PRIMORSKI DNEVNIK PoStnuu piacana v gotovini A.bb. postale 1 gruppo Cena 35 lir Leto XIX. St. 123 (5498) TRST, sobota 25. maja 1963 PO VČERAJ ZAKLJUČENEM POSVETOVANJU Nfl KVIRINfllU Zfl REŠITEV VLADNE KRIZE Moro bo že danes dopoldne prejel mandat Nenni: Ne zahtevamo ne več ne manj kot prej Nenni predlaga Moru: najprej informativne razgovore, nato kolegialne razgovore s socialdemokrati in republikanci ter končno primerjavo skupnih stališč KD-PSDI-PRI s stališči PSI - Togliattijev odgovor Saragatu glede svobode - Nerodna izmenjava pisem med La Malfo in Tremellonijem - Interpelacija KPI zaradi podražitve sladkorja - Nadaljevanje mednarodnega mladinskega sestanka v Genovi RIM, 24. — Ko je danes po 20. uri Segni zaključil posvetovanja za rešitev vladne krize z razgovorom z obema predsednikoma parlamenta Leonejem in Merzagoro, je slednji povedal novinarjem, da bo predsednik republike že jutri zaupal neko-ntu, da sestavi novo vlado. Ni nobena tajnost več, da bo to Politični tajnik KD Aldo Moro, Kajti tudi Reale, ki je imel doslej neke pomisleke, je danes Povedal, da se z mandatom Mo-vu strinja. Novinarje pa je Kvi-ttnai opozoril, naj bodo pripravljeni že dopoldne na morebitno vabilo k poglavarju države. Ko bo torej Moro prejel mandat, bo začel posvetovanje za sestavo vlade levega centra, kajti tudi to sledi iz izjav vseh predstavnikov političnih strank dosedanje vladne večine. V razgovoru z novinarji je Nenni danes izjavil, da predlaga, naj bi Moro ”ajprej imel ({informativne razgo-v°re, nato pa kolegialne razgovora s socialdemokrati in republikanci, ter končno naj bi skupna Jtališča, do katerih bi med temi trojnimi razgovori prišli, primerjal s stališči socialistov«. Ta razgovor je bil tudi sicer precej za-nhniv, ker so Nennijeve izjave, po njegovem razgovoru s Segni-Jam, tolmačili kot «korak nazaj«. ™a zadevno pripombo nekega novinarja je Nenni izjavil: Skoraj gotovo je, da bo Moro *e danes dopoldne dobil mandat *a sestavo nove vlade levega centra, nakar se bo takoj postavilo vprašanje, ali bo Imela vlada tak program in taka jamstva za njegovo izvajanje, ki bodo pomenila korak naprej in s tem ugodila upravičenemu pričakovanju italijanskih volivcev, ki so prejšnji mesec dokazali odločen premik na levo. V Adis Abebi so zunanji mini-s|ri afri kih dr/av včeraj pripravili načrt afri'kc karte, s kate-ro se predvideva ustanovitev organizacije afriških držav, ki bo ihtela v Adis Abebi sede/, svojega stalnega tajništva. Priporočili *o ustanovitev posebnega sklada *a pomoč narodnoosvobodilnega gibanja v Afriki, ustanovitev koordinacijskega odbora, ki bo skrbel za razdeljevanje te pomoči' ter ustanovitev zbora prostovolj-c®v, ki bi nastopili v primeru potrebe. Načrt bodo danes odobrili državni poglavarji. Naser je Predlagal, naj se določi končni jpk za popolno odpravo kolonializma v Afriki in poudaril, da je *AR pripravljena sprejeti za to vso odgovornost. Ben Bela pa je tlejal med drugim: «Preden ustanovimo banko o razvoju je treba Ustanoviti banko krvi; nimamo Pravice misliti na hrano, ko ljudje umirajo y Angoli, Mozambiku m Južni Afriki«. Včeraj sla sc Je drugič sestala Burgiha in Ben ®ela. Po zaključku konference pa Se bodo v Kairu sestali Naser, ■raški predsednik Aref, sirski Predsednik Ata-i in Ben Bela, ter verjetno tudi jemenski predsednik Saial. V Qttawi se je medtem končala atlantska konferenca, katere uradno sporočilo omenja, da grožnja o Berlinu ni izginila, da Oskrbljenost zaradi Laosa še vedno traja, da je popolna razorožitev važna; odobrili so nekatere ukrepe za organiziranje jedrskih sil NATO- Med temi ukrepi je najvažnejši sklep, da se Vrhovnemu poveljniku NATO do-delijo angleški bombniki vrste "Vulcan« in tri ameriške podmornice, opremljene z izstrelki •Polaris«. Atlantske jedrske sile s® torej še niso ustanovile, le tajnik NATO je poudaril, da v e 'Vropske taktične letalske , Ki so dodeljene NATO, že pripadajo novi jedrski sili. Takoj J® seveda pripomnil, da to ne Pomeni «širjcnja jedrskega orožja« in da bi posamezne države v primeru potrebe svoje sile lahko umaknile. Razgovori o načrtu za površinsko silo NATO s •Polarisi« se nadaljujejo s posameznimi članicami, in tajnik NA TO j* dejal, da Norveška in Danska ne bosta posredno udeleženi Pri atlantski jedrski sili. Zahod-Oa Nemčija pa bi «v primeru njenega sodelovanja bila prav ta-Ko odgovorna, kakor vse ostale države članice glede uporabljala jedrskega orožja, vendar pa n® bi imela nobene nacionalne Pravice sprejemati kakršne koli sklepe«. V tem večdnevnem razpravljanju o oboroževanju je bil spodbuden samo glas belgijskega *utianjega ministra Spaaka, ki je dejal, da ne Bi smeli v celoti zavreči predloga za sklenitev nenapadalne pogodbe med atlantskim in varšavskim paktom, ki m vsekakor imela vsaj veliko psihološko veljavo. Mnogo bolj pomirljivo zveni skupno poročilo o razgovorih Hruščova s Castrom, v katerem J® sicer rečeno, da je SZ na zahtevo Kube pomagala ustvariti močno kubansko vojsko, vendar Pa se v poročilu poudarja, da 1® potrebno boriti se za zmago leninistične politike miroljubnega sožitja in da je borba za mir najvažnejša naloga človeka in 'seh miroljubnih sil, ki morajo Preprečiti izbruh atomske vojne. «Zakaj korak nazaj? Nič drugega nisem storil, kot da sem ponovil stvari, ki sem jih vedno poudarjal. Zdi se mi, da ne gre ne za korak naprej ne za korak nazaj.« VPRAŠANJE; «V svojem zaključnem govoru na zasedanju CK PSI ste omenili politično voljo pc izvajanju programa, pri čemer pa ste se izognili nekaterim programskim zahtevam.« NENNI: ((Izognil sem se delu programa, ker sem mislil, da je ta del že izven diskusije. Na zasedanju sem imel za primerno poudariti .politično voljo’, da se nadaljuje začeta pot.« VPRAŠANJE: «Tisk je omenil pesimizem glede razvoja položaja. Ali ima prav, ko govori danes celo o tem, da je Nenni Mora torpediral?« NENNI: «In zakaj? Bilo bi nevljudno do Fanfanija, če ne bi povedal, da smo cenili njegovo delo in njegova stališča. Gre za to, da se sedaj ugotovi,1 ali je za uspeh koristno ali ne začeti od ničle, kot se bo zgodilo z Morem, ka je pa vendarle najbolj kvalificiran predstavnik KD.» VPRAŠANJE: »Toda začeti od ničle ali se vrniti na osmi januar?« NENNI: ((Vrniti se na ničlo pomeni vrniti se na 8. januar ali pa na februar leta 1962, itd. Resnica je, da mi ne zahtevamo ne več ne manj. Mi ne igramo na znižanje ne na zvišanje. Stvari, ki smo jih zahtevali, jih imamo za potrebne.« VPRAŠANJE: «Toda v teh dneh ste imeli stike vsaj prek kake vmesne osebe?« NENNI: «Ne. Imam rajši vedno neposredne stike. Na ta način se lahko izognemo nesporazumom in napačnim razlagam.« VPRAŠANJE, ((Postopek, ki ga predlagate Moru za razgovore, ne bo pripeljal do organske večine s socialisti? V februarju 1962 se je ravnalo tako, ker se je iskala večina za zunanjo podporo PSI z vzdržanjem.« NENNI: «Tudi danes se mi zdi, da je vprašanje isto. Ne mislim, da bi bile danes perspektive drugačne. Sčasoma pa se bodo pojavila druga vprašanja. Važno je napraviti stvari dobro in resno. Ce se v tem doseže uspeh, ni važno, ali se izgubi 24 ali 48 ur ali pa en teden.« Gornje Nennijeve izjave so v sedanjem trenutku zelo važne, ker je predvsem od socialistov odvisno ne samo, ^akšn^, tudi' kakšen program «o »estaVtKV s kakšnimi jamstvi, in Iti bo izVajala., R^aje, ko je po “svojetn današnjem razg z novinarji, in dejal, da ima Mo- dvisno ne samo, .^kakšn^, ho iuo-<* vlada levega centra,, 1fmv4č. udi' kakšen program %6 seštavlia,' amstvi, in kako ga Jo jČ omeržl tudi mt issthassfc & ro za mandat vse potrebne lastnosti tako spričo svojega ugleda, kakor splošnih pogledov in dodal: «Gre sedaj samo za to, da slišimo, kakšni so njegovi nameni.« Vendar pa Reale glede važnega vprašanja deželne ureditve novi-narjem ni dal pravega odgovora, temveč j® rekel, da so republikanci na, »postopno izvajanje programa«. Danes se je oglasil s polemičnim člankom tudi Togliatti v ted-niMU «Rinascita», kjer odgovarja Saregfitu. ki je v-nekem članku očital KPI, da je ((sovražnica demokracije in svobode« in ki je postavil vprašanje svobode na prvo mesto. ((Svoboda — piše Togliatti — ni in ne more biti na prvem mestu, ’ ker vedno pomeni neko izbiro, hotenje, človekovo pridobitev v borbi proti silam narave po eni strani, po drugi pa proti gospodarski in socialni ureditvi,; iz katere izvira prisilnost, oviranje težnje da ljudje napredujejo v smeri svobode...« »Saragat ne more zanikati, nadaljuje Togliatti, da so italijanski delavci storili precejšnje korake naprej pri pridobivanju politične svobode, toda so še zelo daleč (Nadaljevanje na. 2. strani) Boldrini v Moskvi MOSKVA, 24. -1 Predsednik E-NI prof. Boldrini je prišel danes popoldne v Moskvo z delegacijo tehnikov ENI. V Moskvo je pri- šel na vabilo sovjetske vlade. Na letališču sta delegacijo pozdravila predsednik državnega odbora za t*hijično-zi)anstVeno raziskovanje Romanovski in trgovski svetovalec v italijanskem poslaništvu Rossi, Italijanska delegacija bo v Sovjetski- zvezi obiskala razne naprave ter se razgovarjala s predstavniki sovjetske petrolejske industrije o vprašanjih skupnega interesa. BEOGRAD, 24. — Ameriški predsednik Kennedy je poslal maršalu Titu ob njegovem 71. rojstnem dnevu ((prisrčne pozdrave in najboljše čestitke za maršala Tita in za napredek jugoslovanskega ljudstva«. Sklepi sveta ministrov NATO o reorganizaciji jedrskih sil Spaak je ponovil predlog, naj se upošteva možnost nenapadalne pogodbe med obema blokoma OTTAWA, 24. — Danes se je zaključilo zasedanje ministrov NATO z objavo uradnega sporočila. Prihodnje zasedanje bo decembra v Parizu. V začetku pravi sporočilo, da so ministri poudarili nedeljivost miru v današnjem svetu in pravijo, da atlantsko zavezništvo predstavlja »važno jamstvo za ohranitev miru«. Dalje »obžalujejo, da Sovjetska zveza ni do ’ sedaj pokazala želje po iskanju pravične rešitve nerešenih vprašanj«. Glede Nemčije in Berlina pravi spofočilo, da »grožnja ni izginila«, toda »zaradi odločnosti zahodnih/držav je bilo moč preprečiti vsak nov napad na interese Berlina in samega zavezništva, ki Se glede tega drži svoje izjave od 16. decembra 1958». Sporočilp pravi dalje, da napetost in težave še dalje trajajo tudi izven področja, ki ga krije atlantsko zavezništvo, »kar globoko vpliva na zavezništvo«. »Na Kubi so še vedno sovjetske vojaške sile« *n položaj na tem otoku še vedno povzroča zaskrbljenost. Ministri so izrazili zaskrbljenost tudi nad dogodki v Laosu ter sp poudarili važnost, ki jih ima nadaljevanje naporov za spoštovanje ženevskih sporazumov«. »Ministri so poudarili važnost, Že pripravljen načrt za afriško karto ki bo danes predložen v odobritev Vsi govorniki poudarjajo nujnost odločne akcije za hitro likvidacijo še zadnjih ostankov kolonializma: Naser je predlagal določitev končnega roka ADIS ABEBA, 24. — Afriški zunanji ministri so danes pripravili načrt afriške karte. Predvideva se ustanovitev organizacije afriških držav, ki bo imela v Adis Abebi sedež svojega stalnega tajništva. V poučenih krogih pravijo, da je načrt zelo blizu načrta, ki ga je predlagala Etiopija. Karta predvideva ustanovitev banke za razvoj ter se izreka za skupno afriško tržišče. Ministri priporočajo tudi ustanovitev posebnega sklada za pomoč narodnoosvobodilnim gibanjem v Afriki, ustanovitev koordinacijskp-ga odbora, ki bo skrbel za razdeljevanje te pomoči, ter ustanovitev zbora prostovoljcev, ki bo pripravljen, da nastopi v primeru potrebe. Načrt bo predložen jutri v odobritev državnim poglavarjem. Zatrjuje se, da so ti sklenili, da se ne bodo ločili, dokler se dokončno ne sporazumejo o afriški karti. Prvi govornik na današnji seji konference je bil ministrski predsednik Nigerije Baleva, ki je podprl zamisel o ustanovitvi organizacije afriških držav, a je 'hkrati poudaril; da afriška enotnost ne bo mogoča, dokler ne bodo ccnekate--* afriške države prenehala svoje evtatne dejavnosti v drugih afriških’državah«. Pripomnil je: «Važ- Sporočilo o razgovorih med Hruščovom in Castrom SZ bo pomagala Kubi, če bo napadena - Borba za zmago miroljubnega sožitja in za mir - Hruščov povabljen na Kubo MOSKVA, 24. — Agencija Tass javlja, da je Hruščov sprejel vabilo Castra, naj obišče Kubo. Napoved obiska vsebuje uradno sporočilo o Castrovih razgovorih v Sovjetski zvezi, ki so ga danes objavili v Moskvi. Sporočilo pravi dalje, da bo Sovjetska zveza storila svojo mednarodno dolžnost do Kube ter ji bo nudil? vso potrebno pomoč, če bodo ZDA prekršile sprejete obveznosti in Kubo napadle. sporočilo pravi, da so si med razgovori izmenjali misli o vseh vprašanjih, ki so povezana z novo okrepitvijo odnosov in sodelovanja med obema državama ter o mednarodnih vprašanjih skupnega interesa kakor tudi o važnejših vprašanjih, ki se tičejo mednarod-nega delavskega gibanja. Sporočilo poudarja, da je zgodovinske važnosti ustanovitev prve socialistične države v Ameriki ter graditev novega življenja na Kubi. Dalje pravi, da je Sovjetska zveza na zahtevo Kube pomagala ustvariti močno kubansko vojsko, ki je dobro izvežbana in opremljena z vsemi modernimi vojnimi sredstvi, s katerimi bb lahko branila svojo neodvisnost in svobodo pred vsakim napadom. Zatem je v sporočilu rečeno, da sta odločnost in čut odgovornosti kubanskih in sovjetskih voditeljev preprečila oktobra 1962 izbruh jedrske vojne. Medtem ko je bila bližnja nevarnost vojaške invazije Kube odstranjena, še vedno traja napetost na karibskem področju. Kuba in Sovjetska zveza se strinjata, da je potrebno boriti se za zmago leninistične politike miroljubnega sožitja. Obe poudarjata, da je borba za mir najvažnejša naloga človeka in vseh miroljubnih sil, ki morajo preprečiti izbruh atomske vojne. Svetovna vojna ni danes neizogibna usoda, in naraščajoča premoč socialističnih sil nad imperialističnimi silami dopušča povsem realistično no je, da si povemo grenko resnico«. Predsednik ZAR Naser je predlagal, naj določijo končni rok za popolno likvidacijo kolonializma v Afriki, in je dodal, da je ZAR pripravljena s tem v zvezi sprejeti vso odgovornost. Podprl je načrt o afriški karti, ki naj odraža voljo te celine po skupnem nastopu in željo, da si ustvari organizacijo, ki bo koordinirala in vodila napore po poti enotnosti. Poudaril je, da se ta enotnost ne bo dosegla od danes do jutri. Naser je dejal, da bi bilo treba uskladiti gospodarstvo afriške celine za ustanovitev skupnega afriškega tržišča. Nadaljeval je: ccZAR bo podpirala vsako pobudo v smislu afriške enotnosti. Uprla pa se bo, da bi se sedanja konferenca zaključila z enostavnim sprejemom resolucij, ki bi jih narekovalo navdušenje, in z ustanovitvijo formalne organizacije brez realne vsebine. Konferenca v Adis Abebi je važen preobrat v zgodovini celine. Prihodnja pokolenja bodo o njej govorila kot o velikem zgodovinskem dogodku«. Naser je tudi izjavil, da je ZAR sklenila, da ne bo načela na konferenci izraelskega vprašanja, da ne bi ovirala naporov za zgraditev enotne Afrike. Nadaljeval je: ((Pripravljeni smo odpustiti tistim, ki so nas kolonizirali, toda nismo pripravljeni pozabiti preteklost.« Zatem je Naser izjavil, da tuja pomoč afriškim državam predstavlja odškodnino za zla dejanja imperializma v Afriki. Na koncu je pozval udeležence, naj odločno nastopijo, da se dokončno likvidirajo poslednji ostanki kolonializma. možnost, da se izognemo jedrski vojni. Miroljubno sožitje pa vsekakor ne pomeni konec ali ošibi-tev politične in ideološke borbe # ,en proti imperializmu. Medtem ko so ; __J®> mnenja, da je izvažanje revolucije v nasprotju z marksizmom-le-ninizmom, komunisti hkrati odločno nasprotujejo izvažanju kontrarevolucije in bodo podprli vse narode, ki se borijo za svobodo in neodvisnost. Obe strani želita čimprejšnjo sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo, takojšnje izvajanje resolucije OZN o koncu kolonializma, sprejem Kitajske v OZN in združitev Koreje. Hkrati obsojata dejavnost reakcionarjev v . Laosu ter ameriški oboroženi napad v Južnem Vietnamu. V sporočilu je dalje rečeno, da samo stališče zahodnih držav predstavlja oviro za prekinitev jedrskih poskusov. Obe strani sta sklenili okrepiti trgovinske in gospodarske odnose. Predsednik Gane Nkrumah Je pozval ostale udeležence, naj sprejmejo nujne ukrepe za ustanovitev enotnosti afriških držav«, da je enotnost edino sredstvo, da se odpravi gospodarska in- politična dominacija imperialistov in da se doseže popoln razvoj bogastva Afrike. Poudaril je, da samo enotna Afrika z osrednjim političnim vodstvom lahko nudi učinkovito materialno In moralno pomoč borcem za svobodo v Južni Rodeziji, Angoli, Bečuani, Svazilandu, portugalski Gvineji in Južni Afriki. Prvi korak na poti afriške enotnosti, naj bi bila ((izjava o načelih, ki bi jo morali lojalno in zvesto sprejeti«. Slediti ji bi morala izjava, na podlagi katere, bi se vse države udeleženke obvezale za ustanovitev enotnosti afriških držav. Predlagal je, naj konferenca ustanovi odbor, katerega naloga bi bila, ustanoviti stalen organizem izvedencev, ki bi postavili temelje za «vlado afriške enotnosti«. Izvedenci bi morale biti najvidnejše osebnosti neodvisnih afriških držav. Predsedstvo, sestavljeno ij predsednikov vlad teh neodvisnih držav pa bi moralo sprejeti ustavo in vsa druga priporočila za sestavo vlade afriške enotnosti. Na koncu je Nkrumah poudaril, da je treba Afriko razglasiti za neatom-sko področje in svobodno pred hladno vojno. Predsednik alžirske vlade Ben Bela je zahteval odločno politika dekolonizacije. ((Preden ustanovimo banko o razvoju, je treba ustanoviti banko krvi«, je poudaril Ben Bela in dodal: »Nimamo pravice misliti na hrano, ko ljudje umirajo v Angoli, Mozambiku in Južni Afriki«. Poudaril je dalje, da gre enotnost Afrike skozi dejansko solidarnost z osvobodilnimi gibanji Afrike, in da Alžirija že vnaprej odobrava vse pogoje komisije zunanjim ministrov, ki pripravlja načrt o afriški karti. Na popoldanski seji so govorili predsednik Slonokoščene obale Houphouet-Boigny, predsednik Čada Tombalbaje in predsednik Malija Modibo Keita. Ta je med drugim iz javil:. »Odpovedati se moramo našim ozemeljskim zahtevam, če nočemo ustvariti v Afriki tega, kar bi se lahko imenovalo črn imperializem«. Dodal je, da je ohranitev sedanjih meja potrebna, ter je predlagal večstransko pogodbo o nenapadanju, da se zagotovi suverenost vseh držav. Predlagal je tudi afriško sodelovanje pri obrambi in varnosti, Zvedelo se je, da sta se Izven konference danes že 'drugič sestala tunizijski predsednik Burgiba in predsednik alžirske vlade Ben Bela. * , 'V * _ | - . m ’ «Kozmos-18» MOSKVA, 24. - Agendja javlja, da danes’ izstrelili Tass nov sovjetski satelit vrste »Kozmos«, ki je osemnajsti te vrste. V satelitu so znanstveni aparati. Gre za nadaljevanje vesoljskih raziskovanj v skladu programa, ki je bil objavljen 1-6. marca lani. Pred novimi razgovori o arabski zvezi KAIRO, 24. — Zvedelo se je, da Se bodo po zaključku afriške konference sestali v Kairu Naser, iraški predsednik Aref, predsednik sirskega sveta revolucije Ata-ši in predsednik alžirske vlade Ben Bela in bodo nadaljevali razgovore o arabski federaciji. Jemenski radio je javil, da namerava čez nekaj dni oditi v Ka- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiooiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiMiimiiiiimiii Mat Miltonov zet pojde v Moskvo da organizira «vrh» Vzhod-lahod? LONDON, 24. — Britansko mi-nistrstvo za letalstvo javlja, da bo Mac Millanov zet, minister za letalstvo Julian Amery 29. maja odpotoval v Moskvo skupno s sku. pino voditeljev britanske letalske industrije. Amery si bo ogledal proizvode sovjetske letalske indu-strije. Toda v Londonu so mnenja, da bo Amery skušal v imenu Velike Britanije'in ZDA organizirati sestanek med Kennedyjem, Mac Millanom in Hruščovom'. Pri tem dodajajo, da je Amety kot predloge za «vrh» med Vzhodom in Zahodom. Ravnal bi se po zgledu, ki ga je dal Hruščov, ko se je v preteklosti poslužil svojega zeta za obnovitev stikov z Zahodom. Kakor je včeraj omenil Butlei v spodnji zbornici, se ne izključuje bližnja zahodna pobuda za konferenco s Sovjetsko zvezo o prepovedi jedrskih poskusov. ; Danes so javili, da Kennedy in Mac Millan nista še odgovorila dodajajo, da je Amety kot Hruščovu v zvezi s prepovedjo zet Mac Millana najbolj primer-| jedrskih poskusov in se še posVe-na oseb», da sporoči Hruščovu I tujeta. V Ženevi pa so izvedenci nadaljevali razgovore o neposredni po-vezavi med ZDA in Sovjetsko zvezo. Zvedelo se je, da so se dokončno odločili za teleprinter. ZADNJE ŠPORTNE VESII ITALIJA ZOPET PORAŽENA RIO DE JANEIRO, 24. — Italija je Izgubila tudi zadnjo tekmo finalne skupine svetovnega prvenstva v košarki. Nocoj je klonila Portoriku 75:73 (42:31). iro tudi jemenski predsednik Sa-lal, da se sporazume o vključi, tvi Jemena v arabsko federacijo. Saial je skupinam manifestantov, ki so zahtevali vključitev Jemena v arabsko federacijo, izjavil, da bo Jemen četrti član te federacije, pa naj bodo ovire kakršne koli. ki jo ima napredovanje po poti splošne in popolne razorožitve, ki naj se izvede postopoma in pod učinkovitim mednarodnim nadzorstvom. S tem v. zvezi so sprejeli na znanje načelen sporazum med ZDA in SZ glede ukrepov za izboljšanje komunikacij med obema deželama z namenom, da se zmanjša nevarnost vojne po pomoti ali zaradi zgrešenih računov«. Ministri so poudarili nujnost, da bi politična posvetovanja med članicami postala kolikor mogoče hitra in učinkovita. Razpravljali so o vojaški politiki NATO in o-dobrili ukrepe za organiziranje jedrskih sil, ki so dodeljene ali ki jih je treba še dodeliti vrhovnemu poveljniku v Evropi. Ti u-krepu oredvidevajo • L Vrhovnemu poveljniku se dodelijo angleški bombniki vrste »Vulcan« in tri ameriške podmornice, opremljene z izstrelki »Polaris«. 