St, 324,
Trst, nedeljo 23. novembra 1913.
Tečaj XXXVII
IZHAJA VSAK DAN m! «b nedeljah In praznikih ob 5-, »b pcr.adeljklh eb 9. zjutrs|. Pasamične šter. so prodajajo po 3 nvd. (6 stot.) v mnogih •j^bukamah v Trstr. in okolici. Gorici, Kranju, St. Petra, Postojni, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdov-Jcini, Dorabergn itd. Zastarele St©T. po 5 nvč. (10 stot.) £«LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Sirokosti 1 ioione. CE^E: Trgovinski in obrtni oglasi po tS st. m», »smrtnice, sahvaie, poslanice, oglasi denarnih zahodov pO SO at. mm. Za oglase v tekstn lista do 5 vrst 20 K, vsaka «B«l&ijna vrata K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, n«j-at&uj pa 40 atot. Ogla.se »prejema Inseratni oddelek nprave j£kLnosliu. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti-.
Plačljivo In toSljivo v Trstu. jg^p.-.Tr-^rr-i—■ " ■ i ■■■»u -as- i mu —T	rg^j^spi^iiHipapitiPB
NAROČNINA ZNAŠA
ca celo lato 24 K, pol leta 12 K, 3 Meseca • K; aa aa~
ročb« brex dopoalane naročnin«, uprava a« astra, ■aretataa aa m»«*ljak* 1x«ksJ« ,11«II1I Mu« ■ aa
••le l*t«	5-ao, a« r«l nu Kr*m HO.
Tai dopisi naj se pošiljajo aa avadatftvo haaa. Kelranka-▼aaa pisma aa aa tprejenaje (a rakaptal aa aa vrm&sj«. rfaročnino, oglas« in reklaaiacije^p.peailjati aa *pwro lia< UREDNIŠTVO: ultoa Gierate Mat« 7» (ftaraM <•«).
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
„V edinosti m»ir
Politično čFuituo „Edinost" o Trsta
vabi na
ki se bo vršil
danes, v nedeljoj 23. nov.
ob 10 predp. v veliki dvorani „Nar. doma".
DNEVNI RED:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Pc ročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4c Volitev novega odbora.
5.	Volitev pregSedovalcev računov.
6.	Slučajnosti.
K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR.
Serchto!doy ekspoze.
Veliko govoriti ia malo povedati Je tudi umetnost, v k2teri se zlasti urijo diplomate. Večja umetnost je vsekakor malo govoriti in veliko povedati. Av^tiifSii državniki imalo in to morajo ofcRrito prizna*^ obe H dve dobri lastnosti in zmcžaosti, samo da se |'h navadno nikdar pravilno ne poslužujejo. Kadar bi bilo tr^Da govoriti, takrat molče, kcder molčati, takrat govore. Veliko govore zlasti takrat, kadar žraajo slabo ve*t, ali pa Če zopet in zopet speti rajo na patrljotično požrtvovalnost že skoro popolnoma oskub:jejih «j ižavljanov, z dra glmi besedami, kadar gre za nove stotine in stotine milijonov, molče pa takrat, Kadar gre za gjjpodauke in kuižureine težnje narodov.
Veliko govoriti in malo posedati se pravi tudi molčati in v takem neizmernem govorjenju in molčanju se [e uril v četrtek zunanji micisrer grof Berchtoid, ko je stopil pred delegacije, to cašo na|?išjo parla mentarno institucijo, da predlož.' račune svojega delovanja in snovanja. Za svojo osebo, tega mu ne more nihče odrekati, je rešil svojo nalogo res mojstrsko, čisto diplomatsko, nlk-ikor pa niso fctfi in tudi ne morejo biti zadovoljni on?, ki so ga poslušali, zastopniki mnogoštevilnih avstrijskih narodov, še manj pa javnost sama, ki |e p:pclncma razočarana.
Že cele decenije v.\ preživela mcnar-hfja tako burnih dcgodkov, kakor sc bili preteklo leto. A?stri;a je ponovno aktivno posedla v krizo ia Is hladnokrvnost! evropske diplomacije ia treznosti balkanskih državnikom se Je zahvalit?, da ni izbruhni! evropssi požar. P»:raz za porazom Je doživljala avstrijska diplomacija v evropski dipl omstski tekmi In to ob csl"tsnci stoti-scčev rnobiiSzirar-e armade. B Ik nsse krize so posegle globobo v življenje in blagostanje avstrijsk-h ra-cdo? in z-*to smo smeli popoiccraa upia^ičeso zahtevi natančnega pojasnila, kako vlogo Je pravzaprav igrala duaejska diplomacija v tej gigantski borti in kak je pravz^ruv sedaj mednarodni položaj monarhije.
PODLISTEK.
Rdeči mlin.
Roman. Spisal Xavier de Montepin.
Da ne bi zaostajal za sosedcjim mestom, ki |e tako občutno tekmovalo žnjim, je sklenil pariški mestni za sto p, da v čast onemu važnemu dogodku da tudi užgatl uruešalen ogenj iu ijcer zvečer 30. dne meseca majnika 1770. Jeia, in ta umetalni ogenj naj bi ce dosegal samo versajskega v krasoti, temveč naj bi ga še celo prekašal. Zato pa je bilo oni večer pred to slavnostjo toliko delavcev na irgu Ludvika XV., ki so ob svilu bakeii dokončevali priprave za to prireditev.
In res, odkar so iznašli smodnik, niso čudeži v umetalnih ogenj še nikdar kazali take veličastnosti, kakor ob tej priiki. Izumeli so prava mojstrska dela, vredna občudovanja prihodnjih stoletij, ia to le, da kažejo svoj sijaj kratko uro in potem razpadejo v nič za vedno. Vendar pa nam Je zgodovina ohranila najmanjše podrobnosti tega znamenitega, a lako zlonosnega umetalaega ognja.
Najimenitnejša dekoracija je predstavljala svetISče Hyraec-a.* K svetišču je vodilo
*) Hymen — starogrški bog ženit' Tanja.
A javnost je bila silno razočarana. Berchtoid |e stopil pred delegacije in prebral svoj lepo sestavljeni in diplomatsko
oblesani eovor, ki v svoji celoti ni bii ničesar drugega, kakor samo suhoparno naštevanje balšaasklh dogodkov, kakor da bi se isti vršili že morda tisoč let pred nami, Povedal je vse, kar nikogar več ne zanima in zamolčal previdno vse, za kar smo pričakovali pojasnila. Seveda, govoriti o doigi vrsti porazov in ponesrečenih stremljenj, ki so zahtevala velikanskih žrtev od prebivalstva, je težko in bridko in to tembolj, ker so vendar že znane številke iz raznih zakonikih osnov ?n pa program zvišanja mirovnega stanja. Le ena slika iz celega ekspozeja je jasna, namreč položaj o tro-zvez*. Trozveza |e po Btrchtcldovem zatrdilu trdna In neomajna kakor prej in Avstiiia Ima v Nemčiji in Italiji: mogočni in zvesti zaščitnici. A to smo vedeli tudi sami, če bi num tudi ne povedal grof Berchtoid. Razne brce, ki so padale povodom Berchtcfdovih ekstra tcur na Dunaj: srvio uraeva>i kjt jasen o^omia dunajski di-ptomadil, da N rač.-ja nI radi tega v tio-zvezi, di bi pcdp.raia efenisvna avstrijska stremljenja in zato [e b la baifcsntka kriza naravnost izvrstna šola za grofa B^rchtclda. S'cer pa je prevevala tz celega govora av3tr^skega državnega krmliarja nekaka pritajena in onemogla jeza rid; poncsrečeuih spekuLclj, ki se |e LrcaliEa v demonstrativnem poudarku o solidarnosti trozveze. V^a balkanska zgradba, kakor si jo Je zsm^iiž gospod BerchtOfd, se je popolnoma ooru šila, !c vsa Evropa ve, da ima nai?e£je zasluge im tem gref Berchtoid sam. R^s raivečja ironij?, da si je ustvari? S-bijo tako, kakršne ne ti nikćar želei. Saj |e Srbija do-s?g!a več ka^or ?e sama misliia.
In ravno v tem vprašanju je zahtevala javsott predvsem tečnega pojasnHa. Tekom balkasike krize je prišla monathija poBovno s Srbijo v Jake ostre konflikte, ki so celo c gr; ž. H evropski mir. Dobro se še vsi spo-miojamo, s kako slastjo ia navdušenjem sc j. kali gospodje na haasplatzu" povodov, da bi oblatili Srbijo pred Evropo ia opravičeval? svojo tetervsncfjo. S tem, da so Srbi porazili Turke na vse} črti, so padli na Dunaju v nemilost ia pričele so se kar čez noč kopičiti razne rfere. Imena Kasia, Pro-hazka, „Skodra" govore več eakor cele fenjfge o nadčloveških naporih grofa Bercti-tolda. Ia uspehi teh gonj, s ka'erimi se |e monarhija blanifrala pred vsem svetom? P.rochazka v Rio de Jaisiru, Kania pa v Mehiki. Zunanji minister le vse to sevedi previdno zamolčal In priznal s tem javno, da so bile vse te afere umetno skovane na Djnsjr in nteler drugje tn so imele namen, delati v Evropi nerazpoloženje proti Srt?Ji, čemur pa ni n-hče sedel na Um.
Najtemnejše in popcisoma nepojasnjeno pa je vsekakor ostalo vprašan;e druge bal-kaaike vojne, ki |e strmoglavila Bolgarsko z vrhunca sreče in s!a?e v propast ia to ne malo ravno po zaslugi c; še d pIomac!}e. Razkritja o vrrokih bolgarske nesreče pričajo, da Je bila tako Oeiovova kakor Daas-vova vlada odločno proti vojai s Srbijo, In da \e pravih brivcev iskati drugje. Srbshi rilaiitr»ki predsednik Pašić Je v svojem zčidn^em efcspozeja ksr direktno ookszal s orstom vpričo vse E?rope preti Dunaju in djiž.i moaarhfjor da |e maogo pripomogla k izbruhu vojne med prejšnjimi zavezniki. To
so očitanja, preko katerih se ne more preiti kar tako na dnevni red, ker jih avstr^ko gospodarstvo menda dovolj krepko občutili na la&tai koži.
Pričakovali smo, da se bo Berchtoid skušal opravičit^ tli vsaj skušal omiliti in pomiriti ogorčenje Srbije nad nedolžnim avstrijskim prebivalstvom, ' a mesto tega je Berchtoid neženiraao kar naprej tolkel in udrihal po Srbiji. Povzpel se je celo do naravnost smešne trditve, da Je morala Avstrija mobilizirati na jugu radi tega, ker Je bila nevarnost, da zmagovita srbska armada uire tudi v Bosno in Hercegovino. Uirihal Je tudi po sklepih bukareŠke kosfereace, češ, da so nezadovoljivi, samo to Je pszabii povedati kdo Je pravzaprav kriv. da ai prišlo tako, kakor so si želeli na Duntju. Vsa Evropa Je bila zadovoljna z bukareško mirovno pogodbo ia najzvestejš?, nibelunška za^esnica monarhije Nemčija je celo demonstrativno odklonila Birchtoldovo zahtevo po reviziji pogodbe, tako se da je moral zunanji minister v i?tem itfpu, ko je stopil pred Evropo s to zahtevo, tudi umaknit?, seveda z dolgim nosom.
Edini faktični uspeh, ki ga ima zaznamovati avstri^s^a diplomacija v balkanski krizi, je ustvaritev ssmostojre Albanije, k'; pa nara Je prinesla vr»e, ssmo tega ne, kar smo pričakovali. Albansko srbska vojna je napravila celo poprej zmtrao Francijo za ostrega nisprctniira monarhije, kar je moral celo grof Berchtoid sam priznat?, četudi s težkim srcem. Da odaošaji Avstrije z Rusijo niso bog«e kako ugodni, tega nam ni treba še pofebej poudarjati. Krona vseh uspehov BcrchtoSdove polittze pa |e, da so rumunskl bajoneti otemneli za nas, da je Rimunlja že skoro popolnoma ? taboru tripleenteiite ia zvesta zaveznica Srbije ia Grške.
Sploh odseva iz vse%a Bsrchtoldovega govora bridko dejstvo, da je mednarodai položaj monarhije danes veliko slabši nego je bil kedaj prej ia to potrjulejo več ko preveč tudi novi velikanski krediti, k! |!h zahteva vlada kot posledico svoje politike. D/a-krat so že delegacije nekako demonstrativno izrekle zunanjemu ministru zsupnfco, letos gotovo ne pride do tegi, pač pa se bo grof Berchtokl zamoge! prepričati, d\ danes niso brezpogojno zadovoljni z njegovo politiko niti oni, ki so ga poprej vedno opevali. Posledice njegovih g-ehov so že prehude in pretežke, da bi |ih mogli prenašati davkoplačevalci. Avstrijski narod! si žele drugega kurza, kajti potem zgiaejo tudi vsi oai strah o i, ki so neprestano straši! zutia-ajegi ministra tekom njegovega ekspozeja v deiegacijah. _
Govor držav, poslanca dra. 0. 8ybara
v seji zbornice posl. dne 13. nov. 1913.
Nadaljne posledice ograjanja vlade za avtoriteto krone.
Pa Še nekaj drugega se dogaja s tem: vlada da|E tudi iako slao izgled. Kajti, če vlada na tak način in tako lahkomilljeno gre preko zakonov, sreko temelja h zakonov države, petem si zamerjati podre enim organom, ako slede temu izg edu (Klici: Tako je!) ča vlada (rdi, da zaajo obstoji neko pravo sile, in če se dobivajo učitelji državnega prava in sodišča, ki priznavajo to pravo sile kakor veljavno — potem, go-
Giargio	M iuv 20.
Fa«na.hraalln!liH raflm Hev.	TCLEPSfl IL IW5>.
rrTrr-Hnmn i*
spoda moja, kdo bi potem n. pr. zamerfa uradniitvu, Ce izjavlja: Tudi mi Imamo svoje pravo sile! (Klfci: Prav res!) — pravo tile, ki |e morda še važneje, gotovo pa za uradnfštvo vdiko bližje — namreč pravo s.ie do Človeka dostojne ekzlstencef In, ali se [e čuditi petem, če uradniki z ozirom na izglad, ki jim ga daja vlada, ki tako !ahkom;šljeno gre prtko obstoječih zakonov, oziroma, ki jim |e da-jajo sodišča — če uradniki tudi poskušajo uveljavljati svoje p avo sile, če tudi oni — kaker vlada pravi — po izviti In izsiljeni interpretaciji obstoječih predpisov za občevanje Ia ursdno poslovanje po3e-zajo po pasivni resistencl ? !! (K-Ici : Prav res!)
Gospoda moja ! To je p^č le urrcvna posledica, k"|tl vsakdo je sebi najbližji, In če vlada skrbi najprej za državne potr >-šĆLse, pa ikibs drugi :a svoje potrt bJći-e, uradniki najprej za svoje stanovske potrebščine ia ostalo ljudstvo za svoje potrebščine !
Na neustavnih poteh !
AH prihajamo še veliko dalje: čc se enkrat pripornava, da obstoji neko državno pravo sile, se mera tudi prUastl, da obstoji tudi ceko ljudsko pravo s.le in da ima ljudstvo tudi pravico do uporabljanja eventuvelao neustavnih sredstev v obrambo s vo|!h *c, v uveljavljanje svojih postulatov. (K a: Prav res!) Do tega zaključka moramo prihajati In tudi prihajamo.
Saj je vendar gotovo čudno, di se že sološco oglaša klic po c'ttroa « (Do odredb brez prl7o!jen;a parlamentarnega zestop-stva). Kaj je oktroa? P ojlustarovao sredstvo. Čudno je, ali, prav za prav, cič čednega ni, gotovo pa js karakteristične, <Iu je ravno e^ea zastopnikov socijalne uemokrsc je v tej zbornici klical po ektrca j. To Ei tako čudna, ker |e pač sccija!na demokracija re-volucljonarna stranka, ki hoče eveistuiteo z revolucijonarniml sredstvi doresti do lipre-membe obstoječih razmer. Ali da vJada v tej točki soglaša s socijalno demokracijo, z revolucllorarno stranko, to pa Je gotovo zelo čudno. (Vlejklici). Saj jaz jej ne štejen-, v zlo; nasprotno : saj pravim, če ima k ^ pravico do uporabljanja prothtavtlh r stev, je to ravno socijalna demokiacjr^ se vendar javno priznava za revoluc' ^onarac stranko, dočim vleda vedno rarto ^' čuvarica ustave in zakocov in za^Vte?a tud od drugih respikta pred zakon* j
Pa še nekaj druzega se dogaja po tej odredbi in vsled pre;Šnjlh n^rtdb sile. I z -podkopujeta seugl ed in avtoritet a p a r 1 a m e n t a In zakonodajnih zastopstev sploh. To !e poledica, ki Je viadij avstrijski m \ladam sploh jiko prijetna. Saj vjdimo, k Jeo zadaja rrta vse vlade, da-sl taje to, z vsemi ;red tvi delajo na to, dabiizpodkopale ugled zakonodajnih zastopstev.
Vid* se, kako v?ad3 zanemarja rsr'ament na način, ki ni le žaljiv, amp3k ki naravnost ogorča.
Ali ni neverjetno, da vlada vz!fc temu, da bi bilo razpravljati najvažnejše stvari, vzilc temu, da vteda ve, da v tem parlamentu vsak hip nastajajo težave in da jej zato treba puSčai časa, da bi pravočasno rešila tudi takozvane državce potrebščine — da vlada skozi Štiri mesece ce sklicuje
prodno, sliajno stebrišče. Svetilče se Je niso bili opasani s kamenjem — kekor da naslanjalo na kip Ludovika XV., a obkro- bi bila napolnjena s črnilom.
ževaia ga je visoka, široka terasa z mnogo-j____Opazovalec, ki bi bii stal cb bregu, pa
številnimi stopnicami. Stopnjice so
imele
prozorne, 1'čne ograje, in alegorični delfini, pripravljeni da bljuvajo cele vrtince ognja, so ležali na terasnih obronkih. Ob vseh Štirih straceh nameščene cretljfce so bile določene, da bi tvorile v tisočerih barvah se lesketajoče slapove. Na sprednji strani svetišča Je stala piramida neizmerne visočine. Na vrhu je bila krcglja, na kateri na) bi se bila kaiaia francoski ia avstrijski grb s kraljevo krono. Neštesilna množina manjših naprav za umetalni ogenj, raket, rimskih luči, bengaličnega ognja itd. naj bi bil popolnoma izbrisal spomin plamenečega šopka ver saj-skega.
Dobri pariški meščanje si nikakor niso prekrivali, da Jih bo vse to stalo zelo velko; z ozirom na to prepričanje pa so tudi brez-dvomso prihajali že tjakaj, da si že na predvečer ogledajo priprave in si tako za svoj denar privoščijo dvojen užitek.
Noč je bila izredno temna, črni, ob obzorju se podeči oblaki so preprečavali mesečne žarke, da niso mogli prodreti na zemljo. Reka Seiae, ki bi naj se ogo,'eai sija) Jutrišnjih umetalnih ognjev odseval v njenih mirnih vodah, se je zdela med svojimi, s travo obrastiimi bogovi — tedaj Se-
bi bil vendar opazil sredi reke majhno lučko, ki se Je premikala. Ta lučka je prihajala od svetiijke, ki Je bila pritrjena na prvem delu nekega ribiškega čolna.
Ko se Je ta čoln približal nasproti onemu kraju, kjer stoji sedaj poslopje ministrstva zunanjih stvari, Je zapustil sredino reke, krenil proti levemu bregu in čolnar ga je privezal z verigo ob tamkaj se nahajajoči kol.
—	Gospod, če vam je ljubo, sedaj lahko izstopite, — Je nagovoril čolnar moža, ki Je sedel na zadajem koncu čolna.
—	Ali pa ste gotov, da Je to pravi kraj, kjer naj Izstopim? — Je vprašal na-govcrjenec.
—	Seveda, saj Je to kol, ob katerega privezu|e Sauvageon svoj čoln. Zmota potemtakem ni mogoča.
—	Kje se pa naha|a krčma tega Sau-v?geona?
—	Ne daleč odtod: Kveč|emu petdeset korakov. Na desni strani bodete skozi razpoke v vratih ia vetrnicah videli lesketati luč. Toda pazite 1 Ob bregu so v tleh globoke luknje, ki človek v temni noči prav lahko zaide vanfe.
—	Brez strahu! Najbrž mi itak ne bo
ki iz-
treba hoditi daleč, — je odgovori! oal, pa ga v teaji ni bilo nikakor mogoče poznati.
Ko Je napra?il nekaj korakov, je obstal in poslušal. Z druge strani se mu Je nekdo približeval. Vedno s'išnelše so prihajale težke stopinje prihajajočega. Brez dvoma je šlo obema za dogovorjen sestanek.
—	Kdo ste ia česa iščete tu? — Je vprašal mož, ki je izstopil Iz čolna.
—	Isto vprašujem tudi jaz vas, — /e odgovoril raskav glas.
—	Prihajam od severa, — Je dejal prvi.
—	Jaz pa prihajam v V e r s a i I -les, — je cdvrnil drugI.
—	Jaz sem od Ženitovanja, — Je začel zopet vpraševatec.
—	In Jaz grem v ogenj, se Je oglasil zopet raskavi glas. — Vse Je v redu. VI ste oni, ki ga pričakujem.
—	Vi pa oni, ki ga iščem.
—	Reklo se mi Je, da vas najdem ob tem času tu in so mi povedali geslo. Na službo sem vam. Ali želite z menol v krčmo ? 1
—	t*el
—	Štoda, kajti pri ?Inu se da tolje govoriti. Toda meni je vseeno. Vi hočete ostati tu; torej osfaaiva. Za kaj pa gre pravzaprav ?	(Dalje.)
07075067
zbcrilce, in da |e| celo tudi tedaj, ko fo {e sklicala, daje tako malo časa, ko treba še izvršiti gallike deželnozborike volitve, ga-lišfca pogajanja, delegacije itd. — če torej vidimo, da vlada vse dela, da parlament ce more delati, da le podkopuje ugled parlamenta !
Ugled parlamenta izpodkopan!
Ugled parlamenta — gospoda moja, mislim, da ne izdajam nikake tajnosti — je v prebivalstvu v resnici izpodkopan. (Pri trj«.*vanje). Ne le v 'posamičnih strankah, ampak v vseh. Pojte le na delavska zborovanja, pojte 03 zborovanja državnih nameščencev, pojte k industrijalcem in trgovcem, vsi govore: „Vi morete gGvoriti na Dunaju kolikor hočete, to nas ne briga prav nič, mi nimamo s parlamentom nobenega posla več, nam je vse eno, ali dobimo kaj od parlamenta ali od vlade, da le enkrat kaj dobimo ; in če ta ali oni faktor ni sposoben v to, pa naj ga vrag vzame 1" Tako sere Ču'i jaz sam na nekem zborovanju. Za vlado |e stvar seveda — vsaj ona si jo predstavlja taks — precej lahka. Ako parlament parira, ako dovoljuje vse, rekrute in davke, kakor se zahtevajo, potem more parlament nadalje živeti svoje premišijevalno življenje. Ako pa ae parira, potem se ga ali razpušča, ali pa pošilja domov. Saj s §. 14. se da danes vse napraviti.
Slovenski Sokoli na mednarodni tekmi v Parizu.
V Parizu.
Slovenci smo prispeli v Pariz dne 13. t. ra. zvečer. Tam nas je sprejel zastopnik francoske Uaije ter nss odpeljal v hotel Moderne (Place do la Republ?que), kjer smo bjii nastanjeni za časa bivanja v Parizu. V hotelu smo našli češke brate, vrle borce, ki sr> povečini že znani iz dosedanjih večjih tekem, ia sfcer: Stary, Sykora, Steiner, Ccada, Douda, Pražak, Svoboda Vaclav, Psrdubsk!, Češko odpravo v Pariz je vodil starosta Č. O. S. in Slovanske Sokolske Z'čze dr. Schefner, vrsto dr. Vanižek, za sednike so bUi bratje Havel, Mu'.ler, OČena-šeit, poleg tega smo videli znanega Erbeua, Š epaneka in še več drugih. Pozdrav med Čehi in Slovenci je bil prisrčen in takoj drugi dan pri sestanku tekmovalcev v telo-vacafci češkega Sokola v Parizu, ki ima 150 članov in 50 telovadcev, se je videlo, kako čutijo naši močnejši bratje Čeh! prisrčno in bratsko napram Slovencem. Sprejeii so naše telovadce ter skupno ž njimi telovadili, kakor se more zgoditi med tekmujočim: vrstami !ef če so ro Sokoli. Spoznati smo pri tej priliki tudi izborno izvežbaco ?rsto, in težko je bilo dvomiti o tem, da bi češxa vrsta ne dosegla prvega mesta. Za os:af®li pa niso tudi naši. Dasi le bilo videti p: i Čehih precej več dobrega razpoloženja, ki more priti le takrat, kadar se zavedamo popolne sigurnosti o uspehih, so izvajali nfaši tekmeci vaje z veliko gotovostjo, da so tudi češki bratje izrekli priznanje o izvežba-nosti slovenske vrste.
Ta dan zvečer so bili povabljeni zastopniki posameznih narodov k intimnemu dir e ju, ki ga je priredil permanentni slavnostni odbor. Ob tej oriliki je bil sprejem zunanjih udeležencev. Slovence sta zastopala Smertnlk in Berce.
DrugI dan se ie vršil 81. kongres Zveze francoskih gimnastov (Union des Sociefes de gymnastfqie de France) v veiifcl dvorani Sorbonne, h kateremu so bUi povabljeni tudi zu anji zastopniki. Po kongresu je najprijaz ne;še sprejel v Elizejski palači permanentni slavnostni odbor in zunanje zastopnike, med njtnai Slovenca podstarosto Zveze, br. Smert-n-ka in br. Berceta, predsednik francoske republike Poincate. Zvečer ob devetih pa se je vršil sprejem v teiovadnfcl Voltaire, ruj Japy, pri katerem je govoril predsednik Uaije Cazalet, pozdravil navzoče zastopnike šn tekmovalce, dalje Cuperus, predsedak mednarodne zveze, in se je svečano odlikovao starosto pariške župe in tajnika Unije, L?rry, z redom častne legije, nakar se |e vršila javna telovadba francoskih gimnistov in v stranskih prostorih seja sodnikov. Pri p >xdravu je nastopila slovenska vrsta v so-kobkem kroju ter je bila burno aklamlrana.
Imenovanju posameznih narodov {e igrala g > iba njihovo narodno himno, za Slovence ^NipreJ zastava Slave 1"
Predsednik Cuperus je izdal določitev sodnikov k posamezaim orodjem in pano ga m, pri čemer Je poudariti, da so bila sodalška mesta razdeljena tako, da sta prišla v f oštev pri najvažnejših panogah, pri orodju, samo dva slovanska sodnika, in sicer Oie-našek na konju, Smertaik na drogu. V*e ostalo crodje je bilo dodeljeno sodaikom rcm:nskih narodnost!. Pri orodju namreč od očuje lakorekoč popolnoma nevezana sod a sodnika, dočlm je Število točk za usp he pri skoku, dvigacju bremen, teku in pleia ;lu določeno že v naprej po času, ki ga pokaže ura, ali dolgosti skoka po meri. Ker postane lahko z ozirom na to dejstvo sodba pristranska v prvi vrsti na orodju (bradlja, drog, konj, krogi), je gotovo napačno, da ni- o biti tu sodniki mešanih na rcd:oiti — še več, pri dveh orodjih, torej po ov!ci, sta nemoteno odloče?ala po en Italijan in en Lrk<embuižan.
Tekma.
V nedeljo, dne 16. t. m., se je vršila tekma. Dasi |e bil pričetek določen na pol-osmih zjutraj, je bilo ob 7 že vse pripravljeno za tekmo. Vrste so stale pripravljene — orodje popolnoma novo, na katerem se do tedaj še ni telovadilo. Izmed nekaterih orodij |e bilo na razpolago več vrst (francoskega sistema, ki se pa ne raziikuie dosti od našega), tako, da so posamezne vrste v tem oziru lahko izbirale. Tekmovati se je imelo v sledečem redu: Proste vaje, bradlja, drog, konj, krogi, tek, popoldne pa skok, plezanje, dviganje bremen. Vse vrste razen slovenske so imele po osem tekmovalce?, torej 6 v vrsti in dva namestnika. Slovenci so že prej pripravili samo enega namestnika, v Parizu pa se je že pokazalo, da Pogačnik vsled svoje telesne poškodbe ne more telovaditi. Začeli smo tore{ tekmo v nevarnosti, da bi pri poškodbi še koga iz vrste, ta niti m bila več poina. Vendar je ostalo razpoloženje vrste zelo ugodno.
Tu so si stopile nasproti vrste vseh Šestih narodov. Povečini so bih zelo krepki tekmovalci, neka( znanih že iz prejšnjih mednarodnih tekem, tako n. pr. jje bila ita lijanska cela kakor pred dvema letoma v Turinu. V francoski vrsti so bili trije Algirci i s Afrike. Vse pa )e bilo v največji napetosti; zavest, da se stoji tukaj pred najostrejšo bitko te vrste, je bila celo bcdrilna — vedel: smo, da bodo danes odloČe?ali ulomki točk — vedeli pa smo tudi, da si stojijo v nasprotju v prvi vrsti Slovani in Romani.
