siev 104. f HODIM, v neUello One i mala 1022. Leio L Naročnina za državo SHS: ta oelo leto naprej Dlu.120«— za pol leta „ .. , 60-— st četrt leta „ . • „ 30-_ u en mesec „ „ 10'— za inozemstvo: oelole.no.....D n. 2 «•— mefefino...... 18 — = Sobotna izdaja: = t Jnguslavljl. . . Din. 15 -v Inozemstvu ... „ 3v_ Possmaa Siev. 75 por. b Cena Inseratom:sa Baoslolpna petltaa vrata a ali oglasi po K 4'— la K 6 —J velui oglati nad 4Snm fH ilae po K 8 —, poaltaa ItC po K 12 —. Pri večjem naročilu poportfe Izhaja viak dan Izrsamil) ponedeljka tn dneva po prasa/ nlkn ob 3. url zjutraj.," Betečaa priloga; Vtstnlk SKSZ. Poštnina plačana v SotofloF. Uredništvo Petit Parisien«, je bil sklenjen dogovor med Rusijo in Italijo, ki pa bo podpisan šele po zaključku mednarodne gospodarske konference v Genovi. Vprašanje rapallske pogodbe. Genova, 6. maja. (Izv.) V pogajanjih med jugoslovanskimi in italijanskimi delegati glede izvedbe rapallske pogodbe se je deloma ustvaril nov položaj. Porazgo-vori so zavzeli oficielen značaj. Včeraj je imel zunanji minister dr. Ninčič v Santi Margheriti daljši porazgovor z ravnateljem v italijanskem ministrstvu za zunanje stvari Contarinijem ter italijanskima delegatoma državnim podtajnikom Tostijem in Luciolli-jem, ki je svojčas vodil v imenu italijanske vlade pogajanja z našo vlado v Belgradu. Italijani so se postavili na stališče, da se mora najprej rešiti vprašanje Zadra. Pogajanja potekajo v tem pogledu ugodno in je zaznamovati nekaj dobrih uspehov. Odprto je le še vprašanje svobodnega pasu okrog Zadra. V Genovo je dospel jugoslovanski konzul v Zadru Markovič. Ako se obe vladi popolnoma sporazumeta glede Zadra, se bo takoj začel izpraznjevati tretji pas v Dalmaciji in morda tudi Sušak. Nerešeno bi ostalo le še vprašanje baroške luke, ker se Italijani branijo priznati Sfor-zove klavzule. V tem vprašanju se bosta najbrže obe stranki podvrgli arbitraži. Ta modus procedendi izpreminja popolnoma položaj, kakor je to predvidel minister dr. Ninčič po svojem povratku iz Belgrada. V tem smislu se mora tolmačiti tudi izjava italijanskega zunanjega ministra Schanzer-ja, ki jo je podal novinarjem o izpraznitvi •tretje cone v Dalmaciji. Sodi se, da se bo tna ta način cela zadeva dala spraviti z mrtve točke. Belgrad, 6. maja. (Izv.) Ministrski svet je imel včeraj sejo, na kateri se je najprej prečitalo poročilo naše delegacije na konferenci v Genovi. V smislu tega poročila izgleda, da so se naši delegati že sporazumeli z Italijani v zadrskem vprašanju in da bo italijanska vlada dala izprazniti tretji pas v Dalmaciji, ki ga ima še zasedenega. Ker v baroškem vprašanju ni prišlo do ni-kakega sporazuma, bo to sporno vprašanje predloženo zvezi narodov. PRIHODNJA SEJA NARODNE SKUPŠČINE. Belgrad, 6. maja. (Izv.) Prihodnja seja narodne skupščine bo v sredo 10. t. m. ob 4. uri popoldne. Na dnevnem redu jo volitev 7 raznih komisij, ki imajo proučiti predložene zakonske načrte posameznih klubov. Vsi poslanci morajo biti v Belgradu v sredo popoldne. RAZPRAVA 0 NOVEM VOLIVNEM REDU. Belgrad, 6. maja. (Izv.) Danes dopoldne je bila v ministrskem predsedni-štvu konferenca, na kateri so se posvetovali o potrebi in o načelih novega volivnega reda. O tem zakonu so razpravljali v velikih obrisih. Konference so se udeležili ministri Marko Trifkovic, dr. Laza Markovič in dr. Voja Marinkovič ter poslanci Ljuba Jovanovič, Miša Trifunovič in dr. Marko Giuričič za radikalce, za demokrate pa Ljuba Davidovič, dr. Voja Veljkovič in Kosta Timotljevič. ZAVLAČEVANJE VOLITEV. Belgrad, 6. maja. (Izv.) V parlamentarnih krogih se govori, da želi vlada čim kasneje razpisati nove volitve. Zaradi tega skuša obdržati sedanjo vladno koalicijo. Misel predsednika narodne skupščine dr. Ribarja, sestaviti skupen klub vladnih strank, dobiva vedno več pristašev tako pri demokratih, kakor tudi pri radikalcih. Vlada bo začela razpravljati z zastopniki demokratskega in radikalskega kluba, Ljubo Davidovicem in dr. Gjuričičem o programu narodne skupščine. Zbornica se sestane dne 10. t. m. Najprej pride v pretres zakonski načrt o osrednji upravi in volivni zakon, nato pa šele v mesecu juniju uradniški zakon. NAŠE ZUNANJE POSOJILO. Belgrad, 6. maja. (Izv.) Na seji ministrskega sveta je bilo prečitano poročilo finančnega ministra dr. Kumanudija o ponudbi posojila, ki mu ga jc v Genovi stavila neka belgijska finančna skupina potom našega poslanika v Bruslju Jovana Marko-viča. Ministrski svet je sklenil obvestiti parlamentarne klube o vseh predloženih ponudbah posojila, čim se poslanci povrnejo v Belgrad. DRŽAVLJANSKA VOJNA NA KITAJSKEM London, 6. maja. (Izv.) Reuterjev urad poroča iz Pekinga o porazu vladnih čet pri Mugdenu. Maršal Šangteulin se umika v smeri proti Mukdenu. Poražena vojska se bliža v neredu Tsientsinu. S tem je državljanska vojska prejkone končana. Kakor se glase vesti iz Tsientsina, pozdravlja kitajsko časopisje v Šanghaju poraz maršala Šangtsulina in opozarja obenem, da je ogrožena japonska kontrola nad Mandžurijo. POLJSKA ARMADA. Pariz, 6. maja- (Izv.) Načelnik poljskega generalnega štaba je izjavil, da je zahteva zveze narodov, naj bi Poljska vzdrževala samo 150.000 mož redne vojske, popolnoma nesprejemljiva. Poljska mora imeti, da ščiti svojo mejo napram Rusiji, pod orožjem najmanj 375.000 mož. ŽENSKE POMOŽNE URADNICE NA ČEŠKEM. Brno, 6. maja. (Izv.) Kakor poročajo »Lidove Noviny«, bodo odslej v češkoslovaško državno službo sprejemali ženske le kot pomožne moči in še te le tam, kjer ne bo dovolj kvalificiranih moških. PROŠNJA EXKRALJA FERDINANDA. Praga, 6. maja. (Izvirno.) »Narodni Listyti krmi in vidimo vss obzorje odelo v čuden bakren oblak, ki je vstajal s prav osupno naglico. »Mej tem se je polegla sapa, s katero smo bili pripluli semkaj, in znašli smo se v gluhem brezvetrju, gnani zdaj sem zdaj tja. Ta položaj pa vsekakor ni Irajal dovolj dolgo, da bi utegnili razmišljati o njem. Prej ko v eni minuti je bil vihar nad nami — prej ko v dveh je bilo nebo docela prevlečeno — in deloma zaradi tega, nekaj pa zbog brizgajočih pen je postalo mahoma tako temno, da se nismo mogli razločiti med seboj v čolnu. »Tak piš popisati, kakor je divjal tedaj, bi bil blazen poskus. Najstarji norveški mornarji niso nikdar doživeli sličnega. Jadra smo bili popustili, preden nas je do-čista zatelo; pri prvem sunku pa sta odletela oba naša jambora preko krova kakor da bi bila odžagana — glavni jadrnik je potegnil s sabo mojega najmlajšega brala, ki se je bil privezal nanj radi večje varnosti.« >Naš čoln je bil najlažje peresce od vseh reči, ki so kedaj brodile po vodi. Imel je popoln gladki krov z eno samo lino blizu zapoge in to vrzel smo vselej zapažili iz previdnosti pred bruhajočim morjem, kadar smo se napravljali preko Strfima. A zaradi tega smo se morali sunkoma pogrezniti — zakaj ležali smo nekaj trenotkov popolnoma pokopani. Kako je ušel moj starejši brat pogibeli, ne znam povedati, saj nisem imel nikdar prilike ugotoviti. Kar se tiče mene, čim sem bil Izpustil sprednje jadro, sem telebil na zobe po palubi, opiraje se z nogama ob ozko stožino, z rokama pa sem se držal zapoglega roglja pri vznožju sprednje jambore. Največ mi je nagon nav- Italijanske mtrige v Albaniji. (Od našega dopisnika.) Italijanska vlada je bila vedno načelna nasprotnica neodvisnosti Albanije. Njeni prejšnji poizkusi iz Albanije napraviti svojo kolonijo na Balkanu, so znani in pripadajo že zgodovini; zanimal pa bo njen, kakor upamo, zadnji poizkus nanesti svobodi albanske države smrtni udarec marca leta 1922. Tega meseca je Italija s pomočjo denarja, ki ga je bila v naši domovini vedno pripravljena razsipati v potokih, poizkušala vreči nacionalistično vlado v Tirani in jo zameniti z italijanofilsko. Vstaši so prišli do vrat Tirane in so zavzeli cel6 del mesta, toda so bili od albanske redne vojske kmalu razpršeni. Albanski vojaki so proti svoji boljši volji bili primorani iti zoper lastne brato, toda zavest, da je to v obrambo neodvisnosti dežele nujno potrebno, je storila, da so napravili od Italije plačanemu puču v nekaj dneh konec. Ta je namreč imela namen, da v slučaju, ako puč usp6, izkrca v Albaniji svoje čete, odkoder so te morale svoj čas oditi, da tako svetu pokaže, kako Albanija ne more sama sebe vladati in se morebiti zopet polasti Valono, da iz Jadranskega morja napravi »mare no-strum«, osta}o Albanijo pa spravi pod svoj protektorat. Vstaši niso imeli zdaj nobene druge poti več nogo da zbežijo v Jugoslavijo ali pa v Italijo. Kar se tiče Jugoslavije, pa so