Posamezna številka 6 vinariev „UAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravnistvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoictno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se pošilja upravnistvu. ::: Telefon številka 118. ::: V Ljubljani, petek dne 1. avgusta 1913. Leto II. ni NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravništvo: :s: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi sc ne vračajo. Za oglase se plaČ8: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-pust. — Za odgovor je priložiti znamko. ::: ::: Telefon številka 118. :« Vabilo na naročho. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročilo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanj^ne preneha in da dobe vse številke ..DAN' velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto . K 18’— Četrt leta . K 4'50 Pol leta . K 9*— En mesec . K 1’50 V upravnistvu prejeman na mesec K l-20. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto . K 20-— Četrt leta . K 5-— Pol leta . K 10*— En mesec . K 1’70 Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K. Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. Lis« se ustavljti 10. dan po potekli naročnini brez ozira in vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času. Upravništvo „DNEVA“, Boj za trobojnico. (Tajna seja pripravljalnega odbora za katoliški shod v Ljubljani. — Po stenografičnemu zapisniku.) Prisotni: dr. Šustrešič, dr. Pegan, dva profesorja, eden iz lemena-ta, drugi iz gimnazije, dva župnika, dva lemenatarja, en Slomškar, ena klerikalka.) Dr. Šušteršič: Otvori sejo, pozdravi navzoče in da besedo takoj dr. Peganu. Dr. Pegan; Slavni zbor1. Sklical sem današnjo sejo zato, da rešimo vprašanje glede zastav. Kakor vam je znano, smo zadnjič enoglasno sklenili, da se t. zv. slovenska trobojnica odpravi in da se nadomesti s pravimi kranjskimi barva-s mi kranjskih stanov, katerih nasledniki smo mi. Nastal pa je proti temu hud odpor in, kar je najbolj obžalovati. ne le v liberalnih listih, ampak tudi med, našimi pristaši v mestu in na deželi. Dobil sem več ogorčenih pisem, v katerih se nam preti, da nastane v lastnem taboru vihar, ako se dotaknemo trobojnice. Eni pravijo, da smo šli predaleč, drugi, da je prezgodaj in da dajemo s tem nasprotniku orožje v roke. Jaz sem se ravnal po sklepu seje in me ne zadene krivda. Prosim, da gospodje povedo svoje mnenje. Dr. Šušteršič (prosi za besedo): Izjavljam, da dež. odbor o tem še ni sklepal in prosim, da pride to v zapisnik. Mi v dež. odboru stojimo prejkoslej odločno na tem, da set robojnica odpravi, počakati pa je treba ugodne prilike. Dež. odbor se bo ravnal v tem po vaših navodilih. Pomisliti pa je treba, da so prihodnje leto volitve in je,treba paziti, da ne nastane nemir med ljudstvom. Prosim, da se torej varuje dež. odbor pred javnostjo. Ker me kličejo važni opravki, se moram posloviti. (Odide.) Dr. Pegan: Izjavo g. dež. glavarja jemljemo na znanje. Prvi profesor: Dovolite! Jaz res ne vem, zakaj bi bilo treba pred javnostjo kapitulirati. Res bi liberalci zagnali krik — pa kaj bi jim pomagalo? Nemir se kmalu poleže. Kak krik je bil, ko smo napadli ciril-metodarijo — danes je vse v redu — razbili smo sokola — danes je pozabljeno — izdali smo septemberske dogodke — narod se za to ni zmeni) — Jaz mislim, da je zadnji čas, da odpravimo trobojnico, ki najbolj spominja na liberalce. Brez sile, ni zmage. Župnik: Jaz se s tem ne strinjam. Pomislite, da so se pod trobojnico borili Božidar Rajič, Trstenjak, Bleiweis. L e m e n a t a r : Tisti časi so minili. Za nas nimajo Rajiči in Trstenjaki pomena. Mahnič je nastopil proti njim. Ako je narodnost pagan-stvo, je trobojnica prvo znamenje paganstva — med paganstvom in krščanstvom pa ni mogoč kompromis — torej je naravno, da na katoliškem shodu trobojnica nima prostora. Slomškar : Tako je. Drugi župnik: Meni se tudi zdi, da je že skrajni Čas, da se konča s tisto narodno maškerado. Pravzaprav se Čudim, da država vse to dopusti. Saj ima narod dve zastavi: cesarsko in papeževo — kaj je treba še tretje, človek bi se iz samih barv ne spoznal. Tudi deželnih barv ni treba. Mi smo zato tu, da visoko dvigamo črno-rumeno in belo rumeno zastavo — vse drugo pa je protidržavno in proticerkveno. Mislim, da moramo gledati, kako na nas gledajo od zgoraj. Mi imamo zastavo križa! Klerikalka: Tako je. Saj imamo marijine zastave! Lemenatar : Jaz mislim, da to pomeni naš napredek, ako ravno ob sedanjem shodu zavržemo trobojnico in s tem pokažemo našo popolno zmago. Na prvem shodu smo zavrgli narodnost, na drugem sm(5 vdarili po sokolu, na tretjem je prišla na vrsto cirilmetodarija — in zda) je treba uničiti še zadnji znak starih časov — trobojnico. Opozarjam vas, da letos slavimo 1600 letnico zmage krščanstva nad paganstvom — najlepša proslava te zmage na Slovenskem bo naš shod in pokažemo se prave krščanske bojevnike, ako tudi pri nas poteptamo znamenje pa-ganstva. Slomškar: Tako je. Dr. Pegan: Dovolite. Jaz sem popolnoma vašega mnenja. Ampak ne gre — iz pisem vidim, da ne gre — javno mnenje, napačni nazori. 