485
MARČNI DAN
Peter  Levec
Med resjem zleknjen zrem muževno trstje,
ki južne sape se lovijo vanj.
Že zrak in prst dišita po pomladi,
po njej diši napeto brstje ...
A jaz vse bolj utrujen sem od sanj:
bo res prišla pomlad nedoživeta?
Saj pričakujem jo že dolga leta —
in vsa ta leta so le kot en dan,
en sam brezkončen marčen dan,
dehteč po travi, ki ne zeleni,
in rdečem cvetju, ki še v popkih spi.