so stvdVi v zadnjem času zelo preobrnile. Ko je namreč 20. januarja 1920. leta Nitti prišel na dan s svojim načrtom, naj se razdeli Albanija v štiri dele in sicer Valona pod italijansko, Korča in Argirokastro pod grško, Skader pod jugoslovansko suvere-niteto, srednja Albanija pa naj bo samostojna pod italijanskim nadzorstvom — se je takratna jugoslovanska vlada pokazala za lojalno prijateljico Albanije in jugoslovanski konzul v Skadru, Ljuba Nešič, je pomagal, da se ta načrt pokoplje. Albanski dnevnik »Populli« (»Ljudstvo«) je 2. februarja 1920 pozval albanski narod, naj se zedini in se ne da zapeljati od italijanskih spletk ter je opozarjaj na dobro voljo jugoslovanske vlade, da Albancem pomaga ohraniti svojo neodvisnost; obenem je albanski škof dr. Kotezi, ki se je mudil takrat v politični misiji v Parizu, ko se je vrnil v Skader, sporočil, da mu je minister za zunanje zadeve dr. T r u m b i č zagotovil lojalno podporo jugoslovanske države v albanskem stremljenju po neodvisnosti. Zato se italijanofilski vstaši niso mogli več nadejati, da bi mogli po svoji ponesrečeni avanturi najti zavetja v Jugoslaviji, da nadaljujejo svoje najemniško delo. Italijanska vlada je poslala v Sv. Ivan meduanski parnik »Epiro«, ki je tam sprejel 20 voditeljev vstaje 15. marca na krov. Bili so seveda brez potnih listov in do zob oboroženi. (Italijanska vlada pa je demen-tirala, da jih podpira!) Albanska policija je prišla na krov in zahtevala izročitev vsta-šev, kar je kapitan odklonil. Albanska vlada je nato opozorila v posebni spomenici vse velesile na ta dejstva ter jih prosila, naj se obrnejo do Italije, da naj albansko ljudstvo pusti v miru. Danes ni v Albaniji niti Italijanov niti italijanofilov. Italijanske spletke je vodil v Albaniji njen zastopnik Perricone, o katerem nam je znano še mnogo, kako je trosil denar in hujskal na nemire, ki so tako Albance kakor Italijane in Jugoslovane stali toliko težkih milijonov, ne da bi Italija dosegla 6voje namene. dihnil to misel — boljšega pač nisem mogel storiti — saj sem bil prezmeden za razmišljanje.« »Nekaj hipov smo bili dodobra potopljeni in ves ta čas sem zadrževal dih ter so oprijemal zagozde. Ko tega nisem več mogel vzdržati, sem se vzravnal na kolena, trdno držeč se še naprej z rokami, in takisto osvobodil glavo. Zdajci se je naš čoln stresel kakor pes, ko se izkobaca iz vode, ter se na ta način nekoliko iznebil valov. Tedaj sem poskušal, oddehniti se od omotice, ki me je bila obšla, ter zbrati svoje misli, da bi spoznal, kaj je bilo storiti, kar začutim neki oprijem na svoji roki. Bil je moj starji brat, in srce mi je poskočilo od veselja, zakaj bil som trdno preverjen, da je zdrsnil s palube — ali naslednji treno-tek se je vsa ta radost izprevrgla v grozo — kajti on je položil svoja stisnjena usta moni na uho in zahreščal besedo »M o s k o e -s t r o m!«. »Živ krst ne bo nikdar vedel kaki so bili moji občutki pri tej priči. Zadrgetal sem od glave do pete, kakor pri najhujši mrzlični napasti. Zadosti dobro sem znal, kaj je mislil z ono besedo — vedel sem, kaj mi jo želel izraziti. Z vetrom, ki naju je gonil sedaj naprej, sva so podila v Str5-movo požiravko ia nič naju ni moglo rešiti.« >Kadar smo se vozili proko Strtfmovo-ga p r e 1 i v a ,r a ■ imete, da smo šli vselej precej daleč nad vrtincem ravno v najtiš- Trdna orientacija albanskega ljudstva je, da se italijanski vpliv enkrat za vselej izloči in da država s pomočjo prijateljstva Jugoslavije, o katerem smo prepričani, da je odkrito, postane faktor miru na Balkanu, ki naj bo federacija neodvisnih narodov. Politem* vinvlce. -f- Kaj je za bregom? Takoj po povratku ministra dr. Ninčiča v Belgrad je izdala vlada uradno poročilo, v katerem pravi, da ni nikakih nesoglasij med Pašičem in Ninčičem. Po zatrdilu vlado je vse v najlepšem redu. »Beogradski dnevnik« pa javlja, da je dr. Ninčič takoj po svojem povratku najprej celi dve uri konferiral s Pašičem zasebno, potem • eno celo popoldne z radikalskimi ministri brez demokratov, a celokupna vlada je imela sejo šele po teh posvetovanjih. — Tako podobno je bilo tudi med vojno na Dunaju, ko se je prava ministrska seja začela vselej šele po odhodu češkega ministra dr. Trnke iz ministrskega sveta. + s>Što pre, dakle, na izbore«. Tako poziva »Radikal« demokrate z ozirom na članek g. Davidoviča, ki ga je napisal g. Davidovič o svojem obisku v Sloveniji in v katerem pravi, da stoje demokratje v Sloveniji prilično čisto dobro. Kako dobro stoje demokratje v Sloveniji, naj pokažejo volitve, pravi >Radikal< in zato kliče: »Na izbore — na volitve!« -f- Zasedba obmejnega ozemlja. Minister za notranje stvari dr. Marinkovič in vojni minister general Vasič sta sporazumno odredila vse potrebno, da naše oblasti in vojaštvo zasedejo vse kraje in občine, ki pripadejo naši državi po razmejitvi z Madžarsko, ki jc končala te dni. + Ruska špijonaža v Franciji. Francoski listi javljajo, da je francoska policija priSla na sled veliki špijonažni aferi na korist ruske sovjetske vlade. Špijonažo so vršili zaupniki sovjetov v francoskih arze-nalih in njenih pristaniščih. Prva ovadba ;e prišla iz nekega pristanišča, tej ovadbi pa so sledile počasi še druge, med temi ena iz neke francoske tvornice. — To je tako, kakor je bilo pred vojno. Špijonaža, nezaupljivost, koncem koncev pa oborožen spopad. -f- Odstop dr. Beneša? »Moravski Sležski Dennik« javlja, da se je dr. Beneš odločil odstopiti in da namerava postati češkoslovaški poslanik v Parizu. On je baje nezadovoljen s »kontrolo«, ker je vna-njepolitični odbor poslal v Genovo poleg njega še dr. Rašina in posl. Bechyneja. Ta vest izhaja iz krogov češke opozicije. -f- Napadi na LIoyda Georgea . Bel-grajski listi še vedno nadaljujejo svoje napade na Lloyda Georgea in na antanto sploh. »Pravda« zlasti zameri Angliji, da je predložila genovski konferenci, naj se odlože Avstriji dolgovi za 20 let, dočim nočejo počakati pri Srbiji niti na obresti. Tudi ljubeznivost zaveznikov napram Bolgarom ni napravila v Belgradu ugodnega utiša. Za vse korake glede odgoditve ali olajšave raznih odplačil delajo v Belgradu odgovornega Lloyda Georgea, »ki bi rad zmetal vse na en kup: nas in Nemce in Francoze in boljševike...« Pismo iz Trsta. Dne 4. maja 1922. 1. majnik v Italiji. Prva poročila, ki so govorila o mirnem poteku praznovanja 1-majnika po Italiji, niso bila točna. Poznejše vesti javljajo od raznih strani in iz raznih mest o nemirih in spopadih zlasti med delavstvom in fašisti. Več je bilo ta dan jem vremenu in potem morali pazljivo Suvati in čakati brezvetrja — zdaj pa sva brzela premo proti krnici sami, in to pri takem pišu! Čisto gotovo, sem menil, do-speva tja baš za tišine — še je lučka upanja — toda v sledečem trenotku sem se preklinjal, ker sem bil tako blazen, da sem sploh še sanjal o nadi. Vedel sem prav dobro, da sva bila obsojena, pa če bi bila imela še tolikšno topovsko šajko.« »Ta čas je bil prvi naval nevihte obnemogel aH ga morda nisva čutila tolikanj, ker sva hitela pred njo, ali vsekakor so valovi, ki jih je veter skonca tiščal h tlom in so ležali plitvi ter penasti, rastli v prave pravcato hribe. Posebna premena je bila nadalje nastala na nebu. Vscokoli v vsaki smeri je bilo nebo črno ko smola, ali blizu nad glavo so je razparalo, pokazala se je naenkrat obla špranja svetlega svoda — tako jasnega nisem videl nikdar In globoko modrega — in preko njega je blestel ščip s takim sojem, kakor ga nisem poznal nikoli dosihdob. Ožarjal jo krog naju sleherno stvar z največjo razločnostjo — toda, o Bože, kakšen prizor jo imel razsvetiti!