Št. 159 (15.261) leto Ll. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchl6-Tel. 040/77%600_____ GORICA - Drevored 24 maggo 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_ i cnn iin poštnina piačana v gotovini LIK SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /50% s plačilnim servisom JP S -S ČETRTEK, 15. JUNIJA 1995 Dušan Kalc R^odra dvorana tržas' Vsa£P/nstva ie Posti Hm-Oailevno shajalii Miarjev. Domala vs ali r,Se ^Cujemo z Divji ^amianijem.kinass 5.ata (in preko nas s vse^ata sirso javnost vi = ^ oraisnji mesa star ^eo^oSkih izkopal inskem mestu ] Sinjim o n ^ za izhodišče zr ^ tehnološki ra 1Bedn0d°j1Vanie nie -pupontske vsebi L ' Podstavitev ra P®palijeve razstave otroške trzni sta vbene nagrai načrtovani! razs! ^nredvojnD a0 Jrr*’ za nas še v6n^v?tlVa8a P1^ a0 “VU amamici] ve2Skuni silami ^“raziskovalni Sa L h= 52=,°,° sT.^ovim a. šv",t “s11 2 ti? IST61.' vedn0: todSV0J0 )er Pe. B01 žahak .P ali n skr' 11 Pa se b | Razkol vSKP RIM - Spor med Bertinottijevo večino in disidenti v Stranki komunistične prenove se je zaključil, kot je bilo predvideti, z razkolom. Večja skupina parlamentarcev in elanov vodstva je včeraj sklenilo zapustiti stranko v polemiki s tajnikom Bertinottijem in predsednikom Cossutto, ki da silita stranko v izolacijo. Disidenti so povedali, da ne nameravajo ustanoviti no- ve, ampak da se bodo potegovali za federacijo med levičarskimi silami. Povedali so tudi, da si bodo prizadevali izboljšati reformo pokojnin, da pa se ne strinjajo z obstrukcijo. Parlamentarci, ki so zapustili SKP, se bodo zdaj vključili v mešano skupino. Ber-tinotti je glede razkola dejal, da je »užaloščen, ne pa zaskrbljen.« Na 2. strani I V vili Manin obširen prikaz I Pasolinijeve ustvarjalnosti CASARSA - Z obširno pobudo v vili Manin in z odkupom materine hiše v Casarsi se tudi Furlanija konCno skuša oddolžiti Pier Paolu Pasoliniju, do katerega je dolgo gojila zelo protislovna čustva. Predsednica deželnega odbora FJK Alessandra Guerra, predsednik pordenonske pokrajine Alberto Sossi in koordinator znanstvenega odbora Nico Naldini so včeraj novinarjem predstavili razstave, simpozija in druge prireditve, ki bodo od 26. avgusta dalje v vili Manin. Tudi letošnji Mittel-fest, ki ga bodo podrobneje predstavili jutri v Čedadu, bo nosil zaznaven peCat Pasolinijeve ustvarjalnosti. Tiskovni konferenci je sledil ogled »Pasolinijeve« hiše v Casarsi, v kateri so uredili študijski center. Na 10. strani SVET / KER PARIZ OBNAVLJA JEDRSKE POSKUSE ITALIJA / VPRAŠANJE PREDČASNIH VOLITEV Svet ogorčeno obsoja Francijo Najbolj glasne so države ob Pacifiku OTOK! 00 PHOENIK OTOK! SAMOA :f°? Papeete ‘ 'Se, Atol Mururoa NOVA KALEDONIJA ^ TAHITI KOZOROGOV POVRATNIK uckland Atol Fangataufa NOVA ZELANDIJA ellington Kitajska] Indonezija Avstralija Izsek Antarktika PARIZ - Mednarodna skupnost je z ogorčenjem sprejela odločitev novega francoskega predsednika Jacquesa Chiraca o obnovitvi jedrskega testiranja v južnem Pacifiku. Z osmimi poskusi, Id naj bi zagotovili varnost njihovega jedrskega arzenala, bodo Francozi zaceli septembra. Najbolj nezadovoljne so seveda tiste države, ki so najbližje atolu Mururoa, pod katerim so doslej razstrelili že 190 jedrskih bomb. Avstralija in Nova Zelandija sta prekinila vse vojaške stike s Parizom, ki sta mu prisodila »nadutost nekdanje kolonialne velesile.« Japonska je potezo označila za »zlorabo zaupanja nejedrskih držav.« Tudi evropske zaveznice Francijo pozivajo na vnovičen razmislek. Da bo imelo jedrsko testiranje »določene negativne posledice«, so ugotovili tudi v ruskem zunanjem ministrstvu. Se najblažji je bil VVashington, ki naj bi mu francoski neogolisti na oblasti prav z jedrskimi poskusi želeli dokazati svojo neodvisnost. Na 16. strani Soočanje o usodi zakonodajne dobe D'Alema pojasnil, da volitve niso potrebne, če se stranke dogovorijo za resne reforme RIM - Premier Lamber-to Dini je včeraj ponovil, da bo vrnil mandat, ko bo s pokojninsko reformo vlada izčrpala svoj program. In v pogovoru s predsednikom Nacionalnega zavezništva Gian-francom Finijem dodal, da vlada ni tista sila, ki bi zavirala predčasne volitve jeseni. Vladi je samo do tega, da bi parlament Cim-prej odobril pokojninsko reformo in sprejel strog finančni zakon, ki ne bo imel »volilnega« značaja. Premier je torej prepustil strankam odločitev o tem, ali se sedanja zakonodajna doba lahko nadaljuje ali pa bodo potrebne predčasne volitve. O tem vprašanju je lider le- vosredinske koalicije Romano Prodi vCeraj dejal, da se zakonodajna doba lahko nadaljuje samo, Ce bo parlament lahko izrazil vlado, ki bo kos gospodarskim težavam in bo znala zastaviti reformo pravil. Problem volitev je bil tema pogovora tajnika DSL Massima D’Aleme s predsednikom republike Oscarjem Luigijem Scalfa-rom. D’Alema je na novinarski konferenci povedal, da je Scalfaru izrazil zaskrbljenost zaradi sedanjega gospodarskega stanja in zaradi inflacije, obenem pa mu orisal svoj pogled na politično situacijo. Povedal je, da DSL ne želi predčasnih vohtev in bi bila pripravljena podpreti vlado, ki bi sposobna udejaniti reforme. Vendar to je mogoCe samo, Ce stranke zagotovijo široko podporo taki rešitvi. Glede na stališča Forza Italia in Nacionalnega zavezništva pa se D’Alemi to ne zdi zelo verjetno. Od tod mnenje, da se je treba pripraviti na volitve. Na 2. in 3. strani »Maraton« se nadaljuje TRST - V tržaškem občinskem svetu se je tudi vCeraj nadaljeval govorniški maraton o regulacijskem načrtu. Andrej Berdon (ZT-SSk), Igor Dolenc (DSL) in Pino Tommasi (LS) so vložili veC skupnih popravkov, ki zadevajo urbanistični razvoj kraškega območja. Skupščina bo morda jutri odobrila naCrt, ki vsekakor še razdvaja stranke. Na včerajšnji seji je tekla beseda tudi o usodi openskega strelišča. Prišlo je do polemike med Stranko komunistične prenove in občinskim odborom. Oglasil se je tudi nekdanji listarski župan Giulio Staffieri, ki je svojCas odločno nasprotoval ureditvi Parka miru na območju sedanjega strališCa. Na S.strani LJUBLJANA / V OSPREDJU ITALIJANSKO-SLOVENSKI POGOVORI Slovenski zunanji minister sprejel predstavnike slovenske manjšine Thaler: Zaščita manjšine za Slovenijo najpomembnejše vprašanje LJUBLJANA Slovenski zunanji minister Zoran Thaler je včeraj sprejel zastopstvo slovenske nacionalne skupnosti v Italiji, kateremu je obširno poročal o poteku italijansko-slovenskih pogovorov o reševanju spornih dvostranskih vprašanj. Minister je dejal, da je za slovensko stran najpomembnejše prav vprašanje zaščite in razvoja slovenske manjšine v Italiji, pa pa imata Italija in Slovenija glede tega vprašanja različna gledanja. Thaler je pogovore z Italijo ocenil kot težavne in naporne, vendar je prepričan, da »se je mogoče o marsičem dogovoriti.« Na 10. strani Danes v Primorskem dnevniku Analiza šolskih izidov Na slovenskih višjih srednjih šolah na Tržaškem je letos izdelalo 551 dijakov, to je kar 90 odstotkov dijaške populacije ah dobrih 35 odstotkov več kot lani. Stran 4 Deževje podrto streho Zaradi dežja se je vCeraj podrla streha neke hiše na Reški cesti. Gmotna škoda je velika, Človeških žrtev pa ni bilo. Trbiška cesta je bila zaradi tega ves dan zaprta. Stran 5 Šolniki ocenjujejo novosti Objava uCnih uspehov je bila priložnost, da smo nekatere šolnike v Gorici vprašah za oceno novosti, ki jih je ministrstvo vneslo z odpravo popravnih izpitov. Stran 9 Obračun ustanove Ezit Kljub temu, da je bila ustanova za tržaško industrijsko cono Ezit dobro leto brez predsednika, je njen lanski obračun kar zadovoljiv. Podal ga je novi predsednik Francesco Slocovich. Stran 11 Izvestje slovenskih srednjih šol Tudi letos so izšla Izvestja, ki prinašajo podatke o šolskem letu 1993-94. Gre za pričevanje o delovanju slovenskih srednjih šol na Tržaškem in Goriškem. Stran 13 2 Četrtek, 15. junija 1995 ITALIJA RIM / REFORMA POKOJNIN LE ZADNJE JABOLKO SPORA PO IZIDU REFERENDUMOV Razkol v SKP: skupina disidentov izstopila Stranko zapustilo tudi 14 poslancev in 3 senatorji RIM - Razdor je bil pričakovan, zdaj pa je dokončen. 24 vidnih predstavnikov Stranke komunistične prenove, med njimi 17 parlamentarcev in dva evroparla-mentarca, je zapustilo stranko. V pismu tajniku Bertinottiju in predsedniku Cossutti so napovedali, da se bodo še naprej borili za »obnovo in razvoj komunistične identitete«, pa tudi za gradnjo federacije med vsemi levičarskimi silami. Zadnje jabolko spora med večino in disidenti je bila Bertinottijeva napoved obstrukcije proti reformi pokojnin, toda sporov je bilo v zadnjem letu nič koliko, začenši s samo oceno Dinijeve vlade. V odstopnem pismu so disidenti poudarili, da ne želijo ustanoviti nove stranke, ki bi bila konkurenčna ali konfliktna do SKP, pač pa se želijo boriti za enotnost na levici. To je bila tudi linija, ki je izšla iz strankinega kongresa, a ki sta jo Bertinotti in Cossutta po oceni disidentov postavila na glavo, tako da je namesto pravilne avtonomije prevladala linija ločitve in izolacije. Glede razdora med SKP in DSL pa disidenti menijo, da nosi sicer svoj del krivde tudi Hrast, da pa je vodstvo SKP zasledovalo ta cilj. Med vzroki izstopa so tudi nemogoči notranji odnosi, saj so bili disidenti tarča prave obrekovalne kampanje in izrazov zaničevanja. Parlamentarci, ki so zapustili SKP, bodo zdaj vstopili v mešano skupino. To so poslanci Angelo Altea, VValter Bielli, Giu- liano Boffardi, Marida Bo-lognesi, Francesco Calva-nese, Rita Commisso, bivši načelnik poslanske skupine Famiano Crucia-nelli, Martino Dorigo, bivši tajnik Sergio Garavi-ni, Mauro Guerra, Gian-franco Nappi, Roberto Sciacca, Giuseppe Scotto di Luzio in Adriano Vi-gnali ter senatorji Angelo Rossi, Rino Serri in Do-menico Gallo. Poleg njih so odstopili še evropska poslanca Luciana Castelli-na in Luciano Pettinari ter šest članov vsedržavnega strankinega vodstva, od katerih je najbolj znan novinar in bivši poslanec Lucio Magri. Disidenti so na tiskovni konferenci razložili svojo strategijo do reforme pokojnin, ki jo želijo izboljšati, tako da bi lahko bila odobrena. V ta namen bodo predstavili kakih 60 do 70 spreminjevalnih predlogov, medtem ko jih bo Bertinotti vložil kar 2.700. Predsednik poslancev SKP Oliviero Diliberto je zelo kritično ocenil izstop disidentov, češ da je zgovorna njihova podporo »protireformi pokojnin«. »Pravijo, da so za enotnost levice,« je dejal Diliberto, »v resnici pa bodo skupaj s Forza Itaha glasovali za nesmiseln in dramatično protiljudski ukrep. Delavci bodo znali to početje presoditi.« Bolj politične narave pa je bil komentar Fausta Bertinottija, ki je poudaril, da so bile teze disidentov večkrat predmet razprav v strankinih vodstvenih organih, a so vsakič bile po- ražene, medtem ko je »linija sekretarja žela velike uspehe«. Po oceni tajnika SKP so disidenti zakrivili osnovno napako, da niso razumeli, da so italijanske levičarske sile izbrale dve različni poti. Na eni strani je DSL, ki si želi dati libe-ralčni ustroj, čeprav ostane masovna in kompleksna stranka. Na drugi strani pa SKP »verjame v politično in gospodarsko projekcijo za preporod razrednega konflikta,« kot je dejal Bertinotti. Po njegovem je pohtika enotnosti levice možna glede nekaterih skupnih ciljev, kot na primer boj proti desnici, obstajajo pa druga vprašanja, predvsem gospodarska - kot na primer reforma pokojnin - kjer stojita SKP in DSL na nasprotnih bregovih. H»AFERA Dl PIETRO« / OB KONCU RIMSKE MISIJEh Tožilca iz Brescie bosta zaslišala tudi bivšega ministra Biondija RIM - Javna tožilca sodišča v Brescii Fabio Salamone in Silvio Bonfi-gli sta končala svojo rimsko misijo z nekajurnim obiskom na pravosodnem ministrstvu. Pred povratkom v Brescio sta bila dokaj redkobesedna, nekaj zanimivega pa sta vendarle povedala: da nameravata zaslišati tudi bivšega pravosodnega ministra Alfreda Biondija. Pač pa sodnika nista odgovorila na vprašanje, ali nameravata zaslišati tudi bivšega obrambnega ministra Cesareja Previtija (Forza Italia), ki je bil po pisanju nekaterih tednikov pobudnik kampanje proti bivšemu milanskemu tožilcu Antoniu Di Pietru. Sodnik Salomone je na vsiljiva vprašanja novinarjev priznal, da nje- gova preiskava ne zadeva samo obtožb na račun bivšega sodnika »čistih rok« oziroma njihove utemeljenosti, ampak tudi »uporabo vesti« o domnevnih nepravilnostih, ki naj bi jih Di Pietro zagrešil v zvezi z znanim posojilom 120 milijonov lir. Vsekakor je Salomone povedal, da mu je po dvodnevni rimski misiji »sedaj marsikaj bolj jasno.« Kot je znano, sta tožilca v torek zaslišala šefa inšpektorjev pravosodnega ministrstva Uga Dinaccija in njegovo tajnico Antonello Tosti, še prej pa inšpektorja De Biaseja, ki je svoj čas vodil inšpekcijo na račun Antonia Di Pietra in jo nato tudi arhiviral, baje na ukaz takratnega pravosodnega ministra Alfreda Biondija. Dini brani družbeno vlogo sindikatov Italijanski premier je spet poudaril pomen predlagane reforme pokojninskega sistema RIM -Zaradi poraza na nedeljskih referendumih so sindikalne konfederacije pod udarom, zaostrujejo se odnosi med sindikati samimi in stopnjuje se napetost s Confindustrio. Toda sindikati so kot družbene organizacije pomemben člen italijanske družbe.'To sta poudarila ob umestitvi novega Vsedržavnega sveta za gospodarstvo in delo Cnel premier Lamberto Dini in predsednik Sveta Giuseppe De Rita. Dini je priznal sindikatom, da so prispevali k najpomembnejšim dosežkom vlade in v tem ovkiru je izrecno omenil dogovor o pokojninski reformi. To je po Dinijevi oceni eden od. tistih problemov, ki mu parlament sam ne more biti kos in je potreben prispevek družbenih sil. De Rita je dodal, da so bile družbene sile tiste, ki so v tem času prispevale k stabilizaciji države in večkrat plačale za to visoko ceno. Dini pa ni hotel prezreti izida referendumov. »Ko so v razpravi pravila, s katerimi se organizirajo družbene sile, dejstva ni mogoče prezreti. Upoštevati je treba stvarnost in inteligentno tolmačiti simptome ter nove potrebe družbe. In to je eden od problemov, s katerim se bo moral po Dinijevi oceni spoprijeti Cnel. Sicer pa se je italijanski premier v svojem ekspozeju dotaknil tudi drugih problemov. Spet je poudaril pomen pokojninske reforme in obenem podčr- da programski dokument z lodnje leto ne sme biti most za no lo ali za novo zakonodajno doD ■ >ak mora težiti predvsem k utrdi icije državne blagajne. Ce pa bo tve pozno jeseni, bo treba pospe6^ ejemanje finančnega zakona ivnega proračuna. , ;seni - po odobritvi pokojnin8 ime in finančnega zakona - bo vta ilagala parlamentu, naj bi se lira v evropski denarni sistem. Tedaj lavnih obrisih že znan financ ičun letošnjega leta. hi Dini ne dv da bo zelo ugoden. Zaradi tega ^ zdi primeren čas, da se lira vrne tuni intervju za teaniK r ma, poleg tega pa je premier sp d tudi v poslanski proračunski ) so izzveneli tudi kot poziv 81^ im, naj nadaljujejo po poti °aP e isti in naj uberejo pot »mezd 3 iiziano ireu je pojasnil, ^ cati pri mezdnih zahtevah ^ vajo samo razlike med realno vano inflacijo, ampak tudi drug irodne okoliščine, na primer te oda tajnik Uila Pietro Larizza g j zavrnil, da so sidnikati P°dp'" iHn H nonvnr ki 7pln iasTlO \ . NOVICE TELEVIZIJA / SEJA POSEBNE KOMISIJE PREISKAVA O PUBLlfALjl}" V treh obrokih lahko plača 6 lir svojega dolga do Inpsa ROVIGO - V začetku je misli, da gre za šalo, ko je prejel tri plačilne nalog za skupno šest lir. Komercialist pa mu je pojasnil, da je vsa zadeva resna in naj znesek kar plača. Seveda ga je zadeva stala precej več, saj je moral odšteti tisoč lir za poštne stroške, tudi komercialistov nasvet ni bil brezplačen, izgubljeni čas pa prav tako nekaj stane. Volilna žara z glasovnicami v rimskem zabojniku za smeti RIM - V rimski mestni četrti Torpignattara so v nekem zabojniku za smeti našli volilno žaro s 300 že prešteti trni glasovnicami referenduma o privatizaciji državne televizije RAL Sodstvo je že ugotovilo, s katerega sedeža so bile glasovnice, Sedaj pa bo moralo ugotoviti, ali je prišlo po preštetju glasov do pomote in so glasovnice ostale v žari, ki so jih solške sluge žaro z ostalimi smetmi odnesle v zabojnik, ali pa je kdo namerno pustil glasovnice v žari. Gava se vrne v pripor NEAPELJ - Neapeljski sodniki so včeraj razveljavili sklep sodnika za predhodne preiskave Antonia Sensaleja, ki je marca odredil izpustitev bivšega notranjega ministra Antonia Gave, vpletenega v preiskavo o stikih kamore s politiki. Po mnenju prizivnih sodnikov lahko Gava še vedno pogojuje zbiranje dokazov, tako da so odredili njegov nov pripor. Ker pa je Gava težak sladkorni bolnik, bo lahko ostal v hišnem priporu. Sporazuma ni na vidiku Stališča leve sredine in Kartela svoboščin so krepko narazen RIM - Pogledi leve sredine in Kartela svoboščin o reformi televizijskega sistema so zelo narazen. To je jasno priznal včeraj posebne komisije za reformo televizijskega sistema Giorgio Na-pohtano (na fotografiji), ki je v prejšnjih dneh preverjal stališča skupin v neposrednih dvostranskih srečanjih. Napolitano je v uvodni besedi dejal, da so vse skupine sicer poudarile pripravljenost na iskanje skupnega imenovalca, vendar razlike so tolikšne, da je oster politični spopad najbrž neizbežen. Razprava je potrdila Na-politanov pesimizem. Poročevalec Giorgio Bogi je rekel, da je očitno treba popraviti osnutek predloga, ki ga je izoblikoval pred referendumom. Zato čaka na predlog Kartela svoboščin. Vprašanje pa je, ali Kartel resnično namerava izoblikovati svoj predlog in ga predložiti v kratkem času. Njegovi predstavniki, ki so sodelovali v razpravi, so na primer priznali Bogiju korektno ravnanje, obenem pa so zahtevali njegov odstop, da bi vlogo poročevalca lahko prevzel predstavnik Kartela Z vsebinskega vidika bo komisija morala preveriti, kolikšen pomen pripisuje razsodbi ustavnega sodišča. Kartel bi hotel omejiti njen doseg, medtem ko pripisuje leva sredina tej razsodbi velik pomen. Prihodnji dnevi bodo pokazali, kdo po referendumu želi dogovor in kdo se mu izogiba. Berlusconi bo odločal o Derutrijevem odstopu TURIN - Predsednik in pooblaščeni upravitelj reklamne družbe Publitalia Marcello Deirutri ne bo odstopil. Tako sta povedala včeraj njegova odvetnika po zasliševanju, ki je trajalo dobre tri ure. Marcello Deirutri, sta podčrtala zagovornika, je samo povedal delničarjem, da je njegov mandat na razpolago, če bi se jim zdelo primerno, da ga nadomestijo. Marcello DelPUtri je tako prepustil Fininve-stu in njegovemu glavnemu delničarju Silviu Berluscoiniju, naj odloči, ali bi morebitni umik lahko koristil podjetju. Berlusconi naj v bistvu presodi, ali bi morebitni odstop lahko preprečil komisarsko upravo, ki jo je za Publi-talio zahtevalo milansko državno tožilstvo. Toda iz Milana je koordinator tima »čiste roke« Gerar-do D’Ambrosio povedal, da samo Dell’Utrijex umik ne bi spremen1* stanja. Potrebna bi bn zamenjava vseh upra teljev. DelPUtri, ki je osumljen, da je prispeva napihovanju faktur P sponsorizaciji športm dogodkov in ki je bil P vič zaslišan pred des® mi dnevi, je včeraj 8 raj tri ure odgovarjal , vprašanja turins 1 tožilcev. Po izjavi njeg vih odvetnikov so me pogovorom pogl° *, številna vprašanja, Pre vsem tista, ki zadevaj gibanja na bančnih te čih računih Publitahe. Zaenkrat ni jesn° kolikšni meri je m nedžer Publitalie za j stil »radovednosti« s nikov. Odvetnika sta n povedala, da sta p° ■ sliševanju zahtevala, nJ Deirutrija izpusti]0* prostost. O tem bo tozn stvo odločilo dan ’ vendar kaže, da mnenj ne bo neugodno^ 3 POLITIKA / MOŽNOST PREDČASNIH VOLITEV RAZDVAJA STRANKE Prodi: Volitve obvezne, če ni možen dogovor o reformah Bossi obtožuje D'Alemo, da se poteguje samo za oblast k, ^ ' Predčasne poli-na 6 v°litve jeseni, ali rpfn°r’. bi vsaj delno pihali sistem in na- Tq iprči0Va Pravila i8re? 2 e j .enia, °b kateri se dalj časa krešejo mLenia v Italiji. Pole-izirt-l Se )e zaostrila po dl. aedeljskih referen-lik;i?V’ ^ 80 zlasti v ve-Bp . strankah utrdili Uei^riCarije’ da so volitve ki r ?bne' V Polemiko, di^dvaja tako levo sre-b°š°iiJcot Kartel svo- Vv,ra. se je včeraj t i^il vodja pravkar k,.,.11® levosredinske p lciie Romano Prodi. i2 p0.Innenju profesorja biri ° °®ne )e treba pri iz-da UTP08tevati dejstvo, bBj6 dalija spoprijema s DrVi111^ gospodarskimi Ust errb da so nujne boleti vlado, ki se. Uij ^ ,° spoprijela s te-J Ptohiemi^e prav, da daiiuipnov a,'na doba na' PriiL J ' V nasprotnem v0lit6ru Pa so potrebne da biVj’ sai ni Pojmljivo, cev , Tžava dolgo mese-Talc .“dela v limbu. Ui n ^e,P° Prodijevi oce-Crir1°blem zastavljen Pa ip\no' ^red volitvami Pravit a napisati nekaj tein, /'.Predvsem tiste o Vo, sai ni pojmlji- la t u. t>i »ena stran ime-bl se gUil^di se tudi ni izo-tev Problemu zavezniš-sre'vneial je, da je leva Ptn 3 12°blikovala svoj tetagram' Ce bo SKP s 18| Programom soglaša- Za’v ® o° Problemov za tiejj. ni.štvo. V nasprotne b Prrrneru povezava pa: 0 možna. Prepričan ’ da bo mogoče najti skupni imenovalec s Severno ligo, »saj Umberto Bossi ve, da se ne bo mogel predstaviti sam«. Romano Prodi ni zavzel jasnega in dokončnega stališča v dilemi, ki razdvaja komponente njegove koalicije. Po oceni DSL so namreč volitve neizbežne, ker sedanji parlament ni sposoben izraziti nove in dovolj trdne politične vlade. To je tajnik Massimo Dilema ponovil tudi v intervjujih z dvema časopisoma in izzval takojšnjo repliko voditelja Demokratov Maria Segnija. Se-gni je namreč prepričan, da so sedaj potrebne reforme, sicer bo tudi novi parlament neupravljiv prav tako kot sedanji. Toda v njegovem gibanju ne soglašajo vsi z njim. Podpredsednica skupine Luciana Sbarbati je politične sopotnike pozvala, naj se ne bojijo volitev. Po njenem mnenju so volitve brez jasnih pravil tvegane, še bolj tvegano pa je vztrajati v sedanji nejasni in negotovi situaciji. Polemika, ki se je vnela, zahteva po oceni predsednika poslancev Severne lige Pierluigija Petrini j a soočenje z DSL, na katerem naj se preveri, ali je mogoče skleniti zavezništvo in ponuditi volilcem perpektivo vlade, ki bo trajala pet let. Toda lider Lige Bossi ni upošteval petrinijevega vabila k treznosti. Čelno je napadel D’Alemo in ga obtožil, da se dogovarja s Silviom Berlusconijem za delitev oblasti. Lider leve sredine Romano Prodi V Milanu seminar delovne skupnosti Alpe Jadrana MILAN - Delovna skupnost Alpe Jadrana si postavlja za cilj postati neposreden sogovornik Evropske zveze, brez posredovanja držav članic, še posebno kar se tiče razvoja odnosov z vzhodno Evropo. O tem je bil govor na seminarju v Milanu, na katerem so ugotavljali, da niso članice delovne skupnosti doslej prejele nobenega prispevka od Evropske zveze, z razliko od drugih teritorialnih enot, ki da »so očitno bliže evropskim centrom odločanja.« Delovna skupnost Alpe Jadrana namerava predložiti Bruslju vrsto projektov, ki zadevajo številne strateške sekltorje sodelovanja med Vzhodom in Zahodom, kot so izobraževanje in raziskovanje, tehnološke in organizacijske storitve za podjetja, krediti in podpore malim in srednjim podjetjem za inovacije itd. Na srečanju so tudi poudarili vlogo, ki naj bi jo delovna skupnost odigravala pri približevanju nekaterih vzhodnoevropskih držav Evropski zvezi z izrecnim poudarkom na Sloveniji, Hrvaški in Madžarski. Srečanja v Milanu se je udeležil tudi zastopnik slovenske vlade Franc Mikša. TRST - Uradna udeležba Jugoslovanske federacije na letošnjem Tržaškem velesejmu že vzbuja polemike. Srbsko-čmogorska federacija bo prisotna s svojim standom in s svojimi uradnimi predstavniki (govori se o predsedniku srbske Gospodarske zbornice), posvetili ji bodo posebno predstavitev. V tržaških političnih in gospodarskih krogih so napoved srbske prisotnosti sprejeli z zadrego tudi glede na dejstvo, da bo po drugi strani - kot kaže - omejena prisotnost Slovenije. Polemika je vsekakor doslej tlela, včeraj pa je prišla v javnost na pobudo deželnega svetovalca Zelenih Paola Ghersine, ki je v pismu predsedniku velesejemske ustanove Savinu napovedal, da se ne bo udeležil uradne otvoritve velesejma. Ghersina, ki se je pravkar vrnil iz Bosne, kjer se je na lastne oči prepričal o grozotah dolgotrajne vojne na Balkanu, je v pismu poudaril, da se zavzema za prijateljstvo s srbskim narodom, da pa v primeru srbske udeležbe na velesejmu gre za načrtovanje gospodarskega sodelovanja z državo, ki je se vedno pod embargom Združenih narodov. OKOUA PRED AVTOMOBILI / PODOBNO KOT LANI NA OBMOČJU TRIGLAVSKEGA PARKA V Dolini Aosta nameravajo uvesti vstopnino za bolj odročne kraje Slni°„STA - Lansko poletje je v PovJ”1.',1 Precej razburjenja Posam C . ocRoCitev nekaterih 2ahtp e?nlk°v ali društev, da a-^o,vstopnino od tistih Vrw;i. . Ristov, ki so s svojimi roteli v nekatere stranpoti na S* hc skep||0ti Ta Področju Triglav-sn-' Parka. V slovenskem ča- “PisjV je bilo kar veliko eni a],0V ter Pisein v podporo netU}, nasProtni rešitvi. V Be-v6c i nekateri upravitelji že žahtev j?vno razmišljajo, da bi si jgi vstopnino od vseh, ki stiCni obiskati Benetke. V turi-siedi jaez°ni je v tem mestu tie ®Une takšna gneča, da *-• Paoreš niti premikati po ki z železniške ali av- ta in ^ Postaje vodijo do Rial- st0 n* arkovega trga. Le če : Svoi pif-naS’ lahko prideš iit “r 1 P° stranskih “callih” Be od,«*”. Doslej pa takš-sPrejei°ClJVe v Benetkah niso skihjj.1 Y nekaterih italijan-od av,.68 , občine že zahtevajo mobilistov - rezidentov plačilo mesečne parkirnine, da lahko svoj avto pustijo tudi ponoči na ulici. Na nekaj takšnega razmišljajo tudi v Gorici. Ponekod, npr. v Vidmu, kjer so sicer ukrep kasneje umaknili, so od avtomobilistov zahtevali, da plačajo “vstopnino”, če s svojim vozilom želijo v strogo mestno središče. Tak ukrep so sprejeli v norveškem Oslu, kjer vstop avtomobilov nadzirajo kar z elektronskimi napravami - avtomobilisti morajo namreč v vozilu imeti elektronsko kartico. Ukrep o obveznem plačilu vstopne karte na nekatera področja, podoben lanskemu v Triglavskem narodnem parku, bodo sedaj sprejeli v Dolini Aosta. Ta dežela ima namreč primarno kompetenco v varovanju okolja. Motoriziranih turistov je vedno več, v poletnem času se tam prebivalstvo potroji (od sto na tristotisoc), ne da bi pri tem upoštevali vseh, ki samo vozijo skozi dolino, prihajajoč iz Piemonta namenjeni v Francijo skozi tunel pod Mont Blan-com ali pa po prelazih v Francijo ter Švico. Turisti preplavijo vse stranske ceste do najbolj oddaljenih naselij kot tudi do parkirišč, ki jim služijo kot izhodiščne točke za plezalne ture. Ena tamkajšnjih občin, tista s sedežem v Courmayerju, je sicer že uvedla restrikcije na cestah v Val Veny in Val Ferret, t.j. dveh dolinah, ki te peljejo do izhodiščne točke za vzpon na Mont Blanc. Sedaj je deželna vlada predlagala osnutek zakona, ki naj bi bil v deželni skupščini kaj kmalu odobren, tako da bi restrikcije uvedli že v tem poletju. V zakonu je predvideno, da bi občine na vsem deželnem ozemlju lahko zahtevale plačilo cestnine. S tako pridobljenim denarjem naj bi finansirale ureditev parkirišč v dolini ter ojačanje avtobusne službe. Turisti naj bi avto pustili v dolini, v višje ležeče vasi pa naj bi se popeljali z avtobusi. Kdor pa bi vseeno hotel na pot, naj plača posebno vstopno karto, podobno tisti na avtocestah. Večina prebivalcev v dolini Aosta je s tem ukrepom zadovoljna. Zaskrbljeni so hotelirji v bolj odročnih krajih. Boje se, da turistom ne bo vseeno, če bodo morali za vožnjo do odmaknjenega hotela plačati še novo takso. V deželni vladi seveda občinam prepuščajo svobodo, ali naj uvedejo novo takso ali pa naj ostane pri starem. Naredili so nekaj podobnega, kar že velja v mestnih središčih, kjer občina zahteva parkirnino za vozila, ki jih šoferji hočejo parkirati v centru mesta. V deželni palači sredi Aoste pa so prepričani, da bo ta ukrep omogočil bolj sproščeno turistično vzdušje v marsikaterem goratem kraju te alpske doline kot tudi pomagalo k ohranitvi čiste narave. Marko VValtritsch GLOSA ■■ mmmm ■ Iz londonskih arhivov Islilf Jože Pirjevec V londonske arhive, ki imajo svoj glavni sedež nedaleč od svetovno znanega botaničnega vrta Kew Gardens, hodim že toliko časa, da smo se postarali skupaj. Ko sem začel v njih raziskovati proti koncu sedemdesetih let, so jih pravkar preselili v novo poslopje ob Temzi in jih opremili z najbolj moderno računalniško tehnologijo, s katero smo se nebogljeno spopadali kot osnovnošolski otroci. Sedaj, po daljši odsot- ___ nosti, odkrivam, da jih nameravajo povsem preurediti, k prvotni osme-rokotni in mrki zgradbi dodati še novo, oblikovano v bolj lahkotnem postmodernističnem stilu in vse skupaj še okrasiti z ogromnim bazenom, čez katerega bo vodila pot do glavnega vhoda. Ne vem, ali hoče arhitekt s tem okopnim jarkom poudariti misel, da je arhiv kot grad poln skrivnosti. Vendar si ne morem kaj, da bi tega ne sumil. Sicer pa, saj je ta kraj zares ena od najpomembnejših zakladnic zgodovine kar jih imamo na svetu. Vrnil sem se v Public record office, da vidim dokumente, ki so v zadnjem času postali dostopni raziskovalcem. Med njimi so posebno zanimivi papirji organizacije za »posebne« dejavnosti Special operation executiv, ki je nastala tik pred vojno z namenom, da se v zasedeni Evropi s sabotažo in podpiranjem gverilskih gibanj bori proti nacifaši-stičnemu sovražniku. Arhiv SOE je bil dolgo časa prava fata morgana za vse tiste, ki se ukvarjajo z zgodovino odporništva, saj je bilo očitno, da je med njegovimi dokumenti skrit marsikateri odgovor glede problematične aktivnosti Britancev pri nas med leti 1941/45. Vseh dokumentov še nisem videl in očitno je tudi, da angleška vlada vsega se ne želi obešati na veliki zvon. Toda že iz papirjev, ki so na voljo, je mogoče razbrati v marsikaterih detajlih točneje zarisano sliko dogajanj v našem prostoru v vojnem obdobju. S posebnim poudarkom seveda na odnosih Britancev z Mihajlo-vičem in Titom. Toda o tem bo mogoče brati v slovenski verziji moje zgodovine Jugoslavije. Tukaj želim spregovoriti predvsem o drugem, poznejšem obdobju, ki ga je tudi šele sedaj mogoče preučevati na podlagi na novo dostopnih diplomatskih virov. V mislim imam prvo polovico šestdesetih let, obdobje, za katerega bi lahko rekli, da je videlo prvo od treh usodnih kriz bivše Jugoslavije. Na zunanjepolitičnem polju so bila tista leta nadvse razigiba-na. Poleti 1961 je prišlo do hudega incidenta, ker so Sovjeti sestrelili nad svojim ozemljem ameriško izvidniško letalo, zaradi katerega je nekaj tednov pozneje klavrno propadlo srečanje v Parizu med Eisenhoverjem in Hruščovom. Svet se je spet znašel v vihri hladne vojne, ki je grozila, da se bo prelevila v jedrski spopad, ko so jeseni 1962 Američani odkrili, da nameravajo Rusi na Kubi postaviti oporišča za svoje rakete. Medtem se je Afrika vila v krčih protikolonialističnih gibanj, divjala je ostra ideološka polemika med Pekingom in Moskvo, razklana Nemčija je bila vzrok hude napetosti med Vzhodom in Zahodom, Kitajska je na Tibetanski meji napadla Indijo. V tej krizni situaciji je bil Tito kljub prvim znakom fizičnega hiranja povsod na okopih, v iskanju koristi za svojo državo, ali bolje rečeno za svoj režim. Kot da bi to ne bilo dovolj je tudi v notranji jugoslovanski politiki prišlo do prvega resnega spopada med »liberalcmn »konservativci«, med Rankovičem in Kardeljem, med tistimi, ki so hoteli centralistično in unitaristično Jugoslavijo in onimi, ki so govorili, da mora država izginiti, se pri tem sklicevali na Marxa, a se v resnici bali predvsem srbskega hegemonizma. V tem metežu dogodkov ni mogoče spregledati dejstva, da se v poročilih britanskih in ameriških diplomatov začenja pojavljati vsaj v zametku »slovensko vprašanje«. Gre za opažanja, ki jih narekujejo polemika med Dobrico Cosičem in Dušanom Pirjevcem, afera ob ukinitvi Perspektiv, ugotavljanje, da so iz Beograda izginili vsi najbolj inteligentni in prožahodno usmerjeni slovenski politiki. Po obisku v Sloveniji marca 1963 je George Kennan, veliki ameriški diplomat, ki je bil v tem času veleposlanik v Jugoslaviji, bistrovidno beležil, da je slovenska Zveza komunistov pred dilemo, ali naj se postavi na čelo slovenskega nacionalnega gibanja ali pa naj se odpove svojemu moralnemu vplivu. Britanski konzul v Zagrebu pa je že preroško ugotavljal, da je vprašljivo, ali bo glede na napete odnose med Slovenci in federacijo v trenutku resne notranje krize mogoče ohraniti celovitost jugoslovanske države. ŠOLSTVO / OB OBJAVI UČNIH USPEHOV NA VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH ACT / ZASEDANJE Po dijakovem nasmehu sodeč je gotovo izdelal (foto Balbi/KROMA) Na slovenskih višjih srednjih šolah je letos iz-.delalo 551 dijakov, to je kar 90 odstotkov dijaške populacije ali dobrih 35 odstotkov veC kot lani. Takoj pa gre pripomniti, da je tolikšen porast uspešnih dijakov le navidezen, saj se ima slaba tretjina le-teh zahvaliti za uspeh... Členu 12 ministrske uredbe št. 80 z dne 9. marca 1995, ki doloCa, da morajo - po ukinitvi popravnih izpitov - izdelati razred tudi dijaki z majhnimi pomanjkljivostmi. Na oglasnih deskah so bile te pomanjkljivosti zabeležene: na pedagoškem liceju-A.M. Slomška s peti-cami, na drugih šolah pa z rdeče podčrtanimi ali obkroženimi šesticami in s pripisom ob strani »ODP«: obvezni dopolnilni pouk. Ti dijaki bodo morali o-pravljati v začetku septembra dopolnilni pouk iz predmetov, pri katerih so profesorski zbori ugotovili, da je bilo v preteklem šolskem letu dijakovo znanje pomanjkljivo. Ko bo število dijakov, ki so izdelali po členu 12, primerjali s številom dijakov, ki so imeli v šol- skem letu 1993/94 popravne izpite, bi ugotovili, da se števili v odstotkih sploh ne razlikujeta. V primerjavi s prejšnjim letom se je le število dijakov, ki niso izdelali, zmanjšalo, število dijakov, ki so izdelali, pa povečalo (seveda v odstotkih). Ob uvedbi novega postopka zaključnega ocenjevanja si je vredno ogledati, kako so ga udejanili na posameznih šolah. Na klasičnem liceju so v treh razredih izdelali dijaki z dvema »dvignjenima šesticama« (kot so ponekod poimenovali pomanjkljive ocene, ki jih je Člen 12 povzdignil do pozitivnega), v enem pa s tremi. Na znanstvenem liceju so v A sekciji in v C sekciji izdelali dijaki z največ tremi pomanjkljivostmi. V B sekciji pa so v dveh razredih izdelali dijaki, ki so imeli tudi po 4 pomanjkli-vosti, v enem razredu pa celo s petimi pomanjkljivostmi. V tem primem naj bi šlo - tako so povedali na Soh - za »rahle pomanjkljivosti«: oceno med petico in šestico naj bi profesorski zbor »dvignil« do šesti- ce. Ministrska uredba naj bi to dovoljevala, ker govori prav o »rahlih pomanjkljivostih«. Po drugi strani ni v A sekciji izdelala dijakinja s tremi negativnimi ocenami, ker je šlo v njenem primem za »velike pomanjkljivosti« (beri: štirice). Na trgovskem tehničnem zavodu so bili profesorji »uvidevni« z dijaki z največ po tremi »rahlimi pomanjkljivostmi«. Tako se je dogodilo, da so izdelali dijaki s tremi potencialnimi peticami, dijak z dvema štiricama pa je padel. Na oddelku za geometre se je v prvem razredu dogodilo med drugim sledeče: dijak s štirimi pomanjkljivostmi bo v prihodnjem letu obiskoval drugi razred, njegov sošolec pa je bil s štirimi peticami odklonjen. Na pedagoškem liceju je v prvem razredu po Členu 12 izdelala dijakinja s petico in štirico. Kaže, da bi moral minister bolje razložiti razliko med »rahlo) in »veliko« pomanjkljivostjo. Veliko pomanjkljivost predstavlja gotovo trojka. Na poklicnem zavodu je dijak s petico in trojko v zaključnem spričevalu padel, njegov sošolec s tremi pomanjkljivostmi pa izdelal. (M.K.) UČNI USPEHI NA VIŠJIH SREDNJIH ŠOLAH V ŠOLSKEM LETU 1994/95 IN PRIMERJAVA Z LANSKIMI USPEHI šola izd. 94/95 . izd. 93/94 ODP 94/950 izpiti 93/94 odkl. 94/95 odkl.93/94 Klasični licej 31 (71%) 33 (84%) 12(27%) 5 (13%) 1 (2%) 1 (3%) Znanstveni licej 114(61%) 138 (68%) 59 (32%) 55 (27%) . 