaktnosti. Moški zbor Oton Župančič iz. tandreža, ki ga vodi Aleš Iloban, združuje v osnovi dobre pevske glasove, vendar bi jim bilo potrebno nuditi več pomoči v intenziv-neiši glasbeni izobrazbi, da bi razvili polnejšo sonornost in bi zbor na ta način pridobil na ziitorti. Na sooredu je imel Pirnikovo Smrt v Brdih, Zardiniievo Stelutis Alpinis in Apihovo Bilečanko. Bile so skrbno prioravljene, vendar bi te snejša naslonitev interpretacije na vsebino teksta vzbudila več obču- tanosti in prepričljivega odziva. Zardinijeva Stelutis Alpinis je bila nekoliko prepočasna. Kar zadeva zbor sam, bi svetovali, da bi se zavzemal za večjo kompaktnost v delovanju. Mešani zbor iz Solkana predstavlja skupino mladih in svežih glasov, ki je prvič nastopila in to dokaj uspešno: dosežena je določena zlitost in uravnoteženost, u-speh v pravilni izgovarjavi in precejšnja enotnost, v vokalizaciji. Interpretacije izhajajo iz pristnega občutja. Na sporedu je bila Vrab čeva priredba ljudske Rasti, rasti rožmarin, pri kateri so sicer bili konci fraze nekoliko prerazvlečeni in tempo v >eelatii-prepočasen, Chailleyeva Les yeux de Maria-nita, ki je v svoji prečiščenosti in enostavnosti Učinkovala «1 v red no a-istno, in Pimikova Smrt v Brdih v Kokoljevi priredbi. Zbor si mora v nadaljnjem prizadevati za večjo enotnost v delovanju, kajti pri čistem petju se takoj odrazi vsaka najmanjša šibkost, kot je na primer netočnost posameznika pri vstopih in zaključki!, fraz, pri izdihih oziroma vdihih sredi fraze in podobno — na videz malenkosti, ki pa v zborovskem petju pomenijo mnogo. Ženski zbor Oton Župančič iz Standreža, ki ga vodi Stanko Benko, je imel na sporedu Mozartovo Ave verum, Simonitijevo čriček in Liparjevo priredbo ljudske Po gorah grmi in se bliska. Zadnja je bila po pevski plati, ki je izkazovala najlepšo zlitost zbora; kom paktnost njegovega delovanja in tudi po interpretaciji, ki je bila sproščena in pristno učinkujoča, najboljša izvedena. Simonitijeva pesem zahteva večje glasovne priprave, posebno ker zadeva v kritične sopranske tone. Prvosopran-ska skupina še ni dosegla potreb-Ine uglajenosti in homogenosti, zato višinski toni niso bili čisti. Več pozornosti bo treba posvetiti tudi glasovno nekoliko šibkemu drugemu sopranu, ki bi mu bilo dobro dodati še nekaj glasov. Mozartova Ave verum je izgubila na svoji slogovni značilnosti in muzikalni danosti zaradi prepočasnega tempa. Moški zbor Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela, ki ga vodi Adi Daneu, je glasovno dober zbor. Na sporedu je imel Ježevo Verzi, ljudsko Jager v Daneuovi priredbi ter istega avtorja Pesem. Interpretacije izvrstno naštudiranih del se opirajo pretežno na bleščavo vokalno učinkovitost, ki jo zbor vzbuja v nizanju ostrih dinamičnih kontrastov, pri čemer ostaja bolj ob strani trenutek izrazitejše poglobitve v bistvo poustvarjalnega pro- cesa. Zbor je zapustil vtis močnega delavnega zanosa, v delovanju je discipliniran, kompakten in precizen/ Morda bi bilo prav, da bi se lotil tehtneje izbranega oziroma zahtevnejšega programa z o-zirom na pevsko usposobljenost, ki jo je pokazal. Mešani zbor Bojan iz Dornberka, ki ga vodi Jožko Harej, se je tokrat predstavil v izboljšanem celotnem zvoku, ki ga pogojuje dosežena večja homogenost glasovnih skupin, posebno v sopranih in v basih. Ravnikova Poljska pesem se je sicer začela »podirati* že od začetega intomančno nejasnega vstopa, vendar ta primer, ki se lahko .pripeti tudi najholjšemu zboru, ne more zanikati določenih u-spehov, predvsem na vokalnem področju.. N* sporedu je bilo še Mokranjčevo Opelo, ki ga je zbor razvijal v pravilnem tempu in v slogovni adekvantnosti; interpretacija je bila sprejemljiva. Prav tako je dirigent pogodil pravilen, ne prehiter tempo pri Vrabčevi Poika je ukazana, le da so nekatere linije bile premalo plastično podane, muzikalno neutemeljeno pa je učinkoval nenaden prehod v prehiter tempo ob koncu skladbe. Takim efektom se je treba izogibati. IVAN SILIČ dar je ostalo nedotaknjeno. Po vojni ga ni prevzela in nadaljevala nobena slovenska založba. Literarna ustvarjalnost Zofke Kvedrove tudi ni bila sprejeta v načrt zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. In tako še po smrti doživlja ta tragična osebnost slovenske ženske pisateljske generacije, nemilo usodo, V počastitev življenjskega jubi» leja je založba Mladinska knjiga izdala knjigo Zofke Kvedrove Vladka - Mit/ca - Mirica, knjigo črtic o materinski ljubezni in o-troškem življenju, knjigo, v kateri je pisateljica sproti pisala o rasti svojih otrok in o svojem družinskem življenju. Skoraj vse, kar je Kvedrova napisala o svojih treh hčerkicah, zlasti o najstarejši Vladi in najmanj o najmlajši Mirici, je objavila v Domačem prijatelju, ki ga je sama urejala. Sama teh črtic in zgodbic iz otroškega življenja ni nikoli zbrala za slovenske bralce, čeprav so že leta 1913 izšle v knjigi, ki jo je pripravila in prevedla češka pisateljica Zdenka Hasko-va. Šele po pisateljičini smrti jih je v dveh knjigah za slovenske bralce pripravil Ivan Lah. Založba Mladinska knjiga pa jih je leta 1960 izdala v eni knjigi z naslovom Veliki in mali ljudje. Zdaj prihaja ta knjiga znova na naš knjižni trg in sicer v redakciji Erne Muserjeve, ki je knjigi napisala tudi krajšo spremno besedo o pisateljici in z njo opozorila na stoletnico rojstva Zofke Kvedrove in na njeno nemilo usbdo. Knjiga prihaja v sedanji izdaji nekoliko dopolnjena, ker sta ji dodana dva sestavka, predvsem pa sestavek pisateljičine hčerke Mire, ki je opisala zadnje dni in smrl svoje matere. Zgodbo iz življenja pisateljičinih hčerkic so še vedno mikavne in jih bodo verjetno radi prebirali tudi današnji bralci kot so jih radi brali bralci pred desetletji. Zlasti, ker to niso samo podobe rasti in dozorevanja otrok, temveč so tudi podobe pisateljičinega življenja, njene materinske ljubezni, podobe njenega dela in hotenja in podobe tedanjega življenja. Kot take so te črtice izraz pisateljičinega odpora in boja zoper zaostalo mišljenje, zoper malomeščanske predsodke ter za enakopravnost in emancipacijo žena. V tem pa je njihov prvenstveni pomen tudi danes. Založba Mladinska knjiga je knjigi na pot zapisala, da so te črtice Zofke Kvedrove o njenih treh hčerkah globok, tenkočuten in očarljiv oris otroškega sveta pa materinske ljubezni in skrbi. Naj k temu dodamo, da so tudi podoba pisateljičine razdvojene notranjosti pa podobe časa, v katerem so nastale. Zato bodo ohranile v določeni meri trajno vrednost. SL Ra. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE REVIJA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKA POJE 1078 Danes, 2. aprila, ob 17. url v Trstu - Kulturni dom Sodelujejo: oktet Bori - Pivka, mešani zbor Mačkolje, mešani zbor Franc Sedej - Steverjan, Ženski zbor Golobar - Bovec, mešani zbor Rečan - Ljesa, moški zbor Tabor - Opčine, moški zbor D. Kette - Ilirska Bistrica, mešani zbor Jože Srebrnič - Deskle, dekliški zbor Igo Gruden - Nabrežina, PAZ Vinko Vodopivec - Ljubljana, komorni mešani zbor Nova Gorica in mešani zbor Obala Koper Predprodaja vstopnic eno uro pred začetkom predstave ‘ V a b 1 j e n i I O treh novih številkah mladinskih listov Velikokrat slišimo očitke na račun mladine, da je nedelavna, da se izogiba konstruktivnemu dialogu, da je ne privlačujejo kulturne vrednote, da se pravzaprav izgublja in išče napačne cilje in ideale, itd. Verjetno bo to za nekatere mladince tudi držalo, po drugi strani pa se med našo madino formirajo skupine, ki bi se rade konstruktivno vključile v tok družbenega dogajanja ter dale svoj doprinos k reševanju problemov, ki zadevajo mladino samo. Odraz tega konstruktivne ga in pozitivnega vrenja so tudi različni ciklostilirani listi ali glasila, ki izhajajo na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji. Ta mladinska ali študentovska glasila obravnavajo največkrat probleme šole in raznih organiza cij, v njih pa dobi prostor tudi širše družbeno zaledje. Te dni imamo pred očmi tri take lističe, in sicer LSD, Mla- dina - Giovani ter Jambor, o tbil-temu» mladinskega odbora SKGZ pa smo že povedali nekaj svojih misli. LSD (List slovenskih dijakov, lelo 2, št. 1-2) se spoprijema z življenjem šole, oziroma počutjem dijakov v njej. List oblikuje ožja skupina dijakov, saj se je prvotni zagon in navdušenje, kot pravi uvodnik, kar na lepem razblinilo. Uvodnik nadalje ugotavlja, da je LSD v krizi, vendar to ni le kriza lista in z njim dijaškega gibanja, ampak kriza mladinskih gibanj in celotne družbe nasploh, kar je pripeljalo mlade /c precejšnji pasivnosti. Sicer je vsebina LŠD tokrat dovolj zanimiva, predvsem pritegne intervju, ki sta ga imela Milko in Saško s profesorji in ravnatelji. Odgovori šolnikov na dijakova vprašanja kažejo, da se profesorji zavzemajo za boljšo šolo, če- prav se morda mladi z vsemi njihovimi pogledi ne strinjajo. Suzi razmišlja o oceni kot nekakšnem diskriminacijskem ali represivnem elementu v šolskem življenju, ki priprairi dijaka samo na to, da se uči za pozitiven u-speh in ga drugo ne briga. Kljub temu treznemu premišljevanju pa se nam vsekakor zdi, da šola brez takih ali drugačnih, vrednotenj u-speha in stopnje sučenosti* ne more obstajati. LSD dopolnjuje se nekaj člankov, ki so bolj ali manj zanimivi, čeprav bi od dl jakov lahko pričakovali dosti več Uredniki lista bi morali najti pot da pritegnejo tudi ostale sovrstni ke k sodelovanju. O jezikovnem nivoju spisov ne bi govoril, saj je to skrb profesorjev, ki učijo na naših šolah. Glasilo beneške mladine «Mla-dina - Giovanh je tokrat posvečeno dnevu slovenske kulture in proslavljanju obletnice smrti pes- nika Franceta Prešerna. Poleg običajnih informativnih člankov je zanimiv prispevek o Ivanu Trinku po spominih gospoda Gu-jona. List je dvojezičen in skuša predvsem obveščati bralce o družbenem in gospodarskem položaju v Benečiji. Sicer so vsi prispevki že zapad i v maniro in treba bi bilo poiskati in najti novih idej, da bi postalo glasilo bolj pestro in vabljivo. Še dve besedi o notranjem glasilu tržaških skavtov in skavtinj tJambor». List sooblikujejo predvsem mlajši člani skavtske družine in temu je primerna tudi vsebina. Sicer obravnavajo zapisi nekaj zanimivih tem in nudijo lahkotno branje, kljub temu pa je tJambon preveč prežet z italijanskim načinom ureievanja tovrstnih vtihlihnrii in prinaša colo ponatise iz raznih itali'inskih stripov, M . C. ££ ENKRAT O JANUARSKEM DISKUSIJSKEM SREČANJU «KAKŠNA PRIHODNOST ZA KRAŠKE GOZDOVE» Gozd zarašča gmajno - Črni bor je opravil svojo pionirsko vlogo - Vračanje k avtohtonim vrstam listavcev - Kraška fauna - Tržaški meščani in borov prelec Živalstvo na Krasu Znamenja, s katerimi je zgoniška naravo — WWF (World Wildlife Fund). Kljub temu pomeni januarsko »diskusijsko srečanje* korak naprej, saj se je doslej o kraških gozdovih po vojni menda samo enkrat javno razpravljalo po zaslugi zadruge »Naš Kras* in še to le v okviru celotne kraške problematike med septembrskim »študijskim srečanjem o Krasu* leta 1970, ko se je o gozdovih govorilo dejansko še najmanj. Nekoliko več so bili upoštevani le na številnih javnih razpravah o kraških rezervatih. Zato je tako rekoč nujno, da naš Primorski dnevnik objavi obširnejše poročilo o tistem doslej «e-dinem* celodnevnem repenskem obravnavanju kraškega obmorskega gozdarstva, čeprav je objavil takoj po »srečanju* krajše poročilo, pred nekaj tedni pa njegove zaključke,' ki so jih sestavili organizatorji. Udeležencev je bilo okrog 70, a med njimi skoraj nobenega kraškega kmeta, od teh jih je govorilo 26, od katerih 14 strokovnjakov (pet gozdarskih, ostali so bili botaniki, agronomi in »naturalisti*). Kaj so povedali o kraških gozdovih takega, kar bi moralo zanimati bralce- našega dnevnika? Osnovni podatki Koliko je gozdov na tržaškem in goriškem Krasu in kakšni so, smo zvedeli šele ob četrti točki dnevnega reda, ki je prišla na vrsto popoldne. Prebral jih je gozdni strokovnjak dr. Luigi Corra-dini in se glasijo: Za tržaški Kras: gozdna površina 6.383 hektarjev ali 30 odst., od tega: visoki gozdovi 2.307 hektarjev, nizki ali »gošča*: 4.076 ha. Za goriški Kras: gozdna površina: 1.901 ha ali 70 odst., od tega: visoki gozdovi: 849 ha, nizki gozdovi: 1.052 ha. Lastniki: zasebniki ... 75 odst. razne ustanove ... 25 odst. »Pod predpostavko, da se je leta 1945 do 1972 gozdna površina Krasa povečala za več kot 3.000 ju... » je po omembi gornjih občina prepovedala promet motornih in goriškem Krasu v letu 1972 pogozdovanja skupno površino 3.156 hektarjev. Lahko cenimo, da je to delo terjalo v zadnjih dvajsetih letih strošek okrog dve milijardi lir, vse v breme države na podlagi gozdnega zakona št: 3267 iz leta 1923. Pogozdovanje pa .je praktično prenehalo okrog leta 1965 - 66 z nastankom Avtonomne dežele F’.—J.k, in ko je bila tudi površina, razpoložljiva za nova pogozdovanja, že precej skrčena.