« »Zdaj sem enkrat ali dvakrat poskusil govoriti z bratom — ali na nerazumljiv način se je bil hrup lako povečal, dn mu nisem mogol dopovedati niti ene besedice, akoprav sem mu kričal kar se jo dalo glasno na uho. Nenadoma jo otrosel glavo, bled ko smrt, in povzdignil prst, kot bi hotel roči: PoeluSajt« ubitih in mnogo več ali manj ranjenih. Taco poročila lz Milana (3 nevarno ranjeni), iz Bolonje (3 fašisti ranjeni, 1 komunist mrtev), v Parmi (1 fašist mrtev), v Laciju 1 mrtev), v Zola Predose (2 mrtva) itd. Vočigled tem krvavim dogodkom in nemirom se zelo čudno glasi neki poluradni komentar, ki pravi, da so se delegatje raznih narodov, ki so zbrani v Genovi, da raz-jravljajo o problemih tičočih se rekonstrukcije Evrope, lahko prepričali ob majniških manifestacijah, kako neresnična so bila vsa obrekovanja, razširjena v inozemstvu o ita-ijanskem notranjem položaju. — Italijanski vladni možje morda mislijo, da imajo josla s slepci! Italijausko-jugoslovanska pogajanja. V Santi Margheriti so prišli 1. maja, povab-eni od vlade, civilni komisar iz Zadra, om. Moroni Lubin, predsednik dež. odbora in drugi zaupniki iz Zadra ter Italijani iz Šibenika in Splita. V nedeljo popoldne je rosp. Tosti dolgo razpravljal s Salato, ki se ideleži pogajanj z jugoslovanskimi dele-;ati glede izvedbe rapallske pogodbe. O em predmetu so 1. maja razpravljali tudi na konzulti (zun. ministr.) Tosti di Valmi-uta, sen. Contarini, posl. Krekich (iz Žara) in com. Brocchi, bivši predsednik ekonomske podkomisije na rimski konferenci in nekateri uradniki zunanjega ministrstva in centralnega urada za nove dežele. Raz->rava se je nadaljevala naslednji dan. — Opomba uredništva: V Italiji poslušajo vse mogoče ljudi, tudi iz druge države (Split, Šibenik) in se posvetujejo z njimi, kako najbolje (seveda za Italijo) urediti jadransko vprašanje, v Jugoslaviji pa niti poslanci ne smejo vedeti in znati, kako vodi gospod Ninčič ta za nas tako važna pogajanja! — Naslov »Odbora za pomoč gladujo- :im v Rusiji« je: Ljubljana, vseučilišče, (ongresni trg. Številka poštnočekovnega računa je 12.840. Poštne položnice za od-pošiljanje nabranih darov se dobe pri poštnih uradih. Kjer jih še ni, jih še dobe. Darove pa sprejemajo tudi uprave časopisov. — Ruski dan. V nedeljo, 14. maja, se )odo po vsej Sloveniji zbirali darovi za gladujoče v Rusiji. Društva, župne in občinske urade in vse javne korporacije in posameznike naprošamo, da to nedeljo posvetijo svoj trud za v Rusiji gladu umirajoči bratski narod. V to svrho naj se takoj javijo »Odboru za pomoč gladujočim v Rusiji«, Ljubljana, vseučilišče. — Abel Hermant v Ljubljani. Te dni nas obišče znamenit gost iz Pariza, g. Abel flermant, ki bo predaval o tuji duši. Mnogo je potoval po obeh celinah, mnogo dobrega napisal, zlasti iz visokih krogov: avstrijskih, francoskih, ameriških i. t. d. Lanson, ki ni radodaren z imeni, mu je prihranil častno mesto v svoji Zgodovini francoskega slovstva, hvaleč njegov trezni in rezni slog, kadar orisuje lutke iz »boljših hiš«. In res, kolikokrat se mu zgosti misel v jedrovito rečenico! V Gorici sem se med obstreljevanjem zabaval v vojaški pisarni s Hermantovo Confession d' u n E n f a n t d' h i e r , ki po svoji vna-njosti spominja Mussetove Spovedi, ter si pretipkaval slične krilatice. Evo jih nekaj iz obilice: »Popolna samota je cel6 v umstvenih zadevah nezdrava. Človek, ki stoji samo s seboj v opreki, tvega s'ojo pamet«. — »Mladina vselej kaj rada včruje, da ni ustvarjena tako kakor drugi ljudje, Mladičem nedostaja skušnje in primerjanja. Najnaravnejše spremembe v njih te-esni osebi se jim zde spačenosti.« — »Le^ pota je zgolj obljuba sreče.« — »Človek ni ma one starosti, katero kaže, marveč kate re se zaveda.« — »Žalost ni zasluga, saj je pomanjšanje.« — »Navdihnenje se ne presoja.« — »Izražamo se, ker se nismo mogli udejstviti.« — »Vse ljubimo na ljudeh, ka tere imamo radi, ker ljubimo njih celotno osebo, ne pa izbire njihovih drobcev. Vsi-kdar sem smatral za bedake takozvane prosvitljence, ki obžalujejo pri Hugo-ju njegovo obilnost in pri VVagnerju čezmerno logiko.« — »Pikolovci nimajo smisla za komiko in zanikajo komično vrednoto sme ha,« i. t. d. i. t. d. A. D. — Naša vojna mornarica. 6. t. m. je dospela v splitsko luko prva jugoslovanska vojna ladja »Galeb«. Mesto je bilo že v zgodnjih jutranjih urah okrašeno z zastavami. V pristanišču se je zbralo več tisoč prebivalcev ,med njimi tudi nacionalistična omladina z zastavo in je tvorila v luki špa lir. Ko je ladja počasi priplula k obali, so navzoči začeli navdušeno pozdravljati našo prvo vojno ladjo in vzklikali kralju, vojski in mornarici. Poveljnika ladje in častnike so obsuli s cvetjem. Najprvo jih je pozdra vil predsednik Jadransko straže don Jura Biankini, ki je poveljniku podaril srebrno posodo. Župan dr. Tnrtaglia je pozdravi Častnike v imenu mosta Splita. Na vse na govore se je ginjen zahvalil poveljnik »Galeba«. — Zakon o ladijskih zastavah. Ministrstvo vojne in mornarice je izdelalo zakonski načrt o zastavah na vojnih, trgovskih in privatnih ladjah. — Predavanje Škofa Aksnmovlčn v Belgradu. Djakovski Akuf dr. AJk»amwie bo imel v kratkem v Belgradu v dvorani narodne skupščino predavanje o zvezah škofa Strossma/erja s knezom Karadjor-djevičem, dedom našega kralja. Predavatelj bo na podlagi originalnih dokumentov dokazal, kako sta škof Strossmayer in knez Karadjordjevič že takrat delala za zedinjenje jugoslovanskih narodov. Predavanje se vrši v korist spomenika »Neznanega junaka« na Avali pri Belgradu. — Škoda v Bitoliu. Po poročilu posebno v Bitolj poslane komisije znaša škoda na privatnem premičnem in nepremičnem imetju 5 do 6 miljonov dinarjev. Ker je komisija prva dva za pomoč namenjena mi-"jona dinarjev že razdelila, je zahtevala od vlade brzojavno še 2 milijona za pomoč. — Krediti za razširjenje kolodvorov. Ministrstvo za promet je odločilo, da dovoli za razširjenje kolodvora v Zagrebu kredit v znesku 8 miljonov dinarjev, za belgrajski colodvor pa poleg že dovoljenih kreditov še 3 miljone dinarjev. — Nasilna obmejna straža. Iz Žirov nam poročajo: Da tudi širša javnost izve, kakšne neprili-ke ima tukajšnje prebivalstvo z obmejno stražo in e pred njimi v vedni smrtni nevarnosti, navedemo izmed več slučajev — le enega: Dne 25. aprila sta se peljala po službenem opravku na komisijski ogled nekega mostu med žirovsko in rovtorsko občino tukajšnji gerent g. Matija Cankar in občinski prisednilc g. Ivan Kavčič. Radi slabega vremena in dežja sta se peljala v zaprti kočiji. Ob koncu vasi Ziri sta sicer videla stati pred neko hišo gra-ničarja, pa se nanj nista ozirala, ker se te ljudi vedno videva tam, kamor ne spadajo, ker pa ni dal nobenega znamenja, sta se mimo njega peljala dalje. Ko sta se nekoliko oddaljila, poči strel in takoj nato drugi, da so kroglje frčale ob levi si rani kočije. Izstopilo sta iz voza. Kakih sto korakov od zadaj sta videla graničarja, ki se je pripravljal k tretjemu strelu. Na vprašanje, čemu da strelja, je odgovoril, da ju je hotel prisiliti, da ga popeljeta in ako že ne njega, pa vsaj malo vrečo moke, Id jo je imel seboj. Na ponovno vprašanje, zakaj da jih ustavlja iu zakaj ni dal nobenega znamenja, ker so se nahajali na teritoriju, kjer graničarji nimajo ničesar iskati — je ostal odgovor dolžau. Vztrajal pa je na tem, da mu morata popeljati moko na določeno mesto, kar sta tudi storila, boječ se daljnih sirovosti in nasilnosti. Ker se taki slučaji ponavljajo, prosimo gg. poslance, da store primerne korake, da vlada pošlje na mejo ljudi, katerim bo človeško življenje sveto, ne pa lake ljudi, ki rabijo orožje v svoje osebne namene in ogrožajo mirno prebivalstvo. Sicer se je zadeva naznanila na pristojno vojaško blast; ta bo pa, kakor vse kaže, dala vojaku prav — to sledi iz tega, ker je ta vojak še vedno na svojem mestu. Prosimo, naj vojaška oblast poskrbi, da se bodo ti ljudje vedli dostojno in olikano in naj jih priuči vsaj toliko svoje službe, da bodo anali, zakaj nosijo orožje in kdaj ga smejo rabiti. — Prizadeti. — Dobrovoljrem s solunske fronte. Vsled povelja vojnega ministrstva, naj se vsi dijaki-do-brovoljci, rojeni leta 1894, ki so se borili na solunski fronti in so imeli čin rez. narednika ter do ssciaj še niso imenovani za rez. potporučnika, javijo najdalje do 31. maja t 1. pristojnem vojnem okrugu sledeče podatke: Ime in priimek ter začetno črko očetovega imena, mesto rojstva, kdaj je stopil v vojsko in v katerih edinicah je služil na solunski fronti, kdaj je dobil posamezne čine, zakaj do sedaj ni bil imenovan za rez. oficirja in kdaj je bil iz aktivnega stanja izpisan. — Tihotapci s srebrom. Zagrebška policija je te dni aretirala več zakotnih trgovcev s srebrnimi kronami. V njihovem shajališču je policija zaplenila nad 10.000 srebrnih kron in večjo množino cekinov. — Vlom v banko. V Somboru so te dni neznani zlikovci vlomili v tamoSnio banko Wagner in odnesli približno milijon kron denarja. — Protialkoholni boj. Sarajevska pokrajinska vlada je te dni na lastne stroške uredila vzorno higienično kavarno, kjer se ne točijo alkoholne pijače in jo stavila protialkoholnemu društvu >Pobratimstvu< na razpolago. — Zagreb zida. Letošnja stavbna sezona v Zagrebu obeta biti še dosti bolj živahna, kakor lansko leto, V letošnjem prvem četrtletju so bila izdana stavbna dovoljenja za zidanje: 1 štirinadstropne hiše, 15 trinadstropnih, 14 enonadstropnih, 26 pritličnih hiš, 5 mansard in za dve tovarni