Predsednik mednarodne zveze In vodnik tekme, Cuoeru?, je polcžtf na mizo vspričo sodnikov iest enakih zavitkov, v katerih so bile pole za zaznamke sodnikov in številke za tekmece. Vsak zavitek je obsegal tudi številko, ki je določila red, v katerem 3e je tekmovalo, in vodniki posameznih vrst so oo abecednem redu jemali z mize zavitke. Za Slovence je ostal zadnji zavitek — in ko so jih odprli, smo videli, da tekmuje v sledečem redu: I. Slovenci, II. Čehi, II. Belgijci, IV. Italijani, V. Luksemburžani, VI Francozi. Slovenci so bili že četrtič izžrebani za prve.
Med tem se je nabralo na ga'erlji in v sedežih Gymnase Voltaire, k'er se |e vršila tekma, precej veliko število gledalcev. Slovenci so nastopili k prostim vajam. Njihov razstop pred sedniki je bil izvršen s prijetno lahkoto ter je ugajal tudi nestrokovnjakom vsled svoje složnosti. Na štetje dr. Murnika so izvedli sestave točno, strumno in skladno. Nekoliko potrtosti, ki le nastala vsled tega, da je bila izžiebana slovenska vrst?, za prvo, kar je gotovo slabo, je izginilo. Zraste! je pogum posebno, ker je oočiastvo burno odobravalo vsako izvedbo
Po končanih prostih vajah je odšla slovenska vrsta na bradljo, nastopila je Češka istotako krasno, imponujoče Se posebno vsled primeroma velikih postav in krepkega izvajanja. Čehi so dosegli pri prostih vajah eno točko več, kakor Slovenci.
Slovenska vrsta {e med tem že telovadila na bradlji. Posebno burno pohvalo 2n klice navdušenja je povzročila tu prostovoljna vaja brata Mtklavca. Iz kolebnega naupora Je prišel v krasno razovko, naenkrat tako sigurno obstal ia obdržal, da ie postal predmet občudovanja, posebno navdušeno so ga pozdravljali Bdgijci.
Potek nadaljnje tekme je bil v znamenju velikega strahu, ki so ga imeli posebno romanski narodi pred Sokoli. Z veliko ljubeznijo. popolnoma upravičeno, so gledali na svoje lastne vrste, ki pa pri prostih vajah nteo kazale take temeljite priprave, kakor obe sokolski. Na orodjih pa se ]e pač videlo dokaj krasnih izvedb, dasi ni dvoma o tem, da |e imela posebno naša, slovenska vrsta najtežje prostovoljne sestave, ki tudi v izvedbi in lepoti niso zaostajale za drugimi. Vendar je rezultat, ki smo ga doznali opoldne, kazal prece.šnjo razliko, naše številke so bile manjše tudi na onih orodjih, kjer je morel vsak objektivni strokovnjak priznati slovenski vrsti boljše uspehe. Ko je Sever izva;sl prostovoljno vajo na bradlji, smo videli, da je italijanski sodnik gledal neprestano na svojo vrsto, ki le med tem Izva|ala proste vaje ter ni videl Severja na orodju, njegov drug iz Luksemburga je obenem zrl v zvezek pred seboj — kako pa je nastala iz tega znamka, o tem ne moremo govoriti, ker nismo megli konstati rati Sodnika sta znamkovala tajno. Toda po končnem številu točk na posameznih oredih se pač potem popolnoma lahko sklepa na to, da Je bila posebno za Slovence, ki so imeli nasprotnike v prvi vrsti v Belgi[cih, Luksembuižanih ia Italijanih, nepristranska sodba Ie od strani Čehov, Francozov in lastnih sodnikov. Tako so omenjeni sodniki celo najboljšim češkim in slovenskim tekmovalcem prisojali dostikrat le po 7 točk za vzorno izvedeno vajo. Kako se |e sodiio, kaže tudi dejstvo, d2 je n. pr. luksemburška vrsta, ki daleč ni do segila nobene druge po slojih izvedbah, dobila na brad^i celo več točk nego Čehi. Slovenci pa so bili tu le slabše klas f.cirani.
Po orodci telovadbi je prišel na vrsto tek. Teklo se je na bulevardu, kjer so cd-merili 100 metrov ter ogradili prostor za dva tekalca. Tekali sta po dve vrsti naenkrat (torej po en telovadec iz vsake vrste). Slovenci se pri tem n»so izkazali. Dosegli sc najmanj točk (12 50, dočfm so jih dojegii Čehi, ki so tekli obenem 33). Oočuiovanja
vreden pa je bil pri teku Ceh Stary, ki ie imel rao|eno peto ter kljub temu daleč za sebo| pustil slovenskega sotekalca. Pozabil je na bolečino ter vztrajno tekmoval za uspeh svoje vrste.
Po končanem teku se je vršil v bližini tekmovališča skupni obed vseh tekmovalcev in sodnikov — popoldne se je tekma nadaljevala.	(Dalje.)
Pismo iz Prage.
Korupcija na magistrata. — Zmaga opozleijonal-ni h strank, — Masaryk in mestni očetje. — Stradajoče učlteljstvo. — Podrta tehnika. — Kazpast „Svobodne Misli". — Praga pleSe „Tango".
Praga, 20. XI. 1913.
(F. P.) Ogri imajo Lukasca, v Avstriji imamo „Canadian Pacific", a v Pragi ko rupcijsko afero v stvari nakupa lemljiši v Mihlab, kjer se je praška občina urezala baje za 2 milijona kron in pri čemer so nekateri mestni očetje zaslužili ogromne provizije. V ta Avgijev hlev je s krepko roko posegel profesor Masaryk ter Je na nekem shodu 2ak: cil znane krilate besede: „Na praškem magistratu se krade, toda niso vsi tatovi, vsaj deset jih je!* Seseda 30 se čutili mestni očetje (v občini gospodarijo Mia-dočehi) „užaljeni* in so vložili tožbo proti Masaryku, na čigar strani stoji seveda vsa poštena češka javnost. DrugI borltelj proti Korupciji je znani odvetnik dr. Biućek, ki jo vso zadevo glede nakupa miheiskih zem ljišč natnanll d:žavnemu prasrd-jšivu. Preiskava je v polnem teku, in na d=>n utegnejo priti stvari, ki postanejo lahko katastrof dne za vladajočo stranko na magistratu. „Tudi obdolžuje dr. Bouček v praškem „Času" župana Groša, da tudi on ni brez vsake krivde v tej nečedni aferi... Posledica te agitacije je bila, da so pri včerajšajlh dopolnilnih občinskih (ožjih) volitvah sijajno zmagali opozlcijonalcl, t. j. narodao-scdiafnl In sccljalnodemokratlčni kandidati, katerih bo odslej v občinskem svetu dvanajstih (srej štirje).
Sploh se je lotila vse^a češkega življenja neka mrzlica. Ex lex-stanje ne daje svobodnega diha, in zlasti občuti|o to učitelji, ki morajo vsled nedelovanja deželnega zbora v pravem oomenu besede stradati. Z2 leta in leta čakajo na ureditev svojih plač, a češso-nemška pogajanja, od katerih je odvisno vse, so zašia vsled znanega incidenta radi namestnika Thuna, na mrtvo točko, preko katere ne morejo dalje. Učitelji so bili v teh žalostnih razmerah prisiljeni stopiti na ulico, in ravnokar se pripravlja velika 3&ipaa akcija vsega Češkega In nemškega učitelj stva.
G bljejo se tudi tehniki, ki so pa šli iz drugih razlogovov na ulico. Na tehniki se je nekega lepega dne podrl . . . strop, in le slučaju se je zahvaliti, da ni bilo človeških žrtev. Tore| na zavodu, kjer se izobražujejo bodoči inženirji in arhitekti, se podira nad njihovimi glavami stropi To |e nekaj res sDedjelno avstrijskega! Na demonstracijskem fzprevodu, ki so ga prTedili tehniki, so nosili velike tramove podrtega siropa po uKcaii; vsakdo je imel v gumi a:ci trsko ali kos apna, ekiatamao pričo, kako skrbijo poklicani faktorji za varnost
življenja najboljših sinov naroda.
*
* *
Sp'ošno senzacijo je pobudll razpust češke „Svobodne Misli", ki Je več let neovirano delovala. Policija utemeljuje ta korak i tem, da je bilo društ/eno delovanje protizakonito. Vlada je seveda zaplenila takoj društveno premoženje in obenem s tozadevnim odlokom so včeraj pripeljali pred društvene prostore velik špediter ski voz, da nalože vanj, kar se sploh naložiti da. Ljudje so začudeno opazoval! to ceremonijo. Policija ie hotela odnesti celo posode, v katerih se nahaja pepel onih umrlih članov, ki so se dali sežgati v krematoriju. Posredovanju predsednica dr. BartoŠka, se je vendarle posrečilo, da je policija opustiia to namero. Ta razpust bo imel v češki javnosti precej odmeva, kajti Češka „Svobodna Misel*1 Je ena
najmočnejših v Avstriji.
* ♦ ♦
H koncu še nekaj nepolitičnega, veselega. Praga hoče biti v vsakem oziru moderno mesto in kljub žalostnim političnim razmeram so ostali Pražani veseli ljudje, kakor so bUi doslej. Znana je manija Pra-žanov po vsem, kar že od daleč diši po Francozih in Parizu. O ta Pariz, sedaj je še bolj popularen nego kdal prvič, radi sijajne zmage Čeških Sokolov pri mednarodni tefcmi, v enaki meri pa radi najmodernejšega plesa „Tango®, ki je poskočnim Pražaaom pope! noma zmešal mežgane. Po vseh kabaretih, plessščih in plesnta šolah gojijo ta najno vejši produkt paiiškega nočnega življenja. Po|di v „Moatmartre" ali kam drug2m: povsed t£B£0. V boljših krog?h ta ples, kjer prihajalo erctičia čustva pr-cej do iiraia, <r Pragi menda nima še pri mu pa, dočim se je na Dunaju že popolnoma udomačil, da celo v — LJubljani. Seveda je razlika med tangom, ki ga plešejo v kaoatetih in med onim na dostojnih plesih, toda nedvomno je, da se bo ta pies, ki je argentinskega izvora, kmaiu no?s?d udomačil in fr^pričan sem. da tudi Trit ne zaostane za .duhom časa*. Dotlej pa zdravi 1
Domače vesti.
Profesorski izpit. V četrtek, dne 20. t. m. je položil na c. kr. dunajski akademiji upodablja|oČe umetnosti naš rojak g. Viktor Cotič, suplent na c. kr. državni gimnaziji v Zadru, profesorski izpit slikarstva z dobrim uspehom. Čestitamo.
Smrtna kosa. Včera| je umrl po dolgi in mučni bolezni učiteljiščnik Alojzij Bunc v cvetu svoje mladosti. Kruto zadetemu očetu in vsej spoštovani rodbini naše sožalje. Truplo odpeljejo danes ob 2 In pol popoldne iz bolnišnice pri sv. M. Magdaleni na Prošek, kjer ga polože k večnem« počitku.
Berchtoldovi računi. Pod tem naslovom omačuje praška .Union-* Berchtoldovo politiko s perečim sarkazmom in krvavo irooifo.
S ari rimski pretorji se niso ubijali glave z malenkostni. To so prepuščali nižim fank-cijonarjem. N ši pret >rj* so drugačni ka tljni. Brigajo se za vse. Tu imamo številke, ka-kršnjih bi se tudi največa velesila ne trebala sramovati. Različni krediti, ki |>h moramo poki Iti tekem pol leta, iznašajo 7781/, milijonov kron. Naši potomci bodo moraa v 60 letih, torej cio Anno Domini 1973 plačati 610 m'lijonov kron. Kako? Zi to pretor ne meni. A kako nežno skrbe, da 01 se ta bilanca ne začela ma|ati po kakem nepre-vidjenem zahtevku! V tolažbo dobimo — vice konzulat v Ada Nji! Primati moramo svojo nevednost: nls-^o vedeli, &je naj bi iskali te nove pozicije naš^ zunanje trgovine. Morali smo se zateči v leffsison, kjer smo doznali, da le Adaila v južai Msh Aziji. T a vice-konzulat naj bo v nadomestilo za izgubo balkanskega poluotoka, ki nam ga dobrohotno odvzamejo naši ljubi zavezniki! In ta vice-konzulat nas bo stal za sedaj le bagatelo 14 400 K. Ali tudi za to je poskrbel naš minister za zunanje stvari s tem, da se je oz'1 ckolo sebe, kje bi se dalo kaj prišted t!, da se ne zruši vsa bilanca !
Maroko so si razdelili Francozi in Španci, Nemci so dobili mastno odškodnino na Kongu. In mi — njihov zvesti sekun-dant? Tega so enostavno odslovili in potemtakem bi bil goli luksus, da bi imeli mi v Maroku svojega poslanika. S konzulatom pojde tudi in prihranjena diferenca se uporabi za vice-konzulat v Adalil.
Korajžno se zahtevajo mil jarde, ne da bi vprašali, kje da bodo oni, ki naj to plačalo, jemali denar! Da, Iz -dajajo se, mtni nič, tebi rJč, m l ;OLi, ki Jih
USTREDNl BANKA ČESK^CH
SPORITELEN PODRUŽNICA V TMTt»
vU del Fonteroaso 5.--vla Nuova 15.
Vloge na knjižice 4V4 ^7o X po odpoved-Premijne vloge 5 °/0 J nem roku. Stalne vloge in vloge po tekočem raČann m po dogovoru najugodnejše. m
UBIJE 11 KAVCIJE --- IBUAUIICI.
Uradne ur« od 9.~ia.V, dop. ta 2.1H o. pop.
ljudski zastop — ni dovolil I ulede ^ib mi-i joaov kredita za oocrcžcvaLie ia 40 milijonov za vojaške odredbe nam zagotavljajo t->'ižič, da je 200 milijonov tega denarja plodonosno naloženih v---— vojašnicah, utrjenih taborih ia drugih utrdbah! Torej — ie nikake skrbi več!
Ridi Domena Jadranskega morja kaVor d:nega izhodišča naše pomorske trgovine, smo zahte7all ustanovitev Abaulje. S cer je •oa znano, da ta katževina n *akor ne po-menja razširjenja tega izicdlšča za — n a I o monarhijo! Profit bo imelo ita-lijansko kraljestvo in miga — plačamo!
Prestolni govor Izreka pač pohvalo vojski, ne pa naši zunanji politiki. Sa| nI treba, ko vidimo rezultate. Tudi naši notranji vladi, ki Ima braniti interese v državnem zboru zastopanih kra'jestev in dežela, al do pohvale. V Bosni, ki nam ostane monarhiji po izgubi Bilkčni, dobi Ogrska dve direktni železniški zvezi z normalnim tirom do Sara|eva. Avstrija pa dobi le eno, in to: 1) ko Odrska dogradi vsaj eno prvo zvezo, 2) če Jo mi sami plačamo, in 3) ko nam Ogrska to — dovoli! Ogrska si viame plodno ozemlje ob Savi, Drini In Bosni, nam pa prepusti g o r a 11 z a p a d. Ali to ozemlje, ki mu je Jadransko morje v edino izhodišče v Ino- In tuzemstvo, ne dobi železniške zveze z normalnim tirom ampak le k eni ozkotirni še drugo ozkotirno!
Taki so rezultati polaganja računov gr f 1
Berchtolda 1
Že v notici, ki *mo jo te dni prinesii o občnem zboru nemškega političnega dru-Stv?. v Trstu, smo k.n.taitrali d.-Jstvo, da v poročilu ni navedeno ime novoizvoljenega predsednika te?a političnega društva. To pota)e?anje vzbu|a čudne rahli. Kajti v:akdo ooreče, da je predsednik političnega društva, torej društva, ki naj vodi polit^n hoj, ki pa (predsednik namreč) skriva svrjs ime, prava kur jozlteta Pol't čnl ho|l »e ven-
d	&	.Z
dar ne omejujejo na skrivne sobice, marveč do sankrosaaktnostf. Zaseženo {e nadalje se bojejo v javnosti, pred vsem svetom. vpraSanJe, kaj ukrene c. kr. žel. ravnatelj-V tem slučaju pa oni, ki na] vodi te Javne stvo k najnovejši Wie«erjadi. — O. Wle-boje, skriva svoje ime in svojo dragoceno ser bi bil namreč kmalu povzročil „karam-osebo !	' bol*. Takisto Je bil zasežen kratek komentar
Predsednik je vendar zastavonoša, da, k zadnjemu shodu državnih nameščencev, je zastava sama, ki naj jej slede bojevniki,; — Tej konfiskaciji se^ vse čudi. Seveda je vidni zastopnik društvenega programa ! vloži uredništvo „Jug. Železničarja* ugovor Da se more društvo uveljavl|ati, mora pač j proti tej konfiskaciji, zaeno pa se poskrbi, svet gledati ravno — njega l	j da se o tej prečudni kocfiskacljski praksi lz-
NemŠko politično društvo v Trstu pa j veve tudi v — parlamentu. Će$ g. drž. potajuje ravno nJega v svojem poročilu, ki.pravdnik misli, da se nemško-naci|onaiaih ; naj je nekaka nastopna visitnica pred sve-^ orgij kakega postajenačelnika niti kritizirati tom I Zakaj? Kje je vzrok temu skrivanju ? T ne bi smelo, Je to lahko njegovo privatno! Čudne misli se porajajo v nas. P a n e, da-mnenje, toda mi si ga absolutno ne damo ; jedotičsik v kakem siužbenemj oktroirati.	j
položaju, ki ni prav združljiv c? Današnje prireditve in zabave glej z vodstvom političnih bojevi nied oglasi pod tem naslovom. Idv našem slučaju b o j e v p r o t, | Razpis štipendija. Odbor DJaškega večini prebivalstva v dezel*?! podpornega društva v Trstn podeljuje za
— varnega p - & ---- - - -
SVOJI K SVOJIM/
SVOJI K SVOJIM!
Nova trgovina moškega blaga
JOSIP SPEHAR - TRST
ulica Santa Caterina štev. 9 - Piazza Nuova
je bogato založena z najlepšim moškim blagom za zimo po zelo
SPECIJRIiITETA AfiGLiEŠKEGA
in najnovejšim zmernih eenah. BIiflGA.
In da hoče zato ven n te ooje izza varnega ■ jo|sko let~ i913/l9i4 iz \van Marija Valov -zavetja za — c. k. kulisami!	i čepe ustanove za slovenske dijake tržaške
Čudna je a tvar vsekako. Nočemo pa,; gfainaij]e in po določilih ustanovnega pisma da bi se nas krivo razumelo, češ, da ho-jšt, pendij v znesku 300 kron. čemo koga denuncirat1, ali odresati c. k.) p >
liudem pravico do udeiežbe na |aSnera živ-	^	f revni d,,ak, tržaikli dr.
Ali ncSo drueo voraSaoIe le tu. Tudi. ^	kl s0 s1oveaSke narodnosti
i ter obiskujejo obligatni slovenski tečaj na
biti ris-sledečem
štfoendija imajo pridni, na-
ljenju. Ali neko drugo vpTašaaje je tu. nemftko politično društvo mora menda pri
inV!!! ^tlilZ™ ^ri3hf^i/nt't^! 1»«™ zavodu. Ako so *i«r dani vsi pogotl,
oblasti ma?ce dr!ieačn o b1ska ,ma!° Predaoft dilaki-	Sv. Ivanu
oblast, malce drugačna ako bi . e k a . pf. ^^ jn akQ b, ,akih a£ ^ ,edf|
p n «'.' n r, c ? M , I n n «i i i if fski ro)ezi! v tižaiki okolici, nosti postav!) na celo politi c-i' '
nega boievneea druitval? i ProiD|e za podelitev mora|o
Družbi sv. Cirila in Metoda |e po-	fP/^'lun/.'^jrL'nnrt™!««!
sla! g. F. Š. carcd;:e pozdrave, pet kron In!	« SSSS^^M^
prijazen dopis: .Ob preletju Mohorjevih)	v p*® ^ rTa vodie c " pr°-
nelVorLr.e'n?,'5'	t^l^ p'avnlce ^dnibVo. 'v Trs^ull^ Fonlna
pet kton, ki se na porabi o za smodnii, & jr 0/n	,
katerim rantreljujejo stebre nemškega raoitul	' adC3sll0P«e-
doAdriJel Ker pa je gotovo do 20 000: Prošnjam je priložiti rolstni in krstni caprednih Mohcrjar.ov, bi biio dobro, da^t, šolska spričevala vsaj poslednjih dveh bi posnemali zanaprej naše klerikalne na-j tečajev, potrdilo ravnateljstva trzašKe državne sprotnifce". {gimnazije o tem, da je prosilec vpisan kot M . . __„ n^ri^i	reden dijak tega zavoda In da obiskufe ob-
^ifS ^ »gatni slovenski tečaj, in konečno ibožni izdelovali načrte. ^PMe^a^^g ProšnSe je vložii najdalje
železclci, oziroma
um, da bi z združenimi močmi ustvarili na-j^e5®s mesta, ki nal bi v popolnosti; Prcsnle
decembra 1913, na kasneje
črt tržaškega mesta, ki na| bi v popoln—" Droiole se odbcr De bo oziral' prekašal vse dosedanje. Z i sodelovalce pat
so pozvani vsi delavci državne železnice.) .	,	i„i
Da pa bo mestni načrt v rejnici neka! do-j ?kHcu^ dezelni	cdbor
viŠenega, je primoran vsak delavec, da s M.
do 15. dospele
Danes v nedeljo, 23. t. m. ob 10 dop.
NDO
shod, ki se bo vršil v društveni . dvorani v ulici Sv. Frančiška št. 2. Dnevni ! red: 1) Bhžalcči se občni zbor deželne or nizaclje za Trst in ekolfeo, 2) Zadeve god-benega odseka NDO, 3) naši nasprotniki, 4 slučajnosti.
Javen shod na Sovranišču priredi „Narodna delavska organizacija" danes dne 23. t. m. ob 4 po?o?dce v gostilni pri Živcu. Dnevni red: „Zahteve domaČih delavcev in organizacija". — Na shodu bo govoril državni in deželni poslanec dr. O. R y b a r.
Lesno delavstvo vabimo na shod, ki bo v torek ob 7 zvečer v društveni dvorani, ul. sv. Frančiška Št. 2.
Sestanek podružnice NDO v Sv. Križu bo v sredo ob 7*30 zvečer v gostilni pri Košuti. _
Vesti „Tržaške kmet. družbe".
Dobava lepih, cen ti vrtnic. »Tržaška j kmetijska družba" opozarja vrtnarje kakor
svojo žuijavo roso natančno nariše tisti del mesta, v katerem sam stanuje ia ki mu je gotovo znan do naj<kritejšega kotička. S tem načrtom oborožen človek se bo bale tudi z zaprtimi očmi znal orijentirati. Posebne vrtdaostž bi bila ta poslednja čudna lastnost za gg. zdravnike, ko bodo iz gorke postelje pozvani k železničarjem-bolnikom. Pa pravijo, da sp camo v Ameriki rod io originalne mt«li 1	Prizadeti.
Prodaja kruha na trgu. Mestni magistrat razglaša, da je iz zdravstvenih ozirov prodaja kruha na Javnih trgih in ulicah prepovedana. Izvzeta so ie tržišča na trgih Fonterosso, Goidoni, Barriera vecch!a, Giu-liani in Perugino, kjer se sme prodajati kruh, ki pa mora vedno biti pokrit s tecčico. Prestopki te odredbe se kaznujejo z globo do 100 K, ali primeroim zaporom. Opozaijamo torej naše kuharice, da pazijo na to odredbo, da ne bo kazni.
Dežnik se je zamenjal. Oni gospod, ki se je oglasil p«i vratarje;i Narodnega do-|tudi zaseDnike, da sl je za5igUr2la večj0
ma, da ima zamenjan dežnik, Je naprošen, * množino raznobarvnih vrtnic najžlahtnejših da odda deziik pri vratarici, kjer dobi vrst> kl |ih bo oddajala svojim članom v svojega.	svrho povzdige cvetličarstva v tržaški oko-
Prošnja naših malih ob ogroženih lici po izredno znižani ceni t. J. 1 kom. 40 mejah. Rodoi|ubkinje in rodoljubil Blagi do- vin. Kdor jsh želi, naj se priglasi najkasneje brotniRi naši 1 Do vas se obračamo, ki imate do 1. decembra v družbeni pitami ul. G. gorko srce za nas matčke ob meji. Udano Galatti 14. II.
„LuiTZ' poda,rltte,_narn igrfe'ytki kg Oddaja prašičkov čistega Heševega
ST^ h^i? r.?0t?knJ,en,eKd,Y3ŠhPlemena. „T^aška kmetijska družba" odaa Prihaja boz.č; vaši otroci dobe lepa darila, Jn0 sviajo gori Eavedene' oasme tistemu
in mi revni mali? Kdo se nas usmili, kdoj posegtlIika čjEnu družbe k| ima to vzo.
nas obdari, kdo razveseli naša srca?»Revni * prime'rea svin|5k. 0dda se brezplačno
1°™* "Pomanjkanje je v naših hi- z n'aSenoms da se ta pasma, ki se Je pri šah. Ve ljube rodoijuklnje .n rodoljub , v|nas ubcrno obne5| £ bo|j' razšw 1 Po|oj
vas stavimo svoje nade, svoje zaupanje. Mraz , da jo o5drži 2a , >dMef bo S*Q[
prihaja, bogati otroci so za^ ,.gorko: ^a. Kdor jo želi imeti, naj se	oglasi do
obleko, mi pa zmrzujemo, Ker vlada med L decembra v družbeni pisari,	kjer dobi
nami revščina. Dobrotaice naše, podar.te nataične|a pojasnila.	i nam gorkih oblačil, da bomo hodili tehko v r* J j ^
šolo, k Živemu studencu mile materine be- T ? i? JS?!!**?	Cla"°!!J
rede. Zlahka bi dobili gorkih oblačil, |jub.) »J^aSke kmetijske družbe«. Članom, ki
k;h igračic od s?ojih narodnih sovražnikov,^^3®	P^"M!adno drevje,
ki nas vabijo na vse načine pod svojo stre-i "anzr^°l\?TrzaŠKa kmetijska družba-, da Je
ho, toda mi smo Slovenci in hočemo ostati	^ Pomanjkanja drevja v primeri
Slovenci, ne maramo judeževih grošov, mi x, "v t0? PovlJa"ceneJu sicer: vsak - 1	caka-ičfan' ki se za to proglasi, plača do 3 kom.
nismo na proda]. Polni nad in upanja v«««-- __ _ Ar% . J O - - .	.
mo na vašo blagonaklonjenost. ?	f? ®	kom- a
Vaši udani malčki d užbe sv. Cirila in ^J?*®**	cenami, nal podalo
^ejoda	j primerno izjavo osebnim ali pismenim potom
Igrače, oblačila in darovi naj se po. j v družbeni pisarai ali potom gospodarskih Siljajo na pisarno družbe sv. Cirila in t- ^'".TeSetM^iToe X-
tra, da so preklicali naročbo.
toda v LJubljano. Javen shod.
Pripravljalni odbor za ustanovitev društva v varstvo interesov Tr-žačanov sklicuje za danes ob lOpredpoldne javen shod na planem v ulici Foicolo it. 5 z dnevnim redom: Brezposelnost v Trstu in sredstra, tako bi se jej prišlo v okom. Odbor vabi vse interesirance k obilni udeležbi,
»Jugoslovanski Železničar* — zaplenjen. Zadnja številka rJug. Železničarja" je bila zaplenjena. Zasežena Je skoraj vsa prva stran radi kritike zistema. Poleg Galamboša Je namreč tudi že goriški postajenačelnik Wieser avanziral
JOSIP STRUCKEL *
Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina
Nov prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in perjjiva svila za jopice.
Svilenina in oaraski zadnje novosti velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci.
Vezenine In drobnarije, preproge, zavese, trliž po izjemno nizkih cenah.
Inu--nn W
Dr. ICorsano
Specijalist za sifilitične In kožne bolezni Ima svoj ambulatorlj v Trstu, v ul. San Lazzaro št. 17,1,
(Palazzo Disna) Za cerkvijo Sv. Antona novega.
Sprejema od 12. do I. in od 6 do 7 pop. Ženske od 5 do 6 popoldne
Rje se dobi DIesopo zmsrnlh cenah?
WST Edino le
o trgovini manufakturnesa blago
A. Laurenčič, Trst
uL Nuova 40 (vogal ul. S. Giavanni)
Podaje se : vsakovrstno zimsko moderno blago, volnene spodnje srajce za moške, ženske in otroke, fuštanj, trliž, pikvet beli in delani; volnene in bombažnate odeje; perilo izgotovlj eno in na meter ; vse potrebščine za postelje. Drobni predmeti.
Krčmarji pozor !!
Neverjetno I
Fino olje po 96 vin. liter dostavlja na dom
slov. tvrdka H„ Furlan
Trst, ulica Glulia štev. 72.
Specijaliteta : namizno oljčno olje iz krajev Lucca, Nizza in Marsilja. Posebno priporoča
pravo milo za perilo; vinski kis. Poštne odpošiljat ve.! Poštne odpošiljatve.
ARTUR0 StiQDRICKY
PradajslalOB aaouf. blaga Ia drabalb pred.-aetav
Trst, ul. Belr*dere 33.
Šivane odeje od K 6 40 do iS-—, volnene K 3*— do 3*20, bel in pisan fu-štanj, bombaževi in volneni trikoji za moške, ženske in otroke ; volnene in svilene šarpe. Izdelano perilo. Platno na mero za rjuhe, žimnice, srajce, ovratnice, ovratnice, zapestnice, dežniki itd. Veirkanska Izbera. ZMETTNE C EVE.
Neverjetne cene
Krasni čevlji! Izredna trpežnost I
Moški, jako elegantni čevlji K 9 50 in 12 50. Ženski čevlji, krasnih oblik K 9 50 in 12 50. Vsled pozne sezone se prodajajo različni ženski čevlji, modernih oblik, ki so stali prej od ii do 15 K, sedaj s 30 do 45 odsto popusta, t. j. po edini ceni 8 rC par.
I\{
r
Jovarna /red franki Čevljarska
TRST - Corso štev. 27. .
Podružnica:
ulica Cavana štev. II
(vls-6-vis ul. Madonna del Mare)
Dr. PECI\TIK
(Dr. PETSCHN1GG)
TRS T, VIA S. CATERINA ŠTEU. 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni. 8 — 9 in 2—3 in specijalist za kožne la vodne (spolne) bolezni: ll1/*—1 in 7—7!/g
Fratelli Rauber
Trst, ulisa Carducci 14 (ox Torrente) Zaloga ustrojenih kož.
Velika izbera potrebščin za čevljarje — Specijaliteta
potrebščin za sedlarje.
Zobozdravnik
Idr.Hinko Dolenc
1
) ao je preselil is ulice Sv. Lazarja
o ulico voldlrloo št. 27.
— Wieserjevega; Ordinira in sprejema od 9-1, W Dvigalnik na razpolago.
^ Ta teden ra.zproda.ja.
ostankov
v dobroznani trgovini
Križmončič & Breščnk,
Trst, ulica Naova štv. 37. - Telefon 15-12.