* Drugih osnovnih podatkov na »diskusijskem srečanju* nismo zvedeli in pač nikakor ni težko ugotoviti, da niso zadovoljivi. Zato se v omenjenih zaključkih »srečanja* že prvi predlog upravičeno glasi, da je treba doseči »tipološki in količinski popis gozdnih površin, ki naj ga opravi gozdna uprava na podlagi že obstoječih deželnih zakonov*. Prav bi bilo, in čas bi bil — da bi vsaj po enem desetletju in pol obstoja naše dežele in na prihodnjem »diskusijskem srečanju o kraških gozdovih* gozdna uprava zares opravila ta tipološki in količinski popis gozdnih površin*. Tako bi vsi «ljubitelji Krasa* razpolagali vsaj s kolikor toliko točnimi osnovnimi podatki za 30 odstotkov tržaškega in 70 6dstotkov goriškega Krasa. Doslej so namreč, zlasti v zvezi najprej s kraš-kimi rezervati, nato pa v zvezi z obmejno industrijsko cono — potrošili kar precej litrov črnila in kilogramov svinca, predvsem pa dragocenega časa in (nekoliko manj) dragocene domišljije in domišljavosti, za pisanje in govoričenje o predmetu, za katerega niso razpolagali (in še vedno ne razpolagajo) niti z zadovoljivimi osnovnimi podatki. S tem seveda nikakor nočemo podcenjevati repenskega srečanja. Iz na kratko povzete vsebine tistega, kar se je obravnavalo na njem, bo bralec lahko sam ugotovil, da je bilo srečanje koristno, predvsem pa, da terja nadaljevanje, t.j. novo srečanje, ki bo brez dvoma še bolj koristno. Terjajo ga tudi novi časi, ki ves naš Kras vedno bolj vrednotijo. Toda pojdimo po vrsti ter po- Borov gozd (na sliki pri Devinu), ki se je močno razširil p« Resslovem pogozdovanju to, da se «naravni proces* ne o-vira, ampak pospešuje. Zato deželni urbanistični načrt za gospodarjenje z gozdom določa, da je treba vzpostaviti v gozdu notranja ravnotežja z ustreznim razmerjem med gozdom in njegovim robom ter določiti in trajno nadzorovati obseg sedanjih borovih nasadov. Ti borovi nasadi so postali simbol Krasa. Toda vsi ne vedo, da je bil črni bor, ki je bil izbran za pogozdovanje Krasa, preveč ovrednoten. Vsi poznamo in cenimo zasluge tistih, ki so v prejšnjem stoletju začeli z umetnim pogozdovanjem kraških opustoše-nih goličav, predvsem Jožefa Ressla. Izbira je bila nadvse posrečena, saj je postal črni bor spričo svojega naravnega pomlajevanja spontana drevesna vrsta. «Toda gozdarstvo na Krasu od takrat ni posebno napredovalo ne v teoretičnem, ne v praktičnem pogledu. S svojimi posegi oziroma gospodarjenjem gozdarji vsekakor niso lajšali toka naravnih procesov, ki od pionirskih borovih nasadov vodijo k obnavljanju avtohtonega gozdnega bogastva*. »Črni bor je odigral svojo zgodovinsko vlogo. Nadomestiti ga je treba z bolj prirodnimi vrstami, kajti črni bor zaustavlja pri-rodni proces*. »Zato je potrebno intervenirati. In prav nujnost tega posega je osnovni predmet razprave*. Vse, kar smo zgoraj povedali, je zelo kratek povzetek uvodnega referata univ. prof. dr. Livia Pol-dinija (ki na tržaški univerzi predava botaniko), za razpravo o prvi točki repenskega srečanja o «sedanjem stanju* in o »naravoslovnih aspektih* ter enega dela Poldinijevega tehtnega članka, (na katerega se je skliceval) »Gozdovi na Krasu včeraj, danes in jutri*, objavljenega v reviji «Natura e montagna* leta 1974 in katerega slovenski prevod je objavil tudi ljubljanski «Gozdarski vestnik« prav zaradi izredno zanimivih avtorjevih raziskovalnih rezultatov v kraških gozdovih. (Prof. L. P., ki je znamenit botanik, je javnosti znan tudi kot soavtor znanstvene razprave, ki je služila za obrazložitev Belcije-vega zakona o kraških rezervatih). kov*, t.j. na krajih, kjer je po gmajnah nizki gozd precej gost. Nato je tudi Brandmayr s stališča zoologa obravnaval borove nasade in povedal, da so se lani začeli raziskave, ki so še vedno v teku o obsegu kraških.hroščev in da je že ugotovljeno, da so sorazmerno porazdeljeni med zrele gozdne nasade in sestoje listavcev. Toda te borove nasade napadajo v precejšnji meri razni paraziti — predvsem pa borov prelec, ki pa jih spremljajo njihovi lastni paraziti. «Na splošno lahko rečemo, da so zreli borovi nasadi opravili svojo nalogo — želeti je, da bi bila prehodna — kot pripravljavci terena z vidika entomofavhe, in da bi bilo njihovo pretvarjanje v listnate sestoje lahko že zdavnaj opravljeno*, je dejal nato predavatelj in dodal, da je prisotnost favne v gozdnih tleh vse-| stransko koristna in poudaril: «Tudi s stališča favne je zaželeno skrčenje borovega gozda* in končno predlagal »čim bolj skladen poseg človeka v prirodne cikluse upoštevajoč, pravilno ravnovesje .med naselji, njivami in pašniki ter gozdno površino predvsem v funkciji zaščite in rekreacije kot pač To zahteva bližina velikih mest*. V razpravi o vsebini posega prof. L. Poldini ja se je prvi oglasil dr. Riccardo Querini, deželni, ravnatelj za gozdove, ki je vsekakor najodgovornejši deželni strokovni gozdarski funkcionar. Med svojo desetminutno razpravo je. govoril najprej o splošnem pomenu gozdov, omenil gozdne požare in za- Verjetno ni Kraševca in tudi ne Tržačana in Goričana, ki ne bi že neštetokrat ugotovil, da je ta naš Kras pravzaprav kar precej obrastel z gozdovi, da je torej sorazmerno velika površina tega primorskega oziroma obmorskega in obalnega slovenskega ozemlja pod gozdom. Zato se ni prav nič začudil, ko je kmalu po novem letu zagledal po zidovih tržaških hiš dvojezične lepake, ki so napovedovali celodnevno diskusijsko srečanje v soboto, 28. ja-naurja t.l., v Velikem Repnu pod naslovom «Kakšna prihodnost za kraške gozdove« z vsebino, razdeljeno na pet delov: 1. Sedanje stanje. 2. Higiena kraških gozdov. 3. Pogozdovanje. 4. Gozdarstvo na Krasu in 5. Namembnost in upravljanje. glejmo in povejmo, kaj vse poučnega in zanimivega smo zvedeli iz posegov ob posameznih — petih — obraynavanih temah — že zgoraj naštetih. Naravoslovni aspekti Raziskave o daljni preteklosti gozdov so na Krasu še posebno težavne. Sodobne raziskave temeljijo na opazovanju redkih fragmentov ohranjenega gozda in pozitivnih povojnih teženj ostalega degradiranega rastja. Na podlagi tega lahko sklepamo, da so prevladovali na Krasu pred človeškim posegom v določenem delu hrastovi gozdovi (graben, dob in cer). Takšni fragmenti so na Tržaškem na primer na pobočju Rojana in Trstenika. Iz teh hrastovih gozdov je nastala sedanja «gošča* (ali «nizki» ali «panjski* gozd), v kateri prevladujeta črni gaber in mali jesen in ki jo je neki avstrijski botanik imenoval «ilir;ki klaski gozd*. Ta «gošča* pa z degradacijo Krasa nenehno zavzel za prepoved sečnje hrasta. Ko je nato govoril o kraških pašnikih, ki jih zarašča gozd, je predložil celo nujnost «borbe pr.oti gozdu*. V zvezi s kraško favno .je nato dr. Franco Perc« povedal nekaj številk o presenetljivem porastu «favne za lov od leta 1952 do lani, ko je količina po ha narasla kar za 6-krat. Oblastem je očital pomanjkljivo sodelovanje in pohvalil nekdanje avstrijske o-blasti. Dr. Fabio Perco, natura- Spukojnost kraškega gozda pri pcrcedolskem Znamenja človekove »konzumne civilizacije* v kraškem gozdu pri Repnu zaključila prof. Poldini in dr. Brandmayr: Prvi je najprej polemiziral z dr. Querinijem, odgovoril dr. Barbini glede odnosa gozd -pašnik, rekoč, da je razmerje mogoče določiti. Nato je v svojih odgovorih precej obširno povzel vsebino svojega zgoraj omenjenega članka «Kraški gozdovi včeraj, danes in jutri*, ter omenil tudi diskusijo o Krasu, ki jo je orga nizirala zadruga «Naš Kras* leta 1970. Drugi predavatelj (3randma.yr) pa je polemiziral z Dantejem Canavello, še prej pa oznas.. ne katere bistvene razlike med Krasom in Karpijo, kjer prevladujejo bukovi gozdovi in kot najbolj značilno — opisal razmere okrog Doberdoba in Moščenic. Tudi pokrajinski odbornik L. Volk, ki je vzorno sodil to pomembno srečanje, je odgovarjal na nekatere posege (zlasti dr. F. Percu)' in ndlbčno,Rjavil; ,,»Bilo-bi smešno trdili,, da se ijavne oblasti niso zanimale* in kot dokaz navedel delo, ki ga je opravila tržaška pokrajinska uprava in prvi del srečanja realistično zaključil: «Danes pač ne bomo rešili vseh problemoy. Kot organizatorji tega srečanja želimo v prvi vrsti probleme opredeliti in s tem dati spodbudo drugim javnim ustanovam, da najdejo rešitev*. Higiena kraških gozdov O boleznih naših kraških gozdov je prebral zelo dolgo poročilo dr. Bruno Millo iz Observatorija za rastlinske bolezni. Po obširnem uvodu je predvsem podčital znano ugotovitev, da v pragozdovih, ki se jih človeška roka še ni dotaknila ne najdemo patoloških pojavov, v. vseh ostalih pa so najmanj občutljivi mešani gozdovi (listavcev in iglavcev)- in naštel' satiro glavne insekte, ki povzročajo katastrofalne posledice, Nato je podrobno obdelal patološke pojave v gozdovih tržaškega Krasa zlasti v borovih nasadih, naštel pri tem čez trideset škodljivcev — vse z učenimi latinskimi imeni. Glede bora je poudaril občutljivost in ranljivost nasadov na top- lih južnih in jugozahodnih pobočjih ter odpornost tistih na severnih, kjer je vlaga večja, kjer uspešno tekmuje z listavci in »napada* pašnike. Orisal je posledice starosti sestojev in navedel preventivne ukrepe, ki jih opisane ugotovitve terjajo tudi v mladih borovih kulturah, kjer ni bilo poskrbljeno za redčenje. Glede borovega1 prelca pa je dejal: »Glede borovega prelca — če si ga ogledamo nekoliko bližje — moram reči, da ga Tržačani preveč upoštevajo. Njegovi napadi na splošno ne prejudicirajo življenja borovcev; če bi se to dogajalo, bi to pomenilo, da je bor popolnoma neprimeren v teh krajih in da bi bilo bolj ugodno, da bi prepustili raznemu avtohtonemu grmovju, ki ga izpodrine. Po mojem mnenju bi na Krasu za borbo proti borovemu prelcu zadostovalo zaščititi samo mlade nasade in tiste, ki so krajeutioo pomembni*. Skita,| pblovico svoje razlage je učeni fitopatolog posvetil zaščiti in priporočil predvsem odstranjevanje vzrokov pokvarjenega - ravnovesja med gozdom in drugimi dejavniki okolja ter podčrtal ranljivost «monokultur» kakršni so prav borovi nasadi na travnikih, ki zanje niso primerni. Ponovil ie pri tem važnost mešanih sestojev ter tudi za zaščito, priporoči] *'fd-čenje« «Pa 'še eno zadnje priporočilo* je zaključil dr. B. Millo svoj referat: «V vilah in vrtovih . se • je 1 treba 'izogibati tistim drevesnim Vrstam, ki niso prim urhe za okolje in pri tem omenil zlašti ciprese.. V razpravo o gozdni higieni so posegli samo trije diskutanti. Med njimi je bil tudi dr. R. Querini, ki je predavatelja , onvalil in napovedal' nov zakon, ki bo omogočil uspešnejše ukrepe za pobijanje bolezni, za preventivne postopke in za zaščito. Tred njim pa je dr. Carniel iz Gorice, fc(je povedal, da je bil 20. junija lani kraški gozd «brez listja*, ue bi so uporabila kemična sredstva, bi bila posledica uničeno ravnotežje; ker to ni bilo storjeno, smo doživeli veliko veliko zmago*. F. G. Prihodnjič: Pogozdovanje, namembnost in upravljanje Spričo tolikih kraških gozdov je bilo končno logično in nujno, da se o njih tudi vsaj enkrat —■ vsakih dvajset ali trideset let — tudi javno razpravlja in da za to poskrbijo vsi tisti, ki morajo na podlagi veljavne zakonodaje za gozdove skrbeti; vendar pa so med pobudniki in organizatorji bili samo: odbornik za kmetijstvo in gozdarstvo tržaškega pokrajinskega odbora, Kraška gorska skupnost in pa tržaška podružnica Svetovnega sklada za številk dodal predavatelj še ta izredno važen osnovni podatek. Osnovne podatke o pogozdovanju pa je prebral ob tretji točki dnevnega reda dr. Franco Musi, toda samo za «tržaški Kras* v zadnjih desetletjih, ko so znašale gozdne površine: leta 1938 _____ 1.963 ha leta 1945 _____ 1.181 ha leta 1972 _____ 2.307 ha Nato pa je dodal še naslednji važen podatek: »V celoti pokrivajo na tržaškem vozil po kmečkih in gozdnih poteh a polagoma napreduje. Vprašanje zveze med dvema docela različnima in nasprotnima tipoma vrst še ni rešeno, pač pa se iz opazovanj »gozdnega roba*, t.j. med gozdom in pašnikom, lahko ugotovi, da obkroža 'posamezne hrastove gozdiče «gošča», v kateri poteka selekcija posameznih vrst predvsem glede na različne potrebe po svetlobi in zato lahko sklepamo, da je sedanja «gošča» podobna robu nekdanjega gozda, tako da je verjetno razširjeni rob nekdanjega gozda. Njen naravni videz pa se je ohranil kljub močnim in dolgotrajnim človekovim posegom na velikih površinah. Ta «gošča» se zelo spontano razvija, vendar skrajno počasi in potrebno bi bilo ta proces pospešiti s primernimi posegi človeka, in sicer v težnji da bi se dosegel tako imenovani «gozd - climax», t.j. «formacija, h kateri narava skozi stoletja nenehno teži v stabilnosti časa*, pri čemer «gre za idejo, ki se zdi nekoliko fantastična* in »smo vsekakor v zadregi* pri opredeljevanju tega gozda -climax in lahko naštejemo predvsem le: «hraste (graben, dob in cer) ter beli gaber*. Gre torej za O naturalističnih aspektih sedanjega stanja kraških gozdov v pogledu favne je nato poročal Pie-tro Brandmayr z Inštituta za zoologijo in primerjalno anatomijo tržaške univerze, ki je spremembe na tržaškem Krasu takole povzel: 1. Močno se je skrčilo število prepelic in jerebic zaradi zmanjšanja ustreznih posevkov, travnikov in pašnikov, kar je povzročilo tudi skrčenje «entomofavne» (t.j. žuželk), znižalo se je število ulovljenih divjih zajcev (zlasti po 60. letih), a negativne posledice so ugotovljene tudi glede slok, skalnih golobov — vse tudi zaradi pogozdovanja s črnim borom in spontane »reformacije gozda*. 