2. Vrhovnemu poveljniku se pri-druži namestnik v okviru glavnega štaba, ki bo odgovoren za jedrska vprašanja. 3. Sporazum za širšo udeležbo častnikov držav članic NATO bodisi pri jedrski dejavnosti zavezniškega poveljstva v Evropi, kakor pri koordiniranju operativnega programiranja v Omahi v državi Nebraski, kjer je sedež glavnega štaba ameriškega strateškega letalstva. 4. Obsežnejša informacija političnim in vojaškim oblastem posameznih držav, »Ministri so sprejeli z zadovoljstvom te ukrepe, ki naj povečajo učinkovitost jedrske zmogljivosti, s katero razpolaga zavezništvo, ter naj izboljšajo koordinacijo in nadzorstvo nad jedrskimi silami tega zavezništva«. »Ministri so poudarili potrebo zadovoljivega ravnotežja med jedrskim in klasičnim orožjem. Pozvali so stalni svet, naj sporazumno z vojaškimi oblastmi NA TO nadaljuje proučevanje strateških vprašanj in vseh potreb s tem v zvezi«. Na koncu pravi izjava, da hoče atlantsko zavezništvo mir ter »obžaluje, da se uporabljajo v vojaške namene bogastva, ki bi lahko prispevala k izboljšanju u-sode človeštva in k povečanju naporov za dvig- življenjske rav- ni razvijajočih se dežel«. »Toda, dodaja izjava, svobodni svet ima še vedno opravka s stalno grožnjo in države članice a-tlanskega zavezništva imajo ne samo pravico, temveč dolžnost braniti svojo svobodo in neodvisnost«. Tajnik NATO Stikker je na tiskovni konferenci izjavil, da vse evropske taktične letalske sile, ki so že dodeljene atlantskemu zavezništvu, že pripadajo novi jedrski sili. To ne pomeni »širjenja jedrskega orožja«, in posamezne države bi v primeru potrebe lahko umaknile svoje sile. Stikker je dodal, da sporočilo izrecno omenja angleške bombnike »Vulcan« in tri ameriške podmornice z raketami »Polaris«, ker bodo šele dodeljeni NATO. Razen' tega • bombniki »Vulcan« lahko krijejo širše področje v primerjavi z drugimi taktičnimi letalskimi silami v Evropi, ki so že dodeljene NATO. Stikker je izjavil, da so napredovali glede načrta za površinsko sdo NATO. oboroženo z izstrelki »Polaris«. Ceorav niso o tem izrecno govorili na sedanjem zasedanju, se razgovori nadaljujejo s posameznimi članicami. Dalje je Stikker izjavil, da Norveška in Danska ne bosta neposredno udeleženi pri medzavezni-ški sili, ki je v načrtu, vendar pa bosta sodelovali pri posvetovanjih. Kar se tiče Zahodne Nemčije, bi »v primeru njenega sodelovanja pri jedrski sili bila prav tako odgovorna kakor vse ostale države članice glede uporabljanja jedrskega orožja, toda ne bi imela nobene nacionalne pravice sprejemati kakršne koli sklepe«. Na včerajšnji seji sveta NATO je belgijski zunanji minister Spaak poudaril, da kljub kritijci, kateri so podvrženi tisti, ki predlagajo konkretne pobude, ne bi smeli v celoti zavreči predloga za nenapadalno pogodbo med članicami NATO in varšavskega pakta. Dodal je, da nekateri trdij*, da ta pogodba ne bi imela velike pravne veljave. Vendar pa bi imela veliko psihološko veljavo. »Vsaka nenapadalna pogodba, je dodal Spaak, bi spopolnila druge sporazume o razorožitvi in eventualno o Beflinu. Toda nenapadalna po->odba se bo lahko sklenila šele tedaj, ko se bo pokazalo, da so mogoči sporazumi o drugih vprašanjih«. Halle Selasi predsedniški mizi afriške konference ČESTITKE HRUŠČOV A IN BREZNJEVA 71. rojstni dan maršala Tita Kunc o dezatomizaciji Sredozemlja Vlada SFRJ pričakuje od grške vlade pojasnilo glede nekaterih grških protijugoslovanskih izjav - 0 afriški konferenci, zasedanju GA 77 in gospodarski konferenci OZN (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Predsednik republike maršal Tito, ki proslavlja jutri 71. rojstni dan, je tudi danes prejel številne čestitke iz Jugoslavije in inozemstva. Med drugimi so mu čestitali predsednik ZAR Abdel Naser, predsednik Gane Nkrumah, kralj Afganistana, prvi tajnik CK Kp Sovjetske zveze Nikita Hruščov in predsednik prezidija Sovjetske zveze Leonid Brežnjev. V skupni čestitki Hruščova in Brežnjeva se med drugim poudarja: «Ob Vašem rojstnem dnevu sprejmite, spoštovani tovariš Tito, naše prisrčne pozdrave in želje za dobro zdravje in uspehe za stvar socialistične zgraditve Socialistične federativne republike Jugoslavije. Izkoriščamo to priložnost, da izrazimo prepričanje, da se bodo vzpostavljeni odnosi bratskega prijateljstva in sodelovanja med Zvezo sovjetskih socialističnih republik in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo poglabljali in razvijali v interesu naših narodov, miru in socializma.« Tito je odprl danes dopoldne 7. mednarodni sejem tehnike, na katerem razstavlja 1230 podjetij iz Jugoslavije in 27 držav Evrope, Azije, Afrike in Amerike. Po pregledu sejma je maršal Tito izjavil novinarjem, da je jugoslovanska tehnika dosegla važen napredek. Tito je pohvalil organizacijo sejma in preglednost razstavljenih predmetov. »Mislim,« je poudaril Tito, »da je sejem velikega pomena ne le za uveljavljanje naše države, temveč tudi za njeno sodelovanje z drugimi državami«. Na letošnjem sejmu tehnike v Beogradu so razstavljeni predvsem proizvodi strojegradnje in kovinsko-predelavne, kemijske in elektroindustrije in prikazani tehnični dosežki in sodobni tehnološki postopki. V okviru sejma je organizirana tudi posebna razstava »Zdravstvo v ZDA«. Zastopnik državnega tajništva /a zunanje zadeve Drago Kunc je na današnji redni tiskovni konferenci izjavil, da pripisuje Jugoslavija velik pomen sovjetskemu predlogu o denuklearizaciji sredozemskega področja, katerega spre. jem bi pripomogel k razorožitvi in utrditvi miru na svetu. Kunc ie dodal, da položaj, ki se ustvarja v Sredozemlju z vnašanjem jedrskega orožja, opozarja na nujnost povečanih naporov za rešitev vprašanja jedrskih poskusov in prenehanja oboroževalne tek-m;. V zvezi s konferenco voditeljev afriških držav in vlad v Adis A-tebi je Kunc izrazil prepričanje, da bo konferenca dala važen prispevek k hitri osvoboditvi Afrike, rešitvi njenih vprašanj in uredit, vi medsebojnih odnosov sploh. Na vprašanje, kako ocenjuje nekatere izjave in pisanje grškega tiska 1 med obiskom predsednika francoske vlade de Gaulla v Grči- ji ,je Kunc ugotovil, da je v ne. katerih izjavah in komentarjih atenskega tiska poudarjen mo-ment varnosti Grčije oziroma o. groženosti njene severne meje domnevno s strani Jugoslavije. »Odveč je poudarjati, da so taka podtikanja, najblaže rečeno, neo-snovana in nedobronamerna in da te izjave in komentarji niso v duhu prijateljskih odnosov med obema državama,« je dejal Kunc. ((Pričakujemo,« je poudaril Kunc, «da bo od grške strani dano pojasnilo, ki bo pripomoglo, da se preprečijo neposredni nesporazu-mi.» Zadnje zasedanje GATT se je po mnenju Kunca končalo s spre. jemom kompromisnih rešitev »Ce. prav zastopniki posameznih razvi-tih držav niso pokazali potrebnega razumevanja za vprašanje trgovine z' mknj razvitimi državami,« je poudaril Kunc, »je ven-darle pozitivno,, da je bilo na zasedanju načelno Sprejeto priporo, čilo, izraženo v programu akcije 21 držav v razvoju, ki predvideva ukrepe za napredek izmenjave med razvitimi in nerazvitimi državami in da se priporoča ustanovitev akcijskega odbora.« Kunc je prav tako izrazil upa-hje, da bo pripravljalni odbor svetovne gospodarske konference v, OZN ter njen razvoj določil začasen dnevni red, datum in kraj konference te,r opravil vse priprave za uspešno delo konferen. ce. B. B. Kdo bo novi predsednik to je vprašanje v Mehiki MEXIOO, maj«. — Pred kakšnimi desetimi leti ste lahko na straneh (velikega ameriškega tiska pogosto brali trditev, da »Mehika — ni novica«, da se iz te države »lahko pošlje novico samo takrat, če pride do katastrofalnega potre-aa». Zdaj pa so najnovejša politična gibanja pritegnila pozornost številnih opazovalcev in poročevalcev, celo tistih, za katere je bila do pred kratkim edina novica o Mehiki — potres. Prav ti pa so vzdignili pravi preplah. »Nad politično prihodnostjo Mehike se je zgrnila negotovost« —■ je trdil »US News and World Re-port*. Treznejši so ugotavljali, da išče Mehika sebe, svojo razvojno pot, takšno, kakršna najbolje ustreza posebnostim te države, upoštevajoč stopnjo, do katere je prišla v svojem političnem, ekonomskem in socialnem razvoju. Kopica »tihih* dogodko vse vrsti na mehiškem političnem prizorišču. To so: predhodno obdobje kampanje za predsedniške volitve, ki bodo julija prihodnje leto; mnenja vidnejših političnih osebnosti Mehike o prihodnjem razvoju te države; oblikovanje dveh predvolilnih front na levici in porajanje dveh »predvolilnih* strank na desnici.... Kakor trde poznavalci, niso v Mehiki nikoli prej tako vneto in temperamentno postavljali vprašanje: kdo bo prihodnji predsednik? To vprašanje je tako močno v središču pozornosti, da je težavno, skoraj nemogoče začeti politični pogovor, v katerem ne bi bile napovedi, omenjanje te a-li druge osebnosti kot možnega kandidata, osrednja snov. To pa niso navadna, običajna predvolilna ugibanja. Gre za nekaj novega, veliko pomembnejšega, kar je v tej državi nastalo prav v času sedanjega predsednika Adolfa Lopeza Mateosa. Adolf Lopez Mateos je razgibal Mehiko — in to v več smereh. Na notranjem področju se je to pokazalo v reformah in pospešeni graditvi. Kar zadeva reforme, je vsaka izmed teh prinesla določeno dinamiko. Volilna reforma na primer napoveduje nekakšno »parlamentarizacijo* Mehike — v predstavniškem domu in senatu bodo lahko imele od prihodnjega leta naprej majhne stranke dvakrat več poslancev in senatorjev. To je že zdaj vplivalo na poživitev političnega prizorišča. Drugi kompleks reform je socialno ekonomskega značaja. Ena izmed njih je tudi razglasitev pravice delavcev do dobičkov svojih podjetij. To imajo tukaj za eno izmed največjih dosedanjih pridobitev mehiškega delavskega gibanja. Nadalje bo v poldrugem letu, kolikor še ostaja do konca mandata Adolfa Lopeza Mateosa, končana agrarna reforma: ne tem področju so storili zdaj največ od časov, ko je Emiliano Zapata začel leta 1910 deliti zemljo svojim vstajnikom. Končno gre tudi za »boom* industrializacije in za poglabljanje državnega posega v gospodarstvo. Med drugim so nacionalizirali celotno elektrogospodarstvo, vsa znamenja pa zdaj kažejo, da bi se pred koncem prihodnjega leta to lahko zgodilo tudi z rudarstvom. Na zunanjepolitičnem področju je Adolfo Lopez Mateos popeljal Mehiko iz okvirov tradicionalne osamljenosti, od£H ji je vrata štirih kontinentov. Lotil se je navezovanja stikov Mehike s socialističnimi državami. Kakor zdaj stojjp stvari, je šla Mehika spričo predsednikove akcije od vseh latinskoameriških držav najdlje v uporabi načel koeksistence in v približevanju nevezanim državam. Opazovalci pravijo, da bo zato toliko teže in kočljiveje izbrati osebnost, ki bi lahko nadaljevala »smer Lopez Mateos*. To je posredno potrdila tudi večinska vladajoča Revolucionarna stranka s svojo obsežno akcijo za določitev politične, ekonomske in socialne podlage za svojega kandidata za prihodnjega predsednika. Izdelava programskih osnutkov, za katere trde, da bodo korak naprej od Mateosovega dela, je prav zdaj v teku. O politični osebnosti, ki bo poklicana, da objavi to platformo, in bo njena nosilka tako v volilni ...... Janez XXIII 8e počuti bolje VATIKAN, 24. — V Vatikanu potrjujejo, da se je zdravstveno stanje papeža izboljšalo. V preteklih dneh je bil videti Janez XXIII. zelo izmučen, sedaj pa si je nekoliko opomogel. Danes je v svojem stanovanju sprejel msgr. Angela Dell’Acqua, namestnika državnega tajnika. V naslednjih dneh se bo držal •koraj absolutnega počitka. aktivnosti kakor tudi v prihodnjem šestletnem mandatnem obdobju, se bo odločilo oktobra. Formula je takšna: najprej program, potlej pa osebnost. Medtem pa sedanja administracija ria-daljuje svojo aktivnost. Najno-vejša »postaja* je predsednikov načrt o dezatomizaciji Latinske Amerike in pa kopica projektov gospodarske graditve pred zaključkom. Takšen položaj je spodbudil te dni tudi socialističnega veterana Vincenta Lombarda Toleda-na, ki ga imajo za enega izmed najbolj poklicanih analitkov mehiških razmer, da je povedal svoje mnenje. Toledano je v bistvu dejal: edina možnost za prihodnjega predsednika bo gibanje naprej. Lombardo Toledano je to perspektivo razčlenil v tri sestavine: prvič, nadaljevanje na prednih reform na notranjem gospodarskem, socialnem in političnem področju: drugič, nadaljnje poudarjanje intervencije države v gospodarstvu kot činitelja gospodarske osamosvojitve z ene strani, ter zboljšanje življenjskega standarda delovnih ljudi z druge, in tretjič, nadaljnja uveljavitev neodvisne smeri zunanje politike predsednika Adolfa Lopeza Mateosa, zlasti kar zadeva začeto »odpiranje vrat* proti socialističnim državam. Prvak mehiških socialistov meni, da prihodnji predsednik na nobenem izmed teh področij ne bo mogel napraviti korak nazaj, ne glede na razmerja in vplive na ameriškem območju. Se pred Javno objavo svojega gledišča o prihodnjem gibanju Mehike je Lombardo Toledano terjal v nekem razglasu ustano-itev levičarske demokratične predvolilne fronte z namenom, da dobi mehiška levica, razdrobljena in razcepljena, možnost za vplivanje, če ne že na določitev tega ali drugega politika za kandidata, pa vsaj za učinkovit boj proti osebnostim, ki po njenih sodbah ne bi zagotavljale naprednega gibanja Mehike. Ta poziv pa je imel le zelo omejen vpliv: načrt o ustanovitvi tovrstne predvolilne fronte je podprla le maloštevilna delavsko-kmečka stranka, ki je Svoj čas nastala iz frakcije KP Mehike. Komunistična partija Mehike, ki so jo precej razjedali frakcijski spopadi, je pred kratkim u-stanovila svojo »ljudsko vodilno fronto* z željo, da to politično grupacijo uvede še pred koncem prihodnjega meseca v volilni seznam in da na volitvah sodeluje s svojim predstavniškim kandidatom. Politična podlaga »ljudske predvolilne fronte* je — kakor tukaj menijo — izraz doslej najostrejše opozicije politiki A-dolfa Lopeza Mateosa. V tem dokumentu imenujejo sedanjega predsednika eksponenta nacionalne buržoazije, čigar poslanstvo naj bi bilo v tem, da poravnava nasprotujoče si interese mehiškega ljudstva in imperializma ZDA. Kakšen razvoj bo doživelo predvolilno stališče KP Mehike, bomo spoznali šele pozneje, toda njeno nasprotovanje koaliciji z »umerjeno levo* usmeritvijo Vincenta Lombarda Toledana je hitro povzročilo reakcijo na desnici. Nastali sta dve novi stranici: neodvisno-demokratska in krščan-skp-demokratska, obe z izključno željo, da v predvolilni kampanji delujeta s protikomunističnih pozicij. Kakor sta sporočili v svo- ' jih manifestih, imata obe skupini boj proti »ljudski volilni fronti* za »voj poglavitni smoter. Ti dogodki na levici in desnici niso naleteli na večji odmev v političnem štabu predsednikove Revolucionarne stranke. Toda kljub občutku neogrožene varnosti je tudi tukaj prišlo do nekaterih nihanj. Pojavili so se celo glasovi o »levem krilu*, pripravljenem, da se pod vodstvom »prihodnjega bivšega predsednika* Adolfa Lopeza Mateosa ter vplivnega, prav tako bivšega predsednika Lazarja Cardenasa, loti reorganizacije, politične modernizacije Revolucionarne stranke. Eno izmed takšnih mnenj, ki temelji na tezi, da lahko Mehika ustvari svojo posebno pot v socializem z reformami in brez večjih pretresov, je razložil tu kaj ugledni senator vladajoče stranke Natalio Vasques Pallares. Njegovo mnenje je vzbudilo ve liko komentarjev. Senator Nata lio Vasques Pallares izhaja nam reč iz gledišča, da je kapitalizem, kar zadeva Mehiko, kot sistem že odigral svojo vlogo »izigravanja* proizvajalnih sil. Po i.jego-vem mnenju bi morala Mehika pod upravo prihodnjega predsednika preiti v naslednjo etapo, na neko vrsto priprave za reformatorsko pot v socializem. Senator vidi razvoj Mehike v utrditvi politične neodvisnosti, nadaljnji ekonomski osamosvojitvi iz- pod vpliva tujega kapitala, postopnem upravljanju izkoriščanja s čedalje pravičnejšo delitvijo narodnega dohodka in integralnem Uporabljanju nekaterih socialističnih načel, razglašenih z ustavo iz leta 1917. Zavzema se za še močnejši državni poseg v gospodarstvo, prav tako kakor socialistični veteran Vincente Lombardo Toledano. Senator Vasques Pallares pi osamljen v takšnih težnjah. Najpogosteje jih je slišati v vrstah delavskih sindikatov. JOVAN MIRIC V Bovcu je zrastel lep nov hotel, ki ga bodo odpprli 1. junija JIMIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIMIIMIinnilllllllMllinillMlIlllllllllllMIlllllillilIHIIIIIIHIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIflllllllllillllltllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIinilllllMIIIIIIIIIimillllllllllIMMIIMIIIIIIIIHIIIIIIIMIIIIHII« ŠE EDEN V OBŠIRNEM SEZNAMU VELIKIH ŠKANDALOV / monopolom zaščiteni nepošteni zaslužki koncesionarjev za prodajo banan v Italiji Predsednik AMB je baje dajal za visoke podkupnine podatke, da so lahko nekateri ljudje pri dražbah za koncesije zmagovali RIM, 24. — V Regina Coeli zaprti odv. Franco Bartoli-Avveduti, predsednik «Azienda Autonoma Banane*, je prejšnjo noč zbolel. Kot smo poročali, je bil Franco Bartoli-Avveduti zaprt zaradi tega, ker se je dal podkupiti od skupine koncesionarjev za prodajo banan v Italiji. Baje je dobil srčni napad. Toda danes je tiskovna agencija Ansa sporočila, da mu je bolje ter da ga je namestnik državnega tožilca zaslišal. Vsa preiskava je sicer tajna, toda kljub temu se je zvedelo, da je tožilstvo pripravilo nove ukaze za aretacijo drugih oseb, ki so v to najnnvejšo afero zapletene in Odvetnik Bartoli-Avveduti, ki so ga v Rimu aretirali v zvezi s škandalom pri monopolu banan ki jih je baje več kot sto. Ista agencija poroča, da bo tožilec zaslišal tudi nekatere koncesionarje, ki so se v mesecu marcu udeležili znamenite dražbe, o kateri je baje dajal za mastno podkupnino predsednik AMB odv. Bartoli-Avveduti tajne podatke, tako da so skoraj vsi dosedanji koncesionarji svoje koncesije obdržali. Seveda Bartoli-Avveduti ni imel neposrednih stikov s koncesionarji, ki so se dražbe udeležili, temveč je te stike vzdrževal s pomočjo posredovalcev. Neki rimski trgovec — kot piše rimski levičarski tisk v je npr. povedal, da je en . dan pred dražbo ponudil Bartolijevemu zaupniku kuverto, v kateri je bilo en milijon in pol lir, da bi izvedel za najnižjo ceno, ki jo lahko ponudi, da bi kon. cesijo dobil. Toda Bartolijev zaupnik je trgovčevo ponudbo zavrnil, češ da je podkupnina premajhna. Medtem so prišle na dan nadaljnje podrobnosti o načinu podkupovanja itd. ter o dogodkih, ki so s tem v zvezi. Tako se je zvedelo, da so začele prihajati na naslov ministra za trgovino in industrijo, ministra za finance in na samega predsednika vlade protestne brzojavke, v katerih so pošiljatelji grozili, da bodo razkrinkali vse ozadje podkupovanja, če vlada ne bo takoj začela ukrepati. Sele tedaj so ministri sklenili, da bodo uvedli preiskavo s pomočjo finančne policije. Vseh koncesij, ki so bile na dražbi, je bilo 132, tj. 52 več kot na zadnji dražbi. In najbolj je začudilo nove udeležence dražbe, da so od 132 kar 130 koncesij prejeli stari koncesionarji. To se pač ni moglo zgoditi drugače, kot da so predsednika AMB ali koga dru. gega podkupili in za podkupnino dobili potrebne podatke, ki so jim zajamčili zmago na dražbi. Zvedelo se je tudi, da je aretirani odv. Bartoli-Avveduti na zaslišanju izjavil, da je nedolžen. Dejal je, da ni bil sam, ki je poznal tajnosti dražbe. Dal je razumeti, da so dragoceni podatki, ki so jih vsebovale zapečatene ku. IIMIIŠIIIIIŠŠSlUlššMfllššššIšlltllfšflšIlIšUllllllllllMllllllllllllllllllflfllllllllllllllllllMHnilllllllllMHMnillimmN NEPREVIDNA VOŽNJA Namesto poroke smrtna nesreča Ženin, ki bi se moral danes poročiti, in trije njegovi prijatelji so se vračali s ^fantovščino GENOVA, 24. — Malo pred zoro je prišlo pri Nerviju do