Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
Cena 50 lir
TRST, nedelja 8. decembra 1963
Leto XIX. - Št. 291 (5666)
Socialisti v vladi
Tk o dolgotrajnih pogajanjih U	med KD, PSDI, PSI in
JL	PRI je politični tajnik
Krščanske demokracije končno sestavil drugo vlado levega centra. V četrtek je nova vlada prisegla zvestobo italijanski ustavi, prihodnji četrtek pa se bo predstavila v parlamentu z izjavo, v kateri bo napovedala program, ki ga namerava uresničiti do konca sedanje zakonodajne dobe, t. j. do pomladi 1968. leta. Nova vlada razpolaga v parlamentu s teoretično večino 388 glasov (260 demokristjanskih poslancev, 87 socialističnih poslancev, 33 so-cialdemokratičnih poslancev in 8 poslancev mešane skupine, v kateri so tudi republikanski poslanci), opozicija pa ima 242 glasov (166 komunističnih poslancev, 39 liberalnih poslancev, 27 misovskih poslancev in 10 monarhističnih poslancev). Nova vlada bo vsekakor dobila zaupnico, tudi kljub temu, da ne bodo glasovali za vlado vsi poslanci levega centra.
Koalicijska vlada levega centra je prva programska vlada v zgodovini Italije, v kateri neposredno sodelujejo tudi socialisti. Ne more biti nobenega dvoma, da gre za izredno pomemben dogodek v političnem življenju dežele, tudi če so mnenja glede ocene tega dogodka povsem naravno deljena, kakršen je pač zorni kot, politično prepričanje, osebne ali razredne pozicije s katerih se ocenjuje ta dogodek, ali polemično pretiravanje političnih sil na desnici in skrajni levici, ki jih izključitev sili v opozicijo. Toda tudi kljub kritikam vladnega sporazuma med štirimi strankami levega centra, se izključene stranke dobro zavedajo, da pri tej vladi nimamo več opravka s primerom priložnostne vladne koalicije, kot so se sestavljale po letu 1948, ampak s izrazom politične volje štirih strank, da temeljiteje zaorjejo na vseh področjih gospodarskega, družbenega in političnega življenja dežele. Vsaj tak je duh sporazuma.
V tem duhu ima koalicija med Krščansko demokracijo, socialisti, socialdemokrati in republikanci daljše življenje od sedanje zakonodajne dobe, in Jo tudi dosledno uresničenje vladnega programa še ne bo moglo izčrpati: nestvarno bi namreč bilo mnenje, da je moč » pičlih štirih letih rešiti vrsto resnih vprašanj, ki jih je protisloven razvoj italijanske družite postavil pred javnost.
Vse dosedanje izkušnje so do-cazale, da se temeljnih vprašanj demokratičnega napredka « Italiji ne da rešiti brežj neposrednega sodelovanja delovnih ljudi, t. j. brez sodelovanja tiste sile, ki jih predstavila na političnem področju, in ki stoji trdno na stališču, da je moč pravice in koristi delovnega ljudstva trajno uveljaviti le v demokraciji in svobodi. In ta sila je danes le socialistična stranka.
Do tega prepričanja je v bistvu prišla tudi Krščanska demokracija, ko je izjavila, da je za rešitev teh vprašanj potrebno poiskati ustrezne zaveznike, in da morejo biti. ti zavezniki le socialisti, nikakor pa da ne more biti kos tem nalogam dosedanje zavezništvo z liberalci. Iz tega prepričanja se je porodila politika tako imenovanega levega centra: politični sporazum med Krščansko demokracijo, socialisti, socialdemokrati in republikanci za dosledno uveljavljenje demokratične vsebine ustave.
Iz tega zornega kota zadobi tudi vprašanje programske vsebine vladne koalicije levega centra bistveno drugačen pomen. Teoretično je moč razpravljati v nedogled o stvarni vsebini sporazuma med štirimi strankami in pri tem priti morda tudi do povsem negativne ocene sporazuma samega (zlasti če ga primerjamo s težnjami in smotri političnih sil, ki so izključene iz tega sporazuma) ; toda neozdravljivo šibka točka teh kritik in napadov na sporazum levega centra je v tem, da te politične sile niso zmožne dati tem svojim kritikam in napadom politično veljavne alternative, ki bi mogla hitreje, bolje in učinkoviteje reševati pereča vprašanja Italijanske gospodarske in družbene ureditve.
Že prvi in konkreten izraz volje štirih strank levega centra — sestava vlade z določenim programom — je povzročil prvo, previdnejšo reakcijo liberalne stranke. Liberalci sicer še vedno prerokujejo, da bo uveljavljanje politike levega centra pognalo Italijo v gospodarskem politično katastrofo; vendar pa so se že sprijaznili s perspektivo večletne opozicije, ki da bo sicer načelna, a ne obstrukcionistična : podprli bodo vse tiste pametne in dobre ukrepe, ki jih «včasih sprejme tudi slaba vlada» — kakor je dejal Malagodi. Tako se izraža demokratična desnica (kaj meni nedemokratična desnica pa je brez pomena).
Stališče skrajne levice — komunistične stranke — pa je načelno prav tako negativno: srečanje med socialisti in katoličani pomeni zanjo «poskus saragatizacije socialistične stranke», vladni program pa predlaga le «modernizacijo kapitalističnega mehanizma In poslovanja državnega stroja». (Ingrao). Po mnenju voditeljev KPI so se socialisti baje že odrekli borbi za socializem in se postopno spreminjajo v socialdemokrate. Ta razvojna pot PSI pa «nikakor ni obvezna», zatrjuje Togliatti, ker so v socialistični stranki močne sile, danes sicer še v manjšini, ki bodo s svojo «resnično avtonomno akcijo razbile konservativne pozicije in vsilile stvaren političen obrat». Ali z drugimi besedami: v socialistični stranki mora prevladati levica in šele tedaj bo mogoča «prava» politika levega centra.
Skratka: niti desnica niti komunisti niso zmožni nuditi v sedanjih razmerah ostvarljive alternative politiki levega centra: s tem seveda še ni rečeno, da njihova kritika ne bi imela —■ zlasti glede nekaterih plati sporazuma med štirimi strankami levega centra -r- tudi utemeljene podlage; vendar pa tudi vse to ne more spremeniti dejstva, da sodelovanje med demokristjani, socialisti, socialdemokrati in republikanci pomeni danes, v sedanjih razmerah in ob sedanjem odnosu sil znotraj vladne koalicije, edino ustrezno demokratično obliko za postopno reševanje vseh vprašanj, ki so nedločlji-vo povezana z demokratičnim napredkom sodobne Italije.
Sodelovanje socialistov v vladi ima hkrati nedvomno velik pomen tudi za vprašanja, ki zadevajo slovensko narodno skupnost v Italiji; prepričani smo, da se s tem odpira perspektiva tudi za postopno reševanje teh vprašanj, v okviru doslednega uveljavljenja demokratičnih načel ustave.
DUŠAN HREŠČAK
Predsednik vlade Aldo Moro	Podpredsednik vlade Pietro Nonni
t'' \ T'>'.'T V >jri ,	*5%,	' fU .^Lj '	® Shf-'	- ' %r*J'	'	:	t ti j*	. V •	J. "	. ‘J	* ■ , «y *.	A **	'K > \	'• •	1	>
•iiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiaiaiiiiiiiiiiiiiaiiiiiMiitiiiiiiiyiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiaatiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiaiiiiaaiiiirniaiiHiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiivniiiiiiùiiljiiBiiiiiiitviaiiiaiiaiiiiitiiiiiiiiiiiaiiiiiiiSiitiiiiiliiiiiiitiiliiiliiivttiiiviiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiimiiiitiaiiiaiMiitiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiaBiiiMiia
PRVA KRAJŠA SEJA MINISTRSKEGA SVETA
Vlada imenovala nove državne podtajnike in poverila naloge ministrom brez listnice
V torek ali sredo bo nova seja vlade, na kateri bodo proučili in odobrili Kar zadeva stališče man]š!ne v
stranki pa list poudarja, da ima
programsko izjavo, ki jo bo Moro prebral v četrtek v parlamentu - V ec- £Xnfn n^jfseLrSa chietti o stališču levice PSI - «Avanti!» o novi vladi - Resolucija KPI zaupaj vasèTn vP3?on?tost
RIM, 7. — Danes ob 19 Je bila prva seja nove vlade. Na predlog predsednika Mora je ministrski svet odobril imenovanje poslanca Salizzonija za državnega podtajnika predsedstva vlade in tajnika ministrskega sveta. Nato so določili naloge ministrov brez listnice: Piccioni ju so poverili posebne politične naloge; Pastore ju Blagajno za razvoj juga; Preti ju reformo javne uprave; Umbertu Delle Pave zvezo s parlamentom, Arnaudiju pa koordiniranje pobud za znanstveno in tehnološko raziskovanje, tudi v zvezi
J
I*
Zunanji minister Giuseppe Saragat
z mednarodnimi sporazumi; v tem svojstvu bo sodeloval tudi pri delu ministrskega odbora, ki ga predvideva zakon o CNEN. Končno je ministrski svet imenoval nove državne podtajnike.
Nove državne podtajnike *o porazdelili takole;
Predsedstvo vlade:	Salizzoni
(KD); zunanje zadeve:	Banfi
(PSI), Lupiš (PSDI) in Storchi (KD); notranje zadeve: Amadei (PSI), Ceccherini (PSDI) in Mazza (KD); pravosodje: Misasi (KD); državni proračun: «Caron (KD); finance; Bensi (PSI), Val-secchi (KD) in Vetrone (KD); zaklad: Anderlini (PSI), Belotti (KD) in Natali (KD); obramba: Guadalupi (PSI), Pelizzo (KD) in Santero (KD); prosveta: Badaloni' (KD), Fenoaltea (PSI) in Magri (KD); javna dela: Mat-tista (KD) in Romita (PSDI); kmetijstvo: Cattani (PSI), Ca-mangi (PRI) in Antoniozzi (K D); promet: Lucchi (PSI) in Mannironi (KD); pošta: Angri-sani (PSDI) in Gaspari (KD); industrija in trgovina:	Maria
Vittoria Mezza (PSI), De Cocci (KD) in Malfatti (KD); delo: Simone Gatto (PSI), Martoni (PSDI) in Calvi (KD); zunanja trgovina: Messeri (KD); trgovska mornarica:	Pintus (KD);
državne soudeležbe; Donat Cat-tin (KD); zdravstvo:	Graziosi
(KD); turizem in prireditve: Ruggero Lombardi (KD) in Mi-cara (KD). KD ima 26 državnih podtajnikov, PSI deset, PSDI pet, PRI pa enega državnega podtajnika.
Vlada bo imela novo sejo v torek ali sredo, da bi proučila in
odobrila programsko izjavo predsednika vlade Mora, ki Jo bo podal v četrtek dopoldne v poslanski zbornici, ob 12 pa v senatu. To je sporočil novinarjem minister Delle Fave po zaključku seje ministrskega sveta.
Centralni odbor PSI se bo sestal 11. t.m., da bi izpopolnil vodstveni organ stranke ; po seji centralnega odbora bo vodstvo obravnavalo vprašanje tajništva stranke.
V intervjuju za milanski popol-dnevnik «Corriere lombardo» je Vecchietti izjavil, da levica PSI še ni določila, v kakšni obliki bo izrazila svoje nesoglasje ob priliki glasovanja o zaupnici novi vladi. Vecchietti je pripomnil, da je levica vedno ' poskušala in bo še nadalje poskušala doseči sporazum z večino; v teh dneh bo po-
miiiiimiiiniiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunniiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHliuiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiii
I n A N F S
m&


Včeraj je bila prva seja nove italijanske vlade pod predsedstvom Alda Mora. Vlada je imenovala 42 državnih podtajnikov, od katerih je 26 demokristjanov, 10 socialistov, 5 socialdemokratov in 1 republikanec. Tako so bili imenovani z včerajšnjim dnem vsi člani nove vlade.
Od mednarodnega dogajanja pa je treba omeniti predvsem, da je predsednik ZDA Johnson včeraj časnikarjem povedal, da se bo med božičem -in februarjem sestal v Washingtonu z voditelji Zahodne Nemčije, Italije, Velike Britanije, Kanade in Mehike. Poudaril je, da so bila njegova prizadevanja v zadnjih petnajstih dnevih, da zagotovi kontinuiteto vlade ter ohrani enotnost doma in «v svobodnem svetu» po Ken-nedyjevi smrti, uspešna. Minister za obrambo pa je povedal, da imajo ZDA v načrtu do leta 1965 važno znižanje števila vojaškega osebja v tujini in civilnega osebja, zaposlenega v departmaju za obrambo, tako da se bo proračun za obrambo do leta 1965 znižal za štiri milijarde dolarjev letno.
Prav tako važne in zanimive so bile izjave, ki jih je dal včeraj na sprejemu udeležencev osme
«Okrogle mize Vzhod - Zahod» podpredsednik sovjetske vlade Mlkojan. Govoril je o popustitvi napetosti, razorožitvi, nujnosti sporazumov glede najvažnejših vprašanj, vnovič je poudaril, da je vlada SZ za miroljubno sožitje.
V odgovorih na razna vprašanja je dejal, da bi moral biti prvi korak sklenitev nenapadalne pogodbe med državami NATO in varšavskega pakta, nato pa bi razpravljali o nenadnih napadih, kar je povezano z vprašanjem nadzorstva. Glede razorožitve je dejal, da ni moč začeti razorožitve v nezadostno razvitih deželah, ter da bi morale najprej oborožitev omejiti SZ, ZDA, Zahodna Nemčija, Anglija, Francija. Italija itd. Odločno je dejal, da nikakor ne predvideva možnosti trgovinske izmenjave med Zahodnoevropsko gospodarsko skupnostjo in vzhodnim svetom za vzajemno pomoč (SEV), temveč da bi bilo bolje okrepiti dvostranske trgovinske pogodbe.
Glavni tajnik OZN U Tant je sklenil ustanoviti «Kennedyjev sklad» pri meddnarodni šoli OZN. Tečaje mednarodne šole OZN obiskuje sedaj 556 otrok iz 63 držav.
noven sestanek s predstavniki večine; potrdil je, da so zahtevali sklicanje izrednega kongresa stranke. Ce bi ne bilo izrednega kongresa, so pripravljeni sprijazniti se s primernim zastopstvom v tajništvu stranke. Vecchietti je zatrdil, da je levica «zelo strnjena» (kar ni točno); da imajo sedaj 33 poslancev, «v najslabšem primeru pa nas ne bo manj kot 30», ker računa, da bodo izgube v lastnih vrstah nadomestili s tistimi poslanci avtonomisti čne večine, ki niso zadovoljni s sporazumom. Na vprašanje, zakaj niso še zavzeli dokončnega stališča glede zadržanja v parlamentu, je Vecchietti dejal: «Ker menimo, da se utegne do zadnjega trenutka nekaj dogoditi». Končno je še pri-stalvil, da je za 5. t. m., t j. pred glasovanjem o zaupnici; predvideno razširjeno zborovanje levice.
Glasilo PSI «Avanti!» objavlja v svoji jutrišnji številki članek, v katerem analizira program nove vlade, nato pa se zadržuje na notranjih razmerah v stranki. Ko je obsežno analiziral vladni program, pripominja: «Besede, upajo na desnici; besede, pravijo komunisti. Ti in oni so pravili isto, med prvim razdobjem Fànfanijeve vlade, glede nacionalizacije električne industrije in ustanovitve enotne srednje šole. Desnica upa, da se Mo-rovi vladi dogodi tisto, ker se je dogodilo Fanfanijevi vladi; namreč, da se v njeni notranjosti pojavi zaviralna sila; a ne upošteva moči spodbude, ki jo predstavljajo socialisti v predsedstvu vlade in v ministrskem svetu. Komunisti pa imajo očiten interes, da že na začetku zanikajo vrednost sedanjemu obratu; tudi če se zavedajo, da je tak smisel zgodovine. S svo-je strani pa nismo ne pesimisti ne površni optimisti. Vse se more dogoditi, razen tega, da bi se socialisti izneverili, v. vladi, v parlamentu, v deželi, obvezam, ki so jih prevzeli s podpisom prog: ama nove večino.»
(Nadaljevanje na 2. strani)
V	OKVIRU POSEBNEGA
STATUTA
10. zasedanje jug.-ital. odbora
V	četrtek 12. t.m. bo 10. danje jugoslovansko-itali, ga mešanega odbora za nje določb Posebnega londonskega memoranduma, stava italijanske delegacije Je že znana in o njej poročajo krajevni časopisi. Tudi tokrat jo bo vodil opolnomočeni ministar dr. Manlio Castronuovo, elani pa bodo: podpreekt dr. lintiTi, ki bo nadomestil nega podprefekta dr. Cai saj je njegovo funkcijo preval*! tudi v okviru tržaške prefekture oziroma generalnega Vladu*-ga komisariata; dr. Venier *0 nadomeščal dosedanjega izvedenca "za šolska vprašanja prof. Angiolettija, ki se zaradi bolezni ne more tokrat zasedanja udeležiti; tretji član italijanske delegacije pa bo tudi na tem zasedanju odv. prof. Guido Ge-rin, načelnik tržaškega urada za zvezo med zunanjim ministrstvom in vladnim generalnim komisarjem.
Sestava jugoslovanske delegacije še ni znana, toda zelo verjetno je, da jo bo vodil tudi na tem zasedanju bivši poslanik v vzhodnem Berlinu Mitja Voš-njak.
Vse kaže, da bodo obravnavali tudi tokrat nekatera vprašanja, ki jih niso rešili na zadnjih dveh zasedanjih.
Kakor smo v našem dnevniku že poročali, je bilo deveto zasedanje mešanega odbora v Rimu pred enim letom, in sicer od 20. novembra do 4. decembra 1962. Izid zasedanja ni bil za našo narodno skupnost ugoden, in smo tedaj na tem mestu to tudi ugotovili. Tokrat naj omenimo le eno samo vprašanje, za rešitev katerega se je zaman zavzel pred kratkim celo demo-kristjanski senator Vallauri; gre za nepojmljivo dejstvo, da po dveh letih, odkar je stopil v veljavo zakon o slovenskih šolah, še vedno ni bil objavljen pravilnik za izvajanje tega zakona. O tem in drugih podobnih vprašanjih se je razpravljalo pred mešanim odborom pred več kot enim letom, in kot vse kaže, bo nujno potreb-no razpravljati o njem tudi prihodnji teden, čeprav bi se bil moral odbor sestati že pred šestimi meseci, saj zadevni pravilnik določa dvakratno zasedanje v letu. Spričo vsega tega želimo, da bi bil izid letošnjega beograjskega zasedanja pozitivnejši od lanskega.
Vsekakor pa krajevni tisk poudarja, da ima mešani odbor posvetovalni značaj, neki tednik pa dodaja k temu, da Je njegova «vrednost skoraj simbolična». Glede dnevnega reda pa ne pove ničesar določenega, kljub temu pa navaja kot verjetni točki šolstvo in dvojezičnost. Dodaja pa, da bo v januarju prihodnjega leta v Kopru tretji italijanski seminar za profesorje in učence italijanskih šol ter da bodo na seminarju predavali kvalificirani profesorji iz Italije.
PfI5norslcnne5Bllp
Predsednik Johnson bo govoril 17. decembra (fòrofttrtnn pred glavno skupščino Združenih narodov
Pred obiskom voditeljev Zahodne Nemčije, Italije, Kanade in Velike Britanije v Washingtonu - McNamara napovedal varčevanje v vojski • Izredni varnostni ukrepi v New Yorku za današnji prihod predsednika
jem sesta] v Washingtonu z voditelji Zahodne Nemčije, Italije, Kanade in Velike Britanije. Na zadevno vprašanje je odgovoril, da niso še dokončali načrtov za njegov sestanek z generalom de Gaullom. Povedal je tudi, da bo tain!k za obrambi McNamara odšel na indukcijsko potovanje v Južni Vietnam takoj po sestanku sveta
ministrov NATO, ki bo prihodnji teden v Parizu.
Johnson je tudi sporočil, da namerava v kratkem povabiti v Washington mehiškega predsednika in da se želi sestati tudi s kanadskim ministrskim predsednikom Pearso-nom. Končno je izjavil, da je mnenja, da so bila njegova prizadevanja v zadnjih petnajstih dneh, da «zagotovi kontinuiteto vlade» ter ohrani «enotnost doma in v svobod-
nem svetu po Kennedyjevi smrti», uspešna.
Minister za obrambo McNamara
Sestanek preiskovalne komisije o umoru Kennedyja, ki ji predseduje predsednik vrhovnega sodišča Warren
WASHINGTON, 7. Ameriški predsednik Lyndon Johnson Je danes sporočil, da bo 17. decembra imel kratek govor v glavni skupščini Združenih narodov. Skupini časnikarjev, ki jih je sprejel v svojem uradu, je predsednik izjavil, da za sedaj ne misli potovati v tujino. Dodal je, da je dobil več uradnih in neuradnih vabil, naj obišče številne tuje države, toda njegovo mesto ,1e za sedaj v ZDA.
Zatem je Johnson izjavil, da se bo med božičem in februar-
kjer je sporočil, ds bo ostal ves dan v uradu.
Državni pravdnlk države Texas Waggoner Carr je sinoči sporočil, da za sedaj ne bodo začeli posebne preiskave države Texas o umoru predsednika Kennedyja, ker Bi to lahko samo oviralo preiskavo komisije, ki jo je imenoval predsednik Johnson in ki ji. predseduje predsednik vrhovnega sodišča Warren. Carr je to sporočil na sedežu pravosodnega ministrstva v Washingtonu, kjer se je razgo-varjal z Warrenom, z načelnikom FBI Hooverjem in s, pomočnikom pravosodnega ministra.
V Austinu v državi Texas so odredili stroge varnostne ukrepe okoli bivališča guvernerja Connal-lyja, ki se je v čelrtek vrnil iz bolnišnice. Guvernerjevo stanje se stalno boljša, toda njegova desna roka in zapestje bosta morala ostati v mavcu vsaj tri mesece, pred šestimi meseci pa ne bo vedel, ali bo lahko uporabljal roko,
Wilsonu grozijo da ga bodo ubili
LONDON, 7. — Angleška policija in uredništvo lista «Daily Mir-ror» sta dobila anonimni pismi, s . , ,	„	katerima se javlja, da bo vodi-
pa je izjavil, da imajo ZDA v načr- telj laburist!čne stranke Harold
tu	/InnAfi	11n «4 a 1 mìa inde -. — JL iA / iibaa J ,, — ,, „ S#. n«« J - X -  
■MniiiiittiiiiHi fittili minili mi ti tiiiiiuiit m timi n im m itimi limili i im iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiMiliiiiiliittiii
ZVEZNI IZVRŠNI SVET SFRJ
Odobren je predlog družbenega načrta za leto 1964
Načrt predvideva 10 do 12-odstot.no povečanje proizvodnje - 300 milijard din za Skopje
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 7. — Zvezni izvršni svet je sprejel na včerajšnji seji predlog družbenega načrta za leto 1964, ki predvideva 10-odstotno povečanje oziroma na družbenem področju 12-odstotno povečanje proizvodnje v primerjavi z letoš-
50 odst., t.j. od 30 na 45 milijard dinarjev.
V osnutku družbenega načrta za prihodnje leto je posebno poglavje posvečeno obnovitvi Skopja, Zadevnemu skladu bo zagotovljeno 65 milijard dinarjev. Po-i leg 10 milijard preostalega vpisa
njo. Na podlagi take načrtne uro- |jud»..ega posojila, inozemskih po-
izvodnje se bo realna osebna po trošnja na družbenem sekturiu povečsla za 8 oàst. in investicije v osnovna sredstva za 10 odst. V okviru predvidenega nada jnjega povečanja gospodarske aktivnosti predvideva načrt 11-odst. povečanje industrijske in 7-odst. povečanje kmebjske proizvodnje. Izvoz blag« bi se povečal za 13 odst., gradbena aktivnost za 12 odst., prometne usluge za 7 odst., trgovski promet r.a drobno za 12,5 odst., na debelo pa za 11 odst. Istočasno bi se povečala zaposlenost za 4 odst. in produktivnost dela na družbenem področju za okrog 7 odst.
Federacija bo tudi v prihodnjem letu nadaljevala intenzivno vlaganje sredstev za razvoj gospodar-»k® nezadostno razvitih področij. Sredstva sklada federacije za kreditiranje gospodarskega razvoja področij bodo povečana za
so j il in drugih sredstev. V okviru gospodarskih investicij bo imelo prednost zidanje stanovanjskih hiš in obnovitev Skopja, za kar bo uporabljenih nad 300 milijard dinarjev, t.j. 14 odst. več kot letos.	,
Predlog družbenega načrta pred. videva vrsto ukrepov za realizacijo planiranih odnosov v gospodarstvu, za stabilizacijo tržišča, posebno cen potrošnega blaga in ukrepov za zavarovanje razmerja med realnimi osebnimi dohodki in povečanjem produktivnosti dela. Za investicije splošnega pomena za gospodarski razvoj Jugoslavije se predvideva tudi razpU novega posojila v znesku 90 milijard dinarjev, ki bi ga vpisale gospodarske organizacije, poslov- I sta' ga spoznala in ga pozdravila, ne banke ln družbeno-politična ;n predsednik jima je stisnil ro-skupnosti.	ko. Cez deset minut se je odpe-
li. B- I ljal * avtomobilom v Belo hišo,
tu od danes dalje do leta 1965 važno znižanje števila vojaškega osebja v tujini ln civilnega osebja zaposlenega v departmaju za obrambo. To so prvi ukrepi, ki so Jih sprejeli na podlagi njegovega načrta, da se do leta 1965 zniža proračun za obrambo za štiri milijarde dolarjev letno
Glede svojega obiska v Saj gonu Je McNamara izjavil, da spada ta obisk v vrsto potovanj v Ju'nf Viet. nam, ki jih rodno dela že dve leti. Dejal Je, da bo v Južnem Vietnamu pregledal, ali se uspešno nadaljujejo «potrebni napori za borbo proti komunističnim »verlleem, ki Jo vodita sajgonska in ameriška vlada».
Jutri bo Johnson odšel v New York na pogreb bivšega guvernerja Herberta Lebmana. Ob tej priložnosti so odredili izredne varnostne ukrepe. Policija in agenti tajne službe sd imeli včeraj triurno posvetovanje, da pripravijo vse potrebne zaščitne ukrepe ob poti, po kateri bo šel predsedniški sprevod. Casnifcarji te n* bodo mo-gll "jffnjftižatr: predsedniku, ko bo ta prispel na letališče Idlewild. Johnson bo z letališča Odšel naravnost v Manhattan «s posebnim avtomobilom», ki ga bo spremljajo 35' palictjških motooiklistov. Pot bodo še posebno'zastražili, zla-sti v bližini podvozov in poslopij ob cesti.
Pokojni predsednik Kennedy je prišel v New York en teden, preden je bil ubit. Tedaj se je v New Yorku udeležil kongresa sindikatov AFL-CTO in je zahteval, naj ga policija ne spremlja. Predsednik ni hotel, da bi zaradi njegovega sprevoda nastale motnje v prometu v New Yorku Z letališča Idlewild je odšel v svoj hotel v Manhattanu z navadnim črnim avtomobilom.
Johnson je davi med preseneče-niem agentov ta,ine službe in časnikarjev, ki so ga čakali pred stanovanjem, napravil kratek 10-mi-nutni sprehod po ulicah predela Washlngtona, kjer bo stanoval še nekaj dni, preden se bo preselil v Belo hišo. Kmalu po debeti uri je Johnson zapustil svoje stanovanje in namesto da bi vstopil v avtomobil, ki so ga obkrožali a-genti na motorjih, je mirno nadaljeval pot peš. Dva mimoidoča
teh
.............................
Spomenica palestinskih Arabcev
za papeža Pavla, ko bo v Jeruzalemu
Beakcija »a predlog za sestanek cerkvenih poglavarjev v Jeruzalemu
AMAN 7. — Jordanski listi pišejo, da bodo palestinski belici sestavih delegacijo, ki bo imela nalogo zaprositi za sprejem pri papežu Pavlu VI., ko bo ta obiskal Jeruzalem, in mu IzfWiti spomenico, v kateri bodo razloženi problemi palestinskih beguncev in zahteve palestinskih Arabcev.
V krogih blizu grške pravo-
slavne cerkve so z rezerviranostjo sprejsii predlog patriarha Atenagorssa, naj bi sklicali v Jeruzalemu sestanek poglavarjev kristjanskih cerkva, ko bo tjakaj prišel papež Pavel VI. V*rjetno bo o tem razprav-ljal sinod grške cerkve.
Predstavnik moskovskega patriarhata je izjavil, da ta patriarhat ne more sprejeti nobenega stališča v ■vezi s omenjenim predlogom, dokler ne dobi uradnega dokumenta Od patrlana Atenagorasa. V odgovoru nekemu časnikarju, ki mu je Sporočil ta predlog, je predstavnik izjavil, da bo še danes o tem poročal patriarhu Alekseju, ki Je sedaj v Leningradu. Dalje Je poudaril, da če Je potovanje papeža v Palestino notranja zadeva rimske cerkve, je na drugi strani možnost sestanka poglavarjev vzhodnih in zahodnih cerkva velike važnosti. Zaradi tega bodo zadevo v vodilnih krogih ruske pravoslavne cerkve podrobno proučili, preden bodo kar koli sklenili.
