Telefon št. 119.
Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1-25 Din.
DELAVSKA
POLITIČEN DNEVNIK
Št. 6. V Ljubljani, petek 8. januarja 1926.			Leto I.
Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev.- 12./II. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.	Uprava: Ljubljana, Breg 12. pritličje. Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20-— Din, po raznašalcih izven Ljubljane 22'— Din, za inozemstvo mesečno 32•— Din.	Cene Insenatom: Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para' Debelo tiskana beseda stane 1’— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1’— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 3'— Din. Pri večjem številu objav popust.	
Načrt zakona proti draginji.
Minister za soeijalno politiko g. Simonovič je prevzel nalogo, da spusti v svet načrt zakona proti draginji, češ da se vidi: ikako vlada lili »'dela« za ljudske koristi. »Delavska Politika« je že v svoji prvi številki objavila članek »Proti draginji«. V tem članku je povdarila, da imamo že stroig, zelo strog zakon »o suiz'bijanju sikupoče«, ali da ga ves čas — od njegovega rojstva do sedaj — nikdo ni vpošteval, najmanj 'seveda vlada sama. Sedanji novi načrt ni prav nič boljši in nič slabši. Je le konglomerat raznih predpisov in prepovedi in kazni. Zopet ise obljublja v § 6. odst. 5 »podpomaganjem razvitka
1 napredovanja svili vrsta potro-šačkih zadruga, koje ne rade za dobit« in obeta so »da vanje bezka-matnih pozajmiea iz »fonda za pot-poinaganj(* gradskih aprovizacija i potrošačkih zadruga.« Vse te obljube ja obečanja so že v prvem zakonu, le fJa ni nikdo dobil niti
paro!
Gosp. Minister bi moral i'ti po drugi poti, če bi hotel resno nastopiti proti draginjvskemu valu. Preganjati male kramarčke, obrtnike, prodajalce itd. je stvar, ki ima bolj 'tnalo opraviti z bojem proti draginji, kajti draginjo v naši državi dela v prvi vrsti — politika vlade same. Naj navedemo tnal dokaz: Sladkor je najpotrebnejši predmet za iširoke ljudske množice. 1 kg sladkorja stane na debelo 13 Din. Ako pogledamo v o miz va jan j e sladkorja, vidimo sledeče:	v najslab-
šem slučaju pride iz 1Q0kg sladkorne repe. deset kg sladkorja; 100 kg sladkorne repe na so v zadnji kampanji kupovale sladkorne tovarne po 22 Din! Tedaj pride
2 Din 20 para na eno kilo sladkorja brez produkcijskih stroškov. Ce debelo računamo stroške proizvajanju sladkorja z 80 parami, 'tedaj Mane en kilogram sladkorja 3 (reci 1 n bori tri dinarje). Kako pa potem pridemo do 13 Din; toliko namreč zahtevajo tovarne za eno kilo sladkorja? Državni davek za sladkor se imenuje trošarina in tu znaša za 'en 'kilogram pet dinarjev. Jv oj ko sladkorna tovarna bone iz skladišča, ki je pod posebno finančno kontrolo zaprt in zastražen, odvzeti sladkor, mora položiti v gotovini za vsak kilogram p0t ,}j_ ■n ar jev. Torej ji* že tu cena 8 Din. Sladkor bi lahko velja! tedaj na debelo 8 Din f)0 para, če (lamo še nekaj zaslužka (50 para pri enem kilogramu) sladkorni tovarni. N7°, kako pa pridemo do Din 13! Vlada je v svoji veliki skrbi in previdnosti za . sladkorno industrijo, ki jo izvzemši obeli državnih tvornic, v rokah budimpeštanskih in čeških Židov, napravila carino na uvoz ptujega sladkorja, v znesku 4 Din 40 para na kilogramu. Ge hoče tuj importer, Geli, Avstrijec ali tOger uvazati sladkor k nam, mora pl a-
Madžarski škandal se širi.
PRED CIVILNO VOJNO MED MADŽARSKI FAŠISTI i
Budimpešta, 8. jan. Madžarski škandal zavzema vedno gorostas-nejše dimenzije. Vzlic vsem naporom Horthyjevcev, da bi zadevo kolikor toliko potlačili, prihajajo na dan od trenutka do trenutka vedno bolj interesantne, ves sedanji madžarski režim močno kompromitira joče 'stvari. Vsa evropska javnost je še danes močno razburjena, le golemu naključju je pripisovati, da se je za to najnovejšo preslavno monarhistično Habsburško akcijo •s pomočjo ponarejenih frankov še pravočasno izvedelo. Francija in države Male Antante bodo ,po vsej verjetnosti zahtevale visoko odškodnino. Horthv čuti, da je sedaj ves njegov režim v nevarnosti, in je zato poslal zloglasnega Gombosa na deželo, da organizira znova madžarske fašiste, ki naj z eventualnim pohodom na Budimpešto ukrote predsednika v bul e Bethlena, ki vodi hudo borbo proti Horthyju, ker se zaveda, da mora njegova krvava, pustolovska politika popolnoma upropastiti Madžarsko. Razdor med Bethlenom in Horthyjem more vsak čas izzvati srdito državljansko vojno, ki bo objela vso Madžarsko.
Pariz, 8. jan. Francoska vlada je poslala v Budimpešto svojega poslanika Clincheta, ki je pooblaščen posluževati se v imenu francoske vlade vseh najenergičoejših sredstev. Že is oda j je jasno, da ne bo
HORTHYJEM IN BETHLENOM. ASEDEJO BUDIMPEŠTO.
ta poslanik nastopal samo v imenu Francije, nego tudi v imenu držav Male Antante, ki zahtevajo istota-ko, da se jim povrne škoda, ki so jo utrpele vsled menda več letnega se-stematičnega ponarejanja njihovih novčanic.
Dunaj, 8. jan. V afero ponarejenih frankov je zapleteno, poleg najvišjih plemenitaških krogov in znanih Habsburgških oprod, tudi veliko število višjih duhovnikov, škofov, prelatov in jezuitskih patrov. Vsi iso vedeli, da se ponareja dgnar kar na veliko in vsi so pomagali, ga razpečavati. Dunajska policija je bila o 'tem že pred leti informirana, ker je bila .slučajno zvedela tudi za falzifieirane češkoslovaške krone, in je hotela že tedaj nastopiti proti dunajskim eksponentom te čedne družbe, pa jo bila po diplomatski intervenciji Madžarske' v teni ovirana.
Praga, 8. jan. lob 5. zjutraj). Po vesteh semkaj došlih v zadnjem trenutku, se je notranji položaj Madžarske. močno poostril. Horthy je zahteval odstop Bethlenove vlade, ki se mu je. uprla. Prišlo je do hudih spopadov med Horthyjevci, le-gitimisti in pristaši Bethlenove vlade. Socijalisti pripravljajo velik javni miting. Pričakuje se vsak čas napad Horthyjeve milice na Budimpešto.
V Cankovem morilskem duhu naprej.
Sofija, 8. jan. Novi minister Ljap-čev je prečital v sobranju vladno deklaracijo. V deklaraciji poje slavo Cankovi vladi, ki je znala uvesti v Bolgarski red in mir in ki je odstopila, kadar jc to zahtevala konsolidacija Bolgarske. V deklaraciji obeta ministrski predsednik Ljapčev, da bo takoj rešila — v Cankovem duhu
seveda — vsa pereča vprašanja, med temi tudi vprašanje amnestije političnih zločincev, da se nastopi pot -pacifikacije. Ljapčev je obetal v svoji poslanici tudi večje inozemsko posojilo, s katerim bo upostavil znova propadlo gospodarsko življenje v državi.