nesreče, ki je zahtevala štiri smrt-ne žrtve. Med mrtvimi je tudi Ni-colo Bussanich, ki bi se moral v soboto poročiti. Za »fantovščino* je priredil Bussanich, ki je po rodu s Sušaka (Jugoslavija) a je sedaj že poldrugo leto prebival v New Yor-ku, v neki genovski restavraciji večerjo. Proti polnoči pa so se odpeljali še v neki lokal v Rec-co, ki je znan po nekaterih specialitetah. Vsega skupaj jih je bilo dvanajst. Ko so se odločili, da se vrnejo v Genovo, je najprej odpeljal cflOO*, ki ga je vozil 24-letni Iran-cesco Carbone iz Genove, prista. niški delavec. Starejši v skupini so še opozorili Cartoneja, naj bo pameten, nakar je ta odvrnil, da ima «glavo na mestu*. Vendar pa je zavozil v neki nevaren ovinek z nezmanjšano hitrostjo 80 do 100 km. Mogoče se sploh ni zavedal, da vozi v ovinek. Nikjer ni znamenj zaviranja. Avto je podrl 10 m zidu, ki ščiti 4 m niže ležeči vrt. Tresk ob trčenju avtomobila v zid je zbudil 40-letno Elviro Guerra, ki stanuje v hiši na omenjenem vrtu. Tudi ta je povedala, da ni bilo slišati kakega zaviranja pred trčenjem. Avto je bil ves zmendran, dve osebi sta ležali mrtvi na cesti, dve pa na vrtu. Guerra je šla telefonirat, v tem pa je že zaslišala obupne klice: »Sergio, Sergio, odgovori mi! Ser- gio, kje si?» Bil je Loris Sirola, brat od enega izmed štirih mrtvih, ki se je pripeljal kmalu nato z drugo skupino. Kmalu je privozil mimo tudi neki zdravnik, ki je ugotovil, da ni več kaj pomagati ponesrečencem; bili so že vsi štirje mrtvi. Poleg Bussanicha sta bila Istrana tudi Sergio Sirola z Reke, star 24 let in bratranec znanega teni. škega igralca, in Claudio Fabro i» Pulja. Bussanich je prišel v Genovo pred mesecem dni, da bi se poročil s 23-letno Luciano Cain. Poroka bi morala biti v soboto in mlada zakonca sta se nameravala že kar hitro po obredu vkrcati ir odpotovati v New York. Name-sto k poroki bo šla nevesta na ženinov pogreb. Samomorilni skok z milanske stolnice MILAN, 24. — Neka mlada Nemka iz Hamburga se je vrgla s strehe milanske stolnice. Padla je 80 m globoko in se je ubila. Njena sestrična, s katero sta skupaj stanovali v nekem penzionu v Sirmionu, je povedala, da je bila samomorilka že nekaj časa duševno potrta. To baje zaradi tega, ker se je njena mrti spet poročila z nekim Brazilcem, usluž. bencem pri konzulatu v Hamburgu. verte na dražbi, prišli na dan «po drugih poteh*. Toda če so pre* iskovalni organi ukazali odvetnika aretirati, potem imajo prav gotovo v rokah trdne dokaze proti njemu. Ze v prvem trenutku je namreč finančna policija ugotovila, da je prav on izdal uradno tajnost, sodni organi pa Šo nato ugotovili, da' -gre še za pod-4 kupovanje, ter razširili obtožbo. Bartolijeva žena je prepričana, da je njen mož nedolžen. Ona je hčerka pokojnega senatorja Albertija, ki je bil nekaj časa podpredsednik senata. Novinarjem je izjavila, da jo je »škandal ponižal*. Prepričana je, je dejala, da gre za pomoto. Poudarila je moralno tradicijo svoje družine, spričo katere se ne bi smelo niti pomisliti, da je njen mož podlegel podkupovanju, »saj je vršil tudi številne druge visoke funkcije in nikoli ni nihče imel kar koli proti njegovemu delu*. Novinarji pa se s tem v zvezi sprašujejo, ali ne gre morda za nekaj bolj tajin-stvenega, kajti kako naj bi predsednik AMB vrgel v blato' sVtrjO kariero in svojo družino; morda ga je izdala neumnost njegovih podkupovalcev, ki so vsi po vrsti prepisali številke v svojih ponudbah, ki so bile iste, kot so jih vsebovale zapečatene kuverte za dražbo. Tisk piše tudi o neslavnem začetku »Azienda Monopolio Banane* leta 1935, ko je bila ustanovljena v fašističnem režimu za uvoz pokvarjenih banan iz Somalije, ki so bile seveda mnogo slabše vrste od banan iz drugih afriških držav. Zaradi tega takrat v Somaliji takih banan ni hotel nihče kupovati. Podjetje je izginilo po vojni, toda leta 1949 se je ponovno pojavilo. Levičarski tisk poudarja, da so pred vojno pri tem podjetju »obilno jedli fašistični hierarhi*, po letu 1949 pa da so s tem nadaljevali demokristjan-ski oblastniki. Isti tisk poroča tudi, da so številni trgovci poslali predsedniku vlade ter ministroma za trgovino in za finance brzojavke, v katerih ponujajo takojšnje znižanje cen bananam na debelo in na drobno, in sicer za dvajset odstotkov. Gre za trgovce, ki so bili doslej vedno izključeni od dražb za prodajo banan. Dejansko gre za to, da se po aretaciji odv. Bartolija ni še nič spremenilo. Dražba je bila razveljavljena, toda koncesije so še nadalje obdržali stari koncesionarji. To pa pomeni, da odstopa AMB uvožene banane istim koncesionarjem, ki so na marčni dražbi s podkupninami zmagali. Prav to je tisto, kar zahtevajo izključeni trgovci, da se preneha. in naštevajo v prvi vrsti škandal V'IčtSlišččrn 1 Fitdnicino prt Rimu' škandal z «Ente Cellulosa*, škandal s carinskim inšpektorjem Ma-strello, škandal s Federcons nzi itd. Seveda ni vse v reformi javne upčave, saj je monopol banan da’ zaslužiti tudi s sistemom, ki se je ustvžril tudi v prevažanju banan po morju, 18 do 20 odst. nad normalnimi tarifami, in sicer dvema znanima lastnikoma ladij, od katerih je eden tudi znameniti neapeljski monarhistični »leader*. Na ta način sta zaslužila — kot poudarja «Unitn» — okrog 15 milijonov za vsak prevoz več, kot bi zaslužila, če bi bilo ozračje »bolj čisto od tistega, ki je vedno vladalo pri AMB*. Banane so namreč uvažali iz Somalije, Tun*zije in drugih držav, in sicer s pomočjo zelo pičlega števila podjetij za nakup blaga. Prav iz teh drugih držav — Izrael, Zah >dna Afrika, Kanarski otoki in Brazilija — je lahko nabavljala AMB banane po nižjih, cenah kot pa V SOmbtiji in'Tiirifzljt, kjer je nabavljala največje količine po višji ceni, v Ostalih'1 državah pa samo izjemoma. V Somaliji ieluie namreč neka tvrdka SAFNI 'So-ciet& Anonima Fertilizzanti Nrtu-rali Italiani), za katero se skrivajo mogočni neapeljski trgovci. V Tuniziji pa kupuje banane neki trgovec, ki je hkrati isti človek, ki ima pogodbo za prevoz banan v Italijo z ladjami omenjenega neapeljskega prvaka. Iiii(7r/e gledališče gla&ču ^ blihu'ibtv(* Dve knjižici o cveticah Tržaški slovenski človek gre rad ven iz mesta, v zelenje in v mir. Tam se nadiha dobrega zraka, rad se tudi podpre in pokrepča, do cvetlic pa goji prav otroško veselje in zanimanje. Koliko je med nami naših ljudi, ki imajo tako lepe zbirke barvnih fotografij naravnih lepot in skoro vsak tak tih, skromen umetnik ima za svoje veselje in zadovoljstvo vedno tudi lepe slikice cvetja. Slike cvetlic — da, ko pa bi še vsak rad vedel tudi ime cvetlice, pa še kaj več o svoji lepotici. Kje dobiti prijatelja, vodnika, svetovalca, ki bi svetoval in vedel kaj zanimivega, prijetnega, koristnega o cvetlici povedati? Dve knjižici sta pred nami. Obe je izdal »Prirodoslovni muzej v Ljubljani*. Ena od teh dveh je majcena in drobcena, ima le 87 strani, v njej je na kratko, odsekano, jedrnato, pa zelo jasno označenih 68 prekrasnih cvetlic. Naslov knjižice je ■ Naše zaščitene rastline*. Tone Wraber, kustos ljubljanskega prirodoslovnega muzeja, je zbral vse rastline, nad katerimi bedi oblast in jih varuje, da jih ne bi ljudje trgali in tako okras slovenske zemlje po neumnosti tjavendan uničili. V knjižici je vsaka cvetlica narisana, nekatere so celo v barvah — prave barvne fotografije. Drugo delo je bolj obsežno. Naslov je učen «Alpinum Julia-na». Prof Ciril Jeglič je slikovito in strokovno povedal zelo dosti o znamenitem vrtu Ju-liana v Trenti blizu izvira Soče, pravzaprav blizu cerkvice v Trenti. Iti v Trento je doživetje. Dvojno doživetje priti v Juliano v Trenti, ko je vse v cvetju. To bo sedaj junija. In trojno doživetje imeti v Julia-ni, ko je kot nevesta ozaljšana z nešteto cveti vseh barv in vseh oblik, prijatelja, svetovalca, vodnika, kramljajočega tovariša, knjigo Cirila Jegliča ■ Alpinum Juliana*. Na vsako vprašanje o vrtu, o cvetlicah, o cvetju ti da ta knjiga odgovor. Takega prijatelja in tovariša je koristno in prijetno i-meti. Ta prijatelj obsega 125 strani in omenja 291 cvetlic, ki rastejo v Julijskih planinah in ki so vsajene v vrtu Juliana v Trenti. Upam in želim, da bi bili obe knjižici na prodaj tudi v naši slovenski knjigarni v Trstu. Vem, da bo marsikdo segel po njih. Ne bo mu žal. Dober prijatelj je zlato, *** V starosti 77 let je umrl v Firencah znani kipar Antonio Maraini. Med njegovimi deli je ■iitiiHiiimitiiiiiiiiiiiiiiiniiMifiiiiiiifniiMiMniiiimMMinfitTimiimiMiiimiiiMiiiiiiiuiiiiimiMiniiiMii.mil Po včeraj zaključenem posvetovanju na Kviririalu (Nadaljevanje s J: strani) * v od cilja. Niti analfabetizma se niso še osvobodili in daleč so od tega, da bi uživali vse sadove kulture ... To so vprašanja svobode! In ne rešujejo se drugače kot z globokimi reformami gospodarskega in političnega ustroja države. Toda prav tU' Giuseppe Saragat ni' več svoboden. Mora in hoče ponovno dokazovati, da je »sposoben* v borbi proti KPIt.... Sramotiti komuniste je zelo lahko ,toda tisto, kar je težko, pa je resnična borba za svobodo italijanskega ljudstva ... Toda, da bi vodil tako borbo in celo, da bi do kraja razumel njeno vsebino, Giuseppe Saragat danes še ni dovolj svoboden*. s&tzsLs?*'? x «s:«« deljeni po vsej državi, a največ jih je v Piemontu in Lombardiji. Za Trst imajo koncesije Luigi Alberti, Fratelli di Lenardo in seveda Consorzio Agrario, Hkrati pa je treba povedati, da predstavljajo nekatera izmed teh imen le slamnate može in so dejansko ista, ki jih seznam že vsebuje. Okrog 80 koncesij je dejansko razdeljenih samo med 64 individualnih in kolektivnih tvrdk. O vsej aferi poroča in se nad njo zgraža ves italijanski tisk. Glasilo republikanske stranke piše med drugim, da nima nobenega smisla pisati o tem škandalu z bananami, kajti potrebno je začeti od začetka in povedati, da ne velja ves sistem pogojev, v katerih deluje monopol za banane. List. predlaga kot edino zdravilo, da se ta monopol enostavno ukine in z vso umazanijo vred od: pravi in da se trg osvobodi tega nepotrebnega balasta. Glasilo PS Dl Pa piše, da postavlja najnovejši škandal dva problema: problem reforme javne uprave ih problem »reforme vesti*. Prvi problem je tehnične narave, drugi pa politične. Glasilo PSI piše prav tako o nujnosti globokih struk*u-ralnih reform in poudarja krivdo vseh konservativcev, ki takim reformam nasprotujejo, da so v prvi vrsti krivi, da se doslej še niso uresničile. Ves tisk pa poudarja da se je v zadnjih časih nagrmadilo preveč podobnih škandalov nistra La Malfe ministru Tremel-loniju in tri Tremellonijeve odgovore La Malfi. Gre za precej mučno in nerodno dopisovanje med republikanskim in socialdemokratskim ministrom spričo desničarskih napadov na La Malfo in desničarskega tolmačenja Tremellonijeve izjave na zasedanju CK PSDI v zvezi s temi napadi. Tremelloni je namreč tedaj dejal, da se napake levega centra, ki So bile storjene v »bližnji in daljni preteklosti ne morejo nanašati samo na politiko moralnih in kulturnih nagnjenj, ki imajo za posledico totalitaristične skrajnosti, temveč se je treba takih napak bati in predvsem tedaj, če imajo obliko gospodarskih napak. Prav te, namreč, vlečejo za seboj politične napake*. Tremelloni je na La Malfovo zahtevo odgovoril v svojem pismu, da »ni manjkalo napak v zaščiti kmetijstva, v politiki potrošnje namesto investicij, v improvizirani davčni politiki* itd Na pohovno zahtevo je Tremelloni ‘ odpisal t,a Malfi, da pri tem'ni mislil na nobene osebe in dodal. »Vsekakor pa si izbij iz glave, da sem jaz Tebe, s katerim so odnosi bili in morajo ostati vedno prijateljski, 'napadal tudi spričo kolegialne odgovornosti, ki smo jo prevzeli nase v tej vladi*. Končno je La Malta v zadnjem pismu poudaril: »Kole- gialna odgovornost veže člane vlade in vsi morajo to odgovornost spoštovati ob enakih pogojih. Vse- kakor pa spričo sedanjega trenutka mislim, da je koristno, če izročimo izmenjavo najinih pisem tisku*. Izmenjava teh pisem ni samo značilna, temveč tudi važna, ker je tudi Saragat govoril o napakah prejšnje vlade in KD še posebej, kar spada med tiste vzroke, zaradi katerih je prišlo do dokončnega sklepa, da Fanfani ne bo več predsednik nove vlade, čeprav bo tudi ta vlada levega centra. Danes Je komunistični senator Mammuccari s svojimi tovariši vložil pismeno vprašanje predsedniku vlade zaradi podražitve sladkorja na debelo in na drobno in ga vprašal, kakšne ukrepe je vlada storila, da bi se sedanji položaj, ki je spričo podražitve nastal, zboljšal in da bi se preprečile spletke z velikimi količinami sladkorja največjih proizvajalcev, kakor tudi nenormalni odnos. ki se je ustvaril med temi proizvajalci in malimi ter srednjimi pridelovalci sladkorne pese. Medministrski odbor za obnovo (CIR) je sklenil danes, da se dovoli uvoz potrebnih količin sladkorja, da bi se zagotovila njegova prodaja potrošnikom po nespremenjenih cenah. Odbor Je u-stanovil tudi ustrezno blagajno, ki bo odstranila razliko med cenami mednarodne ponudbe in cenami v državi. V Genovi se je danes nadaljeval mednarodni mladinski sestanek, na katerem razpravljajo o • demokratičnih obvezah mladincev proti politični indiferentnosti in proti novemu fašizmu*. Grški mladinec, predstavnik organizacije »DAS 114* je prebral brzojavko, ki je vsebovala sporočilo o atentatu na Gregorija Lambraki-sa, podpredsednika Odbora za mir in za mednarodno pomiritev. Zahteval je protestno akcijo proti silam fašističnega revanšizma v Grčiji DelegatB iz Španije in Portugalske pa sta obrazložila borbo mladinskih organizacij proti Francovemu in Salazarjevemu režimu ter zahtevala moralno in politično solidarnost evropskih in svetovnih protifašističnih organizacij. Po govorih delegatov iz Nemčije in Grčije so na sestanku soglasno sprejeli protestno brzojavko spričo atentata na Lam-brakisa. Pie ti na grobu Puccinija n Tor* re del Logo ter spomenik za Adelaide Ristori, ki se nahaja v Čedadu. ANAC za portugalskega režiserja De Souza RIM, 24. — Filmski reiiser De Souza je bil pred kratkim na Portugalskem aretira n. V zvez i s tem je ANAC (Društvo filmskih avtorjev) pošlalo portugalskemu veleposlaniku brzojavko, s katero se zavzema za aretiranega režiserja ter izraža upanje, da bo De Souza kmalu izpuščen, tako da bo lahko zopet v najboljših razmerah opravlja! svoj poklic. Peppino De Filippo navdušil v Parizu PARIZ, 24. — Za drugi italijanski večer v okviru -gledališča narodov- v Parizu je včeraj zvečer nastopil Peppino Dt Filippo s komedijo «Metamorfoza potujočega muzikanta-■ Dvorana -Sarah Bernhardt» je bila popolnoma zasedena in na koncu je bil Peppino De Filippo deležen navdušenega odobravanja; enako njegovi sodelavci' sin Luigi, Nico Pepe, Lidia Mar-tora, Angela Luče. Kongres pisateljev Vzhodne Nemčije BERLIN, 24. —»Vedno bolj tesni odnosi med našimi pisatelji in umetniki na eni strani ter med delavci in kmeti na drugi strani bodo pripomogli k okrepitvi moralne in politične enotnosti prebivalstva naše republike*, izjavlja centralni komite t1 stranke socialistične enotnosti Vzhodne Nemčije v svoji posla-niči kongresu pisateljev Vzhodne Nemčije. Poslanico objavijo danes »Neues Deutschland-, glasilo centralnega komiteja. Na kongresu, ki se je pričel vče- • raj v vzhodnem Berlinu pod predsedstvom pisateljice Anne Seghers, so zbrani delegati društva pisateljev vse NDR. V svoji poslanici namiguje centralni ■: komite na nasprotujoča si mnenja, ki so se pokazala v zadnjih mesecih med stranko in pisatelji Vzhodne Nemčije. »Vsi poskusi razširjanja meščanske ideologije, zatrjuje poslanica, bodo strogo obsojeni in prav tako tudi zmotna tolmačenja u-, metnosffiih del na škodo načel socialističnega realizma-. Kotič-šr. no poziva centralni komite stran•' ke socialistične enotnosti piš#- , telje Vzhodne Nemčije, naj poglobljeno študirajo marksizem-leninizem, da bodo lahko odgovarjali na zahteve časa, in naj ustvarjajo dela višje ravni, -katerih tema naj bo zlasti sreči in prihodnost človeštva-. Od 6. do 9. junija na Bledu IV. jugoslovanski festival jazza Na IV. jugoslovanskem festivalu jazza na Bledu od 6. do 9 junija bodo izvajali najnovejša dela te glasbene zvrsti v ekskluzivnih in manj znanih aranžmajih. Festival bo imel značaj mednarodne revije sodobne glasbe, ker bo na njem sodelovalo poleg 15 domačih ansamblov iz Ljubljane, Zagreba, Beograda, Novega Sada in Sarajeva tudi vej tujih ansamblov iz Avstrije, Italije, Zahodne Nemčije, Poljske in Francije, pričakujejo pa tudi orkestre iz Sovjetske zveze, Madžarske in Češkoslovaške. V okviru festivala bo 10. junija posvetovanje o jazzu, na katerem bodo sodelovali domači in tuji glasbeni zgodovinarji. Z zanimanjem pričakujejo prihod avtorja Zgodovine jazza Joachima Be-rendta in šefa uglednega jazz kvarteta Johna Letvisa, ki bosta imela več predavanj. Odlični pevci v Opatiji na opernem festivalu Letošnji operni festival v Opatiji od 1, julija do 19. avgusta, ki ga organizirata iiOpatijska po-zornicas in Narodno kazalište «Ivan Zajcu z Reke, bo imel vsak ponedeljek na letnem odru pa eno operno predstavo. Izvajali bodo Aido, Madame Butterfly in Tosco, Rigoletta in Othella, Andreja Cheniera ter Era z onega sveta. Da bi zagotovili čimbolj reprezentativne predstave, so a«. gažirali znane soliste, tako Martino Arroyo iz Metropolitanske o-pere, Kena Neateja iz Londona, Elvidio Ferracuti iz Rima, Vladi-mira Ruždjaka, Nado Putar.Oold, Tomislava Neraliča, Gina Bonel-lija, Draga Duiča in druge. Vsako operno predstavo je tani t’ Opatiji gledalo povprečno dve tisoč gledalcev,. predvsem tujU turistov. Velik uspeh Radmile Rakočevič Od 10, do 20. maja je v vzhodnoberlinski državni Operi z velikim uspehom gostovala sopranistka beograjske Opere Radmila Bukočevič. Nastopala je n glavni vlogi v operi sMadam« Butterfly» in ko. Tatjana v «Evgeniju Onjeginu*. Za vse predstave, na katerih je gostovala jugoslovanska umetnica, je bil avditorij z več kot 2000 sedeži razprodan. Vodstvo državne Q-pere je z Bakočevičevo podpisalo pogodb za ponovno gostovanje v letošnjem septembru. PADOVA, 24. — Prof. France-sco Carnelutti, znani odvetnik, ** nahaja v nekem sanatoriju po op* raciji, ki je popolnoma uspel*1 Carnelutti je že precej star. PRIMORSKI dnevnik KOLIKO ČASA BO ŠE ŽIVEL COMMQNWEALTH? Docela poslovna angleška verzija o «tihem umiranju» Commonwealth, ki je zanj in-oljski premier Nehru ob priliki feltel, da predstavlja «čudno *m*s nacij, ki se ohranja edinole na osnovi zavesti o neobstajanju *lyarnih vezi», se nahaja v staji11 »tihega umiranja«. Britanska ylada — bolj zaskrbljena, kot Poroča manchesterski «Guardian», *a trgovino z razvitimi deželami Evrope in Amerike — je že informirala ostale članice skupno-V’» da so se «časi spremenili« in l ?e ie vrednost privilegijev okviru Commomveltha občutno thianjSala. To opozorilo je prišlo pred ne-■avnim, ko so se ministri za trgovino le dežel, članic Common-'',*altha, zbrali v Londonu, da bi *ili stališča, ki bi z njim skup- 0 nastopili na sestanku GATT * Ženevi. Toda namesto, da bi “m v zvezi s Kennedyjevim pred-°£om, da se carinske tarife za j Oj industrijskega blaga zmanj. •Jo na polovico, pokazali pričakano složnost, so si udeleženci Posvetovanja zastavili vprašanje: oliko časa bo še zdržal Commen-J[ealth? Pri tem, kot piše «Daily *r*ld», ni hotel nihče stavili da bo ta trajal več kot pol Commemvealth obstaja že 31 .