Grški pravoslavni patriarh Bene-
dietos v Jeruzalemu je v zvezi l predlogom izjavil, da je zanj zvedel samo po tisku Pripomnil Je, da sklicanja takega sestanka ne bi mogli proučiti tako hitro, kakor se misli. Potrebno bi bilo več tednov in morda tudi mesecev, da se posvetujejo z vsemi grško-pravoslav-nimi cerkvami, ki so avtonomne, in da se ugotovi, ali je predlagana konferenca sprejemljiva. BenediO-tos Je dodal: «S svoje strani bi z velikim veseljem sprejel papeža Pavla VI v Jeruzalemu in ga spremljal med njegovim Obiskom po svetih krajih.»
Na vprašanje, ali računa, da bo govoril s papežem o enotnosti cerkva, je patriarh odgovoril negativno in pripomnil: «Kako bi mogel to storiti? S kakšno avtoriteto? Jaz sem samo eden od šestnajstih odgovornih poglavarjev pravoslavja.»
Kakor poročajo i? Aten, je sinod grške pravoslavne cerkve sklenil, udeležiti se razgovorov med pravoslavnimi in anglikanski-mi cerkvami, ki se bo začel ns pobudo ekumenskega patriarha in
canierburyjskega nadškofa, toda pridržuje si, da se ne oddalji od svoje «konservativne linije».
Sinod je tudi sprejel udeležbo na konferenci pravoslavnih cerkva z evropskimi staro-katoliki, da prouči zahtevo teh, naj bi prišli pod duhovno vodstvo pravoslavnega patriarhata.
Kennedy jev sklad v OZN
NEW YORK, 7 - Glavni tajnik OZN D Tant je po posvetovanju z ameriko delegacijo in s predstavnikom Kennedyjeve družine sklenil ustanoviti «Kennedyjev sklad» pri mednarodni šoli Združenih narodov. Voditelj ameriške delegacije Stevenson je po smrti predsednika Kennedyja dobil številne prispevke v počastitev Kennedvjevega spomina, ki gredo od dveh do tisoč dolarjev in ki so namenjeni delu za mir in razumevanje v okviru Združenih narodov. Stevenson je izročil znesek U Tantu, ki bo še dalje zbiral prispevke. Tečaje mednarodne šole, ki so Jo ustanovili pod okriljem OZN in ki Je posvečena idealom mednarodne solidarnosti, obiskuje sedaj 550 otrok iz 63 držav.
Wilson danes je pred večerom u-bit. Polici'a je vso prete" lo noč stražila stanovanje Wilsona. Pismi sta bil: oddani v Boltonu v Angliji. V njiju e bilo rečeno, da bo Wilson ub!t v času od ene po polnoči v četrtek do 10 30 nocoi.
Wilson je bil danes ves dan do. ma. Uradno so javili, da ni imel uradnih obveznosti, in da je izkoristil priložnost ter ,ie delal v svo. jem privatnem uradu. Wilson trdi, da gre samo za šalo. Vendar pa ie s lenii, da ne bo danes za. pustil stanovanja, ki ga straž' polipai. Vsi obiskovalci so morali pokapati posebno propustnico, in so jih natančno preiskali. Zavoje in pisma so odprli in pregledali. Policija no*e tvegati nobene odgovornosti in je zato spreiela vse potrebne ukrepe, da zaščiti Wil-’ sona. Na področju Boltona v gro-
fiji Lancashire so začeli podrobno preiskavo.
Grafologi proučujejo obe pismi in agenti so ustavili vel sumlji-vih oseb ter jim odvzeli prstne odtise.
Jutri bo Wilson od'-el v Sussex nà tamkajšnjo univerzo, ki so jo nedavno odprli. Dodelili mu bodo oboroženo spremstvo. Njegovo potovanje bo tajno.
Sestanek
Burjjibc, Ben Bele in kralja Hasana
Novi ameriški predsednik Johnson nadaljuje posvetovanja s svojimi najožjimi sodelavci glede naj. važnejših vprašanj. Posebno pozornost posveča nekaterim načrtom zakona, ki jih je bil predložil kongresu že predsednik Kennedy. Med temi sta v prvi vrsti zakon o državljanskih pravicah in zakon o znižanju davkov, V zvezi z zakonom o državljanskih pravicah se je razgovarjal tudi z nekaterimi črnskimi voditelji. Med razgovorom z voditelji sindikalne organizacije AFL-CIO pa je glede tega izjavil: «Preveč smo govorili, napravili pa smo malo in še to prepozno.» Kar se tiče zmanjšanja davkov, je predsednik Johnson, prav tako kakor njegov prednik mnenja, da bo omogočilo industrijskim družbam, da bi investirale v gospodarstvo več kot deset milijard dolarjev, kar bi privedlo do povečanja zaposlenosti. «Več dela danes in več dela jutri, je stvar, ki ima prednost pred vsem drugim,» je pripomnil predsednik in ugotovil, da je nezaposlenost najhujši ameriški problem, s katerim se je treba resno spoprijeti. Prav tako se predsed-TUNIS, 7. — Od 13. do 15. t. m. nik zavzema za odobritev Ken-bodo v Bizerti velike slovesnosti, I nedyjevega načrta zakona 0 Zdravki Jih bo organizirala tunizijska ' stvenem zavarovanju starih oseb vlada ob priložnosti evakuacije	s,stema metalnega za
francoskih čet. Slovesnosti se bo-
do udeležili nekateri afriški dr-
varovanja.
Razen tega je predsednik napo-
žavni poglavarji, med katerimi bo- j vedal delno zmanjšanje zveznega sta tudi Ben Bela In kralj Hasan. I f™ra^na. 20 nov° proračunsko Na podlagi izjav, ki jih je podal j \l%n!rUlodartimTZ7Zllci v Parizu maroški zunanji minister, j predstavn ki zveznih agencij in tisa bodo Burgiba, Ben Bela in kralj pravnih služb ter zahteval uved-
Hasan sestali v Tunisu. Marni':! minister je potrdil, da se bo tudi maroški kralj Hasan udeležil slovesnosti v Bizerti in da una. dn «e bo tam razgovarjal z Ben Belo. «Pretirano bi bilo trditi, da bo kon. ferenca, ki se bo začela v četrtek med Hasanom, Burglbo in Ben Belo, prlpeliala do dokončne ureditve
So varčevanja.
Jasno je, da se bo moral Johnson pr,‘.v tako kakor njegov prednik boriti proti skrajnim konservativcem. zlasti kar se tiče zakona o državljanskih pravicah. Predsednik komisije predstavniške zbornice, pred katero je seda j ! zadevni zakon, pripada demokratski stranki, toda je skrajno kon-
spora z Alžirijo,» Je dodal zunanji i servat ven in zaradi tega zavla-—— *- — -------------‘i- ->»i—1<-----1 čuje začetek razprave o tem za-
konu. Na odločen nastop demokratičnih in republikanskih članov kom sije je napovedal, da bodo o zakonu začeli razpravljati v začetku januarja.
minister ln pripomnil: «Zbrali smo kot . razsodnico organizacijo afriške enotnosti, ln ta organizacija ima nalogo rešiti vprašanje. Toda ni izključeno, da bo sestanek v Tunisu nudil dragocen prispevek v tem smislu.»
Nov potresni sunek pri Litiji
LJUBLJANA, 7. — Aparati a-stronomsko-geofizikainega observatorija ljubljanske univerze.so zabeležili danes nov potresni sunek na področju Litije. V Ljubljani je bil potres tretje, v epicentru pa četrte stopnje.
Na delo konservativnih krogov je opozoril tudi ameriški predstavnik v OZN Adlai Stevenson v nekem intervjuju. Izjavil je, da se vedno bolj opaža grožnja desnice, in je pripomnil: «Kampanja, ki jo močno finansira izolacinnistična propaganda, teži za tem, da doseže izvolitev skrajno konservativnega predsednika in takega kongresa, ki bi utegnil delovati za omejitev udeležbe Z HA v OZN. Taka politika pa se bo kaj kmalu pokazala za nemogočo in nepopularno med ameriškim ljudstvom, Ni si moč misliti umika ZDA iz Združenih narodov.»
Johnson je večkrat poudaril tudi, da bo nadaljeval Kennedyjevo politiko izboljševanja odnosov med ZDA in Sovjetsko zvezo in popuščanja napetosti sploh ter mirnega reševanja spornih vprašanj. Hruščov je v zvezi s tem izrazil zadovoljstvo. Pričakuje se, da bodo v kratkem začeli pogajanja za obnovitev kulturne konvencije za prihodnje leto ter pogajanja b neposredni letalski zvezi med ZDA in SZ po polarni progi.
Johnson se je zahvalil državnim in vladnim poglavarjem za sožalje ob smrti predsednika Kennedyja. V zahvalni brzojavki jugoslovanski vladi in jugoslovanskim narodom poudarja Johnson, da v ZDA lajša žalost spoznanje, da milijoni ljudi sočustvujejo z bolečino Amerike: «To spoznanje, je okrepilo našo tesno odločenost, da kot Američani in kot državljani sveta še naprej delamo za mir, napredek in za cilje, ki jim je Kennedy posvetil svoje življenje.»
Posvetovanje med zavezniki NATO
V	polovici februarja bo imel predsednik britanske vlade Home skupno z zunanjim ministrom Butlerjem uradne razgovore z a-me,'iškim predsednikom Johnsonom v Washingtonu. Ameriški tisk označuje napovedane obiske za-hodnonemškega kanclerja Erharda, predsednika britanske vlade Homa in ital'jonskega predsednika Segnija v Washingtonu za prve važne korake v zunanjepolitični dejavnosti predsednika Johnsona. Pri tem pa ugotavlja, da vzbuja pozi most dejstvo, da na seznamu obiskovalcev ni de Oaulla.
V	Londonu pričakujejo, da bodo na teh razgovorih načeli za London kočljivo vprašanje ustanovitve večstranskih jedrskih sil NA TO, za katero se prav nič ne ogrevajo, zlasti ne pred britanskimi volitvami, ki bodo verjetno spomladi prihodnjega leta. Britanci bi bolj želeli razpravljati o možnosti nadaljnjih sporazumov med Vzhodom in Zahodom. Londonskih krogov ne vreseneča, da de Ganile ni na seznamu prvih zahodnoevropskih voditeljev, ki bodo u-radno obiskali Washington. Sodijo namreč, da bi de Gaulle rad prej «proučil namere» novega a-meriškega predsednika glede Zahodne Evrope, NATO ter skušal rešiti• nekatere probleme v evropski gospodarski skupnosti, predvsem problem kmetijstva.
Kar se tiče zahodnonemške politike, jo je delno obrazložil novi kancler na svoji prvi tiskovni konferenci v torek. Izjavil je, da je njegova «velika naloga okrepiti položaj Zahodne Nemčije na Zahodu, učvrstiti zahodno zvezo in odpraviti nesoglasja med člani*.
MED RAZGOVOROM Z UDELEŽENCI OKROGLE MIZE VZHOD-ZAHOD
Izjave Mikojana o varnostnih silah OZN in o dobavljanju orožja afriškim državam
Nova konferenca o Laosu ni potrebna - Zanikanje ameriškega državnega departmaja zaradi netočnega poročanja o Mikojanovih izjavah glede Vzhodne Nemčije
MOSKVA, 7. — Prvi podpred sednik sovjetske vlade Mikojan je sprejel danes v Kremlju udeležence osme «Okrogle miza Vzhod-Zakod». Sestanek je potekal v prisrčnem ozračju in je po začetni izjavi Mikojana zavzel obliko prave tiskovna konference.
Mikojan je govoril o sovjetski zunanji politiki in v okviru tega o popustitvi napetosti, razorožitvi, o nujnosti sporazumov o najvažnsjših vprašanjih, ki razdvajajo svet. Poudaril je, da je Sovjetska zveza za miroljubno sožitje in da zelo ceni take sestanke, kakor je sedanji v Moskvi. «Tudi če nima okrogla miza politične funkcije, je pripomnil Mikojan, vendar lahko prispeva k rešitvi spornih vprašanj.» Končno Je dodal, da je moskovska jedrska pogodba zelo važna, toda če ji ne bodo sledili drugi sporazumi, bo zgubila del svojega pomena.
Briatnski laburist Dennis Healey je vprašal Mikojana, ali ni protislovje med Izjavami Hruščova takoj po sklenitvi moskovske pogodbe, ki je izjavil, da bi se mogli sporazumeti o nadzorstvenih postajah proti nenadnim napadom, ter poznejšo pobudo Gromika v imenu sovjetske vlade, ki je izjavil, da bi morali sporazum o nadzorstvenih postajah vključiti v sporazum, ki bi vseboval tudi neatomska področja in zmanjšanje števila vojaštva v obeh Nemčijah. Ko Je to poudaril, je Healey vprašal, ali ne bi bilo bolj umestno omejiti se na rešitev vsakega vprašanja posebej.
Mikojan jé odgovoril, da ne vidi nobenega protislovja. Po njegovem mnenju bi moral biti prvi korak, sklenitev nenapadlne pogodbe med državami NATO in varšavskega pakta. Pozneje bi mogli razpravljati o vprašanju nenadnih napadov, ki je povezano z vprašanjem nadzorstva. Pripomnil Je, da Je treba najprej skleniti sporazum in šele potem govoriti o nadzorstvu, in ne obratno.
Ameriški državni departma je nocoj zanikal, da so ZDA kdaj mislile priznati Vzhodno Nemčijo. Predstavnik državnega departmaja Phillips Je izjavil, da je gotov, da ni bilo nobenega odklona ameriške politike glede tega, in da sl sploh ni moč misliti kake Kennedyjeve izjave v tem smislu.
Conny Zilliakus, Philip Noel-Ba-ker in Dennis Healey so izjavili, da niso točne trditve, da Je Mikojan izjavil, da je predsednik Kennedy v nekem pismu Hruščovu priznal obstoj dven Nemčij in Berlina kot tretje enote. Trije poslanci, ki so se udeležili sestanka z Mikojanom,
če j o orožja ali ne. Na vsak način pa ni moč začeti razorožitve v nezadostno razvitih deželah. Močne države, in sicer Sovjetska zveza, ZDA, Zahodna Nemčija, Velika Britanija, Francija, Italija itd. se morajo prve podi editi ukrepom za o-mejitev oborožitve.
Britanski laburist Mendelsshon je nato sprožil vprašanje dobavljanja orožja Srednjemu vzhodu.
Mikojan je odgovoril, da je napad na Sueg leta 1956 pokazal, da je bilo potrebno, da so se Egipčani mogli braniti proti imperialističnemu napadu. «Ce nas male države, je pripomnil Mikojan, prosijo za orožje za svojo oorambo, jim ga mi dobavljamo: kolikor močnejše postanejo majhne države, toliko težavnejša bp napadalna politika imperialistov.»
1 Naslednje vprašanje se je nanašalo na možnost tehničnega, znanstvenega in industrijskega sodelovanja med zahodnimi in socialističnimi državami i Mikojan je odgovoril pritrdilno in omenil, da obstajajo že sporazumi v tem smislU med Sovjetsko zvezo ln ZDA in da bi mogli prek OZN odrediti druge ukrepe za sodelovanje.
V zvezi z Berlinom Je neki britanski laburistični poslanec omenil modrost, ki so Jo, vsi prizadeti pokazali med karibsko krizo lansko leto, in je izrazil željo, naj bi se tudi to vprašanje preneslo z vojaškega na politični sektor.
Mikojan je odgovoril, da je Sovjetska zveza postavila številne predloge glede tega in poudarila, da bi najboljša rešitev bila, če bi mestu zajamčili status neodvisnosti. «Prej ali slej, Je dodal Mikojan, bomo do tega prišli, ker je treba priznati, da sedaj obstajata dve nemški državi tn da predstavlja bivša prestolnica telo zase. Na so dodali, da je eden od navzočih drugj strani je Velika Britanija z na razgovoru netočno poročal o velikim čutom do realnosti priznala obstoj LR Kitajske.»
Zatrjuje se, da je Mikojan tudi dodal, da obstaja pismo pokoji
se bo tudi ameriško javno mnenje orientiralo k temu priznanju dveh Nemčij in tretje enote, ki jo predstavlja Berlin. Toda pozneje so v ZDA napravili korak | nazaj.
I Mi ojana so vprašali, ali pred vati pri financiranju policijskih sil videva možnost trgov, n s,te izme-OZN. Mikojan Je odgovoril, da ne nJavc med zahodnoevropsko go-gre za finančno vprašanje, temveč	*kI™Atjo ‘n SVetom
za načelno vprašanje. Dejal je, da za'Najemno pon?oC so v Kongu Imeli oddelki OZN ena- vJ^l Ì2 ni* 2 h,'
«ža£?kT	r*voÌfr.nrtf0t,riobvin.Ve poinfd
LŽffij'.. "*e-s. ■	stl!?P1 yp.rasal be. Kot primer je omenil nedav
Mikojan, naddržavna sila samo v no obnovitev pogodbe med So Afriki in nezadostno razvitih deže- vjetsko zvezo in Italijo. la„ , , .	,	, „, _	Končno so Mivojana vprašali, a
Neki drugi angleški laburistični l; se mu ne zdi ume'tno »klicati poslanec je vprašal, ali ne bi mogli novo konferenco o Laosu. Mi ko-skleniti posebnih določb, da se ne 1an je odgovoril, da ne in je pobi pošiljalo orožje afriškim drža- udaril, da že obstajajo soorazumi vam. Mikojan Je odgovoril, da mo-1 in da je dovolj, če bi jih začeli rajo odločati afriške države, ali ho- praktično izvajati.
Britanski laburist Noel-Baker in Francoz Moch sta se ob zaključku sestanka zahvalila Mikojanu za sprejem.
Mikojan Je v svojem odgovoru izjavil, da je zelo razočaran, ker se Francija ne udeležuje pogajanj o razorožitvi v Ženevi Po-udaril je. da je prepričan, da če bi se Franclja udeležila teh po-gajanj, bi Moch pri njih konstruk. tivno prispeval.
Beograjsko «Kolo» tri dni v Milanu
• Moja politika se razlikuje od politike mojega prednika po slogu in po tem, kako jo zastopam,* je, dodal Erhard. Nato je poudaril, da bo Zahodna Nemčija gojila prijateljstvo «do vseh članih skupnosti*, dodal pa je, da je glede oborožitve atlantske zveze «na strani ZDA* in da ima vse zaupanje v ZDA ter njihovo atomsko silo. Erhard je dejal, da Zahodna Nemčija želi še dalje sodelovati pri ustanavljanju večstranske atomske sile NATO, •vendar pa tega načrta ni moč uresničiti, če to zahtevata samo Bonn in Washington, ne da bi politično in finančno sodelovale druge članice». Erhard je nato izrazil pridržke glede francoske •udarne atomske sile* in je pripomnil, da «ne ve, ali se bo pokazala učinkovita*. Izrekel se je tudi za trgovino z vzhodnoevropskimi državami, vendar pa je P roti dolgoročnim sporazumom, z izjemo Vzhodne Nemčije, kateri bi Bonn ponudil znatna posojila, «če bi to prineslo zboljšanje življenjskih pogojev Nemcev na Vzhodu*.
Ze o nekem prejšnjem intervjuju je Erhard izjavil, da je Zahodna Nemčija za sedaj edina država, ki je glede dvostranske jedrske sile zavzela «jasno pozitivno stališče». Značilno je, da sd na jesenskem zasedanju zahodnoevropske parlamentarne zveze zavrnili načrt o ustanovitvi večstranske jedrske sile NATO, ki so ga predložile ZDA. Sprejeti so spreminjevalni predlog poslancev socialističnih strank, s čimer 3* ameriški predlog povsem spremenjen. Britanski laburistični poslanec Broion je ugotovil, da bi imele ZDA, če bi sprejeli ameriški predlog, odločilno besedo, kar je v nasprotju z zamislijo o večstranskih silah. Pripomnil je tudi, da bi ta predlog zelo zmanjšal tipanje za boljše razumevanje med Vzhodom in Zahodom,
Papež
potuje v Jeruzalem
Papež Pavel VI. bo januarja potoval v Jeruzalem, kjer bo obiskal posamezne svetopisemske kraje. Ta novica, ki jo je povedal cerkveni poglavar v govoru na svečanem zaključku drugega zasedanja vatikanskega ekumenskega koncila, je vzbudila v cerkvenih krogih veliko zanimanje.
Pavel VI. bo namreč prvi papež v zgodovini, ki bo potoval v Sneto deželo. Razen tega bo Pavel VI. potoval z letalom, kar se prav tako v dosedanji praksi potovanj rimskih papežev še ni zgodilo.
V. zgodovini Cerkve so poglavarji Vatikana sploh le zelo poredkoma potovali v tujino. Zadnji je bil papež Pij VIL, ki je “ dejansko kot ujetnik — prisostvoval Napoleonovemu kronanju t) Fontainbleauju. Le redko kateri papež je tudi zapustil vatikansko ozemlje. — Ko je na primer Janez XXIII, pred dvema letoma romal v Assisi ,v severni Italiji, je .njegovo potovanje vzbudilo vrsto komentarjev..	,•	>-
Odločttev Pavla VI., da obišče Palestino, si olmačijo kofj. nauo potetb poglavarja katoliške cefjžv* v prizadevanju, da normalizira odnose Vatikana z drugimi veroizpovedmi. Njegova odločitev — pravijo nadalje — pomeni tudi odgovor najbolj reakcionarnim krogom rimske kurije, ki so na zasedanju vatikanskega ekumenskega koncila nasprotovali vsem koncepcijam in predlogom, naj bi Vatikan spremenil stališče do ži-dovske vere in drugih ver.
Venezuela
V Venezueli so bile 1. t. m. volitve,. na katerih so volivci izvolili predsednika republike in nove poslance, to so bile dokaj čudne volitve. Potekale so praktično ob pravem obsednem stanju, zlasti v prestolnici. Okoli sto tisoč oboroženih vojakov in policajev je stražilo volilne sedeže. Več tisoč borcev narodnoosvobodilne vojske lEALN) je skušalo volitve onemogočiti. Toda spričo takega vojaškega aparata so se odpovedali prvotnim načrtom, da bi sistematično napadali volilne sedi-
V okviru «ll. milanskega me- if vlada tolWi dejatvo> da ,0 seca» bo V mitoTls/cem. fiflecžaft- j bile volitve mogoče, kot opredeli-
šču «dell’Arte» nastopil danes, jutri in pojutrišnjem beograjski ansambel narodnih plesov in pesmi «Kolo». Nastopi Beo-grajčanov so v sporedu, ki ga je sestavila Ustanova za milanske prireditve (Ente Manifestazioni Milanesi) za «II. milanski mesec».
..
DRŽAVNI PODTAJNIKI
(Nadaljevanje s 1. strani)
Mikojanovi izjavi med razgovorom, ki je potekal brez navzočnosti časnikarjev.
Belgijec Henri Rolin je vprašal, ' ga predsednika KennedyTa Hrù-zakaj noče Sovjetska sveža sodelo- šcovu, iz katerega baje izhaja, da
zgodovine»:	«Cianstvo stranke
ima zaupanje vase in veruje v socializem kot zgodovinski zakon, ki usmerja napredek narodov; zaradi tega ne bi odpustilo nobenemu izrazu ošabnosti proti enotnosti stranke. To pa tembolj, ker stranka, vsa stranka ve, da se njena vloga ne izčrpa v vladi in na vladi; to se ne bi dogodilo hiti če bi imeli vlado samih socialistov.» «Avan ti!» zaključuje: «Začenja se no va debata O moderni demokra ciji in o moderni državi; deba ta, ki se ne izčrpa s pridobit vijo države za demokracijo, am pak se bo nadaljevala, za nas in za delavce, ki so nas podprli in nas bodo podprli, dokler ne bomo demokracije pridobili za socializem.»
Zasedanje centralnega odbora KPI se je zaključilo z odobritvijo resolucije, v kateri se poudarja, da «prehod PSI iz opozicije k sodelovanju v vladi predstavlja nov dogodek velikega pomena v političnem življenju dežele» in da postavlja pred nova vprašanja vse delavsko demokratično gibanje, «KPI pa, kot največji opozicijski sili delavske in demokratične levice, nalaga nove odgovornosti in naloge» Nato se potrjuje načelno nasprotovanje novi koaliciji in njenemu programu, ki je po mnenju KPI «transformistična o-peracija na vrhu»; soodgovornost
socialistov v vladi «ne pomeni premika v levo v političnem življenju dežele, ampak premik v desno PSI». Resolucija podčrtava «veliko odgovornost sedanje avtonomistične vodilne skupine PSI», ki da je hotela doseči sporazum za vsako ceno, pa tudi če bi to utegnilo pomeniti razkol stranke.
Tak razkol pa Je treba preprečiti — nadaljuje resolucija — in izraža prepričanje, da bo levica PSI reš.la enotnost stranke, hkrati pa apelira na «čut odgovornosti vseh tistih avtonomističnih članov in voditeljev», da bi izjalovili «razkolnišiki manever demo.iristjans'\e j n Sara-gatove vodilne skupine», pesolu-cija končno napoveduje «novo razdobje pove anih prot.slovij m ostrih političnih m razrednih nasprotij, iz kater h more in mora zrasti novo in močnejše e-notno gibanje, ki more in mora zajeti vse delavske in demokra. tične stranke, tudi tiste, ki sodelujejo pri sedanji vladni formaciji», nato pa zadjučuje: «Naloga komunistov je, da prepre čijo, da bi transformlstlčm in konservativni načrt sedanje vodilne skupine KD, ki je dosegla taktičen uspeh na vrhu, mogel zavreti in ponižati pričakova. nja, nade in demokratičen pritisk, ki prihaja ne le od osmih milijonov komunističnih volivcev, ampak tudi od milijonov socialističnih in katoliških volivcev».
ten pol liceli proti FÀLN, čeprav so volivci oddali veliko število belih glasovnic, ker so se bali vladnih represalij, če se volitev ne bi u-deležil i.
Na volitvah je zmagal vladni kandidat Leoni, ki bo novi predsednik Venezuele, njegova stranka pa bo imela v parlamentu največ poslancev. Toda takoj po volitvah so se opozicijske stranke pritožile, da so bile v nekaterih pokrajinah pri volitvah sleparije.
Toda bolj kakor te volitve je pozornost sedaj obrnjena na obtožbe predsednika Betancourta proti Kubi. Neposredno pred volitvami so namreč vladni agenti našli veliko skladišče orožja, za katero se trdi, da so ga pritihotapili s Kube za FALN. Kubansko vludo so obtožili «posrednega napada» proti Venezueli.
V Havani so odločno odgovorili na te obtožbe in poudarili, da gre za novo spletko, da bi našli izgovor za nov napad na Kubo. Kubanski zunanji minister je izjavil, da je omenjene orožje skrila ameriška tajna informacijska služba. da bi potem mogla obtožiti Kubo.
Venezuelska vlada je obtožbo po. stavila pred Organizacjo ameriških držav teh zahtevala popolno gospodarsko blokado proti Kubi, Venezuelski zunanji minister je celo govoril o skupni vojaški intervenciji proti Kubi. Zdi se, da hočejo afero z omenjenim orožjem izkoristili za daljnosežnejšo potezo, t. j. za pritisk na nekatere samostojne latinskoameriški države, kakor je na primer zahteva za prekinite« diplomatskih in gospodarskih odnosov, ki jih še tmajo štiri latinskoameriške države s Kubo. Te so Brazilija, Mehika, Cile in Bolluija .ki so proti vsakemu vmešavanju v notranje zadeve drugih držav,
Jasno je, da je pri tem važno, kaj poreče Washington, Tu so se izrekli za sedaj za «okrepitev nadzorstva, da se preprečijo novi poskusi Castrovega režima, da izvaža orožje». Kaj si pod tem «nadzorstvom» zamišljajo, nso povedali, Toda dejstvo je, da bi vsak nov napad na Kubo ustvaril novo nevarnost za mir na svetit. Ker je tudi novi ameriški predsednik izjavil, da se bo trudil za utrditev miru, je pričakovati, da bo tudi v tem sporu ravnal temu primerno.
PrlmòrsTcTJnevnllr
— 3 —
8. decembra 1963
| DANIJELA NEDOH |~
Triglav, mej dem, __________kake si krasa n J »
SLOVENSKI OKTET BO V TOREK SPET PRI NAS
V okviru letošnjega športnega dne so prireditelji razpisali tudi literarni natečaj. Prvo nagrado je prejela Danijela Nedoh za prispevek, ki ga tu objavljamo.
moj dom, kako
«Oj, Triglav, si krasan!»
«Na pomoč! Pomagajte!... Na pomoč!» Skoraj ni imela več glasu. Tako krčevito se je oprijemala skale, da rok ni sploh več čutila. Pogled pa ji je drsel v prepad, ki se je širil pod njo. Globina jo je vedno bolj privlačevala...,
Koke se skoraj odpovedale.
«Na pomoč!» Mrzel pot jo je oblival. Skušala je zopet klicati na pomoč, a ni imela več glasu.
Roke so odpovedale.
Padala je. Dno prepada se je bližalo vedno hitreje.... Zdaj se bo razstreščila na skalah....
«Nee! Na pomoč!» Grozen krik Je odmeval po gorovju....
«Irena! Kaj pa je? Kaj tako kričiš?»
Irena se je prebudila. Bila je vsa potna in tresla se je od razburjenja.
«Oh, mama, kako je bilo strašno! Padala sem v brezno....»
Se vedno je v sebi čutila grozo. Sanje so bile tako podobne resnici, da se Irena ni mogla pomiriti. Malo kamilčnega čaja pa jo je vendarle pomirilo.
