Poštnina plačana v gotovini Abb. postale X gruppo Cena 60 lir TRST, nedelja, 24. marca 1968 Leto XXIV. - Št. 72 (6965) Globoke spremembe v Češkoslovaški Že dalj časa vzbuja položaj na Češkoslovaškem splošno zanimanje, saj smo priče bistvenih sprememb v družbenem u-Stroju. Predsednik republike Novotny je odstopil, partijo vodi «nov človek« Dubček, na nov način se postavlja vprašanje odnosov med Čehi in Slovaki in to v okviru federalističnih načel, ali bolje na resnično socialističnih načelih o nacionalnem vprašanju. Ko je bila večja skupina či-tateljev »Primorskega dnevnika« na prijetnem obisku v ((Zlati Pragi« nismo brez začudenja gledali ogromni postavek, na katerem bi moral biti spomenik Stalina. Tega spomenika sicer ni bilo več, vendar pa je postavek ostal in to ne samo simbolično, temveč se je čutil duh stalinizma v vsem življenju češkoslovaške republike. Sedaj lahko rečemo, da so Cehi in Slovaki pričeli odstranjevati tudi ta podstavek in so Pričeli ustvarjati v svojih pogojih, na lastnih demokratičnih tradicijah nov sistem, ki je nedvomno napreden in ki je nedvomno zanimiv. če se lahko nečemu čudimo, se lahko dejstvu, da je do tega prišlo tako pozno, istočasno pa gre tudi za proces, ki je logičen, globok in uravnovešen, skratka razumen, da se ustvari čim manj pretresljajev, ali kot pravi izjava zadnjega zasedanja plenuma CK KP ČSSR, da se izkoristijo vse dobrine, ki so bile ustvarjene v preteklosti sa nadaljnji razvoj. Že dalj časa se opažajo v ČSSR podtalni tokovi, ki so napovedovali novo politično razdobje. Sedaj pa je prišlo na dan eno izmed osnovnih vprašanj oblasti: odnos med partijo in vlado in nevzdržen položaj, ko je ena osebnost združevala dve ključni funkciji ter to na objektivno zaviralnih pozicijah. Prišlo je do nove večine v CK partije, do ločitve teh dveh funkcij in do imenovanja novega političnega tajnika partije. Te na videz formalne in morda niti tako bistvene spremembe, pa so vzbudile izredno obnovitveno moč, so dokazale politično zrelost češkoslovaških ljudi in tej osnovi je prišlo tudi do globokega procesa prenovitve, ki je zajel v prvi vrsti Prav partijsko članstvo. Seveda pa stara dogmatična miselnost ni bila takoj poražena in je prišlo tako daleč, da se je skušalo celo izkoristiti armado za pritisk pri reševanju političnih vprašanj. Beg generala Sejne, miljenčka No-votnega v ZDA in predaja dobršnega dela tajen o češkoslovaškem obrambnem sistemu, pa je takim stališčem zadal smrten udarec. Gre za primer, ki je na videz izreden, dejansko pa gre tudi tu za globoko notranjo povezavo, saj gre za odraz političnega avanturizma, korumpiranosti odnosno za odraz osebnosti, ki niso čutile z ljudmi, ki so bile od njih odmaknjene in ki zaradi tega niso mogle pravilno usmerjati Političnega življenja v državi. Prva runda v tem procesu je dobljena. Znane so vesti o odstopu Novotnega, o predvidenih spremembah v CK KP, o spremembah v državnem ustroju, kjer gre v bistvu bolj za spoštovanje in utvarjanje ustavnih določil, kot za nekaj povsem novega. Mnogo težje pa je vprašanje Prihodnosti, ko bodo morali Cehi in Slovaki na osnovi socialističnih demokratičnih načel utrditi sedanje stanje, ko se bodo morali izogniti nevarnostim političnih avantur, ki jih lahko privedejo v nezna-ho in tudi zelo riskantno razdobje. Po vseh vesteh in zlasti Po vseh vesteh o veliki prizadetosti, resnosti in, kot rečeno, o veliki politični odgovornosti, pa lahko pričakujemo, da se bo tudi proces demokratizacije v ČSSR zaključil uspešno, kar bo imelo nedvomno po sitivne posledice, za celotno Področje srednje Evrope in ne samo nje. * Prišla je pomlad... DUBČEK NENADOMA ODPOTOVAL V DRESDEN Posvetovanje vzhodnih držav o položaju v Češkoslovaški Prisotni so menda predstavniki Vzhodne Nemčije, Poljske, Madžarske in Sovjetske zveze - Velik odmev ostavke Novotnega v ČSSR PRAGA, 23. — Češkoslovaška a-, starega upravnega birokratizma partije v družbi. Nikezic zadovoljen z razgovori v ^ BEOGRAD, 23. — Državni tajnik za zunanje zadeve Marko Nikezic, ki se je danes dopoldne po dvodnevnem uradnem obisku v Bukarešti vrnil v domovino, je po prihodu v Beograd izjavil, da je zelo zadovoljen z razgovori, ki jih je imel z generalnim tajnikom KP Romunije Ceaucescom, predsednikom vlade Maurerjem in z zunanjim ministrom Comeliem Mane-scom. Razgovori so se nanašali na razvoj dvostranskih odnosov in na nekatera najaktualnejša mednarodna vprašanja. gencija ČTK je sporočila, da je generalni tajnik partije Dubček odpotoval v Dresden, kjer se je udeležil sestanka predstavnikov vzhodnih držav. Agencija pravi, da bodo na sestanku obravnavali ((vprašanja gospodarskega in političnega značaja«. Iz Dresdena poročajo, da se še vedno vrši sestanek, o katerem pa niso znane podrobnosti, niti kdo je na sestanku prisoten. Po vsej verjetnosti gre za predstavnika Vzhodne Nemčije, Madžarske, Poljske in Sovjetske zveze. Sestanek je na sedežu občine, ki je stroge zastražen. Pred sedežem je vrsta reprezentančnih avtomobilov s sovjetskimi šoferji. Med avtomobili je tudi osebna avto Walterja Ul-brichta, predsednika Vzhodne Nemčije. Po vesteh iz Prage je do sestanka prišlo na pobudo Ulbrichta, ki ga še zlasti zanima odnos med ČSSR in Vzhodno Nemčijo, saj je Novotnim pred enim letom podpisal sporazum o prijateljstvu. Po istih vesteh sta v češkoslovaški delegaciji tudi predsednik vlade Lenart in podpredsednik černik. češkoslovaška vlada je v svoj-stvu vršilca dolžnosti predsednika republike sklenila sklicati skupščino, datum sklicanja pa bo določilo predsedstvo skupščine. Zelo verjetno bo to že prihodnji teden nekaj prej ali kasneje po zasedanju plenuma CK KP ČSSR. Ves češkoslovaški tisk danes ob javlja z velikim poudarkom odstop Novotnega. Glasilo KP piše, da je prebivalstvo sprejelo vest z olaj šanjem in zadovoljstvom. List piše, da je Novotnjr postal simbol ! spopada v Vietnamu. Zaključen obisk avstrijskega zunanjega ministra v Moskvi MOSKVA, 23. — V zaključnem poročilu o obisku avstrijskega zunanjega ministra Kurta Waldhsima v Sovjetski zvezd je rečeno, da sta obe državi mnenja, da bi bila koristna konferenca evropskih držav za zmanjšanje napetosti v Evropi. Poročilo nato govori'o nerazšir-janju atomske oborožitve, o nujnosti, da se upre v interesu miru vsakemu obnavljanju nacional-so-cializma in se izraža zaskrbljenost zaradi novih korakov k razširitvi ..................................../nilTrtlmnalirHHllllinHl KOMENTARJI PO ZAMENJA 17 POVELJNIKA ZDA V VIETNAMU . -t \ r-‘ •(*’ ”, •' ; ' . ... ' " ■ ■ . Ali pomeni odpoklic Westmorelanda spremembo politike ZDA v Vietnamu? Kennedy je dejal, da je Johnsonova odločitev prišla prepozno, da bi on umaknil svojo kandidaturo - Komentar agencije TASS - Mai Van Bo se ni sestal s predstavnikom ZDA - Strašno bombardiranje Khe Sanha SAIGON, 23. — Odločitev predsednika Johnsona, da zamenja generala Westmorelanda kot vrhovnega poveljnika ameriških sil v Vietnamu, ni povzročila posebnega presenečenja v ameriških vojaških in civilnih krogih v Saigonu. Že nekaj tednov sem se je zdela zamenjava neizogibna, kajti Westmo-relad se je zavzemal za povečanje vojaških naporov ZDA v Vietnamu v večjem razmerju kot se zdi, da ga je bila Bela hiša voljna sprejeti. Tako je na primer Westmoreland zahteval od Washingtona naj pošlje v Vietnam nadaljnjih 200.000 mož, čemur pa v Wa-shingtonu nikakor niso hoteli in morda tudi ne mogli ustreči. Tako sodijo v ameriških krogih v Saigonu, da zamenjava Westm:>-relanda ne pomeni obsodbe njegovega dela, temveč je bolj izraz nesoglasja med njim in vlado v Washingtonu. Westmoreland si ni mogel kaj, da ne bi danes objavil izjave, v kateri sicer pravi, da se čuti počaščen, ker je imenovan za šefa generalštaba vojske, vendar pa istočasno izraža svoje »obžalo-vanje» da mora zapustiti poveljstvo v Vietnamu «pred koncern vojne in preden je povrnjem mir ljudstvu te čudovite dežele«. Juž-novietnamski predsednik Nguyen Van Thieu je dal zelo kratko izjavo, v kateri Westmorelandu čestita k napredovanju in dostavlja, da ne bi bilo na mestu, da bi on dajal kakršne koli komentarje o zamenjavi ameriškega poveljnika. V ZDA se sprašujejo, če pomeni odpoklic VVestmorelanda napoved za zamenjavo ameriške strategije v Vietnamu. Odgovori na to vprašanje so različni. Vsekakor pa nekateri domnevajo, da bi odstranitev Westmorelanda dovoljevala Johnsonu večjo elastičnost v Vietnamu, zlasti če se hočejo jemati v poštev nedavne izja ve, da hoče vlada natančno pretresti svojo politiko v Vietnamu, in tudi neke vesti iz Pentagona, da nameravajo tudi tam izvesti »revizijo od A do Z» vseh voja- ...................... V Varšavi so študentje izpraznili univerzo Policija je obkolila poslopje okrog 1 ure ponoči in so nato študentje poslopje mirno zapustili VARŠAVA, 23. — Ponoči so izpraznila politehniko, ki jo je zasedlo okrog 4 tisoč študentov. Podrobnosti niso povsem pojasnjene. Vse pa kaže, da so oblasti o-krog 1 ure ponoči ponovile ultimat in da so takrat obkolile univerzo močne policijske oborožene sile. Nato je prišlo do nadaljnjih pogajanj s študenti, pri čemer se menda posredovali tudi profesorji in so študentje zapustili poslopje. Večino so odpeljali z avtobusi v dijaške domove. Vse se je odvija lo dokaj mimo, čeprav se je okrog univerzitetnega poslopja zbrala večja množica, ki jo cenijo na deset tisoč oseb. Podobno so izpraznili tudi sedež kmetijske fakultete, k! so jo študentje prav tako zasedb Kasneje so gasilci odstranili večino napisov, ki so jih študentje postavili na univerzitetno poslopje. Nič ni znanega o nadaljnjih u-krepih. Mnogo pa se govori, da je ponoči interveniral namestnik varšavskega javnega tožilca, ki je študentom zagotovil nekaznovanje, kolikor bodo takoj odšli iz poslopja. ških direktiv za Vietnam. Verjetno se bo strategija ZDA v Vietnamu spremenila in nova usmeritev izključuje velikanske vojaške okrepitve (čez 200.000), ki jih je imel v mislih Westmoreland in ki naj bi sovražniku odvzele pobudo. Taka bolj umirjena, defenzivna strategija s kako diplomatsko akcijo bi mogoče pomagala Johnsonu med volilno kampanjo. Senator Robert Kennedy je danes zatrdil, da je Johnsonova odločitev, da odpokliče gen. West-morelanda iz Vietnama, znak za novo smer vladne vojne politike. Kennedy je dostavil, da je prišla ta odločitev prepozno, da bi on umaknil svojo kandidaturo za predsednika ZDA. Nadalje je dejal, da je presenetljiva vest, ki jo je Johnson objavil včeraj zvečer dokaz, da se vlada giblje v novi smeri v Vietnamu. Kennedy je tudi navajal izjavo, ki jo je dal podpredsednik Humphrey v petek in po kateri je vlada začela ((temeljit pretres« svoje vojne politike. «Zelo sem vesel vsega tega. Menim, da je sprememba naše politike potrebna. Govoril sem o tem problemu že toliko jet in mislim, da Di se vse to moralo zgoditi že prej,« je še dejal Kennedy. Senator je še kritiziral Westmorelandovo taktiko ((iskanje in uničenje« in se je potem vprašal, če bo sprememba v poveljstvu prinesla tudi taktične spremembe. Potem ko je rekel, da po teh sklepih vlade ne namerava prekiniti svoje volilne kampanje, je Kennedy dostavil: «Sedaj sem noter in šel bom do konca«. Končno je Kennedv dejal, da bi bil zelo zadovoljen, če bi bil imel njegov izziv Johnsona pri imenovanju za predsedniškega kandidata kaj opraviti s spremembo politične smeri. ((Kirurška operacija ni slučajna«. Tako komentira danes zvečer agencija TASS Westmorelan-dovo zamenjavo funkcije. Potem ko omenja, da je bil v zadnjem času zamenjan tudi vojni minister MacNamara, izraža sovjetska agencija mnenje, da sta prišli o-be odločitvi skupno z nekaterimi porazi v Vietnamu, ki so povzročili v Washingtonu povečanje pesimizma glede vojne. Ge- neral Westmoreland, nadaljuje TASS, v štirih letih v Vietnamu ni uspel zadostiti ameriškemu upanju. Ko je novembra meseca obiskal ameriško prestolnico, je Westmoreland zatrjeval, da osvobodilne sile že izgubljajo vojno. Komaj se je vrnil v Sajgon, pa je takorekoč na lastni koži občutil še hujšo moč narodnoosvobodilne vojske, ki je odločno prevzela pobudo vojaških operacij ter postavila Američane v skoraj obupen položaj. General, nadaljuje sovjetska agencija, ni mogel narediti drugega, kot da je zahteval od NVashingtona novih okrepitev. Odgovor pa je bil negativen. General Westmoreland se je spet vrnil v Washlngton med splošnim nezadovoljstvom predsednika, Pentagona, kongresa in javnega mnenja. Ameriško prebivalstvo mu je predvsem nehalo verjeti. Potem ko je obljubljal preveč, je znal izpolniti premalo. Na koncu navaja TASS «New York Times«, po katerem pomeni odpoklic Westmorelanda uradno priznanje propada njegove strategije. Vendar je Bela hiša vseeno odgovorna za poraze: tudi če tega ne prizna, je jasno vsem, da sta bila tako MacNamara kot Westmoreland grešna kozla zaradi napak politikov. Pred predsedniškimi volitvami, zaključuje sovjetska agencija, je lahko izogniti se priznanju lastnih napak in pripisati odgovornost zanje drugim. Na švedskem zunanjem ministrstvu se je zvedelo, da so »nedavno« ZDA prosile Švedsko — kljub hladnosti med ZDA in Švedsko — da bi prišlo po švedskih diplomatskih kanalih do stika s Hanoiem. Iz istih virov se je tudi zvedelo, da je švedska v zadnjih osemnajstih mesecih bila v stikih bodisi s Hočimin-hovo vlado kot z narodnoosvobodilno vojsko Južnega Vietnama. V zadnjem času so se odnosi med ZDA in Švedsko precej poslabšali, tako da je veleposlanik ZDA v Stockholmu sedaj v Washingtonu. Na Švedskem so bile razne protiameri-ške manifestacije in člani vlade so zelo odločno kritizirali ameriško politiko. Švedska je tudi dovolila zatočišče ameriškim vojakom, ki so proti vojni v Vietnamu. Japonska radiotelevizija je sporočila, da se je delegat Severnega Vietnama v Parizu Mai Van Bo sestal z namestnikom ameriškega veleposlanika v Švici ter imel z njim 40 minut trajajoči razgovor. To naj bi se bilo zgo- Naša pesem (Nadaljevanje na 2. strani) Sinoči in danes nastopi v Kulturnem domu okrog 500 pevcev, od katerih nad 100 mladih. Skupno 18 zborov, tržaških. in goriških, iz mesta, večjih in manjših vasi od Brega do