čat-i na meji: za vsak kilogroin 4 Din 40 para carine in iseve še za vsak kilogram pet dinarjev trošarine, skupaj devet Din 40 para, Ce ise vzame njegove stroške produkcije, prevoza, taks itd. s 3 Din 60 para — pa pridemo do 13 Din. Spoti 13 Din na en kilogram je skoro težko ptuj sladkor uvažati. Seveda domača industrija uporablja to ceno za ceno sladkorja in ubogi konzument plača sladkor s 14 Din, bogata tovarna pa najmanj štiri dinarji' netilo zasluži pri kilogramu sladkorja.
Do novem načrtu zakona proti draginji v § 4. ,so določa kot pravi /misel zakona, preprečevati cene, ki bi bile višje nego je kupna cena več »režijski stroški, dnžbina« to je pogrešilo! In to jc ono,
In
kar
»J	*	1	■ T , uuv> rv‘il
ne zadene, jedra. Vzemimo kar (slučaj sladkorja. Mali trgovčič bo odgovarjal za ceno sladkorja. On ga
je kupil od zastopnika 'tovarne za — recimo 13 Din 50 para kilogram. 25% je smel po dosedanjem zakonu proti draginji zaslužiti! Dejansko v detajlu nikdo teh 25'/. ne zasluži, ker konkurenca sama onemogoča ta zaslužek. Zakon ne udari tistega, ki glavno podražuje: tovarnarja in državo. Tovarnar se bo skril za »režijske« -stroške in up livno is voj e prijatelj«'; država pa za — »dažbiino« ...
Na tem slučaju j«' jasno videti, da novi načrt zopet ne zadene jedra in da ni in ne more biti sredstvo za pobijanje draginje. ‘Draginje ni mogoče odpraviti s policijskimi sredstvi, s kaznimi in preventivnimi odredbami — proti draginji je treba prave protldraginjske politik«'. Politika vlade RR pa ni taka in vsled svojo sestave no mor«' biti. Novi načrt je tedaj le pesek za oči. Koristi pa ne bo prinesel nobene.
Po Pašičevem odhodu.
Beograd, 8. jan. Včeraj je Pašič še razpravljal s posameznimi ministri in s predsednikom radikalne stranke. Sklical tudi božično sejo ministrskega sveta, nato pa odpotoval preko Ljubljane v Monte Carlo.
Do parlamentarnega zasedanja ne bo pripravila vlada nobenih važnejših zakonskih osnutkov. Zdi se, da bi radikalna stranka rada naprtila odgovornost za izenačenje davkov Radičevcein, predvsem, ker bi izenačenje davkov pomenilo za staro Srbijo zvišanje davkov.
V političnem življenju umevno ni nobenih izprememb in vlada — da govorim v obrabljenem žargonu — popolno zatišje. Zgolj zato so začeli govoriti o oblastnih volitvah, ki naj bi se vršile v marcu ali aprilu. Seveda pa se v ministrstvu za notranje zadeve ne vrše zato nobene predpriprave, kaj šele, da bi dobili M veliki župani kaka navodila.
GRŠKA DIKTATURA NA BAJONETIH.
Atene, 8. januarja. Ker je general Pangalos dobil zagotovilo Anglije in Italije za brezpogojno pomoč, je prešel v odločilni napad in ^postavil v Grčiji diktaturo. Suspendiral je ustavo, obenem pa potom časopisja izjavil, da bo vodil proti Venizeli-stom in demokratom najhujši boj. da prepreči vsakršno njihovo akcijo. Po vsej deželi so proklamirali Pan-galosovo diktaturo z dekretom, ki konča s stavkom: Bodočnost moje diktature sloni le na bajonetih.
KONGRES SOC. STRANKE NA POLJSKEM.
Varšava, 8. jan. Ob novem letu se je vršil kongres poljske socialistične stranke. Kongres je sklenil, naj sodeluje stranka po dveh članih v vladi, vendar pa je konrges znova zahteval, da izvrši vlada takoj vse stranki dane obljube v pogledu raznih socijalno-političnih in gospodarskih zakonov.
ZASEDANJE DUNAJSKEGA PARLAMENTA.
Dunaj, 8. jan. Včeraj se je vršila prva seja socialno-političnega odseka. Na. tej seji so začeli razpravljati o starostnem in invalidnem zavarovanju. Krščanski socijalisti (naši klerikalci) skušajo namreč z vsemi sredstvi preprečiti, vsaj pa zavleči izvedbo starostnega delavskega zavarovanja.
UPOR V MEHIKI.
Pariz, 8. jan. Kakor poroča „Pe-tit Parisiena" iz New Yorka, je napadi)!) šestdeset oboroženih upornikov garnizijo v Calientu (Mehika). Ubili so enega oficirja in tri vojake. Po hudem boju pa so se morali uporniki zopet umakniti in so izgubili 12 ljudi. Napad so izvršili gotovo zato, da bi oprostili zaprt,ega guvernerja.
NAŠi DOLGOVI.
Pariz, 8. jan. Po obisku Stojadi-noviča pri finančnem ministru Doumel ju se zvedelo, da je 1 rancija pristala v zadevi povračila vojnih dolgov na gotove ugodnosti. Celotni dolg Jugosiavije znaša 1 „738,566.000 frankov. Sedaj je odpotoval Stojadi-novič v Ameriko, da tudi tam poizkusi svojo srečo. Ameriški dolg pa znaša 51,037.886 dolarjev, \in tega -ir) Amerika samo obvestili še
13,101.104 dolarje.
TUDI pri NAS FALS1F1KATORJ!
Zagreb, 8. jan. 1 udi v Zagrebu so zasledili večjo družbo onih, ki so razpečevali dinarske falzifikate. Med aretiranci so večinoma ljudje boljših krogov, ki so postopali brez dela po Zagrebu.
ŽALOSTNA STATISTIKA.
Dunaj, 7. jan. Dihiajška policija je objavila statistiko samomorov v letu 1925. V tem letu zaznamuje Dunaj 2259 samomorov, tnedv temi samomorilci je 1065 žensk. Število samomorov se je v primeri s predvojnimi leti ''dvojilo. V 527 slučajih so povzročile samomor družinske razmere, 334 oseb pa si je končalo živ -ljenje vsled brzeposelnosti in bede.
SMOLA PARNIKOV.
Helsingfors, 8. jan. Danski parnik Juno se je potopil in so v zadnjem trenotku še rešili posadko. Ves tovor, ki je predstavljal vrednost 17 milijonov danskih mark pa se je potopil. -n- Angleški parnik „Maidort England" se je na odprtem morju vnel in je ves zgorel. Tudi na tej ladiji so rešili vso posadko. Velike skrbi pa povzroča 14 nemških parnikov, ki so zamrznili v ruskih vodah. Vsled velikega ledu ne morejo nuditi parnikom pomoči in sedaj bo moskovska vlada skušala s svoje strani rešiti zamrznjene nemške parnike.
TRANSBALKANSKA ŽELEZNICA BEOGRAD-SPLIT.