*'• Njegove članice — Avstrali-*’ Britanija, Gana, Indija, Ja-[oojka, Kanada, Ciper, Malaja, .0Va Zelandija, Nigerija, Paki-*n> Sierra Leone, Tanganjika, '0'Hliiin Hum, „M mn,mn mmimmMmmmumn ^stival v Cannesu je mimo... *Hitlerja poznam!?» filmski festival v Cannesu .je ln*o. Razdeljene so bile tudi ^tirade. Nekateri so nad njimi J^dušeni, drugi nekoliko manj. i 1 vedno. Zato nasvidenje pri-h°dnje leto... ”endar pa še nekaj ob festi-0‘u, ali bolje mimo njega. Bernard Blier je mlad franco-k' reiiser, ki nosi ime po svo-*"i bolj znanem očetu, filmskem Setniku. Blieru ml. je šini-v glavo pametna in poštena j‘sel, da bi napravil filmsko an-et°, kaj mlajša generacija ve o tac*fniu in fašizmu, kaj npr. ve , "‘tlerju. Iz te poštene misli L?e rodil film, ki nosi naslov . ‘tler, connais pas, ali po na-,* uem, kaj je Hitler». Ze j,”1 naslov nam pove, kaj je re-Jj(*er kotel in kaj je v svoji film- 1 anketi ugotovil. In s tem fil-n0ni se je hotel predštaviti tudi S festivalu v Cannesu, Toda iz-jrna komisija je film izločila. j-jSnnrd Blier se ni vdal. Svoj d S* je prenesel v neko manjšo h*rano' da ki ga tu prikazal. j novinarji in kritiki, ki so ,3 *» da bi si film ogledali, so p ‘našli pred zaprtimi vrati. Ia lc‘jQ jim je vstop prepoveda-^ Prišlo je tudi do pretepa, ki rti tako vaien. M važno je, da francoskim ostem film, ki obtožuje, ni #0d°^U' nai ki bil po. |>0“u. če obtožuje kar dvakrat. »i Prk tega bi mogel motiti tudi Ij kreno prijateljstvo» z Bonnom, a *T se tudi neradi spominjajo lavne preteklosti... Velika Britanija je bolj zainteresirana pri trgovini z razvitimi deželami Evrope in Amerike - Nasvet članicam Commonivealtha, naj za svoje blago poiščejo druga tržišča Trinidad, Uganda in Cejlon — so povsem neodvisne in svobodne dežele, z docela različnimi potmi v pogledu njihovega notranjega razvoja. Razmetane po vseh kontinentih, so nekoč bile »biseri v kroni ogromnega kolonialnega imperija, proti kateremu so leta vodile ogorčene boje. Čeprav se te dežele danes v mednarodnih sporih pogosto nahajajo na docela nasprotnih straneh, so vendar med sabo povezane s številnimi skupnimi interesi in privilegiji. Gre predvsem za gospodarske koristi in olajšave. Vendar so tudi na področju diplomatskih odnosov možni določeni stiki in posvetovanja: namesto veleposlanikov, namreč, članice Commonvvealtha medseboj-no izmenjujejo visoke komisarje, ki uživajo privilegiran položaj. Vtem ko morajo veleposlaniki ostalih dežel na primer, kateri si bodi državni ustanovi predhodno najaviti svoj obisk, pa lahko visoki komisar brez tega kadarkoli potrka na vrata slehernega britanskega ministrstva. V resnici posvečajo največjo pozornost carinskim olajšavam. Številni proizvodi iz Kanade, Indije ali Avstralije se na primer na britanskem tržišču lahko plasirajo lažje od istih proizvodov dežel, ki niso članice Commenwealtha, zakaj proizvodi te skupnosti so ocarinjeni nižje ali pa se sploh ne ocarinijo. Isto velja za britansko blago v ostalih deželah Commenwealtha, oziroma za vso izmenjavo med deželami članicami. Poleg tega obstajajo še številne- druge olajšave v transportu, poštno-telegrafskem prometu, celo v pogledu vpisa na univer - i j;| ga blaga za polovico. Pred nedavnim 10 Angleži na sestanku Evropskega združenja za svobodno trgovino (EFTA) u. speli celo izbojevati sporazum, po katerem bodo do konca leta 1963 vse carine na promet industrijskih proizvodov med člani združenja povsem odpravljene. To predstavlja, kot pravijo Britanci, dokajšnjo njihovo zmago, čeprav so zanjo morali plačati precejšnjo ceno, To — pa še vse, kar bo nastopilo kot posledica zmanjšanja carinskih tarif med Britanijo ter ostalimi deželami izven Commen. vvealtha — praktično pomeni odpravo carinskih privilegijev, ki so jih doslej uživale članice Commonvvealtha. Britanci to odkrito priznavajo In obenem svetujejo ostalim članicam, naj za svoje blago poiščejo druga tržišča. Načelno je politika, ki uradno teži za ustvaritvijo svetovnega »od- prtega tržišča«, se pravi za odpravo pregraj v trgovini, pravilna. Vendar je v posameznostih vse odvisno od tega, kako se bo ta politika izvajala in v kakšni meri bo deželam v razvoju omogočila boljši plasma njihovega blaga. . Zaradi tega so ostale dežele, članice Commenvvealtha, vznemir. jene, vtem ko Angleži — ki so še pred nekaj meseci, med pogajanji za vstop v Skupno tržišče, vztrajali pri garancijah v prid Commonvvealtha — zdaj že govore o »tihem umiranju skupnosti in njenih privilegijev«. To »umiranje« verjetno ne bodo spremljali večji krči, vendar bo-do nerazvite dežele Commenvvealtha postavljene pred dokaj težka vprašanja, ki bi jih bilo moč uspešno rešiti samo v okviru nekega splošnega svetovnega sporazuma o trgovinski izmenjavi. Tolminska korita so lepa turistična točka v bližini Tolmina. Tu sedaj grade parkirni prostor, da se bo moglo z vozili prav do Soče (Foto E. Selhaus) iu ......imiu...""""""i"""""""i"i'ui'i'i>iiiii Polna ponosa, radosti, obetov, Tebi posvečamo misli, ljubezen. Kipi naj nam duša vične hvaležnosti, čustva iskrena, srca naj zvesta nam bodo; In ti, bog naših krdel, bog naš oče. Varuj našo Afrikof» H; ja vrgla na trg 78.598 osebnih Hi nvtomdbilov, lani pa žd 263.000. H| Kgr se tovornjakov tiče, imamo v: pa sledeče razmerje: 1959-177.500, iii lani 718.000. To se pravi, da se H; je celotna proizvodnja avtomo-iii bilov v štirih letih povečala od ■ji 262.000 na 981.000. Veliko večja ]H te proizvodnja motornih koles, iii Leta 1959, so proizvedli nekaj ::: nad mijijpn. motornih koles in •ji triciklov, lani pa nekaj nad dva ::: milijona in pol. Iz tega sledi, da ::: so v štirih letih prišli od 1.300.000 jjj vseh motornih vozil na 3 mili-d jone in pol v lanskem letu. Značilnost japonske proizvodnje pa je v tem, da se proizvodnja avtomobilov naglo veča, do-čim se ne veča s tolikšno naglico proizvodnja motornih koles. Razlog je v tem, da se na •Japonskem življenjska raven dviga, kajti pred štirimi leti je žava, vendar pa je večja od Italije, šteje pa nad 90 milijonov prebivalcev. Je torej gosto naseljena in je potemtakem možnost razširitve prometa veliko večja kot v Italiji. Toda če se mi jezimo na naše pomanjkljive ceste, ki ne morejo več zdržati tolikšnega števila vozil, so Japonci še na slabšem, kajti vsa japonska cestna mreža, ki more1 sprejeti avtomobilski promet, merj komaj 150.000 km. Na teh cestajl pa kroži že danes okoli , ima komaj 356 kub. om kubatu- ,l|>,llllllllllll||||l|,l|l|||l|||||||||„|,||||l|„|||llllll|ll|l,ll,lll|l|allll||ll||l|ll|l|lll||l||llllllllll|||||,||||||||||||||||||||||||||n|||||||M|tf)H|r|||)) ŽIVIN0ZDRA VN1K SVETUJE IN POJASNJUJE Hako ravnam«, ko se žival M®*®........ži!»»H»IHiaHJ5HmfHHtHmi!llHI!l!!5aimHiHmHl!Hl|imii;!lJliHHHHm!HH!!H!!H!!:ii!5:=S cfiw!žooT™S dohodka! lani pa se je letni dohodek dVi- strlja je mlada, zelo mlada, hkrati pa tako živa, da pravijo zanjo, da je — eksplozivna. Nekaj številk: Od leta 1959 do konca lanskega leta se je proizvodnja osebnih avtomobilov več kot potrojila, proizvodnja tovornjakov in avtobusov se je povečala za štirikrat, proizvodnja motornih koles pa za 2,5 — krat. Odstotno merilo pa včasih ne Kadar koli se je doslej govorilo o avtomobilskih velikanih, so se vedno omenjale ZDA. Precej za njimi so prišle kot avtomobilski velikani Velika Britanija, Zahodna Nemčija, Francija in Italija, Ne bo pa dolgo, ko se bo v to ozko družbo vključila tudi Japonska. Tako vsaj nakazujejo številke. Japonska avtomobilska indu- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIHHIIH rani H0*‘ naši domači živini opaža-v«čkrat rane, ki so jih naše živali zadobile na naj-lahejše načine. Zato smatra-,5 aa potrebno, da nase živino-lav Povšimo nekoliko, kako naj J^jo z ranjeno živaljo, ikjne so zevajoče, krvaveče polžke s prekinitvijo površinskih s:,tkiv- Pri tem so še naj. itij,?*‘at prizadeti koža, podkožje, *n sluznice s krvnimi ob- ■l,;•* in živci. Po svojem izvoru ? 'kujemo; tnv Vseke in vreze, ki jih je iztočil kak oster predmet, npr. Vt’r,a. nož, črepinje ali slično, 'kort* 'n vse*t' imajo malo po-i)e <'°vane ostre robove. Ce ra-&!■, n'So pregloboke in se niso Sadile, se kmalu zacelijo. >[j' Ogrize in vbode od žebljev, n sličnega. Take rane ima.io ‘l>h8rne’ ve^ a" mani raztrgane k(.e°v® ter se zelo redko celijo 3* gnojenja. »tj. Zmečkanine, ki nastanejo pri »|j Cu s kakim topim orodjem tt), Pr> padcu. Imajo razcefrane, tij|)r'v>čene robove. Pri takih ra-H, se lahko pojavi počasno od-H| ®hje, če jih ne zdravimo pra- | ce, vezi in kite, ter prodorne ra-■ ne, ki segajo v telesne votline, sklepe itd. Poznamo tudi sveže ;n zastarele, čiste in onečiščene rane. Pri vsaki rani opažamo tri značilne znake. Namreč, da rana zeva, krvavi in povzroča živali bolečine. Poznamo krvavitve iz žil odvodnic, dovodnic, lasnic in iz notranjih organov. Krvavitve iz žil odvodnic povzročajo poškodbe njihovih sten. Pri tem je kri živordeče barve in brizga v sunkovitem curku. Krvavitev te vrste je najbolj nevarna, ker telo izgubi velike količine krvi. Za krvavitev iz dovodnic je značilno. da teče kri enakomerno in da je temnordeče barve. Krvavitve iz lasnic nastanejo pri ogre-botinah in površinskih ranicah na koži ali sluznici, a parenhi-matozne pri poškodbah parenhi-matoznih organov (jetra, vranica, ledvice itd.). V začetku prihaja bolečina od poškodovanih živcev, pozneje pa 1 Streh j ^ drobcev bomb, granat itd. Ine rane od krogel iz s; j • — — „— -- t|v'Vsreboline, ki nastanejo pri in*"1 in največkrat takrat, ka-lli *1 odrgnejo kožo ob kaki Sl ki so slabo se ce- ali žeblju v steni ati pre-Razjede, l|. rane na koži in sluznicah. I* iaUejo pa tudi brez mehanič- Boškodbe zaradi okužbe. iv razlikujemo povr-rane s poškodbo kože in (j, °*nega tkiva, globoke rane, <0 poškodovane tudi miši- od vnetja, če se je rana prisad i-la. Rane na koži in sluznici so bolj boleče od onih v mišičevju, na kitah in hrustancih. Zmečkane rane so bolj boleče od vreznih. Rane v sklepih, na vezeh, kitah in deloma tudi mišicah kakor tudi poškodbe mehkih delov kopita povzročajo zmanjšanje delov, ne sposobnosti poškodovane noge, kar se izraža s šepanjem, Bane v gobcu, na jeziku ali v žralu povzročajo, da živali težje jemljejo hrano ali sploh ne morejo žreti. Rane in vnetja na vimenu krav ne dopuščajo normalne molže, teleta s sesanjem povzro-čajo kravi bolečine, kar občutno vpliva na mlečnost krav, a tudi na zdravje telička, Zaradi globokih ali večjih ran žival lahko izkrvavi, če krvavitve pravočasno ne ustavimo. Splošno se smatra žival za izgubljeno, če je izgubila v kratkem času okoli 40 odst. vse krvi (več kot eno dobro tretjino). Pri konju znaša povprečna količina krvi eno petnajstino vse telesne teže. Tako dobimo pri polnokrvnih ali polkrvnih konjih, pri popolni izkrvavitvi iz odvodnice 28 do 36 litrov krvi pri povprečni teži 450 kg, a pri težkih hladnokrvnih konjih komaj 22 do 28 litrov pri povprečni teži 500 kg. Goveda imajo razmeroma manj krvi (eno dvajsetino celotne telesne teže), še manj pa prašiči. Močno krvavečim živalim mora-mo čimprej ustaviti kri. To dosežemo z mehaničnim pritiskom na krvava obtožila in krvaveča tkiva, z vložkom številne gaze in povojem ali s podvezovanjem o-končin iznad ranjenega mesta z močno gumasto cevjo ali trakom. Kri ustavljamo tudi s polaganjem ledu ali snega v vreči na ranjeno mesto. Se najboljša rešitev pa je podvezati s sterilno svilo ali nitjo krvavečo žilo s pomočjo pincete. (Nadaljevanje sledi) Dr. D. R. ................................................................... ......................................................... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ob priliki neke poklicne preizkušnje, vam bodo v pomoč ugodne okoliščine. Iskrenost nekega prijateljstva vam bo okrepila samozaupanje. BIK (od 21,4. do 20.5.) Dokazali boste svoj pogum, toda pri tem ne bodite neprevidni. Ganila vas bodo iskrena čustva drage osebe. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Napravili boste obračun svojih vloženih naporov. Pokažite več razumevanja za ljubljeno osebo. RAK (Od 23.6. do 22.7.) Dobri Iz-gledi v vseh špekulativnih poslih. S svojim optimizmom in dobro voljo sl boste pridobili novih prijateljev LEV (Od 23.7. do 22.8.) Dosegli boste velik finančnih uspeh. Skušajte biti manj pozabljivi. Sklenili HOROSKOP boste velik finančni uspeh. Sku-osebo. DEVICA (od 23.8. do 22.».) Z objektivnim presojanjem vam bo uspe lo zaključiti posel, ki se je ie zdel izgubljen. Srečne ure v družini TEHTNICA (od 23,9, do 23.10.) Pri dobili sl boste nove poslovne zaveznike, kar bo povečalo vaš optimizem. Odlično razpoloženje na neki domači zabavi. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ustvarjeni bodo vsi pogoji, da bi mogli dokazati svoj organizacijski smisel. Ogibajte se političnih razgovorov. STRELEC (od 23 11. do 20.12.) Sku. Sajte natančneje ugotoviti rezultat« nekega posla, ki ste nanj že pozabili. Kdor Še ni zaročen, naj to »tori. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ce se želite rešiti neke nesposobne osebe, napravite to kar najbolj diplo-matično. Kratkotrajen spot v družinskem krogu. VODNAR (od 21,1. do 19.2.) Neko potovanje bo pospešilo zaključek zelo ugodnega posla. Posvetite več pozornosti svojim moralnim težnjam. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Sklenili boste sporazum z neko zelo vplivno o-sebo. Pokazali boste več zanimanja za notranje potrebe ljubljene osebe. gnil ha 200.000 na prebivalca. To so seveda še zelo nizke številke. Zato pa je hkfati znano, da je japonski človea — seveda, po sili razmer — zelo skromen. Toda kljub njegovi skromnosti bi si ne mogli misliti, da bi mogel s tako skromnimi dohodki priti do avtomobila. Posredno nam o tem govore tudi številke glede proizvodnje osebnih in tovornih avtomobilov. Številke nam povedo namreč, da pride na dva in pol tovorna avtomobila komaj po eno osebno vozilo, iz česar logična sledi, da nakupujejo veliko vozil podjetja, k' pač potrebujejo veliko tovornjakov,. dočlm je osebnih vozil veliko manj, ker je pač kupna nsoč nizka. Toda posebna značilnost Japonske je tudi ta, da Podjetja in'ustanove ne kupujejo le tovorna vozila, pač pa tudi osebna vozila, za svoje uslužbence in nameščence, tako da so dejansko osebna vozila razmeroma redka, komaj kakih 34 odstotkov, kar jih kroži po japonskih cestah. Metbda, da podjetja in ustanove kupujejo vozila za svoje nameščence in tudi delavce, ima svojo preteklost. Pred desetimi leti je bilo na Japonskem osebno vozilo redkost. Zato pa je bilo že tedaj veliko motornih koles, kajti podjetja so nakupovala motorna vozila za svoje nameščence in delavce in po japonskih cestah je krožilo na milijone motornih koles, ki bi si jih tedaj delavec" in povprečen Japonec sam ne mogel kupiti. Kaže, in prej smo to tudi omenili, da se življenjska raven dviga m z dveh koles začenjajo Japonci prestopati počasi na štiri kolesa. Od tod nagel porast proizvodnje osebnih avtomobilov, ki so za posameznika še vedno malo manj kot nedostopna, ki pa iih podjetja kupujejo na veliko, kajti malo gre japonske avtomobilske proizvodnje v tujino. Ce se je proizvodnja avtomobilov (osebnih in tovornih) v ■adnjih štirih letih tako naglo dvignila, kaže da se bo ta nagel razvoj nadaljeval in kmalu bo Japonska med velikimi imeni avtomobilskih proizvajalcev. Pri tem pa bosta Japonska kot država in Japonec kot vozač naletela na zelo veliko oviro. Japonska zemljepisno ni velika dr-- 9 milijonov tovornjakov, osebnih avtomobilov, triciklov in motornih koles. Potemtakem je logično, da so ceste polne in prepolne in posledica tega je, da znaša povprečna brzina na japonskih cestah komaj 40 km na urq in le v redkih primerih moremo računati na 80 km na uro, ki pa je hkrati najvišja dovoljena brzina na Japonskem. Kako pa bo čez leto, dve? Ko že govorimo o tem naglem napredku japonske avtomobilske industrije, si oglejmo tudi imena podjetij, ki so se tako naglo razvila. Pravzaprav imajo na Japonskem veliko tovrstnih podjetij, vendar spadajo med najmočnejša «Toyota», «Nisan», »Tokio«, Togyo», »Isuzu«, «Dajhad-su», Mitsubiši Nipon« in »Prince«. Zdi se pa, da so ta podjetja ustvarila nekakšen neuraden koncern. Dejstvo je namreč, da vsako izmed teh podjetij izdeluje vozilo odnosno vozila, ki niso konkurenčna podobnim vo- zilom drugih podjetij. So tudi avtomobili z enako ali približno kubaturo, ki pa imajo take posebnosti, da tudi vozilo enake ku-bature ne more konkurirati drugemu vozilu z enako močjo in to ali zaradi svojega večjega razkošja ali pa iz drugih toda konkretnih razlogov. Najbolj ekonomično vozilo, ki je hkrati v proizvodnji na prvem mestu, je vozilo, ki ga izdelujeta »Subaru«,.in »Mazda« in re. Je to skrajho ekonomično vozilo, po svoji zamisli skromnejše od našega «Fiat 500». Ni daleč od tega niti 423 kubični avtomobilček, ki ga izdeluje že o-menjeno podjetje »»Subaru«. I-majo pa Japonci tudi vogila z '200 kub. cm. Značilnost japonskih utilitarnih vozil pa je ta, da razvijejo razmeroma velike brzine, ki se bližajo 100 km na uro, pa čeprav so hkrati na račun zelo slabih cest japonska vozila razmeroma težja in kompaktnejša in zato tudi trajnejša od podobnih vozil evropske proizvodnje. Zdi se pa, da so se japonske oblasti zavedle, da «booma» avtomobilske industrije ne bodo mogle zavreti. Zato so se lotile širokopoteznih načrtov posodobljenja cest. Ker so Japonci znani, da se vsakega načrta lotijo s svojo značilno trdoživostjo, je možno, da v razmeroma krajši dobi nadoknadijo to, kar so zamudili. m Radio Trst A 7.00: Koledar: 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih; 11.45: Vrtiljak; 12.00: Po širnem svetu; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 14.40: Betty Jur kovi« in Majda Sept; 15.00: Mali koncert; 15.30: «Ivanova dogodivščina«. Leonida Andrejeva; 16.25: Pianistka Elvia Merlo; 17.00: Znani motivi; 17.20: Vatikanski koncil; 17.30: Lahka glasba; 18.00: Sodob na slovenščina; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Jazz panorama; 19.00: Družinski obzornik; 19.15: Ital. popevke; 20.00: Športna tribuna; 20.45: »Koroški akademski oktet«; 21.00: Va bilo na ples: 22.00: Schubert: Simfonija St. 4; 22.30: Godalni orke- stri; 23.00: Motivi Buddyja Breg-mana. 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Opereta, kolikšna strast; 13.35: Eno uro v diskoteki; 13.30: skladbe za harfo; 14.40: Dantejev: »Pekel«. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7,00: Prenos RL; 7.15; Glasba za dobro Jutro; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13,40: Popevke In ritmi; 14.30: Zabavna glasba; 15.30: Valčki in polke; 16.00: Izbrali ste; 16,30: Dogodki in odmevi; 16.45: Album klaskov; 17,00: Srečanje med notami; 17.40: Jazzovski koktajl; 18.00: Prenos RL; 19,00: Poje Jolanda Rossini 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba ; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20-Jutranja glasba; 8.35; Strani Iz albuma; 9.05: Lahka glasba; 9,50: Operna antologija; 10.30: Sola; SOBOTA, 25. MAJA 1963 11.00: Glro d'ltalia; 11.30: Koncert; 13.15: Giro dTtalia; 13.30: Vsakdanji motivi; 13.55: Glro dTtalia; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Likovna umetnost; 15.30: Ital. pesmi; 15 45: Jutrišnji šport; 16.00: Oddaja za bolnike; 16.30: Operna glasba; 17.25: Izžrebanje loterije; 17.30: Schumannove klavirske skladbe; 20.35: A. Valdarmini: »Nepotr-pežljlvost«; 21.20: Ital. pesmi; 22.00: Čustveni Flaubert; 22.30: Plesni glasba. II. program 8.00- Jutranja glasba; 8.35: Poje Lucia Alfieri ;■ 9.00: Ital. pentagram; 9.35: Varietejski program; 10.40: Za glas In orkester; 11.00: Vesela glasba: 12.00: Orkestri; 14.00: Pevci; 15.15: Najnovejše plošče; 15.35: Koncert v miniaturi; 16.00: Giro dTtalia; 17.15: Plesna glasba; 18.35: Otvoritev mediteranskega velesejma; 19.00: Vaši izbranci; 19.50: Giro dTtalia; 20.00: Kotiček v večeru; 20.35: Operna glasba; 21,35: Pesmi za Evropo (Jugoslavija, Švedska, Franclja). III. program 18.30: Gospodarske rubrike; 18.40: Prejeli smo; 19.00: P. Marcello; 19.15: Španska kultura; 19.30: Vsa kovečem: koncert: 20.30: Revija revij; 20.40: Scarlatti in Vivaldi: 21.20: Mala antologija: 21.30: Koncert. Presenetljiuo je visoko število kmgarn, ki jih človek sreča a Izraelu. Glede na to ni čudno, če prištevajo Izraelce med največje ljubitelje knjig. I ržkone o nobeni deželi, tudi ne v onih z zelo visoko kulturno ravnijo, ni opaziti tolikšne žeje po znanju in kulturnem razvoju kot jo kažejo pripadniki tega ljudstva. Statistični podatki v kar najbolj natančni obliki niso vedno možni, vendar nam tudi približne številke lahko dovolj jasno prikažejo tozadevno sliko. Dvipa-jo se v naravnost vrtoglave višine, skoraj dva in pol milijona tiskanih in prodanih knjig n« leto. Število onih pa, ki prihajajo iz inozemstva (ameriške, angleške, nemške, španske, francoske, redkeje italijanske), se vrti okrog treh milijonov in pol letno. Na osnovi tega je moč ugotoviti, da pridejo povprečno na vsakega Izraelca po tri knjiga, če vzamemo v poštev tudi novorojenčke. Najlepšo sliko pa bi st mopel človek ustvariti o ljubezni Izraelcev do knjig in branja, če bi mu bila dana priložnost, da bi prisostvoval «Mednarodnemu sejmu knjtpe«, ki se je pred mesecem dni vršil v Jeruzalemu. Otvoritvena svečanost se je vršila v velikem avditoriju, komaj dograjeni dvorani s tremi tisoči sedežev. Bila je to dolpočasna svečanost, kot so vse podobne. Vendar je vseh tri tisoč sedežev bito zasedenih in vsi prisotni so tiho ter zbrano sledili besedam obeh govornikov, fci sta bila nastopita. Brez najmanjšega znaka nestrpnosti. Po končanem uradnem delu svečanosti, so si vsi z velikim zanimanjem ogledali razstavljene knjige. Nasploh si ja razstavo ogledalo nad 30 tisoč oseb. Ob njenem zaključku pa so knjigarnarji odkupili prav vsa knjige. Do pred nekaj lati je posebno mladina kazala dokajšen prezir do vsega, kar se je nahajalo izven izraelskih meja, torej tudi do tuje kulture. Bila je to posledica nekega do skrajnosti privedenega nacionalizma, ki ni prihajal do izraza samo na političnem, marveč tudi vseh ostalih področjih. Danes, ko se jim zdi, da so si bili ustvarili dokajšnjo trdnost tako znotraj Icot zunaj, je la nacionalizem vsaj na področju kulture popustil. Bržkone so razumeli, da bi