13(7%) 11 (5%) Trgovski zavod 87 (68%) 91 (57%) 34 (26%) • 45 (28%) 8 (6%) 24(15%) Oddelek za geometre 17 (44%) 9 (26%) 19 (49%) 16(46%) 3 (7%) 10(18%) Pedagoški licej 39 (49%) 37 (42%) 24 (31%) 34 (38%) 16(20%) 17(20%) Poklicni zavod 75 (55%) 59 (40%) 40 (30%) 55 (38%) 20 (15%) 32 (22%) SKUPNO 363 (59%) 367 (55%) 188 (31%) 210(31%) 61 (10%) 95 (14%) (') ODP: obvezni dopolnilni pouk Pomoč Dežele za učinkovitost javnih prevozov Prispevki za nove nakupe “Načrtovanje in upravljanje javnih krajevnih prevozov”: pod tem naslovom je včeraj potekalo javno zasedanje, ki ga je priredilo Konzorcialno podjetje za prevoze (ACT), da bi začrtalo strategijo svojega delovanja v prihodnjih letih. Poleg predsednika podjetja Bruna Menie sta se zasedanja udeležila tudi deželni odbornik za prevoze Cristia-no Degano in vsedržavni predsednik Federstra-sporti Felice Cecchi. Spregovorili so o vrsti vprašanj, ki zadevajo ta sektor, deželni odbornik Degano pa je predvsem podčrtal, da si mora podjetje v prvi vrsti prizadevati, da bi imelo Cim nižje izgube. Ob tej priložnosti je tudi ugotavljal, da je dežela v lanskem letu že prispevala 125 milijaid . za ta sektor, kmalu pa l1 bo nakazala še 10, držav^ pa bo prispevala 22 111 lijard lir: podjetje bo tor ' razpolagalo s 32 mil1) dami lir, s katerimi lahko krilo dolgove, ki jih je naložilo od l® ^ 1987 do 1993. 2e seda) P“ so na razpolago finan® . sredstva za nakup a°Vl0 avtobusov; v kratkem Dežela nakazala nada J njih 5 milijard lir, tako bo podjetje lahko xaZV°L. galo še s 17 novimi avt busi; dodal je tudi, da že na razpolago finanč sredstva za tehnolog inovacije, da bi pač ne avtobuse prilagodi novim potrebam m oa vse bolj zmanjšali one snaževanje, ki ga p°vg_ ročaj o javni mestni pr vozi. rlPOZITIVNO MNENJE"DEžillk Obrati za uskladiščenje in čiščenje balastnih vod Deželni odbor Furlanije Julijske krajine je na predlog odbornika Pietra Arduinija izrazil pozitivno mnenje za gradnjo naprave za uskladiščenje in Čiščenje balstnih voda ter za čiščenje rezervoarjev v tržaškem pristaniškem kom-prenzoriju v višini petrolejskega pomola pri Sv. Soboti. Po načrtu, ki ga je v začetku lanskega leta predstavila avtonomna ustanova tržaškega pristanišča, naj bi v bistvu razširili obstoječi pomol z možnostjo, da bi se ob njem lahko zasidrale ladje do 150.000 BRT; istočasno bodo zgradili rezervoar za 5 tisoč ku bičnih metrov, napravo za predelavo odpadnih voda (v eni ur> bo predelala 220 ku' bičnih metrov vode), napeljavo, da se bodo prečiščene vode iz tekale v morje in P® obrat, ki bo posuši blatne usedline. Novl predvideni obrati b° do v letu dni lahko “obdelali" okrog 40 tisoč ton balstnih da, ali tri do štiri ladj® na mesec. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG ____ŠOLSTVO / ZNANSTVENI LICEJ FRANCETA PREŠERNA Šolske izmenjave s Koroško Dijaki 4. A razreda znanstvenega liceja Franceta Prešerna se od torka veselijo poCitnic. Šolsko leto je za njimi, študijske obveznosti so opravljene, sedaj jih Čaka poletni oddih, med katerim pa jim bo spomin morda le spet poletel nazaj v šolo, ali bolje v tisti teden, ki so ga študijsko prebili izven matične šole na drugi ' manjšinski šoli. Dijaki 4. A razreda so bili namreč lanskega oktobra gosti slovenske gimnazije v Velikovcu na Koroški v Avstriji, v februarju pa so imeli v gosteh svoje oktobrske gostitelje. Dvostransko gostovanje spada v sklop stikov, ki sta jih izpeljali tržaška in koroška šola v okviru načrta o izmenjavi razredov, ki ga predvideva ministrska okrožnica iz 1991. leta. Soli sta navezali stike in pripravili poglobljen program, katerega na- Dijaki 4. A razreda znanstvenega liceja so se v Obirski jami šli speleologe. men je bil analiza podobnosti in različnosti med dvema manjšinskima šolskima stvarnosti-ma. Enotedensko bivanje naših dijakov na Koroškem pa je bilo mnogo bolj pestro od golih smernic, ki so bile nakazane na papirju. Naši dijaki so se srečali z vrstniki in njihovimi družinami, spoznali so njihovo šolo, njene šolske programe; spoznali so nove kraje, v katerih živijo in delujejo pripadniki slovenske manjšine. ketni list o pricakoV njih in oceni enote skega bivanja naj^ roškem. Iz druge an- izhaja, da so se jaki res imenitno im ■ gostitelji in njihov-" družinami. ^eC1I?7vu-svojo novo šolsko 1 ■ šnjo ocenila zelo P jj tivno, škoda le, daj aV. odnos s profesor)1 atrijske šole preS men koroški dijaki vrnili obisk ^^ ruariafe kim vrstnikom lili oni so se seznan i - . •« ogledali so si tuk Kj; našo šolsko stvarnoiJ.g Sledili so predavanjem, obiskali tamkajšnje kulturne in naravne znamenitosti, med katerimi gre omeniti Gosposvetsko polje in Obirsko jamo. Pred odhodom in ob vrnitvi so izpolnili an- znamenitosti (ob1 so Miramarski gra tu. Rižarno, odšli pa ® , gi di na izlet v Ben ^0. poleg tega pa so so vali pri pripravi P r, nove proslave, n jj so tudi nastopu1- .< 4. so v zboru z vrs jg A razreda, dijaki« la. Koroške pa je na P šer- vi tudi recitirala novo poezijo. OBČINA TRST / MARATON O NOVEM REGULACIJSKEM NAČRTU_ Načrt še razdvaja stranke Pobuda kraških svetovalcev NOVICE Jutri se začne 47. tržaški mednarodni vzorčni sejem Jutri ob 16. uri bo v kongresnem centru tržaškega sejmišča pod Montebellom slovesnost, s katero se bo zaCel 47. mednarodni vzorčni sejem. Poleg predstavnikov deželnih in krajevnih oblasti se je bo udeležil tudi predstavnik vlade, sejem pa bo letos nekoliko prenovljen in to tudi v nazivu, saj se bo odslej imenoval Poletni sejem. Protest prebivalcev Elizejskih poljan - Odločno nasprotovanje SKP sv t, ^ržaskem občinskem dal' 86 ie včeraj na-t )eval govorniški mara-tu ?.re8ulacijskem načr-m ’ ki ga bo skupščina Cpru 0d°brila jutri zve-' i^zprava je bila izra-bo°t Pc|titiCne narave, saj teh '6°a za st;rokovno in uriiCno soočanje počaka- ta; a Popravke, ki jih mo-^ SVet0valci predložiti qJ asneje danes zjutraj, va] S-° nekateri sveto-ie kV661,3] tako zgovorni sCba Pripisati tudi dej-Za ’ ua je sejo prenašala Tp]6 a a televizijska mreža ,,, e'OUtenna, ki je s tem v ^ez.1 sklenila z Občino P0sebno konvencijo. kor4a Pomemben politični °a vcerajsnji seji j tabeli svetovalci An-m ] Berdon (ZT-SSk), Igor ■p anc (DSL) in Pino ^tmasj (Ljudska stran- ka), ki so predložili skupne popravke s stališči oziroma zahtevami obeh kraških rajonskih svetov. Večina popravkov zadeva vzhodnokraško območje, ki mu regulacijskih načrt posveča zelo veliko pozornost, zahodnokraški del pa je v glavnem osredotočen na Križ, bolje rečeno na njegovo obalno področje. Prosek, Križ in Kontovel so resnici na ljubo ostali skoraj popolnoma izven razvojnih projektov mestne uprave. To je slabo, lahko pa tudi ne, če pomislimo na polemike in na razhajanja, ki spremljajo urbanistični načrt od Opčin do Bazovice. Berdon, Dolenc in Tommasi (vsi trije so doma z vzhodnega Krasa), so, kot rečeno, iznesli stališča obeh kraških sosve- tov. Predlagajo dokončno črtanje steze za motokros, ki jo je uprava sprva načrtovala v bližini openske kasarne. Vzhodnokraški rajonski svet je bil soglasen pri oceni, da gre za popolnoma nepotreben projekt na krajinsko zelo dragocenem področju. Občinski svetovalci tudi zahtevajo, naj Občina dokončno črta trgovski mega-center pri Opčinah in naj ga »premesti« na območje tovornega postajališča pri Fernetičih. Slednje bo z vstopom Slovenije v Evropsko unijo izgubilo na pomenu. Popravki nadalje zadevajo Padriče (načrtovana srednja šola je v popolnem nasprotju z demografskimi trendi in s potrebo po racionalizaciji šolskega sistema) in razši- Predlog tržaške Zelene liste: strelišče v kasarno pri Banih Usoda openskega strelišča in ačrtovanega Parka miru je sinoči P ta odmevala na seji tržaškega Cinskega sveta. O tem vprašanju , . slišali zelo različna (in naspro-t i°Ca) stališča, zeleni pa so z Alber-^ta Russignanom napovedali pred-, 8’ P° katerem naj bi strelišče, ki je st vojske, premestili v kasarno pri izp1^’ ^ 1° ie v°iska Pre(l kratkim gremo po vrsti. Predlog regula-s a 6?a naCrta predvideva, da bi na ohu iein strelišču uredili tolikokrat , ljubljeni Park miru. Strelišče Portna strelska zveza je sporazum-°.2 olimpijskim odborom CONI že juipravilu tozadevne načrte) pa bi edih na bližnjem območju, ki je v s ^Uem jusarska last Opencev. ^^bodnokraški rajonski svet, ki je bta^zumno s prebivalstvom vedno bpbpiral Park miru, je zahteval in Občine dosegel precejšnje zmanjšanje te površine (segala naj bi do avtoceste), ki bi jo zatem - z ustrezno varianto in ustreznimi izvršilnimi načrti - še dodatno omejili. Rešitev je neke vrste kompromis, ki je svojčas naletel na velike pomisleke SKP in svetovalcev SSk-ZT Andreja Berdona in Petra Močnika. Jacopo Venier (SKP) je na včerajšnji seji ponovil kritike nad to rešitvijo, ki po njegovem predstavlja samo eno izmed političnih koncesij Illyjeve uprave desničarski opoziciji. Predstavnik SKP je bil na splošno zelo kritičen do skoraj vseh občinskih izbir na kraškem teritoriju. Oglasil se je tudi bivši Zupan Giu-lio Staffieri (LpT), po katerem je načrtovana rešitev za ureditev stre-lišCa-Parka miru uravnovešena in spoštljiva do vseh. Pozabil je povedati, da je prav on vseskozi nasprotoval Parku miru. ritev kmečkega področja pri Gropadi, medtem ko naj bi na območju bivšega mejnega prehoda uredili tudi parkirišče. Amandmaji se nanašajo še na igrišče Poleta na Opčinah, na površino, ki naj bi jo namenili Skladu Mitja Cuk, na novo pošto v Bazovici ter na trebensko športno igrišče in pokopališče. V občinskem svetu do tega trenutka ni tekla beseda o manjših obrtnih conah, ki jih regulacijski načrt predvideva v nekaterih vaseh vzhodnega Krasa. O sporni coni v Gropadi je sinoči razpravljal openski rajonski svet. Nekateri občinski svetovalci so vsekakor obžalovali, da so Gropajci tako pozno reagirali na načrtovano obrtno cono, ki pa v resnici, kot kaže, ni predmet večjih razhajanj. Sporna je predvsem cesta, ki so jo občinski uradi v zadnjem trenutku vključili v urbanistični plan. Zelo kritičen do regulacijskega načrta Illyjeve uprave je bil svetovalec Stranke komunistične prenove Jacopo Venier. Projekt, ki ga je pripravil arhitekt Paolo Portoghesi, ne odgovarja realnemu stanju in niti konkretnim potrebam mestne skupnosti in kraškega območja. Namesto, da bi se načrtovalci prilagodili (negativnim) demografskim trendom - je dejal Venier - so vzeli v poštev hipotezo, da bo Trst v doglednem času pridobil na prebivalcih. Zato načrtujejo nove gradnje, ki so povsem nesmiselne in nepotrebne. Vsa zadeva je po mnenju SKP zelo sumljiva, saj bi od vsega tega največ pridobila gradbena podjetja. V dvorani občinskega sveta je odmeval protest prebivalcev Elizejskih poljan, ki zahtevajo korenito spremembo regulacijskega načrta za to mestno četrt. Portoghesi in sodelavci predlagajo pravo urbanistično revolucijo na tem območju, razširitev nekaterih ulic in celo nekaj stolpnic. Občina za ta ogromna javna dela nima denarja, tako da bo glavnina teh mega načrtov ostala le na papirju. Prebivalci pa se (upravičeno) bojijo, da bodo te »neuresničene sanje« arhitektov zmanjšale vrednost sedanjih hiš in postopno odprlo pot propadu te re-zidenčne čerti. Odbor, ki vodi protest, je zahteval in dosegel srečanje z načelniki svetovalskih skupin, ki bo danes popoldne. Regulacijski načrt, ki se je v vsakem primeru rodil pod zelo nesrečno zvezdo, torej še močno razdvaja stranke v občinskem svetu. Ustvarila so se prečna politična in osebna zavezništva, debata v skupščini pa je - kot omenjeno - izrazito politična. To sodi nedvomno med bistvene pristojnosti občinskega sveta, čeprav je najbrž res, da so le redki svetovalci prebrali obširno dokumentacijo, priložene zemljevide in zakonske predpise. Uprava pa je -razen prve uradne predstavitve - doslej žal popolnoma pozabila na občane, ki so se morali doslej zadovoljiti le s časopisnimi informacijami, ki so večkrat nepopolne, saj se v glavnem nanašajo na potek dogajanj v občinskem svetu. Srečanje dolinskih upraviteljev s sindikatom V sredo sta se dolinski župan Boris Pangerc in odbornik za osebje in skrbstvo Darij Brajnik srečala z delegacijo sindikata za javne uslužbence CGEL-FP. Sindikate so zastopali pokrajinski tajnik CGIL-FP Adriano Sincovich, odgovorni za občinsko osebje pri CGIL Marino Sossi in delegati dolinske občine Silvester Coren, Aleksander Žagar in Davide Bevilacqua. Pangerc in Brajnik sta izrazila razpoložljivost občinske uprave do pobud, tudi sindikalnih, ki težijo po izboljšanju storitev v korist občanov. Sporočilo Dijaškega doma Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel v Trstu sporoča, da je na razpolago še nekaj mest za hribovsko letovanje od 3. do 13. julija na Medvedjem Brdu in za obmorsko letovanje v Portorožu od 31. julija do 10. avgusta. Vpisovanje bo trajalo do zasedbe še prostih mest. Informacije dobite v ravnateljstvu tel. 573141. Nov umik uradov INPS Zavod INPS sporoča, da bo z današnjim dnem in vse do 31. julija poskusno uvedel nov umik poslovanja svojih pokrajinskih uradov v Ul. S. Anastasio 5. Od ponedeljka do petka bodo namreč uradi za javnost odprti od 8.15 do 12.15. in od 14. do 15.30. Ob sobotah bodo zaprti. Kolesarka težje poškodovana Na Trgu Dalmazia se je včeraj težje poškodovala 42-letna Vanda Rossi, ki se bo na ortopedskem oddelku katinarske bolnišnice zaradi številnih zlomov zdravila 120 dni. Rossijeva se je peljala s kolesom, ko se je vanjo zaletel avtomobil in jo podrl. Ugotovili istovetnost umrlega Včeraj so ugotovili, da je priletnemu moškemu, ki ga je predsinočnjim pri Barkovljah do smrti povozil vlak, ime Giuseppe Lubic. Prebival je v Ul. Torre-bianca 10, zdravil pa se je v centru za umsko zdravje. Nove priče na procesu Giorgione Na procesu proti mlademu Ugu Giorgioneju iz Gra-deža, ki je obtožen, da je aprila lani umoril zaročenko Moncio Mazzolini, so bile tudi včeraj na vrsti priče, ki naj bi pomagale osvetliti, kaj se je tistega tragičnega dne pravzaprav zgodilo. Tako je Ingrid Marega povedala, da ji je Mazzolinijeva približno teden dni pred smrtjo razkrila, da jo Giorgione stalno zasleduje (tedaj se je dekle že odločilo, da je njuno razmerje končano). Drugače je izzvenelo pričevanje bolničarke Rite Maricchio, Giorgionejeve prijateljice. Iz njenih besed bi se dalo sklepati, da je šlo za nesrečo. Veliko je bilo govora tudi o neki agendi, ki naj bi obtoženca razbremenjevala in je med sodnimi akti, a se preiskovalci nanjo niso več spomnili. Proces se bo nadaljeval jutri. RAZSTAVA VČERAJ ZGODAJ ZJUTRAJ NA REŠKI CESTI Očarljiva pričevanja ° kulturi starodavne Eble Ofh^tastavo 0 kulturi starosirskega mesta Eble, ki bo rtov]' ay§Usta do 7. januarja prihodnjega leta v obje 0|U. prostorih konjušnic v Miramarskem gradu, skoi lriska uprava prav gotovo naredila kakovostni tev iT.?6 Rak bogatem programu kulturnih priredi-sq • Ph je pripravila v letošnji sezoni. Razstavo, ki va _ yCeraj predstavili na Občini, bo občinska upra-Jedila z odločilnim sodelovanjem fundacije cjjQ,Ke hranilnice in Podjetja za turistično promo-Ue , r °° sodelovanju ministrstva za kulturne dobri-kult- nanie8a ministrstva ter sirskega ministrstva za ptej, razstavi v Miramarskem gradu bo razstavljenih plQSC° 500 arheoloških predmetov, od vrčev in t0v . a ho kipcev, orožja, nakita, obrednih predme-Ojjj’1 h> ki so bili izknnani v Ehli: niihnv ogled bo >i b°mo , so bili izkopani v Ebli; njihov ogled bo lia 01 • homo lahko spoznali očarljiva priče- ^ zapisane in umetniške kulture; sprehodili se odp. Po skoraj tisočletni zgodovinski poti Eble, stajg , hilo mesto eno najvažnejših urbanih središč tačil r ,yP°da pa do njegovega konca, ki ga je povz-taalj Hititov Mursili I. v^deljevanje bencinskih tajtiov zamudnikom cingj., r° zadnji dan za dvig polovične kvote ben-gega oonov za vse tiste, ki bonov iz enega ali dru-Vajjj azmga niso dvignili med rednim razdelje-sti : Ceprav so imeli do tega pravico. Avtomobili-do 4q|| ? Pravico do 300 litrov, lastniki tovornjakov dvignj.. motociklisti pa do 200 1. Bone je mogoče 8.3q , 1 na posebni agenciji v Ul. Valdirivo 2/B od 0 !2. ure ter od 14.30 do 16.30. Pravo razdejanje na starem poslopju »Tako rada sem jo imela, a me je izdala.« Priletna Guerina Scodellaro je žalostno gledala svojo hišo, ali bolje, kar je od nje ostalo: streha se je namreč skoraj popolnoma sesedla in še sreča, da tramovi in strešniki niso pod sabo podrli stropa in zgrmeli v spodnje stanovanje. »Zbudila sem se nekaj po 6. uri,« je povedala Scodellarova, »bila sem v kopalnici, slišala sem hrup, pomislila sem, da grmi. Sla sem na dvorišče in zagledala razdejanje.« Na prednji strani stare, pritlične vendar visoke stavbe na Reški cesti 196, blizu križišča z Ul. Brigata Casale, skoraj ni bilo slutiti, kako velika je škoda. Razdejanje se je pokazalo na zadnji strani: strehe dejansko ni bilo več, tudi zidovi so bili zelo načeti, pod spodnjim so postavili iz desk narejeno varovalno ograjo, da se kamenje ne bi kota- lilo na cesto 202, ki gre prav tam mimo. Tudi v tem zidu je bila velika razpoka. »Začeli smo že odstranjevati strešnike, kamenje in tramove,« je nadaljevala ženica, »brat mi pomaga, ima "podjetje”. Vzeli so me tudi k sebi, saj stanujejo prav zraven.« Nad predelom, kjer so odstranili material, so potegnili veliko plastično folijo, da ne bi dež, ki ga te dni ne manjka, povsem uničil še spodnjega stanovanja, ki zaenkrat ni bilo poškodovano. »Tu so se moji starši namestili že leta 1911, tu sem od svojega rojstva,« je še dejala Scodellarova. »V začetku smo bili povsem sami, naokrog so bili sami travniki. Hiša, v kateri smo stanovali, nosi številko 198, sedaj je v njej brat z družino, lepo je urejena. Zraven je bil hlev, v njem je bilo prostora tudi za 30 krav. Del te stavbe sem si preuredila v stanovanje, del je ostal prazen, sedaj pa se je vse podrlo. Skoda je velika, denarja pa nimam.« Žalostno je pogledala svoje tri majhne koze na dvorišču: »Ves dan je bil živžav, ljudje so prihajali in odhajali in sploh niso jedle.« »Kriv je dež,« je menil brat. »preveč ga je, strešniki in ostalo se je nasičilo z vodo, teža je postala prevelika in streha je popustila.« Cesto 202 so iz previdnosti zaprli že v jutranjih urah, in sicer od križišča z Ul. Brigata Casale do križišča z reško cesto, na kateri so tako razumljivo velike težave, zlasti na zadnjem vzponu pred križiščem z Ul. Casale. Ce so se na eni stremi pojavile nove težave v prometu, pa so vsaj rešili vprašanje v Ulici Pinde-monte, ki so jo včeraj spet odprti za promet. 6 Četrtek, 15. junija 1995 TRST SREČANJE V GREGORČIČEVI DVORANI NABREŽINA / POGOVOR S PREDSEDNIKOM DRUŽIVA NIKOM PERTOTO^ »Che Guevara naj bo zgled« Spomini Chejevego prijatelja Granada »Danes praznuje Che Guevara 76 let«, je vsem, ki so se zbrali na včerajšnjem srečanju zaupal Chejev prijatelj Alberto Granado. Gregorčičeva dvorana je bila pretesna, da bi lahko sprejela vse, ki so prišli, da bi počastili velikega revolucionarja. Zbrali so se tako Chejevi sodobniki kot tisti mlajše generacije, ki Cheja poznajo skozi dediščino, ki nam jo je zapustil. »Toda ne smemo dovoliti, da ostane Che Guevara le mit, temveč se moramo truditi dan za dnem, da Che Guevaro prenašamo kot zgled v naše vsakdanje življenje«, je bil mnenja Denis Visioli, predsednik študijskega krožka Che Guevara, ki je z vsedržavnim združenjem prijateljstva Italija-Kuba pobudnik včerajšnjega srečanja z enim tesnejših Che Guevarovih prijateljev. Granado in Che Guevara sta se namreč leta ’51 z motornim kolesom skupaj odpravila na enoletno potovanje po Južni Ameriki, ki je Che Guevaro dokončno spodbudilo, da poišče politično in vojaško pot za odpravo revščine in krivic v Južni Ameriki. Številna vprašanja publike in Grana-dove odgovore je prevajala gospa Al-ma Mase.(td) PODIONJER / 50-LETNICA OSVOBODITVE Še en navdušujoč nastop TPPZ 25. t.m. bo nastopil na osrednji proslavi Primorske v Ilirski Bistrici Pri »Grudnu« plovejo z razprtimi jadri Dramska skupina in pevska zbora sta jasen dokaz Pred tednom dni smo na straneh Primorskega dnevnika poročali o novi premieri amaterske dramske skupine KD Igo Gruden iz Nabrežine, danes pa moramo zabeležiti zaključni koncert društvenega moškega in zenskega zbora. Oboje daje slutiti, da je to društvo zahodnega Krasa zelo aktivno, to dejstvo pa je tudi botrovalo krajšemu pogovoru s predsednikom tega društva Nikom Per-totom. Pred tednom dni ste svojo novo igro, ki ji je sledilo zares veliko število ljudi, uprizorili v prostorih društva Albert Sirk v Križu, v petek sta zbora priredila koncert na stari domačiji pri Ušajevih v Nabrežini... Vse kaže, da sta stalno gostujoče društvo? Res je, sklep je pravilen. Z letošnjo sezono, ki se polagoma izteka, so naši prostori postali dokončno neuporabni. Stavba, kjer ima sedež naše kulturno društvo, se dobesedno podira, mi pa nikakor ne moremo dobiti finančnih sredstev, ki bi bila potrebna za korenito sanacijo te stavbe. Pa ne sprašujte me, zakaj: že leta pišemo prošnje, hodimo na sestanke, a iz vsega skupaj je nastalo bolj malo konkretnega. Mi pa vseeno vztrajamo in upamo na pozitivno rešitev. Prav zlahka bi lahko prenehali z našim kulturnim delovanjem, a zdi se nam, da si naši ljudje na tem narodnostno ogroženem koncu tega ne zaslužijo. Kulturno delovanje nas druži, povezuje in bogati. Povrnimo se k vaši Nabrežinski pevci in pevke med koncertom v Ušajevi domačiji (foto KROMA) Sumljivi osebi, ki ste jo pred kratkim uprizorili v Križu. Odziv publike je bil sijajen... Ja, to je tudi največje zadoščenje, za delo in trud, ki smo ga vložili v uprizoritev. To igro smo pravzaprav začeli »študirati« že pred tremi leti in na sredi vaj smo bili prisiljeni, da Sumljivo osebo zaenkrat pustimo ob strani. Po dveh drugih uprizoritvah smo se letos ponovno odločili, da jo začnemo iskati in tako smo jo, zgleda uspešno, našli pred tednom dni v Križu. Rad bi poudaril le veliko požrtvovalnost in prizadevanje vseh, ki so pri tem projektu sodelovali. Boste Sumljivo osebo še kdaj iskali skupaj z občinstvom? Ja, s to igrchse nameravamo predstaviti na prvem zamejskem festivalu amaterskih igralskih sku- pin, ki bo ob koncu junija v Mavhinjah. V jeseni pa bomo s tem delom gostovali tudi izven našega okolja. V petek ste organizirali tudi zaključni koncert obeh društvenih zborov. Morda se bo komu zdelo premalo skromno, a pohvaliti moram tudi naša zbora in pevovod-kinjo Bojano Kralj. Letos smo dekliški pevski zbor okrepili in znatno izboljšali kakovost našega petja, kar je koncert v petek tudi potrdil. Tudi naša zbora imata v prihodnje ambiciozne načrte in mislim, da nam bo uspelo. Vse bi povabil na drugi koncert naših fantov in deklet, ki bo 15. junija v Samatorci. Ob kulturnem društvu Igo Gruden deluje še športno društvo Sokol. Formalno sta to dve društvi, dejansko pa za obe skrbi en sam odboc Dobre rezultate ste dose gli tudi na športnem p° dračju. Dela je dejansko za v® liko več ljudi, kot pa P je na razpolago. Preneka teri, ki skrbimo za Sp°r ’ pojemo v zboru, igranj v dramski skupini, sta v društvenem odboru Potrebovali bi še neka] sil, sicer ne vem, ka bomo v bodoče vse črti? • sn si bomo v -i za- na društva' i. Ob koncu bomo pra.^ V Ljudskem domu v Podlonjerju je bil konec prejšnjega tedna praznik, ki ga je priredil odbor, ki dom upravlja. Na prazniku je nastopil Tržaški partizanski pevski zbor Finko Tomažič. Kot običajno je spet privabil veliko število prijateljev, ki mu zvesto sledijo ob vsakem nastopu. Tržaški partizanski pevski zbor se je predstavil s programom, ki ga je pripravil za 50. obletnico osvoboditve in s katerim je na številnih nastopih že požel veliko uspeha; od 8. januarja, ko je letos prvič nastopil, do današnjih dni, je zbor imel že 12 nastopov. Sedaj pa se že vneto pripravlja na sodelovanje na osrednji proslavi Primorske ob 50-let-nici osvoboditve, ki bo 25. t.m. v Ilirski Bistrici; slavnostni govornik na proslavi bo Ciril Zlobec. Sezono pa bo Tržaški partizanski pevski zbor Finko Tomažič zaključil jeseni z vrsto nastopov po Furlaniji, kjer ima ravno tako veliko število prijateljev, ki si jih je v zadnjih letih pridobil s svojimi številnimi in uspešnimi nastopi. KONTOVEL / ZARADI OBILNEGA DEŽJA Mlaka preplavila bregove Obilno deževje je v preteklih dneh tako napojilo kontovelsko Mlako, da je v ponedeljek prestopila bregove in poplavila del ceste, ki pelje s Proseka na Dolanjo vas. Za domačine je bil pojav neobičajen; mnogokateri se je v tistih dneh ob Mlaki ustavil, otroci so radovedno opazovali, kam voda izteka. Avtomobilisti, ki so vozili mimo, so morali paziti na vodo na cestišču. Ob povodnjih je bila kar se da deroča. Stekala se je z Mlake preko asfalta in drla po cesti, ki pelje v kontovelski breg, navzdol. Ob nalivih je bila tista strma cesta slabo prevozna. Mnogo huje pa je bilo na koncu ceste, na odseku, ki se ob začetku stopnic, ki vodijo na Mi-ramar, odcepi v levo proti Skedencu. Tu je bila vodna sila uničujoča. Prav na začetku odseka je razrila asfaltno bazo in zemljo v dolžini kakih desetih metrov. Sele ko dolžini kakih sto metrov, beneškega tipa, se seveda se je ujma polegla, je bilo Tista pot pelje v vinogra- sprašujejo, kdaj bodo mogoče ugotoviti, da je de. Sedaj je popolnoma občinski možje razrito ce- voda izdolbla skoraj me- razrita in ni prevozna. sto popravili in poravnali, ter globoko luknjo in hu- Domačini, ki jim je da bi jim omogočili dohod do poškodovala cesto v Mlaka postregla s poplavo do domačega brega. Majdina pesem se bo vedno oglašala Minilo je že leto dni, odkar Majde ni več ined nami. Težko je bilo zadnje slovo od priljubljen® prijateljice, ki jo je bolezen odtrgala iz našega kro ga. Njena vedrina nam ostaja še vedno v trajnem spominu in mešani občutki prepletajo naše rnish. Pripravljenost na delo, ki jo je Majda imela,)® vedno spodbudno vplivala na nas. Ljubezen p kraskih gmajn, kraških vasi in kotičkov se ji J kazalo v očeh. Tako je tudi ljubila samatorsk cerkev in njeno okolje. Tja se je rada zatekala, k je bila v stiski in si je želela miru. Samatorsk cerkev je zato za nas postala Majdina cerkev. Nabrežinska godba na pihala in oba zbora Ig ^ Gruden, pri katerih je Majda sodelovala, bodo na stopili v tistem sugestivnem kraškem kotičku, k) ^ je Majda pokopana. Počastiti bomo njen spomin skupnim koncertom, ki bo 15. junija ob 20.30. Prispevki, ki jih bomo zbrali na koncertu, ho namenjeni samatorski cerkvici za postavitev ^ nov, s katerimi se bo oglašala Majdina pesem- Sibirske fantazije V umetnostni galeriji Studio PHI v Ul. S. Idichcl® 8/1 bodo jutri ob 18. uri odprti slikarsko razstavo birske umetnice Helene Koulikove. Razstava, ki J prireja Literarni center F-Jk, nosi naslov »Sibn fantazije«. Odprta bo do 29. junija po sledečem niku: ob delavnikih od 10. do 12.30 in od 16-3 19.30, ob nedeljah pa od 10. do 13. ure. bosta predstavila predsednik centra Maurizio Lm ^ za in pesnica Ketty Daneo. V soboto ob 18. un galeriji srečanje s pesnikom Antoniom Spazzaio^j/- TRST Četrtek, 15. junija 1995 REPEN / ZAKLJUČNI VEČER Končan tečaj narodne noše Tečajnice nazdravile z mentorico Marto Košutovo e, dobra dva mesece Dal 0C*ta °d tradicio-2e Praske ohceti ir lahko tvegamc ižVeHhd’ da b° letošn)£ en dba te kulturno-haii §rafske prireditve ^ogatejsa doslej. K te- sluli P°VeCanemu po-r0ri u Za vrednotenje na- vseh t8k ,bogastva ie x HZ! teh letih v dobršni raemKnSp1eval0 svoi P°' bj.i “en delež repenta-Kr0isv-kulturno dmštvc dil0 'doni, ki je prire-jg). tri zaporedne dve- tiarori!,^6 za kroieniE ^ov 71 j I!oš oz' krPu' ter '. Zadnji izmed teh Vg, Lev’ na katerem je vin ties,etin pridnih Si- trZasLSirS,ega obmoC)a 10 ke Pokrajine izdela-a0^osko in ženske °bč’-i 0t tudi otroška tonil 1 i P° izvirnem iz-ne lu kulturne dedisci-dpi;s,6 )e minuli pone-n£ek zakl)ucil v Bub-Vem domu v Repnu. Prisotne so bile hvalež- mentorico Marto Košu-ne tečajnice, ki so po to- tovo in jo presenetile tu-likih urah skupnega de- di z za to priložnost sko-la nazdravile z zaslužno vanimi verzi. (B) »Sanjamo« debato Pisano-Pahor... Jutri ob 21.uri bo v hotelu Savoia razprava o javnomnenjskih anketah, na kateri bosta sodelovala Gianni Pilo, poslanec »Forza Italia« in eden voditelj podjetja Diakron (grupa Fininve-st), ter Dario Eriavec s tržaške SWG. Vodil ga bo novinar Oliviero Beha. Prireditelj večera je novoustanovljeni kulturni krožek Limen, ki je na včerajšnji tiskovni konferenci predstavil program. Kot sta podčrtala predsednik Giorgio Just in tajnik Nereo Zepper, je Limen politično gledano neodvisni krožek, ki si bo prizadeval za nekonformistiCno kreSenje mnenj med različno mislečimi. Pri tem se bo zgledoval na mišljenje beneškega župana Massima Caccia-rija (DSL) in »heretičnega« desničarskega misleca Marcella Venezianija. Zepper je rekel, da »sanja« tudi soočenje med fašističnim veljakom Giorgiom Pisanojem in Samom Pahorjem... VČERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 15- junija 1995 telovo zaton=CVzide ob 5.15 in dziev °b 20.55 - Dolžina nn ,15-40 - Luna vzide 22,47 in zatone ob 7.58. Jutri, PETEK, 16' junija 1995 GVIDO ^ kEME VČERAJ OB 12. l9,g' ,emP9ratura zraka toij 7t0Pinje, zračni tlak trje G u™ narašča, brezve-bo a8a 70-odstotna, ne-tnoj.jp ^Unnljivo oblačno, tatuL skorai mirno, tempe-ra morja 20,7 stopinje. Rojstva in smrti ™°9ILI SO SE: Sara z' Chi. stlan0 essina ara Fracasso, Se Volpe, Daniele ■"sj.foilr Lons°in viaT?11 S0: 74-letna Sil-Co Langvn’ 75-letni Sparta-gio paHtleri’ 69-letni Gior-dio va 0Van' 74-letni Clau-gina r ac°iiP’ 84-letna Re-stina r 72-letna Giu-I-n- • 0 91-letna Maria btrcnj’ 66-letni Luigi babino’ 82-letni Emilio Viller Z’ 82"letni Mario LEKARNE 5® ■°0 do ic , Eekarn 3lS°doi( IS Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Ve-nezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (tel. 364330). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 18.30, 21.30 »Con gli occhi chiusi, r. Francesca Archibugi«; 23.45 »Caro diario« r-i. Nanni Moretti. EKCELSIOR - 18.15, 20.15, 22.15 »Un’avventu-ra terribilmente complica-ta«, r. Mike Nevvell, i. Hu-gh Grant. EKCELSIOR AZZURRA - 17.50, 19.55, 22.00 »Vive 1’amour«, r. T.M. Liang. AMBASCIATORI 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Poliziotti«, i. Kirn Rossi Stuart, Claudio Amendola. NAZIONALE 1- 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Una moglie p er papit«, i. Whopi Goldberg. NAZIONALE 2 - 17.00, 19.30, 22.00 »Forrest Gump«, i. Tom Banks. NAZIONALE 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La notte della verita«, i. Jamie Lee Curtis. NAZIONALE 4 - 17.00, 19.30, 22.00 » P u 1 p Fic-tion«, i. John Travolta, Uma Thurman. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Jennifer gatta di piacere«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 18.15, 20.10, 22.00 »Leon«, r. L. Besson. ALCIONE - 20.00, 22.00 »Come due coccodrilli«, i. F. Bentivoglio, G.Giannini. LUMIERE - 18.20, 20.10, 22.15 »L’amore mo-lesto«, r. Mario Martone. M PRIREDITVE GODBENO DRUŠTVO PROSEK priredi tradicionalni poletni KONCERT pred cerkvijo sv. Martina na Proseku danes, ob 20.30. Vabljeni! KD I. TRINKO in SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST- GORICA- VIDEM vabita na predstavitev kritične bibliografije Roberta Da-pita BENEŠKA SLOVENIJA - Jezik in kultura -Rezija, Ter, Nadiža, ki bo danes, ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu. Studijo bosta predstavila prof. dr. Milko MatiCetov in avtor Roberto Dapit. JUTRI, ob 21. uri na borjaCu pri Terčonovih v Slivnem SLOVENSKA LJUDSKA PESEM (od Štajerske do Rezije). Na krsten nastop v zamejstvo prihaja vokalna skupina KATICE. Ljubitelji ljudske pesmi - ne zamudite prijetnega večera! Vljudno vabljeni!. BorjaC pri Terčonovih v Slivnem, ob 21. uri. Vpisovanje za izlet PD v neznano Cenjene bralce, ki se nameravajo prijaviti za naš izlet v neznano v nedeljo, 25. junija, obveščamo, da bo vpisovanje danes, 15. in jutri 16. junija od 18. do 20.30, in sicer: za obtino Trst - v uredništvu našega dnevnika v Ul. Montecchi 6; v baru Prosvetnega doma na Opčinah; za občino Milje - v Slovenskem šolskem centru v Miljah, Ul. D’Annunzio 62 (tel. 274428); vpisuje Vesna Tul danes, 15. t.m., od 18. do 20. ure (tel. 271862); za občino Dolina - v gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu; za občino Repentabor - v Domu A. Bubniča v Repnu; za občino Zgonik - v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu (samo jutri od 16. do 19. ure); za občino Devin-Nabrežina - v prostorih KD I. Gruden v Nabrežini; Ob vpisu je treba navesti ime in priimek izletnika ter vplačati 50.000 lir vpisnine. Za udeležbo na izletu je treba imeti vlejavno osebno izkaznico ali potni list. Ker je Število mest omejeno, prosimo, da z vpisom pohitite. Uredništvo MePZ I. GRUDEN in GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prirejata koncert V SPOMIN MAJDI ob prvi obletnici smrti danes, ob 20.30 v cerkvi sv. Urha v Samatorci Misli bo podal L Tuta Vabljeni vsi, ki bi radi počastili njen spomin. SD SOKOL organizira na športnem igrišču Sokol v Nabrežini 16., 17., 18. t. m. [pIMdSdltlK Odprtje kioskov ob 18. uri Zvečer pa bosta igrala ansambla STATUS SVMBOL in KRAŠKI OVČARJI Vabljeni! V PETERLINOVI DVORANI Donizettijeva ulica 3 bo danes, ob 20. uri otvoritev razstave slikarske MARTE KUNAVER Njena dela bo predstavila MARUŠA AVGUŠTIN Na otvoritvi bo prvič zapel sekslet »MUSIČA NOSTER AMOR« ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ priredi jutri do nedelje, 18. t. m. v Prosvetnem domu na Opčinah ŠPORTNO SAGRO z naslednjim sporedom: jutri, odprtje kioskov ob 17. uri in turnir v miniodbojki, ob 20.30 ples z ansamblom Zvezde, v soboto, 17. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov, zaključna prireditev igre pod košema, sledi članski košarkarski turnir, ob 20.30 ples z ansamblom Happy day, v nedeljo, 18. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov, ob 17. uri zaključna prireditev trofeje Jadran, ob 19. uri gimnastični nastop Bora in ob 19.30 ples z ansamblom Keydea. SKD BARKOVLJE v sodelovanju z rajonskim sosvetom za Rojan - Greto -Barkovlje prireja KONCERT Tržaškega okteta v soboto, 17. t. m.v Vili Primc na Greti, Furlanska cesta 38. Začetek ob 20.30. SD PRIMOREC prireja 17., 18., 24. in 25. t. m. KD I. Trinko - Čedad Slavistično društvo Trst, Gorica, Videm vabita na predstavitev kritične bibliografije ROBERTO DAPIT: Beneška Slovenija jezik in kultura MEtŽMA, 'IMlRt KTAiimZA Študijo bosta predstavila prof. dr. M. MAT1ČETOV in avtor Gregorčičeva dvorana v Trstu, ob 18. uri vsakoletni PRAZNIK SP.ORTA na prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igrišču. Odprtje dobro založenih kioskov vsak dan ob 17. uri. Za godbo bosta poskrbla ansambla Keydea in Long Slunk. Ob 20-letnici ustanovitve SKEDENJSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA vas vabimo na ogled razstave starih razglednic iz Trsta in okolice v nedeljo, 18. t. m., ob 17. uri v muzejske prostore v Ul. Pane bianco 52 Spored: pozdravna beseda Dušan Jakomin, ške-denjski pevski zbor pod vodstvom Aleksandra Sluge, folklorna skupina “Danzerini di Lucinico". Vljudno vabljeni! □ OBVESTILA TABORNIKI RMV vabijo vse svoje elane na DVODNEVNO TABORJENJE, ki bo 17. in 18. t. m. v VRHU pri So-vodnjah. Zbirališče ob 10. uri v Doberdobu pred spomenikom. TABORNIKI RMV vabijo svoje bivše brate in sestre, da jih obiščejo 23., 24. in 25. julija na taborjenju v Ribnem pri Bledu. V GALERIJI TRŽAŠKE KNJIGARNE razstavlja do 16. t. m. svoje akvarele in kolaže Giovanna Ericani. Urnik ogleda: od torka do sobote, 9-13, 15-19. KRUT organizira poletni center za odrasle na plaži v Gradežu. Na plaži so senčniki, za plažo gozdiček. Poskrbljeno bo za kosilo in avobusni prevoz od 24. do 28. julija ter od 31. julija do 4. avgusta. Vpisovanje do 20. junija. Informacije pri Krut-u v Ul. Cicerone 8, tel. st. 360072 ali 3720062. PUBLIEST Tel. (040) 7796611 ■ Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) MLADI vseh generacij! Letos poleti boste lahko protagonisti na Radiu Trst A. Dovolj je, da sestavite svojo lestvico desetih najbolj priljubljenih pesmi ( navedite tudi kako pesem za rezervo) in da nam zaupate kaj o sebi in telefonsko številko. Vse pošljite do 8. julija na naslov RAI, Radio Trst A, Ul. F. Seve-fo 7, Trst, Italija s pripisom POLETNI MOZAIK. Ge bo izbrana vaša lestvica, boste povabljeni na Radio Trst A, kjer boste v živo sooblikovali mladinsko oddajo Spash parade, ki bo vsako sredo od 28. junija do 13. septembra od 15.45 do 16.45. AGAT - Združenje alkoholikov Trst - Ul. Fo-schiatti 1, tel. 370690, priredi v soboto, 17. t.m., ob 18.30 praznik podeljevanja diplom v Kulturnem domu na Proseku.Vljudno vabljeni vsi na to zanimivo praznovanje. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel v Trstu sporoča, da je na razpolago še nekaj mest za hribovsko letovanje od 3. do 13. julija na Medvedjem Brdu in za obmorsko letovanje v Portorožu od 31. julija do 10. avgusta. Vpisovanje bo odprto do zasedbe še prostih mest. Informacije pri ravnateljstvu na tel.št. 573141. MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE je razpisalo natečaj na vsedržavni ravni za 984 mest pomožnega arhivarja, od teh pripada 53 mest Furlaniji - Julijski krajini. Potrebna je diploma srednje šole. Za informacije : CI-SL, Ul. Torrebianca 37, tel. 630050/368657. HI ŠOLSKE VESTI GLASBENA SOLA Godbe na pihala iz Ric-manj obvešča starše in gojence, da bo danes ob 19.45 v Babni hiši podeljevanje spričeval ter potrjevanje in vpisovanje za novo šolsko leto. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešCa nestalno uCno osebje, da bodo objavljene na šolskem skrbništvu začasne pokrajinske lestvice za opravljanje su-plenc (ki so veljavne za triletno obdobje) in sicer s sledečim razporedom: otroški vrtec in osnovna šola 15.6. (dokončne 10.7.) ter srednja in višja sola -30.6. (dokončne 22.8.) SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, obvešCa uCno in neueno osebje, da so dokončni roki objave premestitev sledeči: osnovne šole - 5.7., srednje šole - 13.6., višje šole - 31.7., vodstveno osebje - 10.7., ATA - 1071oos SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešCa solnike, da Zgodovinsko društvo za južno Primorsko in Izob. center Modra organizirata zanimive “Poletne tečaje slovenskega jezika" na slovenski obali. Tečaji so namenjeni vsem, ki bi radi izpopolnili svoje znanje slovenščine oz. bi radi spoznali Slovenijo in njeno kulturo. Prijave do 30. junija na naslov: “Izob. center Modra”, II. Prekomorske brigade 43/E, 66000 Koper- Slovenija, tel. št. 0038666/23235 v ponedeljkih in sredah od 16.30 do 19. ure. V uradu SSS je na razpolago vsa dokumentacija. IZLETI SEKCIJA SPI-CGIL iz Križa obvešCa izletnike v Neme (Nimis), da bo avtobus odpeljal v nedeljo, 18.6., ob 7.30, izpred spomenika v Križu. MALI OGLASI * v KMETJSKA ZADRUGA v Trstu iSCe delavca-pro-dajalca z delavno prakso kot mehanik. Klicati od 8.00 do 12.30 in od 15.30 do 18.00 na telefonsko številko: 382555. VPISOVANJA v poklicne teCaje za kozmetiCarke/je, frizerke/je in draguljarje. Sposobni in interesenti naj tel. na št. 040/368705. IŠČEMO natakarja/co za julij in avgust. Tel. št. 200848. ISCEM resno in zanesljivo gospo z izkušnjami za celodnevno varstvo dveinpolletnega otroka v Gorici za štiri dni v tednu. Interesentke naj ne bi bile iz preveč oddaljenih krajev.Tel. št. 0481/530295 v urniku poslovanja trgovin. SLOVENSKO dekle je na razpolago za varstvo otroka v slovenski dužini. Tel. št. 040/568744. 25-letno dekle z večletno delovno izkušnjo išCe resno zaposlitev tudi kot hišna pomočnica ali za oskrbo ostarelih.Tel. št. 200882. PRODAM Hlavatyev akvarel. Tel. št. 413142. PRODAM lancia delta HF turbo, letnik ’91, v dobrem stanju, cena po dogovoru. Tel. od 13. do 14. ure na št. 299012. PRODAM renault clio RT14, letnik ’92, katalizi-ran, odličen, full optional. Tel. št. 228559 v večernih urah. PRODAM avto Alfa 75, letnik ’88. Tel. št. 228547. PRODAM otroško kolo mountain bike za 6/8 let starosti v odličnem stanju. Tel. ob popoldanskih urah na št. 327342. PRODAM lesene panoje za gradbeništvo v dobrem stanju. Tel. št. 822884 po 19. uri. APRILIA AFl 125 repli-ca v odličnem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. št. (0481) 21329. OSMICO imata odprto Ondina in Mario Gruden v Samatorci št. 17. OSMICA je odprta pri Miškotu na Opčinah, Ul. Peonie 3. OSMICO imata odprto Marta in Stojan Sancin v Lonjerju. OSMICO imata odprto Magda in Slavko Škerl v Zgoniku 15/a. Vabljeni! OSMICO je odprl Ladi Rebula, Repnic 2. OSMICA je v Dolini pri Mariju Žerjalu. PRISPEVKI V spomin ha Milko Ban darujeta Arijana in Peter 30.000 lir za AO Jaka Stoka. V spomin na predrago Majdo darujeta Mara in Ladi 50.000 lir za popravilo samatorskih cerkvenih zvonov, 75.000 lir za MePZ .Igo Gruden in 75.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Majdo darujeta Tamara in Igor 25.000 lir za MePZ Igo Gruden in 25.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. Palmino Gabrovec (Praprot) prispeva 20.000 lir za Sklad VZPI-ANPI Devin-Nabrežina. Za popravilo spomenika padlim v NOB pri Domju daruje Franco Mocor (Ul. Travnik) 100.000 lir. V spomin na pok. Milko Ban vd. Cijak daruje Vanda Husu 30.000 lir za pro-seško cerkev. V isti namen daruje Valerija Milic 30.000 lir za proseško cerkev. t Zapustila nas je naša draga Regina Tommasi vd. Menegatti Žalostno vest sporočajo otroci lolanda, Maria in Gianni, zet, snahi, vnuki in ostali sorodniki Pogreb bo jutri, 16. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice (Ul. Pieta) v boljunsko cerkev. Trst, 15.6.1995 (Pogrebno podjetje Zimolo) VOZNI RED VLAKOV VEUAVEN OD 28. MAJA DO 23. SEPTEMBRA 1995 Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA i/RSTA SMER URA /RSTA SMER 4.02 (D) Tržič (4.25), Portogruaro (5.11), Mestre (5.54), Benetke 7.59 (E) Mestre (6.04), Portogruaro (6.49), Tržič (7.36) (6.04) 8.53 (E) Mestre (7.07), Portogruaro (7.49), Tržič (8.30) 5.37 (D) Tržič (6.01), Portogruaro (6.47), Mestre (7.36), Benetke 6.04 (IR) (7.47) Tržič (6.27), Portogruaro (7.13), Mestre (8.04), Benetke 10.05 .(E) Benetke (8.00), Mestre (8.12), Portogruaro (8.55), Tržič (9.42) 6.13 (8.15) 10.42 (IR) Benetke (8.35), Mestre (8.48), Portogruaro (9.33), Tržič (R) Tržič (6.38), Portogruaro (7.34). Op.: ukinjeno ob praz- (10.19) nikih 11.42 (IC) Benetke (9.35), Mestre (9.48), Portogruaro (10.33), Tržič 7.13 (E) Tržič (7.36), Portogruaro (8.22), Mestre (9.07), Benetke (11.19) (IC) (IR) (9.18) 13.42 (IR) Benetke (11.35), Mestre (11.48), Portogruaro (12.33), 7.50 8.13 TERGESTE -Tržič (8.13), Portogruaro (8.55), Mestre (9.35), Benetke (9.46) Tržič (8.36), Portogruaro (9.22), Mestre (10.07), Benetke 14.12 (D) Tržič (13.19) Benetke (12.09), Mestre (12.19), Portogruaro (13.03), Tržič (13.49) (10.20) 15.42 (IR) Benetke (13.35), Mestre (13.48), Portogruaro (14.33), Tržič (15.19) 10.13 (IR) Tržič (10.36), Portogmaro (11.22), Mestre (12.07), Benetke (12.20) 16.04 (IC) Mestre (14.23), Portogruaro (15.02), Tržič (15.41) 11.56 (IC) Tržič (12.20), Portogruaro (13.01), Mestre (13.42), Rim Termini 16.25 (D) Benetke (14.22), Mestre (14.32), Portogruaro (15.16), Tržič (16.02) Benetke (15.35), Mestre (15.48), Portogruaro (16.33), Tržič (17.19) 12.13 (IR) Tržič (12.36), Portogruaro (13.22), Mestre (14.07), Benetke (14.20) 17.42 (IR) 13.10 (D) Tržič (13.33), Portogmaro (14.19), Mestre (15.07), Benetke (15.17) Tržič (14.36), Portogmaro (15.22), Mestre (16.07), Benetke (16.20) Tržič (15.36), Portogmaro (16.22), Mestre (17.06), Benetke (17.16) Tržič (16.13), Portogmaro (16.55), Mestre (17.35), Benetke (17.46) Tržič (16.36), Portogmaro (17.22), Mestre (18.07), Benetke (1820) Tržič (17.36), Portogmaro (18.22), Mestre (19.07), Benetke (19.18) Tržič (17.54), Portogruaro (18.52), Mestre (19.47), Benetke (19.58) 18.50 (D) ukinjen od 31.7. do 27.8. 14.13 (IR) Benetke (16.21), Mestre (16.32), Portogruaro (17.25), Tržič (18.23) 15.13 (D) 18.57 (D) Benetke (16.55), Mestre (17.06), Portogruaro (17.48), Tržič (18.34), 15.50 16.13 (IC) (IR) 19.37 20.00 (IR) (IC) Benetke (17.29), Mestre (17.39), Portogruaro (18.28), Tržič (19.14) Benetke (18.02), Mestre (18.14), Portogruaro (18.54), Tržič (19.37) 17.13 (IC) 20.55 (R) Benetke (18.22), Mestre (18.35), Portogmaro (19.34), Tržič (20.32) 17.27 (R) 21.42 (IR) Benetke (19.35), Mestre (19.48), Portogruaro (20.33), Tržič (21.19) 18.13 (IR) 22.00 (IC) Benetke (20.02), Mestre (20.14), Portogruaro (20.54), Tržič (18.36), Portogmaro (19.22), Mestre (20.07), Be- Tržič (21.37) 19.13 (E) netke (20.20) Tržič (19.36), Portogmaro (20.22), Mestre (21.04), Be- 23.42 (E) Benetke |21.35), Mestre (21.48), Portogmaro (22.33), netke (21.15) 0.42 (IR) Benetke (22.35), Mestre (22.48), Portogruaro (23.33), 20.25 (E) Tržič (20.48), Portogmaro (21.31), Mestre (22.14), Ze- Tržič (0.19) neva 1.42 (IR) Benetke (23.35), Mestre (23.48), Portogruaro (0.33), 21.13 (IR) Tržič (21.36), Portogruaro (22.22), Mestre (23.08) Be- Tržič (1.19) netke (23.21) 2.35 (D) Benetke (0.20), Mestre (0.31), Portogmaro (1.26), Tržič 22.13 (E) Tržič (22.36), Portogmaro (23.22), Mestre (0.04), Rim Termini (2.12) Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.22 (R) Tržič (5.46), Gorica (6.08), Videm (6.39) (ukinjen ob praz- 6.46 (R) Videm (5.21), Gorica (5.54), Tržič (6.17) (ukinjen ob praz- nikih) nikih) 5.50 (R) Tržič (6.18), Gorica (6.44), Videm (7.20) 7.29 (R) Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01), (ukinen od 31.7. 6.23 (D) Tržič (6.47), Gorica (7.10), Videm (787) (ukinjen od 31.7. do 27.8.) do 26.8.) 6.48 (R) Tržič (7.16), Gorica (7.40), Videm (8.12) (ukinjen od 31.7. do 27.8.) 7.51 (D) Videm (6.44), Gorica (7.08), Tržič (7.27) 7.19 (IR). Tržič (7.43), Gorica (8.03), Videm (627) 8.33 (R) Videm (7.00), Gorica (7.38), Tržič (8.02), (ukinjen ob praznikih) Videm (7.36) preko Palmanove in Cervinjana v Tržič (8.16), 8.19 (R) Tržič (8.47), Gorica (9.12), Videm (9.47) 8.40 (D) 9.19 (IR) Tržič (9.43), Gorica (10.03), Videm (10.27) (ukinjen ob praznikih) 11.19 (IR) Tržič (11.43), Gorica (12.03), Videm (12.27) 9.14 (R) Videm (7.52), Gorica (8.27), Tržič (8.48), (ukinjen ob praz- 11.40 (R) Tržič (12.07), Gorica (12.29), Videm (13.03) (ukinjen od nikih) 31.7. do 27.8.) 9.56 (IR) Videm (8.49), Gorica (9.13), Tržič (9.32) 12.19 (D) Tržič (12.43), Gorica (13.06), Videm (13.33) 10.52 (R) Videm (9.36), Gorica (10.00), Tržič (10.24) 12.25 (R) Tržič (12.53), Gorica (13.19), Videm (13.54) (ukinjen ob de- 12.33 (IR) Videm (11.26), Gorica (11.50), Tržič (12.09) (IR) lavmkin) 14.04 (R) Videm (12.36), Gorica (13.12), Tržič (13.35) 13.19 Tržič (13.43), Gorica (14.03), Videm (14.27) 14.33 (IR) Videm (13.26), Gorica (13.50), Tržič (14.09) 13.27 (R) Tržič (13.55), Gorica (14.20), Videm (14.55) (ukinjen ob praznikih) 15.18 (R) Videm (13.50), Gorica (14.26), Tržič (14.49), (ukinjen ob praznikih) 14.19 (D) Tržič (14.43), Gorica (15.06), Videm (15.33) (ukinjen ob praznikih) 15.53 (R) Videm (14.30), Gorica (15.04), Tržič (15.25) 14.34 (R) Tržič (15.03), Gorica (15.26), Videm (15.58) 16.33 (IR) Videm (15.26), Gorica (15.50), Tržič (16.09) 15.19 (IR) Tržič (15.43), Gorica (16.03), Videm (16.27) 18.18 (R) Videm (16.50), Gorica (17.26), Tržič (17.49), (ukinjen ob de- 16.19 (D) Tržič (16.45), Gorica (17.07), Videm (17.36) (ukinjen ob praznikih in od 31.7. do 27.8.) 18.26 (R) Videm (17.04), Gorica (17.37), Tržič (17.58), (ukinjen ob praznikih) Videm (17.26), Gorica (17.50), Tržič (18.09) 16.56 (R) Tržič (17.23), Gorica (17.47), Videm (18.20) (ukinjen ob praznikih in od 31.7. do 27.8.) 18.33 (IR) 17.19 (IR) Tržič (17.43), Gorica (18.03), Videm (1827) 19.20 (R) Videm (17.52), Gorica (18.28), Tržič (18.51), (ukinjen ob 17.38 (R) Tržič (18.07), Gorica (18.32), Videm (19.08) 19.44 (D) Videm (18.31), Gorica (18.58), Tržič (19.20) 17.51 (D) Tržič (18.15), preko Cervinjana in Palmanove v Videm (18.54). (ukinjen od 31.7. do 27.8.) 20.22 (D) Videm (18.59), Gorica (19.33), Tržič (19.55), (ukinjen ob praznikih) Videm (19.26), Gorica (19.50), Tržič (20.09) 18.19 (D) Tržič (18.44), Gorica (19.06), Videm (19.35) (ukinjen ob praznikih) 20.33 (IR) 18.39 (R) Tržič (19.06), Gorica (19.28), Videm (20.01) 21.15 (R) Videm (19.53), Gorica (20.26), Tržič (20.47) 19.19 (IR) Tržič (19.43), Gorica (20.03), Videm (20.27) 22.33 (IR) Videm (21.26), Gorica (21.50), Tržič (22.09). 20.07 (R) Tržič (20.34), Gorica (20.57), Videm (2124) 0.52 (IR) Videm (23.26), Gorica (0.02), Tržič (0.25) 21.19 (IR) Tržič (21.43), Gorica (22.03), Videm (22.27) 23.05 (R) Tržič (23.33), Gorica (23.58), Videm (0.33) Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.13 (E) SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) Opčine (10.05), Sežana (10.34), Ljubljana (12.35), Zagreb (14.52) 6.52 (E) VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20), Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40) 12.02 (IC) DRAVA - Opčine (12.49), Sežana (13.13), Ljubljana (14.55), Budipešta (22.42) 10.58 (IC) KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.05), Sežana (10.05), Optine (10.14) 17.57 (C) KRAS - Opčine (18.40), Sežana (19.03), Ljubljana (20.45), Zagreb (22.58) 16.57 (IC) DRAVA - Budimpešta (6.20), Ljubljana (14.10), Sežana (16.01), Opčine (16.10) 0.02 (E) VENEZIA EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - Opčine (0.50), Sežana (1.19), Ljubljana (3.15), Zagreb (5.32), Budi- 19.51 (E) SIMPLON EXPRESS (spalni vagoni in ležalniki) - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45), Sežana (18.45), Opčine (18.54) pešta (11.58) IC- ntercit y E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D-Br zovlak R Deželni vlak 8 Četrtek, 15. junija 1995 GORICA SVETA GORA / ZANIMIVA RAZSTAVA Vojaki so v jarkih izdelovali spominke Ob 80-letnici začetka 1. svetovne vojne je razstavo priredilo združenje Soška fronta Pred kratkim so v muzejskih prostorih na Sv. gori o tvorili zanimivo razstavo raznih spominkov iz prve svetovne vojne. Zadnje dni maja je namreč minilo 80 let od začetka krvave vihre v Posočju. Člani Društva Soška fronta iz Nove Gorice so se te obletnice spomnili z razstavo predmetov in drobnih spominkov, ki so jih vojaki sami izdelovali v zaledju fronte ali pa kar med krajšimi predahi v samih strelskih jarkih. Člani novogoriškega društva, v veliki večini strastni zbiralci raznovrstnega materiala, so za razstavo zbrali večje število prstanov, vaz, pepelnikov, vžigalnikov, obtežilnikov in drugih spominkov, ki so jih vojaki pridobili in izoblikovali iz raznih kovin, ki jih na bojišču ni bilo težko najti. Najbolj seveda v oči padejo vaze, med katerimi najdemo prave umetnine in so izdelane iz medeninastih tulcev topovskih granat. Tulce puškinih nabojev in raznih cevi in obroče šrapnelov in granat, so uporabljali za izdelovanje vžigalnikov, pa tudi za izdelovanje prstanov, ki so jih s piljenjem in vrezovanjem raznih motivov še dodatno krasili. Te spominke so vojaki prodajali, ali bolje rečeno, za- t ali a j ali za kos kruha, nekaj cigaret steklenico vina. Mnogi so te sp ike pošiljali tudi domov, svojim m L. „„xuna recitiral neka) ijige Oblaki so rudeči. O sami r in o razstavljenih predmetih, Pa > jovoril višji kustos Goriškega m Drago Sedmak. i otvoritvi se je zbralo kar lep0 . ljudi, ki jih to obdobje nekoh abljene” zgodovine zanima m s KINO GORICA VITTORIA 20.45 (Gorica kinema) »Arisha«, rež. Wim VVenders, i. R. Vo-gler in A. Vronskaja; sledi: »Tatjana«, rež. Aki Kaurismaki. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.00-19.30-22.00 »Rob Roy«. Igrata Jessica Lange in Liam Neeson. GRADE2 CRISTALLO 20.00-22.00 »Prirna deli’ alba«. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - TAJNIŠTVO GORICA obvešča člane, da sta na razpolago dve mesti na seminariju slovenskega jezika, kulture in literature, ki bo v Ljubljani prva dva tedna meseca julija. Za enotedenski seminar za slovenske šolnike, ki bo v Cerknici zadnji teden avgusta je na razpolago za Goriško deset mest. Prosimo, da pisne prošnje vložite za Ljubljano do 20. junija in za seminar v Cerknici do 30. junija. Prošnje sprejema tajništvo sindikata. a PRIREDITVE RAJONSKI SVET ZA PEVMO, OSLAVJE IN ST-MAVER vabi na scenski koncert “na b’rjaču” (domačija Kusič - Pavlin) “Al maraš kaj za me? ”, ki ga bo jutri ob 21. uri uprizoril MePZ Hrast iz Doberdoba s sodelovanjem dramske skupine Oder 90. KD RUPA PEC in OBČINA SOVODNJE vabita na 14. občinski praznik v Rupi. Program: nedelja, 18. junija, 18.00 - otvoritev razstave vin, nastop pevskega zbora Stan-drež, 20.00 - ples z ansamblom Happy day; petek, 23., 20.00 - tekmovaje v briškoli; sobota, 24., v Kulturnem domu v So-vodnjah, ob 19. uri: slavnostna seja z govorom župana, nastopom zbora Tabor z Opčin, recitalom društva Rupa-Peč, podeljevanjem priznanj in nagrajevanjem najboljših vin; ob 20. uri v Rupi: ples z ansamblom Zvezde. Delovali bodo dobro založeni kioski. KD OTON ZUPANČIČ vabi na tekmovanje v briškoli, ki bo v prostorih doma A. Budala v Stan-drežu jutri od 20.30 dalje. VPISOVANJE ZA IZLET V NEZNANO Cenjene bralce, ki se nameravajo prijaviti za naš IZLET V NEZNANO v nedeljo, 25. junija, obveščamo, da bo vpisovanje v četrtek, 15. in petek 16. junija od 18. do 20.30, in sicer: Za občino Gorica v uredništvu našega dnevnika v drevoredu 24. maja. Za občino Steverjan vpisuje Roman Juretič - Scedno 18, telefon 884018. Za občino Doberdob vpisuje Elda Peric (raznašalka Primorskega dnevnika), telefon 78231. Za občino Sovodnje vpisuje Blanka Kuzmin (raznašalka Primorskega dnevnika) telefon 882415. Ob vpisu je treba navesti ime in priimek izletnika ter vplačati 50.000 lir vpisnine. Za udeležbo na izletu je treba imeti veljavno osebno izkaznico ali potni list. Ker je Število mest omejeno, prosimo, da z vpisom pohitite. Uredništvo n RAZSTAVI V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE raz stavlja Demetrij * Ogled po umiku knjig ratsKa i mim m v°J^ rice. □ obvest^ Danes: ob 12*3.’uneni no Millo na gia n^te pokopališču (priho iz Trsta). ŠOLSTVO / MNENJE PROFESORJEV Novosti pozitivne toda prenagljene ^°/e so se znašle nekoliko nepripravljene KULTURNI DOM / BILTEN Prehod iz redne v poletno kulturno sezono Delovanje ne pozna premora ZaVv sk° leto se je Sr J^cil° in vse višje UCn 6 š°le 80 objavile dj: ,e uspehe svojih sik ' °V k niH1 lahko mar-Unnirazberemo Predvsem , r tevajoc spremembe, Solo°vaiele visi° srednjo dateVT Pn7i izstopa posteči’ da )e letos skupno jj 0 zavrnjenih dijakov šol v,eb slovenskih višjih 354art-P,rec?i nizko- od 2a očakov je bilo namreč Va,o enik samo šestind-a set-Ponekod pa bo zelo velik odstotek j.. - Vati °V septembra obisko-tfB Podporne tečaje: na Vn/Skem poklicnem za-stkJu Cankar kar 63 od v Vseh dijakov prvega, da hi Četrtega razre-ijj, ,v tretjem razredu so sl . Ujunrec kvalifikacij-^ite, v petem bodo maturo). VD,a take izide so gotovo letri 6 uovosti, ki jih je Za >S|Uvedl° ministrstvo" lbKin popravnih iz- Pitov) uvedbo podpome- ^ Pouka med šolskim le- s mja s tem v zvezi si tom • d n ajd obveznih podpor-sjp. eCajev na začetku na-Mnep!!83 Šolskega leta. Sol ,enotna in reakcije SDr *0V’ ki 80 morali te ra7iairierube izvajati, so cUe. Želeli smo torej so stvar ravna- SMutt/u ae’ ^ ocenjujejo konc- Ue uspehe dijakov.^^^P^^I ohJ UsPeh* dijakov slovenskega ^delka industrijskega zavoda objavit1 teknicnetn industrijskem zavodu “G. Galilei” so inf„.'1J UCne uspehe dijakov. V slovenskem oddelku za fomaatiko so izdelali: Ali se jim zdi, da je bil podporni pouk med letom koristen in kako se bodo podporni tečaji odvijali v začetku septembra. Kar se tiče učnih uspehov dijakov so ocene v glavnem pozitivne. Na klasičnem liceju Trubar so po mnenju ravnatelja Milka Renerja predvsem spodbudni rezultati v IV. razredu gimnazije. Tudi na učiteljišču so bili uspehi dobri in dejstvo, da ni bil nihče zavrnjen je treba, po mnenju ravnateljice Majde Sfiligoj, pripisati bodisi prizadevanju profesorskega zbora kot tudi dijakom, ki so pokazali veliko dobre volje in negativne oznake tudi popravili. O stanju na poklicnem zavodu Cankar nam je prof. Flavija Bezeljak povedala, da so mogoče učni uspehi nekoliko skromnejši, ker gre za poklicno šolo in dijaki imajo na splošno šibkejšo podlago; tisti pa, ki so bolj nadarjeni, nimajo dovolj urejenih delovnih navad in zato ne dosegajo rezultatov, ki bi jih bili zmožni doseči. Glede podpornega pouka med letom pa meni, da je nekoliko prenaporen, če upoštevamo, da morajo dijaki poleg štiridesetih ur rednega pouka še obiskovati podporne tečaje. Problemi se postavljajo tudi glede dijakov, ki morajo popraviti več pred- 2, 55’ h°hi Moro, Bogdan Podversic, Andrej Rosano. Oic : b08*]311 Bensa, Braione Alessandro, Enea Cer-Cemic, Fabijan Gruden, Mark Jakin, Slavisa lus nV1C’ Khstjan Lovercic, Robert Lutman, Daniel Mik-^ David Mucci. rid K/ri.1 _______________________________________,— tar Skr’ hederico Pellegrin, Katja Perše, Nikolaj Pin-4, tian Rijavec, Stefano Zanlagnin. /yex v, i Ferfolja, Aljoša Gergolet, Enrico Lapel, Grpn Wakuc. Matej Makuc, Robert Mucd, Denis Repovs, Vs$dStrukelb 2fej0 jn/anajst dijakov 5. razreda je bilo pripuščenih k br;i ftoeniu izpitu. Podporni pouk bo moralo septem-'skovati Šestnajst dijakov, trije pa niso izdelali. metov. S tem se strinja tudi prof. Ivan Bratina, ki poučuje na klasičnem liceju. Opozarja tudi, da je na višji šoli vedno pereč problem suplentov, ki delajo v slabih pogojih. Imenovanja se vsako leto na začetku zavlečejo in to bo letos vplivalo na izvedbo podpornih tečajev, ki naj ne bi bili samo nadomestilo za zasebne lekcije. V tem primeru so za uspeh dijakov odgovorni samo starši, s to reformo pa je odgovornost prevzela šola. Potreben je torej drugačen način pouka in skupinsko delo profesorjev. Na splošno so torej šolniki najbolj kritični glede načina, kako so bili tečaji uvedeni v teku šolskega leta; vse skupaj se je po mnenju prof. Marije Ceščut izvajalo s preveliko naglico in nekoliko improviziano predvsem s strani ministrstva. Po mnenju prof. Bratine je bila sicer reforma potrebna, a šola ni bila pripravljena na tako pomembne spremembe v tako kratkem času. Z mesecem junijem se po že ustaljeni praksi klasična kulturna sezona zaključi. Sicer je to vse bolj le besedni izraz, saj se hkrati pričenja poletna sezona, kar pomeni, da dejavnost pravega prenehanja ne pozna. Morda se v tem letnem času spremenijo le prizorišča dogajanja: iz zaprtih kulturnih dvoran na prosto ali pod šotore. O tem prehodu sezone poroča tudi sedma, zadnja letošnja številka Informativnega biltena Kulturnega doma, ki prinaša program dejavnosti v tem mesecu v domu. Ge si izposodimo izraz iz športnega sveta, ga lahko označimo kot poslednji Sprint pred koncem sezone oziroma pred počitnicami. Na sporedu je namreč vrsta zaključnih prireditev (šolskih, športnih akademij, zaključek gledališke sezone SSG itd) po več devetmesečnem rednem delu. Ne glede na to pa lahko ugotovimo, da je tudi ta mesec v Kultur- nem domu pester in glede na dejavnost raznolik. Pred dnevi smo lahko že sledili vrsti zanimivih prireditev (Vsi drugačni, vsi enakopravni, nastop dijakov šole I. Trinko, gledališka predstava Samomor kitov, zaključni nastop liceja “D. Alighie-ri”). Prav v teh dneh (od danes do sobote) bo v domu mednarodni posvet Evropeistične akademije, nato pa še zaključni nastop glasbene šole E. Komel ter folklorni nastop goriških plesalcev “Lis Luzignutis” (24. junija). Zadnja etapa pa naj bi bila v nedeljo, 25. t.m., s pokrajinskim kongresom DSL. V vsem tem času pa bo tudi na ogled v zgornjem fojerju Kulturnega doma dokumentarna-fotograf-ska razstava Benečija v miru in vojni, ki jo prireja ob 50. letnici osvoboditve ZSKD iz Gorice. Kulturni organizatorji pa tačas že razmišljajo o raznih poletnih kulturnih prireditvah, ki bodo v našem širšem goriškem prostora. GORICA / ZRAVEN PALAČE LANTHIERI Odprli cerkvico sv. Antona Objekt iz začetka prejšnjega stoletja so obnavljali Štiri leta Osemstoletnica rojstva sv. Antona je bila predsinoči priložnost za ponovno odprtje cerkvice ob palači Lanthieri na Trgu sv. Antona. Cerkvica iz začetka prejšnjega stoletja je sicer posvečena sv. Katerini, sveti Anton pa je upodobljen tako na sliki za oltarjem kot v kipu na pročelju. Ponovno odprtje po zahtevnih štiriletnih obnovitvenih delih (s prispevkom dežele) je nadškof Bommarco obeležil s slovesno mašo na trgu, pri kateri je pel zbor stolne cerkve, (foto Studio Reportage) NOVICE Jutri posvet o kraliteti zraku v Gorici in Novi Gorici Mednarodni posvet “Kvaliteta zraka; stvarnost brez meja”, ki ga prirejajo Pokrajina, Občina Nova Gorica in center GETA pod pokroviteljstvom dežele FJk in delovne skupnosti Alpe Jadran bo jutri v Gorici in Novi Gorici: prvi del bo v kongresni dvorani Espomego ob 9. uri in bo obravnaval splošne teme, kot so vpliv meteoroloških faktorjev na kvaliteto zraka, uporaba matematičnih modelov za merjenje emisij in za njihovo omejitev, problem avtomobilskih izpušnih plinov ter problematiko informiranja prebivalstva. Posvet se bo popoldne nadaljeval v kongresni dvorani Hotela Casino Perla v Novi Gorici od 15. ure dalje. Referati bodo predstavili razne projekte s področja varstva narave, monitoring onesnaženosti zraka v Sloveniji, ekološko medicino in še drage zanimive teme. Pogovor ob dveh razstavah o goriški preteklosti V tujini sta odprti dve razstavi o goriškem literarnem ustvarjanju v nemških prevodih in o srednjeveški zgodovini mesta. Prvo so priredili na Dunaju pod mentorstvom profesorja Hansa Kitzmiil-lerja z Videmske univerze, drugo pa na Tirolskem. Prof. Sergio Tavano, ki je med dragim avtor knjige Goriški srednji vek, in Hans Kitzmiiller bosta spregovorila o razstavah in o njunih katalogih. Srečanje, ki ga prirejajo pokrajinska uprava, Inštitut za mittelevropska kulturna srečanja in Studijski center “Rizzatti” bo v dvorani pokrajinskega sveta danes ob 18. uri. Filmski noveli dveh mojstrov Filmski spored Gorica kinema ponuja drevi ob 20.45 v kinu Vittoria dva biserčka: “daljši kratko-metražec” Wima VVendersa “Arisha” in “krajši celovečerec” Akija Kaurismakija “Tatjana”. Filma povezuje dogajanje “on the road”, v obeh so popotniki namenjeni proti Baltiku in se na poti njihova življenja prepletajo iz razhajajo z dragimi. VVendersov film je kaleidoskop človeških likov in zgodb, Kaurismaki, pa je posnel nordijsko zgodbo o romarjih, ki se po begu vrnejo okrepljeni v skupino. Večer bo enkratna priložnost za ogled kratkih filmov - izobčencev iz velike distribucije. Spet prihaja... Pajk’s show Po daljšem premora se vrača med nas tradicionalni goriški kabaretni večer Pajk’ s show... Napovedan je bil že 1. aprila, toda očitno je šlo za potegavščino, sedaj pa gre za res. Prireditev bo v petek, 23. junija ob 20.30. Kraj je še skrivnosten: ve se le, da bo tokrat v briškem koncu, kjer doslej Pajk’s show ni še gostoval. Pireditelji nameravajo s tem “zapreti zastor” nad kulturno sezono, ki je bila, z določenega zornega kota gledano, vse preveč resna. O programu večera vlada še vedno precejšnja tišina in zmeda... Prireditelji najavljajo le to, da bosta izredna in prva gosta večera “kabaretni duo” Boris Kobal in Sergij Verč. Interesente vabijo, naj si rezervirajo... petek, 23. junija. Bolnim na srcu odsvetujejo udeležbo. Rezervacija vstopnic je že v teku v uradu Kulturnega doma v Gorici (tel. 33288). Dve zgodovinski disertaciji Knjižnica Franceta Bevka in Goriški muzej prirejata nocoj ob 20. uri v gradu Kromberk predstavitev dveh knjig prirejenih doktorskih disertacij z zgodovinsko vsebino. Knjiga “Kdor ni z nami, je proti nam” obravnava temo o slovenskih izobražencih med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom; avtor je dr. Bojan Godeša. V knjigi Socialistična kulturna revolucija pa se je dr. Aleš Gabrič poglobil v tematiko slovenske kulturne politike od leta 1953 do 1962. Na predstavitvi bosta sodelovali ravnateljica Goriškega muzeja mag. Slavica Plahuta in višji kustos Nataša Nemec. V trgovskem središču GORICE v ul. Cascino 5 in z vhodom tudi v ul. Garibaldi 6 lile o skladišče oblačil in Jeansov da je na zalogi na tisoče artiklov moške ženske in otroške konfekcije pomladno/poletne mode 95. Vsak kupec prejme v dar 2 »T-shirt« otroške in 2 »T-shirt« moške majice. 