URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 7	v LJUBLJANI, dne 27. februarja 1967 Cena 4,00 dht	Leto XXIV
vsebina:
59.	Zakon o prispevkih in davkih občanov (prečiščeno besedilo).
60.	Zakon o republiškem davku od prometa blaga na drobno (prečiščeno besedilo).
61.	Zakon o volitvah odbornikov občinskih skupščin (prečiščeno besedilo).
62.	Zakon o volitvah poslancev Skupščine Socialistične republike Slovenije (prečiščeno besedilo).
59.
Na podlagi 53. ! člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 6-35/67) je zakonodajno-pravna komisija1 Skupščine SR Slovenije na svoji seji dne 24. februarja 1967 določila prečiščeno besedilo zakona o Prispevkih in davkih občanov.
Prečiščeno besedilo zakona o prispevkih in davkih občanov obsega zakon o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 37-209/64) ter zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 6-35/67), v katerih je navedeno, kdaj so začeli veljati.
St. 422-5/67
Ljubljana, dne Ž4. februarja 1967.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Zakonodajno-pravna komisija
Predsednik:
Dr. Josip Globevnik 1. r.
ZAKON
o prispevkih in davkih občanov
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Prispevki in davki se v Socialistični republiki Složniji določajo, obračunavajo in predpisujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list 'SFRJ, št. 32/64) in po določbah tega 2akona ter po predpisih, izdanih na njuni podlagi.
Določbe temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov se neposredno uporabljajo, ne glede na to, da s° posamezne njegove določbe povzete v tem zakonu.
2.	člen
Vsak obtan je dolžan p-j svoji gospodarski moči prispevati za materialne potrebe družbene skupnosti.
3.	člen
Občani prispevajo iz osebntih dohodkov in premoženja za materialne potrebe družbene skupnosti s tem, da plačujejo prispevke in davke.
'	4. člen
Občani na območju iste družbeno-politične skupnosti imajo ob enakih, z zakonom določenih pogojih, enake obveznosti glede plačevanja prispevkov in davkov.
5.	člen
Glavni vir dohodkov, iz katerega se krijejo materialne potrebe družbene skupnosti, je dohodek, ki ga dosežejo občani z osebnim delom v Jugoslaviji in dohodek, ki ga dosežejo jugoslovanski državljani z osebnim delom pri jugoslovanskih diplomatskih oziroma konzularnih predstavništvih in organizacijah v tujini (osebni dohodek).
6.	člen
Vir, iz katerega se krijejo materialne potrebe družbene skupnosti, je tudi dohodek, ki ga dosežejo občani z uporabo dopolnilnega dela drugih, dohodek od premoženja in premoženjskih pravic, kakor tudi premoženje, ki ga občani imajo ali pridobijo v Jugoslaviji če ni v zveznem zakonu drugače predpisano.
7.	člen
Iz dohodka, ki ga dosežejo z osebnim delom in v drugih primerih, ki so določeni v zveznem zakonu, plačujejo občani prispevek.
Iz dohodka, ki ga dosežejo z uporabo dopolnilnega dela drugih, iz dohodkov od premoženja in premoženjskih pravic ter na premoženje, ki ga imajo ali pridobijo, plačujejo občani davek.
\
8.	člen
Ne štejejo se za osebni dohodek, od katerega se plačuje prispevek po tem zakonu:
1.	prejemki iz naslova odlikovanja in narodnega priznanja;
2.	dodatek za borce;
3.	prejemki po predpisih o pravicah vojnih in mirovnih vojaških invalidov;
4.	prejemki po predpisih o pravicah imetnikov Partizanskega spominskega znaka 1941;
5.	socialne pomoči, ki jih izplačujejo družbenopolitične skupnosti.
9.	člen
Republika in občine uvajajo z zakonom oziroma z odlokom obveznost plačevanja prispevkov in davkov, ki so po zveznem zakonu njihov dohodek.
10.	člen
Ko predpisujejo obveznosti plačevanja prispevkov, morajo družbeno-politične skupnosti gledati, da jih določijo tako, da z njimi trajno spodbujajo zavezance k večji produktivnosti dela.
11.	člen
Če je potrebno, da se zagotovi občanom enako-praven položaj glede plačevanja prispevkov in davkov, se z republiškim zakonom lahko določijo meje, v katerih občine določajo višino prispevkov in davkov.
12.	člen
Zavezanec za prispevek oziroma davek je občan, ki ima osebni dohodek oziroma drug dohodek ali pa ima ali pridobi premoženje, od katerega se po zakonu plačujejo prispevki in davki.
Izjemoma, kadar je tako določeno v zveznem zakonu, je zavezanec za prispevek oziroma davek občan kot predstavnik svojega gospodinjstva.
Z gospodinjstvom je mišljena skupnost življenja, pridobivanja in trošenja dohodkov.
13.	člen
Osnova za prispevek iz osebnega dohodka je osebni dohodek, ki ga občan doseže z osebnim delom, kot tudi drugi dohodki, iz katerih se plačuje prispevek po tem zakonu.
Osebni dohodek, ki je osnova za plačevanje prispevka iz osebnega dohodka, vsebuje tudi vse prispevke, ki se plačujejo iz osebnih dohodkov po zveznem zakonu.
Osnova za davek na dohodke od premoženja ali premoženjskih pravic so dohodki, ki jih občan doseže z uporabo premoženja oziroma premoženjskih pravir
Osnova za davek na premoženje je vrednost nepremičnine, ki jo občan pridobi z dedovanjem ali darilom, kakor tudi z zakonom določeni premoženjski predmeti.
Letne osnove za obračunavanje prispevkov in davkov se zaokrožijo na celih 10 dinarjev tako, da se zneski do 5 dinarjev zaokrožijo navzdol, zneski nad 5 dinarjev pa navzgor.
14.	člen
Stopnje prispevkov in davkov se predpisujejo z zakonom oziroma z odlokom občinske skupščine.
Republika oziroma občina določi stopnje za tiste prispevke in davke, ki so po zveznem zakonu njen dohodek.
Stopnje prispevkov in davkov se določajo za vsako vrsto prispevkov in davkov posebej.
Stopnje za posamezne vrste prispevkov in davkov so enotne na vsem območju republike oziroma občin-“> če ni v zakonu drugače določeno.
15.	člen
Stopnje prispevkov in davkov so lahko progresivne ali proporcionalne, če ni v zveznem zakonu drugače določeno.
Stopnje prispevkov, ki jih predpisuje republika, so proporcionalne.
Stopnje prispevka iz skupnega dohodka občanov in stopnje davka na dediščine in darila so na podlagi temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov progresivne, stopnje prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja in stopnje prispevka od avtorskih pravic pa proporcionalne.
16.	člen
Če se odmerja prispevek oziroma davek po pro' gresivnih stopnjah, ne sme biti prispevek oziroma davek, odmerjen od dejanske osnove, večji od prispevka oziroma davka, odmerjenega po najbližji nižji stopnji od najvišje njej ustrezajoče osnove, povečanega za razliko med dejansko osnovo in najvišjo osnovo za katero velja najbližja nižja stopnja.
17.	člen
Stopnje prispevkov in davkov se predpisujejo pra* viloma za več let.
Stopnje prispevkov in davkov se določajo skladno s smernicami, začrtanimi v družbenih planih.
18.	člen
Višina prispevkov oziroma davkov se ugotavlja P° predpisih o osnovah in stopnjah, ki so veljali na dan
1.	januarja tistega leta, za katero se obveznost ugo' tavlja.
Predpisi o osnovah in stopnjah prispevkov ozirom3 davkov imajo lahko učinek za nazaj, če so za zavezane® ugodnejši.
19.	člen
Oprostitve in olajšave glede plačevanja prispevkov' oziroma davkov se smejo predpisati, če je to potrebno, da se spodbudi produktivnost dela in razvoj posame2' nih gospodarskih ali drugih dejavnosti ali da se uv®' Ijavijo ukrepi socialne politike, ali če to nalagajo drug1 splošni interesi.
20.	člen
Republika oziroma občina lahko izda predpis® 0 trajnih in začasnih oprostitvah in olajšavah glede Pla' čevanja njej pripadajočega prispevka oziroma davk3
S temeljnim zakonom o prispevkih in davkih čanov določene oprostitve in olajšave glede plačevanj3 prispevkov oziroma davkov so obvezne tudi za repu' bliko in občine.

Oprostitve in olajšave, priznane s tem zakonom, veljajo tudi za dohodke, ki pripadajo federaciji in občini. Oprostitve in olajšave, priznane na podlagi tega zakona z odlokom občinske skupščine, veljajo tudi za dohodke, ki pripadajo federaciji in republiki.
i
21.	člen
Osebni dohodki oziroma drugi dohodki, ki so začasno oproščeni prispevkov oziroma davkov, se ne vštevajo v osnovo, na katero se uporabljajo stopnje prispevka oziroma davka.
Ce je pridobitev ali izguba kakšne pravice vezana ha višino dohodkov oziroma na višino prispevka oziroma davka (davčni cenzus) in ni to v posebnih predpisih drugače določeno, se med dohodke občana vštevajo tudi dohodki, ki so začasno oproščeni prispevkov oziroma davkov, prispevki oziroma davki pa se obraču-havajo kot da ne bi bilo začasnih oprostitev.
22.	člen
Pristojni občinski upravni organ mora pismeno sporočiti zavezancu osnovo, stopnjo in višino prispevka oziroma davka.
23.	člen
Prispevki se obračunavajo in odtegujejo ob izplačilu dohodkov (prispevki po odbitku), ali pa se prispevki oziroma davki odmerjajo od letne osnove ali v letnem znesku oziroma na kakšen drug način, ki je v skladu z zveznim in s tem zakonom.
24.	člen '
Prispevke po odbitku obračunava in odteguje iz-1 Plačevalec dohodkov, in sicer ob izplačilu dohodkov/ Osnovo za prispevek oziroma davek, ki se odmerja Q<1 letne osnove ali v letnem znesku, ugotavlja in prispevek oziroma davek odmerja pristojni občinski hpravni organ za vse družbeno-politične skupnosti, ki ihn prispevek oziroma davek pripada.
25.	člen
Prispevki po odbitku se obračunavajo po stopnjah, jih določi družbeno-politična skupnost, na katere območju se dohodek ustvarja, plačujejo pa se tisti 'h'užbeno-politični skupnosti, na katere območju ima ^hvezanec stalno prebivališče.
Ce zavezanec za prispevek po odbitku nima stal-^ga prebivališča na območju družbeno-politične skup-^hsti, v kateri stalno živi njegova ožja družina, se Prispevek po odbitku plačuje družbeno-politični skup-n°sti, v kateri stalno živi njegova ožja družina.
Z ožjo družino zavezanca so mišljeni člani gospo-/hjstva, ki jih je zavezanec po zakonu dolžan oreživ-^ati.
26.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega Pravljan.ja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, rispevek iz osebnega dohodka od samostojnega oprav-h.ia intelektualnih storitev in davek na dohodek, .^sežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, odmerja Pobira upravni organ občine, v kateri ima zaveza-c Poslovni sedež. Ce zavezanec med letom spremen: Q$lovni sedež, odmeri in pobere prispevke in davek
pristojni upravni organ vsake občine, v kateri je imel zavezanec med letom poslovni sedež.
Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, prispevek iz skupnega dohodka občanov, davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic in davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih v kmetijstvu, odmerja in pobira pristojni upravni organ občine, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče, če ni v tem zakonu drugače določeno.
Davek na dohodke od stavb, davek na dediščine in darila in davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samorodno trto, odmerja in pobira pristojni upravni organ občine, v kateri je premoženje.
Pri odmeri prispevkov oziroma davkov po tem členu se uporabljajo stopnje družbeno-političnih skupnosti, ki veljajo v občini, v kateri se prispevek oziroma davek odmerja.
Za zavezance, ki nimajo stalnega poslovnega sedeža, odmerja in pobira prispevke oziroma davke pristojni upravni organ občine, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče.
27,	člen
Poslovne knjige morajo voditi:
1.	zavezanci prispevka od obrtnih dejavnosti (64, in 75, člen), ki se jim odmerja prispevek po dejanskem osebnem dohodku, če so v preteklem letu imeli več kot 200.000 din celotnega dohodka;
2.	zavezanci prispevka od intelektualnih storitev, če so v preteklem letu imeli več kot 25.000 din prispevne osnove.
.Zavezanci iz prejšnjega odstavka morajo voditi knjigo dohodkov in izdatkov, zavezanci iz 1. točke prejšnjega odstavka pa tudi knjigo o opravljenem prometu, knjigo upnikov in dolžnikov in seznam osnovnih sredstev. Poslovne knjige je treba voditi v redu ir. tekoče. Natančnejše določbe o tem, kako se vodijo poslovne knjige in kako se ugotavlja njihova verodostojnost, predpiše Republiški sekretariat za finance.
!
28.	člen
Osnova za prispevek zavezancev iz prejšnjega člena se določa na podlagi poslovnih knjig.
Ce poslovne knjige niso v redu in na tekočem ali če podatki v knjigah niso verodostojni, ugotovi za dohodke pristojni občinski upravni organ z odločbo, da ne morejo biti podlaga za določitev osnove za prispevek.
Pritožba zavezanca zoper odločbo, izdano po prejšnjem odstavku, ne odloži nadaljnjega postopka za odmero in plačilo prispevka oziroma davka.
29,	člen
Zavezanec ima pravico vpogleda v podatke, ki so bili podlaga za ugotovitev njegovih obveznosti za prispevek oziroma davek.
30.	člen
Da bi mogel določiti osnovo za prispevek oziroma davek, ima za dohodke pristojni občinski upravni organ pravico pregledati poslovne knjige ih poslovne prostore zavezancev.
31.	člen
Za izplačevanje in evidentiranje plačil, ki jih prejemajo občani od državnih organov ter delovnih in drugih organizacij, veljajo zvezni predpisi.
32.	člen
Občani so dolžni izpolnjevati svoje obveznosti glede plačevanja prispevkov in davkov v redu, na način in v rokih, ki so določeni v zakonu in v drugih pred piših družbeno-političnih skupnosti.
Od nepravočasno plačanih prispevkov oziroma davkov plačujejo zavezanci obresti.
33.	člen
Ce plačilna obveznost ni pravočasno izpolnjena, se prispevek oziroma davek prisilno izterja
Prisilna izterjava prispevka oziroma davka se 1 opravi iz tistih dohodkov in tistega premoženja, ki prizadenejo zavezancu manjšo škodo, če se mu vzamejo oziroma prodajo.
S prisilno izterjavo prispevkov in davkov ne sme biti ogroženo potrebno preživljanje zavezanca, članov njegovega gospodinjstva in drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati in tudi ne opravljanje dejavnosti, iz katere ima zavezanec dohodke.
Ne glede na tretji odstavek tega člena se od zavezancev, ki zapadlih prispevkov oziroma davkov ne plačajo v enem letu od dneva izteka leta, v katerem bi jih bili morali plačati, ti prispevki oziroma davki lahko prisilno izterjajo tudi iz premoženja, s katerim opravljajo dejavnost; pogoj pa je, da je bila v teh dveh letih brez uspeha poskušana prisilna izterjava
34.	člen
Ugotovitev plačilne obveznosti ter redna in prisilna izterjava prispevkov oziroma davkov se morata opravljati na tak način, da čimbolj varujeta osebnost in dostojanstvo občana in omogoči zavezancu, da zavaruje svoje na zakon oprte pravice in interese.
35.	člen
Glede obveznosti plačevanja prispevkov oziroma davkov so z občani izenačene zasebne pravne osebe, če ni v zveznem zakonu drugače določeno.
36.	člen
Tuji državljani, tuje zasebno-pravne osebe, in tuje organizacije, ki v Jugoslaviji dobijo dohodek, imajo premoženje ali pridobijo premoženje, plačujejo prispevke oziroma davke po zveznih predpisih.
II. VRSTE PRISPEVKOV IN DAVKOV
37.	člen
Vrste prispevkov, ki se plačujejo iz osebnega dohodka so:
1.	prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja;
2.	prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti;
3.	prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti,
4.	prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev;
5.	prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav;
6.	prispevek iz skupnega dohodka občanov.
38.	člen
Vrste davkov, ki se plačujejo na dohodke od premoženja in na premoženje so:
1.	davek na dohodke od stavb,
2.	davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic,
3.	davek,na dediščine in darila,
4.	davek na kmetijske proizvajalne priprave in na samorodno trto,
5.	davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih.
39.	člen
Po postopku, ki ga določa zakon, se lahko vpelje krajevni samoprispevek kot oblika lastnega obdavčenja občanov.
40.	člen
Vsaka vrsta .prispevkov in davkov se posebej odmerja oziroma obračunava.
III.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA
41.	člen
Osebni dohodek, iz katerega se plačuje prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja (v nadali' njem besedilu: prispevek od delovnega razmerja) so, če ni v zveznem zakonu drugače določeno, vsi denarni prejemki iz delovnega razmerja v smislu temeljnega zakona o delovnih razmerjih, razen denarnih prejemkov, ki pomenijo povračilo dejanskih stroškov.
Za osebni dohodek se šteje tudi dohodek^ ki Sa dobivajo člani predstavniških teles za svoje delo pr* predstavniških organih ali pri družbenih in drugih organizacijah, in dohodek, ki ga dobivajo člani zadrug za delo pri zadrugi.
Kateri denarni prejemki pomenijo povračilo dejanskih stroškov v smislu prvega odstavka tega člena> se presoja po zveznih predpisih.
42.	člen
Osnova za prispevek od delovnega razmerja ie vsak posamezen prejemek, ki se šteje za osebni dohodek iz delovnega razmerja.
Prispevek od delovnega razmerja se obračuna^3 in plačuje ob vsakem izplačilu osebnega dohodka (P11' spevek po odbitku) v skladu z zveznimi predpisi.
43.	člen
Na podlagi pavšalne osnove se plačuje prispevek od delovnega razmerja za tele kategorije dohodko
1.	od osebnih dohodkov odvetniških pripravnikOv’
2.	od osebnih dohodkov gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih,
3.	od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih pri krajevnih skupnostih,
4.	od osebnih dohodkov ribičev in lovcev, zaposlenih v ribiških oziroma lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in organizacijah,
5.	od osebnih dohodkov oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev.
Pavšalne osnove za posamezne kategorije dohodkov, navedenih v prejšnjem odstavku, določi občinska skupščina.
44.	člen
Prispevek od delovnega razmerja se ne plačuje:
1.	iz pokojnin in invalidskih prejemkov iz kateregakoli naslova ter iz drugih nadomestil, povračil in Prejemkov iz socialnega zavarovanja,
2.	iz otroških dodatkov,
3.	iz nadomestil med začasno brezposelnostjo,
4.	iz osebnih dohodkov delavcev v obrtnih delavnicah, prodajalnah in gostinskih poslovnih enotah s Pavšalnim notranjim obračunom, ki presegajo zneske, izplačane takim delavcem po pogodbi v pavšalnem notranjem obračunu, sklenjeni med obrtno delavnico, Prodajalno oziroma gostinsko poslovno enoto in delovno organizacijo, v katere sestavu so,
5.	iz nagrad, ki jih dobivajo učenci strokovnih šol s praktičnim poukom, vajenci in študenti med praktičnim delom pri delovnih organizacijah ter iz nagrad, ki jih dobivajo za delo osebe med rehabilitacijo,
6.	iz štipendij oseb, ki niso v delovnem razmerju,
7.	iz zneskov tuje valute, ki se izplačuje vkrcanemu osebju v rečnem in pomorskem prometu medtem, ko se plovni objekt mudi izven meja Jugoslavije oziroma izven obrežnega morja Jugoslavije in linijskemu osebju rečnega prometa, ki je stacionirano v tujini, in sicer v višini, določeni z zveznim predpisom,
8.	iz prejemkov, ki jih izplačujejo svojim delav-oem invalidske delavnice za poklicno rehabilitacijo in zaposlitev invalidov, če se ukvarjajo s poklicno rehabilitacijo ali če je pretežno število od zaposlenih invalidov takšnih, ki jih ni mogoče rehabilitirati za kakrš-hokoli delovno mesto v rednem delovnem procesu; iz Prejemkov, ki jih izplačujejo svojim delavcem druge Invalidske delavnice pa se plačuje 20 %> obračunanega Prispevka od delovnega razmerja,
9.	iz prejemkov, ki jih dobijo delavci kot pomoč 2aradi uničenja ali poškodovanja premoženja kot posledice elementarnih nesreč in drugih izrednih dogodkov,
10.	iz prejemkov, ki jih dobi kot pomoč družina btnrlega delavca,
11.	iz prejemkov študentov in dijakov na rednem šolanju — za delo v študentskih in dijaških organi-^cijah,
12.	iz nagrad, ki jih dobivajo obsojenci za delo v ^zenskih poboljševalnih zavodih,
13.	iz prejemkov, ki jih dobivajo mladoletniki za o^ov' v vzgojnih poboljševalnih domovih.
Če so mesečni osebni dohodki delavcev po pogodbi 2 4- točke prvega odstavka tega člena v poprečju ^Pjši od poprečnih mesečnih osebnih dohodkov de-aVeev zadevne delovne organizacije v letu pred letom,
v katerem se plačuje prispevek, se prispevek obračuna in plača v znesku, ki ustreza poprečnemu mesečnemu osebnemu dohodku delavcev delovne organizacije.
IV.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
45.	člen
Zavezanec za prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prispevek od kmetijstva) je lastnik ali uživalec zemljišča, ki je vpisan kot lastnik oziroma uživalec v katastrskih knjigah po stanju na dan 1. decembra pred letom, za katero se odmerja prispevek.
Spremembe glede zavezanca za prispevek od kmetijstva, ki nastanejo med letom, veljajo od 1. januarja naslednjega leta, če so pred tem dnem na predpisan način priglašene.
46.	člen
Ce uporablja zemljišče kdo, ki ni vpisan v kataster Kot njegov lastnik ali uživalec, in tudi ni zakupnik, je zavezanec za prispevek od kmetijstva uporabnik zemljišča.
47.	člen
Ce tvori več lastnikov ali uživalcev zemljišča eno samo gospodinjstvo, je zavezanec za prispevek praviloma družinski poglavar.
48.	člen
Osnova za prispevek od kmetijstva je katastrski dohodek, ki se ugotavlja po zveznem zakonu.
Prispevek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se ne obračunava po katastrskem dohodku, temveč od osnove, ki jo predstavlja vrednost lesa, določenega za posek v letu, za katerega se prispevek odmerja (1. in 4. točka prvega odstavka 42. člena zakona o gozdovih, Uradni list SRS, št. 30-309/65) Osnovo za odmero določi finančni organ glede na količino lesa in poprečno ceno lesa na panju ugotovljeno na območju gozdne organizacije, ki gospodari z gozdom, v preteklem gospodarskem letu, po vrstah lesa in vrednostnih razredih. Gozdne organizacije morajo predložiti finančnim organom do 15. februarja v letu, za katero se prispevki odmerjajo sezname vseh, ki jim je bil odobren posek lesa za to leto, po količini, vrstah lesa in vrednostnih razredih, za naknadno odobren posek pa v roku 15 dni po izdaji dovoljenja.
49.	člen
Občinska skupščina lahko predpiše različne stopnje občinskega prispevka od kmetijstva za posamezne skupine katastrskih občin ali za posamezne katastrske občine.
50.	čleh
Prispevek od kmetijstva se odmerja in plačuje v občini, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče.
Ce zavezanec nima zemljišča v občini, v kateri ima stalno prebivališče, odmerja in pobira prispevek od kmetijstva pristojni upravni organ občine, v kateri je zemljišče.
Strau 138
URADNI LIST SRS	St. 7 — 27. II. 1967
___3
51.	člen
Prispevek od kmetijstva se plačuje na dohodek od zemljišča, ki se da izkoriščati za kmetijsko proizvodnjo, in sicer ne glede na to, ali se v resnici tako izkorišča ali ne.
52.	člen
Prispevek od kmetijstva se ne plačuje na katastrski dohodek od zemljišča, ki ga je pristojni organ na podlagi zakona prepovedal izkoriščati za kmetijsko proizvodnjo.
53.	člen
Prispevkov od kmetijstva so trajno oproščeni dohodki:
1.	od zemljišč pod stavbami; od dvorišč do 500 m' če niso oddana v zakup ali se ne uživajo ločeno od stavbe;
2.	od dvorišč cerkva;
3.	od zemljišč, na katerih so nasipi, kanali, prekop: in njihovi jezovi, obrambni, vrbni in drugi nasadi, rovi in druge naprave iz zemlje, ki so potrebne za obrambo pred poplavami in za osuševanje ali namakanje.
Oprostitve iz prvega odstavka tega člena prenehajo, če se zemljišče neha uporabljati v namen, ki daje pravico do oprostitve.
Prenehanje pogojev za oprostitev po tem členu, mora davčni zavezanec naznaniti za dohodke pristojnemu občinskemu organu.
54.	člen
rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se na zavezančevo prošnjo lahko prizna posebna olajšava. Natančnejše pogoje in obseg olajšave predpiše občinska skupščina. O prošnji odloči organ iz drugega odstavka 55. čldna.
57. člen
Občinska skupščina lahko predpiše olajšave za zemljišča v obmejnem pasu, katerih izkoriščanje je z odredbo pristojnega organa omejeno.
Občinska skupščina lahko predpiše oprostitve oziroma olajšave za zemljišča pod visokonapetostnimi daljnovodi, če in kolikor je izkoriščanje takih zemljišč po veljavnih predpisih onemogočeno ali zmanjšano.
/> p m i1' , člen
Občinska skupščiha lahko z odlokom določi oprostitve oziroma olajšave od plačevanja prispevka od kmetijstva za zavezance, ki zaradi osebnih, družinskih in drugih posebnih razmer ne dosegajo najmanjšega z odlokom določenega osebnega dohodka, zlasti če preživljajo mladoletne otroke ali za delo nezmožne odrasle družinske člane ali če zaradi ostarelosti ali hujše trajne bolezni ne morejo svojih zemljišč primerno obdelovati in nimajo dovolj za delo zmožnih družinskih članov in tudi ne morejo oddati zemljišča v zakup. najmanjši osebni dohodek se vštevajo dohodki zavezanca in vseh članov gospodinjstva, od katerih se odmerjajo prispevki oziroma davki po letnih osnovah ter dohodki iz delovnega razmerja, od pokojnin in invalidnin.
Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč:
1.	ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna;
2.	na katerih se zasadijo novi vinogradi;
3.	na katerih se zasadijo novi sadovnjaki j „
4\ Jchse\pOgozdljQ.
Zemljišča, navedena pod 1 do 3 se oproste prispevkov od kmetijstva za največ 10 let, ženrijijča. paVedenp pibd/%sM/zaNp5dveč^26 vendar samo, če so bila vsa dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom za kmetijstvo in gozdarstvo pristojnega organa.
Natančnejše določbe o tem, katera zemljišča se začasno oproste prispevkov po prejšnjem odstavku, pogoje za oprostitev ter čas oprostitve v mejah določenih rokov, predpišejo občinske skupščine.
.	55. člen
Začasno oprostitev prispevkov po 54. členu tega zakona uveljavlja zavezanec z vlogo, ki jo vloži pri občinskem upravnem organu, pristojnemu za dohodke. Vlogo je treba vložiti do konca leta, v katerem so nastali pogoji za oprostitev. Ce se vloga ne vloži pravočasno, se oprostitev prizna šele od 1. januarja naslednjega leta, za pretekla leta pa se trajanje oprostitve skrajša.	\
O vlogi iz prvega odstavka odloči za dohodke pristojen občinski upravni organ, potem ko dobi mnerM za kmetijstvo in ffozdarstvo pristojnega organa.
56. člen
če je bil donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah manjši zaradi elementarnih nezgod,
Zavezancem se odmerjeni prispevek od kmetijstva ustrezno zniža, če so imeli v letu, za katero je bil prispevek odmerjen, večje izdatke za zdravljenje ali za pogreb družinskih članov. Občinska skupščina predpiše, od katerega zneska naprej se štejejo izdatki z8 večje izdatke ter v kakšnem odstotku se obračunavaj0 ti izdatki v razmerju do katastrskega dohodka.
59.	člen
Če je zemljišče dano v zakup delovni organizacij* za čas daljši od treh let, da ga izkorišča za kmetijsk0 proizvodnjo, plačuje zakupodajalec prispevek od kmetijstva na katastrski dohodek, ali na dohodek od z8' kupnine, glede na to, kaj je od tega zanj ugodnejše
če je zemljišče dano v zakup občanu, če je dan° v zakup delovni organizaciji za čas do treh let v i2" koriščanje za kmetijsko proizvodnjo, ali je dano v zakup delovni organizaciji za nekmetijske namene, plačuje zakupodajalec prispevek od kmetijstva na katastrski dohodek ali na dohodek od zakupnine, glede n8 to. kateri dohodek le večji.
60.	člen
Če se da zemljišče v zakup delovni organizacij* zaradi izkoriščanja za kmetijsko proizvodnjo za najmanj štiri leta, se odmerjeni prispevek od kmetijstv8’ ki sorazmerno odpade na to zemljišče, v celoti odpiJe
61.	člen
Ne plačuje se prispevek od kmetijstva za zemlji^*' ki ga ima v zakupu delovna organizacija za kmetijs* proizvodnjo tako, da plačuje lastniku kot zakupni1^ dosmrtne prejemke s pogojem, da preide zemljišč P njegovi smrti v družbeno lastnino.
/
62.	člen
Prispevka od kmetijstva so oproščeni lastniki zem-'J^č, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 200 din.
Občinske skupščine lahko predpišejo oprostitev Prispevka od kmetijstva za zavezance, katerih skupni letni katastrski dohodek znaša nad 200 do 500 din, in za Zavezance iz takih višinskih krajev, kjer so proizvodni, ekonomski in prometni pogoji še posebno slabi, če skupni letni katastrski dohodek teh zavezancev od negozdnih površin ne presega 2000 din.
Oprostitve prispevka iz tega člena se ne nanašajo osebni dohodek iz gozda in ne vplivajo na pridobi-Vanje mateiiainih pravic, ki so vezane na višino dohodka oziroma prispevka, če ni v zveznem zakonu drugače določeno.
63.	člen
Ce pride na podlagi odločbe državnega organa de Spremembe v lastnini zemljišča, se na zahtevo zave-žanca ali državnega organa odpiše del prispevka od r-rnetijstva. ki odpade na to zemljišče, in sicer za vsa eta, v katerih zavezanec zaradi takih sprememb od ni®ga ni imel dohodka, čeprav postopek za izvedbo °prememb še ni končan.
Prispevek se po prvem odstavku tega člena odpiše tudi, kadar lastnik podari zemljišče družbeno-politi skupnosti, delovni ali drugi organizaciji.
£nostranska izjava volje, ki jo v zakoniti obliki hoda lastnik zemljišča, velja za podaritev v smislu drugega odstavita- tega člena.
V.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTeUH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
64.	člen
Zavezanec za prispevek iz osebnega dohodka od s®rnostojnega opravljanju obrtnih in drugih gospodar *kih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prispevek oa urtnih dejavnosti) je občan, ki z osebnim delom samo-^°jno Izdeluje blago ali opravlja storitve in si s ten.
obliki stalnega poklica ali v obliki priložnostnega j kovanja blaga ali priložnostnega opravljanja stori-,Sv Pridobiva dohodek, če od takih dohodkov ne pla-prispevka oziroma davka druge vrste.
65.	člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti plačujejo tudi ose-j..’ ki imajo od izkoriščanja zemljišč v druge nekme-ig e namene (kopanje peska, gramoza in kamna ^ ®hje opeke, apna, oglja ipd.) po odbitku -stroškov več ot 2000 din letnega dohodka.
66.	člen
■Ne plačuje se prispevek od obrtnih dejavnosti od:
kina1 dohodkov od dejavnosti v okviru lastnega go-°c*arstva za neposredne potrebe gospodarstva;
hih ? dohodkov od prodaje na običajni način predelavi,.. lastnin kmetijskih pridelkov (vino, žganje, konser-6ho sadje, preja, volna in podobno).
67.	člen
'*e ima več oseb osebni dohodek od skupnega
avljanja obrtne dejavnosti, je vsaka od njih zave-
zanec za prispevek od obrtnih dejavnosti v sorazmerju s svojim deležem, ki ga ima pri doseženem skupnem dohodku.
Delež pri doseženem skupnem dohodku se ugotavlja na podlagi pogodbe, sklenjene med osebami iz prvega odstavka tega člena; če ni pogodbe, velja, da so deleži enaki.
68.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od oprtnih dejavnosti se odmerja po pavšalni letni osnovi, v pavšalnem letnem znesku, v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka in po dejanskem osebnem dohodku.
69.	člen
Po pavšalni letni osnovi plačujejo prispevek od obrtnih dejavnosti občani, ki samostojno in trajno opravljajo storitvene obrtne dejavnosti.
Občinska skupščina lahko določi, da se ob določenih pogojih tudi za posamezne druge gospodarske dejavnosti občanov prispevek plačuje po pavšalni letni osnovi.
70.	člen
Pavšalna letna osnova se določi za eno leto naprej tako, da sme dosegati največji letni znesek osebnega dohodka, ki ga doseže iz delovnega razmerja delavec določene gospodarske organizacije, ki opi’avlja enako dejavnost v občini, v kateri ima zavezanec poslovni sedež, ali v sosedni občini.
Ce v občinah iz prvega odstavka tega člena ni gospodarske organizacije, ki bi opravljala tako dejavnost, sme pavšalna letna osnova dosegati največji letni osebni dohodek, ki ga imajo iz delovnega razmerja delavci gospodarske organizacije, ki opravlja podobno ali drugačno dejavnost.
Določena letna pavšalna osnova se med letom ne sme povečati, lahko pa se zmanjša ob pogojih, ki jih določa ta zakon.
Na zahtevo zavezanca, ki plačuje prispevek od ..brtnin dejavnosti po pavšalni letni osnovi, izda pristojni občinski upravni organ odločbo, da se mu prispevek namesto po pavšalni letni osnovi odmerja po JejansKeni dohodku.
71.	člen
Letna pavšalna osnova se med letom sorazmerno zniža, če je poslovanje začasno ustavljeno zaradi smrti, bolezni, orožnih vaj ali pa zaradi drugih dogodkov, ki niso bili odvisni od zavezančeve volje.
72.	člen
Stopnje prispevka od obrtnih dejavnosti na pavšalne letne osnove smejo dosegati največ seštevek stopenj zveznega, republiškega in občinskega prispevka iz dekrazmerja in prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja.
73.	člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti se določi v pavšalnem letnem znesku vnaprej zavezancem, kt opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu, priložnostno ali brez stalnega poslovnega mesta, zlasti vaškim obrtnikom in gostilničarjem, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drug'


gospodarsko dejavnost pa opravljajo le postransko ali občasno, osebam, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za neposrednega naročnika kot s postranskim poklicem in osebam, ki opravljajo storitve pretežno s svojo fizično silo.
Način določanja letnega zneska prispevka ter osnove in merila, po katerih se ta določa za posamezne zavezanci, predpiše občinska skupščina.
Prispevek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku za zavezance, ki imajo osebni dohodek od obrtne dejavnosti brez stalnega poslovnega mesta, določa upravni organ občine, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče; njej ta prispevek tudi pripada.