furlanskega roba. če lahko aanes, v ofenzivnem prodoru modnih novotarij z za-pada, postavimo na oder tolikšno število pevcev in zborov, ki pa niti niso vsi (zlasti ne če štejemo še zbore, ki delujejo pod okriljem drugih zvez), potem to pač ne more pomeniti drugega, kot da je petje pri r.as še vedno tista živa veja našega prosvetnega delovanja, ki najbolj trdovratno kljubuje duhu modernega časa in najde v tem kljubovanju celo moč za svoio rast. To pa dokazuje in potrjuje, da je v naši pesmi še vedno tista elementarna moč ki nas je spremljala in vodila skozi vso našo narodno zgodovino od narodnega osveščanja do osvobodilnega boja, ki nas navdušuje in združuje tudi danes, kc> so silnice razdruževanja vedno močnejše. Seveda je to za naše prosvetne delavce pri vodstvu SPZ in v društvih dober nauk. Nauk v smislu, da rešitev in bodočnost naše prosvete ni le v iskanju novih i televizijsko in filmsko delo «Odise-jo» v osmih nadaljevanjih. Delo. ki so ga snemali v koprodukciji RAI, družbe De Laurentijs in nemške ter jrancoske televizijske ustanove, so danes zjutraj prikazali istočasno v čmobeli in barvni izvedbi. Glavni junak tega Homerjevega dela je jugoslovanski igralec albanskega porekla Bakim Fehmiu. Smrt llije Selvinskega MOSKVA, 2J. — Zveza sovjetskih pisateljev je danes sporočila, Ja je umrl znani pisatelj in dramaturg metni Ilija Selvinski. Selvin-ski se je rodil na Krimu in se je že kot mladenič boril proti antibolj-ševiškim silam. Po revoluciji je postal voditelj «Konstrw ivistične literarne skupine». Začel je pisati že s 16 leti. Njegovo obširno delo obsega tragedije, pesmi in znano trilogija »Risijaz. Pokojnika so zaradi literarnega delovanja trikrat odlikovali z redom Rdeče zvezde dela, za vojne reportaže s fronte na Krimu, Kavkazu in Baltiku pa dom domovinske vojne. z re- Nesreča jugoslovanskega pomorščaka 65-letni jugoslovanski mornar Ja sip Hrovatin iz Pulja se je včeraj ponesrečil na delu. Na krovu ladje «Jelsa», ki jo popravljajo v Tržaškem arzenalu, je okrog poldne splezal na jambor, da bi ga prebarval, a je zgubil ravnotežje ln padel z višine 4 metrov. Kljub nevarnemu padcu se je mornar samo late poškodoval: udaril se je po glavi si prizadejal možganski pretres ter izgubil spomin. Na nevrokirurškem oddelku splošne bolnišnice, kamor so ga pripeljali z rešilnim avtomobilom Rdečega križa, se bo moral zdraviti od 7 do 15 dni. WestmoreIand (Nadaljevanje s 1. strani) dilo včeraj s pričetokm ob 18.15. Kot Je znano, je bil Mal Van Bo v preteklih dneh v Švici. To japonsko vest pa Je generalna delegacija Severnega Vietnama v Parizu že danes dopoldne kategorično zanikala. Prav tako Je vest zanikal predstavnik ameriškega veleposlaništva v Švici, ki je še dostavil, da niti ni bilo nobenega poskusa z ameriške strani za stik s predstavnikom Severnega Vietnama. Tudi v Švici so vest zanikali Poveljstvo čet FNO v Južnem Vietnamu Je objavilo poročilo, v katerem Izjavlja, da je bilo v zadnjem poldrugem mesecu 150 tisoč sovražnih vojakov — med temi 45.000 Američanov in drugih tujcev — ubitih, ranjenih ali ujetih. Na tleh ali v zraku je bilo uničenih 2200 letal, nadalje 3500 vozil, 1750 oklopnih sredstev, 300 topov Itd, Tudi danes Je bila utrdba Khe Sanh močno bombardirana. Bombardiranje, ki je bilo najhujše v zadnjih 30 dneh, se Je pričelo že včeraj zvečer ob sončnem zahodu ter je trajalo nepretrgoma 18 ur. ,1.- ...................................................................................iiiimiiiim....... Pred kratkim umrla glasbenica Breda Ščekova je leta 1929 pisala županu pismo, v katerem pravi, da ne bo menjala svojega priimka, razen če bi ji priimek menjali na ukaz, kajti potem se je treba — kot pravi Breda ščekova s fino ironijo — podrediti zakonom. (Med tednom bomo objavili daljši članek o skladateljici.) ' Wivrtri0$Ci $4! mdi: di ka in tudi drugih oseb, ki so v življenju Zena Cosinija vplivale na formiranje njegove duševnosti in zato- tudi same imele svojo povsem izrazito psiho. Zgodilo še je namreč to, kar je ugotovil že Kezich sam, ko je v svojem pismu za gledališki list SG dejal, da so «to predstavo v mnogih drugih krajih cenili bolj kot spektakel, pri nas pa je to že nekaka psihodrama«. Tudi Squarzi-nova postavitev je učinkovala kot spektakel in čeprav ji je znal dati režiser čudovito odrsko dinamičnost, glavni igralec Lionelopa suvereno kreacijo Zena z bogastvom svojih izraznih sredstev, je ta «Zenova izpoved« bila vendarle predvsem demonstracija izred-' ne odrske virtuoznosti, toda na škodo če že ne «psihodrame», pa vsaj na škodo psihološke dognanosti in ambientalne verodostoj-’ nosti tako v sceni kot v ljudeh. Prav to poslednje pa je odlika Babičeve postavitve, oprte na študijsko poglobljeno analizo Svevove umetnine v celoti in njegovih posameznih junakov. Uprizoritev našega SG Je bila morda zato manj dinamična in kljub nosilni vlogi Zena manj osredotočena samo nanj, bila pa je neprimerno bolj uravnovešena. Prav tako je bila kreacija Zena manj zasnovana na zunanjih efektih, bila pa je toliko bolj celovita podoba človeka tipičnih meščanskih ambicij in kompleksov, ki so ga brez zavzete lastne prisotnosti porivali skozi življenje. K zaokroženosti naše uprizoritve «Zenove izpovedi« je učinkovito prispevala tudi scena, domiselno zasnovana na eni sami pozor-nici in sproti funkcionalno vključevana v dogajanje s svetlobno i-gro, podobno kot so posamezni prizori v časovnem zaporedju sestavljali dramski mozaik in psihološko kontinuiteto glavnega junaka. Sprehajanje reflektorjev po tej Matulovi sceni, ko lovijo zdaj celotne prizore zdaj samo ekspresivnost Zenovega obličja in ga trgajo iz zatemnjenosti ozadja, nekako simbolizira njegovo spominsko vračanje na prehojeno življenjsko pot in bolj kot njegov lik osvetljuje njegovo duševnost. In če k sceni dodamo še glasbeno opremo Aleksandra Vodopivca, vedno pravilno vsebinsko u-glašeno, kostume Anje Dolenčeve, stilno dovolj čiste in bogate, pa še vso tehnično aparaturo, ki je zlasti pri reprizah delovala povsem zadovoljivo, potem velja za to uprizoritev bolj kot za mnoge druge v preteklosti, da je njena vrednost v izredno ubranih komponentah odrskega postavljanja. * * * Kreacije naslovne vloge sem se mimogrede že dotaknil in ko sem dejal, da je bil Kobalov Ženo celovita podoba človeka z meščanskimi ambicijami in kompleksi, sem imel pred očmi tega človeka, v katerega življenju se pravzaprav nič ni dogajalo z močjo njegove volje temveč le tako po naključju, kot da bi se nevešč plavalec lovil v valovih narastle reke in se reševal vedno le v zadnjem trenutku. Takemu Zenu, ki se življenju posmehuje z obešenjaškim humorjem in ironijo brezmočnega, je Kobal v celoti podredil svojo igro in ustvaril psihološko dovolj prepričljiv lik, čeprav se je moral spoprijeti z velikim tekstom in biti kos celi mavrici psiholoških reagiranj. Morda so bila mesta, ko se mu je do kraja verjetna podoba Zena nekoliko zameglila, morda bi lahko bil v prehodih od spominskega obnavljanja svoje življenjske poti k pogovorom s psihiatrom bolj izrazit v mladostni oziroma starčevski maski z odgovarjajočimi variacijami v mimiki, toda njegov Ženo je bil vendarle zrela stvaritev, plod velike zavzetosti in nedvomnih igralskih kvalitet. Mislim, da moram iz komorno sijajno ubrane igre celotnega ansambla že glede na pomembnost posameznih vlog v tem dušeslov-nem mozaiku najprej omeniti lik Carle Gerco kot ga je podala Lidija Kozlovičeva. Njena Carla je bila vseskozi od pristne ljubezenske nežnosti z Zenom do pretrganja vseh vezi z njim, čudovita podoba dekleta, ki išče in obenem oddaja iskreno ljubezen v neko- Marija Oficija (Avgusta) liko naivnem odnosu do ljudi o-krog sebe. Igralsko je bil to popoln lik, podan s sočno dikcijo in kreativnim šarmom. Zaokroženo in dognano tipizirano meščansko družino Giovannija Malfenti-ja so predstavili Alojz Milič, Zlata Rodoškova, Mira Sardočeva. Marija Oficija, Miranda Caharija in mala Jasna Rodošek. Glede na glavnega junaka je pomembna vloga v tej družini odmerjena predvsem hčerkama Adi in Avgusti v interpretaciji Sardočeve in Oficije. Ženo se v prvo zagleda, druga pa postane njegova žena proti njegovi volji, zato pa po volji meščansko avtoritarne gospe Malfenti. Mira Sardočeva je svoj lik gradila z naravno interiorno intenzivnostjo ob smiselno doziranih zunanjih čustvenih izbruhih zlasti v prizoru z Guidom in Zenom v poslovnem uradu in ob Guidovi smrti. Marija Oficija pa je svoji Avgusti vdahnila močno notranjo toplino in z dozdevno skromnimi igralskimi prijemi u-stvarila prepričljiv lik. Ob upoštevanju, da je bil to njen prvi nastop v poklicnem ansamblu in da se je to komaj poznalo, je treba vsekakor podčrtati njeno igro, umetniško vodstvo SG pa bo storilo prav, če bo tudi v prihodnje računalo na njene sposobnosti. Lepa odrska stvaritev je bila tudi gospa Malfenti Zlate Rodoškove, pristna žena meščanske družba izpred nekaj desetletij, ujeta v svoj družinski krog, v katerem pa zna spretno držati vajeti in urejati medsebojne odnose. Rodoškova je imenitno poudarila prav te njene lastnosti in izdelala vseskozi dognan lik. Zelo pomembna vloga Guida Speierja, mladega zanesenjaškega in lahkomiselnega Adinega moža, je bila zaupana Liviju Bogat-cu, ki se je tako po daljši odsotnosti spet povrnil na naše odrske deske. Njegov povratek je bil več kot samo uspešen nastop a-materja v družbi poklicnih igralcev. Psihološko zanimivo podobo Guida, v katerem se pravzaprav odsevajo vse tiste ambicije, ki jih Zenu v njegovih psiholoških kompleksih ni bilo dano v življenju realizirati, je ustvaril s presenetljivo podjetnostjo. Seveda mu je tu in tam zmanjkalo igralske zanesljivosti in sproščenosti, je pa v nekaterih prizorih dosegel močne učinke, za katerimi se krije znaten igralski talent, ki bi ga bilo treba do kraja uveljaviti. V preostalih vlogah, med katerimi so izstopale vloge Giovannija Malfentija v interpretaciji A-lojza Miliča, Alfija Cosinija, Zenovega očeta, v interpretaciji Staneta Raztresena, doktorja S. v interpretaciji Rada Nakrsta, Enrica Coplerja v interpretaciji Jožka Lukeša in Gospe Gerco v interpretaciji Leli Nakrstove, so nastopili domala vsi člani ansambla: Edvard Martinuzzi (dr. Copro-sich), Adrijan Rustja (Luciano), Danilo Turk (Nilini), Miranda Caharija (Alberta Malfenti), Dušan Jazbec (Bolničar Karlo), članici Studia SG Nora Jankovič (Car-men) in Alenka Kravos (Marija) ter še Pavel Morelj kot uradnik na borzi in mala Jasna Rodošek. V uglašeni komorni igri so bile vse vloge skrbno podane in so pomembno prispevale k celotnemu uspehu predstave. Jože Koren si oglejmo še nastanek ljudskega motiva o Lepi Vidi, ki so ga v slovenskem slovstvu med drugimi ovekovečili Prešeren, Jurčič, Josip Vošnjak in Cankar in ki so ga v narodopisni znanosti raziskovali Rutar, Kelemina, Žigon, Marolt, Matičetov in prav posebno Ivan Grafenauer z delom ((Lepa Vida. študija o izvoru, razvoju in razkroju narodne balade o Lepi Vidi«, ki ga je izdala leta 1943 Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. Nastanek motiva o Lepi Vidi spada v predtru-barjev čas in izpričuje svojski kulturni vpliv južne Italije na slovensko folkloro. Pomorski značaj balade je skupen vsem srednje- in zahodnoslo-venskim inačicam Lepe Vide: dolenjski z elegičnim, gorenjsko-kroparski s srečnim in ihanski s tragičnim koncem. Omenim naj še, da je Milko Matičetov naletel v Reziji na peto varianto motiva o Lepi Vidi, ki pa mma pravega konca. Mavrski princ odpluje po morju in pusti Vido samo. Josip Jurčič je postavil njeno dogajanje v tržaško okolico in jo časovno premaknil v 18. stoletje. Tako je leta 1877 napisal povest o mladi in razvajeni edinki, ki se je iz svojeglavosti omožila z bogatim vdovcem. Po poroki se je spečala z lahkoživim beneškim plemičem, zapustila moža in o-troka ter odšla v Benetke. Pre. varana se je vrnila domov in n*, tvezla možu, da so jo ugrabili morski razbojniki. Mož pa je odkril resnico, odpotoval v Benetke in se maščeval nad ženinim zapeljivcem. Zato so ga beneška oblastva obsodila na smrt. Njegova žena je zaradi tega zblaznela. Josip Vošnjak pa je leta 1893 napisa! o Lepi Vidi dramo, ki jo je prav tako postavil v tržaško meščansko okolje. Spremenil pa je konec v tem smislu, da Vida pahne zapeljivca z balkona v morje in zblazni, ko izve za smrt svojega otroka. Jurčičeva in Vošnjakova verzija je seveda precej daleč od tradicionalnega slovenskega motiva o Lepi Vidi. France Marolt je v razpravi ((Slovenske prvine v kočevski ljudski pesmi« dokazal, da v kočevski obliki nemške Lepe Vide ni španskega motiva, ki ga zasledimo danes v vseh slovenskih inačicah. To je bil zanj dokaz, da je prišel španski motiv v slovensko ljudsko pesem o Lepi Vidi šele po dobi 1330 do 1350, to je po poseljevanju Kočevskega s slovenskim življem. Grafenauer je motiv Lepe Vide temeljito in znanstveno preštudiral. Dokazal je, da je pod zamorcem mišljen Maver, afriški ali španski Arabec. V Vidi pa je ugotovil mavrsko sužnjo. Na ta način je osvetlil kulturno-zgodovinsko ozadje te slovenske balade. Nakazal pa je tudi precej točno dobo njenega nastanka. Mavri so med 9. in 11. stoletjem plenili po vsem obrobnem prostoru Sredozemlja. Razen tega je Grafenauer po stopinjah dr. Avgusta Žigona dokazal, da je balada o Lepi Vidi — kot sploh mnogo drugih starih slovenskih balad — sestavljena v tako imenovani stari slovenski pripovedni dolgi vrstici, ki je bila v rabi že pred Brižinskimi spomeniki, to je že pred 10. stoletjem, in da jo dobimo že v 12. stoletju. Na podlagi metričnih raziskav je Grafenauer dognal, da izvira i-hanska inačica Lepe Vide iz časa pred 12. stoletjem, dolenjska pred 13. stoletjem in da spada kroparska v kasnejšo dobo. Najstarejša oblika te balade spada v 7. ali 8. stoletje med Grke na Siciliji, ki pojejo o saracenskih pomorskih plenilcih, kateri so s silo ugrabili ženo. Na podoben motiv naletimo v 10. stoletju med Albanci v Kalabriji: saracenski roparski trgovec zvabi z dragocenim blagom ženo na ladjo. Po tej albanski verziji je nastal italijanski kalabrijski tip Lepe Vide z imenom