10 Četrtek, 15. junija 1995 DEŽELA LJUBLJANA / PREDSTAVNIŠTVO MANJŠINE PRI ZUNANJEM MINISTRUh CASARSA / POBUDA POKRAJINE PN IN DEZELEjjČ Thaler orisal potek pogajanj z Italijo V ospredju vprašanje manjšinske zaščite LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler je včeraj sprejel zastopstvo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki ga je skupaj s svojim pooblaščenim predstavnikom dr. Matjažem Jančarjem podrobneje obvestil o poteku slovensko-ita-lijanskih pogovorov o reševanju spornih dvostranskih vprašanj. Minister je pozneje povedal novinarjem, da so zaščita in problemi slovenske narodnostne skupnosti v Italiji za Slovenijo najpomembnejše vprašanje in da brez rešitve teh problemov ne bo mogla sprejeti dvostranskega sporazuma. »Interesi matice in njene manjšine so neločljiva celota,« je poudaril slovenski zunanji minister, ki je govoril tudi o nujnosti usklajenega nastopa in poudaril, da je sorodnost stališč in pogledov, ki je prišla do izraza med včerajšnjimi pogovori, pomembna. V ospredju je torej interes slovenske manjšine, ki živi v Italiji. Toda manjšina pri obravnavi problemov svojega položaja, obstoja in razvoja izhaja iz tega, da so njeni pripadniki italijanski državljani slovenske narodnosti, zato obžaluje dejstvo, da še ni prišlo do pogovorov s predstavniki italijanskih državnih oblasti. V sedanji fazi pogajanj je italijanska stran že presegla raven, ki jo je dosegla na pogajanjih lansko jesen v tako imenovani oglejski izjavi, vendar si slovenska manjšina želi zaščito na evropski ravni. O tem pa se pogajalci ne morejo dogovoriti. Predstavniki slovenske manjšine so izrazili pripravljenost, da izdelajo podrobnejši seznam svojih težav, s tem pa se je strinjala tudi slovenska diplomacija. Dogovorili so se, da bo slovenska narodnostna skupnost ta seznam naslovila na slovensko in italijansko vlado. Problematiko odnosa do slovenske narodnostne skupnosti v Italiji pa bo- do še ta mesec obravnavali na zasedanjih različnih organov slovenskega parlamenta, v ponedeljek pa bodo v okviru razprave o slovensko-italijanskih odnosih na zasedanju zunanjepolitičnega odbora slovenskega državnega zbora govorili tudi o položaju Slovencev v Italiji. Če bi se pogovori zaostrili, tako da dvostransko reševanje problemov ne bi bilo mogoče, bi lahko zadevo internacionalizirali in jo predali v obravnavo ženevskemu poravnalnemu sodišču, ki je povsem nova tovrstna ustanova. Vendar nameravajo predstavniki slovenske manjšine potrpežljivo vztrajati na pogajanjih kot povsem avtonomen subjekt. Koristno bi bilo tudi sodelovanje in usklajevanje stališč z italijansko manjšino, ki živi v Sloveniji, saj manjšini ne smeta postati talki neurejenih odnosov, ustrezala pa bi jima tudi zaščita na visoki evropski ravni. Zato si želita čim boljše slovensko-ita-lijanske odnose, ki so v interesu obeh držav in obeh manjšinskih skupnosti. Trenutno je slovenska manjšina diskriminirana in ogrožena ter ne uživa pravne zaščite, kot jo na primer uživa nemška ali francoska manjšina v Italiji. Neurejeno je sistemsko financiranje, tako da je bila slovenska država prisiljena s posojili priskočiti na pomoč ter rešiti zelo ogrožene slovenske kulturne in druge ustanove. To pa je seveda dolžnost italijanske države, saj gre za ustanove Slovencev, ki so italijanski državljani in italijanski davkoplačevalci. Odnos do slovenskih prebivalcev v treh pokrajinah, kjer žive, torej v tržaški, goriški in videmski pokrajini, je še vedno precej različen. V ta okvir sodi tudi javno financiranje dvojezične šole v Spetru. Zunanji minister Zoran Thaler je pogovore med državama sicer ocenil kot težavne in naporne, vendar je menil, da »se je mogoče o marsičem dogovoriti«. Pri tem pa so dragoceni ukrepi, ki naj bi takoj olajšali in izboljšali položaj manjšine. Državi pa imata različna stališča o dvostranskem sporazumu o zaščiti obeh manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji. Slovenija se za to zavzema, italijanska stran pa ni pokazala zanimanja. Pogovori na slovenskem zunanjem ministrstvu so trajali od 10.30 do 13. ure, na njih pa so sodelovali minister Zoran Thaler in njegov pooblaščeni pogajalec dr. Matjaž Jančar ter predstavniki slovenske manjšine v Italiji: predsednik SKGZ Klavdij Palčič, predsednica SSO Marija Ferletič, deželni poslanec DSL Miloš Budin, predstavnik Stranke komunistične prenove Sergij Lipovec, deželni tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj, koordinator Demokratičnega foruma Rudi Pavšič in predstavnik Slovencev iz videmske pokrajine Viljem Cemo. Slovenski zunanji minister in predstavniki manjšine so torej realistično ocenili svoja pogajalska izhodišča, poudarili pa so, da gre pri pogajanjih za slovenski nacionalni interes, ne glede na to, ali gre za pripadnike manjšine ali matični narod. Pri tem je prišlo do izraza tudi razpoloženje večine slovenskih vo-lilcev v Sloveniji, ki se zavzemajo za manjšinsko zaščito in uravnotežen odnos pri nadaljevanju pogovorov z Italijo. Predstavniki zunanjega ministrstva in slovenske manjšine so se strinjali, da je treba na pogajanjih odločneje nastopiti, kar odražajo napovedani seznam in razprave v parlamentu, toda hkrati so pripravljeni tudi na vztrajno nadaljevanje italijansko-slovenskih pogovorov, na katerih naj bi dosegli dogovor, ki bi ustrezal obema stranema. Bogo Samsa Vsestranska osvetlitev Pasolinijevega opusa V vili Manin bodo 26. avgusta odprli veliko rol' stavo, predvideni simpozija in razne priredil CASARSA (Pordenon) - Dolgo je Furlanija gojila zelo protislovna čustva do Pier Paola Pasolinija, končno bo skušala poravnati svoj dolg. Predsednica deželnega odbora Fur-lanije-Julijske krajine Alessandra Guerra je v imenu Furlanov in njihove kulture na včerajšnji tisovni konferenci v Paso-linijevi »rojstni« Casarsi (rodil se je sicer v Bologni, vendar je furlanski kraj, v katerem se je rodila njegova mati, »posvojil« in on njega) zelo zavzeto utemeljevala pomen niza prireditev, ki jih deželna uprava FJK in pbrdenonska pokrajina namenjata pomembnemu umetniku. Kot je pred njo poudaril sedanji predsednik pordenonske pokrajine Alberto Rossi, se je za projekt začela zelo aktivno zavzemati že prejšnja pokrajinska uprava, proti koncu letošnjega poletja pa bo končno zaživel v prestižnem okviru vile Manin. Izhodišče pobude, kot je povedal koordinator strokovnega odbora Nico Naldini, je furlanski obraz Pasolinija, skupni naslov »Pier Paolo Pasoli-ni - s furlanskih polj« pa označuje veliko fotograf-sko-biografsko-dokumen-tarno razstavo, likovno razstavo, video in filmska predvajanja in prikaz gledališke dejavnosti. Ne gre za poveličevanje umetniške osebnosti, temveč za poskus celostne osvetlitve Pasoli-nijeva umetniškega opusa in življenske poti. V tem duhu je organizacijsko-znanstveni odbor v sodelovanju s Sperimental-nim centrom za kinematografijo in Kinoteko iz Zastopstvo manjšin v deželnem svetu avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine Stališča strank in organizacij: SSk (3) Iz povedanega izhaja, da se pravica do politične zastopanosti in do soudeležbe v javnem življenju uveljavlja na mednarodni ravni kot ena izmed temeljnih pravic narodnostnih in etničnih skupnosti. Opozoriti velja, da je večina dokumentov in norm mednarodnega značaja, ki smo jih gori navedli, sorazmerno nova, kar pomeni, da gre za problematiko v izraziti evoluciji. Za zagotovitev te pravice najpomembnejše mednarodne ustanove priporočajo državam članicam, naj sprejmejo posebne norme, in dejansko so mnoge države tudi v naši bližini takšne norme že sprejele ali se na to pripravljajo. Pravica narodnostnih ali etničnih skupnosti do politične zastopanosti in do soudeležbe v javnem življenju je dobro zanan tudi italijanski pravni ureditvi. Med osebnimi normami, Id so bile sprejete v skaldu s 6. členom stave o varovanju jezikovnih manjšin ali za njegovo izvajanje in v katerih se ta pravica na nek način odraža, lahko omenimo naslednje: 1. Člen 57 ustave, ki zagotavlja 1 sedež Dolini Aosti v Senatu Republike. 2. člen 61 Posebnega statuta Avtonomne dežele Tridentinske-Gornjega Poadižja, ki zagotavlja "proporčno zastopanost jezikovnih skupnosti pri sestavljanju teles krajevnih javnih ustanov, ” kakor tudi pravico posameznih jezikovnih skupnosti, da so zastopa- ne v občinskih odborih v tistih občinah bo-censke pokrajine, v katerih imajo po vsaj dve predstavnika v občinskih svetih. Izvršilne norme za Posebni statut. 3. Člen 62 Posebnega statuta Avtonomne dežele Tridentinske-Gornjega Poadižja, ki zagotavlja zastopanost ladinske jezikovne skupnosti v deželnem svetu in v bocenskem pokrajinskem svetu, kakor tudi v kolegialnih telesih krajevnih javnih ustanov v bocenski pokrajini. Deželni zakon TGP štev, 9 z dne 23. julija 1973, na osnovi katerega v primeru, da ni noben kandidat, ki pripada ladinski skupnosti, izvoljen po rednem volilnem postopku prisodijo en sedež kandidatu ladinske skupnosti, ki prejme najvišje število osebnih glasov na račun kandidata, ki bi bil zadnji izvoljen. 4. Zakon štev. 18 z dne 24. januarja 1979 za izvolitev evropskega parlamenta. Člen 12: "Vsaka izmed kandidatnih list, ki bi jih morebiti predstavile politične stranke ali skupine manjšin francoskega jezika v Dolini Aosta, nemškega jezika v pokrajini Bočen in slovenskega jezika v Furlaniji-Julijski krajini, se za prisoditev sedežev, o katerih govorita člena 21 in 22, lahko poveže v svojem volilnem okrožju z drugo listo politične stranke ali skupine, ki se predstavlja v vseh volilnih okrožjih z istim znakom”. Člen 22: ”V primeru, da nihče od kandi- datov povezane manjšinske liste ni na lestvici za sedeže, do katerih ima skupina Ust pravico, zadnji sedež pripada kandidatu jezikovne manjšine, ki je prejel najvišje število osebnih glasov, pod pogojem, da le-to ni nižje od 50 tisoč.” 5. Zakon štev. 276 z dne 4. avgusta 1993 (določila za izvolitev Senata Republike), člen 7, črka d: ”Na območjih, na katerih so navzoče priznane jezikovne manjšine, in morata velikost in razmejitev volilnih okrožij olajšati dostop do zastopanosti, tudi v nasprotju z načeti in meriti, ki jih določajo druge črke tega odstavka; v ta namen morajo biti manjšine vključene v čim manjše število okrožij. Razdelitev ozemlja Furlanije-Julijske krajine, ki jo določa zakon štev. 55 z dne 14. februarja 1963, se spremeni v skladu s tem členom”. 6. Zakon štev. 277 z dne 4. avgusta 1993 (določila za izvlitev poslanske zbornice), člen 7, črka a: ”(...) Na območjih, na katerih so navzoče priznane jezikovne manjšine, razmejitev volilnih okrožij mora upoštevati potrebo po njihovi vključitvi v čim manjše število le-teh, in to tudi v nasprotju z načeli in meriti, ki jih določa pričujoča črka”. 7) Zakonski odlok štev. 297 z dne 16. aprila 1994 (enotno zakonsko besedilo o šolstvu), člena 23 in 48, na osnovi katerih so v kolegialnih telesih šole rezervirani sedeži za predstavnike jezikovnih manjšin. (Se nadaljuje) Rima in Stalnim gledališčem iz Turina osnoval niz pobud, ki se bo začel z otvoritvijo razstav v vili Manin 26. avgusta. Do 10. decembra, ko bodo razstave na ogled, bosta v Passarianu tudi dva simpozija: prvi (od 19. do 21. oktobra) bo širšega mednarodnega značaja in bo posvečen predvsem ocenam tujih strokovnjakov o Pasolinijevem delu (preveden je v številne jezike), na drugem (3. in 4. novembra) pa bodo skušali osvetlili pedagoški vidik Pasolinijeve osebnosti (več let je poučeval v manjših krajih pri Casarsi). V parku vile Manin bo 3. septembra koncert, na katerem bodo izvedli dve kompoziciji Andrea Cen-tazza (Omaggio a Pier Paolo Pasolini in Pioggia sui confini, ki daje naslov večeru). Prikaz Pasolinijeve ustvarjalnosti vsekakor ne bo omejen samo na vilo Manin, saj bo temu ustvarjalcu posebno pozornost posvetil tudi letošnji m njegovem aeiu, ^ r voljo vsem, ki bi se ra pobliže spoznali s te pomembnim sodobni vsestranskim ustvarja cem. (bip) PISMO UREDNIŠTVU Obrtna sekcija SDGZ o obrtni coni pri Gropadi Slovensko deželno go- obravnavamo, popolnoma spodarsko z draženje žeti neprimeren, saj gre 1® za kot stanovska organiza- razširitev že obstoječe rW cija, ki predstavlja zamej- zarske dejavnosti ske obrtnike, izraziti svoje mačera obrtnika, ki naj stališče v zvezi s problemom t.i. obrtne cone v Gropadi. Popolnoma soglašamo z vaščani in ostalimi, ki so mnenja, da bi bilo treba probleme krajevnih obrtnikov rešiti na smotrnejši način, saj je nedvomno res, da bi najboljšo rešitev predstavljala uporaba nekdanjega begunskega taborišča pri Pa-dričah, na katerem je Občina Trst pred časom določila lokacijo večje obrtne cone prav na predlog Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Vendar pa na podlagi izkušenj, ki jih imamo, močno dvomimo, da bo ta objekt zaradi težav pri izvajanju določil deželnega zakona št. 16 iz leta 1992, predvsem pa zaradi pomanjkanja subjekta, ki bi ga odkupil, dejansko lahko uresničen vsaj srednjeročno. Ravno pomanjkanje primernih prostorov pa je eden od dejavnikov, ki našemu obrtništvu največkrat onemogoča, da bi se razvilo na raven svojega potenciala, tako s proizvodnega, kot tudi in predvsem iz zaposlitvenega vidika, ki je za naše razmere še posebno pomemben. Ni naš namen, da bi se spuščati v zadeve, ki so lahko izključno vaškega značaja, vendar bi vaščane iz Gropade pozvati, naj upoštevajo nekaj dejstev: - izraz »obrtna cona« je za gropajski objekt, ki ga svoji posesti; - odveč je v tem priffl® ra vsaka bojazen gjed£j morebitnih špekulacij, saj je namembnost obm°cJ točno določena sam0 z proizvodne dejavnosti; - problem ceste, ki sekala vrsto zasebni zemljišč in vodila do e lavnice, so ustvari občinski uradi, ki so J začrtali na svojo rok ■ Poudariti gre namreč, domači obrtnik za ces ^ sploh ni zaprosil, ker J. dejansko ne potrebuje, J bi bila hala dosegljiva z obstoječe vaške ceste; - preprečitev izgratrnJ proizvodnje hale bi mačega obrtnika prisim ’ da svojo dejavnost Pr makne dragam, gotov0 P ne na bližnje Padnce, j bomo obrtno cono v ne danjem begunskem ta ^ rišču še dolgo čaka n tem pa okoliške vasi tvegajo obubožanje tis eg socialnega tkiva, ki ga stavljajo tudi obrtne, g stinske in duge tipi«1 lokalne dejavnosti, v rih najdejo doma zap06U tev naši mladi, bod1®1 -svojo roko, bodisi ko visni delavci. . Vse prizadete strani to vabimo h kratke razmisleku, saj men1 da je mogoče z 0 . voljo najti prhne®0 tev, ki bo zadovoljiva vse. „„v- nhrtne se* Mittelfest (podroben Pj°_ gram bodo predstavili J tri v Čedadu). Gledališko delo I Turcs tal Friul, k produkcijo Beneškeg hiAnalfl Stalnfiffa hšCa FJK, milansKega dališča Teatridithalia i Dežele FJK, so pred dne predstavili v Benetka (ponovili ga bodo v re nih sezonah), filmu P bodo ob predvajanjih Passarianu (za ta del skr bi pordenonski kroZ® Cinemazero) posvetiti di Mednarodni teden h ma v Gradežu, predvm ma v začetku septembr _ Na pobudo pordenons pokrajine in krajevn^ občinske uprave pa s.. aprila v Casarsi že odprl Studijski center P-P- P _ solini v nekdanji hiši "a solinijeve matere. S nančno podporo Deže bodo hišo obnoviti, v nJ i pa je že zdaj zbraneg __i. •_____]_•__ Ortonlitlllb1 -^SjPlTNA POLITIKA / GUVERNER ANTONIO FAZIO O ZGLEDU GIUDA CARLIJA Centralna banka še naprej »rožlja« s kreditno restrikcijo ttalijanske banke so v zadnjem letu izgubile 13 tisoč milijard lir vlog TX * „ LIRA ' Guverner central-Se jpail^e Antonio Fazi o boj, VCera) spet vrnil k M?10« inflaciji in po od iVec kot dveh tednih Ital;,- Cnega zbora Banke Oeij, Potrdil, da bo ta boj j prosen. Tokratno pri-k0 mu je ponudila sjojti^^aoija obletnice Ueria .^ekdanjega guver- porabil J™’. je tetka i l1 bazi°. ]e iz za- inflackv1947’ko )e letna 'tefto v5a stopnja zaradi teoia6i. ze in razvredno- st4ovT?resegla 20 od" gUvern: .llste razmere po Veg .flevem mnenju iz SRE ČET PET PON TOR 1645,4 1635,2 1658,3 1660,2 1644,5 da ozirov UaHai5r,r ’ ^Pnmmjajo na faeo ni° konjunkturno deja] p .dji: »Carli,« je rezkn u210.’ >>ni okleval z ki j6 ^rodilno restrikcijo, PQVnra?08°Cila zajezitev tieura, Sevanja, zmanjšala tie Ki) ovešenost placil-siabsa^nCe S ^jino- zavrla taše^6 tečaja lire in na-stog . i6 een. Inflacijska kot ip8 se ie tako v manj • . rnesecih znižala na Polovi, Co-« Guverner je pri tem opozoril na velik vpliv, ki ga je imel Carli na takratno vlado, katere dejavnost je hromila težavna notranja politična in sindikalna situacija, zaradi katere je izgubila nadzor nad monetarno stabilnostjo. Guido Carli se ni nikdar uklonil volji politične oblasti, kadar je Slo za monetarno politiko, je opozoril Fazio. Glede nadzorne vloge centralne banke je guverner dejal, da jo je ta vedno videla kot del enotnega koncepta ekonomske politike, ki teži po stabil--ni valuti in po zaščiti prihrankov. V tem smislu je zelo pomembna zanesljivost in solidnost bank kot tudi moč in učinkovitost finančnih trgov. In ko smo že pri bankah, poglejmo, kaj pravi o njihovem trenutnem položaju bančno združenje ABI. Iz trezorjev italijanskih bank je v 12 mesecih, od maja 1994 do maja 1995 zmanjkalo 13 tisoč milijard lir! Pa ni šlo za kak spreten rop, ampak preprosto za skrčenje vlog, in to za 1,5 odstotka. Podatek je iz raporta združenja ABI o evoluciji finančnih in kreditnih trgov, ki po drugi strani kaže, da se je istočasno povečala kreditna dejavnost bank, in to za 8,2 odstotka. Padanje priljubljenosti tekočih računov, hranilnih knjižic in pisem pa ni edini negativni element na italijanski kreditni sceni. Neizterljivi krediti so namreč konec lanskega leta presegli 92 tisoč mibjard lir in se glede na leto 1993 zvišali za kar 30 odstotkov. To dokazuje veliko poslabšanje kreditne kakovosti, na katero je nedavno opozorila tudi ameriška rating agencija Moody’s. V raportu bančnega združenja najdemo tudi opozorilo o »nizkem profilu«, ki ga kaže dinamika bančnih rezerv. Te so se namreč od maja lani do maja letos znižale za 1,5 odstotka (ali za 13 tisoč milijard lir), enako kot posojila v lirah, katerih vrednost pa se je z upoštevanjem razvrednotenja bankovca znižala za kar 12 odstotkov. "l?jj*A0UNI / PREDSEDNIK FRANCESCO SLOCOVICH^ Enoletno »brezvladje« ni ustavilo Ezitovega dela r)ai?nova ie Poslovala dokaj pozitivno in končala ekQj pomembnih del - Lani v coni 40 podjetij več stfjj " Ustanova za tržaško indu-Ugvp 0 č°no Ezit je lani dosegla urav-vcer^ene Poslovne rezultate, ki jih je stavi/ na ^vinarskem srečanju pred-SlQ Predsednik ustanove Francesco z avich. Dejavnost Ezita se ni niti jnatek prekinila, in to kljub dejst-bre’ a ie bila ustanova več kot leto Pteri Predseclnika, ki je bil imenovan da °aiaj šest meseci, in kljub temu, aem nekateri upravitelji v sod-P^opku, je poudaril Slocovich. slfwP0Sleimo, kakšni so lanski po- ^ rezultati. račun kaže prihodke v Za 3 f:°St.V4A mihjarde lir in odhodke p0J,.biljarde, kar pomeni, da je izid kriška K6/’ me(ltem ko je bila pred-nov n onanca negativna za 855 milijo-Cij j.lr' finančni obračun se je zaklju-sku 1l!prayniin primanjkljajem v znebilo CjPAlijarde lir (13,3 milijarde je bodki dkov in H>4 milijarde pri-razlikV ’ mecltem ko je bila pozitivna adjgj a ^rad prihodki in odhodki na Ueek0 ^aflvnem področju (ker je Ezit clobirV1 .^fr_ rie Fisher). Skratka: do bra zabava. ^ LJUDJE IN DOGODKI Četrtek, 15. junija 1995 15 tajska / ob uri najgostejšega prometa Prevrnil se je pomol s potniki Vsoj 18 mrtvih in več kot 50 ranjenih Bangkok - vsaj is oseb je včeraj izgubilo lyljenje, mnogi pa so kritičnem stanju, ko j® plavajoči pomol Prevrnil v bangkoSko eko Cao Praja. Istoča-110 je popustila tudi olika streha nad po- molom, zaradi česar mnogi potniki niso mogli priplavati na površje in jih še pogrešajo. Nesreča se je pripetila v jutranjih urah, ko je bilo na pomolu kakih sto oseb, ki so čakale na trajekt, CHINA Burma VIETNAM CAMBODIA Ferry accident Gulfof Thailand 200 miles SUlVIATRA 200 km CHINA Area of detail South China Sea AP/Alex Sibirny da bi se odpeljale na delo ali v šolo. V bolnišnici Siriraj, kamor so odpeljali kakih 50 ponesrečencev, so zdravniki že sporočili, da so mnogi v kritičnem stanju in imajo malo možnosti, da bi preživeli, ker so ostali predolgo pod vodo. Policijski viri menijo, da so bile vse žrtve domačini, ki so se odpravljali na delo s trajketom, da bi se izognili nemogočemu prometu na ulicah in mostovih. V bolnišnico Siriraj, blizu zahodnega brega reke, kjer se je pripetila nesreča, je prispela množica obupanih sorodnikov, medtem ko so potapljači še več ur po nesreči iskali trupla žrtev. Doslej so jih potegnili iz vode precejšnje število, med temi tudi otroke v šolskih uniformah. Eden od preživelih, 55-letni bančni uslužbenec Pratan Ukong-sak, je izjavil, da je trenutek preden bi se plavajoči pomol prevrnil, vanj trčil trajekt, ki se je približal, da bi nanj prestopili potniki. Bangkoški guverner Krisda Arunvongse Na Ajudaja je izjavil, da so v zvezi z nesrečo odprli preiskavo, da bi ugotovili, ali je bilo na pomolu morda preveč ljudi. Marsikdo namreč trdi, da je bil včeraj promet na zahodnem bregu še bolj gost kot navadno, zato so mnogi sklenili iti v šolo ali na delo s trajektom. Za 18 ljudi je delo reševalcev bilo zaman (Telefoto AP) H ZAKAVKAZJE / ČEČENI? hi Hud teroristični napad na ruski Budjonovsk Zasedli telefonsko postajo, številno poslopja po gorijo MOSKVA - V južno- tako da so brez težav ruskem Budjonovsku od prešli številne cestne za-včeraj divjajo spopadi. pore. potem ko je skupina Ruske varnostne sile kakih 30 teroristov za- so posegle z zamudo, saj sedla najprej telefonsko jih je napad popolnoma postajo tega mesteca v presenetil. Zanesljivih stavropolskem rajonu podatkov o žrtvah ni, ti-kakih 70 kilometrov od skovna agencija Itar-cečenske meje, nato Se Tass je le sporočila da policijsko postajo in so napadalci na slepo neko bmiko. Vesti so do streljali po ljudeh, da je skrajnosti pomanjkljive, mrtvih in ranjenih na ker so napadalci preki- desetine in da v tem menili vse telefonske pove- stu, ki šteje 60 tisoč preža v e s svetom. Kot kaze, bivake v, gorijo Številne so teroristi čečenski gve- zgradbe. Napadalci so rilci ki so se v mesto tudi sesbelili enega od pretihotapili z dvema helikopterjev ruskih var-tovomjakoma. Avtomat- nostnih sil, v mestu pa sko orožje in minome- vlada nepopisna panika, talce so poskrili v krste, Če bodo potrdili vest del gverilcev se je prav o čečenskem napadu, je tako skril v krste, saj so to prvič, da si Dudajevi taki prevozi povsem borci upajo \ samomo-obicajni. odkar je izbru- ritno teroristično akcijo nila vojna v Čečeniji, izven meja Čečenije. GVINEJSKI ZALIV / ZARADI OKVARE NA MOTORJIH Težave nigerijske potniške ladje Kapitan v začetku ni hotel, da bi potnike premestili na ladje, ki so prišle na pomoč LOME’ (TOGO) - Nigerijski potniški ladji Princess Olajmka, ki ima na krovu 727 potnikov in 55 članov posadke, je po dveh dneh težav z motorji končno uspelo se zasidrati kakih 10 milj pred ganskim pristaniškim mestom Keto (180 milj vzhodno od Akre ob meji s Togom). Ladja je bila iz nigerijskega Lagosa namenjena v Liberijo. 2e po izplutju je imela težave z motorji, prejšnjo noč pa so motorji odpovedali in ladjo je začelo zanašati proti obali. Vreme je bilo namreč vse prej kot ugodno, saj je v Gvinejskem zalivu deževno obdobje na višku, nevihte pa si sledijo druga za drugo. Na pomoč so takoj priskočile ladje, ki so bile v bližini, a kot rečeno, je nigerijski potniški ladji uspelo spustiti sidro, ko je prišla na plitvejše morje pred izlivom reke Volte. Kapitan ladje je vztrajal, da ne bo premestil svojih potnikov na ladje, ki so prehitele na pomoč, tako da je bila vsa zadeva skrajno sumljiva. Toliko bolj, ker je bila ladja namenjena v Liberijo, kjer divja državljanska vojna. Nigerijske oblasti so kasneje sporočile, da se na krovu nahajajo Uberijski begunci, ki se vračajo v domovino, in skupina nigerijskih poslovnežev, ki naj bi bila namenjena v razne države zahodne Afrike. A tudi to ni razblinilo sumov, toliko bolj, ker so kot kaže včeraj na francoski ro-ro trajekt Roland Delmas vkrcali le del potniko s Princesse 01ayinke. Iz bližnjega Toga je že izplul vlačilec, ki bo sedaj poskušal Princesso 01aynko povleči do Lomeja. Morda bodo tamkajšnje pristaniške oblasti končno razblinile sume, saj so nekateri včeraj trdili, da se na krovu nahajajo nigerijske mirovne sile, ali celo pripadniki kake liberijske oborožene frakcije. Se najbolj verjetna pa je domneva, da je kapitan trmasto vztrajal pri svojem, ker ni hotel, da bi imela njegova brodarska družba dodatne izdatke. Na premestitev dela potnikov je pristal šele, ko mu je bilo povsem jasno, da okvare ne bodo uspeli popraviti in da bodo potniki prej prispeli v Lomš s francoskim trajektom in od tu nadlaljevali plovbo z drugimi ladjami. ZDA / ZARADI VELIKE KONKURENCE BURGER KINGA PARIZ / NAJŠIRŠE LETALO NA SVETU Pri McDonaldsu prenavljajo tako jedilnik kot postrežbo Od poletja bodo stranke naročale jedi z računalnikom -NEVV YORK - Ime je nedvo Pomenljivo: operacija »Mac ack«. To je nova strategija k atnburgerjev McDonaldsa, s' ° želijo privabiti večje ste s ar*k in obenem ohraniti pre f n® trgu, kjer je v 90. letih pi Konkurence vse večji. Največja veriga restavrac: vetu je sklenila presen onLurenco in spremeniti tak dnik kot živila in postre mnke bodo lahko izbirale y6a uooue tudi boljšo posti i NfcDonaldsovih restavra odo na primer uvedli rač kjer bodo stranke nar 1 K Ki jih bodo dobile še bo o 0 kot doslej. Novost Preizkusili letos poleti, ko Pijač UVec^ samopostrežl , Najpomembnejše novosti { seveda jedi. Klas mijica s slavnim hamburgi ^ 113 Primer odslej mehka ne bo več treba prepeči. Okus novih obloženih kruhkov bo všeč tudi odraslim, zagotavljajo McDo-naldsovi strokovnjaki, poleg tega pa bodo nove žemljice prihranile veliko dragocenega časa »kuharjem«. Hamburgerji, ki jih McDonaldsove restavracije sedaj dobivajo surove in zamrznjene in jih je treba šele skuhati, bodo že napol skuhani, tako da v njih ne bo škodljivih bakterij, ki se jih Američani bojijo kot kuge. Po istem načelu bodo tudi palačinke »pancakes«, ki jih servirajo zjutraj, dobivali že zamrznjene, medtem ko jih morajo sedaj pripravljati sproti. Poleg tega bodo v desetti-sočih McDonaldsovih restavracijah v Združenih državah Amerike sveža jajca zamenjali z pasto-riziranimi tekočimi jajci, ki jih že nekaj let uporabljajo pri McDo-naldsovem največjem konkurentu Burger Kingu. To je seveda manj zamudno, poleg tega pa učinkuje pomirjevalno na ameriške stranke, ki so obsedene s strahom pred bakterijami, ki se lahko nahajajo v svežih jajcih. Operacija »Mac Attack« ni nastala po naključju, pač pa kot posledica ankete. Izšlo je, da ameriške stranke zelo cenijo ugodne cene McDonaldsovih restavracij, imajo pa nekaj pomislekov v zvezi z okusom hamburgerjev. Se več, prepričani so, da so hamburgerji verig Taco Bell in Burger King veliko okusnejši. Poleg tega je Burger King pričel uspešno reklamno kampanjo v sodelovanju z družbo Walt Disney, zaradi česar je McDonaldi podpisal dogovor z družbo Reebok International in bo v prihodnje strankam debi milijone bonusev za ugoden nakup slavnih telovadnih copat in druge športne opreme. Vrh tega bo med strankami žrebal srečneže, ki bodo nagrajeni s potovanjem na olimpijske igre v Atlanti leta 1996. Konkurenca je torej res najboljše jamstvo za kakovost uslug. Airbusov beluga Na letališču Le Burget pri Parizu so predstavili tudi belugo evropskega konzorcija Airbus, ki je najširše letalo na svetu, s svojo obliko pa si res zasluži ime kita. (Telefoto AP) L Četrtek, 15. junija 1995 SVET BOSNA IN HERCEGOVINA / NOVO ZAOSTROVANJE Kopičenje vladnih sil skibi tako Srbe kot ZN Sačirbej pravi da se Sarajevo pripravlja na obrambo, ne na osvoboditev SARAJEVO (Reuter, telefoto: AP) - Bojazen, da utegne Bosno kmalu znova zajeti vojni požar najširših razsežnosti, se je po poročilih o kopičenju enot bosanskih vladnih sil pri Sarajevu Se okrepila. Vse vpletene strani so posredno potrdile trditve predstavnikov ZN, ki so sporočili, da se je na območju Breze, približno 20 kilometrov severno od glavnega mesta, zbralo 30 tisoč pripadnikov vojske BiH, kar je najbolj množičen premik vojaških sil v zgodovini bosanske vojne. Mednarodna skupnost je upravičeno zaskrbljena, da utegne poskus nasilnega preboja srbskega obroča okrog bosanske prestolnice izničiti njena (Zal precej jalova) mirovna prizadevanja. V Bruslju je zasedal svet zveze Nato, ki je preučil končno različico naCrta za evakuacijo modrih Čelad iz BiH. Po sestanku so predstavniki Nata sporočili, da zaradi nekaterih nerešenih vprašanj - predvsem v zvezi z vodstvom operacije in vlogo ZDA v njej - načrta niso formalno odobrili, to pa bodo štorih »v nekaj tednih«. Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva Hogg je poudaril, da utegne umik ZN spričo bližajoče se ofenzive bosanske vojske zelo kmalu postati nuja. V Sarajevu je predstavnik ZN Coward dejal, da bo Ga-lijev odposlanec AkaSi naredil vse, da bi prepričal vlado BiH, naj se zaenkrat odreče potezam, ki bi dodatno zaostrile položaj. Na Dunaju je imel tiskovno konferenco bosanski zunanji minister SaCirbej, ki je Srbe obtožil, da so na demilitarizirano območje okrog Sarajeva namestili novo težko orožje. Pojasnil je, da je morala vladna vojska zato sprejeti »preventivne ukrepe«, ni pa želel potrditi (pa tudi ne zanikati) poročil o kopičenju bosanskih enot na tem območju. »Trenutno moramo biti pripravljeni predvsem na obrambo, ne na osvobajanje Sarajeva,« je dejal. V bližini Pal se je sestal parlament bosanskih Srbov, ki je za zaprtimi vrati razpravljal o naraščanju moči nasprotnika. Srbski viri so potrdili namigovanja, da je njihovo vodstvo precej bolj v skrbeh zaradi pospešenega oboroževanja in vse boljše usposobljenosti musli-mansko-hrvaških sil kot pa zaradi morebitnih akcij Nata in ZN. General Miloševič, poveljnik srbskih enot, ki oblegajo Sarajevo, je opozoril, da se bodo njegove sile z vsemi sredstvi postavile po robu sovražnikovi ofenzivi in nato prešle v silovit protinapad. Nova zaostritev na terenu je zasenčila olajšanje, ki je nastopilo po tem, ko so Srbi izpustih vse razen 14 zajetih pripadnikov ZN ter deblokirali opazovalne točke in skladišča orožja mirovnih sil. Predstavnik Unproforja Ivanko pa je poudaril, da Sr- bi zadržujejo tudi 26 vojakov in opazovalcev, ki jih ni bilo na spisku talcev, in da bo kriza končana šele, ko bodo na prostosti prav vsi. Unprofor bo verjetno kmalu praktično preskusil, koliko srbska stran spoštuje dogovor o svobodnem gibanju modrih Čelad, saj bo na svoje opazovalne točke in v skladišča poslal nove posadke. VARNOSTNI SVET ZDRUŽENIH NARODOV ^ Okrepitve za BiH spet sporne NEW YORK - V ponedeljek se jasno začrtan načrt, po katerem naj bi varnostni svet naglo odločil o enoti za hitro posredovanje v Bosni in jo v nekaj tednih ah celo dneh namestil na vojnem obrtiocju, je v torek že spodneslo: le nekaj ur pred načrtovanim glasovanjem se je najvisji gremij Združenih narodov tako sprl, da nihče več ne pričakuje odločitve v prihodnjih dneh. Kljub zagotovilom zahodnih diplomatov je bilo slišati tudi nekaj glasov, za katere je načrt že preteklost. Ruski veleposlanik v Združenih narodih Sergej V. Lavrov si vsekakor ni upal navesti roka za morebitni sporazum. Tudi Britanci in Francozi, ki nameravajo v enoto z deset tisoč pripadniki prispevati najvecji delež, so se izognili napovedim, čeprav so v zadnjih dneh nenehno napovedovah hitro odločitev. Nova sporna točka je predvsem vprašanje stroškov in njihovih plačnikov. Kitajska je zahtevala opustitev pravzaprav že odobrenega financiranja po ključu OZN. Tudi drugte države so hotele izvedeti vsaj približne podatke o stroških operacije, preden se bodo z dvigom rok v varnostnem svetu zavezale k visokim finančnim obveznostim. Zdelo se je ironično, da je spor o denarju sprožila prav Kitajska, ki bo za bosansko operacijo prispevala le 0,897 odstotka Stroškov. Kmalu pa je postalo jasno, da tudi Rusija in Združene države Amerike nikakor niso pripravljene plačevati visokih zneskov za pohticne odločitve. Poslanci Velike Britanije in Francije so namreč za ceno, da bodo svoje enote prepustili poveljstvu OZN, pri newyorski centrali Združenih narodov dosegli privoli- tev, da bo financiranje pote' kalo po ključu OZN. Namestnik generalnega sekretarja OZN Kofi Annan, zadolžen za zagotavljanje miru, je v to zlahka privolil, saj sistem financiranja njega in generalnega sekretariata v Nevv Yorku ne obvezuje. Ameriška vlada, ki je zaradi visokih prispevkov Združenim narodom že zdaj deležna kritik kongresa, se je hitro zamislila, kajti z 31,151-odstotnim deležem pri stroških operacije OZN v Bosni bi morah Američani kriti levji delež. v torek je bil njihov odziv v varnostnem svetu še enoten. »Se vedno smo za operacijo, vendar ne silimo v hitro odločitev.« To je bilo znamenje za ostale, da si lahko vzamejo Cas. Rusi, ki bi morali prispevati 7,077 odstotka, se z načrtom tako ah tako niso strinjah, zato so se raje zavzeli za rešitev, ki ne bi obremenila njihove blagajne. Francozi in Britanci bi Srbom sicer rade volje pokazah, da z njimi ni pametno zobati češenj, vendar za to nočejo plačati veC kot ponavadi - 7, 875 oziroma 6,567 odstotka Nemci, ki so pri operaciji udeleženiz 8,987 odstotka, sicer veljaj0 za zanesljive plačnike. Čeprav ta mesec predsedujejo varnostnemu svetu, pa ne morejo izsiliti odločitve, saj bi bila ta povod za odločitev bonskega kabineta in parlamenta o udeležbi nemške vojske v tej operaciji. Helmut Rather/dpa Konferenca ZN o obnovi Sarajeva DUNAJ - Po oceni posebnega odposlanca ZN za nekdanjo Jugoslavijo Jasusija Akasija so doslej propadli vsi načrti Združenih narodov za obnovo Sarajeva. To je včeraj na enodnevni konferenci ZN držav donatoric za obnovo bosanske prestolnice v svojem govoru poudaril Akasi in dodal, da pod sedanjimi pogoji ni mogoče govoriti o obnovi Sarajeva. 2e Četrte tovrstne konference so se udeležiti predstavniki 28 držav donatoric, ki naj bi določili najpomembnejše naloge v zvezi z obnovo Sarajeva. Giorgio Giacomelli, generalni direktor dunajskega urada ZN, je v svojem govoru poudaril, da je mesto oblegano že 1142 dni, vendar po zaslugi ZN kljub »nenehnim napadom« delujejo nekatere sanitarne ustanove in telekomunikacijski sistemi. Bosanski minister za sodelovanje z Združenimi narodi Hasan Muratovid je izjavil, da Sarajevčani ne smejo kloniti pred srbskim fašizmom in terorjem. Lani maja je bil na prvi konferenci ZN o bosanski prestolnici sprejet »načrt obnove mesta«; po majski sta biti se dve konferenci na isto temo: junija v New Yorku in septembra na Dunaju. AFP BLIŽNJI VZHOD Sveto mesto Jemzalem buri duhove Pogajanja med Izraelom in PLO spet ogrožajo vse pogostejši incidenti JERUZALEM (Reuter) - Izraelski minister za notranje zadeve David Libaj bo vnovič razmislil o ukazu za rušenje arabskih hiš v vzhodnem Jeruzalemu, za katere Izrael trdi, da so jih zgraditi nezakonito. 