«Toliko nesreč se je zadnje čase zgodilo v hribih, da me je kar strah.»
Irena je obmolknila. Na maminem obrazu je brala zaskrbljenost.
«Mama, ne bodi v. skrbeh, saj pot na Triglav ni nevarna. Nič se mi ne more zgoditi.»
«Ce bps tako razburjena, ne bo preveč prijetno.»
«Vsega tega je kriv članek o smrtni nesreči znanega planin-
planinci in ker ste vi prvič tu. Sli bomo počasi, posebno, ker so dekliške noge prenežne za tako pot.» Iztok se je nasmehnil in pričakoval reakcijo, ki ni izostala.
«Ooh, saj smo prejšnjo nedeljo trenirale v Glinščici! Ali nismo krasno plezale? Proglasil si nas za odlične plezalke!»
V kupeju se je razlegal smeh, ki se je še povečal, ko so skušali preganjati dolgočas z raznimi ša lami in igricami.
Irena se je skušala udeležiti zabave ,a ni ji uspelo. Bila je vznemirjena.
«Iztok, ali pot na Triglav res ni nevarna?»
Iztok jo je začudeno pogledal. «Ne, Irena. Ce se ne motim, si mi danes že nekajkrat zastavila to vprašanje.»
Irena se je skušala nasmehniti. «Oh, veš kakšne so matere! — Otrok moj, pazi, veš. Rekli so mi, da te ne bi smela pustiti tako visoko v gore; nevarno je. Se posebno, ker greš prvič. Ce bi se ti kaj pripetilo.... — Ze ves teden se moram upirati materini želji, da bi ostala doma.»
«Nisi edina, Irena! Mislim, da so vse matere enake. Vsaj moja je popolnoma podobna tvoji!»
Igrali so se naprej. Irena pa ni vzdržala več v kupeju. Odšla je na hodnik. Pogled na naravo, ki je spremljala pot vlaka, jo je nekoliko pomiril. Cez nekaj časa jo je nekdo objel čez rame. Irena se je zdrznila.
«Oh, ti si, Iztok! Skoraj ustrašil si me!»
«Kaj pa ti je danes, Irena? Tako čudna si. Vedno tako nasmejana, danes pa se držiš, kot da bi šla na pogreb, ne pa na najlepšo točko Slovenije. Pomisli, na Triglav greš! Na vrh Triglava! Ne moreš si misliti, kako je «tam gori» lepo! Ves svet je ob tvojih nogah! Zdelo se ti bo, da se lahko S prstom dotakneš neba. Zdelo se ti bo, da si v predraju....»
«Ali je prav res tako lepo?» «Res. Dokaz tl je lahko to, da se jaz že tretjič vračam.» Irena se je skušala nasmehniti, a Iztok je jasno bral z obraza, da ji nekaj teži srce.
«Irena, srček, ali mi res nočeš zaupati, kaj te teži?»
«Nič me ne teži, Iztok! Saj veš, da bi ti zaupala, če bi bilo res kaj takega.»,
«Kako ' Jep# ne znaš izmikati resniei.»i , », :*» «j,	«4 s- », s4 ir- *
Prijel jo je za roko.
«V dveh se laže prenaša katerokoli breme.»
Zvonek smeh se je-razlegel po hodniku.
«Zlati moj Iztok! Sedaj vidim, da me imaš res rad!»
«Si morda o tem dvomila?»
«Ne, to ne; ampak tvoja zaskrbljenost mi to potrjuje. Vidiš hotela sem te preizkusiti.»
(«Ce bi ti vedel, koliko me stane ta smeh, ta laž — a nočem te vznemiriti; raje zaprem vse v svoje srce....»)
«A tako, preizkusiti si me hotela.»
(«Preizkusiti! In misli, da ji verjamem! — Le kaj jo vznemirja? Zakaj mi noče zaupati?»)
«Irena», je začel Iztok. Upal je, da jo bo prepričali naj mu zaupa.
Irena se je napotila že proti kupeju. V sebi je sklenila, da ne bo več pokazala svoje vznemirjenosti.
«Cernu naj tudi ostale vznemirim?! Ampak... morda bi Iztoku vendarle lahko zaupala. Morda bi me minil strah, če bi o tem s kom spregovorila.... Ah ne, bolje je. da nobenega ne vznemirim.»
Nikomur, niti materi ni povedala — njej še najmanj! — da jo
Triglavu že dvakrat. Ce bi bilo I l***1^ f**’ hi ioi «	I ker se R Je trlkrat zaporedoma
sanjalo, kako pada v brezno.
ca, ki sem ga prebrala, preden sem zaspala. Sicer pa se je tisti planinec ubil pri plezanju; mi pa ne aomo plezali. Pot je popolnoma zavarovana. Sli bomo po Tomiiškcvi poti.... Iztok je bil na
nevarno, ne bi šel spet.»
Irena je skušala pomiriti mamo, a v veliki meri tudi samo sebe. Se nikoli ni bila tako visoko v hribih in zato se je nekoliko bala, posebno po čitanjp nekaterih člankov in še bolj zaradi groznih sanj. A bila je odločena. Sla bo!
«Torej si res odločena, da greš?»
«Seveda, mama. Pravijo, da je ha Triglavu krasno! Da je «planinstvo» eden izmed najlepših športov!»
Mama je tiho prikimala, a zaskrbljenost ni izginila z njenega obraza. «Morda jo bom še Prepričala, da ostane doma, je pomislila in legla v posteljo. A o-bema je bilo težko zopet zaspati....
* * «
Vlak je vozil proti Jesenicam; v kupeju je sedelo šest mladih ljudi. Veselo razpoloženje je vladalo med njimi. Kaj tudi 'ne bi! Saj so se pravkar peljali proti Triglavu — prvič so se odpravili na «naskok» velikana, ki je že tolikim dovolil dostop do svojega vrha! Koliko ljudi se je že slikalo ob Aljaževem stolpu ih smatralo sliko kot zgodovinski dokaz!
«Tudi mi se bomo končno lahko slikali ob njem! Jaz si skoraj še ne morem misliti, da bo to res.»
«Iztok, ali je res tako lepo — tam gori? Ali nisi preveč utrujen Po sedmih urah hoda, da lahkd Uživaš lepoto narave?»
«Sedem ur? Kdo pa ti je to rekel?»
«No, slišala sem, da je približno toliko ur do vrha.»
«Morda bomo mi res toliko porabili, a samo zato, ker nismo
«Saj so to samo sanje in vsega tega so krivi razni članki o smrtnih nesrečah, ki polnijo časopise. In morda je temu vzrok tudi dejstvo, da sem prvič tako visoko v hribih,» se je skušala tolažiti. Končno pa je tudi njo prevzelo veselo razpoloženje, ki je vladalo v kupeju.
• * *
Popolnoma zavzeti so stali pred spomenikom padlim gornikom v Vratih. Krasen spomenik v prekrasnem okviru narave. Pogled jim je nato zdrsel na Severno steno in na vrh Triglava. Vse se jim je že sedaj zdelo čudovito.
«In mi bomo jutri prišli na tisti vrh? Saj ni mogoče!»
Dekleta si niso mislila, da bo toliko poti do vrha in še tako strme!
«Pozna se vam, da niste planinke! Mar mislite, da boste na goro, visoko 2863 m, prišle po ravni poti in brez vsakršnega truda?»
Iztok ni mogel zadržati smeha. «Očaranje», ki jih je uklenilo ob prvem pogledu na naravo, je minilo; pogovor se je razživel.
«Smo pa res rojeni pod srečno zvezdo. Tisti kamion je privozil ol pravem času.... Samo še trenutek, da bi se bili zadržali na travniku, pa bi morali hoditi tri ure. Saj je približno toliko od Mojstrane do Aljaževega doma, kajne, Iztok?» — Prikimal je.
«Ce bi vprašali, kdaj gre kamion, ki pelje hrano v dom, bi prav gotovo zgrešili. Tako pa smo se v Aljažev dom pripeljali manj kot v eni uri.»
«In jutri bomo popolnoma spočiti....»
«Kje pa je Irena?» je prekinil pogovor Iztok, ko ni več zagledal ljubljenega dekleta. Zaskrbljeno je gledal okoli.
«Nekam čudna je danes. Bogve, kaj se ji je zgodilo?»
«Verjetno ji je žal, da je pustila mamo samo, še posebno, ker je bila mama tako v skrbeh. Saj veste, da, odkar sta ostali sami, živita ena za drugo. Ce bi se Ireni kaj zgodilo....» Prijateljice so klicale Ireno na ves glas. Ni se jim odzvala.
«Jo bom že jaz našel. Napotite se proti Aljaževemu domu; zrak začenja biti precej hladen.»
Našel jo je skrito za skalo, precej oddaljeno od spomenika.
«Irena! Kaj pa to pomeni? Zakaj se nisi odzvala našim klicem?»
Sedel je poleg nje. Molčala je. Njen pogled je taval po Severni steni; iz njega si lahko razbral strah.
«Saj ne bomo šli po Severni steni! Kaj se bojiš!»
«Kako strašna smrt!» je šepnila Irena. Pred oči ji je stopila slika iz časopisa, ki je kazala, kje se je ponesrečil znani planinec — na podobni steni se je zgodilo.... Pred oči so ji stopile — sanje! Tudi v njih je bilo nekaj podobnega —„ prepad, ki ji je v sanjah postal grob....
«Irena!» Njeno razmišljanje je prekinil Iztok. «Ti se bojiš! To ti teži srce!»
«Ali pot res ni nevarna?»
«Vsaka pot lahko postane nevarna. Se najlepša, ravna, asfaltirana pot lahko povzroči nesrečo. In to samo, če ne paziš. Nesreča se lahko zgodi povsod. Ce boš mirna in če boš pazila, kod hodiš, ne bo nobene nevarnosti. Pot je popolnoma zavarovana. Na težjih točkah je že pripravljena železna žica, katere se lahko o-primeš, ali pa klini.»
Prikimala je, a ni bila videti posebno pomirjena.
«Le česa se bojiš, Irena? Zaupaj mi, prosim te!... Ah ne, ni treba! Sem že sam uganil. Verjetno je kdo s pripovedovanjem vtepel v glavo, da je nevarno, strašno nevarno. Se bolj pa je vznemiril tvojo mamo, ki je zato ves teden s tem vznemirjala tudi tebe.»
«Ne, Iztok, ni res!»
«Res le! Nekdo te je moral zelo vznemiriti. Saj si ti vedno tako hladnokrvna, da te naravnost občudujem, K4o je bil?»
«Nihče!» Irena j*‘to «Dela s takim glasom, da ji je Iztok moral verjeti.
(«AH naj mu povem? — Da, povem mu. Gotovo mi bo potem odleglo. In če me ne bo razumel? Ce se mi bo smejal? Zaradi sanj
pa tako vznemirjenje!»)
Končno pa je vse «izbruhnilo» iz nje. Vse je zaupala Iztoku — o člankih in posebno o sanjah, ki so jo največ vznemirile.
«Trikrat zaporedoma iste sanje! Zdelo se mi je, kot bi me hotele opozoriti na nevarnost, ki mi preti v hribih. Smej se, a bile so tako žive, da se mi še sedaj zdi, da je bilo vse res!»
Iztok se ni smejal. Vedel je, da se to lahko zgodi vsakomur, pa naj bo še tako hladnokrven. So določene stvari, ki vplivajo na vsakega človeka in na njegovo občutke.
«Boš videla Irena, da boš jutri na vrhu govorila drugače. Popolnoma boš pozabila na svoj strah. Spoznala boš, da ti hribi ne morejo vzbujati strahu.... Spoznala boš, da ti lahko nudijo samo zadoščenje, da ti vzbujajo lahko samo veselje, če si si upala na njih vrhove. Pomisli koliko
Slovenski oktet, ki je svojo umetniško jwit pričel pred dvanajstimi leti v Trstu (in nas je pozneje še kdaj obiskal), se je po svojih turnejah, ki so ga vodile malone po vsem svetu (pravkar se je vrnil iz ZDA), zopet vrača k nam v goste. Njegov koncert bo v
torek zvečer v Avditoriju
(Nadaljevanje na S. strani)
»IIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIHIIHIHHmilllHIIHtimiHIIIIIHIIIIIlMllllimfimnliy»MMii,iii.iyi,ii,im.ii,tiy|..n*r'‘‘T"’f1 fMIM HHI1lllllHIMItHI|IHHlllllMIIIUmilI1H1l1U~"l|IIIIIIIIIHIHIHllllIllllnHimiHlllllllNlHHI
OB NOVI KNJIGI PESMI «NEKOGA MORAŠ IMETI RAD»
Minatti je priznan pesnik na j subtilne jši slovenski lirik
(Beseda, dve s pesnikom)
Pri Državni založbi Slovenije je izšla drobna, a skrbno in o-kusno opremljena knjiga pesmi slovenskega pesnika srednje generacije Ivana Minattija. Po šestih, sedmih letih premora je to njegova tretja zbirka. Prva, partizanska zbirka «S poti» se je rodila neposredno iz osvobodilnega boja. (Te pesmi so prav kar izšle v novi izdaji v izbo ru pri založbi Borec, v knjig z naslovom «Veter poje»), Dru ga knjiga «Pa bo pomlad pri šla» je bila že zbirka čiste lirike. Tretja knjiga Minattijevih pesmi je prišla pod naslovom «Nekoga moraš imeti rad» te dni na knjižni trg. Precej let je poteklo od prejšnje zbirke do zadnje. Pa tudi nova zbirka pri- ' naša surazmefrotna malo, vsega skupaj le triindvajset pesmi. Tilko je Minattijeva pesniška žetev sorazmeroma skromna. In vendar je Minatti kljub temu splošno priznan in cenjen pesnik, najsubtilnejši lirik med so-
Nekoga moraš imeti rad
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se, lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš, to je kot kruh, kot požirek vode, moraš dati svoje bele oblake, svoje drzne ptice sanj, svoje plašne ptice nemoči
—	nekje vendar mora biti zanje gnezdo miru in nežnosti — nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen — ker drevesa in trave vedo za samoto
—	kajti koraki vselej odidejo dalje, pa čeprav se za hip ustavijo —, ker reka ve za žalost
—	če se le nagne nad svojo globino —, ker kamen pozna bolečino
—	koliko težkih nog
je že šlo čez njegovo nemo srce —, nekoga moraš imeti rad, nekoga moraš imeti rad, z nekom moraš v korak v isto sled —
o trave, reka, kamen, drevo,
molčeči spremljevalci samotnežev in čudakov,
dobra, velika bitja,
ki spregovore samo,
kadar umolknejo ljudje.
IVAN MINATTI
dobnimi slovenskimi poeti. Njegova človeško in poetično preprosta lirika pa je kot dragocen liričen pojav izredno kultivirana in neartistična, kakor je napisal eden od kritikov. Zato je tudi Minattijeva najnovejša pesniška zbirka «Nekoga moraš imeti rad» zbirka resničnih in izbrušenih liričnih umetnin.
Kaj pravi pesnik o svoji najnovejši knjigi?
Minatti je urednik pri založbi Mladinska knjiga in tam sem gi poiskal, da bi povedal nekaj besed o svojih pesmih, uvrščenih v svojo novo zbirko. Minatti .ri;a zunaj ne kaže nobenih po--sebnih znako« pesnika.. Kot ><*sak navaden človek, v katerem bi težko prepoznal umetnika, preprost in zaupljiv, stvaren in neposreden se mi je zdel, ko sva si sedla nasproti v prostorih redakcije in se spustila v pogovor o njegovi zbirki.
V vsebinskem pogledu — tako nekako je dejal pesnik — pomeni tudi njegova nova zbirka iskanje človeka. «Iščem človeka in to, kako se današnji čas odraža v njem, kako človek reagira na vso brezdušnost, vso naglico današnjega življenja, na vse tegobe. Prizadeval sem si ohraniti podobo čistega, svetlega človeka v okolnostih, ki jih prinaša današnji čas. Čeprav je ta čas zapleten, iščem resnico, kristalno, žlahtno preprostost, ki se v mojih pesmih izraža tako v stilu kot vsebini.»
Osnovna misel Minattijeve poezije je torej prizadevanje za človečnost, za čisto in svetlo podobo človeka. Zato pesnik tudi zanika očitke pesimizma. Zani-kavanje, ki je v njegovi poeziji, pomeni samo potrditev prizadevanja za čistega človeka, takšnega, kakršen bi moral biti: dober in pošten.
Bralec bo spoznal, da so Minattijeve pesmi v formalnem pogledu drugačne od onih v prejšnji zbirki in da, je od rimane oblike prešel k svobodnemu verzu. Na to vprašanje je Minatti pojasnil, da ni bil nikoli strogo vezan na obliko. V svoji najnovejši zbirki pa je skušal biti čimbolj neposreden, ne da bi bil pri tem vezan na kako določeno formo.
«Torej ste nekoliko moderni-
zirali svojo formo» sem ga povprašal.; «Nekako tako,» se je glasil odgovor. «Vendar pa pri tem nisem zapadel v modernistično abstraktnost. Osnovna težnja mi je, da mora biti pesem jasna tistemu, ki jo bere. Komunikativnost je osnova vsakega umetniškega dela. Nisem pristaš zastarelih form, ne stoodstotno nasproten modernemu. Vendar mora biti vsaka pesem napisana v taki obliki, da jo ljudje razumejo.»
In tako je najin razgovor pre: šel na vprašanja moderne poezije. Morda je kai na njej? Morda so to- najzadnji dosežki literature? Vendar je vprašanje, če ima ta ekstremna. literatura še svoj globlji m občečloveški pomen. Nekateri naši najbolj moderni pesniki pišejo pesmi, v katerih je nekaj pristnega, nekaj takega, da ima človek nekaj od njih, ko jih bere. Toda mnoge puste človeka povsem hladnega.
In vloga pesnika v današnjem času? Minatti je mnenja, da postaja pesništvo čedalje bolj komorna stvar, omejena na ozek krog lj.udi. Toda izkušnje na .literarnih večerih in podatki iz knjigarn kažejo, da se mladina še vedno močno zanima za poezijo. Ljudje torej šg .vedno čutijo potrebo po tej umetnosti, Čeprav morda manj kot nekoč.
Od te teme skok do kritike ni bil daleč. Pesnik mi je potožil čez njo in povedal nekaj žalostnih resnic, ki jih poznajo vsi, ki se pobliže zanimajo za književnost. Zakaj naše revije in naši časniki ne poročajo o novih knjigah, zakaj jih ne ocenjujejo in vzgajajo okus publike, ni razumljivo. Predvsem pa je to neodgovorno.
Seveda, to je le nekaj odlomkov iz najinega razgovora. Nekaj odgovorov na več ali manj standardna vprašanja, nekaj besed o problemih; ki jih je sprožil pesnik sam. Kar mimogrede sya se oddaljila od njegov«.' zbiflke. Zato -semi, ga ob koncu povprašal še za njegovo občutje.. 9,b novi krrijgi, .za to. kako je zadovoljen. Takole mf je odgovoril:
«Občutek imam, kot da vedno lovim nekaj, pa vedno tisto ko-majda ujamem za rep. Nekaj hočeš povedati, čutiš problem, potem pa se vprašuješ ali si problem zadel. Tako sem z nekaterimi pesmimi zadovoljen, z nekaterimi pa seveda že ne več. Tudi pisanje pesmi je neko večno iskšnje. Sicer pa, če bi bil zadovoljen s tem, kar je, bi nehal pisati. Tako pa težnja za novimi spoznanji, neprestano spopadanje s snovjo in obliko, rodi novo in spet novo».
To pesniku lahko verjamemo in mu damo prav. Kako se je v svoji najnovejši zbirki spopadel. s problemi ljudi v današnjem času, o tem bodo presodili bralci sami. Tista skromna kritika, ki je do sedaj ocenila Minattijevo liriko, jo je označil* kot zrelo umetnost. Prepričani smo lahko, da jo bodo tako »prejeli tudi vsi ljubitelji prave poezije.
Sl. Ru.
Croninova Citadela ponovno v slovenščini
Sodobni angleški pisatelj Ap-cibald Joseph Cronin (rojen leta 1896) je v svetu znan kot eden najbolj branih in priljubljenih naprednih pisateljev sodobnega angleškega slovstva. Po poklicu je zdravnik, vendar se že od leta 1930 ukvarja samo s pisateljevanjem. Napisal je vrsto romanov (Lucy Moore, Grand Canary, Zvezde gledajo z neba, Ključi nebeškega kraljestva, Zelena leta), med katerimi je avtobiografsko pobarvani rom»n Citadela med najbolj uspeliipi in najbolj znanimi. Zato smo ta roman že med vojno dobili v slovenskem prevodu. Od takrat je seveda že precej časa in knjige že zdavnaj ni več doghiti. Zato je bila nova slovanska izdaja potrebna. Nòvo, izdajo Croninovega romana Citadela je oskrbela založba Obzorja, roman pa je prevedel Bruno Hartman. Lepo opremljena knjiga (Uroš Vagaja), ki bp v okras vsaki knjižni polici, je izšla v zbirki Prizma, ki prinaša 'sicer izbrane romane iz svetovne književnosti.
Roman Citadela je zajet iz življenja Anglije in predstavlja neusmiljeno verno ogledalo zdravstvenih in družabnih razmer v Angliji v času med obema vojnama. Osrednja osebnost romana je mlad, komaj diplomirani zdravnik Andrew Manson, ki pride z idealnim navdušenjem na prvo službeno mesto, za zdravniškega pomočnika v majhno rudarsko naselje v Walesu. Stanuje na domu svojega bolnega predstojnika, kjer pa gospodari njegova sestra. Prav zaradi nje so vsi dotedanji pomočniki zapustili službo. Manson sicer zdrži več mesecev. Tod* slednjič tudi on omaga. Res je sicer pomagal pri ureditvi nekaterih aktualnih problemov zdravstva (sam sodeluje pri razstrelitvi kanala, da bi oblast zgradila novo kanalizacijo in s tem preprečila širjenje tifusa), res je sicer dobil širok krog hvaležnih pacientov in prijateljev in našel ženo. Toda zdravnikova sestra mu je onemogočila nadaljnje bivanje in delo. Zato je odšel v drug kraj. Tu je bil njegov materialni položaj boljši, toda tudi na novem službenem mestu je bila stvarnost drugačna, kot si je v svoji pošteni naivnosti predstavljal mladi zdravnik. Ze to, da je moral glavnemu zdravniku dajati eno petino svojih letnih dohodkov, mu nikakor n* šlo v. račun. Pa tudi druga ‘•nasprotovanja in. o-vire na zdravstvenem področju so mu. začele počasi greniti življenje. Čeprav je iz vseh spopadov izšel kot zmagovalec, je spet sam odpovedal službo in odšel v London, da bi se posvetil raziskovalnemu delu in uresničil svoje sanje o znanstveni karieri. Toda izkazalo Se je, da je bilo v londonski znanstveni ustanovi daleč proč od pravega raziskovalnega , dela. Razočaran nad intrigami in zapostavljanjem je zapustil službo in si s prihranki kupil privatno ordinacijo. Po prvih težavah je zaslovel po bližnji in daljni okolici ter si pridobil tudi paciente iz premožnejših krogov. Ze je skoraj kazalo, da se bo Manson odrekel svojim načelom in postal modni zdravnik. Toda pri tem vzponu ga je doletela katastrofa. Svojemu pacientu je priporočil operacijo in kot operaterja slavnega zdravnika, • katerim je sodeloval. Toda pri operaciji se je izkazalo, da je zdravnik nesposoben in pravi nevednež, saj je povzročil smrt pacienta. To in pa tragična smrt
(Nadaljevanje no 8. tirani)
...................................................
Pirandellov Henrik IV. v ljubljanski Drami (Nekoliko primerjave s tržaško uprizoritvijo)
O Pirandellu, njegovem Henriku IV. in o «pirandelizmu» sem obširneje pisal v Primorskem dnevniku (10. 4. 1956.) ob jubileju Rada Nakrsta, ki je takrat z nepozabnim mojstrstvom kreiral (režiser Vlado Habunek iz Zagreba k. g.) naslovnega junaka. Pirandello pomeni v svetovni dramatiki epoho, če ne celo prelomnico. Sporedno z znanostjo (Einstein, Freud) je ponovno odkril tudi za dramatiko u-porabnost relativnosti našega spoznanja in ustvaril vrsto odrskih del, ki so se zdela v dobi svojega nastanka prav zaradi njegovih idejnih pogledov in dramaturških prijemov nenavadna in celo fantastična. Danes prehajajo ta dela bolj ali manj že v standardni fundus svetovne dramatike ter dobivajo klasičen nadih.
Ob ljubljanski premieri se mi je nehote vsiljevala primerjava s tržaško uprizoritvijo. Habunek je uresničil svojo odrsko zami-
sel, kot da ima v rokah že klasično delo. Zato je bila njegova režija do kraja pretehtana in o igrallcih sem takrat Zapisal, da se gibljejo na odru s skoraj koreografsko preciznostjo. Ljubljanski režiser France Jamnik pa je dal svoji uprizoritvi predvsem dinamičnost in razgibanost, k čemur je ie posebej pripomogel njegov izbor igralcev, ki jih je poiskal domala vse iz mlajših in najmlajših kadrov. Njegova režiserska zamisel je bila zato precej tvegana, pa vendar dokaj izvirna. Bil je to pogumen in v marsičem uspel eksperiment.
Teža igre je vendarle predvsem v rokah enega samega i-gralca, igralca naslovne vloge. Henrika je kreiral mladi, nadarjeni in tudi s filmskega platna (Samorastniki) že znani Rudi Kosmač. Njegov Henrik je bil razgiban, strasten in maščevalen, poln hamletovskih kontrastov, čeprav bolj malo pirandel-
lovski rezoner. Nastopal je v naravnost fantastično posrečeni maski, ki pa mu ni mogla pričarati njegovih predpisanih petdesetih križev. Kljub temu je s svojo igralsko neugnanostjo o-svojil gledalca, čeprav je bil vse prej kot pirandellovski junak klasičnega kova.
Spričo mogočnega in obširnega teksta, ki je dodeljen Henriku, morajo nujno stopiti izvajalci ostalih vlog bolj ali manj v o-zadje. Štirje «tajni svetniki», ki so kljub skromno odmerjenemu tekstu skoraj ves čas na odru prisotni, so našli v Andreju Kurentu, Dušanu Skedlu, Tonetu Homarju in Aliju Ranerju u-spešne upodobitelje, med katerimi je imel zlasti Ali Raner priložnost, da kreira tudi psihološko razgiban lik. Belcredi-ja, ki je dvajset let prej iz ljubosumnosti povzročil Henrikov padec s konja in s tem njegovo blaznost, je podal Lojze Rozman s primerno dozo cinizma,
čeprav mu tega nisi mogel povsem verjeti. , Ni,ti .prav duhovitega niti prav globokoumnega rezonerja, zdravnika Ge-nonija, je strnil Janez Rohaček v dobro izklesan lik. Markizo Matildo je igrala Slavka Gla-vinova zadržano in je prepričljivo nakazala čustveno razklanost med obema ljubimcema, Tone Slodnjak je podal mladega markiza z individualnimi potezami. Markizino hčerko Frido je prikazala Majda Potokarjeva z nekaterimi močnimi čustvenimi poudarki. Med najzanimivejšimi liki je bil Giovanni Branka Miklavca, izrazito karakterno pogoden.
Zanimiva, izvirno interpretirana predstava Henrika IV., je zbudila pri premieri pozornost in odobravanje. Bila je kot pogumen eksperiment nove interpretacije Pirandellovega Henrika pozitiven doprinos v našem dramaturškem razvoju.
VLADIMIR BARTOL
V ORGANIZACIJI P. D. BARKOVLJE
Razpis za II. revijo slov. popevk - «Trst ’64» J.
Zadnji rok za predložitev popevk je 20. dec. 1963
Prosvetno društvo Barkovlje pripravlja tudi za prihodnje leto izvedbo Revije slovenskih popevk.
Da bi bila izbira popevk čim številnejša, vsestranska in pestra vabi društvo vse one, ki želijo prispevati svoje popevke k sodelovanju.
Pogoji so sledeči:
1.	Sodelujejo lahko - tudi z več popevkami - Slovenci, ki stalno bivajo v Italiji, predvsem pni s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije.
2.	Pesmi morajo biti opremljene z naslovom, besedilom in harmonizacijo.
3.	Udeleženci tega razpisa naj pošljejo svoje prispevke, označe-
Pevci, ln pevke, solisti in skupine, (dueti, terceti, kvarteti), ki želijo nastopati prihodnje leto na II. reviji slovenskih popevk Trst ’«*, pošljite svoje prijave s točnim
ne s psevdonimom, v zaprti kuverti. Poleg tega naj v drugi zaprti kuverti, na kateri je psevdonim, navedejo svoj točen naslov. 4 Pošiljke s popevkami morajo biti naslovljene na: Prosvetno društvo Barkovlje, TRST, Ulica Cerreto 12.
5. Izbrane popevke bodo objavljene v časopisju, medtem ko od-klonjenih ne bomo f-a vračali.
— /JfJ 6- Zadnji rok za 0	predložitev prispev-
aš.—4P kov s popevkami je 20. december 1963, upoštevajoč datum poštnega pečata.
7 Prispele popevke bo pregledala in izbrala posebna žirija m tri najboljše po vrstnem redu bodo nagrajene.
8. Naziv prireditve Je: II. revi-ja slovenskih popevk «Trst ’64». Vsi, ki želijo sodelovati pri tej reviji so vabljeni, da prispevajo «voj delež.