2 u p n i k : Kaj ne gre? Kdo bo vprašal? Mora iti. Rogoviležev ne potrebujemo v svojih vrstah. Mi ne poznamo odpora. Kdor ni z nami Je proti nam. Nebeško kraljestvo silo trpi — pravi evangelij. Tudi drugim našim sklepom se niso ljudje takoj pokorili — danes gre vse lahko. Ljudi je treba prisliti, da spoznajo resnico. Dr. Pegan: Imate popolnoma prav. gospod župnik. Ampak saj poznate razmere. Ljudje začno, govoriti o narodnih svetinjah itd. Župnik : Kaj svetinje, kake svetinje. Naše svetinje so v cerkvi in v državi — te naj narod moli in obožuje. Drugih svetinj mi ne poznamo. Naša stranka ima sama svoje svetinje. Sicer pa je vse to d.. k. Kar dosežemo, dosežemo le s silo. Glavna stvar je, da ljudje ubogajo, ker morajo ubogati. Slomškar: Tako je. Dr. Pegan : Vem, da je tako, ampak... Lemenatar: Le z železno doslednostjo je zmagal Konštantin. D r. P e g a n : Dovolite, meni ni bilo za trobojnico nikoli, kakor ni bilo vam — ampak javnost bo to izrabila — saj ste čitali. Profesor : Izdali smo sep- temberske dogodke! — Kaj je škodovalo? Nič. — Izdali smo Ljubljano: »Koliko krika o »slovenskem« mestu! Kaj je nam škodovalo? Nič. — Uvedli smo političen bojkot. Zopet krik! Kaj je nam škodovalo? Nič. Ravno tako je s trobojnico. Ona nas bo ločila od liberalcev in narod se bo kmalu odvadil teh barv. Dr. Pegan: Mislim, da je treba vprašanje presojati pred vsem s stališča stranke. Kaj je naš končni cilj, to yemo — za sedaj pa je treba popustljivosti, v kolikor naroden čut še ni popolnoma zadušen. Zato je treba o tem slučaju popustiti, saj gre samo za kramo — naša načela so preveč vzvišena, da bi jih to motilo. Župnik: Rekel sem, da ima ljudstvo dve zastavi dovolj, nam iii treba niti panslavizma nfti srbofil-stva. Mi s proslavljeni nimamo nič skupnega. Slomškar : Tako je. Lemenatar: Očitali so nam, da so to barve slovenskih protestantskih stanov. Mislim, da to ne drži, ker ti so bili verni. Slomškar : Tako je. Drugi lemenatar; Jaz bi pa vendar mislil, da namen posvečuje sredstva. Ako^ narod sedaj res ni pripravljen odreči s svoje trobojnice — jo je treba vendar porabiti za reklamo. Neumno bi bilo zaradi barv odganjati ljudi — jn delati razdor med nami. Zato naj se trobojnica za sedaj še pusti... Klerikalka; j bila zbrana polnoštevilno, a dospeli so tudi zastopniki ostalega, zlasti ljubljanskega Sokolstva. Sokolstvu na čelu se jc razvrstila sokolska konjenica, ki ji je bil dr. Kušar ponosen načelnik ob svojem bivanju v Ljubljani (1904). Pevci pod vodstvom okr. sodnika in skladatelja O. Deva zapeli dve narodni pesmi (»Gozdič je že zelen« in »Vigred se povrne«) — kar je učinkovalo do solz. — Ob grobu je govoril starosta Gorenjska Sokolske Zupe, brat M. Marinček, kt je v markantnih potezah očrtal življenje in delovanje pokojnika: Slovenca — človeka — Sokola! Pogreb je pokazal, da smo izročili materi zemlji demokrata-Sokola, ki so ga vsi ljubili, kakor je on ljubil vse: vst> je objemal z ljubeznijo svojega srca! — Brat Kušar je bil praporščak kranjskega Sokola. Zato so ovili njegovo krsto s svojim praporom, nosili so jo bratje, dokler je niso položili v grob. Tam mu bo počitek sladak: da ga nihče ne moti, stoji na straži Sokol! osebno občevanje ž njimi. Kulturnemu zgodovinarju odpre s to svojo knjigo marsikaj nejasnega m zagonetnega. In v svojih popolnih opisih »Križem domovine«, »Sprehodi po domovini« in »Potoplsn® arabeske« je rešil nehvaležni pozabnosti marsikoga in marsikaj. Malokdo v Slovencih je poznal in pozna to^ko znamenitih rojakov kot on. a nihče jim ni za vsako lepo preživelo uro izkazal toliko hvaležnosti kakor on. Ze I. 1892. je izšla v Trstu njegova brošurica »Spomini na znamenite može slovenske«, ki so bile drugim biografom dobrodošli vin. V vezani in nevezan* besedi je klical živeče na delo iti je oplakoval mrtve v grobeh. V Pajkovi »Zori« je pisaj se novele iz umetniškega življenja in iz lastnih doživljajev po divnih ljutomerskih goricah, v »Kresu« je opeval panonsko zemljo, v novejših leposlovnih in političnih listih pa je priobčeval lirske pesmi, tudi sonete potopisne, kulturne, folklorne črtice, ocene umetnikovanja raznih slikarjev in kiparjev jugoslovanskih in še posebej slovenskih ter je bil vedno navdušen, temperamenten _ propagator literarne in vpodabljajoče umetnosti sploh. Videl je mnogo sveta in občeval z neštetimi zanimivimi, originalnimi ljudmi, zato pa ve pripovedovati vedno zanimivo. Izven svojih Dnevni pregled. Klerikalci in narodnost. Poskus naših klerikalcev, da bi Nemcem na ljubo reaktivirali že pozabljeno zastavo nekdanjih nemških kranjskih Stanov ni mogel ostati nezapažen v jugoslovanski javnosti. O tem piše tudi »R. Novi List«, ki pravi: »Bilo bi dobro, da so Slovenci pustili, da se njihov klerikalizem pobarva z barvami nekdanjih nemških deželnih stanov na Kranjskem, da jim na ta način še te barve udarijo na čelo pečat duševnega, narodnega in tudi političnega suženjstva. Mi mislimo, da bi bilo najbolje klerikalizmu sploh odrekati pravico do narodne zastave. Simbol klerikalizma Je belo - rumena, papeževa zastava in njo naj klerikalci nosijo. Narodni znaki samo motijo ljudstvo. Kakor je to pri nas, kjer se zagrizeni klerikalci, kapucini, in jezuiti oprijemljejo najradikalnejših političnih fraz in zavijajo svoje črne misli v lepe in vedre barve narodne zastave.