Beograd, 8. jan. V političnih krogih je vzbudila veliko senzacijo vest, ki jo je prinesla Rimska poročevalska agencija, z očividno uradnim značajem o transbalkanski železniški progi. Ta vest ve povedati, da bo pri tej gradnji participiral tudi italijanski kapital. Ta skupina bo v prvi vrsti skušala povečati italijansko trgovsko ekspanzijo na Balkanu, obenem pa naj služi boljšim trgovskim zvezam med Italijo in Jugoslavijo. V poljedelskem ministrstvu se vodijo o tem že par dni razgovori, v Zagrebu pa se bo v najkrajšem času ustanovila posebna družba. V tej družbi bo v prvi vrsti ameriški kapital, poleg tega pa tudi italijanski.
Ljerun:
Nujne naloge našega gi-
banja.
IM
Priobčujemo i/Aletke iz članka, ki ga jo napisal Ljenin 1. 1900., ko e ,)(* nahajalo rusko delavsko gibanje v ipoilpbuem položaju, kakor je ianas v Jugoslaviji. Naj služijo te Ljeninove besede, vsem omahljivcem v vzpodbudo!
»... Soe.i jalna demokracija ) je združenje delavskega razreda s so-oijalizmom. Njena naloga ni pasivno služenje delavskemu gibanju v vseli njegovih stopnjah, temveč zastopanje interesov celokupnega gibanja, kazanje na končni cilj tega gibanja in na njegove politične naloge, čuvanje proletarske politične in ideološke samostojnosti. Ločeno od vsocijalizma mora delavsko gibanje tzaiti v malenkosti in se pome-ščaniti; če delavski razred bojuje samo gospodarski boj, izgubi svojo politično samostojnost, postane privesek drugih strank in potepta veliko načelo: osvobajanje delavcev mora biti dtvar ■delavcev samih.
V vseh deželah je bila *perijoda, ko sta delavsko gibanje in socijali-zem obstojala neodvisno drug poleg drugega in sta šla po ločeni poti in v Vseh deželah ji* ta ločitev slabila socijalizem in delavsko gibanje; v vseh deželah jo ustvarilo podlago iza obstoj enega kot drugega šele združenje socijalizma z delavskim gibanjem. Toda v vsaki deželi ise je izvršila ta združitev socijalizma z delavskim gibanjem /godovin.sko, <se je razvila na potee-ben n; tč in — po kraju in času ...
...Kakšen nauk s Kali za nas iz 'preteklosti?
Zgodovina vsega ruskega socijalizma nals uči, da jf boj proti ca-(•istioni vladi, pribori te v politične svobode, naša najnujnejša. naloga. Naše iosocijulistično gibanje., se je t.akorekoc. 'koneeiftriralo na boj z absolutizmom, Na drugi strani je pokazaUa zgodovina, da je socijali-istiena niiibl mnogo bolj tuja naprednim zastopnikom delovnih razredov kakor pa v drugih deželah do da je pri takem odtujenju obsojeno rusko revolucijonarno gibanje ha
ga izvira suma po
sebi
nemoč, liz te
naloga, za katere uresničenje je poklicana naša soei jalna deti tok raci jh. namreč —i zasejati soeijalistične ideje in soci j ali stično samozavest v masa proletarijata in organizirati revolucionarno stranko, ki bo neločljivo zvezana z elementarnim delavskim gibanjem. V tem oziru
*) Tedaj je bilo to ime skupno za soci jed iste in komuniste.
smo ruski socijalisti že veliko storili, ali še več je treba dtoriti. Z naraščanjem gibanja se bo vedno bolj šililo delovno polje .socujalne demokracije in elani gibanja bodo vedno bolj koncentrira U svoje sile na uresničenje razi ionih špeedjalnih nalog, ki izvirajo iz dnevnih potreb propagande m agitacije.
Naša glavna in osnovna naloga pa je — pospeševati političen razvoj in polmcno organizacijo del. razreda, vsakdo, ki zapostavlja to nalogo, gre po napačni poti m znatno škoduje gibanju, to pa delajo v prvi vrsti oni, ki pozivajo revoluei-jonarje, da naj zaporno boj proti vladi z močmi posameznih, delavskemu gibanju tujih zarotniških krožkov, drugič pa oni, 'ki omejujejo vsebino in razmah politične propagande, agitacije in organizacije ...
Mi pravimo delavcem: Organizirajte' se! Ali še nekaj pristavljamo: 'Organizirajte se ne samo v organizacije za medsebojno pomoč, za ištrajkovne fonde, organizirajte ■se tudi za odločen boj proti absolutistični vladi in proti kapitalističnemu družabnemu redu ...
\ vprašanju taktike hočemo tu povedati le to-le: Socijalna demokracija si ne veže rok, ne omejuje svojega delovanja samo na en v naprej določen načrt ali na eno samo metodo političnega boja — njej so dobra vsa hojevna sredstva, samo da odgovarjajo lastnim silam in dajejo možnost za dosego največjih rezultatov, ki so mogoči v danih razmerah...
Pred* seboj imamo sovražno trdnjavo v vsej njeni moči. Iz te trdnjave dežujejo na nas krogle in granate, ki ubijajo najboljše borce. Mi moramo vto trdnjavo nalskočiti in jo bomo naskočili, če združimo vse sile prebujajočega se proletarijata z vsemi močmi revu|lueijonarjev v eno samo stranko, kateri se bodo priključili vsi živi in pošteni elementi. Ln šele tedaj se bo izpolnila velikii prorokbii ruskega delavskega revolueijonarja Aleks je jeva: »Milijonsko delovno ljudstvo bo dvignilo svoje žuljave pesti proti jarmu despotizma in ga strlo v prali.«
#
Ali niso te Ljeninove besede resno svarilo tudi za nas?! Ali ne zadevajo ponekod živo v naše razmere?
CIRKUS
CIRKUS
CIRKUS
CIRKUS
CIRKUS
pride v Ljubljano !!!!!!!
Združimo vse sile, ki so v delavskem pokretu — udarne in bojev-ne z organizatoričnimi, gospodarske s strokovnimi in kulturne z vsemi drugimi silami! Tako združenje vseh moči nam bo prineslo zmago. Dovolj dobre volje je v delavstvu, da strne svoje vrste.
Volitve v Delavsko zbornico.
Z mitraljezu. »Slovenec«','glasilo ponižnih hlapcev in nenasitnih ve-leindustrijalcev, bljuje proti Združenim strokovnim organizacijam in njenim voditeljem. Namen je prozoren: Pridobiti za vsako ceno Delavsko zbornici; in njen denar. V ta namen ‘besni in laže naš »Slovenec« čisto v du.hu krščanske vneme in ljubezni do bližnjega. »■Sloveni.-« skuša 'zmanjšati velik uspeh kongresa združ. strokovnih organizacij z neresničnimi poročili. Obenem pa udarja na staro struno, čiš krščanstvo in cerkev sta v nevarnosti — zato morajo krščanski 'Oeijalci zasesti 'Del. zbornico...
Predrznost »(Slovenčevih« nergačev je precejšnja. Pozabljajo pa ti osrečevale! slovenskega ljudstva, da naš proletarijat ni več razcepljen, da se zaveda velikega pomena Del. zbornice za delovno ljudstvo. Motijo se naši klerikalci, ako mi--1 i jo, da je proletarijat izgubil v-ako vero v svojo moč in svojo organizacijo! Prošli so časi beganja. Naše delavstvo ve prav dobro, kdo se skriva za obljubami »Slovenca«! Nismo pozabili Vaše vloge za časa Avstrije. Blagoslavljali ste tedaj morilce proletarijata. Rablji in ubijalci naroda. Nismo pozabili niti železničarskega štrajka. Na vaši črni suknji' je vse polno krvavih madežev in vaše mošnje so polni' z dušnim vstrahovanjem oropanega denarja.