2e v torek je bilo namreč v spopadih med Palestinci in policisti, ki so spremljati rušilno ekipo, ranjenih dvanajst oseb. Tudi o tem spom se bosta pogovarjala izraelski minister za okolje Josi Sarid in voditelj PLO Jaser Arafat, ki se bosta jutri srečala v Gazi. Glavna tema pogovora pa bo seveda širitev palestinske avtonomije na Zahodni breg, o kateri bi se morali sprti strani načelno sporazumeti do 1. julija. Vendar zaradi številnih incidentov Izrael že poudarja, da ta datum ni zadnji rok Izraelski vojaki so vCeraj ubiti Darviša Abu Katla, nekdanjega palestinskega gverilca in voditelja Sokolov Fataha, in dva elana elitne enote PLO, ki sta ga na avtonomno območje Gaze skušala pretihotapiti iz Egipta. Predstavniki PLO so zanikati povezavo z incidentom in izrazili upanje, da ne bo vplival na bližnja pogajanja o razširitvi palestinske avtonomije. Le nekaj kilometrov stran se je zgodil drug incident, ko je skupina Palestincev prek meje streljala na židovske stražarje. Ti so vrniti ogenj in ubili dve osebi. Pet oseb je bilo ranjenih tudi na Zahodnem bregu, potem ko je nezakoniti židovski priseljenec v izraelske policiste vrgel zažgano plastenko z bencinom. Policisti so moža, ki je tako protestiral proti razširitvi palestinske avtonomije na Zahodni breg, skušati prepričati, naj se izseli iz tuje hiše. Po nekaterih podatkih se je v prazne hiše na tem območju naselilo veC sto židovskih skrajnežev, ki izjavljajo, da »rešujejo svojo zemljo pred teroristi«. VOJNE IN OBOROŽEVANJE __________________. Zmanjšanje števila vojaških spopadov Steve NVeizman / Reuter STOCKHOLM - Po pisanju Mednarodnega raziskovalnega mirovnega instituta (SIPRI) je bilo lani po svetu manj vojn, vendar na Stari celini veC, po zbranih podatkih pa so države namenile za oboroževanje tudi manj denarja. V letošnji Številki glasila SIPRI piSe, da je bilo lani po svetu 31 večjih spopadov, leta 1993 pa 33. V vojno se tudi nista zapletli nobeni suvereni državi, tuje oborožene sile pa so posredovale v nekaterih večjih konfliktih v Armeniji, Azerbej-dzanu, na ozemlju nekdanje Jugoslavije (na Hrvaškem in v Bosni), v Rusiji, Uzbekistanu in Tadžikistanu. Po razpadu Sovjetske zveze je prišlo do vnovičnega oživljanja nacionalističnih sil znotraj nekdanjih satelitskih držav, pa tudi v nekdanji Jugoslaviji. »Zadnja leta narašča predvsem število spopadov v Evropi,« je zapisano v letopisu SIPRI, ki je po mnenju vojaških strokovnjakov nekakšen uradni dokument o svetovnih konfliktih in stopnji oboroževanja. Po zbranih podatkih se je proizvodnja stotih največjih proizvajalcev orožja na svetu - njena vrednost je bila leta 1993 ocenjena na 156 milijard dolarjev - v pri- merjavi z letom 1992 znižala za približno šest odstotkov. Ce bi upoštevali tudi proizvodnjo manjših družb, bi se izkazalo, da je bila proizvodnja orožja Se za nekaj odstotkov nižja. Rusija je v proračunu za leto 1994, ki je bil potrjen Sele julija tega leta, za obrambne namene namenila približno osem milijard in pol dolarjev oziroma šest odstotkov bruto domačega proizvoda. V poročilu Švedskega instituta SIPRI je zapisano, da se je precej zmanjšala tudi proizvodnja jedrskega orožja; le Izrael in Indija Se proizvajata plutonij v vojaške namene. Izrael naj bi imel po ocenah švedskih shoko-vnjakov na zalogi 440 kilogramov s plutonijem oplemenitenega orožja, Indija pa 350 kilogramov tovrstnega orožja. Na začetku letošnjega leta so imele države proizvajal- ke jedrskega orožja skupaj dvajset tisoC jedrskih konic: Združene države Amerike približno osem tisoč, Skupnost neodvisnih držav nekaj manj kot 14500, Velika Britanija od 250 do tristo, Kitajska tristo in Francija petsto. Izrael o svoji jedrski obrožitvi ne daje nobenih informacij, vendar naj bi po ocenah shoko-vnjakov imel manj kot sto jedrskih konic. Med letoma 1991 in 1994 se proizvodnja konvencionalnega orožja ni povečala. ZDA ga proizvedejo sicer manj, vendar še vedno 55 odstotkov vse svetovne proizvodnje. Med kupci orožja so na prvem mestu evropske države, ki kljub manjši proizvodnji orožja v državah nekdanjega Varšavskega pakta pokupijo 31 odstotkov vse proizvodnje, na drugem mestu pa so s 24 odstotki države Bližnjega vzhoda. V poročilu SIPRI imata posebno mesto članici Severnoatlantske zveze Turčija in Grčija, ki »proizvajata precej konvencionalnega orožja«, vendar podatke skrbno skrivata. Lani so v povprečju vse države precej oklestile vsote za oboroževanje, kar kažejo tako ameriški kot ruski podatki in tudi dokumenti držav članic Severnoatlantske zveze, zaradi skopih podatkov iz Kitajske in nekdanjih sovjetskih republik pa tu mogoče zatrditi, da se je prizvodnja orožja zmanjšala povsod po svetu. * omenjenem poročilu je poudarjeno, da se v nekaterih južnoazijskih državah kažejo prav nasprotne težnje: »Indija in Pakistan sta med letoma 1992 in 1994 povečala izdatke za oboroževanje - Indija za dvanajst, Pakistan pa za 19, 5 odstotka. Z razvojem gospodarstva na jugovzhodu Azije te države namenjajo tudi več denarja za oborožitev,8 je zapisano v poročilu; Izjema je le Kitajska, ki kljub gospodarskemu ra zvoju ni povečala prora čuna za razvoj oboroži tvene tehnologije in v® Cjo proizvodnjo orožja, ugotavlja Erič Arnett, av tor članka v letnem por° čilu švedskega Mednaro dnega raziskovalneg mirovnega inštituta. SVET Četrtek, 15. junija 1995 Kanada / varovanje voditeljev g-7 Mountyji so sedla zamenjali z ostrostrelskimi puškami -'uiaaski konjenis 751 (mounty) neka “njih dni ne bo o] Sv°jih dolžnosti v “nipak bo začasne ostrostrelec: na st skrbel za varnost ^ncev vrhunskegi nj® sedmih najboj nržav na svetu. N Se(hiiimi »veličas Konjeniški po f° za red začeli ; °ncu prejšnjega 7 °hdobju divjegi odo torej precej °d svojih kolegi občudujejo tur: fgradbo parlame ®wi- Le nekaj čl; Jsve konjeniške j stalo v slavnostn jnah v Halifaxu, ■ o skrbela za var eZencev vrhuns Oanja G-7. sieca tevila ni moč "evilom varst sbh. kjer so se Vali voditelji se SetejsUr držav 11113 Halifax saj lmsburg, k —o sesian ,ba G-7, in Valcev kot Hal To kanads’ SP se vu sih držav si ^to se tud pomesti. ] F«*, ki je inaijem za Sceni v mi novega ste merjati s so pouuocm Fu ali Ni skem je t 36 tisoč -Policistov Povedal, ske oblae bele s pr vilom n 1988 na srečanju G-7 v Torontu, kjer je bilo v pripravljenosti Štiri tisoč policistov. V Halifaxu, prestolnici province Nova Scotia, je promet precej redkejši kot v večini velemest in po El-liotovih zagotovilih doslej niso odkrih nobenih načrtov za kakršenkoli napad. Kljub temu je policija pozorna, predvsem zaradi bombnega atentata v sicer mirnem ameriškem mestu Oklahomi. Kmalu po tem dogodku je namreč eksplodirala ročna bomba v državnem uradu v bližnjem Prince Edvvard Islandu; storilca še do danes niso odkrili, zaskrbljenost pa zbujajo tudi podtaknjene plinske bombe na Japonskem. Strokovnjaki za varnost upajo, da ne bo prišlo do nepotrebnega vznemirjenja udeležencev srečanja tako kot leta 1986, ko so se v Halifaxu sestali zunanji ministri držav članic Nata: Ameriške delegacije ni takrat nihče opozoril, da se vsak dan točno opoldne oglasi top v trdnjavi nad mestom - in ameriški varnostniki so bili takoj na svojih mestih. Državniki sedmih najbogatejših držav se bodo sestali v stekleni palači, v kateri imajo svoje prostore borzni posredniki in advokati. Policija mora poskrbeti za varnost udeležencev srečanja tudi med njihovo potjo od vojaške baze, ki je na drugi strani halifaškega pristanišča, v roke pa si bodo segli na obah. Pohcisti na konjih, za katere velja izrek, da »vedno odkrijejo storilca«, so znani kot dobri varuhi, res pa je, da se še vedno ne ve, kdo je v Montrealu podtaknil bombo v letalo družbe Air Indija natanko pred desetimi leti. Kanadski pohcisti bodo morali predvsem paziti, da bo srečanje državnikov teklo kot »švicarska ura«, in da življenje meščanov ne bo moteno - prav nasprotno - uživali naj bi ob navzočnosti tujih gostov in se tudi udeležili različniih slovesnosti. Randall Palmer / Reuter Telefoto: AP SREČANJE SEDMIH NAJBOGATEJŠIH DRŽAV SVETA (G-7) V KANADSKEM HAUFAXU Okrepitev mednarodne finančne »ambulante« Klub bogatih ne sme pozabiti, da ni več tako bogat kot je bi nekoč NEW YORK - Klub G-7, najbogatejša sedmerica sveta, se je danes sestal v kanadskem Halifam na svojem obveznem romanju. Dvajsetletna zgodovina rednih srečanj državnikov iz ZDA, Japonske, Nemčije, Francije, Velike Britanije, Kanade in Italije svari pred prevelikimi pričakovanji, saj tudi vrhovi G-7, kot vsi drugi politiki sveta, nadvse ljubijo slovesno govoričenje in lepozveneče resolucije. Lani v Neaplju je na primer 'sedmerica obljubila institucionalni okvir za 21. stoletje. Zaradi finančnega razpada Mehike in nekaj spektakularnih bančnih prevar, ki so izbruhnile po zadnjem srečanju, pa bodo morali celo uresničiti vsaj delček obljubljenega, če nočejo, da vsi skupaj vstopimo v prihodnje stoletje sredi kaosa, finančne panike in propadanja držav. Kot kažejo obrisi zaključne deklaracije iz Halifaxa, bo sedem velikih okrepilo Mednarodni denarni sldad. Mednarodnemu denarnemu skladu bodo podvojili blagajno, ki zdaj vsebuje 28 milijard dolarjev, in ga obo- rožili z novimi pristojnostmi, da bo lahko od državnih birokracij zahteval več informacij o njihovem poslovanju in ukrepal, če bo kateri vendarle spodrsnilo na mehiški banani. Ko je lani decembra po večmesečnem prikrivanju svojega finančnega položaja bankrotirala Mehika in so mednarodni investitorji s pritiski na računalniške tipke bežali iz države, je Ciudad de Mexicu zaradi regionalnih razlogov pomagal VVashing-ton. Že Budimpešta ali celo Rim bi si težko našla takšnega prijatelja, kaj šele azijski ali afriški reveži! Mednarodni denarni sklad naj bi bil pravi naslov za takšne težave. Že sredi sedemdesetih let je pozabil na svoje prvotne naloge iz Bretton VVoodsa po koncu druge svetovne vojne in na nadzorovanje trdnosti valutnih razmerij. Ko so valute tudi madno začele plavati, je z veliko palico v roki, ki jo je v 80. letih izkusila tudi nekdanja Jugoslavija, silil države tretjega sveta k plačevanju dolgov. Zdaj pa naj bi reševal in učil tiste, ki jih zaradi nemejenosti blagajniških knjig kaznujejo zasebni finančni trgi. Mednarodna ambulanta za mehiški sindrom je boljša kot nič, toda strokovnjaki že opozarjajo tudi na pomanjkljivosti. Finančna pomoč Mednarodega denarnega sklada bo morda zazibala v lenobo države, ki bi sicer uredile svojo porabo in zmanjšale administrativno nadzorstvo nad gospodarstvom. Poleg tega, kdo je sploh G-7, da si upa predla- gati drzne spremembe? Države iz kluba bogatih niso več tako zelo bogate kot nekoč. Pohvalijo se lahko samo še s polovico vsega svetovnega dohodka, na vrata pa jim trkajo nadebudne nove velesile 21. stoletja, predvsem države iz vzhodne Azije, ki rastejo dvakrat hitreje od drugih. Je sedmerica sploh še lahko vzor za boljše sodelovanje in gospodarjenje? Med Japonsko in ZDA pravkar divja spopad za dostop na trge, Evropa pa je sključena pod dvo-številčno nezaposlenostjo. V Halifaxu bodo zato evropski voditelji pozivali na vrhunsko srečanje, ki bi bilo posvečeno nezaposlenosti. Američani, ki so jih Evropejci oštevali ob 50 milijard dolarjev vrednem finančnem reševanju Mehike, pa bodo s tem dobili priložnost za majhno soljenje pameti. Prepričani so namreč, da je Evropa sama kriva za svojo nezaposlenost, ker preveč omejuje proizvodnjo v obliki ljubosumnih nacionalnih meja, zajamčenih plač in velikodušnega socialnega varstva. Dokler mednarodno gospodarstvo cveti, še gre, opozarjajo strokovnjaki, toda v ZDA se potihoma že napoveduje nova gospodarska recesija, ki se bo preselila tudi drugam in - kot vedno - najbolj prizadela preveč regulirane družbe. V Halifaxu bodo seveda govorili tudi o mednarodnih kriznih žariščih. Omenili bodo Bosno in Bližnji vzhod, hvahli in grajali bodo neukrotljive Ruse, opozarjali na mednarodni kriminal in ekologijo. Toda to bodo samo opombe. Letošnje vrhunsko srečanje G-7 v Halifaxu bo dokaz več, da se svet še vedno vrti okrog denarja in se bo tudi v 21. stoletju. Barbara Kramžar PISMO IZ ŠVICE Politični klovn iz Ticina Zvone Petek ZURICH - Giuliano Bignasca tehta verjetno več kot 120 kilogramov. Dolgi, neurejeni štrenasti lasje obdajajo na pol plešasto, mastno bikovsko glavo in mesnati podbradek se trese, ko predsednik Lege dei Ticinesi hripavo pluva po švicarski pobtild in svojih pohtičnih nasprotnikih. »Vado al massimo« - grem na vse, se je drl z balkona v luganski Via Monte Boglia, kjer ima njegova, po vzorcu italijanskih severnjakov oblikovana Lega dei Ticinesi, svoj separatistični headquarter. Komaj pet let je minilo, kar je Bignasca, prezadolženi gradbeni podjetnik in založnik zastonjskega lističa Mattino del domenica, ustanovil lego. Letos so mu volila, navebčani starih, okorelih krščanskih strank, odprli vrata v kantonsko vlado in - Sok za vso Švico - v bernski parlament. Z njim je, podobno kot Cicciolina z italijanskimi radikalci, naredila politično kariero brezposelna pomo-zvezdica Sandy Balestra. Urejena, umirjena in do vratu zapeta nemška Švica se je ob novici iz Ticina zgrozila. V bernski parlament bo prišel človek, ki je še lani sedel v zapora zaradi uživanja mamil, ki je s svojim milijonskim gradbenim imperijem utajil nemalo davkov, ki mu sodijo zaradi goljufij, prometnih prekrškov. Več kot trideset tožb so mu naprtili zaradi žalitve časti. Nič čudnega, saj grozi kolerični Bignasca svojim političnim nasprotnikom v javnosti s smrtjo, na sodišču strelja okoli sebe z vodno pištolo in znane bernske politike po svojem časopisu zmerja z izrazi, kot so milo povedano posranci, riti... Verjetno bo svoj show in besednjak uporabil tudi v Bernu. Ker so mu že vnaprej prepovedah, da bi prišel do besede na junijski seji, ko ga bodo inavgu-rirali kot poslanca, se seje ne misli udeležiti, pač pa bo svoj repertoar prihranil za julijsko zasedanje, ko bo prišlo »njegovih pet minut«. Monotonim poročevalcem iz parlamenta .prav gotovo ne bo dolgčas, po svoje pa se bodo morali potruditi tudi prevajalci, da bodo v trojezičnem parlamentu kos Bignascovemu besedanjaku. Kravate ne misli nositi, je povedal že vnaprej, pa bi si jo okoli debelega vratu tudi težko zavezal. Zamisli, ki jih nosi s seboj iz italijanskega dela Švice, pa verjetno ne bodo vzradostile njegovih nemško govorečih kolegov. Bignasca želi namreč med dragim svobodno trgovinsko cono z Italijo, carino pa bi postavil kar pod Gott-hard, na mejo z nemško Švico. Upati je samo, da bo v Bernu res prišel do besede, in da ga ne bodo cenzurirale televizijske kamere - tedaj utegne celo sivi TV-dnevnik postat zanimivejši. Cisto kot šalo pa gromovnika iz Lugana le ne gre jemati. Konec koncev je za populističnega desničarskega skrajneža glasovalo kar dvajset odstotkov volilcev. Tudi klovni so lahko namreč nevarni, zlasti pohtični. PORTRET Britanski premier Major se je spri z evroskeptiki LONDON - Britanski premier John Major se je v torek ostro spopadel z evroskeptiki Konservativne stranke, ki zahtevajo, naj Velika Britanija enkrat za vselej zavrne možnost oblikovanja enotne evropske denarne valute. V uro in pol dolgem in odkritem pogovoru v premierovi sobi je bilo izmenjanih več ostrih besed. Šestdeset konservativcev, ki so izrazito protievrop-sko usmerjeni, je dalo Majorju jasno vedeti, da bodo še odločneje vztrajah pri protibraseljskih načelih. Eden od evroskeptikov je po devetdesetminutnem pogovoru z Majorjem izjavil, da se je premier približal njihovim načelom, saj je izjavil, da bi ga lahko »pregovorih«, da bi nasprotoval enotni evropski valuti. »Gre za pomemben korak v našo smer, saj je Major izgovoril bese-do‘pregovorljiv’,« je izjavil John Carhsle. Neki drug konservativec, prav tako član parlamenta in zagrizen evroskeptik, je pogovor z Majorjem drugače ocenil. Povedal je, da premier vztraja pri stališču, da se lahko Britanci pozneje odločijo, ah bodo sprejeli enotno evropsko valuto, zato morajo zdaj dopuščati vse možnosti. Major je skuSal razložiti, da bi bilo taktično nespametno, če bi imel na prihodnji konferenci o prihodnji podobi Evropske unije zavezane roke. Nicholas Budgen, ki je bil zaradi vztrajnega nasprotovanja Majorjevi evropski pohtiki izključen iz Konservativne stranke, je še dodal, da so bih pogovori med premierom in evroskeptiki odkriti, odprti, dolgočasni in ostri. Poudaril je, da so bih evroskeptiki nepopustljivi in odločni. »Proh koncu sestanka so nekateri postali precej nesramni,« je izjavil Budgen in dodal, da je bil Major precej pragmatičen. »Dokazoval je, da sporazum o skupni denarni enoti ne bo nikoli dosežen, zakaj bi torej Evropejce žalil in načeloma nasprotoval pogovorom o tem vprašanju,« je izjavil Budgen. Norman Lamont je v pogovoru z Majorjem iz oči v oči - pred dvema letoma je bil odstavljen s položaja finančnega ministra - predsedniku vlade svetoval, naj se ne »obrača po vetru in naj ljudem že zdaj dovoli presojati o enotni valuti«. Po splošnih ocenah je Lamot med najresnejšimi kandidati za najvišji položaj v Konservativni stranki, ki bo novembra izbirala novo vodstvo. Alan Wheatley / Reuter 18 Četrtek, 15. junija 1995 SVET FRANCIJA / OBNOVITEV JEDRSKIH POSKUSOV V PACIFIKU NOVICE Nekatere države so že zamiznile odnose s Parizom PARIZ (Reuter, telefoto: AP) - Francoski predsednik Jacgues Chirac je v torek oznanil, da bo njegova država kljub ostremu nasprotovanju mednarodne skupnosti obnovila sporne jedrske poskuse v južnem Pacifiku. Poskuse, ki bodo zagotovib varnost in zanesljivost francoskega jedrskega arzenala, naj bi zaceli izvajati že septembra, do maja prihodnje leto pa naj bi jih izvedli osem. Chirac poudarja, da je Francija kljub neodvisni obrambni poUtiki še pripravljena sodelovati pri končni izdelavi mednarodne pogodbe o preprečevanju jedrskih poskusov, saj upa, da bo s tem pomirila me- V OZADJU Učinki podzemskih jedrskih eksplozij HAMBURG (dpa) - Učinki podzemnih jedrskih poskusov se niso povsem znani. Nekateri znanstveniki menijo, da so tovrstni poskusi neškodljivi za človeka in naravo, mednarodne raziskave pa so pokazale, da obstajajo povezave med jedrskimi poskusi in uničenjem narave. Francoski jedrski strokovnjaki so že v osemdesetih letih opozarjali na nevarnost, da lahko ostanki jedrskih snovi pridejo v morje. Ameriški jedrski fizik Norm Buške je odkril, da lahko radioaktivne snovi, kot so cezij 134, stroncij 90 in kobalt 60, po približno šestih letih skozi vrtine v atolu pridejo v laguno in nato v morje. Po mnenju strokovnjakov je radioaktivna onesnaženost kriva, da se je od leta 1974 stopnja umrljivosti za rakom v Francoski Polineziji pove-Cala z dveh na 14 odstotkov. Številni domačini naj bi se v Času jedrskih poskusov nahajali na teh območjih, ne da bi jih oblasti obvestile o možnih posledicah za njihovo zdravje. Zaradi udarnega vala, ki ga povzročijo jedrske eksplozije v globini 600 do tisoC metrov, se poškodujejo tudi bazaltni temelji otokov. MoC podzemnih jedrskih eksplozij, ki jih je bilo doslej 120, je po mnenju organizacije Greenpeace tolikšna, kot Ce bi eksplodiralo dvesto hirošim-skih bomb. dnarodno skupnost, hkrati pa zadostila lastnemu obrambnemu interesu. Vendar protesti prihajajo od povsod. Avstralija in Nova Zelandija sta takoj zamrznili vse vojaške vezi z Francijo. »Kar se dogaja zdaj, je aroganca evropske kolonialne sile,« je izjavil predsednik vlade Nove Zelandije Jim Bolger. »Kakor da so pozabili, da so v Pacifiku tudi samostojne države, katerih prebivalci želijo še naprej živeti na tem koncu sveta. Ne želimo jedrskih eksplozij pred domačim pragom. Če so Francozi tako navdušeni nad njimi, naj jih izvajajo doma,« je dejal in podprl odločitev domačih kupcev o bojkotu francoskih izdelkov. Avstralci zatrjujejo, da gre za politično, ne vojaško odločitev, saj naj bi neogo-listi po dolgih letih vladavine socialističnega predsednika želeli dokazati neodvisnost Francije in svojo neodvisnost od Združenih držav. Menijo tudi, da je bilo skoraj 200 poskusov, kolikor jih je Francija v Pacifiku že izvedla, povsem dovolj za izdelavo nadomes- tnih računalniških simulacij. Ostrim kritikam se je pridružil tudi Tokio, ki je zaradi kršitve moratorija na jedrske poskuse nedavno ustavil finančno pomoC Kitajski. Japonski zunanji minister Kono je francosko potezo označil za »resno izdajo zaupanja nejedrskih držav«. Francosko namero močno obžalujejo tudi v Evropi. Doslej so se proti francoski jedrski dejavnosti izrazile belgijska, avstrijska in norveška vlada. K vnovičnemu razmisleku je Pariz pozvalo tudi rusko zunanje ministrstvo, ki »ne more zanemariti negativnega vpliva načrtovane obnovitve jedrskih poskusov«. Dovolj blag je bil le Wa-shington, ki je zaradi Chiracove odločitve izrazil le obžalovanje, hkrati pa upa, da bo Pariz kljub kršitvi moratorija podprl dokončno prepoved jedrskih poskusov prihodnje leto. Chirac je zato takoj odpotoval v ZDA na pogovore s predsednikom Clintonom. Na območje poskusov že pluje Mavrični bojevnik naravovarstvene organizacije Greenpeace, ki bo skušal preprečiti izvedbo »zločina proti okolju«. OTOK DNEVA Mururoa se potaplja STOCKHOLM - Približno dva tisoč francoskih znanstvenikov, vojakov in civilistov, ki so se nastanili na idiličnem južnopacifiškem atolu Mururoa, se bo kmalu zbudilo iz otopelosti. V torek je namreč francoski predsednik Jacques Chirac napovedal nove jedrske poskuse. Prav na to Čakajo že tri leta, odkar je Francija zadnjic razstrelila jedrsko bombo na njihovem otoku. Cez atol, ki leži 1200 kilometrov severovzhodno od Tahitija, poteka le ena cesta, ki bo kmalu polna različnih vozil. Začele se bodo priprave za podzemni jedrski poskus ah poskuse, odvisno od mod eksplozij. Prvo atomsko napravo bodo razstrelih na 40 kilometrov oddaljenem sosednjem atolu Fangataufa. Na enem od redkih obiskov novinarjev na Mururoi so znanstveniki priznali, da otok, ki je prevzel levji delež od 190 jedrskih eksplozij, ne bo zdržal novih poskusov. Večji del atola se je zaradi eksplozij 700 metrov globoko v kovinskem bazaltu že pogreznil pod vodo. Na Fangataufi je bilo teh eksplozij veliko manj, pa tudi stalnega prebivalstva nima, razen nekaj najredkejših vrst ptic na svetu. Francoski znanstveniki zagotavljajo, da atola in morje, ki ju obkroža, niso onesnaženi z radioaktivnimi snovmi. Pripadniki tujske legije radi plavajo v ažurno modri laguni, kjer ni morskih psov, pogosto pa se jim pridružijo tudi raziskovalci. Kljub zagotovilom pa prebivalci ne morajo zanikati dejstva, da so koralni temelji Mururoe poškodovani in da se atol pogreza. Trdijo tudi, da ni možnosti, da bi iz votlin v globinah otoka uhajale radioaktivne snovi, vendar neodvisni znanstveniki dokazujejo, da se je to že zgodilo. Atomske bombe bodo iz Francije že prihodnji mesec prepeljah na Tahiti. Simon Haydon / Reuter (Telefoto: AP) Ruski vojski ni uspelo streti upora v Čečeniji MOSKVA - Čečenski voditelj Džohar Dudajev je kljub izgubi zadnjih dveh večjih oporišč včeraj svoje rojake pozval, naj nadaljujejo boj proti ruskim enotam. »Boj še ni konCan, le nove oblike prevzema,« ga je citirala agencija Itar-Tass. Rusi so v torek zavzeli vasi Satoj in Nožaj-Jurt, vendar jim ni uspelo dokončno streti čečenskega upora. Posebna enota v gorah na jugu republike še naprej lovi Dudajeva in njegovega vojaškega poveljnika Aslana Maškadova. Po nekaterih vesteh naj bi bil Čečenski voditelj ranjen v bitki pri Satoju-Ruski vojaški poveljnik v Čečeniji je sporočil, da so se uporniki razporedili v štiri skupine, v katerih bodo skušah začeti partizansko vojskovanje. Ruska vojska je že pred tem priznala, da je ranljiva za posamezne napade manjšega obsega tudi na območjih, ki so pod njenim nadzorom. Rusi so zasedb in okrepili mejne prelaze in tako upornikom prepredli umik v sosednje republike. V Moskvi se na skorajšnjo zmago ruskih enot že pripravlja nova CeCenska administracija pod vodstvom Nikolaja Semjonova. Pričakujejo, da bodo nove parlamentarne volitve v Čečeniji že oktobra ali novembra. (Reuter) Manever na območju nekdanje Sovjetske zveze RIGA/RUKLA - Prvi manever Natovega programa Partnerstvo za mir v okviru nekdanje SZ se je začel v baltski republiki Litvi. Na manevru Amber Hope ’95 (Jantarjevo upanje ’95) sodelujejo'Litva, Poljska in Danska. Praktični del vaj, ki bo trajal do nedelje, se je v sredo začel na poligonih v Rukh, ki je od glavnega mesta Vilne oddaljena približno 130 kilometrov. Tiskovna predstavnica litvanskega generalštaba v Rukh Jalanta Raudene je izjavila: »Manever ima za Litvo velik pomen, saj je udeležena tudi ena od članic Nata.« Poudarila je, da želi Litva s povabilom Poljski s sosednjo državo izboljšati odnose. Poljska namreC že od proglasitve neodvisnosti avgusta leta 1991 Litvo obtožuje, da poljski manjšini, ki šteje približno sedem odstotkov litvanskega prebivalstva, krati pravice. »Skupaj s Poljsko bi radi zgladili pot do polnopravnega. članstva v Natu,« je dejala Raudenova. Na vajah sodeluje 170 vojakov. Na manevru Jantarjevo upanje sodelujejo tudi opazovalci baltskih sosed Estonije in Latvije, (dpa) Srbska represija na Kosovu PRIŠTINA - V najnovejšem poročilu prištinskega odbora za varstvo človekovih pravic in svoboščin je zapisano, da je srbska pohcija letos maja ubila tri Albance, s 726 je fizično obračunavala, med njimi tudi s 16 mladoletniki in osmimi ženskami. 291 pa jih je priprla. Od leta 1990 do danes so na Kosovu ubili 110 Albancev. Nenehna represija pospešuje izseljevanje Albancev s Kosova in njihovo iskanje pohtiCnega zatočišča na Zahodu. Po najno-vejsih podatkih albanskih strokovnjakov je med letoma 1990 in 1994 Kosovo zapustilo 340.700 kosovskih Albancev in iskalo pohticno zatočišče na Zahodu. Ocenjujejo tudi, da se je po letu 1994 Število izseljenih že približalo 400 tisoC, kar potnem, da je Kosovo doslej zapustila že petina albanskega prebivalstva. (B. S.) NEMČIJA Bojkot Shellovih bencinskih črpalk BONN (AFP) - Včeraj so neznanci streljali na plakat, obesen na Shellovi bencinski Črpalki v kraju Moerfelden-Walldorfen na zahodu Nemčije. Čedalje glasnejši so tudi pozivi k bojkotu te naftne družbe, ki namerava v morje potopiti naftno ploščad Brent Spar. Odločitev britanske in nizozemske družbe SI Ml, da bo ploščad potopila, ne razstavila, je nmetela na oster odziv v Nemčiji, kjer so organizirali pravo kampanjo, v kateri ljudem predlagajo, naj ne točijo bencina na Shellovih Črpalkah. Pobudnik »protishellovskega« razpoloženja je gibanje Greenpeace; njegov predstavnik Christian Bussau je povedal, da bodo elani gibanja skušali preprečiti potopitev ploščadi. Neka ladja naravovarstvenikov sledi ploščadi, ki iz Severnega morja pluje proti Atlantiku, kjer naj bi jo potopih' Po podatkih Greenpeaca je na ogromni, 65 tisoC ton težki ploščadi veC kot 130 ton strupenih sno-"vi, za katere družba Shell trdi, da bi le »neznatno« vplivali na naravno okolje. Gibanje Greenpeace dobiva Čedalje večjo podporo, saj je včeraj tretja najmočnejša nemška stranka - Zveza 90/Zeleni - začela kampanjo pod naslovom »Ce potrebujete gorivo, ne točite pri Shellu«. Nemško eko loško gibanje Bund je celo zagrozilo, da bo »spra vilo Shell na kolena«. Večina politikov zahteva takojšnje posredovanje nemške vlade, ki naj o odredila bojkot 209 podjetij, v katerih ima Sne delež. Nemška ministrica za okolje Angela Mer kel je včeraj izjavila, da pravno proti Shellu n mogoče ukrepati, družbi pa je svetovala, naj sPre meni svojo odločitev. ___ SLOVENIJA Četrtek, 15. junija 1995 ILIRSKA BISTRICA / LESON1TOVA EKOLOŠKA SANACIJA NOVICE , K precejšnji onesnaženosti mesta Ilirska Bistrica !e Poleg nekdanje Tovarne organskih kislin svoj de-prispevala tudi tovarna Lesonit. Čedalje večje zahteve po Cisti industriji pa so tudi v tem podjetju Privedle do ekološkega načina razmišljanja. Sanacijska študija, ki je Pred letom dni nastala v poljanskem Hidroinženi-v sodelovanju s stro-ovnjaki IEM - Industrij-j energetike Ljubljana in esonitovimi strokovnjaki, Predvideva, da bo tovarna ^stavljene ekološke cilje opsegla do leta 2000. Za-^je naj bi po grobih oce-. 1 porabila sedem mili-Jonov mark. Prednost bo-0 dali odpravljanju onesnaževanja vode, ki je naj- N kritično. Zaenkrat so zastavljeni C1i* in ukrepi ekološke sa-rracije proizvodnje še na Papirju, vendar odločitev o Načinu sanacije in nakupu opreme ne kaže sprejemati na vrat na nos, saj se tehnologije v svetu zelo hitro spreminjajo«, pravi vodja razvojno-tehniCnega sektorja Egon Bratož. Lani so denimo nekaj tednov preizkušali pilotsko Čistilno napravo nizozemske firme Nijhuis, ki je dala kar zadovoljive rezultate pri čiščenju tehnoloških odpadnih voda, vendar bi bilo treba vodo, ki bi prihajala iz nje, še biološko očistiti v komunalni Čistilni napravi. »Drugi razlog, ki nas je dokončno odvrnil od nakupa te naprave, pa je ugotovitev, da s spremembo tehnologije Čiščenja lesnih sekancev (pri izpiranju vlaknenih plošC namreč nastaja večji del odpadnih voda) z mokrega na suhi postopek odpadnih voda niti ne bi bilo. Sele ko bomo imeli dovolj zagotovil o omenjenem postopku, se bomo zanj odločili,« pojasnjuje Bratož in dodaja, da je tudi cena te rešitve bistveno nižja od omenjene Čistilne naprave. Kljub temu pa bi del odpadnih voda še vedno morali sanirati na drug način. Gre za postopek uparjanja, o Čemer se že pogovarjajo s proizvajalci. Naslednja naloga ekološke študije je odstranitev odlagališča lesnih odpadkov, ki se nahaja dobesedno na dvorišču tovarniških zgradb. Izcedne vode pronicajo v vodne vire, vendar je stopnja tega one- snaženja po besedah Bratoža dosti nižja pd onesnaževanja s tehnološkimi vodami. Sanacija odlagališča bo mogoCa z gradnjo kotiame, v kateri bi sežigali mokre in manjvredne lesne ostanke (te zdaj odlagajo na odlagališče, kjer gnijejo). S sežiganjem bi dobili še dodaten energetski vir, hkrati pa bi v dobrih petih letih očistiti neugledno smetišče lesnih odpadkov pred svojim pragom. Idejna študija te rešitve bo nared Gez dober mesec, financira pa jo avstrijska vlada v okviru projekta ekološke pomoči sosednjim državam. Čeprav bistriški Lesonit najbolj ogroža vode, pa se njihova študija loteva tudi zraka, ki ga onesnažujejo s prekomernimi emisijami prahu iz dimnikov in ciklonov ter žveplovim dio- ksidom iz kotiame. Stare kotle, v katerih zdaj sežigajo suhe lesne odpadke, ki nastajajo pri proizvodnji, bodo zamenjati z novimi, delno kurjenje z mazutom, ki je potrebno zaradi premajhne količine odpadkov, pa bodo nadomestili z ekološko neoporečnim plinom. S tem pa onesnaževanja zraka še ne bodo popolnoma odpraviti. Čaka jih namreč še uvedba tehnologije, ki ne bo veC spuščala v zrak formaldehidov, vendar gre za dolgoročnejšo rešitev, saj je tovrstna tehnologija še v povojih. Z uresničenjem vseh naštetih programov bi se v Lesonitu znebili slovesa najvecjega onesnaževalca okolja, zlasti vode, na Bistriškem in širšem območju. Mateja Godejša Tridnevna čistilna akcija v reki Vipavi nova gorica - Pobudo za Čistilno akcijo v reki Vipavi, bo konec prihodnjega tedna (od 23. do 25. junija) potekala v občinah Nova Gori-co in Miren-Kostanje-vica, sta dala Potapljaško društvo Nova Gorica in KS Renče. ie le ena od akcij, ki fin izvajajo novogori-slri potapljači. Potapljaško društvo b° letos staro petnajst iet. Ustanoviti so ga na pobudo civilne zaščite, da bi lahko posredova-n v primem nesreč. Do danes se je v društvu Za potapljače usposobilo vec kot 200 ljudi, aktivnih potapljačev Pa je v društvu 46. Z isti se je dejavnost razširila. V okrilju društva deluje veC sekcij (podvodno fotografiranje, hitrostno plavanje, ekologija rekreativno Potapljanje). Organizi-rali so ze nekaj uspešnih nastopov in tekmovanj, na primer Prvo državno prvenstvo v podvodnem fo- tografiranju v Piranu, tekmovanje v podvodnem streljanju v tarče, mednarodni spust po reki SoCi od solkanske hidroelektrarne do Podgore (Italija) itd. Sodelovanje v čistilni akciji Vipava 95 ne bo njihova prva tovrstna naloga. Sodelovali so že v podobnih akcijah v Kopm in Piranu, kjer so Čistili morsko dno -takrat je padla tudi ideja o zgraditvi umetnega podvodnega grebena, v katerem naj bi se naselile ribe in drage morske živali - ter v Novem mestu, kjer so pomagali Čistiti reko Krko. Za letos med številnimi nalogami načrtujejo tudi ekstremne potope v Krnskem in Divjem jezera. Da so potapljači tudi domiselni in se znajo svoji dejavnosti primerno sprostiti, priča vsakoletni božični potop v reko Vipavo. Takrat pod vodo okrasijo božično drevesce. Letošnji božični potop bo sredi decembra. (V. C.) 