naslovom do 20. decembra 1963 na na-
__s slov: Prosvetno dru*
«p štvo Barkovlje, Trst, Ulica Cerreto št. 12. Pravočasno vas bo posebna komisija povabila na preizkušnjo.
MNENJE, DA «ODLOČA PRVI VTIS», JE ZNANOST ZAVRGLA
Človekova zunanjost cesto vara
V čem je skrivnost, da nam je kaka oseba že ob prvem srečanju simpatična ali zoprna ? - Celo v romanih imajo nekatere tipične osebe že ustaljena zunanja znamenja
Med ljudmi je na splošno močno ukoreninjeno mnenje, da vtis, ki ga nekdo dobi o človeku, ko ga prvič vidi, ne vara. In po tem se tudi večina ravna in presoja dejanja, besede in vedenje svojega bližnjega. Vsekakor je res, da se zelo pogosto dogaja, da nam je nekdo že ob prvem sreča-nju nenavadno všeč, simpatičen in se nam zdi, kot bi ga že od zdavnaj poznali. Nekateri ljudje imajo brez dvoma lastnost, da z vsakim človekom, čeprav ga niso nikoli prej videli, takoj vzpostavijo stik. S svojo neprisiljenostjo in odkritim nastopom vzbudijo pri vsakomur zaupanje in simpatijo.
Nasprotno pa se dogaja, da nam je kaka oseba že takoj od začetka zoprna. Kar koli napravi in reče, vse nas pri njej odbija. Zoprne so nam nje kretnje in glas, način njenega govorjenja in njen nasmeh. Skratka: vse.
Od kod neki prihaja ta simpatija ali antipatija do kake osebe, že pri prvem srečanju? Ali je to neke vrste poseben čut, ali pa izvira to zgolj iz predsodkov in površne sodbe po zunanjosti?
Na to ni tako lahko odgovoriti, zlasti pa ne nekomu,
ki o psihologiji nič ne ve. Na ti dve vprašanji so hoteli odgovoriti tudi psihologi na univerzi v Louisvillu. V ta namen so sestavili dva testa, ki naj bi pomagala razjasniti o-be vprašanji.
Sodelavcem pri teh raziskovanjih so pokazali najprej številne slike najrazličnejših o-seb, moških in žensk. O vsaki so morali povedati čim bolj na kratko, vtis, ki so ga pri tem dobili o nje značaju, inteligenci in temperamentu. Nekaj mesecev zatem pa so i-stim sodelavcem pokazali drugo serijo slik istih oseb kot prvič. Fotografije pa so bile sedal nekoliko drugačne, o-svetlitev je bila druga in tudi poza vsake osebe je bila spremenjena. Pri vsaki pa je bilo še kaj malega dodano: o-kras, pokrivalo, pohištvo, kak predmet v roki ipd.
In tudi o teh «novih» osebah so morali sodelavci povedati svoj vtis, tako kot pri prvem poskusu.
To je bil prvi test. Drugi test pa je bil nekoliko bolj preprost. Sodelavcem so psihologi našteli vrsto najbolj u-koreninjenih predsodkov in nazorov o zunanjosti človeka, po katerem se takoj lahko spozna njegov značaj.

REB US
Rešitev v prihodnji (teoilkt
Pri tem pa so morali povedati, katero navedenih znar menj je zanesljivo in katero je zgolj predsodek, ki je med ljudmi ukoreninjen.
PREDSODKI IMAJO UTRJENA PRAVILA
Prav ta test je pokazal, kako so ljudje na splošno nagnjeni k temu, da presojajo človekov značaj po že vnaprej utrjenih pravilih in znamenjih njegove zunanjosti.
«Mesnate ustnice kažejo nadpovprečno čutnost». «Visoko čelo je znamenje velike inteligence». «Zraščene obrvi kažejo, da ima oseba zločinska nagnjenja».
«Nizko čelo priča o odločnosti in pomanjkanju idealizma».
«Jamice na licih kažejo, da ima taka oseba smisel za humor».
«Rdečelasci so nadpovprečno strastni».
«Nazaj potisnjena brada izdaja omahljivca». «Plavolaske so bolj zveste in bolj vdane svojemu možu».
«Kodrasti lasje so znamenje vitalnosti».
In koliko je še podobnih «pravil», ki so kar precej razširjena in ki iz njih nastajajo nadaljnja mnenja in sodbe: da je le tak moški neustrašen in korenjak, ki je velike postave in z naprej štrlečo brado, da ima omejen ali morda celo slaboumen človek klapasta ušesa, da ima zločinec povečini črne in štrleče obrvi ter da so debeluhi po navadi dobrodušni in brez hudobije.
Vse to je že tako ukoreninjeno med ljudmi, da moremo take tipe videti bodisi v gledališču ali v filmih ter tudi v mnogih romanih.
POSKUSI SO TAKE PREDSODKE OVRGLI
Poskusi na univerzi v Louisvillu pa so pokazali, da nimajo taki predsodki o človekovi zunanjosti nobenega pomena, čeprav so med ljudstvom Še tako razširjeni in «preverjeni».
Čeprav so bile osebe pri o-beh poskusih iste, so sodelavci izvečine različno ocenili njihov značaj, pač po njih zunanjosti. Očitno je bilo, da je bilo mnenje o značaju osebe na sliki odvisno od tega, kako je bila počesana, kako oblečena, kakšne naočnike je imela ali kakšen klobuk.
Jasno je, da se dogaja tako tudi v življenju. Tudi tu po navadi ljudje nasedajo takim, ki si znajo svojo zunanjost u-rediti tako, da vzbujajo pri večini zaupanje, da napravijo nanje dober vtis. Saj natanko vedo, da bo večina ljudi le po tem sodila tudi njih značaj in njih namere. Poskusne o-sebe so poleg omenjenih trikov, zapeljali tudi zveneči naslovi, ki so jih psihologi napisali pod slikami.
Sodobni genetik Aram Scheinfeld je v svoji knjigi «Priročnik vede o dednosti», napisal med drugim tudi tole : «Eksaktna znanost ni mogla ugotoviti nobene zveze med činitelji dednosti, ki določajo človekovo zunanjost ter tistih, ki določajo človekov značaj in njegov temperament», «človekov značaj se torej ne more spoznati po njegovi zunanjosti. To najbolje vedo sodni izvedenci, ki so imeli priložnost spoznati naj hujše zločince, ki so bili videti po svoji zunanjosti najnedolžnejši meščani».
Ko vse to vemo, si lahko mislimo, koliko krivic in morda celo gorja povzročajo neuki ljudje, ki po svojih površ-
nih sodbah izrekajo svoje mnenje o značaju in dejanjih, o nagnjenjih in sposobnostih posameznih oseb. In niso tako redki primeri, da morajo take krivice občutiti že otroci, ki imajo to nesrečo, da jim je narava vtisnila v njih zunanjost kako teh «značilnih znamenj», ki so «očiten dokaz», da imajo nenaravna in morda kar zločinska nagnjenja, spričo katerih se jih je treba ogibati in varovati. In tako občuti tak otrok že v zgodnji mladosti prezir in žalitve svoje okolice, kar mu brez dvoma pusti v nežni duši zagrenjenost, ki mu ostane morda do konca življenja. Čuti se izobčen. In so tudi primeri, ko zaradi takega duševnega stanja tak človek tudi v resnici zaide na kriva pota.
Illlllllllllllllllllllllll1llllllll||||||||||||||||||||||||l1lllll|||||||||lllllllllllill|||||llllll|1iii||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||ii|iii|||||||||||j||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,||
Tudi Chaplinova Geraldine nastopila na odrskih deskah
Geraldine Chaplin, hčerka slavnega «Charlota», je prvič uradno nastopila kot plesalka v baletu «Pepelčica», ki ga je pred nekaj dnevi predstavil v gledališču Champs Elysées v Parizu nečak niarkija De Cuevas Raymundo de Larrain. Pri predstavi pa ni bil navzoč noben Geraldinin svojec. Gledališče je bilo natrpano z raznimi osebnostmi, med katerimi so bili štirje francoski ministri, šest veleposlanikov, Begum, razni princi ter številni «vrhovi» iz gledališkega, filmskega in baletskega sveta.
Charlie Chaplin se je v zadnjem trenutku odrekel zadoščenju, da bi šel ploskat svoji hčerki. Predvsem je bil nezadovoljen, ko je zvedel, da se bo njegova hčerka le za kratek čas pojavila na odru v kostumu tatarske princese ter. da ji je koreograf naloži) «tre-
Aleš in Peter v vesolju
PIŠE
Jože Jesih
In res. Z boka Je letela proti našim pustolovcem raketa, ki je bila popolnoma podobna tisti, s katero sta Aleš in Peter odletela z Zemlje, in, ki sta jo zaradi bega pustila na Vulkanosu. Argožanske rakete so se zapodile proti njej in jo z žarki popolnoma razkosale.
Iz razstreljene rakete so skcčile tri prikazni, ki pa so jih Argožani takoj privlekli z žarki h glavni raketi. Vrata v zaporu so se avtomatično odprla, nato pa nemudoma zaprla. V hipu Je sobo napolnila tema, tako, da sploh niso mogli videti novih zapornikov.
O. Mfr*
Po dolgem času neslišnega drsenja se je razsvetlilo. «Zelene srajce!» Je zakričal Aleš in bojevito pripravil roke. Došleci so se hipno pogledali in že napadalno stali pred njimi. Nekdo od «Zelenih zrajc» je že zamahnil z roko, da bi ga udaril, vendar je roka nemočno obstala v zraku. Over se je nasmehnil in pokazal z omamljajočimi žarki napolnjeno škatlo.
«Sedaj ni časa za obračunavanje. Edina rešitev je, da se spravimo in se skupno rešimo ujetništva!» Je z mirnim glasom spregovoril Over. «Zelene zrajce» so se začudeno spogledale. «Naj bo!» je pristal vodja Janez. Nato so si podali roke, vendar so vsi vedeli, da so prijatelji samo zaradi težke okoliščine.
bušni ples». Poleg tega pa je hotel otrokom, ki jim je obljubil, da jih bo peljal v Pariz, prihraniti neprijetno bliskanje «flashev» neobzirnih fotografov.
Geraldine je namreč plesala samo štiri minute v vrsti plesnih korakov, navdahnjenih ob «trebušnem plesu». To pa je izvajala z veliko milino, tako
da so ji prav prisrčno ploskali. To bo morda pomirilo Chaplina, ki ima namen iti iz Svice v Pariz v dneh okrog božiča, pri čemer upa, da lahko pojde pogledat tudi nastopajočo hčer, ter se tokrat pomeša med občinstvo, tako da bi ubežal sitnim novinarjem in fotografom. Seveda mu bo to le težko uspelo.
iiiiiiiiiiiiiiHifiiiiiiiiiiiiiiimifHiiiiiiniiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiHiiiiuiinitmiiiiimiiiiiiiiitiiiu
KRIŽANKA
211
3
«
Tn
ti
v»
Tli
11
n
59
i!
H
■
rt
»
H
H
VODORAVNO: 1. absolutni svetovni šahovski prvak; 7. vetrič; 13. Cezarjev ljubljenec; 15. sodobni slovenski filmski režiser; 16. ime igralca Severja; 17. latinski osebni zaimek; 19. kitovi brki; 20. sorodnica; 21, ime ruske plesalke Pavlove; 22. v grški mitologiji kralj, ki je imel 50 hčera; 23. avtomobilska oznaka reškega okraja; 24. žensko oblačilo; 26. veliko japonsko pristanišče; 27. važno živilo; 29. stoječe sobno ogledalo; 30. zaporedna soglasnika; 31, največji jugoslovanski polotok; 32. ime književnika Fincija; 33. lakota; 35. nemška nikalnica; 36. del voza; 37. spodnji deli rok; 38. glavno mesto Turčije; 40. sodobni francoski pisatelj romunskega porekla (Eugene); 42. pravni položaj; 43. okamenela smola predzgodovinskih iglavcev.
NAVPIČNO: 1. svojina; 2. človek, ki se za kaj poteguje ali zanima; 3. prikaz množičnih pojavov s številčnimi podatki; 4. tisoč kilogramov; 6. kemični znak za nikelj; 7. število; 8. kratica za «Alpinistični odsek»; 9. šampion; 1Q. nasprotnik češčenja podob;
11.	veliko pristanišče v Maroku;
12.	operni spevi; 14. sibirski veletok; 18. znameniti italijanski fizik (Galileo»; 21. francoski surrealistični Slikar (Hans); 25.
../medmet začudenja; 27. vrsta brazilske kave; 28. obredno oblačilo duhovnikov in sodnikov; 33. živalska bolezen; 34. pariški modni kreator; 36. francoska teroristična organizacija; 37. spodnje ploskve posod; 39. kemični znak za rutenij;- 41. vzklik.
iiiiinmitiiiiMf 11*1111(111111111111111111111111111111111111111
Svinja je storila kar 18 pujskov
V občini Cingoli v pokrajini Macerata je svinja, težka 235 kg, last kmeta Maria Colocci-ja, storila kar 18 pujskov. Stvar je zbudila povsod veliko presenečenje, saj pravijo strokovnjaki, da je že nekaj izrednega, če stori svinja 13 pujskov. V tem primeru pa gre za pravi rekord.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. škorpijon, 9. kopa, 13. Koriolan, 14. sosed, 15. RP, 16. Olib, 17. piroga, 18. lep, 20. kolekcija, 22. Aran, 24. nav, 25. Ann, —k, —t, 27. sel, 29. Nen, 31. Tito, 33. akvamarin, 36. kal, 37. savana. 38. Egon, 40. ro, 41. Iriaa, 42. Ksenofon, 44. kela, 45. Notranjska,
Mrve in drobiž
'«•••■■■•■H.........................
rj E OD NEKDAJ je znano, da rabijo ljudje za varo-k h vanJe svojega doma pse. Seveda so tudi taki, ki imajo za to še drugačne naprave. A najbrž nima nihče takega čuvaja kot Mičun Rajkovič iz Bajine Baste. Ta Mučun je postavil za čuvaja svoje hiše — petelina. Za te vrste posel doslej petelin ni bil nikjer znan. Nihče mu namreč ne bi pripisal sposobnosti, ki so za to potrebne. In vendar se je do sedaj Micunov petelin prav imenitno izkazal kot varuh njegove hiše. Brž ko se kdo pojavi pred vhodom na domače dvorišče, začne kikirikati in se postavi pred tujca tako, da ne more nikamor dalje, šele potem, ko pride gospodar ali kdo domačih, se umakne.
* NGLEŠKI jazz-kvartet «Beatles» se je zadnje čase k xV nenavadno proslavil. Predvsem med mladino ima številne oboževalce. Pravzaprav oboževalke, kajti člani kvarteta so sami fantje. Ob nastopih tega ansambla pride tako rekoč redno do razgrajanja, pretepov in podobnih izrazov «navdušenja». Razumljivo je kajpak, da gredo tudi plošče teh «umetnikov» naglo v promet. Nedavno so posneli štiri plošče, ki so jih, čeprav so jih napravili dva milijona, vse že prvi dan prodali.
aB DEMONSTRACIJAH in podobnih nastopih množic k U Je policiji prav težko vzdržati red. Zlasti zaradi tega, ker ne morejo policaji rabiti v taki meri kot bi morda radi, strelno orožje. Kjer je le moč, si pomagajo tako, da z močnimi curki vode «hladijo» vročo kri demonstrantov. Zadnje čase pa je newyorška policija začela poskušati neko novo vrsto «orožja». To so pištole, ki imajo namesto svinčenke naboj z uspavalnim sredstvom. Ko tak naboj zadene človeka, se mu zadere kak centimeter v telo, nakar začne delovati mamilo. Potem pač ni težko take demonstrante prijeti ali drugače onesposobiti Saj se tako kar hitro spremenijo v pravcato «Matjaževo vojsko».
TVT AJZVESTEJŠE kliente po navadi trgovci od časa do TZ JAI časa Primerno nagradijo, da s tem pokažejo, kako jih cenijo. Najbrž pa je primer klientske zvestobe gospe Shirley McNamarra iz države Michingen brez primera. Pred kratkim je'iskala pomoči na kliniki v svojem mestu pri porodu. To sicer ni nič posebnega. Toda, če vemo, da je bil to njen petnajsti porod na tej kliniki in da je bil povrh še petnajsti Sin, in to v 19 letih zakona, še v resnici ne moremo čuditi, če je uprava klinike tako zvesto klientko nagradila s tem, da ni hotela sprejeti za oskrbo in pomoč pri 15. porodu nobenega plačila. «To bodi v zahvalo za njeno zvestobo naši kliniki.»
-pv A KDO POZABI, v katerem hotelu se je nastanil, ko k U Je prispel ponoči v tuje mesto, ni nič nenavadnega niti ne tako redkega. Toda, da bi nekdo pozabil, v katerem mestu je pustil svojo prtljago, pa se v resnici ne dogaja tako pogosto. In prav to se je dogodilo zakoncema iz Holandije. Peljala sta se v Zahodno Nemčijo in ko sta iz kraja, 'kjer sta prenočevala, šla nedaleč proč na izlet, nista se mogla spomniti, kje sta pravzaprav prespala noč in pustila svojo prtljago. Dva dni sta z avtom tavala sem in tja in iskala kraj, od koder sta šla, in ko sta prepotovala že več kot 1.000 kilometrov, sta se nazadnje zatekla po pomoč na policijo. Toda tudi policija je potrebovala še dva dni, preden je ugotovila, da je kraj, kjer sta oba turista bila — Schwenningen.
T> EKLAMA ima namen privabiti čim več klientov, za-k JA. tc> na vse pretege hvali svoje blago ali storitve, ki jih občinstvu nudi. Zato pa mora biti nadvse spretno sestavljena. Neki trgovec iz francoskega mesta Marseilla pa je vabil odjemalce na dokaj neroden način, ter je njegova reklama bila precej dvoumna. Takle napis je izobesil v svójo izložbo: «Ne dopuščajte, da bi vas drugi vodili za nos. Pridite zato raje v mojo trgovino!»
c. f y/ r. f. :» i	-*}	£ "
tjISANJE spominov je postala dandanes velika moda. ★	± Vojskovodje in admirali, poslanci in diplomati,
dvomi kuharji in kraljevi strežniki, nekdanji kralji in dvorne dame, sodniki in detektivi, ženski zdravniki in mednarodni vohuni. Vsi pišejo na drobno in gostobesedno spomine in svoje doživljaje. Odkrivajo skrivnosti, ki so bile prej skrbno varovane, da ne bi o njih nihče nič izvedel. Sedaj je napovedala svoje spomine tudi madame Tran Le Xuan Nhu, 39-letna vdova južnovietnamskega tirana. Nedavno še je preganjala budistične menihe in se norčevala iz njih, sedaj pa, ko je sama pregnana iz svoje domovine, se je že domenila z nekim ameriškim založnikom, ki ji bo za niene spomine plačal 200.000 dolarjev.
☆
rw NANI GRŠKI ladjar in milijonar, Stavros Niarchos M a je bil pred kratkim v neki restavraciji v Madridi
IT	c eirnio	1*4 mI« rr»4 ▼ •	.
w	*	.--- ;	v mauri ut
v družbi s svojo svakinjo Tino Livanos, nekdanje Onassisovo ženo, in njenim sedanjim možem, lordom Bland fordom na kosilu. Račun je znašal, kot pravijo nekai nad 2.000 pezet, ki ga je poravnal z desettisočakom rekoč- «Osta nek kar obdržite!» Podobno kot oni bahaški gruntar, ki je de j al: «Mi lohka dama, ko mama!»
Veljaven od 8. do 14. decembra
po
bo
OVEN (od 21.3. do 24.4.) Ta teden je u-goden za čustvene stike, samo ne bodite preveč vihravi. V poslovnem življenju boste imeli uspehe, če se boste potrudili in se ne boste preveč ozirali na izdatke. Sedaj je tudi ugoden čas, da se pobotate s prijatelji, s katerimi ste se sprli.
/>—BIK (od 21.4. do 20.
/ .____A 5.) Prejeli boste va
I cj0tP j bilo ali obvestilo
telefonu, kt vam____
V y pognalo srce, da vam bo divje bilo. Važno bo, da boste pravilno ravnali in se tudi čim lepše pripravili za sestanek. Na delu imate priliko, da ublažite nekoliko napete odnose. Prijazna beseda le zaleže.
DVOJČKA (od 21.5. do 20.6.) V odnosih z ljubljeno osebo bodite spravljivi Ne spuščajte se v nobene denarne špekulacije, ker boste sicer zelo razočarani S prijatelji in znanci bodo vaši odnosi precej zapleteni Skušajte jih razumeti in tudi kaj popustiti. Srečna sreda.
RAK (od 21.6. do 22. 7.) Srečali se boste s simpatičnimi ljudmi in sklenili boste trajna prijateljstva. Možne so tudi globlje čustvene vezi. Vsekakor bodite velikodušni ln darujte kaj prikupni osebi. Na delu ne pojde vse kot po maslu, ker vas bo delovodja ali predstojnik gnjavil.
LEV (od 23.7. do 22. f s, _ \ 8.) Morda si boste JK } po dolgem trudu le ~ / pridobili simpatijo o-sebe, ki vam je že dolgoprisrcu. Čeprav se to zdi čudno, bo morda bolje, «da mislite bolj s srcem» kot z glavo. Na delu pojde precej gladko. toda odpraviti bo treba nekatere nevšečnosti.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Slučajno srečanje starega prijatelja ali prijateljice bo zbudilo v vas spomine in nostalgijo čustvenega značaja. Na delu zaupajte svojemu «šestemu čutu», če se boste v neki zadevi pogajali, bodite prijazni, hkrati pa. odločno vztrajajte pri svojem.
TEHTNICA (od 23.9, do 23.10.) Neka srčna zadeva se utegne zelo dobro končati, vendar bodite previdni. V poslovnem življenju ali na delu vam bodo dali zanimiv predlog in glejte, da ne zamudite ugodne prilike. S prijatelji bodite potrpežljivi in ne rinite vedno v ospredje.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21.11.) Zadnje čase ste postali nekoliko samotarski in ljudomrzni ter se o-ogibate družbe. V glavo ste si ubili nekaj, kar se vam zdi bolj važno, kar pa vas utegne pripeljati v popolno zapuščenost. Ce vatn sedanja družba ne ugaja, si poiščite novo.
STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Nepričakovan dokaz ljubezni in spoštovanja bo poglobil simpatijo. Zato utegnejo nastati nepričakovane stvari. Na delu imate zelo dobre perspektive. V začetku se boste sicer malce skregali z delovnimi tovariši, a kmalu se bo vse poravnalo.
KOZOROG (od 22.12. f V \ do 20.1.) Po razbur-[ —) kanem obdobju vas VT^7/ pričakujejo vedri ča-7 sl. V družbi morate — znati tudi poslušati ter molčati o svojih zadevah. Neprijetne govorice se namreč lahko hitro razširijo ter vam lahko povzročijo sitnosti, ki si jih niti ne predstavljate.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) V družini boste nekoliko vznemirjeni. Vsekakor se ne vmešavajte v stvari drugih, če hočete uživati mir. Na delu boste kmalu ugodne prilike, ki pa jih morate takoj zagrabiti. Preden podpišete neko pogodbo, posvetujte se z zaupnimi osebami.
RIBI (od 20.2. do 20.
,	,	3.) Čaka vas sijajna
f —-41	ljubezenska prilika
.	I	in dovolj Je, da se
le malce zganete. Ce pa boste obrnili tej ljubezni hrbet, se boste potem zelo kesali, saj ostajate sami in žalostni. Naj vam ponos ne ovira sreče. V poslovnem življenju bodo priznali vaše sposobnosti.
©
PrlmòfslcT*JneTnTk
8. decembra 1963
L
TEDEN
Borba proti višanju cen po-trošnih predmetov pred prazniki, je v tem tednu zavzela nekatere konkretne oblike. V ponedeljek se je namreč na prefekturi sestal poseben razširjeni ■ odbor, ki se ukvarja s tem vprašanjem. Ob tej priložnosti je podprefekt dr. Fasi-no ugotòvil, da so se cene v tržaški pokrajini od oktobra 1061 do novembra 1963 povišale za 29 odstotkov. Apeliral je na trgovce na drobno naj ne višajo cen, na potrošnike pa, naj omejijo svoje nakupe le na nujne stvari, da tudi s tem prisilijo trgovce, da ne bodo višali cen. Konkretno dejanje v tej zvezi je storilo vodstvo Delavskih zadrug, ki je takoj sprejelo poziv oblasti in sprejelo sklep, da bo v svojih po-slovalmcah obdržalo za sedaj cene na dosedanji ravni.
Tržaški občinski odbor se je tudi v tem tednu sestal dvakrat. Na ponedeljkovi seji je predvsem sklenil, da bodo v Trstu poimenovali dve ulici po papežu Janezu XXIII. in Ken-nedylu, svetovalec KPI Tonel pa je predložil resolucijo, ki zahteva ureditev položaja v Delavskih zadrugah. Na petkovi seji pa je občinski svet predvsem odobril naknadnih 37 milijonov za gradnjo podzemeljskih prehodov na Trgu Goldoni, ki bodo v celoti stali nad 122 milijonov lir. Odobrili so tudi posojilo za razširitev pokopališča pri Sv. Ani, medtem ko so zavrnili dva sklepa o popravilu cerkva.
Tržaški pokrajinski svet pa Jf ita , svoji petkovi seji odo-brir‘nftlmtj poslopja na Trgu Oberdan št 6. v kat rem bosta dobili prostore šoli Galileo Galilei in ženska tehnična šola, začasno pa bo v njem nameščen tudi mednarodni center za, teoretsko fiziko.
V	sredo se je sgstal tudi milj-s|d občinski svet, ki bi moral odobriti regulacijski načrt za njiljsko občino, kar pa se zaradi nadaljevanja diskusije o tem vprašanju ni zgodilo.
V	nedeljo je bilo v prostorih INČA zasedanje o pomorstvu, ladjedelstvu in o tržaškem pristanišč,u, ki ga je priredila Nova delavska zbornica CG1L. Na zasedanju so podrobno razpravljali o teh zelo aktualnih vpra-šgnjih, ki jih bo treba nujno rešitj, če se hoče zaustaviti« nazadovanje tržaškega pristanišča, katerega promet je v novembru ponovno padel, kakor je razvidno iz poročila trgovinske zbornice.
Sindikalni sektor Je bil tudi precej razgiban. V ponedeljek je bil prvi dan stavke bančnih uslužbencev. V četrtak je bila 24-urna stavka delavcev tekstilne industrije in stavka delavcev v škedenrki žjlezami, v petek se je zaAe a 48-urna stavka uslužbencev Rdečega' križa, zaključila pa se je 48 urna stavka uslužbencev hranilec
Mednarodni in maloobmejni ptomet sta v novembru nekoliko nazadovala, kar je treba pripisati zaključku mednarodni puristične sezone, in pa nastopu hladnega vremena. Kljub timu je šlo v novembru s potnimi listi čez bioke tržaškega siktorja 166.310 oseb, s pfo-p istnicaml pa 516.406 oseb.
Kulturno-prosvetno življenle je -zabeležilo gostovan je zagrebi š'-e folklorne glasbene skupine «Tamburicam, izid Jadranskega koledarja in s tem povezan «Večer slovenske knjige» v Slovanskem klubu, koncertni ve-č^r gojencev glasbene šole iz ftfcmpetra pri Novi Gorici v dijaškem domu ter nastop dramske skupine p.d. Opčine na Opčinah z Bertholta Brechta i-gto «Dobri človek iz Sečuana».
Goriška občinska uprava je sklenila oh 20-letnici vstaje proti nacifašizrhu počastiti vse ti-stp živeče in padle borce, ki so nam priborili svobodo. Sklep je soglasno (razen fašistov, ki so gtosovali proti) sprejel goriški občinski svet. Na dan proslave 2(j. obletnice odpora predvideva postavitev spominskih plošč na glavnem pokopališču, na Gradi;, kjer so streljali talce in v sodnih zaporih. Mimo tega bost^ prof. Schiffrer in Miani govorila na ciklu konferenc o protifašistični borbi. Sklep je rezultat diskusije, ki jo je povzročila resolucija svetovalcev KPI. Tudi socialisti so že pred časom zahtevali sklicanje konference proti fašizmu. Na takšen način se tudi goriška obči-
na pridružuje vsem krajevnim ustanovam v Italiji in na najrazličnejše načine slavi obletnico te italijanske dobe.
Goriško andrejevanje se danes zaključuje. Kot krona vseh manifestacij je izredno široko zasnovano mednarodno tekmovanje pevskih zborov. Na dveh koncertih sodeluje 22 zborov z 800 pevci. Nastopajo italijanski in slovenski zbori naše dežele, 4 zbori iz Slovenije in 1 s Koroške. Tekmovanje so pripravili požrtvovalni pevci zbora «Seghizzi», ki so prav zaradi svoje velike ljubezni do petja premagali ozko gledanje in nakazali perspektivni razvoj, ki e-dino lahko zagotovi, če se uresniči na teh področjih, razvoj našega mesta.
Goriški krvodajalci so v preteklem tednu darova’! krvni banki v civilni bolnišnici 374 litrov krvi. To so ugotovili na občnem zboru, ki je bil prejšnjo nedeljo v veliki dvorani civilne bolnišnice. Izvolili so novi upravni odbor ter pozvali občinstvo, raj se pridruži v čimvečjem številu tej humanitarni akciji, ki olajšuje težave pri reševaniu človeških življenj.