Blagoslavljajte — ali preklinjajte, nam je vseeno! Roke proč od Delavske zbornice!
Samo šest rok se je dvignilo! Tako pravi zadnji »Slovenec«, omenjajoč glasovanje o zaupnici, ki so jo deli delavci Strokovni komisiji na isvoji Tivolski konferenci. I)o-tični vohunček .— dopisunček, — je bil najbrže slep, da ni videl in slišal, kako razredno zavedni delavci sodijo o svojih združenih organizacijah. Ne samo šest rok, poštene roke vseli navzočih so glasovale za resolucije i'n predloge sklicateljev konference. 2. februarja se |*o pa dvignilo še vse več mk — na tlesettisoče rok se bo dvignilo, žuljavih in jeklenih, da otlbijejo napad klerikalne in .demokratar« ako služinčadi na Delavsko zbornico!
Še ta. K p i goni »Jugoslovanske Strokovne Zveze« se hudujejo nad
Charles Dickens:
6 Božična pesem
v prozi
Dejstvo je, da ni biio na trkalniku pri vratih razen . njegove izredne velikosti nič posebnega. Nadaljnje dejstvo je, da ga je gledal Scrooge vsako, jutro in vsak večer, odkar je tukaj stanoval. Tretje dejstvo pa je, da je imel Scrooge tako malo onega božjega daru, ki se zove domišljija, kot ne kmalu kot kak človek v vsem londonskem mestu, vštevši celo — kar je smela beseda —• občinsko oblast, občinske odbornike in uradništvo. Treba si je tudi zapomniti, da ni posvetil Scrooge ne ene misli Marleyu, odkar je ta popoldan zadnjič omenil svojega sedem let rajnega družabnika. In sedaj naj mi pojasni kdo, če more, kako je prišlo, da je zagledal Scrooge s ključem v ključavnici hišnih vrat v svojo grozo na mestu trkaluika, s katerim se ni izvršila medtem niti najmanjša sprememba ne trkalnik, ampak Marlyev obraz!
Marleyev obraz. Ni bil zavit v neprodirno temo kakor ostali predmeti na dvorišču, marveč obdan od blede luči kakor gnil jastog v temni kleti. Ni bil srdit ali divji, temveč je gledal Seroo-geja, kot ga je Marley navadno gledal: s pošastnimi naočniki, potisnjenimi na pošastno čelo. Lasje so mu bili čudno zmršeni kakor od vetra ali vročega zraka. Četudi so bile oči široko odprte se niso premaknile. To in njegova mrt.vaško-bleda barva sta ga delala groznega.
Ko je Scrooge uprl pogled v to prikazen, je
bila zopet trkalnik.
Trditi, da til bil prešttašen ali da njegove krvi ni prešinil strašen občutek, ki ji je bil tuj od mladosti, bi bilo neresnično. Toda položil je roko na ključ, ki ga je prej izpustil, krepko ga obrnil, vstopil in prižgal svečo.
Za hip se je neodločen obotavljal, preden je zaprl vrata, se najprej oprezno ozrl, kakor bi bi napol pričakoval, da ga bo zdajinzdaj pretresel pogled na čop Marleyevih lasi, moleč v vežo. Poda od znotraj na vratih ni bilo nič razen vijakov in matic, ki so držali trkalnik. Siknil je „lJh!‘-in zaloputnil.	. .
Kakor grom se je razlegal tresk po hiši. Zdelo se je, da bobni in odmeva vsaka soba zgoraj in zadnji st»d spodaj v kleti trgovca z vinom za sebe. Scrooge ni bil človek, ki bi ga plašili odmevi. Pritrdil je vrata, šel po veži in navzgor po stopnicah, še celo polagoma, in grede čistil svečo.
Vam se zdi vsekakor čudno govoriti o vožnji navzgor po precej dobri stari vrsti stopnic ali po precej slabi mladi postavi parlamenta: toda hočem le povedati, da bi bili lahko spraviti po teh stopnicah navzgor mrtvaški voz počez z ojesom proti steni in z vrati proti ograji, in še brez ve-iike težave. Bilo je za to širine in prostora vec ko preveč! To je morda razlog, da je Scrooge videl pred seboj v temi se premikajoč mrtvaški voz. Šest obcestnih plinovnih svetilk bi ne bi o vhoda preveč razsvetilo, in lahko si mislite, da je bilo kljub Scroogejevi sveči precej temno.
Scrooge je stopal gor in mu vsega tega m bilo mar. Tema je poceni in Scrooge jo je cenil. Preden pa je zaprl težka vrata, je šel po sobah gledat, če je vse v redu. Baš dosti se je še spominjal obraza, da je hotel to storiti.
biti
nezn
Staniča, spalnica, Shramba: vsč, kakor'mota i. nikogar pod mizo; nikogar pod blazinjakotn, neznaten ogenj na rešetki, žlica in skodelica, pripravljeni, lonček ovsene kaše (Scrooge je bil prehlajen) na pečnici. Nikogar pod posteljo, nikogai v izbi, nikogar v posteljnem plašču, ki je Yise* v precej sumljivem položaju na steni. Shramba Kakor navadno. Stara rešetka, stari čevlji, dve vrsi, umivalnik na treh nogah in grcbljica.
Docela zadovoljen je zaprl vrata m dvakrat zaklenil, kar ni bila njegova navada, lako zavarovan proti iznenadenjuje odložil ovratnico, oblekel posteljni plašč, si nataknil brezpetnike in posteljno čepico ter sedel k ognju, da použije ovseno kašo. Bil je zares zelo majhen ogenj, nič v taki noči. Sedeti je moral cisto zraven njega in se sklanjati nadenj, preden se mu je posrečilo izvleči iz take trohe netiva najmanjši občutek toplote. Peč je bila stara, postavljena pred davnim časom od nekega nizozemskega trgovca in Pr^* vlečena kroginkrog s starimi nizozemskimi opekami, ki naj bi predstavljale prizore iz sv. pisn a.
'l u so bili Kajni in Abeli, Faraonove hčere,
ljice iz Sabe, angelski sli, prihajajoči do -zrak na oblakih, podobnih Pernicam- ‘	’
Belzacarji apostoli, ko odrinejo v K lahko u)o„ vega masla; sto in sto prizorov, ki vili njer ' “	**"' *“
prerok;
sprva bela in ^	narisati	na	svoji	sliko,
lli sf bilC mvjavlf na sleherni snimek Marleyeve glave.	(Dalje	prih.)
materi jalističnkn socijalizinom, ki je v zvezi s hudičem in istokajo nad nevarnosti0' ki preti cerkvi, morali in celi človeški družbi, ako "zmaga soei jaliz*'111- Vse zaradi Delavske zborice. kn to se bo ponavljajo vse do 2. februarja, ko ho tej pesmi kraj, ker ko tedaj združeni proletariat izv o jeva! Del. zbornico, s čemur ho vsaki nevarnosti konec. _________iv------------------
Olose.