Glede zmanjšanja pavšalnega letnega zneska prispevka zaradi nepredvidene prekinitve dela se smiselno uporabljajo določbe 71. člena tega zakona.
74.	člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (v nadaljnjem besedilu: prispevek po odbitku) plačujejo občani, ki priložnostno opravljajo storitve državnim organom ali delovnim in drugim organizacijam ali imajo pri njih dohodke od postranskih kmetijskih dejavnosti, ki niso obseženi v katastrskem dohodku; pogoj pa je, da taki dohodki ne izvirajp iz delovnega razmerja, ali od obrtnih in drugih dejavnosti, od katerih se plačuje prispevek na kakšen drug način iz 68. člena tega zakona.
Prispevek po odbitku se plača ob vsakem Izplačilu.
Stopnje prispevka iz prvega odstavka tega člena so proporcionalne in so lahko različne za posamezne vire dohodkov.
Po prvem odstavku tega člena se plačuje prispevek po odbitku zlasti:
1.	od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in pri lotu, ki jih organizira jugoslovanska loterija;
2.	od dohodkov zavarovalnih poverjenikov;
3.	od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic;
4.	od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not za Zvezo skladateljev Jugoslavije;
5.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter uličnih prodajalcev od prodaje časopisov, knjig, revij in podobno ter od zbiranja oglasov in naročil za take publikacije;
6 od dohodkov transportnih in obalskih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če ne plačujejo prispevka v pavšalnem znesku;
7.	od dohodkov delavcev, ki delajo doma za državne organe, delovne in druge organizacije.
Kot dohodki od postranskih kmetijskih dejavnosti, ki niso obseženi v katastrskem dohodku, se štejejo samo dohodki od prevozništva in od tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino. Med te dohodke se ne štejejo dohodki, ki jih imajo lastniki gozdov e spravilom lesa iz lastnega gozda.
Prispevek v odstotku od kosmatega dohodka, ki se pobira pri izplačilu dohodkov, obračuna tisti, ki dohodke izplača. Ta je odgovoren za pravilnost obračuna prispevkov.
Prispevek po odbitku se plača tudi od dohodkov potujočih zabavišč in prireditev. Prireditelji potujočih
zabavišč in prireditev morajo pred začetkom dela oziroma prireditve prijaviti zabavišče oziroma prireditev za dohodke pristojnemu organu občine, v kateri želijo imeti zabavišče ali prireditev.
75.	člen
Prispevek od obrtnih dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku plačujejo zavezanci, ki se ukvarjajo z obrtno proizvodnjo, in drugi zavezanci, ki prispevka od obrtnih dejavnosti ne plačujejo po pavšalni letni osnovi, v pavšalnem letnem znesku ali po odbitku.
76.	člen
Osnova za prispevek od obrtnih dejavnosti, ki se plačuje po dejanskem osebnem dohodku, je celotni dohodek od take dejavnosti v letu, za katero se odmerja prispevek, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni.
S celotnim dohodkom je mišljen skupen enoletni znesek plačil, prejetih za prodano blago in opravljen« storitve.
Stroški, ki so nujno potrebni za ostvaritev celotnega dohodka, ki se od njega odštejejo, so:
1.	vrednost porabljenih surovin;
2.	vrednost porabljenega pogonskega materiala 'n drugega pomožnega materiala;
3.	osebni dohodki delavcev iz delovnega razmerja' od katerih je bil plačan prispevek iz delovnega razmerja; zaslužek družinskih članov se upošteva le, če so prijavljeni zavodu za socialno zavarovanje in če je delovno razmerje zasnovano v smislu zakona o delovnih razmerjih;
4.	ekonomska amortizacija in stroški vzdrževanja strojev, orodja in inventarja, katerih trajanje je dalj^ kot eno leto ter stroški vzdrževanja poslovnih prostorov, ki niso zavezani davku na dohodke od stavb; najvišjo stopnjo ekonomske amortizacije predpiše občinska skupščina;
5.	katastrski dohodek zemljišča, ki se uporablja za opravljanje obrtne dejavnosti;
6.	zakupnina za poslovni prostor v tuji zgradb' in zakupna vrednost prostora v lastni stavbi, če j* stavba obdavčena, oziroma zakupna vrednost prostora v lastni stavbi, če je stavba začasno oproščena davka*
7.	izdatki za kurjavo in razsvetljavo poslovnik prostorov, komunalne dajatve vezane na poslovni PT°' štor ter drugi podobni izdatki;
8.	pisarniški stroški;
9.	prometni davek, carine in takse v zvezi z opravljanjem dejavnosti;
10.	prispevek zbornicam in podobni obvezni Pr*' spevki;
11.	potrebni stroški v zvezi z razstavljanjem 1,3 sejmih, razstavah in revijah;
12.	stroški za strokovno literaturo, ki je potrebna :'.a izvrševanje dejavnosti;
13.	zavarovalne premije za zavarovanje proizvodnih sredstev in poslovnih prostorov;
14.	stroški v zvezi z izvrševanjem predpisov o higiensko-tehničnem varstvu v zvezi z opravljanjem dejavnosti;
15.	plačane obresti od kreditov za osnovna in obratna sredstva;
16.	nagrade vajencem oziroma učencem strokev nih šol;
J
17.	morebitni drugi dejanski stroški, ki so neogibno potrebni za redno poslovanje, da se doseže celotni dohodek.
Vsi stroški morajo biti posamično izkazani ter kolikor je mogoče dokazani z dokumenti (računi).
77.	člen
80.	člen
Koliko znaša letni kosmati osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe iste dejavnosti, na podlagi katerega se določa pavšalna in dejanska osnova za odmero prispevkov od obrtnih dejavnosti, ugotavljajo občinske skupščine za vsako leto posebej.
Pri ugotavljanju stroškov se ne upoštevajo:
1.	izgube iz prejšnjih let;
2.	vrednost dela zavezanca in njegovih družinskih Članov, ki niso v delovnem razmerju z zavezancem;
3.	stroški zavezančevega gospodinjstva;
4.	darila in nagrade žaposlcnim, od katerih niso bili obračunani in plačani prispevki iz delovnega razmerja, nagrade drugim ter drugi neobvezni izdatki;
5.	obresti na lastna osnovna in obratna sredstva;
6.	plačani ali rezervirani prispevki in davki;
7.	stroški za dosego dohodkov, ki so s tem zakonom ali s posebnimi predpisi oproščeni prispevkov in davkov;
8.	nobena obremenitev, ki jo naloži glavni zavod (centrala) v tujini svojemu zastopništvu, predstavništvu ali podružnici na območju SR Slovenije za pokrivanje režijskih stroškov centrale.
81.	člen
Osnova za prispevek iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ali letni znesek prispevka sta lahko določena v pismenem sporazumu med občino in zavezancem za prispevek za eno ali več let, neodvisno od določb 69., 70., 73. in 75. člena tega zakona; način, pogoje in merila za tako določitev predpiše občinska skupščina.
Pri sporazumni določitvi letnega zneska prispevkov iz prvega odstavka tega člena mora biti posebej določen znesek prispevka vsake družbeno-politične skupnosti, ki ga je vpeljala.
Letni zneski prispevkov iz drugega odstavka tega člena morajo biti nasproti skupnemu znesku v enakem razmerju, kot so stopnje prispevka posameznih druž-beno-političnih skupnosti nasproti seštevku stoper' vseh družbeno-političnih skupnosti.
78.	člen
Osnova za prispevek od obrtnih dejavnosti po dejanskem dohodku se ugotavlja:
1.	pri zavezancih, ki so dolžni voditi poslovne knjige, na podlagi bilance, narejene na podlagi teh knjig;
2.	pri zavezancih, ki niso dolžni voditi poslovnih knjig, na podlagi napovedi zavezanca.
Če spozna za dohodke pristojni občinski upravni ot,gan na podlagi uradnih podatkov, da so podatki iz napovedi nepopolni ali nepravilni, se ugotovi osnova Za prispevek na podlagi cenitve dohodkov, oprte na Podatke o načinu in obsegu zavezančevega poslovanja jn na podlagi vseh konkretnih dejstev in pogojev, v katerih zavezanec posluje.
79.	člen
. Osnova za prispevek od obrtnih dejavnosti, ki se noloča po zavezančevem dejanskem osebnem dohodku, Praviloma ne sme znašati manj, kot znaša enoletni po-Ptečni osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe iste dejavnosti, ki jo opravljajo gospodarske °rganizacije v občini, v kateri ima zavezanec poslovni ^obež, ali v sosedni občini za redni delovni čas. Če v ob občinah ni gospodarskih organizacij, ki bi oprav-lale tako dejavnost, letna osnova ne sme biti manjša ob Poprečnega osebnega dohodka, ki ga imajo iz de-ovnega razmerja delavci gospodarskih organizacij v eb občinah, ki opravljajo drugo podobno dejavnost.
Zavezancem prispevka od obrtnih dejavnosti, ka-erbn se prispevna osnova določa po dejanskem oseb-nern dohodku, ki zaradi zmanjšane delovne sposobnosti, aradi odsotnosti ali prenehanja dela za več kot 3 me-cce v letu, ali zato, ker ne opravljajo storitev poln ciovni čas, niso mogli doseči osebnega dohodka v viši-s' Animalne osnove iz prejšnjega odstavka, oziroma Poslovnimi knjigami izkažejo dohodek manjši pd '•bmalne osnove, določi za odmero prispevka pristojni rSan osnovo prispevka v višini dejansko doseženih 'tobodkov.
82.	člen	•
Pri odmeri prispevkov od obrtnih dejavnosti se priznavajo enake olajšave kot se po 58. členu tega zakona priznavajo pri odmeri prispevka od kmetijstva.
VI.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
83.	člen
Zavezanec za prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev (v nadaljnjem besedilu: prispevek od intelektualnih storitev) je občan, ki ima dohodke od samostojnega opravljanja intelektualnih ali drugih negospodarskih storitev, če se od njih ne plačuje prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav. Za take storitve se štejejo npr. storitve odvetnikov, inženirjev, geometrov, duhovnikov od opravljanja verskih obredov in drugih verskih opravil, zdravnikov, učiteljev jezikov in glasbe in drugih učiteljev.
84.	člen
Prispevka od intelektualnih storitev so oproščeni dijaki srednjih šol in študentje od poučevanja v času, dokler se redno šolajo.
85.	člen
Če več oseb skupaj opravlja intelektualne ali druge negospodarske storitve in ima od njih osebni dohodek, je vsaka od njih zavezanec za prispevek od intelektualnih storitev v sorazmerju s svojim deležem, ki ga ima pri skupnem dohodku.
Delež pri doseženem skupnem dohodku se ugotavlja na podlagi pogodbe, sklenjene med osebami iz prvega odstavka tega člena; če ni pogodbe, velja, da so deleži enaki.
/
86.	člen
Osnova za prispevek od intelektualnih storitev je celotni dohodek od 1,eh storitev v letu, za katero se odmerja prispevek, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni.
S celotnim dohodkom je mišljen skupen enoletni znesek plačil, prejetih za opravljanje intelektualne ah druge negospodarske storitve.
Potrebni stroški, ki se odbijajo od celotnega dohodka, so izdatki, ki so bili potrebni za izvršitev intelektualnih ali drugih negospodarskih storitev. Za ugotavljanje potrebnih stroškov, ki se odbijajo od celotnega dohodka, se primerno uporabljajo določbe 76. in 77. člena tega zakona.
87.	člen
Osnova za prispevek od intelektualnih storitev praviloma ne sme znašati manj kot znaša enoletni poprečni osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe, ki je v delovnem razmerju pri državnem organu oziroma pri delovni organizaciji v občini, v kateri ima sedež zavezanec, ali v sosednji občini, za redni delovni čas.
Koliko znaša letni kosmati osebni dohodek ustreznega delavca ali uslužbenca, zaposlenega v delovni organizaciji ali pri državnem organu, ugotovi občinska skupščina za vsako leto posebej.
88.	člen
Stopnje prispevka od intelektualnih storitev smejo dosegati največ seštevek stopenj zveznega, republiškega in občinskega prispevka iz delovnega razmerja in prispevka za izobraževanje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja.
89.	člen
Prispevek od intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek pc odbitku) plačujejo občani, ki opravljajo državnim organom ter delovnim in drugim organizacijam priložnostne storitve, če ti dohodki ne izvirajo iz delovnega razmerja, od avtorskih pravic ali od opravljanja intelektualnih storitev zavezancev, ki plačujejo prispevek od letne osnove ali v pavšalnem letnem znesku i
Stopnje prispevka iz prvega odstavka tega člen'.’ so proporcionalna in so lahko različne za posamezmll vire dohodkov.
90.	člen
Zavezancem tega prispevka, ki zaradi zmanjšane delovne sposobnosti, zaradi odsotnosti ali prenehanja dela za več kot tri mesece v letu, ali zato ker ne oprav Jjajo storitev poln delovni čas, ne morejo doseči osebnega dohodka delavca, zaposlenega v delovni organizaciji ali pri državnem organu (87. člen), določi za odmero prispevka pristojni organ osnovo prispevka v višin dejanskih doseženih dohodkov, ali pa določi prispevek v pavšalnem znesku.
Glede zmanjšanja prispevnih osnov zaradi nepredvidene prekinitve dela se smiselno uporabljajo določbe 71 člena tega zakona.
91.	člen
Osnova za prispevek od intelektualnih storitev ali letni znesek prispevka sta lahko določena v pismenem sporazumu med občino in zavezancem za prispevek,
neodvisno od določb 86. in 90. člena tega zakona; način, pogoje in merila za tako določitev predpiše Občinska skupščina.
Pri sporazumni določitvi letnega zneska prispevka iz prvega odstavka tega člena mora biti posebej določen prispevek vsake družbeno-politične skupnosti, k’-ga je vpeljala.
Letni zneski prispevkov iz drugega odstavka tega člena morajo biti nasproti skupnemu znesku v enakem razmerju, kot so stopnje prispevka posameznih druž-beno-političnih skupnosti nasproti seštevku stopenj vseh družbeno-političnih skupnosti.
VII.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
92.	člen
Zavezanec za prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (v nadaljnjem besedilu: prispevek od avtorskih pravic), je občan, ki ima osebni dohodek od avtorskih pravic, patentov ali tehničnih izboljšav, zavarovanih z zvežni-mi zakoni.
Prispevek od avtorskih pravic se plačuje tudi od nagrad za znanstveni ali umetniški uspeh, če ni v zveznem zakonu drugače določeno.
Za osebni dohodek od avtorskih pravic se šteje tudi dohodek od izvajanja glasbenih, književnih in umetniških del.
93.	člen
Od dohodkov od iznajdb, ki niso zaščitene s patentom ali niso prijavljene Upravi za patente, in od tehničnih izboljšav, ki niso priznane od samoupravnega organa delovne organizacije, se plačuje davek na dohodek od premoženja.
94.	člen
Ne štejejo se za osebne dohodke od avtorskih pra* vic dohodki, ki jih imajo posamezniki od državnih organov ali družbenih pravnih oseb, pri katerih so v rednem delovnem razmerju, za avtorska dela, ki so jih izvršili kot svojo redno službeno dolžnost pri teh organih ali organizacijah, razen če gre za avtorsko delo, glede katerega obdrži avtor vse avtorske pravice P° zakonu o avtorski pravici.
Ti dohodki so zavezani prispevku iz delovnega razmerja.
95.	fclen
Za dohodke od avtorskih pravic se ne štejejo dohodki zavezancev prispevkov od obrtnih ali intelektualnih dejavnosti, če jih dosegajo v okviru svoje dejavnosti z deli, ki imajo sicer značaj avtorskih del-
96.	člen
Iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, ki & dobi od državnega organa, delovne ali druge organizacije, plača zavezanec prispevek ob vsakem posameznem izplačilu (prispevek po odbitku)
Iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, ki £a dobi od občanov, plača zavezanec prispevek od vsakeg3 posameznega dohodka posebej. Ta prispevek mora pJa'
tati v petnajstih dneh od dneva, ko dohodek prejme, pri pristojnem upravnem organu občine, v kateri ima stalno prebivališče.
97.	člen
Za dohodke od del uporabnih umetnosti se štejejo v smislu tega zakona dohodki v tistih panogah uporabne umetnosti, ki jih kot take potrdi republiško društvo likovnih umetnikov uporabnih umetnosti.
Ce nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali pa le za obrtni izdelek, odloči komisija, ki jo imenuje občinska skupščina ali organ, ki ga skupščina za to pooblasti.
98.	člen
Osnova za prispevek od avtorskih pravic je osebni dohodek iz naslova avtorskih pravic, patentov ali tehničnih izboljšav, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni.
Za stroške, ki so bili potrebni, da se je dosegel osebni dohodek od avtorskih pravic, patentov In tehničnih izboljšav, se odšteje od prispevne osnove 30 odstotkov, če se ne dokažejo višji stroški.
99.	člen
Od kosmatih dohodkov od likovnih del (kiparskih del, slik in del uporabnih umetnosti), ki jih doseže umetnik na domači razstavi izven svojega stalnega prebivališča, se odbijejo poleg stroškov iz 98. člena tega zakona tudi dejanski stroški za prevoz teh del, osebni prevozni stroški in pa stroški, ki jih ima likovni umetnik v zvezi s prebivanjem v kraju, v katerem prireja razstavo, za toliko časa, kolikor traja; za prebivanje v drugem kraju se priznajo stroški v višini dnevnice Po predpisih, ki veljajo za republiške uslužbence z visoko izobrazbo.
O prevoznih stroških iz prejšnjega odstavka mora predložiti zavezanec izplačniku dohodkov potrebne dokaze.
100.	člen
Od kosmatih dohodkov od avtorskih pravic, se odbije avtorju poleg drugih stroškov, ki se mu priznajo Po tem zakonu tudi, kar je plačal Jugoslovanski avtorski agenciji, Zavodu za varstvo malih avtorskih Pravic ter specializiranim ustanovam, ki so upravičene Prodajati umetniška dela (slikarske galerije in podob no) za njihove storitve.
O stroških iz prejšnjega odstavka za dohodke od velikih avtorskih pravic, mora predložiti zavezanec iz-Plačniku potrdilo ustanove iz prejšnjega odstavka.
101.	člen
Stopnje prispevka od avtorskih pravic so proporcionalne in smejo dosegati največ seštevek stopenj ^veznega, republiškega in občinskega prispevka iz delovnega razmerja in prispevka za izobraževanje, ki se Plačuje iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja.
102.	člen
Prispevka od avtorskih pravic ne plačujejo avtorji;
1.	od nagrad, ki se dajejo na podlagi zakonov in udlokov družbeno-političnih skupnosti ter sklepov druž-ePo-političnih organizacij in znanstvenih zavodov, s
katerimi se uvajajo nagrade za znanstvene, književne in umetniške uspehe kot posebno družbeno priznanje,
2.	od nagrad za življenjsko delo, ki se dajejo kot splošno družbeno priznanje vidnim znanstvenikom, književnikom in umetnikom;
3.	od nagrad, ki jih dajejo znanstvenikom in umetnikom Organizacija združenih narodov in njene organizacije, mednarodne organizacije in tuje nacionalne organizacije z mednarodnim ugledom kot mednarodno priznanje za znanstveno, književno in umetniško delo;
4.	iz osebnega dohodka od jubilejnih izdaj celotnih književnih, znanstvenih in umetniških del ter od jubilejnih predstav in koncertov, če zajema jubilej 25 let dela avtorja oziroma reproduktivnega umetnika ali več;
5.	iz osebnega dohodka, ki ga imajo umetniki s prirejanjem retrospektivnih razstav in umetniških del.
103.	člen
Iz osebnega dohodka, ki ga ima občan od prodaje izdelkov uporabnih umetnosti ali od razmnoževanja ali izdajanja drugih avtorskih del, plača prispevek od avtorskih pravic samo od tistega števila prodanih izvodov, ki se po običajih štejejo za izvirnike, iz osebnega dohodka, ki ga ima od prodaje nadaljnjih izdelkov oziroma izvodov, pa plača prispevek od obrtnih dejavnosti.
VIII.	PRISPEVEK IZ SKUPNEGA DOHODKA OBČANOV
104.	člen
Zavezanec za prispevek iz skupnega dohodka občanov je oseba, ki ima stalno prebivališče v Jugoslaviji ter jugoslovanski državljan, ki doseže dohodek z osebnim delom pri jugoslovanskem diplomatskem oziroma konzularnem predstavništvu ali pri organizaciji v tujini, če njegov skupni čisti dohodek, ki ga doseže v posameznem koledarskem letu iz vseh virov, presega določeni znesek.
Za skupen čisti dohodek se šteje skupen znesek vseh osebnih dohodkov in drugih dohodkov, ki so osnova za plačevanje prispevkov oziroma davkov, po odbitku vseh prispevkov oziroma davkov, ki se plačujejo po zveznem zakonu, in po odbitku drugih prispevkov oziroma davkov, ki se plačujejo iz osebnih dohodkov oziroma drugih dohodkov po zveznih predpisih.
V skupen čisti dohodek iz drugega odstavka tega člena se vštevajo tudi prejemki iz naslova pokojnine
105.	člen
Ce ima zavezanec za prispevek iz skupnega dohodka osebni dohodek od kmetijstva, iz katerega se plačuje prispevek, se všteva v njegov skupni dohodek del osebnega dohodka od kmetijstva, ki odpade nanj v sorazmerju s številom nad 18 let starih članov njegovega gospodinjstva.
106.	člen
Osnova za prispevek iz skupnega dohodka je skupen čisti dohodek, ki ga je imel zavezanec v letu. za katero se mu odmerja prispevek, zmanjšan za znesek, določen z zveznim predpisom.
107.	člen
Osebni dohodek od dela, iz katerega se plačuje prispevek od avtorskih pravic, ki ga je avtor ustvarjal dalj kot eno leto, se na zahtevo zavezanca, ki je to podprl s potrebnimi dokazi, razdeli na enake dele na toliko let, kolikor let je avtor delo ustvarjal, vendar največ na pet let.
IX.	DAVEK NA DOHODKE OD STAVB
108.	člen
Zavezanec za davek na dohodke od stavb (v nadaljnjem besedilu: davek od stavb) je lastnik oziroma uživalec stavbe ali njenega dela (v nadaljnjem besedilu: stavba).
109.	člen
Davka od stavb ne plačujejo kmetijska gospodinjstva za gospodarska poslopja, v katerih imajo kmetijske pridelke, živino, kmetijske stroje in orodje.
110.	člen
Davek od stavb se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to ali stavbo uporablja lastnik oziroma uživalec sam, ali pa jo daje v najem.
Občinska skupščina lahko predpiše, da se davek od stavb izven okoliša mest ne plačuje od stavb, ki se ne dajejo v najem.
111.	člen
Osnova za davek od stavb je enoletni znesek stanarine oziroma najemnine, prejet v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšan za stroške vzdrževanja in upravljanja in za enoletno amortizacijo stavbe, stanovanja oziroma poslovnega prostora.
Ce uporablja stavbo lastnilc ali uživalec ali je stavba nezasedena, je davčna osnova enoletni znesek stanarinske oziroma najemninske vrednosti, zmanjšane za stroške vzdrževanja in upravljanja in za enoletno amortizacijo stavbe, stanovanja oziroma poslovnega prostora.
Višino stroškov vzdrževanja in upravljanja stavb ter amortizacijo, določi občinska skupščina v odstotku od stanarine ali najemnine oziroma od stanarinske ali najemninske vrednosti.
Davek od stavb se ne plačuje, če se stavba iz objektivnih razlogov ne more uporabljati oziroma oddajati v najem.
112.	člen
Davka od stavb so oproščeni dohodki od novih stanovanjskih hiš oziroma stanovanj, in sicer za 25 let, računano od prvega dneva naslednjega meseca potem, ko je dano dovoljenje za uporabo hiše, za stanovanjske hiše, za katere ni predpisano dovoljenje za graditev, pa od prvega dneva naslednjega mesecja po tem, ko se fcačne hiša uporabljati.
Oprostitev iz prvega odstavka tega člena velja tudi za dohodke od popravljenih hiš oziroma stanovanj, če sta bila hiša oziroma stanovanje zaradi elementarne nezgod« ali kakšnega drugega dogodka, ki ni bil odvisen od lastnikove volje, poškodovana več kot za 50 odstotkov.
Pri hišah oziroma stanovanjih iz prvega in drugega odstavka tega člena, od katerih ima zavezanec dohodke, ki presegajo najvišjo stanarino, predpisano z odlokom občinske skupščine v smislu zakona o stanovanjskih razmerjih, če ni takega odloka, pa stanarino, ki je v zadevni občini običajna za podobne hiše oziroma stanovanja, plačuje zavezanec davek od razlike med dogovorjeno in predpisano oziroma običajno najvišjo stanarino, ki se plačuje za podobne hiše oziroma podobna stanovanja.
Za hiše, ki se smejo zidati ali popravljati samo z dovoljenjem pristojnega organa, velja oprostitev iz prvega in drugega odstavka tega člena le, če je lastnik hiše oziroma stanovanja dobil tako dovoljenje.
113.	člen
Davka od stavb je oproščena:
1.	najemna vrednost cerkva, samostanov in drugih cerkvi pripadajočih stavb, če se uporabljajo neposredno za molilnice, ter najemna vrednost stavb oziroma stavbnih delov, ki se ne oddajajo v najem ali v brezplačno uporabo, temveč se uporabljajo za pisarne (žup nijske, parohijske itd.), knjižnice, učilnice, obednice muzeje in galerije slik verskih organizacij ter prostorov, v katerih živijo menihi, redovniki in podobno.
2.	najemna vrednost vikend hišic, ki se ne dajejo v najem, temveč jih občasno uporabljajo lastniki oziroma njihovi družinski člani.
X.	DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC
114.	člen
Zavezanec za- davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek od premoženja), je občan, ki ima dohodke od nepremičnin ali premičnin, oddanih v zakup, od pod-najemnin ali od drugega premoženja in premoženjskih pravic, če od takih dohodkov ne plačuje kakšnega drugega prispevka ali davka.
115.	člen
Davek od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo stvari več j p ali trajnejše uporabne vrednosti, ki je bila kupljena z namenom prodaje, ne glede na to, ali je bila stvar prodana v nespremenjenem ali spremenjenem stanju.
Ce so bile premične stvari iz prvega odstavka tega člena prodane po dveh letih, nepremične stvari pa p° petih letih od dneva, ko so bile kupljene, ni več dovoljeno ugotavljati, ali so bile kupljene z namenom prodaje.
116.	člen
' '	'	I '	.	. • '
Osnova za davek od premoženja je celoten dohodek od premoženja ali premoženjskih pravic v letu, za katero se odmerja ta davek, zmanjšan za stroške, ki so bili zanj potrebni.
Občinska skupščina lahko predpiše, da se na dohodek od oddajanja opremljenih sob plačuje davek v pavšalnem znesku ali pa, da je ta dohodek oproščen plačevanja tega davka.
117.	člen
Davčni zavezanec, ki doseže priložnostni dohodek, od katerega mora plačati davek od premoženja, mora tak dohodek napovedati v 15 dneh, odkar ga je dosegel. Napoved se poda za dohodke pristojnemu organu občine, v kateri je bil dohodek dosežen.
118.	člen
Davek od premoženja se ne plačuje:
1.	od prejemkov iz življenjskega zavarovanja in zavarovanja za doživetje;
2.	od obresti in dobitkov državnih posojil;
3.	od obresti in drugih dohodkov od hranilniii vlog.
119.	člen
Davek od premoženj^ odmerja za dohodke pristojni upravni organ občine, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče.
Davek na dohodke od podnajemnin odmerja za dohodke pristojni upravni organ občine, v kateri je stavba.
XI.	DAVEK NA DEDIŠČINE IN DARILA
120.	člen
Zavezanec za davek na dediščine in darila je občan ali zasebna pravna oseba, ki v Jugoslaviji podeduje ali dobi v dar nepremično premoženje.
Zavezanec za davek na dediščine in darila je tudi zasebna pravna oseba, ki dobi iz tujine darilo v denarju.
Ta davek se ne plačuje od podedovanega ali podarjenega začasnega ali dosmrtnega užitka nepremičnin.
121.	člen
Davčna obveznost za davek na dediščine in darila nastane takrat, ko postane odločba o dedovanju pravnomočna oziroma ko obdarjenec sprejme darilo.
/
Darilo velja za sprejeto takrat, ko je podpisana darilna pogodba, če ni pogodbe, pa takrat, ko je darilo sprejeto.
Ce je nepremičnina, za katero gre pri dedovanju oziroma darilo obremenjena z užitkom, nastane davčna obveznost dediča oziroma obdarjenca za davek na dediščine in darila takrat, ko preneha užitek.
122.	člen
Ce se dedič odpove dediščini, plača davek od dediščine oziroma darila tisti, ki mu je dediščina pripadla, in sicer po stopnji, ki ustreza dednemu redu te
°sebe do zapustnika.
Ce dedič odstopi svojo dediščino določeni osebi, ki bi to dedovala tudi v primeru, če bi se dedič odpovedal dediščini, plača davek od dediščine oseba kateri je dediščina odstopljena, in sicer po stopnji, k! ustreza dednemu redu te osebe v razmerju do zapustnika.
Ce dedič odstopi dediščino določeni osebi, ki ne bi hila dedič, če bi se dedič odpovedal dediščini, plača
dedič davek od dediščine, oseba, kateri je dediščino °d«topU, pa davek od darila.
Osnova za davek na dediščine in darila je prometna vrednost podedovanega ali v dar prejetega nepremičnega premoženja ob nastanku davčne obveznosti, po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadajo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek.
123.	člen
Davek na dediščine in darila se ne plačuje od tistega nepremičnega premoženja, na katerem dedič oziroma obdarjenec po veljavnih predpisih ne more pridobiti lastninske pravice ali užitka.
124.	člen
Davka na dediščine in darila ne plača dedič oziroma obdarjenec, ki je z zapustnikom oziroma z darovalcem v prvem dednem redu.	_
Ce gre pri dedovanju oziroma darilu za kmetijsko zemljišče, ne plača davka na dediščine in darila dedič oziroma obdarjenec, ki je z zapustnikom oziroma darovalcem v drugem dednem redu, če je ob njegovi smrti oziroma ob sprejemu darila živel z njim v skupnem gospodinjstvu in če mu je kmetijstvo glavni poklic.
Ce gre pri dedovanju ali darilu za družinsko stano-novanjsko hišo oziroma stanovanje ali kmetijska gospodarska poslopja, ne plača dedič oziroma obdarjenec, ki je z zapustnikom oziroma darovalcem v drugem dednem redu, davka na dediščino in darila za eno stanovanje oziroma za kmetijska gospodarska poslopja, če je ob zapustnikovi smrti oziroma ob sprejemu darila živel z zapustnikom oziroma stanovalcem v skupnem gospodinjstvu.
125.	člen
Davčni zavezanec ne plača davka na dediščine in garila od podedovanega ali v dar prejetega premoženja, ki ga brez povračila odstopi družbeno-politični skupnosti, delovni ali drugi organizaciji.
Davek, plačan pred odstopom dediščine ali darila, se ne vrne.
126.	člen
Ce preide nepremično premoženje na dediča ali obdarjenca, ki ni zakoniti dedič in prevzame tak dedič ali obdarjenec na to nepremičnino vezana bremena, se šteje to pravno opravilo do višine prevzetih bremen za kupoprodajo.
127.	člen
Vrednost vseh daril, ki jih je davčni zavezanec prejel od istega darovalca v razdobju enega leta, se šteje za eno davčno osnovo.
128.	člen
Davek na dediščine in darila se plača tudi ob razdelitvi solastnine, in sicer od tistega dela nepremičnega premoženja, ki ga je posamezni solastnik prejel brez odplačila preko dela, ki bi mu pripadal iz solastništva
129.	člen
Davek na dediščine in darila odmeri za dohodke pristojni upravni organ občine, v kateri je premoženje
Ce leži podedovano ali v dar prejeto premoženje v več občinah, odmeri pristojni upravni organ posamezne občine davek od vrednosti, ki je na njenem območju, in sicer po stopnji, ki ustreza vrednosti celotnega podedovanega oziroma v dar prejetega premoženja, od katerega se plačuje ta davek.
XII.	DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN NA SAMORODNO TRTO
130.	člen
Občani, ki imajo določene velike mehanične priprave za kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo ali imajo samorodno trto, plačujejo davek na kmetijske proizvajalne priprave oziroma na samorodno trto.
Za velike mehanične priprave se žtejejo težki traktorji (nad 35 KM), buldožerji, kombajni, bagri, velike mlatilnice (s kapaciteto nad 1500 kg na uro) in strojne žage za lesno predelavo.
Višino davka za posamezne proizvajalne priprave in samorodno trto predpiše občinska skupščina z odlokom.
Ce občani s, temi pripravami opravljajo storitve drugim, plačajo poleg davka po tem členu še prispevek od obrtnih dejavnosti.
XIII.	DAVEK NA DOHODEK, DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH
131.	člen
Zavezanec za davek na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih (v nadaljnjem besedilu: davek na tujo delovno silo) je občan, ki uporablja v svoji pridobitveni dejavnosti tudi dopolnilno delo drugih.
132.	člen
Osnova za davek na tujo delovno silo je dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih.
133.	člen	y
Dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih, se ugotavlja v odstotku od takim osebam izplačanega osebnega dohodka.
Odstotek iz prejšnjega odstavka določi občinska skupščina, ki pri tem upošteva ekonomske pogoje posameznih dejavnosti.
Za dejavnosti, ki plačujejo prispevek na podlagi pavšalnih osnov ali v pavšalnih zneskih, določijo občinske skupščine davek na tujo delovno silo v pavšalnih zneskih za vsakega zaposlenega delavca.
134.	člen
Zavezancem za davek na tujo delovno sHo, ki se jim osnova za prispevek ali letni znesek prispevka iz osebnega dohodka določita s pismenim sporazumom (81. in 91. člen), sta lahko v takem sporazumu določena tudi osnova ali letni znesek davka na tujo delovno silo.
135.	(Sen
Ne šteje se za dopolnilno delo drugih delo vajencev tisti čas, ko se učijo, delo drugih oseb med obvezno učno dobo in tudi ne delo družinskih članov zavezanca, ki z njim niso sklenili delovnega razmerja.
136.	člen
Davka na tujo delovno silo so oproščeni: kmetje, ki nimajo dovolj lastne delovne sile, ker so izgubili člane gospodinjstva v narodnoosvobodilnem boju ali
kot žrtve fašističnega nasilja; vojni in mirovni vojaški invalidi, delovni invalidi in druge osebe, ki opravljajo kmetijsko, obrtno ali kakšno drugo gospodarsko dejavnost, če imajo zaradi svoje telesne nezmožnosti za-ppslenega v taki dejavnosti enega delavca; zavezanci za prispevek od kmetijstva, ki v kmetijstvu izmenoma delajo drug pri drugem; kmetje pri katerih delajo priložnostno druge osebe na način in v mejah, kakor je tam v navadi (pomoč pri delu); kmetje, ki so nezmožni za delo, pa razen vdov umrlih družinskih članov ali žena, katerih možje služijo vojaški rok ali so na orožnih vajah, nimajo drugih za delo zmožnih družinskih članov; zavezanci, ki v teku leta ne zaposlijo več kot enega delavca za dobo dveh mesecev.