'ogoriški potapljači so zelo dejavni (Foto: BOBO) rŠTANJEL / TRADICIONALNA KULTURNA PRIREDITEVh Poletni grajski večeri V kraški vasici Štanjel z znamenito kra-ško arhitekturo se to soboto pričenjajo že 11. tradicionalni poletni grajski večeri. Tokrat bo na kulturni prireditvi nastopilo pet glasbenih in geldlaiših skupin oziroma solistov iz domovine in tujine. Na otvoritveni slovesnosti, ki se bo začela ob 21. uri, bo nastopil oktet Deseti brat iz Ljubljane. V juniju mesecu bo sledila še glasbena in gledališka predstava. UCenci sežanske glasbene šole, ki je przanovala 40 let svojega obstoja, se bodo tudi letos predstaviti na zaklju- čnem koncertu, ki bo 23. junija z začetkom ob 20. uri. V primem slabega vremena bo koncert v kulturnem domu v Kobjeglavi. Prosvetno društvo iz Standreža se bo 30. junija predstavilo s komedijo avtorja Janeza Povšeta Kandidiraj le kandidiraj v režiji Novogoričana Emila Aberška. Zaključek letošnjih grajskih večerov, ki jih tudi tokrat prireja domače Turistično društvo, bo 26. avgusta ob 21. uri, ko se bo s samostojnim koncertom predstavila francoska pianistka Veronique Thual Chauvel. (O. K S.) _______VIPAVA / PROMETNA VARNOST________ (Ne)varna magistralka smrti? Odgovornih razen policije in notranjega ministrstva pa od nikoder Na »magistralki smrti« pod ukrajinskim tovornjakom umrli mladi dekleti konec prejšnjega tedna sta bili le še dodatna vzpodbuda vipavske občinske uprave, ki je sklicala pogovor na to temo. Žal pa se ga ni razen predstavnikov ministrstva za notranje zadeve in policije udeležila vrsta odgovornih ljudi z drugih ministrstev, Darsa in Družbe za državne ceste. Le v navzočnosti vseh omenjenih bi lahko dal pogovor učinkovit odgovor o tem, kaj storiti. Na območju UNZ Nova Gorica je letos do tega dne v prometnih nesrečah umrlo dvanajst oseb, od tega devet na območju občin Ajdovščina in Vipava. Tragičen obračun magistralke Razdrto - Nova Gorica znaša osem življenj. Skoraj polovica nesreč se zgodi zaradi neprilagojene hitrosti, vsaki peti pa botruje alkohol. Neustrezna in pomanjkljiva zakonodaja, nedisciplina in nestrpnost dodatno pogojujejo stanje. Zelo je povečana go- stota prometa zaradi tovornih vozil in tranzita, tudi takšnega z nevarnimi snovmi; v petih mesecih letos je le v Vrtojbi prestopilo mejo 284 tovorov te vrste. Skoraj ciniCen se zdi podatek, da se na Zahodu pripiše cestam kot vzroku za prometne nezgode v osemnajstih, pri nas pa le v kakih dveh odstotkih primerov. Policija glede na tehnične in kadrovske možnosti stori vse za večjo prometno varnost na magistralki. Kljub temu so učinki premajhni, so ugotavljati domačini in predlagati takojšnje in tudi dolgoročne ukrepe: poostren policijski nadzor, tehnični nadzor vozil, ureditev posebne signalizacije za tovornjake pred spustom na Vipavsko na Razdrtem, ureditev zakonodaje o prometni varnosti, prevozih nevarnih snovi, redno vzdrževanja cestišC ter prepoved vožnje neustrezno opremljenim vozilom skozi državo in drugo. Artur Lipovž O proračunu SEŽANA - Današnja seja občinskega sveta ima le tri točke. Glavna, o kateri se bo zagotovo vnela dolga razprava, je predlog odloka občinskega proračuna. Občinski svetniki se bodo k delu usedli popoldne ob 16. uri. (V. C.) Nova Gorica ob del imena? NOVA GORICA - Na prvem rednem obenem zboru Goriškega foruma - bil je prejšnji petek - so predlagati, da naj bi mesto Nova Gorica opustilo pridevnik nova in se imenovalo le Gorica. Nestrinjanje s takšnim predlogom so že sporočili prizadeti Goričani onkraj državne meje. (V. C.) Zadolžili se bodo KANAL - Na zadnji seji občinskega sveta so že skoraj sprejeli letošnji proračun, ki ga je pripravil župan Zoran Madon. Ker se bo vanj nateklo za približno deset milijonov premalo denarja, so se svetniki odločili najeti posojilo. Potem ko bo narejenih še nekaj manjših popravkov, bodo proračun najverjetneje sprejeli do konca tega meseca. (V. C.) Stranke o Lipici SEŽANA - Z negotovim položajem Konjerejsko-turisticnega centra Lipica - znani so koraki, ki jih je občina storila nedavno - se zdaj ukvarjajo tudi v strankarskih vrstah. Zveza za Primorsko je župana in vodstvo občine pozvala, naj se občina takoj loti ustanovitve javnega zavoda KTC Lipica. O finančnih bremenih pa ZZP meni, naj sežanska občina takoj opozori pristojne v državi o nevzdržnem položaju. Zapisali so tudi, da naj bi denar od tipiške igralnice ostal v občini, ne pa da se seti v Ljubljano, saj je bila ta igralnica (podružnica Casinoja Portorož) ustanovljena prav zato, da bi pripomogla k vzdrževanju konjske Črede. Ge tega ne namerava poCeti, je bolje, da zapre svoja vrata. (V. C.) Podobe trga TOLMIN - Potem, ko so na osrednjem tolminskem trgu 1. maja postaviti mestno fontano - tam je namreč stala do druge svetovne vojne - in jo prejšnji teden predati njenemu namenu, so v tolminski knjižnici Cirila Kosmača na ogled fotografije taistega trga, kakršen je bil v preteklosti. Razstava »Podobe trga pred drugo vojno« bo odprta do 31. avgusta. (V. C.) Od ponedeljka bo treba plačati parkiranje v Portorožu PIRAN - S ponedeljkom, 19. junija, naj bi ob portoroški dvopasovnici zaceli pobirati parkirnino. Pobiranje parkirnine je bilo napovedano že za 1. junij, vendar odlok, objavljen v uradnih glasilih, ni bil ustrezno napisan, zato so ga morali dopolniti. Piranski Zupan Franko FiCur je povedal, da bo popravljeni odlok izšel v Četrtek. Piransko Okolje, izvajalec del, bo do ponedeljka izrisalo nova parkirna mesta in parkirišče opremilo z ustreznimi tablami, Čakajo pa jih tudi mukotrpni pogovori s hotelirji in stanovalci ob dvopasovnici, ki bi radi parkirati brezplačno ati vsaj ceneje. Kot je znano, bo za uro parkiranja treba odšteti sto tolarjev. Uvedba parkirnine seveda deti javnost na dva dela. Eni se z njo strinjajo, dragi ji ogorčeno nasprotujejo. Zupan, ki je pobudnik projekta, se brani z dejstvom, da naj j bi morati vozniki ob Bohinjskem in Blejskem jezeru za mo parkiranja odšteti kar 800 do tisoC tolarjev. Zupan je še povedal, da bodo za pobiranje parkirnine zaposlili 21 sezonskih delavcev, bržkone študentov, ki bodo delali v dveh izmenah, podnevi in ponoči. Do ponedeljka je torej dovolj Časa za seznanitev občanov z novostjo sredi Portoroža. (A. Zn.) Vodovod dvakrat dražji od njegove načrtovane vrednosti CERKNICA - Predračunska vrednost gradnje dva in pol kilometra dolgega vodovoda v Dobcu je znašala približno štiri milijone, končna vrednost naložbe pa se je povzpela na približno 12 milijonov tolarjev. Do takšne razlike med proračunsko in končno vrednostjo vodovoda je prišlo predvsem zaradi izredno trdega terena, kar se je pokazalo šele pri izkopu trase, res pa je tudi, da so strokovne službe precej nerealno ocenile predračunsko vrednost naložbe. Potem ko so cerkniški svetniki na zadnji seji sveta slišali omenjeno obrazložitev in pojasnilo, so skleniti, da bodo iz občinskega proračuna krajevni skupnosti Begunje odobriti skoraj 3, 3 milijona tolarjev za dokončanje vodovoda v vasi Dobec. Svetniki pa so v razpravi le opozoriti, da bi morali v prihodnje zagotoviti strokovni nadzor nad izvajanjem naložb oziroma objaviti razpis zanje. Opozoriti so, da poleg omenjenih 3, 3 milijona tolarjev za ta vodovod iz občinske blagajne ne bodo odobriti niti tolarja veC. Hkrati pa so predlagati, naj krajevna skupnost Begunje in ustrezne občinske službe pripravijo natančno finančno poročilo o gradnji vaškega vodovoda. (M. G.) ® RAI 1 gg RETE 4 Jutranja odd. Unomatti-na, vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Dnevnik in nan. Očetov pes, 10.00 dnevnik TGl Film: 11 nipote picchia-tello (kom., ZDA '55, i. J. Lewis, D. Martin), vmes (11.00) dnevnik Variete: Vabilo k mizi -Tutti a tavola Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik in gospodarstvo Kviz: Sala giochi TV film: Quei trentasei gradini (dram., It. ’84, 6.) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia sera Variete: Luna Park (vodi Rosanna Lambertucci) Vreme, dnevnik in šport Film: destino di un' im-peratrice (Avstrija '57, i. R. Schneider, K. Bbhm) Dnevnik Aktualno: Berlusconi in Prodi - Dve Italiji (2. del) Dnevnik in vreme Aktualni tednik TGl Almanah Danes v Parlamentu RAI 2 Dok.: V kraljestvu narave, 7.00 Tisoč umetnin Otroški variete, vmes nan. in risanke Nad.: Quando si ama Dnevnik, 12.00 TG2 33 Nan.: Zdravnik med medvedi Dnevnik, gospodarstvo, zdravje in vreme Otroški variete: Quante storie Disney!, risanke Nad.: Paradise Beach, 15.00 Santa Barbara Dnevnik Popoldne na RAI 2 Nan.: Komisar Navarro Dnevnik Šport in vreme Sereno variabile Nan.: Dvojni obraz pravi- Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: Missione nel desr-to (dram., ZDA '90, i. N. Cassavetes, E. Douglas) Kronika v živo: Pod vulkanom, 23.30 dnevnik, 24.00 Pregled tiska in vreme SPort: košarka, Italija-Ru-sija, 1.20 nogomet RAI 3 8.30 Jutranji dnevnik Oddaje Videosapere: Pregled tiska, Potovanje po Italiji, Prva pomoč. Naši otroci, itd. Fantastica Mente, 11.50 Asino d’ oro Dnevnik, delo, okolje Znanstveni dnevnik Nan.: Vita da strega Dok.: Zenske v glasbi Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Articolo 1 Šport: smučanje na vodi, golf, judo, kolesarstvo Argo, 16.45 Parlato sem-plice, 17.45 Kultura News, 18.00 dok. Vidvere, vreme, dnevnik, deželne vesti BlobCartoon, 20.10 Blob Film: Un medico, un uo-mo (dram., '92, i. W. Hurt, C. Lahti) Dnevnik, deželne vesti Debata o zdravstvu Glasba: Pred premiero Pregled tiska in vreme 7.30 8.00 9.00 14.10 16.25 20.45 22.50 0.555 Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo Nad.: Manuela Variete: Buona giornata, vmes nad. 9.15 II di-sprezzo, 10.35 Febbre d’amore, 11.40 Rubi, 12.20 Cuore selvaggio, vmes (11.25, 13.30) dnevnik Nad.: Sentieri, 15.25 La donna del mistero 2 Aktualno: Agenzia matri-moniale, 17.10 Perdona-mi , 18.00 Punto di svol-ta, vmes (19.00) dnevnik Film: Ispettore Branni-gan, la morte segue la tua ombra (krim., ZDA-VB ’75, i.). Wayne) Film: Inferno (srh., It. ’80, r. D. Argento, i. L. McCloskey, I. Miracle), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska 8 CANALE5 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Una bionda per papš Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Varieteja: Complotto di famiglia, 15.25 Scene da un matrimonio Otroški variete: nanizanke in risanke TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giustol, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia Variete: Viva Napoli (vodita Mike Bongiorno, Mara Venier) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik ITAUA 1 Q Otroški variete M Nanizanke |]V£| Aktualno: Village y Odprti studio, Refern-H dum, 12.40 Šport studio Q Variete za najmlajše Q Odprti studio IlEiii Variete: Non e la RAI Nan.: Un professore alle elementari, 16.45 Neon Rider , 17.45 Primi baci, 18.20 Beverlv Hills Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio Variete: Karaoke Nan.: Baywatch TV film: Ice (krim., ZDA ’94, r. B. Yeaton, i. T. Lords, Z. Gallighan) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 šport Sgarbi quotidiani Nan.: Kung Fu Film: La dotoressa del di-stretto militare (kom.) 16.15 19.30 20.00 20.45 22.40 23.40 0.45 1.45 2.00 3.00 # TELE 4 13.30 20.30 22.45 17.45, 19.30, 22.05. 0.15 Dogodki in odmevi Rioni alla ribalta Film: Uomini contro (•) MONTECARLO 14.00 16.00 19.30 20.35 0.40 18.45, 20.25, 22.50, 0.20 Dnevnik, 13.30 Šport Variete: Tappeto volante Variete: T.r.i.b.u. Film: II Paradiso pub at-tendere (kom., ZDA ’78) Film: L’ Aseensore A RAI 3 slovenski program Risanka Dnevnik fr SLOVENIJA 1 10.25 10.35 10.45 11.15 13.00 15.55 17.00 17.10 18.00 18.45 19.13 19.30 20.05 21.05 21.45 22.10 22.30 22.50 23.05 23.35 Čarodejev klobuk, 3/5 del oboške nadaljevanke O. J.: Tat koles Odkrivanje zemlje, ponovitev 5/26 dela ameriške izobraževalne serije Po domaCe, ponovitev Porodila Zgodbe iz malega mesta, ponovitev 1/3 dela finske drame TV dnevnik 1 Oboški program: Ziv zav Regionalni studio Maribor Štiri v vrsto, igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme šport Komisar Rex, 11/15 del avstrijske nadaljevanke Tednik Kronika Lutke '95 TV dnevnik 3, vreme, šport ŽarišCe Poslovna borza Sova Večen sanjač, 23/28 del ameriške nanizanke Imeti ali ne imeti Novo življenje, 2/16 del ameriške nadaljevanke Prihrani zadnji ples zame, 2. del IT SLOVENIJA 2 13.55 15.25 16.40 17.25 18.45 19.05 19.15 20.05 21.05 22.05 23.05 Košarka NBA, posnetek: Houston - Orlando Kinoteka: Ciklus filmov J. Arnolda: Pošast iz črne lagune, ameriški (čb) film V vrtincu, ponovitev Sova, ponovitev Ze veste Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojsbov Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike Večerni gost: Prof. Dušica Kunaver Umetniški večer: Mahabharata, 6., zadnji del angleške nadaljevanke Oči kritike Ciklus filmov Andreja Tarkovskega: Solaris, 1. del ruskega filma A KANALA 10.15 11.05 12.05 17.25 17.40 18.00 18.45 19.00 19.05 19.10 20.00 20.30 20.55 21.00 22.35 23.25 00.15 Luč svetlobe, ponovitev Sedem veličastnih, ponovitev Dance session, ponovitev A-shop, Spot tedna, CMT Spot tedna, A-shop UNPATO, ponovitev Magnetoskop, glasba A-shop Vreme Risanka Luč svetlobe, 448. del Magnetoskop Pred poroto, 47. del Vreme Hotel Oklahoma, ameriška melodrama Pariš, ponovitev 7. dela Kino, kino, kino Klasična video glava, ponovitev §S Koper Euronews »Bersaglio«, v studiu Silvano Sau Leteči zdravniki, TV nanizanka Slovenski program: Otok mrtvih ptic, dokumentarna oddaja Zamejski portreti Primorska kronika TV dnevnik Medicina danes: Plastična kirurgija Euronevvs »Meridiani«, aktualna tema Odprte strani, oddajo pripravlja Rosanna Giuricin Stanje stvari - kultura, oddajo pripravlja Nataša Melon TV dnevnik Slovenski program: Karaoke, zabavno-glasbena oddaja iulLilP Avstrija 1 06.05 14.35 16.05 17.20 19.00 19.30 19.45 20.00 20.15 22.30 00.00 00.05 01.35 03.05 04.55 Oboški program Sidekicks, ameriški akcijski film, 1992 Režija: Aaron Norris Igrajo: Jonathan Brandis, Chuck Norris in drugi Mišek Feivel na divjem zahodu, ameriška risanka Štiri pesti proti Riu, italijanska komedija, 1984 Režija: E. B. Clucher Igrajo: Bud Spencer, Te-rence Hill in drugi Pri Huxtablovih Od vrat do vrat Cas v sliki, kultura Vreme Pogledi od sbani V daljni deželi, ameriški film, 1992 Režija: Ron Hovvard Igrajo: Tom Cruise, Nico-le Kidman, Robert Prosky in drugi V čast Stevena Spielberga Cas v sliki Zbogom policist, francoska kriminalka, 1975 Režija: Pierre Granier -Dererre Mrtvi angeli ne lažejo, ponovitev Boj velikanov, ponovitev Oddelek S: Kdor dvakrat umre, je resnično mrtev, ponovitev rane0 Avstrija 2 Dama s kamelijami, ameriški film, 1985 Režija: Desmond Davis Igrajo: Greta Scacchi, Colin Frth in drugi Čarovnik, nemški kratki film Cas v sliki Angel na zemlji, nemška komedija, 1959 V prijetni družbi, ameriška komedija, 1960 Župnik iz Kirchfelda, nemški domačijski film Na poti po Avstriji Kristjan v času Slika Avstrije Zvezna dežela danes Čas v sliki, kultura Spori Zveneča Avstrija Kuharski mojstri Zgodbe vsakdanjega živ- ljenja Cas v sliki 2 Križarji Kneginja s Cythere Pogledi od strani Videonoč "A Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila: 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 10.30 Pregeld tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetiijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30.16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.05 Danny razlaga sanje; 8.40 Prireditve; 8.45 Radio Most; 11.15 Izjava tedna; 11.35 Obvestila; 12.05 Opoldne; 13.00 Val 202 popoldne; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.00 Stergo er-go; 17.50 Šport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Jazz; 21.00 Proti etru; 22.20 Mala nočna filmska glasba. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Komedija; 13.05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Slovenščina; 15.10 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Naši operni umetniki; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva simf. RTVS; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Koledar; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo: 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val: 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Servisne informacije; 9.45 Od otroštva do mladosti; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej...; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16:45 Informativni servis; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Večerni pr. 22.30 Četrtkov koncert. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gailet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna odd.,Tl.30 Aktualnosti; 12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 The mušic bus; 16.00 Modri val ; 18.45 Jazz; 20.00 Prenos RMI. R. Gias Ljubljane 5.15, 8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17T5, 18.15, 19T5 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; ll.OO Anketa; 12.00 BBC Novice; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Av-tomarket,T6.lO Spoznajmo Cankarjev dom; 18.15 Aktualna tema; 19.25 Vreme; 20.00 Poslovni radio; 22.00 Magic eye; 2.00 Sat. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.20 Kdo bo koga; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Planinsko športni kotiček; 15.30 Dogodki In odmevi; 18.20 Musič machine; 19.30- 24.00 Študentski progr. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11-45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 Čas je za.-J 14.00 Osmrtnice, obvestila ; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Prleški berlužjak; 18.00 Pokličite 101 555; 19.30 Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.00 Kultumo-umetniški progr- Radio študent 8.00 RoboKaki; H-00 Preklop; 14.00 Recenzije 8( Napovedi (kinotečni filmi);! 5.00 OF (24 ur-info, Joculator); 17.00 Borzni parket; 19.00 TB: Mark Anthony Tumage; 22.00 Vaš omiljeni DJ Jure: Heavy Les WantedMi. Radio Trst A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Zdravje v naših rokah; 8.30 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Nemirne stopinje skozi srce (T. Rojm podaja S. Boninsegna): 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Koroška poje: MPZ SPD Bilka, 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: MePZ Obala, Ljubljanski madrigalisti: 18.00 Dopisnice z najbližjega vzhoda; 18.30 Kantavtorjl m šansonieji; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 15.0U Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost-18.00 Mix Zoon; 20.0U Foyer (pon.). Radio Koroška 18.10-19.00 (Nismo dobili programa). NAPOVEDI PRIREDITEV Četrtek, 15. junija 1995 gledališča SLOVENIJA LUTKE'95 ^J^ušfSnSIJA ZA VZGOJO PROFESIONALNE LUTKARJEV (LGL, Podstreha); ^ G“ce za most].' Ur': LU™ NA 0B!SKU- LGL (Čevljarski fjVri: KAUF STORK, Bolgarija (Šentjakobsko 5j=ualisce); Pl IB-uri: LOPERA Dl PULONELLA, Italija (Atrij ^ahskega muzeja); }B.30 uri: MRAKAVV ŠTERN, Ceska (GLEJ); °P 17. uri: OTROŠKI ZTV ZAV, Pred LGL; ^17- uri: GREMO K BABICI., LGL (Grad Sne- oderf'Uli: PARADISE: N0W’ Nemtiia (LGL, Veliki $18. uri: STA 2IVELA DO KONCA 21- nk Italija (CD, Kosovelova dvorana); funt8; uri: s™ ZGODBE IZ PAPIRJA, Francija g^eSisS)^ALIF ^CRK, Bolgarija (Šentjakobsko ?b(H'.uri: SHEPHERD BOY IS THE KING, Estoni-muzeja); ' -' "PANKA, LG Jože Pen- nvTnn rLURJANsKl, Fraver teater IGrad OtoCec); 2f uri: PARADISE NOW, Nemčija (LGL, Veliki N?er j ob 22.30: SERI ZGODBE E PAPIRJA, Fran-[>.(MGL); ob 23. uri: IME NA KONCU JEZIKA, PPL (LGL, Tunel); uri: PLAY SHAKESPEARE, Italija (Atrij gle- KRIŽANKE V torek, 20. junija, ob 21. uri: SE NISMO ZE NEKJE VIDEU? VeCer z Rade Šerbedžijo Ul njegovima gostoma Juretom Ivanušičem in Danilom Šerbedžijo. Sodelujejo Se: Radko Polic, Mia Žnidarič, Lado Leskovar, Miha JazbiSek, Sasa Olenjuk, Sarajevska naveza. Predstava bo se: 16..jimija v Izoli, 17. junija v Celju in 22. junija v Mariboru. KUD FRANCE PREŠEREN, tel: 061/332-288 Danes, 15. junija, ob 21. mi: ANDREJ ROZA ROZMAN v gledališki detektivki RUPERT MAROVT. V petek, 16. junija, ob 21. uri: ZIJAH SOKOLOVIC -GLUMAČ... JE GLUMAČ... JE GLUMAČ. V soboto, 17. junija, ZIJAH SOKOLOVIC - CABARES, CABAREI. MGL, tel.; 061/210-852 V petek, 16. junija, ob 20. uri: T. Partljič - STAJERC V LJUBLJANI, za abonma red V in izven. Predstava bo Se v soboto, 17. junija, ob 20. uri, za abonma vikend in izven. SNG DRAMA, tel.: 061/221-511 Danes, 15. junija, ob 19.30: J. B. P. Moliere - DON JUAN ALI KAMNITA GOSTIJA, za abonma Četrtek in izven. Predstava bo Se v soboto, 17. junija, ob 19.30, za izven. GALERIJA KAPELICA, Kersnikova 4 Danes, 15. junija, ob 21. uri: monodrama BOJANA BITEŽNIKA BOGKA - TAKO JE GOVORIL ZLA-TAUSTA. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 Danes, 15. junija, ob 20. uri: R. Cooney - ZBEŽI OD ŽENE, za izven in konto. MARIBOR DRAMA, tel.: 062/221-206 V petek, 16. junija, Mali oder ob 21. uri: CABARET UNPLUGGED - SKAKAFCI ODSTEKANO, za abonente in izven. SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/ 221-206 V petek, 16. junija, Stara dvorana ob 19.30: G. Rossini -SEVILJSKI BRIVEC. V Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani je na ogled fotografska razstava CHRISTOPHA DONNETA SLOVENIJA UUBUANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 Danes, 15., in v petek, 16. junija, ob 19.30: KONCERT ORKESTRA SLOVENSKE FILHARMONIJE, za modri abonma lin H NOVA GORICA MARCUSBAR FESTIVAL GLASBE '95 Danes, 15. junija, ob 22. uri: ISTRSKI MUZIKANTJE in STELLA RAMBISAL chuvesiie. V petek. 16. junija, ob 22. uri: koncert SOUL FTNGERS in OCHO RIOS. V soboto, 17. junija, ob 22. uri: koncert DRUGA GODBA do 17. junija danes. 15. iuniia. SAVRINSKE PUPE EN RAGACONI, (Istra, Slovenija). SKOjl (Korčula, Hrvaška). TAVAGANA (Korzika, Franrija). Križanke, ob 20. uri. v soboto. 17, juniia TOTO LA MOMPOSINA (Kolumbija). Križanke, ob 20. uri. GLAUCO VENIER TRIO in BOŠKO PETROVIČ & BP CLUB ALL STARS. PORTOROŽ V petek, 16. junija, Župnijska cerkev ob 20.30: koncert DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ GOTEBORGA (Švedska). PTUJ Danes, 15. junija, Grajsko dvorišče ob 20. uri: koncert VLADA KRESLINA in BELTINSKE BANDE. NO BORDER JAM FESTIVAL v petek, 16, junija, ob 16. uri grajsko dvorišče ORMOŽ RAZSTAVE SLOVENIJA (5 FJK furlanija-julijska krajina JJ<$T j/kdalisce Verdi - Dvorana Tripcovich anes, 15, t, m , ob 20.30 (red F) opera C d’aniZet|i'a ”ljubezenski napoj« (L’Elis: ^itve: v soboto, 17.6., ob 17. uri (red S edeljo, 18.6., ob 17. uri (red G) ter v torel Pj 8" ob 20.30 (red H). Dr' ?Pr°baja vstopnic in rezervacije so v tek 9 1 blagajni dvorane Tripcovich: 9-12, 16-1E 4' julija do 13. avgusta bo na spored a e?,nar°dni festival operete 1995. Pol °r*i Muzeja Revoltella 2n koncerti: v ponedeljek, 19. t. m., o Va D’ Mavirski recital Roustema Saitkouk pP^daja vstopnic pri blagajni dvorane Trii =7‘=h: 9-12,16-19P * ' * yledališce Mlela „1 Ppbpdeijek, 19. t. m., ob 21. uri gostovanj ualiske skupine Compagnia delPAlbero delom Carla Emilia Gadda »La cognizione del dolore«. Režija Lorenzo Salvetti. Nastopa Gigi Angelillo. Predstave bodo trajale do sobote, 24. t. m. GORICA Kulturni dom Danes, 15. t. m., od 16.30 do 19.00 Simpozij »Evropske akademije« iz Gorice. Simpozij se bo nadaljeval Se jutri, 16. t. m., od 9. do 16. ure ter v soboto, 17. t. m., od 14.30 do 18.00. V petek, 23. t. m., ob 18.30 »Pajk’s show«. Prireditelj Kulturni dom. [koroška piievEc “roška hala (Sejmišče): do 1. julija 1995 je r sPoredu muzikal »Cats«. Umik: vsak dan Zen ponedeljkov) ob 20.00, ob sobotah in nedeljah dodatno tudi ob 15.00. Vsak torek (ob 20.00) in vsako nedeljo (ob 15.00) so predstave v angleščini. RAZNE PRIREDITVE Lslovenija Biljana W iz* p* Ss CANKARJEV DOM v torek, 20. junija, ob 20, uri: svečanost ob lio. obletnici rojstva ika MILANA VIDMARJA. V sredo, 21. junija, ob 10. uri: , CS.strokovno srečanje VIDMARJEV DAN 0 3 tlO. obletnici rojstva akade-'nika MILANA VIDMARJA. u s i mm' L-JSL r I ■ I CANKARJEV DOM V petek, 16. in v soboto, 17. junija, MEDNARODNI SEMINAR VVORLD PRESS PHOTO. HOTEL UNION, Miklošičeva 1 Danes, 15. junija, Modra dvorana ob 10. mi: INTERNET-NOVI JAVNI MEDIJ? CEUE POKRAJINSKI MUZEJ CELJE V sredo, 21. junija, ob 18. uri: predavanje ANDREJA STUDNA - Stanovati v mestu. MARIBOR Danes, 15. junija, ob 19. mi: Mali oder - KABINET PROF. SEDMAKA, gosta sta BORUT in INKO HANŽIČ. Zadnjic v sezoni! PORTOROŽ AVDITORIJ V petek, 16. junija, Portoroška cerkev ob 20.30: koncert DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA iz Gdteborga (Švedska). V soboto, 17. junija, Tartinijev trg ob 19. uri: KVINTET LE VIRTUOSE VENEZIANE v tipičnih beneških kostumih. fURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA SIaK°fC'Ceva dvorana: KD Ivan Trinko in mtiCno društvo Trst-Gorica-Videm pri- rejajo danes, 15. t. m., ob 18. uri predstavitev kritične bibliografije Roberta Dapita »Beneška Slovenija - Jezik in kultura - Rezija ter Nadiža«. UUBUANA i Potre Zvočna fasada r vali do 16. junija, ob vsaki polni uri »Zid«, ki jeze leta navzoč v kiparskih projektih Marjetice PotrC, je tokrat postal zvočna kulisa. Zid je ločnica med osnovnimi dihotomijami kot so zunaj/notri, zasebno/javno, polno/prazno. Tokrat .projekt podaja te dihotomije skozi uporabo zvoka. Na fasadi stavbe bosta pritrjena zvočnika. Vsako polno uro bosta v prostor ulice preriva-jala zvoke korakov, pogovora, ptičjega petja, dežja, pum-panja vode, zavijanja vetra... To so zvoki iz notranjosti in zunanjosti hiše, ki so vtisnjeni v njen spomin. PA.R.A.S.I.T.E. Muzej sodobnih umetnosti: Kralji ulice, 2. dejanje 27 plakatnih mest po Ljubljani do 25. junija Akcija Kralji ulice izpostavlja ob-sceno, tisto kar je v strukturi mesta neprestano navzoče, vendar običajno prezrto. Zasnovana je kot neposredna, aktivna komunikacija med mimoidočimi in protagonisti, ki predstavljajo rob in simptom mesta. Po jazi konceptualne pripm-ve, ki jo sestavljajo razgovori, fotograjuimje, označevanje lokacij, sledi ulično plakatiranje z motivi fragmentov teles izbranih protagonistov. V tretjem dejanju akcije se bodo predstarili protagonisti sami. S podpisom posebne pogodbe bodo za nekaj dni, za nekaj ur, stopili v vlogo živega, aktivnega »monumenta« na ulici. Avtor projekta in direktor PAKA.S.I.TE. Muzeja sodobnih umetnosti je Tadej Pogačar. Marko Kovačič Stolovid Restavracija Una (Zaloška 31), Gostilna Rogovile (Dunajska 370), KrCma pod gankom (Celovška 43), Gostilna pri Gorjancu (Tržaška 330), Okrepčevalnica Knmček (Orlova 1) do 30. junija Stolovid je projekt sestavljen iz petih stolov-skulptur, h stojijo ob mizah v petih, nekdaj furmanskih gostilnah ob petih vpadnicah v Ljubljano. Stoli nadomeščajo običajne gostilniške stole in imajo poleg umetniške tudi uporabno funkcijo. Igra med tema dvema funkcijama se zgosti na sredini sedala, kjer je vložena optična napra-va-magična skrinjica, Id v gledanje ponuja tisto, kar je običajnemu pogledu skrito. S tem, ko obiskovalec uporabi stol - se nanj usede, hkrati prekrije skrmjico in prekine umetniški prizor. CANKARJEV DOM V Mah galeriji je do 2. julija na ogled fotografeka razstava CHRISTOPHA DONNETA. Razstava svetovne novinarske fotografije je na ogled do 5. julija. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava lutk SILVANA OMER5 29. junija. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Retrospektivna razstava RIKA DEBENJAKA bo r ogled do 26. junija. GALERIJA EQURNA, Gregorčičeva 3 Razstava del ZVONKE SIMČIČ in MATEJE SEVER na ogled do 27. junija. JAKOPIČEVA GALERIJA, Slovenska 9 Razstava grafik 1935-1995 LOJZETA SPACALA je i ogled do 31. avgusta. . OMERZUJA je na ogled do ja. !A je na ogled do 30. juni- Sa8 RJA je na ogled do 14. julija. “ ARBORETUM - VOLČJI POTOK Razstava akrilnih reliefov LIDIE ASTE je na ogled do 25. junija. CEUE LIKOVNI SALON CELJE Razstava Prostor za pripoved ERICHA PRASCHA-KA je na ogled do 30. junija. KOPER GALERIJA MEDUZA, Čevljarska 2 Razstava grafik ČRTOMIRJA FRELIHA je na ogled do 30. junija. POSTOJNA GALERIJA MODRIJANOV MLIN Razstava likovnih del STANETA JARMA je na ogled do 4. julija. RIBNICA GALERIJA MKL0VA HIŠA, Seskova 7 Danes, IS.Junija, bo ob 19. uri otvoritev grafik ZORE STANIČ. Razstava bo na ogled Se do 5. julija. BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Danes, 15. junija, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik DORE PLESTENJAK in DOMNA SLANE. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Tržaška knjigarna Do 16.6. razstavlja svoje akvarele in kolaže Giovan-na Ericani. Umik: od torka do petka 9-13,15-19. Občinska umetnostna galerija (Trg Unita): do 15.6. je na ogled razstava »Od boja do svobode - Trst 1943-1945« (urnik: vsak dan 10.00-13.00, 16.30-18.30). V galeriji Tergesteo pa je na ogled prikaz aprilskih in majskih dogodkov pred 50 leti (umik: vsak dan 7.00-22.00). Miramarski park-Konjusnica: do 23.7. je na ogled razstava »Dali kipar, Dali ilustrator«. Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben. Grad sv.Justa-Bastione fiorito: na ogled Je antološka razstava slikarja Fulvia Juricica. Galerija Art Light Hall: do 30.6., razstavlja fotograf Maurizio Maier. Peterlinova dvorana-Ul. Donizetti 3: Danes, 15. t.m., odprtje razstave del slikarke Marte Ku-naver.Predstavila jo bo MamSa Avguštin. Na otvoritvi bo zapel sekstet »Musiča noster amor». Laboratorij P - Park Sv. Ivana Do 17. L m. bo na ogled razstava Petre Simončič. Galerija Le Caveau: do 17. t. m. razstavlja Davide Di Donato. GORICA Kulturni dom: do 20 t.m., je na ogled fotografska razstava »Benečija v mim in vojni«. ŽPETER SLOVENOV Beneška galerija: do 26.6. je na ogled vsak dan, razen ob nedeljah, razstava ikon. Umik: 17-19. ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Umik: od delavnikih od 14.00-19. ure (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00-12.00 in od 14.-19.00 KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: Do 18.6. je na ogled razstava del Aloisa Kochla in Bernharda Cella Hiša umetnikov: na ogled je razstava del Brigi tte Kordine in Huberta Matta. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice PotrC, risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Rubina. TRST Avditorij Muzeja Revoltella Jutri, 16. t. m., ob 18. uri »Ura z...« baritonom Francisom Keepingom, ki nastopa v operi »Ljubezenski napoj«. Izvajal bo liederje Liszta, R. Straussa, Schuberta, Hahna ter vrsto italijanskih in irskih opernih arij. Vila Primc na Greti V soboto, 17. t. m., ob 20.30 bo na sporedu koncert Tržaškega okteta. VeCer prireja SKD Barkovlje. Miramarski park Od 1. julija do 31. avgusta bodo ponovno pričele predstave »Luci in zvokov«. Diskoteka Salome Jutri, 16. t.m., ob 23.00 Srečanje Dark . Na programu glasba tecno-core, klasični dark, gothic, cyber-industry itd. PROSEK Danes, 15. t. m., bo pred cerkvijo sv. Martina koncert Godbenega društva Prosek. GORICA Kulturni dom V sredo, 21.6., ob 20.30 zaključna prireditev glasbene Sole E. Komel iz Gorice. MENJALNIŠKI TEČAJI 14. junij 1995 Nemška marka Avstrijski šiling Italijanska lira menjalnica (tečaj za 1 DEM) (tečaj za 1 ATS) (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 81,50 81,95 11,47 11,66 6,80 7,25 A banka Koper 81,35 81,95 11,38 11,66 6,76 7,24 A banka Nova Gorica 81,40 81,85 11,44 11,65 6,73 7,23 Banka Celje d.d., t: 063/431-000 81,50 81,95 11,50 11,70 6,95 7,40 Banka Noricum d.d., t: 133-40-55 81,40 81,95 11,45 11,65 6,90 7,25 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 81,43 81,85 11,32 11,58 6,91 7,15 Come 2 us 81,60 81,85 11,52 11,61 6,80 7,10 Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 Creditanstalt d. d. 81,40 82,00 11,45 11,65 6,90 7,20 Hida, od 7-19, sob od 7-14 81,80 81,84 11,55 11,57 7,05 7,08 llirika Ljubljana, t: 12-51-095 81,75 81,78 11,56 11,58 7,04 7,08 Kompas Hertz Celje 81,50 81,85 11,51 11,60 6,80 7,05 Tel: 063/ 26-515, od 7-19, sob od 7-13 Kompas Hertz Velenje 81,55 81,85 11,50 11,58 6,80 7,05 Tel: 063/855552, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Idrija 81,55 81,85 11,50 11,58 6,80 7,05 Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Tolmin 81,55 81,85 11,51 11,60 6,80 7,05 Tel: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Bled 81,55 81,85 11,50 11,58 6,80 7,05 Tel: 064/ 741519, od 7-19, sob od 7-13 Kompas Hertz Nova Gorica 81,55 81,85 11,50 11,58 6,93 7,05 Tel: 065/28-711 od 7-19, sob. od 7-13 Kompas Hertz Maribor 81,55 81,85 11,51 11,60 6,80 7,05 Tel: 062/ 225-252, od 7-19, sob od 7-13 Nova kreditna banka Maribor d. 81,00 82,00 11,40 11,75 6,70 7,25 Lemo Šempeter,t: 065/ 32-250 81,40 81,85 11,36 11,56 6,92 7,10 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 81,55 81,90 11,51 11,65 6,85 7,10 Poštna banka Slovenije 79,30 81,80 10,70 11,60 6,27 7,10 Publikum Ljubljana, t: 312-570 81,68 81,73 11,57 11,59 7,00 7,04 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 81,60 81,85 11,46 11,59 6,90 7,05 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 81,55 81,90 11,55 11,65 6,85 7,25 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 81,65 81,85 11,55 11,57 6,85 7,20 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 80,80 82,00 11,30 11,71 6,70 7,20 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 81,55 81,79 11,52 11,57 6,94 7,03 Publikum NM, t: 068/ 322-490 81,50 81,80 11,54 11,65 6,90 7,25 Publikum Žalec, t: 063/ 715-114 81,60 81,90 11,55 11,65 6,80 7,25 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 81,00 81,70 11,56 11,66 7,00 7,35 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 81,70 81,95 11,50 11,69 6,80 7,15 SKB d.d.,*** 81,15 81,85 11,35 11,73 6,80 7,10 SHP Kranj, t: 064/331-741 SZKB d.d. Ljubljana 81,58 81,90 11,47 11,63 6,84 7,25 UBK Ljubljana, 1:061/444-358 81,20 82,00 11,40 11,65 6,80 7,25 Upimo Ljubljana, f: 212-073 81,73 81,77 11,55 11,57 7,02 7,07 Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*** BClKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Sedež: tel. +39/40/6700] - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 14. JUNIJ 1995 valuta V URAH nakupni prodajni ameriški dolar 1627,00 1694,00 nemška marka 1155,00 1204,00 francoski frank 329,00 342,00 holandski gulden 1031,00 1073,00 belgijski frank 56,20 58,50 funt šteriing 2597,00 2703,00 irski šteriing 2653,00 2762,00 danska krona 296,00 308,00 grška drahma 7,10 7,40 kanadski dolar 1178,00 1226,00 japonski jen 19,20 20,00 švicarski frank 1397,00 1454,00 avstrijski šiling 164,70 170,70 nonreška krona 260,00 270,00 švedska krona 224,00 234,00 portugalski escudo 11,00 11,40 španska pezeta 13,30 13,90 avstralski dolar 1174,00 1222,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 13,50 14,00 hrvaška kuna 300,00 320,00 14. JUNIJ 1995 V LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1637,00 1682,00 nemška marka 1164,00 1184,00 francoski frank 330,00 340,00 holandski gulden 1035,00 1053,00 belgijski frank 56,40 57,60 funt šteriing 2607,00 2677,00 irski šteriing 2660,00 2745,00 danska krona 297,00 305,00 grška drahma 7,20 7,80 kanadski dolar 1183,00 1218,00 švicarski frank 1410,00 1440,00 avstrijski šiling 164,70 168,70 slovenski tolar 13,60 14,40 31, MAJ 1995 dižava banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,60 8,90 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,50 9,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,60 . 9,20 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,50 9,10 Italija Kmečka banka Gorica 13,60 14,40 Italija Maška kreditna banka 13,50 14,00 14. MAREC 1995 v DEM i • valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1.4098 francoski frank -• 28.0770 nizozemski gulden 89.1430 belgijski frank 4.8360 španska peseta 1.0907 danska krona 24.8600 kanadski dolar 0.9945 japonski jen 1.5464 švicarski frank 120.0700 avstrijski šiling 14.2070 italijanska lira 0.8365 švedska krona 19.4450 Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 15.6.95 Nakupni Prodajni 1. REDNI tečaj za DEM 8137 8137 1. Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz ta tolarje. V Podrobnejše informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315 y MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 112 z dne 14. 6. 1995 - Tečaji veljajo od 15.6. 