Zlati franki in madžarski škandal. Horthv in njegova fašistevska banda so pripravljali ni pue in francoske
Dnevne novice.
imonarbistie v to svrbo ponarejevali franke i« drugo valuto.
Tu
deli
V ZIVO!
Ko je
pa 'so zacu Hortby moril in. obešal revolucijo-tiarne delavce, je Lvropa, razven Rusije, molčala. »Saj je bilo vse to v splošnem interesu«.
Sedaj pa, ko je posegel madžarski fašizem v žepe francoskih in drugih bankirjev s ponarejenimi bankovci—je zašumelo.
In sedaj sledi račun: Francija zahteva odškodnino 200 milijonov zlatih frankov! Za njo bo sledila Češkoslovaška, Holandska in na j-■hrže 'tudi Jugoslavija — 'saj najbolj potrebujemo denarja.
Kako bo pa takrat, ko bodo zahtevali obračun vse one vdova* in sirote preganjanih in pohabljenih madžarskih revolucijonarjevl
Nova vojaška diktatura. Na španskem je padel vojaški diktator sle Rivera. »V Bolgariji je fašist (tankov, nasičen krvi bolgarskega delovnega ljudstvh, šol v pokoj ...
Y Grčiji pa ise je pojavil nov diktator v osebi Pangalosa, ki se opira na generale in oficirje in upa, da mu bo sledilo tudi vojaštvo. Akcija je naperjena proti ogromni večini grškega naroda.
Ponavlja 'se stara igra. Z bajoneti in nasiljem hočejo odpraviti vsako ljudsko težnjo po svobodi in soodloebi, z ječami in ustrahovanjem, hočejo upogniti delovno ljudstvo, izsesavati in zatirati ga v imenu »domovine«.' ■	- ■ ‘;
PangaloH bi menda rad posnemal Mussolinija, Horthyja in druge take junake sedanjega kritičnega časa. Pa kakor je propadel Pri-mo de Rivere, in kakor se je moral umakniti Cankov in je na .najboljši .poti k neslavnemu koncu tudi Horthv, tako pojde Mussolini in.se prej .najbrže Pangalos. Grki imajo od nekdaj jako razvit smisel za igre in igranje:	Ni	čuda,	da se je
ravno med njimi našel gl um ec Pan-galosove baže, da pretvori v bedno šalo poslednje tragične prizore ;te diktatorske dobe.	>.
Tudi en način. Radič jo vedno originalen. Kadar je bil v opoziciji, je omenjal kralja is psovkami in zbadljivkami, sedaj pa, ko jo kraljevi minister, pa bombardira kralja s pozdravnimi brzojavi, če se le »sak upi« pet sel jaka, pa Radič povrhu, takoj roma na državne stroške seveda, kralju udanostni hrzojav. Seveda da dobi Radič toč-ho tudi odgovor in zahvalo. ‘Sedaj Pripoveduje Radič seljakom:	'po-
Ro*jte, tako isva s kraljem pri.jate-•!*•> da si vedno dopisujeva. s» pednja pri ljudskem zdravju. ■'H zavržejo kredit*' za-ceste, pota .i°lpvoze! Naj puste v blatu vse
Naj fkončno zdravi otroci bralijo p„ lužnh v M 0<lrasli
ljud o pa ntt dd() -pri bolnicah j(, usurdna. Žo sedaj
rjuh in že se(laj _	„ (l.n Jt. „
nalezi,]ivost ohica.mn posodica' bol nikovega zdravljenja. ,)()d<) še te kredite zmzali, p()t,.m ])(>(i() 'bolnice morda dobre za živjn0) (I(, pa 'zn ljudi.
Salonski vozovi, čjoptd te<Vjo kolesa ministrskih salonskih voz pu raztiranih jugoslovanskih^ in inozemskih tirih. Nto.jndinovič v Pariz, Krajač v Švico, Paišič z družino, policijo in detektivi v Cavtat in ■M on te Carlu, Radiči, Nikšiči v Zagreb, vse pa na račun sporazuma in ljudskega ter 'sel.jaškega 'zaupa nja. Pa, nesaldiran in neporavnan bo ostal račun 'salortskih voz.
'oda: štedoja nemogoča in ab-. leže bolniki brez 1° ‘zastrupi jen je in
Branimo svoje socljalne pravice!
Člani združenih strokovnih organizacij vsi na nedeljsko zborovanje!
V nedeljo ob 1(1. uri dop|. se bo vršilo v Ljubljani v dvorani pri »Levu« veliko protestno zborovanje vseh zaupnikov in članov združenih strokovnih organizacij proti nameravani okrnitvi soeijalne politike. S tem zborovanjem se bo začela velikopotezna akcija, ki se bo razširila na vso delavsko Slovenijo in Jugoslavijo. Za uspešno zaklju-čitev te akcije so naše organizacije pripravljene poseči po vseh najstrožjih sredstvih.
Vsi na zborovanje!
Proti ukinitvi socijalno političnih ustanov!
Proti socijalni in politični re-
-i ji!
Delavci na plan!
»Narodni Dnevnik« potrebuje še pouka. Tako pravi isam. Prav in lepo. »(Narodni Dnevnik« je namreč oni svojevrstni list, 'ki zagovarja i vlado i opozicijo. Brani Pašiča, poveličuje Radiča, poje slavo Davidovimi. V velikih časteh sta seveda pri njem Pucelj in Prepeluh, včasih pa pohvali celo Juvana, Držiča in Korošca -— dejali 'hi: vse brani in slavi, kar ni t.s Pribi-čevičevim Žerjavom. Razume se, da ga mora 'taka politika spraviti nazadnje v hudo izadrego. In ker ne ve več, kako in kaj, želi, da ga mi .poučimh. Simpatična je ta njegova odkritosrčnost, in za nas celo nekoliko laskava. Ustreči mu moramo pač že zaradi tega. »Narodni Dnevnik« naj torej ve, da bi bilo po tolikih razcepih začetkoma že to dovelj, če bi bilo tu le gibanje, ki ima pred očmi čvrsto združeno falango, četudi hočejo nekateri na cilj korajžno čez hrib, drugi pa počasi in previdno. Delavska Politika ima pa pred vseboj* cilj socijalizma. K temu cilju hoče spremljati množice. Kako —, »Narodni Dnevnik« naj zvesto bere naš list in dovelj odgovorov na svoje dvome bo dobil v vsaki 'številki. — Kar se pa tiče afer in oseb, povdarjamo, da »Delavska Politika« ni glasilo oseb, ampak gibanja. Kdor bo kaj zagrešil, za kar ga bo njegova organizacija obsodila,
■ za »Delavsko
Kdaj bodo občinske volitve v Ljubljani? Ne <v«mo. Dir lanskem nnvbtn letu .so bile razpisane na K februarja in so magistratu i nameščenci dobili trinajsto plačo. Letos pa trinajste plače nameščenci niso dobili, torej 'sklepamo, da volitve v občinski svet še niso tako blizu. Seveda volilni red ne Qe za Ljubljano, ampak tudi za Trbovlljo, Celje, Maribor in Ptuj je pa le treba prej izpremeniti,. iZdi se nam, da so krivci že doživeli dovelj poraza ter napravili s sistiranjem samouprave ViOjilstvu dovelj krivice.