2. Nasprotno pa se množi srna, divja mačka in fazan, ki so našli v kraški gošči in borovih nasadih naravnost idealna torišča za dnevna skrivališča, ki jih potrebujejo; zaradi zmanjšanja količine govejih in ovčjih iztrebkov so povsem izginile ali pa se zelo razredčile nekatere vrste hroščev. Zelo so se razmnožili goždni brezvretenčarji. Živijo v kraških uvalah (dolinah) in ostankih gozdov; polagoma so po vojni zavzeli ponovno večji del kraške površine, prija jim rastlinstvo «par- list, se je zelo zavzel za «prirod-no pogozdovanje* in pritrdil prof. Poldiniju glede «climax - gozdov* ter izrazil mnenje, da je treba na Krasu zanemariti gospodarsko plat gozdov in vrednotiti le njihov »naturalistični* pomen med drugim tudi zaradi ptic. — Diskutant (Morgante) iz Kami je je glede srne navedel primer, da je izginila «zaradi prevladovanja bukovih sestojev* in povedal še mar-sikak zanimiv podatek iz svojih krajev. Naslednji diskutant je bil Dante Canavclla, ki se je predstavil kot svojevrsten (diletantski) »proučevalec Krasa*: strinjal se' je z izvajanji prof. Poldinija vendar s pomisleki glede razmerja gozd -pašnik, toda za gozd «climax» je dejal, da je utopija. »Kraškemu gozdu moramo dati zgodovinsko -socialni značaj*, je dejal med drugim in pristavil, da bi morali poznati antično stanje, kar da omogoča neka nova francoska raziskovalna metoda ter večkrat posegel tudi do deset tisoč let nazaj. O čebelarstvu na Krasu je spregovoril na kratko ricmanjski čebelar Bernard Zuljan. Končno se je. oglasila tudi starejša tržaška ljubiteljica Krasa z željo, «naj bi se uresničilo vse tisto, o čemer se govori*. Zadnji diskutant dr. Barbina je govoril najprej o posledicah invazije človeka na Kras tudi s po-kretnimi hišicami in pomanjkanju vzgoje. Zelo se je tudi zavzel za kmetijstvo, ki se mora nadaljevati, pohvalil je črni bor in de jal, da je borba z njim težavna ter končno omenil tudi lov. Razpravo o naturalističnih vidikih sta z odgovori diskutantov devno zakonodajo. Glede kraških gozdov pa je poudaril, da ne hi smeli opustiti nobenega sistema »pri naporih za njih nujno rekonstrukcijo*. Še prav posebej je podčrtal važnost vsedržavnega zakona o pogozdovanju in zadevno kartoteko, ki se pripravlja ter pripomnil, da sam zakon pač »ne zadostuje«: «Za dosego cilja so potrebni ukrepi*. Nato je še pristavil, da se strinja s stališči predsednika Kraške gorske skupnosti in govoril tudi o zgodovini kraških gozdov ,v odnosu do kraškega prebivalstva. Dr. Stanislav Oblak se je kot predstavnik zadruge «Naš Kras* jezeru OSNOVNA NALOGA: UGOTOVITI, KOLIKO IN KAKŠNI SO DANES KRAŠKI GOZDOVI? DOLCA POT OD PRVIH SKROMNIH NASTOPOV DO CELOVEČERNEGA PROGRAMA V soboto in nedeljo v Kulturnem domu nastop ob petletnici folklorne skupine «Stu ledi» Tržaška folklorna skupina «Stu ledi* je prehodila od svojega prvega, skromnega nastopa jeseni 1973 pri Domju do danes pot, s katero bi lahko bile zadovoljne in ponosne tudi skupine, ki delujejo v ugodnejših razmerah. Pet let dejavnosti ni malo v naših manjšinskih razmerah, kjer so številne pobude obsojene na nteuspeh že zaradi ozkih krogov našega manjšinskega okolja. Premnoge dejavnosti se izčrpajo iz tega ali onega razloga po zelo kratkem času in temu ponavadi botruje v glavnem pomanjkanje ljudi. To je bila u-šoda tudi številnih folklornih skupin, ki so nastale po osvoboditvi leta 1945 na Tržaškem. Osnovna! napaka v njih'je najbrž bila ta, da so bile zasnovane in da so temeljile na tesnem krogu posameznih vasi in da so- se v njih udejstvovali fantje in dekleta iz ene same vasi, tako da komaj sta dva fanta odšla k vojakom ali sta se dve dekleti poročili, je vsaka dejavnost izpmrla že iz preprostega razloga, ker ni bilo dovolj ljudi, ki bj vadilo. Folklorna skupina »Stu ledi» pa je bila zastavljena drugače. Že dejstvo, da je nastala v mestu, . konkretno v Dijaškem domu, kjer ima še sedaj svoj sedež, čeprav so gojenci iz Dijaškega dama v njenih vrstah sedaj prava redkost; je omogočalo, da so se vanjo zlivale moči ne samo iz Trsta, temveč tudi iz okolice, tako da je v nekem obdobju svojega obstoja res krila vse tržaško ozemlje od Medje vasi do Milj. Pa poglejmo, kaj o nastanku skupine in o njeni dosedanji dejavnosti piše Nadja Kriščak, ena od tehničnih vodij, v letošnjem Jadranskem koledarju: «Konec leta 1972 je Slovenska prosvetna zveza sklenila obnoviti folklorno dejavnost na Tržaškem. Sklenjeno je bilo, da se ustanovi nova skupina, ki naj deluje v tržaškem dijaškem domu, kjer so dani dovolj ugodni Pogoji za delo. V skupini naj bi delovali dijaškodomci, na vsak način pa naj bo skupina odprta tudi mladincem iz okolice.* «15. januarja 1973 je bila v Dijaškem domu prva vaja — sestanek ob prisotnosti vaditelja s Koprskega, Iva Fune. Teden kasneje je na prvi vaji bilo prisotnih 11 ljudi: vaditelj, 5 deklet in 2 fanta iz doma, dva plesalca iz bivše folklorne skupine v Borštu ter harmonikar. Skupina je torej štela štiri pare in pol in samo če je plesal še vaditelj, pet parov.'Dokaj skromen začetek, bi rekli. Fune je takoj začel istopske plese iz slovenske Istre in s Tržaškega ter gorenjske plese. Začetek ni bil lahek, če je na vaji manjkal samo en plesalec, sta morali dve dekleti sedeti, kar nd bilo najbolj spodbudno. Tako se je nadaljevalo do poletja, ko je skupina prvič v skromni sestavi nasto- ............si::;;;,: 4i m us? Tržaška folklorna skupina «Stu ledi* na Trgu Unita pred tržaško občinsko palačo in iz Bele krajine ter plese iz Slavonije in iz Baranje. Skupina je štela 12 parov, poleg tipičnega ansambla pa so začeli z njo sodelovati tudi tamburaši iz Boljunca, ki so tako omogočili izvajanje belokranjskih in slavonskih plesov. Za to priložnost — mislimo za nastop v Kulturnem domu — si je skupina izbrala tudi iime «Stu ledi*. Zakaj prav «Stu ledi?* Gotovo ne iz želje, da bi imela sto plesalcev, kar bi bilo tudi preveč, pač pa se je ime kar samo ponudilo iz znane stare tržaške pesmi.* »Nastop v Kulturnem domu je bil za skupino, kljub pomoči 0-pencev, težka preizkušnja, pa tudi mejnik v njeni'kvalitetni rasti in v pristopu k raziskovanju tržaških plesov in pesmi,.pa tudi noš, ki v ritmu potrošniške družbe naglo izginjajo.* «Približno ob tem času je skupina izgubila svojega vaditelja iz Kopra. Drugih vaditeljev v bližini ni bilo, tudi onstran meje ne. «Stu ledi* se je zato odločila za neke vrste ^samoupravljanje*. Od Ples z majoliko je ena najboij atraktivnih točk skupine Pila pri Domju in v hotelski šoli v Izoli. Jeseni je pristopilo še nekaj mladih iz Dijaškega doma in iz okolice, sicer pa so v njej skoraj vedno prevladovali fantje. Medtem je skupina tudi začela i-skati godce, še posebej klarinetista in kontrabasista.* »Spomladi se je skupina odpravila v Benečijo: v enem dnevu, “■la je seveda nedelja, je nastopala kar v štirih vaseh — v Gorenjem Tarbiju, v Štoblanku, v Trčmunu in v Matajurju. Tisto Poletje je skupina nastopila 24-krat, v glavnem v raznih vaseh tržaške okolice, pa tudi na Goriškem in čez mejo.* «Težav pa je še vedno bilo na Pretek. Godci so bili večkrat zasedeni, noš je bilo malo. Na razpolago je bilo samo nekaj parov tržaških noš in je skupina zato morala večkrat nastopiti v mešanih nošah, tržaških in gorenjskih. Z nastopi poleti leta 1974 pa si je finančno vendarle toliko opomogla, da je začela nabavljati in izdelovati nove tržaške naše. Skupina je bila tudi teden dni na tečaju v Ljubljani, kjer se je pod vodstvom Bruna Ravnikarja naučila belokranjskih plesov. Jeseni Ji je priskočil na pomoč koreo-Sfaf z Reke, ki je z njo naštu-diral splet slavonskih plesov. Sledil je tudi nakup primernih noš.* «Decembra leta 1974 se je sku-pma prvič Predstavila tržaškemu občinstvu v Kulturnem domu skupaj s pevskim zborom »Tabor* z Opčjiri. Samostojnega celovečernega sporeda še ni bila sposobna, vendar je občinstvu pokazala kar sest plesov: tržaške, ki ko jih medtem nekateri člani skupine s po-jnočjo izvedencev iz Ljubljane ločili od istrskih, in nekaj pesmi, Istrske plese, plese iz Gorenjske časa do časa je povabila iz Ljubljane kakega znanega koreografa, ki je posamezni splet postavil ali popravil, redne vaje pa so izmenično vodili starejši plesalci. V skupini so se po sili razmer začeli oblikovati resorji: nekateri so se posebej zanimali za tržaške in istrske plese, to je za domače plese; drugi so se bolj navduševali za ostale slovenske in jugoslovanske plese; nekatera dekleta so začela podrobneje spoznavati noše in njih posebnosti. Dela je bilo za vse. »Samoupravljanje* je privedlo do tega, da so se nekateri člani skupine želeli pobliže spoznati tudi s teorijo — ker so za prakso imeli že kar precej priložnosti. Zato so šli v Ljubljano na tečaj za vodje folklornih skupin. Tečaj je predvideval ob zaključku nalogo, to je sestavo spleta, ki bi bil uporaben tudi v skupini. «Stu ledi* je na ta način prišla do treh lastnih koreografij novega venčka tržaških plesov in pesmi, furlanskih plesov in venčka štajerskih plesov. Medtem je skupina obogatila svoj spored tudi s srbskimi plesi, ki jih je zanjo sestavil koreograf z Reke.* Pq petih letih delovanja je trenutno v skupini nad 50 oseb, skp-zi njene vrste pa je šlo do sedaj približno 100 ljudi (poddbnost z l-menom skupine je zgolj naključna).' Pri tem se seveda samo'ob sebi poraja vprašanje, kaj danes vabi mladino k folklori. O tem vprašanju so v okviru skupine same izvedli zanimivo anketo, iz katere 'izhaja, da je morda nekatere privabila ljubezen do narodnih noš, ki se je potem razvila v ljubezen do plesa. Najbrž pa je bilo tisto, kagsje ljudi privedlo k folklorni sM)$mi pbtreba po rekreaciji in pBt dru*bi, po stiku z vrsb niki, ki ga prepogosto v današnjem svetu pogrešamo. D. tega je sama vzniknila zavest, da dejavnost folklorne skupine koristi tudi slovenski manjšini kot taki, saj priča o njenem obstojiu, o njeni življenjskosti, o tem, da so Slovenci bili v naših krajih pred stoletji in so o svoji prisotnosti pustili neizbrisne dokaze, v katere sodijo tudi navade, pesmi in plesi, ki jih folklhma skupina na ta ali oni način oživlja. Te naloge se morda njeni člani, ko so začeli s svojo dejavnostjo niso niti zavedali, je pa postala s časom čedalje bolj aktualna. In v tem je tudi vloga folklorne skupine «Stu ledi*, poleg tega, da je nastala prav na stičišču raznih in različnih kultur, na meji med goratim svetom in morjem, na meji med srednjo Evropo in Sredozemljem. Vse te prvine se v njenih pesmih in plesih poznajo. Skupina pa ni niti namen sama sebi. Nekateri njeni člani so prevzeli pomembno nalogo pedagogov pri šolski mladini, ki ji vcepljajo ljubezen do starih navad in do plesa. Tu velja predvsem omeniti Stojana Petarosa in Nevo Ferlugo. Oba sta po stažu med najstarejšimi v »Stu ledi*, saj je Stojan pristopil že od samega začetka, Neva pa je videla oglas na Primorskem dnevniku in prišla že na drugo ali tretjo vajo. Petaros je tudi eden od treh članov skupine, ki so opravili tečaj folklornih plesov v Ljubljani. Trenutno vodi dve skupini na Opčinah, ki delujeta v okviru prosvetnega društva Tabor in ki štejeta vsaka po približno dvajset otrok. V prvi skupini so samo punčke stare 8-9 let, v drugi pa so otroci od 10. do 14. leta starosti in tukai sta tudi dva fanta. Z a obe skupini je Petaros izdelal tudi koreografije. Stojan Petaros je mnenja, da zanimanje za folkloro med slovensko mladino na Tržaškem narašča, zanimivo pa je, da je v obeh skupinah, ki ju vodi, tako malo fantov. Vzrokov za to je več. V prvi vrsti težavni odnosi med obema spoloma prav v letih od devetega pa tam do trinajstega - štirinajstega, ko se fantje in punčke sicer spogledujejo, so pa preveč sramežljivi, da bi se približali. Drugi vzrok je najbrž tudi pri večjem interesu fantov za športno dejavnost, ki se je zadnja leta pri nas zelo razvila. športna dejavnost pa nudi več priložnosti za tekmovanje, za nastope, saj kdo bi samo vadil brez nastopov pred občinstvom, ki ima še vedno svojo veliko privlačnost in je eden spodbujajočih mo- mentov tudi pri dejavnosti izkušene skupine, kot je «Stu ledi*, kaj šele pri otrokih. Še bolj pedagaško angažirana pa je Neva, ki vodi kar 5 različnih otroških folklornih skupin: v Sa-ležu, kjer poučuje na tamkajšnji osnovni šoli, v Šempolaju in v Nabrežini. Starost njenih gojencev pa niha od 6. leta pa tja do 14. Če sodi njena folklorna dejavnost v Saležu v okvir skoraj rednega šolskega potika, pa je toliko bolj zanimivo dejstvo, da se je v Nabrežini razvila iz koristne pobude ljudske univerze in ravnateljstva tamkajšnje slovenske srednje šole. aoleg tega so člani »Stu ledi* vedno pripravljeni priskočiti na pomoč raznim šolam, če hočejo postaviti na oder, kot se je že zgodilo, otroško folklorno točko. Posebno poglavje gre posvetiti veliki skrbi, ki jo ima folklorna skupina «Stu ledi* za noše. Po tem tudi slovijo, saj so na »Medju-narodni smotri folklora*, ki je bila v Zagrebu leta 1975 in v Ljubljani na »Prazniku ljudskih godcev in pevcev* leta 1977 bili deležni posebne pohvale zaradi skrbno pripravljenih naš. Za to izredno pomembno področje skrbi v okviru folklorne skupine predvsem Franka Slavec, seveda s pomočjo vseh drugih članov. Za jubilejni nastop, ki bo prihodnjo soboto in nedeljo v Kulturnem domu, so pripravili kar dva popolna kompleta, kar je tudi močno prizadelo njihovo blagajno. V pogovor o cenah blaga, šivanja itd. se sicer nismo spustili, omenimo naj samo kot primer, da je bilo treba za pristno gorenjsko ruto včasih odšteti debelih petdeset tisočakov. Franka nam je predočila tudi težave, ki jih imajo pri zbiranju tako o-riginalnih kosov, kot pri šivanju novih noš no starih krojih, ki jih je zelo težko najti. Kdor bo šel gledat sobotni in nedeljski nastop, naj se zaveda, da so štajerske in furlanske noše popolnoma nove, kot je popolnoma nova postavitev obeh plesov. Doslej je folklorna skupina «Stu leti* nastopala v glavnem skupaj z raznimi pevskimi zbori, saj ni zmogla samostojnega celovečernega programa. Prihodnjo soboto in nedeljo se bo skupina torej prvič predstavila občinstvu s celovečernim programom. Poleg tržaške folklorne skupine «Stu ledi* in njenih godcev, bosta nastopila še ženska pevska skupina in tamburaški ansambel iz Boljumoa. Ženska pevska skupina je bila ustanovljena prav za to priložnost, kar pomeni, da je to njen krstni nastop. Skupino sestavljajo žene plesalcev in tamburašev ter še nekaj žensk, ki stojijo že nekaj časa ob strani folklorni skupini s svojo pomočjo pri nošah ali drugem. Tamburaški ansambel de- PROGRAM pevskim zborom. Ko je pa folklorna skupina postavila belokranjske in slavonske plese, ki terjajo spremljavo tamburic, je ansambel priskočil na pomoč. Od tega je že tri leta, toliko tudi traja sodelovanje med obema skupinama. TRŽAŠKI PLESI Trst in njegova okolica se ne moreta ponašati z obrednimi ali delovnimi plesi, kot druge slovenske pokrajine. Kljub temu je Trst bogat s plesi, saj so bile veselice ali bolje «šagre» na Tržaškem pogoste tudi v preteklosti. Glavna karakteristika teh plesov so eleganca in rahlo valovanje, ki izpričujeta po eni strani vpliv meščanskih plesov preteklega stoletja, po drugi strani pa prisotnost morja, ki daje svoj. pečat vsem primorskim plesom. Na osnovi zbranih podatkov in zapisov plesov in pesmi je TFS «Stu ledi* pripravila nov splet plesov iz tržaške okolice. Plesi prikazujejo vaško veselico, «šagro» ali »semenj* kot so taki veselici pravili. Novosti v tem spletu so plesi kot »Den-ček», «Saltin» in »šotiš*. TRŽAŠKE VIŽE Gre za zbirko manj znanih tržaških viž, ki jih je na osnovi starih zapiskov priredil Ignacij Ota nalašč za godce skupine. Naslovi so: Se tuti i bechi, Giga, Mazurka, . . . GORENJSKI PLESI Gorenjski plesi so šaljivi, prešerni, razigrani, živahni, pa naj bodo delovnega ali svatbeno — obrednega značaja. Med najbolj znane in najbolj priljubljene gorenjske plese spada prav gotovo splet svatovskih plesov. Ples