« Tako kot pri Hrvatih je tudi cii nas in naši klerikalci niso nič boljši narodnjaki od hrvat-skih — enim in drugim je narodnost samo plašč, pod katerim skrivajo svoje prave namene. Ali, kakor jim je odklenkalo na Goriškem, tako jim s časom odzvoni tudi na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem — prej kot bodo mogli koroške Slovence s klerikalizmom narodno ubiti. o. Dobro lekcijo je dal bivšemu bolgarskemu ministrskemu predsedniku dr. Danevu in bolgarskim državnikom sploh g. dr. Tresič - Paviči v odprtem pismu, ki ga je priobčil na naslov dr. Daneva v »R. Novem Lis^i.« Obžalujemo, da nam prostor v listu ne dovoljuje priobčiti celega tega odprtega pisma, v ka-rem hrvatski politik dr. Tresič - Pa-vičič tako neusmiljeno in s tako močnimi argumenti obsoja bolgarsko protislovansko politiko. Tudi dr. Tresič - Pavičič se postavlja na stališče, da je sovražnik Srbov, obenem sovražnik Hrvatov, kakor stojimo tudi mi že od začetka srbsko-bolgar-skega spora neomajano na stališču, da je srbska stvar. Za to stališče se je na Slovenskem odkrito in odločno zavzel samo »Dan« in za to nas veseli, ko vidimo, da nismo osamljeni, temveč, da je enakih misli z mami vse, kar med Slovenci in Hrvati trezno in resno misli. Oni naši listi pa, ki se še vedno ne upajo jasno izreči obsodbe nad onimi, ki so vojno med Srbi in Bolgari provocirali, namreč nad bolgarskrni državniki in Bolgari, bodo menda vendar enkrat prišli do spoznanja, da je že celemu svetu jasno, da so Bolgari izdajalci jugoslovanske stvari in izdajalcev ti listi vendar ne bodo več pardonirali. Kakor Hrvati, tako moramo povdar-iati tudi Slovenci, da so sovražniki Srbov ali Hrvatov obenem tudi sovražniki Slovencev. o. »Zarja« dementira — samo sebe. Kdo se ne spominja, kako je »Zarja« še pred par dnevi vihtela bič nad dozdevnim srbskim militarizmom in poskušala dokazovat, da ie srbsko ljudstvo nasprotno vojni, ki je baje samo delo kralja Petra, vojvode Put-nika in morda tudi Pasiča? Ubogo srbsko ljudstvo je bilo samo zapeljano, ono se žrtvuje samo za Interese dinastije in militarizma. V takem tonu je pisala »Zarja«, sedaj je pa ponatisnila iz dunajske »Arbeiter-zeitunge« dopis posebnega dopisnika tega socialno demokratičnega lista s srbskega bojišča in kako čisto drugače se tukaj piše o Srbih! Socialni demokrat, ki je imel priliko videti vse, sam priznava, da srbski narod službenih potovanj je šel v samouč-ne namene v Prago, bil opetovano v Monakovem, Inomostu, Solnem-gradu, bil je v Benetkah, Bolonji, Florenci, Rimu in Neapolju, pozna vso Hrvatsko in Slavonijo i. dr. a odpovsod je prinašal domov nove sadove, kakor marljiva čebela s cvetoče ajde v svoj uljnak. Nemci slave danes svojega Ro-seggerja, bivšega revnega krojačka, samo-Kmečki element« zastopala znana »neodvisna« Kos in Žagar s par znanci. Veste koliko je bil teh »par« znancev? Mi ne pretiravamo če trdimo, da jih je bilo blizu 40, pa preje več kakor mani! In ravno teh »par« znanih znancev je odločilo, da se jih jo Jarc zbal, da je Golija v svojem notoričnem sovraštvu do dveh oseb. ki sta teh »par« znancev privedla na shod, javno kršil zakon. Katoliško moralično zasmehovanje, »Pirčeva prijateljica« in trditev, da ji le Pirc iz strahu pred vladnim komisarjem prostovoljno sledil«, to so stvari o katerih se bo dalo z dr. Žižkovo pisarno še kaj resnega pogovoriti. Ravno tako glede trditve, da je »Osolnik dejal, da za mestne liberalce v njegovi hiši ni prostora«. Osolnik naj se dr. Ogrizku že kar naprej zahvali, da se bo glede Osolnikovega obnašanja pa prav pa obe stranki zdaj vendar napravil obračun. Ali ljudje božji, kaj poveste k tejle trditvi v »Slovencu« ko piše: »Shod se ie obnesel izvrstno In »Si parva magnis componere licet«, imamo torej v svojem Holzu, sinu malega bornega narodiča, nekakega svojega Roseggerja. Pokojni Davorin Trstenjak ga je prekrstil v »Vatroslava« in resnično, dal mu je pravo ime. V^tre, ognja je bilo v Holzu vedno velik' zubelj, ognja domovinske ljubezni ognja svete navdušenosti za slovenski napredek in slovensko umetnost. Še danes, ko stopa y svoje 70. leto, je živahen, poln plamenov, humorja in neumorne delavnosti. Mnogo je pretrpel v svojem težkem življenju. marsikdaj je ječal pod silnimi udarci krute usode. Toda njegova elastična narava, njegov ognjeviti temperament in njegova vsekdar vedra duša so zmagali vse. Priljubljen je povsod, kamor se prikaže, in poznajo ga kot duhovitega humorista ter izobraženega moža po vsej slovenski domovini. Dobrosrčen in blag človek, ki ni razžalil še nikdar nikogar, ki pa je molče prenesel že mar-sikako žalitev... Hvaležni smo mu za vse njego-vo delovanje in trpljenje in zato mu k njegovemu 70. godu želimo, da bi doživel zdrav in vedno zidane volje mnogo, mnogo sreče, ljubezni in spoštovanja! Ižanec. okrog ISO mož je sprejelo z odobravanjem govora dr. Ogrizka in drž. posl. Jarca.