utegnil takšen kul-turm izolacionizem, povezan z določeno nacionalno samoljub-nostjo, postati njim samim nevaren, ker bi jih pač nujno *■ tesnil v tako ozke meje razvojnih možnosti, da bi jim bil onemogočen sleherni obsežnejši razmah. Ljudje pa čedalje bolj kažejo, da si žele čim širših kulturnih obzorij. Pred kratkim je Izrael obiskala skupina predstavnikov francoskega gledališča, ki jih je vodil Jonesco. In izredno zanimivo ja bilo, kako so ob tej priliki pripadniki kibucev, ki jih je bila skupina obiskala, v trenutku pustili vsa svoja dela, da bi se v naglici preoblekli ter se peš, na kolesu ali z avtobusom odpravili do bližnjega gledališča, kjer je Jonesco imel predavati o modernem teatru. Slovenija 4,00: Dobro jutro; o.30: Napotki za turiste; 8.05: Poštarček; 8.35: Med mladimi jug. skladatelji; 8 55: Radijska šola; 9.25: Pogled z ljubljanskega gradu; 9.40: Pihalni orkester LM; 10.15: B. Arnič; Pesem planin; 10.35: Glasbena ned Igra: 10.40: Seznanite se s Parker-Jevimi; 10.55: Nova popevka; 11.00: Pozor, nimaš prednosti; 12,15: Simoniti: Kolednica mladinskih brigad; 12.30: Dubravka Tomšič ln Igor Ozim; 13.15: Obvestila: 1330: V vedrem ritmu; 14.05: Slavenskl: Kantata mladosti; 14.20: V tričetrtinskem taktu;; 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Za oddih In razvedrilo; 15.40: Zborovske pesmi; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Gremo v kino; 17.50: Z lokom po strunah; 18.00: Aktualnosti; 18.10: Vilma Bukovec in Jože Gostič" 18.45: Okno v svet; 19.15: Glasbene razglednice; 20.00: Sončna ura; 21,15: Revija zabavnih melodij; 22,15: Oddaja za izseljence; 23.05: Vesele in poskočne. Ital. tehviiija 8.30, 12.15 In 14.15; Sola; 16.00: Giro dTtalia; 18,00: Program za najmlajše; 19.00: Dnevnik; 19.20: Oddaja za delavce; 19.45: Sedem dni v parlamentu; 20.10: Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: M Marche-sl: »Gospod srednjih letu: 22 20: Slovstvo in umetnost; 23 20: TV dnevnik. DRUGI KANAL 21.05: Dnevnik: 21.15: »La flera del sognl«; 22.20: Zgodba M*ry- lin Monroe; 23.10: Španski balet; 23.55: Športne vesti. Jug. televizija 16.00: »Zlati čeveljčki« — otroška oddaja; 16.30: Reportaža o štafeti mladosti; 17.00: Svečanost v počastitev dneva mladosti; 11.00: Poročila; 18.05: »Otroci pojo 1963»; 19.00: Srečanje • z mladimi; 19 30-TV obzornik; 19.45: Propagandna oddaja; 20.00: TV dnevnik; 20.30: »Sončna ura« — zabavno glasbena oddaja: 22.00: S kamero po svetu — reportaža; 22.30: Zgodba z» odrasle iz serija Interpol; 23.00-Poročila. PRIMORSKI DNEVNIK — '4 — 25. maja 1063 Vreme včeraj: najvlšja temperatura 22.8, najnižja 14.7, «b 19. tiri 20.6; vlage 68 odst., »rftni ..tlik 1014.5 narašča, veter S. I»n »vefozahod-uik. nebo 9/10 baopfačerto, morje skoraj mirno, temperatura morja #17.8. Tržaški dj^fnik Danes, SOBOTA, 25. maja Na Naško Sonce vzide ob 4.25 im zatone ob 19.39, Dolžra dneva 5.14. Lun vzide ob 6|§9 in . Jutri, NEDELJA, 26. maja Luna_ zatone ob 3jh19 SESTANEK UPORABNIKOV PRISTANIŠČA IN PRERSIAVNIKOV TRG. ZBORNICE Na trgovinski zbornici so razpravljali o posledicah zvišanja pristaniških tarif Po sodbi strokovnjakov se bodo pristaniške usluge Javnih skladišč povečale za 41 odstotkov - Odločen protest na vlado v Rimu? Včeraj so se na sedežu tržaške žena. Z vladne strani se čujejo trgovinske zbornice sestali koristniki tržaškega pristanišča in vodilni predstavniki trgovinske zbornice. Sestanku je predsedoval predsednik zbornice dr. Caidassi in so na njem razpravljali o posledicah zvišanja tarif Javnih skladišč, ki bodo stopile v veljavo 1. junija. O sestanku ni bilo izdano nobeno uradno sporočilo, odnosno gre za sestanek, na katerem so celotno vprašanje predvsem podrobno proučili in razpravljali o predlogih za njegovo reševanje, Niso pa sprejeli dokončnih sklepov. Na vsak način pa so na sestanku odločno protestirali proti zvišanju pristaniških tarif, saj gre ' za ukrep, ki bo prizadel celotno .pristaniško dejavnost. Zvišanje je zelo občutno in gre od 20 do 50 odstotkov, povprečno pa računajo strokovnjaki, da se bodo cene pristaniških uslug povišale za 41 odstotkov. Zato se tudi govori o odločnih ukrepih, ki naj jih sprejme zbornica in o odločnih protestih, ki jih menda nameravajo nasloviti na vlado v Rimu. Javna skladišča so bila prisi-1 ljena zvišati tarife, ker z razpoložljivimi sredstvi ne morejo kriti deficita svojega proračuna. Celotni pristaniški sistem je namreč enoten za vso državo in ne upošteva dejstva, da gre pri vseh ostalih pristaniščih, z izjemo Trsta, za domač promet in da na primer industrija Milana in Turina nima drugega izhoda ra morje kot Genovo in je prisiljena izvažati samo skozi to pristanišče. Logično je, da v tem pristanišču lahko postavijo pristaniške tarife, kot to odgovarja dejanskim stroškom. Drugačen pa Je primer Trsta, kjer sestavlja okoli 80 odstotkov celotnega prometa dejansko tranzit, za katerega pa se je treba boriti v ostri mednarodni konkurenci. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da tranzit ne prinaša samo neposrednih zaslužkov pristanišču, temveč da je izredno pomembna valutna postavka, ki zanima tako pomorstvo, kot železniške zveze in končno relativno celo v manjši meri pristaniške u-sluge. Prav Trst pa zato predstavlja izredno pomembno valutno postavko, saj gredo valutni zaslužki v desetine milijard lir. Celotna dejavnost povezana s tranzitom je zaradi novih tarif tržaškega pristanišča resno ogro- trditve, da bo ogrožen predvsem promet z masovnim blagom, kjer v večji meri vpliva cena pristaniških uslug, medtem ko je pri prometu z dragocenejšim blagom cena pristaniških uslug manj pomembna in je važnejši faktor kvaliteta, brzina, solidnost itd. pristaniških uslug. Te trditve so samo delno točne, saj gre za kompleksen promet in ista ladja pripelje ali odpelje določene količine tovora raznih zvrsti. Negativne posledice obstoječih pristaniških tarif so se že pokazale, saj je v zadnjih mesecih skoraj izginil iz pristanišča promet s CSSR, ki je v zadnjih letih predstavljal bistveno postavko tako glede obsega prepeljanega blaga kot glede valutnih dohodkov. Logično je, da bo z novimi višjimi tarifami ta promet še padel, kot se bo to zgodilo glede prometa Madžarske in Av- strije. Zaskrbljenost gospodarskih krogov glede usode tržaškega pristanišča je torej povsem upravičena in je tudi razumljivo, da se zahtevajo takojšnji učinkoviti u-krepi. V nedeljo na Proseku počastitev talcev Prose.ški enotni odbor Zveze partizanov Tržaškega ozemlja in ANPI bo priredil v nedeljo, 26. t.m. ob 11. uri dopoldne na Proseku, ob cesti, ki pelje proti postaji, spominsko svečanost ob 19. obletnici mu-čeniške smrti talcev, ki so jih obesili nacistični okupatorji. Predstavniki partizanskih organizacij bodo imeli priložnostne go- vore s polaganjem vencev k spomeniku . Prekinitev stavke v livarni Tovarne strojev Včeraj se je začasno prekinila sindikalna akcija delavcev livarne Tovarne strojev Sv. Andreja, ki je trajala več tednov. Prekinitev je v zvezi z obljubo vsedržavnega vodstva Intersinda. da bodo na sestanku, ki bo 4. junija v Trstu, in na katerem bodo razpravljali o številnih vprašanjih CRDA, obravnavali tudi zahteve delavcev livarne Tovarne strojev. Tega sestanka se bodo udeležili vsedržavni in tržaški sindikalni predstavniki, predstavniki vsedržavnega in tržaškega Intersinda ter predstavniki CRDA. PO SKLEPU TRŽAŠKEGA POKRAJINSKEGA Tržaška |)okr&jiiia bo vstopila v Skupnost« .jadranskih pristanišč Na prihodnii seji bo tržaški občinski sirot razpravljal in glasoval o novem statutu te skupnosti Na zadnji seji tržaškega pokrajinskega sveta so svetovalci soglasno odobrili sklep o vstopu tržaške pokrajine v Skupnost jadranskih pristanišč. Na prihodnji seji sveta pa bodo svetovalci razpravljali in glasovali o novem statutu te skupnosti. Skupnost jadranskih pristanišč je bila ustanovljena v Benetkah 18. julija leta 1955. Skupnost so ustanovile občine Trsta, ’ Benetk, Ravenne, Ancone, Barija, Brin-disija in Barlette. Namen skupnosti je bil, da se zavzema za o-krepitev tradicionalnih pomorskih prog družb PIN, kakor tudi, da se doseže bolj pravično razdelitev pomorskih prog med Tirenskim in Jadranskim morjem. Kasneje je v skupnost pristopilo tudi mesto Pescara. Na sestanku, ki ga je imela skupnost 25. decembra 1965 v Bariju, je bila ustanovljena komi. • sija za študij in dokumentacijo, j ki je imela nalogo, da pripravi potrebno gradivo, da bo skupnost sti, ki je bila 5. februarja letos lahko vršila svoje delovanje na v Benetkah osnovi svoje dokaznega materiala. Do sedaj skupnost ni imela svojega rednega statuta, *ki naj bi ga odobrili občinski sveti, ampak je delovala na' osnovi dogovor- je delovala na’ osnovi dogovorjene sheme iz leta 1956, ki pa ni popolnoma zadovoljila članov, kateri so neprenehno zahtevali, da se sestavi redni statut, ki naj bi imel tudi juridično veljavnost. Stara shema statuta je omejevala članstvo sveta skupnosti samo na župane mest članic. Predsednik sveta je bil beneški župan. Sedež skupnosti in sedež komisije za študij in dokumentacijo je bil prav tako v Benetkah. Predpisi o finančni plati pa so bili nepopolni. Novi statut Skupnosti jadranskih pristanišč, ki ga bo župan dr. Franzil predložil v diskusijo in odobritev občinskemu svetu, je bil sprejet. na seji sveta skupno- li»iiiiiiiirtii!Mi*limilmimilimiiim!MimiiminiiiMiiimMnimnmiH!iiiniiimilHililiil!iiilinmmiimiiniinillltimimiHmmi*mmmimiiiMiiimiitliiHinliMln ..................mumiiiiiiiiiiiHliinminililiimuOl iinOMniunimilllmiiiiiiniiiim NA SEDEŽU ZDRUŽENJA INDUSTRIJCEV Danes sestanek o odpustih v podjetju Crane - Orion Sindikalni predstavniki bodo zahtevali preklic napovedanih odpustov, ker niso upravičeni FICJM-CGIL sporoča, da bo da- jetja na dnevnem redu že^ precej ob 15. tiri na sedežu Združe. nes ol nja industrijcev prvi sestanek med predstavniki podjetja Crane-Orion in sindikalnimi predstavniki v zvezi z napovedanimi odpusti v omenjenem podjetju. Kot smo že poročali, je ravnateljstvo podjetja sporočilo, da bo odpustilo 100 uslužbencev, in sicer 85 delavcev in 15 uradnikov. S temi odpusti naj bi v -podjetju Crane-Orion popolnoma prenehala z o-bratovanjem livarna, odpremni oddelek naj bi zmanjšal svoje delovanje, kakor tudi naj bi zmanjšali svoje delovanje nekateri drugi pomožni oddelki. Na današnjem sestanku bodo sindikalni predstavniki zahtevali, da ravnateljstvo podjetja prekliče napovedane odpuste, ker niso utemeljeni, saj je imela tovarna doslej vedno dovolj naročil in tudi v zadnjih mesecih ni bilo opaziti nobenega pomanjkanja dela. Sicer pa je vprašanje tega pod- .................................... Z ZADNJE SEJE MILJSKEGA OBČINSKEGA SVETA Predvideno zvišanje tarif občinskega podjetja ACNA časa. Podjetje je začelo delovati v industrijskem pristanišču pod imenom Orion v zelo omejenem obsegu. Kmalu pa se je pokazalo, (ja so njegovi proizvodi (varovalke) zelo iskani na domačem in tujem trgu. Zato so podjetje o-krepili in začeli izdelovati proizvode po integralnem ciklusu, kar jim je omogočilo, da so lahko vzdržali konkurenco zlasti tistih sorodnih italijanskih in tujih podjetij, ki so morala za izdelavo e-nakih proizvodov nabavljati polizdelke. Nenadoma pa je podjetje Orion prešlo v roke družbe Crane, v kateri imajo glavne delnice neka tuja podjetja, ki se drugje v tujini ukvarjajo z izdelavo podobnih proizvodov. Ce pa bi sedaj ukinili obratovanje livarne, bi povzročili, da bi podjetje težko vzdržalo zlasti tujo konkurenco z vsemi tistimi posledicami za zaposlitev delavcev, ki si jih lahko vsakdo zamisli. Zaradi tega so delavci zelo za-skrbljeni in so pooblastili sindikalne organizacije, naj odločno na-, stopijo proti nameravanim odpustom, ki bi hkrati pomenili tudi ošibitev delovne zmogljivosti tovarne. ' Deficit uprave za vodo zaradi povišanja cene vodi, ki jo dobavlja Acegat - Težave ladjedelnice Sv. Roka Kakor smo že poročali, je milj-ski občinski svet začel razpravljati v sredo o občinskem proračunu za letošnje leto. Pred začetkom razprave je župan Pacco utemeljil proračun, ki ga občinska uprava predlaga v odobritev občinskemu svetu, in je na kratko orisal sedanje stanje v miljski občini. Predvsem je župan pripomnil, da je primanjkljaj v letošnjem proračunu za približno 17 milijonov večji kot lansko leto in da se spričo splošnega položaja ne more pričakovati uravnovešenje proračuna v prihodnjih letih. Ko je govoril o gospodarskih razmerah v miljski občini, je župan omenil predvsem ladjedelnico Sv. Rok«, ki nima stalnih naročil _ i___________:mi -__ir 4«; 41 naroeščengev. Del tega osebja dela v. ladjedelnici Sv. Marka, Pri tržjšltem arzenalu, in celo v ladjedelnici Fe!szegy. V ladjedel- f s ijlci Felszegy, ki spada v privatni sektor, delo kolikor toliko napreduje in podjetje si zagotovi naročila. Glede čistilnice Aquila ^ Zavljah, ki spada v območje liljske občine, pa se je župan ritožil, da ne plačuje občinskih avkov, ker izkazuje vsako leto rimanjkljaj v svojih obračunih, medtem ko se stalno širi z novimi napravami, ki stanejo milijarde. • Tudi s tovarno podjetja «Bor-med», za katero so položili te/ itieljni kamen v oktobru, ni še nič ifovega, vendar je upati, da bodo začeli tovarno graditi in da bo od njenega obratovanja imela korist tudi miljska občina. < Glede občinskih dohodkov je žu. pan pripomnil, da so se zvišali le dohodki od trošarine, to pa zaradi večjega dotoka turistov v nskem letu. Ko je omenil vpra- Jutri 26. t.m. ob 9. uri zjutraj bo v dvorani G. Di Vittorio na sedežu CGLL v Ul. Pondares 8 kongres političnih deportirancev iz nacističnih taborišč s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev kongresa in izvolitev predsedstva; 2. Poročilo o o-pravljenem delu, obvestila gospodarskega značaja, odškodnine in pokojnine; 3. Izvolitev novega vodstva; 4. Razno. nje občinskih financ, je župan »udaril, da je nujno potrebna devna reforma, kakor je zahte-ila skupščina združenja itali-nskih občin predlanskega okto-:a v Benetkah. Le s spremembo sedanjih zakonskih predpisov in določitvijo večjih dohodkov občinam ter z okrepitvijo industrij in znih dejavnosti bodo občine lah-> postale samostojne in izvajale ojo nalogo v korist prebivalstva. Nato je župan poudaril zahte/ »o, da se miljska občina vključi v upravni svet ustanove za industrijsko pristanišče, in je pripornici, da je za dobro delovanje občinske uprave potrebno sodelova- nje vseh skupin. tKo je govoril o občinskih usta- novah, je predvsem pripomnil, da j* vedno bolj težavna zadeva s roračunom občinskega podjetja ,ONA. na katerega razvoj nega-vno vplivata povečanje zasebne motorizacije ter pomanjkanje nekaterih cest. Za uravnovešenje proračuna v letošnjem letu predvidevajo povišanje tarif, o čemer pa bo moral še razpravljati občinski svet na prihodnjih sejah. Tudi proračun uprave vodovoda letos prvič predvideva deficit, in sicer zaradi podražitve vode, ki jo dobavlja Acegat, od 13 na 18 lir za kub. m ter zaradi povišanja drugih stroškov. Zaradi tega je tudi glede vode na dnevnem redu povišanje cene, kar pa mora še odobriti občinski svet. V nedeljo 26. t.m. Kongres deportirancev iz nacističnih taborišč Sestanek o odpustih v podjetju lucky Shoe Na uradu za delo so se včeraj sestali sindikalni predstavniki in predstavniki podjetja Lucky Shoe, ki je napovedalo skoraj 1000 odpustov. Na sestanku so delodajalci skušali dokazati upravičenost svojega ukrepa, češ da gre za reorganizacijo dela v tovarni. Hkra-ti pa se zdi, da 28. t.m. ne bodo odpustili samo delavce, ampak tudi uradnike. V torek seja pokrajinskega sveta Pokrajinska uprava sporoča, da se bo pokrajinski svet ponovno sestal na rednem zasedanju v torek, 28. t.m. ob 18.30 v palači pokrajine na Trgu Vittorio Veneto 4. K dnevnemu redu je bila dodana še točka, ki zadeva nakup 400 ton premoga za potrebe pokrajinske umobolnice in priključene ustanove. Otvoritev šole za razvedrilno plovbo Jutri, 26. t.m., bo v Grljanu otvoritev šole za razvedrilno plovbo. Gre za prvo šolo te vrste v Italiji. Dejavnost šole se bo razvijala predvsem na dveh področjih in sicer za dosego patenta za u-pravljanje ladij na jadra s pomožnim motorjem, do 50 ton in za dosego patenta za upravljanje vseh vrst motornih čolnov do 25 ton. Dejavnost šole oziroma njenih tečajev za dosego teh patentov je odobrilo luško poveljstvo, ki tudi izdaja patente Sola bo v upravi navtičnega centra «Adriayachting», ki razpolaga sedaj s tremi jahtami na jadra s pomožnim motorjem in z dvema motornima čolnoma. Poveljniki teh plovnih objektov bodo tudi inštruktorji. Sola je že v kratkem času, odkar je bilo javljeno, da obstaja, prejela okrog 300 prošenj za razne informacije in za udeležbo na omenjenih tečajih. «Adriayachting» bo organiziral tudi izlete iz Grljana v Dalmacijo. Vse informacije daje neposredno «Adriayachting», ki ima svoje urade v Trstu Ul. Mazzini 30. POROČILA NA REDNI LETNI SKUPŠČINI Tudi ladjedelnici < splošne krize V Id Zahteva po novih ukrepih za konkurenčno usjjosobljenje ladjedelnic - 10.421 zaposlenih - tyt^li9frtWravnega sveta Glavne točke novega statuta so sledeče: skupnost sestavljajo po- leg sedanjih mest članic tudi pokrajine in tiste občine, ki so zainteresirane na prometu v Jadranu in ki bodo zaprosile za članstvo. Organi skupnosti pa so; skupščina, ki je sestavljena iz županov in predsednikov pokrajin članic skupnosti; svet, ki ga sestavljajo župani sedanjih osmih članic in drugih sedmih članov, ki jih bo izvolila skupščina; predsednik in podpredsednik skupnosti, ki ju bo izvolil svet. bosta obdržala svojo funkcijo za štiri leta, tehnična komisija (ki je samo nov naziv bivše komisije za študij in dokumentacijo), bo sestavljena iz tehnikov, ki jih bodo predlagale trgovinske zbornice, pristaniške ustaAove, sindikalne organizacije, občinske in pokrajinske uprave. Tajništvo skupnosti bo imelo svoj sedež v Benetkah, medtem ko bo sedež tehnične komisije v Trstu. Poleg tega pa določa novi statut tudi pravila o letnih proračunih in obračunih. Zato določa statut tudi prispevek vsakega člana skupnosti, ki bo proporcionalno razdeljen, na število prebivalcev. Tržaška občina, ki je v kategoriji občin od 100.000 do 300.000 prebivallev, bo dala letno 300.000 lir. Stroški za delo tehnične komisije, ki so šli do sedaj v breme tržaške občine, bodo šli v breme proračuna skupnosti. Gledališč? , 1 GLEDALIŠČE VERDI V torek ob 21. url, 8. koncerl trl»-škega filharmoničnega orkestra P°° vodstvom dirigenta Roberta Zellerja in s sodelovanjem violinista Franc* Gullija. » Program obsega; VVeber — OberoD (uvertura); Paguniru — Koncert H* n v* vir.ilinrt in nrlrnstpr (novo ** 5 za violino in orkester (novo Trst); Berlioz — Fantastična simfonija op. 14 ’ Pri blagajni gledališča se začenj* prodaja vstopnic. AVDITORIJ Tržaško stalno gledališče uprizori danes ob 20.30 za Italsider v AvditO' riju Georgesa Shehadeja «Zgodbo 0 Vascu«. Ponovitve bodo trajale stoto do 28. t.m. Mladini pod 18. lotom prepovedano. Cene: parter 1000 in 650 lir, balkon 300 lir. Na včerajšnji skupščini CRDA so odobrili obračun za lansko leto in poročilo, ki ugotavlja bistveno znižanje naročil za gradnjo ladij. Poročilo pravi, da gre za krizo, ki se je nadaljevala v pomorstvu in še zlasti pri gradnji ladij. Prišlo je do znižanja naročil zlasti za petrolejske ladje, za ladje za prevoz suhega tovora in za ladje za prevoz tovora v razsutem stanju. Poročilo ugotavlja, da se italijanske ladjedelnice trudijo, da bi znižale proizvodne stroške, vendar pa nova bremena mnogokrat preprečujejo uspeh teh naporpv. Zato je treba takoj izvesti in nakazati sredstva, ki jih predvideva zakon št. 301. Zadnje nakazilo, ki se nanaša na 24 milijard lir, bo zadostovalo samo za kritje že starih izdatkov. Prav tako je tre-iba u-vesti ustrezne ukrepe, ki bodo omogočili italijanskim ladjedelnicam, da bodo lahko uspešno konkurirale za gradnjo novih ladij na mednarodnem tržišču. Poročilo ugotavlja, da je položaj tržaške in tržiške ladjedelnice CRDA podoben, kot je položaj ostalih italijanskih ladjedelnic. Vendar pa sta omenjeni ladjedelnici zabeležili v preteklem letu pomembne uspehe, saj sta istočasno gradili kar štiri prekooceanske potniške ladje in sta pričeli graditi orjaško turbinsko cisterno, ki bo imela 87.000 bruto registrskih ton. Ob koncu lanskega leta je družba razpolagala z naročili za gradnjo 15 ladij v skupni tonaži 350.950 ton. Ta naročila ne bodo mogla kriti niti polovice zmogljivosti obeh ladjedelnic, ki sta vključeni v CRDA. Naglo narašča proizvodnja iz u-metnih mas in lansko leto so pričeli z izdelavo odličnega motornega čolna «Bora IV«. Pomemben uspeh so dosegli s prvim naročilom za izdelavo pogonskih turbin na plin, s čimer je Tovarna strojev Sv. Andreja razširila svoj proizvodni program na ta nov pomemben sektor proizvodnje pogonskih strojev. Delavnica mostov in žerjavov je v lanskem letu potrojila svojo proizvodnjo v primerjavi z letom 1961. Ob zaključku lanskega leta je bilo zaposlenih v CRDA 10.421 (uslužbencev. Sindikalno življenje pe bilo zelo razgibano, saj je pri- lo do stavk, med katerimi so de- lavci izgubili pol milijona delovnih ur. Skupščina je imenovala noV u-pravni svet, ki je ponovno izvolil za predsednika inž. Vignuzzrju in za opolnomočenega delegata inž. Carnevaleja. Upravni svet poleg omenjenih sestavljajo še; dr. Chientaroli, inž. Fognagnolo, inž. Gaggia, dr. Guani, dr. Savona, inž. Spaccini, dr. Tripcovich, poslanec Tupini in dr. Zoboli. V nadzornem odboru pa so dr. Manzutto (predsednik), dr. Deren-cin, dr. Di Nola, dr. Ragvrsin-Righi in dr. Tolo. Dve nezgodi v Italcementi Žrtev nerodnega padca je postal 22-letni šofer Claudio Verto-vez iz Ul. Santi 11. V tovarni Italcementi v Zavljah je hotel stopiti v kabino tovornika, ki ga sam vozi za podjetje Visnovitz. Toda spodrsnilo mu je in je nerodno padel vznak. Z avtom HK šo ga' nrepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek zaradi zloma desnega gležnja in ran na desni roki in podlakti. Zdraviti se bo moral 30 dni, če ne nastopijo komplikacije. S prognozo okrevanja v 10 dneh so sprejeli na drugi kirurški oddelek bolnišnice, kamor so ga prepeljali z avtom RK, tudi 50-let-nega delavca Bruna Pelosa iz Ul> Giulla 1 6 zaradi verjetnih zlomov reber, udarca na hrbtu in rane na čelu. V tovarni Italcementi, v kateri je žaposlen, je stopal po stopnicah, ki vodijo v skladišče cementa. Nenadoma pa se je nerodno prestopil in padel v 6 metrov globoko odprtino na tleh. Seja obč. sveta na Repentabru Občinski svet odobril proračun za leto 1963 Cirkus Palmiri-Bennevveis. Montebrl- lo. Najlepša in najnovejša predst*' va najmodernejšega cirkusa. Naj-večje mednarodne atrakcije. Rez er-vacije: tel. 733210 Predprodaj* vstopnic: osrednja prodajalna vstop-niic v Galeriji Protti. Posebni *v' tobusi po zaključku predstave. D*' nes: matineja ob 16.30 — večera* predstava ob 21.15. Nazionale 16.00' «ltalia proibita« D® kumentarni film Enza Biaglja. Arcobaleno 16.00 «Rifflfi a Tokio* Prepovedano mladini. Fenice 16.00 «Che fine ha fatto B*W Jane?