Donna Candia ali Don-na Canfura. Na Siciliji jo poznajo z imenom Scibilia Nobili. Mornarji so prav gotovo prenesli to balado med slovensko prebivalstvo zahodnega Balkana, kjer se je tudi ukoreninila v tej kalabrijski verziji: ropar zvabi ženo, ki ima bolno dete, na svojo ladjo z obljubo, da ji bo dal zdravil za otroka. Tako je v 11. stoletju nastala tudi slovenska ihanska i-načica te balade. Proti koncu 12. stoletja je pri nas po Grafenauer-jevih raziskavanjih nastala dolenjska verzija: žena se da premotiti, a se ne odloči za samomor, ampak postane dojilja španskega kraljeviča. V hrvatsko . slovenski . kočevski verziji iz 13. stoletja postane Lepa Vida ugrabiteljeva ljubica. Po kroparski inačici iz konca istega stoletja se vrne čudežno s Soncem nazaj v domovino, a v go-renjsko-kroparski obliki iz začetka 14. stoletja je Lepa Vida že u-grabiteljeva gospodinja, ki se vrne domov le po sinka, ki je medtem postal sirota. Na koncu naj opozorim še na dejstvo, da je motiv o Lepi Vidi še danes živ med našimi ljudmi na Devinskem. Tudi domači Italijani poznajo devinsko ženo, i-menovano «Dama bianca« ne samo po njenem naravnem mogočnem kamnitem kipu na čereh pod Starim gradom. Devin je bil v starih časih in prav gotovo od 10. do 13. stoletja važno pomorsko in trgovsko središče. Prav verjetno je, da je motiv o Lepi Vidi prišel na devinska tla naravnost s Sicilije in iz južne Italije brez posredovanja drugih vzhodnih jadranskih pristanišč To bi moral kdo raziskati in pri zapisovanju tega motiva po ljudskem izročilu spretno izluščiti vse, kar se je sčasoma utegnilo vriniti pod vplivom raznih slovenskih celinskih variant in še posebno v novejšem času po samovoljni Jurčičevi in Vošnjakovi predelavi. V tem poglavju bi bilo treba obravnavati tudi zanimanje, ki ga je bil Dante deležen med Slovenci, in bolj ali manj verjetne vesti o njegovem vsaj delnem poznavanju naših ljudi in naših krajev. Zaradi obsežnosti in pomembnosti tematike pa bo o tem govor v naslednjem poglavju. Janko Jel Vreme včeraj: Najvišja temperatura 16.6, najnižja 10,1, ob 19. url 12,4 stop., vlaga 60 odst., zračni tlak 1023,9 raste, brez vetra, nebo 9/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, NEDELJA, 24. atatva SIMON Sonce vzide ob 6.00 in zatone (41 18.22. - Dolžina dneva 12.22. - Luna vzide ob 4.28 in zatone ob 13.24. Jutri, PONEDELJEK, 25. marca Ozn. M. D. SINOČI V KULTURNEM DOMU Navdušujoči večer slovenske pesmi z nastopom prvih devetih zborov .J s/ zbori 80 pokazati velik napredek in želi toplo priznanje številnega občinstva Prvi večer oiovenske zborovske pesmi v priredbi Slovenske prosvetne zveze je privabil sinoči v Kulturni dom lepo število ljubiteljev petja iz mesta in bližnje okolice, ki so z očitnim zadovoljstvom sprejemali program in nagrajevali pen ce s toplim ploskanjem za njilio vo izvajanje. Nastopilo ie devet zborov po predvidenem programu, večer pa je začel otroški pevski zbor Glasbene matice z Opčin in iz Trsta pod vodstvom Nade Žerjalove. Skoraj štirideset malih pevcev je s sproščeno ljubkostjo odpelo tri pes mi in z njimi ustvarilo tisto pri jetno razpoloženje, ki je vladalo ves čas v dvorani in valovalo od pesmi do pesmi. Za Potočnikovo «Zvonikarjeva* so odpeli še dve ljudski uSvetlo sonce se je skrilo* in «črni kos» in komaj je aplavz pospremil poslednjega pevčka z o-dra, je član SG Adrijan Rustja, ki je prijetno povezoval in napovedoval nastopajoče, že najavil nastop mešanega zbora cRdeča zvezda» iz Saleža-Zgonika, ki ga vodi Janko Obad. Ne preveč številen, toda u-bran zbor. je zapel najprej San-terjevo cPozimi iz šole* nato Vodopivčevo «.Naročilo» in za zaključek Krekovo «Pogovor z domom*. Zla sti dobro je zbor zapel prvo. Kot tretji se je prvič v javnosti po komaj dober mesec trajajočih priprav predstavil dekliški zbor Glasbene matice, ki je pod vodstvom Nade Žerjalove in ob njeni klavirski spremljavi zapel ljudsko v priredbi Janeza Kuharja «So ptičke zbrane», ljudsko v priredbi Ubalda Vrabca «Sem deklica mala vesela» ter še Vrabčevo priredbo ljudske ^Jutranja*. Mlade pevke imajo lepe glasove in pojejo z lepim občutkom za vokalno oblikovanje. Moški zbor p.d. «Valentin Vod-nik'> iz Doline je pod vodstvom Ignacija Ote zapel Venturinijem) «Rožici», Cirila Preglja «Prelepa je Selška dolina», Antona Švaba «Vilisko* in Petra Jereba «0 kresu*, ki jo je tudi najlepse in najbolj ubrano izvajal. Prvi del sporeda je zaključil moški zbor ncSlavec» iz Ricmanj, ki je prijetno presenetil s svojo številčnostjo, saj šteje zbor kar 33 pevcev. Dobro pripravljen, je pod vodstvom Vlada Švare zapel Danila Bučarja «Tam kjer pisana so polja*, Prelovčevo «Oj Doberdob*, Švarovo «Dobil sem pisemce* in Bučarjevo <ČDa te ni*. Zbor je požel navdušen aplavz za svoje dobro izvajanje, v katerem je prihajala ubranost do izraza zlasti v pianis sirnih. Po odmoru je prvi nastopil moški zbor tOton Župančič* iz Štandreža, ki ga vodi požrtvovalni Prane Lu pin. Zbor, v katerem pojejo skoraj izključno mladi fantje in ki ima za to pred seboj še lepo prihodnost, ie zapel ljudsko «Kaj ti je deklica», Gregorcevo «Bleda luna*, v kateri se je uveljavil s čistim solo glasom tenorist, ljudsko v Bučarjevi priredbi Pleničke je prala* ter Hrabroslava Volariča rNa ples*. Moški zbor «Kras» z Dola — Poljan skoraj redno srečujemo na raznih nastopih in vedno znova občudujemo pri njem vnemo, ki mu omogoča tudi stalno napredovanje. Pod vodstvom Pavline Komelove je zapel Bučarjevo Majolka*, Ker njakovo «Se že svita beli dan*, Ocvirkovo «Roži* ter Maroltovo Moja kosa*. Čeprav maloštevilen, je zbor ubran in poje z občutkom. Ima tudi glasovno dobra solista, ki sta se uveljavila v prvi, v drugi in zlasti v zadnji pesmi. Kot predzadnji se je občinstvu predstavil naš najboljši zbor Nasilij Mirk* s Proseka-Kontovela. Z dovršeno interpretacijo, izdelano dinamiko in glasovno plemenitostjo je zbor pod vodstvom Ignacija Ote zapel Mirkovo «Katrca», Kernjako-vo «Mojcej*, narodno v Otovi priredbi uSirota*. ki jo je podal z občuteno milino, ter še ljudsko v Vrabčevi priredbi «Bratci veseli vsi* v razigranem ritmu. Aplavz se kar iztrgal poslušalcem in dla- ni in se ni polegel vse dokler ni Adrijan Rustja najavil zadnji zbor večera, mešani zbor mJacobus Gallus* in dirigenta Ubalda Vrabca. Zbor je najprej zapel Oskarja Deva «Strašno grmi in se bliska*, nato koroško narodno «Dober večer ljubo dakle*, Vrabčevo koncertno priredbo «Bratci veseli vsi* ter še njegovo popularno koncertno priredbo «Polka». Seveda je treba povedati, da je bila njegova priredba pesmi oBratci veseli* vsi tokrat prvič izvajana in z njo je Vrabec samo še enkrat dokazal, da je suveren mojster vokalne kompozicije, njegov zbor bo izvrsten izvajalec vse prej kot lahkih skladateljevih mojstrovin. Seveda sta zbor in skladatelj požela za vse pesmi, zlasti pa za poslednji, zasluzen a plavž. Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da je kvalitetna raven tega prvega večera bila res zadovoljiva in da so mnogi zbori pokazali znaten napredek, vreden toliko več, ko dobro vemo, v kakšnih razmerah vadijo naši zbori in koliko požrtvovalnosti in ljubezni vlagajo vanje tako pevci kot njihovi pevovodje. Med udeleženci tega prvega ve- čera naše slovenske pesmi so bili kot predstavniki Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije tu-di znani skladatelji in pevovodje Radovan Gobec, Slavko Mihelič in Klavdij Koloini, ki so se tudi zelo pohvalno izrazili o izvajanju zborov. Danes popoldne je na vrsti drugi del te letošnje spomladanske revije, ko se bo ponovno predstavilo 9 zborov. __________ J. k. Delitev izkaznic potrebnim občanom Tržaško županstvo sporoča, da je začelo deliti zelene izkaznice o-sebam, ki so vpisane v sezname potrebnih za leto 1968. Prizadete osebe, ki uživajo zdravstveno oskrbo pri zdravniških izpostavah I, II, III, IV in IVbis, se mora jo obrniti na sedmi oddelek za pomoč in dobrodelnost soba št. 317, v tretjem nadstropju Passo Costan-zi št. 2, Vsi ostali pa dobe izkaznice pri svojih občinskih izpostavah. NA SKUPNI SEJI SEKCIJSK1H ODBOROV Izbrani kandidati na listah PSU Med kandidati predsednik «Bora» Dušan Košuta Pojutrišnjem umestitev odbora za volilno premirje Na včerajšnji popoldanski skupni seji sekcijskih odborov PSU je tržaška združena socialistična stran, ka izbrala svoje kandidate za volitve v poslansko zbornico in v senat. Za nosilca liste pri volitvah v poslansko zbornico je bil določen minister za zunanjo trgovino Giusto Tolloy. Ostali kandidati pa so: podžupan Lucio Lon-za, pokrajinski odbornik Lorenzo Pogher in predsednik športnega društva «Bor» Dušan Košuta. Za kandidata za senat pa sta bila izbrana dr. Salvo Teiner za 1. volilno okrožje in prof. Elio Apih za 2. volilno okrožje. V torek, 26. t.m. ob 12. uri bo na prefekturi umestitev komisije za volilno premirje. K umestitvi so bili povabljeni predstavniki vseh političnih strank in gibanj, prisotni na bodo tudi prefekt dr. Cappelli-ni, predsednik deželnega odbora, tržaški župan, kvestor, karabinjerski poveljnik ter župani miljske, devinske, repentabrske, zgoniške in cie-vinsko-nabrežinske občine. niiiiiiiiiiiiifiuiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiu KONFERENCA TRŽAŠKE FEDERACIJE KPI Kandidatne liste in program stranke za prihodnje volitve Tokrat z razliko od prejšnjih volitev Partija ne zagotavlja izvolitve slov. parlamentarca Včeraj je bila na sedežu tržaške federacije KPI konferenca, na kateri So seznanili navzoče z volilnim programom in kandidatno listo te federacije za parlamentarne in deželne volitve. Senator Vidali je pred koncem konference povedal, da so bili izbrani za kandidate za poslansko zbornico naslednji kandidati: Mario Colli, Gastone Milo, Jole Russo por. Burlo in Albin škerk Rekel je, da ne bo dala federacija KPI nobenih napotil glede preferenčnih glasov za te kandidat , tako da si jih bo lahko vsak vohvec izbral sam po svoji uvidevnosti Za senat bo kandidiral v prvem tržaškem okrožju, neodvisni inž. Roberto Costa, v drugem okrožju pa tajnik federacije dr. Paolo Šema. Za senatne volitve Lo volilni znaš drugačen in bo sestavljen iz srpa in kladiva z napisom PCI P.SIUP. Za deželo pa je Vidali napoveual naslednjo kandidatno listo, ki pa še ni dokončna, ker jo morajo se potrditi de vini zveš ni organi: inž. Antonino Cuffaro, Silvano Bacicchi, Arturo Calubria Antonio Cattonar, Lino Crevatin, G.dimno Donadel, tudi vrenje v katoliških, levo usmer-, cije KP pomeni torej korak nazaj jenih krogih, ter dejal, da sta se med drugimi pridružila temu sporazumu v Trstu prof. Montesi in prof. inž. Roberto Costa, ki kandidira kot neodvisen za senatorja. Rekel je, da gredo komunisti na volitve z zaupanjem in optimizmom. Omenil je polom leve sredine, ki je mnogo obetala, a nič izpolnila, ter hudo krizo, ki je predvsem posledica starega, nespremenjenega gospodarskega in socialnega ustroja. Dejal je, da hoče prikazati Krščanska demokracije, gospodarski položaj v rožnati luči kar ni niti resno in dokazuje pomanjkanje čuta odgovornosti, saj se v Trstu vsi zavedajo krize. Napo\edal je, da bo stranka v svoji volilni kampanji odločno kritizirala Krščansko demokracijo in levo sredino ter vso njeno politiko. Kar se programa tiče, se bo KPI odločno borila za mir, proti imperializmu, proti ameriški napaual-nosti v Vietnamu in za to, da bi se Italija umaknila iz NATO. Borba se bo, da pride do izraza miroljubnost ogromne večine italijanskega naroda V notranjosti se bo potegovala it bistvene glede uveljavljanja Slovencev v Italiji. Nova cdzjava Slovenske levice» V zvezi s pisanjem v Primorskem dnevniku z dne 23.3.1968 z vestmi v Katoliškem glasu z dne 21.3.1968 ter v Novem listu z dne 21.3.1968 o sporazumu za prihodnje volitve med Slovensko levico in Slovensko skupnostjo izjavlja mo, da so vesti neosnovane, .Y j®™?! govon o ((Odprtju na levo, Kjer ■ naj bi biki dovolj mesta tudi za slovenske demokratične socialiste«; v resnici moramo ugotoviti, da oo-do napravili premik na skrajno desnico, če bodo postavili na čelo liste — kakor menda nameravajo — predstavnika novega Slovenskega ljudskega gibanja. Med Slovensko levico in Slovensko skupnostjo smo imeli informativen razgovor in do danes rii prišlo do nobenega sporazuma; ka- kor vse kaže Slovenska levica ni- . . ...... / , , k—e«....« .. reforme; ma interesa, da bd šla s Slovensko Dušan r u' lan, Gabrijela Gerbec, j družbe in države, za izločitev pre- skupnostjo na prihodnje volitve, dr. Ivan C dmc,^ I 'anc Gombač. /lvejjh 0|jlik, ,, j neposredne demo kraticne izbire v politiki, gospodar- Dušan Lovr-na, Wa'ter LunardelU. Slavoljub Stoka, uario Supaneicls in Claudio To.iel i.islo bodo predložili po ao-icednvii vrstnem rede., vendar bo part jn svetovala, naj dajo preferenčne glasove Cuffa.u, Bacicchiju, Lovnhi ir Calabrii. V začetku je Vidali omenil piša nje določenega tiska proti znanemu partizanskem i junaku Mor-m»-nu, ki ga kandidira KPI v PiemHitu. Dejal je. da nisi postavljali ni koli vprašanja, da bi kandidiral , Trstu, če pa bi oilo to res, bi ai I: tržaški komunisti ponosni, da bi lahko to storili. Zatem je sp^ego 'or.l tajnik tržaške federacije orop Šema, ki je „■ menil sporazum med KPI in PSILP sklenjen 9. decembra lani v Rimu, ter rekel, da ne gre za občasno dejanje, marveč za k rak naspinti enotnosti vseh na ivednih sil, ki težijo po obnovi. Pri tem je omenil Dne 23.3.1968 smo imeli informativen razgovor tudi s predstav- stvu in na socialnem področju, niki PSU, kjer je prišlo do za Predvsem pa se bo borila za rese-1 ključka, da bi se v prihodnjih vanje vprašanj delovnih ljudi, za dneh mogli sestati in proučiti mož-polno zaposlitev, /.a izboljšanje po- nost eventualnih konstruktivnih od. :ij \/ ...... ... nAcnu Odbor Slovenske levice. kojnin itd. V zvezi s programom v Trstu je Šema omenil razne neizpolnjene obljube, krizo v ladje- Gornjo «Izjavo» smo prejeli s da bi v prvem odstavku moral biti vrstni red navajanja listov drugačen. saj smo našo informacijo n «načelnem sporazumu med SS in SL» povzeli po Novem listu in ne je ........................H..................... ŽIVLJENJE V NARAVI SE JE PREBUDILO S prihodom koledarske pomladi so se pričeli tudi topli dnevi Prehod je bil precej nagel, saj je bilo še pred nekaj dnevi hladno Pomlad je tu. Ne samo v astronomskem smislu, temveč skoraj v resnici. Povsod je opaziti že brstenje rastlin, drevja, življenje v naravi poganja nevzdržno nove mladike, ki ga bodo ponesle tja do jeseni. Pomlad je prišla nenadoma, kot da bi nekdo udari s čarobno palico v tok časa in potegnil ostro razmejitveno črto med mrazom in toploto. Temperatura se je nenadoma dvignila in zimska oblačila postajajo preveč težka, da bi jih človek še nosil. Ta nenadni nastop pomladi ni seveda direktno povezan z nastopom astronomske pomladi. 