gp=JD[=E=
E*DG
RESTAVRACIJA
AURORfl
Trs", nlica CarSacd šiv. 13.
Vsak večer od 7. do polnoči
Velik koncert
pri katerem sodeluje
orkester čeških dam
LIBUŠA
6 dam	3 gospodje
pod vcdstvem Jana Lastavka.
Opozarja Be cenj, občinstvo na izbrani spored različnih komadov in narodnih pesmi.
Ob nedeljah in praznikih Matinee.
: VSTOPNINA PROSTA. :
Za mnogobrojen obisk se priporoča
JOSIP DOMINES.
M
»''rte*™.
Poleg renomirane ga Goeaaovega piva se toči pivo Reuchel-Br&u iz Kultnbacha.
J
i wr Nova trgovina
izgotovljenihoblek
za gospode, dečke in otroke
Enrico Rehak
j Trst, ulica Carducsi 39 (nova hiša).
Blago fino in navadno. Izbera sukna za j obleke. Hlače in Jopiči za delavce. Ve-| lika izbera paletots, ranglana itd. itd.
! Prva sloven. mirodilnica v Trstu
j Jilojz Saletelj
; ulica Carradori št. 18, v bližini gostilne N00.
Zaloga barv, čopičev, mrežic za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfum., min. vod itd.
MESO!
SOI
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem odprl v Trstu, ulica Campo San Gia-
como št. 18, (na vogalu ulice del Pozzo)
Podružnico trgovine jestvin
in kolonijainega blaga.
Priporočam se za obilen obisk in beležim z veleapoštovanjem Vekoslav Stepančč
pršilja sveže to1ovs«to, telečje fli dvčje v zabojih po 5 kg poštnine prosto; kilogram po kron J SO-—. Prtšleje meso po kron DO-— klg. — Trat, , karre ali pa špeh po kron 1*10 klgr. Prekaten j špeh po kron 1*20 kilgr. proti poštn. povzetju.
| H. rili EP MAK Heriiicse 18, Ogrsko Coiffeur des dames
TH. SEIBERT
Trst, Corso 37, polunadstr., telefon 1792
naznanja slav. občinstvu, da je prevzel edini lasuljarski salon za dame v Trstu. Ker je bil nameščen v glavnih salonih tu in inozemstva, kjer je imel priliko spopol-niti se v tej stroki, upa, da bo ustregel tudi največjim zahtevam tržaških dam, katere prosi za blagohotno podporo.
Austro-Američana
= brza zveza z Ameriko.	=
Trst — New-York Trst — Buenos-Ayres
,OCEANiA" 13. decembra 1913.
,:FrancescaM 27. novembra. ,Kal?er Franz Jcsef* 18 decembra. ,,Columbia" 11. decembra.
Največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja.
Za informacije o proda prevoznih jilistkov L. II. in razreda toliko za Ametiko, kolikor za Patras, Palermo, Cadix in Las Palmas obrniti se je na Urad za potnika v Trstu, ulica M»lia picoolo št 2, za tovor in blago pa pri G. Taraboohia & C o, Trst, ulica Ponterosao it. 3, I. r.
			