V četrtek popoldne so se v Novi Gorici sestali izvedenci občine Gorice in občine Nove Gorice, da bi kar najbolj uskladili regulacijska načrta obeh mest. Doslej so se že petkrat sestali strokovnjaki obeh občin in proučili skupna vprašanja tehničnega značaja. Ni pa izključeno, da bo v najkrajšem času prišlo do sestanka najvišjih predstavnikov teh dveh sosednih občin.
Kar zadeva prosvetno življenje naj omenimo uspela miklav-ževania po prosvetnih društvih, kfeterih se je udeležilo izredno veliko otrok. Klub «Simon Gregorčič» pa je priredil v okviru svojih rednih večerov ob sredah proslavo 150-letnice Verdijevega rojstva. Predavatelj dr. Gojmir Demšar, ravnatelj Glasbene šole v Trstu, je govoril o življenju in umetniškem .ustvarjanju tega glasbenega umetnika.
STARA A NE ZASTARELA ZADEVA
Protrebne so pobude za prosvetno delovanje na podeželju
Nameravam spregovoriti p zadevi, ki je sicer že stara, a ne zastarela, ker je tako rekoč neminljiva in naša skupna lastnina. že leta nazaj sem v stalnem stiku z našim podeželskim ljudstvom mogel spoznati, kaj mu manjka in pogreša ter kaj nam, njegovim izobražencem, to nalaga, oziroma kaj nam v tem nalaga naša moralna dolžnost. Ti vtisi so me prisilili, da sem nekajkrat o tem pisal, povedal svoje misli glede koristnosti čim večjih in tesnejših stikov z našo vasjo ter izrazil svoje skromno mnenje glede gradiva in sodelavcev, ki bi pri tem prišli v poštev. Pri tem me je vodila najboljša želja in spremljalo u-panje, da se bo nekje kaj zganilo. čez čas sem mogel izvohati, da mnogi, ki se jih ta zadeva tiče, niso teh vrst niti prečitali, drugim se je to zdelo neizvedljivo, tretji so skomignili z rameni. In zadeva je šla v pozabo.
Tako smo srečno in v miru prebrodili nekaj suhih in vedno bolj suhih let ter se sedaj spet srečujemo s Staro zadevščino ter z neporavnanimi računi, ki terjajo poravnavo našega dolga. Razmere se namreč niso spremenile, niso se zboljšale, pač pa močno poslabšale. Starim vprašanjam so se prilepila nova. Najhuje pa je, da so boljše socialne prilike in navidezni napredek naše ljudstvo nekam u-spavale. Mnogo je pojavov, ki si jih naš kmečko-delavski človek ne more pravilno razlagati, ali pa se — kar je še slabše — z njimi sploh ne ukvarja. Mnogo je tudi vprašanj, ki se tičejo njegovega gospodarstva, njegovega jezika, kulture, zdravstva itd. Želeti bi bilo, da bi bilo naše ljudstvo o tem in onem čim bolje poučeno. Kdor tega ne vidi, ne pozna življenja naše
Dobro vino in veselo razpoloženje na prazniku vina v Čamporah
v
Nagrade so dobili Karel Belic, Alojz Bartolini, Josip Škerjanc, Mario Grahonja, Ruggero Bensi,
Ermenegildo Fontanot in Arturo Furlan - Alojz Bertolini je dobil še posebno priznanje
vasi in ne vidi, kako se ta utaplja. Dokler bo tako, bomo le tožili, kako postaja naša vas na našem narodnem deblu vedno bolj suha veja.
Komur je vsaka dolžnost y breme, se rad obeša samo na kavelj, ki mu pravimo «taki časi». Res je tako, se pravi, da smo v okovih objektivnih prilik ali razmer, ki so močnejše od naše želje, volje, ukrepov. A nikoli še niso takšne, da bi stiki z našim ljudstvom ne bili naši vasi koristni. Mislimo, da so prav radi tega, ti toliko bolj potrebni.
Nobeno naše naselje ni tako samoživo ali samorastno, da bi moglo prosvetno delovati in se spopolnjevati samo iz sebe. Pobude morajo v tej ali oni obliki priti od zunaj, in to od pristojne strani. Kot takšno smatramo SKGZ, oziroma PZ. Je res, da je ta naloga v naših razmerah precej težavna in zahteva mnogo truda in vztrajnosti ter predvsem dobro organizirano pripravo.
Pred dnevi smo čitali v «Primorskem», kako naj bi na deželi s pridom izkoristili zimske mesece. Podpisani sem prepričan, da pojde tudi ta nasvet «v vilice» in bo bob ob steno vse dotlej, dokler ne bo ustrezni forum te zadeve vsestransko ih temeljito obravnaval, napravil seznam gradiva za obravnavanja in izbral sodelavce, šele nato in če bi se tl prosvetarji s toplo in ljudsko besedo znali pribil-1 stal najvažnejši prehod cestnega
V Ljudskem domu v čamporah je bil v nedeljo popoldne tradicionalni praznik vina, ki so ga priredili pod okriljem tamkajšnjega prosvetnega društva «Alma Vivoda». Ta praznik, kot prejšnja leta, je tudi letos privabil veliko število ns samo domačinov in okoličanov, temveč tudi Tržačanov, tako da so bili velika dvorana in ostali prostori društva vsi polni gostov, posebno pa ljubiteljev, pristne domače kapljice.
Posebna komisija je nekaj dni pred praznikom ocenila bela in črna vina. Komisija ni imela lahke naloge, saj so vinogradniki prinesli v oceno kar 89 vzorcev vina. čeprav letošnji vinski pridelek ni na splošno tako dober kot lanski, so pri nekaterih belih vinih zabeležili do 14.4 stopinje alkohola, pri nekaterih črnih vinih pa do 13,5 stopinje. V nedeljo popoldne je bila dvorana že pred napovedano uro polna gostov, ta-
ko da so se morali zamudniki zadovoljiti s stojišči.
Organizatorji tega praznika so kot druga leta poskrbeli, da je na vsako mizo prišla steklenica vina, in to seveda kar brezplačno. Na steklenicah je bila etiketa z imenom vinogradnika in stopnjo alkohola vina. Videli smo vesele goste, ki so si med sebol izmenjali steklenice in pokušali več vrst zares dobrega vina iz Miljskih hribov. Po 18. uri se je začela razdelitev nagrad. Na oder je stopil vinogradnik Josip (Škerjanc, ki je tudi glavni organizator tega lepega in tradicionalnega praznika. Najprej je pozdravil vse navzoče za številno udeležbo ter v kratkem nagovoru orisal lastnosti letošnjih vin. Zahvalil se je vsem vinogradnikom, ki so s svojim pridelkom prispevali za len uspeh tega praznika in izrazil upanje, da se bo prihodnje leto število vinogradnikov na tej razstavi vina še poveča-
■"•"""|iii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiianaii 1111111111111111111111111111111111111 iiimiiiiii, Hlinil, liiilii(i,iilin,|i,t
OB POSTAVITVI TEHTNICE NA BLOKU PRI FERNETIČIH
Za kamione bi morali urediti parkirni prostor
Sedaj je cesta natrpana s tovornjaki, ki ovirajo promet
Mejni blok pri Fernetičih Je po-
žati ljudstvu, bi stik nekaj zalegel.
Resnost položaja terja od nas, da v eni ali drugi obliki posredujemo naši vasi, kar ji kot člani naše narodne družine dolgujemo. Za to so najprimernejši zimski časi.
J. F.
tovornega prometa med Italijo in Jugoslavijo. Poleg tega pa vozi skozi ta mejni blok tudi veliko število avstrijskih in celo madžarskih tovornjakov. Zato postaja zlasti v jutranjih urah, ko vozi skozi Fernetiče največ tovornjakov, cesta od mejnega bloka do odcepa proti Re-pentabru, vedno bolj natrpana s kamioni, ki Čakajo na odpravo ca-
iiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiii
SLOVENSKA VAS TIK OB SINJEM JADRANU
tl
Spomin na stare Barkovlje
Ko smo hodili v barkovljansko osnovno šolo in smo opazili, kako se kadi iz vsake hiše, smo na podlagi barve dima ugotovili, v kateri hiši je bogastvo in v kateri revščina Rekli smo, da je bogastvo v tisti hiši,, iz katere se va. li beli dim, medtem ko je pri Juci revščina, kajti iz dimnika njene hiše se je valil skoraj črn dim. Svetel dim je pomenil za nas sladka drva, pri revščini pa so prišla v rabo le vlažna drva, iz katerih se je cedila voda. Taka drva smo mi otroci iz srca sovražili, kajti večkrat se Je zgodilò, da taka drva, ki niso hotela goreti, so bila potrebna dolgega in dolgega pihanja, za kar nas je porabila mati, ko nam je izročila «pihelco». s katero smo morali pihati ogenj ure in ure, medtem ko so se tisti, kjer se je kuhalo s sladkimi drvmi, lepo igrali na dvorišču.
Pogled na današnje dimnike, ti takoj pove, da živimo drugačne čase, kajti namesto drv sta pri-
Zadnja barkovljanska «kura»
Kuhanje in žehtanje v «kuri»
šla v vsako barkovljansko hišo plin in elektrika in zato počivajo dimniki skozi vse leto.
Kakor imajo vse hiše svojo kuhinjo, tako so Imele tudi stare barkovljanske hiše večje ali manjše kuhinje, nekatere pa so imele poleg navadne kuhinje še tako Imenovano «kuro», ki ni bila nič drugega, kakor večji ali manjši prizidek, ki je stal vedno v svislih hiše? Navadno je imela «kura» obliko polkroga in je bila precej obsežna. V njej Je stalo nizko ali srednjevisoko ognjišče, ki je služilo za kuho in žehto,
V poletnih večerih so sedeli stari in mladi na stolih pred hišo, v poznih jesenskih, deževnih in zimskih večerih pa je prišla na vrsto «kura», kamor so se zatekli vsi tisti, ki so imeli potrebo, da sl ogrejejo svoje mrzle ude.
Stric Tomaž je prinesel večkrat iz kleti bokal vina, a ker je znal, da mrzlo vino ni «as dobro in ne zdravo. Je vzel skorjo kruha, katero je močno ogrel in večkrat celo ožgal in jo na to vrgel v vino, da se je nekoliko ogrelo. Svaril nas je stric Tomaž, naj nikdar ne pijemo premrzle vode ali premrzlega vina in to posebno v poletnem času ne, ko tako lepo prija mrzla pijača, da ohladi žejo.
Tista poltema, ki je vladala na «kuri», je prav vabila na pripovedovanje pravljic večinoma o dušah. Tako je znal povedati naš ded, da je šel mimo Kunčeve njive, kjer so pokopani naši očet-)e. Bilo Je točno o polnoči, ko je skozi vhodna vrata slišal, kako je mrtva duša rekla: «Nuč jema suajo muč», nakar je on odgovoril «tilde suajo pomuč». Trikrat je govorila duša o moči In trikrat je ded odgovoril o pomoči ln s tem je bila tista duša rešena.
Stric Janez je že dolgo časa bolehal ln Je prebil ves dan v «kuri». Naposled je poklical zdravnika, ki mu Je na koncu rekel: Sjor Janez, še la vol guarir, bisogna che lei se mete in «cura».
Na to pa Janez: «Ma karo šjor dotor, še šon tuto el giorno in kura. Kosa la voi de più.»
Zdravnik je Janeza, ki se je tako «kuriral» potolažil, saj bo bolezen kmalu minila.
V Barkovljah Je bilo pred več leti še	precej	«kur», ki so	pa v
zadnjih	letih	zginile	izven	ene,
ki se nahaja pri Cjakih in ji pravimo «kura od Juce od Cjakov». Ta, zadnja barkovljanska «kura» Ja jako dobro ohranjena ln prav gotovo	bo «preživela»	visoko starost.	R.	p.
Etj 'j' I
m
9 To je ili'	nasvet
I
m
PHILIPS
več vrednosti vašemu denarju
gospodinjski stroji-radio-TV
tvrdke KNEZ VALTER NABREŽINA
Tel. 20.123 Za izvoz poseben popust
DOLINA
V sredo smo na domačem pokopališču pokopali posmrtne o-s tanke Vincenca F or ausa, ki je umrl v starosti 53 let v tržaški bolnišnici zaradi bolezni, za katero ni še leka. Pokojni Vince Jako je bil po poklicu delavec in je delal pri raznih podjetjih, zadnja leta pa je bil zaposlen pri Seladu. Bolehal je že več let, pred osmimi meseci pa je moral v bolnišnico, kjer se je zdravil nekaj mesecev. Vrnil se je domov, pa je moral spet v
bolnišnico, toda zdravniki mu niso mogli več pomagati.
Vince je bil zelo družaben in marljiv, zato so ga imeli radi vsi, ki so ga poznali. V lepem spominu ga bodo ohranili tudi n*enovi tovariši, s katerimi je
bil v partizanih, ker je bil pravi tovariš in hraber borec.
Pokojnik zapušča ženo in tri sinove, katerim izražamo naše iskreno sožalje dragemu pokojniku pa naj bo lahka domača zemlja.
Hudo prizadeta družina se zahvaljuje vsem, ki so se v tako lepem številu udeležili pogreba in ji na razne načine pomagali v teh grenkeh dneh.
Poteg «ZUTOROG PIVA» «a prodaja v gostilnah tudi amini «I.AŠKI G0LDIIVG»
I
Zaloga za Trst In okolico, tel. 225102
Glavno zastopstvo: «AGROIND» - TRST, Via Valdirivo 36
rinsklh formalnosti.
To povzroča včasih veliko natrpa-nost najrazličnejših vozil, ki se zagozdijo med tovornjake in ne morejo ne naprej ne nazaj. Poleg tega pa predstavlja večurno parkiranje tovornjakov s prikolicami ob desnem robu ceste proti Trstu veliko nevarnost za zasebne avtomobile in za ljudi, ki potujejo skozi ta mejni blok.
Mnogokrat Je bilo že predlagano, na jitalijanska carinska uprava po-skrbi za gradnjo parkirnega mesta ob mejnem bloku za tovornjake, ki se morajo za več časa ustaviti zaradi carinskih formalnosti. V zadnjih časih pa so začeli od gostilne «pri Lojzetu» proti financarski kasarni urejevati večji prostor, na katerem bodo postavili javno tehtnico in kjer bo tudi nekaj prostora za parkiranje tovornjakov. Kot je razvidno iz prostora, ki ga urejujejo, se nam zdi, da bo še vedno premajhen, da bi lahko sprejel vse tovornjake, ki parkirajo na cesti. Zato se nam vsiljuje vprašanje, zakaj carinska uprava ni poskrbela, da bi hkrati uredili tudi širši parkirni prostor za kamione, da bi popolnoma odpravili parkiranje tovornjakov na cesti, saj imajo ob cesti mnogo prostora.
BAZOVICA
V četrtek smo spremili na zadnji poti našega vaščana Ivana Bernetiča. Pokojni Nini, po domače Bobkov, je mnogo let odlagal, da bi šel na operacijo in se ni mogel nikdar odločiti, dokler ni bilo prav nujno in skrajno potrebno. Operirali so ga v tržaški bolnišnici, nastale pa so komplikacije in njegovo zdravstveno stanje se je slabšalo iz dneva v dan, dokler ni ubogi Nini zatisnil oči za vedno.
Pokojni Nini je delal na svoji mali kmetiji, tu pa tam je napravil kakšen mesec dela pri kakšnem podjetju. Vse svoje življenje se je boril za košček kruha, da je preživljal sebe in družino.
3
v
lo. Nato je prečital imena vinogradnikov, ki so bili letos nagrajeni. Za bela vina je dobil prvo nagrado Karel Belič, drugo nagrado pa Alojz Bartolini. Za črna vina je dobil prvo nagrado Josip Škerjanc, drugo pa Alojz Bartolini. Nato so dobili nagrade vinogradniki-najemniki in delavci na tujih posestvih. Za belo vino je dobil prvo nagrado Mario Grahonja, drugo Ruggero Bensi; za črno vino je dobil prvo nagrado Ermenildo
Fontanot, drugo pa Arturo Furlan.
Na koncu je bila podeljena A-lojziju Bartoliniju, kot najbolj zaslužnemu kmetu zlata kolajna, ki jo je podarilo društvo «Alma Vivoda», s tem je bila skromna, a lepa in prisrčna slovesnost končana, do pozne ure pa se je nadaljevala zabava, za katero je poskrbela razen dobre kapljice in postrežbe tudi godba na pihala iz Campor in od Sv. Barbare.
Nagrajeni vinogradniki iz Miljskih hribov
V prosvetni dvorani je bilo vse polno gostov
.......... n,	„„„
IZ NABREŽINSKE OBČINE
Kdo naj skrbi za kmečke poti?
Bodil se je v Bazovici 23.6.1901. V NOB je sodeloval in vsestransko pomagal kot terenec in aktivist. Bil je veselega značaja in družaben, zaveden Slovenec, priden in skrben gospodar. Rad je čital Primorski dnevnik, na katerega je bil naročen. Da je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Pri tako slabem vremenu se je pogreba udeležilo mnogo vaščanov, mnogo ljudi iz sosednih vasi in celo iz mesta. Pevski zbor mu je v zadnje slovo zapel tri žalostinke. Pokojni Ivan zapušča ženo in dva sinova. Naj mu bo lahka domača kraška zemlja, svojcem pa iskreno sožalje. Izrazom sožalja se pridružujeta tudi uredništvo in uprava Primorskega dnevnika.
I. C.
O naših pokrajinskih in občinskih poteh smo že dosti pisali in pristavili, da se razlika z ozirom na promet vedno bolj zravnava. Tudi je znano, da ni ta promet toliko lokalnega, kolikor pokrajinskega in še širšega merila. Nf pa toliko znano, da so te poti v naši občini v primeri z onimi v ostalih kraških občin v naj slabšem stanju, in to celo na turističnem področju, o-ztroma v njegovi neposredni bližini.
So pa še druge poti kot nekakšen nebodigatreba ali kot jim je neki hudomušnež nadel naziv «poti za daljnim turškim gričem». Prav res je tako, saj jih živ krst ne povoha. Ali je tako zato, ker so te poti namenjene našemu kmetijstvu: poti do naših njiv in ograd, naši klanci (kolovozi)? Naj je kakorkoli, a dokler zemljo obdelujemo, kosimo in sekamo drva itd., so tudi to žive poti. Dokler je na področju naše občine bilo pet občin, so te skrbele za poljske poti; vsaka vas je popravljala svoje na roboto in poskrbela, da so čim bolje služile svojemu namenu. Odkar imamo de-vinsko-nabrežinsko občino, so te poti pozabljene. Občinska uprava Je drugačna od nekdanje, ker je vse osredotočeno v denarno gospodarstvo. Občina, ki je leto za letom bolj pasivna in finančno vedno bolj šepa, nima za to sredstev, srenje (vasi) Jih tudi ne popravijo, češ; Ce je občina prevzela vse naše obveznosti, naj poskrbi še za te poti, uslug pa danes ni več. Res čudna reč in tudi v tej čudni reči tiči pojav, podoben neštetim drugim, ki povedo, da nekaj ni v redu in so si gotovo stvari protivne. Kot rečeno, so te poti v kmetijsko-gospodarske namene. Kmetijstvo v naši občini propada. Kaže, da se država zanima, da bi čimbolj zavrla propadanje tega gospodarstva, ki je v Italiji splošen pojav. Kaže, kot da bi se to zanimanje ustavilo na meji naše pokrajine.
Istočasno naj omenimo še tole: Pri nas se vršijo tečaji za cvetličarstvo, ki jih je organiziral ne vemo kdo. Naj je kakorkoli, ta pouk je potreben in u-mesten, saj je umno cvetličarstvo pri nas neznana stroka.
K temu bi radi pristavili naslednje: Na gre le za okraševanje domov z lončnicami — čeprav je tudi to nedvomno važno — kolikor za vprašanje gojenja cvetličarstva v gospodarske namene. V ta namen bi bilo nujno potrebno, da bi, predavatelj o-bravnaval osnovna načela umnega rvetličarstva, kot n. pr. vprašanje tal (lege), vode, obdelovanje zemlje, gnojenja z naravnimi in umetnimi gnojili, zaščitnih sredstev, semenja in negovanja posameznih cvetih ter vrste, ki bi v naših razmerah prišle v poštev i. p.
KRIZ
Po naših vaseh manjkajo prosvetarji in primerni prostori za prosvetno delo. Eno in drugo je predpogoj za to delo. Vendar se nam zdi, da je vprašanje prostora (dvorane) v naših razmerah ena izmed najvažnejših zadev. Kjer je primerna dvorana, so dotična in bližnja vasi deležne prosvete vsaj deloma — s pomočjo gostovanj. Pri nas imamo izredno srečo, da razpolagamo z dvema dvoranama. Vsako toliko smo deležni gostovanja SNG ali kakega jugoslovanskega ansambla. V teku treh tednov smo poslušali Invalidski pevski zbor iz Ljubljane in «Tamburico» iz Zagreba. Če nas je navdušil prvi zbor, nas je izredno presenetil tudi ta ansambel. Izvajanje programa (narodne pesmi, solospevi. i. e.) je občinstvo izredno prevzelo.
Važno opozorilo vinogradnikom
Kmečka zveza In Zveza malih po-sestnikov opozarja vse vinogradnike, da morajo do 10. decembra prijaviti količino letošnjega pridelka vina. Prav tako je treba tudi prijaviti ostanek prejšnjega pridelka.
Obrazce za prijavo lahko dobite tudi na tajništvu KZ in ZMP v Ul. Ceppa », kjer vam bodo nudili p», trebne informacije.
Vinogradniki, ne zamudite, ker roka ne bodo podaljšali.
PFImòrsSTjnevnllr 			i								—6 -			8. decembra 1969	
Vreme včeraj: najvišja temperatura 5,4, najnižja 2,1, ob 19. uri 3. zračrvi tlak 1018,3. vlage 47 odst., nebo jasno, veter 10 km vzhodnik severovzhodnik, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,8		Tržaški i	dnevnik			Danes, NEDELJA, 1. decembra Brezm. spot. M. D. Sonce vzide ob 7.32 in zatone ob 16.21. Dolžina dneva 8.49. Luna vzide ob 23.34 In zatone ob 13.10 Jutri, PONEDELJEK, ». decembra Valerija
SESTANEK NA SEDEŽU LETOVIŠČARSKE IN TURISTIČNE USTANOVE	LEPA PRIREDITEV V DIJAŠKEM			DOMU	ooooooooo	oo ;			<	
Novi pogoji lastnikov «Rossettija» ogrožajo obnovitev tega gledališča
Novi pogoji lastnikov postavljajo na glavo tehtno vprašanje in seveda vse proračune
Na sedežu letoviščarske in turistične ustanove so se včeraj sestali predstavniki ustanov, ki se zanimajo za obnovitev gledališča Rossetti. Prisotni so bili načelnik kabineta Vladnega komisarja dr. Molinari, župan dr. Franzil, višji nadzornik za spomenike dr. Pross Gabrielli, inž. Negri in odv. Pontini za koncertno društvo, višji nadzornik gledališča Verdi Antonlcelli, namestnik ravnatelja tržaškega sedeža RAI Giacomelli, letoviščarsko in turi-stično ustanovo pa so predstavljali predsednik dr. Magris, svetnika No-vari in Nobile ter ravnatelj dr. Qui-tan.
Na sestanku je dr. Magris prečita! pismo sedanjih lastnikov gledališča! V tem pismu lastniki postavljajo nove pogoje, različne od prejšnje ponudbe, ki je bila svoj čas sprejeta. Oe bi bili novi pogoji sprejeti, je dejal dr. Magris, bi se znatno povečali stroški, ki bi morali biti razdeljeni med vse ustanove, ki se zanimajo za obnovitev gledališča Rossetti, in ki so že nakazale v svojih proračunih ustrezne denarne vsote, s katerimi so bila zagotovljena dela na osnovi svoj čas izdelanega predračuna.
Na sestanku so prisotni zagotovili, da so denarna sredstva, ki so Jih svoj čas nakazali, vedno na razpolago. Višji nadzornik gledališča Verdi je potrdil obveznost, da bo ustanova gledališča Verdi prevzela v svoje breme vzdrževalne stroške gledališča Rossetti pod pogojem, da ne bo imela z Rossettijem nobenih drugih stroškov.
Ker je bilo ugotovljeno, da so se cene gradbenega in drugega mate. riala in plače delavcev v zadnjih časih znatno povišale, so se na sestanku dogovorili, da bodo v naj krajšem času obnovili podrobnost-ni proračun, da se ga vzkladi z novimi cenami. Poleg tega je bilo tudi sklenjeno, da se povabi družbo, lastnico Rossettija, naj predloži prizadetim ustanovam osnutek pogodbe, ki naj bi urejevala medsebojne obveznosti, da se prepreči, da bi bili v prihodnosti postavljeni novi pogoji.
Dr. Pross Gabrielli Je zagotovila najširše sodelovanje višjega nadzor, nistva za spomenike pri izvrševanju del za obnovitev gledališča. Predsednik letoviščarske in turistične ustanove dr. Magris je sporočil, da bo ponovno sklical sestanek predstavnikov ustanov, ki se zanimajo za obnovitev gledališča Rossetti, takoj ko bo imel na razpolago vse nove elemente, ki so potrebni v zvezi z novimi pogoji, ki jih sedaj postavljajo lastniki Rossettija. Ob zaključku je dr. Magris izrazil željo, da bi bili novi pogodbeni pogoji sprejemljivi in da bi novi predračun predvideval tolikšne stroške, da bi jih lahko krili s prispevki, ki so sedaj na razpolago, da bi lahko čimprej začeli z deli in da bi bilo gledališče Rossetti na razpolago za prireditve že prihodnjo spomlad.
Pričakovalo se je, da bo včerajšnji sestanek odločilen in da bodo na njem sklenili, kdaj se bodo prav za prav začela dela in kdaj naj bi bilo gledališče na razpolago za prireditve. Iz sporočila letoviščarske in turistične ustanove pa sledi, da so lastniki Rossettija postavili sedaj nove pogoje, ki jih prizadete ustanove niso pričakovale. Ti pogoji postavljajo na glavo celotno vprašanje, ker znajo povzročiti večje stroške za obnovitvena dela, kot imajo sedaj denarja na razpolago. Hkrati pa je težko pričakovati, da bi vladni komisariat, občinska uprava in druge ustanove lahko kar čez noč povišale svoj prispevek. Izjava predstavnika gledališča Verdi je zato zelo značilna, saj se Je dr. An-tonicelli obvezal, da bo ustanova Verdija prevzela vzdrževanje Rossettija samo pod pogojem, da ne bo imela z obnovitvijo Rossettija nobenih drugih stroškov. Upajmo torej, da se bodo lastniki starega gledališča firžali v sprejemljivih mejah in da novi predračun ne bo presegel vsote denarja, ki je sedaj na razpolago. V nasprotnem primeru pa bi pretila nevarnost, da gledališče Rossetti sploh nè bo obnovljeno.
spodarskih krogov dosegle že tako raven, da jih delavci, ki pred-staljajo najveeji del potrošnikov, sploh ne morejo prenašati. Zato delavci odločno protestirajo proti postopnemu krčenju kupne moči mezd, proti razkrajevalnim gospodarskim spletkam delodajalcev in proti nedopustnim dobičkom monopolistov razdeljevalne mreže, kar gre tudi v škodo malim trgov-cem.
Delavci zahtevajo odločne ukrepe vladnih, pokrajinskih in občinskih organov, ki naj zajezijo stalno višanje cen z izrednimi ukrepi proti špekulaciji v proizvodnji in prodaji ter z reformami ustroja v kmetijstvu in v raz-deljevalni mreži, ki jo je treba osvoboditi nadzorstva monopolov.
Lepak se končuje s pozivom CGIL, naj vsi delavci podprejo njene pobude, med katerimi je predvidena tudi morebitna javna protestna akcija.
Danes zborovanje upokojencev v «Alabardi»
Danes ob 10.30 bo v kinu «Alabarda» na Trgu Stare mitnice zborovanje, ki ga priredi sindikat upokojencev CGIL. Na zborovanju bosta govorila o pokojninah ;n naraščanju cen glavni tajnik Nove delavske zbornice CGIL Calabria in tajnik pokrajinskega sin.
dikata upokojencev OGIL Ernesto Radich.
Videmski župani v N. Gorici in v Kopru
Včeraj je prispela v Novo Gorico sedemčlanska italijanska delegacija županov videmske pokrajine, ki se bo nekaj dni mudila na obisku.
Dopoldne so si gostje ogledali Novo Gorico in se s tamkajšnjimi predstavniki razgovarjali o urbanističnih in komunalnih vprašanjih mesta. Popoldne si je delegacija videmskih županov ogledala vinsko klet kmetijske zadruge Dobrovo v Brdih in se pogovarjala s tehniki zadruge o zadružništvu in modernih metodah vinarstva. Danes bodo gostje obiskali Ilirsko Bistrico, tovarniške obrate lesonita in si ogledali tamkajšnjo novo osnovno šolo. Občinska skupščina jim bo priredila sprejem. Fredstavniiki skupščine bodo imeli tudi razgovore vzajemne koristi. Zvečer bodo italijanski gostje prispeli v Koper. V ponedeljek si bodo tu ogledali luko, v novem zdravstvenem domu pa bodo imeli razgovore s predstavniki zdravstvene službe. Ogledali si bodo tudi obrate «Delamaris». Svoj obisk v koprskem o-kraju bodo zaključili v ponedeljek popoldne.