« Bette Davis, Joan CravvforO-Prepovedano mladini. Excelslor 16.00 «Molto onorevo-le m1" nistro« Tecthnicolor. Alec Gu-ion«*. Rosalind Russel. Grattacielo 16.00 «Lo spettro« Tech' nicolor, Barbara Steele. Prepove«*' na mladini. Supercinema 16.00 »Solo contro B°" man Teohnicolor, Cinemascope. Alabarda 16.30 »Via mala« Tech11*' color. Ohristine Kiufmann. Prepove-dano mladini. Filodrammatico 16.30 «1 don-giovadč1 delila costa azzurra« Daniela B0*' ca. G. Ferzetti. Colorscope. PreP0-vedano mladini Aurora 16.00 «Sposa per d>ue» Ted1' nicolor. Pozno ponoči je repentaborski občinski svet zaključil razpravo o letošnjem občinskem proračunu, ki je bil po dolgi diskusiji odobren z večino glasov, kakor ga je predlagal občinski odbor z nekaterimi spremembami. Od 15 članov občinskega sveta je za proračun glasovalo 8 svetovalcev, 2 sta glasovala proti. 1 je oddal belo glasovnico, 4 pa ,so zapustili sejo pred glasovanjem. Občinski svet je razpravljal tudi o drugih zadevah; zaradi pomanjkanja prostora pa bomo podrobneje poročali prihodnjič. Sinočnje glasovanje je ovrglo govorice in napovedovanje določenega tiska o nekakšni krizi občinskega sveta in možnosti komisarske uprave v repenta-l borski občini. v ...............n........m...................................................................tiiiiii»ii»»i»»""i»"".....................m Crlstallo 16.30 «Rodaggio matrimor)!^ le« Ar>tihony Framciosa, Jane F®"' da. " * , \ \ , Capitol 16.30 «1 fuorilejste della v*1' le solitaria« Metročolor. Garibaldi 16.30 «Sodoma e Gomorr** A*' Tech nicolor.. Stevvart Granger,, • r na Maria Pieranig&H. ' „ Massimo 16.30 «Le sette fadicihe Ali Baba« Teohnicolor. lmpero 16.30 «La guerra del bottol'** Moderno 16.30 «20 ch«l di gual« " Technicolor. Tony Ourtis Astorij 17.00 «Salver6 11 mio anWrf’ Tecihnicolor. Prepovedano mladld1. Astra 16.30 «Hatari». Vittorio Veneto 16.00 »Le quatW° glornate di Napoli». Abbazia 16.00 «La strada a spirat** Technicolor. Rock Hudson, J. BO1*' Marconi 16.00 «Universo dl nott*o Scopecolor. Anthony Steel, Glan®* Maria Canale. Ideale 16.00 «11 giorno pid corto«. zatrte ljubezenske pesmi. Sotlf TRAGIČNA SMRT KRIŽANA PRI PR0MCTNI NCSRtCI V STARANCANU Po trženju z motorjem v žensko v bolnišnici podlegel poškodbam Pokojni Danilo SulčiČ, ki se je vračal z dela v Tržiču, zu-pušču 12 otrok, od katerih jih je samo pet preskrbljenih Komaj se je razvedelo po vasi o smrtni nesreči mlade Nives Ko- lllllllllllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||||•**||||||||||||||*||*|||*|**|■,l,,l,**l,•,,•,,*,*l,,,,,l,,l,,l,,l,,,*,l,*l*,,ll*,,*,,,ll,l,,,,,,,*,,,,,,,,l,,,l,,,,*,l,,,'l,,,,,,,*l,,,*,l,,,,,l, SKUPŠČINI NA SEDEŽU NOVE DELAVSKE ZBORNICE CCIL Uslužbenci javnih lokalov grozijo z zaostritvijo borbe šutove, že je vaščane presunila | udarila po čelu. Z avtom RK so bridka novica, da se je pri Sta-I jo prepeljali v bolnišnico, kjer se rancanu smrtno ponesrečil njihov sovaščan 54-letni Danilo Sulčič. Danilo je bil zaposlen kot elek-tromehanik v ladjedelnici v Tržiču. Čeprav je bil v četrtek praznik. je moral v službo in že ob petih zjutraj se je odpravil z doma. Proti večeru okrog 21. ure pa se je na svojem motorju TS 32147 vračal proti domu, kjer ga je čakala žena Karmela z otroki. Toda pri Starancanu pri štev. 38 ia do Ul, Brunner; Po Ul. Stuparich od Ul. Brun-ner do Ul. Petrarca; Po Ul, Palladio od UL Petrarca do Ul. Gatteri; Po Ul. Canona od Ul. Stuparich ®° Ul. Palladio; , Po Ul. del Toro od Ul. Slataper ™ Ul. Ginnastica. Ti ukrepi bodo zahtevali tudi |Premembo prog in postajališč fikusov št. 5 in št ” ’ ! - 11, ki bodo Poslej vozili takole: rroaa .št. S- oql Trga dell’Ospe- , ,f°0a št, 5; "ale proti Trgu Goldoni po ,iarabocchia namesto po Ul. Sla- kanja sinkronizacije semaforov na križišču Ponte della Fabra pogosto ustvarjajo na Ul. Carduc-ci med Ponte della Fabra in Por-tici di Chiozza dolge kolone avtomobilov, ki segajo tudi preko vstopa v Ul. Crispi, bo skoraj gotovo prihajalo do občutnih zagat na začetku Ul. Crispi, v katero se na istem mestu steka tudi enosmerni promet po Ul. Muratti v smeri od Drevoreda XX. septembra. Sele praksa bo morala pokazati, kako se bo to izteklo posebno ob kritičnih opoldanskih in večernih urah in kako se bo dalo sproti reševati ta problem z neposrednim sodelovanjem prometnikov. Po drugi strani pa predstavlja problem zase tudi dejstvo, da je Ul. Crispi precej ozka in da je na njej kar 8 križišč. Ce bi po Ul. Crispi veljal prednostni promet, bi to ne povzročalo težav, ker pa ni in tudi ne bo tako, bo pač še vedno veljala prednost desne strani in zaradi tega bodo morali biti avtomobilisti zelo previdni. To pa velja seveda tudi za Ul. Ginnastica in vse ostale, čeprav so po nekaterih od njih speljane tudi filobus-ne proge. Poleg teh pa se bodo verjetno pojavili še drugi problemi in druge težave in prav zaradi tega imajo vse te spremembe tudi samo poskusni značaj v krčevitem iskanju najbolj enostavnih in možnih rešitev iz zagat, ki jih povzroča naglo razvijajoča se motorizacija v praktično vedno istem in enako utesnjenem prostoru v središču mesta. Tri ženske žrtve prometnih nezgod Po Ul. Vergerio se je okrog osmih peljal za volanom svojega avta TS 26324 43-letni Giovanni Prodan s Stare istrske ceste 36. Pri stavbi št. 4 pa mu je nenadoma presekala pot 80-letna Giu-seppina Ghersinich vd. Sinosich iz Ul. Mantegna 5. Šofer je takoj pritisnil na zavore, toda kljub temu se ni mogel izogniti priletni ženski in jo je podrl. Pri padcu si je Sinosicheva zlomila desno zapestje, ranila desno koleno in zadobil« verjetne kostne poškod-be. Z avtom RK so ponesrečenko prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 40 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije. Ob 14 45 pa so na drugi kiru Danes poslednje od Nives Košutove “Jjjer kot doslej, “roga St. 11: od Trga Goldoni |?Pti Rocolu po ulicah Taraboc-, la. Slataper, Stuparich in Cano-V* s postajališči, v Ul. Slataper , ulicama del Toro in Nordio ;er v UL Stuparich med Ul. Gat-te,rf in Ul. Canova. . v obratni smeri bo tekla proga p' U po ulicah Canova, Palladio, “atteri, Ginnastica s postajališči i. Ul. Gatteri med Ul. Stuparich * Ul. Ginnastica ter v Ul. Ginna-?lca med Ul. Timeus in Ul. Papina. S temi spremembami bo izvede-J? druga poskusna serija enosmer-J1 j1 ulic. Prva serija se je nana-®a*a na Ul. sv. Frančiška, Ul. Mar. f?nL Ul. Ronco in Ul. Carpison, *' težijo na področje Ljudskega j fa. tretja poskusna serija pa bo jemala področje ((terezijanskega na*elja» ob kanalu. “riprave za uvedbo enosmerne-"a Prometa po Ul. Ginnastica (v '"'eri proti središču in po UL Cri-{?* (v smeri proti Ul. Rossetti) so “de zelo dolge in dokaj kompli-‘"ane, saj so te spremembe, ki ta sprostitev prometa sicer nuj-??• Prinašale tudi vrsto novih pro. ■emov, ki se pri uvedbi enosmer-Proraet3 po ulicah sv. Francka, Marconi, Ronco in drugih v*s<> pojavljali v taki meri. Uved-,a Prometa po Ul. Ginnastica iz-*‘JUčno v smeri navzdol bo pomočila, da se bo v obratni sme-' okrepil promet po UL Crispi, v.Fadi česar bodo avtomobili zajeli vanjo z obeh smeri Ul. Carici. Ker pa se zaradi pomanj- Ob 14.45 pa so na drugi kirur- ""nninmiiiiiiii.............iiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii”»(("imiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiuii...iiihimii ^TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN 16-letni morilec Fabio Del Piero v torek pred sodiščem za mladoletne Ve za zločin v krogu spolno nenormalnih ljudi - Žrtev je bil 51-letni violinist Geo Poggi ški oddelek bolnišnice sprejail 61-letno gospodinjo Amelio Mifeiussi por. Coccolo iz Ul. S. Maroo 19. Miniussijevo, ki se je ranifk na desnem sencu- in je imela podplutbe po nogah, je z vespo Tjp 27144 podrl 19-letni Luigi A lesti® iz Ul. Venier 2 na Trgu Sv. Jakoba, ko je prihajal iz Ul. In-dustria. S privatnim avtomobilom so vče-raj prepeljali v bolnišnico tudi 66-letno vratarico Antonio Bompa-rich por. De Valentinis iz Ul, Battisti 12. Ko je na prehodu za pešce hotela prečkati UL Battisti na vogalu z Ul. Rossetti, jo je podrl 23-letni Renato Criti iz UL Ireneo della Croce 3 ,ki je iz Ul. Battisti privozil na svoji lambreti TS 319C6. De Valentinisovi so zdravniki ugotovili globoko rano na desni nogi. Nudili so ji prvo pomoč in jo odslovili s prognozo okrevanja v osmih dneh. • Godba občinskega zabavišča «G. Radovan« bo priredila v nedeljo 26. t.m. ob 11. url na Trgu Umiti promenadni koncert razne glasbe. Dirigiral bo LUlamo Coretti. Izjava UDI ob prihodu ladje z atomskim orožjem Zveza italijanskih žena (UDI) je v skladu s svojo dosledno borbo za mir in za razorožitev, izrazila preko svojega vodstvenega odbora zaskrbljenost zaradi najavljenega prihoda ameriške vojne ladje z •jedrskimi raketami na krovu ,v naše pristanišče. Vodstveni odbor UDI poudarja, da je tržaško demokratično prebivalstvo že večkrat odločno izreklo svojo željo po miru in v tej ■fvezi postavlja oblastne organe pred pd^ovornost, da bodo v naše pristanišče prihajale ladje natovorjene z blagom, kar prinaša blaginjo mestu in prebivalstvu, ne pa. vojne ladje natovorjene z orožjem. Začetek kongresa Lions klubov Včeraj so v veliki dvorani tržaške univerze svečano otvorili enajsti vsedržavni kongres italijanskega distrikta mednarodnih Lions klubov. Prisotnih je bilo okoli 1200 kongresistov, katere sta pozdravila rektor Origone In župan Franzih Otvoritveni govor je imel predsednik prof. Oliviero Olivi, uvodno predavanje pa prof. Mateucci iz Padove, ki je govoril o ((Važnosti nagle diagnoze glavkome«. slovo iz Križa V torek bo prišel pred sodišče i,®" mladoletne 16-letni Fabj® Del. ot* Spodnje Magdalene, ki nekaj mesecev za koronej-zapahi. Kot se naši čitatelji ,rav gotovo še spominjajo, gre f* mladeniča, ki je 27. decembra DonnlHnp zadušil z ovratnico ?Wet: popoldne zadušil z ovratnico i -.nega violinista Gea Poggija i’ zavetišča v Ul. G. Gozzi. Zlo-Jn' ki se je porodil v krogih homoseksualcev in izredna mladost orilca, sta tedaj vznemirili jav-.? mnenje, posebno še, ker je mi-p . komaj mesec odkar je Mario mitnt umoril zaradi spolnih na-5°tiov svojo 14-letno sestrično A-“ Špadaro. v Obravnava pred sodiščem za milsdoletne bo za zaprtimi vrati W*Vsem r.ato, ker zakon prepotuje prisotnost občinstva na teh “spravah. Poleg tega pa gre še obravnavanje vprašanj z zelo “IJJnim ozadjem. Mladi Del Piero se bo moral zn-o1 Terjati pred sodniki zaradi treh Orinov, oziroma prekrškov: na-. črnega umora, nenravnih dejanj hr tatvine. Policijski organi so -jjhreč ugotovili, da je mlade-8 vzel iz Poggijevega žepa tudi nekaj stotakov potem ko je nesrečneža umoril. Kot smo že dejali, je prišlo do umora 27. decembra, toda šele naslednjega dne je neka ženska po naključju odkrila truplo v Rovtah. Umorjeni Poggi je ležal med grmovjem blizu potoka, ki teče od Katinare proti industrijskemu pristanišču. Justina Vever je šla nabirat drva in ko je u-gledala mrtvegn moškega, se je silno prestrašila ter stekla do ceste, kjer je o najdbi obvestila nekega uslužbenca ANAS. Ta je potem poklical policijo, ki je celo noč preiskovala vso okolico z žarometi. Takoj spočetka so policisti začeli slutiti, da se je zločin porodil v krogih spolno nenormalnih oseb. Znano je bilo namreč, da je Poggi spadal prav v ta krog ljudi. Moški je bil nadarjen violinist (pred leti je bil član orkestra v gledališču Verdi), toda zaradi šibkosti volje in značaja se ni utegnil upreti nagonom, ki so ga silili na pot fizične in moralne pogube. Spričo te žrtvine preteklosti, so KINO PKOSEK -K ON TO VEL Predvaja danes 25. t.m. ob 19.30 uri Cinemascope Unlversal film; SOLO S0TI0 LE SIELLE (SAM POD ZVEZDAMI) Igrajo: K. Douglas, G. Rowlands, W. Matthau Tum na ttnčinah predvaja danes 25. t.m. t začetkom ob 18. uri Columbia film Rogerja Vadlma: REIAZIONI PERICOLOSE (NEVARNI ODNOSI) Igrajo: Jeanne Moreau, Gerard Phllippe, Annette Stroyb®rg, Madelelne Lambert, Jeanne Valerie Mladini pod 18. letom vstop ( prepovedan. lil MO «1RIS» PROSEK Predvaja danes 25, t.m. z začetkom ob 19.30 uri film v barvah: MONDO CANE (PASJI SVET) Mladini pod 16. letom vstop prepovedan policisti začeli skrbno zasliševati vse osebe, ki so bile v stikih s Poggijem. Med drugim so zvedeli na primer, da sta bivala pokojnik in Fabio Del Piero nekaj časa skupaj v nevrološkem oddelku splošne bolnišnice. Zaslišali so torej tudi mladeniča, ki pa je spočetka odgovarjal z veliko gotovostjo ter se ni pustil zmesti. Pripomniti pa je treba, da je Del Piero skrbno pripravil zločin. Začel je misliti kako bi se znebil že starejšega »prijatelja« že teden prej. Naveličal se ga je bil. ker med drugim ni imel od nje£a nobene finančne korist1.. Poleg tega pa je našel baje nekega drugega »prijatelja«. Ko je nekega dne sledil na televiziji nekemu policijskemu romanu, je sklenil, da bo Poggija umoril na podoben način. Oskrbel se ie z rdečimi gumijastimi rokavicami ter se domenil s svojo žrtvijo za sestanek v Rovtah. Ko sta se srečala, je brez besedice napadel moškega ter ga začel biti s pestjo po obrazu. Poggi se ni mogel braniti, ker je Del Piero telesno zelo razvit. Ko je žrtev padla na tla, ji je odvzel ovratnico ter brez pomišljanja zadavil nesrečneža. Na kraju zločina je pustil neki časopis z raznimi beležkami, ker je upal, da bo na ta način spravil policiste na napačno sled. Agenti pa Se niso pustili ugnati v kozji rok. Odločno so vztrajali pri zaslišanju in kmalu je Del Piero klonil ter cinično priznal svoj zločin. V hišo na št. 96 v Križu se je t>d predvčerajšnjim vselila globoka žalost. Pri Roketovih v mali čedni sobici leži v belo oblečeno truplo mlade Nives, ki se je v če. trtek okrog 18.15 ponesrečila pri Nabrežini, Kruta smrt je mlado delavno in pridno dekle iztrgala iz objema očeta in mame. Se v tistem po-poldnevu se je na dvorišču igrala s triletnim bratcem Marinom, zve. čer pa je že ni bilo več med živi. mi. Okrog 15. ure jo ie prišel iskat Lonzar s svojo lambreto. Nives je bila pridno dekle. Po opravljeni slovenski šoli v Križu se je takoj zaposlila, kasneje . se je iztočila za šiviljo in je nerada hodila z doma. Zadnji dve leti je bila zaposlena v tovarni čevljev Lucky Shoe v starem pristanišču in je po svojih močeh pomagala družini, tudi glede na to, da je njen mlajši brat Miloš pomorščak in že šest mesecev na Japonskem. O nesreči, ki je doletela družino, Miloš ne ve ničesar. Oče Marčelo mu ni hotel pisati, ker ga noče prestrašiti. Mali Marino pa se sploh ne zaveda, da njegove sestre Nives, ki ga je imela tako rada, ni več. In tudi v četrtek Nives ni hotela z doma. Mama Karmela nam je povedala, da jo je oče kdaj pa kdaj dobrohotno kregal, ker se je vedno tiščala doma in .skrbela, da bo v hiši šlo vse v redu. Več^ krat jo je pošiljal, naj gre tudi malo na sprehod. Tu pa tam se je kdaj podala v Ljudski dom na ples, vendar se Nives ni znašla v razposajeni družbi in je raje ostajala doma. Fant jo je povabil, da bi šla. Nekaj časa sta hodila skupaj, ni bilo nič resnega, za zdaj še ne, le medsebojna simpatija. Toda Nives je šla. Zadržala se je nekaj časa v družbi v baru pri postajališču avtobusa, kjer zavije cesta v vas. Bili so še drugi prijatelji s skuterji' in okrog 17. ure so se odpravili na Prosek. Toda sredi poti so se premislili in celotna družba se je odpeljala v Nabrežino. Tam so se ustavili v kavarni Tence nasproti lekarne, le Nives in Gabrijel sta šla dalje. Morda sta nameravala v Sesljan, dejstvo je, da sta se čez nekaj časa vra-čala in prav na ovinku nasproti r.abrežinske osnovne šole je Nives čakala smrt. Mama in oče sta jo doma zaman čakala. Namesto vedre in pridne hčerke jih je dosegla tragična novica, da jih je Nives za vedno zapustila. Kruta usoda jo je v najlepših letih življenja iztrgala iz objema svojih domačih, katere tare nepopisna žalost ob nenadni bridki izgubi ljubljene hčerke. Tragično preminulo Nives bodo danes ob 17.30 spremili k zadnjemu počitku na kriško pokopališče. Medtem ko je molijn v cerkvi na Montuzzi, je 40-letni Anni Pe-tenari vd. Fumagalli nekdo izmaknil črno usnjeno torbico, ki jo je položila na stol in v kateri je hranila 5000 lir, in krožni ček za 55.000 lir. imiHiiiiiiiiiiiiiiiiHmiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiimiiiiifiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiiiiHiMiiiimiiiimiiiiiiii SMRTNA NESREČA PRI GRADNJI POSLOPJA Zidar padel z višine 14 m in zaradi poškodb izdihnil Ko je hotel stopili za zidarski oder, mu je spodrsnilo in je zgrmel v globino Včeraj ob 18. uri se je na vogalu Ul. Roma in Milano, naspro-ti poštne palače, kjer je v gradnji nova stavba, dogodila huda nesreča. V četrtem nadstropju o-menjene stavbe je delal 31-letni zidar Ferdinando Vinoni iz Ulice Pacinotti 5. Ker je stavba še v gradnji, niso še dodelani vmesni zidovi, pač pa le cementni oporniki in med temi zevajo široke odprtine v globino. Vinoni je bil v četrtem nadstropju in je verjetno hotel stopiti na oder, ki je postavljen ob zidu. Tedaj mu je spodrsnilo, ker se je nerodno pre-stopil in z višine približno 14 me. trov je padel v globino in treščil na tla. Z bližnjega Trga Vit-torio Veneto je prihitel avto RK, ki je z všo naglico odpeljal ponesrečenega zidarja v bolnišnico. Zdravniki so ga nezavestnega sprejeli na drugi kirurški oddelek s pridržano prognozo. Vinoni si je namreč polomil zgornje u-de in je imel verjetne notranje poškodbe in verjetni zlom lobanje. Njegovo stanje je bilo zelo resno. 