To ni človeško. Pri mestnem cestnem nadzorstvu, mora zu slabo mezdo delati Anton Omahen. Ker ,pa seveda za delaven v mestu ni stanovanja, zato ima družino pri Medvodah v ■bajti, sam pa prenočuje pri dobrih ljudeh v Ljubljani. V poletju pa je božje nebo za delavca itak dobra in cenena streha. No, in za Božič jo šel ta delavec domov. I)a obišče ženo, da nese družini belega kruha, .pa, da vidi svoje tri še majhne in kričave otročiče. Nesreča je hotela, da je nedeljski večerni vlak zamudil, pa se ni odpravil ponoči peš v .Ljubljano, marveč čakal je prihodu jena vlaka in prišel eno uro prepozno na delo. Povemo še: Omahen je mož, v najlepših letih in ponos ter samozavest ima. Ko pa je Prišel na 'delo, ga je prvi ftupadel cestni nadzornik ........ Ozmerjal ga
je, opsoval gu je, potem pa spodil za teden dni domov. Mislil je: kazno-V!1t| »a moram, ker ga kaznovati smem, vsaj sem jaz njegov gospod, on pa moj hlapec. Pretekel je teden, prihodnji Ponedeljek se Omahen zopet javi. Sedaj pil j,, enako storil ž
ta je obsojen tudi Politiko«.
njim še mestni inženjer, ki ima svetniški naslov. Še en teden bodi doma, da boš vedel, kakšna komanda je pri nas. To ni človeško, pravimo mi. Kaj bi rekli ti mestni uslužbenci, če bi nje za zamujene ure tudi kaznovali.
Draginja?! In kedaj bo boljše? Piše nam nameščenec: poslal sem ovratnike v pranje. Račun: 5 po 2 Din je 10 Din, 3 po 2.f>0 Din je 7.50Dim. Zamislil sem si. Ali ni taka cena previsoka? 8 kron za to, da imam čist ovratnik?! Šel isem v prodajalno in vprašal: po čem je ovratniki In pokazali so mi jih po 8, 9, 10, 12 Din kos. Vprašal bi kompetentne oblasti: ali je vse to opravičeno?"
Radikalna štednja. Delavec nam poroča: »Slov. Narod« je nedavno pisal da moramo najširši sloji radikalno štediti. Zaslužim 250 Din na teden. Naj mi učeni uredniki »Slov. Naroda« povedo: kako se radikalno štedi z mojimi 250 Din ua teden. Z ženo sva se pogovarjala ves teden o tem, in prišla sva do zaključka, da naj take »modrosti« »Slov. Narod« drugim servira, nam delavcem jih ni treba. Zato v delavske hiše »Delavsko Politiko«.
Patri in kaplani. Na Viču-Glincah deluje strankin aparat črne internaci-jonale s polno paro. Po »befehlu« klerikalnega diktatorja je stopil v akcijo tudi P, Tavčar, viški župnik, in razposlal sledeče vabilo:	»V pondeljek,
dne 4. januarja ob 8. uri zvečer so vrši v župnišču zelo važen sestanek? prosim, da se tega sestanka ua vsak način udeležite.« Ta sestanek se je tudi vršil in g. župnik so grmeli proti razredni borbi in brezverskemu socijalizmu in smisel njegovega kričanja je ib.il:	Iz
Delavske zbornice revolucijonarji ven! Volite take ljudi, ki so po godu gospodarju, župniku iin gospodu očetu Kapitalu! Delavci iz Viča-Glince pa ibodo g. župniku, patru in agentu kapitalizma dokazali, da so minuli časi ponižne pokorščine, ki so jo pridigali črni internaeijonalci s prižnice in spovednic. Delavska zbornica, delavskemu razredu, ki si bo-z raaredno borbo iz-vpjeval svojo -svobodo — ne »pa z ro-žeiiikrancom; in porci junkulami,
Čevljarski pomočniki: Pozor! Podružnica »Usnjarjev in sorod, strok v Ljubljani« priredi za svoje člane prikrojevali! i tečaj, iki ga bo .vodil g. Valentin (Brezar. Točaj se, otvori v nedeljo, dne 17. t. m., ob 9. uri dopoldne v Šelenburgovi ulici 6-II. Tečaj je brezplačen, le papir im risalne .potrebščine naj si ivsak obiskovalec nabavi sam. Pouk bo trajal več mesecev po trikrat pa teden. Ob zaključku bo po možnosti tudi razstava. Sodruge ,čevlj.,.pomočnike, kateri še -.niso prijavi jeni, opozarjamo, da se. pravi čas prijavijo. Ostale pa, iki še niso člani maše strok, organizacijo, pa bi tečaj radi obiskovali, poživljamo, da se organizirajo in si tako omogočijo, obisk tečaja. Prijaviti se je do 17. t. m. v tajništvu (Še-lenburgova ul. (i-II). — Urad za pospeševanje obrti ima sicer nastavljenega posebnega učitelja; ker pa ta ni kos svoji nalogi, smo primorani, da si pomagamo sami, Prijaivite se torej polnoštevilno. — Za vodstvo podružnice: Lovro Jakomin, predsednik.
PogTeb gospoda Ivana Kneza. Pogreb gospoda Ivana Kneza se vrši v petek, dne 8. t. in. ob 3. uri popoldne z glavnega kolodvora na pokopališče sv, Križa.
Objava. Načelstvo podpisane zadruge javlja vsem svojim p. n. naročnikom, da je 'njen dosedanji poslovodja g'. .Josip Lojk z 'dnem 31. decembra 192f> izstopil i/, službenega razmerja naše :zadruge. Kakor doslej, ho tudi v bodoče isSkrb načelstva, da ho svoje naročnike skušalo zadovoljiti s priznano najboljšimi izdelki in solidnimi cimami. — Produktivna zadruga ljubljanski h mi-zii rjev,
Telefonska mizeri ja. Tnko slabih telefonskih zvez gotovo nima razen Liberije in Albanije nobena država na svetu. Za Ljubljano so nam obljubljali z Novim letom novo, čisto moderno urejeno, avtomatsko telefonsko centralo. Pa je, ni, je bilo predeževsno vreme za instalacijo, Otvorjena pa je bila nova telefonska iproga Sušak-Za-greb, spojena s progo Zugreb-Beograd,
po kateri nam bodo zavezniški Italijani merodajno sporočali uspehe naših diplomatov v Rimu in izven njega.
Novoletno razpoloženje se polagoma ublažuje. Policija beleži le eno tatvino, le eno kaljenje nočnega miru, le eno telesno poškodbo, le eno prekoračenja policijske ure in le en prestopek prepovedane igre, pač pa so »furmani« nastopali precej silovito, radi česar jih je roika pravice s pendrekom v levi in svinčnikom v desni zapisala kar štiri.
Obilo gradiva in posla bo imela to leto porota. Redna zasedanja za leto 1926 se bodo vršila v Ljubljani 1. marca, 7. junija, 13. septembra in 22. novembra; v Mariboru I. marca, 7. junija, 13. septembra in 9. decembra; v Celju 1. marca, 7. junija, 30. avgusta in 23. decembra; v Novem mestu 1. marca, 7. junija, 30. avgusta in 22. novembra.
Cirkus
Leve, tigre, dnige zveri, akrobate najmočnejšega človeka na svetu boste videli v hedeljo v eirkusu.
Trbovlje.