			
			
i
3
i-!
Q pristne orijentalske preproge
vsake velikosti in vsake razsežnosti, najlitiejše in najbogatejša
antične in modama orijanfalska preproga,
orijentalske bronce in haremska vezenja dobavlja
M^IA^AT	Corso, Capo Plazu, S^,. 2,
■	JL dž« đVAAJbj	(palača Modello).
Sprejemajo se vsaka popravila preprog in stara n»-epro?e so zamenjavajo.

o vre Bulic
priporoča svojo
gostilno „Brioni",
(„Trattoria Brioni'*) z vrtom, pripravnim
za sestanke in zabavne prireditve. Trst, vfa deli* lstria ?t. 16 (v bližini cerkve
sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina i2 Omiša, črno, belo in opolo. Pivo „Adrija", pelinkovac in mar3ala ter domača kuhinja in mrzla jedila. Gostilna: via del Rivo štev. 9 B prodsjo gorinavedenih pijač in mrzlih jedil.
Konforistinjo
Slovenko, z lepo pisavo sprejme takoj tovarna v Pragi. Prosi se za prepise izpričeval iz meščanske in trgovske šole (ne originale, ker se za nje ne garantira) brez poštne znamke, vendar s priloženo sliko. Slednjič se prosi za izrecno dovoljenje starišev, da se sme služba sprejeti. Mesečna plača K 90-—.
Vožnja do Prage se povrne. Tozadevne prošnje pod šifro „Dsll-b«r 18" restante, poštni urad Praga 22.
Gostilna M. D. O. j
na vogalu nI. Carradori-Ohaga
je pod novim vodatvom g. JOSIPA ŽIGOVA po- ' polnoma preurejena in preskrbljena s pijačo naj« različnejših vrst ter i izbor*o kahlnj j za tople in rarzie jedi. Sprejema abonem« nt at hrano it preskrbuje prenočišča. — Tazea«ki in inozem* ski časniki na razpolago. Za cenjeni obisk se najtopieje priporoča
JOSIP ŽIG0y, poslovodja.
Skladišče in oblastveno dovoljena delavnica za izdelovanje majoličuih peči in štedilnikov
—	~	_ fT*
GIOVAHNI
iŠgSi. < ■

n , m -i—-——■—^, _
\ X N

X V—V
( i i i i i ti ii I i i i i i i i i i i i f
I ! ! I I i i ' I I I i I
ulica Molino piccolo št. 13,
(vogal ulica Caserma)
Velika izbera majoličnih peči v modernih barvah, oblikah in risbah
in iz trpežnega materijala. Lastna izdelovalnica štedilnikov
vsakovrstnih oblik in velikosti. Bogata zaloga majoličnih plošč za
kuhinje, kopelji, stranišča itd. Zaloga keramičnih in cementnih
plošč za pode, Sprejemajo se poprave in napeljave. Že sestavljene peči se pošiljajo na dtželo.
Vsa dela izvršujejo vešči delavci.

a.* -1
j
m
i
'vi' n
.'TČT-^ ! v i
f——-r"- ---
• I;
fiEaflHBKS SSSSBSSSS^OBm;

ca
Velika zaloga
beneških otrobov, sena, ovsa, žita in moke
lastnik
Carlo Grego
Trst, uliea Haffineria štv. 7
(bivše skladišče Baruch & Co) IMizke eene. fiajboljša kakovost.
t" ■ '| I H—
Slovenci »n Slovan!
Ka^ar	pr! tvrdh^
kater« CtjiaSajo v „Edinaati^ fckiicujt« sc v«dr,o r.2 o^lia v nažerr iisiu, ker fiko bois Enslc dotiCr.« tvrd'e, pn naSajc ocjlcs^, ki jih uvr55af® * Ećinosii, dob^ck, in r£«if tef£ bodo uvri?ait svoje o^fesc tu* v Bodcfci v nsSsm llatu. Za tfr budete bolje pcstrc£et:K zrav*a U^a p a paniagale a tem m: : : terljasn« listu „EdJr.cs^ : r
VELIKA ZALOGA
ZNINE
Trst, ul. G. Carducci 26
I I
m

(Sparherd) vseh oblik in velikosti
H®?
iz litega žeieza \n iz blehovžne v veliki izbari
r 4

Pn<1 miliio«*flo	;larjev še nikoli niso pomagali naši dr-j
blld imllJarUd.	jžavi in vendar so naši državni finančniki';
.. • vi t • „_____ I prezrli nizozemski, francozki in nemški:
Pravijo, da človek n^rajšl govon o f u ■ dnQ 'k al aTstrij3ko in<
Um, kar ima na srcu ^ v kar je zaljab-	rento, zastavne liste in prioritete,
lje« Nikakor pa ne mislite da sem jaz B	.	[ zi(fati naše
zaljubljen v eno milijardo ali da nanjo	železnice, pomagal naši inda-
mislim, ker zopet govorim o ne. Ne m- c... ,.„„„:„: jn noliedeistvu Ali ti t«?i! sem zaljubljen vanjo in ne mislim nanjo ^
'flTiiggS;