USPESEN NASTOP GOSTOV IZ ŠEMPETRA
Hvalevredna zamisel vodstva šole Glasbene matice
Ker nam je le malo prostora na razpolago, smo mnenja, da je treba zlasti poudariti važnost medsebojnih gostovanj posameznih prosvetno-kulturnih in umetniških skupin z obeh strani meje. Vodstvo Glasbene šole pri GM je torej napravilo zelo pametno stvar, ko je povabilo v Trst gojence Glasbene šole iz Šempetra pri Novi Gorici. Kakor so taki nastopi lepa spodbuda za same nastopajoče, tako lahko z druge strani poslušalci — v tem primeru tudi gojenci tukajšnje šole — primerjajo lastne dosežke, pri čemer lahko pride do plemenitega in koristnega tekmovanja.
Gostje so se predstavili z orkestrom in harmonikarskim zborom ter z nekaterimi solisti. Z Lebarjem in Mascegnijem je orkester pričel spored. Pod vodstvom ravnatelja šole Marjana Koniča igra orkester dokaj zlito, tako da dosega pri poslušalcih ugoden vtis. Predvsem pa so mladi godbeniki pogumni, kar so še bolj pokazali ob zaključku sporeda, ko so igrali Sibeliusa, Verdija in Gregorca. Od violinistov se je najprej predstavil Branko Brezavšek, še mlad dečko, ki je dokazal da je v dobri šoli (Konič). Ko pa je v drugem delu nastopil že nekoliko starejši Boris Krajnik, je požel pravi plaz odobravanja,
Majda Furlan se \e izkazala s svojo igro na harmoniko, medtem ko je bil kar nekakšna novost za Tržačane številen harmonikarski zbor pod vodstvom Severina Mamina. Zbor je že na znatni stopnji resnega igranja in prijetno učinkuje. Od pianistov
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitriiiiMiiiiiiiiiiiitimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiniimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiit
Zaključek stavke uslužbencev RK
Včeraj se je zaključila 48-uma stavka uslužbencev Rdečega križa na obeh sedežih v Trstu in na sedežu v Miljah. Stavke so se u-deležili vsi uslužbenci, delali pa so zdravniki. Uslužbenci zahtevajo, da priznajo tudi njim izbolj-šanja, ki so jih že dosegli njihovi delovni tovariši v Milanu, Rimu in raznih drugih pokrajinah. Zahtevali so tudi, da se skliče v Rimu sestanek njihovih zastopnikov s predstavniki vodstva RK z vnaprejšnjim zagotovilom, da jim pri. zna'o tudi zaostanke poviška Vodstvo RK v Rimu je sicer pristalo na sestanek dne 12. decembra, ni pa hotelo dati nobenega zagotovila, da bo izplačalo zaostanke.
Kljub stavki pa je delovala služba nujne pomoči, ker so dali na razpolago vozila in osebje kvestura, gasilci Ln zbor finančnih straž.
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Razprava o zločinu v Mažarolah se bo nadaljevala šele spomladi
Ponovno bodo sklicali uradne izvedence in si ogledali kraj zločina skupno z obtožencema
smo slišali najprej Marka Vuka, ki se je dobro odrezal s težkim Griegom, kakor pozneje z istim avtorjem tudi Jožica Perle. Iz Gorice (gojenec Glasbene Matice) je Cotič Vojko, ki je navdušil z Mozartovim Turškim maršem. Zelo lepo igro pa je pokazala Helena Žižmond, ki je igrala Beethovna in Chopina. Sola ima tudi klarinetista Vojka Bednarika, ki svoj inštrument že dobro obvlada. Za izredno diskretno spremljavo je poskrbela prof. Klavdija Janšek, enkrat pa tudi Helena Žižmond.
Ves nastop je pokazal, da glasbena šola v Šempetru zelo resno dela in uspehi so vidni. (Včeraj so nastopili gojenci Marjana Koniča, Klavdije Janšek, Alojzije Peršič, Severina Mamina, Rudija Laha). Prepričani smo, da bomo drage goste še kdaj slišali.
Živl/eniski jubilej Zore Čokove
Obravnava proti Linu Cencigu in Pietru Macorigu, ki sta obtožena, da sta ponoči med 6. in 7. januarjem 1961. leta umorila Pierino Cassino s tem, da sta jo v hudem mrazu privezala nago na deblo neke češplje, se bo nadaljevala šele prihodnjo pomlad, skoraj gotovo po Veliki noči. Tako je sklenilo včeraj prizivno porotno sodišče (predsednik Palermo, tožilec Santonastaso, zapisnikar Vascon, obramba De Marsi-co za Cenciga in Fortuna za Ma-coriga, zastopnika zasebne stranke Vittorio in Roberto Gomirato) po več kot dveurnem posvetovanju.
Prizivni sodniki so sprejeli dve bistveni zahtevi zagovornikov o-beh obtožencev, ki sta zadevali na eni strani neskladnosti med poročilom sveta uradnih izvedencev in poročilom izvedenca obtožencev in na drugi strani vprašanje ogleda vasi Mažarole in kraja, kjer je prišlo do umora. Po-
da bi prišlo do zaslišanja ravnatelja videmskih zaporov, ker so menili, da bi njegovo pričevanje ne utegnilo bistveno spremeniti že ugotovljenih dejstev. Tudi niso sklenili, da bi se ugotovila istovetnost dveh novinarjev, ki sta tisto tragično jutro prihitela v Mažarole ter prisostvovala zaslišanju Macoriga. Vendar pa so sklenili, da se časopisa, ki sta prinesla zadevno poročilo, vključita v sodne akte.
Da bodo prizivni porotniki zelo verjetno sprejeli vsaj bistvene zahteve obeh zagovornikov, je postalo jasno že na začetku včerajšnje obravnave, ko je spregovoril generalni prokurator Santonastaso. Ta je namreč takoj izjavil, da se mu zdi, da niso uradni zdravniški izvedenci (Lora, Duca in Lang) upoštevali v svojem poročilu krajevnih značilnosti. Zato je menil, da je potreben direkten ogled kraja samega, kjer je prišlo do te nepojmljive tragedije. Od-
JV. « njvi J C K * (O » u «V uiuoia, * w~ UU v V	u	J ^ • vm’
rotniki pa niso sprejeli zahteve, ločno pa se je generalni prokura-
iiimiiiiiimiiiiimiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniit
USTANAVLJANJE LEVEGA CENTRA V TRSTU
Pokrajinska odbora PSI in KB stn odobrila politični dogovor
Pogajanja o upravnih vprašanjih se bodo nadaljevala v torek
Pretekli teden so tajniki štirih strank dokončno izdelali politični dogovor za sestavo levega centra
Poziv Delavske zbornice CGIL proti draginji
Nova delavska zbornica pozorno spremlja stalno naraščanje cen in pred kratkim je njen glavni odbor posvetil temu vprašanju tudi celo sejo in sprejel nekaj sklepov, o čemer smo že podrobno pisali; sedaj pa je izdala lepak. V njem pravi, da so cene zaradi spletk monopolov in vodilnih go-
naši pokrajini. Ta dogovor je v petek odobril pokrajinski odbor PSI, včeraj pa je o njem izrekel ugodno mnenje tudi pokrajinski odbor tržaške KD. Danes se bo sestal pokrajinski odbor PRI, ki bo razpravljal o tem dogovoru. Pokrajinsko vodstvo PSDl o dogovoru formalno verjetno ne bo razpravljalo, ker je še pred pogajanji dalo tajništvu polno pooblastilo in ker dogovor v celoti odgovarja navodilom vodstva. Praktično torej manjka samo še načelni pristanek PRI, ki ima sicer kot stranka manjšo težo zarodi nizkega števila glasov in enega samega svetovalca v občinskem svetu, vendar pa je znano, da so stališča v tej stranki glede dogovora dokaj deljena. Kljub temu pa ni pričakovati resnejših zaprek
Politični dogovor, ki so ga sklenili tajniki štirih strank KD, PSDI, PRI in PSI, obsega načelna vprašanja gospodarske, socialne in druge politične aktivnosti in se ne o-mejuje na gola upravna vprašanja tržaške občine in pokrajine. Dokument je zato dokaj obsežen in na uvodnem mestu govori o načelnem stališču do drugih strank ter predvsem o odnosu do KPI, pri čemer v celoti ponavlja stališče, ki so ga iste stranke zavzele v vsedržavnem merilu.	>
Dogovor obravnava tudi vprašanje slovenske manjšine in obsoja nacionalizme ter rasizem, glede manjšine pa pravi, da bodo vodili demokratično politiko, ki naj prispeva k človečanskemu razvoju manjšine ln ki naj ščiti pravične Interese manjšine lingvističnega In kulturnega značaja ter njene običaje. To povezuje z vključevanjem manjšine v državno skupnost in s procesom pomirjenja na našem področju.
V torek se bodo pogajanja nadaljevala o upravnih vprašanijh.
Z lambreto v žensko
Ob 18,25 so prepeljali na ortopedski oddelek s policijskim avtom 25-letno Antonietto Bosch por. Romeo iz Ul. Flavia 29, ki jo je malo prej povozil z lambreto TS 27225 Fulvio Lapel, star 23 let iz
Ul, Bergamasco I, Do nesreče je prišlo v bližini podjetja Carbo-nafta v Ul. Flavia. '
Pri padcu si je ženska zlomila levo piščal ter se pobila po za-tilniku. V bolnišnico so jo prepeljali v nezavestnem stanju. Na srečo bo ozdravela v 30 dneh.
Po hudem padcu sam v bolnišnico
Včeraj zjutraj se je 60-Ietni upokojenec Francesco Borsi iz Ul. Vidali sam zglasil v bolnišnici In zaprosil za zdravniško pomoč. Po pregledu, ki ga je opravil službujoči zdravnik, so Borsija nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo zaradi ran in udarcev na čelu in nad levim očesom ter zaradi pojavov božjastnega napada. Borsi je povedal, da se je ponesrečil že predvčerajš. njim na pločniku pred stanovanjem v Ul. Vidali, kjer je padel. Sel je nato domov, toda bolečine niso hotele prenehati in včeraj se je odločil prositi za zdravniško pomoč.
Podprefekt dr. Pasino Je sklical za torek ob 17,30 sejo pokrajinskega odbora za cene. Na dnevnem redu so cene na drobno govejega mesa, sira ln surovega masla.
tor uprl zahtevi, da bi porotniki zaslišali novinarja, ki sta prisostvovala zaslišanju Macoriga (lahko bi ju celo inkriminirali, ker sta izdala preiskovalne tajnosti) in ravnatelja videmskih zaporov.
Po kratkem odgovoru odv. De Marsica so porotniki odšli v posvetovalnico ter sprejeli omenjene sklepe.
Nadaljni potek postopka bo približno tak: prizivno porotno sodišče bo odposlalo vse akte tržaškemu preiskovalnemu sodniku, ki bo moral sklicati vse tri uradne izvedence ter jih seznaniti s poročilom prof. Mengarellija, ki je izvedenec obtožencev. Porotniki so ukazali naj svet skrbno prouči ta dokument ter končno izreče svoje mnenje o njem: ali še nadalje vztraja pri svojih trditvah, ali pa jih utegne spremeniti. Na koncu naj uradni izvedenci pošljejo sodišču pismeno poročilo o svojih sklepih.
Kar pa zadeva vprašanje ogleda Mažarol je treba pripomniti, da je zadeva precej zapletena. Gre namreč za potovanje v gorsko vasico, ki leži kakih 800 m nad morjem in kjer so ceste slabe. Ogleda bi se udeležilo prizivno porotno sodišče z vsem svojim osebjem, z generalnim prokuratorjem, z obtožencema in njunimi zagovorniki ter z zastopniki zasebne stranke. Organizacija takega potovanja zahteva precejšnje policijske varnostne mere ter je ni mogoče izvesti od danes do jutri, povrh tega je sedaj cesta ki pelje iz Tavorjane v Mažarole razrita zaradi nedavnih povodenj. Zato bo do ogleda prišlo, kot smo že dejali šele po Veliki noči.
Splošno znana prosvetna delavka in trgovka Zora Cok-Draščkova, je slavila 5. decembra na Opčinah svoj 70. rojstni dan. Rodila se je na Opčinah in preživela mlada leta v ugledni družini svojega očeta trgovca Draščka, katerega jé nasledila kot sposobna in obenem človekoljubna trgovka, ki je skozi vse vihre dveh vojn in v povojnem času ohranila trgovino v trdni, domači posesti. V zavedni roditeljski hiši se je izoblikovala tako po narodni zavesti kot po značaju v sokolico in rodoljubno slovensko ženo. Bila je članica dramskega, pevskega in prosvetnega društva ter duša in mecen vseh predvojnih in povojnih prireditev na Opčinah. Med prvo svetovno vojno se je poročila Z učiteljem Andrejem Čokom, ki je bil 1939 najprej konfiniran in kasneje sojen na veliko let ječe znanem procesu leta 1941 in umrl v ječi že eno leto kasneje. Vso kalvarijo policijskih preiskav in preganjanja, moževo obsodbo in smrt je prenašala tako kot so znale naše zavedne žene: udano in pogumno.
Med NOB je bila ves čas aktiv, na sodelavka in neustrašena pod■ porniča ilegalcev in je doprinesla znatne materialne žrtve za narodnoosvobodilno gibanje. Po vdjm je bi)a njena hiša osrednje zbirališče in ognjišče, na katerem je oživela prerojena prosvetna društva in narodna dejavnost, kljub temu da je bila njena hišg med vojno močno poškodovana. Zlasti naši dijaki so imeli v njej vselej velikodušno in plemenito podpornico.
Vse Opčine so na dan njenega praznika sprejele vest o njenem življenjskem jubileju s spoštovanjem in simpatijo in so svoji za redni sovaščanki želeli še veliko let zdravega in delovnega življenja.
R. H.
SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V TRSTU
vabi starše svojih gojencev in vse prijatelje dijaške mladine na
Miklavžev popoldan
ki bo DANES 8. t. m. ob 15. uri v dijaškem domu. Po odhodu Miklavža raznovrstno razvedrilo.
OOOOOOOOOOC
obvešča, da napovedani večer v torek, 10. t. m. odpade in vabi svoje prijatelje na koncert Slovenskega okteta v Avditoriju
Razna obvestila
Planinsko predavanje SPD. V petek, 20. t.m. ob 20.30 priredi SPD predavanje «Slovenska planinska odprava na Kavkaz» z mnogimi barvnimi diapozitivi.
Prosvetno društvo Barkovlje. Jutri, ponedeljek, 9. decembra 1963, izredna odborova seja.
Gledališča
Avtomobilist iz Padove podrl pešca iz Trsta
Včeraj okoli 17,30 je 31-letni Ed-vino Kavrecich iz Ul. De Franceschi prečkal Ul. Brigata Casale. V tistem trenutku se je pripeljal mimo 33-letni Rino Rizzi iz Padove, ki je upravljal avto Fiat 1100 PD 107758. Vozilo je Kavre-cicha podrlo na tla ter mu povzročilo razne poškodbe. Med dru. gim si je nesrečni pešec zlomil desno piščal, se pobil po levem kolenu ter &i verjetno zlomil 3. in 4. rebro. Na ortopedskem oddelku splošne bolnišnice, kamor so ga pripeljali pol ure kasneje s policijskim avtom, se bo moral zdraviti okoli 30 dni.
Prsti pod žago
Delavec Federico Fabbro, star 56 let iz furlanske vasi Ruda, je zaposlen pri podjetju Svagelj na gradbišču v Ul. Bellosguardo. Ko je Fabbro žagal včeraj les na krožni žagi, mu je leva roka zdrsnila ter zašla pod zobe. Na srečo se je le laže porezal po palcu, sredincu in prstancu ter nekoliko teže po kazalcu. Ozdravel bo v 10 dneh.
Miklavževa obdaritev otrok vp.d. «Škamperle»
Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» je včeraj priredilo v svojih prostorih na stadionu «Prvi maj» zelo uspelo miklavževanje in obdarilo vse otroke iz slovenske osnovne šole pri Sv. Ivanu. Ob prisotnosti mamic, učiteljic in učiteljev ter ravnatelja g. Ferluge so otroci pred Miklavžem recitirali pesmi, ki so se jih za to priložnost naučili. Obdaritve je bilo deležnih okrog 50 otrok ki so po leg sladkarij prejeli v' zavojčkih tudi po eno leposlovno knjigo in po dva šolska zvezka. Prosvetno društvo «Slavko Škamperle» je obdaritev izvedlo iz lastnih sredstev.
Za lepo gesto društva se je na koncu zahvalil ravnatelj g. Fer-luga.
Zvečer je bilo na sedežu druš-tva še miklavževanje za člane društva.
«Božična razstava» v občinski galeriji
Od 23. decem/bra 1963 do 7. Januarja 1964 bo v občin,siki umetnostni galeriji tradicionalna slikarska in kiparska «Božična razstava», ki jo organizira tržaška občina. Umetniki, ki se razstave nameravajo udeležiti, morajo poslati svoja dela v razstavno dvorano na Trgu Unità 17. in 18. dec. od 8. do 13. in od 17. do 19.30 ure. Dela, ki bi bila predložena po 18. dec., ne bodo sprejeta.
Visak umetnik la,hko pošlje po največ dve svoji deli (sliko, grafiko ali kip) omejenih velikosti. Ne smejo namreč presegati mer 40X50 cm z okvirom vred, oz. o-anove 20 cm za kipe. Na’ hrbtu vsakega dela mora avtor sam napisati svoje ime in priimek, svoj naslov, ev. telefonsko številko, naslov dela in njegovo prodajno ceno. Dela, ki ne bodo imela teh označb, bodo odklonjena.
Posvetovalna komisija galerije
bo — brez možnosti pritožbe _____
izbrala dela, ki bodo nato razstavljena (,po eno delo za vsakega umetnika).
VERDI
Danes ob 16. uri v dnevnem abonmaju za vse rede zadnja predstava opere F. Cilee «Adriana Lecouvreur» z isto zasedbo. Dirigent Gianfranco Rivoli. Nadaljuje se prodaja vstopnic.
V soboto v okviru proslav 100-let-nlce rojstva Pietra Mascagnija prva predstava opere «Mali Marat». Dirigent bo Oliviero De Fabritiis, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Virginia Zeani, Gianni Jata, Giulio Fioravanti, Ugo Savarese, Nicola Rossi-Lemeni. Zborovodja Giorgio Kirsch-ner. Režija Carlo Picchiato.
Nadaljuje se prodaja vstopnic.
TEATRO STABILE Danes ob 17. url zadnja ponovitev komedije «Prevarani». Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Cene v parterju 1.200 in 700 lir, na galeriji 300 lir.
Nazionale 13.30, 17.30, 21.30 «Lawrence d’Arabia». Technicolor. Alee Guinness, Anthony Quinn, Jose Fer-rer Film sedmih Oskarjev.
Arcobaleno 14.30 «Le tentazioni della notte». Technicolor. Prepovedano mladini.
Excelsior 14.00 «Il piede più lungo» Danny Kaye, Clara Williams.
Fenice 14.00 «Totò e Cleopatra». To-tò, Magali Noel, Moira Orfei. East mancolor.
Grattacielo 15.00, 18.30, 22.00 «il gattopardo». Technicolor. Burt Lanca-ster, Claudia Cardinale, Alain De-lon.
Superclnema 14.30 «I Basilischi». Nagrajen v Lokarnu ln z nagrado mednarodne kritike.
Alabarda 14.30 «Il segno del coyote». Technicolor. Fernando Casanova, Giulia Rubini.
Filodrammatico 14.30 «Ursus, 11 gladiatore ribelle». Alan Steele, Gloria Mllland. Technicolor.
Aurora 14.00 «Finché dura la tempesta».
Cristallo 14.30 «I figli del cap, Grant». Technicolor. Walt Disneyjev film,
Capitol 15 00 «Gli uccelli». Technicolor. Prepovedano mladini.
Garibaldi 14.00 «L’arciere delle mille e una notte». Technicolor. Todd Hunter, Rossana Podestà.
Massimo 14.30 «La storia del generale Custer». Errol Flynn.
Impero 15.00 «Il molto onorevole ministro».
Moderno 14.00 «Taras 11 magnifico». Technicolor. Tony Curtis, Yul Bryn-ner. Zadnji dan.
Astorla 14.00 «Sottocoperta con II capitano». Technicolor. Nadia Gray.
Astra 15,00 «Il dominatore».
Vittorio Veneto 14.15 «Il pugno proibito». Technicolor. Elwis Presley.
Abbazia 14.00 «Il granduca e mister Pimm». Technicolor. Glenn Ford, Hope Lange, Charles Boyer, Riccardo Montalban,
Marconi 14.00 «L’ultimo ribelle». Technicolor. Carlos Thompson.
Ideale 14.00 «Fiamme alla costà dèi barbari». John Wayne.
Skedenj 16.00 «Il passaggio del Reno». Charles Aznavour. Jutri zaprto.
Mali oglasi
POKRIVANJE PODOV In podi tz pia stike, guma, linoleum od 500 lir dalje kv. meter. Preproge in plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namesti, tev izkušenih delavcev. 1TALPLAST Trst Trg Ospedale t. tel t5-ll|
AVTODELAVNICA
— precizna popravila z originalnimi nadomestnimi deli dobite v Trstu, Ulica Crispi 41
VAJENKO VEZILJO za vezenje s strojem iščemo, Piazza Ospedale 8.
...............iiiiniliiiiinmiiiiiiiiiiitmmililiiiiiiiniiiiiiimiiminmiiiiiimiiiiiiiiiiilnliiilMMMlillilnHmHnuniiinmiilul,......................................................
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
7. decembra 1963 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 15 oseb.
UMRLI SO: 67-letna Alba Leva por.	_________________________
Badessi, 85-letna Maria Teresa Mo-
randuzzo vd. Foladore, 84-letna Otu- Vouch in gosoodinia Mari» ni oni, senni n a Baze) vd Sarchi, »Metna ro, inštalat^gt T^rnisMn *£
Včerajdanes
seppina Bazet vd Olelia Mauro vd. Cumin, 65-letna Concetta Fonda vd. Furlan, 70-letna Giovanna Bosich por. Tuli, 77-letni Giovanni Sedmak, 75-Ietna Ferdinanda Stettberger, 76-letni Enrico Strizzi, 74-letni Mario Canarutto Moise, 83-letna Joslplna Jamšek por Kramer, 6-letni Roberto Bassi, 82-letni Giuseppe Zerbo, 61-letna Jolanda Vittor, 81-letna Giovanna Ronchi vd. Ornati.
OKLICI
Uradnik Benito Capone in gospodinja Giuditta Iscandrl, uradnik Vacs-lav Krs in gospodinja Adelma Coslo-vich, reprezentant Gianpaolo Teren-zi in gospodinja Nerea Cipracca, ra-diotehnlk Sergio Svetina in gospodinja Paolina Capraio, delavec Sergio
Jepiska Laura Giassl-Mezzina, uradnik Paolo Alberti ln gospodinja Cla-ra Capon, kuhar Antonio Ricciardi 1-n delavka Sabina Narciso, pleskar Mario Pockar in gospodinja Maria Kriz-mancic, slaščičar Ruggero Crusiz in delavka Loredana Pacillo, uradnik Ferruccio Orel ln gospodinja Annamaria Muslna, pleskar Bruno Terčon in prodajalka Miroslava Skapln-Benci, pleskar Giusto Covacci ln gospodinja Lucia Nicolauclc, reprezentant Sergio Vislntin in uradnica Elisa Leone, častnik Lorenzo Mazzola in gospodinja Maria Punzo, varilec Marino 'Bosig in gospodinja Caterina Bernes, delavec Emllto Pinna in gospodinja Lucia Piccolo, karabinjer An-
NOCNA SLUŽBA LEKARN
Dr. Codermatz, Trg Oberdan 2; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Depan-gher, Ul. sv. Justa 1; Alla Madonna del Mare, Trg Plave 2; Zanetti, ln uradnica Maria Gal- Te5ta a'°ro’ «azzini 43.
drea Merola lo, reprezentant Primo Fumi in uradnica Margherita de Zonca, delavec Armando Roasl In baristka Antonietta Sciselo!!, pleskar Vincenzo Macchia in gospodinja Angela Capasso, uradnik Aldo Figlida In učiteljica Vilma Gobet, delavec Stello Ivancich io uradnica Hannelore Ross, zidar Sante Vallerugo In gospodinja Renata Del Bianco.
LEKARNE ODPRTE DANES
Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, DI. Bernini 4; Godina Enea, Ul. Ginnastica 6; Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; Millo, Ul, Buonarroti li; Sponza, Ul. Montorsino (Rojan) 9.
LOTERIJA
BARI	80	5	72	49	36
CAGLIARI	5	38	15	27	32
FIRENCE	36	79	71	83	23
PENOVA	55	72	63	44	25
MILAN	51	3	88	74	65
NEAPELJ	52	29	32	69	77
PALERMO	11 66	35	42	17
RIM	30	41	1	81	12
TURIN	77	60	23	2	84
BENETKE	12	31	81	19	8
	ENALOTTO			
2 1, X X,	X X, J 1.	2	L 1	X
Kvote Enalotto: skupna vsota nagrad znaša 56.152.062 Mr. Dvanajstlcl sta dve In prejmeta po 11.230.000 lir, enajstič 95 in prejmejo po 177.300 lir, desetic 1056 in prejmejo po 15.900 lir.
Glasbena Matica Trst
Po nadvse uspeli koncertni turneji v ZDA in Kanadi bo
Slovenski
oktet
nastopil v AVDITORIJU v TOREK, 10. decembra ob 20.30 z Izbranim sporedom pesmi domačih in tujih skladateljev.
Člani okteta so:
GAŠPER DERMOTA, BOŽO GROŠELJ, MARIJ KOGOJ, JANEZ LIPUŠČEK, TONE KOZLEVČAR, DRAGISA OGNJANOVIČ, MARJAN STEFANČIČ, ANDREJ ŠTRUKELJ, umetniški vodja VALENS VODUŠEK.
Vstopnice so na razpolago v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška št. 20, tel. 61792 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
OBISKOVALCEM STUDIJSKE KNJIŽNICE Narodna in študijska knjižnica bo
od jutri dalje uradovala v pritličju levo v isti stavbi v Ul. Geppa namesto v četrtem nadstropju kakor do sedaj.
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina dobrega gospoda Giovannija Morassuta daruje Duša Kosmina 1.000 lir za Dijaško Matico.
V	počastitev spomina pok. Karla Cunje darujeta žena in sestra 1.000 Mr za Dijaško Matico.
V	počastitev spomina pok. Franca Vatovca daruje Antonija Pečar z Lo-njerja 1.000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pok. Antona šemca daruje krstna botra Ana Semec 1.000 lir za Dijaško Matico
Dr. Teodor LOVREČIČ
občinski zdravnik v DOLINI
sprejema z novim letom tudi zavarovance I N A M v Dolini, Mačkovljah, Borštu, Ricmanjih in na Pesku.
Dnevno
od 15. do 16. ure pri Domju
KINO SKEDENJ
predvaja danes 8. t. m. ob 16. uri mojstrsko delo Andreja Cayatta film:
Il passaggio del Reno
(Prehod čez Ren)
Igra CHARLES AZNOVOUR
GOMMA PLASTICA
Ulica dell’lstrla 8. tel. SO-034 (pri Sv. Jakobu) LASTNICA
A. B1HSA
Vam nudi vse niSne potrebščine. torbe, tgrgòe, lutke, plastiko <-a pode - Imitacija parketov Vse po konkurenčnih cenah!
AUTOFORNITURE
CARLO LUPO Trst, Ulica S. Francesco 18
Rezervni deli za avto Plat menjalniki, amortizatorji bati, ležaji, tesnitveni obroči preobleke in preproge za avto
ZIMA JE PRIŠLA!
GORILNIKI
na nafto, mestni plin ali tekoči plin (bombola)
PEČI
vseh vrst na kerozen — trajno goreče, drva, mestni plin in tekoči plin (bombola)
ŠTEDILNIKI
vseh vrst, grelce za vodo, radiatorje, pipe in električne žice,
EMAJLIRANE OMARICE, VODNE ŠTEVCE in drugo.
ŠIVALNI STROJI:
BORLETTI in rabljene SINGER Vse to vam nudi in nabavi znana tvrdka
U. BAZZANELLA
TRST, UL. F. VENEZIAN 5 Tel. 24197
CINE FOTOMATER1ALB
SE C UL IN
Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361
Vabi prijatei.je in znance, naj ga obiščejo.
HVALA!
4L
•	PECI IN ŠTEDILNIKI NAJMODERNEJŠIH OBLIK NA VSA GORIVA
•	ELEKTRIČNI LIKALNIKI, SESALCI ZA PRAH, PRALNI STROJI, HLADILNIKI
•	LESTENCI TER VSEH VRST ELEKTRIČNE LUCI
•	DEKORATIVNI PREDMETI
•	SERVISI IZ PORCELANA
•	NAMIZNI PRIBOR (Be-steck) IZ NERJAVEČEGA JEKLA (Rostfrei)
KERŽE
TRST
Piazza S. Giovanni 1
PRODAJA TUDI V A OBROKE

Motom 48 ccm
KDOR NABAVI eno
GILERO
ali eno
MOTOM C
v 1U5SECU DECEMBRU ima
P0SEREN POPUST!
PRITIKLINE in nadomestni deli za vse motorje
MOSCHIQN & FRISORI
TRST, UL Valdirivo 46 in Ul. XXX. Ottobre 11 — Tel. 23-475 vošči svojim klientom srečno in uspeha polno novo leto 1964
NAROČNIKI!