To so shodi. Beraot je po svoji zadnji šali, ki ji je dal ime »kongres«, sklical v Trbovljah dne 3. t. m. tudi shod, misleč najbrže, da so Trbovlje še edini kraj, v katerem bi še lahko razbijal delavske organizacije. Pa se je zmotil. Delavci ne dajo nič več na fraze, oni hočejo stvarnega dela. Čakal in čakal je, da mu poslušalci napolnijo gostilniško sabo, a čakal je s celim štabom zaman. Prišlo je njegovo omizje z ženami in otroci pa nekaj radovednežev, ki so se pa kmalu naveličali njegovih neslanosti, ker s Kristanom je začel in ž njim tudi končal. Petkrat prelevljeni Klemenčič je hotel tudi nekaj povedati, pa ni imel sreče ker ga trboveljski rudarji še preveč poznajo. Niso pozabili, kako je skakal iz stranke v stranko. »Shod« je končal še predno se je začel. Druge nesreče ni bilo.
Delavska zbornica. V pondeljek dne.-4.. jam t. L ku »je» vršita druga seja krajevnega volilnega odbora za volitve v Delavsko zbornico, na kateri se je kanštatiralo, da ni bilo ni.kakih reklamacij glede vpisa upravičencev * v volilni imenik, Ker ni bilo nobenih vpisov in izbrisov, ostane število volilnih upravičencev 5270 neizpremenje-im. Volitve se bodo vršile v Trbovljah samo na dan 2. februarja od 8. do 6. ure zvečer v čakalnici zapadnega obrata. Seja je tudi odobrila zapisnik lokalnega odbora II. »rudarske skupine glede zaupnikovi določenih od te skupine za razdelitev glasovnic.
Celje.
Volitve v Delavsko zbornico. Za
volitve tv Delavsko zbornico se je začelo celjsko delavstvo živahno zaui-mati. Klerikalci so tudi začeli napenjati se svoje sile. Vse je na nogah. Ud fujmostra do niežuarja, od tajnika do Marijinih devic vsi letajo naokrog in pripovedujejo, da je vera v nevarnosti. Samo klerikalni celjski poslanec g. dr. Hodžar je ena odkritosrčna izjema. Pripovedoval je v kavarni pri Krušiču, ko je bil vslod brinjevca korajžen, da gre klerikalcem samo za tisti denar, ki ga delavstvo plačuje za zbornico, drugače bi se klerikalci sploh ne brigali za take volitve.
Predavanje o »Organizaciji delavske izobrazite« »prireji Delavska Akademija v Celju, v nedeljo,, dno 10. jnnuuvja t. I. pb 10. uri dopoldne v fosilni pri »Jugoslovanu« v Gaborjih. Predava 's. dr. Henrik Tuma iz Ljubljane. — Na predavanje vabimo vse celjski1 delavce in delavke!
Za Silvestrovo je gospod Westen baje za svojo zabavo in zabavo svojih (somišljenikov naročil kvartet tor pevskega komika i« Dunaja, Nimamo uič proti takemu mecenstvu, kot delavsko glasilo pa moramo ugotoviti, da je denar za to zaslužen od krvavih »delavskih žuljev.
Kakšne orožne vaje so to? Celjski vojni ukrug poživlja že 4 mesece, mesečno po osem obveznikov na orožno
Stran 4.
»DELAVSKA POLITIKA'
vajo. Orožne vaje pa opravljajo ti obvezniki na ta način, da rešujejo stare nerešene akte. Za to delo je baje v formaciji vojnega okruga predvideno osem dnevničarjev, od katerih sta pa v resnici zaposlena samo dva. Res je, da si na ta način erar prihrani za šest delavnih moči. Kako pa pridejo posamezni obvezniki, iki morajo plačati itak posredne in neposredne davke za vzdrževanje vojske, do tega, da bi še delali brezplačni vojaški kuluk?
»To je javno smetišče!« bi rekel tisti, ki pride v Celje in vidi prostor za starim okrožnim sodiščem in za Kresijo, ki je. bil svoječasno deloma obdan z velikim zidom, deloma, pa pozidan z malimi hišami, ki so bile last erarja. Odkar pa so vse to podrli, se nahaja ta prostor v skra jno zanikrnem stanju. Želeti bi bilo, da se sodni erar malo pobriga za ta nedostatek, in ga čim preje odstrani. Predsedstvo okrožne sodnije naj pokaže malo več dobre volje in eneržije. To poslopje in omenjeni prostor naj kakšen fotograf naslika, sliko pa naj pošlje iv Belgrad na pristojno mesto. Gospodom ministrom pa svetujemo, kadar bodo posetili bisere Slovenije, Celje, Doberno, Rogaško Slatino, naj si vzamejo toliko časa, da si ogledajo, kako izgleda sredi mesta državno poslopje in njena okolico.
Vampirji. V zadnjem času se večkrat dogaja, da neznani ljudje ponoči razbijajo šipe, pomažejo napise itd. Tako so pred kratkim razbili šipe na reklamni izložbi Gaberskega kina, polili s črnilom firmo trgovca Jelenca itd. Ne vemo je li to pobalinstvo, prenapeti nacijonalni čut ali patološki po-,jav. Na vsak način bi varnostna straža morala posvetiti več pozornosti tem ljudem.	C.
Kino Gaberje bo predvajal 7., 8., 9. in 10. t. m. senzaeijonalni velefilm »Moč in lepota«. Film nam prikazuje pot k zdravju, pot k lepoti in pot k večni mladosti, zato ga vsakomur priim ročam o.
Šoštanj.
Šoštanj. Že zopet streljajo! Na Silvestrov večer «o se pripeljali v dveh avtomobilih celjski »Orjunaši« v Šoštanj. Naročili so jih od tuk. Orjune, da pristrižejo grebene tuk. Nemcev, ki so imeli v hotelu »Union« svojo veselico. Prišlo je do spopada in do streljanja, pa tudi Unionski stoli so bili za Orjunaše pripravno orožje. Strelov je padlo okrog' 20. Pri tem so enega ranili, drugi pa so dobili po butici. Orjunaši so se takoj po bitki spustili v beg in odjadrali nazaj v Celje. Vse to se godi v dvajsetem stoletju! Živela kultura!
Šoštanj. Izobraževalno društv o »Svoboda« vabi vse svoje člane na svojo redno mesečno sejo, katera se vrši v tajništvu »Svobode« Toter 1. nadstr. Dnevni red:	1.	Prečitanje zapisnika
zadnje seje; 2. obračun Silv. večera;
3. članstvo in prispevki za leto 1926.;
4. določitev obč. zbora; 5. razno. Ker je ta seja velike važnosti, prosim, da se vsak član »Svobode« potrudi in pride, ali pa se tozadevno oprosti. Tisti, ki ne pride na to sejo, se smatra, da je iz »Svobode« izstopil. Sod. pozdrav:
Predsednik.