dekleta s pogačo predstavlja prošnjo rodovitni naravi: čim hitreje se dekle vrti, tem boljša bo letina. Fant pa pleše poseben ples z majoliko. SLAVONSKI PLESI Slavonija je bogata, prostrana, prešerna, prav tako so bogate njene noše, prešerni in šaljivi pa plesi in pesmi. Pesmi «Ovim šorom* sledijo «Jrii baba* in «Čiro», nato pa so še na vrsti »Mista*, «Drmež», «Ej, kad zaigra* in «Kraj». Plese spremlja tamburaški ansambel iz Boljunca. PLESI IZ SLOVENSKE ISTRE Ti plesi so zelo pidobni tržaškim plesom, saj so izvor in vplivi isti. Plesi so včasih živahni, drugič spet otožni, kot pokrajina, v kateri so nastali. Tokrat je splet nekoliko krajši, zajema pa »Manfrino*, »Dipaši* z Ospa, »Šaltin*, «šetepaši», pesem »Petelinček*, »Že žulinka kuka* in »Mazolko*. KRESNICE V Beli krajini je bil do nedavnega ohranjen običaj, da hodijo dekleta na kresni večer od hiše do hiše in s svojim petjem voščijo plodno letino. Posebnost tega petja je zatekanje. Kresnice pojejo v dveh skupinah, druga skupina mora povzeti pesem, še preden jo prva izpoje. Če bi se dekleta zmotile in bi prekinile pesem, bi jih prebivalci hiše nagnali, saj bi to prineslo po starem verovanju slabo letino. Če prebivalci kresnic ne obdarujejo, kot v našem primeru, jim te zaželijo kar najslabšo letino. PLESI S ŠTAJERSKEGA Novost prestavljajo plesi s štajerskega. V okviru pustnih plesov nastopajo «korant» in pustne šeme, ki po običaju plešejo z gospodinjami. Med p’ese za rodovitnost spada na primer »Pobreška polka*, sledijo še »Poskakaca*, »Sotiš* in »Zajček*. Drugi del plesov obsega veselo «Bušulenko», znana plesa z blazino in z metlo, pa še «čindaro». Pesem: NEKDO GRE PO CESTI To je šaljiva ženska pesem, ki jo pojejo na Gorenjskem. Varianta, ki jo boste poslušali, izvira iz kamniške okolice. PESMI IZ FURLANIJE Ne govorimo tu o goriških plesih ali o «Rezijanki», temveč o plesih iz furlanske nižine. Furlani so namreč radi plesali, še posebej ob praznovanjih vaškega patrona ali ob pustu. Splet sestavljajo trije plesi, ki spadajo med najbolj znane: to so «Sth-jare», »La Furlana* in »Ziguzaine*. Prvi je štajerskega izvora, kot nam pove že sam naslov, čeprav so ga v Furlaniji poznali že pred davnim, ostala dva pa sta tudi že po naslovu tipično furlanska. Noše, ki jih boste videli, so se nosile ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja. DALMATINSKE MELODIJE Venček priljubljenih dalmatinskih pesmi vsebuje: Kad palme nišu grane, Jadrane moj, Na bregu kuča mala, Tvoje črne oči. Pesem: LEPA JANA SE ŠETALA Otožna ženska pesem iz, hrvaškega Zagorja pripoveduje o nesrečni prvi ljubezni mlade Jane. ŠESTORAK i*-nl In in 7r> vretn Ip! v Akvim nega društva »France Prešeren* P" iz Boljunca. Ansambel jo našlo- - **+*»&■■ pal samoshffe-a« z ...« PEŠMt tN PLESI IZ SRBIJE §&stih fantov, ki skušajo s hitrostjo in gibčno-in dokazati svojo spretnost. Plešejo ga srbski jitn je živahen ritem v krvi. Drobni in hitri koraki, živahen ritem, ponosna drža, to so značilnosti srbskih kol. Bogate noše, ki jih nosijo plesalci, so iz okolice Beograda. Pesmi »Dodji Mile* sledi hitri »Kačevac*, liričnemu «Ti momo, ti djevojko* sledijo žensko kolo »Niševljan-ka», ritmični »Orient* in še «čačak». Hunu......................n..................................mn..................a NEKAJ RAZMIŠLJANJ OB ROBU NEDELJSKE PREDSTAVE Razvijanje folklorne dejavnosti pomeni predvsem ovrednotenje neke kulture v vseh njenih aspektih Razgovor z docentom tržaškega filološkega inštituta prof. G. Grijem - V naši deželi še ni pravega pristopa k proučevanju ljudskokulturnih tradicij - Vedno boljše sodelovanje med tržaško in ljubljansko univerzo na tem področju Neva in Marta v domačih tržaških nošah Kako ohranjevati ljudska izročila in iz njih potegniti nauke, ki bodo oplemenitili tudi naše današnje kulturno življenje? Kakšna naj bo vloga ljudske kulture in kakšen smisel ima črpati iz zakladnice ljudskih tradicij? Kakšen pomen ima proučevanje kulturne zapuščine preteklosti in njeno praktično prikazovanje v obliki folklornih, zborovskih ali drugačnih nastopov na tem našem geografskem prostoru, ki mu pravimo tudi stičišče različnih jezikov, kultur in tradicij in kakšen je odnos upravno političnih teles do vsega tega? Ta in podobna vprašanja se nam ponujajo vse bolj pogosto, ko stikamo po dokazih in pričevanjih, ki bi utemeljili težnje po graditvi takšne družbe, v kateri je raznolikost kulturnih izrazov pogoj in element bogatitve in skladnejšega sožitja, ne pa razdorov in želje po vzajemnem uničenju. Te težnje si z besedami danes prisvajajo vse politične sile tako imenovanega ustavnega loka, vprašanje je, če so izhodišča enaka in ali ni pri tem temeljna skrb nekaterih, da bi ohranjevali določeno politično in družbenogospodarsko in seveda tudi kulturno stanje takšno, kakršno je. V določeni meri se nam izhodiščne razlike kažejo v polemični in neskončni razpravi, ki jo v zadnjem času vodijo v deželni skupščini in drugih izvoljenih krajevnih enotah. Pripravljajo zakon, s katerim naj bi 0-vrednotili kulturno bogastvo v naši deželi, vendar ali naj to bogastvo' ovrednotimo zato, da bo v službi vladajočega razreda in da kljub svoji zunanji razkošnosti ne bo obogatilo človeka in skupnosti ter ju osvobodilo spon, v katere ju je uklenila zgodovina ravno z istitucionaiizacijo določenih kulturnih vrednot in pravil, ali pa zato, da bomo iz določenih kultur-, n ih tradicij črpali spoznanje in zavest o svoji preteklosti in spoznanje ter zavest o svoji današnji vlogi izboljševanja te preteklosti, to je zavest o kulturni rasti? Posebej bi se lahko vprašali tudi o tem, kakšen je v tem okviru odnos do specif;čno slovenske zamejske kulture, v kateri vladajoči razred od zmeraj vidi potencialnega sovražnika italijanski, to je prevladujoči kulturi, in s tem določenemu sistemu. V tem zapletenem vozlišču mnenj in hotenj so tudi določene stvarne pobude. Ob večji ali manjši pozornosti delujejo skupine in organizacije, ki že dalj časa presnavljajo v stvarnost idejo razkrivanja raznih kulturnih aspektov nekdanjega življenja, ne samo zaradi spektakla, ki ga posredovanje starih navad lahko nudi. temveč zaradi ohranjevanja določenih kul- turnih vrednot, ob katerih lahko danes učinlcoviteje merimo svojo kulturno istovetnost. Slovenci v zamejstvu smo v tem pogledu še posebno bogati, zelo vidno mesto pa zavzema Tržaška folklorna skupina «Stu ledi*, o kateri tudi na drugem mestu ugotavljamo, da ne blešči v naši zamejski kulturni konstelaciji samo v luči svojih pisanih noš, živahnih napevov in ljubkih plesnih gibov, temveč tudi v siju svoje raziskovalne dejavnosti, to je posredovanja ljudskih izročil, ki bledijo in so v nevarnosti, da bodo odšla v pozabo skupaj z redkimi preostalimi nositelji. Takšne skupine, kakršna je folklorna skupina *Stu ledi*, in pobude, ki jih le ta vodi, bi zaslužile več- jo pozornost raznih upraviteljev in snovalcev kulturne politike. Večjo pozornost pa bi zaslužil tudi sam problem proučevanja kulturnih tradicij. Ravno glede proučevanja ljudskih kultur in vsega, kar te kulture vsebujejo ali so vsebovale, nastajajo tudi v tržaških znanstvenoraziskovalnih krogih novi pogledi. Prinašajo jih novi ljudje, ki drugače vrednotijo že sam pojem kulturne tradicije. O tem smo se raz-govarjali z docentom na tržaškem filološkem inštitutu prof. Gianpa-olom Grijem, ki se pobliže zanima tudi za slovensko ljudsko kulturo in rad sodeluje tudi s folklorno skupino *Stu ledi» pri njenem raziskovalnem delu. " S '5; Prof. Gri izhaja predvsem it koncepta raznolikosti kultur, ki jih pogojujejo razni dejavniki. Glavni problem ob tem je dojeti to raznolikost. Toda kako ločiti eno kulturo od druge? Raziskovanje in opisovanje ene same kulture ni dovolj, upoštevat•' in poznati je treba tudi druge, ki so z njo v posrednem ali neposrednem stiku. Le s poznavanjem sosednjih kultur, meni prof. Gri, lahko osvetlimo specifičnosti določene kulture. Temu je treba zato prilagoditi kulturno politiko in v tem okviru prihaja do vse tesnejšega sodelovanja med tržaško in ljubljansko univerzo na tem področju. Utrjuje se spoznanje, da ne bomo mogli razumeti določene kulture, če bomo postavljali pred njo pregrade. Kakšna je v luči teh trditev lahko vloga folklore? «Folklora lahko izraža toliko stvari,» meni prof. Gri. «Predvsem hrepenenje po nekem svetu, ki ga ni več. Iz tega zornega kota ima zato folklora zgolj sentimentalen pomen. Vendar ima še drugi aspekt — folklora lahko pomeni posredovati človekovemu vidu, sluhu in njegovi a-nalizi neko preteklost, kakršna je v resnici bila in v tem pogledu nam folklora ne sme predstavljati nečjesa, kar bi nas sililo v obžalovanje neke preteklosti in nekega sveta, ki ga sicer ni mogoče obnoviti, temveč nekaj, kar nas sili k izboljšanju našega položaja». »Pri vsem tem proučevanju in posredovanju folklore pa je nekaj bistveno novega. Medtem ko so se do nedavnega ukvarjali s folkloro le redki strokovnjaki, ki mogoče celo niso pripadali tisti kulturi, katere folklorne tradicije so proučevali, je danes mogoče * pomočjo vseh informacijskih sredstev, ki jih imamo na razpolago, nuditi tudi tistim, ki so dejansko nositelji določenih kulturnih tradicij, možnost, da ravno s pomočjo folklore razmi.Viajo o samih se- (Nadaljevanje na zadnji strani). Četverica dobrih albumov nas čaka tudi ta teden. Dela pripadajo izvajalcem kot Bob Welsh, Ste-fano Rosso, Mandrake ter John Coltrane. BOB WELSH French Kiss (CAPITOL 3 C 064 85266) Velika reklamna akcija se je vršila bodisi v ZDA bodisi v Evropi pred izidom prve samostojne plošče Boba Welsha. Stvar postane takoj jasna in razumljiva, saj prihaja Bob Welsh iz skupine Flet-tvood Mac. ki je pred kratkim osvojilo vsemogoče rekorde v Združenih državah s posrečeno ploščo tRumors». Seveda se ne bo tak podvig posrečil tudi Bobu Welshu, to lahko trdimo brez velikega tveganja, saj njegovo delo še zdaleč ne dosega plošče ansambla. Kakšen je album? Težko ga ne bi postavili v tir skupine Flet-wood Mac, saj je Bob sin ansambla in kot dobro vemo si glasbenik ne more tako zlepa izmisliti kar čez noč nove stvari. V glavnem lahko poslušamo rock-blues in countrp-rock glasbo, tu pa tam je postavljena kaka električna balada. Edino razliko med glasbo skupine in Bobovo predstavljajo aranžmaji, medtem ko so pri skupini Flettvood ti v glavnem plastični in preprosti, so v tej plo- šči zelo zbrani in izpiljeni, če pogledamo med izvajalce opazimo, da se Bob le ni tako oddalil od svoje skupine, saj je k snemanju povabil Micka Fleiivooda ter Chri-stine McVie. Plošča vsebuje kar dvanajst motivov in vsi so peti. Če bi le hoteli izbrati izstopajoče skledbe bi morali omeniti vsaj štiri do pet naslovov, podpisanemu se je vsekakor zdela najboljša skladba «Sentimental ladpt. Ko že govorimo o Bobu Welshu, se spomnimo neposredno skupine Fletwood Mac. Zanimiva vest je prišla tudi do italijanskih glasbenih revij. Ustanovitelj skupine Flativood Mac, kitarist Peter Green bo spet pričel snemati in nastopati. Lik tega priljubljenega angleškega kitarista je še vedno živ med mladimi, saj je končno prenehal z nastopi leta 1970 in se poslovil z znano ploščo iThe end of the game». Kot znano, je vse svoje zaslužke dal v dobrodelne namene in se posvetil najrazličnejšim poklicem od barmana pa do uslužbenca pri bencinski črpalki. Pred kratkim je podpisal pogodbo z neko angleško etiketo in v kratkem bo izšel nov album, ki ga bo produciral prijatelj, ba-terist Mick. Fletiuood. STEFANO ROSSO E allora senti cosa fo'! (RCA PL 31333) Pred nami je ena boljših plošč na italijanskem tržišču, posnel jo je Stefana Rosso, kantavtor ki se je približal velikemu glasbenemu odru s ploščo «Una storia disone-sta» nedolgo od tega. Kot že pri prvi plošči, se tudi tokrat ocene od časopisa do časopisa razlikujejo; nekateri vidijo v Stefanu pravega mojstra in mu pripisujejo vsemogoče vrline, so pa na nasprotni strani tudi taki ki grajajo pri njem vsako vrstico, obtožujejo ga kvalunkvizma. Osebno ne soglašam s temi, mislim, da pri Stefanu lahko govorimo o ironičnih tekstih, zasmehujočih oprijemih, ki jih spremlja refren starih pesmih iz prvega obdobja našega stoletja. Njegovi teksti so včasih zelo preprosti, da ne rečem naivni, tako da se človeku res čudno zdi, da lahko tudi kantavtor sega po preprostih stvareh. Mislim, da se prav v lem skriva moč Stefana Rossa, ki je odkril majhno stezico, ki so mu jo pustili že u-veljevljeni angažirani kantavtorji. Na plošči so vse skladbe na e-nako dobri ravni, vsekakor bi rad podčrtal naslovno skladbo «E allora senti cosa ti ]o'» ter «Let-to 26». MANDRAKE SOM O. . . amigo (EMI 3C 064 18258) Morda vsi ne vedo, da Mandrake živi v Italiji, točneje v Milanu, kljub temu, da je zelo popularen tudi v rodni Braziliji, kjer ga prištevajo med boljše bobnarje perkusioniste. Pozabil sem dodati, da se Mandrake ukvarja v glavnem s tolkali in pri njem poslušamo v glavnem ritmičen brazilski sound. Težko je napisati oceno k tej plošči, veliko lažje jo je poslušati, saj je to nadvse prijetno. V glavnem vsebuje plošča, kot sem že omenil, južnoameriške ritme, zelo izstopa igranje na tol- kala in pa igranje m dvanajst-strunsko kitaro, ki jo igra Francisco Dos Chagas Da Costa. Mandrake je povzel tudi skladbo iz repertoarja Carlosa Antonia Jobi-ma in prav ta predstavlja biser te plošče. JOHN COLTRANE First Meditations (IMPULSE IMP 481) Za ljubitelje jazza izredno pomembna plošča tega znanega saksofonista. Plošča vsebuje suito Meditations, ki jo je Coltrane posnel še leta 1965, 2. septembra v New Jersepu v družbi pianista Mc Coya Tpnerja, basista Jimmpja Garrisona ter bobnarja Elvina Jon-sa. Res čudno se zdi, da ie ta publikacija izšla z več kot dvanajst- letno zamudo; naj poudarim, da je suita prvič izšla prav s to ploščo. V naslovu je postavljen števnih «First», kar podčrta, da je Coltrane od. leta 65 dalje napisal še veliko novih inačic, vendar so bile te za širši sestav, ne pa za kvartet. Mislim, da je izid plošče treba pripisati predvsem imenom, ki nastopajo. • : « lestvica najbolj prodanih plošč v Trstu v tem tednu (podatke sva izdelala s pomočjo trgovin s ploščami «11 flauto magico*, Ul. U-dine 1 — «Discoteca triestina», Pasaža Rossoni — «Raifon», Drevored XX. septembra 17). 