« Da javnost spozna to nesramno laž, bodi pribito, da na celem zborovanju ni bilo 90 oseb, da je bilo med njimi najmanj 60 od napredne oziroma protiklerikalne strani, da je bila večina teh od shoda v sobi izključena, da v tisto sobo toliko ljudi sploh ne gre, ampak da jih jo bilo notri — da rečemo preje več kot manj 30 reci in beri trideset ljudi, od njih pa tudi skoro polovica od napredne stranke, da je Jarčev govor edino le odobraval župnik in Ogrizek, da Ogrizka z njegovo polomljeno štajerščino sploh nihče razumel ni. Če dopisnik smatra to za splošno odobravanje, da so se kmetje ščjpali za ,.t, potem mu dam prav. Sicer pa je dr. Ogrizek, ki je to poročilo spravil v »Slovenec« postavil sebe v ospredje. Jarca pa na laž kajti klerikalci sami priznajo, da se ie Jarc pritoževal, češ v Stopičah dopoldne mi je odobravalo 300 zborovalcev, tukaj pa — nobeden. Obstrelil ga je. Oni večer je bilo pred hišo kajžarja Ivana Avblja v Peči pri Brdu zbranih več fantov, ki so se zabavali med seboj. Ob istem času je prišel mimo omenjene hiše 251etn)i posestnikov sdn Anton Koprivšek. Sam bog vedi kako je to prišlo, ampak naenkrat je nastal med fanti prepir. Kajžarjev sin Jakob Avbelj je zgrabil neki hlod in je šel z njim oborožen nad Koprivca. Ta pa se mu je postavil V bran in je sprožil proti njemu en strel iz samokresa. Avbelj je bil zadet v brado, kjer mu je krogla ostala. Ranjencu je podelil prvo pomoč okrajni zdravnik dr. Premrov, ki je Avblju yzel kroglo iz brade. Hrbtenico s| je zlomil te dni Janez Gorenc, ki je delal kot pre-mogar v Sentjanžkem premogoko-pu. Nad njim se je namreč utrgala zemlja im ga tako pritisnila, da se mu je zlomila hrbtenica. Konj je udaril te dni hlapca Janeza Jeraka iz Bučke in mu prebil črevo. Ranjenca so odpeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji. Tam so mu zašili črevo. Upajo, da bo Jerak ostal pri življenju. Strela je udarila v konja posestnika in gostilničarja Jožefa Petača, ki je dne 28. t. m. peljal z njim na njivo gnoj. Petač je ravno odvfral voz, ko je treščilo v konja. Petač sam je ostal nepoškodovan. Konj je bil vreden 600 K. Mislil je, da je orožje igrača, zato je zadel posestnikov in trgovčev sin Boris Lah iz Loža dne 27. t. m. osemletnega delavčevega sina Rudolfa Markolčiča v levo oko in ga težko poškodoval. Celo mesto se pogreznilo. Kakor se iz Budimpešte poroča se je zgodila dne 28. t. m. na Sedmograškem strašna nesreča. Radi večtedenskega deževja se je ponižala gora, ob katere vznožju stoji mesto LOvete. Ker se je radi ponižanja gore tresla zemlja, se je nad 60 hiš podrlo. Celo ozemlje, na katerem mesto stoji, se je znižalo za približno 60 cm. Ob cesti, ki vodi skozi Oklan, se je Da odprla zemlja, kjer se je v zemljo pogreznilo 25 hiš. Zemlja se je tako tresla, da je do 100 hiš premaknjenih s svojega navadnega prostora. Obstaja nevarnost, da se še podere približno 150 hiš. Veliko ljudi pogrešajo, pod razvalinami se nahaja veliko mrtvih in ranjencev. Strašno maščevanje. Ivo Bra-satič, kmet v Zomboru, ki je poročen šest tednov, je presenetil dne 30. t. m. svojo ženo z njenim ljubimcem. Zeno je strašno kaznoval zaradi nezvestobe. Razbelil Je pletenke ta zbadal z njimi spečo ženo v prsi in jo nevarno ranil. Prenesli so jo v bolnišnico, kjer umira. Brasatiča so aretirali. Samomor. Kakor se iz Rima poroča, se je dne 29. t. m. ustrelil pa-duanski prefekt Brunialti. Samomor je izvršil vsled žalosti, ker je bil njegov brat, državni tajnik in poslanec, zaradi podkupljevanja odstavljen. Požar v Sarajevu. Ponoči, dne 29. t. m. je pričelo goreti v delu mesta, kjer so bazarji. Ogenj je uničil šest objektov. Škoda je ogromna. Ljubljana. — Se že Jezi. »Grazer Tag-blatt« namreč radi naših notic o jezičnosti v Ljubljani in pravi, da mi hujskamo, ker žigosamo po zaslugi brezprimeno servilnost tolikih in tolikih ljubljanskih Slovencev napratn vsemu, kar^ je švabsko. Prevzetno pravi dalje »Grazer Tagblatt«, da slovenski trgovci v Ljubljani morajo imeti dvojezične napise, ako hočejo, da Nemci kupujejo pri njih. Na to bi sl mi dovolili pripomniti naslednje: Nemcev v Ljubljani niti relativno niti absolutno ni toliko kot Slovencev v Gradcu ali Mariboru in vendar nemškim trgovcem v Gradcu in Mariboru niti na misel ne prihaja, da bi imeli na svojih prodajalnah dvojezične napise. Sicer, pa tudi teh par importiranih Nemcev v Ljubljani prav malo zahaja v slovenske trgovine, gostilne in kavarne in slovenskim trgovcem, obrtnikom in gostilničarjem prav malo koristijo. Stvar je pač taka. da pameten in trezen Nemec računa s tem. da je Ljubljana slovensko mesto, oni pre-napetneži, ki hočejo imeti dvojezične napise, pa pri Slovencih takoin-tako ne kupujejo:' »Grazer Tag-blatt« se zelo moti tudi v osebi pisca teh notic, ker se je dal zavesti po črki »R«. Naj bo »Grazer Tag-blatt« brez skrbi notic ne piše oni, na