Občinska skupščina lahko predpiše, da so oproščeni davka na tujo delovno silo kmetje za toliko zaposlenih delavcev, kolikor imajo za delo nezmožnih odraslih družinskih članov ali družinskih članov pri vojakih.
Občinska skupščina lahko predpiše še druge oprostitve davka na tujo delovno silo.
137.	člen
Davek na tujo delovno silo odmerja občinski upravni organ, ki je pristojen za odmero prispevkov iz osebnih dohodkov.
J
XIV.	KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK
138.	člen
Krajevni samoprispevek se lahko uvede za zgraditev komunalnih, kulturnih, zdravstvenih, socialnih in drugih objektov ali za druge namene, ki imajo neposreden pomen za občane.
Krajevni samoprispevek lahko uvede naj višji organ krajevne skupnosti s sklepom na podlagi sklepov zborov volivcev iz tistega območja, za katero se krajevni samoprispevek uvaja, ali na podlagi referenduma. Sklep krajevne skupnosti o uvedbi krajevnega samoprispevka se objavi tako kot občinski odloki. Za območja, na katerih ni krajevne skupnosti, uvede krajevni samoprispevek občinska skupščina na podlagi sklepov zborov volivcev ali na podlagi referenduma z odlokom.
Krajevni samoprispevek se lahko predpiše, če je za to glasovala večina vseh vpisanih volivcev iz tistega območja, za katero naj bi se krajevni samoprispevek uvedel.
139.	člen	I
Krajevni samoprispevek se lahko uvede v delovni sili, v materialu, v prevozu in drugih storitvah in v gotovini, kar je odvisno od namena, za katerega se vpelje, od možnosti občanov in od drugih pogojev.
140.	člen
Krajevni samoprispevek, ki se uvede v delovni sili, v materialu, v prevozu in drugih storitvah, mora biti izražen tudi v denarni vrednosti.
141.	člen
Zavezanec za krajevni samoprispevek je občan, ki ima stalno prebivališče na območju, na katerem je samoprispevek uveden.
142.	člen
sredstva krajevnega samoprispevka se smejo uporabiti le za tiste namene, zaradi katerih je bil samoprispevek uveden.
S sklepom oziroma odlokom o uvedbi krajevnega samoprispevka se določi, kako se uporabijo sredstva krajevnega samoprispevka, ki ostanejo po zadostitvi potreb, zaradi katerih je bil uveden.
143.	'člen
Sklep oziroma odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka mora obsegati:
1.	namen in območje, za katero se uvaja samoprispevek,
2.	čas za katerega se uvaja,
3.	skupni znesek, ki je potreben za izvršitev .ia-tnena, za katerega se uvaja samoprispevek,
4.	način odmere in pobiranja samoprispevka,
5.	rok, v katerem se morajo dela izvršiti,
6.	določitev organa, ki je odgovoren za zbiranje sredstev in izvajanje del,
7.	oprostitve od samoprispevka.
144.	člen
Krajevnega samoprispevka v delu oziroma nadomestila v denarju so oproščeni: noseče žene; matere, ki imajo otroke, stare manj kot 7 let; občani, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti nesposobni za delo; mlajši mladoletniki; moški, stari nad 55 let in ženske, stare nad 50 let.
. Krajevnega samoprispevka v denarju so oproščeni občani od socialnih podpor, invalidnin in minimalnih pokojnin ter od otroškega dodatka; dijaki in študentje od štipendij ter vajenci od svojih nagrad.
S sklepom oziroma odlokom o uvedbi krajevnega samoprispevka so lahko določene še druge oprostitve od samoprispevka.
145.	člen
Nedenarne obveze krajevnega samoprispevka se lahko izpolnijo tudi v denarju. Denarna vrednost nedenarne obveze mora biti določena že v sklepu oziroma odloku, s katerim se uvaja samoprispevek.
146.	člen
Od zavezancev, ki ne izpolnijo obveznosti samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov. Pri nedenarnih obveznostih se izterja nadomestna denarna vrednost.
147.	člen
O' uporabi sredstev krajevnega samoprispevka se sestavi zaključni račun, ki se predloži v potrditev organu, ki je uvedel krajevni samoprispevek.
XV.	POSTOPEK ZA ODMERO IN POBIRAMJE PRISPEVKOV IN DAVKOV
1.	Vložitev napovedi
146. člen
• r, •; •;	.	.	,	_	. _
Zavezanci za prispevek oziroma davek, razen, za-^zaneev za prispevek iz osebnega dohodka od kme-
tijstva in zavezancev za prispevke, ki se plačujejo po odbitku, morajo vložiti pri občinskem upravnem organu, pristojnem za dohodke, napoved o svojem osebnem dohodku, drugem dohodku in premoženju ter druge podatke, ki so potrebni za odmero prispevka oziroma davka.
Zavezanci, ki plačujejo prispevek po pavšalni osnovi ali v pavšalnem znesku, ne vlagajo napovedi o osebnem dohodku. Ti zavezanci morajo dati podatke, potrebne za določitev pavšalne osnove oziroma pavšalnega prispevka, samo na zahtevo za dohodke pristojnega občinskega upravnega organa.
149.	člen
Zavezanci, ki se jim predpisujejo prispevki oziroma davki glede na dohodek, ki so ga dejansko dosegli v prispevnem oziroma davčnem letu, morajo predložiti napoved o celotnem dohodku, doseženem v letu, za katero se odmerja prispevek ali davek, in o stroških, k: so bili potrebni za dosego teh dohodkov, in sicer posebej po posameznih virih dohodkov, z natančno navedbo kraja, kjer je vir dohodkov.
150.	člen
Zavezanci, ki so dolžni vložiti napoved za odmero prispevka oziroma davka, morajo biti z javnim pozivom pravočasno poklicani k vložitvi napovedi.
Poziv k napovedi za odmero prispevka oziroma davka izda za dohodke pristojen občinski upravni organ. Rok za vložitev napovedi ne sme biti daljši kot do 31. januarja, če ni z zakonom drugače določeno.
Zavezanci, ki ne vložijo napovedi v določenem roku, dobijo oseben poziv, naj to storijo v poznejšem roku.
151.	člen
Za zemljiški kataster pristojni organi občinskih skupščin, morajo za dohodke pristojnim občinskim organom do 15. februarja v letu, za katero se odmerja prispevek od kmetijstva, predložiti sezname vseh, ki jim je v zemljiškem katastru izračunan katastrski dohodek, in sicer združeno za vse lastnike ali uživalce zemljišč enega gospodinjstva. Združitev mora zajemati vsa zemljišča, ki leže na območju ene občine.
152.	člen
Zavezanec, ki je dolžan vložiti napoved za odmero prispevka oziroma davka, pa je ne vloži v roku, ki je določen v javnem pozivu, mora na račun povečanega prispevka oziroma davka plačati 5 %> od odmerjenega zneska.
Zavezanec, ki ne vloži napovedi za odmero prispevka oziroma davka niti v poznejšem roku na vročeni osebni poziv, mora plačati na račun povečanega prispevka oziroma davka lO4*/« od odmerjenega zneska.
Zavezanec ni dolžan plačati povečanega prispevka oziroma povečanega davka, če najpozneje v roku, ki je določen za vložitev pritožbe zoper odločbo o odmeri prispevka oziroma davka, predloži pristojnemu občinskemu upravnemu organu dokaze, da iz opravičenih vzrokov ni vložil napovedi oziroma, da je iz opravičenih vzrokov ni vložil pravočasno.
153.	člen
Občan, ki začne izvrševati obrtno ali kakšno drugo gospodarsko dejavnost ali pa intelektualno ali kakšno drugo negospodarsko dejavnost, mora to v tridesetih dneh naznaniti občinskemu upravnemu organu, ki je pristojen za odmero prispevka oziroma davka.
154.	člen
Zavezanec za prispevek iz skupnega dohodka občanov mora napovedati svoj skupni dohodek v preteklem letu pri pristojnem občinskem upravnem organu vsako leto do konca januarja.
Cc jc napoved skupnega dohodka odvisna od odmere drugih prispevkov in davkov, ki zavezancu nisc odmerjeni do takrat, ko bi moral vložiti napoved zč odmero prispevka od skupnega dohodka, mora vložih napoved za odmero tega prispevka v petnajstih dneh od dneva, ko prejme odločbo o odmeri drugih prispevkov in davkov.
155.	člen
S
Na poziv pristojnega občinskega upravnega organa mora zavezanec dati vse podatke, ki jih potrebuje za Odmero prispevka oziroma davka.
Državni organi ter delovne in druge organizacije morajo dati pristojnemu občinskemu upravnemu organu na njegovo zahtevo vse podatke o blagu, katero so jim dobavili, in o storitvah, katere so jim opravili zavezanci za prispevek oziroma davek.
156 člen
Za zavezance prispevka od obrtnih dejavnosti in prispevka od intelektualnih storitev, mora za dohodke pristojni občinski upravni organ voditi poseben seznam (kataster).
Navodilo za vodenje tega seznama izda republiški sekretariat za finance. 2
2. Odmera prispevkov in davkov
157.	člen
Pristojni občinski upravni organ mora po vestni in skrbni presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj in po uspehih celotnega postopka ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki imajo pomen za odločbo o odmeri prispevkov oziroma davkov, in omogočiti strankam, da zavarujejo in uveljavijo svoje pravice in interese.
158.	člen
Pristojni občinski upravni organ lahko izda odločbo o odmeri prispevka oziroitla davka brez posebnega ugotovitvenega postopka, če spozna, da so podatki iz napovedi popolni in pravilni, ali če ima sam uradne podatke, ki so potrebni za odločbo, in ni potrebno zaslišanje stranke zaradi zavarovanja njenih pravic in interesov.
159.	člen
Ce se med letom, za katero se odmerjajo prispevki oziroma davki po letni osnovi oziroma v pavšalnem letnem znesku, osebni dohodki oziroma drugi dohodki zavezancev niso znatno spremenili, lahko občinska ckupščina sklene, da se veljavnost letne osnove prispevka oziroma davka in višina pavšalnega letnega
zneska prispevkov oziroma davkov, kot sta bili določeni za prejšnje leto, podaljša tudi za naslednje leto. V takem primeru zavezancem ni treba vlagati napovedi za odmero prispevka oziroma davka po tem zakonu.
Ce se veljavnost letnih osnov oziroma pavšalnih letnih zneskov prispevkov ali davkov podaljša še za naslednje leto, mora pristojni občinski upravni organ na zahtevo zavezanca, naj sc mu določi nova osnova za prispevek oziroma davek oziroma naj se mu določi nov pavšalni letni znesek prispevka oziroma davka, v 30 dneh od vložitve zahteve izdati zavezancu odločbo o odmeri prispevka oziroma davka.
Pristojni občinski upravni organ lahko zahteva od posameznega zavezanca, za katerega spozna, da se je njegov osebni dohodek oziroma drug dohodek znatno povečal, naj napove svoj osebni dohodek oziroma drug dohodek, da mu odmeri nov prispevek oziroma davek.
V	primeru iz tretjega odstavka tega člena lahko pristojni občinski upravni organ zahteva od zavezanca, ki plačuje prispevek po pavšalni letni osnovi ali v pavšalnem letnem znesku, naj mu da podatke, ki so potrebni za novo odmero prispevka oziroma davka.
Določbe lega člena se ne nanašajo na odmero prispevka iz skupnega dohodka občanov.
160.	člen
Prispevek od kmetijstva mora biti odmerjen do 31. marca v letu, za katero se odmerja.
Drugi prispevki in davki, ki se odmerjajo po letni osnovi, morajo biti odmerjeni do 30. aprila v letu, za katero se odmerjajo.
Prispevki, ki se določajo v pavšalnem letnem znesku, morajo biti odmerjeni do 31. januarja v letu, za katero se odmerjajo.
Pristojni občinski upravni organ mora zavezancu, kateremu se odmerja prispevek oziroma davek po letni osnovi ali v pavšalnem letnem znesku, vročiti odločbo prve stopnje o odmeri prispevka oziroma davka v petnajstih dneh od dneva, ko je odločba izdana.
V	roku iz četrtega odstavka tega člena pošlje pristojni občinski upravni organ zavezancu, ki se mu prispevek oziroma davek odmerja po pismenem sporazumu, odločbo o odmeri prispevka oziroma davka.
161.	člen
Pristojni občinski upravni organ mora zavezancu na njegovo zahtevo dovoliti, da pregleda vse listine, in druge podatke, na podlagi katerih se ugotavlja njegova obveznost za plačevanje prispevka oziroma davka, in podatke o že odmerjenem in že plačanem prispevku oziroma davku.
182.	člen
V	postopku za odmero prispevkov oziroma davkov se lahko razpisujejo javne obravnave, na katerih s« ugotavljajo plačilne obveznosti za posamezne kategorije zavezancev.-
163.	člen
Preden občinska skupščina sprejme odlok, s katerim uvaja plačevanje določenega prispevka oziroma davka ali s katerim predpisuje njegove osnove in stopnje oziroma pavšalni prispevek, ga mora predložiti zborom volivcev.
164.	člen
Podatki, kj jih zvedo uradne osebe občinskega za odmero in pobiranje prispevkov oziroma davko\ pristojnega upravnega organa pri odmeri, so uradna tajnost in jih izven morebitne javne obravnave ne smejo sporočati drugim.
165.	člen
Ce ni v zveznem ali v tem zakonu ali v predpisih, izdanih na njuni podlagi drugače določeno, se uporabljajo v postopku za odmero prispevkov in davkov določbe zakona o splošnem upravnem postopku.
3.	Pritožbe
166.	člen
Zoper vsako odločbo, ki jo izda na prvi stopnji pristojni upravni organ družbeno-politične skupnosti Po določbah tega zakona ali predpisov, izdanih na njegovi podlagi, je dovoljena v petnajstih dneh od njene vročitve pritožba na upravni organ širše družbenopolitične skupnosti.
Pritožba se vloži pri upravnem organu, ki je izdal odločbo na prvi stopnji.
167.	člen
O pritožbi odloča ustrezni upravni organ prve višje stopnje.
Pritožbo je treba vložiti v petnajstih dneh od vročitve odločbe prve stopnje.
168.	člen
Organ prve stopnje mora pritožbo z vsemi spisi brez odlašanja, najpozneje pa v petnajstih dneh od bneva, ko jo prejme, poslati organu druge stopnje.
169.	člen
Pritožba ne odloži izterjave odmerjenega prispevka Oziroma davka, če ni v tem zakonu drugače določeno.
Upravni organ, ki je izdal odločbo na prvi stopnji, Srne do odločbe o pritožbi tudi brez zahteve zavezanca odložiti izterjavo prispevka oziroma davka; o tem mora obvestiti organ, ki odloča o pritožbi.
4.	Obnova postopka
.	V
170.	člen
Upravni organ, ki je izdal odločbo, s katero je bil Končan postopek za odmero prispevka oziroma davka, obnovi sam ali na zahtevo zavezanca postopek za odmero v treh letih od njegove pravnomočnosti, če se Pozneje -ve za dejstva ali dokaze, ki ob odmeri pridevka oziroma davka niso bili znani, kakor tudi v rugih primerih, ki so v skladu z zakonom o sploš-Perp upravnem postopku.
171.	Men
Določbe 252. člena zakona o splošnem upravnem 0ste>pku se ne uporabljajo, kadar gre za obnovo po-°Pka za odmero prispevka oziroma davka.
5.	Poseben postopek za odmero prispevka oziroma davka od nenapovedanega dohodka
172.	člen
Pristojni občinski upravni organ, ki dobi podatke, da ima nekdo v posesti premoženje ali da razpolaga s sredstvi, ki so znatno večja od obdavčenih, oziroma da njegovo premoženje in njegova sredstva izvirajo iz dohodka, od katerega ni bil odmerjen prispevek oziroma davek, lahko začne poseben postopek za odmero prispevka oziroma davka od takega dohodka.
V	postopku iz prvega odstavka tega člena se lahko raziskuje, od kod prizadetemu premoženje in sredstva
Postopek po prvem odstavku tega člena se sme začeti, če po določbah tega zakona ni zastarana pravica do odmere prispevka oziroma davka.
Postopek se lahko začne tudi na predlog organa skupščine družbeno-politične skupnosti za družbeno nadzorstvo in na predlog javnega tožilstva.
Sklep o uvedbi postopka izda pristojni občinski upravni organ.
173.	člen
Zoper sklep iz petega odstavka 172. člena tega zakona lahko občan v osmih dneh od prejema ugovarja pri pristojnem svetu občine.
Do odločbe sveta o ugovoru je pristojni občinski upravni organ dolžan prekiniti postopek.
Zoper odločbo, ki jo izda svet o ugovoru iz prvega odstavka tega člena, ni pritožbe.
174.	člen
Ce tisti, proti kateremu teče postopek, ne dokaže, aa premoženje oziroma sredstva, s katerimi razpolaga, ne’ izvirajo iz dohodka, od katerega se plačuje prispevek oziroma davek, ali ne dokaže, da je premoženje oziroma sredstva pridobil iz dohodka, od katerega je bil odmerjen prispevek oziroma davek, izda pristojni občinski upravni organ odločbo, s katero ugotovi dohodek, od katerega ni bil odmerjen prispevek oziroma davek, in ustrezni znesek prispevka oziroma davka
Na skupen ugotovljeni dohodek za vsa leta, iz katerih izvira neobdavčeni dohodek, se uporabi stopnja prispevka od obrtnih dejavnosti, ki je veljala v letu, v katerem se izda odločba prve stopnje po prvem odstavku tega člena, povečana za 100 %>.
Prispevek oziroma davek, izračunan tako, kot je določeno v drugem odstavku tega člena, ne sme presegati skupnega ugotovljenega dohodka, od katerega ni bil plačan prispevek oziroma davek.
175.	člen
Pritožba zoper odločbo, izdano po 174. členu tega zakona, in tožba v upravnem sporu zadrži izvršitev odločbe.
176.	člen
V	posebnem postopku za odmero prispevka oziroma davka od nenapovedanega dohodka lahko odredi pristojni občinski upravni organ ukrepe za zavarovanje plačila prispevka oziroma davka.
6.	Obračunavanje in pobiranje prispevkov in davkov
177.	člen
Prispevke iz delovnega razmerja, prispevek od avtorskih pravic ter prispevek od obrtnih dejavnosti
in prispevek od intelektualnih storitev, ki se plačujejo od vsakega posameznega dohodka posebej, obračunava in pobira izplačevalec takih osebnih oziroma drugih dohodkov (prispevek po odbitku).
Ge vodi izplačevalec osebnega dohodka, iz kate-i rega se plačuje prispevek po odbitku, svoje finančna poslovanje po banki, mora obračunati in vplačati pn hanki ustrezni prispevek takrat, ko dvigne gotovino za izplačilo osebnih dohodkov.
Ge izplačevalec osebnih dohodkov svojega finančnega poslovanja ne vodi po banki, mora prispevek obračunati takrat, ko izplača osebne dohodke, in ga vplačati na ustrezni račun pri banki najpozneje v sedmih dneh od dneva, ko je izplačal osebne dohodke
178.	člen
Izplačevalec osebnega dohodka, iz katerega se plačuje prispevek, ki ne obračuna, ne vplača ali ne vplača pravočasno ustreznega prispevka po odbitku na 'i-ločene račune pri banki, mora plačati poleg rednega prispevka še povečani prispevek, ki znaša na dan 0,1 »/o od nevplačanega oziroma nepravočasno plačanega prispevka.
179.	člen
Prispevki in davki, ki se plačujejo od katastrskega dohodka, od dejanskega dohodka in od pavšalnih osnov se plačujejo v enakih trimesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo vsakega prvega v trimesečju, plačani pa morajo biti v 45 dneh po zapadlosti.
Prispevki in davki v pavšalnih zneskih se plačujejo v dveh enakih polletnih obrokih, in sicer pred začetkom dela oziroma pred začetkom polletja.
prispevek iz skupnega dohodka občanov mora bi.il plačan v '30 dneh od dneva, ko je občanu vročena! odločba o odmeri.
180.	člen
Dokler mu ni odmerjen prispevek oziroma davek, ki se odmerja po letni osnovi ali v pavšalnem letnem znesku, izvzemši prispevek iz skupnega dohodka občanov, mora zavezanec plačevati akontacije po odločbi o odmeri iz zadnjega leta, za katero mu je bil prispevek oziroma davek odmerjen, in sicer v rokih, ki so predpisani za plačevanje prispevka oziroma davka.
Ge se osebni dohodek ali drug dohodek zavezane; bistveno poveča oziroma zmanjša, izda pristojni občinski upfavni organ na podlagi pregleda poslovnih knjig, podatkov o njegovih prejemkih od državnih organov ter od delovnih in drugih organizacij za dobavljeno blago in opravljene storitve in na podlagi drugih verodostojnih podatkov odločbo, s katero mu poveča oziroma zmanjša akontacije.
Ge začne zavezanec iz prvega odstavka tega člena opravljati dejavnost med letom, izda pristojni občinski upravni organ odločbo, s katero mu določi akontacijo prispevka oziroma davka.
181.	člen
Če vroči pristojni občinski upravni organ zavezancu odločbo o odmeri prispevka oziroma davka v roku, ki je določen v zakonu, mora ta v tridesetih dneh od njene vročitve plačati razliko med dotlej plačano akontacijo in odmerjenim prispevkom oziroma davkom.
182.	člen
Davčni zavezanec ali kdo drug, ki je na račun prispevka, davka, obresti, denarne kazni ali stroškov prisilne izterjave plačal več, kot bi bil dolžan plačati po dokončni odločbi, ima pravico zahtevati vračilo preveč plačanega zneska.
Preveč plačani prispevek oziroma davek se na zahtevo vrne zavezancu v 30 dneh od dneva, ko to zahteva. Ge zavezanec tega ne zahteva, se mu preveč plačani prispevek oziroma davek všteje v naslednja odplačila.
183.	člen
*
Od prispevkov oziroma davkov, ki jih ni plačal v predpisanem roku, razen od prispevkov, ki se plačujejo po odbitku, plača zavezanec 9 °/o obresti na leto.
7.	Prisilna izterjava prispevkov in davkov
184.	člen
Od zavezanca, ki zapadlega prispevka oziroma davka ni plačal v predpisanem roku, se prispevek oziroma davek orisilno izterja.
185.	člen
Za prisilno izterjavo prispevkov in davkov je dovoljeno seči na vse premoženje, dohodke in terjatve zavezanca, razen na premoženje, dohodke in terjatve, ki so izvzeti od prisilne izterjave.
Organ, ki opravlja prisilno izterjavo, lahko zarubi za prispevek oziroma davek vse premično premoženje, ki ga najde v poslovnem prostoru in stanovanju zavezanca, razen če se dokaže ali če iz okoliščin nedvomno izhajaj da premičnine niso njegova last.
Za prisilno izterjavo prispevka od kmetijstva, davka na kmetijske proizvajalne priprave in samorodno trto, ter krajevnega samoprispevka je dovoljeno seči na premoženje in dohodke vseh članov gospodinjstva-
186.	člen
Prisilna izterjava obsega rubež s cenitvijo in prodajo premoženja.
Pred prisilno izterjavo prispevka oziroma davka mora pristojni občinski upravni organ vročiti zavezancu pismen opomin.
Rubež s cenitvijo premoženja ni dovoljen, preden ne preteče najmanj osem dni od dneva, ko je bil zavezancu vročen pismen opomin, prodaja premoženja pa ne prej, predpn ne preteče osem dni od rubeža s cenitvijo.
Izjemoma se smejo opraviti ta dejanja tudi prej kot v osmih dneh, če naj se zarubi oziroma proda blago, ki se rado kvari.
S posebnim zakonom se bo uredilo, kako se oprav-liata rubež in cenitev premoženja.
187.	člen
Zavezanec, zoper katerega teče prisilna izterjava, trpi vse stroške postopka.
188.	člen
Prisilna izterjava se ustavi, ko zavezanec plača dolžni prispevek oziroma davek z obrestmi in stroški ali ko dolg kako drugače preneha.
189.	člen
Odločba o prisilni izterjavi prispevkov oziroma davkov iz premičnega premoženja se vroči zavezancu neposredno pred samim rubežem.
190.	člen
Premično premoženje zavezanca za prispevek ali davek se zarubi po temle vrstnem redu:
1.	gotovina;
2.	sredstva na žiro računu;
3.	obveznice posojila in drugi vrednostni papirji, če so zapadli v plačilo ali se dajo eskontirati;
4.	nakit in druge dragocenosti;
5.	druge premičnine, in sicer predvsem tiste, ki se dajo lahko vnovčiti.
Zavezanec lahko sam ponudi, po katerem vrstnem redu naj se mu zarubi premično premoženje.
Pristojni občinski upravni organ je dolžan upoštevati zavezančevo ponudbo o vrstnem redu rubeža, če se na ta način ne otežkoči pravočasna izterjava prispevkov in davkov.
191.	člen
z.aruoijene premične stvari se pustijo v hrambi pri zavezancu za prispevek oziroma davek.
Ce je podan utemeljen sum, da bo zavezanec zarubljene premične stvari odtujil, mu jih sme pristojni občinski upravni organ izjemoma vzeti ter jih shraniti sam ali pa izročiti v hrambo komu drugemu.
192.	člen
Pristojni občinski upravni organ sme za izterjavo prispevka oziroma davka seči s prepovedjo na osebni dohodek iz delovnega razmerja ter na druge terjatve in premoženje zavezanca.
193.	člen
Od prisilne izterjave prispevkov in davkov so izvzeti:
—	predmeti osebne rabe in potrošnje, ki so zavezancu in njegovi družini nujno potrebni;
—	orodje, instrumenti in druge priprave, ter znanstvena in strokovna- literatura, ki so neogibno potrebni zavezancu in njegovim družinskim članom za opravljanje poklicne dejavnosti oziroma za šolanje;
—	pri zasebnem kmetijskem proizvajalcu toliko
kmetijskega orodja, živine, semen, krme in prehrane, kolikor je neogibno potrebno za redno opravljanje kmetijske dejavnosti;	.
—	dve tretjini čistih osebnih dohodkov oseb v delovnem razmerju in dve tretjini pokojnin in invalidnin;
—	dnevnice, potni stroški in podobna povračila dejanskih stroškov;
—	štipendije;
—	otroški dodatki in prejemki iz naslova socialne Pomoči;
—	terjatve iz naslova zavarovanja pri zavarovalnici;
—	terjatve iz naslova zakonite preživnine;
—	plačilo za delo obsojencev v kazenskih poboljševalnih zavodih;
—	hranilne vloge;
—	poštne denarne pošiljke, dokler se ne izroče naslovljencem.
Pri zavezancih, katerih denarni prejemki so v celoti ali deloma izvzeti od prisilne izterjave, je izvzet tudi sorazmeren znesek pri njih najdene gotovine, ki ustreza izvzetemu osebnemu dohodku oziroma drugemu prejemku za čas do prihodnjega izplačila tega prejemka.
194.	člen
Zarubljene stvari se prodajo na javni dražbi; če so take, da se rade kvarijo, pa se lahko vnovčijo tudi z neposredno prodajo.
195.	člen
Prisilna izterjava iz nepremičnega premoženja zavezanca je dovoljena le, če prispevkov oziroma davkov ni bilo mogoče izterjati iz njegovega premičnega premoženja ali iz njegovih dohodkov in terjatev.
196.	člen
Ce je nevarnost, da bi zavezanec onemogočil izterjavo še nezapadlega prispevka oziroma davka, se lahko odredijo ukrepi za zavarovanje izterjave.
Ukrepi za zavarovanje so lahko rubež premičnega premoženja, prepoved, da zavezanec ne sme razpolagati s terjatvami, odvzem premičnih stvari in pred-znamba zastavne pravice na nepremičnino.
197.	člen
' Prisilno izterjavo prispevkov oziroma davkov iz premičnega premoženja opravlja občinski upravni or--gan, ki je na prvi stopnji izdal odločbo o odmeri prispevka oziroma davka.
Prisilno izterjavo prispevkov oziroma davkov iz nepremičnega premoženja zavezanca opravi na zahtevo pristojnega občinskega upravnega organa sodišče, in sicer v treh mesecih od dneva, ko prejme tako zahtevo.
198.	člen
Od skupnih prisilno izterjanih obveznosti se najprej poravnajo stroški prisilne izterjave, potem obresti in nazadnje dolžni prispevek oziroma davek in denarne kazni.
199.	člen
polg na prispevkih in davkih, ki se niti prisilno ne da izterjati, se odpiše kot neizterljiv.
Dolg na prispevkih in davkih se šteje za neizterljivega:
1.	če je dolžnik umrl ali se je neznano kam odselil in ni pustil niti premičnega niti nepremičnega premoženja, iz katerega bi se mogli prispevki izterjati. Ce se dolžnik, ki se je odselil, znova vrne ah se zve za njegovo prebivališče, se mu znova predpiše odpisani prispevek ali davek, razen če je med tem zastarala pravica do izterjave;
2.	če se s prisilno izterjavo, ki je bila vsako leto brezuspešno poskušana, dolg ni mogel izterjati niti tretje leto, odkar je zapadel v plačilo Izjemoma se dolg odpiše tudi pred potekom tretjega leta, če se je pri prisilni izterjavi ugotovilo, da ne kaže, da bi se mogel dolg v doglednem času izterjati.
Izjemoma sme za finance pristojni svet občinske skupščine na predlog za dohodke pristojnega občinskega organa odločiti, da se dolg na prispevkih ali davkih v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov.
Po določbah tega člena se lahko odpišejo vse vrste prispevkov in davkov.
8.	Poroštvo
200.	člen
če prispevka oziroma davka ni bilo mogoče izterjati iz zavezančevega premoženja, se ta izterja iz premoženja članov njegovega gospodinjstva, ki so to premoženje kakorkoli dobili od zavezanca.
Če je zavezanec z namenom, da bi se izognil plačilu prispevka ali davka, s pravnim opravilom odtujil premoženje komu drugemu, ki ni član njegovega gospodinjstva, lahko pristojni občinski upravni organ tako pravno opravilo izpodbija pred sodiščem, če je kupep vedel za tak namen zavezanca.
Za plačilo prispevkov oziroma davkov, ki se odtegujejo, je porok izplačevalec.
201.	člen
Kadar ima več oseb osebne dohodke od skupnega opravljanja obrtne ali druge gospodarske dejavnosti, oziroma od skupnega opravljanja intelektualnih ali drugih negospodarskih storitev, se sme prispevek oziroma davek, ki odpada na posameznega zavezanca, prisilno izterjati iz vsega premoženja, s katerim se taka skupna dejavnost oziroma take storitve opravljajo.
202.	člen \	t
Družbeno-politične skupnosti imajo prednostno pravico do izterjave prispevkov, davkov, obresti, stroškov prisilne izvršbe in denarnih kazni iz dohodkov in premoženja zavezanca.
203.	člen
Občan, ki odtuji ali pridobi nepremično premoženje, mora ob overitvi pogodbe o prenosu takega premoženja pri pristojnem organu predložiti dokaz, da je plačal zapadli prispevek oziroma davek.
Brez dokaza, da je plačan zapadli prispevek oziroma davek, pristojni organ ne sme overiti pogodbe o prenosu nepremičnine.
204.	člen
Zavezanec za prispevek od obrtnih dejavnosti, ki odtuji stroje, naprave ali drug inventar, s katerim je opravljal dejavnost, ali odtuji celotno delavnico, mora najprej poravnati svoje obveznosti za prispevek oziroma davek.
Če novi lastnik prevzame premoženje iz prvega odstavka tega člena, prispevek oziroma davek pa ni plačan, je do vrednosti prevzetega premoženja solidarno s prejšnjim lastnikom porok za plačilo zapadlega prispevka oziroma davka.
9.	Zastaranje
_	205. člen
Pravica do odmere prispevka oziroma davka in pravica do uvedbe upravnega kazenskega postopka zaradi kršitev določb tega zakona zastara v petih letih po preteku leta, v katerem bi bilo treba odme-
riti prispevek oziroma davek oziroma v katerem so bile kršene določbe tega zakona.
Pravica družbeno-politične skupnosti do izterjave prispevka oziroma davka in pravica do izterjave obresti, stroškov prisilne izvršbe in denarnih kazni zaradi kršitve določb tega zakona zastara v petih letih po preteku leta, v katerem bi jih bilo treba izterjati.
Pravica zavezanca, da se mu vrnejo zneski, ki jih je nepravilno ali preveč plačal na račun prispevka, davka, obresti, stroškov prisilne izvršbe in denarnih kazni, zastara v petih letih po preteku leta, v katerem jih je plačal.
208. člen
Zastaranje pravice do odmere prispevka oziroma davka in pravice do obnove postopka ustavi vsako uradno dejanje pristojnega občinskega upravnega organa, ki mu je namen odmera prispevka oziroma davka in je dano v vednost zavezancu.
Zastaranje pravice do izterjave prispevka, davka, obresti, stroškov prisilne izvršbe in denarnih kazni ustavi vsako uradno dejanje pristojnega občinskega upravnega organa, ki mu je namen izterjava in je dano v vednost zavezancu.
Zastaranje pravice do vračila nepravilno ali preveč plačanega prispevka, davka, obresti, stroškov prisilne izvršbe in denarnih kazni ustavi vsako dejanje, ki ga zavezanec oziroma kaznovani stori pri pristojnem organu, da doseže vračilo.
Po vsaki ustavitvi zastaranja začne teči nov zastaralni rok.
Zastaranje pa nastane v vsakem primeru, ko preteče 10 let od dneva, ko je prvič začelo teči.
207.	člen
Določbe zakona o zastaranju terjatev veljajo tudi za zastaranje pravice do odmere in izterjave prispevkov in davkov, če niso v nasprotju s temeljnim zakonom o prispevkih in davkih občanov.
10.	Knjiženje prispevkov in davkov
208.	člen
Prispevki in davki po tem zakonu ter drugi z zveznim zakonom določeni prispevki in davki občanov se v skladu z zveznimi predpisi knjižijo po načelih dvojnega knjiženja s kopiranjem, in sicer po predpisanem računskem načrtu.
XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
209. člen
Kršitve določb tega zakona se kaznujejo po določbah XVI. poglavja temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov.
210 člen
S 1. januarjem 1965 so nehale veljati dotedanje trajne oprostitve prispevkov in davkov, določene z republiškimi predpisi.	’
211.	člen
Začasne oprostitve davkov, priznane po predpisih, ki so veljali pred 1. januarjem 1965, veljajo do preteka roka, do katerega je priznana oprostitev.
212.	člen
Začasne olajšave glede plačevanja prispevka od kmetijstva za zemljišča, dana v zakup državnim organom ter delovnim in drugim organizacijam pred 1. januarjem 1965, se priznavajo po predpisih, ki so veljali do 1. januarja 1965, in sicer za ves čas, za katerega je bila sklenjena zakupna pogodba.
Začasne olajšave v plačevanju prispevka od kmetijstva za zemljišča, dana v zakup delovni organizaciji v izkoriščanje za kmetijsko proizvodnjo po 1. januarju 1965, toda pred 1. januarjem 1967, se priznavajo po določbah tega zakona, ki' so veljale do 1. januarja 1967, in sicer za ves čas, za katerega je bila sklenjena zakupna pogodba.