45 OBRATOV 1. Singing in the rain - Sheila B. Devotion 2. Scotch Machine - Voyage 3. Heidi - Elisabetta Viviani 4. Gianna - Rino Gaetano 5. Rumour is it - Donna Summer 33 OBRATOV 1. Sotto il segno dei pešci - Anto-nello Venditti 2. Come e profondo il mare - Lu-cio Dalla 3. And than there were three -Genesis 4. Burattino senza fili - Edoardo Bennato 5. Love me baby - Sheila B. Devotion Sandi Pertot in Pavel Ugrin Sestavljajte TOP lestvico TOP LESTVICA — RADIO TRST A IME IN PRIIMEK: ---------------------- NASLOV: ______________________________ GLASUJEM ZA POPEVKO: IZVAJA: P. d. Izpolnite gornji glasovalni kupon in ga pošljite na naslov: RA1 • Radiotelevisione Italiana Postaja Trst/A Ulica F. Severo, 7 • Trst, v kot pripišite TOP LESTVICA. Deset najbolj poprašanih popevk boste lahko poslušali vsak torek od 15.35 do 16.30 v oddaji TOP LESTVICA. , VAŠA TOP LESTVICA Ta teden ste izbrali popevke: 1. (1) ... E DIRS1 CIAO — Matia Bazar 2. (2) GIANNA — Rino Gaetano 3. (4) ČAO BAMBINA, ČAO — Tomislav Ivčič 4. (3) SINGIN’ IN THE RAIN — Sheila B. Devotion 5. (6) A MANO A MANO — Riccardo Cocciante 6. (7) FIGLI DELLE STELLE — Alan Sorrenti 7. (5) 1/2 NOTTE — Daniel Sentacruz Ensemblc 8. (8) THE HOUSE OF THE RISING SUN — Santa Esmeralda 9. (10) U RAZDELJAK TE LJUBIM - Ansambel Žetva 10. (—) PENSIERO STUPENDO — Patty Pravo g PRIMORSKIM DNEVNIKOM PO EGIPTU (6) Skozi puščavo in zelenice Nilove delte od Kaira do Aleksandrije in spet v Kairo Pri grobnici začetnika nove egiptovske revolucije Gamala Abdela Nasserja Straža ob Nasserjevi grobnici v Kairu Iz Luksorja smo se torej v Kairo vrnili s peturno zamudo. Kaj se .je zgodilo, saj je doslej teklo vse skoraj do minute natanko? Kmalu po večjem kraju As-siut se je moral vlak na odprtem ustaviti, ker se je čez progo zvrnil betonski nosilec električne napeljave. Na pomoč je moral priti železniški žerjav, da je oviro odstranil. In ker gre pri Arabcih vse počasi, je to trajalo dobrih 5 ur. Mi smo medtem, razen nekaterih, ki iz enega ali drugega razloga niso mogli zatisniti oči, seveda krepko spali in zjutraj s presenečenjem ugotavljali, kako mirno je vozil vlak na tej povratni vožnji. Seveda mirno, ko pa je stal... Vožnja se je potem vlekla kot ja ra kača in spet se je ob progi ponavljala že znana slilra bornih' vasi, zelenih poljan, peščene puščave in živinskih tropov. Ker vozi dobrih zadnjih 10 km vlak praktično skozi predmestja razpotegnjenega Kaira, smo lahko kar z vlaka še enkrat opazovali u-ma z a ni jo, mizen jo ter skrajno bivanjsko in higiensko zaostalost ljudi. In spet misel — kdaj se bo moderni Egipt dokopal vsaj do preddverja svoje nekdanje civilizacije? Ko smo od daleč zagledali konice piramid, smo vedeli, da je naša vožnja z vlakom ob Nilu pri kraju. Toda kaj sedaj, ko na bi po programu morali biti dejansko že v Aleksandriji? V tem trenutku je prišla še enkrat do izraza organizacijska sposobnost naše vodičke Mire. Kratek posvet s krajevnimi turističnimi delavci in zadeva je bila rešena. Prti'aro v avtobus, pa namesto v Aleksandrijo najprej na kosilo po že znani široki cvetlični cesti proti Gizehu, kjer smo zelo dobro jedli v vrtni restavraciji v neposredni bližini piramid. Moram že reči, da se je po tako dolgem cincanju v vlaku dober zalogaj ob že .znanj egiptovski črnini kar prilegel, predvsem pa nas je usposobil, da smo lahko prenesli še dobre štiri ure vožnje z avtobusom do Aleksandrije, kamor smo prišli že v trdi temi. Iz Kaira do Aleksandrije vodita dve glavni asfaltirani cesti: zunanja skozi libijsko puščavo (225 km), notranja skozi zeleno ravnico delte (218 km). Mi smo tokrat izbrali puščavsko pot. Razen peska, peska in zopet peska, značilno nakodranega od puščavskega vetra, pa visokih vodov e-lektričnega omrežja in nekaj transformatorskih postaj, nekaj z žico zagrajenih vojaških oporišč, kakšne redke kamele in avtomobila in dolgega, ravnega črnega asfaltnega traku pred nami, nismo videli ničesar. Šele v bližini Aleksandrije se je pojavilo ob cesti nekaj zaprašenih drevesnih nasadov in v daljavi nekaj tovarniških dimnikov, pod noč pa na tisoče električnih luči egiptovskega »sredozemskega bisera*. kot pravijo Aleksandriji. Neposredno pred mestom je na levi .jezero Marvut, ki leži 2 m pod morsko gladino in je v bistvu mrtvo morje brez življenja v njem kot nam je na nenoliko čuden način pojasnila Mira. Ustavili smo se pred hotelom Metropole v strogem središču mesta nedaleč od nabrežja in italijanskega konzulata. Po dobri večerji v hotelu smo se v skupinah podali na kratek sprehod in na prvi neposredni stik z življenjem mesta, ki je v pozni nočni uri še neverjetno živahno. Trgovine so odprte še po 10. uri in preden zapro zmečejo vso šaro kar čez pločnik na ulico. Ponoči smetarji vse poberejo in ulice sperejo, da je mesto zjutraj spet čisto. A ne za dolgo. Vendar je razlika od Kaira velika že na prvi pogled. Aleksandrija je tipično mediteransko pristanišče Ustanovil jo it leta 331 pred n.š. Aleksander Veliki, ki je kot osvoboditelj vko-ragal v Egipt in začel tisočletje grške kulture ob Nilu, ki je trajala do a ra bsko-i siamske osvojitve Aleksandrije leta 641 našega štetja. Njen pomen se je potem izgubil, vrnil ga ji je šele Mohamed Ali, pod čigar dinastijo je znova vzcvetela in postala eno glavnih sredozemskih trgovskih središč med Evropo, Afriko in Azijo. Grško-rimsko preteklost A-leksandrije lahko danes dokaj nazorno spremljaš ob ogledu okrog 40.000 eksponatov grško-rimskega muzeja, ki pa hrani tudi pričevanja judovske in kristjanske u-metnosti. Za vodičko po muzeju m tudi sicer po Aleksandriji smo imeli prikupno Selvo (Silvijo), ki je bila na svoji prvi preizkušnji z italijanščino, katero je nenehno mešala s francoščino. Toda vse to se je dogajalo že naslednjega dne. v soboto, po dobro prespani noči. b. muzeja smo se podali na ogled slovitih katakomb iz prvega in drugega stoletja n.š., ki segajo v treh nadstropjih 30 m globoko, vklesane v živo skalo. V njih so sarkofagi, sobe za obiske, kjer so se zbirali svojci umrlih in jim delali družbo, ter Apisovo svetišče, vendar doslop v najnižje nadstropje ni mogoč, ker ga je zalila voda v času vladanja Mohameda Alija. Mimo slavne Pompejeve kolone (v resnici Dioklecijanove), visoke 26 rn s korintskim kapitljem in zgrajene leta 297 n.š. iz enotnega bioka assuanskega rdečega granita, smo se le peljali prav tako mimo islamske utrdbe Fort Kait Bey iz 15. stoletja, kjer je stal sloviti stolp-svetilnik na otoku Pharos — eno od sedmih čudes sveta, ki pa ga je porušil potres v 14. stoletju. Ob obali nas .je nato pot vodila mimo ribiškega pristanišča z množico ribiških čolnov do res čudovite mošejo Abu el Abbas. zgrajene leta 1647 in dvakrat restavrirane. Ogledali smo si jo od zunaj in znotraj, se zapeljali še mimo Sadatove poletne rezidence z mornarsko stražo pred njo, in potem še kakih 20 km vzdolž širokega loka zaliva, ob katerem se vrstijo ena za drugo skoraj brez presledka kopališča z razsežnimi peščenim' plažami in vedno nekoliko valovitim morjem. Aleksandrija je hamreč za radi svoje izredno ugodne klime pod vplivom sredozemskih vetrov, kraj visoko razvitega domačega in inozemskega turizma, domačega seveda samo za tanko vrhnjo plast. V poletnih mesecih, ko .je vročina v Kairu neznosna, prihaja na osvežitev v ta »sredozemski biser* okrog pol milijona Kairčanov, ki imaju tu svoje vile ali pa stanovanja v novih lepih zgradbah, ki so seveda v ostalih mesecih (tako je bilo tudi olj našem obisku) zaprta. Povedali so nam. da se število prebivalcev Aleksandrije v poletnih mesecih poveča kar za en milijon. Nekje na koncu tega zalivskega loka leži grad Montažah potopljen v prekrasne cvetoče vrtove in palmove nasade. Ta grad s palačo Ras el Tin je bil zadnja rezidenca zadnjega egiptovskega kralja Faruka, ki je moral leta 1952 ob vojaškem udaru mladih oficirjev z Nasser.jem na čelu in do razglasitvi republike zapustiti državo in je v tujini tudi umrl. V gradu sta sedaj muzej in kazino, vendar vanj nismo mogli, ker ga obnavljajo, sicer pa je sedaj vse območje tega čudovitega parka državno in odprto za turizem z ogromnim na novo zgrajenim luksuznim hotelom Palestina in starejšim, delno v a-rabskem, delno v angleškem imperialnem slogu grajenim Salam-lek, v katerem smo tudi bili evropsko postreženi z dobrim kosilom in črnim vinom «Chateau Gianaclis» iz okolice mesta. S tem je bil naš obisk Aleksandrije, kjer je že pred prvo svetovno vojno, še več pa takoj po njej našlo zaslužek toliko slovenskih primorskih deklet in žena, dejansko končan. Proti Kairu smo se na povratni poti vozili skozi razsežna rodovitna polja, bombažne, trtne in pomarančne nasade Nilove delte po novi dvodelni avtomobilski cesti, večji del tik ob progi, po kateri so vozili neverjetno natrpani motorni vlaki. Tudi promet je bil na tej cesti neprimerno večji od o-nega na puščavski, in sploh smo imeli občutek, da se vozimo do pokrajini, kjer .je življenje vendarle na višji ravni, čeprav še vedno ne vzdrži primerjave z našim pojmovanjem življenjske ravni. Glavna delovna sila je tudi na tem najbolj rodovitnem področju Egipta še vedno človek in žival, mehanizacije je očitno še sen prihodnosti. Po kratkem postanku na pol poti v Tanti v obcestnem mo telu smo pred večerom bili spet v našem že kar domačem kairskem «E1 Nilu». Po večerji smo se podali še na zadnji sprehod po ulicah in na zapravljanje še zadnjih poundov in piaster, potem pa vsi h kratkemu počitku v sobe, kajti ob 2. uri smo morali biti že pripravljeni na odhod na letališče. Žal mi je le. da s sopotnikom Bevkom nikakor nisva mogla najti vzgojnega zavoda, pa čeprav je bil blizu našega hotela, v katerem poučujejo kar štiri Slovenke-nune, od katerih ena iz Mačkolj. Verjetno bi bilo zanimivo, kar bi lahko povedale o svojih življenjskih spoznanjih v egiptovski prestolnici. 4» * * Kairo, takšen kot ob našem prihodu. Hrupen in ves v odsevu rumenih električnih luči, kot da bi rumeni puščavski pesek prekril tudi žarnice. Med vožnjo na letališče še zadnja odločitev — izven programa' — vodičke Mire: poklon začetniku nove egiptovske revolucije polkovniku Gamal Ab-del Nasserju. Zapeljali smo se do njegovega mavzoleja ob na novo zgrajeni mošeji. .Preprosto marmornato grobnico, obdano z rožami in osvetljeno z mračno rumenkasto svetlobo, stražita v skoraj nepremični stoji vojaka -stražarja. Pod ploščo leži truplo človeka, ki je obrnil kolo toka egiptovske zgodovine in sprožil proces, ki bo — kot smo se lahko na lastne oči prepričali — dolg. pomaknjen tja v desetletja, morda stoletje v prihodnost, ki pa bo moral neizbežno dati rezultate. Umrl je verjetno prezgodaj, da bi se mogla povsem učvrstiti in steči njegova politika notranjih socialnih reform in mednarodnega opredeljevanja v korist Egipta in njegovih ljudi. Težko je danes govoriti o tem. kako bi se razvijali odnosi na tem delikatnem bližnjevzhodnem vozlišču mednarodnih interesov, če bi bil Nasser živ. toda mogoče ni povsem neutemeljena domneva. da nekoliko drugače, kot so se in kot se tudi v tem trenutku, čeprav nobena revolucija ni stvar enega samega človeka, pač pa stvar osveščenih množic. S to mislijo, prepojeno z vtisi s tega zanimivega potovanja, sem se ukvarjal še potem, ko smo se predali izkušenim rokam Jatovega pilota Vukčeviča, da prepelje našo skupino Primorskega dnevnika (v Egiptu smo siepr bili enostavno samo Mira-grup) s svojim Boeingom 727 v Beograd, njegov kolega Pachmeister pa z DC 9 v Ljubljano. # * # Ob koncu tega zapisa bi se rad. v imenu prireditelja izleta Primorskega dnevnika in njegovega tehničnega organizatorja a-geneije Aurora, zahvalil vsem izletnikom. Bili smo zaokrožena, uglašena in simpatična družba. Kolikor se nismo medseboj poznali že prej, smo se spoznali in spoprijateljili zdaj. Razen spoznavanju tujih dežel, njihovih ljudi, kulture, običajev in življenjskih pogojev, je tudi v tem smisel in pomen izletov, ki jih prirejamo že dvajset let. JOŽE KOREN NEDELJA, 2. APRILA 1978 TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro; 8.30 kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Nediški zvon, oddaja o Benečiji; 10.15 Vedri zvoki; 10.30 Danes o-biščemo Merso; 11.05 Mladinski oder; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Ljudje pred mikrofonom; 13.20 Poslušajmo spet; 15.00 Nedeljsko popoldne. KOPER 7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 20.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Nedeljsko jutro z Gisel-lo Pagano; 9.15 Orkester RTV Ljubljana; 9.30 Na našem gramofonu; 10.00 Z nami je...; 10.15 Glasbeni portret; 10.32 Popevka dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Poslušajmo jih skupaj; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pičice na i; 14.00 Avto story; 14.33 Najlepše popevke tedna; 15.00 Podajmo si roke; 15.15 Orkester Herbie Mann; 15.30 Folk in tudi ne; 16.60 Poslušajmo jih skupaj; 16.30 Sosednji kraji in ljudje; 16.50 in 17.45 Od hiše do hiše; 17.30Prun0 Dnevnik; 20.35 Film tedna: Upor v Adalenu; 22.30 Dnevnik. KOPER 20.00 Otroški kotiček; 20.10 Športna sreda; Mednarodno nogometno srečanje; 21.(X) Dnevnik; 22.00 Aleksande. Nevski, film. ČETRTEK, fi. aprila 9.00, 10.00, 10.30, 15.00 TV šola; 16.00 šolska TV; 17.25 Velike reke: Temza; 18.20 Obzornik; 18.35 Zgodbe iz Kalevale, risanke; 18.45 Tehtnica za natančno tehtanje; 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik; 20.00 V živo: Koliko nas stane servis. KOPER 19.30 Jugoslovanski trim test; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Odprti prostor; 20.30 Dnevnik; 20.45 Glinasti golob, film; 22.00 Osebnosti revolucije; 22.30 Košarka: Miin-chen Real - Mobilgirgi. PETEK, 7. aprila 9.00 in 10.00 TV v šoli; 15.40 Košarka: Real - Mobilgirgi; 17.10 Gozdne zgodbe in nezgode; 17.25 Ostržek, otroška oddaja; 17.50 Obzornik; 18.00 Slovenski rock: Andrej Trobentar; 18.35 Kosti, hrustanec in sklepi, iz serije Človeško telo; 19.05 Svetovni dan zdravja; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Kar bo, pa bo, glasbena oddaja; 21.05 Razgledi; 21.45 Dnevnik; 22.00 Serpico, serijski film; 22.45 Poročila. KOPER 21.00 Otroški kotiček; 20.15 Od- prti prostor; 20.30 Dnevnik; 20.45 Samotni vlomilec, film; 22.15 Lo-candina, reklamna oddaja; 22.30 Nokturno: Zakladi britanskega muzeja: Knjižnica. SOBOTA, 8. aprila 8.05 Zgodbe iz Kalevale; 8.15 Kosovirja na leteči žlici, pravlji ca; 8.