Kočevje. Malokje čutijo delavci vso politično in socijalno reakcijo tako kakor ravno mi delavci v kočevski Sibiriji. Po zlomljeni stavki 1. 1923. je bilo odpuščenih 800 rudarjev in danes je zaposlenih le še okrog 400 rudarjev, za katerih brezmejno izkoriščanje skrbi najbolj ravnatelj Riskuipski, ki ne trpi nobene delavske strokovne organizacije. Lesni delavci zaslužijo na dan pri ld-urnem delu 20—25 Din. Pri zadnjih volitvah 8. febr. je marsikdo popil četrtinko vina, ki so ga točili radikali svojim volilcem. Dobro in poceni je bilo tedaj to vino. Toda danes ga drago plačuje vsak delavec s 3.3% davkom od svoje borne plače. — Delavstvo je pod tem pritiskom začelo
uvidevati, da se bo treba z lastnimi močmi temu postaviti po robu. In ta moč mora postati enotna strokovna organizacija. Ena tovarna — ena organizacija, v tem znamenju delavske sloge in enotnosti bomo prišli naprej. Da se je začelo delavsko gibanje y našem okraju znova prebujati, dokazuje tudi to, da se po dolgem času odmora vrši v nedeljo dopoldan delavski shod, na katerem bomo razpravljali predvsem o volitvah v Delavsko zbornico.
Kamnik. Kadar se bližajo kaike volitve, nas vzljubijo vse meščanske istranke, najbolj pa klerikalci. Tako je prišel zadnjo nedeljo oznanjat sem krivo vero klerikalni poslanec Kremžar, ki je rekel, da mora pripadati Delavska zbornica klerikalcem. Mi pa vemo, da mora Delavska zbornica pripadati delavcem in to svojo zahtevo bo povedalo vse kamniško delavstvo v nedeljo na svojem javnem shodu, ki ga sklicujemo.	Kovinar.
Ribnica. Tudi delavci v Ribnici smo spoznali, da nas bo rešil le enoten delavski nastop. Medsebojni boj nas je ubijal. V (znamenju združenega nastopa bomo zmagali v volitvah v Delavsko zbornico. V nedeljo se bo vršilo pri nas tudi tozadevno zborovanje.
Št. Vid. Pri nas vlada sedaj največje zanimanje za volitve v Delavsko zbornico. Delavci vemo, da pomeni za nas v tej reakcijonarni dobi osvojitev Del. zbornice •— vse. Demokrati in klerikalci se dobro zavedajo, da bo zapela druga pesem, ko bo delavstvo izvo-jevalo to zmago. Zato napenjajo vse sile, da bi spravili zbornico v službo meščanskih strank. Toda to se jim ne bo posrečilo. To je jasno pokazalo naše uspelo zborovanje, ki smo ga imeli na sv. Treh kraljev dan.
Iz Mežice in Črne. Kakor vedno in povsod, tako imamo tudi pri nas ljudi, ki hočejo nekaj biti, e ep ra ;v nimajo za to sposobnosti. Pri našeiih rudniku imamo dva obratovodja, ki sta po narodnosti Nemca. Omenjana gospoda sta (Zelo sposobna, posebn o za jamsko obratovodstvo. Tukajšnje* podjetje je pod njunim ob rato vodstvom postalo velepodjetje, ki je naj/ečje te vrste v Evropi, kar je zopet dokaz, da je treba za veliko podjetje pridnega in dobrega vodstva.
Naša naloga ni omenjena gospoda kot prijatelja delavstva zagovarjati. Hočemo samo na kratko nekaj pripomniti.
Govorice krožijo, da bi nekateri ljudje radi omenjena obratovodja odstranili. In te govorice so sicer naj-brže brez pomena, ker gen. ravnateljstvo bo vendar imelo (vsaj mislimo tako) toliko uvidevnosti, da ne bo izročilo jamskega in tudi zunanjega obrata nesposobnim ljudem. Svinčeni rudnik v Mežici bi bil v slučaju slabega vodstva v nekaj letih eksploati-ran; posledica bi bila ta, da delavstvo ne bi imelo zaslužka, občine itd. ne onih dohodkov, ki jih sedaj dobivajo. Za nas delavce je važno, da se obratuje nemoteno, da imamo trajen zaslužek. Svetujemo vsem merodajnim faktorjem, naj ne nasedajo denunci-jacijam od strani raznih ljudi, ki znajo samo ljudi črniti, ampak da v interesu obrata pustijo mirne in pridne ljudi v miru pri svojem delu. To želimo, ker bi radi nazaj v one razmere, v katerih smo bili pred leti. Delavci si želimo dela in zaslužka, to je pa mogoče le ako se ne moti delo v obratu.
PISALNI STROJ
rabljen, v dobrem stanju, se kupi. Ponudbe na upr. lista.
m m Ki ob mn im mi
naročajte in Sirite »DEL. POLITIKO"!
Y ZAGORJE!
Uprava našega lista išče spretne raznašalce oz. kol-
fiorterje za Zagorje in oko-ico. Oglasiti se je pismeno na upravo Delavske Politike v Ljubljani.
Konzumentje!
Konzumentje!
Pristopite za člana
Konzumnega društva za Slovenijo, reg. zadruge z o. z.
Pristopnino Din 2.50. — Delež Din 300-—, Skladi (rez. disp. pom. itd.) Din 2s250.000a—. Deležni sklad Din 1,250.000*—■
Hranilne vloge Din 6,250.000.
Lastni domovi: 1. Zadružni dom v Ljubljani (osrednja pisarna in veliko skladišče). 2. Zadružna hiša v Šiški (prodajalna).
3ijo na Glineah. 4. Zadružni Dom z gostilno v Tržiču. 5. Delavski Dom na Savi-Jesenicah. 5. Za-
Zadružna hiša na Teznu.
3. Zadružni Dom z restavracijo na Glineah. 4. Zadružni Dom z gostilno
družni Dom z gostilno v Šoštanju. 6. Ljudski Dom z gostilno (dve veliki poslopji) v JMariboru. 7. Zs
8. Zadružni Dom v Prevaljah. 9. Zadružni Dom v Crni.
Zadružne prndaialne: 1. Ljubljana-VII (Kolodvorska cesta). 2. Ljubljana-Sodna ulica. 3. Ljubljana - Krakovski nasip.
4. Ljubljana-Vodinat (Bohorčičeva ulica). 5. Vič-Glince. 6. Borovnica. 7. Tržič na Gorenjskem. 8. Križe pri Tržiču. 9. Sv. Ana nad Tržičem. 10. Radovljica. 11. Lesce. 12. Slov. Javornik. 13. Sava-Jesenice. 14. Jesenice. 15. Kranjska gora. 16. Mojstrana. 17. Gorje pri Bledu. 18. Litija. 19. Ljubno v Sav. dolini I. 20. Ljubno v Sav. dolini M. 21. Šoštanj I. 22. Šoštanj II. 23. Celje. 24. Poljčane. 25. Rogatec. 26. Pragersko. 27. Ptuj. 28. Tezno. 29. Maribor. 30. Fala. 31. Št. Lovrenc na Pohorju. 32. Ribnica
na Pohorju. 33. Muta. 34. Guštanj. 35. Prevalje. 36. Lese. 37. Mežica. 38. orna I. 39. Crna II.
Zadružne gostilne: 1. Glince. 2. Tržič na Gorenjskem. 3. Maribor. 4. Šoštanj.
6lanov: 17 500. — Pristop se lahko prijavi v vsaki zadružni prodajalni in zadružni gonftilni.
Posamezrik je brez hrambe v gospodarskem boju preti draginji, le z organizacijo postanejo šibki vpoštevani in mečni.
Konzumentje I
Organizacija konzumentov pa je
Konzumno društvo zo Slovenilo p. z. z o. z.
Glasnika nasl.
Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh.
Izdaja konzorcij ..Delavske Politike" (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani. Tisk tiskarno odgovoren Mihael Rožanec.
Ljubljani.