Današnji številki smo priložili položnice. Prosimo vas, da poravnate zaostalo naročnino. S tem nam prihranite veliko dela in stroškov. Hvala vam !
PRIMORSKI DNEVNIK
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali in nam na kateri koli način pomagali ter spremili k večnemu počitku našega dragega moža, očeta in deda
Ivana Bernetiča
Posebno se zahvaljujemo č. g. župniku, pevskemu zboru, sorodnikom in darovalcem cvetja
Družine BERNETIC. POCKAR in GORNIK
Bazovica, 8.XII.1963.
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob Izgubi našega nepozabnega
Antona Šemca
Posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili pokojnika in ga spremili na zadnjo pot.
Družine
SEMEC, UKMAR in MESAR
Trst, Križ, 8.XII.1963.
Pfi5nofslcT*JftSt'nilf
7 —
8. decembra 1963
? i i \ \ ■<
A VTO SOLA LORENU
M|adjnci I e“ vozačih s pa.entoin C—o—E, javnih In pri vat-
EaušelašES
Državno priznana avtomobilska agencija
nih. Je vedno veliko povpraševanje. Ce si želite izboljšati položaj, ne odlašajte. AVTO SOLA LORENZI vam da na razpolago tovornjak «Fiat 640», lavtobus «OM Tauros» fn avtobus
«Macchi» s prestavo na volanu.
IUich S Lazzaro, 17 — Tri. 24-245
ULICA VESPUCCI, 13 « Tel. 96-283 (pri Sv. Jakobu)
Marinella'
RESTAVRACIJA BAR
TRST — Viale Miramare 323, tei. 36366 NA LEPEM ZIMSKEM VRTU VSAK VEČER GLASBA IN PLES
Nudi vse gostinske usluge po zmernih cenah — Mednarodna kuhinja. — dnevno t specialitete na iaru. — Po naročilu prireja zakuske, kosila in večerje za poroke, godove, obletnice tn druga pnqzpoopnja. [
htmna
fnrmmik-
predvaja danes 8. t. m. ob 15. uri barviti film;
d M DELTEXAS
(TROJICA IZt 1 EX ASA)
Igrajo:, TOM TRYON, STEPHE N MCNALLY, BILL WILLIAMS in JOHN LARCH
V ponedeljek, 0. t. m. ob 18. pri ponovitev filma;
I TRE DEL TEXAS (Trojica iz Texasa)
Rimo «iris» prosek
*	; * v ;	•	_ t	. I	» a
'predvaja danes 8. t. m. ob 16. Uri Warner Bros barvni film:
DUI CONTRO runi
■il ■ •	(Dva proti vsem)
Dva najgroznejša šerifa na filmskem platnu!
Igrajo: WALTER CHIARI, RAIMONDO VIANELLO in LICIA . t ?r CALDERON .
r~
4C4NO PROSEK-KONTO VEL
,	i' '• *	«■. t.; :* s rn
; predvaja danes 8.,.t. m. ob 16. uri Cinemascope barvni film:
NOTRE DAME DE PARIŠ
'fl
Po romanu Victorja Hugoja
Igrata: GINA LOLLOBRIGIDA in ANTHONY QUINN
TEKMOVANJE, KAKRŠNEGA V GORKI ŠE NISMO VIDEU
ooo Drncev treh munii pole pesu miru ip mednarodnemu kuliurnemu sodelovanju
Sodeluje tudi 8 slovenskih zborov Iz domovine in zumejstvn - Danes zvečer razdelitev nagrad
Ob izrednem številu občinstva se je sinoči začelo v veliki dvoTa-nl «Ginnastica Goriziana» na Trgu Cesare Battisti mednarodno tekmovanje mešanih in moških pevskih zborov naše dežele, Slovenije in Koroške, ki ga letos prvič v tako velikem obsegu prireja pevski zbor «Seghizzi».
'Včeraj, sta pela slovenska zbora prosvetnega društva «Prosek-Kon-tovel» pri Trstu ter zbor «Svobode» iz Kopra. Qba zbora sta napravila zares lep vtis. Pokazala sta, da je slovensko zborovsko petje na zares zavidljivi višini in da ni brez razloga, če, na splošno vzeto, slovenski zbori dosezajo pomembna priznanja na mednarodnih prireditvah.
Danes dopoldne òb 10. uri bodo poleg ostalih 'nastopili naslednji slovenski zbori: «Lipa» iz Ajdovščine, «Simon Gregorčič» iz Kobarida, «Hrast» iz Doberdoba in «Jacopus Gallus» iz Trsta.
Popoldne ob 16. uri pa nastopita «Lojze Bratuž» iz Goric**: in «Tone Tbmši?» iz EjUbljane. 'Ob 21. uri bodo razdelili nagrade, zmagovalca v kategoriji mešanih in moških zborov pa bosta zapela po štiri poljubile pesmi. Na zaključni prireditvi bo nastopil tudi zbor «Seghizzi». Razsodišče se-stavljajo Liprpizer iz Gorice, prof. Pezze iz Vidma, prof. Noliani iz Trsta, Simoniti, dirigent Opere v Ljubljani, -in Norbert Artner iz Ceiovež.
Včeraj so se pripeljali iz inozemstva ugledni glasbeniki, ki bo. do spremljali potek tekmovanja.
Tekmovanja se udeležuje 22 zborov z nad 800 pevci. Kaj takšne, ga v Gorici še nismo videli.
Umrl je Alfonz Koršič
ur «IM	'i
II : |8 bi
V petek zvečer ob 22. uri je v' goriški civilni bolnišnici umrl v starosti 56 let Alfonz Koršič, u-rAdnik na županstvu v SteVerja-nu. Približno eno leto je bolehal na jetrih ter se zdravil pri naj-boljših specialistih na klinikah v
iiiiiiiiiiiiiiifniniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiitniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
S SEJE POKRAJINSKEGA SVETA
—
477 mi li fonov posojila za astaltlran.fr ceste
Med prvimi bo na vrsti cesta Gorica.Sovodnje- Zagraj
KINO «ROSANDRA» BOLJUNEC
predvaja danes 8. t. m. oh 17. url Cinemascope barvni film:
«SAFFO, VENERE D! LESBO»
(Saffo, Venera z Lesbosa)
Igrajo: KAR WIN MATHEWS, TINA LOUISE, SUSY GOLGI in ENRICO MARIA SALERNO
Pokrajinski svet je na svoji vče-rajanji seji v Gorici obravnaval večino problemov, ki so bili na dnevnem redu z Izjemo resolucij o katerih bodo razpravljali pozne,
M' )*'	. Aj' ' TlB|fc
Med drugim so odobrili najetje posojila 299 milijonov lir pri državni blagajni v Rimu za kritje primanjkljaja iz leta 1962. Odobrili so 100.000 lir prispevka Rde. čemu križu za šolski zdravniški ambulatori} ter nabavo novih a-paratov za pokrajinski higienski laboratorij s prispevkom države za ugotavljanje pristnosti živil.
Precej debate se je razvilo pri točki, ki gojvori o tem, da bo po-krajinska uprava najela 477 milijonov lir pri nekem krajevnem denarnem zavodu po 7 odst. o-bresti za cestna dela. Na izrecno vprašanje svetovalcev dr. Makuca in Marinčiča sta predsednik in odbornik za javna dala «ugotovi-la, da bodo s tem denarjem med
prvimi cestnimi deli uredili cesto Gorica-Sovodnje-Zagraj za katero bodo potrošili skoro 300 milijonov lir.
Po prvem delu seje se še odobrili izplačilo odkupne cene za pokrajinsko poslopje v Kanalski dolini in nekatere ukrepe v korist pokrajinskih uslužbencev.
Po krajšem premoru se je seja nadaljevala ^koro .do 20. ure. Pri-hodnja ■’seja* pokrajinskega sveta je sklicana za petek 19. t.m. zvečer.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan m ponoči je odprta v Gorici lekarna PONTONI -BASSI, Raštel št. 26, tel. 33-49.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj-višjo temperaturo 6 stopinj ob 14.30, najnižjo 4,4 stopinje pod ničlo ob 8.10. Povprečne dnevne vlage je bilo 60 odstotkov.
Padovi in Modeni, vendar pa mu hude bolezni niso mogli ozdraviti. Zapustil je ženo, sina in hčer, ki bi se morala včeraj zjutraj ob 9. uri poročiti.
Pokojni Alfonz Koršič se je rodil v Steverjanu. Absolviral je trgovsko šolo v Gorici ter postal z natečajem uradnik na županstvu v Kojskem. Po razmejitvi je dobil službo na županstvu v Steverjanu, kjer je s svojo izkušenostjo veliko prispeval k rednemu poslovanju občinskiji uradov. Poznal je vsakega vaščana posebej, poznal je vse njihove razmere, znal jim je svetovati in biti na uslugo, kadar je bilo potrebno. Mi, ki smo ga po službeni dolžnosti pogostoma obiskovali, ali se razgovarjali z njim po telefonu, smo naleteli pri njem na popolno podporo in veliko razumevanje za naše delo. Bil je zaveden Slovenec, ki je bolj kot vse drugo poudarjal nujnost gospodarske čvrstosti slovenskega človeka, da se bo lahko obdržal.
Pogreb bo danes ob 15. uri krenil izpred hiše žalosti v Steverjanu na vaško pokopališče.
Ob njegovi smrti izrekamo globoko sožalje prizadeti družini in svojcem.
Odstop zemljišča za državno cesto v Jamljah
Doberdobsko županstvo javlja, da bodo v teh dneh izvedenci družbe Autovie Venete, ki gradi avtomobilsko cesto Trst-Benetke, izvedli merjenja na zemljišču na področju pri Jamljah. Prizadete posestnike bodo pozneje klicali na poseben sestanek, na katerem bodo ugotovili površino, ki pride v poštev za razlastitev. Ob tej priliki bodo ugotovili in ocenili tudi eventualno škodo, ki bi bila med merjenjem za cesto povzročena na poljskih kulturah in katero bodo potem izplačali na podlagi določil, ki jih v tem pogledu predvideva zakon.
Zakonski jubilej v Štandrežu
V Klancu v Standreiu, v Ul, Natisone St. 3, že trideset let ii-vi ta skupno zakonsko življenje Mirko Nanut in njegova lena Zal-ka Žnideršič. V tem obdobju sta doživela marsikaj lepega in dobrega pa tudi slabega in nevšeč-nega. Preteklo nedeljo sta na primeren način proslavila to važno obletnico v svojem življenju v krogu svoje družine in prijateljev.
Znanci in prijatelji jima ob tej priliki želijo še mnogo let srečnega skupnega življenja. Njihovim voščilom se pridružuje tudi naše uredništvo
Klub «Simon Gregorčič»
Večeri ob sredah
V okviru rednih VEČEROV OB SREDAH bo 11. decembra ob 20.30 v klubu «Simon Gregorčič» na Verdijevem korzu 13 (poleg prosvetne dvorane)
Večer
slovenske knjige
na katerem bodo predavatelji strokovno ocenili knjige Prešernove družbe, ki so priložene Jadranskemu koledarju za leto 1964.
Jože Koren bo podal pregled izdajanja koledarjev med Slovenci od Trubarjevih časov do danes. Prof. Rado Raubar bo predstavil letošnji Jadranski koledar, dr. Andrej Budal Bevkovo knjigo Iz iskre požar, dr. Robert Hlavaty knjigo Naš zdravnik dr. Franja Smerduja, Samo Pahor pa knjigo Slovenija in njeni kraji Franceta Planine.
Ob tej priliki bo prirejena v klubu razstava najrazličnejših slovenskih knjig, primernih za mladino in odrasle, ki bodo naprodaj.
Pridite!
SLOVENSKA
PROSVETNA
ZVEZA
V UK. V'lltlf ANUllKJEVKGA SEJ MA
Knjižna razstava v Gorici in njene pomanjkljivosti
Upamo, da bodo prihodnjič organizatorji odpravili tudi ugotovljene nedostatke
V	okviru letošnjega Andrejevega sejma so prvič organizirali tudi knjižno razstavo, ki je dobila potreben prostor v dvorani Petrarca. To razstavo bodo danes zvečer zaključili.
V	razstavnem prostoru so urejene manjše razstave posameznih založništev, ki se udeležujejo te manifestacije. To so štirje večji založniki, ki so se specializirali i izdajo raznih enciklopedij: UT ET, Mondadori, F.ili Fabbri in Unione Editoriale. Razstavljene izdaje so lepe in razkošno opremljene, temu primerno pa je tudi cena razkošno visoka in le malo komu dosegljiva.
Na koncu dvorane pa je urejena tudi razstava goriškega tiska. Iz napisa nad njo Je razvidno, da gre za Zgodovinsko razstavo goriškega tiska. Med razstavljenimi primerki pa »mo ugotovili le primerke italijanskega tiska, ki je izhajal v zadnjih 100 letih v Gorici ter eno knjigo v nemščini (Die Gefuerstete Grafschaft Goerz und Gradisca), ki je izšla leta
...............
GORIŠKA POLICIJA NA DELU
S sleparsko tombolo so prodajali lutke
V tujem avtomobilu je hotel prenočiti
Med mnogimi dobrodošlimi gosti so prišli za Andrejev sejem tudi taki, ki so bili manj dobrodošli. Med te štejejo tudi 36-letni Mario Benvenuti iz Oderza, ki je prišel z družino ter 24 letni Giuseppe Simoncin iz Murana pri Ue. netkah.
Dne 2. t.m. jih je leteča policija goriške kvesture presenetila, ko so pri prodaji lutk s tombolo sleparili ter je nato aretirala Maria Benvenutija, njegovega mlado, letnega sina in omenjenega St-moncina. Ugotovili so, da so operirali z vrečico z dvema predaloma, da ni bilo v njej vseh 90 ste. vilk, nekatere so bile dvojne, aru. ge pa popravljene. Fri tej «lote. riji» so imeli med občinstvom tudi nekatere «pomagače», ki pa so policiji ušli.
Pri preiskavi so vsi za likali svojo krivdo, vendar pa so zašli v protislovja in zato so jih prijavili sodišču, ki pa j» odredilo, naj vse tri izpustijo na začasno svobodo. To se je tudi zgodilo za o. četa in sina. Simoncina pa so pri. držali v zaporu, Ker je medtem prišlo zaporno povelje od kvastu.
Dr. S. PERAZZI
(Perhavec)
ZDRAVNIK KIRURG Ul. Dante 10 — Telefon 51-10 sprejema od 8. do 9.30 in po dogovoru (ob 18. uri) Zdravi tudi za INAM. Vpisovanje pri Bolniški blagajni v Ul. Leopardi od 1. do 15. decembra
eo LET
DELAVSKIH
ZADRUG
>. • ‘.)n ■
BOGATA
LOTERIJA
DOBITKI
1	FIAT 500	1
I	televizija	1
1	pralni stroj	1
1	štedilnik	1
1	hladilnik	1
3	loščile! (lucidatrici)	1
3	sesalci	1
1	košarica Pic-Nic	25
1	namizna svetlika
1	električni mešalec	1
1	keramični servis	1
7	zabojev STOCK	1
1 lestenec ’	3
1	aparat za praženje kruha	1
1	stenska ura
1	zaboj steklenic MARŠALE	3
1	zaboj «Oro Pilla»	2
1	košarica steklenic	2
kolekcija penečih vin brivski pribor
kolekcija Carpeni MALVOLT1 kolekcija Mon Cherl FERRERÒ kolekcija RAMAZZOTTI vaza 5 kg olivnega olja kolekcija parfumov mladinskih knjig Izdelki MIRA LANZA kolekcija RUFFINO električni vlak
kolekcija čokolade s punčko volnene odeje kolekcija B1SQUIT steklenice Amaro CORA kolekcije Maraschino ZARA kolekciji Amaro ZARA MIGNON vremenski uri
ŽREBANJE 19. MARCA 1964
Loterijske srečke dobite v vsaki trgovini SUPERC00P in v vseh prodajalnah DELAVSKIH ZADRUGAH
Radio Trst A
9.00	Kmetijska oddaja; 9.30 Goriški pevski zbori; 10.00 MaŠa; 11.15 Oddaja za najmlajše; 12.00 Slov. nabožna pesem; 13.00 Kdo,
‘kdaj; zakaj; 14.45 Karakteristični ansambli; 15.30 Radijska novela; 16.00 Iz cikla glasbenih sporedov; 18.30 Kino včeraj in danes; 21.00 Niko Kuret: «Ljudstvo baja, ljudstvo poje.»
Trst
9.30	Kmetijska oddaja; 12.15 Danes na športnih igriščih; 14.00 «El campanon».
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 8,40 Domače viže; 9.00 Reportaža; 9.15 Zabavni zvoki; 9.45 Moški zbor s Peči; 10.00 Prenos RL; 10.30 Glasbena matineja; 11.30 Reportaža; 11.50 in 12.50 Glasba p0 željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 Glasba po željah; 15.15 Filmske melodije; 15.30 Domače pesmi; 16.00 Prenos RL; 19.00 Športna nedelja; 19.10 Glasbena medigra; 19.30 Prenos RL; 22.15 plesna glasba;
23.00	Prepos RL. .
. Nacionalni program
6.30	Vretne na ital.1 morjih; 8.20 Harmonikar Beltrami; 8.30 Kmetijska oddaja; 11.10 Sprehod skozi čas; 11.25 Roditeljski krožek;
14.00	Pianista Zumaglini in Broglierà; 14.30 in 16.45 V nedeljo skupaj; 15.15 Nogomet od minute do minute; 17.15 Ital. pesmi in plesi; 17.30 Pergolesijeve skladbe; 18.15 Plesna glasba;
19.00	Športni dnevnik; 20 25 Th. Wilder: In ponte di San Luis Rey; 21.00 Radijska križanka;
22.00	Luči in sence: 22.15 Fran-ckova Sonata za violino in klavir.
//. program
8.00	Jutranja giasba; 9.00 Oddaja za ženske: 9 35 Nedeljski motivi; 10.00 Glasbeni leteči krožnik; 10.35 Glasba za praznični dan; 12.00 Športna progno-
NEDEUA, 8. DECEMBRA 1963
za; 12.10 Plošče tedna; 14.30 Teden aktualnosti; 15.00 Jesen ni žalostna; 15.45 Neapeljska pesem; 16.15 Oddaja za avtomobiliste;
17.00	Glasba in šport; 18.35 Vaši izbranci; 20.35 Sama glasba;
21.00	Športna nedelja; 21.35 Glasba v večeru.
III. program
17.05 Bachove kantate; 17.45 V. Puecher; La via al paradiso del-le delizie; 18.45 Tartinijev Koncert za violino in orkester; 19.00 Ungaretti bere Ungarettija; 19.15 Wagnerjeva proslava.
Slovenija
6.00 Dobro jutro!, 6.30 Napotki za turiste; 8.00 Mladinska radijska igra; 8.34 Skladbe za mladino: 9.05 Naki poslušalci čestitajo; 10.00 Se pomnite, tovariši...; 10.30 Matineja Sindikalnega simfoničnega orkest a iz Ljubljane;
11.00	Nedeljska reportaža; 11.50 Zabavna glasba; 12.05 Naši po-
PlIHra popravila in prodaja TV aparatov I pralnih ut rojev I elektrogoppodinjskih | predmetov
I ^«4» TRE VIS AH I
1 Trat, Via S. Nicolò Ul, tel.24-018 * . Popravila: Via delle Milizie 3,
telefon štev. 76-276
6^7^j
slušatci čestitajo; 13 30 Za našo vas; 13.50 Koncert; 14.10 Športno popoldne; 16.00.Humoreska tedna; 10.20 Glasbeni avtomat; 17.00 Poročila in šport; 17.10 Hammond orgle; 17.15 Radijska igra; 18 15 Glasba iz znamenitih oper; 18.45 Narava in človek; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Izberite popevko: 21.00 Krst Verdijeve opere «Nabucco»; 22.10 Zaplešite z nami; 23.05 «Mačje uspavanke».
Ital. televizijo
10.15 Kmetijska oddaja; 11.40 Nabožna oddaja; 16.00 Neposreden prenos športnega dogodka; 17.30 Program za najmlaiše; 18.30 «Pred ustrelitvijo»- 19.00 Dnevnik; 19.15 Registrirani športni dogodek; 20.05 Sport; 20 30 Dnevnik; 21.05 Puccinijeva opera «Madame Butterfly»; 23.25 Športna nedelja, ob koncu Dnevnik.
DRUGI KANAL
18.00	Giuseppe Marotta: «Don Giovannino»; 18.55 Slikanice; 19.10 Rotocalchi in poltrona; 21.05 Dnevnik; 21.15 Smash; 22 35 Šport.
Ponedeljek, 9. decembra 1963
Od 8.30 do 14.15 Sola; 16.45 Nova srednja šola; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik: 19.15 Orkester Gorni Kramer; 20.00 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.05 TV tednik; 22.05 TV priredba; Človek in kovček; 22.30 Simfonični koncert; 23.00 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05 Dnevnik; 21,15 «Strah za Janet» — III. epizoda; 22.05 Wagner v Italiji; 22.50 «La bambinaia»; 23,13 Sport.
Jug. televizija
11.00	Kmetijska oddaja; 11.30 «Denis prodaja steklenice» — šaljiva zgodba; 17.30 Prenos športnega dogodka; 19.50 Športna poročila; 20.00 TV dnevnik — nedeljska izdaja; 20.45 «Sergej Eisenstein — sovjetski dokumen-tarni film; 22.15 Poročila; 22.20 Magnetoskopski posnetek športnega dogodka.
Ponedeljek, 9. decembra 1963
10.40 Šolska ura; 15.20 Ponovitev šolske ure; 17.30 Angleščina na TV; 18.00 TV v šoli: Grki na Jadranu; 18.30 Poročila; 18.35 «Peter — kavboj» — lutkovna igra; 19.00 TV obzornik; 19,30 Tedenski športni pregled; 20 30 Rezerviran čas; 20.45 Miroslav Krleža: «Adam In Eva» — TV drama; 21.45 «Obisk v Homolj-skih planinah» — reportaža; 22.15 Poročila.
re iz Benetk v zvezi z obsidbo beneškega tribunala zaradi tihotapstva od 11. julija letos. Ostala dva pa je policija poslala domov s prepovedjo vrnitve v Gorico' za tri leta.
Ponoči dne 4. t.m. je policija presenetila tudi Sf.lttnega Silvana Pellosa iz Rude, ki se je sumljivo vrtel med barakami zabavišča ter potem zlezel v neki avto, ki je parkiral v Ul. Cadorna Ko so ga ob 4. uri izvlekli iz vozila, je izjavil, da si je tam uredil le. žišče, ker je brez denarja. Ker so ugotovili, da je sumljiv t'p ki je imel že večkrat opravka s ljolici-jo, so ga poslali z izgonskim li-stom domov.	ro,. .....
ifiitiifMiiiiiiiitiiiiiiiniimiiiniiiiMiifiininniiitfiiiiiiiiiituimaiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHimMiiiMiiniiiii
ZA DRUGI KANAL NA SV. MIHAELU
!» 1
1891. Zaman pa smo iskali kak primerek slovenskega tiska, ki je bil več desetletij v Gorici najmoč-nejši, pa so nanj pri tej razstavi čisto «pozabili» Zato bi bil bolj pravilen nad to razstavo napi« «Zgodovinska razstava italijanskega tiska v Gorici», ker bi tako bolje odgovarjalo dejstvom. To še toliko bolj, ker je razstav» urejena prav v dvorani, ki je bila do fašizma kulturno središče gorišlcih Slovencev.
Vsekakor pa je bila tudi knjižna razstava potrebna in upamo, da bodo organizatorji pri njeni prihodnji izdaji popravili tudi pomanjkljivosti, ki so se v praksi pojavile.
v I, orici
VERDI. 14.30: «I piaceri proibiti», italijanski čmobeli film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. url.
CORSO. 15.00: «International Hotel», E. Taylor In R. Burton. A-marlški barvni iilm v kinemasko-pu. Zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. 15.00: «Alle donne cl penso lo», Frank Smatra in I*ie J. Cott. Ameriški barvni film v kinemasKopu. Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 14.30: «La portatrice di pane», Susan Blon in J. Valerle. Italijansko-francoski barvni film. Zadnja predstava ob 21.30. i’ Z ržiču
PRINCIPE. «P. T. 109, posto dl
combattimento» (Una impresa dl guerra del Presidente J. F. Kennedy). Kinemaskope v barvah. Clift Robertson.
NAZIONALE. «Oro per i Cesari», Jeffrey Hunter in Mylene Demon-geot. Barvni film.
EXCELSIOR. «International Hotel», E. Taylor in R. Burton. Barvni film v kinemaskopu.
AZZURRO. «Le bugie nel mio letto», Marina Vlady in Mascha Me-rii.
r Ronknh
RIO. «La grande fuga», Steve Mae Queen. Barvni film v kineskopu.
EXCELSIOR. «Il grande spettacolo», Ester Williams. Barvni film v kinemaskopu.

Dite' Of & vi
«mm*
sprejemala pa jih bo *nt*na vbo. kle oblike, ki jo montirajo pri vznožju. Oddajna antena ' pa j* prav na vrhu metalnega stolpa. Zgradili so tudi hišico, v katero so namestili dvojne ojačevalce za drugi kanal. Ce bi na enih nastala okvara, bodo stopili v pogon drugi; to se bo izvršilo mehanično. Polagoma bodo v novo hišo premestili tudi aparate prvega kanala. Oddajna jakost drugega kanala bo dosegla okoli 100 vatov, kar je zelo veliko če upoštevamo, da ima prvi kanal samo 5 vatov.
V okviru načrta, ki ga Je svoj čas obrazložil minister za teleko. munikacije, bodo vsa glavna me-sta pokrajin lahko sprejemala program drugega kanala i pričet-kom 1964. leta. V Gorici se drugi program le lahko sprejema, ven-dar samo preko videmskega prenosnika. Te dni pa so tehniki RAI. TV namestili na veliko nosilno anteno na Sv. Mihaelu, na kat«-ro so že pritrjeni sprejemni in oddajni aparati za prvi program, še sprejemne in oddajne aparate za drugi kanal. Valovi za drugi program bodo prihajali iz Trsta,
Včeraj-danes
ROJSTVA SMRTI IN POROKE
Od 1. do 7. decembra se je v goriški občini rodilo 19 otrok umrlo je 12 oseb, porok je bilo 5 in oklicev 6.
ROJSTVA:	Franco Massari,
Gianfranco Turehetto, Maria Per-tot, Fabrizio Rugiu, Enrico Bianco, Valter Cabas, Erica Fiore, Miriam Teliini, Luciano Sartori, Giovanni Olivo, Marina Rupin, Roberto Fogar, Manuela Zoff, Nadia Ughi, Pierluigi Cresta, Massimiliano Venturini, Roberto Varni Sa-
brcl’??„P.all-5i,n' GiusePPe Marchi.
SMRTI: 75-letna Luigia Ragusa, vd. Bressan, upokojenec 71-letni Giovanni Bernardis 73-letna An gelina Persolja, por. Figelj, upokojenka 72-letna Teodora de Co-melli, vd. Gullo, upokojenec 78. letni Pietro Martelossi, upokojenec 75-letni Andrea Cerni, 63-let-na Emilia Pelicon, por. Devetti, upokojenec 72-letni Agostino Cuk,
94-letna Anna Legovini, vd. Ma-raschia, upokojenec 86-letni Marco Pinese, 90-letna Angela Perusin, vd. Tonel, upokojenec 61-letni Valentino Vecchiet.
POROKE: barist Aldo Sportello in tekstilka Maria Lurgo, soler Venceslav Bastiani in gospodinja Stanislava Lutman, profesor Sta. nislav Kojanec in profesorica Franca Michelon. mehanik Horst Scholz in gospodinja Norma Cau-zer, zidar Sante Santinelli in tekstilka Antonietta Antonaci.
OKLICI; inž. Martino Devetak in korespondentka Herta Brase, karabinjer Bruno Cestaro in gospodinja Elsa Ferronato, bančni uradnik Carlo Chersovani in bolničarka Luisa Crasnich, delavec Giordano Vončina in uradnica Ro-sannv Fedele, trgovski zastopnik Alfonso Castellan in tekstilka Lau, ra Zanella, zdravnik Enrico Pro-leta in gospodinja Jolanda Bensa.
DANES OB 10.45
Bor - Robur za odbojkarsko prvenstvo druge lige
Danes bo morala moška odbojkarska šestorka Bora položiti najtežji izpit. V četrtem kolu prvenstva B lige bodo borovci sprejeli v goste brez dvoma najmočnejšo ekipo turnirja, Robur iz Ravenne. Misliti na zmago si ne upamo, pričakujemo, pa, da bodo slovenski fantje zaigrali kot je njihova navada. Gostje si torej lahko pričakujejo tekmece, ki jih bojazen pred njimi ne bo strla in niti demoralizirala.
Tekma, ki se bo začela ob 10.40 v telovadnici šole Morpurgo na Campi Elisi, bo brez dvoma vredna ogleda. To tem bolj, ker bo prisotnost številnih navijačev spodbudila borovce v njihovem današnjem naporu proti zelo močnim nasprotnikom.