ter za mnogo prezidav in razširitev. — Tujski promet v Zagrebu. Meseca januarja je dopotovalo v Zagreb 5045 tuzemcev in 1359 inozemcev, februarja 4548 tu- in 1359 inozemcev. Urad za prenočevanje tujcev ima na razpolago 700 postelj deloma v hotelih deloma #v zasebnih stanovanjih. — Dejanje umobolnega orožnika. V vosi Vi-lič pri Požegi je bil poveljnik tamošnje orožniške postaje kaplar Klemen. Nedavno je odšel iz vasi, vzel seboj puško iu več granat. Naslednji dan je obhodil več vasi ter v vsaki streljal in metal granate na vse strani ter ubil več oseh. Končno je prispel v Požego in se na glavnem trgu ustrelil. Zdravniki ao konstatirali, da se mu je omračil um. —Samomor častnika, V Osijeku se je te dni ustrelil nadporočnik švarc. Baje je izvršil samomor iz političnih vzrokov. — Oškodovana banka t Celovru. Dne 29. aprila t. 1. je prišol neki 50—60 let star mož zanemarjene zunanjosti, oblečen v temno suknjo, sivih, štrlečih brk v »Kilrntnor Bank< v Celovcu, v kateri si je dal zamenjati od 1000 dinarskega bankovca 700 dinarjev v avstrijskih kronan. Po r>omoU se mu jo mesto 76.250 a. K izplačate 752 tisoč avstrijskih kron. Neznanec je odšel neznano kam. — Pri npravltaljstm oblf jame bolnlr* v Murski Soboti se ra spisu ja mesto upravnega praktikanta. Interesentje so opozarjajo na razpis v »Uradnem listu«. — Zdravstveni odnok razpisuje mesto asi-slenla na internem oddelku splošne bolnice v Ma-liboru. Interesentje so opozarjajo na razpis v ^Uradnem listur. — Prijet! tat. OroJniki v Kamniku so aretirali .Inneza Mraka i/. Dolnie, ker je v Podobnu vlomil in ukradel obleke v vrednosti 1300 kron. Ukradeno obleko so našli v Mrakovem stanovanju. — NedopiuUin vmešavanje. Orožnik Gorea-šek je aretiral 2?. februarja letos dve osebi, s katerima je šel skozi vas Podob. Nasproti je prišel Anton Žnideršič iz Viševka, ki je prijel enega areliranca za prša rekoč: >Kdo si Ti in kani greš?« Aretiranca je šele izpustil, ko mu je orožnik zagrozil s puško. Predno je fcnideršič odšel, je jjrdo opsoval orožnika. Sodišče je prisodilo Žni-dersiču 14 dni zapora. — Dogodek pri iztihotapljenju konj. Matiji Grnm so orožniki v Ložu zaplenili 3 konje, katere jo nameraval iztihotapiti v Italijo. Grma je to tako razljutilo, da je orožnike opsoval. Grmu, ki je bil samo 21 krat predkaznovnn, je prisodilo deželno sodišče 3 mesece zapora. — Ukradeno čebulno seme. Marija Hafner iz St. Vida berači iz lakomnosti okoli, dnsi bi ji ne bilo potreba beračiti, ker jo njen mož pošteno preživlja. Dne 28. apriia je ukradla Hafnerjeva Ivani Kopačevi iz Poljan z njive (52 debelih semenskih čebul, katere je posadila na njivi, ki jo ima v najemu. Čebulo so orožniki vrnili lastnici. — Poškodbe. Ko ie šla 8 letna šolarica Ivanka Knaflič mimo hotela Petran na Bledu, kjer so oopravliali streho, ie padel kos lesa na njeno glavo in jo težko poškodoval. — V tovarni konzerv na Vrhniki si ie med delom poškodoval levo oko 24 letni ključavničar Josip Zevnik. — 30 letni rudarievi ženi Mariji Zrebeli v Oistrem pri Trbovliah se ie. ko ie kuhala kosilo, vnela obleka. Žrebelieva ie smrtnonevarno poškodovana. — Tatvine, Francu Grintalu v Domžalah je bilo ukradeno 5960 K. — Antonu Puntarju na Rakeku so bili ukradeni štiri ovoji bodeče žice, vredne 1200 K. Orožniki z Rakeka so ugotovili, kdo je žice ukradel. Našli so tudi ukradene žice, katere so se vrnile Puntarju. — Trgovcu z živino Arturju Spangerju je bilo v Dolenjem Logatcu ukradenih 23 telečjih kož, katere so bile vredne 13.800 K. Orožniki iz Logatca so ugotovili, da je kože ukradla neka tatinska tovarši:a, od katere so aretirali Ivana Brenčiča in Karla Tratnika. — Posestniku Mu-leju na Vrhniki je bilo ukradeno 2000 kron vredno kolo. Vrhniškim orožnikom se je posrečilo, da so prijeli tatu in vrnili kolo lastniku. — Naposled bpdo le napočili toplejši dnevi. Tako na severu kakor na jugu Evrope toplota stano raste in je pričakovati, da dobimo tudi mi že toli težko zaželjene tople dni. Toplota raste sicer polagoma, a raste pa vendar. Najbolj severne švedske postaje kažejo toploto že skoraj 5 stopinj C nad ničlo, pa tudi stanice na jugu Evrope pričajo o večji toploti ko minuli teden, dasi so za zdanje pomladanske dni še vendar precej nizke. Torej upajmo, da dobimo kmalu toplejše dni. Orožnistvo in draginja. (DopU.i Zadnje zvišanje orožniških draginjskih doklad oziroma plačo se ja izvršilo mcacra avgv.-;a 1921. Po mnenju naših predpostavljenih pa se živ-ljenske in druge potrebščine od tega časa za orož-ništvo niso zvišale. Tako znaša sedanja najvišja orožniška mesečna plača 2400 K, dočim je vsak teh orožnikov pred vojno prejemal 200—210 K mesečno. Torej ima sedaj 24 K mesečno po stari veljavi. Kako naj orožnik s tako plačo vrši svojo ležko in odgovorno službo? Nič drugače, kakor da si poišče postranskega zaslužka v obliki bakšiša, tako da bo tudi slovensko orožništvo kmalu balkanizirano. Uplivanje od strani predpostavljenih z besedami iu povelji ne doseže nobenega uspeha več, ker se občuti kot ironija. Tolaženje predpostavljenih, cla je materialno stanje orožnikov v ostalih brigadah še slabše, ni utemeljeno. Vzemite v roke >Policijo( štev. 3 in 4/22, pa boste videli, da se tam naglasa, da si orožniki I. brigade prihranijo 400—500 Din mesečno. Kako si naj orožnik v Sloveniji prihrani mesečno to vsoto, naj nam pred-posiavljeni povedo. Če že res nimate drugega kredita za nas, pa nas vsaj izenačite s tovariši I. in II. orožniške brigade. Izgovor, da finančni minister ne da par, ne drži. Zakaj se pa dobi kredit za ua novo sistemi-zirana oficirska tucsta in i višanje »taležn moštva? Če je pred in med vojno za bivšo Kranjsko zadostovalo 9 orožniških olicirjev ali je treba polem, da je danes samo za štab brigade, pod katero spada Slovenija, predvidenih 13 orožniških olicirjev? Dalje so bili pri bivšem orožniškem poveljstvu za Kranjsko v pisarnah zaposleni le 4 orožniki in 1 sluga, ki je obenem vršil agende litografa. Danes je v pisarni V. orožniške brigade zaposlenih okoli 25 orožnikov, 3 litografi, i slugi in 1 vojaški or-donanc. Slednji pa se uporablja le za privatne posle; dasiravno je menda ta mož od Dravske divizije določen za konjarja, mora te posle namesto njega vršiti en orožnik. Z novim orožniškira zakonom pa sta predvideni še 2 slugi; torej bo v bodoče opravljalo službo, ki jo je pred in med vojno vršil 1 orožniški sluga, sedaj 8 oseb t. j. 3 litografi, 4 sluge in 1 ordonanc. Istotako je znašal do sedaj celokupen stalež moštva V. orožniške brigade približno 1160 mož. Ker pa je to število sestradauih in obupanih mož po mnenju merodajnih faktorjev še premajhno, so le-ti sklenili povišati stalež moštva na lfiOO mož. Na ta način bodemo v kratkem dobili še 150 sotrpinov. Koliko 30 je že pisalo, da je število orožniških oficirjev — razen rač. stroke — za polovico, moštva pa za eno tretjino preveč. Vse je zastonj, belgrajski centralizem ne po'.na nobenih osirov! Poslanec prosimo, naj se zavzamejo za zniža-nje orožništva na oni stalež, ki je bil pred vojno sidletniziran, ker se bodo s tem državi prihranili lepi Bilijoni, aam pa omogočila dostojna eltebteara. Josip Kremen: Obletnica 17tifi. Ljubljana, 6. maja 1922. Jutri ob enajstih zvečer bodo pretekla štiri leta, odkar je bivši 17. ljubljanski polk v vojnem času dvignil zastavo revolucije in kot prvi jugoslovanski pešpolk v Avstriji prelil kri za svobodo svoje tlačene domovine. Tfsti večer je bilo bojevitosti in navdušenja v Judenburgu. Drugi dan pa je prišel mažarski sturmbataljon in Janezi šo morali polagoma polagati orožje. Sestal se je preki sod, in šest žrtev je padlo od ma-žarskih strelov. Desetnik Hafner nam ne bo nikdar iz spomina: Pokoncu, jasnega pogleda je stopal na morišče: »Fantje, ko-rajžo!