jaz, ker je nimam in niti v sanjah ne gojim nade, da bi jo kedaj imel, pač pa z milijardami znajo računati le naši državni gospodarji, ki vsak dan narede milijon kron novega dolga, kakor je priznal finančni minister Zaleski.
Danes hočemo govoriti o zakladnih listih, katerih je izdala naša monarhija za približno eno milijardo. Kaj pa so to zakladni listi? Zakladni listi so državne zadolžnice na kratek rok. Navajeni smo državnih zadolžnic, a ne v obliki zakladnih listov, ampak v obliki takozvane rente. Ta je bila vedno jako priljubljena in vsi, tudi najbolj previdni varčevalci so radi kupovali take zadolžnice, saj so jim nudile vso varnost in stalni donos od prihranjenega premoženja.
Zadnjih pet let pa so naši državni gospodarji začeli delati z zakladnimi listi. Začeli so jako skromno, ker so pred pe timi leti začeli s 100 milijoni teh zakladnih listov. Od takrat pa so izdali takih zakladnih listov za eno milijardo, in sicer prihaja na Avstrijo 250 milijonov, na Ogrsko pa 700 milijonov.
Morda poreče kdo, da to vendar ni nič hudega, če sedaj ne izdajajo rente, ampak zakladne liste, je pač izprememba in izprememba ugaja vsakomur.
Ali ta izpremba je jako slaba, ker je zelo drago in vpliva neugodno na denarni in naložni trg. Državni kredit ali državno posojilo v taki obliki je zelo drago, ker se morajo plačevati visoke obresti, ker se mora plačati v normalnih razmerah po 7°/#> a še več pa pride v slabih časih. Nadalje pa povzročajo zakladni listi državnim gospodarjem večne skrbi. Zakladni listi so plačljivi v kratkih rokih, nimajo tiste večnosti kot renta, in zato morajo državni gospodarji vedno misliti, na kak način si preskrbe denarna sredstva, s katerimi naj pokrijejo zapadle zakladne liste.
Ogrski finančni minister ni mogel pokriti 1. januarja t. 1. zapadlih zakladnih listov, ampak jih je moral podaljšati. Ista usoda najbrže zadene zakladne liste, ki zapadejo 1. julija prihodnjega leta.
V vsaki državi poznajo take zakladne liste. Nemci jim pravijo „Schatzan-w e i s u n g e n", Italijani „b u o n i del t e s o r o", Francozi „b o n s de tresor", Angleži „e x c h a q u e r b i 11 s" itd,, ali vsaka država se trudi, da v kratkem iz-premeni tak viseč dolg v rento. Nakladni listi so povsod le hipni pripomoček, da se dobe v roke razpoložljiva sredstva. Tudi pri nas so svojčas delali tako. Pred štiridesetimi leti je izdala Ogrska za 500 milijonov zakladnih listov. Ali že dve leti pozneje je ta dolg izpremenila v 6°/0 zlato rento, katero so potem konvertirali v današnjo 4% rento. To je bila premišljena finančna politika, do katere pa se današnji naši finančni ministri ne upajo povzpeti in najbrže tudi ne morejo, ker preveč zahtevajo cd denarnega trga. Zato bomo imeli opraviti še dolgo časa z zakladnimi listi.
Zakladni listi pa ne škodujejo samo državnemu gospodarstvu, ampak tudi narodnemu gospodarstvu in naložnem trgu. Zakladni listi niso za majhne varčevalce, ki razpolagajo morda z nekaj sto kronami ali k večjemu s tisočakom, ampak ti listi
so le za navadne papirje, za pečenke niso, za te je bil amerikanski trg, ki je pa vrgel naše zakladne liste takoj nazaj na naš trg, ravno v času največje potrebe. Tare nas radovednost, kaj narede naši državni gospodarji prihodnje leto, ko zapadejo dolarski zakladni listi, ki se ne smejo podaljšati.
Kdo ve, ali bo tuji kapital prihodnje leto še vedno rad jemal naše zakladne liste. Bati se moramo, da bo trpela valuta in bomo morali doprinesti še večje žrtve na obrestih.
Zakladni listi pa tudi ovirajo olajšanje našega denarnega položaja. Akoravno gredo zakladni listi v tujino, vendar sega po njih tudi domači velekapital, ki se je sicer stekal v banke in po teh v naši industriji in trgovini. Ta nima na razpolago denarnih pripomočkov in zato je trpela in tipi naša industrija, trgovina in obrt. Mali kapital pa nikoli ni bil na razpolago bankam, ker so mali varčevalci raje segali po rentah, zastavnih listih itd. V teh krogih je še precej denarja, ali ga drže doma. N. pr. ima neki mežnar na Krasu y samih zlatih 1000 kron doma.
Naši finančni ministri naj raje zopet potrkajo na vrata malega kapitala, naj ne zapirajo poti do rent s svojimi dragimi in le velekapitalistom dostopnimi zakladnimi listi. Poslnžijo se naj zopet rente, a obenem naj preiščejo, kdo konterminira našo rento, da je padla na 80 kron. Ali ni to morda delo velekapitala in velešpekulan-tov, kajti majhni lastniki ne prodajajo svojih rent in ne tlačijo kurza.
Priporočali bi pa tudi našim državnim gospodarjem, da ne prihajajo na dan s svojimi zahtevami po milijardah v času največje stiske. Tisoči delavstva so brez zaslužka, številne tovarne so morale nehati s svojim obratovanjem, ali pa so ga znatno skrčile, trgovina je jako opešala, mora plačevati za izposojen denar neznosne obresti in vendar ne more dobiti denarja tndi po visokih obrestih. Kmetsko ljudstvo strada, da je groza. Dokazuje nam to konsum, kateri je jako padel v vseh predmetih. Kedaj je bila ta čas trgovina tako mrtva kot je letos ? V teh mesecih je bila trgovina jako živahna, konsum je bil znaten v vseh predmetih, a letos pa vlada tak mir, kakršnega sploh prej nismo poznali.
Če je treba res milijarde za vojaštvo pridite s to potrebo na dan, kadar bodo gospodarske razmere boljše. Pomislite pa tudi, ali si zamoremo privoščiti tak luksus in če je nam tudi potreben. Avstrijski narodi pač ne bodo zadovoljni, da bi si nalagali miiijardna bremena za oboroževanje, samo da varujemo hrbet od celega sveta sovraženi Nemčiji. Nemci naj trpe posledice svoje ošabnosti in nadutosti sami, ne pa tudi mi. Otresite se srbskega in ruskega strahu, ker od te strani se nam pač ni treba bati ničesar ; nam nihče nič noče.
In če že na vsak način hočete denarja, ne ponujajte milijard novega posojila velekapitalu v obliki zakladnih listov. Velekapital nikoli ni poznal države, ne pozna njene koristi, ampak le svoj žep. Ce je bil mali varčevalec v boljših časih dober za nakup rente, poznajte ga tudi
Zaloga moke prve vrste
Telefou it. 231 • Riva GrUttfUla št. 12. - Telefon it. 231
Zastopstvo in glavna zaloga
najfinejših vrst pšenične moke in krnjili U*le'tov poznanega
valjčnega mlina VINKO BI/UDIČ v Kranju
L Brzojavi: TRUDEN - TRST. mm^mmmmmmm
Brzojavi : TRUDEN-TRST.
Pekarna in odlikovana slaščičarna
STOP AR
Trst, uL S. Giacomo 7 (Corso) s podružnico t nI, Farneto 6. Telefon 16 64 a.
SVOJI K SVOJIM! Za birmo in Ženltnine bogata izber konfektov, bombonier ter vsak dan sve2ih slaščic.
Ivan Hervatinov naslednik
JOSIP MRSCITTI
Trst, ulica Barriera vecchla 11
priporoča c. občinstvu svojo novoprevzeto
trMo lestuln In kolonij, blaga
Specijalitetu: kava vseh vrst in cen. B
so le za velike kapitaliste, ki ne nalagajo \ sedaj v dragih časih. Opustite državnemu, radi svojih milijonov v stalna, posojila«in narodnemu gospodarstvu kvarljive za-} ampak jih izročajo bankam.	I kladne liste, poslužujte se takih papirjev,!
Veiikapitalisti radi segajo po zaklad-j ki si jih more nabaviti tudi lastnik, nih listih, ker so ti jako gibčni, t. j. v;majhne glavnice.	'
kratkem zapadajo in nudijo visoke obresti, 6ya% je vendar več kot pa 4%, kolikor se dobi pri stalnih posojilih. Vse j trdi, da današnja napetost denarnega trga; izgine prej ali slej, da bo denar cenejši,; < zato pa velekapitalisti radi segajo po za- j f kladnih listih, ki jim bodo še nadaljna tri ( T leta nudili visoke obresti. Pa ti listi še; vsebujejo drugo ugodnost za kapitaliste, j ki zakladne liste lombardirajo pri bankah, i dobijo večji del glavnice zopet v roke in S s tem špekulirajo drugje.
Iz tega razvidiino, da največja po-j treba in stiska države koristi zopet naj-j bogatejšim. Velekapitaiisti izkoriščajo sti-l sko države, a tisti krogi, ki razpolagajo! z nekaj sto kronami ali pa s kakim tiso-: čakom glavnice, so izključeni, ker si s j svojim majhnim kapitalom ne morejo nabaviti zakladnih listov. Za take majhne ljudi so dobre le rente, take majhne ljudi i odrivajo od bogate mize, jim ne privo-} ščajo tistih papirjev, ki nekoliko več ne-! sejo. Veliki kapital ne kupuje rent, ne' drugih večnih zadolžnic, on sega le po gibčnih papirjih, zato pa je toliko bolj • obsoje vredno to preziranje tistega rev-: nejšega državljana, ki je vedno rad po-j magai državi z nakupom rent, i;.- V spominu je še vsakomur, da so šli z našimi zakladnimi listi celo v Ameriko. Ali ti zakladni listi v dolarjih so že vsi doma, niso ostali v tujini. Posestniki do-
P r. Z e 1 e n i k.
Idealen izdelek ribjega je-irnega olja
je in ostane „Emulzija Scott* iz ribjega jetrnega olja, ki je znana več nego štirideset let. — Najfinejše olje norveške polenovke (iz Lofodov) se razkraja po Scottovem načinu v jako male kapljice, vsled česar postane lahko prebavno tudi delikatnemu organizmu, tako, da pride vsak najmanjši del različnih in Jako redilnih eno vi v organizem, ter se popolnoma prebavi.
Pozabiti se ne sme, da je
„Emulzija Scott"
sladka in bela kakor mleko, in tedaj je lahko umljivo, da jo použivajo radi otroci in odrasli. — Toda biti mora prava vEmulzija Scott".
Gena originalni steklenici, ki se dobiva v vseh lekarnah K 2*50. Ako se pošlje 50 vinarjev v znamkah tvrdki „Scott & Bo\vne" G. m. b. H., Dunaj III., ter se ob tej priliki sklicuje na ta oglas, pošljemo potom ene lekarne, in sicer samo enkrat, steklenico emulzije „Scott" za pogkušgjo.
koncesioniran zobni tehnik
odlikovan na pariški razstavi z zlato kolajno „Grand Prix" in različnimi
častnimi diflomi. Izdeluje vsa zobotehniška dela. Specijaliteta i Zobje brez neba in krone v porcelanu in zlatu. Cene zmerne.
ul. Nuova 15, II , od 9-1 in od 3-7.
& Jficolo Cesciancich S Icmesta progna«, arrst
ulica S . Lazarja Stev. 17.
Skladišče kož barvana, v.eh vrst
rumena in črna za čevilarje in sedlarje z delavnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telsćjt kože črna in rumene (Bok3kalb). >'oščila aa 3albcl)e vrste za barvane cevije. Maro&bg za vsa kraja deželo izvršuje točno In hltfo
£ **
Velika zaloga in tovarna pohištva s;}
ANDREJ JUG - TRST -Siji
|» Via S. Lucla 5-18	Vi« S, Huoia 5-18» |f
E booaz*. or upa mtu ranu ni MTunti rtnim tifkihu J * i
| ga, HUSIO	b mbnMt Mk.	om 2IUI8I # *j[
Veliko skladišče klobuk©*
dežnlkav, bel« ta pisane »rijca, kbfek. platna žepnih rcbcev, asikib ntgevte ttđ. Iti. ww
CVEMKELTrat, Cor.o3
Cene zmerne. - Postrežba toSna in vestna
HsMdat trfovbuL SMS
jfova trgovina modnih predmetov
za moške, ženske in otroke
V Trstu, ul. della Caserma )7 (blizn knjigarne	nasproti kavarue
Velika zaloga klobukov, kap, čevljev, dežnikov, perila spodnjega perila, nogovic, rokavic, ročnih torbic in drugih predmetov po najnižjih cenah.
t^šimsttsa

IGNRZIO POTOCMIG
Trst, ul. Riborgo 28, vogal ul. Beccherie. (Podru^"h-l:'a?rr,er')
Velika izber moških in deških oblek. Črni in modri paletots. Raoglan, Ulster v sivih in rujavih barvah. Suknje s kožuhovino. Velika izber moških maj. Rumene in modre obleke za delavce. Izber blaga za mcške obleke. Sprejemajo se naročila po meri.
Q/erravaHo
« r^i

s* bolekne Is rekonvalescent*
PrvtfMia wfv š§ W itrfv|# Mrttt ta eJtSi]* MH trfialzM
Plipefčenm fd mifrlMČih adrmrmikmr r vat •hUniiM, kmdMi m /• tr*bm 9* iaiani •JmHtL
SI kai^iimf m nsJh tavak ta ■ a tOOt adfavBlifcbti ifrilmU
btonl 9k«A, ^H	MT Isb#nJ
Lekarna SerraVallo» Trst
■A
jpipte Iiisica
Trst, uL Lazzaretto vecchio 36.
Zaloga dalmatinskih vin
iz Visa in Poljic b priklopljeno gostilno.
Gostilna v ul. Cas. Donadoni
— ter gostilna —
Campo S. Giacomo 5t. 15.
Vr<;o na debelo po ugodnih pogojih. Dalmatinski tropinovec I. vrste in drugI likerji.
Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obi?k.
SKLADIŠČE
šivalnih strojev in koles
Lruigi Gramaccini
"š;s3T, uliai B--.tr.tr/i veSGhls it, 25,
floiovoree. mr Plačilo ia obroke
Sprejme sa popravljanje šivalnih stroj sv zisiensa, Prodaja Igel, olja in s^aratev.
Kupuje in prodaja že rabljene
šivalne stroje. M1
i
BI
Prva jugoslovanska HllfAlt Aamv tovarna glasovirjev HlllUlI rčlUl
Trst — via Farneto 8t. 42 — Trst. Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasoviije, pijanine itd. ——— Delo točno. ———— Cene nizke. -
II
BI
Trgovina razn«
PERUTNINE
▼ bogati Izberi.
Josip Gergič, Trst
Rocol — Molino a vento štev. 40
Prodajalna čevljev
vseh vrst za moške, ženske in otroke in
zaloga usnja.
Sprejema naroČila po meri in popravila. Cene zmerne. Priporoča se za obilen obisk.
smodiSife oglja in dru
za privo, petroleja in stavb, materijala
Josip Mioeu
Trst, Tia S. Cillinu 2- (St. Iran)- Telef. 2832
Pekarna in sladčičarna
MIKUSCH
Izdeluje kruh z zdravim higijeničnim elektr. strojem
Yrst - Piazza S. Francesco d'Assisi 7.
Prodaja moke 1. vrste, siadčice in prepečence, (biškete) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dan. Butaljke, fina, desertna vina, dalmatinska in Istrska vina z razprodajanjem piva v steklenicah. - Za aga*eij zadruge g. kr. državnih uradnikov. Državnim uradnikom 5 */« popust.
Trst, ulica S. Lazzaro 20. Tovarna pohištva iz bambusa iudijskega trgja in protja.
Praktični in koristni darovi
za vsako priložnost
m
Ml ETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
"^diranje zobov brez
i«
ur-:*
ISi
vsake bolečine
Dr. J= Oermšk V. Tuscher
cbozdravaik kcncrc zobni tehnii
- TRSI -
tislla Caserma St, iS. M, nadat
Ellzabetina družba za parne mlini (
Elisabcth ftampfmOkl-S««elltohaft
Največje mlinsko podjetje v arstro-ogrski monarhiji. Produkcijska zmožnost t 22 mil. na leto, 55 ragenov na daa ooo
CLAVNO ZASTOPSTVO i
prit, £rst
ulica Miremar štev. 21. oco
Žito in otrobi na debelo.
Srst, iL Cnpanile 1115. - TeL 759.
Purani, foeke, raoe, plidanol. ftiajerafcl In domaftl, peuhartf. — DIVJAČINI t zaj*1, srna. ierefcloe, akiln« Jerebloe (ketornl), ftuanl. 6aJno maslo In lajoa. Vil p« eaal, da m si bati oikaka koakaraaaa.
Pradajalnica ur In dragocanasti 4
Bucher
(•z drag Dr&gotina Vekjeta)
Trst K^s; Csrso SL 36.
Bogati isbo* alalanin«, arebrniae, dfagoe* noati ia iapaJk u. Kopija ia nmna itcn siaSo is tudi arebio % aoTirni pradmetL — ^inju uureCbe ia popravka ntksmtu mlAiae, slataahi«, kakov Sodi iepne m.
DELO SOUDNO. CENE ZMERNE*
NAZNANILO.
Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma št. 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najfinejše vrsti moke. Prepečenci, slaščice, mrzle pijače, kakor tudi vino in likerji. Uljudno se priporoča ALOJZIJ GULJ, (prej na trgu Caserma).
O. NATTIOH
urar in kronometrlst Trst, uf. Nuova34< cdpre v kratkem novo prodajalno ur is
dragocenosti, Segata izbera žepnih in stenskih ur, budil k itd.
o;ravlja ure pod jamstvom. - Cene zmerne.
Erminia Warbinek
manufakturna trgovina, Trst, u!. Giulia št. 14.
Nastezniki, srajce, spodnje hlače, bela spodnja krila, predpasniki, črna satenasta spodnia krila, spodnje srajce za ženske, moške in otroke v veliki izberi. Bluze bele in barvaste, opremljene, batist, cefir. perkal, volaeni in bombažasti voali, pepita-blago, novosti po K 1'20, križasto po K —'70, platno, kotonina, Šifon, brisače, pokrivala, zagnojila, predpo-steljniki, trojnik in volna za žimnice. Svilenine in predmeti za opremo.
3E=3S=
Elixir kina in koka
sestavljen. Vzbuja tek (apetit), povspešuje probavljanje, izvrsten tonlk živčnega zistema.
Cena steklenici I K 60 st.
ZALOGA V LEKARNI > GALENO«
nUoa 8. Ciliao. - Telefon 20-76.
Mehanična kleparska delavnica za kovinske izdelke
Gusto Pilottifu Gius.
ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25.
Riva Pescatori štev. 14
Specijaliteta: ladijske avežJjke. Posoda in škatlje is bele in ha.mjo.o-barvne pločevin«.
Žlebovi, cevi in zidse sbloge
iz vsake snovi v kosili po 2 m (brez zvezavo).
T V F? D K A
Vsako nedeljo in praznik od 4. do 10. ure zvečer se vrši v gostilni „ALLA GROTTA" v ulici Tivarnalla št v. 5
JAVNI PLES
Vstopnina: ženske 20 vinarjev in možki 30 vinarjev, — Priporoča se
BERNE KARL.
-I- (inlio MMm 1
TRST, tlita Cisti i Carđaeti fitv & i
u vauerosf luv. a»£ m »
Slsugttse mCJi, «n«|34l3il ifirtlj, ta« r«k« Is aefe, šufij«, klini puI, AlaiUVnl In •Uklretoraf vrtilne priimi« fljpantt aa
1 ■ 11 1—umi lmkaiatije. onvM
■K&asilds r-*—-fHr m ttSretflpftSne atea*-fvtsokHlas Is srnama trn. m^h^o*«« Mene.
Pekarna m slaščičarna
Onorato Furlani
Trst, ulica della Guardia. 24=
Pod užnlca Vojaški trg (Piazza della
Caserma) 4. Sruh včokrat na dan itož, ra«li5ae moke, vso vrati biakotav tor prodaja raznih vic in likerjev v stekiamaah.
francesco Sadrmr
TRST — ustanovljena teia 1878 — TRSI |e preložita svojo
trgovino šivanih stroje,
hidfcljev fn pndevkoy z mehanično delar nico vred iz ulice Ponterosso štev. i
v ulico Campanlis štev, 19.
Velika zaloga dvokole*
»■ MvaMfe elreiev. iraacfM«,
•ftMtr,"w ^ Batjel-u,
ln mhM nite«.
(Suni trukt. Itdki titop


„'i
t^ s
. /
WWh
..... - .