katerega on misli. Sicer pa: no« quis sed quid. R. — Kal vse opravljajo c. kr. šolski nadzorniki na Kranjskem. Ker nima Fr. Gaberšček, c. kr. okr. šolski nadzornik sedaj o počitnicah nobenega dela. raznaša pa prav pridno klerikalne laži po mestu. Na vso _ sapo trosi laž, da je -KamUa Theimer dr. Kreka odpuščanja prosila. Ej g. nadzornik, kaj pa so vam gospodje za ta posel obljubili, menda ne kake višje šarže? — Gospodje klerikalci, huda Vam more presti, da celo take ljudi vpregate v svoje spletkarije. Ali nimate dovolj kaplanov in fajmoštrov, ki znajo po ligu-rijanski metodi resnico pačiti in dejstva zavijati? — G. nadzornik pazite, da Vas pasji dnevi popolnoma ob pamet ne spravijo! — Na Goriškem se dani, če se pri nas začne, bo Vam nekaj čudno zopet barve menjati. Opozorite svojega razboritega kolego Maverja, da se tudi on Vašega posla loti, on zna bolje barve menjati ter glavo pod perie skrivati. Fest fanta sta! — Značaj pa tak! — Gnusna samohvala. So ljudje na svetu, in tudi v Ljubljani jih imamo nekaj, ki se pri vsaki primerni in neprimerni priliki sami hvalijo, koliko so že delali v svojem poklicu in tudi več kakor je njih dolžnost, a če pogledaš to delo. kako izgleda v praksi, se prepričaš, 'da nimajo kaj pokazati ali pa le toliko, kar bi kdo drug vsak dan v 2 urah napravil. — Naši klerikalni mogotci so ravno taki kričači. Vsako nedeljo lazijo klerikalni dež. odborniki in poslanci z dolgimi jeziki pa s puhlimi glavami po vel. in zakotnih vaseh, pa trobijo kmetom na uho. kaj so jim državni,in deželni poslanci pridobili in kar je deželni odbor za deželo storil. Samo tega ne povedo, da bi to drugi tudi lahko storili, če bi bili v večini in da so ga za to »delo« prokleto mastno plačani! Po shodih kričati zna vsak! Sicer pa nima kmet od teh ljudi ničesar zastonj, ker morajo za vsako cesto, vodovod ali šolo ali pa še za take stvari, od katerih nima kmet sploh nobene koristi, kakor: cerkev, farovže. kaplanije in podobne stavbe, z ‘visokimi dokladami doplačevati! Ali ima torej kmet od teh nesramnih kričačev kako dobroto ali korist brez denarnih žrtev?! Nobene! Pač pa bo kmalu čutil bič. ki ga bodo spletli ti poslanci in ki ga bo v podobi zvišanih deželnih doklad tepel po hrbtu in — v mošnji! Ta klerikalna samohvala pa smrdi že do neba. tako je gnusna in prozorna! Čukarske vaje a|j telovadba med starimi In mladimi čuki. Iz Most se nam poroča: Moščanski čuki trobentači imajo svoje vežbali-šče za trobentanje prav pred našimi hišami. Včasih so tu trobili vojaki, zdaj pa morajo hoditi na svoje vežbališče — čukom pa je dovoljeno tuliti pred našimi okni. Ker sl. policija vse vidi — bi tudi to lahko zapazila. Pri svojem trobentanju pa delajo stari in mladi čuki tudi svoje vaje in tako se je pripetil ta-le slučaj. Veliki čuk Luknar, star 18 let. se je spravil na male čuke, prijemal jih je za noge in jih metal po bregu navzdol. Nazadnje prime tudi malega Rudolfa Fajona in ga vrže tako, da si je v desnem stegnu nogo zlomil. Tako telovadbo torej goje čuki. Nesreča res nikoli ne počiva, če je pa čuk blizu — pa pravijo, da tudi nesreča ni daleč. — Na naslov poštne uprave se obračamo prebivalci Sv. Petra ceste da bi blagovolila poučiti neko prodajalko c. kr. poštnih vrednosti na Sv. Petra cesti, zakaj ona noče prodajati znamk, poštnih povzetij in poštnih spreminic. Kdor pride k nji kupit zgoraj navedene vrednosti. ga čisto enostavno nahruli, češ, v Unionu je filij&lka In tako smo trgovci, ki imamo trafiko pred nosom, primorani iskati znamke in drugo v mnogo oddaljenih trafikah. C. kr. poštno upravo pa prosimo, da uredi to stvar. r. — Hrvatska potovalna gledališka družba, ki je na Reki priredila več predstav igra v soboto v Park hotelu Tivoli Nušičevo veseloigro »Zenožer«. Igra se pri pogrnjenih mizah. Začetek predstave ob pol 9. uri zvečer. Društvo se je Odločilo prirediti samo eno predstavo in prosimo slavno občinstvo, da oni. ki so kupili vstopnice za dve predstavi, naj blagovolijo svoje znance povabiti na predstavo. Kajti nič ni neprijetnejšega nego slabo obiskana gled. predstava pri mizah in I aik hotel 1 ivoli je zelo primeren za take večere. Vstopnice se dobivajo v Park hotelu in osebno pri g. V. Vukoviču ter na dan predstave Naša narodna dolžnost je, da vsaj enkrat na leto obiščemo hrvatsko gled. predstavo. Vukovič in SpaŠič, vodje lirvatskega gledališča. — Srečni velerajnarji. Po mestu kroži zelo razširjena govorica, da bodo delovali pri klerikalni maškaradi tudi vetcrajnarji s tem, aa bodo opravljali službo rediteljev. Ker pa bode takrat, kakor »Slovenec« poroča, zelo veliko ljudstva v Ljubljani, bode ta služba za stare možičke zelo trudapolna in težavna. Trpela bo štiri do pet dni kakor je iz »Slovenca« posneti! Temu sta sklenila dr. Šušteršič in škof Jeglič na ta način odpomooi, da sta darovala iz svoje zasebne blagajne 70.000 kron. Izvolila se je posebna komisija iz 3 mož: dr. Lampeta, dr. Kreka in dr. Zajca, ki se takoj napoti v Istri-jo, da tam nakupi za to svoto neke posebne vrste malih konjičkov. Te