21. marca (letos pravzaprav že konec 20.) je Sonce stopilo v znak Ovna, se pravi, da je v tistem tienutku bil dan enako dolg kot noč Res je, da v tem letnem času Zemlja dobiva od Sonca že mnogo več toplote, kot prej: dnevi so daljši, noči pa kraj še. Vendar to ni zmeraj odločilno za pravi začetek pomladi, ki lahko nastopi prej, lahko se pa tudi pomakne tja v april. Vse je odvisno od splošnih vremenskih razmer, ki vladajo na širokih zemljepisnih področjih. Zima, ki je mimo, ni bila v bistvu huda. imeli smo nekaj snega, toda še več pa dežja. Vmes so bili tudi ueistvu, krčenje števila delovnih sil ■ prošnjo ja objavo. Ugotavljamo, itd. Rekel je da je stranka vedno imela jasno stališče do vprašanja slovenske manjšine, da se je vedno borila za reševanje njenin problemov, za pravice te manjšine, narobe' ker se je vedno zavedala, da je to1 eno izmed osnovnih vprašanj de-moKracije Na konci, je dejal, da bodo &okoncni program za Trst sprejeli in izdali o tem dokument prihodnji teden. Za Šemo je spregovoril zopet Vidali, ki je deja1, da se bo 26. mar Trčenje avtov na proseški cesti Sinoči je na proseški cesti na križišču z Ul. Carsia prišlo do trčenja med avtomobiloma, pri katerem sta bili dve osebi laže ra- stvo tržaške federacije v Trstu, ki ^‘oO M je prihaja! z leve in ga razmeroma lepi dnevi. V bistvu trn rej lahko govorimo o zimi, ki ni pokazala hujšega odklona od normalnih zim. Temperatura je sicer včasih zdrknila precej pod ničlo, toda pojav ni imel trajnejšega značaja. Kar pa je značilno, je pomanjkanje burje. Ta se sicer tu pa tam še pojavi, toda traja manj časa in tudi njene sile ni mogoče primerjati z burjo iz preteklosti. Prav to je morda najbolj značilno za naše vremenske razmere v zadnjih letih. Ta pojav je odvisen brez dvoma od splošnih vremenskih razmer, posebno na področjih srednje in vzhodne Evrope. Zdi se, da se je zmerno podnebje pri nas res ustalilo in da se jr mraz pomaknil nekoliko proti jugu. Znano je, da je na primer ietos zima bolj prizadela področja južne Italije, južnega dela Balkanskega polotoka in celo Palestino. V bližnji prihodnosti bo mogoče vreme še muhasto: še bodo deževni in vetrovni dnevi, temperatura se bo morda še znižala, toda zimo smo praktično že pustili za seboj. Življenje v naravi bo postalo vsaj nedeljska potreba tudi za meščane. Smučarji pa tudi ne bodo razočarani, saj je v gorah še vedno dovolj snega, ki bo omogočil uspešen smuk tja do konca aprila in morda iočno brneča slovenske pravice* tudi še v maju. ‘ Današnje stal Sče tizaške .i-dern bo sprejelo program za Trst. V nedeljo, 31. tm ob 10.30 pa bo tržaška federacija odprle volilno kampanjo v kinu Ritz. Vidali je izrekel upanje, da bo volilna borba potekala v dostojnih mejah, KPI pa je pripravljena sprejet: izziv glede vseh vprašanj. Razumljivo je, da bodo med kampanje obravnavali predvsem gospodarska vprašanja mesta. Tud: V;dali je omenil vprašanje Slovence* in je rekel, da pomeni reševanje teh vprašanj osnovno vprašanje demokracije v Italiji. Komunisti so se borili in se bodo vedno borili proti asimilaciji Slovencev in tudi proti vsem tistim, ki skušajo ločiti italijanske in slovenske demokrate med seboj. Zatem je Vidali naštel kandidate, kot smo jih omenili v začetku. Pri tem je tudi povedal, da bo dr. Paolo Šema, ko bo izvoljen za senatorja, odstopil z me.-.ta tajnika tržaške federacije KPI. Iz besed Vidalija. ki je dejal, da ne bo dala tokrat tržaška federacija KPI nobenih napotil glede preferenčnih glasov za kandidate v poslaasko ziiornico, je razvidno, da je spremenila stališče, ki ga je zagovarjala na zadnjih volitvah. Takrat je namreč zajamčila izvolitev Slovenke Marije Bernetič v poslansko z!xirnico. Na otvoritvenem volilnem zborovanju 17. marca 1963 v kinu «Arcobaleno» je namreč Vidali izjavil, -:da je Komunistična partija edine v Trstu, ki bo poslala svojega predstavnika v senat in poslansko zbornico, kamor bo izvoljen predsta nik Slovencev, ki se ne bo boril in zavzemal samo za slovensko na' odno skupnost, ampak za vse tržaško prebivalstvo, saj je do sedaj KPI, čeprav ni imela v parlamentu nobenega Slovenca, od je šofiral 32 letni Zoran Versa, ki stanuje v Ul. dell’Acqua 8. Oba vozača sta se pri trčenju poškodovala, da so ju morali z rešilnim avtomobilom RK odpeljati v splošno bolnišnico. Budinu so zdravniki ugotovili možganski pretres in rane na obrazu in desni nogi. Pridržali so ga na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo zdravil 8 dni. Versi, ki si je ranil spodnjo ustnico, so v bolnišnici nudili prvo pomoč. Politične stranke in gibanja, ki so bila povabljena k umestitvi komisije za volilno premirje so: KD, PSU, PRI, PLI, PDIUM, Unione di repubblica nuova, Slovenska skupnost, Gibanje za neodvisnost STO, UT (Unione Triestina), KPI, PSUP. MSI, Unione nuova Europa, Fronte di indipendenza, Libero stato Giu-liano in Cenlro politico Ordine Nuovo. Sestanku bo predsedoval prefekt dr. Cappellini ob pomoči šefa kabineta dr. Mellara in podprefekta dr. Micellija. Letni občni zbor združenja špediterjev Na rednem letnem občnem zboru združenja, v katerem so včlanjeni tržaški špediterji, je predsednik C. Sofianopulo podal daljše poročilo o delovanju organizacije v preteklem letu. Govornik je naglasil, da se špediterji borijo s čedalje večjimi težavami, ker se pri svojem delu srečujejo doma in v zunanjem svetu s čedalje hujšo konkurenco, in ker se hkrati nezadržno večajo proizvodni stroški znotraj njihovih podjetij. Tako so na primer v lanskem letu tarife, ki jih zahtevajo za svoje 1 storitve Javna skladišča, ponovno porasle. Špe-ditersko delo občutno trpi zaradi zastarelih tehničnih naprav v pristanišču. Združenje špediterjev računa, da bo Pristaniška ustanova v prihodnje odpravila vsaj največje nedostatke, ki zavirajo trgovinsko in špeditersko poslovanje v pristanišču ter je njenemu predsedniku dr. Franzilu ponudilo svojo vsestransko pomoč. Škedenjskim rojakom! Vabimo vas, da poslušate v ponedeljek, 25. t.m. ob 20.50 Radio Trst A, ko bo na sporedu razgovor v našem narečju o stoletnici škedenjskega prosvetnega delovanja. Isti spored bo radijska po-ponovila v soboto, 30. ob 12. uri. staja t. m. Odbor za proslavo stoletnice «Kmeeke čitalnice* v Skednju SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA PRIREDI V KULTURNEM DOMU V TRSTU DANES, 24. MARCA OB 17. URI II. VEČER SLOVENSKE ZBOROVSKE PESMI Sodelujejo zbori: KRAŠKI SLAVČEK — mladinski zbor šole Glasbene matice Devin - Nabrežina REPEN — Repen LIPA — Bazovica FRANCE PREŠEREN — Boljunec SREČKO KOSOVEL — Ronke VESNA — —Križ SLOVENEC — Boršt PRIMOREC — Trebče JEZERO — Doberdob Vstopnina 500 lir Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 15. ure naprej. V torek, 26. marca ob 20.30 bo predaval v Slovenskem klubu časnikar in dopisnik DELA iz Ljubljane ANDREJ NOVAK o aktualnem problemu KRIZA NA BLIŽNJEM VZHODU Predavatelj, ki je bil lami junija v Egiptu, bo svoje predavanje obogatil s številnimi diapozitivi in filmom. Vljudno vabljeni! S P D T obvešča svoje člane, da bo redni letni OBČNI ZBOR 5. aprila v Ul, Geppa 9 ob 20.30 v prvem sklicanju, v primeru nezadostnega števila pa ob 21. uri. Dnevni red: 1. izvolitev predsedstva in volilne komisije: 2. poročila; 3. diskusija; 4. razrešnica obstoječemu odboru; 5. volitve, 6. razno. Člani, ki še niso poravnali članarine za leto 1967, naj to čimprej storijo še pred občnim zborom v Tržaški knjigami. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 23. marca 1968 se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 15 oseb. UMRLI SO: 58-letni Carlo Cavalie-ri, 73-letna Amalia Paiola vd. Petea-n.1, 68-letna Teresa Porcpat por. Ri-barich, 30-letni Giovanni Sauroni, 58-letni Giordano Poropat, 67-letna Pie-rina Olenik vd Padovani, 66-letna Fosca Fiuman por. Cernobori, 77-letna Vittoria Mauro vd. Mazzoli, 67-Ietni Giacomo Siniši, 77-letni Andrea Pao-letti, 61-letm Silvio Svetina, 66-letni Natale Cervani, 85-letni Gregorio Spag giari, 77-letni Alfonso Bois, Alberto Morettini star 3 mesece. OKLICI: Barist Roberto Rstla in gospodinja Graziella Vrech, reprezentant Massimo B.anchi in uiad ra, uradnik Lucio Declich in gospodinja Angela Cossutta, mehanik Fortunato D'Antoni in uradnica Anna Maria De Simoi, karoserist Arturo Bonnes in gospodinja Vi-viana Piemonte, Eduard Koch in učiteljica Petrina Saina, uradnik Giulio Larini in gospodinja Mar-cella Milanesi, poštni agent Gian-franco Pangher in poštna uradnica Maria Pia Manin, častnik Tulilo Bensi in gospodinja Liliana Bor-tolotti, bančni sel Fabio Longaro in učiteljica Luciana Chicco. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13 do 16. ure) Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 4: Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta); Go-rnca Luciana Carere, šofer Ennco'dina. A11TGEA, Ul Ginnastica 6; G. Marsetti in prodajalka Floridia Papa, Ul. Felluga 46 ed prebivalci veliko zaskrbljenost Zato svetovalec vprašuje odbor-bika, kakšne ukrepe namerava sprejeti občinska uprava, da odpravi sedanje stanje Na petkovi seji občinskega sveta so odborniki odgovorili na nekatera vprašanja svetovalcev. Tako je odbornik za delo Hreščak sporočil svetovalcu Callegariju (PSU), ki se je zanimal za usodo bivših uslužbencev SELAD, da je to vprašanje zelo zapleteno in da so mu pristojne oblasti zagotovile, da upajo, da bodo to vprašanje rešile sporazumno s pristojnimi ministrstvi in sindikati. Svetovalec Pincherle (PSIUP) je svoj čas opozoril župana na_ žalosten primer neke ženske, ki živi že 20 let v baraki, ker je bila njena hiša uničena za časa vojne. Do sedaj prizadeta, ki imt, 18-letno hčerko, še ni dobila primernega stanovanja, čeprav je vložila že nešteto prošenj. Zato je svetovalec zaprosil župana, naj se pozanima za stvar Na to vprašanje je odgovoril podžupan Lonza, ki je pojasnil, da je Za vod za ljudske hiše svoj čas ponudil ženski enosobno stanovanje, ki ga je zavrnila. Toda svetovalec Pincherle je na to pripomnil, da sta \ prizadeti mati in hči bolni in da enosobno stanovanje v neki stari hiši, ki so jima ga ponudili, ni bilo nič bolj udobno od sedanje barake. Pristavil je, da bi morale ustanove, ki dodeljujejo stanovanja, v takšnem primeru upoštevati žalostno stanje matere in hčere in jima omogočiti, da po tolikih letih dobita primerno stanovanje Podžupan je zagotovil, da se bo ponovno zanimal za zadevo. Odbofhtk za mestno policijo Romano pa je šele sedaj odgovoril na vprašanje komunističnega svetovalca VVilhelma glede nekaterih odbornikovih izjav, da bodo predlagali jugoslovanskim turistom, ki prihajajo v Trst z avtomobili, naj parkirajo nekje v predmestju. Tedanje izjave odbornika Romana so vzbudile ostre kritike, saj jih je večina tolmačila kot poskus, da se jugoslovanskim turistom prepreči prihod v mesto z avtomobili. V odgovoru je odbornik dejal, da pride povprečno v Trst od 2000 do 3000 jugoslovanskih. avtomobilov dnevno, ob jugoslovanskih praznikih pa do 10.000 dnevno. Dejal je, da je bil njegov namen povabiti jugoslovanske turiste s pozivi v slovenščini in srbohrvaščini, naj tisti, ki nimajo nujnih opravkov v središču mesta, parkirajo svoje avtomo-’ v bližnjem predmestju, kjer v mesto po eni sami cesti, kar bi izredno otežkrčilo promet. Svetovalec Wiihelm pa je poudaril, da bi bilo dobro, da bi občinska uprava uredila posebne parkirne prostore v mestu za vse tuje turiste, kot so to naredili v Padovi Svetovalci Paron in Gasparo (KD) ter Cuffaro in Pagliari (KPI) pa so predlagali, naj odbor poskrbi za poimenovanje ene mestne ulice po ve- likem pokojnem sindikalistu Giusep-pu Di Vittoriu Odbornik za topono-mastico Ceschia jim je zagotovil, da je odbor njih predlog sprejel in da toponomastična komisija proučuje to vprašanje. Občinski svet je v petek sprejel tudi sklep o najemni pogodbi z družbo «S p.A. Montebello» za u-pravljanje hipodroma na Monte-bellu. Ob koncu so predstavniki raznih skupin podali glasovalne izjave. Vodja skupine LSS dr. Tul je pred. vsem priznal, da so v letošnjem proračunu razne zelo važne in koristne postavke, nato je kot pomanjkljivost omenil, da ni v proračunu postavke za ureditev poti iz Mačkovelj v Prebeneg, ureditev ambulante v srenjski hiši v Mačkov-Ijah, popravilo pravnega urada v Boljuncu, razširitev telefonskega o. mrežja. Glede regulacijskega načrta je dejal, da bi bilo treba ustanoviti posebno komisijo. Pripomnil je, 1 da je znano stališče LSS do gradnje tovarne GMT, da bo njegova skupina prispevala k rešitvi proble. ; mov, ki bodo nastopili, toda ne z odobritvijo proračuna. j Vodja demokristjanske skupine Hlacia je dejal, da ni proti proračunu kot takemu, ampak da se njegova skupina ne strinja s poli- j Lko občinske uprave, ki da pasiv- I no sprejema razne pobude, kot so 1 gradnja tovarne GMT in za «Veli- j ki Trst«. i Vodja komunistične skupine in podžupan Marino Bandi je med • drugim dejal, da je Socialistična stranka pokazala veliko vnemo in l se zavzela pri oblasteh za dodeli- j tev večjih prispevkov, tako za krit je primanjkljaja kot za izredna javna dela. Pripomnil je, da so dobili zagotovila, da se bodo ti prispevki nadaljevali tudi v prihodnjih letih in je poudaril, da se bo njegova stranka zavzemala za razne ukrepe oblasti za razvoj in specializacijo kmetijstva. Ob koncu je še izrazil zadovoljstvo zaradi koristnega in aktivnega sodelovanja s svetovalsko skupino, člani odbora in županom. 