1995 od 00.00 ure dalje država šifra valuta enota Avstralija 036 avstr, dolar 1 Avstrija 040 šiling 100 Belgija 056 frank 100 Kanada 124 dolar 1 Danska 208 krona 100 Finska 246 marka 100 Francija 250 frank 100 Nemčija 280 marka 100 Grčija 300 grd 100 Irska 372 funt 1 Italija 380 lira 100 Rep. Hrvaška 385 hrv. kuna 100 Japonska 392 jen 100 Nizozemska 528 gulden 100 Norveška 578 Krona 100 Portugalska 620 escudo 100 Švedska 752 krona 100 Švica 756 frank 100 Velika Britanija 826 funt šteriing 1 ZDA 840 dolar 1 Evropska unija 955 ECU 1 Španija 995 peseta 100 ZA DEVIZE nakupni srednji prodajni 82,2182 1153,1951 394,7834 82,6561 2080,2274 2649,6484 2308,8230 8108,1000 6,9357 135,2598 7246,4539 1824,7908 77,1338 1572,5978 9827,4183 182,4953 114,1356 149,8846 93,6844 82,4656 1156,6651 395,9713 82,9048 2086,4869 2657,6213 2315,7703 8133,5005 50,3382 186,5012 6,9566 2257,9980 135,6668 7268,2587 1830,2816 77,3659 1577,3298 9856,9893 183,0444 114,4790 150,3356 93,9663 82,7130 1160,1351 397,1592 83,1535 2096,7464 2665,5942 2322,7176 8157,9010 50,4892 187,0607 6,9775 136,0738 7290,0635 1835,7724 77,5980 1582,0618 9886,5603 183,5935 114,8224 150,7866 94,2482 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Ceno zg vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 15.6.1995 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) —• (A) tolarski del (B) devizni del skupaj APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj . 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5 10. 1995: 1,700,000 838,970 802,438 1,641,408^ 112 98.7C 23% 94.404 5% 96.5534' £, 170,000 83,897 80,244 164,14^__ LJUBLJANSKA ___________ Tečajnica borznega trga št.: 109 Datum: 14. 6. 1995 UttUANA STOCT aCHANGE. PC. Vrednost. obr. ex kupon štdaC(3) enotni % po. V papir m.div. teCaj sprem datum povprai ponudba Max. Mm. 1000 SIT imiftAcrii "TiTT? «i r.w.« LEKC 796 (4.5.93) 11.500 ,21- 14.6. 11.530 12.090 11.500 11.500 12 m 1.000 16.6.94) 13.748 ,14 14.6. 13.500 13,600 13.750 13.500 55.678 SAL 500 (7)(29.8.94) 20.005 ,96- 14.6. 19.860 19.970 20.120 19.830 9.203 SKIR 458 (16.5.94.) 30.372 1,54- 14.6. 29.960 30050 31.51*) 29.900 8.355 W£ SHF RS01 8,0 4.(31.12.94) 99,6 ,08 14.6. 99,6 99,9 99,8 99,4 26.927 RS02 9,5 8.(1.10.941 104,OA ,05 14.6. 104,0 104,1 104,1 104,0 31.946 RS08 5,0 3.(30.1194) 84,0 ,02 14.6. 84,0 85,3 84,0 84,0 Bil 7,0 4.(15.1.95) 91,0 7.6. 87,6 93,0 BUD 8,0 4.(31.12.94) 98,0 ,68 14.6. 97,9 100,0 98,6 97,9 350 BUD 9,5 8.(1.10.94) 102,0 13.6. 102,1 SKBl 10,0 4.(1.11.94) 97,5 ,22 14.6. 97,2 97,5 97,5 97,0 1.810 ftiTV? «!£*:« BTBR • 11480 ,61- 14.6. 10.700 11.380 11.480 11.480 57 DAD 10.000 (1.6.94.) 115.287 ,18 14.6. 115.050 115.700 117.500 114.650 11.759 'tW (8) -12.533 4,42- 14.6. 13.429 14.000 12.500 SPGR iMER 15.200 15.5. 13.800 15.300 m 218 (30.3.93.) 9.10OA ,97 14.6. 8.960 9.000 9.100 9.100 1.274 m 4.000 (81(10.6.94.) 3.901 2,49- 14.6. 3.836 3.908 3.990 3.835 1.966 iCTR (5) 712,6 2,87- 14.6. 717,0 728,0 717,0 711,0 931 «IMi* nramr KBTP 4000 (23,5.941 31.722 5,80- 14.6. 31.200 31.900 31.900 31.120 1.332 PFNP 29.902 ,33- 14.6. 29.600 3001 30.010 29.700 2.721 SGSP (6) 619,1 5,52- 14.6. 635,0 659,0 654,0 617,0 751 UBKP 8.400 7,65- 14.6. 8.520 9.500 8.400 8.400 8 ra> 40.900 31.5. 40.900 41.500 nir.i:*? imsr M 12,0 4.(1.1194) 98,7 29.5. 96,2 IZG 11,0 4.(1195) ra 12,0 6.|U2.94) PLJ 12,0 7.(1195) 99,5 12.6. 99,0 PGO -10,0 1(16.94) 98,5 ,02 14.6. 98,4 98,9 98,6 98,5 798 iSGSl 10,0 4.(16.94) 28,5 1,25 14.6. 28,1 38,0 28,5 27,1 241 Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 109/95 -14. 6. 1995 Vrednost. papir E ex kupon štdaC(3) enotni tečaj % sprem 'datran povpraS ponudba [ Max. Min. iodo sir »■nuamiiiift« m 4.268 7.6. 2.475 3.990 GRDO 119 (8.3.94.1 32.5110 31.3. 5.500 8.0(10 HBR0 2.601 8.6. 2.660 3.900 ER 3.530 ,14 14.6. 3.490 3.530 3.530 3.530 35 iDRO 14.200A 10,70 14.5. 11.000 13.000 14.200 14.200 3.252 SGSR 429,3 25,84 14.6. 362,0 449,0 450,0 380,0 689 urni mro 3.001 1,32- 14.6. 3.010 3.333 3.001 3.001 15 MKBPI 3.300 OPP 15.100 13.6. 18.000 29.990 UBKC 3.547 19,82- 14.6. 3.530 3.800 3.560 3.530 220 iTFIS GORO 10,0 9.(15.1.95| 99,3 12.6. 98,2 100,9 LOK 10,0 (1.10.941 92,0 1,10 14.6. 90,4 92,0 92,0 92,0 77 ajo 10,0 (1.4.94) 96,3 ,37 14.6. 95,0 96,8 96,9 86,0 1.375 DSHD 10,0 (1.10.94) 84,1 ,09 14.6. 85,0 86,0 85.0 84,0 10.262 ISO 10,0 81.9.94) 86,9A ,17 14.6. 86,9 88,0 87,5 86,8 784 DNM 11,0 (1.8.94) 93,4 ,05 14.6. 93,4 93,5 93,5 93,4 1.031 3P0 10,0 6.(12.951 91,5 13.6. 91,5 92,8 U1KK 8,50 2,(15.4,95) 80,0 ' 15.3. 25,0 mo 10,0 (1.10.94) 98,5 30.1. 96,0 100,0 fim™ 60 dnevni (v SIT) 90 dnevni (v SIT) |120 dnevni (v SIT) ffiiimr BNB2 brez naL kraji. 6.95) 11.6.95) Idel naL bona (vSIT)NBSl |del naL bona (v SIT) NBS2 17.852 1,99- 14.6. 17.890 18.100 18.310 17.320 42.130 Sl:!.-« 1150.000 SITskupaj maj parski del maj Idevizni del maj 98,3 5.6. 150.000 SITskupaj maj parski del maj [devizni del maj 14.6.95 prejšnji d T d% 1.108,85 1.123,00 -14,15 -1,26 SBI Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski teCaj: borzni posreanik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; ** - dosežena 30-odstotna omejitev - trgovanje je zadržano. Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, ROSI; ex kupon - Številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izpladlo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, Ce ni navedeno drugače; max. - najvisji teCaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji teCaj določenega vrednostnega papirja. Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 15. junija 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE J država valuta enota nakupni prodajni___ Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre šiling frank marka lira funt dolar (virni. Pri kon iu deviz oz. r 100 100 100 100 1 1 ikretnih t uoseben 1157,5894 2317,6208 8140,0000 6,9621 193,1907 114,5705 uoslih je možno odsl doaovor. 1160,4336 2323,3152 8160,0000 6,9792 183,6408 114,8520 'opanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odstc 81,35 81,29 panje. 81,65 81.57 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečaj velja dne 15.junija 1995 od 00.00 do 24. )djetij jre banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dola veljavni tečajnici Banke Slovenie, pri drugih vat oziroma zmanjšano za 025' Brundage med letoma 1952 in 1972). TENIS / DAVISOV POKAL HnET / FINALE K KOLESARSTVO / DIRKA PO ŠVICI »Hudiči" proti Detroitu za Stanleyjev pokal f NEW JERSEV loTA/AP) - v šestem srečanju finala vzhod-116 konference sever-Uoarneriške profesio-jUpne hokejske lige DL je moštvo New ersey Devils prema-|ai° Philadelphio rayers s 4:2 (2:1, 1:0, . -1) in se s skupnim ^dorn 4:2 v zmagah Uvrstilo v finale Stan-!®yjevega pokala. V fi-®Iu, ki se bo začelo v f°boto, bodo Devilsi k|Jali z Detroit Red mgsi. prva tekma bo v Detroitu. Plyersi so srečanje v Nevv Jerseyju sicer u°I]e začeli inv 5. mi-jUU z zadetkom ontgomervja po-®dli, vendar so »hu-tid« v ii. minuti z gralcem več na ledu a)prej izenačili, še Pred prvim odhodom slačilnice pa tudi Povedli. Strelca sta blla Richer in Rol-°n. Sredi druge otjine je izid na 3:1 Povišal McKav, v 51. UUnuti pa je bil spešen še LemieiDc 'U srečanje je bilo Praktično odločeno, oneni izid je tri mi-u e in pol pred kon-em postavil Renberg. maga New Jerseyja a srečanju je bila za-užena, o premoči omaeih hokejistov Pa. najbolj zgovorno Pnca število strelov a gol 29:16. New Jer-ve^.se je prvič uvrstil van? t t?ga tekmo-..“n)a. Leta 1988 so juu to preprečili igral- V 2. etapi slavje Italijanov Švicar Ziille še naprej vodi D iz Bi hokej-Vorka! hokeju na’lanipa iz Nevv VISP - V prvi etapi kolesarske dirke po Švici so Švicarji zabeležili trojno zmago, v drugi, od Bellinzone do Vispa (201 km), pa so jim še bolj odločno odgovorili Italijani. Giorgio Furlan je bil namreč v Sprintu najmočnejši, za njim pa so se na naslednjih mestih zvrstili njegovi rojaki Davide Rebellin, Gilberto Simoni, Andrea Peron in Lombardi, ki je v cilj pripeljal na čelu večje skupine, v kateri so bili tudi vsi najboljši. V skupni uvrstitvi ni prišlo do sprememb in na vrhu je še naprej S vi- Spor o prizorišču polfinala med Rusijo in Nemčijo prerašča v državno afero Rusi hočejo po vsej sili igrati v Sočiju čeprav je ITF njihov predlog zavrnila z utemeljitvijo, da Soči nima ustrezne infrastrukture, zato ne ustreza kot prizorišče za tako pomembno tekmovanje. 2e prejšnji teden pa sta Jevgenij Kafelnikov in Andrej Cesnokov (na sliki AP) na odprtem prvenstvu Francije zagrozila ruski zvezi, da v primeru, če tekma ne bo v Sočiju, ne bosta igrala za reprezentanco. Zaradi zaostrenih odnosov z najboljšema igralcema so ruska prizadevanja razumljiva. Posebej se za Soči poteguje Kafelnikov, ki je v tem mestu doma. Po informacijah iz Moskve pa odločitev ITF ni všeč tudi ruskemu predsedniku Jelcinu. Ta vidi v ravnanju ITF diskriminacijo Rusije in zagovarja rusko »samoodločbo« o prireditelju. Jelcin zagovarja Soči tudi iz notranjepolitičnih razlogov. Veliko vlogo v sporu med ITF in Rusijo igra tudi Samir Tarpišev. Teniški partner Borisa Jelcina je bil lani presenetljivo izvoljen v MOK, poznavalci pa menijo, da se zato lahko zahvali le Jelcinu, ki je posredoval pri predsedniku MOK Juanu Antoniu Samaranchu. Tarpišev je v Jelcinovi vladi najprej postal minister za šport, na lanskem ekipnem svetovnem pokalu v Diisseldorfu pa je bil trener ruskega moštva. Ni znano, ali bo Tarpišev sodeloval na pogovorih med Smirnovom in Tobienom, Rusi pa imajo v rokavu še eno pomembno karto. Vse glasnejše so govorice, da bodo, če bo tekma v Moskvi, proti Stichu in Beckerju nastopili z mladinsko vrsto. car Alex Ziille s sekundo prednosti pred rojakom Tonyjem Ro-mingerjem. Na splošno so v včerajšnji etapi, ki ni bila preveč razburljiva, za nekaj živahnosti poskrbeli Italijani, ki so poskušali z nekaj pobegi, do odločitve pa je prišlo približno štiri kilometre pred ciljem, kjer je prva četverica napadla in zdržala do cilja. Danes bo na sporedu 3. etapa od Vispa do Ženeve, ki je dolga 206 kilometrov. Dirka se bo zaključila 22. junija s ciljem v Ziirichu. BUDIMPEŠTA (dpa) -Spor o prizorišču letošnjega polfinala Davisovega pokala v tenisu med Rusijo in Nemčijo (22. do 24. september) bo v Rusiji očitno prerasel v državno afero. V Budimpešti so set včeraj potrdile govorice iz Pariza, da se bosta v soboto v madžarski prestolnici zaradi spora sestala predsednik Mednarodne teniške zveze (ITF) Avstralec Brian To-bien in predsednik ruskega olimpijskega komiteja Vita-lij Smimov. Smimov, eden od štirih podpredsednikov Mednarodnega olimpijskega komiteja, v Budimpešti sodeljuje na 104. generalni skupščini MOK. Cilj Smimova, ki se mu v soboto izteče redni mandat pri MOK, je, da pregovori Tobiena, da se polfinale iz Moskve preseli v Soči. Rusi še vedno vztrajajo pri črnomorskem letovišču, NOGOMET / DANES POLFINALE SVETOVNEGA PRVENSTVA ZA ZENSKE V boju za finale Norveška z ZDA, Nemčija pa s Kitajsko GAVLE (dpa) - Na Švedskem se končuje svetovno prvenstvo v nogometu za ženske. V četrtfinalnih srečanjih je Kitajska po podaljških in enajstmetrovkah premagala Švedsko, bronasto z zadnjega SP, s 4:3, (1:1, 1:1, 1:0). ZDA je ugnala Japonsko s 4:0 (3:0), Norveška Dansko s 3:1 (1:0), evropske prvakinje Nemke pa Anglijo s 3:0 (1:0). V današnjih polfinalnih dvobojih se bodo pomerile branilke naslova prvakinj Američanke in Norvežanke ter nogome-tašice Nemčije in Kitajske. Tekma med Američankami in Nor-vežankami bo ponovitev finala SP leta 1991 na Kitajskem, kjer so naslov prvakinj osvojile Američanke, ki so z dve- ma zadetkoma Michael-le Akers slavile z 2:1. Akersova velja za eno najboljših nogometašic na svetu. Na zadnji tekmi proti Japonski zaradi lažje poškodbe ni igrala, ker trener Tonny DiCic-co ni hotel preveč tvegati. Prvi zadetek za ZDA je v četrtfinalu po osmih minutah dosegla Kristine Lilly, ki ima rekordnih 94 nastopov v dresu reprezentance, v katerih je dosegla 36 zadetkov. Njenega gola z 32 metrov po strelu z levico s prostega udarca se ne bi sramovali niti najboljši moški kolegi. Vratarka Japonske Junka Ozawa žoge, ki je poletela prek živega zidu, ni mogla ubraniti. Izidi: četrtfinale - Hel-singborg: Kitajska -Švedska 1:1 (1:1, 1:0) po podaljšku, 4:3 po 11 me- Prizor s tekme med Dansko in Norveško (AP) trovkah; Gavle: ZDA -Japonska 4:0 (3:0); Karl-stad: Norveška - Danska 3:1 (1:0); - Vasteras: Nemčija - Anglija 3:0 (1:0); pari polfinala (danes) - Vasteras (17.15): ZDA - Norveška; Hel-singborg (20.15): Nemčija - Kitajska. NOVICE Svetovni rekord Pankrotova CANET (Reuter) - Ruski plavalec Denis Pankratov je na mednarodnem tekmovanju v Canetu postavil nov svetovni rekord v disdplini 200 metrov delfin. Progo je preplaval v 1:55.22. Dosedanji rekorder je bil Američan Melvin Stevvart, ki je 12. januarja 1991 na svetovnem prvenstvu v Perthu plaval 1:55.69. Osma zmaga odbojkarjev ZRJ ZR Jugoslavija - Švedska 3:1 (7:15,15:6,15:11,15:9) NOVI SAD - Dvorana SPENS, 8.000 gledalcev, sodnika Hofrneister (Avstrija) in Jovanovič (ZRJ). ZR JUGOSLAVIJA: Brdjevič, Tanaskovič, V. Grbič, Petrovič, Kovač, Mešter, Djurič, Boškan, Batez, Kozič, Pavličevič, Stankovič. S VEDSKA: Isaksson, Kjallstrom, Kresakovski, B. Nil-sen, L. Nilsen, Sat, Svatensson, Tolse, Tumberg. V zadnjem srečanju kvalifikacijske skupine C za nastop na evropskem prvenstvu so odbojkarji ZRJ premagali Švedsko s 3:1. Tako so Jugoslovani sklenili kvalifikacije z osmimi zmagami, čeprav so si že z zmago proti Švedski v gosteh zagotovili vizum za Grčijo. Tudi v Novem Sadu so pokazali odlično igro, kar je še posebej navdušilo številne gledalcev v dvorani SPENS. Švedi so sicer na začetku tekme igrali boljše, toda zaključek četrtega niza je pripadel domačinom, ki so pokazali vrhunsko igro. Vrstni red skupine C: 1. ZRJ 16 točk (8 tekem, razlika v nizih 24:5), 2. Španija 14 (8, 21:10), 3. Danska 11 (8,12:18), 4. Švedska 9 (7, 10:15), 5. Makedonija 7 (7, 2:21). Zadnja tekma v skupini bo 17. junija, ko se bosta pomerili Makedonija in Švedska. (M. M.) Seznam ekip za Tour de France PARIZ (STA) - Prireditelji so objavili seznam profesionalnih kolesarskih moštev z najboljšimi posamezniki, ki bodo nastopili na letošnjem Tour de Franceu. Seznam: Banesto (Indurain), Brescialat (Podenzana), Car-rera (Pantani, Chiappucci), Castorama (De las Cue-vas), Chazal (Arroyo), Festina (Virenque), G AN (Boardman), Gevviss (Berzin, Ugrumov), Koline (Cubi-no), Lampre (Fondriest), Le Groupement (Leblanc), Lotto (Nelissen, Cmil), Mapei (Rominger), Mercatone !|: Uno (Cipollini), MG (Bugno), Motorola (Armstrong, Mejia), Novell (Abdužaparov, Jekimov), ONCE (Jala-bert, Ziille), Polti (Gianetti), TVM (Nijdam, Rooks). Becker bo kaznovan zaradi nešportnega obnašanja MONTE CARLO (dpa) - Združenje teniških profesionalcev (ATP) bo nemškega igralca Borisa Beckerja kaznovalo zaradi nešportnega obnašanja na turnirju v Monte Carlu. Višina kazni še ni določena, vendar je predstavnik ATP Georges Homsi povedal, da bo kazen znašala najmanj 20.000 dolarjev. Becker odločitve ni želel komentirati in le dejal, da bo o tem premišljeval, ko bo natančno znana višina kazni. ATP Beckerju očita, da je po porazu v Monte Carlu nešportno govoril o zmagovalcu turnirja Avstrijcu Thomasu Mustru. Ivaniševič boljši od Ondmske LONDON (STA) - V 2. krogu mednarodnega moškega teniškega turnirja ATP v Queensu je imel tretji nosilec Hrvat Goran Ivaniševič kar precej težav preden je s 4:6, 6:3 in 7:5 premagal Južnoafričana Marcosa Ondrusko. Izidi -1. krog: Korda (Ceš) - Cash (Avs) 7:6, 7:5; 2. krog: Ivaniševič (Hrv, 3) - Ondruska (JAR) 4:6, 6:3, 7:5, Ed-beig (Sve, 7) - Boetsch (Era) 7:5, 6:3, Bjorkman (Sve, 8) - Morgan (Avs) 6:4, 6:4, Becker (Nem, 2) - Sapsford (VB) 6:1, 6:1, Sampras (ZDA, 1) - Stark (ZDA) 7:6 (7:4), 6:3, Ferreira (JAR, 4) - Shelton (ZDA) 6:2, 6:4, Frana (Arg, 15) - Ho (ZDA) 6:1, 6:2; Stolle (Avs) - Palmer (ZDA) 6:3, 6:2, Rostagno (ZDA) - Volkov (Rus, 13) 7:5, 6:2; Rosset (Svi, 6) - VVoodbridge (Avs) 7:6 (7:2), 6:7 (4:7), 6:2, Gollner (Nem) - Pozzi (Ita) 6:3, 6:2; Korda (Ceš)) - Rafter (Avs, 14) 5:7 7:6 (8:6) 9:7, Stoltenbeig (Avs, 10) - Petchey (VB) 6:2, 6:2, Forget (Fra) - Prinosil (Nem) 7:6 (7:5), 7:5; pari osmine finala: Sampras - Ba-tes, Stolle - Bjorkman, Ferreira - Rostagno, Gollner -Rosset, Martin - Forget, Korda - Ivaniševič, Edberg -Stoltenberg, Frana - Becker. Na košarkarskem EP za ženske v vodstvu Rusija in Ukrajina BRNO (STA) - Po nepopolnem zadnjem krogu predtekmovanja na evropskem prvenstvu za košarkarice je v skupini A v vodstvu Rusija, v B pa Ukrajina. Izidi - skupina A: Nemčija - Rusija 72:97 (38:53); Litva - ZR Jugoslavija 59:51 (28:26); Italija - Češka (nočna tekma); skupina B: Slovaška - Romunija 81:56 (44:30), Moldavija - Madžarska 79:73 (38:25); Ukrajina - Romunija 71:61 (31:38), Slovaška - Hrvaška (nočna tekma). Lestvica skupine A: 1. Rusija 6 5 1 459:387 11 2. Italija 5 5 0 311:275 10- 3. Francija 6 3 3 399:425 9 4. Češka 5 3 2 363:350 8 5. ZRJ 6 2 4 353:382 8 6. Litva 6 2 4 396:408 8 7. Nemčija 6 0 6 387:441 6 Lestvica skupine B: 1. Ukraj. ' 6 2. Slovaška 5 3. Hrvaška 5 4. Moldavija 6 5. Španija 6 6. Madžarska 6 7. Rumunija 6 5 1 416:359 11 4 1 346:306 9 4 1 361:343 9 3 3 410:451 9 2 4 483:453 8 1 5 418:461 7 1 5 368:439 7 H NOGOMET |- Covisoc zahteval stečaj Napolija Odločitev v kratkem Ali nogometnemu klubu Napoli grozi likvidacija? Na odgovor na to vprašanje bo treba Se nekaj Časa počakati, toda včeraj je komisija Covisoc, ki je zadolžena za nadzor nad profesionalnimi nogometnimi društvi, zahtevala za Napoli (in Se za Cosen-zo, Atletico Catanio, Sieno, Siracuso, Spe-zio, Teramo in Vastese) uvedbo likvidacijskega postopka zaradi »hudih nepravilnosti pri vodenju društva,« ki zadevajo predvsem finančno stanje društva, ki naj bi imelo 30 milijard primanjkljaja. Odločitev je zdaj v rokah predsednika FIGC Matarreseja, potem pa naj bi celotno zadevo prevzelo sodišče. NAMIZNI TENIS / PRIPRAVE REPREZENTANCE ZA NASTOP NA POKALU ALP Krasovki Ana Beisan in Kcrija Milič v izboru Ana Bersan (zgoraj) in Katja Milič (Foto Kroma) Med enajstimi igralkami namiznega tenisa, ki so bile poklicane, da se udeležijo priprav za nastop na mednarodnem tekmovanju za »Pokal Alp« sta tudi dve krasovki. Katja Milic in Ana Bersan sta že od ponedeljka v državnem specializiranem centru v Terniju, kjer se pripravljata na to pomembno tekmovanje. Na seznamu povabljenih so še Michela Merenda, Laura Negri-soli, Francesca Avesa-ni, Daniela Alberto, Marina Conciauro, Ali-na Parietti, Marilena Algeri, Karin Caliari in Monica Canillo. Med temi bo selektor izbral igralke in sestavil dve ekipi, ki bosta pred- stavljali Italijo na alpskem pokalu, ki bo od 16. do 18. t.m. v avstrijskem Linzu. Na njem sodelujejo reprezentance Slovenije, Švice, Italije in Avstrije. Pogoj za nastop v reprezentančni vrsti so seveda obvezne priprave. Nekatere igralke so se že opravičile, ker bodo v soboto igrale prvo finalno srečanje med zmagovalcema polfinalnih tekem play-offa, to je med ekipama Cocca-gliom in Castelgroffe-dom za osvojitev ekipnega, državnega naslova. Veseli dejstvo, da je tudi Ana Bersan (koC-no) v izboru najboljših igralk, Katja Milic pa je že imela vec priložnosti za nastope z mladinsko reprezentanco. (J.J.) JADRANJE / RAZRED EVROPA^ Miran Guštin četrti na prvenstvu Slovenije v Piranu Skupaj z Močilnikom še v Toronto no selekcijo zo nastop no EP Sirenin jadralec Miran Guštin je konec prejšnjega tedna nastopil na odprtem prvenstvu Slovenije v razredu evropa, ki je potekalo v Piranu. Nastopilo je 31 jadralcev iz Slovenije, Hrvaške in Italije (Guštin je bil edini »italijanski« predstavnik), slovenski državni naslov pa je osvojil Marko Morgan, ki je drugače zasedel drugo mesto za Hrvatom Tomislavom Bašičem. Tretja je bila Slovenka Vesna Dekleva, ki je s tem osvojila tudi naslov med ženskami, Četrti pa Miran Guštin. V soboto so zaradi po-menjkanja vetra izvedli eno samo regato, v nedeljo pa je bil veter ugodnejši, pa tudi vreme je bilo po dopoldanskem nalivu prijetnejše in so NOVICE Pri Torinu včeraj uradno predstavili Maura Milaneseja TURIN - Na novem sedežu kluba v Ulici Roma v Turinu je predsednik Torina Gain Marco Calleri vCeraj uradno predstavil Maura Milaneseja, levega branilca, ki bo zamenjal Pessotta, ki odhaja k Juventusu, in li-bera Roberta Baccija. »Milaneseja smo si želeli že dolgo,« je dejal Calleri in poudaril, da je Torino v boju za tega branilca, ki je še predlanskim igral pri Triestini v C ligi, prehitel Fiorentino in Inter, ki sta se tudi zanimala zanj. Za Milaneseja je Torino Cremoneseju plačal 4, 5 milijarde lir. 28-letni Bacci pa je že igral pri Torinu, čeprav samo v mladinskih kategorijah. Nato pa je prestopil k Laziu. Torino je ob teh dveh igralcih letos že kupil tudi Hakana, Cozzo in Biata, toda Calleri ni izključil možnosti, da bi se Torino odločil še za kak pomembnejši nakup. »Ljubezen« med Robertom Baggiom in Interjem se ohlaja MILAN - Ob predstavitvi novega sponzorja kluba Pi-rellija je predsednik Interja spregovoril tudi o morebitnem nakupim Roberta Baggia. S tem v zvezi je bil Mo-ratti precej hladen in dejal, da se je filter precej zanimal za Baggia, da pa mora biti za poroko obojestranski interes. »Videli bomo, kako se bo razvijal položaj, precej pa je odvisno od Baggia samega,« je še dejal Morat-ti. filter pa bo danes uradno predstavil paula Incea, ki prihaja iz Manchester Uniteda. Pri Interju se tudi še niso povsem odrekli ideji, da bi od Manchestra kupili še Eriča cantonaja, seveda Ce z baggiom ne bo niC. Danes začetek kolesarske dirke po Kataloniji BARCELONA - V Manlleuju se bo danes zaCela 75. kolesarska dirka po Kataloniji, ki bo imela 7 etap in 3, 8 km dolg prolog na kronometer. Skupno bodo kolesarji prevozih 1141 kilometrov, najtežja pa bo Četrta etapa od Bellverja de cardena do Boi Taula v skupni dolžini 227 km s tremi gorskimi nagradami prve kategorije. Med favoriti omenjajo lanskega zmagovalca Claudia Chiapuccija, Maurizia Fondriesta in Francoza Laurenta Jalaberta. Glavne ekipe pa so italijanske Lampre (Fondriest), Carrera (Chiappucci), Mapei (Baf-fi) in Saeco Mercatone uno (Cipollini, Casagrande), španski Once (Jalabert, Rincon), Banesto (Montoya) in francoska Castorama (De Las Cuevas). Fincatu 2. etapa giro za amaterje JESI - Benečan Marco Fincato je v Sprintu dobil drugo etapo kolesarskega gira za amaterje od Ferma do Jesija (154 km), pred Walterjem Pedronijem, ki je prevzel vodstvo v skupni razvrstitvi. Tretji je bil Mivhele Be-din (Veneto) z 28 sekundami zaostanka. Danes bo na sporedu 198 km dolga ravninska etapa od Jesija do Castel san Pietra Terme. Bonora pri Benettonu TREVISO - 22-letni playmaker košarkarskega Al li-gaša iz verone Davide Bonora bo v prihodnji sezoni igral za Benetton. Do podpisa dogovora z igralcem bo prišlo v kratkem po običajnem zdravniškem pregledu. V OKVIRU ŠPORTNE ŠAGRE ODBORA ZA OHRANITEV 1. MAJA / NA OPČINAH Zanimiv košarkarski turnir kjer bodo »na delu« tudi nekdanji jadranovci Ob njih še Jadran 95 in selekcija C2 in D lige V okviru tridnevne športne šagre, ki jo Odbor za ohranitev Stadiona l.maj prireja konec tega tedna (*d petka do nedelje) pri Prosvetnem domu na Opčinah, bo v soboto popoldne zanimiva košarkarska prireditev. Na openski polšCadi se bodo na miniturnirju (vsaka tekma bo trajala dva polčasa po 12 minut) pomerili Jadran Tkb, ki je letos napredoval v B ligo, Jadran iz leta 1985, ki je v B ligo napredoval toCno pred 10 leti in selekcija, v kateri so igralci naših peterk iz C2 in D lige ter 3 slovenski igralci, ki so se v zadnjih letih preizkusili v italijanski sredini, dva tudi v naj višjih kategorijah. Turnir bo torej zelo zanimiv, saj bomo po veC letih spet videli na delu Marka Bana, Petra Žerjala, Stefana Guliča, Iva Starca in druge ja-dranovce, ki so v sezoni 84/85 dosegli prvo napredovanje naše združene ekipe v B ligo. Vec let neaktivnosti bo gotovo zahtevalo svoje, trener Andrej Žagar pa bo lahko računal tudi na nekatere posameznike, ki so bili aktivni še pred kratkim (Claudio Starc, Mauro Cuk, Andrej Vremec, VValter Sosič), medtem ko bo Sandi Rauber (edini, ki je nastopil z obema ekipama), igral en polčas s »starimi«, en polčas pa z »mladimi«. V selekciji ostalih naših moštev sta po dva najzaslužnejša posameznika iz vsake ekipe (Bor, Dom, Cicibona, Sokol in Kontovel), ki so jih izbrali trenerji sami (vsak za svoje moštvo), na pomoč pa jim bodo priskočili še »tujci« Jan Budin, Marko Lokar in Peter Ažman, trenerji ekipe pa bodo Luka Furlan, Max Rase-ni in Boris Vascotto. POSTAVE Jadran 94/95: Dean Oberdan (72), Michel Grbec (75), David Pregare (6 7), Marko Hmeljak (74), Boris Vitez (61), Christian Arena (72), Stefan Samec (75), Sandi Rauber (64), Marko Emili (76), Fabio Gobbo (76); trener Vatovec. Jadran 84/85: Claudio Starc (61), Peter Žerjal (58), Stefan Gulič (66), VValter Sosič (61), Ivo Starc (60), Andrej Vremec (64), Marko Ban (60), Mauro Cuk (60), Sandi Rauber (64), Robert Daneu (63); trener Andrej Žagar. Selekcija: David Sarini (Bor - 69), Ivan PerCiC (Bor - 67), Marko Corsi (Dom - 67), Vasja Jarc (Dom - 65), Stefan Persi (Cici - 68), Viktor Tomšič (Cici - 74), Igor Civardi (Sok - 69), Robi Paulina (Sok - 71), Angelo Spadoni (Kon -77), Stefan Turk (Kon -74), Marko Lokar (69), Peter Ažman (72), Jan Budin (77); trenerji Luka Furlan, Max Rase-ni, Boris Vascotto. (poškodovanega PerCiCa bo v selekciji zamenjal Marko De-beljuh - 73) SPORED TEKEM: ob 17.00: Jadran 85 - Selekcija; ob 18.00: Selekcija - Jadran 95; ob 19.00: Jadran 95 - Jadran 85 Vanja Jogan Mauro Čuk in Claudio Starc bosta zaigrala med »starimi« Andrej Močilnik tako izpeljali še tri rega-te. , Miran Guštin je zaCe zelo dobro in je bil v soboto na 2. mestu za Hrvatom Bašičem, toda v nedeljskih regatah je imel manj sreče in r zdrknil na 4. mesto. Rezultati 1. Bašič (Hrv) 3, 5 točke (uvrstitve v posameznih regatah: 1., 2., 2-> 1.); 2. Morgan (Slo) 10' (13., 1., 1., 9.); 3. Dekleva (Slo 13* (3„ 14., 5.,4.);4' Guštin (Sirena) 13* C" 12., 6., 6.); *Deklevova kje bila kljub istemu ste vilu točk pred Guštinonj’ ker je imela boljšo uvrstitev v zadnji regati. Miran Guštin in An drej Močilnik pa bosta od jutri dalje v Tarantu nastopala na zadnji kva lifikacijski regati za na stop na evropskem venstvu v razredu evro pa. Guštin med elani m Močilnik med mladini imata še vse možnos n da se z dobrim nasto pom uvrstita v italijan_ sko vrsto za evropsko pr venstvo. pMINIBASKET / TROFEJA JADRAN IN IGRE POD KOŠEMAh Zaključni prireditvi bosta konec tedna TROFEJA JADRAN DivaCa - Bor 15:44 DIVAČA: Rožanec, Horvat, MljaC 2, Semetic 4, Lovrenčič 2, Simetic 4, Polh 2, Radie 1, Čepar, BOR: Kralj 5, Floridan 9, Kemperle 8, T. Požar 8, L. Požar 2, Kneipp, Dolhar 2, Zanon, Peric 4, Baruca 2, Rebula 4; vaditelj: S. Corbatti. Zaostala tekma med Divačo in Borom se je končala z visoko zmago Tržačanov. Tekma je bila dopadljiva, razlika med ekipama pa je bila vsekakor veC kot oCitna. Borovci so namreč stalno vodili in brez večjih težav polnili koš vrstnikov Divače, ki so se vsekakor dobro upirali »plavim«. Vsi prisotni zaslužujo pohvalo. (M. Jogan) Bor - Sežana 38:58 BOR: Kralj 9, Zanon 1, Rebula 8, Jevnikar 2, Kneipp 14, Krevatin, Peric 2, Madonia 2, Sovič 18. V zadnjem kolu turnirja so borovci, ki so nastopili v močno okrnjeni postavi, nudili dober odpor predvsem fizično močnejši Sežani. Pri »plavih« sta se gostom enakvredno upirala le Kneipp in občasno Rebula. Nasprot- niki pa so s hitrimi protinapadi, 6 Polhom v ospredju, polnili Borov ko® in tudi zasluženo slavili. Naj omenimo, da bo zaključna prireditev trofeje Jadran v nedeljo, 18. t.m., ob 17. n11 na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. (Matija Jogan) IGRE POD KOŠEMA Bor - Polet 5:1 Štafeta 0:1, prva tekma 2:2, prodor desna 10:5, druga tekma: 16:2, prodor leva: 10:8, tretja tekma 12:3. PM: 13- ■ BOR: M. in S. Ferluga, Filincerrn Nadlišek, Filanino, KovaC, Udovi , Sarma, Oblak, Kneipp; vaditelj: Jogan POLET: Piccini, Daneu, Simonetti, Jevnikar, Jugovič, Rožac, Mikolič, 80 sic, Dolenc, Guštin; vaditelj: Vremec-Borovci so zasluženo premaga poletovce, ki pa so vsekakor nun ^ dober odpor domačinom. Vsi nas pajoci tudi zaslužijo pohvalo. Ne I veC borbenosti pa sta pokazala Pr®, sem Matjaž Ferluga pri Boru in M teja Piccini pri Poletu. Zaključna P reditev tega turnirja bo v soboto, _ t.m., ob 15.30 na dvorišču Prosvetn ga doma na Opčinah. (Matija Jogarfi^_ SKI ROLKE / TEKMA ZA ITALIJANSKI POKAL Mladina osvojila solidno 6. mesto Pri mladincih so Križani zapravili edinstveno priložnost da bi osvojili državni naslov Rolkarji Mladine se , acajo iz Bočna z dokaj Šestim mestom v j. P1^ razvrstitvi, toda tu-j1 z grenkim priokusom, J* So v nedeljo v tem me-na italijanskem prven-^ v štafeti v kategoriji s. drncev zamudili edin-j en° priložnost za osvoji-VJravnega naslova. ^^njse je pravzaprav zgo- j.. . napake pri re vi tekačev: kot Umovalca je di Pojavilo Davida B ^ drugega pa Erik ; Ja' Na tekmi se j Vq"‘u Bogateč najl Se »bocenske« kc roiv^*6’ ko ie D ^ na cOjno rai namreč brez težav premagal vse svoje tekmece. Erik Tence pa nima sprinterskih sposobnosti, je pa bil ostalim konkurentom povsem enakovreden na prvem delu proge. Skratka, bila je storjena taktična napaka, ki je žal, stala naše društvo zlato kolajno. V konkurenci najmlajših je Mladina osvojila 1. mesto v ženski štafeti z Matejo Bogateč in Matejo Paulino, v moški konkurenci pa je bila šesta. Med naraščajniki sta Aljoša Paulina in Danijel Tence osvojila četrto mesto. Rezultati MLADINCI (8 km) 1. Montebelluna 39:28, 0; 2. Lissone Milan 39:30, 8; 3. Nicolosi Catania 39:31, 7; 4. Mladina (David Bogateč in Erik Tence) 39:32, 4; 5; Bassano 39:37, 0. NAJMLAJSI (4 km) skupen start moški in ženske 1. Bassano 24:14, 3; 2. Montebelluna 26:22, 1; 3. Lissone 26:46, 9; 6. Mladina (Matija Sirk in Aleksander Tretjak) 28:57, 5; 7. Mladina (Mateja Bogateč in Mateja Paulina) 30:16, 0 (prvi uvrščeni med ženskami). NARAŠČAJNIKI (8 km) 1. Unicars Trento 42:63, 0; 2. Barzio Valsassina 44:02, 0; 3. Appiano 45:43, 0; 4. Mladina (Aljoša Paulina in Danijel Tence) 48:24, 0. DRUŠTVENA LESTVICA: 1. Bassano 329 točk; 2. Montebelluna 267; 3. Lissone Milan 217; 4. Barzio Valsassina 209; 5. Nicolosi Catania 179; 6. Mladina 139; 7. Unicars Trento 109; Mladinec Erik Tence (Foto kroma) 8. Appiano 91; 9. Castione-se 73; 10. Gatto di Nevi 67. V okviru tega prvenstva je bila tudi podelitev priznanj in nagrad za Grand Prix za leto 1994. Mladina je osvojila prvo mesto pred Bassanom in Tekaškim klubom Unior iz Ljubljane (na GP tekmujejo tudi klubi izven Italije). Z dokajšnjo zamudo pa so podelili tudi nagrade in priznanja za italijanski pokal za leto 1993 in tudi na tem tekmovanju je bila Mladina prva, sicer skupno z Bassanom. ~ClPLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET Povsem uspelo 24. srečanje planincev v Štmavru h ... C® planinci nekaj rečejo, potem to drži. Tako je *0 tudi v nedeljo, ob 24. srečanju planincev v St-“lavru (na sliki) spodaj), ki ga je priredilo Sloven- 0 planinsko društvo v Gorici, v sodelovanju s KD abotin iz Stmavra in z Rajonskim svetom za Pev-°' Oslavje in Stmaver. Kljub nemogočemu vre-®nu v zgodnjih jutranjih urah so se sredi dopold-eva le začeli trgati oblaki in je kmalu zatem tudi Posijalo sonce. To je spodbudilo večino udelezen-sv, da so se odpravili vrh Sabotina. Razgled sicer bil najboljši, vendar pa so se izletniki na lastne 1 Izpričali, da je ta gora res nekaj enkratnega. fTve skupine planincev, ki so se podali na goro, riširi °b pol enih že pri štmavrski šoli, kjer so go-k planinci, tudi ob pomoči tabornikov in skav-V| Pripravili streho nad glavo za vse. Člani do-acega kulturnega društva Sabotin pa so odlično Drisk 6li ^ kran0 ™ P9aCo in tudi za odlične T°Pli sončni žarki in veseli zvoki jeseniških 1 'toofukov, stalnih spremljevalcev planinskih Ječanj, so pregnali vso slabo voljo zaradi jutranjih attvov. Priložnostni kulturni program je uvedel in Jtenil moški pevski zbor iz Stmavra, pod vodst-Mn Gabrijela Devetaka. Pesmi Ludvika Zorzuta, SPnlpCa’ kulturnega delavca in soustanovitelja zalri • ,laca je recitiral Erik Bensa. Program, ki seje ^tjučil s Ptremrlovo Zdravljico v izvedbi zbora iz ,cTa’ 50 sooblikovali tudi člani gostujočih pla- Ob 24. planinskem srečanju v Stmavru so prireditelji poskrbeli tudi za kratko predstavitev Sabotina in to v obliki upognjenke s spremnim besedilom v slovenščini, italijanščini in nemščini. Zamisel je uresničil g. Mario Muto v sodelovanju z Zdenkom Vogričem in Kazimiro Paulin. Zaradi neprimernih vremenskih pogojev žal ni bilo mogoče postaviti sicer že pripravljeno fotografsko razstavo o ruševinah cerkve in samostana sv. Valentina. Slovensko planinsko društvo v Gorici se ob tej ob >premljavi citer. Predsednik Slovenskega pla-unskega društva Gorica Miran Cotar je v nagovoru P Udaril pomen prijateljstva in sodelovanja plana C!u’ P?sebei v teb težkih časih, ko nedaleč od „,,1 divjajo vojne, povedal, da se tudi srečanje nin ■ ■ uronca m napovedat, aa si gonsta pia- Q prizadevajo, da bi Sabotin postal v celoti od Pua to dosegljiva gora. . poieg predstavnikov društev iz zamejsh žejnih območij v Sloveniji, tudi številni gostj (j ®usednik Planinske zveze Slovenije Andrej Br-Tri} ie °b tej priložnosti izročil zbirko planinskih Publikacij, sekretar za Slo- ace Po svetu Peter Ven- --------- i-, j senator Darko Bratina. , .odošlico udeležencem a izrekla tudi predsednik otoagega društva Jordan ,8el) in predsednik Rajon-e§a sveta Silvan Primožič. Med množico udeležen-v nedeljskega srečanja je p a Posebej omeniti Janeza jošnika, ki je »srce in duša« Pobude, ki jo planinci ure-■Cujejo že četrt stoletja, erj?e8a planinskega foto-| r,3 Jaka Čopa in Staneta terja iz Mojstrane, ki je sr ®VzeJ skrb, da se bodo tečauja nadaljevala tudi v Prihodnje in ki je tudi k jspehu nedeljske manifesta-P6 veliko pripomogel. šp tjajuionikarji in pevci so srJ? p° P° uradnem delu tečanja skrbeli za pristno in Veselo družabnost vovalnostjo prispevali, da je prireditev uspela in že zdaj vabi na jubilejno, 25. srečanje leta 1996, v Beneški Sloveniji. Tudi 50 članov SPDT v Štmavru Okrog 50 članov in prijateljev SPDT se je prejšnjo nedeljo udeležilo uspelega, množičnega srečanja obmejnih planinskih