V petek 13. t.m. bo ob 20J0 v dvorani stadiona «Prvi maj»
4. REDNI OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR
z naslednjim dnevnim redom:
1.	Otvoritev
2.	Izvolitev delovnega predsedstva in volilne komisije
3.	Poročila
a)	predsednika
b)	tajnika
c)	blagajnika
4.	Diskusija
5.	Poročilo nadzornega odbora in razreinica
6.	Volitve
7.	Razno
«OJ, TRIGLAV, MOJ DOM,
KAKO SI KRASANb
DANES PRI SV. SOBOTI PROTI CATANZARU
Mantovani na krilu
(namesto Vita)
tržaške enajstorice
V ostalem potrjeno moštvo, ki je zmagalo v Benetkah
Po dveh zmagah, proti Napoliju na domačih tleh in proti Ve-nezii na tujem, čakata Triestino dve zaporedni tekmi pred lastnimi navijači. Danes bo v gosteh Catanzaro, prihodnjič pa bo prišla na vrsto Foggia. Izredna prilika torej, da se Triestina dvigne še
višje v lestvici.
Ze danes se bo videlo, če sta uspeha tržaškega moštva le priložnostna. Catanzaro sicer hi moštvo, ki se preda brez borbe, vendar bi moralo, kot je že Napoli, podleči Tržačanom. Pod pogojem seveda, da ti zaigrajo kot so vajeni v zadnjih tednih.
Trud trenerja Montanarija kaže že dobre sadove. Igralci niso še vsi zreli, vsaj tako trdi trener tržaških «muletov». a so že na
•iiimiHiiiiiiiiiiiiiiiniiiiRiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiii
NENADOMA V GROsSETU
Smrt glavnega tajnika CONI dr. Bruna Žaulija
GROSSETO, 7. — Glavni tajnik CONI dr. Bruno Zauli je danes podlegel nenadni srčni kapi. Zauli je prispel v Grosseto, kjer bi moral prisostvovati otvoritvi 54. šolskega stadiona CONI. Otvoritev bi morala biti že prejšnjo nedeljo. a so jo odložili zaradi smrti Kennedyja.
Medtem ko je bilo vse pripravljeno za otvoritev, je nenadoma prišla vest, da je Zauli umrl. Glavni tajnik CONI 'se je v hotelu, kjer je prenočil, nenadoma počutil slabo, vendar ni nihče pričakoval, da ga bo smrt odtrgala od dela pri 61. letu starosti.
RIM, 7. — Vodstvo CONI je povabilo vse zveze naj med jutrišnjimi tekmami počastijo z enominutnim molkom spomin pokojnega tajnika, ki je bil svoj čas tudi komisar nogometne zveze.
GUAYAQUIL, 7. — Tudi Ekvador se j« vpisal za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu 1966. leta.
*4*
LIEGE, 7. — V prijateljski tek-mi, ki je bila sinoči, je sovjetska nogometna reprezentanca premagala Liege- 3:0 (2:0).
dobri poti, da se privadijo novemu sistemu igre, ki prinaša uspehe.
Žal tokrat ne bo na igrišču Vita, katerega je športni sodnik diskvalificiral za dve nedelji, disciplinski odbor pa mu je kazen v celoti potrdil. Montanari je tako sestavil seznam igralcev, ki pridejo v poštev za sestavo moštva, brez Vita. Njegovo mesto je Montanari namenil Mantovaniju, ki bo imel tako zelo dobro priložnost, da se izkaže. In če bo Mantovani pozitivno odgovoril na upe, tedaj smemo pričakovati nov uspeh tržaške enajstorice,
Razen odsotnosti Vita ne bo v vrstah Triestina nobene bistvene spremembe. To pomeni, da se bo danes predstavila gledalcem na stadionu pri Sv. Soboti skoraj v celoti enajstorica, ki se je vrnila iz Benetk z dvema dragocenima točkama. Moštvo bo torej naslednje:
Di Vincenzo, Frìgeri, Vitali, Sadar, Varglien, Pez, Mantovani, Da. lio, Orlando, Porro in Rancati.
MttMIIMIIIIHIIIIMHIIIIIItillllllllllllllHIIItllItlHtlllimMItlllllllllllllllllllllllllllllllllimimUtllH'nllItlllllllll
NOGOMET DANES
ljudi hodi v hribe! Ali bi hodili, če bi jim ne bil to poseben užitek, posebno zadoščenje? Narava je tako lepa, da ne more v človeku vzbujati strahu! Ne! Saj je narava ustvarjena zato, da nudi človeku samo lepo in dobro!»
Irena je poslušala Iztokov «slavospev» naravi.
«Bilo bi prelepo za človeštvo, če bi bilo to, kar praviš, res. Pomisli samo, koliko žrtev terja včasih narava!»
«A pomisli, koliko nam narava nudi! Človek brez narave bi ne mogel živeti!» — Spogledala sta se. Oba sta čutila globino trditev in protitrditev, ki sta jih izrekla. Oba sta tu občutila, da i-mata oba prav. Narava da mnogo a tudi jemlje mnogo! Narava je «soigralka» pri veselih in žalostnih trenutkih človeštva!
Zrak je postajal vedno bolj hladen. Zazeblo ju je.
«Bolje bo, da se napotiva proti Aljaževemu domu. Ostali bodo že v skrbeh!»
Irena je še enkrat pogledala vrh Triglava, ki se je «kopal» v zadnjih odsevih zahajajočega sonca.
«Jutri,» je pomislila, «jutri bom — «tam gori.»
Čutila se je skoraj popolnoma mirna.
* * *
Sedeli so okoli mize. Trud jim je seval z obraza. «Hodili smo že skoruj šest ur. In najtežje še pride. Pot na vrh je še bolj strma.»
«Nisem mislil, da je Kredarica tako velika. Ko sem jo zagledal, sem kar obstal. Skoraj se mi je zdelo, da je to kar vidim — fata morgana!»
«Kaj vse ne naredi utrujenost!»
«Kredarica je ena izmed aaj-večjih planinskih koč v Julijskih Alpah, vsaj na taki višini. 2511 m ni kar tako!»
«Čaka nas torej še več kot 300
m vzpona?»
Iztok je prikimal.
«Pot je sedaj zelo strma; sicer pa se ne bomo toliko utrudili, ker bomo primorani hoditi počasi.» Prijatelji so ga nekam čudno pogledali. «Strma pot — pa se ne bomo utrudili!»
«Saj smo tu že več kot eno uro. Kosilo je bilo zelo dobro, vlilo nam je novih moči.... Mislim, da lahko gremo.» Iztok se je obrnil k Ireni.
«Saj se nisi bala, kajne?»
«Sploh ne! Občudovala sem naravo, ki me je vso prevzela. Ali ni bil prelep predel, kjer gmo naleteli na sneg? Skale so se zdele, kot da bi bile posute s sladkorjem!»
Smejali so se njenemu navdušenju. Iztok je z zadovoljstvom opazil, da so njegove besede zelo učinkovale.
«Bilo je res prekrasno!»
«Zato pa je vse pre —! Prelepo, prekrasno, prečudovito!»
«Se tako vse premalo lahko Izrazim lepoto «Triglavske narave.»
«Zakaj pa si danes zjutraj tako zgodaj vstala? Se nas si prebudila iz sladkega spanja!»
«Hotela sem videti sončni vzhod! Slišala sem, da je vzhod v hribih nekaj izrednega.»
«Kako si romantična!»
A LIGA
ATALANTA-BARI De Robbio
CATANIA-BOLOGNA
Sbardella
INTER-FIORENT1NA Lo Bello
LANEROSSI V .-JUVENTUS Jonni
MANTOVA-MESSINA
Rancher
ROMA-MODENA
Gambarotta
SAMPDORIA-MILAN De Marchi
SPAL-GENOA
Politano
TORINO-LAZIO
Carminati
B LIGA
BRESCIA-PADOVA
Roversi
COSENZA-VERONA H.
Di Tonno
FOGGIA INCEDIT-NAPOU D’Agostini LECCO-VEN EZIA
Acernese
PALERMO-CAGLIARI
Angelini
PARMA-POTENZA
Francescon
PRATO-UDINESE
Righetti
PRO PATRIA-VARESE Righi
S. MONZA-ALESSANDRIA Angonese
TRIESTINA-CATANZARO
Firmi
«Splačalo se je zgubiti nekaj časa spanja. Ne morete si misliti, kakšna slika vam stopi pred oči, ko stopite k oknu — nebo je še prekrito s polmrakom, vrhovi so tudi še v poltemi, le vrh Triglava je obžarjen od svetlobe vzhajajočega sonc»!»
Irena je obmolknila. Pot je postajala vedno bolj strma, da ji je kar sapo jemalo. Vsa družba je sedaj molčala.
Pot je bila zelo slikovita. Vrhovi okoli njih so se vidno potapljali v «morje» belih oblakov...
Irena je mirno stopala po;.skalah. Pogledala je tudi navzdol in v hipu jo je nekaj stisnilo pri srcu. Spomnila se je.... A to je trajalo le trenutek. Slikovitost, lepota narave, je iz njenih misli spodila vznemirljive občutke....
Dvignila je pogled in zagledala v daljavi — Aljašev stolp.
Končno! Kljub utrujenosti je stopila hitreje. Pogled ji je «obležal» na stolpu. Stala je pred njim, ga gledala, se ga dotaknila, kot da bi se hotela prepričati, da ni samo privid.
Iztok, ki je, stal za njo jn jo opazoval, ni mogel zadržati smehljaja. «Vsakdo lahko opazi, da je prvič na Triglavu,» je pomislil. A vendar so tudi njega, ki je že tretjič na Triglavu, zajeli posebni občutki. Kakšno skrivnostno moč ima narava! Prav tako je ta delovala na vse ostale, ki so zamaknjeno gledali zdaj Aljažev stolp zdaj pa vrhove okoli njih.
Irena je sedla na skalo, precej oddaljeno od vseh. Nepopisni občutki sa jo navdajali. Nahajala se je na najvišji točki Slovenije! Pod njo so se razprostirale vse Julijske Alpe. Ves svet je bil ob njenih nogah! Med vrhovi so se podili beli oblaki. Ce je pogledala kvišku, se ji je zdelo, da se neba lahko dotakne s prstom!
Zamaknjeno je zrla v prečudovito naravo! Beli oblaki so se zdeli kot razburkano morje, butajoče ob čeri....
«Ali ni to čudovito?»
Irena je Iztoku odgovorila samo s pogledom .Nepopisni občutki ji niso dovolili, da bi spregovorila. Začudila se je vsem tem občutkom. Saj se nahaja le na vrhu ene gore, na vrhu «zelo visokega kupa mrtvega kamenja», kot se je nekdo izrazil. A ne! To ni noben «zelo visok kup mrtvega kamenja»; to je vendar Triglav! Triglav!....
«Ti je žal, da si prehodila toliko poti, da si se tako spotila, da si preživela toliko dni v vznemirjenosti?»
«Sploh ne, Iztok. Ne najdem besed, ki bi lahko opisale mozaik občutkov, s katerimi je napolnila moje srce ta .čudovita nenapisana simfonija narave’!»
Zopet se je zazrla v «belo morje», butajoče ob vrhove Julijskih Alp. V njenem srcu ni bilo več sledu o groznih občutkih, ki so jo vznemirjali prejšnje dneve! Začutila je, da se ne bo nikoli več bala v hribe, pa naj bo pot še tako nevarna ...
«Nikoli več se mi ne bo sanjalo, da padam v brezno. Nasprotno! Sanjalo se mi bo, da se dvigam v višave, da «letim» proti vrhom vseh 'gora, da se spajam s čudovito naravo v eno samo celoto Saj smo mi ljudje le se-
Gostilna «Maček»
LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 15-1?
Vas vabi na razne primorske in druge specialitete ter se priporoča za cenjeni obiski
k
stavni del prelepega mozaika, ki se mu pravi — svet! Kaj smo mi proti veličastnim vrhom, ki kljubujejo vsem izbruhom in spremembam naravnih sil, ne da bi podlegli! In poleg tega vzbujajo v nas, umrljivih, toliko notranje sreče, zadoščenja, plemenitih občutkov! Dvigajo nas v atmosfere .nepopisnega’!»
Irena in Iztok sta zrla v nedoločeno točko na obzorju in zaman sta iskala odgovore na številna globoka vprašanja, ki so se jima porajala ob takem pogledu. Čutila sta, da je svet, narava, še zelo velika skrivnost za vse človeštvo...
Ob klicih ostalih sta «priplavala» zopet na — trdna tla in napotila sta se z drugimi proti Planiki, nato proti Doliču in Trenti, od koder so se pripeljali v Trst.
Irena je čutila, da ne bo nikoli mogla pozabiti na «mozaik občutkov», ki jih je sestavljala pot na friglav, prihod na vrh Triglava, premišljanje ob pogledu na naravo, ki jo je tam obkrožala. Vse to jo je obogatilo z življenjskim spoznanjem, ki ji je bilo do takrat popolnoma tuje in zaradi katerega se je skoraj v trenutku počutila zrelejša, bolj pripravljena na «boj» s sovražno usodo, ki jo prav gotovo čaka v bodočnosti...
V srcu, kot odmev, je zaslišala dobro znano pesem, ki se ji ni nikoli zdela tako lepa ...
Oj, Triglav, moj dom, kako si krasan!
Croninova Citadela ponovno v slovenščini
lene, ki se mu je zaradi njegovega dela odtujila, sta odločila nadaljnjo usodo mladega zdravnika. Manson je prodal londonsko ordinacijo ln sl izbral novo službo na deželi. Se prej pa je moral odgovarjati pred zdravniškim sodiščem, kjer so ga njegovi bivši sodelavci iz maščevanja obdolžili sodelovanja z mazačem.
Ta zanimiva in razgibana zgodba ima seveda svoje globoko i-dejno jedro. Cronin je s tem delno avtobiografskim romanom obsodil nezdrave razmere v angleškem zdravstvu in opozoril na nekatere probleme zdravniške etike. Obenem je v romanu prikazal podobo angleškega življenja v času med obema vojnama, ki tudi ni najbolj rožnata. Seveda pa je vsa zgodba napisana mojstrsko, da bralca pritegne. V svoji pripovedi si Cronin jemlje za vzgled angleške romanopisce, klasike. Tako je ta pripoved epsko široka, polna optimizma, človeške topline pa tudi rahlega humorja. Značaji junakov so jasno prikazani in pred bralcem se zvrsti cela galerija značilnih in ostro zadetih človeških likov ter njihovih človeških usod. Zato sodi roman Citadela med najboljše tekste Cronina in med tista velika dela sodobne angleške književnosti, ki so znana po vsem svetu.
Sl. Ru.
R. E* D.A.T.A. Trat, Ul. F. Severo št. 5 b - Tel 31893
nudi priznane akumulatorje (baterije) S« A* F« Ae ln vse elektroavto predmete ln nadomestne dele
Novi lastnik LISJAK (LISIANI) se vljudno priporoča
Najtanjša ura, kar jih je - milimetrska -
i • / ; •'» .. f * ■:	v -, j . v •• • À» ’
SUPER ŠVICARSKE MARKE '
TDAlffwQL
<Ù>

SUPER TH IN
LUIS D’OR
TURIZEM A
-5-OCC
HOTEL „SLONw
LJUBLJANA 1'itova 10 tel 20644. 20645 (Jugoslavija)
Opozarjamo spoštovano Javnost na naše usluge, KI |U) nudimo v kletni restavraciji, kjer sl lahko postrežete a hladnimi ln toplimi malicami, kosilom in večerjo Iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah.
Hotel Vam nudi 177 modemih ležišč. V moder.»« urejeni notelskl restavraciji Vam nudimo vse domače ln tuje speculitele. Dnevno večerni koncert v kavarni. V nočnem BAKU se lahk0 vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih In mednarodnem artističnem programu.
Sprejemamo rezervacije za manjše in večje družbe. Telefon 20-641.44.
KOTIL "MANTOVA1' Vrhnika
Ko potujete mimo Vrhnike oglejte si lgvir Ljubljanice (Močilnik) in obiščite naš hotel. Nudimo vam domače in tuje specialitete in udobne sobe
HOTEL "TURIST
LJUBLJANA, Dalmatinova 13, lei. 3/-110
1 dobno urejenih hotelskih sobah in restavraciji, ki ima priznano mednarodno kuhinjo in domače specialitete. Cenjene goste vabimo, da obiščejo tudi naš obrat RESTAVRACIJE «ZLATOROG», ki nudi predvsem specialitete iz divjačine in obrat «DALMACIJA», ki nudi rfbe pripravljene na vse načine.
SPLOŠNA PLOVBA PIRAN
vzdržuje ? modernimi tovorno potniškimi ladjami
redno progo Jadran-Južna Amerika — via Zahodna Afrika (RIJeka Split. Napoli. Genova, Marseille. Casablanca. Dakar Conakry Tako-radi. Tema, Rio de Janeiro Santos, Montevideo, Buenos Aires) redno, linijo okoli sveta (Iz Jadrana v Indijo. Indonezijo. Japonsko. ZDA — Zahodna obala sredotemske luke)
TER NUDI
ladijske prevoze po vsem svetu v modernim) tovornimi ladjami od lOtt do 16.606 ton nosilnosti.
Za vse Informacije se obrnite na upravo podjetja sSplošna plovba» Piran, Zupančičeva ulica 2«. In Ba nate agente po vsem svetu. Telegrami: Plovba Plrap	Talaxl: 635—22, 035—23
Telefon: 72-170 do 72-177
VOZNI RED VLAKOV
VIDEM—DUNAJ— SALZBURG—MUENCHEN
ODHODI
3.43 A Videm-Trbiž
5.20	A Videm
6.16	D Videm-Trbiž
6.21	A Videm
7.16	D Videm . Trbiž - Dunaj-
Muenchen
9.42 A Videm-Trbiž 12.20 D Videm
12.30	A Videm
14.30	A Videm 17.32 A Videm 19.10 D Videm 19.55 A Videm
20.52 D Videm - Trbiž . DunaJ-Muenchen 21.51 A Videm
1.08 D 7.05 A 7.50 A 8.21 D 9.12 A 9.20 D 12.00 A 15.09 A 17.37 A 18.58 DD
19.50	A 21.15 A 22.40 A
22.50	D
PRIHODI
Videm
Videm
Videm
Videm
Videm
Dunaj-Mueinchea Trbiž-Videm Videm Videm Trbiž-Videm Videm Videm Videm
Muenchen • Trbiž-Videm
Dunaj o
OPČINE—UUBLJ ANA —BEOGRAD
ODHODI
0.20 D Opčine • Ljubljana a Zagreb • Beograd 7.30 A Opčine
8.38 D Opčine-Reka-Ljubljana 13.40 A Opčine 18.00 A Opčine 20.08 A Opčine
20.30 D Opčine . Ljubljana » Beograd • Atene - Istanbul
PRIHODI
5.30 D
7.12 A 8.28 D
Beograd Ljubljana Opčine Beograd • Opčine Opčine
Zagreb » Opčine
Ljubljana •
11.20 A 17.02 A Opčine
19.35 D Ljubljana • Reka . Op-čine Opčine
Marseille • Ventimiglia-Genova - Milan - Benetke (spalni vagon in ležišča Genova-Trst), Benetke 11.45 DD Pariz-Milan (2)
12.50 D Pariz-Benetke (3) Cervignano-TržiČ Pariz - Milan - Benetke Benetke - Portogruaro-Cervignano in ležišča Rim-Trst) Tržič (**)
Bologna-Benetke (*) Portogrua ro-Tržič 20.00 DD Pariz - Milan - Benetke 21.30 R Milan-Rim-Benetke (*) 22.32 A Benetke-Tržič 23.55 DD Turin - Milan • Genova (II) - Rim • Bologna • Benetke
21.40 A 9.30 D
11.35 R
13.55 A 15.30 D 17.20 D
18.07 A 18.52 R 19.15 A
(* ) Samo prvi razred (•*) Ne vozi ob nedeljah.
3) SE od 26. maja do 1. no 1963 in od 17. marca 19 dalje.
—BENETKE-MILAN PARIZ—RIM-BARI
ODHODI
5.40 A 6.10 R
6.35	D 8.46 R
9.35	DD
10.08
13.00
13.30
14.45 16.05 16.50 17.48
18.45 19.25
21.45
A
R
A
D
D
A
DD
A
A
DD
Portogruaro
Benetke - Bologna • Milan (1)
Benetke - Milan • Turin • Rim
Benetke - Rim (obvezna prenotacija)
Benetke - Milan . Genova (II) - Pariz Portogruaro Benetke Portogruaro Benetke • Milan - Pariz Benetke . Pariz (2) Tržič • Portogruaro Benetke-Bari Tržit-Portogruaro Tržič-Cervignano Benetke - Milan - Turin • Genova • Ventimiglia . Marseille (spalni vagon in ležišča Trst-Genova) • Mestre - Bologna - Roma (spalni vagoni in ležišča Trst • Rim)
1)	Samo prvi razred in obvezna prenotacija.
2)	615 Simplon Express od 1. nov. 1963 do 15. marca 1964 z vagonom za Pariz.
ALOJZ
RAVBAR
□
V SPANSKI ARENI
(Poglavje iz romana)
«Un cigarillo?»
Pavel, ki ga je Rodrigo potegnil iz zamišljenosti, je segel po cigareti, ki je molela iz zavitka, jo približal tovariševemu vžigalniku in prižgal. Potem se Je s kazalcem dotaknil čepice v znak zahvale in se ponovno zagledal v pokrajino, ki se je razprostirala pred njim.
Ta pokrajina ga je tako živo spominjala na Kras, da Je imel občutek, da leži nekje na gmajni za svojo vasjo, med skalami in borovci.
In spet se je domislil svojega doma, svoje matere, svoje sestre.
Vse je nekega dne zapustil, ker ni mogel več prenašati fašistične more, in odšel v tujino.
Vse njegovo nadaljnje življenje je bilo ena sama brezkončna odisejada, polna najrazličnejših tegob, kakršne tako pogostoma tarejo brezdomca.
Slednjič se je znašel v Franciji. Tam je delal kot pristaniški delavec v Marseillu, nato kot gozdni delavec nekje v Vogezih in nazadnje kot rudar v Alzaciji.
Ko se je pričela fašistična vstaja v Španiji, se Je odločil, da se pridruži španskemu ljudstvu. Nekega dne Je z dvema
tovarišema odšel v Španijo, da se bori za svobodo španskega ljudstva in hkrati za svobodo svojega ljudstva, ki ga je že tako dolgo zatirala fašistična pošast z namenom, da ga zbriše z zemljevida.
Ko se Je vključil v mednarodne brigade, se je začelo novo poglavje v njegovem življenju. Kaj vse je potlej doživel v tej deželi, tako bogati in hkrati tako revni, tako sončni in hkrati tako mračni! življenje ga je metalo iz boja v boj in pri tem je bil dvakrat ranjen, nato pa ujet od frankistov, ki so ga obsodili na smrt, a so ga zadnji hip rešili republikanci, ki so nepričakovano zasedli kraj, kjer je bil zaprt. In potem se je boril (bilje, še vedno v upanju, da bo nazadnje le zmagala republikanska vojska, čeprav je doživljala vse hujše udarce, čeprav je izgubljala vse več ozemlja.
Toda prav na tem kraju, kjer Je zdaj bil, so pred nedavnim fašisti doživeli hud poraz.
Pred njim Je bila velikanska kotlina, ki je bila presenetljivo podobna amfiteatru. Vse naokrog so se dvigali hribi, katerih stopničasta pobočja so spominjala na sedeže v amfiteatru, podolje pa Je bilo podobno prostrani areni.
In v tej areni so bili nešteti sledovi nedavne bitke. Povsod so zevali lijaki, ki o jih naredile letalske bombe in topovske granate. Redko drevje je bilo podrto ali okleščeno, grmovje razcefrano, ko da bi preko njega zdivjal strašen vihar. Vse podolje je bilo prepredeno z zapuščenimi strelskimi jarki, okopi, rovi in ovirami iz bodeče žice. Za zasloni iz kamenja so ležali prazni tulci -abojev. Tu pa tam je ležala mlaka strjene krvi, odtrgana roka ali noga, razbita strojnica, puška s skrotovičeno cevjo, preluknjana bojna čelada. Vzdolž ceste, ki se Je vila po dnu kotline in je bila vsa razrita od bomb in granat, so bili telefonski drogovi, od katerih je del še ostal pokonci, drugi pa so bili podrti ali nagnjeni, žice pa pretrgane. Onstran ceste je tičal italijanski tank. Na razbitem oklepu je bil napis ARRIBA ESPANA! Na terasasti brežini hriba, ki se je dvigal onkraj ceste,
so samevali ostanki neke vasi.
Med tem razdejanjem so ležali mrtvi fašisti, ki jih njihovi niso utegnili odnesti s seboj.
Pavel je spet nastavil daljnogled in si ogledoval mrliče. Videl je truplo falangista, ki se je že tako napihnilo, da so mu pokali gumbi na bluzi, iz ust pa mu Je silila pena, znak razkrajanja. Nekoliko dalje Je ležal pripadnik italijanske divizije FRECCE NERE. Ležal je na boku z prepolovljeno glavo, na razlitih možganih so se gnetli roji muh in črvov. Nekaj korakov dalje je ležalo truplo Maročana, razkljuvano in razkrempljano od ujed.
Koliko takih in podobnih prizorov Je že videl, odkar Je prišel v Španijo, ki je zdaj bila ena sama velika krvava arena!
Tisto Jutro je štab mednarodne brigade, kateri je pripadal Pavel, razposlal nekaj obveščevalnih patrulj z nalogo, da ugotovijo, kje so fašisti, ki nameravaj* sprožiti novo ofenzivo.
Eno izmed patrulj Je vodil Pavel, čeprav ni imel nobenega čina, so mu nadrejeni zaupali vodstvo patrulje, ln to zato, ker Je bil najstarejši in najbolj Izkušen borec izmed desetorice, ki je sestavljala patruljo.
V njej so bili poleg Pavla Bolgar Dmitar, Francoz Denis, Belgijec Gaston, Poljak Boleslav Italijan Ricardo, Madžar Gabor, Avstrijca Oswald in Helmut ter Španec Rodrigo.
Ko Je Pavel prišel s tovariši do tu, Je začel pazljivo preiskovati okolico, da bi morebiti opazil kak sovražnikov premik. Ničesar ni bilo opaziti. Tudi ničesar ni bilo slišati razen odmevov nekega spopada, ki se Je razvnemal daleč nekje onstran Ebra.
Končno je Pavel odložil daljnogled na travo, sparjeno od žgočega sonca, in si obliznil suhe ustnice.
«Gaston, imaš požirek vode?» je vprašal Belgijca v francoščini, sicer pa so se med seboj sporazumevali v španščini, ki jo je vsak izmed njih bolje ali slabše obvladal.
«Niti kančka več,» Je odgovoril Gaston in potrepljal po prazni čutari.
«Malo mešanice ti lahko ponudim,» je rekel Gabor.
Pavel je napravil požirek vode, pomešane z žganjem. Ker je bila pijača topla in zoprnega okusa, se je skremžil.
Gabor se je nasmehnil in vprašal, če mu morda ni všeč.
Pavel je šaljivo odgovoril:
«A burro regalado no se le mira el diente.»
Vsi so se zasmejali ; najbolj pa se je smejal Ricardo. Ni sé smejal toliko temu, da je Pavel norčavo dejal, da se podarja nemu oslu ne gleda v zobe, temveč temu, ker v italijanščini burro pomeni surovo maslo, če je torej prevedel ta španski rek po svoje, je kajpak zvenel še bolj smešno.
Med tistimi, ki so se radi smejali, je bil tudi Rodrigo. Toda odkar so fašisti zasedli njegovo rodno mesto Malago, se Je malokdaj smejal. Vendar je kdaj pa kdaj še vedno rad zapel pesem o Malagi:
Malaga, la hechizera La del eternai primavera La que baita dulce el mar Entre jazmln y azahar.
«Toda prej ali slej bo Malaga spet naša,» Je včasih rekel, trdno prepričan v lastne besede.
Daši je bil Španec, je bil v mednarodni brigadi, saj je tudi mnogo drugih njegovih rojakov bilo v teh brigadah. Pavel je Imel rad tega malaškega ribiča, ker je bil bister in tovariški. Ko se Je pričel fašistični upor proti republiki, se Je prostovoljno Javil v vojsko in se boril na raznih koncih Španije skupno s svojim bratom Joaquinom, dokler ni le-ta padel na aragonskem bojišču. Poleg bratove smrti ga Je hudo prizadela tudi smrt zaročenke Lucrecie. Ubila jo Je ena izmed bomb, ki so jih fašisti zmetali na Malago.
«Gremo naprej, tovariši?» je čez čas vprašal Oswald. (Nadaljevanje sledi)
TPST UL MONTEOCHl 6 IL TELEFON 93-808 IN 94-63« — Poštni predal 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S Pellico Ul, Tel *3*2 - UPRAVA: TRST — UL 8V. FRANČIŠKA št. 20 — Tel št *7-338 — NAROČNINA: meswn» 651 ili - Vnaprej: Četrt URKONisivo:	iKsi ul	etna mv Ilr _ SFRJ. „	a) am mesečno 420 din - Nedeljska: posamezne 40 dl:, letnr 1920 din. polletno MO din, Četrtletno 4*0 din - otrns teko« račun: Založništvo tržaškega usto Trst 11 5374 - Za SFRJ: ADIT. DZS. Ljubljana,
‘J?1!?	I.lin, s r f.lAf 21 928 teko« račun prt Narodni m»nin « Ljubljani 600-14-803-86 - OGI.ASI: Cene oglasov Z» vsak mm v širini enega stolpca- trgovski 150, OnanCno-upravnl 280, oamrtaloa 130 Ur — Mali oglasi 40 Ur beseda. - Vsi oglasi se naročaje pri upravi -
Stritarjeva unča « *• »	•	•	Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - IzdajB ln uske Založništvo tržaškega tiska, Trat