213.	člen
Za osebne dohodke in druge dohodke, dosežene do
i.	januarja 1965, se uporabljajo do tedaj veljavni predpisi, če ni v temeljnem zakonu o prispevkih in davkih občanov ali v tem zakonu drugače določeno.
Za dediščine in darila, za katere je nastala davčna obveznost do 1. januarja 1965, se uporabljajo predpisi o davku od dediščin in daril, ki so veljali ob nastanku davčne obveznosti.	,
214.	člen
Ne glede na 18. člen tega zakona se lahko določi prispevek oziroma davek za leto 1967 po predpisih o osnovah in stopnjah, ki jih izdajo družbeno-politične skupnosti do 28. februarja 1967.
Iz osebnih dohodkov, iz katerih se plačuje prispevek ob izplačilu (prispevki po odbitku), se bo pred začetkom uporabe predpisov iz prvega odstavka tega člena plačeval prispevek po stopnjah, ki so veljale na dan 1. januarja 1967.
Roki za odmero prispevkov in davkov iz 160. člena tega zakona, ki bodo odmerjeni v letu 1967, se podaljšajo za 30 dni.
215.	člen
Določbe 81. in 91. člena tega zakona bodo veljale tudi za zavezance, ki jim bodo prispevki za leto 1966 odmerjeni v letu 1907.
216.	člen
S 1. januarjem 1965 so nehali veljati:
1.	zakon o taksah na proizvajalne priprave in predmete v državljanski lastnini (Uradni list SRS, št. 17-88/64);
2.	odlok, kdaj se šteje, da dohodki od izkoriščanja zemljišča v druge nekmetijske namene in dohodki od postranske kmetijske dejavnosti presegajo običajne dohodke (Uradni list LRS, št. 30-118/54);
3.	odlok o pooblastitvi Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS, da lahko popolnoma ali deloma oprosti časopisna podjetja v Ljudski republiki Sloveniji plačevanja proračunskega prispevka iz osebnega dohodka (Uradni list LRS, št. 3-12/58);
4.	odlok o minimalnih gradbenih in higienskih pogojih za določanje stavb, za katere se plačuje hišnina in o postopku za ugotavljanje teh pogojev (Uradni list LRS, št. 16-89/60);
5.	odlok o oprostitvi invalidskih delavnic za poklicno rehabilitacijo in zaposlitev invalidov plačevanja dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka delavcev, ki pripada Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 5-30/64).
60.
Na podlagi 4. člena zakona o dopolnitvah zakona o republiškem davku od prometa blaga na drobno (Uradni list SRS, št. 6-37/67) je zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije na svoji seji dne 23. februarja 1967 določila prečiščeno besedilo zakona o republiškem davku od prometa blaga na drobno.
Prečiščeno besedilo zakona o republiškem davku od prometa blaga na drobno obsega zakon o republiškem davku od prometa blaga na drobno (Uradni list SRS, št. 36-365/65) ter zakon o dopolnitvah zakona o republiškem davku od prometa blaga na drobno (Uradni list SRS, št. 6-37/67), v katerih je navedeno, kdaj sta začela veljati.	^
St. 421-7/67
Ljubljana, dne 24. februarja 1967.
Skupščina
*	Socialistične republike Slovenije
Zakonodajno-pravna komisija
Predsednik:
Dr. Josip Globevnik 1. r.
ZAKON
o republiškem davku od prometa blaga na drobno
1.	člen
Republiški davek od prometa blaga na drobno se plačuje od vsega prometa proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, razen za proizvode, za katere je ,s temeljnim zakonom o prometnem davku določeno. | da se ne plačuje republiški davek od prometa blaga na drobno, m_ razen od prometa alkoholnih pijač v trgovini in gostinstvu.
Kaj se šteje za promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, se presoja po do^čbah 1., 2., 4. in 6. točke prvega odstavka 2. člena zakona o tarifi zveznega prometnega davka (Uradni list SFRJ, št. 33-562/65, št. 57-942/65, št. 4-39/66, št. 28-329/66, št. 52-611/66 in št. 5-41/67).
Za promet proizvodov, ki so namenjeni za končno potrošnjo, se šteje tudi prodaja proizvodov, ki jih neposredno občanom in civilnim pravnim osebam na debelo prodajajo proizvajalne, trgovske in druge delovne organizacije, če_ne gre za prodajo j-eprodlikriJ— skega materiala zasebnim obrtnikom za_j3relzvtodQP dejavnost/ 2 3
2.	člen
Republiški davek od prometa blaga na drobno se plačuje tudi na motorna vozila, ki jih uvozijo občani in civilne pravne osebe. Davek plača uvoznik (občan oziroma civilna pravna oseba) za finance pristojnemu upravnemu organu občine, v kateri je sedež oziroma stalno prebivališče uvoznika, in sicer v 15 dneh po uvozu. Motorno vozilo je mogoče registrirati šele, ko je za registracijo pristojnemu organu predložen dokaz o plačilu prometnega davka po tem členu.	J—
3.	Člen
Republiški davek od prometa blaga na drobno se plačuje po stopnji 2*/o.
61.
Na podlagi 7. člena zakona o spremembah In dopolnitvah zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni list SRS, št. 6-40/67) je za-konodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije na svoji seji dne 24. februarja 1967 določila prečiščeno besedilo zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin.
Prečiščeno besedilo zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin obsega zakon o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni list SRS, št. 11-92/63) ter zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni list SRS, št. 4-10/65 in št. 6-40/67), v katerih je navedeno, kdaj so začeli veljati.
St. 020-18/67
Ljubljana, dne 24. februarja 1967.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Zakonodajno-pravna komisija
Predsednik:
f Dr. Josip Globevnik L r.
ZAKON
o volitvah odbornikov občinskih skupSčin
I.	poglavje
TEMELJNE DOLOČBE
1.	VoUtve
/	• * V	• •	.
1.	člen
V	občinski zbor občinske skupščine volijo na podlagi splošne, enake in neposredne volilne pravice občani, ki so na območju občine vpisani v volilni imenik.
V	občinski zbor je lahko izvoljen vsakdo, ki ima splošno volilno pravico.
2.	člen
V	zbor delovnih skupnosti občinske skupščine volijo delovni ljudje v ustreznih skupinah in sicer:	< 1
1.	v skupini gospodarstva
—	delovni ljudje, ki delajo v delovnih organizacijah in drugih delovnih skupnostih na področju proizvodnje, prometa in zvez, trgovine, gostinstva, obrtništva, komunalnih dejavnosti, bančništva, založniških, časopisnih in drugih gospodarskih dejavnosti;
—	kmetje, ki so člani kmetijskih zadrug, in tisti člani njihovih gospodarstev, ki se po statutu zadruge štejejo kot njeni člani, kmetje, ki so člani drugih delovnih organizacij, ter kmetijski delavci, ki delajo izven delovne organizacije;
— obrtniki, ki so člani zbornice, in obrtniški delavci, ki delajo izven delovne organizacije;
2.	v skupini prosvete in kulture
—	delovni ljudje, ki delajo v delovnih organizacijah in v drugih delovnih skupnostih s področja prosvete, znanosti, umetnosti in drugih področij kulture in telesne kulture (osnovne, srednje, višje in visoke šole, fakultete, znanstveni zavodi, muzeji, knjižnice, gledališča, akademije, radijske in televizijske postaje, založniški in časopisni zavodi, zavodi na področju informativne službe in dr.);
3.	v skupini zdravstva in socialnega varstva
—	delovni ljudje, ki delajo v delovnih organizacijah in v drugih delovnih skupnostih na področju zdravstva in socialnih služb (bolnice, zdravstveni domovi, zdravstvene postaje, dispanzerji, zdravstveni centri, zavodi za zdravstveno varstvo, lekarne, naravna zdravilišča, centri za rehabilitacijo, centri za spcialno delo. zavodi za mladino in odrasle, zavodi za dnevno varstvo otrok, socialni zavodi, zavodi za socialno zavarovanje itd.);
4.	v skupini delovnih ljudi v državnih organih, družbenih organizacijah in društvih
— delovni ljudje, ki delajo v delovnih organizacijah in drugih delovnih skupnostih v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah in društvih, razen izvoljenih funkcionarjev v predstavniških organih.
3.	Člen
V zbore delovnih skupnosti občinske skupščine so lahko izvoljeni v ustrezno skupino:
1.	delovni ljudje, zaposleni oziroma včlanjeni v organizacijah na ustreznih področjih iz 2. člena tega zakona;
2.	Člani organov upravljanja v delovnih organizacijah in v delovnih skupnostih;
3.	člani organov upravljanja združenja delovnih organizacij;
4.	funkcionarji sindikatov in funkcionarji drugih družbeno-političnih organizacij.
4.	člen
V zbor delovnih skupnosti občinske skupščine lahko Volijo in so lahko izvoljeni tisti delovni ljudje .iz
2.	ih 3: člena tega zakona, ki so zaposleni oziroma včlanjeni v organizacijah na območju občine in imajo splošno volilno pravico.
5 člen
Od. skupnega števila odbrnpj-nest zbora delovnih skupnosti se v vsaki sknp-ni. voli toliko odbornikov zbora delovnih skupnosti, kot ustreza razmerju
med skupnim številom delovnih ljudi v občini in številom delovnih ljudi v posamezni skupini, pri čemer mora dobiti vsaka skupina najmanj en mandat.
6.	člen
Kandidate za odbornike občinskega zbora lahko predlagajo volivci na zborih volivcev in tudi določeno število volivcev (v nadaljnjem besedilu: skupina volivcev).
Kandidate za odbornike zbora delovnih skupnosti občinske skupščine lahko predlagajo delovni ljudje na zborih delovnih ljudi v organizacijah.
Delavcu oziroma sodniku iz prejšnjega odstavka, ki je bil izvoljen za odbornika občinske skupščine, preneha funkcija oziroma delovno razmerje, ko je njegov mandat verificiran.
v	2. Odpoklic
12.	člen
Volivci lahko odpokličejo odbornika oDcmsire sicup-ščine, ki ne uživa več njihovega zaupanja.
13.	člen
7.	člen
Občani in njihova društva, družbeno-politične in druge organizacije ter delovne skupnosti imajo pravico, da v pripravah zborov volivcev in zborov delovnih ljudi, na katerih se določajo kandidati za odbornike občinske skupščine, uveljavljajo kandidate za odbornike občinske skupščine.
Socialistična zveza delovnega ljudstva kot nosilec in organizator družbeno-politične aktivnosti na volitvah organizira široke posvete družbeno-politič-nih, delovnih in drugih samoupravnih organizacij in občanov o merilih za sestavo skupščin in daje pobudo za uveljavljanje kandidatov na zborih volivcev. V ta namen organizirajo organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva v sodelovanju z drugimi družbenoT političnimi.in drugimi organizacijami take oblike družbeno-politične aktivnosti, ki omogočajo občanom najširšo pobudo in neposredno sodelovanje pri uveljavljanju in obravnavi predlogov za določitev kandidatov za odbornike občinske skupščine in v javnih obravnavah seznanjajo volivce s predlogi za kandidate.
8.	člen
Odborniki občinske skupščine se volijo po volilnih enotah.
9.	člen
Postopek za odpoklic odbornika občinskega zbora se uvede na predlog zborov volivcev z območja volilne enote, v kateri je bil izvoljen, ali na predlog skupine volivcev z območja te volilne enote.
Postopek za odpoklic odbornika zbora delovnih skupnosti občinske skupščine se uvede na predlog zborov delovnih ljudi v volilni enoti, v kateri je bil izvoljen.
Postopek za odpoklic odbornika občinske skupščine se lahko uvede tudi na podlagi sklepa zbora občinske skupščine, katerega odbornik je, če se odbornik najmanj šest mesecev zaporedoma ne udeležuje sej zbora.
14.	člen
Odbornik občinske skupščine je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina vseh volivcev oziroma delovnih ljudi z območja volilne enote, v kateri je izvoljen.
15.	člen
Odpoklicanemu odborniku občinske skupščine preneha mandat z dnem, ko skupščina ugotovi, da mu je prenehal mandat zaradi odpoklica.
3.	Skupne določbe o volitvah in odpoklicu
Nihče ne more biti kandidiran za odbornika iste občinske skupščine v več kot eni volilni enoti in tudi ne za odbornika obeh zborov iste občinske skupščine.
Kdor je bil v prejšnji mandatni dobi odbornik občinske skupščine, ne more biti v prvi zaporedni mandatni dobi ponovno kandidiran za odbornika istega zbora iste občinske skupščine.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa je lahko ponovno kandidiran v prvi zaporedni mandatni dobi za odbornika istega zbora iste občinske skupščine odbornik, ki je bil izvoljen na nadomestnih volitvah.
10.	člen
Za odbornika občinske skupščine je izvoljen kandidat, ki je dobil večino glasov vseh volivcev z območja volilne enote. Ce je bilo pri volitvah več kandidatov, kot' je treba v volilni enoti izvoliti odbornikov, so izvoljeni tisti izmed njih, ki so dobili največ glasov. 11
11.	člen
16.	člen
Volivci in odborniki občinske skupščine glasujejo osebno. Nihče ne more glasovati po pooblaščencu. .
Glasovanje pri volitvah in odpoklicu je tajno. Glasuje se z glasovnicami.
17.	člen
Kdor je vpisan v volilnem imeniku, se mu ne sme vzeti glasovalna pravica in tudi ne preprečiti glasovanja.
18.	člen
Svoboda pri odločanju volivcev in tajnost glasovanja se ne smeta omejevati.
Noben organ in tudi nihče drug ne sme v nobenem primeru poklicati volivca oziroma odbornika občinske skupščine na odgovornost zaradi glasovanja in tudi ne od njega zahtevati, naj pove, kako je glasoval ali zakaj ni glasoval.
19.	člen
DelaVec občinske uprave ter sodnik in delavec občinskega sodišča ne morejo biti hkrati odborniki občinske skupščine.	'	. ■	■	-
j Volitve in postopek o odpoklicu vodijo volilne komisije in volilni odbori ter drugi organi po določbah tega zakona.
Volilni organi so pri svojem delu neodvisni od drugih državnih organov in delajo po zakonu in po drugih, na podlagi zakona izdanih predpisih.
II.	poglavje RAZPIS VOLITEV
20.	člen
Splošne volitve v občinske skupščine razpiše Republiški zbor Skupščine SR Slovenije.
Splošne volitve za mesta odbornikov občinske skupščine, ki jim poteče mandat, morajo biti opravljene najpozneje petnajst dni pred potekom mandata.
Ce je odbornikom občinske skupščine podaljšan mandat, razpiše Republiški zbor Skupščine SR Slovenije volitve za mesta tistih odbornikov občinske skupščine, ki bi jim sicer v tem času potekel mandat, ko ugotovi, da je prenehalo izredno stanje zaradi katerega je bil podaljšan mandat.
Volitve morajo biti opravljene najpozneje v dveh mesecih po razpisu.
21.	člen
Ce preneha mandat posameznemu odborniku občinske skupščine, razpiše nadomestne volitve zbor občinske skupščine, ki mu je odbornik pripadal; nadomestne volitve morajo biti opravljene najpozneje v dveh mesecih po razpisu volitev.
22.	člen
Volitve odbornikov v občinski zbor so v nedeljo
Volitve odbornikov v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine so lahko tudi na delavnik.
Ce so razpisane volitve hkrati v občinski zbor in v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine, morajo biti volitve za oba zbora opravljene v razdobju osmih dni.
Dan volitev odbornikov občinske skupščine se določi z aktom o razpisu volitev.
23.	člen
Odlok Republiškega zbora Skupščine SR Slovenije o razpisu volitev v občinske skupščine se objavi v »Uradnem listu SRS«.
Odlok o razpisu nadomestnih volitev za posameznega odbornika občinske skupščine se objavi v uradnem glasilu, v katerem se objavljajo odloki občinske skupščine in na krajevno običajni način v vseh krajih na območju volilne enote. III.
III.	poglavje VOLILNI ORGANI
24.	člen
Volilne komisije so:
1.	Republiška volilna komisija v Ljubljani;
2.	občinske volilne komisije na sedežih občin.
Volilne komisije so imenovane za štiri leta.
25.	člen
Republiško volilno komisijo sestavljajo predsednik, tajnik in pet članov, vsak ima namestnika. Imenuje in razrešuje jih Republiški zbor Skupščine SR Slovenije.
Predsednika in člane občinske volilne komisije ter njihove namestnike imenuje in razrešuje občinska skupščina.
Za predsednika Republiške volilne komisije in njegovega namestnika se imenuje sodnik Vrhovnega sodišča SRS, za predsednika občinske volilne komisije in njegovega namestnika sodnik okrožnega ali občinskega sodišča.
Imenovanja in spremembe Republiške volilne komisije se objavijo v »Uradnem listu SRS«, imenovanja in spremembe občinskih volilnih komisij pa v. uradnem glasilu, v katerem se objavljajo odloki občinskih skupščin.
26.	člen
Republiška volilna komisija opravlja splošno nadzorstvo nad delom občinskih volilnih komisij v zvezi z izvajanjem volitev, jim daje strokovna in tehnična navodila in opravlja druge naloge po določbah tega zakona.
Republiška volilna komisija predpiše obrazce za izvršitev tega zakona.	/
27.	člen
Občinska volilna komisija ima telo. naloge:
1.	izvršuje tehnične priprave za volitve v občinsko skupščino;
2.	imenuje volilne odbore za vodstvo glasovanja pri volitvah oziroma odpoklicu odbornikov občinske skupščine in nadzoruje njihovo delo;
3.	potrjuje kandidature za volitve odbornikov občinske skupščine;
4.	ugotavlja volilne izide in razglaša, kateri kandidati so bili izvoljeni za odbornike občinske skupščine; ugotavlja izide glasovanja o odpoklicu članov občinske skupščine;
5.	daje poročila o izidu volitev in glasovanja cr odpoklicu odbornikov občinske skupščine;
6.	opravlja druge naloge po določbah tega zakona.
28.	člen
Glasovanje pri volitvah oziroma odpoklicu odbornikov občinske skupščine vodijo volilni odbori. Volilni odbor se postavi za vsako volišče.
Volilni odbor sestavljajo predsednik in dva člana; vsak ima namestnika.
Predsednika in člana volilnega odbora za volitev v občinski zbor ter njihove namestnike imenuje občinska volilna komisija izme<J občanov z območja občine.
Predsednika in člana volilnega odbora za volitev odbornikov zbora delovnih skupnosti ter njihove namestnike imenuje občinska volilna komisija izmed delovnih ljudi z območja volilne enote, v kateri je volišče.
Volilna komisija izda predsedniku volilnega odbora odločbo o imenovanju volilnega odbora; predsednik sporoči imenovanje članom volilnega odbora in na-namestnikom.
29.	člen
Člani volilnih komisij in volilnih odborov ter njihovi namestniki so lahko samo osebe, ki imajo volilno pravico.
Člani volilne komisije in volilnega odbora ter njihovi namestniki ne morejo biti kandidati za odbornika občinske skupščine; Če dajo svoj pristanek na kandidaturo, jim preneha funkcija člana oziroma namestnika v teh organih.
Odbornik občinske skupščine, o čigar odpoklicu se glasuje, ne more biti član ali namestnik člana volilne komisije ali volilnega odbora, ki vodi glasovanje o odpoklicu.
30.	člen
Občinske volilne komisije in volilni odbori so sklepčni samo v polni sestavi.
Volilni organi sklepajo veljavno z večino glasov.
31.	člen
Državni organi in organi družbenega upravljanja morajo pomagati volilnim komisijam in volilnim odborom pri njihovem delu.
Državni organi ter delovne in druge organizacije morajo dati volilni komisiji na njeno zahtevo podatke, ki jih potrebuje pri svojem delu.
IV.	poglavje
VOLITVE ODBORNIKOV OBČINSKE SKUPŠČINE 1. Volilne enote
32.	člen
Za volitve odbornikov občinskega zbora se določijo volilne enote tako, da je volilna enota teritorialno čimbolj zaokrožena celota. Večji kraji se po potrebi lahko delijo na dve ali več volilnih enot; manjši kraji pa se lahko združijo v eno volilno enoto. Ne smejo se združevati v eno volilno enoto posamezni deli krajev z drugimi kraji in tudi ne deli različnih krajev med seboj.
V	vsaki volilni enoti se voli po en odbornik občinskega zbora.
Volilne enote je treba določiti tako, da se voli vsak odbornik občinskega zbora na približno enako število prebivalcev. Število prebivalcev se ugotovi po podatkih zadnjega popisa prebivalstva.
33.	člen
Za volitve odbornikov zbora delovnih skupnosti se določijo volilne enote po skupinah iz 2. člena tako, da tvorijo volilno enoto ena ali več organizacij določene skupine, ali pa tvori ena organizacija več volilnih enot. V skupini gospodarstva sč združujejo organizacije s področja kmetijstva v posebne volilne enote.
V	vsaki volilni enoti se voli po en odbornik zbora delovnih skupnosti, izjemoma pa lahko tudi več odbornikov,
34.	člen
Občinska skupščina določi volilne enote in njihova območja z navedbo krajev ali delov kraja oziroma z navedbo organizacij ali delov organizacij, ki tvorijo volilno enoto.
Razdelitev občine na volilne enote za volitve v občinski zbor se razglasi najpozneje tri dni po razpisu volitev na razglasni deski in tudi na krajevno običajni način.
Pri volitvah v zbor delovnih skupnosti se v roku iz prejšnjega odstavka razglasi določitev vsake volilne
enote posebej v vseh obratih, delavnicah in drugih enotah organizacij, ki sestavljajo volilno enoto.
Vsaka volilna enota za volitve v posamezen zbor ima svojo zaporedno številko.
2.	Predlaganje kandidatov
a) Po zborih volivcev in zborih delovnih ljudi
35.	člen
Zbori volivcev, na katerih se predlagajo kandidati za odbornike občinskega zbora, se sklicujejo po volilnih enotah.
Ce obsega volilna enota dva ali več krajev, se sklicujejo zbori volivcev praviloma za vsak kraj posebej. Izjemoma se lahko skliče skupen zbor volivcev za več manjših krajev.
Občinska skupščina določi območja zborov volivcev najpozneje tri dni po razpisu volitev. Območja je treba razglasiti, kot je določeno v drugem odstavku 34. člena tega zakona.
36.	člen
Zbor volivcev skliče predsednik občinske skupščine najpozneje v treh dneh od dneva, ko so določena območja zborov volivcev (tretji odstavek 35. člena).
Ce predsednik občinske skupščine ne skliče zbora volivcev v roku iz prejšnjega odstavka, ga skliče v na-daljnih petih dneh občinska volilna komisija.
Sklicanje zbora volivcev se razglasi najpozneje tri dni pred opravo zbora na običajni način z navedbo dnevnega reda zbora.
Cas in kraj zbora se določita tako. da se ga lahko udeleži kar največ volivcev.
37.	člen
Zbor volivcev se lahko opravi, če je navzočih najmanj desetina vseh volivcev z območja, za katero je zbor sklican, najmanj pa 50 volivcev. Ce je na območju zbora volivcev manj kot 100 volivcev, se zbor lahko opravi, če je prisotna najmanj tretjina volivcev z območja zbora.
Ce na zboru ni navzočih toliko volivcev, kot je določeno V prejšnjem odstavku, se lahko čez eno uro od časa, ki je bil določen za začetek zbora, opravi zbor volivcev s prisotnimi volivci; lahko pa se oprava zbora odloži oziroma skliče nov zbor.
*
Na zboru volivcev imajo pravico predlagati in glasovati samo občani, ki imajo volilno pravico in ki prebivajo na območju, za katero je zbor sklican.
38.	člen
Zbori delovnih ljudi, na katerih se predlagajo kandidati za odbornike zbora delovnih skupnosti, še opravijo po organizacijah oziroma delovnih skupnostih, ki sestavljajo volilne enote.
Zbor delovnih ljudi sestavljajo delovni ljudje, ki so,zaposleni oziroma včlanjeni v organizacijah, za katere se opravi zbor, če imajo splošno volilno pravico (2 člen).
Zbori delovnih ljudi se opravijo praviloma za vsako organizacijo, lahko pa se opravijo tudi za dve ali
več organizacij oziroma delovnih skupnosti z manjšim številom članov delovnih kolektivov v istem kraju. Zbori delovnih ljudi se lahko opravijo tudi po posameznih obratih in drugih enotah večjih organizacij oziroma delovnih skupnosti.
39.	člen
Občinska skupščina določi najpozneje v treh dneh od dneva razpisa volitev, v katerih organizacijah oziroma enotah posameznih organizacij oziroma delovnih skupnosti bodo zbori delovnih ljudi.
Odločba o tem se objavi za vsako volilno enoto posebej v vseh obratih in drugih prostorih organizacij.
40.	člen
Zbor delovnih ljudi v organizaciji skliče predsednik delavskega sveta, predsednik zadružnega sveta oziroma njim ustrezni funkcionar v organu upravljanja, v obratih in drugih enotah, ki nimajo organa upravljanja, pa vodja delovne enote, za katero se skliče zbor; v delovni skupnosti skliče zbor funkcionar, ki vodi delo organa oziroma službe (sklicatelj zbora).
Ce je zbor delovnih ljudi skupen za več organizacij oziroma delovnih skupnosti, ga skliče predstavnik tiste organizacije oziroma delovne skupnosti, v kateri bo zbor oziroma funkcionar, ki vodi organ ali službo.
Sklic zbora delovnih ljudi se objavi najpozneje tri dni pred opravo zbora v vseh obratih, delavnicah ali enotah organizacije z navedbo dnevnega reda.
Če upravičeni predstavnik organizacije ne skliče zbora delovnih ljudi najpozneje v treh dneh po določitvi območja zborov delovnih ljudi, ga skliče v nadaljnjih petih dneh občinska volilna komisija.
41.	člen
Zbor delovnih ljudi se lahko opravi, če je navzočih najmanj desetina vseh delovnih ljudi, ki imajo pravico, udeležiti se zbora delovnih ljudi v organizaciji, za katero je sklican zbor, najmanj pa 50 delovnih ljudi. Ce je v organizaciji oziroma v organizacijah ali enotah, za katere je sklican skupen zbor, manj kot 100 delovnih ljudi, ki imajo pravico, udeležiti se zbora delovnih ljudi, se lahko opravi zbor samo, če je navzočih najmanj tretjina vseh delovnih ljudi, ki imajo pravico udeležiti se zbora.
Ce na zboru ni navzočih toliko delovnih ljudi, kot je določeno v prejšnjem odstavku, se lahko čez eno uro od časa, ki je bil določen za začetek zbora, opravi zbor delovnih ljudi s prisotnimi delovnimi ljudmi; lahko pa se oprava zbora odloži oziroma skliče nov zbor.
Cas in kraj zbora se določita tako, da se ga la..ko udeleži kar največ delovnih ljudi.
42.	člen
Zbor volivcev začne in ga vodi do izvolitve predsedstva zbora predsednik občinske skupščine ali odbornik občinskega zbora, ki ga on določi. Ce je sklicala zbor volivcev občinska volilna komisija, začne zbor in ga vodi do izvolitve predsedstva zbora oseba, ki jo določi občinska volilna komisija.
Zbor delovnih ljudi začne sklicatelj zbora in ga vodi do izvolitve predsedstva zbora, če je sklicala zbor občinska volilna komisija, ga začne in vodi do izvolitve predsedstva delovni človek, ki ga določi občinska volilna komisija.
( 43. člen	v
Delo zbora volivcev oziroma delovnih ljudi vodi predsedstvo zbora, ki ga volivci oziroma delovni ljudje izvolijo na zboru izmed sebe. Predsedstvo zbora sestavljajo presedujoči in dva člana.
Zbor volivcev oziroma delovnih ljudi izvoli izmed sebe tudi dva overitelja zapisnika.
Zapisnikarja za zbor volivcev priskrbi tajnik občinske skupščine, za zbor delovnih ljudi pa organizacija, v kateri je zbor. Zbor lahko izbere drugega zapisnikarja.
44.	člen
Predsedujoči razloži namen zbora in način njegovega dela; v ta namen prebere ustrezne določbe 42. do 45. člena tega zakona. Dnevni red zbora obsega:
1.	predlaganje kandidatov in
2.	dpločitev kandidatov.
45.	člen
Kandidate predlagajo na zborih volivcev oziroma na zborih delovnih ljudi navzoči volivci oziroma delovni ljudje. Vsak volivec ima pravico, da predlaga po enega kandidata. Predlog, ki ga podpirajo najmanj štirje volivci, je treba prevzeti v listo kandidatov, o katerih zbor glasuje.
Predlogi se dajejo ustno.
Po končanem predlaganju kandidatov določi zbor volivcev kandidate za odbornike občinskega zbora, zbor delovnih ljudi pa kandidate za odbornike zbora delovnih skupnosti.
Zbor glasuje o vsakem predlaganem kandidatu posebej, in sicer po vrsti kot so bili predlagani. Glasuje se z dviganjem rok.
Od predlaganih kandidatov je sprejet vsak kandidat, za katerega je glasovala večina navzočih volivcev. Ce noben izmed predlaganih kandidatov ni dobil ve'ine glasov, se ponovi predlaganje in določanje kandidatov.
Po končanem glasovanju predsednik zbora objavi rezultat glasovanja in posebej, kateri od predlaganih kandidatov so bili sprejeti kot kandidati zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi.
46.	člen
O delu zbora volivcev oziroma delovnih ljudi se piše zapisnik. Zapisnik podpišejo predsedujoči, zapisnikar in dva overitelja.'
Zapisnik obsega zlasti: kraj in dan zbora volivcev oziroma delovnih ljudi ter uro začetka in konca zbora; volilno enoto, za katero je bil zbor sklican, kdo ga je sklical in začel; priimek in ime članov predsedstva, zapisnikarja in overiteljev zapisnika; koliko volivcev oziroma delovnih ljudi je vpisanih v volivnem imeniku za območje zbora; koliko volivcev je bilo navzočih na zboru; dnevni red; predloge za kandidate; kateri kandidati so bili sprejeti in s kakšnim številom glasov; kako je bil ugotovljen izid glasovanja in druge za delo zbora pomembne okoliščine.
47.	člen
Na podlagi sklepa zbora se sestavi predlog kandidature. Predlog kandidature obsega tele podatke:
1. ime občinske skupščine in njenega zbora, v katerega se voli, ter dan volitev; pri kandidaturi za odbornike zbora delovnih skupnosti je treba tudi navesti, za katero skupino se predlaga kandidatura;
2.	volilno enoto, za katero se predlaga kandidatura;
3.	kraj, dan in območje zbora volivcev oziroma delovnih ljudi, na katerem je bil predlog kandidature sprejet; za zbor delovnih ljudi je treba navesti tudi organizacijo, v kateri je bil zbor oziroma za katere organizacije je bil skupen zbor;
4.	priimek, rojstno ime in prebivališče vsakega kandidata; pri kandidatih, ki jih predlaga zbor delovnih ljudi, je treba navesti tudi, v kateri organizaciji dela oziroma njegovo funkcijo ali drugo razmerje, na podlagi katere je predlagan za kandidata (član organa upravljanja, kmetijski proizvajalec — član kmetijske zadruge itd.)
Predlog kandidature podpiše predsedujoči. Poleg podpisa je treba tudi navesti njegov priimek in rojstno ime ter prebivališče. Podpis predsedujočega mora biti overjen od pristojnega organa za overitve.
48.	člen
Predlogu kandidature je treba priložiti:
1.	potrdilo pristojnega občinskega upravnega organa za vsakega kandidata, da je vpisan v volilnem imeniku; to potrdilo se lahko da na samem predlogu kandidature; glede kandidata za zbor delovnih skupnosti je treba priložiti potrdilo o njegov: zaposlitvi, funkciji ali drugem razmerju, na podlagi katerega je lahko voljen v zbor delovnih skupnosti za določerio področje;
2.	zapisnik o delu zbora.
49.	člen
Vsi od zborov volivcev predlagani kandidati postanejo kandidati zborov volivcev v volilni enoti.
Kandidat zborov delovnih ljudi postane vsak kandidat, ki so ga predlagali zbori delovnih ljudi v organizacijah, ki obsegajo najmanj petino vseh delovnih ljudi, ki imajo volilno pravico na območju volilne enote.
b) Po skupini volivcev
50.	člen
Predlog kandidature, ki jo predloži v potrditev skupina volivcev, mora podpisati najmanj petdeset Volivcev, ki so vpisani v volilnem imeniku na območju Volilne enote, za katero se predlaga kandidatura. V Predlogu se lahko predlaga samo en kandidat.
51.	člen
Predlog kandidature skupine volivcev obsega tele Podatke:
1.	ime občinske skupščine in zbora, v katerega se voli ter dan volitev;
2.	volilno enoto, za katero se vlaga predlog kandidature;
3.	priimek, rojstno ime in prebivališče kandidata.
Predlog morajo podpisati vsi predlagatelji z navedbo priimka, rojstnega imena, poklica in prebiva-hšča. Njihovi podpisi morajo biti overjeni od pristoj-dega organa za overitve.
52.	člen
Predlogu kandidature je treba priložiti pismeno "'volitev vsakega kandidata v kandidaturo; privolitev 'Pera biti overjena od pristojnega organa za overitve.
Predlogu kandidature, ki ga vloži skupina volivcev, je treba priložiti tudi:
—	potrdilo pristojnega občinskega upravnega organa za kandidata, da je vpisan v volilnem imeniku;
—	potrdilo občinskega upravnega organa, da imajo podpisniki kandidature volilno pravico v volilni enoti, za katero je vložena kandidatura.
Potrdila iz prejšnjega odstavka se lahko dajo tudi na samem predlogu kandidature.
53.	člen
Isti volivec je lahko predlagatelj samo za eno kandidaturo, ki jo vloži skupina volivcev. Ce podpiše kdo kot predlagatelj dva ali več predlogov kandidature za isti zbor, se šteje za predlagatelja samo tiste kandidature, ki je bila najprej predložena v potrditev.
3.	Potrjevanje kandidatni
54.	člen
Predlogi kandidatur se predlože pristojni občinski volilni komisiji v potrditev najpozneje petnajst dni pred dnevom volitev.
Za vlagatelja predloga kandidature zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi se šteje podpisnik predloga, za vlagatelja predloga kandidature skupine volivcev pa prvi trije podpisniki predloga.
55.	člen
Ko prejme občinska volilna kohiisija predlog kandidature, preizkusi takoj, ali je sestavljen po določbah tega zakona, ali je bil pravočasno vložen in ali je dana overjena pismena privolitev kandidata v kandidaturo.
Če ugotovi volilna komisija samo formalne pomanjkljivosti, zahteva najpozneje v 24 urah od vlagateljev, naj jih v treh dneh odpravijo.
Ce je predlog kandidature vložen šele po preteku predpisanega roka, ga volilna komisija zavrne in sporoči to najpozneje v 24 urah vlagateljem s pismeno odločbo. Tako ravna volilna komisija tudi, če vlagatelji v določenem jim roku ne odpravijo formalnih pomanjkljivosti ali če ugotovi, da kandidat ni privolil v kandidaturo.
56.	člen
Če je predlagan en sam kandidat, pa volilna komisija ugotovi, da nima pravice biti voljen, zavrne predlog in izda o tem vlagateljem odločbo najpozneje v 24 urah. Tako postopa volilna komisija tudi, če je predlaganih več kandidatov, pa nima nobeden pravice biti voljen.