iiU"UL;li i Hfi. it .SLUH:.»ufS1 HKrna, S. Fraaceseo e'Aslsi št. 2 I. nadstr.
PožtM breail&i&il ričan 74.S79	Telsfu 10-04.
Podpisana <?i vsoja njiip.siniti slai-carnu cbćisLSt^a, ua cddaja £fcrankain v brezplačni najem
—	hranili!« skrinjico ■■■
Vtaka ir«2lna, ktker tadl vsak pcsanazalit lahka đakl tak« wiEilc-E, kl a« pr.nerfc? ca ^rthr&sjevanjt »siih 3n vetjih ivsl.
Skrifijica sši dašd pri psdpissfti zsdragl«
Trgov. obrt. *t Jmga sprejaaa hraaiise	od
*3uogarf tedi io ci član in jih obrestuje po
aar 4 '|2 0 j o
Han^iil davek od hrrnii. vlog plaSn^a zadrega >azna. Dcjc posoi. na rata© ooroke in proti maminim odplačilom.
fiada^na pojasnila ee dajejo ▼ nrada med nrrdn.-nti nram! ki ao: Ob delavnikih od 9 do 13 u« dopoiftdfl«
©d S do 5 aro popoldnt.
Trgorsfco-obrtna zadruga v Trstu.
5lL S. Francascu čte*. 2. I. nadslv.	^
Cnffe Knovo
I	(NOVA KAVARNA)	V. I
Trit, Piazza Batrlera Settefontane »
Prva udobnost. Bogata izb ta časnikov. PrvovT tne pijače. Hladila %seb vrst. Biljard' Seitert Telofon 19-81. Poleg kavarni se nahaja tudi Lvraten
BUFFET,
kjer se prodajajo mrzla jedila, vino in Dreheijevo pivo. Sprejeruajo naročila na dom. Priporoča s»e udani
FRANJO ABRAM. lastnik.
SV. KRIŽ pri TRSTU priporoča slavnemu občinstvu avojo
zalogo obuva! za moška,žanske
in otroke. Delo solidno, najprimernejše cene. Naročila po meri. Postrežba na dom. Potrebščine za čevljarje ln zaloga usnja.
Kupi naj se edinole v naših prodajalnah, ki se spoznajo po sledeči znamki
Naj se ne da nihče zapeljati po oglasih, ki imajo namen, ponujati pod imenom „Singer" že rabljene stroje in drugih tvrdk, ker naši stroji se ne dajejo preprodajalcem, temveč jih prodajamo direktno mi sami. Popravila šivalnih strojev vseh ziste-mov se izvršujejo takoj. Cene zmerne.
Tf^ST - CORSO št. 20 - Tf*ST ULtlCA Cflf^LtO GHEGfl št. 13.
MILIH CEREGRTC
TBŠT
Campo baiA £i&eomo Star. 2. poroča cenj. občinstvu svof^
trgovino pisnreiških u Solskik potrebščin-
fr»da]a razglednic in igra? ncli rns
Prodajajo sa tudi molliveniki v sfov. Jezika
Novi zobczdravnišKi
ambulatorij
ul. Rossinl St. 12 (vogal ul. delle Poste)
Laboratorij za moderno dentistiko.
Umetni zGbje od K 4 — dalje, plombe s materijalom najbolj Se kakovosti po K 2
Izdiranje zob bivz bolečin po 2 k. Ordlnacijske ure:
od 8 dopol, do z pop. in od 3 do 7 s radar. Ob nedeljah in praznikih od 9 Jo ra.
on Žen al - Trst
£
pnporoča h v oje
nlica Goniiiierciah » . ndružnico ulica I-uria C« (Čarbola rgorn a).- rockj:- *i:ol ovea, ko-uza h> raznovrstne oirohi r« r ^ a tudi de »eio.
Jsigitschsve ž čne ograje
y
z* (dvrrc®), tovarne, drorilfia,
prostor« za tsmo Itd. Pcdrniaioa tovarno v Oradon, Q6 • stik;gBn Maut; podr^žsloa tovarne na Duntjn Precs^asse 2 9, Tel 4144.
Ž fina Industrija alpskih deiel Ford. Jergltsoh's Sohne, Klagenfurt.
Zastopnik v Trstu: HENRIK WAONES, via del Boscttttto št. 6.
Tel. 22-36. - liuatr. cenik 104 brezjilačao
Razmere na slovanskem jugu monarhije.
Govor posl. Vekoslava S p i n č i 6 a dne 14. t. m. v državnem zboiU.
Poslanec S p i n č i č je začel svoj govor hrvatski: Visoka zbornica! To kar se je dogodilo na Češkem in o čemer se ie tretji dan razpravlja tu, se nahaja tudi drugod po habsburški monarhiji v eni ali drugi obliki, in je zato simptomatično. Ozrem se na to v svojem nemškem govoru in morda odgovorim kako besedo gospodu predgovorniku dr. Pitaccu.
Po nadaljnih izvajanjih v hrvatskem jeziku je govornik potem nadaljeval nemški:
Visoka zbornica ! V odgovoru Njegove eksceience gospoda ministrskega predsednika na interpelacije, o katerem se razpravlja, se debatira o zanimivi, toda nekoliko kočljivi temi.
S cesarskim patentom z dne 26. junija t. 1. je bila imenovana deželna upravna komisija za kraljevino Češko.
S tem je prenehal funkcijonirati na Češkem ne samo deželni zbor, temveč tudi deželni odbor ter se je njun delokrog prenesel provizorično na omenjeno komisijo. S tem se je zgodilo ustavolom-£tvo, s tem se je uničila avtonomija najvažnejše kraljevine v monarhiji in se uvedel v njej nekak absolutizem (Klic: Ne nekak, ampak resničen') torej resničen.
Zelo značiino je, da zaradi te odredbe c. kr. v.ade niso potomci onih, ki so naredili naše ustavne zakone, stavili na odgovor c. kr. vlado, ampak potomci onih, proti katerim so bili narejeni v obliki, v kakršni so. Vse češke stranke so vložile interpelacije proti imenovanju te komisije, ker se je s tem izvrš lo usta-volomstvo, ker se je s tem kršita avtonomija kraljevine Češke.
Jaz od svoje strani sem imel zmiraj lastno, na izkušnjah temelječe mnenje o avtonomiji, bodisi občin, bodisi dežel, bodisi drugih korporacij v monarhiji Habsburžanov.
Ako dotična korporacija, občina, de žela to stori, kar vlade hočejo ali proti čemer nočejo nastopiti, potem velja avtonomija ; sklicujejo se vlade same na avtonomijo, ako se čujejo od prizadetih pritožbe zaradi kršenja pravic in postav od strani avtonomnih oblasti. Ako pa dotična korporacija tega storiti noče ali ne more, kar vlada zahteva in potrebuje, potem se ta ne briga za avtononrjo in izvede, kar hoče.
Spominjati se je treba na primer le na postopanje avstrijske vlade glede ustanovitve nemških šol v Pragi ali v Ljubljani na eni strani in glede ne ustanovit ve čeških šol na Dunaju ali slovenskih v Trstu. (Resnično!)
Postopanje vlade je v prvih dveh slučajih popolnoma drugačno kot pi v zadnjih dveh slučajih.
Glede imenovanja deželne upravne komisije na Češkem pravi c. kr. vlada, naj se ta njen korak smatra za državno potrebo, izredno odredbo, ex-lex stanje, cesarsko odre dbeno pravico, zasilno zakonodajo ; dejstvo je, da so bile razmere na Češkem v takem stanju, da se jim je moralo odpomoči ne glede na ustavne norme. „Boj narodnih strank v kraljevini Češki," pravi nadalje vlada, „je onemogočal delo deželne uprave že leta ; deželne finance so bile izčrpane; nada j no vodstvo najvažnejših humanitarnih in kulturnih nalog avtonomne deželne uprave ogroženo, postavne obveznosti se niso izpolnjevale; gospodarski sloves češke kraljevine — in pri tem tudi naše države sploh — je bil na tehtnici.
To se je zgodilo" — govori še vedno visoka vlada — „edino in samo v skupnem interesu vseh prebi- alcev kraljevine Češke, ne da bi se hotelo v najmanjšem pospeševati ali oškodovati katerokoli politično in narodno stranko dežele.*4
C. kr. vlada torej poudarja, da se na normalnem potu, na podlagi določeb zakonov niso mogli pospeševati skupni interesi prebivalcev kraljevine Češke, da se jih more samo začasno z izjemnimi odredbami, da ne zadostujejo obstoječi zakoni, obstoječa ustava, obstoječi državni red.
Zdi se, da se enake razmere pripravljajo tudi v kraljevini Galiciji z Vladi-mirsko. Tudi tamkaj se bije boj med dvema narodnima strankama, in — kar me najbolj boli — med dvema slovanskima narodoma; tudi tamkaj je že dalj časa onemogočen deielni zbor, tudi tam se razne naloge po normalnem potu ne morejo rešiti in govorili so v zadnjem času že o imenovanju deželne upravne komisije ali kakega deželno-upravnega komisarja. Absolutizem še ne ylada tamkaj, more se pa z ozirom na analogna izvajanja c. kr. vlade vsak trenutek uyesti.
Tako je v obeh največjih severnih delih monarhije, v jedrih nekdanjih neodvisnih slavnih kraljestev.
V Ogrski sami je še slabše. Tamkaj vlada poseben absolutizem, vsled doka-
zane korupcije nastala oligarhija, ki jej ni sveto nobeno pravo in noben zakon, samo da se more nadalje vzdrževati madžarski imperializem, ki na eni strani izsesuje nemadžarska ljudstva in j celo večino madžarskega prebivalstva te j tako sili k iiseljevanju in na drugi ; strani izrablja v svoje namene tudi tostransko državno polovico.
Najslabše pa je v južnih deželah, zlasti v onih, ki so naseljene od Hrvatov. (Resnično!) O Koroški nočem govoriti, o tamošnjih razmerah je govoril tovariš Gra-fenauer. Tamkaj vlada absolutizem Nemcev in vsaka, tudi najzadnja državu na svetu bi se morala sramovati onega, kar se tamkaj godi proti enemu narodnemu plemenu, Slovencem. Mimogrede naj omenim, da ne ganejo c. kr. vlade nobenega prsta proti zatiralcem v varstvo zatiran-cev, in ako bi jih vprašali: zakaj ne, bi gotovo odgovorile, da tega ne pripušča deželna avtonomija.
V	deželah, kjer so naseljeni Hrvati in njihovi bratje Srbi, nikjer ne zborujejo de* , _ želni zbori, v vseh teh deželah se vlada j ^ absolutistično.	* -
V	Hrvatski in Slavoniji, materinski deželi skupne kraljevine Hrvatske, že mnogo let nimajo nobenih rednih deželno-zborskih zasedanj in skoro bo dve leti,» da načeluje tema dvema kronovinama komisar, čigar volja nadomešča mnoge zakone.
Njegova ekscelenca gospod ministrski j predsednik, dr. grof Stiirgkh je v odgovoru \na interpelacije gospodov poslancev dr.
Strojna tcvarna Konigsfeld - Brno
tovarna strojev in železniških vozov d. d. v Simmeringu prej H. D. Schmid
_3(5iiigsjeiđ pri grnu_
Stroji za izdelovanje leda in hlada
po zisfemu LINDE (z amonijakom) (čez 8400 naprav) in zisfem z oglj. kislino Zfl MflLl IN UELIKI OBRAT
Parni stroji, parni kotli, sesalke,motorji-cestni valjarji in stroji za obdelovanje lesa
Zahtevajte prospekt km. 7.
Šušteršiča in tovarišev, nadalje poslancev nosi Nimca, Tusarja, dr. Šmerala, Habermanna,
Austa in tovarišev kakor tudi gospodov dl na elCJJAtlCO ( poslancev dr. Adlerja, Pernerstorferjn, Ssi j
j tza in tovarišev v zadevi sistiranja ustave :	lau
v kraljevini Hrvatski in Slavoniji, rekel, ™ PrO« da hrvatske razmere in tamkaj uvedeni! absolutizem „vzbujajo živahno sočutje tudi!||
izven mej te kraljevine, zlasti pa pri pie- HOrvAn-HlPrKP mensko sorodnih narodih, ki bivajo v naši	WHiU«
državi", do se noče spuščati v posamsz D U TI 9 i VI* nosti predloženih pritožeb, ker spadata,	*
Hrvatska in Siavon ja v diugo državno polovico, da pa se mora tukaj „staviti vprašanje, v koliki m°.ri ja zmože i učinek in celotni vtis v Hrvatski in Slavoniji; inavguriranega globoko segajočega izjem nega stanja vplivati preko mej sosednje 1 državne polovice na notranje in zunanje \ interese monarhije".	I
„Vsiljuje se tukaj", je rekel nadalje j gospod ministrski predsednik, „vprašanje, j
ali se dalje trajajoče raz velja vije nje ustav- •------—~
nih naprav v važnem delu monarhije ne j	TT3!i Jk/OSIISlCUŠff
tiče tudi popolne varnosti skupnih, ozroma ;	II Jv JM/Ji * A VIH
na skupnih temeljnih načelih obravnava- j aktivnim vseh kategorij, profaSTjžf?!
jočih vprašanj".	... .! in uč teljem, katerih neobremenjena služ-
Na dalje je treba presojati, v koliki i nina znaša -ma - K 23oo.-l na leto, meri morejo vplivati morebitne daljs-3 iz-j	.. J. J . . . . '
redne razmere v Hrvatski in Slavoniji na i daIJ* penzij^lStom, ki imajo vsaj kron
1400— pokojnine, dovoljuje posojila na podlagi življenskega zavarovanja, p oti zaznambi na služnino, oziroma pokojnino prvem mestu in proti primernemu

In prijatno hojo.
Berson-Uerke
Dunaj VI.
na
niji
oni poilitični naturalizacijski proces, ki se vrši vsled izvedenja priklopitve Bosne in Hercegovine k monarh ji in katerega obvarovati pred zadržki, pomenja življenjski interes A.vstro* Ogrske
„Zaradi tega", je "rekel gospod mini- poroštvu pod najugodnejšimi pogoji na strski predsednik, „ne smemo popolnoma 5 —?0 letno amortizacijsko dobo izpustiti iz vidika stališča monarhije na	Slavila**
zunaj z oz rom na blizu jej ležeče interese.	jj«iawijii
Na podlagi teh toček se glede na vzajemno - zavarovalna banka v Pragi, razmere tudi c. kr vlada ne more odteg- — Podrobna pojasnila daje brezplačno
niti dolžnosti, da ne bi vpoznala važnosti trenutka, ki jo sili vspričo konstatiranih slabih vplivov na interese monarhije, nastopiti v okviru svojo kompetence za varstvo teh interesov.
Že danes pa sme" — to je bilo dne 18. aprila 1912 — „na podlagi ravnoistih točk izraziti upan,e, da se bo posrečilo za upravo Hrvatske in Slavonije odgovornim faktorjem najti sredstva in pota, po katerih boste prišli Hrvatska in Slavonija čimprej zopet v posest popolne ustavnosti".
Tako je govoril Njegova ekscelenca j avstrijski gospod ministrski predsednik v Javni seji poslanske zbornice državnega ' zbora dne 18. aprila 1912, in zbornica mu j je takrat živahno pritrjevala in ploskala. 'Sedaj imamo že 14. novembra 1913. Od tedaj je preteklo poldrugo leto in Hrvatska ter Slavonija imata še vedno komisarja, ustava je še vedno sistirana in vse to, kar je Njegova e&sce enca gospod ministrski predsednik označil kot mogočo posledico daljšega izjemnega stanja v Hrvatski in Slavoniji, se je zgodilo. Na konca odgovora na interpelacije izraženo upanje Njegove eksceience gospoda ministrskega predsednika glede skorajšnjega uživanja popolne ustavnosti od strani prebivalstva Hrvatske in Slavonije se še vedno ni izpolnilo, kar je znamenje, kako slab je naš parlament kakor tudi naša vlada in vsi, ki z njo drže, napiam madžarskim oligar-hom in njihovim pomočnikom.
Zgodila se je sicer izprememba v osebi komisarja; in sedanji se pogaja o rešitvi hrvatske krize že mesece, sam ali s pomočjo madžarskega ministrskega predsednika, z vsemi hrvatskimi strankami, izvzemši s pravo stranko prava. Ta pogajanja se vlečejo tako na dolgo in se vodijo na tak način, da se morajo označiti za nič drugega kot navadno igro z najvišjimi krogi monarhije in hrvatskimi strankami, ki so se spustile v ta pogajanja. Vse, kar bi|se imela pred vsam storiti
„Generalni zastop banke „Slavijo v ------------ Ljubljani.
ilavnoznani ostanki,
Pošiljttve sumo do 31. decembrj, potem 4ele v mesecu maju:
40 metrov izoorrih ostankov za obleke . .	K	20-—
30 metrov o-tankov za md-rne kostim .	,	18-—
23 metrov (1 kos) j nko tae tkanine za perilj	„	12*—
10 tornadov flanelastih rut............?>•—
1 ducat brisač...................4*S0
5 jako Širokih rjuh ...............10'—
Adolf Zucker, Pizen 513, Čsško
Največja tkalnica zapadna ČeSfce! Pošiljitve po povzetju. Kar ne ugaja, se lahko vrne. Uzorcev se ne pošilja. I i ostanki so večji kosi najmodernejšega blaga.

I 2 para čevljev in 2 para I ; nogavic samo 6 — kron, 5
V svrho reklame zamore dobiti vsakdo glasom našega prospekta in odtisa, brezplačno 1 par čevljev. Ako naročite p® povzetju 2 para ženskih čevljev z močnimi podplati in 2 pura nogovic samo K —.
I Hemr ck Weisz |
g o*, n a čevljev: Nagy3a!lo (Ogra'to). %
HfiT & 9IITIĐ "Cl ki nimajo zadosti m eka.
A JEa*l#«a da bi lahko redile lastne otroke, naj rabijo rajboljšomokojda pomnožijo in ojači.o lastno mleko
OCEL IKCERHflnONALI
flfffnn Teliftn 1969. - Lastniki: II pUlltS. F. G. Hermann &. V. Janach.
Sobe z največjim konfortom — Kolegi. Vrt Gozd. Lsstni avtomobil. Iivrs.na kuhinja, jediU vsik čas pripravljena S>e-cg\ina vinaikrciik teran,C*uant',šampanjec
Zalogi*, v lekarni „CULENO", Trat. via S. Cilino.
Cena rosameznl škatljl K 2-50.
ALBERT FABER
Trsi - ulica deli* f*aa 22
Telefon 615.
Bukova In hrastova drva (razklana).
Oglja „briketts" „Boules* v velikih jajčjik oblikah za odprto ognjišče, štedilnika in sobne peči vsakega zistemv
Ma'ta Koks, najnovejše in najboljše g*rira mesto oglja.
Anthrazit (angleški) v obliki orehov.
Š<otskl p^emcg za peči.
Dr*a, mehki, za netenje.
Zanetnik za drva in oglje.