« Sam je stopil pred morilne cevi, se vzravnal in nastavil prsa. Šest krogel ga ni podrlo na tla, šele »Gnadenschulk iz samokresa mu je končal življenje. Kakor Andrej Hofer. — Tako so umirali naši fantje za svobodo svojega naroda. Janezi pa so stali krog, grizli brke in stiskali pesti. Krvniki pa so se bahali po Judenburgu, da bodo Janeze decimirali, da bo vsak deseti padel, v tujo zemljo zakopan. Tedaj je pritisnil na Dunaju Jugoslovanski klub z vso energijo, s katero se je vsikdar zavzel za trpeči narod i v Avstriji, i v Jugoslaviji. In prišla je brzojavka iz kabinetne pisarne, da se ne sme izvršiti vec nobena smrtna obsodba. Ko so smeli nato Janezi na ulico in v gostilno — broz orožja in bajonetov seveda — tedaj se je godilo mažarskim vojakom od šturmbataljo-na slabo: Vsepovsod so bili tepeni in nič jim niso pomagale ne pikelhaube, ne bajoneti in samokresi. Povsod so tekli. Nadomestni bataljon je bil nato prestavljen v. Tolmezzo iz enega samega vzroka: Če se boste uprli še tu, v ožjem vojnem ozemlju, gorje vam! Janezi pa so bili mrki, tihi in glave so stikali: Mi — revolucionarji — pa smo jim v nemškom časopisju pošiljali slovenske liste, ki so bili tedaj prepovedani. In tako se je zgodilo, da je oktobra 1918. leta na tirolski fronti spet prvi dvignil revolucijo 17. pešpolk, zasedel dohode, obrnil fronto, postavil strojnice in ustavil vse, ki so jih komande dirigirale na fronto. — Od prevrata sem je izginil pešpolk s površja. Revolucionarji so globoko razočarani. Svobode so hoteli, a resnične svobode ni. Žrtvam, ki so padle na žegnanje sv. Florjana v Judenburgu in v sled ,čih dneh, slava! Nam pa zavest, da le v boju je zmaga! Naj se naši nasprotniki zavedo, kaj pomeni, kadar nastopijo ponižani in razžaljeni! Memorandum Mednarodne zadružne konfederacije genovski konferenci. (Konec.) 5. Javne finance. Javne finance lahko v veliki meri pomagajo pri delu obnove in vsled tega je pogoj obnove, da predvsem izdatki pridejo v strog red in se odpravijo vsi oni, ki 90 odveč in ne strogo opravičeni. Potem bo davčno breme manj obremenjevalo še obstoječe izvore bogastva, ki se morejo v škodo javnih financ izčrpati, ako bodo izpostavljeni stalnemu pretiranemu pritisku davčnih bremen. Pametna preureditev javnih financ se bo predvsem mogla doseči s pomočjo splošne razorožitve, s pomočjo postopne decentralizacije državne uprave in s pomočjo popolne vrnitve k gospodarski svobodi in na temelju tega, da se državi pridržijo samo one naloge vmešavanja v gospodarstvo in podpiranja gospodarstva, ki jih ni mogoče naprtiti privatni iniciativi. 6. Devizni kurzL Devizni kurzi so, kakor je znano, posledica predvsem dvojne činjenice razmerja valut raznih držav napram zlati valuti in razmerja napram trgovski bilanci. Vsled tega devizni kurzi niso gospodarski pojav ki ga je mogoče preiskovati ločeno od cele vrste drugih gospodarskih in finančnih problemov, ki se tukaj stikajo in jih ni mogoče urediti z umetnimi sredstvi, temveč je ureditev deviznih kurzov naravna posledica iniciative, ki jo kažejo produktivne panoge, posebno obrt in industrija do-tične države na temelju pametne delitve dela v mednarodnem smislu. To je za ureditev deviznih kurzov boljše kakor umetna stranpota, ki so bolj ali manj dobro zasnovana in bolj ali manj aktualna. 7. Izmenjava blaga. Dokler bosta v Evropi v glavnem obstojali dve skupini narodov, katerih ena skupina je za dolgo vrsto let gospodarsko odvisna od druge, dokler bo trgovina na kontinentu imela celo vrsto carinskih mej, ki zaeno s kurzi deviz ovirajo svobodni promet blaga, ki naravno stremi za tem, da enakomerno razdeli bogastvo od tam, kjer ga je preveč, na kraje, kjer ga manjka, dotlej ostane vprašanje uvoza in izvoza, vpraj&aie mednarodne izmenjave blaga nerešeno. Mednarodna zadružna konfederacija je celo mnenja, da ne bo mogoče brez temeljite revizije in radikalne preosnove carinskih sistemov, ki so v državah v veljavi, dospeti k oni gospodarski solidarnosti, ki je, kakor se od vsake strani zagotavlja, vsem na srcu. V tem oziru je prepričana, da je najboljša oblika, kako pripraviti v sklad zahteve svobodne trgovine z zahtevami opravičene pro-tekcije in opravičenega varstva domačega proizvodstva ta, da se sklopijo trgovski dogovori, v katerih naj se uveljavi duh zmernosti in nepristranosti. 8. Transporti. V neposredni zvezi z mednarodno izmenjavo blaga je tudi vprašanje transportov na kopnem in na morju, ki bi jih z ene strani morala vsaka država do najvišje stopnje pospeševati in razvijati, z druge strani pa stremeti za čim-večjim izenačenjem tarifov, da se s tem prepreči neupravičena konkurenca od raznih strani uvoženega blaga. 9. Organizacija kredita. Glede organizacije kredita se Mednarodna zadružna konfederacija protivi sicer ustano-novitvi centralnih državnih bank tam, kjer dosedaj take še ne obstajajo. Vendar pa pri tem ne more dovolj toplo priporočati ustanavljanje kreditnih zavodov lokalnega in regionalnega značaja, zlasti ako bodo ti zavodi osnovani na zadružnih načelih, v katerih se prihranki meščanov ne bodo zlorabljali v svrhe špekulacije, ampak pristojno upravljali v korist, ne pa v škodo narodnega gospodarstva. 10. Gospodarska obnova Rusije. Glede morebitne pomoči zapadnih narodov pri gospodarski obnovi Rusije zastopa Mednarodna zadružna konfederacija stališče, da je Rusijo razen s kapitali treba podpirati tudi z uvozom delovnih sil, zlasti onih držav, katerim je vsled pomnožitve prebivalstva potrebno izseljevanje. Vendar naj bi se ta delovna pomoč dala v socialni obliki, v obliki delovnih zadrug, ki so tehnično dobro (opremljene. Isto načelo velja tudi za izseljevanje sploh, in sicer ravno tako v interesu delavcev samih, kakor tudi držav, ki jih sprejmejo, 11. Blagovna izmenjava med zadrugami v mednarodnem okviru. Mednarodna Zadružna konfederacija želi dalje obrniti pozornost držav na možnost trgovine med zadružnimi, produktivnimi in kon-sumnimi zadrugami in njih zvezami v različnih državah. Pri tem jo vodi želja, da osvobodi prebivalstvo od nazorov in zlorab mednarodne špekulacije in mednarodnih špekulantov in da s tem državljane različnih narodnosti čim ožje spoji v solidariteti. V zvezi s tem vprašanjem je tudi vprašanje razdelitve sirovin, katero smatramo za ve-levažno. Dalje so s tem v zvezi tudi državni in kapitalistični monopoli in cel kompleks in-teraliiranih dolgov, ki je glede svoje rešitve za uspeh genovske konference življenskega pomena. Te želje izraža Mednarodna zadružna konfederacija v trenotku, ko se delegacije narodov in držav shajajo na konferenco. Priporoča jih kar najtopleje vsem zadružnim voditeljem, kakor tudi vsem zastopnikom mednarodnega krščansko-socialncga zadružnega in strokovnega gibanja v raznih komisijah in delegacijah genovske konference. Vodilni komite: Lanzerotti, Chiri (Italija), Jung Švica), Pezeu {Francija), Monedero y Martin (Španija), dr. Basaj (Jugoslavija), De Bernat (Ogrsko), Cortis, tajnik. g Ljubljanski trg. Ker je ostal prost izvoz žita in živine samo še v Jugoslavijii se je koncentrirala inozemska kupčija na Jugoslavijo, vsled tega je nastalo že sedaj pomanjkanje zrelega blaga in so se cene hitro dvignile. Nadaljno vzdrževanje prostega izvoza bi utegnilo v danem položaju občutno škodovati. Na domačem trgu se kažejo neprijetne posledice. Nakup dobre goveje živine je silno težaven. Cene govejemu mesu se gibljejo med 44 in 66 K za 1 kg po kvaliteti. Glede mesa cenejših vrst se porajajo pogosto nedostatki glede kvalitete in snažnosti blaga. Opozarja se interesente, naj posvečajo najstrožjo pažnjo temu blagu. Cena debelim hrvaškim prašičem se je silno dvignila vsled forsiranega nakupa Češke, Nemčije itd., zaeno že primanjkuje zrelega blaga po državi. Cena živi teži na ljubljanskem tržišču 90 K za 1 kg prvovrstnega blaga. Slanina se je podražila na 110 K mešano blago in 120 K riba in sal; enako se je dvignila cena masti, — Ostalega blaga na trgu ne primanjkuje, glede cen ni bistvenih sprememb. g Žitni trg na Ogrskem. Po pšenici je veliko povpraševanje. Pšenica se je plačevala od 3300 do 3350 o. K, rž 2700 o. K. g Živinski trg na Dunaja. Na Dunaju so bile živini sledeče cene: volovsko meso kg žive teže 780—1580 n. a. K, kravje meso 760—1400 n. a. K, prešiči 2600 do 2750 n. a. K. g Peirolejska akcijska družba v Belgradu. Kakor poroča belgrajska »Epoba« se je osnovala na podlagi inicijative Standard Oil Coinpanv v Belgradu Amerikansko jugoslovanska petrolejska delniška družba z delniško glavnico 8 milijonov dinarjev. Z« dva milijona delnic dobi dežava za koncesijo in teren. — Užičko industrijsko društvo dobi delnic za 1 milijon dinarjev, istotako Prva jugoslovanska tovarna za telefonijo, optiko in precizno mehaniko iz Belgrada za 1 milijon. — Privatna kreditna banka v Prijedoru s pol milijonom dinarjev. g Plugi iz Nemčije. Naša reparacijska komisija v Wiesbadnu je obvestila poljedelsko ministrstvo, da nam bo Nemčija v najkrajšem času dobavila iz naslova repa-racijske odškodnine še 8000 plugov. — Seveda mi o teh plugih ne bomo ničesar slišali, razven če bo Pucelj napravil ž njimi novo volovsko kupčijo. g Žitni trg. Tendenca na žitnem tržišču v Vojvodini je sledeča: pšenica 1650, ječmen 1200, oves 11.70, koruza 11.25, pše-nična moka (št. 0) 22.80. — Mast pa se je plačevala po 82.00. — Položaj nejasen, g Nemški