Ce je predlaganih več kandidatov, pa volilna komisija ugotovi, da posamezni kandidati nimajo pravice biti voljeni, zavrne predlog glede njih in izda v 24 urah vlagateljem o tem odločbo. Predlagatelji imajo pravico, da najpozneje 10 dni pred dnevom volitev predlagajo namesto zavrnjenih kandidatov druge kandidate.
Ce je za isto osebo vložena kandidatura v več kot eni volilni enoti, ali kandidature za odbornika občinskega zbora in za odbornika zbora delovnih skupnosti, zavrne občinska volilna komisija glede te osebe tisto kandidaturo, ki je pozneje vložena, in sporoči to v 24 urah vlagateljem kandidature. Predlagatelji zavrnjene kandidature imajo pravico, da najpozneje 10 dni pred dnevom volitev predlagajo namesto zavrnjenega kandidata drugega kandidata.
57.	člen
Će je predlog kandidature v redu ali če predlagatelji grajane pomanjkljivosti v določenem jim roku odpravijo, izda volilna komisija v 48 urah odločbo, s katero potrdi kandidaturo. V tej odločbi mora biti tudi povedano, kdaj je komisija predlog kandidature sprejela in kateri je ta predlog po vrstnem redu.
Odločbo o potrditvi kandidature pošlje volilna komisija vlaeateliem kandidature.
58.	člen
če je bil predlog kandidature vrnjen vlagateljem z zahtevo, naj odpravijo formalne pomanjkljivosti in to v določenem roku storijo, se šteje, da je bil predlog kandidature vložen takrat, ko je bil prvič predložen volilni komisiji. To velja tudi, če predlagatelji kandidature v primerih iz drugega in tretjega odstavka 56. člena namesto zavrnjenih kandidatur predlagajo v določenem roku nove kandidate.
\
59.	člen
Če kandidat, katerega kandidatura je bila potrjena, umre ali izgubi volilno pravico, lahko namesto takega kandidata zbor volivcev oziroma delovnih ljudi ali skupina volivcev najpozneje deset dni pred dnevom volitev predlaga občinski volilni komisiji v potrditev drugega kandidata.
Predlog nove kandidature, ki ga vloži skupina volivcev, mora podpisati določeno število volivcev (50 člen) Med podpisniki nove kandidature mora biti najmanj dve tretjini tistih predlagateljev, ki so podpisali prvotni predlog kandidature.
60.	člen
Zbor volivcev oziroma delovnih ljudi lahko umakne potrjeno kandidaturo, ki jo je predlagal v potrditev.
Skupina volivcev lahko umakne potrjeno kandidaturo, ki jo je predlagala v potrditev.. Umik kandidature velja, če podpišeta izjavo o umiku kandidature najmanj dve tretjini podpisnikov predloga kandidature.
Zbor volivcev oziroma skupina volivcev ali zbor delovnih ljudi lahko najpozneje deset dni pred dnevom volitev namesto umaknjene kandidature predlaga občinski volilni komisiji v potrditev drugo kandidaturo.
Med podpisniki nove kandidature, ki jo predlaga skupina volivcev, mora biti najmanj dve tretjini tistih, ki so podpisali prvotni predlog kandidature.
61.	člen
če umre ali izgubi volilno pravico kakšen kandidat s potrjene kandidature v zadnjih desetih dneh pred dnevom volitev ali če so bile zavrnjene ali umaknjene vse kandidature in ni nobene potrjene kandidature, se opravijo volitve v občinski zbor drugo naslednjo nedeljo na podlagi še veljavnih in morebitnih novih potrjenih kandidatur, v zbor delovnih skupnosti pa lahko tudi prvi delavnik po tej nedelji.
Predlog kandidature za novega kandidata namestc tistega, ki je umrl ali izgubil volilno pravico, in predlog za potrditev novih kandidatur namesto zavrnjenih ali umaknjenih kanidatov se lahko vloži v primeru iz prejšnjega odstavka najpozneje deset dni pred dnevom, določenim po prvem odstavku tega člena za nove volitve.
Občinska volilna komisija obravnava nove predloge kandidatur kot zelo nujne.
Če so predlagali kandidature iz prvega odstavka zbori volivcev ali delovnih ljudi, skliče občinska volilna komisija najpozneje za peti dan od dneva, ki je bil prvotno določen za volitve, zbore volivcev oziroma delovnih ljudi, ki so predlagali prvotno kandidaturo.
4.	Objavljanje in razglašanje Kandidatur
62.	člen
Občinska volilna komisija mora razglasiti vsako potrjeno kandidaturo takoj, ko jo potrdi, najpozneje pa deset dni pred dnevom volitev na razglasni deski občinske skupščine. V primerih iz 59., 60. in 61. člena tega zakona mora kandidaturo, ki je bila pozneje potrjena, razglasiti najpozneje pet dni pred dnevom volitev.
Razglas kandidature mora obsegati tele podatke' za kateri zbor občinske skupščine in za katero volilno enoto je kandidatura potrjena ter priimek, rojstno ime in prebivališče kandidata.
63.	člen
Občinska volilna komisija poskrbi za to, da bodo razglasi potrjenih kandidatur razobešeni najpozneje pet dni pred dnevom volitev v vseh krajih oziroma v vseh organizacijah in njihovih obratih, delavnicah in drugih enotah na območju volilne enote.
Občinska volilna komisija mora poslati pristojnemu občinskemu organu po en izvod razglasa vsake potrjene kandidature za vsako volišče najpozneje tri dni pred dnevom volitev.
5.	Volišče in volilni material
64.	člen
Odborniki občinskega zbora se volijo na voliščih: volišča določi občinska volilna komisija najpozneje petnajst dni pred dnevom volitev.
Volišča za volitve v zbor delovnih skupnosti določi občinska volilna komisija v organizacijah na predlog organizacij oziroma delovnih skupnosti v roku iz prvega odstavka.
Za vsako volišče se določi zaporedna številka v okviru volilne enote.
Najmanj pet dni pred volitvami razglasi volilna komisija, kje bodo volišča in kateri volivci bodo glasovali na posameznih voliščih.
65.	člen
Volišča se določijo tako, da glasuje na posameznem volišču približno 500 volivcev.
V	bolnišnicah, sanatorijih, porodnišnicah, invalidskih domovih in podobnih zavodih, v katerih je nad 25 volivcev, so posebna volišča.
V	vsaki organizaciji, v kateri je zaposlenih najmanj 25 delovnih ljudi, ki imajo volilno pravico, se določi posebno volišče.
Za glasovanje delovnih ljudi v organizacijah, v katerih je zaposlenih manj kot 25 delovnih ljudi —
volilnih upravičencev, se določi v okviru volilne enote skupno volišče.
Za vsako volišče se določi poseben prostor.
V sobi, kjer se glasuje, se uredi poseben prostor za glasovanje tako, da ne more nihče videti, kako volivec izpolnjuje glasovnico.
66.	člen
Vlagatelji vsake potrjene kandidature smejo najpozneje tri dni pred dnevom volitev priglasiti občinski volilni komisiji po enega predstavnika kandidature in njegovega namestnika za vsako volišče in za občinsko volilno komisijo. Predstavnik oziroma njegov namestnik je lahko samo, kdor ima volilno pravico.
Predsednik občinske volilne komisije izda najpozneje 48 ur po prejemu priglasitve vsakemu predstavniku in njegovemu namestniku potrdilo, na podlagi katerega lahko sodeluje pri delu volilnega odbora oziroma pri delu občinske volilne komisije, nima pa pravice sodelovati pri odločanju. Na zahtevo predstavnika oziroma namestnika se vpišejo pripombe v zapisnik.
67.	člen
Občinska volilna komisija določi sporazumno z volilnim odborom v bližini volišča primerno mesto, kjer se izobesijo razglasi potrjenih kandidatur za tisto volilno enoto. To mesto je treba dati predstavnikom kandidatur na razpolago 48 ur pred dnevom volitev.
68.	člen
Občinska volilna komisija pripravi ob sodelovanju Pristojnega občinskega upravnega organa pravočasno za vsako volilno enoto potrebno število glasovalnih skrinjic, tiskanih glasovnic in drug volilni material.
69.	člen
Glasovnica obsega:
1.	ime občinske skupščine in zbora, v katerega se Voli, dan volitev in navedbo volilne enote;
2.	število odbornikov zbora, ki jih je’treba voliti v volilni enoti;
3.	priimek in rojstno ime vseh kandidatov, kate-r>h kandidature so potrjene za volilno enoto.
Kandidati morajo biti na glasovnici vpisani po Vrsti kot na razglasih potrjenih kandidatur. Pred ime-hom vsakega kandidata se vpiše zaporedna številka. Na glasovnici se najprej vpišejo kandidati s kandidature zbora volivcev oziroma delovnih ljudi, nato pa kandidati s kandidature skupine volivcev. Ce so skupine volivcev predlagale več kandidatur, se .pišejo 'hiena kandidatov na glasovnici po vrstnem redu, kol so bile kandidature potrjene.
Glasovnice morajo biti overjene s pečatom občinske volilne komisije ali s pečatom občinske skupščine.
70.	člen
Na dan pred volitvami se zberejo predsednik in vlani volilnega odbora v prostoru, kjer se bo glaso-valo, in prevzamejo proti potrdilu od pooblaščenega 1'službenca občinske uprave glasovalno skrinjico, posebno število glasovnic, overjeni izpisek iz volilnega phenika za območje volišča, overjene razglase o po-^ditvi kandidatur in drugo, kar je potrebno.
Volilni odbor prešteje glasovnice, pregleda glasovno skrinjico in pripravi vse drugo, kar je potrebno
za glasovanje. O prevzemu volišča in materiala se napravi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani volilnega odbora.
6.	Glasovanje
71.	člen
Volilni odbor se zbere na dan volitev ob 7. uri v prostoru, določenem za glasovanje in napravi o stanju prostora in o stanju volilnega materiala zapisnik. Zapisnik podpišejo vsi člani volilnega odbora in navzoči predstavniki kandidatur. Nato razglasi predsednik volilnega odbora, da se prične glasovanje.
72.	člen
Pri volitvah v zbor delovnih skupnosti lahko volilni odbor v sporazumu z delovno ali drugo organizacijo določi, da se glasovanje začne pred 7 uro ali konča po 19. uri, če je to potrebno, da se omogoči glasovanje delovnim ljudem posameznih delovnih po-sad. Vendar se glasovanje ne more začeti pred 4. uro zjutraj in ne končati po 22. uri.
73.	člen
\
Ves čas glasovanja morajo biti navzoči vsi člani volilnega odbora oziroma njihovi namestniki. Če predstavnik kakšne kandidature zapusti volišče, se to vpiše v zapisnik, glasovanje pa se nadaljuje brez njega.
74.	člen
Predsednik volilnega odbora skrbi s pomočjo drugih članofr odbora za red in mir na volišču. Če je treba, lahko zahteva predsednik volilnega odbore, pomoč milice; dokler je milica na volišču, je pod njegovim vodstvom.
Nihče ne sme priti na volišče z orožjem ali nevarnim orodjem, razen milice, kadar jo pokliče predsednik volilnega odbora.
75	člen
Volivec glasuje osebno na volišču, na katerega območju je vpisan v volilnem imeniku.
Občan-volivec, ki po razpisu volitev spremeni prebivališče, lahko glasuje na volišču, na katerega območje se je preselil če predloži potrdilo pristojnega upravnega organa, da je vpisan v volilnem imeniku na območju prejšnjega prebivališča in potrdilo o prijavi v kraju novega prebivališča.
V primerih iz drugega odstavka lahko izda pristojni organ potrdilo o vpisu v volilnem imeniku po razpisu volitev, vendar najpozneje tri dni pred glasovanjem. Izdaja takega potrdila se zaznamuje v volilnem imeniku, na podlagi katerega je bilo izdano.
Če glasuje občan-volivec po določbah drugega odstavka, se to vpiše v zapisnik o glasovanju z navedbo njegovega priimka, rojstnega imena in prebivališča ter z navedbo razloga zakaj ne glasuje volivec tam. kjer bi praviloma moral glasovati. Potrdilo o vpisu v volilnem imeniku se priloži zapisniku.
76	člen
Volivec najprej glasno pove svoj priimek, rojstno ime in poklic, po potrebi pa tudi svoje stanovanje. Če je potrebno, lahko predsednik volivca legitimira ali na drug način dožene njegovo istovetnost.
Nato obkroži predsednik volivčevo zaporedno številko v izpisku iz volilnega imenika, pojasni volivcu, kako se glasuje, in mu izroči glasovnico.
Volivec, ki ni vpisan v izpisku iz volilnega imenika, ne sme biti pripuščen k glasovanju, razen v primerih iz drugega odstavka 75. člena. Ce v izpisku pomotoma ni vpisan, lahko glasuje na podlagi potrdila občinskega upravnega organa, da je vpisan v splošnem volilnem imeniku za območje volišča, na katerem želi glasovati. V zapisnik se vpišejo podatki iz zadnjega odstavka 75. člena. Potrdilo se priloži zapisniku.
77.	člen
Člani volilnega odbora morajo- volivcu na njegovo zahtevo ponovno pojasniti, kako se glasuje. Posebno morajo paziti na to, da volivca nihče ne ovira, ko izpolnjuje glasovnico, in da je tajnost glasovanja popolnoma zagotovljena.
Na volišču je prepovedana vsakršna agitacija za nosamezne kandidate.
78.	člen
Volivec izpolni glasovnico v za to določenem prostoru. Izpolni jo tako, da obkroži zaporedno številko tistih kandidatov, za katere želi glasovati. )
Volivec lahko glasuje največ za toliko kandidatov, kot je treba v volilni enoti izvoliti odbornikov, vendar samo za tiste kandidate, katerih imena so vpisana na glasovnici. Pripisovanje novih kandidatov nima veljave
Ko volivec izpolni glasovnico, jo prepogne po polovici tako, da so imena kandidatov na notranji strani, pokaže volilnemu odboru, da ima samo eno glasovnico, jo odda v glasovalno skrinjico in odide z volišča.
79.	člen
Ce volivec zaradi telesne hibe ali zato, ker je nepismen, ne bi mogel glasovati tako, kot je določeno v prejšnjem členu, ima pravico, pripeljati pred volilni odbor osebo, ki naj bi namesto njega izpolnila oziroma oddala glasovnico. O tem odloči volilni odbor in vpiše to v zapisnik.
80.	člen
Volilni odbor ne sme odreči glasovanja nikomur, ki je vpisan v izpisku iz volilnega imenika za to volišče, in tudi ne osebam iz drugega odstavka 75. člena ter iz tretjega odstavka 76. člena tega zakona. Če ima član volilnega odbora ali predstavnik kandidature glede posameznih volivcev kakšno pripombo, se to vpiše v zapisnik. Če hoče glasovati volivec, pa je njegovo ime v izpisku iz volilnega imenika že obkroženo, se njegov priimek, rojstno ime, poklic in prebivališče vpišejo v zapisnik, glasovati pa mu volilni odbor ne dovoli.
81.	člen
Glasovanje traja nepretrgoma do 19. ure oziroma do ure, ki jo določi volilni odbor v organizaciji po 72. členu tega zakona. Samo zaradi nereda sme volilni odbor glasovanje odložiti, dokler se ne napravi red. Zakaj je bilo glasovanje prekinjeno in za koliko časa, se vpiše v zapisnik.
Ob uri, določeni v prvem odstavku se volišče zapre; po tem času se ne sme nihče več pustiti na volišče. Volivci, ki so že v poslopju oziroma na dvo-
rišču, pa imajo pravico glasovati. Če je bilo glasovanje zaradi nereda prekinjeno za več kot eno uro, se glasovanje za toliko časa podaljša, kolikor je bilo prekinjeno nad eno uro.
82.	člen
O glasovanju se piše zapisnik; vanj se vpišejo vsi pomembni dogodki na volišču.
Vsak član volilnega odbora in vsak predstavnik kandidature lahko zahteva, naj se vpišejo v zapisnik posamezne okoliščine, njegovo posebno mnenje in njegove pripombe k zapisniku. Zapisnik podpišejo vsi člani volilnega odbora.
7.	Ugotavljanje izida glasovanja na volišču
83.	člen
Ko je glasovanje končano, prešteje volilni odbor neuporabljene glasovnice, ki jih da v poseben omot in omot zapečati.
Nato ugotovi volilni odbor po izpisku iz volilnega imenika in po potrdilih (75. in 76. člen) skupno število volivcev, ki so glasovali. Potem odpre glasovalno skri' njico in prešteje oddane glasovnice tako: eden jemlj® glasovnice posamič iz glasovalne skrinjice, z vsake glasovnice glasno prebere imena kandidatov, za katere je volivec glasoval in izloča neveljavne glasovnic®-Drugi zapisuje za vsakega kandidata posebej, koliko je dobil glasov, in koliko glasovnic je neveljavnih-Tretji zbere prebrane glasovnice, in sicer veljavne po* sebej in neveljavne posebej.
Predsednik pokaže vsako glasovnico predstavniku kandidata, če to zahteva.
Glasovnice, na katerih je obkrožena zaporedna šte* vilka pred imenom več kandidatov, kot je treba izvoliti odbornikov, glasovnice, na katerih so pripisan* nova imena, ter neizpolnjene ali tako izpolnjene gl*' sovnice, da se ne da zanesljivo dognati, za katere kandidate je volivec glasoval, so neveljavne.
Ce se pokaže razlika med številom glasovalcev P° izpisku iz volilnega imenika in glasovalcev, ki so gl*' sovali s potrdilom, ter številom glasov, oddanih P° glasovnicah, velja izid glasovanja po glasovnicah.
84.	člen
O delu volilnega odbora pri ugotavljanju izid* glasovanja se sestavi zapisnik. Vanj se vpiše: kolik0 je na območju volišča volilnih upravičencev po izpisku iz volilnega imenika; koliko volivcev je glasovalo P° izpisku iz volilnega imenika, koliko jih je glasoval0 s potrdilom (75. in 76. člen) in koliko jih je skupu0 glasovalo po glasovnicah; koliko glasov je dobil P0, samezni kandidat; koliko glasovnic je bilo neveljavnih-V zapisnik se vpišejo tudi morebitna posebna mnenj® in pripombe članov volilnega odbora in predstavnlk°v-
Zapisnik podpišejo člani volilnega odbora.
Predstavnikom kandidatur izda volilni odbor P°' trdilo o izidu glasovanja, če to zahtevajo
Predsednik volilnega odbora lavno razclasi 'z’d elasovanja.
85.	člen
Nato da volilni odbor v omot vse zapisnike, izpis®*5 »z volilnega imenika, potrdila, na podlagi katerih volivci glasovali (75. in 76. člen), ter uporabljene £ia
sovni.ce in zapečateni omot z neuporabljenimi glasovnicami. Omot zapečati in ga takoj pošlje občinski volilni komisiji.
Po končanem delu, najpozneje pa prihodnji dan vrne volilni odbor drug volilni material proti potrdilu organu, od katerega ga je prejel.
3.	Ugotavljanje volilnih izidov v volilni enoti
86.	člen
Izid volitev ugotavlja občinska volilna komisija dokončno na podlagi volilnih spisov in glasovnic, ki jih sprejme od volilnih odborov.
87.	člen
Občinska volilna komisija ugotovi za vsako volilno enoto posebej, koliko je glasovalo vseh volivcev sku-Paj, koliko je dobil vsak kandidat glasov, koliko glasovnic je bilo neveljavnih in kateri kandidat je v Posamezni volilni enoti izvoljen za odbornika občinskega zbora oziroma za odbornika zbora delovni skupnosti.
Ce za kakšno mesto odbornika občinske skupščine ni bil izvoljen noben kandidat ali če občinska volilna komisija razveljavi volitve zaradi nepravilnosti, ki so niegnile vplivati na izid volitev, se opravijo ponovne volitve (93. do 99. člen zakona).
88.	člen
Ce občinska volilna komisija ugotovi, da so bile Pri volitvah na posameznih voliščih ali na vseh voliščih take nepravilnosti, ki so ali ki bi lahko vplivale na izid volitev, razveljavi glasovanje na voliščih, na katerih so bile ugotovljene ali v vsej volivni enoti ter odredi ponovno glasovanje.
89.	člen
Občinska volilna komisija napravi zapisnik o svo-•lem delu, in sicer za vsak zbor občinske skupščine Poseben zapisnik. V zapisnik se vpiše za vsako volilno enoto posebej: koliko je bilo potrjenih kandidatov ter priimek, rojstno ime in prebivališče vsakega kandi-'jnta, koliko glasov je bilo oddanih, za vsakega kandi-nla in koliko glasovnic je bilo neveljavnih; priimek, r°jstno ime in prebivališče kandidata, ki je izvoljen za odbornika, morebitne pripombe članov volilne komisije 6t predstavnikov kandidatur.
Zapisnik podpišejo vsi člani volilne komisije.
90.	člen
Občinska volilna komisija izda izvoljenim odbor-kom občinske skupščine potrdilo o izvolitvi z na-®«bo občinske skupščine in zbora, v katerega je iz-°ijen. Pri odborniku zbora delovnih skupnosti se tudi aVede, za katero področje je izvoljen.
91.	člen
Občinska volilna komisija dostavi pristojnemu v,ri1 občinske skupščine volilne spise s svojim poka i*°m> v katerem navede, koliko glasov je dobil vsak J^dat v svoji volilni enoti, kateri kandidati sc iz-Oem za odbornike zbora in koliko glasovnic je bilo davnih.
Poročilo občinske volilne komisije se objavi ua razglasni deski občinske skupščine in v uradnem glasilu, v katerem se objavljajo odloki občinske skupščine.
Občinska volilna komisija pošlje overjen prepis poročila iz prvega odstavka Republiški volilni komisiji.
V.	poglavje
PONOVNE IN NADOMESTNE VOLITVE
92.	člen
Za ponovne in nadomestne volitve se primerno uporabljajo določbe IV. poglavja, kolikor ni v tem poglavju drugače določeno.
1.	Ponovne volitve
93.	člen
Ponovne volitve se opravijo:
1.	če pristojna volilna komisija razveljavi volitve zaradi nepravilnosti pri volitvah;
2.	če je v volilni enoti dobilo dvoje ali več kandidatov enako največje število glasov ali če sicer ni bil v volilni enoti izvoljen noben kandidat;
3.	če se ob verifikaciji mandatov razveljavi izvolitev kakšnega kandidata.
94.	člen
Ponovne volitve za odbornike občinske skupščine razpiše občinska volilna komisija.
95.	člen
Ponovne volitve za odbornike občinskega zbora se opravijo v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od enega meseca. Ta rok se računa v primerih iz 1. in 2. točke 93. člena od dneva razveljavitve volitev oziroma od dneva ugotovitve, da ni bil izvoljen noben kandidat, v primerih iz 3. točke 93. člena pa od dneva razveljavitve mandata. Razpis ponovnih volitev, v katerem se določi tudi dan volitev, se razglasi na občinski razglasni deski in na krajevno običajni način v vseh krajih na območju volilne enote oziroma v vseh organizacijah, ki sestavljajo volilno enoto.
96.	člen
Ce se ob verifikaciji mandata odbornika občinske skupščine razveljavi mandat zaradi nepravilnosti pri volitvah, določi zbor, ki je razveljavil mandat, ali se glede na vrsto in obseg nepravilnosti ponovijo volitve v celoti ali pa samo posamezne faze volilnega postopka oziroma ali se ponovi glasovanje v vsej volilni enoti ali samo na posameznih voliščih, kjer so bile nepravilnosti.
97.	člen
Ce razveljavi volilna komisija volitve zaradi nepravilnosti pri glasovanju, ki so bile samo na posameznih voliščih, se ponovi glasovanje samo na teh voliščih
98.	člen
Ce se ponovijo volitve zato, ker je dobilo dvoje ali več kandidatov enako največje število glasov, se
ponovi glasovanje na območju celotne volilne enote samo med temi kandidati.
99.	člen
V drugih primerih, ki niso našteti v prejšnjih členih, se pri ponovnih volitvah odbornika občinske skupščine glasuje na podlagi obstoječih kandidatur in na podlagi morebitnih novih 'potrjenih kandidatur.
Predlogi novih kandidatur za volitve odbornikov občinske skupščine morajo biti vloženi najpozneje deset dni pred dnevom volitev. Občinska volilna komisija mpra potrjene nove kandidature razglasiti najpozneje pet dni pred dnevom volitev.
Kandidat s potrjene kandidature lahko ob ponovnih volitvah umakne privolitev v kandidaturo.
2.	Nadomestne volitve
100.	člen
Nadomestne volitve se opravijo, če odbornik občinske skupščine umre ali mu sicer preneha mandat pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen.
Kolikor občinska skupščina ne odloči drugače, sc nadomestne volitve ne opravijo, kadar preostane do rednega poteka mandata manj kot eno leto.
101.	člen
Postopek za odpoklic odbornika zbora delovnih skupnosti občinske skupščine se sproži na predlog zborov delovnih ljudi, na katerih je bilo navzočih najmanj tretjina vseh delovnih ljudi z območja volilne enote, v kateri je bil odbornik zbora delovnih skupnosti izvoljen.
104.	člen
Sklicanje posameznega zbora volivcev, ki naj sklepa o tem, ali naj se sproži postopek za odpoklic odbornika občinskega zbora lahko predlaga najmanj 50 volivcev z območja, za katero naj se skliče zbor. Predlog pošljejo predsedniku občinske skupščine in obvestijo o tem občinsko volilno komisijo.
Sklicanje zbora delovnih ljudi v organizaciji, & naj sklepa o tem, ali naj se sproži postopek za odpoklic odbornika zbora delovnih skupnosti občinske skupščine, lahko predlaga najmanj *30 delovnih ljudi v organizacijah, ki so pri volitvah v zbor delovnih skupnosti sestavljale volilno enoto, v kateri je bil odbornik zbora izvoljen in v kateri naj se skliče zbor. Ce je v volilni enoti manj kot 60 delovnih ljudi, predlaga sklicanje zbora delovnih ljudi najmanj polovica volivcev. Predlog pošljejo za sklicanje zbora upravičenemu predstavniku organizacije ter obvestijo o tem predsednika občinske skupščine in občinsko volilno komisije-
Predlog za sklicanje zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi mora biti pismen.
Odborniku preneha mandat pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen:
1.	če izgubi volilno pravico — z dnem, ko jo izgubi;
2.	če se odpove mandatu — z dnem, ko sprejme občinska skupščina njegovo odpoved;
3.	če stopi na delo ali sprejme funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo odbornika občinske skupščine — z dnem nastopa dela oziroma sprejema funkcije;
4.	če je odpoklican — z dnem, ko ugotovi skupščina, da je odborniku prenehal mandat zaradi odpoklica;
5.	če je obsojen za kaznivo dejanje na kazen zapora, daljšo od šest mesecev, ali na hujšo kazen — z dnem, ko postane sodba pravnomočna.
Odborniku zbora delovnih skupnosti občinske skupščine ne preneha mandat zato, če mu preneha delovno ali drugo razmerje ali funkcija, na podlagi katere je kandidiral za člana.
* '**■	102. člen
Nadomestne volitve razpiše zbor občinske skupščine, katerega odborniku je prehehal mandat. VI.
VI.	poglavje ODPOKLIC
1.	Predlaganje odpoklica
a)	Po zborih volivcev in zborih delovnih ljudi
105.	člen
Zbor volivcev skliče predsednik občinske skupščine, zbor delovnih ljudi pa upravičeni predstavnik organizacije.
Ce predsednik skupščine oziroma predstavnik org" nizacije ne skliče zbora najpozneje v 15 dneh potei«; ko je dobil predlog, ga mora na zahtevo volivcev, ki so predlagali sklicanje zbora, sklicati občinska volilo® komisija v nadaljnjih petih dneh.
106.	člen
Predsednik občinske skupščine ali odbornik občinske skupščine, ki ga on določi, oziroma upravičen predstavnik organizacije začne zbor in ga vodi do izvolitve predsedstva.
Ce je sklicala zbor občinska volilna komisij®’ začne zbor in ga vodi do izvolitve predsedstva volivee oziroma delovni človek, ki ga določi občinska volim® komisija.
107.	člen
Predsedujoči najprej pojasni namen in način z'50' rovega dela in pozove predstavnika predlagateljev, n®! utemelji predlog, da se začne postopek za odpokn odbornika.
Po končani obravnavi se o predlogu glasuje. Gl®-suje se z dviganjem rok, kolikor zbor ne odloči, d8 * glasuje tajno.
Predlog za sprožitev postopka za odpoklic je spr®” jet, če je zanj glasovala večina navzočih.
103. člen
Postopek za odpoklic odbornika občinskega zbora se sproži na predlog zborov volivcev, na katerih je bilo navzočih najmanj petina vseh volivcev z območja volilne enote, v kateri je bil odbornik občinskega zbora izvoljen.
108.	člen
Ce predlog za sprožitev postopka za odpoklic?* sprejet, ni mogoče iz istih razlogov predlagati slc t/, canja zbora pred potekom enega leta od dneva, zbor volivcev oziroma delovnih ljudi prejšnji p odklonil.
ko i-redio*
109.	člen
O delu zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi se piše zapisnik; podpišejo ga predsedujoči, zapisnikar in overitelja zapisnika.
Zapisnik obsega zlasti tele podatke: kraj in uro pričetka in konca zbora; navedbo območja oziroma organizacij, za katere je bil sklican zbor volivcev oziroma zbor delovnih ljudi; na čigav predlog je bil sklican zbor, kdo ga je sklical in kdo pričel; priimek in rojstno ime članov predsedstva zbora, zapisnikarja in overiteljev zapisnika; priimek in rojstno ime odbornika, čigar odpoklic se predlaga, z navedbo zbora občinske skupščine, ki mu pripada; skupno število volivcev oziroma delovnih ljudi, ki imajo pravico sodelovati na zboru; število navzočih volivcev oziroma delovnih ljudi; izid glasovanja o predlogu za uvedbo postopka za odpoklic in razloge za odpoklic, če je bil predlog sprejet, kako je bil ugotovljen izid glasovanja; druge okoliščine, ki so pomembne za delo zbora.
110.	člen
Ce je zbor volivcev oziroma zbor delovnih ljudi sprejel predlog za sprožitev postopka za odpoklic odbornika, se sestavi predlog za odpoklic.
Predlog sestavi predsedstvo zbora. Zbor pa lahko določi za to tri druge na zboru navzoče volivce oziroma delovne ljudi.
Predlog za sprožitev postopka za odpoklic podpišejo člani predsedstva zbora oziroma trije drugi volivci, ki jih je določil zbor; njihovi podpisi morajo biti overjeni od organa, pristojnega za overitve.
b)	Po skupini volivcev
111.	člen
Če predlaga sprožitev postopka za odpoklic odbor-hika občinskega zbora skupina volivcev, mora predlog Podpisati najmanj tretjina vseh volivcev, ki so vpisani v volilnem imeniku na območju volilne enote, v kateri is bil izvoljen odbornik, ki naj se odpokliče.
Podpisi predlagateljev morajo biti overjeni od or-Sana, pristojnega za overitve.
112.	člen v
Predlogu za sprožitev postopka za odpoklic mora biti priloženo tudi potrdilo občinskega upravnega organa, da so predlagatelji vpisani v volilnem imeniku, 'er potrdilo občinske volilne komisije o skupnem šte-vilu volivcev v volilni enoti. Potrdili se lahko dasta ^Pdl na samem predlogu.
c)	Po zboru občinske skupščine
113.	člen
Vsak odbornik zbora občinske skupščine ima pra-, ic° zahtevati, da se “da na dnevni red seje razprav-lanje o predlogu za sprožitev postopka za odpoklic '**bornika tega zbora, ki se najmanj šest mesecev za-^redoma ni udeležil sej zbora.
Predlog za sprožitev postopka za odpoklic odbor-. *3 je sprejet, če je glasovala za sprožitev postopka ®ina vseh odbornikov ustreznega zbora.
2.	Vsebina predloga za odpoklic
114.	člen
Predlog za odpoklic obsega tele podatke:
1.	priimek, rojstno ime, poklic in prebivališče odbornika, čigar odpoklic se predlaga ter navedbo zbora skupščine, katerega odbornik je;
2.	navedbo volilne enote, v kateri je bil odbornik izvoljen;
3.	zakaj se predlaga odpoklic.
Ce predlaga odpoklic zbor volivcev ali delovnih ljudi oziroma skupina volivcev, je treba poleg podpisa vsakega podpisnika predloga navesti priimek, rojstno ime, poklic in prebivališče podpisnika.
Predlogu za odpoklic, ki ga vloži zbor volivcev ali delovnih ljudi, je treba priložiti zapisnik o delu zbora.
Predlogu za odpoklic, ki ga vloži zbor občinske skupščine, je treba priložiti overjen prepis zapisnika seje zbora, na kateri je bil sprejet sklep, da se uvede postopek za odpoklic.
115.	člen
Predlog za odpoklic odbornika občinske skupščine se pošlje občinski volilni komisiji.
3.	Preskus predloga; razpis glasovanja o odpoklicu
116.	člen
Občinska volilna komisija preskusi, ali je predlog za odpoklic sestavljen v skladu z določbami tega zakona, ne preskuša pa utemeljenosti predloga za odpoklic.
Ce so v predlogu samo formalne pomanjkljivosti, vrne volilna komisija predlog predlagateljem in jim določi rok, v katerem morajo pomanjkljivosti odpraviti.
Volilna komisija zavrne predlog, če niso izpolnjeni pogoji 103., 104., 111. do 114. člena tega zakona ali če vlagatelji v določenem roku ne odpravijo formalnih pomanjkljivosti; o tem obvesti z odločbo vlagatelje predloga.
Za vlagatelje predloga se štejejo podpisniki predloga. Ce je predlog vložila skupina volivcev, se štejejo za vlagatelje prvi trije podpisniki.
117.	člen
Ce je predlog za odpoklic odbornika v redu ali če vlagatelji odpravijo pomanjkljivosti v določenem roku, občinska volilna komisija potrdi predlog in razpiše glasovanje o odpoklicu 'v volilni enoti, v kateri je bil odbornik izvoljen. Volilna komisija razpiše glasovanje o odpoklicu najpozneje za trideseti dan po potrditvi predloga za odpoklic.
Odločba o razpisu glasovanja obsega tele podatke: priimek, rojstno ime in prebivališče odbornika, o čigar odpoklicu se bo glasovalo, navedbo zbora občinske skupščine, ki mu pripada, navedbo volilne enote, v kateri bo glasovanje o odpoklicu in dan glasovanja.
Glasovanje o odpoklicu odbornika občinskega zbora je v nedeljo, glasovanje o odpoklicu odbornika zbora delovnih skupnosti pa lahko tudi na delavnik.
118.	člen
Odločbo o razpisu glasovanja o odpoklicu odbornika pošlje občinska volilna komisija zboru občinske skupščine, ki mu odbornik pripada, in odborniku.
Odločbo razglasi volilna komisija v uradnem glasilu, v katerem se objavljajo odloki občinske skupščine, nazpozneje petnajst dni pred dnevom glasovanja
Najpozneje sedem dni pred dnevom glasovanja mora biti odločba razglašena tudi v vseh krajih oziroma organizacijah na območju volilne enote, v kateri je bil odbornik izvoljen.
4.	Glasovanje o odpoklicu; ugotavljanje izida
glasovanja
119.	člen
O odpoklicu odbornika se glasuje na vseh voliščih na območju volilne enote, v kateri je bil odbornik izvoljen.