1 O poročilu župana, postavkah proračuna in diskusiji bomo podrobneje še poročali. ; iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiimmiiiuumiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMHiMiHUiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiinininiiiHiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Me, tako ni dovoljeno... Podlegla sta poškodbam V četrtek popoldne je na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice podlegel poškodbam 85-letni Pie- jim bo zagotovljeno parkirno mesto. Poudaril je, da ni bil njegov namen preprečiti prihod Jugoslovanov v mesto, marveč jim pomagati, da bodo lažje opravili svoj obisk v Trstu, ki je vedno dobrodošel. Povedal je tudi, da so pred lanskim 29. novembrom razdelili jugoslovanskim turistom na mejnih prehodih letake v slovenščini in srbohrvaščini, na katerih je bila začrtana cesta, po kateri naj pridejo v mesto. Ta akcija, je dejal odbornik, je popolnoma uspela v zadovoljstvo vseh ker je bilo s tem preprečeno, da bi na tisoče avtomobilov hkrati prišlo lilHO »I KIS« i* HOM Eli predvaja danes, 24. t. m., s pričetkom ob 16. uri Cinemascope technicolor western film, ki prekaša vse dosedanje filme te vrste: Per pochi dollari ancora (ŠE ZA NEKAJ DOLARJEV) Igra GIULIANO GEMMA hurnutt immkn KVALITETNO SVEŽE MESO, VSE VRSTE SVEŽE PERUTNINE, SUHOMESNATI IN MLEČNI IZDELKI, PRISTNA USTEKLENIČENA ISTRSKA VINA VAM NUDI PREKO SVOJIH TRGOVIN NA ŠKOFIJAH in v KOPRU A. RIGAMONTI TRST - Ul. Manzoni 20 - Tel. 96-085 OPREMA ZA AVTOMOBILE FIAT TOVORNJAKE IN POLTOVORNJAKE; FIAT 626-640*666-666N7-680 ORIGINALNI MATERIAL FIAT ZMERNE CENE IN NAJVECJI POPUSTI 1891135 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA VPLAČANA GLAVNICA 300.DOO.OQO REZERVNI SKLAD 7.557.770 SEOBŽ IN RAVNATELJSTVO TRST - ULICA FABIO FTLZI ŠT. 10 meFON $r. 38-101, 38-045 brzojavni naslov. BAN K RED AVTOMOBILISTI. ■ ■ • ■ Prišla je prijetna pomlad!!! Spomnite se na svoj avtomobil! 0 Poskrbite, da bo lepši bolj varen bolj udoben 7 vsemi pritiklinami, ki Vam jih v veliki izbiri in po najugodnejših cenah nudi ZANCHIAUT0F0RNITURE TRSI Ul Coroneo 4 SKLADIŠČE nezdrobljivega STEKLA «VIS» In popolna izbira artiklov za karoserijo predvaja danes, 24. t. m., s pričetkom ob 15. uri barvni film: Gospodje delničarji so vabljeni na redni občni zbor, ki bo v družbenih prostorih v Ulici F. Filzi 10 v Trstu v prvem zasedanju dne 31. marca 1968 ob 9.30 s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega sveta; 2. Poročilo nadzornega odbora; 3. Predložitev družbene bilance per 31. 12. 67 in zadevni sklepi; 4. Razno. STANJE RAČUNOV DNE 31. DECEMBRA 1967 AKTIVA Blagajna in banke 652.013.825 Lastne vrednotnice 277.711.770 Portfelj eskomptiranih menic 333.429.066 Aktivni tekoči računi in predujmi 285.726.170 Portfelj menic v inkaso 124780.646 Oprema in nepremičnine 65.360.088 Razni računi 73.996.162 Delničarji za nevplačano glavnico 300.000.000 2.113 017 727 Razvidnostmi računi 1.524 54(1 364 3.637.558 091 PASIVA Glavnica in redni rezervni sklad 607.557 779 Sklad za amortizacijo opreme m nepremičnin 20.576 467 Sklad za odpravnine 19.522 985 Hranilne vloge in pasivni tekoči računi 1.274.367.517 Banke 2.223.835 Cedenti za menice v inkaso 123.764.648 Razni računi 56.937.592 čisti dobiček poslovnega leta 8 066.904 2.113.017 727 Razvidnostmi računi 1.524 54(1 3H4 •. - - p . ^-"1 " ' 3.637.558.091 (TOŠU ih AUTOCARROZZERIA BEMBIC & SVETINA TRST se je premestila v UL. GRIMANI 42 TEL. 741-189 S prvimi toplimi nedeljskimi dnevi so na Kras vdrli izletniki iz mesta in kot dokazujejo gornje slike, ki jih je posnel naš fotograf na Jožefovo, so kaj malo zalegli vsi pozivi in vse prošnje za spoštovanje zasebne lastnine. Z avtomobili so zavozili na trate in gmajne, razprostrli prte za piknike m začeli zbijati žogo, ne meneč se za žične ograje, pa celo ne za opozorilne napise, kot kaže gornja slika. Nekateri avtomobilisti so zavozili kar na travnik, na katerega je skrbni kmetovalec že navozil gnoj, da ga raztrese in pognoji zemljo za boljšo rast in sočnejšo travo. Tudi kamnite zide so ponekod podrli. Seveda je povsem razumljivo, da meščana, ujetega v zimskih mesecih v beton in zidovje, zamika nekoliko nedeljskega razvedrila na prostem, toda to se lahko doseže tudi ob večjem spoštovanju lastnine naših kmetov in večjem spoštovanju njihovega truda. Toda če pozivi ne bodo zalegli, če ne bodo vzdramili čuta odgovornosti, potem bodo seveda potrebni drugi ukrepi, tudi najbolj ostri, kajti vsaka stvar mora imeti svoje razumne meje. V glavni vlogi igra RITA PAVONE Drugi Igralci: Biče Valori, Giancarlo Gianninl, Turi Fer-ro, Vittorio Congia, Gino Bra-mieri, Laura Efrikian, Nino Taranto in Peppino De Fi-lippo NEDELJA, 24. MARCA PONEDELJEK, 25. MARCA Radio Trst A Koper Nacionalni program 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila 9.10 Na- 8.30 Kmetijska oddaja božna oddaja 10.45 Vivaldijeva sonata za flavto in bas - 11.00 Svečanost v Ardeatinskih jamah (ob obletnici pokola' - 12.(X) Kontrapunkt - 13.15 Tisoč - 13.36 Poje T. Astarita - 14.30 Program z A. Sordijem - 15.30 in 17.00 Popoldne Mino - 16.00 Nogomet - 17.50 Simf. koncert - 20.30 Glasbeni variete 21.15 Šport - 21.30 Pianistki M. Candeloro - 22. P Nove pesmi. II. program 7.30, 8.30, 13.30. 19.30 Poročila - 8.45 Oddaja za ženske - 9.35 Veliki variete 11.00 Nedeljske pesmi - 11.35 Juke box - 13.00 Radijski kvizi - 14.30 Aktualnosti - 15.00 Zabavna glasba - 16.20 Preizkušajo se diletant1 17.0: Šport - 18.40 in 20 00 Plošče in skeči 21.00 M. Polo: «11 milione* 21.40 Kavbojske pesmi - 22.00 Glasbeno-govor-ni spored. III. program 10.35 Skladbe za orgle - 10.55 Merkujev lirični koncert opus 28 -11.15 Operni koncert - 12.20 Dvorakovi slovanski plesi - 13.00 Velike interpretacije 14.30 Wolf-Ferrari in B. Smetana - 15.30 A. Ovven: «Piccolo amore invernale« 17.15 Haydnov koncert - 17.30 Sličice iz Francije 18.45 Kulturni pregled - 19.10 Koncert - 20.30 Biologija in medicina. Slovenija 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.30 in 7.20 Informativna oddaja - 7.30 Za kmetijske proizvajalce - 8.05 S. Ruškus: «Vozli» -8.45 Skladbe za najmlajše - 10.00 Še pomnite, tovariši.. 10.45 Lepe melodije 11 00 Turistični napotki - 12.00 Na današnji dan 13.15 Iz operetnih partitur - 13.40 Reportaža - 14.00 Glasba ne pozna meja -14.35 Ilf in Petrov Trikartov se zdravi - 14.50 Pianist B. Lesjak -15.05 Šport 1 ,.0o Znameniti operni pevci - 17.30 lise Aichinger: «Gumbi» 13.40 Iz solistične glasbe 19.00 Lahko noč. otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer 22 15 Serenade -I 23.05 Literarni nokturno. Ital. televizija 11.00 Nabožna oddaja 12.00 Ob obletnici pokola v Ardeatinskih jamah - 12.30 Settevoci - 13.30 Dnevnik 14.00 Kmetijska oddaja 14.45 Športno popoldne 16.45 Program za mladine 17.45 Nedeljski spored 18.45 Dnevnik -18.10 Polčas nogometne tekme in volilna kronika 20.30 Dnevnik -21.00 Homerjeva «Odiseja» - 22.10 Šport - 23.30 Dnevnik. II. kanal 16.45 Plavanje 18.45 M. Ban-cacci: «Spuie d’arancio» 20.00 Šport 21.00 Dnevnik 21.15 Tehnika in zna.KSt 22.00 Settevoci -23.00 Izročitev zlatih trakov v Perugi Radio Trst A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 8.00 Koledar - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša 9.50 Glasba za klavir - 10.00 Godalni orkester - 10.15 Poslušali boste... - 10.45 V prazničnem tonu 11.15 «Črni gu-sar», mladinska zgodba - 12.00 Nabožna glasba - 12.30 in 13.30 Glasba po želiah - 13.00 Kdo, kdaj, zakaj 14.45 Popevke - 15.30 «Ob-!ast», enodejanka B. Nušiča 16.20 Ansambel «Pleiadesr - 16.40 Orkestri - 17.30 Prijatelji zborovskega petja - 18.00 koncert v miniaturi - 18.30 Iz pesniških gajev: «Janko Glazer« 18.40 Zabavali vas bodo - 19.15 Sedem dni v svetu - 19.30 Lahka glasba - 20.00 Šport - 20.30 Pod farnim zvonom v Štandrežu - 21.00 Moderni ritmi 21.30 Vaški ansambli - 22.00 Nedelja v športu - 22.10 S. Zlatič: Pesem in ples - 22 20 Vokalni ansambli - 22.45 Antologija jazza. Trst 9.30 Kmetijska oddaja - 9.45 Nabožna oddaja 12.15 Športni pregled - 14.00 El Campanon. 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba 11.40 in 17.40 Radio za šole - 12 00 Trobentač Njcoli -12.10 Pomenek s poslušalkami -12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Melodije - 17.00 Ansambel Pac-chiori - 17.20 Ne vse. toda o vsem - 17.30 Pianist V. Liberace - 18.00 Zbor «Tita Birchebner» - 18.15 U-metnost in prireditve - 18.30 Iz Berliozovega in Kodalyjevega opusa - 19.30 Postni govori - 19.45 Glasovi in slogi - 20.00 Šport -20.35 Trii in kvarteti 20.50 Kulturni odmevi 21.15 Tamburaški ansambli - 21.30 Jazz - 22.00 Popevke - 22.30 Pianist Igor Dekleva - 22.55 Glasba za lahko noč. 12.05 Plošče 12-25 Tretja stran - 13.15 Tržaške rapsodije - 13.35 Etnografske beležke - 14.15 Simfonični koncert Koper 7.30, 12.30, 13.30, 14.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 9.10 Zabavni zvoki 9.30 Pomlad na obali - 10.00 Prenos RL - 10.45 Melodije - 11.00 Dogodki in odmevi - 11.20 Pianist Heywood - 11.30 Današnji pevci - 11.50, 12.50, 14.30 in 15.07 Glasba po željah - 12.35 Zunanjepolitični pregled - 14.10 Sosedni kraji in ljudje - 16.00 Prenos RL - 19.00 športna nedelja -22.10 Plesna glasba 6.30, 7.30, 12.30. 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba 8.00 Prenos RI. - 10.15 Orkester Camarata - 10.35 Ritmi in popevke - 11.00 Otroški kotiček -11.15 Polke in valčki - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 14.10 Za oddih in razvedrilo 14.30 Zvoki in barve - 15.30 Popularne skladbe - 16.30 Šport -17.00 Jugoslavija v svetu 17.40 Klarinetist G. Brezigar - 18.00 in 19.30 Prenos RL 19.00 Ansambel Aldrich - 22.10 Današnji pevci. SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI Z zaključitvijo razprave o pripombah je regulacijski načrt praktično sprejet V nedeljo občni zbor SEJA OBČINSKEGA SVETA V TRŽIČU Odobriti ga morata še nadzorni odbor krajevnih ustanov in dežela - Zagotovljena ohranitev štandreškega pokopališča ter izgradnja novega na območju vasi Goriški občinski svet je v pe-. Tako je Pedroni videl v težnji po tek zvečer ob 23. uri zaključil raz- ohranitvi pokopališča v štandrežu Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranjo pesmi - 9.10 Zvočni trak - 10.05 Šola - 10.35 Ura glasbe 11.30 Glasbena antologija - 12.05 Kontrapunkt - 14.45 Ital. popevke - 16.30 Moderne melodije - 17.11 Shakespearov «Rihard III.» - 18.23 Glasba za mladino - 19.15 Radijska priredba - 20.15 Sestanek petih - 21.00 Koncert - 22.20 Mon-teverdijeve skladbe II. program 7.30, 8.30, 13.30. 14.30, 19.30 Po ročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glas beni album - 10.00 Radijski oder - 10.15 Jazz - 11.41 Pesmi desetletja - 13.00 Športni pregied 14.05 Juke box - 14.45 Glasbena paleta - 15.35 Neapeljske pesmi - 17.35 Enotni razred - 18.2u Poljudna enciklopedija - 19.00 Pisana glasba - 20.00 Operne prireditve - 21.10 New York 68. III. program 10.00 Nabožna glasba - 10.35 Mozart in Bartok 11.10 Sibeliu- sova saga opus 9 - 12.20 Nekaj Buzzonijevih skladb - 13.00 Anto-. logija interpretov - 14.50 Ravelova Šeherezada 15.30 G. Cazzaniga; «D convitato di pietra» - 17.20 Francoščina - 1815 Gospodarstvo - 18.45 Kulturni pregled - 19.15 Koncert - 20.30 Simf. koncert. Slovenija 7.00, 8.00, 10.00 13.00, 15.00, 19.30 Poročila - 6.30 in 7.25 Informativna oddaja - 8.08 Glasbena matineja - 8.55 Za mlade radovedneže - 9.10 Iz jug. studiov -9.45 Slov. mladinsko zborovsko petje 10.15 Pri vas doma 11.00 Turistični napotki - 11.15 Melodije 12.00 Na današnji dan - 12.10 Glasba za mladino - 12.30 Ing. Modic: Kako uredimo sadni vrt - 12.40 Slov. narodne 13.31! Priporočajo vam... - 14.05 Razpoloženjska glasba - 15.40 Zbor «Grafika» - 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Altistka M. Evtimova in basist Z. Kovač - 18.00 Aktualnosti - 18.15 »Signali* - 18.35 Mladinska oddaja - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Orkester Mancini - 20 (K. Naši mladi koncertanti v odmoru: ^Kulturne diagonale 22.10 Radi ste jih poslušali 23.05 VI. Lesar: Pesmi. pravo o pripombah meščanov in ustanov k splošnemu regulacijskemu načrtu s sprejemom zaključnega sklepa, ki so ga sprejeli z navadno večino glasov. Celotni postopek bo sedaj pregledal nadzorni organ krajevnih ustanov, nato pa še dežela, ki ima pravico regulacijski načrt sprejeti ali pa navesti svoje pripombe, nakar bo načrt dokončno veljaven ter se bodo morali po njem ravnati občinski tehnični urad kakor tudi vsi tisti, ki se bodo polotili kakršne koli gradnje. Pred zaključkom seje je liberalna skupina predlagala dve resoluciji, s katerima je poskušala igrati še zadnjo karto, da bi občinski svet sprejel njene predloge k sploš. nemu regulacijskemu načrtu ter jih upošteval predvsem pri izdelavi podrobnih načrtov, vendar je večina svetovalcev obe zavrnila. Pred sprejemom zaključnega sklepa k 203 pripombam so se prijavili k besedi predstavniki svetovalskih skupin, da so še enkrat povedali svoje stališče. Diskusija o pripombah je zahtevala šest občinskih sej ter je svetovalce tako utrudila, da so se jih z vedno manj volje udeležili. Na petkovi seji je bilo ves čas komajda zadostno število prisotnih svetovalcev, da je bila seja sklepčna. Na začetku seje se je rgzvila glede štandreškega pokopališča eno uro trajajoča diskusija, kakšna naj bo njegova usoda. O zadevi sta bili predloženi dve resoluciji; resolucija KD—PSU in resolucija SDZ. Resolucija leve sredine obvezuje občinski odbor, da bo skup. no s predstavniki štandreškega prebivalstva poiskal najprimernejšo lokacijo za novo pokopališče na območju vasi Štandrež; zagotavlja pokopavanje na starem pokopališču, dokler bo na njem še kaj prostora in dokler za novo ne bodo dobili dovoljenja, nakar bodo staro pokopališče ohranili za potrebe kulta. V resoluciji SDZ pa svetovalca Sfiligoj in Bratuš zahtevata, naj šs še pred napolnitvijo sedanjega pokopališča “Zgradi uuvu r W." Ta-baj, staro naj bi potem, ko bo nasičeno, prešlo v last štandreškega župnišča, ki naj ga