inozemski promet v marcu t. 1. Kakor se da posneti iz poročila nemškega statističnega urada, je znašal v marcu uvoz iz inozemstva 26.4 mil. q v vrednosti 22.9 miljarde mark, izvoz pa 21.5 miljona q v vrednosti 21.3 milijarde mark. Proti prejšnjemu mesecu je zrastel uvoz za 10 q milijarde mark ali za 90.8 odstotkov, izvoz pa za 6.8 milijarde mark ali za 56.9 odstotkov, kar pomeni prebitek uvoza nad izvozom za 1.6 milijarde M. Med uvoženim blagom zavzemajo prvo mesto sirovine in napol izdelani predmeti, medtem ko so v izvozu samo dovršeni produkti, kojih izvoz je zrastel za 0.9 milijona q ali za 5.5 milijardi mark. i« Naš izvoz lesa. Po podatkih ministrstva šum in rud se ie lansko leto izvozilo iz naše države za 395.658.727 din lesnih izdelkov. Od tega v Italijo za 279,416.288 din. g Prva velika češkoslovaška ladja iz železa in betona. Kmalu bo zaplapolala češkoslovaška trobojnicn na veliki ladji, zgrajeni iz železa in betona. Rečena ladja je 60 metrov dolga, 9 metrov široka, s tonažo 700 ton. Izpustili jo bodo na Donavo v spodnjem njenem teku, namreč na Ru-munskem. Ladja je last podjetnika in inž. Vlčka v Pragi. i$ Rumunskn netrolefska industriia. V mesecu marcu 1922 ie znašala rumunska petro-leiskn industrija 110.090 ton. g Cene živini v Pragi. Na praškem živinskem semniu so bile cene živini za kilogram žive teže sledeče: ovce 14—IS čsl K. telički 15—20, koze 6—12. prešiči 20—26 črl K. Prj kilogramu mrtve teže: volovsko meso prednji del 15—18, zadnji del 17—22. tivolsko meso 16—19, kravje orednii dol 14—17. zadnji del 16—19 čsl K, BORZA. Curih. 6. maia. fkv.l Berlin 1.79, New-vork 518, London 23.01, Pariz 47.45, Milan 27.75, Praga 10. Budimpešta 0.67, Zagreb 1.85, Varšava 0.13, Dunai 0.0625, avstriiske krone 0.065 Berlin, 6. maia. flzv.) Dunai 3.43. Budimpešta 37.35, Milan 1565. Praga 554.30. Pariz 2671.65, London 1290,85, Newvork 290.13. Curih 5632.15. Zstffreb, 6. mala. flzv.) Danes ie bila borza zaprta. Bs!(?rad. 6. m«ia. Ilzv.l Zaradi praznika (Jurievo) borza danes ni poslovala. P ' "s %7r* lj Preflavanje o katoliški intcrnacijo-nali. Danes ob 10. uri dopoldne se vrši v »Akademskem domu< (ne v »Ljudskem«, kakor je bilo včeraj pomotoma naznanjeno 1) predavanje vodje glavnega tajništva katoliške internacijonale v Gradcu, d r. J o ž e f a M e t z g e r j a, o potrebi sodelovanja vseh katoličanov sveta na kulturni in socialni podlagi. Vsi somišljeniki na predavanje! lj Zcnitev, komedijo v 3 dejanjih, spisal N. V. Gogolj, vprizori danes v nedeljo, 7 maja ob 8. url zvečer Ljudski oder v Ljudskem domu. — Predprodaja vstopnic od 9.—12. ure dop. in od 3 ure dalje do začetka predstavo v Ljudskem domu I.nadsitr. (Pisarna Ljudskega odra.) lj »Revizor«. Prosveta Krakovo - Trnovo uprizori danes ob 8. uri zvečer v dvorani Ko-lezijska ulica 1 (poleg cerkve) Gogoljevo komedijo v petih dejanjih »Revizor«. Vstopnice v predprodaji v trafiki na Krakovskem nasipu. lj Redna jama seja občinskega sveta bo v torek, dno 9. majnika ob 5. popoldne. lj Podružnica Slov. Straže za frančiškansko župnijo ima v torek, 9. t. m. ob 8. zvečer odbo-rovo sejo v dvorani na frančiškanski porti. lj Prosvete frančiškanske župnije dramat-ski odsek, ima jutri, v ponedeljek, ob 8. uri zvečer sestanek v dvorani na porti samostana. lj Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo, opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 10. maja t. 1. ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, desno. lj Krasne skioptifne barvane slike: Rim in Vatikan, razloži na Rakovniku danes pop. ob B. gosp. I. Kogovšek. lj Opozorilo. Danes popoldne ob 3. ari so bo z 2 streloma z Gradu ter trobentanjem po ulicah naznanila gasilska vaja, katero priredi ljubljansko gasilno in reševalno društvo pred trnovsko cerkvijo. Da ne bo nepotrebnega razburjanja, obvešča odbor občinstvo o tej gasilski vnji. lj Dobra pošta. G, Ivan Toplkar, okrajni policijski nadzornik v Ljubljani, je poslal za novo leto svojemu uradnemu tovarišu v Belgrad na dopisnici lepo novoletno čestitko. Belgrajska pošta g. adresata Nikoliča, enega izmed šefov belgrajske policije *ni mogla najti« in je vrnila karto odpošlljatelju v Ljubljano z označbo: Adresat neznan. — Te dni pa je karta 1« grifila m Belgrad na pravi lualo*, a ne preko pošte, ampak po neki zaupni osebi! (Po belgrajski »Politiki«.) li Pazniki mestnih nasadov- Mestna občina potrebuje tri paznike za mestne nasade proti primerni mesečni plači. Reflektira sc predvsem na upokojence. Prosilci nai se zfilase v mestnem gospodarskem uradu med navadnimi uradnimi urami. lj Nastopi s stražniki. 150 dinarjev globe bo moral plačati knjigovodja Slavko Sitar, ker je ozmerjal na Karlovški cesti dva policijska stražnika z nečednimi psovkami. — En teden bo sedel v zaporu Vinconc Hrovat, ker je ozmerjal na Mestnem trgu policijskega stražnika Franceta .Jur-jeca iu mu napovedal napačno ime. lj Policijska kronika. Tereziji Rameš je bila v vlaku med Karlovcem in Ljubljano ukradena denarnice, v kateri je imela 200 K denarja. — 2000 K vreden suknjič jo bil ukraden v nekom prenočišču. — Policija je aretirala zloglasnega Josipa Mayrja, ker je neko žensko, kateri se je predstavil kot lesni trgovec, ogoljufal za 4680 IC. — V vlaku je bilo trgovcu s prešiči Kosti Rajko-viču iz Subotiee ukradeno 770 Din. — Na Cankarjevem nabrežju so bili prepodeni vlomilci, kateri so nameravali vlomiti v Orelikovo trgovino. — Na Dolenjski eesti so so splašili konji Leopoldu Bogataju. Bogataj se jo precej poškodoval. Konje je ustavil neki policijski stražnik. — Ker je bilo pericam zopet ukradeno več perila, se perice opozarjajo, da ni varno puščati vozičkov s perilom na cesti v času, ko hodijo perice k svojim strankam. — Ker ss še vedno sklepajo kuppčije s konji posebno na Knezovem dvorišču Figovčovo gostilne, policijska direkcija ponovno opozarja, da ?e smejo sklepati kupčije izključno na sejmišču in da so vsi zakotni konjski sejmi prepovedani. Kdor se ne bo na to prepoved oziral, bo najstrožje kaznovan. lj Izgubila je v ponedeljek, 1. maja, uboga služkinja črno denarnico s srednjo vsoto denarja od Gospooke ulice po Kongresnem trgu do Gradišča, rošton najditelj se prosi, da odda isto na policijsko ravnateljstvo. Cerkven! vestnik. c Vsporcd današnje procesije v cerkvi sv. Jožefa. Po govoru, ki se prične ob 4. uri popoldne, se razvrsti procesija po nastopnem redu: 1. Za križem se uvrste gojenci Marijanišča in Lichtenturnov zavod. 2. Dijaki-kongreganisti z zastavo, za njimi ostalo dijaštvo. 3. Moške Marijine družbe z zastavami: a) šentpeterska, b) križanska, c) jezuitska. 4. Zastave ženskih Marijinih družb z deputacijami. 5. Godba. 6. Duhovščina z Najsvetejšim. 7. Moški-svetilci. 8. Ženske-svetilke. 9. Ostalo ženstvo. c Kongregacije ljubljansko dane« popoldne ne v stolnico ampak ob 4. uri k sv. Jožefu! c Dekliška Marijina družba pri sv. Petru v Ljubljani ima shed in sprejem v nedeljo, dne 7. t. m. ob 3. uri popoldne. — Pridite vse! c Novi general salezijanske družbe izvoljen. Dne 23. aprila so se zbrali v Turi-nu vsi provinciali, delegatje in drugi, ki jim gre po ustavi pravica voliti višjega predstojnika salezijanske družbe. Otvoritveni seji je predsedoval najstarši član družbe kardinal Cagliero, ki je prinesel iz Rima lastnoročno pismo sv. Očeta, v katerem namestnik Kristusov podeljuje vsem zbranim svoj apostolski blagoslov. Drugi dan, 24. aprila dopoldne se je vršila volitev, katere izid so nestrpno pričakovali Sa-lezijanci, Hčere Marije Pomočnice in so-trudniki celega sveta. Izvoljen je bil skoro enoglasno takoj pri prvem skrutiniju vlč. gosp. Filip Rinaldi, dosedanji generalni administrator družbe. Tretji naslednik čast. Janeza Boska je bil rojen v Lu Mon-ferato (Piemont) 1. 1856. Že v zgodnji mladosti je spoznal tega velikega prijatelja mladine in vstopil v njegovo družbo. Leta 1882. je bil posvečen v mašnika. Don Bo-sko, ki je spoznal vrline mladega duhovnika, mu je takoj poveril važno službo ravnatelja v Mathi pri Turinu. Nato je bil ravnatelj še v raznih drugih zavodih v Italiji in pozneje na Španskem. 