2al so bile vse zdravniške nege zaman, ker je Vinoni uro kasneje podlegel poškodbam ne da bi prišel k zavesti. O nešreči so poročali sami bolničarji, ki so ga z avtom RK preipeljali v bol-mišnico. Padec na ladji Ob 14.25 8o v bolnišnici, kamor so ga prepeljali z avtom RK, nudili prvo pomoč 59-letnemu delavcu Pietru Piccolu iz Ul. Con-cordia 4, ki je malo prej stopal po lesenih stopnicah na krovu ladje ((Raffaello«, kjer dela za podjetje Calver iz Genove, Naenkrat se je spotaknil ob gumijasto cev in nerodno padel. Pobil In ranil se je po levi nogi. Okreval bo v 8 dneh. iiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiim Nagrade za doktorske teze Predsednik pokrajinske uprave v Gorici je tudi za letos razpisal nagrade za diplomske teze tistih akademikov z Goriškega’ ki bodo v teh tezah obravnavali zadeve, ki so v interesu goriške pokrajine. Za vsako tako tezo je določena nagrada po 50.000 lir. Prošnje je treba nasloviti na todbor pokrajinske uprave v Gorici, Kor-zo Italija 55, in jih napisati na kolkovanem papirju za 200 lir. V ostalem veljajo ista pravila za natečaj kot lani Vsa podrobnejša pojasnila daje tajništvo pokrajinske uprave. - OB DOVOLJENJU ZA UVOZ SLADKORJA Potrošniki proste cone naj dobijo zaostale obroke Trgovci naj poiščejo za nakup najugodnejša tržišča Ker so se zaloge domačega sladkorja skrčile, na inozemskem trgu pa mu je cena precej poskočila, je začelo marsikje primanjkovati določenih vrst tega blaga. Tudi v Gorici so se začele gospodinje razburjati, saj so imeli trgovci v zadnjih dneh naprodaj samo sladkor v kockah, ki je znatno dražji. Po obvestilu trgovinske zbornice, ki smo ga objavili v našem listu v četrtek in v katerem sporoča, da je ministrstvo za zunanjo trgovino dovolilo uvoz 1.3 milijona stotov sladkorja iz katere koli države, se je to razburjenje znatno poleglo, saj je obenem prišlo tudi zagotovilo, da bodo morda že prihodnji teden pričeli zopet z razdeljevanjem mesečnega obroka sladkorja proste cone. Pri tem pa moramo ugotoviti, da je šel tale obrok za mesec maj že mimo in to se je zgodilo letos že drugič. Prav bi bilo, če bi trgovinska zbornica poskrbela za naknadno razdeljevanje sladkorja po znižani ceni proste cone tudi za tiste mesece, ko ga potrošniki niso še dobili in ki ga morajo plačati že itak po precej višji ceni kot pa v prejšnjih mesecih. Pri tem pa bi bilo prav, če bi trgovci za nakup in uvoz sladkorja izbrali tista tržišča, ki nudijo to blago po najbolj ugodni ceni, saj j* znano, da imajo v nekaterih državah naprodaj prvovrsten kubanski sladkor pod ugodnimi pogoji. Uspela stavka tekstilnih delavcev Včeraj od 10. do 14. ure so stavkali tekstilni delavci prve izmene, zaposleni v tovarnah v Podgori in Ronkah, To je že druga stavka (v prvi so sodelovali delavci druge izmene in tisti, ki delajo čez dan), ki so jo proglasile sindikalne organizacije tek- so izrecno na dnevnem redu. stilcev, da bi izbojevale proizvodno nagrado, akorde in doklade, ki jih na pogajanjih ni hotelo sprejeti ravnateljstvo obrata. V , včerajšnji stavki je sodelovalo okoli 95 odstotkov delavcev in de» lavk. CISL-FILCA je sporočil ravnateljstvu podjetja IGLEA zahteve za zvišanje proizvodne nagrade (njeno povezanost s proizvodnjo), ukinitev naziva navadnega delavca ter uvedbo doklade za zdravju škodljiva dela. Nocoj v Štandrežu produkcija Glasbene šole Danes zvečer bo v prosvetni dvorani v Standreiu notranja produkcija gojencev Glasbene Sole, v kateri se uči instrumentalno glasbo lepo Število otrok iz te vasi. Otroci bodo staršem, svojcem in vsem Vaščanom pokazali, kaj so se naučili v enem letu šolanja. Drugi del prireditve bodo izpopolnili otroci domačega pevskega zbora. Danes seja občinskega sveta v Števcrjanu 2upan v Steverjanu Podveršič je za danes, v soboto zvečer ob 20.30 sklical sejo občinskega sveta. Seja bo v prostorih županstva. Dnevni red predvideva razpravo o pravilniku za občinski vodovod, ki bo kot znano prejemal vodo iz goriškega vodovoda. Dalje bodo svetovalci pregledali in odobrili občinski obračun za leto 1962, kolavdirali bodo električno razdelilno omrežje in na koncu se bodo pogovorili še o raznih drugih upravnih zadevah, ki ni- Delovišče, v Ul, Bosizio Po tem pobočju, ki se začenja v Ulici Fatebenefratelli, ho speljano široko stopnišče do začetka Ulice Bosizio, da bi imeli stanovalci v novem naselju krajšo pot do Korza ~,-V , -.V- --- Dela v Ulici Bosizio, da bi jo povezali a sosednjo Ulico Parini V Ulici Bosizio so v teku obsežna dela, ki jih finansira občinska uprava iz sredstev države, da bi zboljšala dohode k nekaterim hišam ter vzpostavila v tistem deju mesta prehod, ki bi skrajšal razdalje ljudem, namenjenim v IIIIIIIIIMIIDIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIinilllllllllimillllHIIIIIIIMIIIIMIIIIMimiimilMIIIIIIIIIIimMIIMIIIHmMIIIIMIIIIIIIIIIIIIItlllllllimilHMIlUIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIII IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V oblačilnici podjetja OCILD je kradel delavcem denar Avtomobilista iz Sovodenj so oprostili, ker ni zakrivil smrti 83-letne ženice Pred goriškim okrožnim sodiščem so imeli včeraj vrsto razprav, vendar pa so jih samo nekaj zaključili, dočim so nekatere prenesli ali pa zadevo celo vrnili preiskovalnemu sodniku v ponovno proučitev. Med zaključenimi zadevami gre za tatvino v oblačilnici neke tovarne in za smrtno nezgodo na Korzu Italia v Gorici. Dne 2. januarja letos okrog 13.30 so delavci v podjetju OCILD v Gorici obvestili svojega preddelavca, da so v oblačilnici opazili nekega neznanca, ki se tam sumljivo kreta. Preddelavec je šel takoj tja pogledat, vendar ni opazil nikogar. Ko je že zapustil oblačilnico, pa je zaslišal šum v stranišču, ki je poleg. Sel je pogledat in tam opazil neznanca, za katerega se je pozneje izvedelo, da je Olivo Livon, 32-letni brezposelni zidar iz Gradiške. Livon ni znal pojasniti zakaj se mudi v tovarni. Kmalu nato sta prišla dva delavca, Dome-nico Rossi in Giorgio Gismano, ter povedala, da jima je nekdo odnesel listnici s 3.800 lirami. Sumnja je seveda takoj padla na Livona, ki je pozneje na kve-sturi tatvino tudi priznal, Pri njem so dobili samo 800 lir, tri bankovce po 1000 lir pa je dejal, da je spustil po odvodni cevi v stranišču. Pri včerajšnji razpravi ga je sodišče spoznalo za krivega ter ga obsodilo na 40 dni zapora, plačilo 20.000 lir globe in plačilo I sodnih stroškov. Poleg tega bo I moral Livon v treh mesecih pla-1 čati tudi globo, na katero ga je I obsodilo okrajno sodišče v Gorici dne 7. aprila 1960 in ki je bila pogojna. Obtoženca je branil odv. Bernot. * * * Dne 11. novembra lani okrog 20. ure zvečer se je 32-letni Giovanni Bernardis, stanujoč v Sovod-njah Ul. Ex-Impero 124, vračal s svojim Fiat 600 iz središča Gorice po Korzu Italia proti železniški postaji. V bližini bolnišnice Sv. Justa, prav v trenutku ko je hotel mimo nekega ustavljenega avtomobila, pa se je prikazala pred njim izza omenjenega avtomobila ženska postava, ki jo je opazil šele v zadnjem trenutku ter ni mogel preprečiti, da bi jo vrgel na tla. Res je takoj zavil na levo, da je zavozil celo v neki drug avtomobil, ki je bil ustavljen na drugi strani Korza, toda bilo je že prepozno. Ponesrečenka je bila 83-letna Adrijana Kraševič stanujoča na Korzu Italia 205. Takoj so jo odpeljali v civilno bolnišnico, ker pa si je pri trčenju prebila lobanjo, je ženica čez tri dni podlegla poškodbam. V bolnišnici so ugotovili tudi, da je bila močno gluha in da je imela ob prečkanju ceste odprt dežnik, ker je takrat deževalo. Obtoženec pri včerajšnji razpravi ni mogel povedati čigav je bil avtomobil, ki ga je hotel prehiteti in izza katerega je prišla ženica. Njegov odvetnik Blessi pa je prikazal, da praktično ni mogel prej opaziti ženice in tudi ne preprečiti nesreče. Sodišče je to upoštevalo in čeprav je državni tožilec zahteval za obtoženca 6 mesecev zapora, so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Drž. tož.: dr. Placentino; preda, sod.: dr. Cenisi; zap.: Petti. Prepoved ribolova v Pevmici, Grojni in Komu Z odlokom predsednika gonske pokrajine, ki je bil objavljen v krajevnem uradnem listu št. 47 od 14. t.m. in glede na dejstvo, da so te vode primerne za razplojevanje rib ter jim služijo tudi kot zatočišče ob naraslem vodovju Soče, se prepoveduje ribolov v naslednjih vodah: v Pevmici od državne meje do njenega izliva v Sočo; v Grojni od izvira do izliva v Sočo ter v Komu od državne meje do izliva v Sočo. Odlok stopi v veljavo 29. maja t.l. Policiji in drugim varnostnim organom je poverjena naloga, da nastopijo proti kršiteljem odloka. Gradnja kanalizacije na Livadi Goriško županstvo sporoča, da bodo v ponedeljek 27. t.m. začeli z gradnjo kanalizacije na ulicah Čampi (odsek od Ul. Antonini do UL Buffolini) in Buffolini (prvi del). Zato bo ostal ta del ceste zaprt dokler dela ne bodo dokončali. Promet bodo med tem časom u-smerili po prvem delu Ul. Čampi, po Ul. Antonini, Palladio in Le-vada. Pri padcu s senika si je polomila rebra Včeraj ob 15. uri so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 48-letno Giovanno Braidot iz Kapri-ve. Zdravniki so ugotovili, da si je žena verjetno polomila nekaj reber na levi strani ter so jo pridržali za 15 dni na zdravljenju. 2ena je povedala, da se je poškodovala pri padcu v seniku, kjer je pripravljala krmo za živino. .............11.niiiniHiniHiiiiiiiiiniMiHiiiiiiMiimHiiiiHHHfHmiumiiHimnnnminuiHiHNi ŠE NEKAJ BESED O PROMETU Ali ne bi kazalo spremeniti parkiranje pred sodno palačo? Baje se za to zavzemajo tudi lastniki lokalov v bližini križišča, ki so z novo ureditvijo parkiranja oškodovani O prometu pogostoma pišemo v našem listu. To je tudi razumljivo, ker je v Gorici skoraj vsak dan kaj novega, ki se tiče motoriziranih ljudi. Pred dnevi so semaforsko uredili križišče pred sod. no palačo ter prepovedali parkiranje pred gostilno «A1 Cavalli-no», torej na prostoru, ki je v samem križišču, kakor tudi kakšnih deset do 20 metrov od križišča na vseh cestah, ki se tamkaj križajo. Popolnoma razumemo. da je varnost na cesti vodilo v delovanju mestnih stražnikov, vendar sodimo, da bi bili lahko popustljivejši. Nič ne bo škodovalo varnosti, če bi skrčili prepovedani prostor za parkiranje, ali pa dovolili parkiranje po četrt ure ali kaj takšnega. Se celo pa bi lahko dovolili parkiranje, vedno časovno omejeno, pred samo gostilno, torej med rumeno črto in pločnikom. Na (Istem križišču je namreč kar precej lokalov. Gostilna, tra-fika. cvetljičarna, pekarna, bar, trgovina in še nekaj manjših. Ker je v Ul. Duca d’Aosta, v Ul, 24. maja in v Ul. Filzi dovoljeno parkiranje samo na eni strani ceste, bi ne bilo nič hudega, če bi parkirni prostor nekoliko zdaljšali vsaj na tistih straneh, kjer je dovoljeno parkirati. Med dtugim smo izvedeli, da so sami lastniki lokalov v neposredni bližini križišča že posredovali pri svoji stanovski organizaciji Zvezi trgovcev, da bi se delno spremenil sedanji parkirni režim, Upoštevati je treba, da ni v Gorici pred nobenim semaforsko urejenim križiščem toliko neizkoriščenega prostora za parkiranje in da je potreba po tem prostoru vedno večja, bolj ko se širi motorizacija. Sicer pa je dovolj, če pogledamo v Videm in v Trst, pa se bomo prepričali, da varnost in hitrost prometa ne trpi, čeprav se oar-kirni prostor razteza skoraj do semafora. In ko smo že pri tem vprašanju, tedaj naj omenimo še to, da smo odločno naklonjeni uporabi dvorišča sodne palače za parkiranje avtomobilov članov sodnega zbora, odvetnikov in vseh tistih. Ki imajo vsak dan posle na so-diiču, ker bi se g tem povečale možnosti za parkiranje pred samo sodno palačo v Ul. N. Sauro. mestno središče. Y delovišču so v glavnem zaposleni brezposelni delavci, ki bodo opravili delo v 1520 dneh. V Ulici Bosizio so znižali zadnji del ceste, material, ki so ga izkopali, pa so napeljali v Ul. Parini, Korzovo vzporednico, ki je bila doslej slepa ulica. S tem, da se bo Ul. Bosizio v zadnjem delu nekoliko znižala, je tudi o-lajšano delo pri izgradnji široke, ga stopnišča, ki bo nadaljevanje te ulice in jo bo povezovalo z Ul. Fatebenefratelli. Stopnišče bo široko 10 metrov. Na obeh straneh in na sredini bodo po vsej dolžini stopnišča tri gredice s cvetjem. To stopnišče se prvenstveno gradi zaradi tega, da bi se zgradila najkrajša pot do Kor-za za stanovalce v novem naselju ob Ul. Fatebenefratelli. Doslej so morali napraviti dolg krog do kolodvora ali pa do Ul. Manzoni, ce so hoteli priti na Korzo, kjer je speljana tudi glavna avtobusna pot. Izgradnja tega objekta zelo' naglo napreduje. Zemeljska dela so v glavnem končana, prav take so ze zabetonirali oba oporna zidova za stopnišče. Po vsej verjetnosti bodo po izgotovljenem načrtu asfaltirali tudi samo Ul. Bosizio, Ki je sedaj v makadamskem stanju. Mož iz Štandreža se je urezal Ob 19.30 je iskal pomoč v clvil-ni bolnišnici 33-letni Mario Del Fabbro iz Štandreža Ul. sv. Mihaela 269. Fabbro se je malo prej urezal v palec desne roke ko -je odpiral škatlo oljnate barve. O-Zdravel bo v osmih dneh. Hudo ranjen motociklist iz Tržiča V tržiški bolnišnici se zdravi g pridržano prognozo 35-letni Ermes Grioni iz ul. S. Antonio 24 v Tržiču. Nekaj časa prej je v Ul. Aquileia z motociklom zapeljal s ces.e. Prebil si je lobanjo pri tilniku ter si jo zdrobil tudi na čelu. Včeraj zvečer (je bilo njegovo zdravstveno stanje še vedno zelo kritično. Prometna policija ugotavlja vzroke nesreče. Nezgoda pri «Goriziani> Sinoči ob 19. uri so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 44-letne. ga Giovannija Da Milana, ki se je malo prej ranil na sredincu leve roke ko je bil na delu pri podjetju Goriziana v Gorici. Nudili so mu prvo pomoč in bo ozdtavel v petih dneh. Včeraj dopoldne ob 9.45 so pripeljali v goriško bolnišnico 17-let-nega Giana Maurija iz Moše. Fant si je verjetno zlomil levo nogo, ko je igral nogomet. Pridržali so ga za 20 dni na zdravljenju. VERDI. 17.15: «Gli amanti devono lmparare«, A. Dickmson in Ros-sano Brazzi. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 17.15: »Venere in pigiaman, Kim Novak, j. Carner in T. Randall. Ameriški cinemascope v barvah. VITTORIA. 17.30: «11 Guascone«, G. Barray ln G .M. Canale. Italijanski cinemascope v barvah. CENTRALE. 17.00: «11 sangue e la sfida, G. Landry in J. Greci. Technicolor. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna ALESANI. Ulica Carducci št. 12, tel. 22-68. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj. višjo dnevno temperaturo 25.2 stopinje ob 15.30 in najnižja 8.6 stopinje ob 5.20. Povprečna dnevna vlaga je dosegi* 60 odstotkov. PRIMORSKI DNEVNIK A ■ V ZADNJEM KOLU NOGOMETNEGA PRVENSTVA! ATLETIKA Jutri odločitev Katero moštvo bo sledilo Palermu in Venezii v drugo kategorijo ? Čeprav je italijansko nogometno prvenstvo A lige za vrhnji del lestvile praktično že končano, obstaja na dnu še vedno odprt račun: še ni namreč znana tretja enajstorica, ki bo morala v nižjo kategorijo. V predzadnjem kolu so Catania, Modena in Sampdoria napravile korak naprej proti rešitvi, ki je skoraj zagotovljena s 30 točkami. Ker ima Genoa samo 26 točk, se lahko reče, da so Catania, Modena in Sampdoria najmanj za točko nad mejo gotovosti. Čeprav ima Mantova 28 točk, še ni v varnem območju lestvice. To predvsem, ker obstaja možnost, da v nedeljo izgubi tekmo. Ce bi Napoli in Genoa istočasno igrala neodločeno ali celo zmagala, bi Se kar tri moštva znašla z istim številom točk. Tša možnost je si- cer težka, ker Mantovi zadostuje točka, do katere v nedeljo, ko bo gostila že rešeno Sampdorio, ne bo težko priti. Neodločen izid te tekme bi zadovoljil oba tekmeca, razen seveda, če ne bi hotela Sampdoria zaigrati vse za vse, da reši Genoo pogina. Položaj teh treh je dramatičen in zanimiv po svoji strani. Mantovi torej zadostuje točka, Genoa potrebuje obe, Napoli pa bi Tako jutri moštva na termah • GENOVA Da Pozzo; Pongaro, Bruno; Occhetta, Colombo, Carlini; Meroni, Giacomimi, Firmani, Panteleonl, Bean. BOLOGNA Rado; Capra, Furlanis; Tum-burus, Janich, Fogll; Perani, Franzinl, Nielsen, Haller, Renna. • CATANIA Vavassori; Alberti, Bicchleral; Corti, Dedominicis, Benaglia; Caceffo, Szymanlak, Petroni, Milan, Prenna. FIORENTINA Albertosi; Robotti, Castelletti; Gonfiantini, Rimbaldo, Brizi; Hamrln, DelPAngelo, Cavicchia, Seminario, Canella. • VENEZIA Bubacco, Grossi, De Bellis; Te-sconi, De Marchi, Mazzia; Az-zali, Santisteban, Bartu, Raf-fin, Dori, ROMA Matteucci; Fontana, Carpane-si; Jonsson, Losi, Guamacci; Orlando, De Sisti, Manfredini, Angelillo, Menichelli. • LANEROSSI Luison, Miazza, Savoini; De Marchi, Panzanato, Stenti; Va-stola, Menti, Vinicio, Puia, Campana. MODENA Gaspari; Barucco, Aguzzoli; Balleri, Chirico, Ottani; Conti, Cinesinho, Pagliari, Tinazzi, Goldoni. • ATALANTA Pizzaballa; Pesentl, Nodari, Nielsen, Gardoni, Colombo, Do-menghini, Da Costa, Nova, Mereghetti, Carloli. NAPOLI Cuman, Molino, Gatti; Mon- Atalanta-Napoli 1X2 Catania-Fiorentina 1 X Genoa-Bologna 1 Inter-Torino 1 Juventus-Spal 1 LR Vicenza-Modena 1 Mantova-Sampdoria 1 X Palermo-Milan X 2 Venezia-Roma X Cosenza-Brescia 2 X Padova-Lazio 1X2 Akragas-Trapani 2 Chieti-Potenza 2 m ri 1 1 eJ 1. — prvi X 2 drugi 2 X 2. — prvi 1 drugi 2 3. — prvi X 2 drugi 2 X 4. — prvi 1 drugi 1 5. — prvi 1 2 X drugi 2 11 6. — prvi 1 2 drugi 2 I tefusco, Rivellino, Girardo, Co-relli (Juliano), Ronzon, To-meazzi, Rosa (Canfe), Tacchi. INTER Bugatti; Burgnich, Facchetti, Maschio, Guarneri, Masiero, Jair, Mazzola, Di Giacomo, Sua-rez, Corso. TORINO Vieri; Rosato, Buzzacchera; Bearzot, Lancioni, Ferretti, Da nova, Ferreni, Hitchens, Peir6, Crippa. JUVENTUS Anzolin; Castano, Salvadore, E-moli, Sacco, Leoncini, Rossi, Del Sol, Miranda, Žigoni, Grip-pa. SPAL Bruschini, Olivieri, Bozzao, Muccini, Cervato, Rivannovelli, Massei, Bui, Micheli, De Souza. MANTOVA Negri, Morganti, Gerin, Mazze-ro, Pini, Cancian, Longhi, Sor-mani, Geiger, Giagnoni, Re-cagni. SAMPDORIA Sattolo, Vincenzi, Tomasi, Ber-gamaschi, Bernasconi, Delfino, Brighenti, Tamborini, Toschi, Da Silva (Toro), Cucchiaroni. PALERMO Bandoni, Adorni, Calvani, Spa-gni, Ramusani, Sereni, De Ro-bertis, Maggioni, Borjesson, Farnando, ;Li gnani. MILAN Liberalato,' Bravi, Trebbi, Pela-galli, Pivatelli, Lodetti, Fortu-nato, Sani, Altafini, Rossano, Barison. KI * * i Mladinci Bora jutri prvič v areni V nedeljo bo na šolskem stadionu v Kolonji letošnje prvo tekmovanje za mlajše mladince. šz Bor bo nastopilo z naslednjo ekipo: Spacal, Fučka. Gombač, Hreščak, Sancin I., Sancin II., Fabjan, Dolenc in Žerjal. Atleti naj se zberejo najpozneje ob H. uri na šolskem stadionu v Kolonji. Spored tekmovanja obsega teke na 80, 250, 600, 1200 m, 60 zapreke, 250 zapreke, štafeta 4x100, višina, daljina, palica, krogla, disk, kopje in hoja na 4 km. SESTA ETAPA DIRKE PO ITALIJI Bariviera ponovil uspeh na cilju Ronchini ohranil roza majico AREZZO, 24. — Nencini in Benedetti sta napravila vse, da bi si po prijateljsko razdelila današnjo ciljno nagrado. Tik pred ciljem pa jima je zmaga ušla iz rok in je pripadla Barivieri, ki je že včeraj slavil podoben uspeh. Toskanca, ki sta vozila pred domačimi navijači, sta 65 km pred Arezzom prekinila z dolgočasno vožnjo in se v tandemu pognala na pot. Zaigrala sta pač najboljšo karto, toda v ozadju je Ronchini pripravil načrt za obrambo roza majice, ki se mu je popolnoma se rešil tudi s porazom pod pogojem seveda, da Bologna premaga Genoo, medtem ko bi v primeru zmage Genoe zadostovala točka, a se reši vsakršnih skrbi, pa bi moral Napoli zmagati v Bergamu. Na vrhu verjetno ne bo prišlo do nobenih sprememb več. Naslov je že oddan in tudi Bologna nima možnosti, da bi izpodrinila Juventus z drugega stolčka. To še toliko bolj, ker bo Juventus sprejel v goste Spal. Jasno je, da so prognoze na strani Turinčanov, ki se bodo hoteli s pozitivnim rezultatom posloviti od navijačev in jih istočasno nagraditi za' njihovo vztrajno pomoč v tej, ne preveč uspešni nogometni sezoni. Čeprav se je zanimanje za prvenstvene zavrtljaje precej poleglo, je vseeno nekaj tekem, ki so vredne pažnje. Gre za gostor vanje Milana v Palermu in Rome v Benetkah. Posebno Milan, ki si je s krasno igro v Londonu privoščil lizbonsko Benfico in si osvojil pokal evropskih prvakov, bo privabil na igrišče precejšnje število ljubiteljev nogometa. Ne toliko zaradi Palerma, ki je že zdavnaj obsojen na izpad, kolikor v upanju, da bodo po dolgem času prisostvovali tekmi vredni tega imena. Vprašanje je seveda, če jih bodo Milančani, utrujeni in brez nad, da bi se prerili še više v lestvici, zadovoljili. rali čakati na tekmi, ki ju je nuni... odigrala Lega Nazionale Zato so w bili, ko so stopili na igrišče, ze- lo nervozni. Čeprav so imeli pred seboj ekipo Gasilcev, ki ne predstavlja nobene nevarnosti, so tek. mo začeli zelo slabo, tako da so nasprotniki povedli s precejšnjim naskokom. Tedaj pa so se vendarle nekoliko opomogli in po dolgi in napeti igri z naporom zmagali. Igra se je torej začela ne preveč ugodno, a naši so slabo mnenje gledalcev takoj popravili v drugem setu, ko so v štirih minutah igre odpravili tekmece s 15:0. Ta bliskovita zmaga je vseka-kor dobro vplivala na moralo e-kipe, ki je v drugi tekmi dneva z VIS zadovoljivo začela. Srečanje -je potekalo v precejšnji izenačenosti do 11:10, ko so se borovci zmedli iin postali lahek plen nasprotnikov, ki so z nekaj dobro usmerjenimi žogami spravili set na varno. Igralci >n gledalci so bili precej razočarani in vse je kazalo, da bo tudi tokrat Bor premagan. Toda fantje so stisnili zobe, se vrgli uporno v napad in začeli z močnim tolčenjem. Posebno Uršiču je uspelo poslati nekaj moč-ncf tolčenih žog na nasprotno igrišče. Naši so si tako nabrali nekaj naskoka, ki so ga obdržali do konca. llllllllllllllllMllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilVfMlllllllIllIilllllliMliiiliuiiHiiiiiiiiiitllllililiiiiiifiiiiiiiintiii V OKVIRU PROMOCIJSKEGA PRVENSTVA V ODBOJKI V predzadnjem kolu dve zmagi Bora B V povratni tekmi tudi VIS klonil borovcem V četrtek je druga odbojkarska ekipa Bora, ki nastopa v promocijskem prvenstvu, slavila dve zmagi, s katerima je zelo navdušila vse prisotne navijače. Za borovce sta ti dve zmagi velikega pomena, ker jim je tako dana možnost, da se udeležijo finalnega dela turnirja, ki bo pokazal katera ekipa je vredna vstopa v C ligo. Preden so naši nastopili, so mo- ali čakati na tekmi, ki ju je SVETOVNO PRVENSTVO V KOŠARKI Po zmagi nad SZ BRAZILIJI ponovno naslov? RIO DE JANEIRO, 24. — Sinočnji tekmi svetovnega prvenstva v košarki sta privabili na igrišče Maracajpažinhf izredno število gledalčev, kj so napolnili vse razpoložljive prdstore.