Občinska volilna komisija mora nazpozneje sedem dni pred dnevom, ki je določen za glasovanje o odpoklicu, določiti volišča in za vsako volišče postaviti volilni odbor, ki bo vodil glasovanje o odpoklicu.
120.	člen
Najpozneje tri dni pred dnevom glasovanja o odpoklicu lahko odbornik, o čigar odpoklicu se glasuje, in vlagatelji predloga za odpoklic priglasijo volilni komisiji po enega predstavnika in njegovega namestnika za vsako volišče (66. člen tega zakona).
121.	člen
Glasovnica obsega priimek in rojstno ime odbornika, o čigar odpoklicu se glasuje, z navedbo zbora, ki mu pripada; pod imenom odbornika so druge pod drugimi napisane besede »za odpoklic« in »proti odpoklicu«.
Volivec glasuje tako, da obkroži besedi »za odpoklic« oziroma besedi »proti odpoklicu«.
Glasovnica, ki na njej nista obkroženi besedi »za odpoklic« ali »proti odpoklicu«, ali ki je sicer tako izpolnjena, da se ne da zanesljivo ugotoviti, ali je glasoval volivec za odpoklic ali proti odpoklicu, je neveljavna.
122.	člen
cev v volilni enoti, koliko volivcev je glasovalo za odpoklic, koliko proti odpoklicu in koliko glasovnic je neveljavnih. Na podlagi tega ugotovi, ali je odbornik odpoklican. Te podatke vpiše komisija v zapisnik.
124.	člen
Občinska volilna komisija objavi izid glasovanja na razglasni deski občinske skupščine in pismeno sporoči izid glasovanja odborniku, o čigar odpoklicu se je glasovalo.
Volilna komisija pošlje takoj zboru občinske skupščine, katerega odbornik je odpoklican, svoje poročilo z zapisnikom in'vsemi spisi, ki se nanašajo na postopek o odpoklicu.
125.	člen
Določbe IV. poglavja tega zakona o delu volilne komisije in volilnega odbora, o voliščih in volilnem materialu, o postopku pri glasovanju ter o ugotavljanju in razglasitvi izida glasovanja se primerno uporabljajo tudi v postopku o odpoklicu, kolikor ni v tem poglavju drugače določeno.
VII.	poglavje
VARSTVO VOLILNE PRAVICE
1.	Ugovori in pritožbe
126.	člen
Zaradi nepravilnosti v postopku pri predlaganju m potrjevanju kandidatur in pri izvedbi volitev in odpoklica odbornika občinske skupščine ima vsak kandidat oziroma odbornik, čigar odpoklic se predlaga’ in vsak volivec pravico, vložiti ugovor pri občinski volilni komisiji. Ugovor ne zadrži postopka.
Če dožene občinska volilna komisija na podlagi ugovorov, ki so bili podani pred potekom roka, določenega za predložitev predlogov kandidatov v potrditev, takšne nepravilnosti pri delu zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi, ki so ali ki bi lahko bistveno vplivale na določitev kandidature po zboru volivcev oziroma zboru delovnih ljudi, razveljavi delo zbora, na katerem so se dogodile takšne nepravilnosti, in odredi, da se v določenem roku skliče nov zbor volivcev oziroma zbor delovnih ljudi.
Ko je glasovanje kpnčano, prešteje volilni odbor glasovnice ter ugotovi, koliko glasovnic je bilo oddanih za odpoklic, koliko proti odpoklicu in koliko glasovnic je neveljavnih,
V zapisniku o glasovanju se navede skupno število vseh volivcev, vpisanih v volilnem imeniku oziroma v izpisku iz volilnega imenika, število glasovnic, oddanih za odpoklic, število glasovnic, oddanih proti odpoklicu in število neveljavnih glasovnic.
Volilni odbor pošlje takoj zapisnik o glasovanju z glasovnicami in z vsem drugim volilnim materialom občinski volilni komisiji.
123.	člen
Občinska volilna komisija dokončno ugotovi na podlagi spisov volilnih odborov: koliko je vseh voliv-
127.	člen
Skupina najmanj 10 delovnih ljudi v organizaci' jah, ki imajo pravico predlagati kandidata za ustrezno skupino zbora delovnih skupnosti, ima pravico ugovarjati pri pristojni občinski volilni komisiji, da kandidat za odbornika ne izpolnjuje pogojev za izvolitev za odbornika zbora delovnih skupnosti v skupini, v katef' kandidira.
Občinska volilna komisija odloča o ugovoru enem, ko odloča o potrditvi kandidature.
Zoper odločbo občinske volilne komisije, s katef® se potrdi kandidatura odbornika zbora delovnih . nosti, glede katerega je bil vložen ugovor, ima vlagaj ugovora pravico pritožbe na Vrhovno sodišče SR ^ Pritožba mora biti vložena v 48 urah od potrdit^, kandidature. Vrhovno sodišče SRS mora o pritok odločiti v 48 urah po prejemu pritožbe.
128.	člen
Zoper odločbo občinske volilne komisije, s katero se zavrne predlog kandidature ali predlog za odpoklic odbornika občinske skupščine, imajo vlagatelji kandidature oziroma predloga za odpoklic pravico do pritožbe na Vrhovno sodišče SRS. Pritožba mora biti Vložena v 48 urah po prejemu odločbe. Sodišče mora izdati odločbo o pritožbi v 48 urah po prejemu pritožbe.
129.	člen
Zoper vsako odločbo občinske volilne komisije, razen zoper odločbo iz prejšnjega člena, ima vsak kandidat, vsak odbornik, o čigar odpoklicu se je glasovalo, in vsak volivec pravico do pritožbe na republiško volilno komisijo oziroma na zbor občinske skupščine, za katerega so bile volitve. Vsak kandidat in vsak volivec lahko tudi opozori pristojni zbor občinske skupščine na nepravilnosti pri delu volilnega odbora in na nepravilnosti pri delu zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi, na katerem so bili predlagani kandidati.
Odbornik občinske skupščine, čigar odpoklic jo Predlagan, vsak drug odbornik občinske skupščine in vsak’ volivec ima pravico, da vloži proti odločbi občinske volilne komisije v zvezi z odpoklicem, razen v primeru iz 127. in 128. člena, pritožbo na republiško volilno komisijo oziroma na pristojni zbor občinske skupščine.
Pritožba po prejšnjih odstavkih se vloži do dneva volitev oziroma do dneva glasovanja o odpoklicu pri republiški volilni komisiji, pozneje pa pri pristojnem zbonl občinske skupščine.
Pritožba na' zbor občinske skupščine mora biti vložena najpozneje do sestanka verifikacijske komisije oziroma mandatno-imunitetne komisije zbora občinske skupščine. 2
2.	Kazenske določbe
130.	člen
Z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta Se kaznuje za sodno kaznivo dejanje:
1.	kdor s podkupovanjem vpliva na volivca, da bi Pri volitvah ali odpoklicu glasoval ali ne glasoval za določenega kandidata oziroma glasoval za odpoklic aIi proti odpoklicu odbornika občinske skupščine, ali da bi sploh ne glasoval ali da bi podpisal predlog kandidature ali predlog za odpoklic ali da bi odrekc, Sv°.i podpis na takem predlogu;
2.	volivec, ki več kot enkrat glasuje ali poskuša Slasovati pri volitvah za isti zbor občinske skupščine jd’ pri glasovanju o odpoklicu istega odbornika obeske skupščine;
3.	kdor pri volitvah ali pri glasovanju o odpoklicu Slasuje ali poskusa glasovati namesto drugega pod niegovim imenom;
,	4. kdor v nasprotju z določbo 74. člena tega za-
°na pride na volišče z orožjem ali nevarnim orod-uv i kdor brez naročila predsednika volilnega odbora kaže, da se pripelje oborožena sila na volišče, ali pa 0 sam pripelje;
Usf S kdor uniči, prikrije, poškoduje ali odnese kakšne kr«*06 ° v°klvah ali o glasovanju o odpoklicu ali ka-^ enkoli predmet, ki je namenjen za volitve oziroma glasovanje o odpoklicu;
6.	uradna oseba, ki pokliče volivca na odgovor zaradi glasovanja ali zahteva od njega, naj pove, za koga je glasoval, ali je glasoval za odpoklic ali proti odpoklicu ali zakaj ni glasoval.
131.	člen
Z denarno kaznijo do 500 dinarjev ali s kaznijo zapora do treh mesecev se kaznuje za sodno kaznivo dejanje:
1.	kdor se pri glasovanju nespodobno obnaša;
2.	kdor potem, ko je glasoval ali ko se dožene, da ni vpisan v volilnem imeniku, na opomin predsednika volilnega odbora noče oditi z volišča;
3.	kdor ovira delo volilnega odbora ali volilne komisije;
4.	član volilnega odbora ali volilne komisije in vsaka druga oseba, ki na kakršenkoli način prekrši tajnost glasovanja.
132.	člen
Za sodno kaznivo dejanje ponarejanja, kršitve proste odločitve volivcev, oviranja uradne osebe pri opravljanju uradne dolžnosti, žalitve ali obrekovanja člana predsedstva zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi ali člana volilnega odbora ali volilne komisije pri izvrševanju njihove uradne dolžnosti in za vsako drugo kaznivo dejanje, ki je določeno v kazenskem zakoniku in je storjeno v zvezi z volitvami ali odpoklicem odbornikov občinskih skupščin, se kaznuje storilec po določbah kazenskega zakonika.
133.	člen
Dejanja, ki so kazniva po tem zakonu ali po kazenskem zakoniku in so storjena na volišču, vpiše volilni odbor v -svoj zapisnik z navedbo storilčevega .priimka, rojstnega imena, poklica in prebivališča.
Ko konča volilna komisija svoje delo, naznani na podlagi zapisnikov vsa kazniva dejanja javnemu tožilcu, da sproži postopek.
62.
Na podlagi 17. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah poslancev Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 6-41/67) je zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije na svoji seji dne 24. februarja 1967 določila prečiščeno besedilo zakona o volitvah poslancev Skupščine Socialistične republike Slovenije.
Prečiščeno besedilo zakona o volitvah poslancev Skupščine Socialistične republike Slovenije obsega zakon o volitvah poslancev Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 11-93/63) ter akona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah poslancev Skupščine Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 4-11/65 in št. 6-41/67) v katerih je navedeno, kdaj so začeli veljati.
St. 0201-13/67
Ljubljana, dne 24. februarja 1967.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Zakonodajno-pravna komisija
Predsednik:
Dr. Josip Globevnik 1. r.
ZAKON
o vontVan poslancev Skupščine Socialistične republike Slovenije
I.	poglavje
TEMELJNE DOLOČBE
1.	Volitve
1.	člen
Določbe ustave SR Slovenije o volitvah in odpoklicu republiških poslancev se uresničujejo na način in po postopku, ki je predpisan s tem zakonom.
2.	člen
Poslance Republiškega zbora Skupščine SR Slove-, nije volijo občinske skupščine in volivci neposredno.
Volivci volijo poslance Republiškega zbora na temelju splošne, enake in neposredne volilne pravice.
3.	člen
Pravico voliti in biti voljen v Republiški zbor Skupščine SR Slovenije ima vsak občan, ki ima splošno volilno pravico.
4.	člen
Poslanca Gospodarskega zbora, Prosvetno-kultur-nega zbora, Socialno-zdravstvenega zbora in Organi-zacijsko-političnega zbora Skupščine SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbori delovnih skupnosti) voli občinska skupščina oziroma skupščine dveh ali vet občin.
5.	člen
La poslanca Gospodarskega zbora je lahko izvoljen:
1.	delovni človek v delovni organizaciji ali v drugi delovni skupnosti in član organa upravljanja v delovni organizaciji ali v delovni skupnosti na področju proizvodnje, prometa in zvez, trgovine, gostinstva, obrti, komunalnih' dejavnosti, bančništva, založniških, časopisnih in drugih gospodarskih dejavnosti, kakor tudi delovni človek, ki je zaposlen v delovni organizaciji, ki se ukvarja z znanstvenim raziskovanjem na področju gospodarstva ter član organov upravljanja take organizacije;
2.	član organa upravljanja združenja delovnih in drugih organizacij na področju gospodarstva;
3.	kmet, ki je član kmetijske zadruge ali druge
delovne organizacije;	f
4.	obrtnik, ki je član zbornice;
5.	kmetijski in obrtniški delavci, ki delajo izven delovne organizacije;
6.	funkcionar sindikata, v katerega so včlanjeni delovni ljudje na področju gospodarstva.
«
6.	člen
Za poslanca Prosvetno-kulturnega zbora je lahko izvoljen: 1
1. delovni človek v delovni organizaciji ali v drugi delovni skupnosti in član organa upravljanja v delovni organizaciji in v delovni skupnosti na področju pro-
svete, znanosti, umetnosti in na drugih področjih kulture in telesne kulture;
2.	samostojni znanstvenik, umetnik in drugi kulturni delavec;
3.	član založniškega sveta ali ustreznega drugega organa upravljanja delovne organizacije;
4.	član organa upravljanja združenja delovnih organizacij na področjih iz 1. točke tega člena;
5.	funkcionar sindikata, v l^terega so včlanjeni delovni ljudje na področjih iz 1. točke tega člena.
fr
7.	člen
Za poslanca Socialno-zdravstvenega zbora je lahko izvoljen:
1.	delovni človek v delovni organizaciji ali v drugi delovni skupnosti in član organa upravljanja v delovni organizaciji in delovni skupnosti na področju zdravstva in socialnih služb, kakor tudi delovni človek v delovni organizaciji, ki se ukvarja z znanstvenim raziskovanjem na področju zdravstva in socialnih služb ter član organa upravljanja take organizacije;
2.	član organa upravljanja združenja delovnih organizacij na področju zdravstva in socialnih služb;
3.	funkcionar sindikata, v katerega so včlanjeni delovni ljudje na področju zdravstva in socialnih služb.
,	5. člen
Za poslanca Organizacijsko-političnega zbora j® lahko izvoljen:
1.	član organa upravljanja vsake delovne organizacije ali druge delovne skupnosti;
2.	član organa upravljanja združenja delovnih organizacij;
3.	funkcionar družbeno-politične organizacije ah društva, katerih dejavnost se nanaša na vprašanja s področja družbeno-političnega sistema.
9.	člen
Za poslanca vsakega posameznega zbora delovnih skupnosti je lahko izvoljen tudi delovni človek, hi dela v državnem organu in funkcionar družbeno-politične organizacije ali društva, ki se javno ukvarja z dejavnostjo z ustreznega področja.
Za poslanca vsakega posameznega zbora delovnih skupnosti je lahko izvoljen samo občan, ki ima splošno volilno pravico.
10.	člen
Volitve poslancev Skupščine SR Slovenije razpiš® predsednik Skupščine.
Volitve za poslanska mesta članov Skupščine, hi jim poteče mandat, morajo biti opravljene najpozneje 15 dni pred potekom mandata.
V primeru razpusta posameznega zbora Skupščine SR Slovenije morajo biti volitve razpisane najpozneje 15 dni po razpustu.
Od dneva razpisa volitev do dneva volitev ne sme poteči manj kot en mesec in ne več kot dva mes®®3’
i
11.	člen
Imenovani funkcionar in delavec v državnem orga' nu ter sodnik ne more biti hkrati poslanec Republiškega zbora.
Imenovani funkcionar oziroma delavec v republiškem organu, sodnik Ustavnega sodišča SRS ali drugega republiškega sodišča ne more biti hkrati poslanec nobenega zbora delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije.
Določbe prvega odstavka se ne uporabljajo za aktivne oficirje.
Funkcionarju, delavcu ali sodniku iz prvega in drugega odstavka, ki je izvoljen za poslanca Skupščine SR Slovenije, preneha služba oziroma funkcija, ko je njegov mandat verificiran.
%
12.	člen
Od skupnega števila poslanskih mest za posamezni -bor Skupščine SR Slovenije se dodeli vsaki občini toliko mandatov, kot ji pripada glede na število prebivalstva po količniku; količnik se določi po razmerju fned številom prebivalcev v SR Sloveniji in številom Poslancev posameznega zbora. Poslanska mesta, ki preostanejo, se dodelijo po vrsti med občine, ki imajo največji ostanek nad količnikom.
Občina, ki po gornji razdelitvi ne dobi nobenega Poslanskega mandata v zborih delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije, se združi s sosednjo občino v enotno območje, na katerem se voli eden ali več poslancev v zbore delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije.
13.	člen
Poslanci Sku{£čine SR Slovenije se volijo po volilnih enotah.
Volilne enote se določijo za vsak zbor Skupščine SR Slovenije tako, da se v volilni enoti voli po en poslanec ustreznega zbora Skupščine SR Slovenije.
Občina, v kateri se voli en poslanec posameznega zbora Skupščine SR Slovenije, je volilna enota za volitve v ta zbor.
Občina, v kateri se voli več poslancev posameznega zbora Skupščine SR Slovenije, se deli na toliko volilnih enot za volitve v ta zbor, kolikor poslancev tega zbora se voii v občini.
Volilna enota za volitve v vsak zbor delovnih skupnog^ Skupščine SR Slovenije je tudi enotno ob-b'očje dveh občin, ki se združita po drugem odstavku 12- člena tega zakona, če se na tem območju voli en f)0slanec. Če pa se na tem območju volita dva ali več Poslancev, se to območje deli na toliko volilnih enot, kolikor poslancev se voli na tem območju.
14.	člen
Volilne enote se določijo s posebnim zakonom.
Volilne enote se določijo na temelju podatkov Mošnega popisa prebivalstva.
15.	člen
Ve*	ne more biti pri istih volitvah kandidiran v
kot eni volilni enoti in tudi ne za poslanca dveh
v«č zborov Skupščine SR Slovenije.
16.	člen
PfgJ^Pdidate za poslance Republiškega zbora lahko
a8ajo zbori volivcev in tudi s tem zakonom do-
ločeno število volivcev (v nadaljnjem besedilu; skupina volivcev).
17.	člen
Kandidate za poslance zborov delovnih skupnosti lahko predlagajo zbori delovnih ljudi v delovnih organizacijah in drugih delovnih skupnostih iz ustreznega področja.
Kandidate za poslance teh zborov lahko predlagajo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, na svojih zborih tudi drugi delovni ljudje, ki se ukvarjajo z dejavnostjo z ustreznega področja.
18.	člen
Občani in njihova društva, družbeno-politične in druge organizacije ter delovne skupnosti imajo pravico, da v pripravah zborov volivcev in zborov delovnih ljudi, na katerih se določajo kandidati za republiške poslance, uveljavljajo kandidate za republiške poslance.
Socialistična zveza delovnega ljudstva kot nosilec in organizator družbeno-politične aktivnosti na volitvah organizira široke posvete družbeno-političnih, delovnih in drugih samoupravnih organizacij in občanov o merilih za sestavo skupščin in daje pobudo za uveljavljanje kandidatov na zborih volivcev. V ta namen organizirajo organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi in drugimi organizacijami take oblike družbeno-politične aktivnosti, ki omogočajo občanom najširšo pobudo in neposredno sodelovanje pri uveljavljanju in obravnavi predlogov za določitev kandidatov za republiške poslance in v javnih obravnavah seznanjajo volivce s predlogi za kandidate.
19.	člen
Volitve poslancev se za vse zbore Skupščine SR Slovenije opravijo isti dan v vseh občinskih skupščinah na vsem območju SR Slovenije.
Volivci volijo poslance Republiškega zbora v vsej SR Sloveniji isti dan, in sicer v nedeljo.
Z aktom o razpisu volitev se določi dan volitev.
Od dneva volitev poslancev Republiškega zbora v občinskih skupščinah pa do dneva neposrednih volitev teh poslancev ne sme preteči več kot 15 dni.
20.	člen
\
Poslanec Republiškega zbora postane kandidat, ki je bil izvoljen v občinski skupščini z večino, ki jo določa ta zakon, če je zanj glasovala večina vseh volivcev z območja volilne enote, med več kandidati, izvoljenimi v občinski skupščini, pa tisti, ki je dobil največ glasov v volilni enoti.
Poslanec zbora delovnih skupnosti postane kandidat, ki je bil z večino, določeno s tem zakonom, izvoljen v občinski skupščini oziroma v občinskih skupščinah.
21.	člen
Vsak zbor Skupščine SR Slovenije opravi verifikacijo mandatov svojih članov.
V primeru razpusta posameznega zbora Skupščine SR Slovenije se mora seja novo izvoljenega zbora zaradi verifikacije mandatov opraviti najpozneje v 15 dneh po opravljenih volitvah.
2. Odpoklic
22.	člen
Volivci lahko odpokličejo poslanca Skupščine SR Slovenije, ki so ga izvolili.
Poslanca Republiškega zbora lahko odpokličejo volivci, ki so ga izvolili.
Poslanca vsakega zbora delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije lahko odpokliče občinska skupščina oziroma občinske skupščine, ki so ga izvolile.
23.	člen
Poslanec Republiškega zbora je odpoklican, Se je za odpoklic glasovala večina vseh volivcev v volilni enoti, v kateri je bil izvoljen.
Poslanec v zboru delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije je odpoklican, če sta za odpoklic glasovali dve tretjini vseh odbornikov občinske skupščine, oziroma dve tretjini vseh odbornikov vsake od občinskih skupščin, ki so ga izvolile.
24.	člen
Poslancu, ki je odpoklican, preneha mandat, ko Skupščina SR Slovenije ugotovi, da mu je prenehal mandat zaradi odpoklica.
3. Skupne določbe o volitvah in odpoklicu
25.	člen
Volivci in odborniki občinske skupščine glasujejo osebno.
Glasovanje je tajno. Glasuje se z glasovnicami.
26.	člen
Kdor je vpisan v volilnem imeniku, se mu ne sme vzeti glasovalna pravica in tudi ne preprečiti glasovanje.
27.	člen
Svoboda pri odločanju volivcev in tajnost glasovanja se ne smeta omejevati.
Noben državni organ ali uradna oseba ne sme poklicati volivca na odgovornost zaradi glasovanja in tudi ne od njega zahtevati, naj pove, kako je glasoval ali zakaj ni glasoval, oziroma ali je glasoval za odpoklic ali proti odpoklicu.
28.	člen
Volitve in postopek za odpoklic vodijo volilne komisije in volilni odbori.
Volilni organi so pri svojem delu neodvisni od drugih državnih organov in delajo po zakonu in drugih na podlagi zakona izdanih predpisih.
Volilne komisije se imenujejo za štiri leta. II.
II.	poglavje VOLILNI ORGANI
29.	člen
Volilne komisije so:
1.	Republiška volilna komisija s sedežem v Ljubljani;
2.	občinske volilne komisije.
30.	člen
Republiško volilno komisijo sestavljajo predsednik, tajnik in pet članov.
Občinsko volilno komisijo sestavljajo predsednik, tajnik in en član.
Predsednik, tajnik in vsak član volilne komisije imajo namestnike.
31.	člen
Republiško volilno komisijo imenuje Republiški zbor Skupščine SR Slovenije, občinske volilne komisije pa Republiška volilna komisija.
Za predsednika Republiške volilne komisije in njegovega namestnika se imenuje sodnik Vrhovnega sodišča SR Slovenije, za predsednika občinske volilne komisije in njegovega namestnika pa sodnik okrožnega ali občinskega sodišča.
Imenovanja in spremembe volilnih komisij se objavijo v »Uradnem listu SRS«.
32.	člen
Republiška volilna komisija ima tele naloge:
1.	skrbi za zakonitost volitev;
2.	usklajuje delo in daje strokovna in tehnična navodila občinskim volilnim komisijam v zvezi z izvajanjem volitev;
3.	določa enotne standarde za volilni material >n druge materialne pogoje za izvedbo volilnih opravil ter nadzoruje, kako se ti standardi izvajajo;
4.	objavlja izid volitev poslancev za Skupščino SR Slovenije in izid glasovanja o odpoklicu;
5.	daje pojasnila o uporabi določb tega zakona 0 volilnem postopku;
6.	opravlja druge naloge po določbah tega zakona-
Republiška volilna komisija predpiše obrazce za
izvršitev tega zakona.
Republiška volilna komisija določi, katere volilo® spise, v kakšnem roku in na kakšen način ji mora P°' slati občinska volilna komisija, lahko pa tudi določa * da občinska volilna komisija določen čas hrani po*8' mezne volilne spise.
Materialna sredstva za izvedbo volitev zagotovi Skupščina SR Slovenije.
Sredstva za kritje stroškov za volitve republiški*1 poslancev se zagotovijo v republiškem proračunu.
Ustrezen del sredstev iz prejšnjega odstavka s® dodeli občinam in sicer po enotnih merilih, ki jih h® loči Republiška volilna komisija ob upoštevanju 6,00	.
nih standardov za volilni material in drugih materi8 nih pogojev za izvedbo volilnih opravil.
Republiška volilna komisija določi, kako se uP° mbijajo ta sredstva in nadzoruje njihovo uporabo-
33.	člen
Občinska volilna komisija ima tele naloge:
1.	tehnično pripravlja volitve;	...
2.	imenuje volilne odbore, skrbi za pravilnost d® volilnih odborov in nadzoruje njihovo delo;
3.	potrjuje kandidature za volitve poslancev;
4.	ugotavlja volilne izide in razglaša, kateri kandidati so bili na njenem območju izvoljeni za poslance; ugotavlja izide glasovanja o odpoklicu poslancev;
5.	daje poročila o izidu volitev in glasovanja o odpoklicu na svojem območju;
6.	opravlja druge naloge po določbah tega zakona.
Ce se dve občini združita v enotno območje za volitve poslancev zborov delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije, opravlja naloge iz prejšnjega odstavka glede volitev v te zbore na območju teh dveh občin tista občinska volilna komisija, ki jo določi Republiška volilna komisija.
34.	člen
V primerih, v katerih po določbah tega zakona občani neposredno glasujejo na voliščih, vodijo glasovanje volilni odbori. Volilni odbor skrbi za pravilnost in tajnost glasovanja. Volilni odbor se postavi za vsako volišče.
Volilni odbor sestavljajo predsednik in dva člana; Vsak od njih ima namestnika. Imenuje jih občinska volilna komisija izmed občanov, ki imajo volilno pravico. Odločbo 0 imenovanju volilnega odbora izda volilna komisija predsedniku volilnega odbora; predsednik obvesti o imenovanju oba člana in namestnika.
35.	člen
Sejo občinske skupščine, na kateri se volijo poslan-ci Skupščine SR Slovenije, vodi predsednik občinske skupščine ob sodelovanju dveh odbornikov, ki ju izvoli °bčinska skupščina izmed sebe.
36.	člen
Člani volilnih komisij in volilnih odborov ter nji-hovi namestniki so lahko samo osebe, ki imajo volilno Pravico.
Člani volilne komisije in volilnega odbora ter nji-^°Vi namestniki ne morejo biti kandidati za poslanca; J* dajo svojo privolitev na kandidaturo, jim preneha hnkcija člana oziroma namestnika v teh organih.
, Poslanec, o čigar odpoklicu se glasuje, ne more član ali namestnik člana volilne komisije ali Volil-odbora, ki vodi glasovanje o odpoklicu.
37.	člen
v Volilni organi sklepajo veljavno z večino glasov **h svojih članov.
alti ^b^ske volilne komisije in volilni odbori so <l6Pčni samo v polni sestavi.
38.	člen
tv. državni organi in organi družbenega upravljanja iT^Jo pomagati volilnim komisijam in volilnim od-Qrn pri njihovem delu.
1^ krovni organi ter delovne in druge organizacije Itj dati volilni komisiji na njeno zahtevo podatke, ^ Potrebuje pri svojem delu.
III.	poglavje
PREDLAGANJE KANDIDATOV
A. Predlaganje kandidatov za poslance Republiškega zbora
a) Po zborih volivcev
39.	člen
Predlaganje kandidatov za poslance Republiškega zbora se opravi na zborih volivcev.
Zbori volivcev po tem zakonu se sklicujejo za območja, za katera se sklicujejo zbori volivcev pri volitvah odbornikov občinskega zbora.
Najpozneje tri dni po razpisu volitev razglasi občinska volilna komisija območja zborov volivcev. Objavo razglasi na sedežu občine in v vseh naseljih.
40.	člen
Zbor volivcev skliče predsednik občinske skupščine najpozneje v treh dneh od dneva, ko so objavljena območja zborov volivcev.
Ce predsednik občinske skupščine ne skliče zbora volivcev v roku iz prejšnjega odstavka, ga skliče v nadaljnjih petih dneh občinska volilna komisija.
Sklicanje zborov volivcev se razglasi najpozneje tri dni pred opravo zbora na običajen način z navedbo dnevnega reda zbora.
Cas in kraj zbora se določi tako, da se omogoči udeležba kar največjemu številu volivcev.
41.	člen
Zbor volivcev, ki je sklican zaradi predlaganja kandidatov, se lahko opravi, če je navzočih najmanj desetina vseh volivcev z območja za katero je zbor sklican, najmanj pa 50 volivcev. Ce je na območju zbora volivcev manj kot 100 volivcev, se zbor lahko opravi, če je prisotna najmanj tretjina volivcev z območja zbora.
Ce na zboru ni navzočih toliko volivcev, kot je določeno v prejšnjem odstavku, se lahko čez eno uro od časa, ki je bil določen za začetek zbora, opravi zbor volivcev s prisotnimi volivci; lahko pa se oprava zbora odloži oziroma se skliče nov zbor volivcev. '
42.	člen
Na zboru volivcev imajo pravico predlagati in glasovati samo osebe, ki imajo volilno pravico in ki prebivajo na območju, za katero je zbor sklican.
43.	člen
Predsednik občinske skupščine ali odbornik občinskega zbora, ki ga on določi, začne zbor volivcev in ga vodi do izvolitve predsedstva zbora. Ce je sklicala zbor volivcev občinska volilna komisija, začne zbor in ga vodi do izvolitve predsedstva zbora oseba, ki jo določi občinska volilna komisija.
44.	člen
Delo zbora volivcev vodi predsedstvo zbora, ki ga volivci izvolijo na zboru izmed sebe. ^Predsedstvo zbora sestavljajo predsedujoči in dva člana.
Zbor volivcev izvoli izmed sebe tudi dva overiteija zapisnika.
45.	člen
Predsedujoči razloži namen zbora in način njegovega dela; v ta namen prebere določbe 42. člena ter 44. do 48. člena tega zakona.
Dnevni red zbora obsega:
1.	predlaganje kandidatov jn
2.	določitev kandidatov.
46.	člen
Po določitvi dnevnega reda se začne predlaganje kandidatov.
Vsak volivec ima pravico, da predlaga po enega kandidata. Predlog, ki ga podpirajo najmanj Štirje volivci, je treba prevzeti v listo kandidatov, o katerih zbor glasuje.
Predlogi se dajejo ustno.
47.	člen
Po končanem predlaganju kandidatov določi zbor volivcev kandidate za poslance Republiškega zbora.
Volivci glasujejo o vsakem predlaganem kandidatu posebej. Glasuje se po vrsti, kakor so bili kandidati predlagani. Glasuje se javno z dviganjem rok. Po potrebi se glasovi preštejejo. Vsakih pet volivcev ima pravico zahtevati, da se glasovi preštejejo.
48.	člen
Od predlaganih kandidatov je sprejet vsak kandidat, za katerega je glasovala večina navzočih volivcev. Ce nobeden izmed predlaganih kandidatov ni dobil večine glasov, se ponovi predlaganje in določanje kandidatov.
Po končanem glasovanju predsednik zbora objavi izid glasovanja in posebej, kateri od predlaganih kandidatov so bili sprejeti kot kandidati zbora volivcev.
Zbor volivcev lahko obvesti druge zbore volivcev z območja volilne enote, kateri kandidati so bili sprejeti kot kandidati zbora volivcev.
49.	člen
O delu zbora volivcev se piše zapisnik. Zapisnik podpišejo predsedujoči, zapisnikar in oba overiteija.
Tajnik občinske skupščine mora priskrbeti zapisnikarja. Zbor vrtivcev lahko izvoli za zapisnikarja tudi koga drugega.
Zapisnik o delu zbora volivcev obsega zlasti: dan in uro začetka zbora in kraj, kjer je bil zbor; označb:, območja, za katero je bil sklican zbor; kdo je sklical zbor in kdo ga je začel; priimek in rojstno ime članov predsedstva zbora, zapisnikarja in overiteljev zapisnika; skupno število volivcev, ki so vpisani v volilnem imeniku na območju zbora; število navzočih volivcev; dnevni red zbora, kateri kandidati so bili predlagani in kateri so bili sprejeti ter s kolikšnim številom glasov; kako je bil ugotovljen izid glasovanja; druge okoliščine, ki so pomembne za delo zbora, in uro, ko je bil zbor končan.
50.	člen
Na podlagi sklepa zborov volivcev se sestavi predlog kandidature. Predlog kandidature obsega:
1.	navedbo, da se vlaga predlog kandidature za volitve poslancev v Republiški zbor, za katero volilno enoto se vlaga, in dan volitev v občinski skupščini;
2.	navedbo, da je bil predlog sprejet na zboru volivcev, kje in kdaj je bil zbor in za katero območje;
3.	priimek, rojstno ime in prebivališče vseh na zboru volivcev določenih kandidatov.
Predlog kandidature zbora volivcev podpiše tisti, ki je predsedoval zboru. Poleg podpisa je treba navesti tudi priimek, rojstno ime ter poklic in prebivališče. Njegov podpis mora biti overjen od pristojnega organa za overitve.
Predlogu kandidature zbora volivcev je treba pri" ložiti zapisnik o delu zbora volivcev.
51.	člen
Kandidat zborov volivcev postane vsak kandidat, ki so ga predlagali zbori volivcev, na katerih območju je najmanj desetina vseh volivcev, vpisanih v volilnem imeniku na območju volilne enote.
b) Po skupini volivcev
52.	člen
Kandidate za poslanca Republiškega zbora lahko predlaga tudi skupina volivcev. Predlog kandidature mora podpisati najmanj sto volivcev, ki so vpisani v volilnem imeniku za območje volilne enote. Predlagatelji kandidature morajo biti iz najmanj polovice območij zborov volivcev v volilni enoti, in sicer tako, da mora biti najmanj pet predlagateljev Iz območja vsakega od teh zborov volivcev.
53.	člen
Predlog kandidature, ki ga vloži skupina volivcev, obsega:
1.	navedbo, da se vlaga predlog kandidature z0 volitve poslancev Republiškega zbora, za katero volilu0 enoto se vlaga in dan volitev;
2.	priimek, rojstno ime in prebivališče kandidata-
Predlog kandidature podpišejo vsi predlagatelj*-
Poleg podpisa vsakega predlagatelja je treba navesti njegovo prebivališče. Podpisi predlagateljev morajo bit* overjeni od pristojnega organa za overitve.
54.	člen
Predlogu kandidature je treba priložiti;
1.	pismeno privolitev kandidata v kandidaturo; l2' java mora biti overjena od pristojnega organa za overitve;
2.	potrdilo pristojnega občinskega upravnega org0' na, da imajo podpisniki kandidature volilno pravic0 v volilni enoti, za katero je vložena kandidatura; 1° potrdilo se lahko da na samem predlogu kandidatur®
55.	člen
Isti volivec je lahko predlagatelj samo za eno kandidaturo, ki jo vloži skupina volivcev. Ce podpiše kd° kot predlagatelj dvoje ali več predlogov kandidatur-se šteje za predlagatelja samo tiste kandidature, ki bila najprej predložena v potrditev.