1892 je bil imenovan za provinciala vseh zavodov na Španskem in Portugalskem. Pod njegovim razumnim vodstvom so se salezijanske naprave v teh državah tako okrepile in razvile, da so ondi kmalu nastale kar štiri samostojne province. L. 1901 je bil poklican v Turin kot generalni administrator družbe. To težko in odgovorno službo je opravljal celih 21 let z nenavadno spretnostjo in dalekovidnostjo. c Škuf za Gdansko. Svobodna država Gdansko, po večini nemška s poljsko manjšino, ima nemški denar, poljsko železnico in carinsko unijo s Holandijo. Šteie pol miljona duš. Zdaj je dobila svojega škofa, ki se imenuje 0'Rorke (iz(2. OXrurk), bivšega škofa v Rigi, ki je bil resigniral na škofiio v Rigi. ker ni estontski državljan, ampak Irec. Dosedai ie spadalo Gdansko k poljski (Kulmski) škofiji. pr »Pevec«, glasilo Pevske zveze. Izšli sta skupno 1. In 2. številka drugega letnika. Na uvodnem mestu prinaša sliko na Dunaju živečega slovenskega skladatelja Emila Hochrei-terja in njegov življenjepis izpod peresa p. Hu-golina Sattnerja. Kimovčeva razprava »Kakšni naj bodo naši zvonovi?« je strokovna in za praktično uporabo usmerjena. Ostali del obsega različen, zanimiv drobiž. Pevski zbori bodo predvsem veseli priloge, ki obsega šest zborov od Emila Hochreiterja, Zorka Prelovca, Fr. Kramerja, lgn. Hladnika, Josipa Klemen-čiča in Hrvata Jos. Brnobiča. pr Komorni večer kvarteta Zika v Ljubljani. V sredo, dne 10. maja t. 1., priredi splošno znani in priljubljeni kvartet Zika v dvorani Filharmonične družbe svoj IV. komorni večer, ki bo obenem tudi poslovilni koncert. Prihodnje dni odide namreč to umetniško udruženje v južno Nemčijo, kjer priredi v vseh večjih mestih 12 komornih koncertov. Zikovci so se M tudi zavaokajr vrnili s svoje koncertne tiu> neje po Jugoslaviji, kjer »o bili povsod sprejeti z največjim oduševljenjem in bdi deležni najlepšega in splošnega priznanja, tako s strani kritike, kakor s strani publike. Da je to pri. znanje v resnici iskreno, nam dokazuje dejstvo, da so bili brzojavno pozvani na koncert, ki se vrši v nedeljo, 7. maia, v Zagrebu. Naše občinstvo opozarjamo na ta koncert, kojeg začetek je v sredo točno ob 8. uri zvečer. (E. pr Novi občinski volilni red za Sloveoiia ie izšel pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani kot il. snopič Z birke zakonov. Velia 4 Din po pošti 25 par več. _ Narodno gledališče. tt Večer baleta in plastične ritmike slovenske plesalke Lidije Wisiakove se na splošno željo občinstva ponovi v ponedeljek, dne 8. maja 1922 v opernem gledališču. Opozarjamo na to prireditev, ki nudi resen umetniški užitek. Na programu so: Chopin, Delibes Dvorak, Gounod, Grieg, Mozart itd. Na klavirju spremlja plešo kapelnik narodnega gledališč^ g. Balatka. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni. niovskl vesfnSk. Izlet v Brno, Vožnja II. razreda skupnega vlaka str.nc 1150 kj, za I. razred stane 2200 R. Kdor se želi voziti udobneje, naj nakaže (po čeku O. Z. — Pripravlj. odbor za Brno) eno j teh svot in sporoči obenem z dopisnico, čemu ! je poslal denar. Čeke dobite pri orlovskih od-! sekih, ako ne, pišite ponje na Jugosl, orlovsko zvezo, Ljubljana, Ljudski dom. Za skupno prehrano in stan v Brnu doplačajo ti izletniki 700 K. Ako pa žele hotelsko oskrbo^ plačajo sami na mestu, le priglase naj se O. Z., ki jih bo naznanila odboru v Brnu. — Po sklepu pripravljalnega odbora in odobrenju predsedstva J. O. Z. se zviša prijavna svota za one, ki se (vsaj s prvimi 400 K) prigla.se šele po 15. maju, od 1200 na 1300 Kj. Za priglašence po 1. juniju se bo najbrž iznova ta svota zvišala, ker za-ltasnelo priglaševanjo zelo obtožuje priprave in provzroča stroške, ki jih ne smejo trpeti oni, ki so se pravočasno priglasili. — Za pripravljalni odbor J. O. Z. za Brno 1922: Jernej Hafner. šcnfnctcrski Orel v Ljubljani vabi vse ljubljansko Orle, Orlice in nftrnščajnike k skupni vaji, katera bo danes ob pol 3. uri popoldne na dvorišču v Marijonišču. Važno in potrebno je, da se vsi te vnje udeleže. Bog živil Dekliški večer Šcntpotcrskih Orlic je v po« nedeljek ob S. uri zvečer v Šentpetorskem prosvetnem društvu. Scntpctcrski Orel v Ljubljani ima svoj fantovski večer v ponedeljek mesto v sredo zvečer, Udeležba vseh obvezna! DIM!?.! Di^ška zveza v Tržiču. Na občnem zboru Kranj-fržiške podružnice S. D. Z. dne 13, apr. 1922 v Kranju je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Korošec Viktor, cand. iur.; podpredsednik Strupi Alojzij, stud. theol.: tajnik Tiringar Ivan stud. theol.; blagajnik Kristane Leon, stud. tiieol.; knjižničar Oblak Iv., stud, agrom. Turlstlka In spori. IzšJa fe 7, številka »Športa«, zelo okusno opremljena in z zannnivo vsebino. List prinaša krasne slike s Triglavskega pogorja. — »Šport« prav toplo priporočamo kot prvovrsten list, ki zasluži vsestransko podporo. Naroča se pri Športni zvezi, Narodni dom. S. K. Celje—Ilirija, Danes ob pol 5. uri se vrši na igrišču Ilirije nogometna tekma med Celjem in Ilirijo. Celje je v zadnjem času svoje prvo moštvo ojačilo, da je pričakovati zanimivega boja. — Ob pol 3, uri igra Primorje z Atletiki. Vstopnina je za obe tekmi skupna, Izlet na Blejaš (1562 m) priredi v nedeljo, 14. maja, goriška podružnica S. P. D. Izleta se udeleži tudi »Bajsov klub« in klub »Skala«, vabijo se pa vsi planinci, posebno oni iz Poljanske in Selške doline. Odhod iz Ljubljane je v soboto ob 15. uri 7 min. z vlakom do Škofje Loke. Od tu peš v Poljane in Javorje, kjer sa prenočuje. Sestop v nedeljo čez Les-kovico v Toplice (tu se lahko izletniki kopljejo) in od tu z vozom na postajo Škofja Loka. Tura je lahka in primerna tudi za netrenirane. Radi preskrbe prenočišča naj se udeleženci prijavijo do 11. t. m. v trafiki Sever v Šelen* burgovi ulici. Hrano za nedeljo ie seboj vzeti. Izlet se vrši v slučaju slabega vremena teden pozneje. gospodu okrajnemu glavarju Klopčiču v Ljubljani. Podpisane stranke Vas tem potom javno vprašamo za spodaj sledeča pojasnila: 1. Zakaj se ravno naši dvo mlekarici: Marija Volčič in Julija Križaj preganjata z žandarmerijo in jima mleko zaplenjuje? 2. Kakšno protekcijo vživa pri Vas Vaša mlekarica, katera je pozneje prosila za koncesijo, katero sta jej pa takoj izdali? 3. Kakšne osebno sovražnosti imate do gori imenovanih dveh naših mlekaric, da jima žugate in grozite, da ste Vi zalo tukaj, ter da boste Vi poslali nalog g. okrajnemu glavarju v Kranj, da se jima no smo izdati koncesija. Zahtevamo zatorej od Vas, g. okrajni glavar, da nam dasto na to našo vprašanje javno pojasnilo in da tudi nam družinam z otroci ln bolniki privoščite kapljico žo tako dragega mleka. V Ljubljani, dne B. maja 1922. (Sledi 45 podpisov za 240 rodbinskih oseb.) • Uredništvo za spise pod tem naslovom ni odgovorno. Mesto rjraščtoskega duhovnika na Hmeljniku bo prazno od 15. junija t. I. Reflektanli naj so blagovolijo obrniti na upravo graščino Ilmeljnik, p. Novomcsto. Prodam lepo enonad-stropno hišo ;rttbT SV ioilmi njivami da VRHNIKI štor. 48. 0) V) (B V O u ft 1. Vodoraerec (Voltmannfliigel). 2. Tkeodolit. 3. Nivellierinst. 4. Risalne iu pisalne mize, pisarniške omare. 5. Remington pis. st. 6. Centrifugalne črpalke. 7. Hochdruckturbopumpc. 8. Žaga za ^ rezanje hlodov (Kopfsage). 9. Turbina 5/8 PS. 10. Poljska kovač- ** niča. 11. Železna okna. 12. Pilotirka. 13. Dvigalo (Flaschenzug). 0 14. Plateau-vozovi za ozktotir. žel. 15. Nakovalo (Ambos). 10. Sod >Watproof«. 17. Več lesenih vrat. 18. Zidna opeka. 19. Vgašeno apno itd. -:: VSE TAKOJ V LJUBLJANI! ^ Vprašanja pod »ICalandcro« na An. zavod Drago Beseljak in drug, 1; Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. Služba organista in cer- IfUPni^TI sc razpisuj® y Smledniku l\Vl>IIIIU3 (Gorenjsko). Lepo stanovanje, prosta bira in prosta drva, užitek njive. Plača po dogovoru. Sprejme se le cecilijanec. — Nastop 1. julija. 1G88 Kuharica In dekla iščetl službo v boljši hiši na deželi ali v mestu. Za priporočilo domačega župnika pišite na upravništvo »Slovenca« pod imenom: 2upnik 1735«. Tovarna za lepenko v Domžalah ■ v v isce izurjene v papirni stroki pri brusilcu (Schleifcr) ali pa strojih 7,a lepenko. — Ponudbe na J. BONA.fi SIN, LJUBLJANA, Čopova cesta št. 16. 1732 V pouk se sprejme deček poštenih revnejših staršev, zdrav, čvrst in nepokvarjen (nekadilec) z dobr. spričeval, ljudske ali mešč. šole. Vsa oskrba v hiši Martin Schwor, trgovina z mešan, blagom spec. manufaktura, Samohor p. Zagrebu. Tvrdka L. GROŠELJ & M. KOSIRNIK, Spodnja Šiška, 8 p r o j m o TSC i» m P" a« fx za ključavničarsko obrt. 1719 Sposobnega samostojnega ter izkušenega Mlad zaselm! uradnik z akad. naobrazbo, išče v svrho ženitvo znanja z gospodično ali damo, tudi z dežele, ki je popolnoma anmo tojna gospodarica kakega večjega posestva ali drugega podjetja. Korespondenco je naslovili pod šifro »Uradnik 1620« na upravo li.