uporabi za potrebe kulta. O zadevi ,so spregovorili predstavniki vseh skupin, ki so imeli priliko razkriti tudi svoje poglede. nasprotovanje, da bi bili Slovenci pokopani z Italijani, medtem ko so vsi ostali priznali nujno, da se zaradi nacionalnih specifičnosti pokopališče v tej slovenski vasi ohrani kot dokaz o sestavi vasi. Demokristjan Cian je v prid ohranitve pokopališča uporabil izjave nekega arhitekta, ki vidi v pokopališčih poljane miru, kjer se o-troci igrajo, matere pa pletejo nogavice. Takšne primere nahajamo v severnih državah, Nemčiji in tudi v slovanskih. Liberalec Foma-sir je nasprotoval ohranitvi starega pokopališča, medtem ko je Černe Miladin poudaril, naj se pokopališče ohrani, ker je bil štandrež svoj čas samostojna občina. Odvetnik Sancin je orisal resolucijo KD—PSU ter dejal, da sedaj ni mogoče določiti lokacije novega pokopališča, medtem ko je Battel-lo (KPI) predlagal, naj se na novo lokacijo namesti križ, kar bo dokazovalo, da hočejo v perspektivi ta prostor uporabiti za pokopališče. Odvetnik Sfiligoj je zahteval trdna jamstva za novo pokopališče, ker nima vere, da bodo prihodnje občinske uprave to napravile. Kar zadeva pripombe k regulacijskemu načrtu, naj omenimo predlog, naj bi vse zgradbe, ki jih bodo gradili v Ul. della Bona, postavili v vrsto s palačo INAM, ne pa jih potisnili bolj od ceste. Odbor je priznal, da je palača INAM preveč blizu ceste, vendar pa ni pripravljen takšne napake več ponoviti. posojilnice v Sovodnjah j $01110111'j8 pGtGiill o delu občinske uprave 1 V nedeljo 31. marca z začetkom ob 11. uri bo v občinski sejni dvo-j rani na županstvu v Sovodnjah redni letni občni zbor članov Kmečko-delavske posojilnice za sovodenjsko občino. Na dnevnem redu je med drugim poročilo upravnega odbora o delovanju posojilnice v lanskem letu, pregled in potrdilo obračuna za leto 1967 ter sklep o uporabi čistega dobička. Določili bodo tudi višino dovoljenih kreditov ter obrestno mero za tekoče leto ter izvolili nov upravni odbor. Pri slučajnostih se bodo člani pogovorili tudi o vseh drugih problemih, ki se tičejo gospodarstva v zvezi z delovanjem posojilnice. V primeru, da bi ob določeni uri ne bilo prisotnih predpisano število članov, se bo vršil občni zbor v nedeljo, 7. aprila na istem mestu in ob isti uri. Vesli iz Sovodenj Značke za pse za leto 1968 naj prizadeti gospodarji čim prej dvignejo na županstvu v Sovodnjah. Obenem naj prinesejo 55 lir, kolikor stane značka. ......................................................................................I....Hlini.... Odobrili so tudi najetje posojil za razna javna dela Občinski svet iz Tržiča je imel. leto življenja ter obravnavanja NOVA KMETIJSKA POLITIKA SKUPNEGA TRGA Govedoreja bo lahko rentabilna če bo v hlevu vsaj sest glav živine Pri nas so še do nedavnega strokovnjaki propagirali absolutno koristnost živinoreje v kmetijstvu Še do nedavnega so kmetijski strokovnjaki zatrjevali, da je hlev poglavitnega pomena pri vzdrževanju neke kmetije, saj prinaša lep zaslužek s pridelovanjem mieka, telet, mesa in končno tudi samega gnoja. To trditev postavlja pred stavnik evropske komisije za kme tijstvo pri Skupnem evropskem tržišču Mansholdt sedaj dobesedno na glavo; hlev ni več tako donosen, kot so mnogi mislili in kot še vedno mislijo zlasti pri nas, ampak je njegova donosnost odvisna od števila glav. Zato je ta gospod predlagal šestim evropskim ministrom za kmetijsvo, naj v prihodnjih treh letih (ta rok predlaga , kmetijski ■strokovnjak!) odpravijo • vse- tiste hleve, ki imajo manj kot šest glav živine, Dasiravno, nj egovega predloga časovno ne bodo uresničili v predlaganem smislu, ker je preveč drastičen, obstaja vendarle dokaj jasno začrtana orientacija ži- čeli uresničevati najkasneje v prihodnjih petih letih. Zakaj so se evropski živinorejski strokovnjaki odločili za tako radikalno spremembo? Odgovor je zelo preprost ter ga moremo poiskati v težnjah po vedno večji specializaciji v kmetijstvu. Na osnovi izračunov so ugotovili, da živinorejec ne more proizvajati po konkurenčnih cenah, če ima v svojem hlevu premalo glav goveje živine. Ugotovili so, da si more živinorejec zaslužiti zadosten kos kruha, če se posveti samo hlevu, v katerem bo redil večje število živali in tako znižal na najmanjši obseg proizvodne stroške. V osta-težnja per -specializaciji- ka t tudi v drugih kmetijskih panogah, na primer v vinogradništvu, ki ga nahajamo v Brdih, kjer je moč pridelovati dobro vino edino le pod pogojem, da se vinograd- nik v celoti posveti samo temu vinerejske politike, ki jo bodo za- 1 delu. Že nekaj let kmetje ne mo- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiimniiiimiii»»iiiiiiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiHiniiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil||l|||||||||||||||„|||| OKROŽNO SODISCE V GORICI Ciganki sta kradli dragocenosti n denar v župnišču v Zdravščini Prepir zaradi pokrajinskega gramoza na Oslavju se je zaključil s poravnavo med tremi obtoženci Ital. televizija 10.30 Šola - 12.30 Kitajska civilizacija - 13.30 Dnevnik - 17.00 Giocagio - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladine. - 18.45 Knjižne novosti 19.15 Poljudna zna nost: doraščajoča mladina - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Film «Viva Villa« -22.50 Filmske premiere - 23.00 Dnevnik. II. kanal 18.30 Nikoli ni prepozno - 19.00 Angleščina - 21.00 Dnevnik - 21.15 TV razprava: Ital gospodarstvo - 22.15 Glasbena prireditev. Jlili. IHJVIZIJA OD 24. DO 30.-III. 1008 NEDELJA, 24. marca 9.25, 20.00, 22.20 Poročila - 9.30 Pevski zbor Vasilij Mirk 10.00 Kmetijska oddaja 10.45 Film Tepec iz Xenemuenda . 12.00 TV konferenca - 14.30 športne reportaže 15.10 Mladi in moda 16.00 Smučarski skoki v Planici 18.55 TV kažipot - 19.15 Carinska patrulja, film . 19.45 Kot dve kaplji vode, filmska burleska - 20.50 Glasbena oddaja - 21.50 Športni pregled 22.40 Prenos športnega dogodka. PONEDELJEK, 25. marca 17.00, 20.00 in 22.25 Poročila - 14.50 TV v šoli - 10.35, 15.45 Ruščina - 11.00 Osnove splošne izobrazbe - 16.10 Angleščina - 17.05 Mali svet 17.30 Komandir čele . 18.00 Obzornik - 18.30 Pri naših pravljičarjih: Tina Vajtova . 18.50 Reportaža - 19.20 Infekcijske bolezni 19.40 Novi procesi v evropskem delavskem gibanju . 20.35 Dr S Grum: Dogodek v mestu Gogi - 21.55 Pota sodobne l^l&sbs TOREK, 26. marca SREDA, 27. marca 17.10, 20.00, 22.15 Poročila . 17.15 Obvezane glave, lutke - 17.45 Kje je, kaj je 18.00 Obzornik - 18.20 Združenje radovednežev . 19.05 Glasbena oddaja - 19.45 TV prospekt - 20.35 Popevke za «Zlati ključ« . 21.35 Belfegor, film. ČETRTEK, 28. marca 17.10, 20.00, 22.10 Poročila -9.40 14.50 TV v šoli - 10.35, 15.45 Nemščina - 11.00 Angleščina . 16.10 Osnove splošne izobrazbe . 17.15 Tiktak: Peter Klepec - 17.30 Pionirski studio . 18.00 Obzornik -18.20 Narodna glasba . 18.45 Po sledeh napredka - 19.05 Večer Pavla Minčiča - 20.35 Ameriška protislovja - 21.35 Baletna oddala. PETEK, 29. marca 17.30, 20.00, 22.35 Poročila -9.40 in 14.50 TV v šoli - 17.30 Moj pri- jatelj Flicka, film . 18.00 Obzornik . 18.20 Slovenski ansambli 17.40, 22.30 Poročila 9.40, 14.50 TV v šoli 10.35, 15 45 Angleščina 11.00, 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 17.45 Risanka - 18.00 Obrežje 18.25 Test z glasbo -18.45 Beat in balalajke 19.10 Človek in vesolje - 20.00 Obzornik . 20.30 Bela karavana, film -22.00 O znanstveno raziskovalnem delu. tekmujejo . 19.25 10 let mladinske akcije - 20.35 Smrt trgovskega potnika, film . 22.35 Ansambel tolkal. SOBOTA, 30. marca 20.00, 22.40 Poročila - 9.40, 14.20 TV v šoli . 15.30 Veslaška regata Oxford-Cambridge . 17.35 Ka. žipot - 18.00 Obzornik - 18.20 S. Sremac: Vukadin . 19,20 Birdova ekspedicija . 20.35 Mimo spite, humor, oddaja - 21.35 Zabavno glasbena oddaja - 21.50 Zvezda brez časti, film - 2S.00 Konjske dirke v Aintreeju. Po skoro enem letu odkar sta dve ciganki ukradli denar in dragocenosti župniku iz Zdravščine Stanku Pontarju, je ob zadnjem zasedanju razpravljalo o tej zadevi o-krožno sodišče v Gorici. Obtoženci bi morali biti štirje, pa se ni predstavil nobeden in jih je uradno zastopal le njihov zagovornik odv. Pedroni. Dne 2. aprila leta 1967 nekaj po 14 uri je neka deklica iz Zdravščine videla dve mladi ciganki, ki sta hiteli po klancu od župnišča proti glavni cesti, ter potem izginili na polje. Ko so obvestili župnika, je ta ugotovil, da mu je zmanjkalo iz njegovega študija nekaj zlatih predmetov in o-krog 20.000 lir v gotovini, povečini darovi za cerkev. Skupaj so mu odnesli za 60.000 lir vrednosti. Zadevo je prijavil karabinjerjem iz Zagraja, ki so ugotovili, da so tatovi vdrli v poslopje skozi zadnja vrata, čeprav so bila zaklenjena, ter so prišli skozi kuhinjo v študijsko sobo. Pozneje so izvedeli, da so ljudje opazili na polju dva cigana z avtom fiat 1100, s katerim sta se odpeljali tudi obe ciganki, ki so ju videli priti iz župnišča in sta bili osumljeni tatvine. Poizvedovanje se je razširilo in nekaj ur pozneje so opazili omenjeni avto pred neko gostilno v Chiopris-Viscone. V gostilni pa so našli oba cigana, ki sta igrala na karte. Zaslišali so ju in tako izvedeli tudi za ime obeh cigank. Vsi štirje so bili nato prijavljeni sodišču. Obtoženci so 24-letna Kristina Hu-dorovič iz Milana, 23-letna Franca Caris iz Mezzana pri Brescii, 30-letni Mario Hudorovič iz Doline pri Trstu ter 39-letni Franz Lainbechr, ki je bil rojen v Zagrebu. Avto ni bil od Hudoroviča, ki ga je šofiral, pa si ga ie izposodil od nekega znanca. Sodišče je spoznalo za krive Kristino Hudorov’č in Franco Caris, za Kateri so ugotovili, da sta kradli v župnišču ter so obsodili vsako na po dve leti zapora in 60.000 lir globe. Oprostili pa so zaradi pomanj kanja dokazov Marija Hudoroviča t Franca Lair.bechrja. Zaradi i,ekr: cestnega gramoza ■4' jt iruei p<. /juv zast. jauka po krajinske uprave le malo vrednosti in se zanj vsekakor ni izplačalo prepirati, so se sporekli in prišli zato pred sodišče 32-letni Spiridion Dorni iz Pevme, Ul Castellada 1, 43-letni Stanko Pahor iz Sovodenj, ki stanuje v Podgori, Ul. Calvario 56 ter pokrajinski cestar Mario Va-lantig, 37 let, . Oslavja. Dorni je bil obtožen, da je odpeljal 4 kub. metre gramoza, ki je bil last pokrajinske uprave ter je bil na za to določenem prostoru ob pokrajinski cesti na Oslavju. To se je zgodilo sredini aprila lani. Pahor je moral odgovarjati, da je prišel v hišo Valantiga proti njegovi volji ter ga je ob tej priliki tudi zmerjal češ dr je tat. Valantig pa se je moral zagovarjati ker je očital Dorniju da je tat, ki je kradel gramoz, da je prekli- njal in da je zmerjal tudi Pahorja in mu grozil r polenom, ki ga je vihtel proti njemu. Tožba in protitožba vseh treh sta bili vloženi 4. odnosno 7. maja lani. Pri razpravi sta bila prisotna samo Dorni in Valantig, dočim se Pahor ni predstavii. Sodiče je zaključilo vso zadevo tako, da je oprostile Dornija zaradi tatvine ker je ni zagrešil. Valantiga so oprostili obtožbe preklinjanja in ustavili za vse druge obtožbe sodni postopek, ker so se med tem vsi trije med seboj pobotali. Dornija in Pahorja je zagovarjal odv. Sfiligoj, Valantiga pa dr. For-mentini. Drž. tož. dr. La Greca; preds. sodišča dr. Cenisi, sodnika Arcu-leo in Mancuso; zapisnikar dr. Gianfagna. iiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiuiitiHiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiHitiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiuiuiii DEŽELNE ŠTIPENDIJE 860 milijonov za šolsko mladino v občini Gorica Danes pričetek razdeljevanja v občinski blagajni v Carduccijevi ulici št. 4 Lansko leto je deželna uprava namenila za dijaške štipendije v Gorici 720 milijonov lir, letos je število dvignila na 860 milijonov Dežela prispeva tako za otroke v vrtcih ter obvezni šoli kakor tudi za študente poklicnih in višjih srednjih šol. Deželni prispevek služi za nakup knjig kakor tudi za kritje potnih stroškov. Goriška občina Je že razposlala staršem dijakov, ki bodo deležni podpor, povabila, naj se zglasijo v občinski blagajni v Carduccijevi ulici 4, kjer bodo od jutri 25. marca dalje razdeljevali deželne dijaške štipendije. Vendar pa bodo morali starša blagajni izročiti izjavo da dijak ni prejel nikakršne druge štipendij« državnega ali zasebnega značaja. Med štipendisti je slovenskih dijakov. tudi veliko Izginil dreški občinski svetovalec Na Jožefovo je zginil z doma občinski svetovalec v Dreki Anton Krainich, star 63 let. Zaskrbljena žena je prijavila zadevo karabinjerjem, katerim je dejala, da je mož odšel z doma potem ko sta se skregala zaradi malenkosti. Ko je odhajal, je Krainich zavpil: «Grem in se ne bom več vrnil«. Karabinjerji in obmejni policijski organi preiskujejo vse področje, toda do sedaj brez uspeha. Nekateri domnevajo, da je Krainich morda zbežal v Jugoslavijo. rejo uspevati, če hočejo pridelovati vse, kar potrebujejo za življenje, ampak se morajo omejiti samo na tisto, kar jim nudi največji zaslužek, vse ostalo pa si morajo kupiti. Ta proces je sedaj zajel tudi živinorejo ter tako postavil na glavo trditve, ki so jih krajevni kmetijski strokovnjaki še do nedavnega proglašali za svete. Nikakega dvoma ne more biti, da bo preokret govedorejske politike povzročil dokajšnjo oslabitev ravnovesja na kmetijskem sektorju Na milijon in pol govejih hlevov v Italiji (po štetju iz 1961. leta) jih je samo pol milijona — ob upoštevanju novih proizvodnih smeri — godnih za nadaljnji obstoj, saj razpolagajo s 70 odstotki vse goveje živine. Ostali milijon hlevov, se pravi dve tretjini, z 2.6 milijona glavami goveje živine pa je obsojen na postopno odpravo. Že sedaj si lahko predstavljamo, v kolikšno zadrego bo izvajanje nove kmetijske politike spravilo tako veliko število kmetijskih posestev, na katerih delajo ljudje, id so si pridobili živinorejske izkušnje na tečajih in v praksi, pa jih ne bodo mogli več izkoriščati, ker jim njihova gospodarska osnova ne bo dovoljevala povečanja števila go. vejiih živali. Vse kaže, da smo prešli v razdobje novega kmetijskega gesla, po katerem naj se ne prideluje več toliko žita kot v preteklosti, ampak več masla in mleka ter telečjega mesa, obenem pa prehajamo tudi v razdobje bolj pestre prehrane, ki je zanjo značilna manjša potrošnja kruha in večja drugih prehrambenih artiklov kot so meso, maslo itd.. Vse to pa so že znaki višjega življenjskega nivoja, ki povečuje hude socialne razlike, nastajajoče ravno s politiko «žrtvovanja» izredno široke plasti kmetijskega prebivalstva. Pred časom smo navedli, kako se kmetijske oblasti vedno bolj o-prijemajo teze tako imenovane perspektivne kmetije in kako so pripravljene v mejah zakonov takšnim kmetijam tudi pomagati. Ali bodo po tej logiki pustili vnemar tudi tiste živinorejce, ki imajo manj kot šest glav živine, ko bodo na osnovi nove politike sprejemali zakone o podporah v korist živinorejcem? Razpis natečaja za otroške risbe Železničarski krožek v Gorici razpisuje poseben natečaj za otroške risbe. Udeležijo se ga lahko otroci članov krožka, ki so v službi ali v pokoju. Natečaj bo v prostorih krožka dne 6. aprila od 14.30 do 17. ure. Vpisovanje v krožku do vključno 27. marca. v petek zvečer svojo prvo sejo spomladanskega zasedanja, ki so jo skoro v celoti posvetili obravnavanju občinskega proračuna za tekoče leto. Prvi dve uri so posvetili čitanju bilančnega poročila, nato pa so odobrili vrsto ukrepov, predvsem najetje posojil za razna javna dela in druge občinske potrebe, v znesku nad 600 milijonov lir. župan Romani je v svojem poročilu govoril o delovanju občinskega odbora in občinskega sveta v preteklem letu. Obširneje je govoril o konkretnih posredovanjih občinske uprave za okrepitev in ureditev tržiškega pristanišča in o delovanju konzorcija za razvoj industrijske cone. Govoreč o davčni politiki je zagotovil, da se občinska uprava stalno zavzema za čim bolj pravično in sorazmerno obdavčitev. Zaključil je s pregledom industrijskega položaja v Tržiču. Prihodnja seja je določena za petek 29. marca z nadaljevanjem razprave o proračunu, glede katerega so dali svoja poročila tudi odborniki, vsak s svojega področja. 