B. Predlaganje kandidatov za poslance zborov delovnih skupnosti po zborih delovnih ljudi
56.	člen
Kandidate za poslance zborov delovnih skupnosti predlagajo zbori delovnih ljudi.
Zbori delovnih ljudi po tem zakonu se opravijo praviloma za tiste delovne organizacije (gospodarske organizacije, kmetijske zadruge, zavodi) in delovne skupnosti v državnem organu, družbeno-politični organizaciji oziroma društvu (delovna skupnost), za katere se opravijo zbori delovnih ljudi za predlaganje kandidatov za odbornike zbora delovnih skupnosti občinske skupščine.
57.	člen
Predlaganje poslanskih kandidatov za Gospodarski zbor se opravi na zborih delovnih ljudi v. delovnih organizacijah na področju proizvodnje, prometa in zvez, trgovine, gostinstva, obrtništva, komunalnih dejavnosti, bančništva, založniških, časopisnih in drugih gospodarskih dejavnosti.
Zbor delovnih ljudi sestavljajo vsi delovni ljudje, ki delajo v delovni organizaciji oziroma delovni skupnosti, kmetje — člani zadruge ter člani njihovih gospodarstev, ki se po statutu zadruge štejejo kot njeni člani, kmetje — člani drugih delovnih organizacij, kmetijski delavci, ki delajo izven delovne organizacije, obrtniki — člani zbornice in obrtniški delavci, ki delajo izven delovne organizacije.
58.	člen
Predlaganje poslanskih kandidatov za Prosvetno-kulturni zbor se opravi na zborih delovnih ljudi v delovnih organizacijah in drugih delovnih skupnostih na področju prosvete, znanosti, umetnosti in na drugih Področjih kulture in telesne kulture (osnovne, srednje, višje in visoke šole, fakultete, znanstveni zavodi, mu-2®ji, knjižnice, gledališča, akademije, radijske in televizijske postaje, založniški in časopisni zavodi, zavodi da področju informativne službe in dr.).
Zbor delovnih ljudi v delovni organizaciji in v delovni skupnosti na področjih iz prvega odstavka tega ^lena sestavljajo vsi delovni ljudje, ki delajo v tej or-Sanizaciji oziroma skupnosti.
59.	člen
Predlaganje poslanskih kandidatov za Socialno-zdravstveni zbor se opravi na zborih delovnih ljudi v 'klovnih organizacijah oziroma delovnih skupnostih da področju zdravstva in socialnih služb (bolnice, Nravstveni domovi, zdravstvene postaje, dispanzerji, Nravstveni centri, zavddi za zdravstveno varstvo, lekarne, naravna zdravilišča, centri za rehabilitacijo, ^htri za socialno delo, zavodi za mladino in odrasle, Nvodi za dnevno varstvo otrok, socialni zavodi, zavodi N socialno zavarovanje in dr.).
Zbor delovnih ljudi v delovni organizaciji oziroma J’ delovni skupnosti na področjih iz prvega odstavka te8a člena sestavljajo vsi delovni ljudje, ki delajo v el organizaciji oziroma delovni skupnosti.
60.	člen
Predlaganje poslanskih kandidatov za Organiza-cijsko-politični zbor se opravi na zborih delovnih ljudi v vseh delovnih organizacijah in delovnih skupnostih v državnih organih, družbeno-političnih organizacijah kakor tudi v društvih.
Zbor delovnih ljudi v delovni organizaciji in delovni skupnosti v državnem organu, družbeno-politični organizaciji oziroma društvu sestavljajo vsi delovni ljudje, ki delajo v tej organizaciji oziroma v delovni skupnosti.
61.	člen
Občinska volilna komisija objavi najpozneje v treh dneh od dneva razpisa volitev, za katero delovno organizacijo, obratno ali poslovno enoto oziroma delovno skupnost v državnem organu, družbeno-politični organizaciji ali društvu se opravi poseben zbor ter za katere od teh organizacij oziroma delovnih skupnosti se opravijo skupni zbori zaradi predlaganja kandidatov za poslance ter tudi kraj zbora.
62.	člen
Zbor delovnih ljudi skliče najpozneje v treh dneh po objavi iz prejšnjega člena predsednik delavskega sveta, predsednik zadružnega sveta oziroma njim ustrezajoč funkcionar v organu upravljanja; v obratih ali drugih poslovnih enotah, ki nimajo organa upravljanja, pa vodja delovne enote, za katero se skliče zbor; v delovni skupnosti skliče zbor funkcionar, ki vodi delo organa oziroma službe (sklicatelj zbora).
Ce je zbor delovnih ljudi skupen za dve ali več organizacij oziroma delovnih skupnosti, ga skliče predstavnik tiste organizacije oziroma delovne skupnosti, v kateri je zbor, oziroma funkcionar, ki vodi organ oziroma službo.
. Sklicanje zbora delovnih ljudi se objavi najpozneje tri dni pred zborom v vseh obratih in delavnicah organizacije z navedbo dnevnega reda.
Cas in kraj zbora je treba določiti tako, da se ga lahko udeleži kar največ delovnih ljudi.
63.	člen
Sklicatelj začne zbor delovnih ljudi in ga vodi do izvolitve predsedstva.
Na zboru delovnih ljudi imajo pravico predlagati in glasovati samo delovni ljudje, ki delajo v delovni organizaciji oziroma v delovni skupnosti, za katero se opravi zbor, oziroma drugi delovni ljudje, ki imajo pravico sodelovati na zboru in imajo splošno volilno pravico.
64.	člen
Kolikor v prejšnjih členih ni drugače določeno, se za delo zborov delovnih ljudi primerno uporabljajo določbe 39. do 50. člena tega zakona.
65.	člen
Kandidat zborov delovnih ljudi v delovnih organizacijah oziroma v delovnih skupnostih postane tisti, ki so ga predlagali zbori delovnih ljudi v delovnih organizacijah oziroma v delovnih skupnostih, v katerih je najmanj desetina vseh delovnih ljudi z ustreznega področja na območju volilne enote.
IV.	poglavje
POTRJEVANJE KANDIDATUR
66.	člen
Predlog kandidature se predloži občinski volilni komisiji najpozneje petnajst dni pred dnevom, ki je določen za volitve poslancev v občinski skupščini.
Podpisnik predloga kandidature zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi ter prvi trije podpisniki predloga skupine volivcev se štejejo za vlagatelje predloga kandidature.
X	/	N
67.	člen
Občinska volilna komisija preizkusi takoj po prejemu predloga kandidature, ali je predlog pravočasno vložen in ali je sestavljen po določbah tega zakona kakor tudi, ali je dana overjena pismena privolitev kandidata v kandidaturo.
Ce komisija ugotovi samo formalne pomanjkljivosti, zahteva najpozneje v 24 urah od predlagateljev, naj jih v treh dneh odpravijo.
Ce je predlog kandidature vložen po preteku predpisanega roka, ali če predlagatelji niso postopali po določbah prejšnjega odstavka, zavrne komisija z odločbo tak predlog kandidature.
68.	člen
Ce predlogi kandidature zborov volivcev oziroma zborov delovnih ljudi nimajo pomanjkljivosti oziroma če so bile ugotovljene pomanjkljivosti v določenem roku odpravljene, preizkusi komisija, ali je glede predlaganih kandidatov izpolnjen pogoj iz 51. oziroma 65. člena tega zakona.
69.	člen •
Ce je pogoj iz prejšnjega člena izpolnjen, komisija potrdi vloženo kandidaturo. Ce ta pogoj ni izpolnjen, ugotovi volilna komisija to z obrazloženo odločbo in jo pošlje vlagateljem vseh prizadetih predlogov.
Ce občinska volilna komisija ugotovi, da kakšen. kandidat po zakonu ne more biti voljen za poslanca, zavrne z odločbo predloge te kandidature in pošlje odločbo vlagateljem teh predlogov.
70.	člen
Odločbo o potrditvi ali zavrnitvi kandidature, ki so jo predlagali zbori volivcev ali zbori delovnih ljudi oziroma odločbo, s katero se ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za potrditev kandidature, izda občinska volilna komisija najpozneje v 48 urah po poteku roka za vlaganje predlogov kandidatur v potrditev oziroma 48 ur po poteku roka, določenega vlagateljem za odpravo pomanjkljivosti.
V odločbi o potrditvi kandidature se navede dan in ura, ko je bil za posameznega kandidata sprejet predlog kandidature, ter katera je po vrstnem redu kandidatura.	,
Vrstni red kandidature, ki so jo predložili zbori volivcev oziroma zbori delovnih ljudi, se določi po času, ko je za posameznega kandidata sprejet zadnji predlog kandidature. Ce zadnji predlog posameznega zbora, ki je potreben za potrditev kandidature, obsega dva ali več kandidatov, ki jih obsegajo že prejšnji
predlogi, se določi vrstni red njihovih kandidatur po vrsti, v kateri so imena teh kandidatov navedena v zadnjem predlogu.
71.	člen
Ce v predlogu kandidature skupine volivcev, ni po-mankljivosti ali če se te pomanjkljivosti odpravijo, potrdi občinska volilna komisija kandidaturo najpozneje v 48 urah po prejemu predloga; v odločbi o potrditvi kandidature navede tudi uro, ko je bila sprejeta in katera je po vrstnem redu kandidatura.
72.	člen
Ce je bil predlog kandidature vrnjen vlagateljem zaradi odprave formalnih pomanjkljivosti in vlagatelji v določenem roku to storijo, se šteje, da je bil predlog vložen takrat, ko je bil prvič predložen komisiji.
73.	člen
Občinska volilna komisija mora razglasiti v svojih uradnih prostorih vsako potrjeno kandidaturo takoj, ko jo potrdi. Ta objava nadomešča dostavitev odločbe o potrditvi kandidature vlagateljem.
Odločbe o potrditvi kandidature za vsak zbor Skupščine SR Slovenije pošlje občinska volilna komisija občinski skupščini oziroma občinskim skupščinam na območju volilne enote, odločbe o potrditvi kandidature za poslance zborov delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije pošlje tudi Republiški volilni komisiji.
74.	člen
Ce do poteka roka, določenega za vlaganje predlogov kandidatur v potrditev ni predložena v potrditev nobena kandidatura ali pa so vsi predlogi kandidatur zavrnjeni, lahko zbori volivcev oziroma zbori delovnih ljudi predlagajo nove kandidate, vendar najpozneje dni pred dnevom volitev.
Najmanj 20 volivcev z območja, za katero se sklicuje zbor volivcev, oziroma najmanj 20 delovnih ljudi zaposlenih v delovni organizaciji oziroma v delovni skupnosti, za katere se opravi zbor delovnih ljudi> lahko zahteva sklicanje zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi.
Ce zbor ni sklican najpozneje v 24 urah po tem, ko je bil dan pismeni predlog za sklicanje zbora, lahko skličejo zbor predlagatelji sami; to morajo takoj pl®' meno sporočiti občinski volilni komisiji. V tem primeru začne in vodi zbor do izvolitve predsedstva oseba, ki jo določi občinska volilna komisija.
Glede sklicanja in dela teh zborov se primem0 uporabljajo določbe 39. do 51. člena in 56. do 65. člena tega zakona.
75.	člen
Ce kandidat s potrjene kandidature umre ali, & ne izpolnjuje pogojev za kandidata, lahko zbor oziroma skupina, ki ga je predlagala, predlaga občinsk' volilni komisiji v potrditev drugega kandidata. Kandidatura novega kandidata obdrži vrstni red, ki ga ^ imela kandidatura prvotnega kandidata.
Glede sklicanja zborov volivcev ali zborov delovnih ljudi zaradi predlaganja novega kandidata veljal0 določbe drugega do četrtega odstavka 74. člena *ega zakona.
Predlog nove kandidature, ki ga vloži skupina volivcev, mora podpisati določeno število volivcev (52. člen zakona), med podpisniki mora biti najmanj polovica predlagateljev, ki so podpisali predlog prvotne kandidature.
Predlog kandidature po prejšnjih odstavkih je treba predložiti občinski volilni komisiji najpozneje 10 dni pred dnevom volitev.
76.	člen
Zbori volivcev oziroma delovnih ljudi ter skupina volivcev lahko umaknejo potrjeno kandidaturo, ki so jo predložili v potrditev. Umik kandidature velja, če je umaknilo kandidaturo najmanj dve tretjini tistih zborov, ki so jo predlagali oziroma najmanj dve tretjini podpisnikov kandidature, ki jo je predlagala skupina.
Zbori volivcev oziroma delovnih ljudi ter skupina volivcev lahko najmanj 10 dni pred dnevom volitev namesto kandidata, katerega kandidatura je bila umaknjena, predlagajo v potrditev občinski volilni komisiji drugega kandidati.
/ Glede sklicanja zborov volivcev zaradi predlaganja novega kandidata in dela teh zborov veljajo določbe drugega do četrtega odstavka 74. člena tega zakona
77.	člen
Vsak kandidat lahko odstopi od potrjene kandidature.
Odstop od kandidature se poda pismeno pri pristojni občinski volilni komisiji.
Ce kandidat odstopi od kandidature, lahko pred-iagajo zbori oziroma skupina, ki so predlagali njegovo kandidaturo, najpozneje 10 dni pred dnevom volitev pristojni občinski volilni komisiji v potrditev drugega kandidata.
Glede sklicanja zborov volivcev zaradi predlaganja novega kandidata in dela teh zborov veljajo določbe drugega do četrtega odstavka 74. člena tega zakona.
78., člen
Ce je kandidatura razveljavljena ali umaknjena ali če kandidat odstopi od potrjene kandidature ali umre, nova kandidatura pa ni vložena najpozneje 10 dni pred volitvami, se opravijo določenega dne volitve na podlagi preostalih potrjenih kandidatur.
Ce kakšen kandidat s potrjene kandidature umre aU izgubi volilno pravico zadnjih deset dni pred dnevom volitev ali če v primerih iz prejšnjega odstavka ui nobene druge potrjene kandidature, se volitve ne opravijo določenega dne, ampak največ 30 dni pozneje,
V	primerih iz prejšnjega odstavka je treba vložiti Predloge novih kandidatur najpozneje 10 dni pred dnevom, ki je določen za poznejše volitve.
Ce so v primerih iz drugega odstavka tega člena Prvotnega kandidata predlagali zbori volivcev oziroma 2bori delovnih ljudi, skliče občinska volilna komisija zbore, ki naj določijo novega kandidata, najpozneje Peti dan od dneva, ki je bil prvotno določen za volitve.
79.	člen
V	primerih iz 74. do 78. člena tega zakona veljajo Slede določitve novih kandidatov na zborih volivcev °2iroma delovnih ljudi in glede kandidature teh kan-
didatov določbe 41. do 51. člena ter 62. do 65. člena tega. zakona.
Občinska volilna komisija obravnava takšne predloge kot zelo nujne po določbah tega zakona o potrjevanju kandidatur.
80.	člen
Občinska volilna komisija mora najpozneje 10 dni, v primerih 74. do 77. člena tega zakona pa najpozneje 5 dni pred dnevom volitev poslancev v občinskih skupščinah objaviti v vseh krajih na območju volilne enote seznam vseh potrjenih kandidatur z navedbo volilnih enot in zborov, za katere so posamezni kandidati kandidirani.
V.	poglavje
VOLITVE POSLANCEV V OBČINSKI SKUPŠČINI
1.	Volitve in ugotovitev izidov glasovanja v občinski skupščini
81.	člen
Občinska skupščina voli poslance v vse zbore Skupščine SR Slovenije in za vse volilne enote z območja občine na skupni seji obeh zborov na podlagi kandidatur zborov volivcev, skupine volivcev oziroma zborov delovnih ljudi, ki jih je potrdila občinska volilna komisija.
V občinski skupščini ima pravico' voliti poslance vseh zborov Skupščine SR Slovenije vsak odbornik občinske skupščine.
82.	člen
Najpozneje pet dni pred dnevom volitev mora predsednik občinske skupščine sklicati skupno sejo obeh zborov občinske skupščine zaradi volitev poslancev. Ce predsednik ne skliče občinske skupščine v tem roku, jo skliče občinska volilna komisija.
83.	člen
Seja občinske skupščine, ki je sklicana zaradi izvolitve poslancev, se lahko opravi, če je na njej navzočih večina odbornikov vsakega zbora občinske skupščine.
Ce zaradi premajhne udeležbe seja občinske skupščine ni sklepčna, se opravi nova seja občinske skupščine najpozneje v 7 dneh po prvi seji.
84.	člen
Predsednik občinske skupščine ugotovi na začetku seje na podlagi seznama odbornikov občinske skupščine, ali je navzoče potrebno število odbornikov vsakega zbora občinske skupščine in razloži namen seje.
Skupščina izvoli izmed sebe dva odbornika, ki pomagata predsedniku pri vodenju glasovanja in ugotavljanju volilnega izida.
85.	člen
Občinska skupščina voli poslanca izmed kandidatov, ki so jih predlagali zbori volivcev oziroma delovnih ljudi ali ki jih je predložila skupina volivcev, in
katerih kandidaturo je potrdila občinska volilna komisija.
86.	člen
Poslanci se volijo z glasovnicami. Glasovnice se sestavijo posebej za volitve poslancev Republiškega zbora in posebej za volitve poslancev zborov delovnih skupnosti.
Na glasovnici za volitve poslancev Republiškega zbora se navede najprej volilna enota, za katero se voli poslanec, nato pa priimek in ime vsakega kandidata s potrjenih kandidatur, in sicer po vrsti, kakor so bile kandidature potrjene. Pred imenom vsakega kandidata mora biti zaporedna številka.
Na glasovnici za volitve poslancev zborov delovnih skupnosti se navede najprej volilna enota, za katero se volijo poslanci, nato pa priimek in ime vsakega kandidata s potrjenih kandidatur, in sicer po vrsti za: Gospodarski zbor, Prosvetno-kulturni zbor, Socialno-zdravstveni zbor in Organizacijsko-politični zbor. Imena kandidatov za poslance vsakega zbora se navedejo po vrsti, kakor so bile kandidature potrjene. Pred imenom vsakega kandidata mora biti zaporedna številka.
Glasovnica mora biti overjena s pečatom občinske skupščine.
87.	člen
Za vse zbore Skupščine SR Slovenije se postavi ena glasovalna skrinjica.
V prostoru, kjer se glasuje, je treba razobesiti razglase o potrditvi vsake kandidature za vsak zbor Skupščine SR Slovenije.
88.	člen
Predsednik izroči vsakemu odborniku občinske skupščine glasovnico in obkroži njegovo zaporedno številko v seznamu odbornikov občinske skupščine
Odbornik glasuje o vsakem kandidatu za poslanca Republiškega zbora posebej.
Odbornik lahko glasuje samo za enega kandidata za poslanca vsakega zbora delovnih skupnosti.
Glasuje se lahko samo za kandidate, katerih imena so navedena na glasovnici. Pripisovanje novih kandidatov ne velja.
89.	člen
Po končanem glasovanju ugotovi predsednik izid glasovanja za vsak zbor Skupščine SR Slovenije posebej.
Izid glasovanja se ugotovi tako, da se najprej ugotovi skupno število odbornikov po seznamu odbornikov občinske skupščine, nato pa, koliko glasov je bilo oddanih za posameznega kandidata in koliko glasovnic je v celoti ali deloma neveljavnih.
Ce se pokaže razlika med številom glasovalcev pc seznamu odbornikov občinske skupščine in številom oddanih glasovnic, velja izid glasovanja po glasovnicah.
Predsednik razglasi na seji izid glasovanja. Izid glasovanja se razglasi tudi na oglasni deski občinske skupščine.
90.	člen
O delu občinske skupščine se napravi zapisnik.
Zapisnik obsega zlasti: dan, uro začetka in kraj seje; navedbo volilne enote oziroma volilnih enot;
skupno število odbornikov občinske skupščine; število navzočih odbornikov občinske skupščine; katere kandidature so bile potrjene za posamezen zbor Skupščine SR Slovenije; koliko odbornikov občinske skupščine je glasovalo, koliko glasov je dobil vsak posamezni kandidat za posamezni zbor Skupščine SR Slovenije in koliko glasovnic je bilo neveljavnih; potek glasovanja in vse okoliščine, ki so pomembne za glasovanje, kakor tudi morebitne ugovore odbornikov občinske skupščine glede pravilnosti glasovanja tpr uro konca glasovanja.
Zapisnik podpišejo predsednik občinske skupščine in oba odbornika, ki sta sodelovala pri vodenju glasovanja.
91.	člen
Predsednik občinske skupščine dostavi nemudoma občinski volilni komisiji poseben omot z volilnimi spisi, ki obsega: seznam odbornikov občinske skupščine, na podlagi katerega se je glasovalo; glasovnice in zapisnik o delu občinske skupščine.
2.	Ugotavljanje izida glasovanja po občinski volilni komisiji
92.	člen
Izid glasovanja ugotavlja občinska volilna komisija na podlagi volilnih spisov za vsak zbor posebej-
93.	člen
V občinski skupščini je izvoljen vsak kandidat za poslanca Republiškega zbora, ki je dobil več kot polovico glasov navzočih članov občinske skupščine.
Če noben kandidat ni dobil večine iz prejšnjega odstavka, se glasovanje ponovi. Ce tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat ni dobil potrebne večine,. se ves volilni postopek ponovi.
94.	člen
, Če sodeluje v volilni enoti na volitvah za zbor delovnih skupnosti en sam kandidat, je ta^ izvoljen za poslanca, če je dobil večino glasov vseh članov občinske skupščine. Ce tvori volilno enoto več občin, ie kandidat izvoljen, če je dobil večino glasov vseh članov vsake občinske skupščine.
Cc kandidat ni dobil večine po prejšnjem odstavku, sc glasovanje ponovi. Ce tudi pri ponovnem glasovanju kandidat ni dobil potrebne večine, se ves volilni postopek ponovi. -
Ce sodelujeta v volilni enoti na volitvah za zbor delovnih skupnosti dva ali več kandidatov, je izvoljen za poslanca kandidat, ki je dobil največ glasov v občinski skupščini. Ce tvori volilno enoto več občin, ie izvoljen kandidat, ki je dobil skupno največ glasov v vseh občinskih skupščinah.
Ce je dvoje ali več kandidatov za poslanca istega zbora z največjim številom glasov dobilo enako števil0 glasov, se glasovanje ponovi med temi kandidati.
Ce noben kandidat ne dobi večine po tretjem o^' stavku tega člena, se ves volilni postopek ponovi.
95.	Člen
O delu občinske volilne komisije se napravi za vsak zbor poseben zapisnik, v katerem se navede zlasti:
1.	koliko je bilo kandidatov v vsaki volilni enoti po potrjenih kandidaturah občinske volilne komisije;
2.	priimek, rojstno ime in prebivališče vsakega kandidata;
3.	skupno število odbornikov občinske skupščine oziroma občinskih skupščin, ki so glasovali;
4.	skupno število glasov, ki jih je dobil vsak kandidat na območju volilne enote in število neveljavnih glasovnic;
5.	priimek in rojstno ime vsakega kandidata, ki je bil izvoljen za poslanca zbora.
Zapisnik podpišejo vsi člani občinske volilne komisije. Vsak član ima pravico zahtevati, da se vpišejo v zapisnik njegovo ločeno mnenje in njegove pripombe
96.	člen
Občinska volilna komisija razglasi na občinski oglasni deski za vsako volilno enoto v občini:
1.	koliko glasov je dobil vsak kandidat za posamezni zbor in koliko je bilo neveljavnih glasovnic;
2.	priimek in rojstno ime vsakega kandidata, ki je izvoljen za poslanca, in za kateri zbor Skupščine SR Slovenije.
97.	člen
Občinska volilna komisija izda izvoljenim poslancem zborov delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije potrdilo o izvolitvi.
Občinska volilna komisija pošlje zapisnik o izidu glasovanja predsedniku občinske skupščine.
Občinska volilna komisija pošlje zapisnike s potrebnimi spisi, ki se tičejo volitev poslancev zborov delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije, Republiški volilni komisiji v skladu z določbami tega zakona.
Republiška volilna komisija se sestane, brž ko dobi od vseh občinskih komisij volilne spise, ki se tičejo volitev v zbore delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije. Komisija izdela na podlagi volilnih spisov za vsak zbor delovnih skupnosti posebno poročilo o izidu volitev, in ga predloži ustreznemu zboru Skupščine SR Slovenije z volilnimi spisi.
Poročilo Republiške volilne komisije se objavi v »Uradnem listu SRS«.
98.	člen
Občinska volilna komisija obvesti Republiško volilno komisijo o izidu glasovanja v Republiški zbor v občinski skupčini ter ji dostavi volilni material.
2' Razglasitev kandidatov, ki jih je občinska skupščina izvolila v Republiški zbor
99.	člen
Republiška volilna komisija objavi v »Uradnem listu SRS« najpozneje 10 dni pred dnevom neposred-nih volitev seznam kandidatov, ki so jih občinske skupščine izvolile v Republiški zbor ter volilne enote. v katerih so bili izvoljeni.
V primerih 74. in 78. člena tega zakona objavi Republiška volilna komisija naknadno potrjene kandidature na isti način najpozneje pet dni pred dnevom Plitev.
100.	člen
Občinska volilna komisija razglasi na deski v svo-1 n uradnih prostorih imena kandidatov, izvoljenih v
občinski skupščini za Republiški zbor najpozneje sedem dni pred volitvami.
V primerih 74. in 78. člena tega zakona razglasi občinska volilna komisija potrjene kandidature najpozneje tri dni pred dnevom volitev.
Razglas obsega naziv volilne enote ter priimek in rojstno ime in prebivališče kandidata, izvoljenega v Republiški zbor.
101.	člen
Občinska volilna komisija skrbi za to, da se razglasi potrjenih kandidatur objavijo v vseh krajih volilne enote najpozneje sedem dni pred dnevom volitev. Občinski skupščini je treba poslati za vsako volišče najmanj po en izvod vsake potrjene kandidature najpozneje pet dni pred dnevom volitev.
VI.	poglavje
VOLITVE POSLANCEV V REPUBLIŠKI ZBOR
1.	Volišča in volilni material
102.	člen
Pri neposrednih volitvah poslancev Republiškega zbora glasujejo občani na voliščih, ki jih določi občinska volilna komisija na predlog za zadeve obče uprave pristojnega organa občinske skupščine.
Občinska volilna komisija določi volišča najpozneje 15 dni pred dnevom volitev.
103.	člen
Vsako volišče v občini ima svojo tekočo številko.
Najpozneje pet dni pred dnevom volitev razglasi občinska volilna komisija v vseh krajih volilne enote, kje bodo volišča in kateri volivci bodo glasovali na nosameznih voliščih.
104.	člen
Volišča se določijo tako, da glasuje na posameznem volišču približno petsto volivcev. V bolnišnicah, sanatorijih, porodnišnicah, invalidskih domovih in podobnih zavodih, v katerih je več kot petindvajset volivcev, se določijo posebna volišča.
Za volišče se določi poseben prostor.
V prostoru, kjer se glasuje, se uredi poseben prostor za glasovanje tako, da ne more nihče videti, kako volivec izpolnjuje glasovnico.
105.	člen
Najpozneje tri dni pred glasovanjem lahko vsak kandidat, o katerem se bo glasovalo, priglasi občinski volilni komisiji po enega predstavnika in njegovega namestnika za vsako volišče in za sodelovanje pri delu občinske volilne komisije. Predstavnik oziroma njegov namestnik je lahko samo, kdor ima splošno volilno pravico.
Predsednfk občinske volilne komisije izda najpozneje v 48 urah vsakemu prijavljenemu predstavniku in njegovenju namestniku posebno potrdilo, na podlagi katerega lahko sodeluje pri delu volilnega odbora oziroma komisije.
Predstavniki kandidatov imajo pravico sodelovati pri delu volilnega odbora oziroma volilne komisije, nimajo pa pravice odločati. Na njihovo zahtevo se nji hove pripombe zapišejo v zapisnik.
106.	člen
Občinska volilna komisija pripravi ob sodelovanju pristojnega občinskega upravnega organa pravočasno potrebno število glasovalnih skrinjie, tiskanih glasovnic in drug volilni material.
107.	člen
Glasovnica obsega:
1.	navedbo volilne enote in občine, v kateri je volilna enota;
2.	priimek in rojstno ime vsakega poslanca Republiškega zbora, o katerem se glasuje.
Glasovnice morajo bilfi overjene s pečatom občinske volilne komisije ali s pečatom občinske skupščine.
108.	člen
Ce je občinska skupščina izvolila v volilni enoti dva ali več kandidatov, je treba na glasovnici navesti najprej tiste kandidate, ki so jih predlagali zbori volivcev in to v takšnem vrstnem redu, kot so bili vloženi predlogi kandidatur pri občinski volilni komisiji; za temi se navedejo kandidati, ki so jih predlagale skupine volivcev in to v vrstnem redu, kot so bili vloženi predlogi kandidatur pri občinski volilni komisiji.
Pred imenom vsakega kandidata mora biti zaporedna številka.
109.	člen
Na dan pred volitvami se zberejo predsednik in člani volilnega odbora ter njihovi namestniki v prostoru, v katerem se bo glasovalo, in prevzamejo proti potrdilu od pristojnega občinskega upravnega organa: glasovalno skrinjico; potrebno število glasovnic; potrjeni izpisek iz splošnega stalnega volilnega imenika za območje volišča, overjene razglase o glasovanju (99. člen) in drugo, kar je potrebno.
Volilni odbor pregleda glasovalno skrinjico, pre-šteje glasovnice in pripravi vse drugo, kar je potrebno za glasovanje.
O delu volilnega odbora pred dnevom glasovanja se napravi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani volilnega odbora in njihovi namestniki.
2. Glasovanje
110.	člen
Na dan glasovanja se zbere volilni odbor ob 7. uri v prostoru, določenem za glasovanje, in napravi o stanju prostora in stanju volilnega materiala zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani volilnega odbora in orisotni predstavniki kandidatov. Predsednik volilnega odbora nato razglasi, da se prične glasovanje.
111.	člen
Ves čas glasovanja morajo biti navzoči vsi člgpi volilnega odbora oziroma njihovi namestniki. 'Ce kakšen predstavnik kandidata zapusti volišče, je treba to vpisati v zapisnik, glasovanje pa se nadaljuje brez njega.
112.	člen
Predsednik volilnega odbora skrbi s pomočjo drugih članov odbora za vzdrževanje reda in miru v času glasovanja. Ce je potrebno, zahteva predsednik pomoč
milice; ta je pod njegovim vodstvom, dokler je na volišču.
Nihče ne sme priti na volišče z orožjem ali nevarnim orodjem, razen milice v primeru iz prejšnjega odstavka.
113.	člen
V glasovalni prostor vstopajo volivci po vrsti drug za drugim, toda tako, da v prostoru za glasovanje ne more biti več kakor 10 volivcev.
Volivec mora najprej glasno povedati svoj priimek, ime in poklic, po potrebi tudi stanovanje. Ce je potrebno, predsednik volivca legitimira, ali na drug način dožene njegovo istovetnost.
Nato obkroži predsednik zaporedno številko tega volivca v izpisku iz volilnega imenika, pojasni volivcu, kako se glasuje, in mu da glasovnico.
Volivec, ki ni vpisan v izpisku iz volilnega imenika, ne sme glasovati. Ce v izpisku pomotoma ni vpisan, lahko glasuje na podlagi potrdila občinskega upravnega organa, da je vpisan v splošnem stalnem volilnem imeniku za območje, kjer je volišče. To se vpiše v zapisnik; potrdilo se priloži zapisnika.
114.	člen
Člani volilnega odbora morajo volivcu na njegovo zahtevo znova pojasniti, kako se glasuje. Paziti morajo zlasti na to, da je popolnoma zavarovana tajnost glasovanja in da volivca nihče ne moti pri izpolnjevanju glasovnic.
Na volišču je prepovedana vsaka agitacija za posameznega kandidata.
315. člen
Volivec izpolni glasovnico v za to določenem prostoru. Izpolni jo tako, da obkroži zaporedno številko pred imenom tistega kandidatu, za katerega želi glasovati.
Volivec lahko glasuje samo za kandidata, ki je vpisan v glasovnici.
Volivec lahko glasuje samo za enega kandidata.
Izpolnjeno glasovnico volivec prepogne po polovici tako, da so imena kandidatov na notranji strani, pokaže, da ima samo eno glasovnico in jo odda v volilno skrinjico.
Ko volivec odda glasovnico, mora zapustiti volišče. Za volišče se šteje poslopje in njegovo dvorišče.
116.	člen	,
Ce volivec zaradi telesne hibe ali zato, ker je nepismen, ne bi mogel glasovati tako, kot je določeno v prejšnjem členu, ima pravico, da pripelje s seboj pred volilni odbor osebo, ki namesto njega izpolni oziroma odda glasovnico. O tem odloči volilni odbor in vpiše to v zapisnik.
117.	člen
Volilni odbor ne sme odreči glasovanja nikomur, ki je vpisan v volilni imenik, in tudi nikomur, ki je po zakonu upravičen glasovati na podlagi potrdila, da je vpisan v volilnem imeniku. Ce ima član volilnega odbora ali predstavnik kandidata glede kakšnega volivca pripombo, se to vpiše v zapisnik.
Ce pride kakšen volivec glasovat, pa je njegovo ime v izpisku iz volilnega imenika že obkroženo, ae
vpiše v zapisnik priimek, rojstno ime, poklic in prebivališče takega volivca, ne dovoli pa se mu glasovati.
118.	člen
Volivec glasuje osebno na volišču, na katerega območju je vpisan v volilnem imeniku.
Volivec, ki na dan glasovanja ni v kraju, kjer je vpisan v volilnem imeniku, lahko glasuje v kraju, kjer se nahaja na dan volitev, vendar samo v volilni enoti, kjer je njegovo prebivališče, in sicer na podlagi potrdila pristojnega organa, da je vpisan v volilnem imeniku.
Potrdila iz prejšnjega odstavka izdaja pristojni organ od dneva razpisa volitev do najpozneje tri dni pred glasovanjem. Izdaja takega potrdila se zaznamuje v volilnem imeniku, na podlagi katerega je bilo izdano.
Ce glasuje volivec po določbah drugega in tretjega odstavka, se to vpiše v zapisnik o glasovanju z navedbo njegovega priimka, rojstnega imena in prebivališča. Potrdilo o vpisu v volilnem imeniku se priloži zapisniku.
119.	člen
Glasovanje traja hepretrgoma do 19. ure. Samo zaradi nereda sme, volilni odbor prekiniti glasovanje, dokler se ne napravi red. V zapisniku se navede, zakaj je bilo glasovanje prekinjeno in za koliko časa.
Ob 19. uri se volišče zapre in se ne sme nihče več pustiti na volišče. Volivci, ki so že v poslopju oziroma na dvorišču, pa imajo pravico glasovati. Ce je bilo glasovanje zaradi nereda prekinjeno za več kot eno uro, se podaljša za toliko časa, kolikor je bilo glasovanje prekinjeno nad eno uro.
120.	člen
o glasovanju se piše zapisnik. Vanj se vpišejo vsi dogodki, ki so pomembni za glasovanje. Vsak član volilnega odbora in predstavniki kandidatov lahko zahtevajo, da se vpišejo v zapisnik posamezne okoliščine v zvezi z glasovanjem, njihovo mnenje oziroma pripombe k zapisniku.