-ita. Absolutna tajnost zajamčena pod častjo. na deželi Trgovski lokal vzamem takoj ali pozneje v najem. — Ponudbe prosim poslati na uoravo Usta pod »LOKAL« 171". salonska suknja, 2 iaketa in 2 vse čisto novo in po nizki ceni. Naslov pove uprava lista pod štev. 1718. Otroški vozička dvokolesa, šivalni stroji, pneumatika za dvokolcsA, motorji in vsakovrstni deli najcenejšo v veliki izberi. Cene na zahtevo. — Tovarna »Tribuna* Ljubljana, Karlovska cesta 4 — Zvonarska ulica 1. &USJŽ1 jajca sme^prodT pl sestvo Žerjavgrad, pošta Dol p. Ljubljani. iščemo za takojšnji nastop. Predstaviti se treba uri stavbeni tvrdki VILJEM TItEO V LJUBLJANI Gosposvetska cesta št. 10. kupim takoj ▼ vsaki množini in debelini v dolžini od -1 do j 16 metrov. — IVAN ZAROTNIK, mestni ! tesarski mojster, parna žaga, Ljubljana, Dunajska costa Stev. 4G. 1730 ZJ0JP- išče mesta pri prvovrstnem trgovskem podjetju. — Naislov pri upravi SLOVENCA pod štov. 173G. Spreimem takoj izvožbanoga mizarskega pomočnika Plača po dogovoru. Frane Žust, mizar, Unec pri Rakeku. Kllhsilriftn ^ zna d°bro kuhati in je l\ UI SCSI IvU r voljna opravljati tudi drugo hišno posle, iščem za dvo osebi proti dobri plači. Imeti mora dobra spričevala. STJEPUS1N, trgovec, Sisek Hrvatsko. Tovarna sode v Lukaveu V gprejmo sa takojšnji nastop prvovrstnega ■ ■ ^ktri t večletno prakso, Cenj. ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo plače naj se pošljejo na ravnateljstvo tovarne. 1009 NAZNANILO. Cenj. občinstvu naznanjam, da točim pristno dalmatinsko črno ' in sicer v gostilni po • 32 K, čez ulico pa po 30 K in čviček iz Grajskih goric. — Vsak petek sveže ribo kakor tudi druga gorica in mrzla jedila. Gostilna »Pod Drčo« Hradeckega vas št. 48 (pod Golovcem). -mi-mc nizke in visoko-debelnate, novosti :-: ima v bogati izbiri :-: ANTON FERANT trgovski vrtnar Ljubljana, Ambrožev trg štev. 3. Proda se vsled opustitve prometa osebni avto 6 sedežni, 25 P. S., dobro ohranjen, p« jako ugodni ceni. — Naslov se izve pri upravništvu »Slovenca* pod št. 1728. Dr. Fran Spiller-Mujrs naznanja v svojem in v imenu svoje žene Anice in hčerke Nuše ter ostalih sorodnikov vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da je njegova ljubljena, predobra, adoptivna mati, gospa bibliotekarjev« vdova danes dne 5. t m. ob 9. uri zvečer na Bledu po dolgi težki in mukepolni bolezni v 75. letu svoje starosti v Gospodu preminuta. Pogreb nepozabne, drage rainice bode v nedeljo, dno 7. t m. ob pol 4. uri popoldne iz hiše ialosti na blejsko pokopališče. Ljubljana-Bled, dne 5. maja 1922. Ig mm (Mesto posebnega obvestila.) V nedopovedljivi žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 6. maja ob 2. uri popoldne prerano odšel od nas po kruli bolezni, previden s tolažili svete vere, nas prisrčno ljubljeni, predobri soprog, oče, stric, brat in svak, gospod trgovec in cvelličar Pogreb predragega pokojnika se vrši v ponedeljek, dne 8. maja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, šelenburgova ulica št. 6, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 6. maja 1922. ANTONIJA BAJT ROJ. VRTAČNIK, soproga. LJUBIVOJ, sinček. LADOVITA, ČRTOMIRA, hčerki. FRANC in CIRIL BAJT, brata. PAVLA SEVER, KRISTA LOTRIČ, MARJANCA BAJT, seslre. m za člane, članice in naraSčai, kakor tudi sukno za kroj priporoča tvrdka; LJUBLJANA Mestni trg 10. Velika kem čna tvornica iSče " užene i & E. SKoBeril vse letnike »DOM IN SVETA« (tudi letnike 1911—1021), vse letnike »LJUBLJANSKEGA ZVONA« in »SLOVENSKEGA GLASNIKA« ter zbrana spise slovenskih pisateljev. — Ponudbo z navedbo cene na: F. VREČAR, Ljubljana, Jenkova nlica štor. 4. 1745 & z višješolsko izobrazbo, jugoslovanskega državljanstva 111 s prakso. — ObširmS ponudbe s prepisi spričeval ter opisom rodbinskih razmer in zahtevo plačo pod: »B. S. 1747« ua upravništvo »Slovenca«. mm Dvonadstropna HIŠA so proda. — Studentovska ulica št. 9, Ljubljana. 1704 liJ Strokovni zdravnik za pljučne bolezni dr. Pečnik ordinira z izjemo torka in petka v St. Jurju ob juž. ž. Kupite tudi jg njegove tri knjige Navodila, kako do zdravja priti ozdraveti. m Mm plimi ti® i v Ljubljani se je preselila 6. maja i. L iz Knafljeve ulice št. 13 na Telefon šl. 239 in št. 342. ! HI OH HO U B EH1H11! H UMI H OH B H m DVOKOLESA, OTROŠKI VOZIČKI, ŠIV. STROJI. PNEUMATIKA in STROJNI DELI v veliki izberi. Sprejemajo se v popolno POPRAVO dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni dragi stroji. — »tribuna« a^ Ljubljana, Karlovska cesta 4, Zvonarska ulica I. — PRODAJALNA: Stari trg 28. Jmaafflaiaaa ia a a sa" mi h šeasii a i ico^Ina ze 53 (Lagerme6 nad Orlicam 86, CehosiovaSka. Tovarni cerkvenih paramentov, raznovrstnih zastav in cerkvenega orodja. — Priporoča se prečastiti duhovščini za dobavo vseh v to stroko spadajočih predmetov kakor: mašne plašče, pluviale, dalmatike. cerkvene in društvene zastave, kolihc, monštranee, svečnike itd,, sohe, križeva pota v poljubni izvršitvi in ceni. — Solidnost tvrdke jamčijo nebrojna pohvalna pisma in 110 letni obstoj firme. Vsi cerkiaui predmeti so carine prosti. — Na vsa vprašanja takoj odgovori ali predloži vzorce J. NESKUDLA, LJubljana, hotel ,.Tratnik". kot kosmetHtum za negovanje zob, zobneg.i mesa, glave, kot doaatek k vodi za umivanje, ker je radi svojega antiseptično čistega, osvežujočega delovanja najboljšega učinka. Ravnotako je pni ubljen kot krepko, blago delujoče in vrlo prijetno sredstvo ia drgnjenje hrbta, rok. nog in celega telesa. Je mnogo močneišl in delujoči kot Francosko žganje in najbolje sredstvo te vrste. Tisoče priznanj! Z zamotom in poštnino za vsacega: 3 dvo nate ali 1 špecljalna steklenica ... 72 K. Za prodajalce: 12 dvojn ali 4 Spec. steklenice 300 K 24 , . 8 . , 570 . 36 . . 12 . , 800 . poštnine prosto na Vašo pošto, ivdor pošlje denar naprej, uoui še popust v naravi. Dobi se tudi: Elza obliž za kurja očesa 8 in 12 K; Eiza mcntolni CrtniK 16 K; Eiza posipalni prašek U K pristno Elsa llbje olje b'.) K; Elsa voda za usta 48 K, Elsa kolonska voda o R Elsu šumski miriš 60 K, (jlycerin 16 in 60 K Lijsol Lysolorm 48 K, kineSKi Ca) 4 Ki Elsa mrčesni prnSek ;0K: strup za pudgane in tniSi po la in MK. EUGEN V. FELLER, lekarnar Slabiča donja, Elsatrg i34, Hrvatsko. Zahvale 9 Povodom najinega odboda iz Ljubljane —- zapuščajoč vodstvo hotela in restavracije Grand Hotela »Union« — se zahvaljujeva vsem cenjenim gostom za njih dosedanjo naklonjenost ter se jim priporočava v bodoče. Ljubljana, 1. maja 1922. Jan in Kati Fiala, Katran JkarboISmeJ lesral cement strešnem ?epeiilc.a Stakatorno trstle, apno, gips, portlaml- in romnncement, opeka, traverze, betonsko železje, samotna opeka in moka. ..Gradivo" Telel. 5 ^TAMPinr ANT.ČERNE) W LJUBLJANA J trgovačko društvo, Zagreb, Bogovičcva 3. 55. Brzojavi: GRADIVO. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo tvrdke „0RI0N" MARŠNER ^ ucf/^^s^ praha j je POSESTVO, hiša z gospodarskimi poslopji, vse v dobrem stanju, 82 oralov njiv, travnikov in gozda, v vasi Vovše 6 pod Sv. goro, postaja Sava ob juž. žeL Cena po dogovoru. velika zaloga JOSIP VITEK Ljubljana, Krekov trg 8 na deh e/0 A. VEGETABTT.N0 (čreslostro-jeno) USNJE: 1. kravine rujave, črne ln cha-grin, ter za mehove in strehe, 2. kipsi, 3. teletine, 4. ovčine in kozine a) mazane, rjave in črne, b) barvane za mobilje in ta-peciranje in konfekcijo, 5. vachettes a) za izdelavo dokolenic, barvane ali naravne, b) za izdelavo nogomet, žog, c) za izdelavo razne usnjate konfekcije. 6. SVINJINE (specialiteta) a) za fino jahalno opremo, barvano ali naravno, b) za kovčege, c) za mobilje in galant. konfekcijo (Portenmonnais, portef. in knjigoveštvo, 7. PODPLATI a) trovloženi, hrastostrojeni podplati, b) Vache. 8. CR0UP0NI za izdelavo trans-misijskih jermenov, a) sp. strojeni, ang. sistem, b) hrastostrojeni. B. CHR0M USNJE. 1. Box-calf črno in barvano, 2. Chevreaux, 3. Chevrette, 4. Chrom usnje za izdelavo nogometnih žog, 5. Chrom usnje za izdel. jermen. G. GALUN USNJE za izdelovanje vezilnih in šivalnih jermenčkov. D. LAK USNJE. 1. Box-calf, 2. Chevreaux. II. Industrijai usnjafih izdelkov. A. ČEVLJARSKI IZDELKI: 1. čevlji za štrapac, 2. čevlji za rudnike, 3. čevlji za šport in nogomet, 4. čevlji po vojaškem vzorcu, 5. sandale. B. KONFEKCIJA TRANSMISLT-SK1H GONILNIH JERMENOV: 1. specialni stroj, 2. hrastov stroj, 3. chrom-stroj, 4. jermenci za šivanje in vezanje transmisijskih jermenov. C. KONFEKCIJA za: dokolenice (gamaše), nogometne žoge, torbice, portefeulles itd. iz vegetabilnega, chrom- in lak-usnja, nahrbtniki, športni pasovi itd., tržne torbice. UTIUUUUUUUTIUUUUUlIUUmilUUUlITlUT1UU1I.U a- Izdaja konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v. Ljubljani,