^0 Tehtnica za natančno tehtanje; 9.00 Pisani svet: 9.35 Študij na univerzi: Kemija; 10.00 Slovenija 1973-1977; 11.00 G. Du rieux: Paul Gauguin; 11.55 Jugfr slovanska trimska televizija; 15.25 Nogomet:: Osijek - Dinamo; 17.45 Obzornik; 18.00 Rdeči balon, bela griva, mladinski film; 19.15 Ri sanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 A. Newman: šopek z bodečo žico; 20.55 Zabava vas Julio Iglesias; 22 00 Dnevnik; 22.15 Mupet show; 22.45 625, pogovor z gledalci. KOPER 15.25 Nogomet: Osijek - Dina mo; 19.30 Otroški kotiček; 20.15 Odprti prostor; 20.30 Dnevnik; 20.45 Govori obramba: Pomagati alkoholikom, film; 21.35 Vojna v Španiji, dok. iz cikla Svet v letih 1900-1939 ; 22.15 Pregrešnost brez greha. film. ŠPORT ŠPORT ŠPORT 2. aprila 1978 NOGOMET V TRETJI ITALIJANSKI LIGI v v TRŽAČANI JURISAJO NA ZUA60 Triestina bo danes igrala doma proti nevarni enajsterici Bielleseja Ponovni poraz na tujem igrišču, tokrat proti skromni Alessandrii, bo zopet prisilil Triestino, da zaigra na domačem terenu proti moštvu Bielleseja na vso moč, saj je zmaga tudi tokrat edini pozitivni rezultat, ki lahko pomaga Tržačanom. Izredno slabi tuji nastopi močno vplivajo na lestvico Tržačanov, to je iz dneva v dan slabša. Tržačani so tako prisiljeni nadoknaditi zamujeno v domačih nastopil, kar Jim je doslej pravzaprav uspevalo, kar pa seveda še ne pomeni, da bodo tudi tokrat uspešni. Triestina je v zadnjih nastopih namreč zelo razočarala: poleg slabe psihološke pripravljenosti so Ta-gliavinijevi varovanci pokazali znaten zastoj tudi v igri, kar je pravzaprav znak lažje krize. Ne moremo namreč mimo ugotovitve, da je Triestina dosegla zadnji dve zmagi proti izredno šibkima ekipama, katerima letošnje prvenstvo ne pomeni več ničesar. Isto ne moremo tr-d;ti za Biellese, ki ima na lestvici enako število točk kot Triestina to tekmo manj. Današnji nasprotnik je trenutno v zadovoljivi for-mi, saj je med tednom v zaostali tekmi premagal moštvo S. Angela Lodigiana. Za to srečanje so se vsi igralci pripravili vestno. Hujših poškodb med tednom ni bilo, tako da1 bo trener ‘Tagliavini predvidoma lahko uvrstil najboljšo enajsterico. I-grali pa bodo približno isti igralci, ki so izgubili v Alessandrii, kar Je ponoven dokaz, da ni kriza Trie-stine kriza posameznih igralcev, temveč celotne ekipe, ki se na i-grišču ne zna uveljaviti in ne zna vsiliti nasprotniku svoje igre. Triestina igra vse preveč pasivno in torej obrambno, kar (in to že stalno ponavljamo vsak teden) škoduje moštvu, saj je najšibkejša točka tržaške enajsterice prav obrambna yrsta. Ker bo danes Triestina juri-sala na zmago, obstaja upanje, da do takega obnašanja s strani domačih nogometašev ne bo prišlo. Postava Triestine pa bo naslednja: Bartolini, Schiraldi, Fontana, Politti, Pezzopane, Salvadori, Mitri, Trainini, Dri, Franca, Andreis. A. K. ODBOJKA PRED SP V ITALIJI Preklicana kazen Jugoslaviji? Jugoslovanski moški odbojkarski reprezentanci je bila izrečena konec lanskega leta huda kazen r -pre KjhttI poved igranja na vseh mednarodnih tekmovanjih za dobo enega leta. Tako huda kazen ni doslej doletela še nobene jugoslovanske športne zveze. Razlog pa je bil odpoved igranja novembra meseca na svetovnem pokalu v Tokiu. Poleg tega pa je morala OZJ plačati še globo 4000 švicarskih frankov. Ni potrebno posebej poudarjati, da pomeni to za jugoslovansko odbojko neprecenljivo izgubo in to v letu, ko je v Italiji na sporedu svetovno prvenstvo. Ob podpori evropske odbojkarske zveze CEV, katere predsednik je Italijan Giancarlo Giannozzi, se je OZJ pravočasno pritožila. Prvič je jugoslovanska odbojkarska zveza navedla, da je kazen prehuda in drugič je bila izrečena od petčlanskega izvršnega odbora, ki je ukrepal proti statutu FIVB, ker take kazni lahko izreče samo 24-članski administrativni svet, ki pa se doslej ni sestal. Predsednik Giannozzi v svojem pi smu apelira na FIVB in njenega predsednika Paulo Libauda, da se bi kazen znižala na šest mesecev, ker je bila Jugoslavija zelo dober organizator 2 evropskih prvenstev leta 1975 in 1977 in s tem veliko prispevala k popularizaciji te igre v Evropi in svetu. Pri vsem tem pa je CEV tudi zahtevala, da se bi pri žrebanju reprezentanc za dopolnitev šestih skupin letošnjega svetovnega prvenstva, ki bo v Ri-ru 10. aprila, namesto tretje evropske reprezentance, ki si je priborila mesto za nastop igranja na svetovnem prvenstvu spisali črko X. Kot je znano ima .Jugoslavija s sedmim osvojenim mestom na lanskem evropskem prvenstvu na Finskem pravico igranja. Črka X bi pomenila za Jugoslavijo žarek upanja, ker se 22. maja sestane v Sofiji izvršni odbor FIVB, ki lahko edini kazen omili na šest mesecev, kar bi pomenilo, da Jugoslavija lahko igra na balkanskem prvenstvu in, kar je še najvažnejše, na svetovnem prvenstvu od 20. septembra pa do 1. oktobra v Italiji. Tako ne preostane drugega kot čakati na 22. maj, ko se bo dokončno znalo za letošnjo usodo jugoslovanske moške reprezentance. DELOVANJE ZSSDI Odbojkarska komisija Na svoji zadnji seji je odbojkar ska komisija ZSŠDI obravnavala nekatera nujna vprašanja, ki zadevajo to panogo. V prvi vrsti je bil govor o občnem zboru vsedržavne odkojkarske zveze FIPAV, ki je danes v Rimu. Odločeno je bilo, da se občnega zbora udeležita tudi dva predstavnika ZSŠDI, ki bosta zastopala naše zamejske klube. Uradno srečanje med pokrajinskim predsedstvom odbojkarske zveze FIPAV in odbojkarsko komisijo ZSŠDI bo predvidoma v četrtek, 6. t.m., ob 18. uri na sedežu ZSŠDI. Naši predstavniki bodo seznanili goste o delovanju in prizadevanjih slovenskih društev, padli pa bodo tudi konkretni predlogi o vzajemnem sodelovanju. Beseda je tekla tudi o letošnjem rekreacijskem tekmovanju «Revival 78», o čemer poročamo na drugem mestu. Končno je bilo potrjeno, da bodo letos sodelovale na turnirju prijateljstva najbolje plasirane šesterice na uradnih prvenstvih, se pravi Bor in Sokol v ženski ter Bor in Kras (oziroma 01ympia) v moški konkurenci. Odbojkarski «Revival 78» Na odbojkarski «Revival 78» se je letos prijavilo rekordno število ■ IIIIIIIIHMIIIIIIIUIIIIimilllHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllJlliiliiiiH MINIBASKET TT TEDENSKI PREGLED Podvig openskega Poleta Poletovci so neodločeno igrali z Libertasom • Malo odigranih tekem PRVENSTVO ZINI & ROSENWASSER Finalna skupina Zaradi velikonočnih počitnic in drugih razlogov sta bili odigrani samo dve tekmi. O derbiju med Borom B in Kontovelom smo že poročali, ker je bila tekma antici-pirana. Sokol A pa je visoko izgubil s tržaškim Interjem. Kot običajno so Nabrežinci na tujem igrišču zatajili, medtem ko na domačih tleh igrajo še kar zadovoljivo. IZIDI 16. KOLA Bor B - Konto vel 63:52 Inter 1904 - Sokol A 76:35 Ferroviario - Inter Milje n.o. Libertas - Visintini n.o. Servolana A - Don Bosco n.o. LESTVICA (v oklepaju število odigranih tekem) Visintini (15) 26, Servolana A (13) 24, Don Bosco A (14) 22, Bor B (15) 20, Inter 1904 (13) 16, Libertas (12) 11, K«ntoyel '.(15) 10, 'm./T/vj. Inter Milje (13) 6, Sokol A (16) in Ferroviario (14) 2. Sokol A ima točko manj zaradi odpovedi tekme. STRELCI NAŠIH EKIP Sokol A: Ušaj 273, Devetak 159, Bandelj 73, Nevenko Pertot 35, Klanjšček 23, Niko Pertot 16, Grilanc 13, Žbogar 8, Della Schiava 6, Kojanec 4, Bogateč 2, Legiša 1. Konto vel: Gulič 463, Sedmak 81, Starc 72, Emili 28, Piras 19, Pertot 16, Gruden 9, Grilanc 8, Bri-schia in Škabar 5. Bor B: Bradassi 383, A. Tavčar 112, Volk 87, Semen 54, Jogan 20, Krapež 15, Paoli 9, Jagodic, Slama in Zaccaria 8, B. Tavčar 6, Lokar 4, Vascotto 2. Tolažilna skupina Tudi tu so odigrali dve sami tekmi. Naša dva zastopnika sta imela nasproti prvouvrščeni ekipi. Medtem ko je Breg častno klonil proti ekipi RCT, je Polet pripravil izrednftjjprp^pnečenje ter remi- IV M iiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiTiiiiiiniiiiiitiiiiB . 3}TViK4«v Bojan Križaj in Ingemar Stenmark •KIIIIIIIII||||l|||||||||l||||,l,||||||j^^ll||M|,U|au^||||,|||||||||a||||||||||||||M|,||||m||||n|||^|||j,||^|^|,||||||||||||||n|||||||||||||| INTERVJU Z NAJBOLJ POPULARNIM JUGOSLOVANSKIM SMUČARJEM B. KRIŽAJ: MOJA PRVA ETAPA Ob Prezgodaj sem dosegel najboljšo formo, tako da sem v nadaljevanju popustil» - Premalo sem borben in odločen» ■ Zelo ceni Stenmarka ukvarjal, ne kot trener, ne kot šolski učitelj, kajti rad bi se uveljavil v življenju kot človek, kateremu športni dosežki naj bi pri tem nič ne pomagali. Tudi na to šolo hodim predvsem zaradi tistega papirja, ki ga pri nas, na žalost, toliko cenijo in brez katerega ti je pot v življenju skorajda zaprta.* »Krožijo govorice, da prejemaš kar precejšnje vsote denarja. Kaj bi o tem povedal?« «0 denarju ne bom govoril. Res pa je, da z uspehi se pokaže tudi več denarja, kar je po mojem mnenju tudi prav. Proračun za letošnjo sezono je bil izračunan v znesku 200 milijonov starih din, v prihodnji pa zgleda, da bo sprejet proračun za kakih 500 milijonov. To pomeni, da rezultati ne vplivajo na tiste, ki odločajo o denarnih zadevah.* «Kaj pa misliš o slabi formi ’az- ZlIITOV’?« «Glavni razlog neuspeha je pretiranost in slabo izvršene priprave, kajti Italijani so odlični smučarji in bi morali s svojim znanjem doseči veliko več uspehov.* «To pomeni, da zastarela tehnika smučanja ni glavni vzrok za neuspeh, kot so pisali in trdili vsi najuglednejši italijanski smučarski delavci?« «Mislim, da tehnika nima tako pomembnega vpliva na rezultat pri vrhunskem smučanju, ker smo si po tehniki- skoraj vsi enakovredni. Vpliva pa seveda psihično stanje športnika, ki je v veliki meri povezano s fizičnim počutjem. Ugodno fizično početje pa ti lahko nudijo samo dobro izvedene priprave.* «Med vsemi smučarji katere najbolj ceniš?« «V prvi vrsti Stenmarka, ki je izreden v vseh pogledih, tako športnih kot človeških. Cenim pa tudi Mahra in Wenzla, ki sta Stenmarku še najbolj podobna.* «Kaj bi svetoval našim najmlaj-šim zamejskim smučarjem, ki bi radi nekaj dosegli?« «Trdna volja, to je najvažnejše. Nikoli ne smeš popustiti, niti v trenutkih, ko si najbolj razočaran. Treba pa je veliko delo in to ne samo pozimi, ampak tudi poleti, kajti dobri smučarski rezultati so odvisni v veliki meri prav od teh poletnih priprav.* «Bi še kaj rad dodal mojim vprašanjem?« «Mislim, da ne, vseeno pa bi rad pozdravil vse zamejske športnike, predvsem smučarje, ki se po mojih slabih informacijah kar dobro držijo.* Vato Bojan Križaj je pred kratkim hončal svojo smučarsko sezono, ki 10 bila v začetku dokaj obetajoča, v. nadaljevanju pa jugoslovanski as iZDnlnil tabrt rln nje-glavnem izpolnil pričakovanj, tako da je ono slišati nemalo kritik ob Rovih slabih rezultatih v delu sezone. , Bojan, ki je rojen v Tržiču, 3. januarja 1957, je po naporni sezoni spet doma in trenutno redno obiskuje drugi letnik ljubljanske visoke šole za telesno kulturo. Z njim smo malo pokramljali in pri-SJ° je na dan vrsto zanimivih stvari. “Bojan, kdai si pravzaprav začel smučati?« Križaj: »Kot marsikateri otrok sem s smučanjem začel že zelo zgodaj, mislim, da sem bil star 3 do 4 leta, ko me je oče večkrat spremljal na smučišča, kjer mi je Posredoval prve pomembne infor-maeije. Kasneje me je zelo pogosto yozil stric, ki je obenem tudi smučarski učitelj. Z resnimi treningi lcrri Začel pri 7 ,etih in v sezoni J»7,1-74 sem prvič nastopil v reprezentanci ter sem na mladinskem evropskem prvenstvu 1976. leta v •Mayerhioffnu (Avstrija) zmagal v slalomu. Isto leto sem tudi prvič nastopil na svetovnem prvenstvu, kJer sem se uvrstil na 12. mesto.* “Na komaj minulo sezono si imel za sabo izredno dobro pripravo, ^akaj si p«, odličnem začetku popustil?« Mislim, da je moja forma ter vse naše reprezentance popustila prav zaradi zgrešeno tempiranih pri- "''m' \ V prav. Prezgodaj smo prišli v formo in dosegli višek novembra namesto, da bi mesec ali dva kasneje. V prihodnosti se take napake prav gotovo ne bodo ponovile. To je na žalost edini razlog, sicer zelo dobre sezone, ki bi lahko bila drugače veliko uspešnejša.* «Kaj ti še pravzaprav manjka, da bi posegel v sam vrh smučarske elite?« «V letošnji sezoni sem startal za uvrstitev od 5. do 10. mesta, kar je bilo boljše, moram priznati, da je prišlo dokaj nepričakovano. Manjka mi dokajšnja mera sigurnosti, v ključnih trenutkih, ki jih je na progi veliko. Premalo sem borben in odločen. Če bom to lahko v prihodnosti popravil, bodo tudi rezultati boljši.* »Kdaj pa misliš nehati z aktivnim tekmovanjem? Slišal sem, da nameravaš ostati v belem cirkusu samo še dve sezoni.« »To zanikam, kajti moja prva naslednja postaja bodo olimpijske i-gre 1980. leta v Lake Flacidu, nakar se bom odločil. Mislim pa, da bom tekmoval še toliko časa, dokler se bom zavedal, da je moja športna krivulja v padcu. Takrat ne bom imel več nobenih premislekov. Kdaj se bo to zgodilo, pa res ne vem, kajti nekateri dosežejo svoj višek v poznih letih, kot na primer Mahre, Stenmark pa je zmagal svoj prvi svetovni pokal, ko je bil še zelo mlad.* »Tvoji življenjski cilji?