društev, ki ga je pripravilo SPD Gorica. Ob odhodu z avtobusom iz Trsta se je ulila ploha in mnogi bi se bili najraje vrnili domov, saj vremenske napovedi niso bile prav nič ugodne. Pa so se vendarle pripeljali v Pevmo ter pod dežniki zakorakali do Stmavra. Ozirali so se proti Sabotinu in sproti razmišljali ali bi se podali nanj. Ozirali so se tudi v nebo, s katerega je nehalo curljati. Najbolj pogumni so se zato poali na pot z namenom, da naredijo nekaj korakov. Zgodilo pa se je, da so se vsi povzpeh na vrh, na katerem je vsaj za kratek čas posijalo sonce. SPDT-jevci so potem v vedrem razpoloženju prisostvovali uradnemu delu prireditve, na kateri je prišlo najbolj do izraza veliko prijateljstvo, ki povezuje vse planince s Koroškega, z Gorenjskega, iz Benečije do Goriškega in Tržaškega. Prijetno srečanje, ki bo dolgo ostalo v spominu. Senjam sv. Juana Ob tradicionalnem Senjamu sv. Juana, 17. in 18. junija prireja društvo Pro Loco iz Ceniebole drugi pohod prijateljstva, s pokrovitlejstvom občin Fojda in Kobarid. Mednarodni pohod prijatekjstva bo v nedeljo 18. junija, ko se bodo pohodniki,, športniki in planinci zbrali v Podbjeli in se ob 10.30 napotili na 12 kilometrov dolgo in strmo pot mimo Robe-dišča do Ceniebole. Druga skupina pa se bo zbrala na Robediščah in se prav tako ob 10.30 napotila 6 km daleč do Ceniebole, kamor bodo pohodniki prispeli okrog poldneva. V popoldanskih urah je predvidem kulturni program in nagrajevanje. Vpisnina za pohod je 3000 lir. Na željo se pohoda lahko udeleže tudi člani SPDT. Ljubljanski planinci pri nas V nedeljo, 25. junija, pripravlja SPDT tradicionalno vsakoletno srečanje s pobratenimi planinci društva »Integral« iz Ljubljane. To pot so na vrsti tržaški planinci da gostijo svoje ljubljanske sovrstnike. Popeljali jih bodo na bazoviško gmajno pred spomenik štirim primorskim junakom, nakar se bodo napotili po robu kraške planote nad Borštom do Stene, se nato spustih v Botač in zakorakah po dolini Glinščice. Družabnost bo v popoldanskih urah na dvorišču bivše gostilne pod lipo v Bazovici, ker bodo tržaški planinci pogostili ljubljanske prijatelje. Planinci društva »Integral« se bodo pri-peljali na mejni prehod pri Lipici ob 9.00. Podrobnosti bomo še objavih v tej rubriki, da omogočimo čimvečjemu števili članov in prijateljev SPDT, da se srečanja udeleže. Odprta koča na Planini pri jezeru Planinsko društvo »Integral« iz Ljubljane je sporočilo, da je že odprlo svojo kočo na Planini pri jezeru, kjer je že vse urejeno in pripravljeno za izkoristijo priložnost in pridejo na Planino pri jezeru za oddih in na vrsto tur na bližnje in daljne vrhove Julijcev. Enotedenski pohod v Karnijo SPDT je dokončno izdelalo podroben program enotedenskega planinskega pohoda v zahodne Karnijske Alpe. Na tem mestu navajamo le v glavnih obrisih, kakšen je razpored, o vseh podrobnostih pa bomo v kratkem objavih daljši članek, da si lahko interesenti razporedijo svoj prosti čas za udeležbo na pohodu. Udeleženci se bodo 21. avgusta z avtomobili pripeljali do Forni " Sopra, dosegh kočo Flaiban Pache-rini in se povzpeh na Pra-maggiore. Drugi dan je na sporedu pohod do koce Giaf, tretji dan pa vzpon na Cridolo in prihod v kočo Padova. Četrti in peti dan bo postanek v koči Pordenone z vzponi v Montanah in na vrh Ferrara, zadnji dan, 26. avgusta, pa prihod do koče Flaiban Pacherini in povratek domov. Kot rečeno bomo o pohodu objavili vse potrebne podatke in podrobnosti glede hoje, vzponov, prenočevanja v kočah in predvidenih stroškov. Vsekakor je pohod namenjen izkušenim in vztrajnim planincem. (LA.) H LOKOSTRELSTVO / FITA Zelo dober nastop naraščajnice Katje Ražem (Zarja) na tekmi v Krminu Moreno Granzotto 4. pri članih Na lokostrelskem turnirju FITA v nedeljo v Krminu sta od slovenskih tekmovalcev nastopila samo člana Zarje Katja Ražem in Moreno Granzotto. V precej spremenljivem vremenu, kjer se je sonce mešalo z dežjem, veter pa je neprestano spreminjal smer, se je pomerilo približno 50 tekmovalcev in tekmovalk, ki so imeli prav zaradi tega precej težav. Čeprav je Katja Ražem med naraščajni-cami nastopila sama in logično osvojila prvo mesto, pa je predvsem rezultat tisti, s katerim je lahko zadovoljna in ki dokazuje, da je streljala dobro. S 1152 točkami bi namreč tudi v absolutni kategoriji med čla- nicami osvojila 3. mesto za dvema državnima reprezentantkama, kar pa je že zelo lep dosežek. Manj razpoložen je bil Moreno Granzotto, ki je s 1090 točkami v konkurenci desetih članov osvojil 4. mesto. Slavil je Tržačan Riccar-do Auter (1196) pred Goričanom Ermanom Bozzinbijem (1189) in Mariom Ghersino iz Tol-meča (1114). Granzotto je približno za 80 točk zaostal za svojim najboljšim rezultatom v kategoriji FITA, delno opravičilo zanj pa predstavlja dejstvo, da si je med tekmovanjem poškodoval dlan, kar ga je precej oviralo. Naslednjo tekmo bodo deželni lokostrelci imeli 2. julija v Gorici. Obvestila TPK SIRENA obvešča, da je v teku vpisovanje v naslednje jadralne tečaje: za OPTIMISTE od 3. do 14. julija (1. tečaj), od 17. do 28. julija (2. tečaj) in za druge jadrnice od 21. do 26. avgusta. Prijave sprejemajo na klubskem sedežu v Barkovljah vsak dan ali po tel. 422696. JKCUPA obvešča, da je v teku vpisovanje v sledeče JADRALNE TEČAJE: od 26. 6. do 7. 7. za letnike 85 do 88 - celodnevni; od 26. 6. do 7. 7. za letnike 80 do 86 - popoldanski in nadaljevalni tečaj od 10. do 21. 7. Poleg tega so na sporedu tudi težaji JADRANJA NA DESKI: enotedenski tečja (sobota in nedelja izključeni)) od 3. do 7. 7. in od 10. do 14. 7. Prijave sprejemajo na sedežu v Sesljanskem zalivu vsako soboto od 16. ure in po telefonu 040/299858. SZ JADRAN IN KOŠARKARSKA SEKCIJA SD POLET prirejata od ponedeljka, 26. t.m. do 1. julija 1995 KOŠARKARSKI KAMP 95’ v Prosvetnem domu na Opčinah vsak dan od 9. do 17. ure (dvorišče pa bo odprto od 7.30 do 18.00). Poleg kosila bo poskrbljeno še za dve mabci. Poskrbljen bo tudi prevoz s kombiji iz Nabrežine, s Proseka, iz Doline, iz Bazovice in iz Trsta. Za informacije: sedež SZ Jadran, v Ul. Ricreatorio 1, vsak dan ob 10.30 do 12.30 (razen ob nedeljah) na tel. št. 213403. SD JADRAN obvešča, da bo redni občni zbor v nedeljo 18. t.m., v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, ob 9.30 v prvem sklicanju in ob 10.30 v drugem sklicanju, s sledečim dnevnim redom: poročila, diskusija, vobtve novega odbora, razno. Vabljeni. SZ OLVMPIA obvešča, da bo 17. redni občni zbor v petek, 23. junija, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v dvorani Slovenskega centra za glasbeno vzgojo v Katoliškem domu, Drevored XX. septembra 85 s sledečim dnevnim redom: poročila, pozdravi, vobtve in razno. Vabljeni! SD PRIMOREC prireja 17., 18., 24. in 25. t. m. vsakoletni PRAZNIK ŠPORTA na prireditvenem prostoru Griža ob nogometnem igrišču. Odprtje dobro založenih kioskov vsak dan ob 17. uri. Za godbo bosta poskrbla ansambla Keydea in Long Sirnik. PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN EM SZ SLOGA vabita v nedeljo, 18. t. m. na vzpon na Cmo prst in Mencingerjeve koče. Za informacije tel. št. 200782 (Frančko) in 226283 (Viktor). SD KONTO VEL - SEKCIJA MEMIB ASKET obvešča, da poteka do 23. t.m. košarkarski tečaj za začetnike in minikošarkarje na odprtem igrišču na Kontovelu, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 17. do 18. ure za letnika 1988/89/90 in od 18. do 19. ure za letnike 1983/84/85/86/87. SZ GAJA - TENISKA SEKCIJA prireja od 26. do 30 tm. teniški tečaj za osnovnošolske otroke in odrasle (začetnike). Prijave sprejemamo na klubskem sedežu v jutranjih urah od 15. t.m. dalje (tel. 226115). ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO 26 Četrtek, 15. junija 1995 f Horoskop zapisal B. R. K. M OVEN 21,3.-20.4: Ker vam bo zmanjkalo dobrih idej, boste obstali in zaceli upati na čudež. Izpraznite glavo, razširite srce, pa ga boste zagotovo dočakali. Če ne danes, pa jutri. BIK 21. 4 - 20. 5.: Zaradi zanemarjanja notranjih plati življenja boste Čutili vse večjo praznino, čeprav se boste na veliko obdajali s predmeti in razpredali o smislu življenja DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Znašli se boste v ravnotežju. Ker ste prepričani, da ravnotežje uspava in zavira napredek, boste nekaj Časa na trnih. Ne rušite ga na silo, še prehitro se bo porušilo samo, RAK 22. 6. - 22. 7,: Nekdo se bo Čutil odrinjen in prikrajšan za vašo pozornost, zato vam bo prikrito in odkrito očital ter kritiziral vašo zagledanost vase. Vsaj prisluhnite mu. LEV 23.7. - 7Z. 8.: Skušah se boste oprati krivde, zato jo boste zvalih na partnerja. Vendar boste že kmalu spoznali svojo napako ter se mu pravočasno opravicih; učinek bosta uživala oba. DEVICA 24.8. - 22.9.: Privoščili si boste nekaj, s čimer ste se včasih najraje crkljali. Ce boste povabili v naročje se svojo ljubljeno osebo, se vam obeta izlet v deželo večnih užitkov. TEHTNICA 23.9.-22.10.: Na delovnem mestu boste doživeli spremembo, kisi jo že dolgo želite. Odslej bo vse lepše in svetlejše, le v žepu bo še zmeraj vladal mrk. Finančno sonce pac vselej zamuja. ŠKORPIJON 23.10. - 22. 11.: Največji čar življenja boste začutili v osebni svobodi, zato zlepa ne boste dopustili, da bi vas kdo omejeval ah se vtikal v vaše odločitve. Ne bodite pregrobi. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Ostah boste brez energije in volje, povrhu pa boste včasih prav simpatično sitni. Ce mislite, da se lahko izvlečete'z opiranjem na voljo drugih, se temeljito motite. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Ostah boste brez energije in volje, povrhu pa boste včasih prav simpatično sitni. Ce mislite, da se lahko izvlečete z opiranjem na voljo drugih, se temeljito motite. VODNAR 21. 1.-19. 2.: Skrbeti boste zaradi malenkosti, se obremenjeveli s črnimi mislimi in tečnariti drugim, ki da so krivi vašega zastoja. Vsi smo v isti kaši, le da je vaša obupno vroča. MBI20.2. - 20.3.: Presežek energije boste skušali pokuriti na polju, ki lahko zaradi svoje vnetljivosti sproži katastrofalni požar. Najprej pod hladen tuš, nato pa v topel objem pod odejo! KRIŽANKA Vodoravno: 1. kamnita gmota, 6. moderen ples, 9. pripadnik germanskega naroda, 10. pojav pri prehodu žarkov iz ene snovi v drugo, 11. grško ime turškega mesta Enez, 12. eden od staršev, 13. plod bukve, 14. francoski impresionistični slikar (Edouard), 15. začetnici izumitelja Tesle, 16. soli borove kisline, 17. ameriški pisatelj (-VVashington), 19. zofa, divan, 20. otroška zabava, 24. pripadnik rase na japonskem otoku Hokkaidu in Kurilih, 26. prebivalka antične Ljubljane, 29. oranje, 30. sposobnost hotenja, 31. naziv, 32. zimski pojav na drevju, ivje, 33. ogaba, 34. indijski hrast, 35. vrhnje oblačilo, 36. norveški pop trio, 37. zvezda prve velikosti v ozvezdju Orla. Navpično: 1. najvišji vrh jugozahodne Slovenije, 2. mesto v Maroku, Qenitra, 3. rimski bog ljubezni, 4. bogastvo gozdov, 5. kemijski znak za aktinij, 6. zimski pojav na travi, 7. zvezda repatica, 8. družina graditeljev godal iz Cremone, 12. rob ob natisnjenem besedilu, 14. ljudstvo v Indokini, 16. udarjanje z bičem, 18. začetnici slovenskega pesnika, časnikarja in jezikoslovca Vodnika, 21. različni črki, 22. pokrajina v Ekvatorialni Gvineji v Afriki [dve besedi), 23. seznam naslovov, urejen po abecedi, 25. letovišče pri Opatiji, 26. ime nekdanje argentinske političarke Peron, 27. pravoslavni menih brez duhovniškega posvečenja, 28. sredozemska rastlina, ki rodi olive, 31. inkovski poglavar, 33. morska ožina, 35. ljudska pritrdilnica. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 •ireiv ‘BW ‘Brcfet ‘snuS ‘aIm ‘ami ‘bIjoa ‘jo ‘e>[ -uouig ‘pinujv ‘eiSi ‘3ab^ ‘Suiajj ‘pBJoq ‘xn T9trep\j ‘jtz ‘butbui ‘song ‘moj ‘oamajq ‘bjjs ‘bjbjjs :ouABJopoy\ A3JJS3H PREHRANA Danci ne jedo zelenjave O zdravi prehrani se prerekajo celo politih Danska nikoli ni prav posebej slovela po svoji kulturi prehranjevanja. Kurt Tucholsky, ki je bil deželi sicer zelo naklonjen, je svoje vtise iz neke kabenhavnske restavracije v začetku 30. let združil v stavku: »Na Danskem jedo zelo veliko mastnih jedi.« Razložil je Se podrobneje: »Gospoda so takrat jedli: prekajeno jeguljo in slanik, slanikove filete,‘vložen slanik, potem nekaj, kar so imenovali “sild”, ter slanik kar tako.« Tudi v samem kraljestvu je uničevalna kritika najljubših jedi povprečnega Danca del vsakdanjika. “Zdravstveni papež” Lars Okholm že nekaj desetletij nastopa na televiziji in najbolj priljubljeno vrsto navadne klobase drži proti kameri: »Dati je ne bi smeli niti psu, ki ga želite uspavati.« S prevlado ribjih filetov z veliko remulade, slanika z veliko žganja in pečenke z veliko mokaste omake pa takšne obupane šale ne morejo tekmovati. Politiki danskega levega krila pa se zdaj nameravajo zresniti. »Pričakujemo, da bo vsaka stranka odslej v svoji sredi imela zagovornika zdrave prehrane,« je zahteval Jorn Je-spersen iz Socialistične ljudske stranke, ko je napovedal osnovanje tega urada v svoji »folketing« frakciji. Socialdemokratska kulturna ministrica Jytte Hil-den se je takoj odzvala z načrtovanjem jesenske konference o danski umetnosti kuhanja z naslovom Hrana kot del kulturne politike. »To, kar jemo, je vendar ena od značilnosti našega bivanja,« je ministrica razložila svoj namen. S to napovedjo je danska hrana iz časopisnih prilog z recepti napredo- vala na politične strani. Levo usmerjeni dnevnik Information je uvodnik posvetil vprašanju, ali si za jedilnik ne bi bilo pametneje namesto tradicionalno enostavnih danskih jedi, kot so svinjska rebra, mesni cmoki, kotleti ali ribji fileti, izbrati modernih kombinacij, recimo telečja prša z ohrovtom in omako z gorčico in limono. »Med revščino, socializmom in prehrambeno kulturo ni nobene neposredne povezave,« je menil pisec uvodnika in se takoj za tem izrekel za le-vodanski tradicionalizem: »Slanik z mladim krompirjem in maslenim prelivom je in bo tudi vnaprej ostal izredno okusna jed.« Pod naslovom Danska kultura boleha se je tudi časopis Politiken zamislil nad odnosom med tradicionalisti in inovatorji med strokovnjaki za kulturo prehranjevanja. Seznam s stotimi posebej za Dansko značilnimi živili, ki sta ga sestavila »prehrambena arheologa« Bi Skaamp in Kenrik Jacob-sen, bi za odvetnike zdrave prehrane utegnil postati prava lekcija groze. Kraljuje pečenka, ki ji sledijo vse mogoče vrste klobas in salam, mariniran slanik, močna piva, žganja in vse vrste kremastega peciva. Od sadja imajo tradio onalni Danci radi le jabo ka in hruške, pa tudi žele njave na seznamu skoraj ni opaziti. Krompir, rdeče zelje in kumariena solata je vse, kar sta arheolog3 izkopala iz podedovane,z vitamini obogatene pre' hrane dežele. Na septembrski pre hrambeni konferenci ute gne priti do boja me dvema načrtoma, kake Dance pripraviti do bo 1 zdravih prehrambeni navad. Televizijski kuhar Claus Meyer po več desetletjih z vse boljšimi m bolj priljubljenimi resta vracijami iz tujih log°v zahteva neusmilj6116 ukrepe tudi na domačem štedilniku: »Ustvariti moramo novo dansko pr® hrambeno kulturo, nam6 sto da čas zapravljamo z izboljšavami ribjih filet°v in omake s peteršiljem.« Jorgen Hojmark iz drža vnega živilskega urada ima ljudi, kot je Meyer, za pet° kolo tujih uničevalcev km ture prehranjevanja: »Lt bomo uničili lastno tradici jo, se bo vakuum kmam napolnil s coca colo, C1 psom, burgerji in pizzo.« Sicer pa je do tega ze prišlo, vsaj od ponedeljka do petka. Ce se danski starši ob koncu tedna sre čaj o na družabnem kosi lu, se ob več vrstah slanj ka z -žganjem, ki mu sle j pečenka s pivom, ra pritožujejo nad dejstvom, da se njihovi otroci na vdušujejo le še nad pizz°^ špageti in pečenim krom pirčkom. Po kratkem P^e_ bavnem odmoru s tožb3 mi nadaljujejo ob kavi pecivu. Th. Borchert/dp3 SKANDINAVSKA KRIŽANKA 293 SAMOUK HRIBOV- STVO IT. STAVBAR (GALEAZZO) DEL TENIŠKE IGRE POD TUJA IN NASA ČRKA PRITOK RENA V ŠVICI STIMULANS STARINO- SLOVEČ IZVIRNI KRAK MENAMA DEL CVETICE HENRIK IBSEN SPANSKO MESTO ZASKOCITEV AVTOR: ‘ LUKA PIBER ZVESTA DOMAČA ŽIVAL RAJKO RANFL KOZJA VOLNA SAMICA BRKATEGA SERA GRŠKA ČRKA NRAVNOST IT. filmski komik ŠPANSKA TENISACICA KRATEK, REZEK GLAS PRAVICA VOLITI IN BITI VOLJEN | CHE GUEVARA IRENA AVBELJ VISEČA VRV MOŠKI, KI ROHNI MANGAN BOGINJA IZIDA LIKER IZ VISENJ 'TrugT PREDSEO. ZDA JJOHNL- DODATEK ZAKONU KRAJ V ISTRI ESTONSKI ESTRADNI PEVEC (GEORGU) RUSKI AVTO SL. HEROINA PREBIV. TAJSKE SVEŽOST MOKROTA GIB TELOVADCA SLAVKO OSTERC JEZERO ENARE DRŽAVA V -AMERIKI FR. FILMSKI REŽISER (JULES) GORA PRI POUCANAH JANEZ ERŽEN DRŽAVNIK ZEDONG NASILJE MAKED. GORA PEVKA BUKOVEC DEL DNEVA NOVA GVINEJA POPEVKA P. LOVŠINA DELEŽ ADAMOVA ZENA ETIOPS. JEZERO STOT DELAVSKI SVET SL. PISATELJ PALICA Z VRVJO GLINA PLESEN NA VINU SVETLO ANGL. PIVO ZMRZNJENA VODA DESNI PRITOK NILA SL. PIANIST HUMOR. PUTRIH ALAIN DELON RIMSKA ŠTIRI RIMSKI GRIČ MESECNOST NEVARNA PADAVINA GLASBENIK DARIAN VAS PRI GROBELNEM FR. MESTO ------POTUJTE Z NAMI_ Počitnice v eksotičnih krajih y bomo pogledali, kje lahko letujete v tujini. ž , )e turistične agencije pokrivajo veC turističnih de-Predvsem v Sredozemlju, nekatere pa vam bodo nudile tudi programe tujih turističnih agencij, ki n Posebno ugodne programe prodajajo tudi prek tiasih agencij. ^^ajbogatejgo ponudbo gCitaic in potovanj v tu- to V?3 ^'orrLPas* kjer le-® lahko izbirate med po-v P-lcami na praktično izb Ppkuah. V Španiji so in letovišča na Ibizi l , allorci, kamor vas n 0 Peljali z letalom, na v. ,st° Bravo pa se lahko , lete tudi ceneje z udo-oh 111 avt°busom. Na teh Joejih so izbrali hotele zjicnih kategorij (in eni, na Ibizi pa lahko na-q ®te tudi apartmaje. V v. ho vas bodo z letalom na otoke Santo-. ’ Rodos, Kreto, na Krf iP^tok Atiko pa z leta-b , ln avtobusom, zato dvb P0Cltnice na teh je . j phrnoejih trajale ne-1 dlje. V hotelih z dve-' a zvezdicama boste do- hnt z zajtrkom, v višje kategorije pa j. Penzione. Na Santori-; Kreti in Rodosu lahko T Jf^ete tudi apartmaje. ^u)ete lahko tudi na tu-b 1lskem polotoku Cap na južnem delu Ci-t h Pa so izbrali hotele s ^nii, štirimi ali petimi trpZ • cmni in apartmaje s f.®111! zvazdicami. Na 1^?Coski Ažurni obali 'tateo najamete apartmaje, ®Voz Pa boste morali or-teb saini- V večini krajev vam Kompas gr^ha tudi poseben pro-kompasov As po Ph cenah. Za ta pro-CnT^k^R da vam turisti-En,.° • kt ustrezne kate-jj le izberejo sami glede speri08!3 mesta’ ko Pri" 6 v kraj letovanja. Po-lce s Kompasom lah- ko preživite tudi na Kanarskih otokih, v Združenih državah Amerike in Kanadi ter v eksotičnih predelih na otokih v Indijskem oceanu, Karibih, južni Ameriki, Keniji, Havajih, Fidžiju, ter predelih jugovzhodne Azije. Za posebno ponudbo letošnjega poletja veljajo dvotedenske počitnice na Baliju, tedenski polpenzion v Indiji ter deset- ali večdnevno raziskovanje Avstralije z najetim avtodomom, ki bo v juliju stal 2490 nemških mark za osebo. Pripravili so tudi program križarjenj z luksuznimi ladjami po Sredozemskem morju, Karibih, Indonezijskih otokih in Nilu. Altatours, ki organizira letovanja le v povezavi z letalskimi prevozi, je pripravil počitnice na Malti, Cipru, Turčiji in Siciliji. V Turčiji in na Siciliji lahko izberete tudi individualne programe z najemom avtomobila. Atlas vas bo popeljal v Španijo na Mallorco, Ibizo, Costo Bravo in Costo Dorado, v Hammamet v Tunizijo, na Ciper, Malto, Turčijo in grške otoke Krf, Kreto, Rodos, Kos, Santorin, Mikonos ter los. Za vse Atlasove programe imajo upokojenci deset odstotkov popusta, enko velja tudi za mladoporočence na Mallorci, Ibizi, Santoriniju, Rodosu, Kreti ali Krfu. Tako kot Kompas ima tudi Atlas poseben program po nižjih cenah - Fortrma. V vseh teh letoviških krajih je izbira hotelov in apartmajev različnih kategorij zelo bogata, tako da lahko tedenske nastanitve z zajtrkom na Malti, Costi Bravi in Krfu v prvi polovici julija in drugi polovici avgusta dobite že za približno 500 nemških mark. Stop je organiziral počitnice v Tuniziji, kjer je izbral hotele z dvema ali tremi zvezdicami v turističnih središčih ob ham-mametskem zalivu ter hotel Les Jasmins, ki je znan po tem, da ga vodi naša rojakinja. Do tja vas bodo popeljah z letalom iz Ljubljane ali Maribora. Tedenski polpenzion v hotelu z dvema zvezdicama stane od 550 do 750 nemških mark. Slovenijaturist vas bo v lastni organizaciji pope- ljal na Malto, Ciper in španska otoka Mallorco ter Ibizo. Na Malti boste lahko letovali teden dni v hotelih s tremi zvezdicami za okrog 900 nemških mark, lahko pa izberete tudi objekte višjih kategorij. Na Mallorci so za počitnice izbrali hotele s tremi zvezdicami v kraju Ca‘n Pastilla, hoteli s tremi zvezdicami pa so na voljo tudi na Cipru. Z Odisejem lahko julija in avgusta letujete v Riminiju v Italiji, v drugih italijanskih letoviških krajih pa vam agencija omogoča počitnice le v juniju, juliju in septembru zaradi tradicionalnih avgustovskih počitnic. Tako lahko v Ravenni najamete bungalov za štiri do šest oseb, ki bo stal 183 nemških mark na osebo. Na Ažurni obali v Franciji lahko prek Odiseja najamete apartmaje, z letalom pa lahko odpotujete na Costo Bravo in Mallorco v Španiji. V Grčiji je Odisej pripravil počitnice na Kreti, Santorinu in Rodosu, vse do prve polovice oktobra. Ce boste najeli sobo le za dve osebi, boste lahko teden dni na Santorinu preživeli v juliju že za 590 nemških mark, v luksuznem hotelu Creta Maris na Kreti pa so cene skoraj trikrat višje. Pripravili so tudi eksotična potovanja po deželah jugovzhodne Azije ter počitnice na Sri-lanki ter Maldivih. Turistična agencija Emona Globtour organizira potovanja v Italijo (Sici-lija ah Lignano), v Turčijo, v Grčijo (Atika ali otok Krf), špansko Costo Bravo Cene letalskih vozovnic Letalski prevozi so Se vedno razmeroma dragi, kar pa predvsem pri zelo oddaljenih ciljih potovanja odtehta hitrost prispetja. Tudi pri nakupu letalskih vozovnic lahko prihranimo kakšen tolar, saj turistične agencije poleg vozovnic za redne lete letalskega prevoznika ponujajo tudi vozovnice po precej nižjih cenah. Gre za to, da turistične agencije za svoje potrebe zakupijo celo letalo (tako imenovani čarterski polet), katerega cena ni določena na osnovi prevozne tarife za posame- Relacija Ljubljana New York Ljubljana London Ljubljana Pariz Ljubljana Rim Ljubljana Moskva Ljubljana Bali Ljubljana Istanbul Ljubljana Los Angeles Ljubljana Sydney znega potnika, ampak na osnovi ur letenja, s tem pa tveganje za zapolnitev sedežev prevzamejo agencije same. Proste sedeže prodajajo tudi posameznikom po nizkih cenah, saj bi v nasprotnem primeru nezapolnjene zmogljivosti pomenile izgubljeni dohodek. Genoma agencija Abecena d.o.o. iz Ljubljane nam je tokrat poiskala najcenejše ponudbe za povratne letalske vozovnice v različne kraje sveta, podrobnejše informacije pa lahko dobite pri njih po telefonu 271-770. Abecena Druge agencije 820 USD 874 USD 245 USD 309 USD 299 USD 427 USD 195 USD 427 USD 488 USD 750 USD 1405 USD 1444 USD 280 USD 360 USD 1042 USD 1147 USD 1111 USD 1626 USD in Mallorco, v Tunizijo, Maroko in na Ciper, pri-pravili pa so tudi križarjenje po Sredozemlju. Na Siciliji lahko izbirate med hoteli različnih kategorij, tja do luksuznega Bristol parka, v katerem bo nočitev z zajtrkom avgusta veljala 1203 nemške marke, precej cenejši pa je najem apartmajev. V Grčijo in nazaj vas bo Globtour popeljal z ladjo iz Trsta, tako da bodo tudi celotne počitnice trajale nekaj dlje, nastanili pa vas bodo v hotelih A- ali B-kategorije, na Krfu pa tudi v apartmajih. Na Costo Bravo boste potovali z letalom ali pa nekaj ceneje z avtobusom. Tudi na Mallorci lahko izbirate med hoteli različnih kategorij, lahko pa se, odločite tudi za Globtou-rjev As po posebno nizki ceni, izkoristite pa ga lahko tudi pri letovanju v Na-buelu ali Hammametu v Tuniziji. Turistična agencija In-telekta iz Minske sobote vam ponuja počitnice na Portugalskem ter v Romuniji ob Črnem morju, kjer boste za tedensko bivanje z zajtrkom plačali 479 nemških mark. Alpe Adria Tourism je v sodelovanju z Intours pripravil letovanje v Kalabriji, na Siciliji in Sardiniji. V Kalabriji bodo polpenzioni v hotelih s tremi zvezdicami v prvi polovici julija stali okrog 400 nemških mark, ponujajo pa tudi več vrst različnih apartmajev, Turistična agencija A&B je pripravila letovanja na španski obali, na Costi Bravi, malo manj znani Costi del Maresme in Costi Doradi, kamor vas pripelje z avtobusi iz Ljubljane. Za hotel Rosal na Costi Doradi veljajo tudi posebne promocijske cene, tako da lahko tedenski polpenzion dobite že za 399 nemških mark. Agencija Mali princ opozarja na svojo ponudbo počitnic na otoku Krfu, kjer lahko avgusta in septembra izberete med devet- do enajstdnevnimi aranžmaji s polpenzioni z letalskim in ladijskim prevozom za 549 oziroma 599 nemških mark, ali pa cenejšim osemdnevnim z letalskim prevozom v obe smeri. Malo drugačen naCin počitnic ponuja agencija Van Gogh iz Maribora. Ce ste ljubitelj taborjenja, lahko v njeni organizaciji letujete na jugu Italije v Sorrentu za 390 ali na Siciliji za 590 nemških mark. Pod njihovim vodstvom pa lahko raziščete tudi Korziko, Skandinavijo, pa tudi oddaljeno Avstralijo. Potovanja po severnih deželah vam ponuja tudi agencija Intend, ki vam bo razkrila lepote Islandije. Vse bolj pribljubljena so tudi potepanja po za nas eksotičnih predelih jugovzhodne Azije. Agencija Avantura vabi na 17-dnevno potovanje po Javi, Baliju in Singapurju za 2880 nemških mark. Na desetdnevno letovanje v Bangkok in Pattayo vabi tudi turistična agencija Enz.zo, ki vas bo z brniškega letališča odpeljala avgusta za 1485, septembra pa za 1365 nemških mark. Za september pripravljajo tudi zanimive počitnice na Novi Fun-dlandijii, kjer se boste pod vodstvom raziskovalca lahko pogovarjali s kiti. Sabrina Slak ANDORA Slikovita miniatura med Francijo in Španijo od stran ziiae nove jo s i. kat( Tuj vrh šotora. Toda namesto načrtovanega poležavanja naju je čakalo živčno zatiskanje ušes pred naraščajočim brenčanjem nekje-tik ob šotoru. Slišati je bilo, kot bi se znašla sredi roja mrčesa. »Saj to sredi gora vendar ni mogoCe,« sem se skušal prepričati. Toda pogled na črno gmoto, ki se je napihovala nad najinima glavama, me je takoj spravil pokonci. Nerodno sem opletal z rokami in se nekaj trenutkov zaspano boril z letečimi stvori, dokler se nisem zavedel, da me pred nadležnim mrčesom varuje bombažna notranja plast šotora. V medprostoru se je gnetlo na stotine, Ce že ne na tisoče muh. Napol otrple so se brenče prebu- jale in se neuspešno zaletavale v ogrevajočo se steno šotora, s katere so omamljene padale nazaj na bombažno plast in nama z razdraženim brenčanjem krajšale spanec. Tolste mušje nadloge-sva se rešila šele z begom na piano, kjer sva zgrožena ugotovila, da se z nenavadnimi obiskovalci otepava samo midva. Le-kaj je prav vse muhe te doline pritegnilo ravno v najin šotor, ko pa so imele na voljo še vsaj tri večje, ki so se tako vabljivo ponujali le nekaj metrov-stran? V hladu ledeniških jezer Planinarjenje je v teh gorskih dolinah najpri-vlaCnejše početje za vse ljubitelje oddiha v naravi. Gorske ceste omogočajo hiter in lahek vzpon tik-nad gozdno mejo ozkih dolin, od koder se odpirajo številne možnosti za lahkotne sprehode ali pa vzpone na nekaj ur hoda oddaljene vrhove, ki so-vsi po vrsti višji od dva tisoč metrov. Posebno privlačna so številna ledeniška jezera, raztresena pod strmimi vrhovi male države, in tudi naju so premamile modre lise na zemljevidu. Ko sva zapustila Llorts, sva se prepustila udobni cesti, ki se lenobno vzpenja še nekaj kilometrov naprej od smučarskega središča Arcalis vse do skoraj dva tisoč metrov nadmorske višine, tik-pod strme vrhove nazobčane gorske verige. Ob za zagrizene planince že kar pozni uri sva uživala varljivi hlad vetra, ki vse prehitro prežene misli na močno gorsko sonce. Že po nekaj sto metrih kamnite poti je med koničastimi šopi trave prijetno zacmokalo in med redkim drevjem se je belo zableščal slap majhnega potoka. Voda, ta oCem in ušesom tako prijetna glasba, se je začela pojavljati na pobočjih od vsepovsod: polzela je prek visokega previsa, cmokala pod za zdaj še čvrstimi koraki, preskakovala kamnite prepreke, kapljala izpod izginjajočih snežnih zaplat, se tu in-tam zrcalila v majhnem tolmunu in se na dru- gem koncu divje zaganjala v globoko hudourniško strugo daleč spodaj.Ob takšnem obilju vode, ki ga v dolini zaradi pogledom skritih rečnih korit ni videti, res ni nič čudnega, da je Andora tako prijetno zelena dežela. Igor Fabjan (Se nadaljuje) ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE 6 66 666 # VREMENSKA SLIKA Nad severnim delom Evrope je plitvo območje nizkega zračnega pritiska, nad ostalim delom pa je območje enakomernega zračnega pritiska. Z jugozahodnimi vetrovi doteka k nam Se vedno razmeroma vlažen zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod. 1020 'A loiP / H58SKI_J^X V - MOSKVA A /28 o KIJEV ■129 DOLŽINA DNEVA TEMPERATURE MORJA IN REK Sonce bo vzšlo ob 5.10 in °c °c zašlo ob 20.55. Dan bo dolg Mura 13,2 Crikvenica 17,0 15 ur in 45 minut. Luna bo Sava (Radovljica) 9,0 Malinska 19,0 vzšla ob 22.45 in zašla ob Sora 10,5 Šibenik 20,0 7.54. Ljubljanica 11,9 Poreč 20,0 Savinja - Split 20,0 Vipava 10,0 M. Lošinj 19,0 Jadransko morje (Koper) 20,9 Dubrovnik 20,0 V X do 8 vozlov PLIMOVANJE Danes: ob 5.40 najnizje -67 cm, ob 1224 najvisje 40 cm, ob 17.52 najnižje -14 cm, ob 2327 najvisje 42 cm. hitri: ob 6.16 najnizje -62 on, ob 13.07 najvisje 38 cm, ob 18.41 najnizje -11 cm, ob 00.05 najvisje 33 cm TEMPERATURE V GOI 500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m “C 19 15 9 6 3 0 Ha BIOPROGNOZA Vreme ne bo bistveno vplivalo na počutje zdravih ljudi. PonoCi bo spanec globok in sproščujoč. VOX POPULI Sveti Vid je češenj sit. Vidove megle se Žito boji. Ce na kresni dan dežuje, orehom slabo prerokuje. VETER TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANfl- MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA C A DANES TRBIŽ CELOVEC o 10/19 CEO O KRANJSKA GORA ^ 8/17 O TRŽICio/20 GRADEC 8/22 O S. GRADEC 9/20 MARIBOR O 10/23 OVIDEM 12,23 -^N. SONCA SORICA o '2/23 o PTUJ (__6> CELJE O 10/22 M. SOBOTA O 10/23 LJUBLJANA 13/22 N. MESTO rv 10/22 ZAGREB 11/23 O ^9 KOČEVJE O CRNOMEy O Slovenija: Delno jasno s SP menljivo oblačnostjo. jutranje temperature od ti 14, najvisje dnevne temp6 ture od 17 do 22° C Sosednje pokrajine: Spre11* . Ijivo oblačno s popoldan8*® plohanu. JUTRI GRADEC 11/23 6 CELOVEC o 11/20 O KRANJSKA GORA _ 10/18 TRZ,?10/21 OVIDEM • 14/24 ^N. GORICA GORICA * 14/23 O KRANJ POSTOJNA cS 6 9 SRADEC 10/20 MARIBOR ° 13/23 M. SOBOTA 012/24 dS" CELJE O 11/23 —' Sl ZASREB 14/24 O n 10/20 ° KOČEVJE m V Sloveniji: Nadaljevalo 8e^_ spremenljivo vreme s P‘Pjg mi in nevihtami, ki se o° pojavile predvsem v p°P danskem času. „ Obeti: Vreme se v soboto ne bo bistveno spremenil0’ SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE V tanj TihAhj 1 SO PEKING - Kitajski znanstveniki so nad Tibetom odkrili novo luknjo v ozonski plasti. Kot je zapisal kitajski dnevnik v angleščini China Daily, je to že tretja taka luknja na našem planetu. Prvo so odkrili nad Antarktiko, drugo nad Severnim tečajem, sedaj pa še nad Tibetom. Za razliko od ostalih dveh pa je tibetska luknja v ozonski plasti manjša, pozimi in spomladi izgine, koncentracija ozona pa se poleti zniža za 11 odstotkov. To seveda skoraj mmm ni primerljivo z antarktično luknjo, kjer se koncentracija zniža tudi za 60 odstotkov. Kitajski znanstveniki pa so vseeno zaskrbljeni, ker je tanjša ozonska plast na naseljenem območju in to celo na 4.000 metrov visoki planoti, kjer je vpliv ultravioličnih žarkov že sam po sebi izreden, tako da bi bile posledice za ljudi, živali in rastline lahko dramatične. Tanjšanje ozonske plasti nad Tibetom so posredno ugotovili že leta 1979. Za oglasi sleparije PEKING - »Iščemo natakarico za Sanghajsko restavracijo«, »v Pekingu potrebujemo specializirane delavce«... Na Kitajskem je prava poplava takih in podobnih oglasov, za njimi pa se skoraj vedno skrivajo prevare in sleparije. Neki pekinški Časopis je včeraj opozoril, naj ljudje ne nasedajo, ker s takimi ponudbami sleparji navadno zahtevajo denar za izmišljene strokovne tečaje, kmečka dekleta pa silijo v prostitucijo. Zgovoren je primer 30-letnega Xiaa Zhanga, ki so mu obljubili službo zidarja v Pekingu. Prejel naj bi kar 500 juanov na mesec (en juan je nekaj vec kot ena marka), pred tem pa je moral plačati tečaj, obenem je delal dva meseca po 13 ur na dan, ne da bi prejel počen groš. Se huje je bilo za dekleta, ki jih je oglas privabil v Sanghai. Obljubili so jim 1.000 juanov na mesec in napitnine, a kaj, ko so zahtevali od njih povsem drugo delo... Do nedavnega so ljudje iskali delo v pristojnih državnih uradih, z liberalizacijo pa se je vse postavilo na glavo. Ameriška kraljjiGai American Queen zasluži svoje ime, saj je prava kraljica med tremi parniki na kolesa, ki Se plujejo po Mississippij. (AP) LONDON - Ameriški filmski igralec Marlon Brando je sklenil, da vsaj za eno leto ne bo nastopal v filmih, ker ga je samomor njegove hčerke Cheyenne hudo prizadel. Producenti filma Divi-de Rapture, v katerem bi moral v glavni vlogi nastopiti Marlon Brando, pa niso tega mnenja. Igralec je namreč že podpisal pogodbo, producentom pa je malo mar za njegovo žalovanje. Kot je zapisal britanski bulvarski Sun, pa je Marlon Brando kljub žalovanju ohranil svojo necimemost. Med nedavnim televizijskim intervjujem je namreč zahteval in dosegel, da so ga na ekranu prikazali manj debelega, kot je v resnici. S pomočjo posebnih elektronskih efektov so mu od njegovih 170 kilogramov »izbili« kar 50 kilogramov, tako da je bil videti le malo preCokat. Pevec Davi na filmski Kita so spravili zobale na varno globoko in odprto morje SYDNEY - Dobre tri ure so se morali v avstralskem Cervantesu (severno od Pertha) potruditi, da so na odprto morje spravili kita, ki je nasedel na obali. (Telefoto AP)