^Nič čudnega, saj sta bili na sporedu tekmi ZDA — Italija in Brazilija — SZ. Američani so dobesedno pregazili nemočne Italijane, ki so jim morajj prepustiti zmago z razliko 28 točk. Brazilija si je (s sinočnjo zmago •- nad Sovjetsko .(klezo že zagotovila .............................. naslov. čeprav šo sovjetski igralci GORIŠKI NOGOMET Zaključno tekmovanje Juventine v Podgori Sovodenjci in Podgorci morajo odigrati še dve tekmi Na praznik v četrtek Je bilo nekaj nogometnih tekem tudi v drugi pokrajinski kategoriji diletantov na Goriškem in tako so štiri ekipe zaključile letošnjo tekmovanje. Med temi je tudi Cormonese, ki je s 40 točkami obdržala prvo mesto na lestvici. Jutri bodo še zadnje tekme letošnje sezone v tej kategoriji. Ju- posrečil. Nihče ni mogel iz skupine in ko je prišla ura ofenzive, se je skupina pognala v zasledovanje. Štiri km pred ciljem sta se morala Nencini in Benedetti predati in Bariviera, ki je bil med zasledovalci, je s svojim sprintom ponovno privozil prvi do cilja. Ta del etape je bil najbolj zanimiv in napet, ker so kolesarji v prvem delu proge v glavnem počivali in si nabirali sile za bolj naporne dneve. Za sedaj je Ronchini še vedno leader lestvice in vse kaže, da je njegova skupina složno na njegovi strani v obrambi roza majice Vrstni red na cilju šeste etape «Gira» Bolsena — Arezzo (192 km) je naslednji: 1. Bariviera v 5 urah 46’52", s povprečno hitrostjo 33,208. 2. Pifferi 3. Zanchi 4. Minieri 5. Fontana 6. Carlesi, 7. Bailetti, 8. Bruni, 9. Gentina, 10. Zanchetta, 11. Du-rante, 12. Ciampi, 13. Carminati, 14. Zancanaro, 15. Zoppas. Sledijo ostali. SPLOŠNA LESTVICA 1. RONCHINI 37.43 41” 2. Brugnami v zaostanku 2’15” 3. Cribiori 4. De Rosso 5. Pambianco 6. Massignan, 7. Balmamion, V NEDELJO VSI NA PROSEK Na spopad v žogobrcu Poročeni - Neporočeni Zabave in pristne kapljice ne bo manjkalo Kot vsako leto bo tudi letos in sicer 26. t.m. ob 16.30 če tradicionalna nogometna tekma med poročenimi in neporočenimi Prosečani. Toliko pričakovano srečanje bo na nogometnem igrišču «Velika rovna» na Proseku. Tradicionalno tekmo bodo odigrali če devetič in bo gotovo tudi v letošnji izvedbi zbudila precej zanimanja. Mladi in stari se če mesec dni pripravljajo na ta dogodek. Največ dela so imeli z ureditvijo igrišča, ki je bilo od vojaških vozil popolno" ma razorano. Res škoda, da vas kot Prosek, nima svojega igrišča, da bi lahko kot v nedeljo stari in mladi večkrat kaj pokazali in s tem tudi aktivno gojili šport. Tudi tehnična plat je že pripravljena (lepaki, vabila, transparenti). Letošnja tekma bo še posebno zanimiva, ker so bile do sedaj moči tekmecev izenačene: trikrat so zmagali neporočeni, trikrat je zmaga pripadla poročenim, dvakrat pa sta se moštvi razšli z neodločenim izidom. Glede zabavnega dela bo tudi letos nekaj novega. Nekaj minut pred tekmo bodo domači fantje pognali v vesolje raketo, ki so jo sami mojstrsko pripravili. Ves spored bo, kot običajno, snemala proseška televizija, domači špiker pa bo v domačem narepju opisoval dogodke na igrišču. Zbirališče bo na. -križadi* na Proseku ob ' 14.30. Od tu se bo sprevod usmeril proti igrišču. Med povorko bo domača godba na pihala spremljala z veselimi korač-nicami obe nogometni moštvi, novinarje svetovnih in kraških časopisov ter agencij in navijačev. Torej, v nedeljo 26. t.m. vsi na Prosek, kjer zabave, razvedrila ventina bo za to priliko nastopila v Podgori, kjer se bodo domačini skušali oddolžiti za poraz v prvi tekmi v Standrežu. Zato bodo morali juventincl zbrati vse svoje sile In se dobro pripraviti, če bodo hoteli lepo zaključiti letošnjo sezono pred svojimi navijači, ki bodo prav gotovo v velikem številu prišli za to priliko iz Standre-ža v Podgoro. Ob tej priliki se odbor Juventine, tudi v imenu vseh članov, zahvaljuje občinstvu za vso moralno ln materialno pomoč, ki so jo med letom nudili njenim igralcem ter jim pomagali, da so se dobro Izkazali. Obenem računa, da jim bodo ostali zvesti tudi v prihodnji nogometni sezoni ter pridobili še nove prijatelje, saj je nogomet, ki se zbira okrog Juventine glavna športna panoga v Standrežu. Za jutrišnjo tekmo naj se ob določeni uri zberejo vsi igralci na igrišču v Podgori, kjer bodo napravili tudi skupno spominsko sliko. Sovodenjci pa morajo odigrati še kar dve tekmi ker so z eno v zaostanku. Jutri bodo igrali v Gradiški proti Itali in skušali rešiti vsaj točko, kar pa bo zelo težko. Pozneje bodo morali odigrati še zaostalo tekmo s Podgoro in šele s to bodo zaključili letošnje tekmovanje. napeli vse sile, niso mogli spraviti odlične tekmece na kolena. Samo v prvem delu tekme je bila igra izenačena in so imeli Južno-američani le točko prednosti. V drugem delu pa je prišla na dan njihova hitrost in spretnost, s či- mer so popolnoma zmedli sovjet- 0L,., V*- skp Jvrnlpp HllP Je treba se v tretje za- igrati. Borovci so odlično začeli ske igralce. Sicer Brazilija še ni gotova naslova. Ce bi Brazilci izgubili z ZDA, bi morali še enkrat zaigrati s SZ, če bi pa ta premagala Jugoslavijo ali pa z Jugoslavijo, če bi slednja premagala tako Francijo kot SZ. To pravilo pa velja samo za dodelitev naslova, medtem ko za ostala mesta velja v primeru istega števila točk boljši količnik zadanih in prejetih košev. ZDA — Italija 101:73 ( 59:28) Brazilija — SZ 90:79 (43:42) LESTVICA 1. BRAZILIJA 10 točk 2. Sovjetska zveza 8 » 3. ZDA 8 » 4. Jugoslavija 7 » 5. Francija 7 » 6. Portoriko 5 » 7. Italija 5 » Vse reprezentance so odigrale pet tekem z izjemo Jugoslavije, ki jih je štiri. TOLAŽINI TURNIR Kanada — Japonska 78:74 (42:41) Urugvaj — Mehika 76:73 (42:33) Na lestvici vodi Argentina z 9 točkami pred Mehiko, Urugvajem in Kanado' 8, Perujem 7 in tako povedli do 6:0. Nasprotniki pa so se začeli trdovratno braniti in »pobirati* vsako tolčeno žogo, tako da so prišli na 7:9 in nato še povedli 12:10. Napetost je dosegla skrajne meje in obe ekipi sta začeli z razburljivo igro. Po večkratni izmenjavi servisa, je ostalo stanje nespremenjeno, dokler niso borovci izvedli zamenjavo, odvzeli nasprotniku servis in nato začeli s protinapadom, katerega glavni junak je bil Spacal. Podajači so ga odlično servirali, tako da je lahko neusmiljeno tolkel, s čimer je privedel ekipo do zmage. Izidi: Lega Nazionale-Gasilci 2:0 Lega Nazionale-VIS 2:1 BOR-Gasilci 2.0 (15:8. 15:0) BOR-VIS 2:1 (10:15, 15:11, 15:12) RUDI ŠKRINJAR * # # Bor B bo jutri odigral še zaostalo tekmo s tržaškimi gasilci. Srečanje bo ob 11, uri na igrišču GRDA pri Sv. Ani. Cariesi 4-12”, 10. Bono 5-27”,' 11. Nn Tudi domače ' pristne kapTjiee ChUppano 6\ 12. Adorni 7’41” I ne bo manjkalo. V OKRAJNI NOGOMETNJ_ UGI Prvi poraz TOMOSA v koprski lipi V koprski okrajni ligi so odigrali predzadnje Kofo' ki "je tfalo drole3d2je iZide: Tomos'Tabor 2:3- Postojna-Pi^ka 2:5 jn Jadran-Si- Največje presenečenje je vsekakor pripravil sežanski Tabor ki je prizadejal prvi poraz Tomosu v prvenstveni sezoni. Na Drvi pogled bi lahko sklepali, da je Tomos vzel to srečanje bolj ali manj formalno, saj ima naslov prvaka že v žepu. Toda dogodki na igrišču so potekali drugače. Tomosovi igralci so vzeli stvar zelo resno, saj je to srečanje sodilo v okvir priprav za bližnja kvalifikacijska tekmovanja. Toda tokrat jim ni šlo, kajti Tabor jih je nadigral in zasluženo zmagal. Prvj- polčas je sicer imel Tomos nekaj več od igre in je dvakrat 'prišel v vodstvo. Toda borbeni Sežanci so streljali dve enajstmetrovki in izenačili na 1:1 in na 2:2. Drugi polčas pa je bil Tabor gospodar na igrišču in Tomos se ima le sreči zahvaliti, da ni izgubil še z večjo razliko. Kljub vsemu stvar še ni tako tragična, saj ima Tomos več i-gralcev poškodovanih in odsotnih in bo lahko do kvalifikacij sestavil boljše moštvo. Res pa je tudi, da moštvu ne bi škodovalo nekaj več borbenosti, brez katere ne more biti uspeha v nogometu. Se večje presenečenje so pripravili igralci Pivke v Postojni. Prvi polčas je bila igra sicer e-nakovredna, v drugem polčasu pa so gostje povsem zmedli nasprotno obrambo in zasluženo dosegli tri zadetke. Vsekakor je treba Pivki čestitati k tej pomembni zmagi, ki je bila povrh vsega dosežena še na tujem igrišču! Tudi zmage Jadrana nismo pri- čakovali. Gostje so bili sicer večidel igre enakovredni, vendar jim je proti koncu tekme pošla, kondicija in domači so zasluženo pobrali ves izkupiček. Moštvi se bosta občinstvu predstavili v naslednjih postavah: NEPOROČENI: Geki, Truman, Bomba, Vigile, 2užk, iico, Urc», Pedal, Bobo (kap.), Kecluta in Senape. i POROČENI: Točo, Fula, Burra, Nono, Sranja, Gabeto, Rosso, Kam-pion, Longo, Grdelin in Cička. ODBOJKA V GORICI Jutri tekma Dom - Libertas za prvo mesto Jutri 26. t.m. se bo na igrišču * Drevoredu XX. septembra končal propagandni turnir goriške cone 7 odbojki. Do konca so še štiri srečanja, ki bodo odločila zmagovalca. Ce se hočemo točneje izrazit*’ bo dala končnega zmagovalca tekma med Domom In Polisporti-v» Libertas. Ostali dve moštvi Olimpija in Audax sta že izpadli iz konkurence. Čeprav se bo Dom srečal še z Olimpijo, Imajo do-movci realne možnosti za uspešen zaključek tekme. Po dosedanjih rezultatih bi bilo mogoče sklepati, da bo na zadnjem mestu Audax, predzadnjem pa Olimpija. Zato se pripisuje velika važnost tekmi z Libertas. V prvem srečanju z njo so domov-ci izgubili. Obstaja vprašanje, če bodo tokrat domovci bolje zaigrali, če bodo bolj sproščeni in manj nervozni. Domovci se zavedajo važnosti, ki jo ima to srečanje, W se bodo skušali uveljaviti. V njihovem taboru vlada optimistično razpoloženje. V primeru enakega števila točk bo zmagovalca določil količnik. Za nedeljsko tekmo pridejo 1 poštev naslednji igralci: Vojko Lavrenčič, Silvo Gergolet, Vojko Cotič, Ivan Figelj, Lucijan PellzM, Danijel Silič in Aleš Hoban Ponoč no pozivamo navijače iz štandreP' Gorice in okoliških vasi, naj padejo v čimvečjem številu bodri* svoje zastopnike. Razpored tekem je naslednji: Dom - Olimpija, AU’ dax - Libertas, Olimpija • Auda*« I Dom - Libertas. i. F. PO ZMAGI NAD ILIRIJO Delamaris ostane v slovenski ligi i^i5Iinedelj° S° Izolfani zabeležili še eno pomembno zmago. Na Te nlu i°PrUovl° Prema8ali ljubljansko Ilirijo s 4:0. Tokrat se. Je najbolj odlikoval napad, v katerem sta Kostič in Milojko- t«h MčUtl VrStv°r neVTihr ®!CCij’ Kos,ič Pa Je bil tudi strelec treh zadetkov. V napadu Izolčanov se igralec Odreda Cuban, ki se je - uveljavil kot dober graditelj igre. Ni se pa še povsem vživel v no- je pojavil tudi nekdanji vo sredino in je prevečkrat okleval, ko je bilo' treba oddati žogo. Z zmago nad. Ilirijo si je Delamaris že štiri kola prčd koncem zagotovil obstoj v slovenski ligi- . V naslednjih štirih kolih pa si bo prizadeval osvojiti vsaj pet točk, kar bi mu zadostovalo za uvrstitev v sredini lestvic«-Vsekakor je treba igralcem Izd* čestitati zaradi velike borbenosti in morale, saj je bil položaj spomladi zaradi odvzetih osmi!* točk skoraj brezupen. Ce bi Delamarisu prišteli izgubljenih ose«1 točk za zeleno mizo, bi bil zdaj trdno na tretjem mestu, takoj za Ljubljano in Triglavom. ERSKINE CALDWELL Handsome Brown ima prost dan «Daj mu motiko, Tom,» je rekel oče, vzel motiko Ovvensu iz rok in jo vrgel Handsomu. (Toda, gospod Morris, ali ste čisto pozabili, da imam danes prost dan!« je rekel Handsome. (Presneto, nič kaj se mi ne ljubi, da bi kopal ta preklemani plevel!« »Jezik za zobe, Handsome,« je rekel oče, se obrnil in ga pošteno stresel. «Za svoj posel se brigaj, pa nič drugega!« «Toda, gospod Morris, saj se vendar brigam za svoj posel,« je rekel Handsome, (Kaj ni to moj pošel, če se brigam za svoj prosti dan?« »Do smrti imaš še čas, da si privoščiš prost d»n,» je rekel oče. «Alo, brž nad plevel, kot sem ti rekel!« Handsome je dvignil motiko in spustil rezalo na šop plevela, ki je bil razraščen tako žilavo in na gosto, da je odskočilo za cel čevelj. #No, Tom,# je rekel oče in se obrnil k Owensu, «daj mi petdeset centov« «Ne plačam ga, dokler ml ne odsluži za en dan,« je rekel O-vvens in zmajal z glavo. «Kaj Če mi še za pol dolarja ne naredi! Samega sebe bi obral, če bi šel in ti izplačal denar, potem pa bi se izkazalo, da še toliko ni zaslužil.« «Zastran tega si lahko brez skrbi,« je rekel oče. #Bom že gledal, da ti Handsome prav toliko naredi, kolikor si plačal. Ves čas bom hodil sem, za njim bom stal in gledal, da ti bo delal, kot je treba za tisto mezdo, ki si mu jo dal.# (Prosim, gospod Morris,« je rekel Handsome in se ozrl na očeta. »Kaj pa je, Handsome?« je vprašal oče. (Tega presnetega plevela ne bi rad kopal, prosim, gospod Morris. Svoj prosti dan bi rad.« Oče ga je pisano pogledal in z nogo pokazal na motiko. (No, daj mi zdaj tistih petdeset centov, Tom,« je rekel. (Pa kaj, da se ti tako salamensko mudi pobrati denar, ko delo še opravljeno ni!« «Veš, nekaj imam na glavi, kar mora biti pri priči poravnano. No, Tom, prosim, če bi mi lahko izrodil denar.« Owens je nekaj časa gledal Handsoma, kako z motiko tolče plevel, potem pa je segel v žep in potegnil na dan polno pest žebljev, vijakov in drobiža. Brskal je po kupu, dokler ni nabršri za pol dolarja novčičev. «Tega črnca nikdar več ne vzamem, če mi ne bo pošteno delal,« je rekel' očetu (Nikdar ti ne bo žal, da si ga vzel,« je rekel oče, «Handsome Brown je eden najhujših garačev, kar sem jih kdaj videl.« Owens je izročil očetu pol dolarja, ostalo pa je sunil v žep. Brž ko je moj stari imel denar, je planil k vratom. (Prosim, gospod Morris,« je rekel Handsome. (Kaj pa še hočeš, Handsome,« .je zavpil oče. (Ne vidiš, kako se mi mudi!« (Ali ne bi mogel popoldne prej nehati, da bi imel vsaj malo prostega dne?« «Ne,» je zavpil oče. (Da mi ne pisneš več o kakem prostem dnevu! Ali si mene kdaj videl, da bi imel prost dan, kaj?-« Staremu se je tako mudilo, da ni niti Owensu utegnil nič več reči. Zdrvel je po cesti, skočil v hišo in zapahnil za seboj. Dekle je sedela na postelji, zlagala kravate in jih dajala v kovček, ko je oče pritekel v sobo, je pogledala kvišku. «Evo ga, denarja, kot sem rekel,« ji je oznanil, sedel k njej in spustil ves tisti drobiž v dlan. «Pa še kako hitro sem ga dobil, kaj!« Dekle je spravila denar, zganila še nekaj kravat in si popravila nogavice. (Izvolite kravato«, in jo položila očetu čez roke. Kravata je zdrsnila na tla. (Toda, ali ne boš.,.« je rekel presenečen in jo strmo pogledal. «Cesa ali ne bom?« mu je vrnila odrezavo. Moj stari je z odprtimi usti buljil vanjo. Sklonila se je, zravnala še ostale kravate in jih položila v kovček. «Ja, mislil sem, da mi jo boš morda zavezala, kot si mi jo po-prej,« je rekel počasi. (Poslušaj,« je rekla, (prodala sem jo, ne? Kaj drugega pa bi ti še rad za petdeset centov? Vse tole mesto moram obhoditi od zdajle pa do večera. Koliko pa misliš, da bi prodala, če bi se ves čas mudila s tem, da bi vezala ljudem kravate, potem ko sem jih že prodala? «Toda... toda mislil sem...,« je zajecljal moj stari. (Kaj si mislil?« (Ja, mislil sem, da bi jo morebiti prav rada zavezala...« (Oh, pa ne da res?« se je zasmejala. Vstala je in glasno zaprla kovček. Moj stari je sedel kot pribit in strmel vanjo. Vzela je kovček in odšla. Takoj nato so se zaloputnila vhodna vrata in slišala sva jo, kako je stekla, po stopnicah. Y hipu je bila že daleč doli pred Owensovo hišo in S6 ravno spuščala na njegovo dvo. rišče stari je dolgo sedel Moj postelji in gledal zeleno-rumeno kravato na tleh. Cez nekaj časa je vstal in jo na vso moč brcnil prek sobe, potem pa jo je mahnil nazaj na verando in sedel na stopnice, da bi se spet razveznil na sonce. WOLFGANG BORCHERT Prav tisti torek Tisti teden je imel en sam torek. Tisto leto jih je imelo dvainpetdeset. Ta vojna je imela mnogo torkov. Tisti torek so se v šoli učili velike črke. Učiteljica je imela očala, ki so bila brez okvira. Bila so tako debela, da so bile oči videti čisto majhne. Dvainštirideset deklic je sedelo pred tablo in pisalo z velikimi črkami; STARI FRITZ JE IMEL PLO-CEVINAST KOZAREC. DEBELA BERTA JE STRELJALA DO PA-RIŽA. V VOJNI SO VSI OČETI VOJAKI. Ulla se je s koncem jezika dotaknila nosu. Tedaj jo je učiteljica prijela za ramo. Vojno si pisala brez j, Ulla. Vojna se vedno piše z j. J kot jama. Kolikokrat sem že to povedala. Učiteljica je irzela knjigo in napravila kljukico poleg Ullinega imena. Do jutri desetkrat prepiši ta stavek, lepo in brez napake, si razumela. Da, je rekla Ulla in si mislila: Oh ta s svojimi naočniki. Na šolskem dvorišču so vrane žrle kruh, ki so ga vrgli proč. Tisti torek je bil poročnik Ehlers imenovan za komandanta bataljona. Odložiti bi morali rdeči šal, gospod Ehlers, Gospod major? Pač, Ehlers. V Drugi kaj takega ni priljubljeno. Bom šel v Drugo kompanijo? Da. In ti ne marajo kaj takega. S tem ne boste pri njih nič opra-vili. S tem rdečim šalom vak bo kompanija gladko pustila na cedilu. Stotnik Hesse kaj takega ni nosil. Je Hesse ranjen? Nee, javil je, da je bolan. Ne počuti se dobro, je rekel. Ta Hesse je postal nekako medel, odkar ^ je stotnik. Ne razumem. Sicer je bil vedno brezhiben. No da. Ehlers, glejte, da boste v redu držali kompanijo. Hesse je 1 j udi dobro vzgojil, -in šal boste odložili, kajne? SevedjV-gospod maj° ' ftTmoiclf vidni s cigaretdlni. Saj mora vsa- In . pazite, ‘i* dje pre- kega spodofmefa ostrostrelca kar srbeti kazalgc, ko vitji te kresnice plesati okr.og. Prejšnji teden jih je bilo šest zadetih v glavo, Torej boste nekoliko pazili, ne? Da, gospod« mdj«r. Na p J* por rčto in odložjj rdeči šal. Četni komandant E glas. Tedaj >jfe počil«. Tisti torek je rekel gospod Hansen dični Severinovi: Hesseju moramo spet poslati, Severinca. Kaj za nekaj za pod zob, Malo literature. Kakšne rokavice ali kaj takega. Fantje imajo_zunaj prekleto huclo zimo. Poznam to, hvaia '.epa. Mogočo Holderin, gospod Han-s*n? | * i Sj Nesmisel, SeverincS, ■ nešmisel. Nee, nekaj bolj prijaznega. Kakor Wilhelm Busch, na primer. Hes. seju je bilo vendar bolj do lažjih stvari. Toda saj veste, kako se rad smfcje. Moj ijog, 'Severinca, kako se zna fa človek smejati. Da, to zn cf je rekla gospodična POtl k Drugi kompaniji si ročnik Ehlers prižgal ciga- Ehlets, je rekel na gospo. nekaj kaditi, Sevennova. Tisti torek so stotnika Hesseja na nosili odnesli v oddelek, kjer so bolnih očedili uši'. Na vratih je vise tablica: BOD' GRENADIR AL’ GENERA UASJE TI BOJO TU OSTAL’. Ostrigli so ga. Sanitejec je int1 tenke, dolge prste, podobr pajčjim nogam. Na členkih » bili prsti malce rdečkasti. Drgni so ga z nečim, kar je dišalo f lekarni. Nato so pajčje nof zmerile nejasni puls in zapisa v debelo knjigo: Temperatur 41,6. Puls 116. Nezavesten. Ve .ietno pegavica. Sanitejec je zaP debelo knjigo. Vojaška bolnišni' za kužne bolezni Smolensk, pisalo na niej. In pod tem tis< štiri sto postelj. Nosači so dvignili nosila, č1 stopnišču je Hessejeva glava 1 nihala iz odej, sem in tja, 11 vsaki stopnici vedno znova s*1 in tja. Kratkoostriženi stotnil In pri tem sp je vedno posmeh' val Rusom Eden izmed nosač« je imel nahod. Tisti torek je gospa Hessejeva pozvonila P sosferii. Ko . so se vrata odprla, J pomahala 's pismom Stotnik 1 postal, stotnik in četni kotna' dant, piše, In čez štirideset pinj mraza imajo. Devet dni J hodilo pismo. «Zeni stotnil1 Hagseja« je napisal nanj. < Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6-II. TELEFON 93-8U8 IN H4-63H _ Poštni predal 859 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S PelltCO MI, Tel 33412 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA St 2U - l’el. št 37338 - NAROČNINA: mesečna 650 lir - Vnanrel’ čel^ letna 1«)0 lir, polletna «500 Ur, celoletna 8400 Ur - FLRj v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din. letno 1920 din, polletno »60 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega ..iskh Prst 115374 _ /,a ki rj- adit D/.S Llubljafl* Stritarjeva ulica 3 -1, telet. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14 603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 Ur. - Mau oglas 30 Ul beseda - Vsi oglas-, se naročalo Dri uDravt. " Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst P