PRIM «L RSKI DNEVNIK Posumi» platana v gotovim QC 1 • Abb Dostale I gruppo “ LiCflH OD llf Leto XVIII. - Št. 142 (5226) TRST, sobota 16. junija 1962 DVODNEVNA POGAJANJA V VILLA MADAMA VEDNO HUJŠI TEROR 0AS0VCEV V ALŽIRU Težavna pogajanja v levem centru za nacionalizacijo električne industrije Vodstva PSI, KPI in PSDI so proučila politični položaj po volitvah Neuspela pogajanja med Con jindustrio in kovinarji, ki so napovedali dve novi stavki za 19. in 23. t. m. RIM, 15. — Vodstva PSI, KPI in PSDI so danes razpravljala o izidih delnih upravnih volitev. Socialistično vodstvo pravi v svojem poročilu, da je z izidi volitev zadovoljno, ker Je PSI zadržala svoje pozicije in jih tudi izboljšala ter se za- radi tega zahvaljuje volivcem. Vodstvo ugotavlja «propad manevra desničarskih sil, ki so hotele spraviti v krizo politiko levega centra in vlado, ki jo socialisti podpirajo». V celoti so Volilni izidi pokazalij da ,ie država ugodno usmerjena glede politike levega centra. Zato so izidi hkrati «potrdilo nujnosti, da se naglo izvajajo programske točke vlade, tako da bodo uresničene že do konca leta». Glede dogodkom v Ceccanu je v poročilu rečeno, da vodstvo PSI poziva parlamentarne skupine, naj nadaljujejo svojo akcijo za dosego zakonske ureditve vprašanja oborožitve policije v primerih sindikal-nin gibanj in stavk: taka ureditev mora «ustrezati splošnim zahtevam delavstva in načelom demokratične države». Vodstvo je sklenilo, da bo zasedanje centralnega komiteja stranke 3., 4. in 5. julija. Na sestanku vodstva je poročal Nenni o pogajanjih v Villa Madama z voditelji ostalih strank levega centra glede nacionalizacije električne industrije. Po' sestanku je voditelj leve struje Vecchietti dejal, da je njegova struja zahtevka nacionalizacijo s pomočjo zakonskega odloka, ne pa z zakonskim pooblastilom. O sestanku vodstva KPI bodo Poročilo objavili šele jutri. Kljub temu pa se je že zvedelo, da je Poročal poslanec Ingrao o volilnih izidih, da se je razpravljalo o programu vlade levega centra in o njegovem izvajanju, v prvi Vrsti pa o nacionalizaciji električne industrije, dalje o šolskem načrtu in o datumu sklicanja prihodnjega zasedanja CK KPI. Zvedelo se je tudi, da se bo v ponedeljek sestala 70-članska komisija ' ki ima nalogo pripraviti teze ta prihodnji kongres, ki bo letos v decembru. To se bo zgodilo do srede, ko bodo teze objavljene .n nato bo o njih razpravljal centralni komite. Toda datum sestanka njegovega zasedanja danes ni bil določen, čeprav se predvideva, da bo v prvi tretjim julija, Socialdemokratsko vodstvo pa e objavilo sporočilo, da je določilo datum zasedanja svojega centralnega odbora za 23. in 24. t.m. Gle de volivnih izidov izraža vodstvo »voje zadovoljstvo «spričo velike tmage stranke in se zahvaljuje Vsem, ki so k tej zmagi pripo-mogli, ker krepi perspektive levega centra in dopušča nadaljnje napredovanje demokratičnega socia- O nacionalizaciji električne im dustrije pa so danes razpravljali v dveh krajih: v Villa Madama «o nadaljevali razgovore vodite. Iji štirih strank levega centra l’anfani, Moro, Saragat, Reale in Nenni — poleg nekaterih ministrov in parlamentarcev, ker vse kaže, da so na včerajšnjem prvem sestanku naleteli na precej hude težave; današnji sestanek je bil Popoldne in je trajal od 17. do 22.15, toda izid še vedno m znan. Drugi sestanek pa je bil v ministrstvu za proračun prav tako kot nadaljevanje včerajšnjega se-Itanka v Villa Madama, toda na »tehnični ravni»; udeležili so se ga; ministra La Malfa in Colom- bo, poslanca Lombardi (PSI) in Ferrari.Aggradi (KD) ter profesorji Saraceno, Carli in Mezzanotte, pozneje se jim je pridružil še pravosodni minister Bosco. Zaradi tega ni moč točno vedeti, v čem so spon. Po mnenju nekaterih poročevav. cev se je KD odrekla svojerrfu načrtu, na podlagi katerega je hotela električno industrijo «irizi-rati», t.j. dati ji ustroj, ki bi bil podoben IRI. Dalje: socialisti pa so se s svoje strani odrekli svoje zahteve, naj bi se izvedla nacionalizacija s pomočjo zakonskega odloka in pristali na zakon o pooblastilu s priporočilom, da se zajamči nagel postopek. Krščanska demokracija baje zagovarja sedaj ustanovitev nekakega finančnega «holdinga», ki bi postal lastnik delnic, tako da bi. bil sedanji u-stroj električnega sektorja nedotaknjen, kar bi pomenilo nekaj podobnega kot je Finelettrica. Temu predlogu KD se baje upirajo socialisti, ki zahtevajo ustanovitev take ustanove, ki bi bila hkra- ti lastnik in upravitelj električnih central. Hkrati zahtevajo socialisti tudi nacionalizacijo takoimem-vanih «avtoproducentov» eletrič-ne energije, razen sektorjev av-tonrodukcije do 30.000 ali 50.000 kWh. Danes so bila predvidena pogajanja predstavnikov sindikalnih oiganizacij kovinarjev (FIOM-CG IT,, FTM-CISL in UILM) s predstavniki Confindustrie, ki so trajala skoraj ves dan in se zaključila s popolnim neuspehom. Zaradi toga so sindikalni voditelji napovedali dve 24-urni vsedržavni stavki v podjetjih zasebne kovinarske industrije, in sicer v torek 19. t.m. in v soboto 23. t.m. Sindikalna vodstva so tudi sklenila ukiniti nadurno delo od srede 20. t.m. dalje. Voditelji treh sindikatov se bodo vnovič sestali prihodnji teden, ko bodo sklepali o nadaljnjih ukrepih glede podjetij Internimi in ENI. Ponovna pogajanja bodo v sredo 20. t.m. Danes se je nadaljevala stavka v podjetju «Piaggio» v Pontederi in v rimskih uradih Državnega sveta. Začela pa se je tridnevna stavka v osrednjih in vseh ostalih uradih ministrstva za delo. Prav tako so LORD HE A TU V PARIZU Anglija naj bi pristopila k ESI že d« 1. julija letos? V Londonu želijo, da bi sc pogajanja zaključila do konca avgusta najpozneje LONDON, 15, — Lord zasebnega pečata Edward Heath je danes odpotoval v Pariz, kjer se je sestal z voditeljem britanske delegaci-je pri pogajanjih v Bruslju Dixo-nom, nato pa s francoskim zunanjim ministrom Couve de Murvil-lom. Po teh razgovorih je Heath odpotoval v Bonn, da bi se raz-govarjal z zunanjim ministrom Schroederjem. V uradnih krogih se obisku Heatha v Franciji ne pripisuje «izrednega» značaja, vendar pa se pripominja, da je glavni smoter njegovega potovanja pospešitev pogajanj za priključitev Velike Britanije k evropskemu skupnemu trgu. Sporazum o tem bi morali doseči do konca julija, nato ga bodo poslali v proučitev predsednikom vlad držav Coni; nionwealtha, ki se boljo sestali v Londonu v prihodnjem septembru; končno ga bo moral odobri« ti angleški parlament, ki ima gle: de tega zadnjo besedo. Angleška vlada želi, da bi se ta pogajanja zaključila čim prej, najkasneje pa do konca avgusta, ko gre angleški parlament na počitnice. Heath skuša doseči, da bi francoska vlada podprla ta prizadevanja; trenutek je še posebno ugoden, spričo izjav, ki jih je Couve de Murville dal o tem vprašanju ob priliki nedavne razprave o francoski poslanski zbornici. Poleg tega vprašanja pa je Heath — po mnenju dobro obve' ščenih krogov obravnaval z Couve de Murvillom tudi nedavne izjave Adenauerja, glede strukture in ciljev politične združitve Evrope. Te njegove izjave so namreč dvignile precej prahu, zlasti pa odpor držav Beneluxa, ker je Adenauer namignil, da bi v začetku dosegli najprej politično zbli-žanje med Francijo, Zahodno Nemčijo in Italijo, ne da bi se pri tem ozirali na Stališče Beneluxa. V krogih pariških političnih o-pazovavcev se pripominja, da se pogajanja za priključitev Velike Britanije k skupnemu trgu odvijajo bolje, kot je bilo predvideno, vendar pa da so še vedno nerešena številna tehnična vprašanja, zaradi česar dvomijo, da bi se mogla prva faza teh pogajanj zaključiti do konca julija; vendar pa si bo pariška vlada prizadevala, da bi ta pogajanja čim bolj pospešila. V teh krogih se v zvezi z nenadnim obiskom angleškega zunanjega ministra pripominja, da hočejo Angleži izkoristiti ugoden vtis, ki so ga napravile nedavne izjave Couve de Murvilla. Te iz- Eksplozije v bolnišnici in magistratu O AS: «De Gaulla likvidirati do L julija» Spremlja ga šest tisoč policajev - Fašisti so požgali tudi osnovno šolo in izropali poštni urad v središču Alžira - Nova preiskava proti Salanu in Bidaultu danes zjutraj nameščenci osrednjega državnega urada za statistiko OSTAT) zasedli urade od 15 do 17. ure. Njihove predstavnike je sprejel podtajnik zakladnega ministrstva. Zakladnemu ministru La Malfi so tajništva CGIL, CISL in UIL izročila dokument. zahtevami železničarjev, nameščencev PTT in državnih uslužbencev za finančno leto 1962-63. Zahteve se delijo na tri dele: za dr.bo od 1. julija letos do 31. decembra letos, od 1. januarja do 30. junija 1963 in od 1. julija do 31. decembra 1963. Sindikati državnih nameščencev pa objavljajo izjavo, v kateri je rečeno, da bo proglašena takojš. nja stavka državnih nameščencev, če vlada ne bo dala pozitivnega odgovora do konca prihodnjega tedna na skupne zahteve vseh treh sindikatov. Glede zahtev nameščencev PTT pa bo proglašena stavka 25. in 26. junija, če vlada ne bo dala zahtevanega odgovora že do konca tega tedna. Parlament je tudi danes zasedal. Toda poslanska zbornica je doživela dve nenadni izgubi. U-mrla sta demokristjanski poslanec in podtajnik v proračunskem ministrstvu Dino Penazzato ter komunistični poslanec Umberto Sannicolò, ki ju je poslanska zbornica komemorirala na popoldanski seji. Poslanci so začeli z razpravo o šolskem načrtu, ki jo bodo nadaljevali v ponedeljek, ter o proračunu ministrstva za zdravstvo. Senatorji pa so nadaljevali z obravnavo proračuna ministrstva za delo. Jedrska eksplozija ZDA WASHINGTON, 15. — NASA javlja, da so danes izvršili nov jedrski poskus v atmosferi. Poskus je bil nad Pacifikom pri Božičnem otoku. Gre za devetnajsti poskus te vrste. Bomba, ki jo je odvrglo letalo, je bila srednje močna (med 20.000 in enim milijonom ton tritola). Incident med Izraelom in Sirijo JERUZALEM, 15. — Izraelske vojaške oblasti javljajo, da je včeraj prišlo do spopada med izraelskimi in sirskimi četami vzdolž meje med Izraelom in Sirijo. Spopad je trajal dve uri v dolini Hu-leh, v vzhodnem delu Galileje. Pred tem je neka sirska obmejna straža streljala s strojnicami proti nekemu izraelskemu vozaču traktorja v bližini naselja Ašmo-rah. Glasnik je dodal, da izraelske čete niso utrpele izgub. Laoški parlament je odobril novo vlado ALŽIR, 15. — Teroristi OAS so danes skoraj povsem uničili najmodernejšo bolnišnico «Mus taf a» v Alžiru. Tri plastične bombe so eksplodirale v treh kirurških oddelkih, četrta pa v centralnem laboratoriju, škoda je ogromna. V porodniškem oddelku so našli granato, ki ni eksplodirala. Na srečo eksplozi- ja likim zadovoljstvom. Kar zadeva politično združitev Evrope, pa je Couve de Murville baje' zagotovil Heathu, da ne bodo postavili angleške vlade pred izvršeno dejstvo, in da zaradi tega ni razloga za zaskrbljenost, ki je vladala pri angleški vladi spričo nedavnih izjav kanclerja Adenauerja. ve so v Londonu sprejeli z ve- *......................................-......................... P0 RANKOVICEVItt uradnih RAZGOVORIH V RIMU Včerajšnji obiski in sinočnji sprejem v veleposlaništvu FLRJ Danes odpotuje Rankovič na zasebno potovanje v Lazio in Toscano Predstavnik zunanjega ministrstva FLRJ o pomenu obiska RIM, 15. (Ansa) — V svojega obiska v Rimu je pod Predsednik zveznega izvršnega sveta FLRJ Aleksander Rankovič, ki je hkrati predsednik zvezne komisije za jedrsko ene,rR‘J°’.lr® svojo soprogo obiskal predsednika italijanske komisije za jedrsko e-nergijo ministra Colomba, «l Je Priredil visokemu gostu v Villa Giulia di Manziana kosilo Po Kosilu so jugoslovanski gostje _ obisk? li center za jedrska proučevanja v Caizacciju, tu jim je prot. Ippolito obrazložil delovanje centra in smotre proučevanja, pri čemer je zlasti poudaril raziskave, h katerim so piispevali jugoslovanski znanstveniki, ki so si Ze ogledali center V okviru Italijan Sko-jugoslovanskega sporazuma o Sodelovanju na jedrskem področju. Prof. Barbareschi je gostom nato razkazal laboratorij za inženirstvo in za reaktorje. Končno so si jugoslovanski gostje ogledali še laboratorij za uporabo jedrske energije v kmetijstvu ter laboratorij za elektroniko, kjer j-goste sprejel prof. Rispoli m jim Priredil zakusko. Ze včeraj popoldne Pa ie Rankovič položil venec tudi na grobnico antifašističnih talcev v tosse Ardeat.ne. okviru, jem. Med številnimi osebnostmi, ' ki so se sprejema udeležile, je bil tudi bivši predsednik republike Giovanni Gronchi, podpredsednik vlade in zunanji minister P. Piccioni, podtajnik Russo, predsednik zunanjepolitične komisije poslanske zbornice poslanec Bet-tiol, podtajnik KD Salizzoni, senator Terracini, poslanci Longo, Giancarlo in Giuliano Pajetta, Pierracini, Novella in drugi parlamentarci. Sprejema so se udeležili tudi veleposlaniki ZSSR, Nocoj pa sta v čast podpredsednika Rhnkoviča in njegove soproge veleposlanik Javorški m .. - njegova soproga priredila v pro; dicionalno dobrih odnosov »torih veleposlaništva FLRJ spre-1 Jugoslavijo in Norveško». Grčije, CSSR, Pakistana itd. Navzoč je bil dalje generalni tajnik zunanjega ministrstva Cattani, predsednik ICE Dall’Oglio in številni italijanski vodilni gospodarstveniki in kulturni delavci. Jutri odpotuje jugoslovanski podpredsednik na zasebno potovanje v Lazio in Toskano; največ časa se bo zadržal v Firencah, od koder bo v ponedeljek odpotoval v domovino. (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 15. — Jutri prihaja na obisk v Jugoslavijo podtajnik norveškega zunanjega ministrstva Rans Engen, ki s tem vrača obisk državnemu podtajniku Velku Mičunoviču. ki je lani obiskal Norveško. «Veseli nas», je izjavil na današnji tiskovni konferenci Drago Kunc, «da lahko v naši državi pozdravimo državnega podtajnika Engena. Njegov obisk je samo ponoven izraz tra- V zvezi z obiskom podpredsednika Aleksandra Rankoviča v Italiji, je Kunc poudaril, da so se zadnja leta jugoslovansko-italijan-ski odnosi uspešno in vsestransko razvijali v duhu dobrega sosedstva, prijateljstva in medsebojnega razumevanja. Obisk Kanko-viča in raven obiska, odražata doseženo stopnjo v medsebojnih odnosih in sodelovanju. «Mislimo, je dodal Kunc, da so realne možnosti in da je v obojestranskem interesu, da se ti odnosi še bolj razvijajo in da to odgovarja trajnim interesom Jugoslavije in Italije». Na vprašanje, ali se po obisku podpredsednika Rankoviča pričakujejo drugi sestanki na visoki ravni, je Kunc dejal, da upa, da ta obisk ni zadnji in da bo javnost o eventualnih obiskih pravočasno obveščena. Na vprašanje v zvezi z razvojem položaja v Laosu, je zastopnik državnega tajništva dejal, da je Jugoslaviia stalno poudarjala, da je rešitev tega vprašanja možna samo ob spoštovanju ženevskega sporazuma in priznanju lao-ške vlade pod vodstvom Suvane Fumé. «Zato, je zaključil Kunc, Jugoslavija pozdravlja sporazum med tremi princi in ustanovitev nove vlade». Izvajanje sporazuma, ki je bil dosežen s tako težavo, bo po mnenju Kunca zagotovilo mir v Laosu, kar bo prispevalo k ureditvi razmer v A- VIENTIAN, 15. — Laoška poslanska zbornica je danes odobrila z veliko večino sestavo nove koalicijske vlade. Takoj po glasovanju je sedanji šef osrednje vlade Bun Um izjavil: «Po tem glasovanju bom odstopil za dobrobit dežele.» Po avdienci pri kralju je Suvana Fuma izjavil, da bi se mednarodna konferenca v Ženevi mogla nadaljevati 2. julija; dodal je, da bi novo vlado morali sestaviti v dveh ali treh dneh in da bi jo prihodnji ponedeljek mogli predstaviti kralju. Po mnenju Suvane Fumé bi mogla konferenca v Ženevi zaključiti , z delom o-krog 15. julija in tako spraviti z dnevnega reda laoško vprašanje. Suvana Fuma je podčrtal, da bodo storili vse, da bi bil Laos nevtralna država in da bi tako prispevali k ohranitvi miru v tem delu sveta. General Fumi Nosavan, podpredsednik v novi vladi, je izjavil, da bodo poslansko zbornico sklicali prihodnji petek, da _ bi odobrila sporazum v Dolini vrčev. Ne ve se še, kje bo sedež nove vlade; vendar je Suvana Fuma namignil, da bi mogel biti sedež, vsaj v prvem razdobju, v «nekem kraju» med Vientianom in Luang Prabangom. Ameriški državni departma je sporočil, da so ZDA obnovile izplačevanje mesečnih obrokov v višini treh milijonov dolarjev v okviru finančne pomoči laoški vladi. Ta sklep nima retroaktivne veljave. Washington je namreč prekinil v preteklem februarju z dajanjem finančne pomoči v znak nezadovoljstva zaradi zadržanja generala Fumi Nosavana na pogajanjih za sestavo koalicijske vlade, ki so ga ZDA smatrale za preveč nepopustljivo. Vladna komisija za Južno Tirolsko je niso povzročile človeških žrtev, toda alžirskih bolnikov se je polastila panika. Mnogi so zapustili bolnišnico, njihovi ro-, aki pa so jih prepeljali v druge arabske bolnišnice. Popolnoma so uničeni trije oddelki: oddelek za splošno kirurgijo, oddelek za otroške bolezni in otorinološki oddelek; nepoškodovana sta le še oddelek za kirurško kliniko in oftalmološki oddelek. Ze sinoči so se v Alžiru širile govorice, da utegne OAS napasti prav to bolnišnico; ker ima najmodernejše naprave. V bolnišnici je bilo 995 bolnikov, od teh 262 Evropjcev. Po eksploziji skušajo vojaki ugotoviti z gei-gerji, ali se ni morda povečala radioaktivnost po uničenju radio-grafskih naprav. Okrog 6 zjutraj so oasovci zažgali osnovno šolo v središču mesta : učilnice so polili z benci- nom in ga zažgali; kljub posegu gasivcev, je celotna zgradba popolnoma uničena. Silovita eksplozija pa je nastala danes zvečer na alžirskem magistratu na Boulevardu Car-not. Eksplozija je povzročila o-gromno škodo; pri tem je izgubila življenje najmanj ena oseba, petnajst pa jih je bilo ranjenih. Domnevajo, da so pod ruševinami še druge osebe. Poslopje so nadzorovali oddelki vojske, ker so na magistratu hranili volilna potrdila. Eksplozija je poškodovala tudi bližnja poslopja, med temi tudi hotel «Aletti», ki je med največjimi v Alžiru. V trenutku, ko je prišlo do eksplozije na magistratu, so se slišali rafali avtomatičnega orožja, ki so prihajali iz alžirske mestne četrti. Med rafali se slišijo tudi eksplozije ročnih bomb in 37-milimetrskih možnarjev. Silen požar je nastal v slovitem trgu v Bab El Uedu. Vzrokov požara še niso pojasnili. V Alžiru so izvršili fašisti tudi roparski napad na predmestni poštni urad in na urade «Air-Al-gerie» v središču mesta. Na tem uradu so odnesli dva milijona starih frankov. OAS je daneš zanikala v neki uskoški oddaji, da bi bila odgovorna za včerajšnji atentat na generala Ginesteta, področnega poveljnika v Oranu in za umor polkovnika Mabilla; prav tako zavrača odgovornost za umor polkovnika Mariota. General Gine-stet je prejel nekaj krogel v prsi in glavo; njegovo stanje je resno. V Oranu so neznanci danes u-bili dva Arabca in nekega Francoza, v Sidi Bel Abbesu pa so oasovci ponoči zažgali devet osnovnih šol. Po včerajšnjem pozivu OAS, naj se Francozi zberejo v Oranu in v štirih okoliških mestih, ki jih bodo vojaško branili, se nadaljuje dotok Francozov s podeželja. Uradni viri javljajo, da se je v poslednjih osmih dnevih podvojilo evropsko prebivavstvo v Sidi Bel Abbesu. Poluradna agencija alžirske začasne vlade javlja danes, da je tujska legija (ki bi jo bili morali že pred časom premestiti naj-j»rej na Korziko in nato v Francijo) še vedno v Sidi Bel Abbesu, kljub sklepu francoske vlade, da jo bo premestila iz Alžirije. Izvedelo se je, da je OAS razširila poziv na alžirske Francoze, naj se vzdržijo glasovanja o referendumu in naj se uprejo z vsemi sredstvi štetju glasov. Po sinočnjem izjalovljenem a-tentatu na de Gaulla se zdi, da so vsi pripadniki oasovske teroristične organizacije v Franciji in Alžiriji dobili ukaz, naj delajo po lastni pobudi, posamezno ali v skupinah, pri tem pa naj se poslužijo sredstev, ki jih smatrajo za najbolj primerna, samb da o samoodločbi. S tem v zvezi se govori, da teroristi nameravajo u-porabiti najrazličnejša in nepredvidena sredstva. Govori se tudi o «miniranih» psih, tj. psih, ki nosijo na sebi eksplozivne naboje in ki jih vodijo z nadzvočnimi piščalkami. Medtem pa de Gaulle nadaljuje svoje potovanje po francoskem podeželju in se nič ne zmeni za nasvete, naj bo previden. Za njegovo osebno varnost skrbi okrot; šest tisoč agentov. Tudi njegov potovalni načrt so spremenili, da bi mu ne bilo treba čez železniške prelaze, ker bi utegnili biti minirani. V pariških pooblaščenih krogih izjavljajo, da so začeli z novo preiskavo proti bivšemu generalu Salanu zaradi dejanj storjenih po aretaciji, ko je čakal na razpravo, na kateri je bil nepričakovano obsojen le na dosmrtno ječo. Gre namreč za okoliščino, da je Salan tudi po aretaciji še nadalje pošiljal navodila OAS. Policija ima v rokah — kot smo že poročali — dve njegovi pismi, ki so jih dobili pri Andre Canalu, ko so ga aretirali. V prvem pismu je Salan imenoval Bidaulta za svojega naslednika v vodstvu OAS; hkrati pa je dal navodila, da se Bidaultu izroči sto milijonov frankov. Pariško sodišče v departmaju Seine je danes začelo s preiskavo «proti neznancem», zaradi zarote proti državi po odkritju dokumentov, ki zadevajo bivšega predsednika vlade in ministra zunanjih zadev Georgesa Bidaulta. V intervjuju, ki ga je dal desničarskemu belgijskemu dnevniku «La Dernière Heure» je Bidault dejal med drugim, da v Franciji «ni več države, ni več parlamenta» in oblast izvajajo le «vzporedne policije»: «Oblasti se je treba polastiti ali ponovno polastiti, če nam je pri srcu mir in red in če se zavedamo velike nevarnosti, v kateri je bil svobodni svet, predvsem pa Francija, dez-orientirana po Cezarju». Gornja slika de Gaulla pod podobo okostnjaka, razstavljena na me. hiški umetniški razstavi v Parizu, ki Jo je obiskal tik pred odhodom na svoje najnovejše potovanje po Franclji, Je vsekakor nekoliko zna. čilna zlasti sedaj, ko vemo, da Je policija aretirala novo skupino oa-sovskih fašističnih komandosov, ki so ponovno nanj pripravljali atentat PROTEST VELEPOSLANIŠTVA ZDA V MADRIDU Aretacije v Madridu in Valencii Obsodbe visokošolcev v Barceloni Napredni katoličan Ignaeio De Castro je zaprosil urugvajsko veleposlaništvo za zatočišče MADRID, 15. — Ameriško veleposlaništvo v Madridu je protestiralo pri španski vladi, ker je policija na letališču dvakrat pregledala zasebno prtljago ameriškega diplomatskega kurirja Lundquista. To je bilo preteklo sredo, ko je odhajal v Valencio, in včeraj, ko se je------------------ vračal iz Barcelone. Navarra in Iniga Caverà, ki pri- med I ziji. B. B. BOČEN, 15. — Vladna komisija za proučevanje vprašanj Južne Tirolske se bo preselila jutri v Bočen, v ponedeljek pa v Trento. Pod predsedstvom poslanca Paola Rossija bo komisija sprejela župane večjih južnotirolskih občin, predstavnike gospodarstvenikov, sindikalistov in politične prvake, ki bodo komisiji poročali o vprašanjih, ki se tičejo vseh tistih vprašanj, ki jih komisija proučuje. Zvedelo se je, da je sekretar pokrajinske federacije fašistične MSI poziv na sprejem zavrnil. »* • likvidirajo de Gaulla do 1. julija, ko bo v Alžiriji referendum Odvetnik Ignaeio Fernandez De Castro, napredni katoličan in ideolog «ljudske osvobodilne fronte» (levičarskega socialističnega gibanja) je sinoči zaprosil urugvajsko veleposlaništvo v Madridu za politični azil. Tudi De Castro je bil na zborovanju španske opozicije v Muenchenu in se je bal, da ga bodo konfinirali, kakor že številne druge udeležence tega zborovanja. De Castro je hkrati avtor številnih publikacij, med temi; «Od paternalizma do socialne pravičnosti», «Teorija o revoluciji», «Razredi v borbi» in «Politična enotnost kristjanov». Zvedelo se je, da je preteklo sredo policija aretirala dva člana španske sekcije Združenja za evropsko sodelovanje: Jose Luiza «SKUPINA IZ CASABLANCE» Zasedanje afriške konference v Kairu Sodelujejo predstavniki ZAR, Maroka, Alžirije, Malija, Gvineje in Gane padata gibanju GUI . Roblesa, in ki sta .se. udeležila sestanka v Muenchenu. Zdi se, da so oba konfinirali na Kanarsko otočje. Na ekvadorsko poslaništvo sta se zatekla tudi dva španska mornarja, ker ju policija dolži, da sta med. nedavnimi stavkami deli-la tajne letake. Kolumbijsko veleposlaništvo pa je dalo zatočišče odvetniku Juan Salasu Castellanosu. V Valencii je policija aretirala številne osebe, ker bo jutri prispel tja general Franco na krajši obisk; ko se bo vrnil v Madrid, jih bodo izpustili. V Barceloni je javni toživec vojaškega sodišča zahteval zaporno kazen od 18 mesecev do šest let za osem visokošolcev, ki so 'jih aretirali 10. maja ob priliki demonstracij na univerzi v Barceloni. Med obtoženci je tudi 21-letna Anamaria Montalban, ki je poročena z nekim visokošolcem in noseča. Zanjo je javni toživec zahteval dve leti zapora. Razsodba bo znana, ko jo bo odobril general Martin Alonso, poveljnik vojaškega področja v Barceloni. njega poslovili predsednik Brež-njev in drugi voditelji; med njimi so opazili tudi Vorošilova. ,Kakor je to storil že ob priliki obiska’ v Bolgariji, smatrajo, da bo Hruščov izrabil tudi to priliko za komentiranje mednarodnih vprašanj .in da bi podčrtal izboljšane odnose med SZ in Jugoslavijo. ' * ■ KAIRO, 15. — Predsednik Naser je otvoril danes konferenco, ki se je udeležujejo poglavarji držav «skupine iz Casablance» (iZAR, Maroko, Alžirija, Mali, Gvineja in Gana). Konferenca je za zaprtimi vrati; izključeni so tudi predstavniki tiska. Konferenca bo razpravljala o alžirskem vprašanju in o morebitni pomoči teh držav Alžiriji, ko bo postala neodvisna; o vprašanjih imperializma v Afriki in o pomoči narodom, ki niso še dosegli neodvisnosti (Angola, Mozambiko, Ruanda Urundi in Rodezija); vprašanja razorožitve; ukrepi, ki jih je treba sprejeti spričo nevarnosti, ki jo predstavljajo za te države mednarodni gospodariti bloki; ratifikacija sporazumov glede afriškega skupnega trga, ustanovitev afriške banke, ter kulturno in gospodarsko sodelovanje. Konferenca bo trajala tri dni. Ameriški dnevnik «Washington Post» objavlja danes obrekovalni dopis iz Leopoldvilla, v katerem člankar zatrjuje, da države «pakta iz Casablance» baje organizirajo «zaroto», da bi strmoglavile vlado Mavretanije in da bi to deželo priključili k Maroku. Predsednik Gane Nkrumah «ni udeležen pri tej zaroti», vendar pa ga bodo obvestili o doseženem sporazumu. Po zatrjevanju istega člankarja namerava omenjenih šest držav zanetiti v Mavretaniji gverilo, ki jo bodo baje vodili Marokanci in najemniki iz drugih držav tega bloka. Namen teh operacij je baje najprej ošibiti. nato pa strmoglaviti vlado Nukčota in vzpostaviti satelitski režim, ki bi mu načeloval Horma Uld Baba-na, ki živi kot begunec v Maroku. Novi režim bi proglasil pri-ltl j učite v Mavretanije k Maroku, ki bi odstopil Maliju kos svojega ozemlja. Zaradi apologije fašizma CUNEO, 15. — Sekcija evropskega federalističnega gibanja je prijavila državnemu pravdniku glavnega urednika lista «Asso di Bastoni» Vannija Teodoranija zaradi poveličevanja fašizma. List je namreč objavil članek, v katerem sta Hitler in Mussolini opisana kot pobudnika evropske enotnost,. RIM, 16, — Danes je bil v Rimu podpisan sporazum o podaljšanju sedanjega dogovora o emigraciji v Avstralijo (ki poteče 31. julija t.l.) do 31. januarja 1963. Note sta izmenjala nocoj v palači Farnesina podtajnik Lupiš in avstralski minister Downer, ki je na obisku v Italiji. Hruščov obišče Romunijo MOSKVA, 15. — Hruščov je danes odpotoval z vlakom na sedemdnevni obisk v Romunijo. V Romunijo bo prispel v ponedeljek zjutraj. Na postaji so se od Uradni del obiska podpredsednika izvršnega sveta FLRJ je zaključen. Zato Je vsekakor važno ugotoviti, da je italijanski tisk z velikim poudarkom poročal o o. bisku, ki je bil v stikih med obema državama doslej na najvišji ravni. Iz izjave predstavnika zu. nanjega ministrstva FLRJ pa skic. parno ,da se bodo obiski nadalje, vali. (■>■•■■... Več italijanskih časopisov je o obisku objavilo uvodne članke. Med temi je tudi «Il Giorno», ki je ugotovil, da Jugoslovansko, italijanski odnosi predstavljajo «zgled dobrega sosedstva in pri. mer konkretne interpretacije miroljubne koeksistence med drža. vami z različno družbeno ureditvijo, kar je velika potreba in nujnost našega časa». Socialdemo. kratsko glasilo je poudarilo s svojim pisanjem, da Rim in Beograd utrjujeta veze dobrega sosedstva. Podobno ugotavlja tudi republi. kansko glasilo. Demokristjansko dnevno glasilo pa objavlja in poudarja vsebino vseh izrečenih po. zdravov in zdravic. Socialistično glasilo podčrtava prisrčnost pozdravov in sprejema* zlasti ob prihodu in na Kvirina. lu ter objavlja tudi argumente, o katerih je jugoslovanski pod. predsednik razpravljal z Italijan, skim podpredsednikom in zuna. njim ministrom. Podoben pouda. rek — včeraj tudt na prvi strani — Je dalo obisku tudi glasilo KPI. Seveda se nihče ne more čudL ti, da Je o obisku pisalo, kar precej žolčno glasilo fašistične MSI ter obisk izkoristilo kot še en dokaz, da se je vlada levega centra spustila «v nevarno sodelovanje z marksisti in komunisti». Gibanje cen primarnih izdelkov Gospodarski in družbenopolitični razvoj dežel, ki sp obremenjene s kolonialno dediščino in ki pripadajo v sedanji razvrstitvi proizvodnih sil na svetu skupini gospodarsko izkoriščanih narodov — pomeni proces premagovanja zapletenih in dolgoročnih vprašanj. Njihova narava je kompleksna, saj se boj za politično osamosvojitev prepleta z bojem za osvoboditev gospodarstev teh držav kolonialnega značaja; pospeševanje gospodarske rasti in različnost proizvodnje s podedovano družbeno strukturo in neugodnim položajem na svetovnem trgu; načrtno usmerjanje in mobilizacija razpoložljivih »redstev z objektivno omejenimi možnostmi akumulacije kapitala. Njihov položaj v mednarodnih gospodarskih odnosih pa jasho kaže na skupino podobnih vprašanj, ki imajo posebno jasen smisel in izjemno velik pomen. Ker bodo države v razvoju na bližnji konferenci v Kairu obravnavale prav ta vprašanja, je umestno opozoriti na tiste okoliščine, ki povzročajo, da je položaj dežel v razvoju v mednarodnem gospodarstvu ena izmed njihovih najvažnejših skrbi in dilem. Ce imamo pred očmi dejstvo, da so države, ki si danes prizadevajo premagati gospodarsko nerazvitost, večinoma nekdanje kolonije in da so torej smer njihovega gospodarskega razvoja narekovale koristi kolonialnih sil. Je povsem naravno, da njihova gospodarska moč skoraj v celoti sloni na izkoriščanju in izvozu surovinskih bogastev. V največjem številu dežel v razvoju izvira kakih 80 odst. izvoznih dohodkov od dveh ali treh surovinskih proizvodov. Več kot polovica vrednosti izvoza odpade v Brazilijo na kavo, v Malaji na kavčuk, na Cejlonu na čas, v Boliviji na kositer, v Sudanu na bombaž itd. Skratka, njihovi izvozni zaslužki in s tem samim tudi razpoložljiva sredstva za u-voz industrijske opreme so neposredno odvisni od pogojev, kakršni so na svetovnem trgu glede cen in možnosti za prodajo primarnih proizvodov. Neugodno podobo o teh pogojih nam dajejo mednarodne statistike zadnjih let. Udeležba držav v razvoju v svetovni trgovini se je od leta 1953 naprej zmanjšala od 42 odst. na 31 odst. Izvoz industrijsko razvitih dežel se je v tem obdobju povečal po vrednosti za več kot 100 odstotkov, vtem ko se je izvoz dežel v razvoju dvignil samo za približno 30 odstotkov. Ta tendenca odseva v največjem obsegu gibanja cen. V zadnjih desetih letih so padle cene surovinam za več kot 15 odstotkov, cene industrijskih izdelkov pa so se povečale približno za 10 odstotkov. Za isto količino izvoženih proizvodov lahko dežele v razvoju danes nabavijo 25 odstotkov manj industrijskih izdelkov kot so Jih nabavile pred desetimi leti. Analize Združenih narodov so že potrdile, da je ta pojav dolgoročen. Cene surovinam se spreminjajo letno za približno 10 odstotkov, pri čemer je značilna tendenca padanja, cene industrijskih izdelkov pa so ustaljene in imajo tendenco naraščanja. Dežele v razvoju so zlasti prizadete s kratkoročnimi valovanji na svetovnem trgu. V času depresivnih obdobij v kapitalističnem gospodarstvu povpraševanje po surovinah hitro pada, s tem pa tudi njihove cene, vtem ko ostajajo cene industrijskih izdelkov ustaljene. Zato so izgube , dežel v razvoju v času zadnjih gospodarskih nazadovanj v ZDA dosegale 2 do 2.5 milijarde dolarjev letno. Ce imamo pred očmi dejstvo, da so gospodarski ■ zastoji vedno pogostejši, oziroma da so obdobja relativnega vzpo-na med zastoji čedalje krajša, je očitno, da so dežele v razvoju pod silovitim pritiskom in da so zaradi mehanizma svetovne blagovne menjave žrtev hudega izkoriščanja. Razlogi za ta pojav so samo deloma objektivni. Sodobni industrijski razvoj sloni večinoma na izpopolnjevanju tehnoloških procesov, ki omogočajo zamenjavo naravnih surovin z umetnimi, saj je proizvodnja le-teh precej cenejša, ekonomičnejša in pa, kar je morda najvažnejše, dostopnejša državam z razvito predelovalno industrijo. Drugače povedano, sodobna tehnologija o-mogoča industrijsko razvitim deželam, da po industrijski poti dobivajo surovine, ki so jih morale prej kupovati. Razen tega temelji v zadnjih desetih le* h industrijska ekspanzija v nrecejš-njem obsegu na hitrem razvoju prav tistih industrijskih panog, ki v proizvodnem pr >ce«u zelo skromno izkoriščajo surovine naravnega izvora. Od InJ tudi izvira relativno teist- anje povpra-š* vanja po surovi vi v pnmer-Jtvi a tempom naraščanja proiz- vodnje predelovalne industrije. Te okoliščine vsekakor vplivajo na stalni «presežek» ponudbe primarnih proizvodov in na padanje njihovih cen. Toda vedeti moramo, da industrijsko razvite države s svojo protekcionistično politiko še poslabšujejo položaj prolzvajav-cev surovin kmetijskega izvora, zlasti pa živil. Ker razpolagajo te države z velikimi finančnimi sredstvi, lahko z visokimi subvencijami podpirajo svojo kmetijsko proizvodnjo, ne glede na njeno neekonomičnost. In to delajo povsod po svetu. Tako na primer dosegajo kmetijske subvencije v Veliki Britaniji 750 milijonov dolarjev letno. S tem krijejo visoke proizvajalne stroške zagotavljajo ustrezne dohodke proizvajavcem in zmanjšujejo možnost za prodajo proizvodov iz držav, v katerih je kmetijsko pridelovanje veliko cenejše. To pa vpliva tudi na u-stvarjanje kmetijskih «presežkov» in na zniževanje njihovih cen. Agrarni protekcionizem ima sila pomembno vlogo v narodni politiki industrijsko razvitih dežel. V njihovih posebej ustvarjenih sistemih preferenčnih odnosov z nekdanjimi kolonijami, prevzema pa tudi čedalje važnejšo vlogo v novem razvrščanju teh dežel v Zahodni Evropi. Končno ima odločilni vpliv na neugodno gibanje cen primarnih proizvodov okoliščina, da je njihovo tržišče neurejeno, «neorganizirano», prepuščeno stihijskemu delovanju ponudbe in povpraševanja, kakor tudi, da industrijsko razvite dežele odklanjajo sodelovanje v kakršnihkoli dogovorih, s katerimi bi neusta-ljenost tega trga odpravili ali ublažili. V sodobnih okoliščinah, ko si vsaka država prizadeva z ustreznimi sredstvi zavarovati svoj notranji trg pred stihijskim delovanjem ponudbe in povpraševanja — je «svoboda» surovinskega trga ugodno področje za bogatitev monopolov na račun dežel v razvoju. Dejansko ne gre za nikakršno svobodo trga. Trgovina s primarnimi proizvodi je v rokah mednarodnih monopolov. Zato bi omejevanje «svobode» in stihije trga dejansko pomenilo zmanjševanje moči monopolov, ki zdaj narekujejo tako cene kot tudi prodajo. Z ustalitvijo cen primarnim proizvodom moramo torej razumeti odpravo monopolnih cen, ki niso samo sredstvo za neposredno izkoriščanje držav v razvoju, marveč tudi sredstvo za dosego ali ohranitev določene mednarodne delitve dela. Je veliko sredstev, ki bi jib v ta namen lahko uporabili, toda njihova uporaba terja privolitev industrijsko razvitih dežel Le-te so do zdaj zavračale sporazume o ustalitvi surovinskih cen ali kompenziranju izgub, ki jih imajo dežele v razvoju, če te cene padejo. Skratka, sklenitev dogovora, ki bi sedanje premike na svetovnem trgu omejil na pametne okvire, bi bilo znamenje dobre volje in pripravljenosti industrijsko razvitih dežel, da dejansko prispevajo k olajšanju položaja dežel v razvoju s tem, da bi preprečili nadaljnje zmanjševanje njihovih dohodkov v mednarodni trgovini. Hkrati bi morale dežele v razvoju posvetiti veliko več pozornosti poživitvi medsebojne trgovine. Pravzaprav je to edino u-činkovito sredstvo za resnično odpravljanje oblasti in vpliva mednarodnih monopolov. Trgovinska izmenjava med temi deželami je po vrednosti veliko manjša od njihove izmenjave z industrijsko razvitimi deželami,^ to pa pomeni, da so možnosti za povečanje njihove medsebojne trgovine. V tej zvezi bi bilo potrebno povečati napore za vzajemne pošiljke industrijskega blaga, potrebno bi bilo olajšati in spodbujati medsebojno trgovinsko menjavo sploh in odvzeti zunanjo trgovino tujemu kapitalu. Nedvomno bi bilo to sredstvo pomembna dopolnitev dogovorov o ustalitvi tržišč s surovinami, za dosego tega pa bi morali prevzeti odgovornost organi Združenih narodov in drugi mednarodni forumi, ki upoštevajo koristi naprednega razvoja svetovnega gospodarstva. ZDRAVKO MICIC Turinski industrijec inž. Alessandro Rossi se je s svojim eFerrari 3000» zaletel v tovornjak s prikolico. Rossi se Je pri tem takoj ubil. Na sliki Je avtomobil Rossija po trčenju USPEŠNA AKCIJA NA CESTI MILAN-COMO Preiskali »o avtomobil in odnesli 30 milijonov Izdajali so se za financarje, a kmalu je bilo jasno, da so bili le premeteni roparji MILAN, 15, — Trije lažni fi-nancarji so ukradli 30 milijonov lir Giuseppu Prezianiju, slugi milanskega odvetnika Claudia Pa-lumba. Okradeni sluga je krajo prijavil vodji letečega oddelka v Comu in mu obrazložil dogodek. Odvetnik Palumbo je včeraj popoldne naročil Prezianiju, ki je pri njem v službi kot sluga, naj nese 30 milijonov lir v neko banko v Como. Preziani je vzel odvetnikov avtomobil in se takoj odpeljal po avtostradi Milano-La-ghi proti Comu. V bližini Saron-na je opazil, da nima vode v radiatorju. Ko je ustavil avtomobil, je izstopil in šel iskat vodo v neko bližnjo kmečko hišo. Pri tem so ga ustavili trije moški, ki so izstopili iz nekega drugega avtomobila. Neznanci so se predstavili za finančne straže, ki imajo nalogo, da preiščejo Preziani-jev avto. Potem ko so trije neznanci izjavili, da morajo zaple- IIIHHIIIIIHIIIIHIIIIIHIHHIIIIIIIUtlllllllimiimilltltlfl Že danes razsodba za dogodke v Mazzarimi MESSINA, 15, — Proces v Maz-zarinu, v katerega so zapleteni številni patri, se bo nepričakovano zaključil. Vse stranke so se sporazumele in sklenile, da ne bodo več posegle v diskusijo, da omogočijo sodnemu zboru, da lahko jutri izreče razsodbo, ki je bila napovedana za prihodnjo sredo. Jutri ob 9. uri bo govoril prof. Carnelutti in takoj nato se bo sodni zbor umaknil v posvetovalno dvorano. Razsodbo pričakujejo pozno ponoči. Zopet se v teh dneh mnogo govori o belgijskem kralju Baldo, vinu in kraljici Fabioli. Baje se namerava kralj odreči prestolu, ker je brez otrok, in Fabiola je baje pisala papežu pismo s prošnjo za nasvet glede morebitne razveze njenega zakona s kraljem. Toda v Vatikanu ne vedo nič o kakem takem pismu, v krogih blizu belgijskega dvora pa tudi resno zanikajo vesti o kaki kraljevi abdikaciji. Ob takih govoricah pa je vedno zapletena v vso zadevo tudi žena princa Filipa, ki ima že dva otroka in je eden sin. Ce bi res prišlo do tega, da bi se kralj odpovedal prestolu, tedaj bi postal kralj brat Albert in Paola bi postala kraljica. Toda istočasno se pa tudi zagotavlja, da tudi v Belgiji niti denar, so Prezianija povabili, naj jim sledi s svojim avtomobilom na poveljstvo finančnih straž v Como. Ta je ubogal in jim sledil. Nenadoma so neznanci, #i so vozili pred njim, povečali brzino in izginili. Prezianiju ni preostalo drugega, kot da gre res na poveljstvo fnančnih straž v Como in prijavi zadevo. O kraji so takoj obvestili odvetnika Palumba, ki je takoj prispel v Como in se skupno s svojim slugo vrnil v Milan na poveljstvo finančnih straž, kjer so mu zagotovili, da ni bil izdan noben nalog za perkvizicijo avtomobilov. Nato je odvetnik prijavil zadevo letečemu oddelku, ki je začel s preiskavo. Policija je najprej dolgo zasliševala Prezianija in ga je morala spustiti na svobodo, ker niso mogli ugotoviti proti njemu nobene krivde. Policija nadaljuje s preiskavo, da bi razčistila ta res drzen podvig. O kraji so bile obveščene vse karabinjerske postaje v pokrajini, kakor tudi obmejna policija s Svico. Ilegalne oprostitve vojaške službe MILAN, 15. — Na vojaškem okrožju je v teku stroga preiskava v zvezi z nekaterimi ilegalnimi oprostitvami vojaške službe, ki naj bi jih izdali v zadnjih mesecih. V središču preiskave so trije podoficirji, ki pripadajo enemu od treh uradov sekcije za oprostitev vojaške službe. Te nepravilnosti so bile ugotovljene po inšpekciji, ki jo je napravil na vojaškem okrožju gen. Via-nello. Toženi še po smrti ANKARA, 15. — V prihodnjih dneh bodo v Turčiji sodili trem mrtvim osebam. Gre za bivšega predsednika vlade Menderesa, bivšega zunanjega ministra Zor. luja in bivšega ministra za finance Poiatkana, ki so jih lani obesili, potem ko so bili obsojeni na smrt na znanem procesu v Yassiadi. Razprava bo obravnavala obtožbo ilegalne obogatitve, ko so bili na oblasti. Pod isto ob-tožbo se bo moral zagovarjati tudi bivši predsednik Bayar, ki je bil lani obsojen na dosmrtno ječo. Zobozdravniki z značkami MILAN, 15. — Združenje italijanskih zdravnikov je na osnovi člena 11 enotnega besedila sanitarnih zakonov o obveznosti akademske diplome iz medicine in kirurgije za izvajanje zobozdrav-dinastija nima posebno trdnih tal, I niške službe pozvalo vse svoje ker je vprašanje, Če bo Belgija člane, naj izobesijo potrdilo o sploh še tako dolgo monarhija. I kvalifikaciji in naj si nadenejo na delovno haljo značko o pripadnosti združenju; na znački mora biti vrezano ime in priimek. Bienala za informacije EVIAN, 15. — Včeraj so otvo-rili v Evianu mednarodno biena-lo za informacije, na kateri sodeluje okrog 400 kongresistov. Bienala se bo zaključila jutri in na njej bodo razpravljali o temi «Informacije danes in jutri». Kongresa se udeležujejo številne o-sebnosti iz političnih, založniških in novinarskih krogov, med katerimi je tudi glavni ravnatelj UN ESCO. V Padovi je umrl poslanec KPI Umberto Sannicole PADOVA, 15. — V neki pado-vanski kliniki je preteklo noč umrl poslanec Umberto Sannicole» (KPI), ki se je že nekaj tednov nahajal v bolnišnici. V vrstah KPI je bil že od 1. 1935; bil je član vodstva federacije, pokrajinski svetovavec ter občinski sve-tovavec v San Dona di Piave. Rodil se je v tridentinski pokrajini 1. 1902 in v času pred fašizmom je pripadal socialistični mladini od 1919. L. 1935 je postal član KPI in dve leti pozneje je bila odkrita tajna organizacija KPI v Roveretu, katere član je bil kot vodja celice v podjetju, kjer je bil zaposlen. Po ukazu policije je bil premeščen v Porto Marghe-ra. Toda tu je naprej sodeloval v protifašistični borbi. L. 1948 je bil izvoljen za poslanca v desetem kolegiju Benet-ke-Treviso s 16.949 preferenčnimi glasovi. Tudi 1. 1958 je bil izvoljen za poslanca. itftffgre ^ gletlnll&CG Oproščena južnotirolska časnikarja BOCE3N, 15. — Odgovorni urednik manjšinskega nemškega lista «Dolomiten», ki izhaja v Bocnu, Vincenz Oberhollenzer in odgovorni urednik lista «Alto Adige» Guido Trivelli sta bila popolnoma oproščena obtožbe klevetanja zaradi objave pisma, v katerem sb nekateri južnotirolski priporniki sporočili, da so proglasili gladovno stavko v znak protesta proti domnevnemu mučenju po policijskih silah. Baskom prepovedano slaviti svojega pesnika MADRID, 15. — V Madridu se je zvedelo iz dobro obveščenih krogov, da je civilni guverner province Guipuzcoe Ramon Valencia prepovedal proslavo nacionalnega pesnika Baskov Lizzari-ja, ki se vrši vsako leto 17. junija. Te proslave so postale za omenjeno provinco že tradicionalni dogodek, na katerem javnosti prikazujejo razna pesnikova dela ter folklorne plese Baskov. Stjriletni Carlo Vighetto iz Almese pri Turinu j« hotel z balkona pozdraviti očeta, ki je odhajal na delo. Povzpel pa se je previsoko na ograji In omahnil 8 m globoko. Prepeljali so ga še živega v bolnišnico vendar ni bilo več pomoči. To se Je zgodilo že pred vet dnevi, sedaj pa Je prišla vest, da se je neks.J podobnega zgodilo v četr. tev v Sestri Ponente pri Genovi. Tu Je z velike višine padel štiriletni deček. Padel Je s kuhinjskega balkona, ne ve se pa, kako se je to dogodilo IMIIIIUIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllHliiimUlUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIinmtIliiiiiuiiiiiiiiiiii NA CESTAH V POKRAJINI PALERMA Pri ropu 40 avtomobilov zbrali samo 200.000 lir Policija in karabinjerji roparjev še niso izsledili PALERMO, 15. — Agenti komisariatov iz Partirtica in Alcama ter karabinjerji Monreala, Alcama in Partinica izvajajo strogo preiskavo na področju omenjenih mest, da bi zasledili skupino roparjev, ki so oboroženi s samokresi in zakrinkani oropali številne potnike v avtomobilih. Do sedaj policijske sile niso še iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiimHiiiiniiiiiitiiHiitfiiifiiiiMiiiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiitiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii Zastrupljena reka v Nemčiji BREMEN, 15. — Nemška televizija Je včeraj naslovila na pre-bivavstvo bremenskega področja Opozorilo, da so bile vode reke Wumme, ki se steka v reko We-ser pri Bremenu, zastrupljene s 36 kg cianida. Policija je opozorila prèbivavstvo, naj se v nobenem primeru ne dotika zastrupljene vode. Doslej še niso ugotovili, kdo je vodo zastrupil. Reka odnaša proti bregovom na tisoče in tisoče zastrupljenih rib. Čudna zastrupitev 200 delavcev TOULOUSE, 15 -- V tovarni «Sud Aviation» v Saint Martin du Touch« *• j« zastrupilo 2U0 delavcev. Domnevajo, da je zastrupitev povzročila pokvarjena hrana. Večina delavcev je bila le laže zastrupljena in so jim nu-dili pomoč v tovarniški ambulanti. Okrog 60 delavcev pa so morali sprejeti v bolnišnico. Zastrupitev so delavci občutili takoj nato, ko so pokosili v tovarniški menzi. Značilno pa je, da drugi delavci, ki so kosili v isti menzi v drugi izmeni, niso čutili nobenih motenj. Doslej niso še objavili izida analize živil, ki so jih delavcem nudili v menzi. V Braziliji pomanjkanje živil RIO DE JANEIRO, 15. — Pomanjkanje živil v nekaterih po- krajinah v Braziliji je povzročilo resne incidente. V Sao Goncalo je množica nekaj sto ljudi napadla in izropala dve trgovini jestvin. 88 ubitih in 3040 ranjenih v Franciji za binkošti PARIZ, 15. — V Franciji je bilo za letošnje binkoštne praznike na cestah 86 mrtvih in 3049 ranjenih v 2039 prometnih nesrečah. Od polnoči preteklega petka do polnoči preteklega ponedeljka se je na francoskih cestah ubito 46 avtomobilistov in 22 motociklistov. Obenem je bilo ubitih 20 pešcev. uspele najti nobenega sledu za roparji, čeprav lov na človeka traja že precej časa. Po zadnjih vesteh je bilo oropanih okrog 40 avtomobilov. Kljub temu pa so banditi odnesli samo približno 200.000 lir. Kot poročajo, so se na tem področju že dogodili podobni primeri. Svoj čas je prišlo do streljanja med policijskimi agenti in roparji, ki so čakali, da napadejo mimoidoče avtomobile. Nekatere okradene osebe so izjavile, da so bili roparji oblečeni v plave delovne obleke. Po zadnjih vesteh čistijo policija in karabinjerji področje Bosco Falconeri, kjer domnevajo, da so se banditi zatekli. Lova na roparje se udeležuje tudi en helikopter. Poseg karabinjerske patrulje na motociklih, ki je takoj začela streljati na bandite, je preprečil, da bi bili oropan» še številni drugi avtomobili, ki so bili že ustavljeni. Trinajstletna mati • FOGGIA, 15. — Alessandra De Tardi, ki ima komaj 13 let, je danes zjutraj rodila krepkega fantka. Otrok in mati se zelo dobro počutita. Alessandra se je poročila lansko leto z 19-letnim delavcem Giuseppom Maisanom, ki stanuje sedaj v paviljonu «G» malih vojašnic v predmestju Foggie, gluhi'n ^ h lili ti'ib tut* UMRL JE PIANIST ALFRED CORTOT LAUSANNE, 15. — Danes je umrl 84-letni slavni pianist Alfred Cortot. Francoski umetnik je umrl v bolnišnici Nestle. Cortot je bil eden izmed največjih interpretov Chopina, Liszta in Schumanna, Alfred Cortot se je rodil 26. septembra 1877 v Nyonu v Svici, vendar se je pofrancozil. Bil je najbolj ugleden interpret Chopina ter eden izmed najbolj čutečih pianistov pri interpre- < tiranju romantikov sploh kakor tudi modernih Francozov od Debussyja do Ravela. Razen tega, da je bil velik solist — eden največjih na svetu svoje generacije — je bil tudi glasbeni strokovnjak, ter avtor važnih e-sejev, zlasti o Cesaru Frančku ter o francoskem glasbenem impresionizmu. Dolgo je bil med stalnimi umetniki pariških koncertov Lamoreux ter profesor na pariškem konservatoriju. V Franciji pa je njegov ugled precej padel v času druge svetovne vojne, ker je sodeloval z vlado v Vichyju in je imel tudi nekaj koncertov v Nemčiji. Po osvoboditvi mu je bilo nekaj časa prepovedano nastopati v Franciji. Oproščen Oskar Davičo po obtožbah Minderoviča Na zatožni klopi pred okrožnim sodiščem v Beogradu sta se pred dnevi srečala znana jugoslovanska književnika Oskar Davičo in Cedomir Minderovič kot tožitelja in toženca. Književnika Cedomir Minderovič in E-rih Koš sta tožila Oskarja Da-viča zaradi žalitve in klevetanja, ker je Davičo v časniku «Pobjeda», ki izhaja v Titogradu napisal za oba, «da imata oba monopolistične ambicije in težnje, da sta servilna dijaka in ne umetnika, da mislita računarsko» itd. Oskar Davičo pa je tožil Minderoviča zaradi klevetanja v «Književnih prvinah», kjer je Minderovič pisal o Da-viču, «da je ekshibicionistično vsiljiv ustvarjalni odnos Oskarja Daviča do naše književnosti dobil publiciteto tudi pri čitav-cih «Književnih nov in», da književne ekshibicije Oskarja Daviča vsebujejo poizkus ne samo književnega, temveč tudi moralnega diskreditiranja vrste naših književnikov» itd. Pred sodiščem sta oba obtoženca in to-žitelja na vse mogoče načine prikazovala, da ne gre za klevete, temveč za običajno razpravljanje v književnih krogih. Književnik Erih Koš pa je izjavil, da ga Oskar Davičo tokrat ni prvič žalil. Okrožno sodišče v Beogradu je razsodilo zanimiv spor med književnikom Oskarjem Davičom in Cedomirom Minderovičem, Sodišče je Oskarja Daviča oprostilo obtožbe z obrazložitvijo, da so Davičove izjave v dnevnem tisku samo književna polemika, ki ni naperjena proti osebam, temveč proti književni m delom raznih oseb. Arhitekt Nervi «dr. h.c.» harvardske univerze NEW YORK, 15. — Italijanski arhitekt Pier Luigi Nervi je prejel častni doktorat na fakulteti lepih umetnosti harvardske univerze. Edini tujec, ki je dobil enako priznanje, je dr. Walter Hallstein. predsednik evropske ekonomske skupnosti, ki je pred kratkim postal dr. h, c. prava. Prežihovi «Samorastniki» izidejo na Koroškem v nemščini Na Koroškem je dr. Berti Petre» iz Zihpolj v svoji založbi • Domovina in svet» (Verlag • Heimat und Welt-) začel iz- dajati zbirko žepnih romanov pod naslovom « Najlepše ljudske knjige». Ze s prvim zvezkom je založba pokazala, da hoče tudi manj premožnemu, bravcu za majhen denar posredovali dobra literarna dela priznanih avtorjev. Svojo dejavnost je namreč začela z novo izdajo priljubljenega romana koroškega pisatelja Josefa F. Perkoniga •Nikolaus Tschinderle Rauberhauptmann». Delo je že prej doseglo naklado 111.000 izvodov, ki so bili vsi razprodaji že pred leti. Knjiga, ki je sedaj izšla v okusni broširani izdaji, bo postala še bolj zanimiva, ker bodo letos začeli po njej snemati film. Imena avtorjev, katerih deta bodo v kratkem izšla v tej zbirki, so nadalje: Theodor Storm, S. A. Pe-tritz, Ludvig Anzengruber, Lorenz Mačk, Maria Steurer. 7a prihodnjo pomlad pa obljublja založba v svojem biltenu «literarno senzacijo», ko bodo v nemščini izšli «Samorastniki» Prežihovega Voranca, ki jih prevaja prof. Janko Messner. Vodja založbe dr. Petrei je pravilno ocenil ta dogodek, ko je zapisal: • Izdaja tega odličnega dela iz nove slovenske literature naj bo prispevek k sporazumevanju med narodi!•. Vsekakor je zanimivo naključje, da je ob 70-lelnici rojstva koroškega nemškega pisatelja Perkoni- ga izšel v Sloveniji prevod njegovega romana •Ugrabljena strd», medtem ko bo ob 70-let-niči rojstva koroškega slovene skega pisatelja Prežihovega foranea izšel na Koroškem nemški prevod njegovih •Samorastnikov». (Kdaj bo kaka tržaška založba izdala prevod kakega slovenskega dela? V Ljubljani je izšel prevod Itala Sveva ijj tudi Enza Bettize, da o drugih netržaških aotorjih ne govorimo.) Krasen spored letošnjih letnih dubrovniških iger Letošnje XII. letne dubrovniške igre se bodo začele 10. j1*" lija s svečanim ceremonialom v duhu starodavnih običajev dubrovniškega srednjeveškega mesta na trgu pred palačo S ponza in Orlandovim spomenikom-V 45 dnevih bo na številnih naravnih odrih 67 dramskih, glasbenih in folklornih nastopov. Vsekakor bo največ zanimanja za tri Shakespearove drame. Na trdnjavi Lovrijenac bo 10 predstav -Hamleta». Gledavci bodo videli še Shakespearov -Vibarin dramo •Romeo in Julija- v izvedbi znamenitega londonskega gledališča -Old Vic». Ansambel -Old Vic- iz Londona oo dvakrat prikazal tudi znano dramo Bernarda Shawa «Sveta i-vana». Nadalje bodo od dramskih iger na sporedu še Di'21' čeva komedija •Skup», Gnndu-tičeva •Dubravka- in Voliera»»0 • Sola za žene-. V glasbenem delu letošnjih dubrovniških i Jofip Bromning, Miroslav C®**” galovii, Tomislav Nera! ič *-e Oborin, Peter Pears, Flore*"-Raitzin, Biserka Cvejič, Jurinac, Vladimir Ruždjak, orge London in drugi. ni del programa bodo izpobh znani ansambli •Kolo», in •Taneč». Tudi Chianciano Term* razpisuje nagrade CHIANCIANO TERME, 15- ' Občina Chianciano Terme pis uje svoje vsakoletne «00. de letos že petnajstič. Nag* ■ po milijon lir sta nameni ^ poeziji in pripovednemu “ ^ polmilijonska nagrada pa ie_ ločena za časopisni članek, sodišču za poezijo bo Pre ^ d oval Francesco Flora, 2(1 V povedno delo pa Vasco ” lini. Aretirani tatovi umetniških slik LONDON, 15. - Britanska P* liciju je aretirala tatove IZ 5 katere so ukradli v london galeriji Lefevre med toee " ■ dom 26.-2T. maja. Razen ene našli vse slike, ki so vrJj več kot 23.000 šterlingov. «ta ka neka Degasova slika, v na 800 šterlingov. Na Poljskem k mednarodni festival pop*VK VARŠAVA, Ib. Cónni* Francis, Anita Traversi in gih dvajset evropskih in a na riških pevcev bo *o|||■l■ll||■l■ll'|||l■l||l■lll||||||||||||■■ll■llllllll■llu■lll■lllllrllllm■lllllllllltllllllllllll■llll■••Hll■ll||l|,U1„„„I„|||II„,l,llllllll|ll||,|ll OVEN (Od 21.3. do 20.4.) Vaše navdušenje se Je zmanjšalo, vendarle nadaljujte po začrtani poti. Pri. šla bodo do Izraza vaša notranja protislovja. Zdravje dobro. BIK (od 21.4. do 20.5.) Pomagali boste prijatelju, ki se bo znašel v poslovnih težavah. Na vsak način tešite neko važno družinsko vprašanje. Zdravje -zvrstno. DVOJČKA (Od 21.5. do 22.6.) Z uporabo vseh vaših sposobnosti vam bo uspelo dokazati, da ste dorasli vašim nalogam. Prijetna družba prijateljev. Zdravje prav dobro. RAK (od 23.6. do 22.7.) Reševati boste morali rek0 finančno vprašanje. Preživeli boste lep večer. Zdrav. Je zadovoljivo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Dokajšnje omanovanje glede odločitve, kako re- šiti važno poslovno vprašanje. Ne izzivajte ljubosumnosti osebe, ki vas ljubi Zdravje dobro. DEVICA (Od 23.8. do 22.9.) Ne boste najbolj pripravljeni, da bi se spoprijeli z vsakodnevnimi vprašanji. Ne nasedajte laskanju. Zdravje dobro. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Napaka vašega sodelavca bi znala pokvariti vse vaše delo. Nekoliko napetosti v družinskem krogu Zdravje odlično. ŠKORPIJON (Od 24.10. do 22.11.) Rešite čimpreje neko nujno vpraša, nje. Pazite, da bi se nek nesporazum ne spremenil v sovraštvo. Zdrav- je ugodno. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Krotite vašo nervoznost, posebno v odnosih s strankami. Ne bodite preveč nepopustljivi do ljubljene ose. be, imeli boste boljši uspeh. Zdravje odlično. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne dovolite, da bi napačni predsodki vplivali na vas. Razumevanje v dru. žlni. Zdravje dobro. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ne precenjujte vaših sposobnosti, utegnili bi se kesati, imeli boste precejšnje zadoščenje z otroki. Zdravje zelo ugodno. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne odlašajte, opravite čimpreje neko delo. ki ga smatrate za važno. Ne spustite se v diskusijo, ki bi bila za vas poniževalna. Zdravje odlično. ko kronološko kontinuiteto v raznih plasteh sesedka. Ta kontinuiteta, v kolikor bo ugotovljena, bo povedala, če je šlo v biološkem razvoju na Zemlji pred milijoni let v nekem logičnem in normalnem zaporedju. Z druge strani nam bo kontinuiteta povedala tudi, v kakšnem ritmu je sesedek nastajal. Računajo, da se je na globinah oceanov nabralo sesedka za 1 cm na tisoč let. Ker gre za tisoč metrov sesedka, bomo s tem dobili pri analizi odgovor q biološkem razvoju za sto milijonov let. Toda Zem-lja in z njo oceani niso stari le sto milijonov let, pač pa je naša Zemlja stara okoli 4 milijarde let. Kako to pojasniti? Ni morda sedanje dno oceanov nastalo ob neki katastrofi pred sto milijoni let, ki je sprevrgla vso obliko površine našega globusa? Se en problem je, na katerega bi to vrtanje moglo odgovoriti. Na raznih globinah naleti, mo na temperature, ki nikakor ne ustrezajo teoretičnim računom in so povečini nad preračunano ravnjo. Od kod ta «povišana temperatura»? Ni morda temu kriv neki vir radioaktivnosti, ki ga znanost še ne pozna? Naš planet, ki je v primerjavi z vesoljem tako drobcen in ga že tako dolgo proučujemo, v zadnjih desetletjih dobesedno odkrivamo, krije v sebi še toliko neznank, da je dela za vse panoge znanosti in za vso znanstveno silo, kar je ima svet. To in še marsikaj bodo skušali pojasniti ljudje, ki so se lotili načrta «Mohole». Pismo iz mesta pod Vezuvom Blesk antike in stvarnost Eduarda De Filippa Igra oblakov na nebu, ki se je koviaj zjasnilo; večer nad ve-lemestom, ki ne pozna mej v vretju človeške vsakdanjosti; postaja in kasarne, kjer se človek najraje spomni oddaljenega doma: tako tudi v Neaplju, kjer sem zdaj. Človek se zelo rad spominja lepih reči, toda večkrat se zgodi, da žalostni spomini izpodrinejo vse ostalo. Kako naj vam povem na kratko vse to? Ce bi govoril o čudovitem italijanskem jugu, bi moral govoriti o lepotah zemlje, ki ni kot naša, o lepotah zemlje, ki tako rada stopnjuje do vzhičenosti igro barv, luči in senc, o tajinstvenem, vzvišenem slogu antike, kot jo poznamo iz klasikov; toda če se dotaknem človeka, igre baro in luči zaigrajo še krepkeje — in bolj boleče — in te bolečine ne omehča niti mandolina v poigravanju temnoplavega morja neapeljskega zaliva. Toda kako se rade sanje raz-blinejo. Je torej res, da civiliza. cija prinaša s sabo tudi kaos in naj bo ta kaos še tako urejen, je vendar kaos. Nove stavbe v najrazličnejših arhitektonskih o-blikah (večkrat panju podobnim ) preplavljajo zemljo, ki ne pozna oddiha. Sredi kamnitega pragozda drvijo automobili, tisoči, I desettisoči; žice, ki so kot pajčevina, režejo nebo in sončneI žarke. Srce utripa v jeklenem I ritmu in človek ni več niti I mravlja, kajti ta ima vedno svoj1 cilj. Toliko ljudi, več kot mili-, jon, in če greš malo stran, za- j bredeš v nov, nepojmljiv svet starega Neaplja, kjer se kontrasti revščine, brezbrižnosti, odprtega srca in neskončne bede križajo z umazanimi uličicami in večno razobešenim perilom nad glavami. Je tu človek slečen? Kdo to ve: vemo samo, da je to neznosno in žalostno, kajti zvečer, ko se tesnijo družine v eni sobi, otroci in odrasli, dekleta in fant. je, 5, S, 10, ko se prižgejo medle luči na omrtvelih križiščih, na kraju dnevnega življenja v prepletanju prodajalnih mizic in o-trok, se prikradejo temne figure prostitutk, mačkam podobnih, ki svoji bedi ne poznajo mej. Temu se ne morem privaditi tn to me najbolj tesni. Za vsakim vogalom čudna človeška povest, na vsakem obrazu, osemnajstletnem, petindvajsetletnem, tridesetletnem en sam, grozoten pečat: beda. In zato sovražim te noči, ki so predstave bede na tem odru človeštva. Pravijo, •C-<>COOi?3C^ predvaja danes 16. t.m. z začetkom ob 17.15 (blagajna ob 16.45) barvni film vistavision: «Bitka pri Alamu» (La battaglia di Alamo) Ob 20.30 se film nadaljuje na prostem Igrajo: J. Wayne, R. Widmark, B. Harwey Šolske prireditve Pri vaših nakupih obiščite na novo odprto trgovino s PLASTIKO. Opčine, Narodna ul., 154 Macarol J. NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. Bernini 4; Millo, Ul. Buonarroti 11; Mizzan, Piazza Vene, zia 2; Tamaro-Neri, Ul. Dante 7; Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta). VALITE V TRSTU dolar 619.95 švicarski frank 143.74 funt šterling 1740.50 francoski frank 126.10 šiling 24.04 marka 155,20 pezeta 10.39 dinar 0.70 marengo 4875—4975,— zlato 707— 710,— Osnovna šola na Katlnari bo Imela svojo zaključno šolsko prireditev 17. t.m. ob 17. uri v šolskih prostorih. * * 4= Industrijska strokovna šola v lini vljudno vabi na razstavo risb in ročnih del svojih učencev in u-čenk, ki bo odprta v nedeljo 11. m. in v ponedeljek 18. t.m. v Seskih prostorih. Industrijska strokovna šola v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Križu vljudno vabi na razstavo risb Ih ročnih del svojih učencev, ki bo od' prta danes ori 16. do 20. ure jfl 17. t.m. od 9. do 20. ure v šolskih prostorih v Nabrežini in v Križu. Slovensko učiteljišče v Trstu, Dl’ Caravaggio 6, je priredilo razstavo risb učencev prof. Avgusta Černigoja. Razstava bo odprta do 23. t.m- Razna obvestila V sredo 20. Junija 1962 ob 20. t) bo redni občni zbor Glasbene Mal ce v Trstu v Ul. R Manna 29-11. Vabljeni vsi člani Glasbene Mal ce Odb< Prosvetno društvo «Slavko Skan perle» obvešča svoje člane, da 1 občni zbor dne 20. junija t.l. 0 20.30 v društvenih prostorih. Izlet SPDT v Artviže Odhod v nedeljo dne 17. t. h1-ob 8. uri z glavne avtobusne P®” staje z avtobusom za Reko. Zbiranje zaradi pravočasne nabave voznih listkov bo ob 7,30. Izlet SPDT v Bohinj na «Kmečko ofcèt». Dne 1. Julija priredi SPD1 avtobusni izlet čez Podbrdo-Sorico v Bohinj. Planinci pa lahko gredo t)a iz Podbrda čez Črno prst ali P» v skupinah iz Litostrojske koče na Mo-žica-Slapnik ali Ratitovec. Prijave * Ul. Geppa 9. Včeraj-danes ROJSTVA, SVIHTI IN POROKE Dne 15. junija 1962 se je rodilo v Trstu 12 otrok, umrlo je 11 oseb. UMiRLI SO: 80.1 et ni Giacomo L>e-grassi, 78-letna Romilda Scagli®” por. Spaggiari, 62-letna Fiorina rego. 63-letna Maria Glovanelli. j*” letna Antonia Crevattn, 71-letni seppe Vesnaver, 62-letnl Glov»]*” Lubiana, 79-letnl Vincenzo Ardii > 58-letni Socrate Saridachi, 83-letn Carla Velia por. Voechi io 90-lctn Anna Stotz por. Cavallari 000<>x)000c<>c>c«000,'xx>00c<>c0p00000p000c>0<<'cbc^50è<>cCPO<>0000000CkXX)0000<>OOC<>006lX!OC«><>«CK>00C>000000<»^> T7RFHMA PRIT IKAt v‘^"!,aše kn]ige' od 14, do 20‘ iuni'a 1962, mm nudimo do TRŽAŠKA KNJIGARNA ^ * ijiC) /0 pOOUSld na vse slovenske knjige, razen šolskih TRST,Ul.Sv.Frančiška20-tel.61-792 j ppocppoooooooooooooooppocoooooooocpoooocioooopooooftooooboooopoflpo / I ~ |— co6oč<>e<>oooooocpooooooo<>cooooo<><>00/" IZ KOPRSKEGA OKRAJA Bogat in pester spored « Primorskih priredite v » Trajale bodo od 15. junija do 2. septembra Poletne prireditve v letoviških mestih ob slovenski obali gredo letos v iesto leto. Od razmeroma skromnih začetkov so se te prireditve razvile v kulturne manifestacije, ki jim razen tega seveda ne moremo odrekati vpliva na razvijanje turizma v tej krajih. Turističnemu vzdušju dajejo letne prireditve barvitost, ki je ne bi več mogli pogrešati. V tesnejšem sodelovanju s prireditveno poslovalnico «Ljubljanski festival» in opatijsko «Ljetno pozornico» je koprski zavod «Primorske prireditve» za letos še določil program za čas od 15. junija do 2. septembra. Po zaporedju se obetajo v Kopru, Portorožu ali Piranu tele prireditve: Začela bo Drama Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane, kt bo uprizorila 15. in 16. junija komedijo «Jajce». Potem bo (24, junija) nastopil ameriški vseučili-ški ansambel «Tamburitzans» iz Pittsburgha. Ta močno znani 45-članski ansambel sestavljajo Američani jugoslovanskega rodu, goji pa narodno glasbo in umetne plese. Prav tako lep užitek obeta sarajevski balet, ki bo 3. julija izvajal Prokofjeva «Romea in Julijo». Teden dni pozneje bomo lahko gledali in poslušali muzikalno revijalno skupino iz Moskve pod vodstvom Solovieva. 13. in 14. julija pa 80-članski bolgarski folklorni ansambel «Kutef» iz Sofije. Črnski jazzovski orkester s pevci Kambezi iz ZDA pa bo nastopil 22. julija. Konec julija se bo začel — letos tretjič — festival jugoslovanske folklore kot osrednja letna prire- ditev. Vsem, ki so jih gledali lani so ostali «Lado», «Kolo» in «Taneč» pač v neizbrisnem spominu. Razen teh poklicnih folklornih ansamblov, ki bodo imeli v Kopru zaključno revijo, bodo nastopile štiri 25-članske skupine izvirne folklore pod vodstvom prof. Ivan-čana, in dva amaterska ansambla, beograjski «Ivo Lola Ribar» in naš «France Marolt». V okviru tega festivala, ki bo trajal od 29. julijia do 5. avgusta, bo nastopil kot gost festivala še 100-članski ukrajinski folklorni ansambel «Ve-riovka». Za 11. in 12. avgust je napovedana nemška plesna revija iz Berlina. 19. in 20. avgusta pa folklorna skupina iz Senegala ter španska foklorna skupina «Jose de Vega» za 25. in 26. avgusta. Ta dokaj pestri program letošnjih prireditev bodo zaključili Madžari. 1. in 2. septembra b0 nastopil državni foklorni ansambel iz Budimpešte. (Iz ljubljanskega «Dela») iiimiMiiiiiiMiiciiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiM Natečaj za službo socialnega asistenta Goriško županstvo sporoča, da je razpisan natečaj za službo socialnega asistenta in sicer na podlagi spričeval in izpitov. Rok za Vložitev prošenj zapade 30. junija 1962 ob 12. uri. Podrobnejše informacije daje personalni urad na goriškem županstvu. .............................iiiiiimiiiimnmi imiti mi unni VOZNI RED VLAKOV KONEC POUKA NA SREDNJIH Š01AH Otvoritev razstave slik nižje srednje in strokovne šole Ravnatelj je nagradiI najboljše risarje na obeh učnih zavodih BENETKE—MILAN —PARIZ—RIM—BARI ODHODI 5.36 A Cervignano • Portogruaro 6.10 R Benetke • Milan (*) 6.35 D Benetke - Milan - Turin - Rim 8.46 R Benetke - Rim 9.52 DD Benetke - Milan - Genova (II) - Pariz 10.14 A Portogruaro 12.50 R Cervignano • Benetke 13.34 A Portogruaro 14.50 D Benetke . Milan • Pariz 16.45 D Benetke - Bari 16.50 A Tržič - Portogruaro 17.25 DD Benetke - Pariz (spalni vagon) - Benetke -Pariz (ležalni proitori Trst - Pariz) 18.40 R Benetke 18.48 A Tržič - Portogruaro 19.25 A Tržič - Cervignano 22.05 DD Benetke - Milan . Tu- rin - Genova - Ventimi-glia - Marseille (spalni vagon in ležalni prostori Trst - Genova) - Mestre - Bologna - Rim (spalni vagon in ležalni prostori Trst . Rim) PRIHODI 6.22 A Cervignano - Tržič 7.28 A Portogruaro - Tržič 7.55 DD Turin - Milan - Benetke - Rim (spalni vagon in ležalni prostori Rim -Trst) Benetke Pariz - Milan - Lam-brate - Benetke (ležalni prostori Pariz - Trst) Rim - Bologna - Bari -Ancona - Benetke Cervignano Pariz - Milan . Benetke Benetke - Portogruàro - Cervignano Tržič (*#) Bologna - Benetke Portogruaro . Tržič Pariz - Milan - Benetke Rim - Milan - Mestre (*> Benetke - Tržič Turin - Milan - Genova (II) - Rim - Bologna . Benetke 11.35 R 11.41 DD 13.30 D 14.00 A 15.33 D 17.20 D 18.06 A 18.52 R 19.16 A 20.00 DD 21.25 R 22.37 A 23.55 DD (*) samo I. razred (**) ne vozi ob nedeljah VIDEM—DUNAJ— 5 ALZBURG—MUENCH EN 3.43 A 5.18 A 6.16 D 6.21 A ODHODI Videm - Trbiž Videm Videm - Trbiž Videm A A A 7.12 D Videm - Trbiž - Dunaj - Hamburg Videm Videm . Trbiž - Dunaj Videm Calalzo (#) Videm Videm - Trbiž Videm Videm Videm - Benetke - Miin-chen (ležalni prostori do Miinchena) 20.30 A Videm 21.32 A Videm 9.40 12.20 12.28 13.55 DD 14.35 A 16.00 A 17.35 A 19.00 D 19.55 D (*) samo ob sobotah od 23.6. do 15.9. PRIHODI 1.08 D Videm 7.05 A Videm 8.05 A Videm 8.22 D Videm 9.17 A Videm 9.53 D Dunaj - Miinchen . Trbiž - Videm 11.58 A Trbiž - Videm 15.08 A Videm 17.37 A Videm 19.00 DD Dunaj - Trbiž - Videm 19.50 A Videm 21.03 A Videm 22.58 A Videm 23.12 D Miinchen - Dunaj . Trbiž ■ Videm 24.00 DD Calalzo ,- Videm (*) (*) samo ob nedeljah od 24 6. oo 16.9. OPČINE—LJUBLJANA —BEOGRAD ODHODI 0.19 D Opčine - Reka • Zagreb - Beograd 7 06 R Opčine . Gradec - Dunaj 7.22 A Opčine 8.28 D Opčine - Ljubljana 12.03 DD Opčine - Reka - Ljubljana • Beograd 13.41 A Opčine 18.00 A Opčine 20.01 A Opčine 20.20 D Opčine . Ljubljana • Beograd - Atene - Carigrad PRIHODI 5.30 D Beograd - Zagreb • Opčine 7.13 A Opčine 9.10 D Carigrad - Atene - Beograd . Zagreb • Opčine 11.22 A Opčine 17.05 A Opčine 17.13 DD Beograd - Ljubljana -Reka - Opčine 19.38 D Ljubljana * Opčine 21.48 A Opčine 22.48 R Dunaj - Gradec . Opčine R — rapido; DD — brzec; D — brzec; A — potniški KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes 16. t.m. ob 19.30 barvni film ZADNJI TANGO (L’ultimo tango) Igrajo: Šarita Montiel (La Violetera) in Maurice Romet Živžav na šolskem dvorišču v Ul. Randaccio ob včerajšnjem zaključku pouka jun c na iricinah predvaja danes 1*. t.m. * začetk om ob II. in ob 20.3« na prostem barvni film SKRIVNOST 3 KONTINENTOV (Il mistero del tre continenti) Igrajo: M. Hyer, C. Thompson, G. Cervi, Sabù jn L. Ventura Z včerajšnjo mašo se je tudi na slovenskih srednjih šolah v Gorici zaključil pouk in za dijake ter profesorje so nastopile nestrpni) pričakovane počitnice. Na nižji gimnaziji in strokovni šoli so se ob tej priliki dijaki in profesorji.. slikali, da bi jih fotografija spominjala na znane obraze, s katerimi so se vsak dan videvali v šolskem letu T981-1962. Nekaj po 9. uri pa so v fiim-zijski učilnici odprli razstavo slik dijakov gimnazije in strokovne šole. Uvodoma je , ravnatelj Nemec pohvalil vse dijake, ki so se zelo potrudili pri izdelavi šolskih in prostih risb, ter poudaril, da je to že tretja takšna razstava, ki dokazuje prizadevnost dijakov v tem predmetu. Iz vsake šole so izbrali po dva dijaka, ki sta se še posebno izkazala, katerima je ravnatelj podaril priložnostno darilce, ki naj dokazuje zanimanje šole za talentirane dijake risanja. Najprej je podelil nagradi gimnazijcema Zdenku Hvali iz 3.a za geometrične risbe in Milojki' Devetak iz , 3,b za proste risbe. Pohvalil pa je naslednje dijake: Levin Rožič — 3.a, Mirko Nanut — 3.a, Igor Pavlin — 3.a, Bogdan Tako — 3.a, Silvana Koren — 3.b, Nevica Budal — 3.b, Tatjana Briško — 3.b, Mario Bensa — 3.a, Mirjam Koren — 2.b, Nevina Brešan — 2.b, Ida Primožič 2.b, Silvana Peljhan — 2.b, Marta Bregant — l.b, Vanda Sever l.b, Ana Primožič — l.b, Antonija Strosar — l.b, Savina Grav-ner — l.b. Na strokovni šoli pa sta prejela nagradi Silvan Lavrenčič l/. 2.a za proste risbe in Danijela Komic iz 2.b za šolske risbe. Pohvaljeni pa so bili: Katica Pavletič — l.b, Lilijana Koren — l.b, Ivica Curcio — l.b, Branka Koren — l.b, Alma Škorjanc — l.b, Edvard Hoben — l.a, Franko Kogoj — 2.a, Renato Koren — 2.a, Tomaž Lavrenti — 3.a in Miroslav Figelj — 3.a. Razstavljenih Je nekaj stotin slik. Razdeljene so na dva' dela; na eni strani so slike nižje gimnazije, na drugi pa slike strokovne šole. Razdeljene pa so tudi vsebinsko; najprej so geometrijske risbe, iz katerih je mogoče razbrati čistost dela in skrb, s katero so bile napravljene. Nekoliko dalje so slovenski ornamenti in pa načrti za pohištvo. Cela vrsta risb ponazoruje Andrejev sejem, in sicer iz zornega kota, otroške duše, na katero je napravila vtis prodajalnica torrona, pa vrvež pred stojnicami, zabavišči itd. Razstavljenih je tudi nič koliko prostih risb, v katerih se je sprostila otroška fantazija in nam odkrila nekatere prave mojstre čopiča, ki se s svojimi deli, njihovo zrelostjo in svojstveno tematiko kar precej oddaljujejo od ostalih. Nedvomno nosita levji delež pri uspehih dijakov v risanju obe profesorici risanja Noemi Rener in Vida Franko, ki sta se tudi zelo potrudili, da sta pripravili razstavo. Na njej pa niso samo dela, ki so bila napravljena med risarsko uro, ampak so tudi zvezki z ilustriranimi lekcijami iz verouka ter risbe, ki so jih otgo-ci napravili pri strojepisju. Slednje so plod velike natančnosti in požrtvovalnosti. Ko od daleč ogledujete hišice, oiroke, ki. poganjajo kolo, ornamente itd., človeku njgi na pamet ne pride, da Je «gradbeni elerhent» teh slik črka pisalnega stroja. Razstava je odprta vsako dopoldne in priporočamo njen ogled. Pobiranje davkov v Doberdobu Danes, 16. junija, od 8. do 12. ure, bodo v občinskih prostorih v Doberdobu davčni uradniki iz Tržiča pobirali prvi in drugi obrok davkov,,. Kdor ne bo mogel poravnati davkov v Doberdobu, naj to stori najkasneje do 18* junija pri davčnem uradu v Tržiču, ker bodo po tem datumu zamudnikom zaračunali še zamudne obresti. ' * Zborovanje šolskih patronatov v Gradežu V ponedeljek 18. t.m. z začetkom ob 9. uri, bo v hotelu Adria v Gradežu drugo zborovanje šolskih patronatov za Goriško. Prvo tako zborovanje je biló dne 22. aprila 1959 v kinu Corso v Gorici. Na zborovanju v Gradežu bo predvidoma prisotnih okrog 120 o-peraterjev šolskih patronatov iz vse pokrajine, skupaj s predstavniki višjih šolskih oblasti. Na zborovanju bodo obravnavali celotno problematiko šolskih kuhinj, tako glede na prostore, opremo, o-sebje, sestavo jedilnika, prehrambene vzgoje, družabnosti pri obedu itd. Zborovanje bo trajalo ves dan. Izreden uspeh Jurija Uršiča Jurij Uršič, ki tekmuje za Vital iz Fusignana, je v nedeljo prepričljivo osvojil prvo mesto v dirki na kronometer Vignola-Gui-glia. Progo, dolgo 51,800 metrov, je prevozil v 1.14’27” s povprečno brzino 41,760 km. Dirka na tej progi je doživela v nedeljo svojo osmo izdajo. Vse do sedaj tek-movavci še niso zabeležili tako visoke povprečne brzine kot jo je dosegel naš rojak. Najhitreje je vozil znani prvak Lolli, ki je zmagal trikrat zaporedoma In je lani prevozil progo s povprečno brzino 41,313 km, kar je skoraj 450 metrov manj kot je znašala Uršičeva povprečna brzina. Za kroniko naj povemo še to, da je Baldini na tekmovanju leta 1955 zasedel drugo mesto s povprečno brzino nekaj več kot 39 kilometrov na uro. Uršič je prvi del ravninske proge prevozil s 45,6 km na uro, drugi del pa z 42 km. S tem si je pridobil tolikšno prednost pred Tedaldijem in Lollijem, da ga nista več dohitela in sta prišla na cilj z 1T4", odnosno ‘ 1’25” razlike. S tem uspehom je Uršič znova potrdil svoj razred in pa objektivno sodbo italijanskih kolesarskih specialistov, da je najboljši mladinski tekmovavec na kronometer (šele jeseni bo dopolnil 20. leto starosti) in velika nada kolesarskega športa. Jurij, ki nas sproti seznanja s svojimi tekmovanji, uspehi in, če je potrebno, tudi neuspehi, bo šel prihodnji mesec na mednarodno tekmovanje v Romunijo in Bolgarijo, kjer se bo lahko seznanil s svojimi konkurenti iz vzhodnih držav na svetovnem prvenstvu na kronometer in v pisti. Na to tekmovanje se vztrajno pripravlja. SIRITE PRIMORSKI DNEVNIK STAVKA V OTROŠKIH VRTCIH ODPOVEDANA Obljubljen je povišek plač za uslužbence 0NAIRC Otroške vrtnarice so doslej prejemale po 30.000, pomožno osebje pa po 13.500 lir mesečno Včeraj in danes bi se morala izvesti napovedana dvodnevna stavka učiteljic in upravnega o-sebja v otroških vrtcih ONAIRC na Goriškem, v videmski, bocen-ski in tridentinski pokrajini. Namen stavke je bila zahteva za povišanje plač, saj prejemajo otroške vrtnarice te ustanove od 30 do 44.000 lir mesečno, postrežno osebje pa povprečno po 13.500 lir. Osebjp ONAIRC je med druge svoje zahteve postavilo tudi predlog, naj država poviša svoj letni prispevek, ki je do sedaj znašal po 200 milijonov lir letno. Ker * pa je vlada pred nekaj dnevi o-odobrila povišanje prispevka od 200 na 400 milijonov lir, bodo lahko iz tega sklada povišali tudi osebne prejemke uslužbencev ter so zato odpovedali stavko. Omenimo naj še, da šteje tn ustanova okrog 900 otroških vrtnaric in drugih uslužbencev ter da ima v navedenih štirih pokrajinah 269 otroških vrtcev in 371 drugih svojih sekcij. Otroških vrtcev v Gorici se ta zadeva ne tiče, ker so ti občinski. Pač pa zanima otroške vrtce po naših vaseh, ki jih upravlja ONAIRC. z donosom posameznikov, določiti pa morajo tudi njen najmanjši znesek. Sindikalni predstavniki so sporočili, da je glavno vodstvo družbe na tem prvem sestanku obljubilo, da bo proučilo zahteve, ki so jih predložili predstavniki delavcev ter so določili naj hi imeli ponoven sestanek v torek 19. t. m. v Busto Arsizio. Ta pogajanja zanimajo tekstilna podjetja v Podgori in v Ron-kah. Pogajanja tekstilcev v Busto Arsizio Včeraj so se v Busto Arsizio začela pogajanja med glavnim vodstvom industrijske družbe To-gnella in sindikalnimi predstavniki CGIL, CISL in U1L delavcev podjetij te družbe. Predmet razprave je bila določitev proizvodne nagrade, ki naj bo povezana Jutri odbojkarsko tekmovanje v Gorici Goriška odbojkarska ekipa O-limpia je za jutri 17. t. m. organizirala propagandno odbojkarsko tekmovanje v deželnem obsegu. Vršilo se bo v šolski dvnrani na Catterinijevem trgu v Gorici z začetkom ob 9. uri dopoldne. Poleg goriških odbojkarjev je predvidena udeležba tudi odbojkarskih ekip iz Trsta in Vidma. Zma. govavec bo dobil pokal, ki ga je dal na razpolago pokrajinski odbor CONI. Trener goriške ekipe Olimpia poziva igravce, da se zberejo v telovadnici na Catterinijevem trgu pol ure pred začetkom tekme. IZPRED OKROZNEOA SOPISCA Sumljiv fiat 1100 je imel v prtljažniku zalogo ameriških cigaret Pri osebni preiskavi na solkanskem bloku so mu našli cigarete, s katerimi je hotel plačati zdravnika • Za mladega vlomilca je bil usoden vlom v župnišče Slovensko gledališče iz Trsta priredi jutri 17. t. m. ib 16. in zvečer ob 20. uri v Prosvetni dvorani v Gorici na K-rzu Verdi St. 13 mladinsko glasbeno komedijo; PLEŠOČI OSLIČEK Sedeži; prve vrste odrasli 300, otroci 200 lir; druge veste: odrasli 200, otroci 100 lir; stojišča odrasli 100, otroci 50 Prodaja vstopnic na sedežu SPZ v Gorici Ul. Aseoli Ul, v kavarni Bratuš ter pri blagajni eno uro pred pričetkom predstave. Daniela Komic s strokovne šole je dobila nagrado za najboljšo šolsko risbo KINO «IRIS» PROSEK predvaja danes l§« t.m« z začetkom ob 1S.30 barvni lilm: SEM AGENT FBI (Sono un agente F.B.l.) Igrajo: JAMES STEWART IN VERA MILES Zdenko Hhvala z nižje gimnazije je dobil nagrado za najboljšo geo. metrično risbo Na področju okrog Tržiča se je že večkrat primerilo, da so finančni stražniki presenetili tihotapce cigaret ali mamil. Zato večkrat napravijo na cestah tega področja zasede in ustavljajo sumljive tipe, zlasti pa avtomobile, ki krožijo v nočnih urah po cestah. Tako so tudi v noči od 6. na 7. maja lani čakali za grmovjem ob cesti pri BistrigVii blizu Šta-rancana. Okrog 2.30 so v resnici ustavili avtomobil Fiat 1100 z evidenčno tablico iz Trevisa in ga preiskali. V prtljainici so odkrili kar 10 kg ameriških cigaret, pri pregledu okolice pa so kakih 500 metrov od tistega kraja našli v grmovju še 18 kg ameriških in švicarskih cigaret. Vse blago so zaplenili in pridržali v zaporu tudi šoferja 27-letnega Lionella Callegara iz Trevisa, ki je najel avto, da je lahko prišel po omenjeno tihotapsko blago do Tržiča. Včeraj je bila v tej zvezi sodna razprava, vendar obtoženec ni bil prisoten. Državni tožilec je zahteval, naj se mu naloži kazen 1.335.000 lir, odv. Boni, ki ga je zagovarjal, pa je predlagal o-prostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodišče je Callegara obsodilo na denarno kazen 975.000 lir, na zaplembo cigaret in plačilo sodnih stroškov. * * » Precej manjšega obsega in bolj nedolžnega značaja je bilo tihotapstvo 27-letnega Avguština Lazarja iz Banjšic št. 27. Dne 25. februarja 1960 je prišel preko bloka na solkanski cesti s propust-nico na italijansko stran, namenjen v Gorico, Italijanskemu finančnemu stražniku se je Lazar zdel malo preveč rejen na nekaterih delih telesa. Zato mu je napravil osebno preiskavo in v resnici našel pri njem dvajset zavojčkov jugoslovanskih cigaret (400 gramov), ki so mu jih seve da takoj zaplenili in ga prijavili sodišču. Na policiji je Lazar Izjavil, da je tokrat prvič nesel cigarete skrivaj čez mejo in da je to storil zato, ker je rabil denar za zdravniški pregled, ker ga je bolelo desno oko. Sodišče pa te njegove potrebe ni upoštevalo ter ga je obsodilo na plačilo denarne kazni 20.792 lir, zaplembo cigaret in plačilo sodnih stroškov. Obtoženca je branil uradno odv. Sfiligoj, ki je predlagal oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Čeprav ima Roberto Bergamasco iz Turjaka, Ul. Garibaldi 29, komaj 19 let, pa že prestaja v zaporih v Tržiču kazen in včeraj je bila proti njemu razprava, pri kateri je bil obtožen, da je vdrl preteklega maja v župnišče v Turjaku, od koder je odnesel nekaj denarja ter poleg tega še petih drugih tatvin za skupno vrednost okrog 600.000 lir. Glavni predmet včerajšnje obravnave je bil vlom v župnišče v Turjaku. Dne 11. maja letos je žunik Eugenio Brandi prijavil krajevnim karabinjerjem vlom v župnišče. Pri preiskavi so orožniki ugotovili, da je neznanec prišel v župnišče skozi neko okno, ki je bilo samo priprto, odprl zapah, ki je bil znotraj pri vratih ter se priplazil v župni urad. Tu je vlomil v predal in odnesel iz njega 19.350 lir v gotovini. Karabinjerji so takoj osumili Bergamasca, ki so ga v svojem poročilu opisali kot zaprt značaj, ki ne uboga staršev ter zelo rad razsiplje denar in si ga zato mora tudi nekje pridobiti. Sli so na njegov dom ter ga zaslišali. Po kratkem obotavljanju je Bergamasco tatvino priznal in poleg te še druge. Na podlagi njegove izpovedi so našli denar skrit v stranišču na dvorišču župnišča ter ga vrnili župniku. Državni tožilec je za obtoženca zahteval 15 mesecev zapora in denarno kazen 60.000 lir. Po zagovoru odv. Ginaldija iz Tržiča, ter upoštevajoč tudi okolnost, da je bil obtoženec mesec dni na opazovanju v pokrajinski umobolnici, je sodišče obsodilo Bergamasca na 6 mesecev in 15 dni zapora, 30.000 lir denarne kazni in plačilo sodnih stroškov. Kazen je pogpjna. Olajšave za dobavo elektrike v kmetijstvu Pokrajinsko kmetijsko nadzor-ništvo v Gorici sporoča, da je vladni odbor za cene sprejel nekatere nove odločbe glede dobave električnega toka za porabo v kmetijstvu. Med drugim je predvideno po- daljšanje roka za dobavo toka za namakalne potrebe. Kmetijski potrošnik po vsej državi bo lahko podaljšal dobavni rok od meseca do meseca do največ 10 mesecev; v ta namen mora obvestiti dobavitelja elektrike najmanj 15 dni prej. Dobavitelj mora tudi v nadaljnjih mesecih dajati enako količino toka. kot je bilo določeno za prejšnji mesec. Koristniki električnega toka, ki so prejemali tok do 31. avgusta 1961 do količine 50 kW po ceni za prosto dobavo, med katere so vključene tudi dobave za kmetijske potrebe in namakanje, lahko zaprosijo v roku 4 mesecev od objave novih določb, ki bodo te dni objavljene v Uradnem listu (odlok št. 1000 od 25. maja 1962). da ohranijo dosedanjo obliko proste dobave tudi po 1. septembru 1961, tudi če velja po tem datumu tarifa «binomia». Ce se potrošniki odločijo za tako dobavo, morajo dobavitelji do 31. decembra 1965 obdržati dobavno ceno za tok po 200 lir za kW/mesec ali po 25 lir za kWh v okviru obstoječih predpisov. Od prvega januarja 1966 dalje pa bodo uvedli enotno ceno vrste «binomia». Deček padel z latnika Včeraj ob 11.10 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 5-letn»-ga Aleksandra Schiira iz. Gorice Ul. Cravos št. 29. Zdravniki so dečku ugotovili udarec na levem komolcu in verjetno tudi zlom kosti. Zato so ga pridržali v bol. nišnici na zdravljenju za 25 dni. Šolske prireditve Jutri 17. junija popoldne bo zaključna prireditev otrok o-šnovne šole v SovOdnjah. Na sporedu so petje, recitacije, igrica in loterija v korist šolskega patronata. Sodelovali bodo tudi o-troci nekaterih ostalih šol v občini. V nedeljo 24. junija popoldne bo v Doberdobu zaključna prireditev otrok te šole. Otroci bodo deklamirali, peli in igrali. CORSO. 17.00 «300 iz Forta Cam. byja» (I 300 dj Fort Camby), R, Boone in G. Hamilton. A-meriški barvni film v cinema-scopu. VERDI. 17.00 «Macist proti šejku» (Maciste contro lo sceicco), E. Fury in A. Ranalli. Italijanski barvni film v cincmascopu. VITTORIA. 17.15 «Italijanke in ljubezen (Le italiane e l’amore). Sodeluje 11 italijanskih režiser, jev. Mladini pod 16. letom prepovedan vstop. CENTRALE. 16.30 «Potopitev Va. lianta» (L’affondamento dell» Valiant), J. Mills in E. Manni. Italijansko - angleški črnobeli film v cinemascopu. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. Giusto, Korzo Italia št. 242, tel. 31.51. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj. Deček se je ponesrečil, ko je višjo temperaturo 26 4 stopinj« na domačem vrtu plezal na lat-nik, pa mu je očividno pri tem spodletelo, da je telebnil na tla. ob 14.40, najnižjo 16.8 .stopinje ob 4 50. Povprečne dnevne vlag« je bilo 75 odst. Kloveaiko odbojkarsko noòtvo Oly mpia iz Gorice, ki j« premagalo tržaško moštvo VIS B svetovno nogometno prvenstvo "............ Danes Jugoslavija - Čile v borbi za tretje mesto Čilsko moštvo brez diskvalificiranega napadavca Lande, jugoslovansko brez poškodovanega Jusufija ■ Pelò je okreval, toda njegov nastop proti CSSR je dvomljiv SANTIAGO, 15. — Svetovno nogometno prvenstvo 1962 je tik pred zaključkom. Jutri zvečer se bosta v borbi za tretje mesto borila Cile in Jugoslavija, v nedeljo zvečer pa v borbi za naslov svetovna prvaka Brazilija in Češkoslovaška. Sledil bo še zaključni ceremonial, nagraditev najboljših enajstoric in nato tudi formalni zaključek. Toda čeprav smo mnogo razburljivega če prestali, posebno v četrtfinalu, nas glavno še čaka, saj je končno vsa dosedanja borba bila le nujen uvod zaključni fazi. Vse štiri enajstorice. ki so še ostale v Čilu, so že v Santiagu, ker sta se jugoslovanska in češkoslovaška takoj po medsebojnem polfinalnem srečanju v Vina del Mar preselili v čilsko prestolnico. Čeprav je tekma med Čilom in Jugoslavijo prej na programu, pa je povsem razumljivo, da vlada v svetovni javnosti glavno zanimanje za nedeljski finale med Brazilijo in Češkoslovaško. Bra-žilsko moštvo se tako rekoč že čuti končnega zmagovavca. Tekma s Čilom je pokazala, da je v odlični formi, najnovejše vesti iz brazilskega tabora pa govorijo tudi o zelo visoki morali, kar je pripisati tudi dejstvu, da med brazilskimi nogometaši ni nobenega p oškodovanega, da bo Gar-rincha lahko igral, ker je za svojo izključitev dobil samo opomin, in da je končno tudi sloviti Pele klinično okreval in da lahko nastopi. Toda praktično je za brazilske selektorje trenutno mnogo več vreden Garrincha kot pa Pele. Garrincha se je. namreč izkazal za najboljšega realizatorja, medtem ko je vprašanje, če je Pele tudi kondicijsko in tehnično pripravljen, da spričo dolgega pomanjkanja treninga lahko takoj vstopi v moštvo. Zaradi tega izvedenci predvidevajo, da bo Pele, čeprav zdrav, tudi v nedeljo o-stal na tribuni in gledal svojega namestnika Amarilda, ki je v vseh dosedanjih srečanjih v celoti, ali skoraj v celoti, izpolnil pričakovanja in zaupanje. Zaradi tega vse kaže, da bosta Feola in Moreira poslala na igrišče tudi proti Ce-hoslovakom enajstorico, ki je že premagala Čilence in sicer: Gilmar; Djalma Santos, Nilton Santos; Zito, Mauro, Zožimo; Garrincha, Didi, Vava, Amarildo, Žagalo. Češkoslovaško moštvo, ki se je po prihodu iz Vina del Mar nastanilo v vojaški šoli, je v mnogo manj zavidljivem položaju. Tekma z Jugoslavijo je pustila na češkoslovaških igravcih marsikatero posledico, ki je do nedelje ne bo mogoče v celoti odstraniti. Predvsem je že sedaj zanesljivo, da trener Vytlacil ne bo mogel razpolagati z branivcem Lato, ki si je nategnil mišico. Zamenjal ga bo branivec Ti chi, ki ima že precej mednarodnih izkušenj in ki le malo ali nič zaostaja za La lo. Prav tako sta p oškodovana napadavca Kvasnak in Kadra ba. Kadrabo bo eventualno lahko nadomestil 20-letni Adamec, teže pa bo Vytlacil našel nadomestilo za Kvasnaka. Njegov naravni namestnik je Molnar, ki pa zelo zaostaja tako po prodornosti kot po koncepciji igre. Medtem ko Kvasnak med tekmo z Jugoslavijo je bil glavni režiser češkoslovaškega moštva in je kot tak v znatni meri onemogočil Sekularca, bi Molnar utegnil biti le številka in še kot tak bi verjetno negativno vplival na celotni napad ki že sam po sebi ni nagnjen k hitrim akcijam. Zaradi tega je zelo verjetno, da bo Kvasnak nastopil, tudi če ne bi do kraja okreval. Za jutrišnjo tekmo med Čilom in Jugoslavijo, ki ima za Cile samo še prestižni pomen, n kolikor je tudi tretje mesto zelo častno, vlada danes v Santiagu precej manj zanimanja kot bi bilo upravičeno pričakovati glede na to, da gre vendar za domačo enajstorico. Verjetno se v tem v znatni meri odraža razočaranje nad neuspehom proti Braziliji v kolikor ni bilo malo takih, ki so računali s Čilom kot svetovnim prvakom. V ostalem pa imajo Čilenci še danes precej skrbi glede sestave enajstorice. Predvsem ne zaupa-preveč vratarju Escutiju, ka- vsaj dva prejeta gola. Razen tega tehniki čilskega moštva še niso določili kdo bo igral namesto diskvalificiranega napadavca Lande, čeprav bo to zelo verjetno Campos. Zaradi poškodbe ne bo mogel igrati tudi branivec Navarro, namesto katerega bo igral Rodriguez. Jugoslovansko moštvo je imelo danes lahek kondicijski trening na stadionu v Santiagu. Čirič je hotel preizkusiti nekatere igravce, ki bi prišli v poštev za zamenjavo poškodovanega branivca Jusufija in pa za desno krilo. Medtem ko bo Jusufija zamenjal Svi- jo . . terega obtožujejo odgovornosti za .............i„iii,illi!iiliiiiliiiiiiiiiillliliiiiii!imiimi'i'i"iii>'i"i"i"iii>iiliiniiiiliiMiiliiiuiiiiiiiiiiiiumillliiiii|HlliiilliliiiilllliliiillMHIiiiiliiiniiiiiiililliliiiiiiii njarevič, pa je vprašanje desnega krila še vedno nečešen problem. Ankovič je sicer že prebolel angino, vendar ni še sposoben za nastop, Meliča pa še vedno boli noga. Čirič ima na razpolago še branivca Sijakoviča, ki pa se proti CSSR ni preveč obnesel, in pa Kovačeviča in Mujiča. Čirič se med njimi še ni odločil, vendar se zdi, da bo izbral med Muji-čefrt in Kovačevičem neposredno pred tekmo samo. Ostali igravci so zdravi in pripravljeni na borbo za tretje me. sto, ki bi predstavljalo za Jugoslavijo nepričakovano velik in pomemben uspeh. ČETRTFINALE DAVISOVEGA POKALA Italija - Madžarska I : I Presenetljiva zmaga Madžara Gulyasa nad Italijanom Pietrangelijem v štirih setih - Cardini zlahka odpravil starega Katono r- no ofenzivno taktiko .kljub upo ni igri' nedvomno najoMjŠega ibi džarskega zastopnika osvojil vse nadaljnje gamese in seveda tudi prvi set s 6:1. Ko se je že zdelo, da Madžar ne bo mogel delati razpolozenettitf Pietrangeliju posebnih skrbi, pa so BRESCIA, 15. — Prvi dan teniškega dvoboja med Italijo in Madžarsko v četrtfinalu evropske cone Davisovega pokala se je zaključil z nepredvidenim izidom 1:1. Za presenečenje je poskrbel Madžar Gulyas, ki je premagal najboljšega italijanskega igravca Pietrangelija v štirih nizih. Izid prvih iger posameznikov: Cardini (It.) — Katona (Madž.) 6:1, 6:3, 6:1. Gulyas (Madž.) — Pietrangeli (It.) 1:6, 6:4, 6:3, 6:2. Ko sta začela svojo otvoritveno igro Gardini in 40-letni teniški veteran Katona, je začelo deževali, toda kljub temu je bilo ria tribunah novega igrišča kakih 2500 ljudi. Čeprav je Gardini izgubil prvi games, je takoj nato prevzel pobudo in bil ves čas dvoboja neprimerno boljši nasprotnik. Prvi set je trajal 20 minut. V dru« gem je Katona nudil boljši odpor, vendar ni mogel osvojiti, več kot tri gamese. Set je trajal 21 minut. V tretjem je Gardini osvojil prvi games s 45:0 in nato še naslednje tri gamese. Peti games je pripadel Katoni, naslednja dvu pa ponovno Gardiniju. Set je trajal vsega komaj 16’. Katona je predvajal igro šta're šole, počasno in z dolgimi pasovi. Skoraj vsak njegov napad ob mreži je hil zgrešen. Nasprotno je bil Gardini dokaj gibčen in sproščen v svojih udarcih. Pietrangeli je proti Gulyasu začel z veliko avtoriteto. Zlahka je osvojil prvi games, drugega na Guiyasov servis pa je moral prepustiti Madžaru. Nato je z odlič- ra gelf . nika z visokimi žogami m dolgi- te: valnega borca, ki zna reševati na videz že izgubljene ; žoge. Pietrangeli je lizghbi)'' servis, nato pa je Gulyas dohil svojega. Po stanj* 2:2 v ganiesih' je’ še enkrat pove-' del Pietrangeli zaradi številnih Madžarovih napak, toda Gulyas ^e.je kmalu znašel, izenačil in prevzel vodstvo v sedmem game-su Pietrangeliju je uspelo še enkrat izenačiti, v preostalih dveh gamesih pa je Madžar kljub vsakokratnemu začetnemu vodstvu Italijana, uveljavil svoje presenetljive sposobnosti in osvojil set. V začetku tretjega seta si je Gulyas zlahka osvojil prvi in nato nekoliko težje drugi in še tretji games. V četrtem je Pietrangeli končno reagiral in zmagal, toda njegova igra je začela postajati vedno bolj nervozna in Madžar si je brez posebnih naporov priboril tudi ta set in povedel z 2:1. V odločilnem tretjem setu je Pietrangeli osvojil prvi games, to. da Gulyas je kmalu izenačil s svo. jimi izrednimi smashi in nato kljub prizadevanju Pietrangelija, izbojeval v svojo korist še druge ter do konca igre prepustil Pietrangeliju samo še en games. Dvoboj med Pietrangelijem in Gulyasem je trajal 1 uro in 45’ kar dokazuje, da je bila borba naporna in ostra za vsako žogo. Gulyas je presenetil in potrdil, da je igravec evropskega razreda in da bo tudi jutri v dvojicah skupno z mladim Szikszayem nudil Pietrangeliju in Siroli oster odpor. * * * Ostali rezultati v četrtfinalu: Anglija - Brazilija 2:1. EASTBOURNE, 15. — Dvojice Mandarino-Barnes (Braz.) - Knight-Pickard (Angl.) 19:17, 1:6, 8:4, 9:7- SSMm Griffi itìm. Jutri 17 t. m. ob 9. uri na stadionu «Prvi maj» odbojkarsko srečanje BOR B — CACCIATORE Alessandria-Chiasso 1 Simmenthal-Valenciennes 1 Bordeaux.Genoa 2 X 1 LR Vicenza.Beograd 1 X Padova.Dorog X 2 Venezia.Racing Pariz 1 X Ujpest-Mantovai 1 S. Francais.Spartak P. X 1 2 Roler Stern.Young Boys 1 Ju ventu s-Ferencvaros 1 Atalanta-Banik Ostravva 1 Bologna.Honved 1 2 Ficrentins.Spartak Tr. 1 Dinamo Zg.Spartak Kr. 1 X C. zvezda.Slovan Brat. 1 med Budingom (Nem.) in Drysda. lom (J. Afr.) je bilo zaradi dežja prekinjeno pri stanju 4:6, 7:5, 6:4, 9:10 in 30:40 v točkah. Švedska - CSSR 2:0. STOCKHOLM, 15. — Prvi igri posameznikov: Schmidt (Š.) - Korda (C.) 6:2, 6:4, 6:2, Lunquist (S.) - Javorški (C.) 6:0, 10:8, 6:2. Dirka po Svici V drugi etapi prvi Vloebergs BIENNE, 15. — Belgijec Jos Vloe. bergs je zmagal v drugi etapi kolesarske dirke po Svici, Diessen-hofen-Bienne (216 km). Italijan Dtno Bruni je ohranil prvo mesto v splošnem vrstnem redu. Vrstni red na cilju: L -Vloebergs (Belg.) 5.57’27” s p. h. 36,256 km na uro, 2. Graf (Sv.) isti čas, 3. Bruni (It.) 5 ur 58T5”, 4. Oldenburg (Nem.), 5. Junkermann (Nem.), 6. Deconinck (Bel.), 7. Moresi (Sv.), 8. G. De-smet (Bel.), 9. Hugens (Niz.) in večja skupina s časom Brunija. Splošni vrstni red: 1. Bruni (It.) 11.18T6”, 2. Deconinck, Junker- mann, G. Desmet, Moresi, Balma-mion, Moser vsi z enakim časom 11.18’46”. ATLETSKI PORTRETI Zlata sezona Petra §nella Do olimpijskih iger v Rimu je hil skoraj povsem neznan, sedaj pa brani tri svetovne rekorde (1 milja, 880 yardov in 800 m) in še enega v štafeti 4x1 milja Kdorkoli se le malo zanima za atletiko, bo gotovo kaj vedel o srednjeprogašu iz Nove Zelandije, Petru Snellu. Ime tega atleta je bilo v Evropi vse do olimpijskih iger ti Rimu skoraj popolnoma neznano. Na južni polobli imajo namreč atleti polno sezono ko je pri nas zima in razumljivo je, da se vesti, ki prihajajo iz Nove Zelandije in Avstralije, kaj hitro izgubijo. Na Snella torej v Rimu nihče, razen seveda Novozelandcev, ni računal, o mladem atletu (ni še imel 21 let) pa so že po prvem kvalifikacijskem teku mnogo govorili; z dobrim časom 1'48"1 je premagal kar dva favorita za končno zmago, Američana Cunlif-fa in Švicarja Wàglija. V četrtini finala je Sneli tekel skupaj s svetovnim rekorderjem Moensom in se morda nalašč pustil premagati. V polfinalu je ponovno tekel z Moensom in mu tudi. pokazal zobe: zmagal je z dvema metroma prednosti in le za desetinko sekunde zgrešil olimpijski rekord 1’47”1, katerega je četrt ure prej, v prvem polfinalnem teku postavil Kerr iz Jamajke. Komaj po tem teku so vsi razumeli, da ima Novozelandec možnost priti do zmage. Tekel je enakomerno do 650-700 m, tu pa je z izrednimi sprinti iz zadnjih mest prehajal na prvo in zanesljivo zmagoval. Finalni tek je bil 2. septembra, v največji vročini. Na startu so se zbrali Matuschewski in Schmidt (Nemčija), Kerr (Jamajka), Vagli (Švica), Moens (Belgija) in Sneli. Tekači so prvih 200 metrov pretekli vsak v svoji stezi. Shell je pri žrebu dobil zadnjo in nikakor ni mogel kontrolirati tekmecev, med katerimi se je kot običajno odlikoval Wdgli, ki je silovito hitro začel. Po 500 m teka je še vedno vodil Wdgli, napadati pa sla ga začela Moens in posebno Schmidt. Nemški navijači, katerih je bilo na olimpijskem stadionu mnogo, so bili vsi na nogah, Schmidt pa je utrujen 150 metrov pred ciljem prepustil vodilno mesto belgijskemu reprezentantu, ki je bil v tistem trenutku prepričan v zmago. V končni ravnini pa je prišel iz zadnjih mest Sneli in malo pred ciljem Moensa prehitel. Cas 1’46”3 je predstavljal nov olimpijski rekord, bil pa je za 6 desetink slabši od svetovnega. V sezoni takoj po olimpiadi P. Sneli ni dosegel senzacionalnih rezultatov, gostoval je na mnogih mitingih, ki so imeli bolj značaj ekshibicije kot pa resnega tekmovanja. Olimpijski zmagova-vec je Jako izgubil domačo sezono, temeljito pa se je pripravil iiiiiiiimiininiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiitiiiiiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiiiMMmMiiitiitiimiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii KMALU ČEZ SMETRSKI ZID Finec Nikula 4.94 m v skoku s palico Fincev rezultat predstavlja nov svetovni rekord HELSINKI, 15. — Finski atleti VARŠAVA, 15. — Na atletskem Pentii Nikula je postavil dames nov tekmovanju za «Memorial Kuso- svetovni rekord v skoku s palico * cinski» bodo nastopili atleti iz 14 držav. Tekmovanje se začne jutri. * * # za atletsko sezono 1961-1962. Skoraj neverjetna vesi je obkrožila svet 3. februarja. Sneli je v mestu Christchurch pretekel 880 jardov v času 1'45"1, na 800 metrov pa so mu izmerili 1’44”3. Nov rekord je izboljšal že šest let in pol starega za celo sekundo in 4 desetinke. Govorili smo najprej o teku na 800 m ker je ta v Evropi bolj priljubljen od milje, in je Snellov čas izboljšal rekord, katerega so že skoraj 7 let zaman napadali Courtney, Ibbotson, Schmidt, Lewandowski in drugi. Senzacijo pa je novozelandski a-tlet pripravil tudi teden prej. E-, no miljo, ki je v državah britanskega Commonwealtha najpopularnejša disciplina, je pretekel v času 3’54"4, eno desetinko hitreje od Avstralca Elliota, ki je držal rekord od leta 1958. Po zaključeni sezoni v domovini je Sneli odpotoval v Ameriko in v dvorani postavil še tretji svetovni rekord: 1000 jardov v 2'06". Po gostovanjih v Evropi in Ameriki, katerih bo v 1962 verjetno mnoga čakajo Snella v novembru vse-britanske igre v Perthu. Ce bo Elliot preklical svojo odločitev in zopet začel tekmovati, je zelo možno, da bodo dali dvoboji na 880 jardov in na miljo nove svetovne rekorde. Posebno v teku na eno miljo ima Sneli velike možnosti. Z večjo hitrostjo, moči ima še preveč, lahko lepo napreduje v prvi polovici teke ; ko je dosegel rekordni čas 3‘54”4 je v prvih 400 m zabeležil 60", v drugih 59", u tretjih pa spet 60", zadnjih 400 m pa sprintai v 55"4. Najboljši tekači na eno miljo so pred njim dosegli take vmesne čase: Landy (58”4 + 60"3 + 58"3 + i\ - s"'" mn m 1 V + 60”9 = 3’57 ”9)” ”b boTson '(56”1 + + 60”l + 64”2 + 56”8 = 3'57”2), Elliot (58" + 60” + 61" + 55"5 = 3’54”5); Vsi so bili torej v prvem delu znatno hitrejši od Snella, so pa hasprof-no od sedanjega rekorderja mnogo izgubili v drugi polopici. Peter Sneli se je rodil 17. decembra 1938. leta, visok je 183 cm, zanimivo pa je, da znaša njegova teža kar 80 kg. Boljše rezultate je začel dosegati v l. 1958 ( 880 jardov v 1’52”9); naslednje leto je isto progo pretekel v 1’51”6, mi-, 7-ir. mn m, 'c»ifn»>9 r „4n men „„ OM m mA ' avl uvrstil v olimpijsko reprezentanco in v Rimu pretekel 800 m u 1’46"3, na miljo pa izboljšal osebni rekord do 4’Q1"2. Zlata sezona je za Snèlla bila v letošnjem letu; 27. januarja svetovni rekord na eno miljo v 3’54"4, teden kasnejč pa istočasno dva v eni sami tekmi, 880 jardov v 1'45”1 in 800 m v 1’44"3. Kot član novoze-lanske štafete je Sneli tudi svetovni rekorder na progi 4x1 milja-Kot je sam izjavil, namerava zapustiti atletiko po igrah v Tokiu. BRUNO KRIŽMAN Ijo pa v 5T0”3. Leta 1960, se IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIII lili Hlinil ||||||||||||||||lllll|||||ll||llll|||l||||||||||l,lllll|||||l,lllllllllllllll|ll,lil,lllflllllllllllllll,,,,limi,II,IIIIIIIIIHIIIIHIII NOVOGORIŠKA NOGOMETNA P0DZVEZA z rezultatom 4.94 m. Prejšnji svetovni rekord je pri. padal od 28.4. letos Amerikancu Davu Torku z rezultatom 4.92 m. Napredovanje v skoku s palico je v zadnjem času bilo naslednje: Belitza (ZDA) 4.73, Rose (ZDA) 4.73, Morris (ZDA) 4.73, Cramer (ZDA) 4.731, Hansen (ZDA) 4.731, G. Davies (ZDA) 4.75, Pratt (ZDA) 4.74, Nikula (Fin.) 4.80), Plymale (ZDA) 4.82, Ankio (Fin.) 4.85, Uel-ses (ZDA) 4.896, Tork (ZDA) 4.92, RIM, 15. — V okviru mednarodnega mitinga, na katerem je Francoz Jazy izboljšal svetovni rekord v teku na 2000 m s časom 5’1"6, je bil Italijan Rizzo v isti disciplini tretji s časom 5'11”8. Ostali rezultati: 100 m: 1. Dele-cour (Fr.) 10”6; 400 m: Deloffre (Fr.) 48’’4; 110 m ovire: 1. Cornacchia (It.) 14”2, 3, Mazza (It.) 14”5; 200 m ovire: 1. Mazza 23"7, 2 Cornacchia isti čas. Tolmin prvi na cilju Enajstorica Tolmina se bo v kvalifikacijah borila za vstop v slovensko consko ligo V XIV. in zadnjem kolu prvenstva novogoriške nogometne pod-zveze so bili doseženi naslednji rezultati : Anhovo-Primorje 5:0 Tolmin-Adria 4:3 Branik-Gorica B 0:3 p.f. Anhovo je v tem kolu zabeležilo največjo zmago, saj je na domačih tleh kar petkrat zatreslo mrežo Primorju iz Ajdovščine. Napadavci domačih so izkoristili vse priložnosti, medtem ko so gostje zapravili nekaj zrelih priložnosti in niso dosegli niti častnega zgoditka. Adria iz Mirna je v Tolminu bila zelo trd oreh za domačo e-najstorico, ki je zmagala z naj-manjšo razliko. Tekma je bila ze- lo napeta in borbena, posebno še ker so domači morali zmagati, če so hoteli zasesti prvo mesto na tabeli in s tem pridobiti naslov okrajnega prvaka. Domači napadavci so izkoristili slabo igro desne strani obrambe gostov, ki je bila tokrat zelo nezanesljiva. Pri gostih se je zlastj odlikoval napad, ki je bil zelo nevaren za domačo obrambo. , Ob zaključku prvenstva novogoriške nogometne podžveze je lestvica naslednja: Tolmin 10 7 2 1 39 18 16 Anhovo 10 6 3 1 26 11 15 Branik 10 5 2 3 25 18 12 Primorje 10 4 2 4 22 26 10 Adria 10 2 1 7 17 29 5 Vipava • 10 1 0 9 9 33 2 Moštvo Tolmina, nogometnega prvaka 1961.1962 v goriški podzvezi Enajstorica Tolmina je v letošnjem prvenstvu popolnoma zasluženo osvojila prvo mesto v novo; gorlšltl nogometni podzvezi in si s tem pridobila pravico sodelovanja pri kvalifikacijah za vstop v slovensko consko ligo. Tolminci so bili najbolj homogeno moštvo, čigar vrednpst in požrtvovalnost ni nikoli nihala-Letošnji podvig Tolmina je toliko pomembnejši če upoštevamo dejstvo, da so Tolminci letos prezimili na tretjem méstu za novogoriškim Branikom in Anho-vim. V spomladanskem delu prvenstva je Tolmin nabral kar devet točk od desetih možnih ; točko mu je odvzelo le Anhovo n» svojih tleh. Anhovo je bilo ves čas prvenstva resen kandidat za prvo mesto in je v letošnji prvenstveni dirki zaostalo za zmagovavcem le za točko. Anhovski cementarli so spomladi uspešno tekmovali, oddali so vsega le dve točki: eno Tolminu, drugo pa Adrii. Največje presenečenje letošnjega prvenstva novogoriške nogometne podzveze je vsekakor tretje .mesto novogoriškega Branika-Presenečenje je toliko večje, če upoštevamo, da je bil Branik lani jeseni na prvem mestu lestvice z dvema točkama naskoka pred Anhovim in Tolminom! Enajstorica Tolmina, novi krajni prvak, se bp v kvalifikacijskem srečanju za vstop v slovensko conskb ligo pomerila 1 enajstorico Delamaris iz Izole, letošnjim prvakom koprske nogometne podzveze. —jo — ■» setimi leti, toda ta se je zdela, kot vedno, še hujša in težja, že v novembru je začel mraz hromiti življenje in spreminjati podobo zemlje in ljudi. Potem pa se je ulegel v dolino, se uravnovesil in ustalil kot mrliška puščoba, brez upa na spremembo. Zima je izpraznila kašče in zaprla pota. Ptiči so padali mrtvi iz zraka kot počastno sadje z nevidnih vej. Zveri so se pripo-dile s strmih bregov in vdirale v mesto; iz strahu pred mrazom so pozabile na strah pred ljudmi. V pogledih siromakov in brezdomcev je odseval nemi strah pred smrtjo. Ljudje so zmrzovali po poteh, na lovu za kruhom ali toplim prenočiščem. Bolniki so umirali, kajti proti mrazu ni bilo zdravila! V strupeno mrzlih nočeh je bilo slišati, kako od mraza pokajo skodle na strehi konzulata in kako tulijo volkovi nad Vilenico. Ogenj v lončenih pečeh je gorel tudi ponoči, ker se je gospa Daville bala za otroke, neprenehoma misleč na fantka, ki IVO ANDRIČ f WVJWVWWV Travniška kronika r. 95. KONZULSKI ČASI Do kogar so Osmanlije tako pozorni, je mrtev ali pa maj-nesrečnejši med ljudmi... Tako si je mislil Daville, ko je naslonjen na okno strmel v zimski somrak. Na ozkem temnomodrem nebu nad Vilenico se je neopazno prikazal prvi krajec, oster in hladen kot jeklen srp. Ne, tokrat se stvar ne bo končala kakor doslej z zmagoslavnimi razglasi in z zmagovitimi mirovnimi pogodbami. Tisto, kar je v Davillu že dolgo tičalo kot slutnja, se je sedaj v tej mrzli tuji noči, pod zlobnim mladim mesecem pojavilo pred njim kot jasno spoznanje in ga sililo, da je premišljeval, kaj bi popolni polom in dokončni poraz pomenil zanj in za njegovo družino. Trudil si je misliti o tem, toda čutil je, da za tako razmišljanje potrebuje več moči in poguma, kakor ga zmore nocoj. Ne, tokrat se ni končalo kot vedno z zmagoslavnimi razglasi in mirovnimi pogodbami, ki so prinesle Franciji nove pokrajine, cesarski vojski pa nove lovorike, temveč z umikom in razpadom. Na vsem svetu je nastala tihota in pritajeno čakanje neizogibnega, strahotnega poloma. Vsaj Davillu se je tako zdelo. Te mesece je Daville ostal popolnoma brez novic, skoraj brez slehernega stika z zunanjim svetom, kamor so koprnele vse njegove misli in bojazni, s svetom, s katerim je bila povezana njegova usoda. Travnik in vso okolico je oklenila huda, dolga in nenavadno ostra zima, najhujša od vseh, kar jih je Daville preživel v Bosni. , ... . . , . . . . Ljudje so govorili, da je bila podobna zima pred enoindvaj- ga je izgubila pred štirimi leti. V teh nočeh sta Daville in njegova žena posedevala po večerji; ona se je utrujena od dnevnih opravkov otepala spanca, konzul pa z nespečnostjo in neskončnimi skrbmi, žena bi rada spala, mož bi rad govoril. Njej so tuji in neljubi vsi pogovori in tuhtanja o zimi in bedi, saj se po ves dan bori proti njima,1 vsa drobna, ohomotana v ogrinjalke, toda lahna in večno delavna. Mož pa najde v njih vsaj trenutno olajšanje. Vendar ga žena posluša, čeprav bi že zdavnaj rada zaspala, in tako tudi sedaj izpolnjuje do njega svojo dolžnost, kakor jo je vedno izpolnjevala do vsakega. Daville pa govori o vsem, kar mu pride na misel v zvezi s to nesrečno zimo, s splošno bedo in njegovo skrito bojaznijo. Videl je, pravi, in doživel mnogo tegob, ki zadenejo človeka v njegovem odnosu do elementov, tistih, ki ga obdajajo, in onih, ki žive V njem ali pa se rode v človeških spopadih. Poznal je lakoto in vsakršno pomanjkanje ob času terorja pred dvajsetimi leti v Parizu. Takrat sta nasilje in nered, kot se je zdelo, bila edina resničnost in prihodnost vsega naroda. Zamaščeni in raztrgani asignati, tisoči in tisoči frankov, so bili vredni toliko kot nič; za košček slanine in prgišče moke so hodili ljudje ponoči v oddaljena predmestja, se prerekali in pogajali s sumljivimi ljudmi po temačnih kleteh. Dan m noč so vsi hi- teli in skrbeli, kako bi si ohranili življenje, ki že tako ni bilo dosti vredno in ga je bilo moč izgubiti vsak trenutek po kakšni ovadbi, po pomoti policije ali po muhavosti naključja. Spominja se tudi svojega vojevanja v Španiji. Takrat je tedne in mesece nosil eno samo srajco, ki je plesnela na njem od potu in prahu, pa je ni smel sleči in oprati, ker bi bila pri najmanjšem dotiku razpadla kot strohnela v cunje in franže. Razen puške, bodala in ščepca smodnika je imel kot edino lastnino nahrbtnik iz surove kože; pa še tega je snel mrtvemu arangonskemu kmetiču, ki je zavoljo božje ljubezni šel ubijat francoske pritepence in jakobince. V tem nahrbtniku ni bilo nikdar nič, kvečjemu v zelo srečnih dnevih košček trdega ječmenovega kruha, ki ga je prav tako uropal ali izmaknil v kaki zapuščeni hiši. Tudi takrat so bili strašni meteži, proti katerim ni pomagala ne topla obleka ne obutev. Človek je pozabil na vse in samo stikal za streho ali zavetjem. Vse te stvari je spoznal v življenju, še nikdar pa ni tako od blizu zagledal in občutil moči in strahotnosti mraza, te neme in uničujoče sile. še slutil ni, da je mogoča ta orientalska beda in lakota, ta popolna omrtvelost, ki spremlja dolgo in ostro zimo in leži na vsej tej gorati, revni in nesrečni deželi kot božja kazen. To je spoznal komaj v Travniku, in šele to zimo. Gospa Davi Ilova sploh ni ljubila spominov in kakor vsi dejavni, resnično verni ljudje se je ogibala glasnih premišljevanj, ki ne vodijo nikamor, temveč samo mehkužijo, slabijo človeka in mu zavajajo misli na kriva pota. Doslej je poslušala dobrohotno, čeprav z naporom, sedaj je pa, premagana od utrujenosti, vstala in rekla, da je čas iti počivat. Daville je ostal sam v prostorni sobi, ki se je vedno bolj ohlajala. Sedel je še dolgo tako osamljen, brez sogovornika in «poslušal», kako prodira mraz v vsako stvar in ji trga notranjost. In na kar koli je mislil — bodisi na Vzhod in Turke, na njihovo življenje brez reda in stanovitnosti, torej tudi brez smisla in vrednosti, ali ko je ugibal, kaj se godi v Franciji pa z Napoleonom in njegovo armado, ki se premagana vrača iz Rusije —■ povsod je odkril trpljenje, bedo in zlo negotovosti. Tako so minevali dnevi in noči te zime, ki se je zdela brez konca in-oiajšanja: ■ —‘ ....' » — - ....... —-—— Kadar je za dan ali dva popustil mraz, je začel padati gost tem je pa pritisnil še hujši mraz. Zmrzoval je dih, ledenela voda, pomrkpjJo sonce. Človeku ip omrtvela misel in se ukvarjala satino; še; zUobratnlDO pred mifzcfc. Šreb|| je biio véljko truda, da se je človek spomnil, kako nekje v globiiij leži zemUa-j živa in topla hraniteljica, ki cvete in rodi sad. Med ta sad inj človeka je sedaj legla mrzla, bela in- neprehodna zima. : ’ žitu; sedaj ga je popolnoma zmanjkala^pp^ase«/’^gospodari- i^ss-Mr. ««*55^ “S? a« inj proseč žita. izza vogalo’ viti berači. Sosedje šo d Oba konzulata sta se trudila-, da bi pomagal» ljudem-olajšala trpljenje spričo mraza in lakote. Gospa Daville in vod »R ‘2T& 'flia otroci iz okolice mesta. Prve dni jih je v čaršiji čakala turška otročad iz premožnih hiš. se norčevala iz njih, ker prosijo :U jedo neverniško hrano, jih kepala m vpila:'1 . . : «Lakotniki! Neverniki! Ste se nažrli-pomij? Stradeži!» Kasneje je pa pritisnil- tak mraz, da mestni otroci mogli na cesto. Le pred konzulatom je šklepetal in poskakoval trop prtwabltìi otrok in beračev, tako preniTaienih’in zavitih v pisane cunje, da ni bilo tnol tfgamtl, od Kod ‘so prišli ne kakšne vere so. Konzula sta delila toliko, da je tudi njima zmanjkalo. Tod» brž ko je mraz tòliko odnehal, da so iz Broda lahko prišli tovorniki, je von Paulič spretno in odločno uredil dovoz moke id Mi Km» itA «K v e» K» 4L K «Lsl K 1 .«■. liHKlJNIA! VO- TRST — UL. MONTELLH1 6-H. TELEFON 03-808 IN 94 638 — Postni predal 55» — PODHU7NICA GORICA: Ulica S. Pellico 1-11, Tel. 33-82 UPRAVA: TRST UL. SV. IKANC1SKA št 2U -, V ™ Mr nnUftn» 3500 Ur celoletna 6400 lir - FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1820 din, polletno 960 din. četrtletno 480 din - Poštni tekoč, rafun: Založništvo oca 3-1 telef 21-928, - tekoč, račun pri Narodn, bank, v Ljubljan. 600-14:5-375 - OGLASI: Cene .»«lasov: Zh vsak mm v širin. enefia stolpca: tntovski 100 finančno-upravm 150, osmrtnice 120 Ur. -Stritarjeva nuca «•*, • Odgovorni urednik: STANISI.AV HKNKO- — lrda.a m tiska Založništvo tržaškega tiska, Irst - Tel. st 37-338 - NAROČNINA; mesečna 650 Ur. — Vnaprej: četr*-tržaškesa tiska Trst 1I-53V4 — Za FLRJ: AU1T. DZS. Ljubljana. Mali oglasi 30 Ur beseda. — Val oglasi se naročajo pri upravi. "