« «Nisem se odločil, vem pa samo to, da se » športom ne bom več ziral proti ekipi CAMB. V tej tekmi so sicer odigrali še podaljšek (po katerem naj bi CAMB zmagal s 47:44), vendar bi se morala komisija izreči za neveljavnost tega dodatka ter določiti remi za končni rezultat. Izenačenje je namreč pri minibasketu povsem regularen izid, kar dokazu,je tudi dejstvo, da je v finalni skupini enkrat že prišlo do remija (Sokol A - Libertas 40:40). IZIDA 16. KOLA Bor A - SGT n.o. Don Bosco - Servolana B n.o. Polet - CAMB 41:41 RTC - Breg , 60:28 LESTVICA (v oklepaju število odigranih tekem) RTC (14) 28, CAMB (15) 25, 24 ekip: kar 13 v moški konkurenci (vpisala se je tudi KASTA), 9 v ženski in 2 v mešani konkurenci. Odbojkarska komisija je sklenila, da bodo moške ekipe razvrstili na podlagi žreba v dve skupini v katerih se bo vsak srečal z vsakim, dve prvouvrščeni ekipi iz vsake skupine pa se bosta uvrstili v finalno kolo, kjer se bodo štiri moštva potegovala za naslov. Odločeno je bilo tudi, da ne bo nosilcev skupin. Tudi v ženski konkurenci bosta izžrebani dve skupini s finalnim kolom za štiri ekipe. Ker sta se prijavili le dve mešani skupini, je padel predlog, naj bi le-ti nastopali v ženski konkurenci, vendar pa izven konkurence in bi o njunem plasmaju odločalo medsebojno srečanje. Podrobneje se bodo o vsem tem pogovorili na sestanku predstavnikov vseh prijavljenih ekip, ki bo v sredo, 5. t.m., ob 20. uri na se-dež,u ZSŠDI. Sestanek med SKGZ In ZSŠDI Na priložnostnem sestanku med odboroma SKGZ in ZSŠDI je bilo sklenjeno, da se prouči možnost u-stanovitve odbora za šport pri SK GZ. Dotaknili so se tudi vprašanja organizacije celodnevnega posvetovanja o športu, ki bo predvidoma maja letos. Sestanek z OZS V petek je bila gost ZSŠDI delegacija Odbojkarske zveze Slovenije, ki jo je vodil predsednik Bruno Thaler. Na uradnih razgovorih so predstavniki odbojkarske komisije ZSŠDI seznanili goste o trenutnem' stanju in problemih zamejske odbojke. Poleg preverjanja dosedanjega medsebojnega sodelovanja so po plodni diskusiji izdelali tudi plan bodočih skupnih pobud in stikov, ki naj bi postali še tesnejši predvsem na obmejnem območju. OZS je obljubila vso možno strokovno pomoč, padel pa je tudi predlog, da bi ustanovili neke vrste nara-ščajniško interligo med klubi iz zamejstva in z novogoriškega oziroma obalnega območja. Sestanek z Jadralno podzvezo V Kopru je v petek predsednik Jadralne podzveze Miha Wohinz sprejel na razgovor predstavnike tržaških zamejskih pomorskih klubov Čupa in Sirena. Zamejskim jadralcem, ki so komaj pred kratkim pričeli s to dejavnostjo, je bila obljubljena vsa strokovna pomoč za utrjevanje in šolanje kadrov. Poleg organizacije strokovnega predavanja o meteorologiji in predvajanja diapozitivov o križarjenju po Jadranu, bo Obalna jadralna podzve- vaditelje, za sodnike, za najmlajše tekmovalce in da prisostvujejo večjim regatam, da si tako naberejo prepotrebnih organizacijskih izkušenj. Jutri drugo strokovno predavanje za trenerje Jutri bo ob 19. uri v Ul. sv. Frančiška 20 predavanje dr. M. čuka o »Psihologiji športa*, ki spada v ciklus strokovnih predavanj, ki jih prireja Trenerska zveza ZSŠDI v sodelovanju z ljubljansko Visoko šolo za telesno kulturno. Vsem zamejskim trenerjem toplo priporočamo polnoštevilno udeležbo. —bs— PLAVANJE LEEDS — Na tradicionalnem mednarodnem plavalnem mitingu »Coca-Cola* v 50-metrskem bazenu v tem kraju je najboljši slovenski plavalec Borut Petrič poskrbel za še eno veliko prijetno presenečenje. Na progi 1500 m je prepričljivo zmagal in se kot edini spustil pod mejo 16 minut s časom 15'49”33. Drugi je bil Avstrijec Metzker s 16’01”59, tretji pa Madžar Nagy Po uspeli veliki smučarski prireditvi SPDT tega tekmovanja) bo danes v Ovčji vesi še (na sliki: posnetek s eno veliko smučarsko tekmovanje, ki ga prirejata SK Devin in KD Lepi vrh iz Ukev iiiiiiifmiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiimi« Jugoslovanski velemojster Ljubojevič Velemojstrov na svetu je čedalje več V zadnjih dveh letih se je število svetovnih šahovskih velemojstrov zelo povečalo: kar 35 šahistov je prejelo ta naslov, tako da je sedaj na svetu kar 157 šahistov s tem naj višjim naslovom. Poleg teh je še 2\ velemojstric in po nekaj deset ------------------------velemojstrov v. problemskem' in do- - N' -• : iNilimiuimiiiiiiiilHuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimriiniirtnrdiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiiauitiiiimiiifitiiiaintHiiiiiiiia ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA > H SO c« H Na zadnji rodovi seji, ki je bila | taborjenje ■ smo določili datum > --- a I o« Jv J Ji . I 1l) 11 /Sil«lil „l„A„ Mladi koša livar Bora Borut Pertot SGT (12) 16, Don Bosco B (13) 14, Servolana B (11) 10, Polet (13) 9, Breg (13) 6, Bor A (11) in Sokol B (14) 2. STRELCI NAŠIH EKIP Breg: Klabjan 102, Bavčar 83, Korošec'42, R. Žerjal in M. štrajn 35, Pregare 28, M. Slavec in B. Žerjal 8, G. štrajn, P. Žerjal in Gabrielli 2. Polet: Feri 140, Furlan 53, Gra-nier 49, Fabi in Košuta 33, Husu in Persi 25, Zajec 9, Ipavec 6, Hrovatin in Komar 4, Bellafontana 2. Sokol B: Terčon 59, Busan 53, F. Pahor 45, I. Ugiša 21, Zidarič 13, Braida 12, Bandelj 4, Trampuž 3, Caharija 2. Bor A: Rudež in Betocchi 23, Kovačič 20, Počkaj 13, Smotlak 12, Civardi 10, Vecchiet 9, Germani 8, j varjata še dve važni dejstvi: Sli Barbiero 7, D. Sedevčič 5, Hme-1 Ijak 4, Košuta in Pisani 2. 28. marca v Trstu, so bili spre jeti določeni sklepi, ki zadevajo delovanje taborniške organizacije za mesec april. Samo po sebi pa je umevno, da medtem redno potekajo družinski tedenski sestanki. Ogled tabornega prostora Danes je na ogledu tabornega prostora skupina bratov. V začetku leta smo že sprejeli načelne dogovore glede izbire letošnjega tabornega prostora. Prvo mesto je takrat pripadlo tabornemu prostoru pri Kobaridu v Soški dolini. Skupina naših članov ima nalogo preveriti, če so vsi pogoji, ki so nam potrebni za taborjenje, v redu. Šele po njihovem ogledu bo izrečena dokončna beseda. Sicer pa ima prostor blizu vasi Robič pri Kobaridu dokajšnje možnosti. Taborni prostor namreč dobro poznamo, saj smo tam že dvakrat taborili: v letih 1959 in 1971. Zanimivo je, da se taborni prostor razprostira ob reki Nadiži ter je v bližini mejnega prehoda Robič -Stupica med Italijo in Jugoslavijo. Splošni pogoji so za naša taborjenja dobri: taborni prostor je na prodnatih tleh, voda je v bližini, preskrba s hrano v redu, pogoji za izletništvo in kopanje v redu itd. Poleg tega je treba o-meniti, da nas za Kobarid nago- PRVENSTVO SAN SEBASTIANO Najmlaj.ši minikošarkarji, tako v finalni kot v tolažilni skupini, so imeli ta teden počitek. Marko RADIO Okrogla miza o zamejski košarki Problematika naše zamejske košarke bo na dnevnem redu jutrišnje oddaje Radia Trst A «Glasbeni ping-pong* ki jo od 15. ure do 16.30 vodi Ivan Peterlin. Tokrat bo oddaja potekala v obliki okrogle mize, na kateri bodo sodelovali: trener Poleta Sergij Tavčar, trener Kontovela in igralec Jadrana Peter Starc, trener in igralec Bora Peter Žerjal ter profesionalni trener Peter Brumen. Prisppvnjte za DIJAŠKO MATICO žina Benečije ter območje delovne mladinske akcije Posočje 78. V obeh primerih so možni plodni stiki in izredna popestritev tabornega življenja in delovanja, na drugi strani pa še enkrat izpričati, da se taborništvo ne ukvarja le z izletništvom in naravo. Nanos V nedeljo, 9. aprila, bo na sporedu enodnevni izlet na Nanos. To bo lepa prilika, da se zopet navadimo na krajše in lažje izlete, saj je vreme že izredno naklonjeno. Sicer pa se o Nanosu nimamo kaj dosti pogovarjati, ker je naš stari znanec. Doberdob V nedeljo, 23. aprila, je pred- videno v Doberdobu drugo letošnje družinsko tekmovanje, potem ko se je prvo odražalo 19. marca v Zgoniku. Tokrat so na sporedu naslednje panoge: postavljanje šotorov, prežiganje vrvice ter lokostrelstvo. Za prvo srečanje lahko rečemo, da je uspelo. Nekaj drobcev Poleg zgoraj omenjenih akcij smo se menili še o drugih vprašanjih. Izmed teh lahko nakažem nekatere: za letošnje dvodnevno 10. in 11. junij, glede kraja pa ■ie ni padla dokončna odločitev. Na vsak način pa bo padla izbira na enega izmed teh: Doberdob. Dolina ali Zgonik, morda pridejo v poštev še Sovodnje. Naročili smo tudi že novo pošiljko taborniških krojev, ki jih je treba le dvigniti *er pripeljati do posameznih družin. Sicer pa so lahko naši člani brez skrbi, ker bodo kroji vseh možnih številk. Pripravlja se tudi številka našega glasila Modri val, sicer bpmo o njej kaj več povedali ob izidu.. Kar se tiče planinsko-orientaci* skega pohoda, ki je bil 19. marca na srečanju družin, objavljamo lestvico prvih treh uvrščenih ekip: 1. prva ekipa družine Sokolov s Selivca (Opčine), vodja ekipa sestra Murka — 68 točk: 2. ekipa družine Zapadnih mejašev (Zgonik), vodja ekipe sestra Vrtnica — 67 točk; 3. ekipa družine Jadranskih delfinov (Trst), vodja e-kipe brat Lisjak — 65 točk. Iz lestvice je razvidno, da so se ekipe tesno borile, saj jih na končni lestvici ločuje le malo točk. Orientacijski pohod je pripravila družina Zapadnih mejašev, ki je bila tudi gostitelj srečanja. milan pahor pisnem šahu. Seveda se lahko ob taki inflaciji velemojstrskega naslova lahko vprašamo ali niso postali kriteriji za dosego le-tega vseeno prelahki in da bi morali selekcijo zaostriti. Mimo tega pa drži, da se je v zadnjih letih šah zelo razmahnil in populiziral Največ velemojstrov je seveda v Sovjetski zvezi: kar 39. To število pa je v razmerju velemojstrov v drugih državah še daleč premajhno, saj moč sovjetskih šahistov verjetno še vedno odtehta moč izbra ne reprezentance ostala sveta. V zadnjih dveh letih se je število velemojstrov v SZ povečalo le za'devet, vendar pa moramo pri tem pomisliti, da se je več šahistov izselilo (najbolj kričeči primer je Viktor Korčnoj), nekaj pa jih je celo umrlo (Boleslavski, Furman in Keres). Sovjetski velemojstri pa so naslednji: Botvinnik, Karpov, Averbach, Antošin, Balasov, Bon-darevski, Bronšte, Flohf, Geller, Gipslis, Gufeljd, Gurgenidze, Holmov, Kotov, Krogius, Kuzmin, Pe-trosjan, Polugajevski, Savon, Smislov, Spasski, Suetin, Tajmanov, Talj, Tukmakov, Vaganjan, Vasju kov,,.UlUkov. Beljavski, Ceškovski, Honianišlp, 2aj<‘ey, Culjko, Maka ričev.‘ Razuvajev, Aljbhrt, Ceor-gadzfc, Rpčijev iti./ Sve-šmkov, Jugoslavija je po številu velemojstrov na drugem mestu, saj i-ma ta naslov kar 25 igralcev. Če primerjamo moč sovjetskih in 'jugoslovanskih šahistov, ki so se pred kratkim celo srečali na desetih deskah (Jugoslovani so doživeli pravo katastrofo), vidimo, kako je ta številka jugoslovanskih velemojstrov daleč prevelika v sorazmerju s sovjetsko. Jugoslovanski, velemojstri so: Gligorič, Ljubojevič, Čirič, Damjanovič, Matanovič, Ivkcv, Ja-nošetvič, Matulovič, Parma, Pirc, Planinc, Trifunovič, Udovčič, Veli-mirovič, Marovič, Vukič, Ostojič, Kurajica, Kneževič, Bukič, Kovačevič, Raičevič, Milič, Hulak in Rajkovič. Po številu velemojstrov zaostajajo druge šahovske velesile daleč za Jugoslavijo. Tako imata le ZDA 15 ter Madžarska 14 velemojstrov, vse ostale države pa manj kot deset. Argentina ima osem velemojstrov, Bolgarija in ZRN sedem, ČSSR in Nizozemska 4, NDR 5, Anglija, Kuba in Izrael 3, Kanada, Filipini, Islandija in Španija 2 ter Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Italija (Mariotti), Romunija, Poljska, Švedska, Mehikt* in Peru po enega. E-dini velemojster brez državljanstva je Korčnoj. Seštevek pokaže, da so med stotimi članicami EIDE (svetovna šahovska federacija, katere bodoči predsednik bo verjetno jugoslovanski velemojster Gligorič) velemojstri le v 28 državah. Sedaj pa poglejmo, koliko šahistov je včlanjeno v to krovno svetovno zvezo. Število je 4.700.000, od katerih ima levji delež SZ, ki ima kar 4.180.000 uradno registrinarnih šahistov. FIDE je objavila podatke o številu članstva že konec lanske- ga leta, vendar pa je slika nepopolna, saj zajema le 64 članic zveze (dinge še niso poslale odgovora). Po tej statistiki ima jugoslovanska šahovska federacija 52.000 članov, vendar pa jih je po novih statistikah že 69.000. Zveze z naj več jim številom članstva pa so NDR 59 tisoč 800, Madžarska 57.000, ZRN 56.043, ZDA 50.000, ČSSR 32.000, Nizozemska 23.000, Poljska 19.500, Bolgarija 9.250, Italija 8.183, Romunija 6.028, Kolumbija 6.150, Kitajska 5.000 itd. Veliko število članic nima niti tisoč članov. Tako je v Surinamu 70 registriranih šahistov, v Novi Gvineji 84, ZamhijS 100, Hongkongu 130 iad. Zanimivo je, da nimajo nekatere šahovske velesile veliko članov: Argentina ima n.pr. sedem velemojstrov, veliko olimpijskih kolajn, vendar pa samo 3.100 članov. Kanada ima tudi le 2.567 članov. Po teh podatkih je razvidno, da so šahisti po svetu zelo nesorazmerno porazdeljeni: rekli bi lahko, da so skoraj vsi osredotočeni v SZ in v Evropi ter da jih je v drugih celinah sploh zelo malo. Glede ženskega šaha bi omenili, da je ta dobro razvit le v SZ, kjer je 370.000 šahistk, medtem ko jih je po ostalem svetu le 18.504. V nekaterih delih je izredno malo ša histk: tako jih je v Kanadi komaj 58, v Srednji Ameriki 555, v za hodni Evropi 850 itd. Sedaj pa še poglejmo, kateri so najmočnejši svetovni šahisti po točkovanju ELO, ki upošteva prav vse odigrane partije in je tako do kaj objektiven. Na prvem mestu je svetovni prvak Karpov, ki ima 2725 točk (ko je bil svetovni prvak Robert Fischer je ta imel kar 2780 točk!), sledijo pa mu Korčnoj (2665), Spasski (2630), Portišch (2630), Talj (2625), Mecking (2630), Petrosjan (2620), Larsen (2620), Romanišin (2610), Ljubojevič (2605), vendar pa je ta s pred kratkim zaključenim turnirjem v Bugojnu Ro-manišina prehitel, Geller (25901, Hiibner (2595), Balašov (2590), Ri-bli (2585), Smislov (2575), Timman (2585) in še ostali. Samo Karpov ima torej izrazito prednost, medtem ko so vsi drugi domala izenačeni, če dobro pogledamo svetovno lestvico, opazimo, da se «stara garda* štiridesetletni-kov (Korčnoj, Spasski, Portišch, Talj, Petrosjan, Larsen, Ptdgajev-ski) še vedno trdno drži na samem vrhu in da se mladi šahisti le s težavo prerivajo navzgor. Prava i-zjema je v tem oziru Karpov, ki ima le 26 let ter je na vrhu lestvice že tri leta, torej od takrat, ko sc Fischerja zbrisali, ker ni v treh letih izigral niti ene šahovske partije. Med miatlifAi drži še mutasti brazilski velemojster Mv-king, ki je za leto mlajši od Karpova, nato pa še Ljubojevič, Timman, Ribli in Guljko. To morda še enkrat dokazuje, da pomeni večkrat izkušenost več od mladostne zanesenosti. DUŠAN JELINČIČ niiiifiaaNiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiinvniiiiiiiiiiiiiniiitHniiHHiiiiimmiuniiminnMiniiiunmmMUHimiim 