konjičke se bo potem oddalo vete-rajnarjem; postanejo potem njihova lastnina, kar bode za to preko-ristno brambo neprecenljive vrednosti. V zahvalo za ta velikodušni dar, so slednji sklenili: dr. Šušteršiča in Jegliča imenovati za častne člane. Tako vidite, da se bode uresničilo »Slovenčevo« prerokovanje, da obiščejo to maškarado tudi scouti. Pa ne poljski, ampak tako-zvani leteči scouti. Izborno kaj ne? — Manj surovosti bi prosili pni nastopih naše sl. policije. — V sredo ponoči so šli štirje gospodje po Sv. Petra nasipu. Naenkrat pride k njim stražnik in vpraša, kdo je vriskal. Gospodje so se temu nadlegovanju začudili — stražnik pa je začel takoj surovo nastopati proti njim in je hoti vse štiri odpeljati. Gospodje so se na to legitimirali. — Mislimo, da je dolžnost javne straže,, da se proti dostojnim ljudem dostojno obnaša in da ne izziva mirnih ljudi. — Zanimiva stava Slovencev v Clevelandu. Telo je zapustilo slovensko domovino, toda srce je ni zapustilo, sem si mislil danes, ko mi je prijatelj kazal razglednico, ki jo je dobil od znancev iz Clevelanda. Odhajajo ljudje v tujino, ne iz brezbrižnosti in preziranja, temveč s turobnim srcem, ki pripozna le er kraj za svojo domovino. Le Slovenijo. In pri vsaki priliki tvori predmet pogovora— domovina in njene krasote in zanimivosti. Eden jo popisuje tako, drugi drugače. In ni jim vseeno, kako ti popisi izpadejo. Pričkajo se o tem in tudi stavo sklenejo, da izgleda ta kraj tako in take in ne drugače. Tako so one dni stavili v gostilni pri »Korlnu« v Clevelandu Krajani o številu psov (kipov) pred Tivolskim gradom. Stava je zanimiva iz navedenih vzrokov: kot tudi vsled neke druge okolšči-ne. Eden je trdil, da sta tam ob vsaki strani 2 psa; drugi pa, da je na vsaki strani stopnišč po en pes. Pri tej stavi — ki znači, kako gre ljudem v tujini še domovina mar — je zanimivo to, da ne bo nobeden zgubil, če se gre za število psov. V prvem slučaju stave 4 psi — v drugem tudi. ker je dvoje stopnišč. Pa recite, da ni zanimiva stava! — Novi železni vozički. K Ljubljanici poleg Gradaščice so pripeljali 14 železnih vozičkov, kj jih rabijo pri osuševanju Ljubljanice. Poprej so jih pripeljali 12. Ti vozički so čisto železni in so tudi večji od prejšnjih. Vsak tak voziček stane 450 kron, toda družba si jih je od tovarne samo izposodila proti 20% odškodnini. — Človeško lobanjo izkopali. Pri kopanju glavnega kanala nabiralnika na Krakovskem nabrežju so v sredo izkopali človešho lobanjo in nekaj kosti. Od kod in kedaj da to izhaja, se ne ve. — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 20. do 26. t. m. Novorojencev je bilo 12, mrtvo-rojencev 1, umrlo pa jih je 17, med temi 8 domačinov in 9 tujcev. Umr- li pa so 1 za dušljivim kašljem, 5 za jetiko (med njimi 4 tujci). 1 vsled mrtvouda. 10 pa za različnimi boleznimi. Za tvfuzom je obolelo 11 oseb, ki so jih vse prepeljali v deželno bolnišnico, 1 pa za vratico. — Kanarček je priletel v Sodno ulico št. 2. III. nadstr. Ima na nogi kolobarček. Kdor ga Je izgubil, naj blagohotno pride ponj. — Voz je obtičal včeraj v Simon Gregorčičevi ulici. Bil je naložen s samimi železnimi palicami. Sprednji del se je pri ovinku prevrnil. Ker je bil tovor težak, je trajalo dolgo, p redno so voz dvignili in spravili naprej. — »oiumaška kri« se danes zadnji dan predvaja. Jutri »Krvavi poljub«, sijajna zgodba iz polgaisko-turške vojne. V torek »Ženski odvetnik«. — J. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani ima pisarno v Šelenbur-govi št. 4. Glej inserat. Gosp. J. v G. na K-: Cene veljajo samo iz Ljubljane. — G. Tk. v O. pri S. Aškerčeva čitanka se naroča pri »Svob. Misli« v Pragi (1 krono) ev. pri L. Schwentnerju v Ljubljani. — »Slov. klub«. Mesečna članarina stane 1 krono. Priglasiti se je na,»Slov. klub« v Ljubljani. Nesreča m Skuti. Kako so našli dijaka Petriča. Vest o smrti dijaka Petriča se je žal izkazala kot resnična. Našli so ga v sredo popoldne na ledeniku pod Skuto na Koroški strani. Prvotno poročilo, da so ga našli Windischgratzovi lovci je bilo napačno. Lovci so šli res nekoliko gledat po vrhovih — in so videli tudi razne črne lise v skalah — toda o tem, kie bi ležal ponesrečeni dijak niso imeli pojma. Pohvalno je omeniti enega iz njih, ker je šel na Solčavo in je tam obvestil vodnike o nesreči. Rešilna ekspedicija. Iz Ljubljane je odšla rešilna družba osr. odbora »S. P. D.« in sicer g. Kunaver. Brinšek, Hrovatin in Bizjak. Dobro pripravljeni za težko pot so se odpeljali v torek pop. iz Ljubljane in so odšli naravnost na Kamniško sedlo. Od tam so odšli na Okrešelj, od tu pa na Savinjsko sedlo. Na Savinjskem sedlu so našli že rešilno ekspedicijo, ki je dospela z Jezerskega pod vodstvom dr. Certtiaka.* Gledali so ravno severno stran Skute in so ugibali, kje bi se bila zgodila nesreča. Na vrhu se je videla velika lisa, ki le kazala, da se je tam odtrgala skala. Sledovi skale — ko je padala v dolino — so kazali v katero smer je skala padala. To je dajalo rešilni ekspediciji tudi navodilo, da se je vedela kam obrniti. Na ledeniku. Pod steno med Skuto in Rinko fe eno uro visok ledenik. Vse je kazalo, da bo treba ledenik prehoditi do vrha. To je bilo izredno težko. Izboren plezalec se je pri tem izkazal stari Blaž Blaznik iz Solčave. Pa tudi drugim Izurjenim turistom je delala pot precej težav. Na mnogih krajih so morali jahaje plaziti se preko ledenega grebena. Tako so dospeli pod skale in tam so našli truplo ponesrečenega Petriča. Ako bi bil Petrič obležal kje višje na steni bi ga bilo težko najti — tu pa je bilo delo vseeno lažje. Našli so truplo v razpoklini v ledu z glavo navzdol, zelo poškodovano — z raztrgano obleko. Kako se ie zgodila nesreča? Nesreča, o kateri smo že poročali — se je pripetila v nedeljo oko-ii 10. ure. Takrat sta dijaka, ki sta prej hodila s Petričem skupaj, slišala ono drčanje skal. Petrič je plezal po strmi steni in je stopil a veliko skalo, ki Se je pod njim utrgala. To. da so našli truplo brez čevljev, kaže, da je hotel Petrič najbrže bos po skalah naprej. Skala, ki se je utrgala se je razbila na kose — sledovi v dolini in lisa na robu, so kazali, da je morala biti precej velika. Nesrečni mladi planinec je pri padcu priletel na strmo steno in je bil takoj mrtev. Padel je 200 do 400 m globoko. Zadnja pot. Delavci so potegnili truplo iz razpoke — razpoka je bila še 8 m globlja — zavili so ga v rjuhe in so ga po vrveh spustili do proda. Na to so ga prenesli na Jezersko. Pot na Jezersko je v par krajih precej nevarna in je bil prenos nekoliko težaven. Nosilci pa se niso bali nevarnosti in so dospeli v sredo popoldne na Jezersko, kjer so položili truplo v mrtvašnico. Dr. Franta, je v imenu češke kolonije na Jezerskem obvestil stariše o nesreči. Osrednji odbor je lepo izpolnil svojo dolžnost, uredil stvar z vodniki, ki so le malo zahtevali za svoje delo. Pogreb. Družina pokojnega mladeniča je poskrbela, da bodo prepeljali truplo v soboto v Ljubljano. Mladi Petrič je bil naravnost drzen turist, tako da so se celo najboljši turisti zanj bali. O mestu, kjer se je ponesrečil pravijo vsi da je skrajno nevarno. V gorskih kočah na Kamniškem sedlu in v Kam. Bistrici — kakor se nam poroča, vlada splošna žalost, ker je bil Petrič tam dobro znan in splošno priljubljen. Prizadeti družini izražamo naše iskreno sožalje. Rajnovejša telefonska in brzojavna poročila. Zavlačevanja, težkoče in upi. V Bukareštu se vrše mirovna pogajanja. Prva soja ie sklenila petdnevno premirje. S tem sklepom so pokazali Srbi in Grki svoje vite-štvo. Kljub besedam bolgarskih delegatov. da bodo predlagali najpreje avtonomijo Macedonije. so se Srbi in Grki pokazali viteze. Vprašanje je. kako se jim bo viteštvo poplačalo. Razne izjave bolgarskih diplomatov ne obetajo ničesar dobrega. Tako izhaja iz besed bolgarskega delegata v Bukareštu, Tončeva, da Bolgarija ne priznava rezultate Bukareške konferencee za definitivne, temveč, da ti spadajo še pred evropsko konferenco, čije odobritev je za Bolgare merodajna. Tudi Širo-koustne izjave bolgarskega diplomata Madjarova ne bodo ravno v korist mirovnim pogajanjem. Tako zavrača na Srbe, da so oni in ne Bolgari začeli vojno. Govoril je dalje, da bolgarski državniki obžalujejo, da so kedaj stopili s Srbi v zvezo in pravil je. da so bili Bolgari takrat zaslepljeni in zapeljani, ko so stopili z njimi v zvezo. Res lepo! Bolgarija, ki bi brez srbske pomoči ne dobila niti polovico tega kar ima, če bi ne bila dobila srbske pomoči, sedaj obžaluje srbsko - bolgarsko zvezo. Nadalje grozi bolgarski diplomat potom švabskih listov, da bo Bolgarija že pokazala Srbiji, kaj je bolgarska moč itd. Vsa ta dejstva dokazujejo, da Bolgari ne mislijo resno z mirovnimi pogajanji. Sumljiva ie že kvaliteta bolgarskih delegatov, ki so vsi samo državniki druge vrste. Srbi bodo morali biti zelo previdni, da jih zopet bolgarska zahrbtnost neke lepe noči ne ogoljufa v mirovnih upih. Težkoča mirovnih pogajanj obstoja tudi v tem. da smatrajo in proglašajo Grki posest Kovale za pogof (conditlo sine qua non) mirovne pogodbe. — TEK MIROVNIH POGAJANJ. Bukarešt. 31. Julija. Danes ob 4. popoldne se ie otvorila druga seja. V javni seji se ie odobril zapisnik včerajšnje seje. Podpisali so ga vsi delegati. Nato ie predlagal ministrski predsednik Majorescu, da naj bi se člani mirovne delegacije združili po spornih interesih v posamezne skupine, k] bi v posebnih sejah si predložile svoje predloge. Tako bi glavna vprašanja prišla že predelana in razjasnena pred konferenco. Predlog Majoresca je bil sprejet, na kar se je posvetovala bolgarska delegacija z romunsko. Jutri se bodo posvetovali bolgarski delegati z zavezniškimi delegati. Popoldne bo skupna tretja seja. SRBSKA JAVNOST IN PREMIRJE. Belgrad, 31. julija. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Javnost je z veliko nejevoljo sprejela vest o skleenjenem premirju, ker Bolgarom nihče nič ne zaupa, in je zelo neverjetno, da bi oni bili zmožni izvršiti nov zahrbtni napad, ker so do sedaj in tolikokrat pokazali, da jim ni čisto nič do mednarodnih določb. Alj javnost neomejeno zaupa armadnemu vodstvu, ki je gotovo vse ukrenilo, da se vsak zahrbtni bolgarski napad odbije tako odločno in uspešno, kot so bili odbiti vsi dosedanji taki napadi. Javnost zahteva odločno, da s® petdnevno premirje ne podaljša, ako se v tem času ne pokaže na mirovni konferenci, da so Bolgari pripravljeni resno in odkritosrčno skleniti mir. Ako se ta pripravljenost v teku petih dni ne pokaže in ako bi bolgarski delegati pokazali tudi najmanjši namen zavlačevati pogajanja, se mora premirje po petih dnevih takoj pretrgati in prepustiti armadnemu poveljstvu popolnoma proste roke. Z BOJIŠČA. Belgrad, 31. julija. Iz uradnega srbskega vira se poroča: Naše čete so se približale Vidinskim utrdbam 2 kilometra in so zasedle Novo Sek). Na stari srbsko - bolgarski meji, nasproti Vlasini. so poskusili Bolgari trikrat napad na naše čete. Toda bili so vedno odbiti. KAVALA — POGOJ. Bukarešt. 31. julija. Zdi se, da ne bo izročila Bolgarija za nobeno ceno Kavale, med tem, ko smatrajo Grki posest Kavale za pogoj ugodnega poteka mirovnih pogajanj. Upa se pa, da bodo te težkoče odstranjene vsled sprejetja posredovalnega predloga. ŠKODA IN ŽRTVE. Pariz, 31. julija. Listi poročajo, da so izgubili Srbi v zadnji vojni 41.000 mož. Od teh jih je padlo mrtvih 7000 na bojnem polju, 21.000 je bilo rajenih; 1000 mož je umrlo na koleri; 12000 jih je zbolelo v taboriščih. SRBIJA ZAHTEVA VIDIN! Belgrad. 31. julija. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Obleganje trdnjave Vidina ob Donavi po srbski armadi ni brez političnega pomena. Srbija bo najbrže zahtevala Vidin za sebe, kar se vidi še Iz Pašičeve Izjave, da se o vidinskem vprašanju mora odločiti na mirovni konferenci v _ Bukareštu. Vidin zahteva Srbija iz strategičnih ozirov, da dobi Srbija na svojem severo -vzhodu močnejšo obrambno bazo od dosedanje. UPI. Pariz. 31. julija. Listi poročajo, da bodo bolgarski delegati v prihodnjih dneh stavili predlog na takojšno obojestransko In istočasno demobilizacijo bolgarskih držav TUREK JE ZAČEL PREMIŠLJATI. Pariz, 31. julija. Listi poročajo iz Carigrada: Porta se peča z mislK jo, prepustiti Drinopolje za odgo-varjajačo odškodnino, ki bi bila v tem, da se pomakne meja med Turčijo in Bolgarijo od črte Enos-Midlja bolj proti zapadu. Drugič: Dovolitev velesil za takojšnjo zvišanje vseh colnln za 4 procente. Tu so prepričani, da se Porta uda. Odgovorni urednik Radivoj Korenč. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložili znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer. Potrti in žalostni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresajočo vest, da je naš ljubi in edini sin, oziroma brat Janko Petrič nbsolvirnni sedmosolec na tes. kr. II. drž. gimnaziji dne 27. julija na Skuti v Kamniških planinah v 18. letu svoje dobe ponesrečil in preminul. Truplo predragega pok' 'Lika se prepelje iz Jezerskega na I oroškem domov, kjer se bo v soboto, dne 2. avgusta pred hišo žalosti v Spodnji Šiški št. 172 ob /25. uri poooldne blagoslovilo in prepeljalo na pokopališče k Sv. Križu. Sp. šiška, dne 31. julija 1913. Ivan Petrič, učitelj, oče. Ida Petrič roj. pl. Chini, mati. Ida, Vera, Berta, sestre. Širite in naročajte ,Dan‘ sprejme pod najugodnejšimi pogoji zavarovalnica. Ponudbe pod »Sijajna bodočnost" na »Prvo anončno pisarno*. i?če se pomožna konfrristinja za Ljubljano, nastop takoj. Glavni pogoj, lepa trgovska pisava. Ponudbe na upr. lega lista pod »Kontorlstinja*. I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani ima pisarno od 1. avgusta t. 1. naprej v prostorih spedicijskega podjetja gospoda Frana Uherja v ŠeJenburgovi ulici štev. 4, v pritličju. Ne glede na vrednost blaga dajem panama slamnike, ki so preje stali 12—14 K za 6 K spalne obleke » „ » 13—16 „ „ 7 „ bele obleke zadnje nov. „ » „ 40—50 „ „ 14 „ prašne plašče „ „ n 18—20 „ „ 10 » Dalje velika zaloga pralnih oblek za gospode in otroke po najnižjih cenah. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. J/j : ---------------- v Ljubljani, Židovska ulica S cd t/s > O >N Cenjenim obiskovalcem Trsta se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižla cena. _ _____________ Večletni poslovodja večjega podjetja, zmožen obeh deželnih jezikov v besedi in pisavi želi službe oskrbnika, paznika, skladiščnika ali kaj enakega.'Ponudbe pod »št. 40.« na »Prvo anončno pisarno«. 686-3 Išče se stanovanje (večja in manjša soba s pritikliami). Ponudbe poste restante: Stanovanje št. 1000. — Ljubljana, glavna_pošt£u 676-—2 Učenec se sprejme v slaščičarno. Ponudbe K. K. poste restante, Ljubljana. 688-2 Mirna stranka @ osebe) išče za november termin stanovanje z 2 sobama in kuhinjo, najraje na Tržaški, Rimski. Bleiweisovi cesti, ali v Gradišču. Blagohotne ponudbe do 6. avgusta v »Prvo anončno pisarno«. 692-1 Radioaktivno termalno kopališče Toplice na Kranjskem Sezija od 1. maja do 1. oktobra. Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, daje vsak dan nad 30.000 hi radioaktivne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. vOika kepališča, posebne