10-letnica izhajanja Inizialive Isonline Iniziativa Isontina je z včerajšnjo 37. številko začela svoje deseto V KLUBU «S. GREGORČIČ« Gorica, Verdijev korzo 13, bo v sredo, 27. t.m. ob 20.30 predavanje o temi ^POKRAJINSKA UPRAVA IN GORIŠKI SLOVENCb Predaval bo slovenski pokrajinski odbornik MARKO WAL-TRITSCH, ki si je pri svojem delu pridobil izkušnje, ki zanimajo našo javnost. Darovi in prispevki Za krvno banko v Gorici so darovali v počastitev spomina ...Johane Duca: sestra in mati 5000 lir, družina Carli 5000 in Giovanni Us-sai 5000 lir. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI. POROKE V občini se je od 17. do 23. marca rodilo 19 otrok, umrlo je 14 oseb, oklici so bili štirje, poroka pa ena. ROJSTVA (slovenska imena pišemo v kurzivi) Gianpiero Turus, Cristina Rotolo, Cristina Cubesi, Marzdo Rizzatto, Michela Bidut, Anna Maria Benes, Daniela Musu-ruana, Giovanna Di Giovanna, Paola Calderini, Michela Lamberti, Lara Bensa, Cristina Fumis, Andrea Magrin, Davide Brandolini, Ga-briella Pensato, Gdorgio Frate, Martina Gon, Fanika Klanjšček, Laura Pino. SMRTI: 84-letna Lucia Podgornik, vd. Iamscek, 72-letna Stefama Pisot, vd. Sussi, 82-letna Olga Scar-pa, 71-letna Dolores Glassovich, vd. Orengo, 57-letni Ivan Poberaj, 59-letin Mario Vittori, pol drugo let sta Mauro Kuzmin, 66-letna Ivana Kolenc, por. Srebrnič, 72-letni Um-berto Corazza, 60-letni Giulio Žorži, 60-letni Romdldo Cumini, 70-letna Giorgia Rotti, vd. Orsola, 85-letni Giovanni Reja, 82-letni Vit-torio Sacchi. OKLICI: delavec Bruno Marini in Lillia Bagnoli, delavec Luigi Di Bartole in uradnica Luisa Uggeri, major vojske Alessandro Rovere in uradnica Maura Cocianni, gostilničar Boris Skočaj in frizerka Lidia Perisutti. POROKA: mehanik Bruno Drius in papirničarka Vally Perabb družbenih in kulturnih vprašanj, ki se pojavljajo v Posočju. Uvodnih odgovornega urednika Pasguala De Simoneja je posvečen ravno tei obletnici. (Utri rti VERDI. 15.00: «Nick mano fred-da», P. Newman. Ameriški kine-maskope v barvah. CORSO. 15.00: «Dio perdona i<> no«, J. Wolf in G. Rovere; v barvah. MODEKNISSIMO. 15—22: <(I1 garofano verde«, J Mason in J-Mitchell Angleški kinemaskope v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 15.15: «Un tre- no per Durango«, A. Steffen ih D. Boscero. Kinemaskope v barvah. VITTORIA. 15.00: «Tre Ssn' darmi a New York», L. De Fu-nes in G. Grad. Italijansko-fran-coski kinemaskopski film. / ržir AZZURRO. 14—22: «Questi fanta-smi», V. Gassman in S. Loren. Barvni film EXCELSIOR. 14-22: «Un uomo per tutte le stagioni«, O. Welles Ki-nemaskope v barvah. PRINCIPE. 14—22: «Guerra, amore e fuga«, P. Newman in S. Ko- scina. Kinemaskope v barvah. S. MICHELE. 14—22: «1 misteri della jungla nera«, G. Madison. Kinemaskop v barvah. Sledi slikanica. K on kr EXCELSIOR. 15—21.30: «Incompre. so«, A. Quayie in S Colagran-de. Barvni film. RIO. 15—21.30: «Tre uomini in fu' ga«, L. De Funes. Kinemaskope v barvah. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna PONTONI-BASSI ? Raštelu št. 26, tel. 33-49. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Al Redentore, dr. En-neri in De Nordis, Ul. Rosselli 23, tel. 72330. RONKE Danes ves dan in jutri Je v Roa kah odprta lekarna «All’Angelo» — dr S. Olivetti — Ul. Roma 22 — tel. 77019. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 24. marca je v Gorici Ul. IX Agosto št. 3, tel. 24-33. odprta cvetličarna VOIGTLANDER, Razna obvestila OBČNI ZBOR SPD bo v nedeljo 31. marca ob 10. uri dopoldne T dvorani kluba «S. Gregorčič« n* Verdijevem korzu 13 v Gorici. Od' bomiki bodo poročali o delova- nju društva lani obenem pa bodo pomenili tudi o delu tošnjem letu. v 1«- ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, so z nami sočustvovali ob izgm» naše drage mame Milke Butkovič roj. Guiin Posebna zahvala darovalcem cvetja ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in počastili njen spomin. Žalujoči sinovi z družinami Sovodnje, dne 24. marca 1968 £ A tl V A L A Iskreno s'e zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi naše drage TRANČIŠKE TOMŠIČ Posebna zahvala darovalcem cvetja m vsem, ki so na kakršen koli način počastili njen spomin. Sovodnje, 24. marca 1968 Žalujoči mož ter otroci i družinami VIDEM SREČANJE NA 4. RAZSTAVI KMETIJSKIH STROJEV IN PRIDELKOV VSE IN NAJBOLJŠE ZA KMETIJSTVO 30. 7. MARCA APRILA 1968 2. TEKMOVALNA RAZSTAVA IN SEJEM MALIH DOMAČIH ŽIVAH ZASEDANJA IN SESTANKI O ŽIVINOREJI ŠPORTNE IN DRUGE PRIREDITVE PIAZZA VENERIO ORGANIZZAZIONE RASSEGNE E MOSTRE UDINES1 — TEL. 569UU HUJŠANJE ZARADI LINIJE Angleška kraljica Elizabeta se drži shujševalne diete najbolj dosledno Njen mož vojvoda Edinburški namreč mrzi debele ženske - Tudi belgijska kraljica Fabiola in njena svakinja Paola si «zategujeta pas» - «Stradajo» pa še neštete znane ženske ' Dandanes je že precej ljudi, ki zelo pazijo na to, da se ne bi redili, da bi ostala njih telesna teža vedno enaka, skratka, da se jim ne bi nabiralo preveč maščobe na telesu. Zaradi lepote, a morda še bolj zaradi zdravja. Toda vse po pameti. Mnogi svetovno znani. zdravniki svarijo ljudi, naj ne jedo več kot je potrebno, posebno pa, da naj izbirajo med živili, ki jih uživajo, take, ki dajejo telesu dovolj kalorij, rie da bi pri tem povzročala debelost. Seveda pa ima pri tem precejšen delež tudi moda. Zlasti pri ženskah. Veliko skrb povzroča ohranitev telesne teže in linije posebno pri tistih damah, ki zaradi svojega poklica ali. položaja nastopajo v javnosti. Saj ni vseeno, kakšna pojava je npr. vladarica ali igralka, pevka ah pa tudi le soproga kakega dostojanstvenika, ki se njih slike pogosto pojavljajo v ilustriranih revijah, na televiziji ipd. Priznati pa je treba, da se ni prav lahko vzdržati jedi, ko imajo prav te dame najpogosteje priložnost sedeti ob bogato obloženih mizah, kjer so najizbranejša jedila. ki tako vabijo in mikajo. Vsekakor je treba reči, da so pri tem pokazale izredno moč svoje volje in se niso dale premamiti še tako veliki skušnjavi. Angleška kraljica Elizabeta bi se kaj kmalu čez mero zredila, ako se ne bi pri jedi premagovala. Pravijo, da se prav ona med vsemi "visokorodni-mi stradalkami« najdoslednej-še drži shujševalne diete. Samo enkrat v življenju je bila debela in sicer takoj po rojstvu svojega prvega otroka sina Charlesa .Toda nje mož vojvoda Edinburški mrzi debele ženske. In njemu na ljubo si »zateguje pas», ko sede k mizi, njemu na ljubo je svoje navade glede jedi spremenila, njemu na ljubo junaško prenaša vse dietične predpise. In po njej se zgledujejo tudi druge visoke dame, kot je nizozemska kraljica Julijana, obe njeni hčeri Beatrix in Irene, v Belgiji kraljica Fabiola in nje svakinja Paola, perzijska cesarica Farah, Jac-kie Kennedy, Maria Callas in še mnogo drugih... Na perzijskem dvoru je zmernost že več let skoro zakon. Soraja je napisala v svojih spominih, kako šah nadvse skrbno gleda na to, da se no- r-| 2 3 h 5 6 \ ,J 7 6 9 10 11 F*] TJ Li 19 m 15 •16 S 17“ 16 19 :o~ .! M 31 fg! % 25 Lj2§ % 27 • "»»‘L 29 d Til 11 1 m 31 32 !1j~ m 39 35 :iT m 37 *Sn5! ’ *! SvS? »um .UT ,1’iu •* * ■39“ m JtO * - ŠT f** ji 2 mr n L r 97 . . ti.mv/: 1. naj večja ptica ujeda, ki živi v Andih, 7. bal-t ški narod, 13. obdelovanje zemlje s plugom, 14. strokovnjak za lepotnostna vprašanja; 15. začet-rici siovensk > pesnice, 16. ime s ovensk ga telovadca Cerarja, 17. zemeljsko delo. 19. udarec s sekiro, 2d. znoj, .21 do!g, človek, 2.’. uiemmje koncev vrstic v pesmi, 23 osebni zaimek, 24. židov-s :o žensko ime, 25 sovjetski šahovski velem-jAer iPauD. 26. pijača grških bogov na Olimpu, 27. kos lesa, crptnica 28. eno od predvojnih ilegalnih imen maršala T'to. 2!) grško merio ob morski ož ni istega imena, 30. ruska spe cv-teta iz iker. 31 jed iz sesek ljmega rmsa, narezanega krom pirji in riža, politi z jajcem, 83 ječa, zapor, 31. bogat rudnik srebra in kobalta v kanadski pokra-j'nt Ontario, 35 kemični znak za erbij, 36 kns pohištva, 37. prožna vez na loku, 38. predpona, ki označuj0 visoko starost, 39. jezik č-ncev Bantu v seierni Rodeziji 4(1. srnini večne mladosti, nesmrt n-sti (do bajeslovnem egipčan s',-em ptiču), 41 mravlja, 42. kra tiča ra »odbojkarski klub«, 43 m 'čan pljusk dežja, 44. strjena kri na rani. 46. niz, 47. zdravilo proti kožnemu vnetju N\VP;ČNO: 1 vkuhano sadje, 2. najsvetlejša zvezna v ozvezdju Orla, 3. del stopala, 4. spodnja Sopisni ali radijski poročevalec, 7. pripadnik naroda, ki živi na skrajnem severu, 8 mestece na Pelješcu, 9. bedak, trap, 10. viso ka gora v švicarskih Alpah, 11 ime angleškega politika Attleeja 12. vnovčitev, prejemki v gotovi ni, 14. ime angleškega pisatelja kriminalnih romanov Wallacea 13. delavec 7 oljarni, 19. alarm na naprava, 21. narek, 22. osta nek, 24. medenika in sok iz nje 25. cvetlici podobna morska žival 26. skupina plezalcev v steni, 27 vzdevek slavonskega vojvode Lju devita iz 9. stoletja, 28. delavka v varilnici, 29. kubični meter, 30. tovorni avtomobil, 31. izrazna pr vina v umetnosti, nagib, 32. hrup razgrajanje, 34. tarifa, 35. muza ljubezenskega pesništva, 37. mla do govedo, 38. del telesa, grudi 40. župnik, 41. efekten konec ša hovske partije, 43. medmet, 45 avtomobilska oznaka Haitija. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: 1. proteus, 8. premik, 14. retorta, 15. Matera, 13. Abano, 17 TT, 19. lisin, 20. Tuva, 21. Bern, 23 last, 24. Ela, 25. Hannover, 27. ža, 28. tur, 29, Ren, 30. VP, 32 pomočnik, 35. Leo, 36. spor, 38. krak, 39. mera, 40. Tetis, 42 V(alentin) V(odnik), 43. Devin, 44. Ogonek, 46. ametist, 48. lakota, 49. Levanta. NAVPIČ- ploskev posode, 5. vzklik, 6. ča- I NO: 8 P(rosper) IVJ(erimee). bena dama iz njegove družine ne bi čez mero zredila. Baje se šahove sestre po večerji ne pogovarjajo o drugem kot o svoji liniji. Kot pripoveduje Soraja v svojih spominih, živi šahova dvojčica Ašraf «skoro samo od zraka», odkar se je poročila z mladim industrij cem Mehdijem Buše-rijem. Toda najbolj je shujšala Farah. Ko je bila še šahova zaročenka je bila precej okrogla in polna. Ko pa je postala šahova žena, se je morala podrediti tudi glede hrane predpisom na dvoru in je nato shujšala za petnajst kilogramov. To je bilo všeč njenemu krojaču, ni pa tega odobraval hišni zdravnik. Poleg stroge diete pa Farah ne opušča niti redne masaže niti savne. Za nizozemsko kraljico in njene hčere se ve, da so vse, oziroma so bile, kar čez mero «okrogle». Kraljici Julijani so zdravniki svetovali dieto, ki je očitno zelo uspešna: sir in rdeče vino. S tako dieto se ji je posrečilo shujšati za deset kilogramov. Tudi njena hči Beatrix si je s tečnim trdim holandskim sirom in z rdečim burgandcem tešila svojo lakoto in tako izgubila vso svojo odvečno maščobo. Toda po rojstvu svojega prvorojenca si je spet nekoliko pokvarila vitko linijo. Druga hčerka holandske kraljice Irene, ki se je poročila z Burboncem Hugom Carlosom in živi v Parizu, pa s shujševalno kuro tako pretirava, da je menda v resnici postala «lastna senca». Zdravniki menijo, da je prav to vzrok, da še ni zanosila. Zategadelj ji je osebni zdravnik profesor Plate priporočil, da se mora zrediti najmanj za sedem kilogramov. Znana pevka Maria Callas, ki jo njeni sovražniki imenujejo ('Tigrica«, je bila že od nekdaj zelo svojevrstna oseb-host. Toda, odkar"pa je 'ta primadona shujšala od 110 kg na 58, so živčni nastopi in izbruhi besnosti na dnevnem redu, in je naravnost neznosna. Zdi se, da angleška kraljica še najlaže prenaša vse težave, združene s shujševalno dieto. Nasprotno od svojih "sotrpink«, ki so zaradi take diete živčne, včasih tudi resno bolne, je Elizabeta vedno dobre volje in se vobče kar dobro počuti. Seveda pa je treba omeniti, da si kraljica prizadeva, da ne bi nikoli prišla v prevelike skušnjave. Zato ne sme kuhar skoro nikoli prinesti na mizo ne peciva ne mastne pečenke. Takle "shujševalni režim« pa močno občutijo družinski člani, ki nimajo skrbi za linijo. Med temi je zlasti kraljičin mož Filip. Vendar pa si on že zna pomagati. Po končanem obedu si da prinesti v svojo sobo pečenko in pecivo. Kajti Filip, ki je sicer vnet športnik, je lahko vse od kraja, njegovi "liniji« ne škodijo ne maščoba ne ogljikovi hidrati. On sme jesti kar hoče in kolikor hoče. Jackie Kennedy, ki je sicer tudi zelo dobra športnica, saj redno jaha, plava in smuča po snegu in na vodi, pa ne more biti glede hrane tako brez skrbi kot je Filip Edinburški. Že več let se drži enako kot njena sestra Lea Radziwili, najstrožje diete. Ko je bila pred leti s svojim soprogom na obisku na Dunaju bi jo znana dunajska kuhinja kmalu zapeljala, če ne bi sama bila tako trdna. Gostitelji, ko so opazili, da noče skoraj ničesar jesti, čeprav je bila miza obložena z vsemi mogočimi dobrotami so jo vsi zaskrbljeni spraševali: «Ali vam jed ni všeč?