Zapisnik podpišejo vsi člani volilnega odbora.
3.	Ugotavljanje izida glasovanja po volilnem odboru na volišču
121.	člen
Ko je glasovanje končano, volilni odbor najprej Prešteje neuporabljene glasovnice, jih da v poseben omot in omot zapečati.
Nato ugotovi volilni odbor po izpisku iz volilnega imenika in po potrdilih skupno število volivcev, ki so glasovali na volišču. Potem odpre volilni odbor glasovalno skrinjico in prešteje oddane glasove tako: eden jemlje glasovnice posamič iz glasovalne skrinjice in z vsake glasovnice glasno prebere ime kandidata, za katerega je volivec glasoval, ter izloča neveljavne glasovnice; drugi zapisuje za vsakega kandidata posebej, koliko glasov ^e bilo oddanih za potrditev izvolitve hi koliko proti potrditvi ter koliko glasovnic je neveljav-nih, tretji zbira pregledane glasovnice, in sicer veljavne glasovnice posebej in neveljavne posebej.
Predsednik volilnega odbora pokaže vsako glasov-nico predstavniku kandidata, če ta to zahteva.
Za neveljavne se štejejo glasovnice, na katerih je obkrožena zaporedna številka pred imenom več kot
enega kandidatu, na katerih so pripisana nova imena in neizpolnjene ali tako'izpolnjene glasovnice, da se iz njih ne da zanesljivo dognati, za katerega kandidata je volivec glasoval.
Ce se pokaže razlika med številom volivcev, ki so glasovali po izpisku iz volilnega imenika, in s potrdilom ter med številom glasov po oddanih glasovnicah, velja izid glasovanja po glasovnicah.
122.	člen
Ko volilni odbor ugotovi izid glasovanja, sestavi zapisnik. Vanj se vpiše skupno število volivcev po izpisku iz volilnega imenika za to volišče; koliko volivcev je glasovalo po izpisku iz volilnega imenika, koliko volivcev je glasovalo s potrdilom in koliko skupaj; koliko glasov je dobil vsak posamezen kandidat in koliko glasovnic je bilo neveljavnih. V zapisnik se vpišejo tudi posebna mnenja članov volilnega odbora in predstavnikov kandidatov ter njihove pripombe k zapisniku.
Zapisnik podpišejo vsi člani volilnega odbora in navzoči predstavniki kandidatov.
Predstavnikom kandidatov se izda na njihovo zahtevo potrdilo o izidu glasovanja.
Predsednik volilnega odbora javno razglasi izid glasovanja.
123.	člen
Volilni odbor da nato zapisnike, izpisek iz volilnega imenika, potrdila (113. in 118. člen) in vse uporabljene glasovnice v omot, ga zapečati in naslovi na občinsko volilno komisijo. V ta omot se v posebnem omotu vložijo tudi neuporabljene glasovnice.
Nato volilni odbor kar najhitreje in po najkrajši poti pošlje omot z volilnimi spisi občinski volilni komisiji, in sicer na način, ki ga določi Republiška volilna komisija.
124.	člen
Po končanem delu, najpozneje pa drugi dan, vrne volilni odbor drug volilni material organu, od katerega ga je dobil, organ pa mu da o tem potrdilo.
4.	Ugotavljanje izida glasovanja po občinski volilni komisiji v volilni enoti
125.	člen
Izid glasovanja o volitvah za Republiški zbor ugotovi občinska volilna komisija dokončno na podlagi volilnih spisov in glasovnic, ki jih sprejme od volilnih odborov.
126.	člen
Ce so v volilni enoti volivci volili samo enega kandidata, se šteje, da je izvoljen za poslanca Republiškega zbora, če je zanj glasovala večina vseh volivcev, ki so vpisani v volilne imenike na območju volilne enote.
Ce večina iz prejšnjega odstavka ni bila dosežena, se opravijo ponovne volitve v volilni enoti.
Ce so v volilni enoti volivci volili dva ali več kandidatov, je izvoljen kandidat, ki je dobil največ glasov. Ce je dvoje ali več kandidatov dobilo enako največje število glasov, se opravijo med njimi ponovne volitve.
127.	člen
Občinska volilna komisija ugotovi skupno število vseh volivcev, vpisanih na območju volilne enote v splošnih volilnih imenikih; koliko glasov je y vsej
volilni enoti dobil vsak kandidat in koliko glasovnic je bilo neveljavnih. Na podlagi tega ugotovi komisija, kateri kandidat je po prejšnjem členu izvoljen v volilni enoti za poslanca.
Ce občinska volilna komisija ugotovi, da kandidat, ki je sam kandidiral na volitvah, ni dobil potrebne večine (prvi odstavek 126. člena), ali da je dvoje ali več kandidatov dobilo enako največje število glasov (tretji odstavek 126. člena), razglasi, da v tej volilni enoti noben kandidat ni izvoljen za poslanca Republiškega zbora, in sporoči to Republiški volilni komisiji.
128.	člen
Ce občinska volilna komisija ugotovi, da so bile pri glasovanju na posameznih voliščih ali na vseh voliščih takšne nepravilnosti, ki so ali ki bi lahko vplivale na izid volitev, razveljavi glasovanje na voliščih, na katerih so bile ugotovljene, ali v vsej volilni enoti ter odredi ponovno glasovanje.
129.	člen
Občinska volilna komisija napravi o svojem delu zapisnik; vanj vpiše zlasti:
1.	koliko je bilo kandidatov v volilni enoti ter priimek, rojstno ime in prebivališče vsakega kandidata;
2.	skupno in po voliščih: koliko je bilo oddanih glasov za vsakega kandidata in koliko glasovnic je bilo neveljavnih; koliko je volivcev v volilni enoti;
3.	priimek, rojstno ime in prebivališče kandidata, ki je bil izvoljen za poslanca.
Vsak član volilne komisije in predstavnik kandidata lahko zahteva, naj se vpiše v zapisnik njegovo posebno mnenje in pripombe.
Zapisnik podpišejo vsi člani volilne komisije.
130.	člen
Občinska volilna komisija razglasi na oglasni deski občinske skupščine podatke iz prvega odstavka prejšnjega člena ter poroča o tem občinski skupščini.
Občinska volilna komisija izda izvoljenim poslancem Republiškega zbora potrdilo o njihovi izvolitvi za poslanca.
Ko konča občinska volilna komisija svoje delo, dostavi zapisnik s potrebnimi volilnimi spisi, ki se tičejo poslancev Republiškega zbora, Republiški volilni komisiji v skladu z določbami tega zakona.
131.	člen
Republiška volilna komisija se sestane, brž ko dobi volilne spise, ki se tičejo volitev v Republiški zbor.
Komisija izdela na podlagi volilnih spisov poročilo o izidu volitev po volilnih enotah in ga predloži Republiškemu zboru z volilnimi spisi.
Poročilo Republiške volilne komisije se objavi v »Uradnem listu SRS«.
VII.	poglavje
PONOVNE IN NADOMESTNE VOLITVE 1. Ponovne volitve in ponovno glasovanje
132.	Men
Ponovne volitve poslancev za Republiški zbor po občanih se opravijo:
1.	če pristojna volilna komisija razveljavi volitve zaradi nepravilnosti pri volitvah;
2.	če je v kakšni volilni enoti kandidiral za poslanca Republiškega zbora en sam kandidat, pa ni dobil večine glasov vseh volivcev, ki so vpisani v volilnem imeniku v volilni enoti (prvi odstavek 126. člena);
3.	če je dobilo v volilni enoti dvoje ali ve4 kandidatov enako največje število glasov (četrti odstavek 126. člena);
4.	če niti na drugi ponovitvi glasovanja v občinski skupščini noben kandidat zbora delovnih skupnosti ne dobi potrebne večine (peti odstavek 94. člena);
5.	če ob verifikaciji mandatov zbor Skupščine SR Slovenije razveljavi izvolitev poslanca zaradi nepravilnosti pri volitvah.
133.	člen
Ponovne volitve razpiše občinska volilna komisija-Ce se opravijo ponovne volitve na podlagi sklepa zbora Skupščine SR Slovenije, razpiše volitve Republiška volilna komisija.
134.	člen
Ponovne volitve poslancev Republiškega zbora, ki jih volivci neposredno volijo, sč opravijo naslednjo nedeljo po dnevu volitev. Ce se ponovne volitve opravijo po sklepu zbora Skupščine SR Slovenije, določi dan ponovnih volitev Republiška volilna komisija.
135.	člen
Ce ob verifikaciji mandatov zbor Skupščine SR Slovenije razveljavi izvolitev poslanca zbora zaradi nepravilnosti pri volitvah, zbor hkrati odloči, ali se glede na vrsto in obseg nepravilnosti ponovijo volitve v celoti ali pa se ponovi samo glasovanje v posameznem stadiju volilnega postopka.
136.	člen
Ce razveljavi volilna komisija volitve zaradi nepravilnosti pri glasovanju, ki so bile samo na posameznih voliščih, se ponovi glasovanje samo na teh voliščih.
137.	člen
Ce se ponovijo volitve zato, ker je dobilo dvoje ali več kandidatov enako največje število glasov, sC ponovi glasovanje samo med temi kandidati.
138.	člen
V drugih primerih, ki niso našteti v 135. do 137-členu, se pri ponovnih volitvah glasuje na podlagi obstoječih kandidatur in na podlagi pozneje potrjenih kandidatur. Predlogi kandidatur za nove kandidate morajo biti vloženi najpozneje 10 dni pred dnevom, k‘ je določen za ponovne volitve.
139.	člen
Dan ponovnih volitev oziroma ponovnega giaso' vanja razglasi pristojna volilna komisija najpozneje pet dni pred dnevom volitev, oziroma glasovanj®' Obenem razglasi kandidature, ki so bile že prej P0' trjene, če so bile vložene in potrjene nove kandidature, razglasi tudi te.
2. Nadomestne volitve
140.	člen
Nadomestne volitve se opravijo, če poslan®0 umre ali mu sicer predčasno preneha mandat (i člen).
141.	člen
Nadomestne volitve se razpišejo v 15 dneh od dneva, ko poslancu predčasno preneha mandat.
Ce preostane do rednega poteka mandata manj kot eno leto, se razpišejo nadomestne volitve le v primeru, če to zahteva občinska skupščina z območja volilne enote.
142.	člen
Nadomestne volitve se morajo opraviti najpozneje v treh mesecih od dneva, ko je bilo poslansko mesto izpraznjeno.
Razpis nadomestnih volitev se objavi v »Uradnem listu SRS« najpozneje šest tednov pred dnevom, določenim za volitve.
Poslanec, ki je bil izvoljen na nadomestnih volitvah, je lahko na naslednjih volitvah ponovno izvoljen v isti zbđr. i
143.	člen
Poslancu Skupščine SR Slovenije preneha mandat Pred potekom časa, za katerega je bil izvoljen:
1.	če izgubi volilno pravico — z dnem, ko jo izgubi;
2.	če se odpove mandatu — z dnem, ko sprejme Skupščina SR Slovenije njegovo odpoved;
3.	če nastopi delo ali sprejme funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo republiškega poslanca — z dnem nastopa dela oziroma sprejema funkcije;
4.	če je odpoklican — z dnem, ko ugotovi Skupščina SR Slovenije, da je poslancu prenehal mandat zaradi odpoklica;
5.	če je obsojen za kaznivo dejanje na kazen zapora, daljšo od šest mesecev ali na hujšo kazen — z dnem, ko postane sodba pravnomočna.
Poslancu zbora delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije ne preneha mandat zato, če mu preneha delovno ali drugo razmerje ali funkcija, na podlagi katere je kandidiral za poslanca.
144.	člen
Kolikor ni v določbah tega poglavja drugače dolo-Ceno, se za ponovne in nadomestne volitve uporabljajo ustrezne določbe III., IV., V. in VI. poglavja tega zakona.
VIII.	poglavje ODPOKLIC POSLANCEV 1. Vlaganje predloga za odpoklic
a) Po zborih volivcev oziroma zborih delovnih ljudi
145.	člen
Postopek za odpoklic poslanca Republiškega zbora Se sproži na predlog zborov volivcev samo, če je Predlog za sprožitev postopka za odpoklic sprejela v®Čina volivcev na zborih, na katerih območju je najmanj petina vseh volivcev, vpisanih v volilnem ime-hiku na območju volilne enote, v kateri je bil . izvoljen Poslanec, čigar odpoklic se- predlaga ali na predlog Potine skupnega števila volivcev volilne enote, v kate-ri je izvoljen poslanec, čigar odpoklic se predlaga.
146.	člen
Postopek za odpoklic poslanca zbora delovnih skupnosti se sproži na predlog zborov delovnih ljudi v ^Olovnih organizacijah oziroma v delovnih skupnostih s Področja zbora in drugih delovnih IjuiA, ki imajo Pravico predlagati kandidate za poslanca, če je predlog sprožitev postopka sprejela večina delovnih ljudi na
zborih, na katerih območju je najmanj tretjina vseh delovnih ljudi v volilni enoti, v kateri je bil izvoljen poslanec, čigar odpoklic se predlaga.
147.	člen
Sklicanje zborov volivcev oziroma zborov delovnih ljudi, da se sproži postopek za odpoklic poslanca Skupščine SR Slovenije, lahko predlaga najmanj 50 občanov oziroma 50 delovnih ljudi s področja ustreznega zbora delovnih skupnosti, ki imajo pravico predlagati kandidate za volitve poslancev ustreznega zbora.
Sklicanje zborov volivcev oziroma zborov delovnih ljudi, da se sproži postopek za odpoklic poslanca Skupščine SR Slovenije, lahko predlaga tudi večina odbornikov občinske skupščine oziroma občinskih skupščin, ki so poslanca izvolile.
Predlog za sklicanje zbora mora biti pismen.
148.	člen
Predlog za sklicanje zborov volivcev zaradi sprožitve postopka za odpoklic člana Republiškega zbora se pošlje predsedniku občinske skupščine; o tem se hkrati obvesti tudi občinska volilna komisija.
Predlog za sklicanje zborov delovnih ljudi zaradi sprožitve postopka za odpoklic poslanca zbora delovnih skupnosti se pošlje za sklicanje zbora delovnih ljudi pristojnemu predstavniku organizacije (62. člen) o tem se hkrati obvesti pristojna občinska volilna komisija.
149.	člen
Zbor volivcev skliče predsednik občinske skupščine, zbor delovnih ljudi pa pristojni predstavnik delovne organizacije (62. člen).
Če predsednik občinske skupščine ozironia pristojni predstavnik delovne organizacije ne skliče zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi najpozneje v 15 dneh potem, ko je predlog dobil, skliče zbor občinska volilna komisija v nadaljnjih petih dneh.
150.	člen
Zbor volivcev začne in vodi do izvolitve predsedstva zbora predsednik občinske skupščine ali odbornik skupščine, ki ga on določi, zbor delovnih ljudi pa za sklicanje pristojni predstavnik organizacije.
Ce je sklicala zbor volivcev oziroma zbor delovnih ljudi občinska volilna komisija, začne zbor in ga vodi do izvolitve predsedstva zbora volivec oziroma delovni človek, ki ga določi občinska volilna komisija.
151.	člen
Po izvolitvi predsedstva pojasni predsedujoči namen in način zborovega dela, prebere predlog za sklicanje in pozove predstavnika predlagateljev, naj obrazloži predlog za sprožitev postopka za odpoklic poslanca.	v
Zbor nato obravnava predlog. Ko je obravnava končana, se o predlogu glasuje. Glasuje se javno z dviganjem rok. Če je potrebno, se glasovi preštejejo.
Predlog za sprožitev postopka za odpoklic je sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih volivcev oziroma delovnih ljudi.
152.	člen
Ce zbor volivcev oziroma zbor delovnih ljudi ne sprejme predloga za sprožitev postopka za odpoklic, se ne more iz istih razlogov predlagati sklicanje novega zbora, dokler ne poteče eno leto od dneva, ko je zbor predlog za uvedbo postopka za odpoklic poslanca odklonil.
153.	člen
O delu-, zbora se piše zapisnik; podpišejo ga predsedujoči, zapisnikar in overitelja zapisnika.
Zapisnik obsega zlasti; kraj, ime občine ter dan in uro pričetka in konca zbora, navedbo območja, za katero je bil sklican zbor, kdo je sklical in začel zbor, ime in priimek članov predsedstva zbora, zapisnikarja in overiteljev zapisnika; skupno število volivcev oziroma delovnih ljudi, ki imajo pravico sodelovati na zboru; število navzočih; dnevni red zbora; priimek, rojstno ime in prebivališče poslanca, čigar odpoklic se predlaga, z navedbo zbora Skupščine SR Slovenije, ki mu pripada; izid glasovanja o predlogu in razloge za sprožitev tega postopka, če je bil predlog sprejet; kako je bil ugotovljen izid glasovania: druse za delo zbora pomembne okoliščine.
154.	člen
Ce je zbor sprejel predlog za sprožitev postopka za odpoklic poslanca, se sestavi predlog za odpoklic.
Predlog za odpoklic sestavi predsedstvo zbora, zbor pa lahko določi za to tri druge, na zboru navzoče volivce oziroma delovne ljudi. Predlog podpišejo člani predsedstva oziroma trije drugi volivci oziroma delovni ljudje, ki jih je zbor za to določil; njihovi podpisi morajo bit overjeni od organa, pristojnega za overitve.
b) Po skupini volivcev
155.	člen
Če predlaga odpoklic poslanca Republiškega zbora skupina volivcev, mora predlog podpisati najmanj tretjina volivcev, ki so vpisani v volilnih imenikih na območju volilne enote.
Podpisi predlagateljev morajo biti overjeni od organa, pristojnega za overitve.
Predlogu za odpoklic poslanca Republiškega zbora mora biti priloženo potrdilo pristojnega občinskega upravnega organa o tem, da so predlagatelji vpisani v volilnem imeniku,' in potrdilo občinske volilne komisije o skupnem številu volivcev, vpisanih na območju občine v volilnih imenikih.
Potrdili iz prejšnjega odstavka se lahko tudi dasta na samem predlogu.
2. Vsebina predloga za odpoklic
156.	člen
Predlog za odpoklic mora obsegati;
1.	priimek, rojstno ime m prebivališče poslanca, čigar odpoklic se predlaga, in navedbo zbora Skupščine SR Slovenije, katerega član je ter volilne enote, v kateri je poslanec izvoljen;.
2.	razloge, zaradi katerih se predlaga odpoklic.
Poleg podpisa vsakega podpisnika predloga za odpoklic je treba navesti njegov priimek, rojstno ime, poklic in prebivališče.
Predlogu zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi je treba priložiti zapisnik zbora, na katerem je bil predlog sprejet.
157.	člen
Predlog za odpoklic se vloži pismeno pri občinski volilni komisiji. Ta ga pošlje takoj Republiški volilni komisiji.
3.	Preizkus predloga in razpis glasovanja o odpoklicu
158.	člen
Republiška volilna komisija preizkusi, ali je predlog za odpoklic sestavljen v skladu z določbami tega
zakona, ne preizkuša pa, ali so razlogi v predlogu za odpoklic upravičeni.
Ce so v predlogu samo formalne pomanjkljivosti, vrne Republiška volilna komisija predlog vlagateljem in jinji določi rok, v katerem morajo pomanjkljivosti odpraviti.
Republiška volilna komisija zavrne predlog, če niso izpolnjeni pogoji, ki jih določa ta zakon, ali če vlagatelji v določenem roku ne odpravijo formalnih pomanjkljivosti. O tem obvesti z odločbo vlagatelje predloga. Za vlagatelje predloga se štejejo podpisniki predloga. Ce je predlog vložila skupina volivcev, se štejejo za vlagatelje prvi trije podpisniki predloga.’
159.	člen
Ce Republiška volilna komisija ugotovi, da predlog za odpoklic poslanca ustreza določbam tega zakona, potrdi predlog in razpiše glasovanje o odpoklicu najpozneje za trideseti dan po potrditvi predloga za odpoklic.
Odločba o razpisu glasovanja obsega priimek in rojstno ime poslanca, o čigar odpoklicu se bo glasovalo, navedbo zbora Skupščine SR Slovenije, ki mu poslanec pripada, označbo volilne enote, v kateri je bil izvoljen, in dan glasovanja.
Glasovanje o odpoklicu poslanca Republiškega zbora neposredno po volivcih se opravi v nedeljo.
160.	člen
Republiška volilna komisija obvesti o razpisu glasovanja o odpoklicu zbor Skupščine SR Slovenije, katerega član je poslanec, čigar odpoklic se predlaga, tega poslanca, pristojno občinsko skupščino in pristojno občinsko volilno komisijo.
Odločba Republiške volilne komisije o razpisu glasovanja o odpoklicu se objavi v »Uradnem listu SRS« najpozneje 15 dni pred dnevom, ki je določen za glasovanje.
4.	Glasovanje o odpoklicu
a) Za poslanca Republiškega zbora
161.	člen
O odpoklicu poslanca Republiškega zbora se glasuje na voliščih v območju volilne enote, kjer je bil poslanec izvoljen.
Občinska volilna komisija mora najpozneje sedem dni pred dnevom, ki je določen za glasovanje o odpoklicu, določiti volišča in imenovati za vsako volišče volilni odbor, ki bo vodil glasovanje o odpoklicu.
162.	člen
Občinska volilna komisija mora razglasiti, da ie določeno glasovanje o odpoklicu.
Razglas mora obsegati priimek, rojstno ime in prebivališče poslanca, o čigar odpoklicu se bo glasovalo; navedbo zbora Skupščine SR Slovenije, katerega član je; navedbo volilne enote, kjer se bo glasovalo 0 odpoklicu, in dan glasovanja.
Občinska volilna komisija poskrbi za to, da se ob* javijo razglasi o določitvi glasovanja o odpoklicu P°' slanca najpozneje sedem dnr pred dnevom glasovanja v vseh krajih volilne enote, v kateri se bo glasovale-
163.	člen
Najpozneje tri dni pred dnevom glasovanja o ed-jjoKlicu, lahko poslanec, o čigar odpoklicu se bo glasovalo, in vlagatelji predloga za odpoklic, priglasijo c,b' činski volilni komisiji po enega predstavnika in fi6'
govega namestnika za vsako volišče. Za predstavnika poslanca oziroma za predstavnika vlagateljev predloga za odpoklic in za njegovega namestnika se lahko priglasijo samo osebe, ki imajo volilno pravico.
Predsednik občinske volilne komisije izda najpozneje v 48 urah po prejemu priglasitve za vsakega priglašenega predstavnika in namestnika posebno potrdilo, da sme biti navzoč pri delu volilnega odbora.
Poslanec, o čigar odpoklicu se bo glasovalo, in vlagatelji predloga za odpoklic lahko priglasijo svojega predstavnika in njegovega namestnika tudi za občinsko volilno komisijo.
Predstavniki poslanca in predlagateljev imajo pravico sodelovati pri delu volilnega odbora oziroma volilne komisije, nimajo pa pravice odločati.
164.	člen
Na vsako volišče se postavi skrinjica za glasovanje o odpoklicu, na katero se obesi razglas o določitvi glasovanja o odpoklicu.
165.	člen
Predsednik volilnega odbora da vsakemu glasovalcu glasovnico.
Glasovnica obsega navedbo priimka, rojstnega imena in prebivališča poslanca, o čigar odpoklicu se glasuje. Pod njegovim imenom so druga pod drugo natisnjene besede »za odpoklic« in »proti odpoklicu«.
Ce glasuje glasovalec za odpoklic poslanca, obkroži besedi »za odpoklic«, če pa glasuje proti odpoklicu, obkroži besedi »proti odpoklicu«.
Glasovnice, na katerih nista obkroženi besedi »za odpoklic« niti besedi »proti odpoklicu«, ter glasovnice, ki so tako izpolnjene, da se ne more zanesljivo ugotoviti, ali je volivec glasoval za odpoklic ali proti odpoklicu, so neveljavne.
166.	člen
Ko je glasovanje končano, se preštejejo glasovnice; ugotovi se število glasovnic oddanih za odpoklic, število glasovnic, oddanih proti odpoklicu ter število neveljavnih glasovnic.
Ko je štetje končano, vpiše volilni odbor v zapisek o delu volilnega odbora skupno število volivcev, ki so vpisani v izpisku iz volilnega imenika, število Volivcev, ki so glasovali po izpisku iz volilnega imenika, število glasovnic, oddanih za odpoklic, število glasovnic, oddanih proti odpoklicu ter število neveljavnih glasovnic.
Nato volilni odbor razglasi pred poslopjem, v katerem se je glasovalo, izid glasovanja na tem volišču.
Volilni odbor pošlje najhitreje in po najkrajši poti tepisnik o glasovanju z glasovnicami in z vsem drugim volilnim materialom pristojni občinski volilni komisiji tako, kot to določi Republiška volilna komisija.
167.	člen
Na podlagi materiala, ki ga je sprejela od volilnih °<lborov, ugotovi občinska volilna komisija skupno štedio volivcev po volilnem imeniku v vsej volilni enoti, skupno število volivcev, ki so glasovali v volilni enoti, skupno število volivcev, ki so glasovali za odpoklic, *kupno šievji0 volivcev, ki so glasovali proti odpoklicu ®r skupno število neveljavnih glasovnic; na podlagi ega ugotovi, ali je poslanec odpoklican. Vse to vpiše °misija v zapisnik o svojem delu.
Občinska volilna komisija pismeno sporoči izid gla-tevanja Republiški volilni komisiji in poslancu, o čigar ^Poklicu se je glasovalo.
168.	člen	f
Ko ugotovi občinska volilna komisija izid glasovanja o odpoklicu, ga razglasi na razglasni deski občinske skupščine ter pošlje takoj po Republiški volilni komisiji Republiškemu zboru poročilo o svojem delu z vsemi spisi, ki se nanašajo na glasovanje o odpoklicu.
b) Za poslanca zborov delovnih skupnosti
169.	člen
O odpoklicu poslancev zborov delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije glasuje občinska skupščina na svoji seji.
Ce obsega volilna enota dve ali več občin, glasuje o odpoklicu vsaka občinska skupščina posebej.
Pravico glasovanja o odpoklicu imajo vsi odborniki občinske skupščine.
170.	člen
Odborniki občinske skupščine glasujejo o odpoklicu tako, da obkrožijo na glasovnici besedi »za odpoklic« ali besedi »proti odpoklicu«.
O glasovanju se sestavi zapisnik.
171.	člen
Na podlagi materiala, ki ga je sprejela od občinske skupščine, občinska volilna komisija ugotovi izid glasovanja o odpoklicu in na podlagi tega ugotovi, ali je bil poslanec odpoklican po drugem odstavku 23. člena tega zakona.
Ko ugotovi občinska volilna komisija izid glasovanja o odpoklicu, pošlje takoj po Republiški volilni komisiji pristojnemu zboru delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije, čigar poslanec je odpoklican, poročilo o svojem delu z vsemi spisi, ki se nanašajo na glasovanje o odpoklicu.
172.	člen
Kolikor ni z določbami 161. do 171. člena drugače določeno, se glede glasovanja o odpoklicu poslancev in o ugotovitvi izida glasovanja primerno uporabljajo določbe III., IV. in V. poglavja tega zakona; glede glasovanja o odpoklicu poslancev zborov delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije, ter o ugotovitvi izida glasovanja o odpoklicu teh poslancev se primerno uporabljajo določbe 161. do 168. člena tega zakona.
IX.	poglavje
VARSTVO VOLILNE PRAVICE
1. Ugovori in pritožbe
173.	člen
Zaradi nepravilnosti pri delu zborov volivcev in zborov delovnih ljudi, na katerih so bili predlagani kandidati za volitve poslancev ali je bil predlagan odpoklic poslanca in zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora pri volitvah oziroma pri glasovanju o odpoklicu, ima vsak kandidat, o katerem se je glasovalo, oziroma poslanec, katerega odpoklic se predlaga, in vsak volivec oziroma vsak odbornik občinske skupščine pravico vložiti ugovor pri pristojni občinski volilni komisiji. Ugovor ne zadrži volilnega postopka oziroma postopka za odpoklic.
Ce dožene občinska volilna komisija na podlagi ugovorov, ki so bili podani pred potekom roka, določenega za predložitev predlogov kandidatov v potrditev, takšne nepravilnosti pri delu zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi, ki so ali ki bi lahko bistve-
no vplivale na določitev kandidature po zboru volivcev oziroma zboru delovnih ljudi, razveljavi delo zbora, na katerem so se dogodile takšne nepravilnosti, in odredi, da se v določenem roku skliče nov zbor.
Zaradi nepravilnosti pri delu občinske skupščine pri volitvah oziroma odpoklicu poslanca ima vsak kandidat oziroma vsak poslanec, o čigar odpoklicu se glaauje, in vsak odbornik občinske skupščine pravico vložiti ugovor pri občinski volilni komisiji.
174.	člen
Zoper odločbo občinske volilne komisije, s katero *e zavrne predlog kandidature ali ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za potrditev kandidature, imajo vlagatelji predloga pravico do pritožbe na Vrhovno sodišče SRS; pritožba mora biti vložena v 48 urah po prejemu odločbe. Vrhovno sodišče SRS mora odločiti o pritožbi, najpozneje v 48 urah po prejemu pritožbe.
,	175. člen
Skupina najmanj 10 delovnih ljudi v organizacijah, ki imajo pravico predlagati kandidata za ustrezni zbor delovnih skupnosti Skupščine SR Slovenije', lahko ugovarja pri pristojni občinski volilni komisiji, da kandidat za poslanca ne izpolnjuje pogojev za izvolitev za poslanca zbora delovnih skupnosti, v katerega je kandidiran.
Občinska volilna komisija odloča o ugovoru obenem, ko odloča o potrditvi kandidature.
Zoper odločbo občinske volilne komisije, s katero se potrdi kandidatura poslanca zbora delovnih skupnosti, glede katerega je bil vložen ugovor, ima vlagatelj ugovora pravico pritožbe na Vrhovno sodišče SRS. Pritožba mora biti vložena v 48 urah po prejemu odločbe.
176.	člen
Zoper vsako odločbo občinske volilne komisije, razen zoper odločbo iz prejšnjih dveh členov, ima vsak kandidat, vsak odbornik občinske skupščine in vsak volivec pravico do pritožbe na pristojni zbor Skupščine SR Slovenije. Ti lahko opozorijo zbor Skupščine SR Slovenije tudi na nepravilnosti pri delu občinske skupščine, volilnega odbora in na nepravilnosti pri delu zbora volivcev oziroma zbora delovnih ljudi, na katerem so bili predlagani kandidati.
Poslanec, o čigar odpoklicu se je glasovalo, in vsak odbornik občinske skupščine ima pravico, da proti odločbi občinske volilne komisije v zvezi z odpoklicem poslanca vloži pritožbo na pristojni zbor Skupščine SR Slovenije.
Pritožba, ki se vloži najpozneje do dneva volitev, oziroma do dneva glasovanja o odpoklicu, se predloži po Republiški volilni komisiji; pozneje se vloži pritožba pri pristojnem zboru Skupščine SR Slovenije. Pritožbo na zbor Skupščine SR Slovenije je treba vložiti najpozneje do sestanka verifikacijskega odbora.
177.	člen
Zoper odločbo Republiške volilne komisije, s katero je bil zavrnjen predlog za odpoklic poslanca, imajo vlagatelji pravico do pritožbe na Vrhovno sodišče SRS. Pritožba mora biti vložena v treh dneh po prejemu odločbe.
2. Kazenske določbe
178.	člen
Z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta se kaznuje za sodno kaznivo dejanje:
1.	kdor s podkupovanjem vpliva na volivca ali na odbfirnika občinske skupščine, da bi pri volitvah ali pri glasovanju o odpoklicu poslancev glasoval ali ne glasoval za določenega kandidata oziroma glasoval za odpoklic ali proti odpoklicu poslanca ali da bi sploh ne glasoval ali pa da bi podpisal predlog kandidature ali predlog za odpoklic ali da bi odrekel svoj podpis na takem predlogu;
2.	volivec ali odbornik občinske skupščine, ki več kot enkrat glasuje ali poskuša glasovati pri volitvah za isti zbor Skupščine SR Slovenije ali pri glasovanju o odpoklicu;
3.	kdor pri volitvah ali pri glasovanju o odpoklicu glasuje ali poskuša glasovati namesto drugega pod njegovim imenom,
4.	kdor v nasprotju z določbo 112. člena tega zakona pride na volišče z orožjem ali nevarnim orodjem, kdor brez naročila predsednika volilnega odbora ukaže, da se pripelje na volišče oborožena sila ali jo sam pripelje;
5.	kdor uniči, prikrije, poškoduje ali odnese kakšne listine o volitvah ali o glasovanju o odpoklicu ali kakršenkoli predmet, ki je namenjen za volitve oziroma za glasovanje o odpoklicu;
6.	uradna oseba, ki pokliče volivca na odgovor zaradi glasovanja ali zahteva od njega, naj pove, za koga je glasoval ali zakaj ni glasoval oziroma zakaj je glasoval za odpoklic ali proti odpoklicu.
179.	člen
Z denarno kaznijo do 500 dinarjev ali s kaznijo zapora do treh mesecev se kaznuje za sodno kaznivo dejanje:
1.	kdor se pri glasovanju nespodobno obnaša;
2.	kdor potem, ko je glasoval, ali ko se dožene, da ni vpisan v volilni imenik, na opomin predsednika volilnega odbora noče oditi z volišča;
3.	kdor ovira delo volilnega odbora ali volilne komisije;
4.	član volilnega odbora ali volilne komisije iu vsaka druga oseba, ki na kakršenkoli način prekrši tajnost glasovanja.
180.	člen
Za sodno kaznivo dejanje ponarejanja, kršitve proste odločitve volivcev, oviranja uradne osebe pri oprav-Ijanju uradne dolžnosti, žalitve ali obrekovanja član8 predsedstva zbora volivcev oziroma zbora delovnih 13U' di ali člana volilnega odbora ali volilne komisije Prl izvrševanju njihove uradne dolžnosti in za vsako drug0 kaznivo dejanje, ki je določeno v kazenskem zakoni^ in je storjeno v zvezi z volitvami ali odpoklicem P° slancev, se kaznuje storilec po določbah kazenske« zakonika.
181.	člen
Dejanja, ki so kazniva po tem zakonu ali po ^ zenskem zakoniku in so storjena na volišču, vpiše lilni odbor v svoj zapisnik z navedbo storilčevega P imka, rojstnega imena, poklica in prebivališča.
Ko občinska volilna komisija konča svoje de^’ naznani na podlagi zapisnikov vsa kazniva dejanja J8 nemu tožilstvu, da sproži postopek.	__
i/daja Časopisni tavoa -Uradni list SRS- — Dir-ktor In odgovorni urednik: Jože JuraC — Tiska tiskarna -Toneta Tom«tća ■ vsi v Ljubljani — Naročnina letno S6 din <3600 starih din) — Reklamacije se unoOtevaJo le mesec dni no Izidu vsake vtike — Uredništvo tn uDrava; Ljubljana. Veselova U. poStnl predal 379'VIl — Telefon direktor, uredništvo, uprava In knjis vodstvo; 70-701. orodala. preklici tn naroCnlne 73-579 — Čekovni račun 501-3-60	'