9.30 v Gorici DANES NEDELJA, 2. aprila 1978 KOŠARKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 10.30 v Trstu, Sv. Sergij S. Sergio - Jadran * * * 11.00 v Beglianu Begliano - Dom KADETI 11.00 v Skednju Servolana - Bor NARAŠČAJNIKI 8.00 v Trstu, Ul. della Valle Ricreatori - Polet * * * 12.45 v Trstu, Ul. della Valle-Italsider - Kontovel KOLESARSTVO AMATERJI L IN 2. KATEGORIJE 13.30 v Trevisu Nastopa tudi Adria JUNIORJI 14.00 v Roncheju di Pordenone Nastopa tudi Adria NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.30 na Proseku Primorje - Manzanese DOMAČI ŠPORT 2. AMATERSKA LIGA 15.30 v štandrežu Juventina - Pro Fiumicello * • • 15.30 v Nabrežini Aurisina - Gaja « • tt 15.30 v Trebčah Primorec - Zaule * * # 15.30 na Opčinah Opicina Supercaffe - Zarja * • « 15.30 v Dolini Breg - San Marco 3. AMATERSKA LIGA 15.30 v Podgori Piedimonte - Mladost • * * 15.30 v Sovodnjah Sovodn.je - Fogliano * » • 15.30 na Opčinah AFI-SIAT - Kras NARAŠČAJNIKI 10.00 v Štandrežu Juventina - Pro Romans Audax - Sovodnje » » • 11.45 v Trstu, Sv. Sergij Costalunga - Primorje NAJMLAJŠI 8.45 v Trstu, stadion «1. maj* Triestina - Zarja * # « 13.45 v Trstu, Sv. Sergij Costalunga - Primor,je ZAČETNIKI 12.15 v Trstu, stadion «1. maj* Soncini A - Gaja • * • 11.45 v Trstu, Drevored Sanzio Esperia Pio XII - Kras • » * 14.00 v Dolini Breg - Inter SS ODBOJKA 3. ŽENSKA DIVIZIJA 10.30 licej Petrarca OMA - Breg JUTRI PONEDELJEK, 3. aprila 197« ODBOJKA 3. MOŠKA DIVIZIJA 21.30 v Dolini ARCCS - Bor Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6, PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za Inozemstvo 44.000 lir, za naročnike brezplačno revi|a fDAN», V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40,00, letno 400,00 din. za organizacije in podjet|a mesečno 55,00. letno 550,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StrOfl 10 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglati 2iro račun 50101-603-45361 tADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 DZS • 61000 Ljubljana, 2. aprila 1978 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., viš. 43 mm| 13.000 lir. Finančno-upravni 600. legalni 600. osmrtnice 250, sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. sLJzrr 3fi^rs* založnikov FIEG Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja | in tiska I ŠPORT ŠPORT ŠPORT NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI Poraz Brazilije proti Francozom Strelec edinega gola je bil Platini FRANCIJA - BRAZILIJA 1:0 (0:0) FRANCIJA: Demanes, Battiston (v 62. min. Bracci), Rio, Lopez, Bossi, Guillou, Michel (v 63. min. Petit), Platini, Baronchelli, Berdoll, Amisse (v 70. min. Six). BRAZILIJA: Leo, Toninho, Ama-ral, Oscar, Edinho, Cerezo, Riveli-no, Dirceu, Tarciso (v 46. min. Gil), Reinauldo (v 62. min. Nunez), Žico. SODNIK: Patridge (Anglija). STRELEC: v 86. min. Michel Platini. KOTI: 7:2 za Francijo. GLEDALCEV: 50.000. V meddržavnem prijateljskem nogometnem srečanju v Parizu je včeraj Francija premagala Brazilijo z 1:0. Zmaga Francozov ni bila ravno pričakovana, toda njen uspeh je treba vsekakor soditi skozi dejstvo, da je bil to v bistvu le preskus moči obeh enajsteric pred letošnjim svetovnim prvenstvom v Argentini. Francozi v tej tekmi niso igrali z občutkom manjvrednosti, čeprav njihov nogomet že vrsto let ne sodi v svetovni vrh. Vse je kazalo, da se bo srečanje zaključilo z remijem, ko je nekaj minut pred koncem Michel Platini zatresel nasprotno mrežo in tako svoji ekipi priboril zmago, ki ji bo vsekakor v veliko spodbudo pred njenimi prihodnjimi mednarodnimi obveznostmi. O tekmi sami lahko rečemo, da je prinesla Franciji zaslužen uspeh. Brazilci so igrali sicer zelo požrtvovalno, vendar pa neurejeno in brez jasnih idej. Pri tem je zanimivo, da so imeli Brazilci za nasprotnika ne le okrnjeno ekipo, v kateri sta manjkala ključna igralca Tresor in Janvion, ampak tudi moštvo, ki je bilo temeljito spremenjeno. Prav ta enajsterica pa se je izkazala za kolektiv, ki ga lahko zavida marsikateri trener tudi najboljših reprezentanc in če bo igrala tako, kot je sinoči v Parizu, potem bo na svetovnem prvenstvu lahko mešala štrene vsem tistim nasprotnikom, s katerimi se bo srečala. AVTOMOBILIZEM LONG BEACH — Na poskusnih avtomobilskih vožnjah za VN zahodnih ZDA so dosegli včeraj take čase: 1. Carlos Reutemann (Argentina) ferrari 1’20"636 2. Gilles Villenueve (Kanada) ferrari 1’22”113 3. Mario Andretti (ZDA) lotus 1’22”141 4. Niki Lauda (Avstrija) brabham - alfa romeo 1’22"327 5. James Hunt (Velika Britanija) mclaren 1'22”358 6. Jody Scheckter (Južna Afrika) wolf 1'22”740 7. Alan Jones (Avstralija) vvilliams 1’22”750 8. Patrick Depailler (Francija) tyrrell 1'22"790 TENIS NA TURNIRJU VVCf V finalu Borg in Gerulaitis MILAN — V polfinalu mednarod nega teniškega turnirja za »Trofejo WCT» so pri moških posameznikih dosegli ta izida: Borg (šve.) — Smith (ZDA) 6:7, 6:0, 6:2 Gerulaitis (ZDA) — Mayer (ZDA) 6:7, 7:5, 6:1 KOLESARSTVO REGGIO CALABRIA - Danes bo na sporedu tradicionalna kolesarska dirka po Kalabriji. Prijavilo se je 130 tekmovalcev. Proga bo merila 248 km. WINNIPEG — V finalno skupino svetovnega prvenstva v curlingu so se uvrstile Kanada, ZDA, švedska in Norveška. SMUČANJE V KULTURNEM DOMU V TRSTU Sinoči so nagradili zmagovalce 12. Z SI Prikazali so tudi kratek film o tem tekmovanju V nabito polni mali dvorani Kulturnega doma v Trstu je bilo sinoči nagrajevanje 12. zimskih športnih iger, ki so bile v nedeljo, 5. marca v Ravasclettu. Predsednik SPDT inž. Pino Rudež je v imenu društva, ki je igre organiziralo in ki so imele rekordno število udeležencev, pozdravil prisotne ter- poudaril, da so te igre že prerasle o-zek okvir smučarskega tekmovanja ter postale pravi zamejski praznik. Za njim je goste še pozdravil ravnatelj smučarske šole v Ravasclettu Sergio De Infanti, ki je omenil resnost in navdušenost našega društva. Sledilo je nagrajevanje, najprej, najmlajših, ki so vsi prejeli spominske kolajne, nato pa s kolajnami še tri najboljše v vseh kategorijah. S pokali pa so nagradili še pet najboljših v moški ter pet v ženski konkurenci ter še pet najboljših društev. Sledil je barvni kratkometražni film o teh igrah, katerega je pripravila dolgoletna članica smučarskega odseka SPDT Selma Miche-luzzi ter še črno-beii kratkometražni film o tečaju SPDT, ki je trajal šest nedelj v Ravasclettu ter na Zonco-lanu, katerega je pripravil Karlo Rudež. D. J. KOŠARKA VČERAJ IZ BEOGRADA «Plavi» odpotovali na turnejo po ZDA BEOGRAD — Jugoslovanska košarkarska reprezentanca, pod vod stvom trenerja Ace Nikoliča in po močnikov Bogdana Tanjeviča in Petra Skansija, je včeraj odpoto vala v ZDA, kjer se bo udeležila velikega mednarodnega turnirja. Pravzaprav bo to prava turneja štirih reprezentanc, ki se bodo spoprijela v treh različnih mestih ZDA. Turnirja pa se bodo udeležile re pre/entance ZDA, Kube, SZ in Ju gusiavije. SPORED 5. aprila (Atlanta): Jugoslavija - SZ; ZDA - Kuba 7. aprila (Chapel Hill): Jugoslavija - ZDA; SZ - Kuba 9. aprila (Lexington): Jugoslavija - Kuba; ZDA - SZ. Jugoslovanske barve bodo na tem turnirju branili naslednji košarkarji: Krešimir čosič (kapetan, Brest); Željko Jerkov (Jugoplasti-ka), Andro Knego (Cibona), Rajko Žižič (Beko), Ratko Radovanovič (Bosna), Dražen Dalipagič (Partizan), Mihovil Nakit- (Gibona), Dragan Kičanovič (Partizan), Mir-za Delibašič (Bosna), Peter Vilfan (Jugoplastika), Branko Skroče (Zadar), Radivoje Vukosavljavič (C. zvezda). PROMOCIJSKO PRVENSTVO Bor - De Bortoli 95:94 KADETI Breg - Ferroviario B 55:96 PROPAGANDA Don Bosco A - Breg 95:11 • « * V anticipirani uvrstitveni košarkarski tekmi v Bologni je Femet Tonic premagal Mecamp z 92:84. ATLETIKA SAN ViriURE OLONA - Danes bo na sporedu v tem kraju tradicionalni «Kros petih mlinov». Poleg moškega bo na sporedu tudi ženski tek. Obisk delegacije NSKS v Trstu (Nadaljevanje s 1. strani) kajti v Avstriji ni množične mobilizacije javnega mnenja, ki bi podpiralo manjšinske zahteve, pač pa le manjštevilne skupine, saj so se velike stranke v glavnem opredelile za teze Heimat-diensta. Zato so se Korošci obrnili na mednarodne forume. Poslali so peticijo komisiji za razna vprašanja pri OZN. [»govorili so se z generalnim tajnikom OZN IValdheimom in izročili dokument tudi na beograjski konferenci. Pri tem je bilo odločilnega pomena tesno sodelovanje z matično domovino, ki enako podpira vse koroške Slovence, oziroma obe njihovi temeljni organizaciji. Prav v zadnjih letih pa je bila ta podpora izredno velika. Avstrijske oblasti pa na te zahteve in na te proteste odgovarjajo s stalnim izsiljevanjem, saj je v teku približno 40 sodnih postopkov proti koroškim Slovencem, ki so obtoženi narazličnej-ših prekrškov. Za nekatere primere so zakoni v Avstriji zelo strogi, saj predvidevajo za napise po zidovih do pet let zapora. Seveda oa oblasti s temi procesi grozijo prav takrat, ko Slovenci postavljajo svoje zahteve na krajevni, na državni ali na mednarodni ravni. Vendar bi utegnil pomeniti korak naprej obisk, ki ga bo opravila enotna delegacija koroških Slovencev jutri pri kanclerju Kreiskyju. Avstrijski zunanji minister Pahr .je pred kratkim dejal, da je po zakonu, ki so ga sprejeli po preštevanju, manjšinsko vprašanje dokončno rešeno. Ker pa je Kreisky vabil manjšino na razgovor, je očitno, da se je to stališče spremenilo, morda tudi zato. ker so med nedavnim obiskom v ZDA zastavili Kreiskyju med prvimi tudi vprašanje v zvezi manjšinsko zaščito. Po mnenju NSKS se ne postavlja vprašanje spremembe zadnjega zakona, pač pa so aktualnejša in torej lažje rešljiva nekatera druga vprašanja, ki niso odvisna od spremembe manjšinskega zakona. Gre za vprašanja v zvezi s šolstvom, s celovškim kulturnim domom in z radijskimi oddajami v slovenščini. Koroški Slovenci z rahlim optimizmom gledajo tudi na gospodarski razvoj. Območje, na katerem živijo Slovenci, je gospodarsko nerazvito in obstaja velika težnja po izseljevanju. Na tem področij sp y ,tpM dogovarjanja o kooperaciji z nekaterimi jugoslovanskimi podjetji, potrebovali bi sporazum o blagovni izmenjavi po avtonomnem računu, na razvoj Koroške pa bo verjetno blagodejno vplival tudi predor pod Karavankami. Končno pa je Grilc še poudaril stališče NSKS po avtonomnem nastopu na volitvah, ki bodo spomladi prihodnjega leta. Tiskovni konferenci je sledilo uradno kosilo, katerega so se u-deležili poleg obeh delegacij tudi nekateri gostje, med temi predsednik SKGZ Boris Race in generalni konzul SFRJ Ivan Renko. Ob koncu je med zdravico deželni tajnik dr. Drago Štoka poudaril, da preživlja Italija, in z njo tudi slovenska manjšina, težak politični trenutek ob stalnem naraščanju terorja ter je poudaril, da je treba potrditi demokratično ureditev države in premostiti sedanjo krizo. Štoka je še dejal, da se Slovenci v Italiji sedaj pripravljamo na-bližnje volitve, ki bodo še zlasti za Slovensko skupnost pomembna preizkušnja, ob koncu pa je želel koroškim rojakom čim več usppha v boju za lastne pra vice. V imenu NSKS sc mu je zahvalil Grilc, ki je med drugim naglasil, da je bistvena razlika med Slovenci v Italiji in v Avstriji v tem, da mi uživamo tudi množično podporo italijanskih demokratičnih sil, medtem ko so koroški Slovenci skoraj popolnoma osamljeni. Predsednik SKGZ Boris Race je nato poudaril, da je to že drugo podobno srečanje, saj sta se pred dvema tednoma sestali SK GZ in ZSO ter prav tako razpravljali o manjšinski problematiki. Dejal je, da slovensko manjšino v Avstriji in v Italiji združuje boj za življenje in za obstanek na lastnem prostoru. Tudi on se je zaustavil pri perečem vprašanju naraščanja terorizma, o katerem je dejal, da take razmere lahko privedejo državo do diktature. Slovenska manjšina v Italiji pa tega noče, kajti diktaturo je že preživela. Race se je zaustavil še pri bližnjih volitvah in poudaril željo, da bi bilo v bodočem deželnem svetu čim večje število slovenskih svetovalcev. Pri demokratičnem razvoju vse manjšinske problematike je namreč potrebno tesno sodelovanje izvoljenih slovenskih predstavnikov z demokratičnimi predstavniki večinskega naroda. Ob koncu je tudi Race zaželel koroškim rojakom čimveč uspeha v boiu za lastne pravice. Sledil je pozdravni nagovor predsednika SSO Damjana Paulina, ki je še zlasti poudaril aktualnost zahteve po avtonomiji slovenske šole in pomen gospodarske zaščite manjšine, nakar je spregovoril generalni konzul SFRJ Ivan Renko, ki je po uvodnem pozdravu dejal, da je SFRJ v zadnjem času na številnih mednarodnih forumih predočila aktualnost manjšinske problematike na Koroškem; opaziti je bilo namreč veliko zanimanje za posamezne primere, ko gre za skupnosti, ki jih je treba zaščititi, pa je bilo* zanimanje mnogo manjše, Ob koncu je v i-menu doberdobske sekcije SSk pozdravila goste občinska svetovalka Marija Ferletič. Obisk delegacije NSKS se je nadaljeval z uradnim razgovorom s predstavniki SSk, zaključil pa se bo danes dopoldne s sprejemom na števerjanskem županstvu. (b.br.) • Razvijanje folklore (Nadaljevanje s 7. strani) bi, oziroma o lastni kulturi. Resnične spremembe v iivljenju neke skupnosti nastanejo le tedaj, ko si je ta skupnost svesta o tem, kakš-na ie bila v preteklosti.» Prikazovati določene kulturne tradicije samo zaradi predstave, bi pomenilo nekako tako, kot je svoj čas delal jašizem, ki mu je to prikazovanje preteklosti služilo v politične namene. Bilo bi kot reči — obraniti moramo to kulturo takšno, kakršna je. To pa je zgrešeno, kajti ohranjevati takšno kul turo, bi pomenilo ohranjevati tudi določen položaj podrejenosti. Pač pa je treba to kulturo prikazati zato, da bi v njej odkrili elemente in vrednote, ki bi jo pomagali izboljšati in oplemenititi.» »Če pogledamo m sedanji polo žaj v naši deželi na področju fol klore, ugotovimo, da miselnost sku pin, ki se z njo ukvarjajo, še n presegla koncepta neke sentimen talnosti, ki naj bi jo vsebovala ne ka folklorna uprizoritev. Tudi ni naključje, da večina teh skupin izhaja neposredno iz nekdanjih krož kov