« A predsednikova soproga jim je odgovarjala: «1 am a salad type.» («Sem solatni tip.«) In v resnici živi Jackie skoro samo od solate in jajčne kreme. Sicer gre pogosto na večerjo v najboljše restavracije, toda tam naroči — kot hudomušno pravijo njeni prijatelji — redno samo, en surov koren«. Pred svojim zadnjim potovanjem v Južno Afriko se je vdova ameriškega predsednika še posebno strogo postila. Zavedala se je, da bo ob tej priložnosti središče pozornosti vseh. In zato je hotela biti vit- ka kot jelka. Poleg svoje vsakdanje diete je še sleherni dan telovadila, hodila k maserki in v savno. S savno, masažo in z mesom na ražnju se je tudi soprogi sedanjega ameriškega predsednika Ladybird Johnson posrečilo ohraniti njeno dekliško postavo. Ta dama, ki je nekoč nadvse rada sama kuhala in je celo sestavila dobro kuharsko knjigo, se sedaj dosledno izogiblje vsake maščobe, krompirja. testenin, sladkarij in močnih pijač. Seveda pa se zaradi tega njeno počutje in razpoloženje ni ravno izboljšalo. Tako je s takimi dietami: Človek resda ohrani vitko linijo, pri tem pa največkrat izgubi sveže lice, dobro razpoloženje in morda celo — zdravje... Torej, tudi pri hujšanju mora človek poznati pravo mero. S. A. Le kdo ne pozna Omelle Vanoni, ki je tudi doživela lep uspeh na festivalu v Sanremu s popevko «Casa bianca*? Omello poznajo tudi po njenih gledaliških nastopih in še pred kratkim je bila v gosteh tudi pri tržaškem gledališču skupno z Giorgiom Strehlerjem. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitiiiiHiiitifHiiiiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiinitiiiiHiiimiiiiiiiiiiHHiiiHUliuiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimi ZA TISTE, KI IMAJO DENAR IN ČAS. Na križarjenju iz Genova v Afriko s slavnima popevkarjema in dirigentom Za veliko noč priredi družba «Halia» križarjenje z ladjo «Raffaello»9 ki se ga udeležijo tudi Ornella Vanoni, Sergio Endrigo in Enrieo Simonetti Popevkar Sergio Endrigo, ki je zmagal na zadnjem festivalu v Sanremu s popevko «Canzone per te». Ni bilo lahko pripraviti program, ki bi v enem samem tednu zadovoljil toliko želja: potovati na razkošni ladji naše trgovinske mornarice «Raffaello» po Sredozemlju in Atlantskem oceanu. Sprehajati se po pravljični Lizboni, seznaniti se z očarljivimi skrivnostmi muslimanskega sveta v Casablanci, Rabatu, Marakeshu, živeti v tesnem stiku in v veselem ozračju z zmagovalcema XVIII. festivala v Sanremu Ser-giom Endrigom in briljantno Or-nello Vanoni ter z najbolj občudovanim televizijskim «showma-nom» in dirigentom Enricom Simonetti jem. Sedaj nudi družba »Italia* možnost uživanja tako izrednega dopusta. V raznolikosti tarif, ki jih nudi za to čudovito križarjenje velika čezoceanska ladja "Raffaello*, je tudi tarifa, ki je dosegljiva za marsikoga. Gre za križarjenje v skupnem razredu, ki traja točno teden dni. Lacija odpluje iz Genove 11. aprila opoldne, ostane v Lizboni od 12. ure na veliko soboto do 14. Ure na veliko noč ter -V QSab«HiSri5r aj>flIa"oa'6: fld 21. ure. Potniki se bodo izkrcali V GenoVrlTi aprila popoldne. Kdor se hoče torej rešiti naravnost obsedenega življenja v velikem mestu ter pozabiti za nekaj dni razne posle in skrbi, ta si bo pač znal urediti svoje obveznosti tako, da si nekoliko podaljša »počitniški most* ter se nato vrne na delo telesno in živčno spočit in pri tem še poln prijetnih, sve-živ vtisov. Za to križarjenje bo Enrieo Simonetti, ena izmed treh osebnosti lahke glasbe, ki so znane ne le v Italiji in ki bodo potovale na velikanski ladji na turbinski pogon (46.000 ton, 850 telefonov, 6 plavalnih -bazenov, 18 dvigal, kino in gledališče s 500 sedeži), ponovno občeval v portugalskem jeziku, ki ga spominja na toliko očarljivih stvari. Znano je, da se je spopolnil takoj po vojni v jazzu kot pianist ravno v širni Braziliji. Potem je s svojim ansamblom lahke glasbe igral v najboljših lokalih v Italiji in v inozemstvu. In ravno v Braziliji se je zavedel svoje ustvarjalne izvirnosti na tem torišču Tu se je posvetil skladateljstvu, orkestraciji in dirigiranju orkestra, pripravil glasbeno spremljavo 30 filmom, dal posneti svoje nastope na plošče, uglasbil melodije za gledališče, za radijske sporede ter dirigiral koncerte in prejel nešteto nagrad. Brazilska vlada mu je podelila komendo »Candido Ron-don da Silva*, medtem ko mu je mesto Sao Paulo podelilo naslov častnega meščana. Zatem je odšel v ZDA, kjer je povsod žel velike uspehe, od tod pa v druge Enrieo Simonetti je znan vsem televizijskim gledalcem v Italiji po svojih duhovitih nastopih, še prej pa so se navduševali zanj v Braziliji. južnoameriške države. Od leta 1960 do 1963 je vodil v Sao Paulu televizijsko rubriko kanala 9 TV «Excelsior» ter je v 146 nadaljevanjih »Simonetti showa» zabaval na milijone Brazilcev Čudoviti italijanski glasbenik je bil hkrati u-metnik, igralec in producent. Nato se je vrnil v domovino. Vsi se pač spominjajo televizijske oddaje «Chitarra amore mio*, v kateri so nastopali tudi Cerri, Gangi in Arnoldo Fožt. Sledile so oddaje »Andiamoci piano* z Leom Chiossom in Isabello Biagini; »Lei non si preoccupi . in končno «Non cantare, špara* z režijo D’Anze in kvartetom »Cetra*. Spričo tega bodo potniki preživeli na krovu »Raffaella* v družbi Simonet-tija zelo prijetne in zabavne urice. Lahko si predstavlja, kakšen »spektakel* bo nastal ob sreča- nju tega presenetljivega «showma-na» s popevkarjem Sergiom Endrigom, ki je še pred kratkim po zmagi v Sanremu izjavil: «Zame S£ njč ne ppremeni. Vedno bom srečen, če bom lahko komponiral in pel. Naj gre za nočne lokale ali plesišča, velike prestolnice, ali-mesteca- — povsod je zame lepo, če je pred menoj občinstvo, s katerim lahko navežem prijetne stike. Sedaj končno čutim, da me je občinstvo v nočeh 2. in 3. februarja razumelo in me hotelo nagraditi skupno z mojo glasbo in petjem in z mojo zvestobo italijanski pevski tradiciji.* Zanj bo torej velikonočno križarjenje na »Raffaellu* tudi festival glasbe in prijateljstva. Prav gotovo bo moral večkrat ponoviti svojo »Canzone per te», s katero se je proslavil in pritegnil nase pozornost mednarodne javnosti po 13 letih resnega in marljivega dela. S svojim mehkim in žametnim glasom pa bo tudi zapel popevko «Dove čredi di andare*, ki je polna čustvenosti in ironije ter popevko »Adesso si* iz leta 1966. Endrigo je dosegel uspeh in slavo, ko je premagal hude ovire in spopolnil svoj slog. Zanj ni to križarjenje nekaj novega: bil je na dolgih turnejah po Ameriki in Rusiji, Kanadi, Grčiji in Španiji. Bo torej na ladji ugleden gost. To velja tudi za popularno Or-nello Vanoni, ki je tudi doživela lep uspeh na festivalu v Sanremu. S tem, da je dobila drugo nagrado za svojo globoko in prefinjeno interpretacijo popevke »Časa bianca*. je dokazala, da si je zaslužila pridobljeno slavo, ki je sad njene poklicne resnosti, velikega truda in nagonskega dobrega okusa. Na ladji bo lahko ugotovila, kako jo občudujejo in spoštujejo njeni «fans». Ornella je študirala v francoskih in švicarskih zavodih ter spopolnila svoje študije v Cambridgeu. Ko se je vrnila v Italijo, se je vpisala na igralsko šolo pri «Pic-colo teatro* in ravno Giorgio Strehler je odkril njen talent leta 1956, ko ji je poveril vlogo v Pi-randellovi igri «šest oseb išče avtorja*. In s to igro je gledališče gostovalo v mnogih mestih severne Evrope. Izkazala se je kot pevka leta 1957 v Zardijevih »Jakobincih*. V odmorih drame je pela v znani revolucionarni baladi: »Les rois s’en vont* in «La Seine est rouge*. Tako se je začel slavni repertoar njenih uporniških pesmi v rimskem, milanskem in kalabre-škem narečju, ki ji je pridobil vzdevek «pevke podzemlja*. Dejansko pa je bila predhodnica sodobne vrste «protestnih pesmi*. Zatem je nastopala v televizijski oddaji «Zimski vrt* s Henryjem Salvadorejem in dvojčicama Kess-ler. Leta 1961 in 1962 se je vrnila na odrske deske, zatem pa je doživela pravo zmagoslavje na neapeljskem festivalu z Modugnovo popevko »Tu si na cosa grande*. Sedaj pa žanje največje uspehe s popevkama «La mušica e finita* in »Časa bianca*. Tako bodo ti trije umetniki dodali novo draž izbranemu slogu križarjenj družbe «Italia Naviga-zione*, ki so postala po svetu že splošno znana Paolo de Domenico HORO SKOP Veljaven od 24. do 30. marca OVEN (od 21. 3. do f »v \ 30- 4-) v čustvenih I \ zadevah boste mo- ) rali odlašati in skušati razumeti malo bolj neko osebo. Prejeli boste neko zelo razveseljujočo brzojavko. Na delu morate sprejeti neke odločne sklepe. Nekdo vam bo telefoniral neko zelo važno novico. Za ohranitev zdravja omejite svojo dejavnost. BIK (od 21. 4. do 20 • 5.) Ste zelo ljub-f1 jeni; če boste bolj J diplomatični, boste 'v J Imeli mnogo uspe-ha. Možno je tudi neko zelo prijetno potovanje. Na delu dobro premislite, preden odklonite morebitno sodelovanje. Zdravje se bo izboljšalo s temeljitim zdravljenjem. Srednja pot je najboljša pot. DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Prisiljeni boste odločiti se za neko izbiro in ne smete pri tem dopuščati nobenega dvoma. Na delu boste polni novih intuicij in novih zamisli, kj vam bodo prihranile mnogo časa in denarja. Z zdravjem ne boste zadovoljni, ker se boste tu pa tam slabo počutili. RAK (od 21. 6. do 22. 7.) V čustvenih zadevah vam bo raztresenost zelo škodovala. Paziti boste morali in sprejeti neki zelo važen siklep. Na delu boste prav gotovo izboljšali svoj položaj. Sklenili boste kupčijo z nekimi zelo prebrisanimi ljudmi. Z zdravjem ne boste zadovoljni, ker se boste čutili trudne. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V ljubezen-r \ skih zadevah se bo j vse popravilo in vr-k ' • nila se bosta mir in sreča. Ljubezen bo obojestranska. Na delu skušajte izkoristiti ugodne priložno sti, ki jih boste imeli v teni razdobju. Zdravje bo izvrstno in boste polni energij. Bodite vedno mirni. DEVICA (od 23. 8, do 22. 9.) Resnic# bo zmagala in končno boste zvedeli, da vas imajo radi in da vas spoštujejo. Prejeli boste neko ugodno pismo. Na delu se bo vse ugodno razvijalo in s svojo intuicijo boste sklenili dobre kupčije. Izboljšajte svojo prehrano. Bodite mirni. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Po medsebojnih izpove-dih in priznanjih bo vladalo med vami popolno razumevanje. Sploh pa boste prejeli zelo ugodne novice. Na delu bo prišlo do sporazuma, ki bo rešil vse sporne zadeve. Čutili se boste zelo močne. Ne predajajte se pustolovščinam. ___ SK< po” ŠKORPIJON (od 24. do 21. 11.) Brzdajte svojo ljubosumnost, če nočete povzročiti popolnega nerazumevanja. Na delu boste uživali sadove svojih naporov in žrtvovanja. Vztrajnost se vedno poplača. S poživili boste ponovno pridobili svoje energije. Skušajte se razumeti z vsemi. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) V čustvenih zadevah skušajte najti sporazum in razumevanje. Bodite preprosti in zaupljivi in se spomnite reka, da svinja povsod blato najde. Na delu pojde vse dobro in prejeli boste neke namige, ki vam bodo pripomogli k uspehu. Privoščite si več počitka. KOZOROG (od 22 /------ 12. do 20. 1.) V lju- ( k A bezenskih zadevah bosta vladala nego-\n ~',IJ tovost in dvom in '—' rešili se jih boste le s pogumnim dejanjem. Vsilila se vam bo neka izbira. Na delu je upanje za uspeh. Imeli boste prebavne motnje, ki pa jih boste kmalu preboleli. VODNAR (od 21. 1 do 19. 2.) V čustvenih zadevah bo položaj nespremenjen in precej dolgočasen. Včasih pomeni prevelika odkritost žalitev. Na delu bo vse redno potekalo in boste v glavnem zadovoljni z uspehi. Zdravje bo skoraj po polno. Ne bodite preveč zahtevni. RIBI (od 20. 2. Yorku se bo v ponedeljek začelo veliko mednarodno teniško tekmovanje «indoor», veljavno za «Garden Challenge Tro-phv». Udeležilo se ga bo 32 najboljših igralcev z vsega sveta, med katerimi bosta tudi Avstralec E-merson in Španec Santana. AVT0PR0MET GORICA priporoča zimovanje na LOKVAH dnevno obratujejo vse štiri vlečnice (najmanj 5 oseb) — lepa smučišča in tereni za druge zimsko - športne dejavnosti. HOTEL POLDANOVEC z več kot 100 ležišči in restavracijo z domačo hrano, vinom in drugimi pijačami — Tel. 21-314 Turistično društvo ima na razpolago tudi privatne sobe. lahko odigrali vidno vlogo, med I-talijani Bitossi, Zilioli, Motta in Gimondi, med tujci pa Merckx in Van Looy, pa tudi Španci bi med posamezniki lahko pripravili presenečenje. 8. POVRATNO KOLO ALESSANDRIA - MARZOTTO BIELLESE - TRIESTINA Vannucchi BOLZANO — COMO ENTELLA - PIACENZA LEGNANO - RAPALLO MESTRINA — TREVISO MONFALCONE - TREVIGLIESE PAVIA — SOLBLATESE UDINESE — SAVONA VERBANIA — PRO PATRIA 10. POVRATNO KOLO ATALANTA — MILAN Lattanzi BOLOGNA — TORINO Motta BRESCIA — VARESE Sbardella CAGLIARI — ROMA Gussoni INTER — FIORENTINA D’Agostini JUVENTUS - LANEROSSI V. Pieroni MANTOVA - NAPOLI Angonese SAMPDORIA — SPAL Lo Bello MA 8. POVRATNO KOLO BARI — GENOA Marchiori CATANZARO - LIVORNO Marengo MODENA — VERONA De Robbio MONZA - MESSINA Barbaresco PADOVA - FOGGIA Picasso PERUGIA - PIŠA Francescon POTENZA - NOVARA Canova REGGIANA - LECCO Di Tonno REGGINA - PALERMO Bigi VENEZIA - CATANIA Giola Počiva LAZIO ☆ ARETTA ULTRA TH1N med elegantnimi in preciznimi urami je naiceneiša znamka Generalno zastopstvo «LA CLESSIDRAs Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje IM FORT Pro