Zaloga izgotovlj 3nžb oblek
Velika izbera oblek za gospode in dečke, sukenj, površnikov vseh kakovosti.
Soecij&lHeta ▼ veznji.	Izbera volnenega blaga. ;—4
STA OBROKE ^ tudi	takojšnjemu pla-
■	6Slu Cene naj zmernejše.
ADOLF KOSTORISm
Til^T, ULICA SAN GIOVANM 16, 1. NADSTROPJE
zraven .BuflMa Automatico". Tel. 251, R. V. — P0ZCRI Skladišče te nstnja v f. ■. 1
,EDINOST" it. 234.
V Trstu, dus 25. norsmbrs 1313
Reomatlzem, tržanle. nev-rcisile m ozebke
blaži bolečine, pri trganju odstranjuje otekline t r napravi ude zopet gibčne, odstranjuje nadalje neprijeten občutek mraza, za drgnjenje, masažo, obkledke in kopelji pripravni
C0HIRH6UMAII
s
Besedna znamka zavarovana.
Pazite sa ime izdeiKa ia iiđBlovatella.
Tudi če se ga dlje časa vporablja rima nikakih škodljivih učinkov, zato bolji nego do sedaj rabljeni narkotični izdelki. 1 cvku 1 krono. Po pošti proti naprej poslanem zr.esku 1 cevka K 150 | 5 cevk , 5 — > franko. 10 cevk „ 9 — J Izdelovanje in gla:no sklališče:
LEKARNA B. FRAGNER
c. k. dvomi zalagatelj PRAGA III, 203.
Zaloge oo lekarnah._
VeliKo iznenađenje!
Nikdar v življenju taka prilika ! 600 kosov za eamo 3 K 80 vin.
Krasna pozlačena precizna nra na sidrc z verižico, natančno idoča s triletnim jamstvom moderna svilena kravata za gosp-rde, 3 kom. najf. žepnih robcev, 1 kras. gosp. prstan, s ponar. kain som, 1 krasna eleg. damska zaponka, pariška novost, 1 par double zlatih manšetnih gumbov
Velik napitek t izttraji Čevlje?
je dosegla * tekočem leta
Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici
Država sama j! je vsled dobrega blaga In izdelovanja pomnožila naročila za armado,
Zadruga kupuje usnje le od najboljših tovarn v Avstriji, kakor od svetovne tvrdke „POLAK* v Ljubljani itd. Vpeljala je v svoj obrat najnovejše fazone, tsr usnje najličnejše in trpežne vrate. Pomnožila je v avojih prodajalnah asortiment, da ai lahko vsakdo po svoji Želji izbere. Vpeljala je ▼ avojih prodajalnah STALNE OENE, kar je velikega pomena za kupo-valce. ki se na ta način ne morejo opehariti, in tudi ne zgube Časa za nepotrebno pogajanje. ZADRUGA IMA LASTNE PRODAJALNE:
o TRSTU. Barrlera vecchla 38, Uto del Rettorl i. - u TRŽIČU (MonfDlcone), Corso Aqullea. - V SPLITU, ulica starega suda. V GORICI, Ti$ su. Antona šteu. 1.
Slavnemu občinstvu se to edino domaČe zadružno podjetje te stroke najuljudneje priporoča.



velika veselost za stare in mlade, 20 komadov korespondenčnih predmetov in še 500 rabijivih, potrebnih predmetov. Vse skupaj z uro vred, kije sama toliko vredna, stane 3 krune 80 vin. Pošilja proti povzetju dunajska razpošiljalna tvrdka
Ch. Jungwlrth, Krakove 2'B.
NB, Pri naročbi dveh avpjev se priloži an gleška brivna britev pr\ e iste. Za neugajajoče af vrne denar.
Krompir
lepi, debeli in zdravi, kakor tudi fini
FIŽOL VSEH ¥Eif
ter fino kranjsko kislo zelje v
sodčkih po 50 in 100 kilogramov razpošilja vedno in vsaki množini ter najceneje trgovska tvrdka :
J. KOSLAN o Mu (KrsnjsRo.
belo
DOBRO VINO
Pristnost se jamči. - ANTON SINK0VIĆ Koper - Via Cembi štv. 698 - Koper.
Dnevnik „Edinost" v Trs tu
je izdal in založil naslednje knjige:
1.	„vohun". Spisal I. F. Cooper. -Cena K 1*60.
2.	„tri povesti grofa leva
TOLSTEGA". — Cena 80 vin.
3.	„kazaki". Spisal L. N. Tolstoj. Po alovenil Jos. Knaflič. — Cena K 1*60
4.	„prva ljubezen Spisal Ivan Sjergjejevič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gr. Gregorin. — Cena 1 K.
5.	„poljub". Povest iz gorskega življenis češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla, Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	..beseda o slovanskem o bred ne 91 jeziku p&i kat. jugoslovanih1. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 30 vin.
7.	„igralec". Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal E. M. Dostojevski]. Poslovenil R. K. — Cena K 160.
8.	„jurkica agiće7a". Spisal Ks Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2
9.	„udovica". Povest iz 18. stoletja Napisal I. E. Tomić. Poslovenil ŠtefaD Klavs. — Cena K 1*60.
10.	„jug". Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.
11.	„vitez iz rdeče hiše'. (Le Chevalier de Maison rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2'50.
Vse te knjige se dobivajo v tiskarni „Edinost", v „Slovanski knjigarni* Jos. Gorenjca v Trstu in v vseh knjigarnah po Slovenskem po povzetju ali proti naprej poslanemu znesku. — Za poštnino posamezne knjige je poslati 20 vin. več.
OeSc kr. pri v.
Avstrijski kreditni zavot
za trgovino in obrt
{ustanovljen leta 1855). — (Glavnica k reserve 243,000.000 kroe). PODRUŽNICA V TRS U Piazza Nuova it. 2 (lastno poslopje)
sprejme v avoje
jeklene varnostne celite
idelano od svetovne tvrdke Areheim v Be.-olini ssj&m&ene proti požara ia vloma, pohr&ac Ln cpr&vljanje vrednot, kakor tudi	po-
mno zaprtih aavojev, ter da v dotičnih jelfer^ celicah v najem
* varnostne shrambiee (saje?) r
r»z;ičnin velikoatis v katerih se lahko ehranijo
noKtcvi papirji, llnti^fc, drag^jl itd. 7arB03tne celice ne more nihče drngi odpra; kakor stranke vsajemno z bavke.
Uprava in shramba vrednosti v lastnik celicah na razpolago. Podružnica Kreditnega zavoda sprejema
Granitne vlege na knjiži
in jih obrestuje do nadaljnega obveat;.i*
po 3 % %
Renti:! davek plaža d^ektuo idfoii Sa7i so tudi s vsemi bankovnim! poaU, t®, ia varovanjem proti sgabasi na Žr^fcaaju
Ces. kr. priv.
Nova stavba v Nabrežini
P. 19 L se proda za K 14.000. Olajšanje plačevanja. Sprejme sc tudi menjava z malim zemljiščem za stavbo v Trstu. Pojasnila: Trst, ulica Zonta 5, telefon 21-64.
11 n i a—a— e—	.■
gjgjflfiSŠBHHMBHMHBSi OSMBKBBHBBBMIfiS
Sen^aciio^alno!	pesšaiajte!
Samo sa 3C ^80
1 krasna Erika remontoir ura aaer. doubJu zlata verižica, solidna žepna užig. priprava s 6 rezerv kamni. Kemontoar nra v krasnem pokrovu, natančno idoč* 3 letna pismena garancija- Vsi trije predmeti, k veljajo 5 krat toliko e&mo za K 4 80. Pri naročilu 5 garnitur se doda I ga*-nituro popolnega zastonj — Ako blago ne ugaja, se zamenja ali pa vrne denar. Švic. eksp. tvrdka
Ceorg Cohbcrgef,"
OUNAI Vil 90 — Kslsersirasse št. 89.
Prodajalna kemičnih predmetom in šip
Tp>st, ulica Boschstto 2
(nasproti kavarne Olimpo)
Lastnica: Ermfnla ud. Ho$e.
Josip Zavadlal
Trst, ulica Marco Polo 6.
Priporoma cenj. občinstvu
svojo pekarno
VeSkrat na dan svež kruh. Prodaja se mobs prvih mlinov. Likeri in vino v steklenicah.
Rlunlone Adriatieadl Slcurta u Trsta
ustanovljena leta 1838.
Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju,
streli in eksplozijah Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju Zavarovanja proti tatv ni z vlomom. Zavarovanja pošiljate v na morju in na suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombi nacijah.
Oeliitška gla niča iu rezerve due 31, decembra 1913 K 175.540.187*98.
Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12
1912) K 534.593.429 80. Odkar obstoja diužba, je bilo v vseh branšab izplačano na škodah K 7o8.460.3S6S8. Zastopttvs v vseb dežsialh gavalh mestih In važnejžlk krajih AvtroO^r *t ■on.r l!'.
Sidro -Thymol-mazilo
zh lahke poškodbe (rane), ^»aaceljene rane in opeklina. Doz« K — 80
Sidro-Liniment. ^
Nadomestilo za sidro-Pain-Expelter.
Bolečlae ftlajfcijoče mazilo za prehlajenje, frfitmjatizeifl trganje po adib, itd. Sfeklenica K -.60, 1.40. 2,-.
SMro*Atbumlnal-2BlBzna-UoktBra
2a malokrvnoit in bledico. Steklenica K t.40
Dobi •« akoro v vsaki apoteki ali pa direktno
Dr, Bichter-jevl apoteki „pri zlatem levu",
Praga I. Ejizabethstrasse 5
Odhajanje ln prihajanje vlakou
od 1. oktobra naprej.
ČJasi ra prihod, oziroma odhod so naznanjeni po erednje-evropskem ča-u.
C. kr. državna železnie«
Odhod iz Trsta (Campo Marzio)
5.00 B Herpelje, Pula in medpostaje. 5.40 O do Gorice in medpostaje (Ajdovščina 5 50 M do Poreča in medpostaje.
7.35	O Herpelje-Divača-Ljubljana-Dunaj in medp 7.45 B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice - Celovec
Dunaj-Prasra-Dečin- Beljak-Berlin - Monakovo in medpostaje. 9.05 O Gorica-Jesenice-Celovec-Trbiž-Ljubljaua
Beljak-Dunaj in medpostaje. 9.10 O Herpelj je, (Rovinj). Pula in medpostaje. 9.15 M le do Buj in medpostaje. 1218 O Gorica (Ajdovščina) Jesenice-Trbiž-Ljub ljana-Beljak-Celovec in medpostaje. 2.10 M do Poreča in medpostaje. 1.15 O Gorica-Jesenice- Trbiž-Ljubljana-Beljak Celovec-Hunaj.
I.42	O Herpelje (Divača-Dunaj) - (Rovinj) Pula in medpostaje.
6.00 B (Turški ekspres) Gorica-Jesenice-Ljubljana
Beljak-Inomost-Monakovo-Pariz in meJp. 7.85 M le do Buj in medpostaje. 7.8S O do Gorice in medp. (Ajdovščina^. 8.2* O Herpelje (Divača-Ljubljana-Du mj i Pola
in medpostaje. 8.40 B Gorica-Jesenice-Beljak-(Monakovo-Barlinl,
Celovec-Dunaj-Linec-Praffa-DeCin. 10.390 Gorica, Jesenice, Beljak. Inomost, i o nakovo.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih t
2 25 O Herpelje-Divača. 2 20 O v Gorico.
Prihod v Trst.
G.05 O Iz Dunaja, Solnograda, Celovea, 11 on a kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka, Ljubljaue Jesenic, Gorica. 7.10 O Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelje). 7.23 O Iz Gorice (Ajdovščine). 8.25 M Iz Buj (in medpostaje). 9.00 B Iz Berolina, Draždan, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine) 9.25 O Iz Pule (Rovigna). 10.10 O Iz Jesenic, Gorice in medpostaj.
II.25	B (Turški ekspres) iz Pariza-Monakova-Ce
lovca-Dunaja-Linca-Jesenic-Gorice. 12 tO M Iz Poreča in medpostaj. 2.0G O Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Pra^e. Dunuja 8.47 O Iz Pule, (Rovinja*, Herpelj in medpostaj 4 82 il Iz Buj in medpostaj. 7.00 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljubljane, Jesenic, Gorice. ;>"7.05 D Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Dunaj. 7.57 B Iz Berolina, Draždan, Pra^e, Linca. Du naja, Celovca, Inomosta, Beljaka. Jedrne Gorice, (Ajdovščine). 8.00 O. Iz Poreča, Buj in medpostaj. 10.2tt B Iz Pule (Rovinja), Dunaja <čez Divačo> 11.Iti O Iz Dunaja, Celovca. Beljaka, Gorice. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih:
9.36	O Iz Gorice.
9 41 O Iz Divače, Herpelj.
Podpirajte družbo SV. CIRILH IN METODft


Največja slovenska hranilnica.
Mestna hranilnica ljubijansKa
v Ljubljani, Prešernova ulica 3,
je imela koncem leta 1912
66O milijonov kron denarnega prometa, 42 mil. kron vlog in I mil. 300 tisoč kron rezervnega zaklada.
SPREJEMA VLOGE VSAK DELAVNIK.
Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov.
Vložen denar obrestuje po
4
1	°l
2	O
brez odbitka.
Pripisuje ne vzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu, da se tudi obrestujejo. Hranilnica je pupilarno varna. V njo vlagajo c. kr. sodišča in jerobi denar mladoletnih otrok in varovancev župni&ča cerkven, občine pa občinski denar. Hranilnica stoji pod javno kontrolo in nadzorstvom c. kr. deželne vlade. Izključena je torej vsaka izguba vloženega denarja in to tudi za časa vojske, ker ima hranilnica denar razposojen na zemljišča.
Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 5 V4e/o obrestini in najmanj s/4°/0 amortizacije. — Za varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike. Posoja tudi na menice In vrednostne papirje.
$1
3
5
PvflAflui nillli I D»*e (KM!) iz m
Ulova, peiZI! Ktmiifti m luno
Orofe (kvas) Iz fidHKsme Maske tovarne drot so disesle ftseda] vsEpoKsti nalteltii sloves, liantojifc
tvrftL ki iob postreže so koRkireatuSi tust - rrar j. j. soban, Trst i Vflpojl 19

OOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
ocoooooooooococcooooooo cooooooooooooooooooooo_
o
! o nninAnA/11 mi« vireiTM/R P
o o
PRIPOROČLJIVE TVRDKE
o o p
I o Ć
-OOOOOOOOOOOOOOOOOOOC
oooooocoooooooooooooo
o o o o o o oocoooooooooo. oo e
Brivnsce
H^'hftlSČa in DJ-jlePSa laauljarska dela d uuijdd vršujejo v frizerskemu saloni
B6 iz-salonu And.
ROJI C-a v Trstu, Acquedotto 20. Jzpadli lasje se kupujejo in izdelujejo bo vsakovrstna dela. Dibra in tečna postrežba. Ogledajte si izložbo, da se prepričat^__1851
Mton Novak, brivec vJbI"-
večere Št. 57, se toplo priporoča ceni« siovenskemuob Činstvu za mnogošleviin: obtok. — SVOJI K SVOJIM i	2660
Krojači:
Ifrnia^nina ^^ goruCan, Trst, ulica vvrujal/lliua Pasqoale Bevoltella ali Chiadinc in Monte St. 27, I. cad., se pripefroča cenj. občinstve za vsakovrstna dela. Solidna postrežba, velika izbe? cainoveiših angleških vzorcev. Izdeluje po dunajskem kroju	~	72' 3
Mesarji:
Riccardo Baldassi,
. eumnega drufitvau) priporoča svojo mesnico.
Mizarji :
iRudoff Kompara
' roČa cenjenemu obČinatvu Bvcjo mizarsko d e -! 1 a v d i c o. IzvrSoje vsa v to stroko apadaioča dela io popravljanja. Načrti in prospekti na razpolago i Po Želji prihaja tudi na dom.	2o32
Brivski LSS
atrežba. Veiika izbera perfemov. ijaroka dela po zmerni ceni.
salon Trst, ulica Sette M M 2 IPD H	l ,uli? T0r.quaoo Ta38-°
Točna in higije ična po- j Wi' y	(VOgal Belvedere) št. 28 se pri-
Vsakovrstna lasu- poroča slavnemu občinstvu. Izdeluje spalne sobe i t 1617 i drugo pofcištvo.	2005
v
Ženske lasi po doori
viaauijar. Trst, via Oarducci 9.
ceni. A,
kčešliane in rezane, kupujem i IncSn Č+nlfe mizarski mojster, Trst, uliti - " - feebek JU5MF OIUIM Belvedere St. 10. - IzvrSnjt
1685 i vsakovrstna mizarska dela.
Buffet:
P^nnrn^ do cenjenemu občinstvu Buffet I n^O? UCd SO v ulici Gteega Štev. b. Ta Čijo se prvovrstna vina in pivo.
fiS-
1804
Če vl jer ji:
TRST, ulica Molino a veato li. j
Mlekarne:
^lo^il zajamčeno pristno, Čajno maslo I. vrste, rciltstiU C'rni graški krah, dnevni dohodi v m.e-karni LAAS, ulica delle Posti 9. — Flijaka „Monte Maggiore" ulica Giulia 5. — Sprejemajo se naročila za „flombir" (mrzla smetana) garniran in navaden.
Čil-** Pi^io TRST' ul
riSip ftisiiO priporoča svojo del&vmcu pro^ajalnioo čovljev. Izdeluje po meri in prodaja nošene čevlje, vse po najnižjiU cenah. „Svoi> k
svojim 1"__
TrBt' ulica **tn*JSL 67* _ *!r.0(?a"
* ^itJsJoAi jalaa čevljev vseh vrst v veliki izberi za moške, ženske in otroke. Sprejema naročil« j.o ir;eri in popravke. Cene zmerne. _879
Gsvfiarnica „Atla Sartorella"
*Tt	ulica Arcata 3tv. 5. — Velika izbera obu-
f f ST obuvala za gospe in gospode. Sprejemajo se nuročija ter poprave.	zmerne.	H47
Čevliarnica z zlato kolajna v Genovi. Lastna delavnica. Sprejet a usr<čila po meri in popraslia. Cene zmerne. Jo Maca ol, ulica Conti 5tv. 36».	1864
Olje, kis, milo.
FR. BlASGiNi,Tr8t- ulic* SteT 2:
drugo.
Frodsjs olja, kisa, mila ir,
Papir,
Velika zaloga papirja Vp^Sh
vrečic, prodaja po zmernih cenah na drobno in debelo tvrdka GASTONE DOLLINAR, Via dei Gelai fitev. 16 „ex Marang.ni". Telefon Št. 27-81. 1818
Pekarne:
Oblikovana
JOSIP AZMANN
Zgornja Greta štev. 27r priporoča svojo uekar c<.
ALBERT BAUBAR na Pro C53 v ijt-i iSlbi :: *eku d bi vsakovrstne Čevlje avstrijskih in nemšiih uvaren. Ročnoj delo Sprejemajo se popr. viU. - Izdeluje s2 uaro- ; Čen^ čevlje po meri. Če m ujaja se lahka zamenja ; rvIlISIVU aii ^usti Cene stalne in zmerne.	2502 '
Novo pekarno	l1™-
ivak. Tr*t, sv. M. M. zgorij*	hiša Kre?eviČ —
(Najfinejša moka. - S;>reieina pecivo.	2526
Fotografi:
F'" iSjftHČi spomini so artistične fotograSje n? 'v£>5lji8UoE kristalu, porcelanu itd. za priveske nadrobno kamne in slično. — Zaatopnik velikegs podi - tja za reprodukcijo artističnih fotografij j« GIOVANNI PELIZZARI, urar, Trat, ulica Nuov* St. (palača Salem).	149?
Aniona Jerkiča naslov: Trst, ul. T l c 0yrc&icl delle Poste 10; Gorica, Gosposka
PohiStvo:
in tapetari]* po že maso nizkih cenah, bztce ae ne dobi i drugje. Spalne sobe i* vsakovrstnega lesa, ! rezane od 380 kron naprej. Jedilne sobe od : 440 kron naprej. Iv oru zaloga S. BROD, ul, i Squcro nuoro 7, I. nadatr. na atranf poštne i palače. Po dogovora olajšanje plačevanja. i	1468
o lic* 7.
444-4
GlasovirjI:
CslfOtHs clica FornIlce Tovarna s ■	OOi\v«suK in trgovina glfBOvrjev jn
pjiiE::aov. RazpoSilja na vse kraje. Izvršuje vsako-vr-,Uia popravljanja. Delo zajamčeno. Csne zmerne Svoji k svojim!	J224
Gorivo.
S%fori fifirm^Lr (De?ledn- Bibarič) priporoča 3 V -iS 'S Uot lil O EV zalt go vpakovrstnf ga oglja drv m petroleja po nizki crni. Pošilja tudi na dom. Tre t ulica Squero nuo o 15, telefoa 2243 (2403
Prodajalne jestvln:
vrl š^salai Trst, Piazza Ponterosio ! a^BilleJ, Trgovina jaatvin in kol .. ! nijalnaga blaga, specijaliteta: pristao čajuo kranjske klobase in itirsie testenine. — Za obila ! obisk se priporoča vdani Ivan Bidovec, vodja.
Kova trgovina kolon Jal in je-
Ctlfifl Trat' ^iazza Caserma štv. 5. Bogata izbera OLVUI kave, riža, oija itd. Razpošilja sj tuli na deželo in na dom — Za obilen obisk se priporoča lastnik FRANJO MILLONIG.	2388
Gostilne:
"H s*'* Pili in priporoča cenj. občinstvu svo BTE&&.!]<£ IDUilU j0 gostilno „Ai buoni amici" 7 Tr tu, ulica Belvedere štev. 39, točilnico vina in piva v Trstu, v ulici Benvenuto Cellini št. 1, go-Btilao „Al buon Almissan" v Rojanu, uL Montorsino štev. 3, točilnico vina v Barkovljah (Bovedo), ulica Pert-rolo štev. 342 (hiša &čuka). Toči sa prvovrstno dalmatinsko črno, belo in opolo vino iz Omiša in piso.
Restavracije.
Restavracija „Aiia Staiione"
;TRST, Trg pred južnim kolodvorom 3. — Najugodnejša restavracija za potnike in za meščane, ker je v bližini južnega kolodvora kraj javnega vrta in kjer se uživa po leti na obširnem prostoru pod nebom svež zrak. — Toči se izvrstno pivo in vino L vrste Izborno briško vino. Furlansko in istrsko za dota po 96 Bfcot. liter. DomaČa kuhinja. Cene zmerne. — Lastnik Anton And rijančič, bivši vratar Hotela Balkan.	1152
Gostilna Toraažič „"-Toa*
najb • j še vipavsko, istrsko in dalmatinsko vino po najn žjih cena.; in Dreherjevo pivo. — Vedno tveža kuhinja. Pegan Leauoer, voditelj.	270?
Fl. fnn-m cenjenema občinBtvu svojo go-£ UltiS ULr -il!l stilno-buffet. Točim prvovrstno Drti erjtvo pivo na pipo, brez aparata ii vsakovrstno 1 no. — Trst. Campo San Giacomo 19. nasproti ceri- e Sv. Jakoba. Lastnik Ludvik Tominec. 1S02
60 itiine ,Aila Civetta vecchia,
Ir. t ulica Valdi:ivo štv. 27, pe priporoča za obilen obisk. Domača kuhinja. Vsakovrstna vina in Dre-her(G o pivo prve vrste. Lastnit Matej Mes chik.
1984
Kleparji«
Loza r Ivan, klepar : občinstvu »vojo
deia-jiico s piodajo vsakovrstnih kleparskih izdelku • izvršuje vsaio naročiio in popravo v delavnici 3I1 jz.en po zmern h cenah. Ulicu Sette Fontane št
34. — Svoji k svojim 1	2440
Knjigoveznice:
anton bepenšek je
SV <yUYt/£II?wa edina slovenska knjigovez-ni«; v Trstu, ulica Cecilia št. i*. — Izdeluje vsa knji.-'».eŠka preprosta in fina dela točno in po kon-kuri i.čnih cenah.	1760
Kožuhovme:
ikr-5-nnsn BShapfi zavod za izdelovanje in C.UE&IU AiUcI barvanje kožuhovme v-
Trsti, ulica Ponziana 131. Telefon 23-56. Zaloga in bogi. 1 k izbera vsakovrstnih kožuhovin. Prevzema na-roćbf in vsako popravljanje. Cisti in pere vsakovrstno kožuhovmo-	2037
Sir.
masten, Jako fino blago, prodaja po nizki ceni IVAN VIDMAR, Črnivrh nad
fdrijo.__2411
Šivilje.
Afifi^-IŠFfi?	Via Barriera v. 33, vrst-
. ni^Lit, 13. Damska krojačnica. lzdeiajs vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze s.« gledališče itd. Cene zmerne.
T&pet&rske delavnice.
Rudolf Bonnes ^ tr £
poroča cenjenemu občinstvu svojo TAPE-TURSKO DELAVNICO, 'z vršu je vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v io stroko. Delo solidno. Cone zmerne. 1803
Trgovine s prekajenim mesom
^ri'ift^nnsm cenjenemu občinstvu svoj buffe*. * i iJJUi ooalil Točim prvovrstno Dreherjevc pivo na pipo, brez aparata, in vsakovrstnega vina Trst, ulica Sanlti štev. 24 '(nasproti mazeja Revo)-teila).	Lastnik: JOSIP TOMAŽIČ.
Prodajalna svinjine & *
Prodaja se sveže in vsakovrstno prekajeno meso kakor tudi vsakovrstne klobase. — Priporoča se za obi-len obisk Kari Pušpan.__2549
Železnine:
železo, stare kovine: Anton Gerneca
—	1S65
^ienssiom žeIe!!0> ®tare kovine: An E\y|jyjtm Trst, ulica Olmo št. 14
Žgan jar ne:
Stara grška žganiarna .*
odlikovana s zlato kolajno ▼ Trsta, VU Oftviaa 6. Tu se dob; bogata »» ber likerjev; Hpecijaiitste : grški In francoski ko»|a% ( kranjski brinjevec, kreH slivoveo in bridki t' jpi^u \ vee in rum. Cene; nirie. Irber greačic. SJafeSee It ; EapeČend. GrSko ciaas.ei Iz ^ija. ;— Se pripori AnHroi A r- t n n o p n i''n	3040
A ►it a it Tnjaj/ edina slovenska žg»njarna b • nilLUlI I Ui K, zaloga likerjev, v kateri s« i dobe vsakovrstni likerji, se nahaja v bliž ai nNi- ! rodnega doma* v Trstu, ul. Carlo Ghega 10, vogal i ul Cecilia. Edina zaloga dalmatinskega tropiaovra Razpošilja tudi na deželo.	1152
STmama 7n*aingi* avtoriznvani poiietnik za IIOIIO ^yajllar postavljanie parketov in: podov vsake vrate ulica della Teaa šs. 3 a, nad II., ' Trst	1871 ;
Ljudska urama
BOGOMIL PIMO
Trst, nUca Vtaceuo Belllni it 13 Uamfl nTtn IT. inm men)
Bogat izbor *T, Toriilc, o vrata lh v ©riši c, akanov, pr-■taaoT, lapestnie Itd. Konkurenčne cene,
Ž ganjam d, ^ ^s01®^Tr3t uiica o»uiia i
Pijače prve vrste.
507, se priporoča za obilen obi-itc
1832
Razni
Prnrlaifl v najem se dajo razne gostiln«, j c I UUclJU kavarne, mlekarne in drugi obrtii obrati, hiše, vile itd. Pojasnila daje Kolaršič, ka- ' varna Oorso od 9—11, 3—6, telefon fit. 825. 417
Medena obešala
rane in iz alumin ja, leseni predmeti in železnine za domaČo uporabo, po cenah, da se ni bati konkurence. — Obrnite se samo do Umherto Cesca, ulica Caserma štv. 14.	1682
Stalni krajevni agenti a.T
sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodaje v Avetro-Ogrski dovoljeaih sreč*. — Ponudbe ped Hersur", Brno, Neugasse št. 20.	3243
Potoval ca in agente
skovali privatilke. Išče to »urna tkanin- Tudi one osebe, ki imajo dobro zaanstvo, opravljaju lahko to delo kot postransko. — Ponudbe pod poštni predal 11 v Mnihovo - Hradište (MUachengrii<z)
Češko.	22t>9
prve vrste, 4i) kil. S. 4 80; 100 9 kil. K 10-— hiastovci, pevero^i, luk itd. pošilja po povzetju Anton LINEK, Znajmo (Zjaim) Češko.	2353
Kislo zelje
Najboljše kranjske klobase ::
komad po 20 do 40 vinarjev razpošiljam po povzetju od 10 naprej. Pri večjem naročdu nekaj popusta. Jos'p Princ, gostilničar in izdelovalec klobas — Selo šte 23 pri Ljubljani.
2686
DQ9nfi£!li>im najfinejše ukusne kranjske blo-na£|JUolljalll bate; velike po 40 vin. Hoch prima 3alam I. in i^njati teg po K 2'70; Isto 1 ,~o K 2 30 kg. M. MODIC, Šiška pri Ljubljani. 2190
Restavracija FINDING
Trst, ¥la C«l«9*a 11 Vsak« nedeljo In praznik
PliES
Vttop 50 ttntlnk* pe 8 39 stot. K ples« tvlra meatea icdba.
Zganjarna
F. Pečenko
se je zopet odprla
v ul. Scaia Belvedere št, I
(prihod iz ulica Miramar),
Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenjenemu občinstvu.

Trgovina jestvln In kolonljalnega blaga
3van Žnidarčič
Trst, ulica Belvedere fitev. 19.
Prlporo&a se oenjenemu občinstvu za obilen oblak. Postrežba tudi na dom In se razpošilja blago po poŠti.
Lastnica vek. Znldarčlč
ni dom In
Hz
Perje za postelje
po eeni.
1	kg tlvcga, dobrtga parja
2	K; boljie vrst3 a K 40; prima na Del belega K. £-8) ; belega 4 K; belega dlaka-stega 5 K 10 ; l Itg zelo finega, snežno belega perja K
/6-40, K 8 —; 1 kg đrobaega perja, sivega S K, 7 t«lega s finega 10 K, najfinejšega Drsnem PerJa K — Pri nakupa 5 kg franko.
Že napolnjene pernice
Is debelega, rdečega, modrega, beU(?a ali rnaenaga platna. 1 tukent 180 cm doig, okoli ivo cm A rok z dvema olazinama ▼red, Tiaka 80 cm dolga, okoli 60 cm Široka, napolnjen z novim, sivim zelo trpeioim, dla^astim perjem K 16 —; a erednjlm perjem K S0" ; a drobnim K 24-— posamezni tn-henti 10 K, li K, 14 K, 1« S ; bUzine 3 K, K 3*50, K 4* — Tubenii 200 cm dolgi, 140 cm iirokl K 13*—, K 14T0, K 17 SO, K 21*—; bla-iue 90 cm dolge, TO cm široke K 4 50, K 5-iO, K 5-70 ; Podtuhecti iz trdnega, pisantgi platna 180 cm dolg«, 116 cm iiroki K l<-80, K 14 80 Pojiljte proU porzetju od K 12'— naprej frjnko. Menjara Je dovođena ; ra to, kar ne ugija, se vrae denar.;
S Benlscb, Deienlce 765, ČeSka.
Bogato ilustrovanl cenik gratla in franko
KAREL DELAM!
po visokem c. kr. DamcBtni&tru
KONCESIJONIRANI Z0B0TEHNIK
Trst, ulica Belvedere St. 4. Ul. nadstr.
ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 4.
FR. P. ZAJEC
LlsMlua, Stari trfl •
Izprašani optik
Bpedjsliftt e« očala ia l&pslnik«. Zalog« «0-
plomciOT, baromatroT, daljnogledov (Zatu)iM. Laatna delavnica z elak-trdnim obratom. Kraant ceniki broaplaćno.
Jrfovina z unjem in čevljarskimi predseti
a prtklopljeno lsdelovalmloo sgornjth da-Iot in pi«>11 valnloo tar salogro napatnlkov fi^fć3 ▼ ulici Belvedere štev. 49.
IVAN SIMONIČ.
Točne ibp«
Emilio Muller
aaj«itledaaji& la na)atA-reji« prodajalniea ar v Trsta, via B. A nt—I*
{Tojji! nllca 8. Mlcoli).
VELIKA IZSEKA
varlii«, a U tik. mlr> Bih, k&ker tali ttea* sklb tr vsake vrat«. Uataatvtjea« teto
L
I
ODLIKOVANA
tržaška čevljarna
Trst, ulica G osuć Carducci 21. Izbera obuvala vsake vrste, najboljših tu in inozemskih tc 'aren pa najzmer-nejSih cenah. Bla^o j>rve vrste. Moderne oblike. Delo solidno in perfektno
>
T
I
1
Bchoidler
= zobotelmfk ==
»obotehnik Di. Ferdinanda Tanzei
Sprejema od 9—1 In od 3—6. Trst Fiazza C. GAdnl ^t. 5 II.
3* j ZAHTE^m
1 VZORCE fM P&O/PEKTIl
________J ______„ — - - • -—-*m
Glavno zastopstvu in zaloga V. JANACH in drug. — TRST, Piaz?a Poste Str. 4.
Opoldne in zvečer abonement. Zeto ugodno. Izborna ku-hinja »n Bndjtjeviško pi>o (brez rlavobola). Zmerne cena.
RESFAVft 40JA - HOTEL BALKAN (S^) |
za rešitev hrvatske krize, bi se moglo izvršiti v par dneh, in to je: razveljavljanje protipostavnega zakona glede železniške pragmatike, objavljenje nekaterih že davno sankcijoniranih zakonov, kakor tudi sploh izpolnjevanje zakonov od strani ogrsko-hrvatske vlade in njenih organih v Hrvatski in Slavoniji; v prvi vrsti odprava ko-misarjata ter razpis svobodnih volitev. In potem pa naj bi nadalje odločevala volja zakonitega zastopstva Hrvat?ke .in Slavonije skupaj z zato poklicanimi faktorji.
Kakor so se stvari v Hrvatski in Slavoniji razvijale in se še vedno razvijajo, so znatno škodovale interesom monarhije na zunaj in na znotraj, zlasti pa v plemensko sorodnih deželah v Bosni in Hercegovini, Dalmaciji in Istri, kjer pa žal ni mncgo bolje kot v njihovi materinski deželi.
Bosna in Hercegovina ste takozvano ustavo dobili šele po 30 letih okupacije od strani monaihije, in sicer pod pritiskom razmer v Carigradu, kjer so takrat proglasili ustavo. In kaka je ta bosensko-hercegovska ustava? Od koliko vlad in korporacij je volja tamkajšnjega ljudskega zastopstva "odvisna, pod koliko varuštev je ta volja postavljena? Kako dolgo je tamkajšnji sabor v štirih do petih letih svojega obstoja zboroval ? Splošno vzeto: tudi v Bosni in Hercegovini se vlada absolutistično.
V Dalmaciji že dolgo ne zboruje deželni zbor. Tudi tu se vlada absolutistično, da, še slabše, upeljan je tudi policijski režim brez primere, kakor je včeraj tovariš Biankini pojasnil. Napram gotovim pojavom, ki so nastali edino in samo zaradi sovražnega postopanja od strani vlad proti hrvatskemu narodu, bodisi v kateremkoli delu njegove hrvatske domovine, zlasti pa v materinski deželi, so ukrenili vse mogoče policijske odredbe in se iščejo vsak dan nove; hočejo celo — smešno, gospodje — uniformirati učence srednjih šel. Noče se poseči k viru nezadovoljnosti, k nepravičnostim, ki se prizadevajo hrvatskemu narodu od dne do dne, leta in desetletja dolgo. Tega nočejo in nočejo osvoboditi prebivalstva skupne kraljevine Hrvatske izpod varuštva in jarma drugih narodov. Bodite gospodje od vlade prepričani, da se zadovoljnost prebivalstva ne da kupiti z milijoni, o katerih se tako pogosto govori — v resnici se itak ne pošiljajo v Dalmccijo, kajti o tem se samo govori. Ne, ta zadovoljnost se more doseči samo z izpol-njenjem upravičenih želja vsega hrvatskega naroda. (Pritrjevanje.)
Delo istrskega deželnega zbora — to in pa delo deželnega odbora hočem nekoliko podrobneje očrtati — je že leta onemogočeno in sicer samo zato, ker se teptajo z nogami pozitivni zakoni, kakor tudi državni temeljni zakoni ter na njih temelječe najvišje odredbe od strani onih, ki so prišli vanj kot večina. Za Hrvate in Slovence v Istri — za veliko večino prebivalstva dežele — ne velja enakopravnost, ki je določena v § 19. drž. tem. zak. z dne 21. decembra 1867, drž. zak. 1. št. 142, ter izrečno priznana od Njegovega Veličanstva cesarja in kralja z Najvišjimi odločbami z dne 14. septembra 1895 in 17. februarja 1898, in z razsodbami c. kr. državnega sodišča na Dunaju ad št. 5, 6 in 111 ex 1888 kot pravomoćna potrjena. Niti v deželnem zboru, niti v deželnem odboru se ne respektira hrvatski ali slovenski jezik.
Ravnotako kot jezikovni se teptajo tudi drugi zakoni od strani vladajoče ita-lijansko-liberalne stranke, tako zlasti novo-ustvarjeni § 23. deželnega reda iz 1. 1908, po katerem se mora skrbeti enakomerno za gospodarske in kulturne potrebe slovenskega prebivalstva, kar se pa ne dela,
6radbena, knllnrnotehmčna ter zemljemerska pisarna
3ng. j. Skoberne & 3ng. 9. Ijustinžtč
:: ulica Jtova štev. 32 ::
Crst
Zrst
FATEMSI UKAD Dr. ing. vit. Gino Dompierija
temveč naravnost zapravljivo uporablja deželna sredstva za Italijane in italijanske
namene.
§ 23. je nov paragraf, ki je bil sklenjen v znamenju miru med obema narodnostima in pod patronanco c. kr. vlade. Pri tem je zlasti mnogo delal moj prijatelj in tovariš dr. Laginja, ki pa je takrat kakor se zdi, pozabil na zahrbtnost naših narodnih nasprotnikov. Tudi ta novoustvar-jeni paragraf se krši dan za dnem od strani večine deželnega odbora.
V tem paragrafu stoji (čita) :
„Deželni zbor se posvetuje in sklepa, kako dobiti primerna sredstva za omogo-čenje svojega dela za deželne namene, fonde in zavode dežele, v kolikor ne zadoščajo dohodki obstoječega ustanovnega,	—	__^_ . ..A
premoženja. V tem oziru mora veljati te-j TRST - ULICA IHERCATO VECCKIO I - Tel. 440.
meljno načelo, da se mora primerno zado-»_______—--
stiti gospodarskim in kulturnim potrebam tako italijanskega kakor slovanskega prebivalstva dežele, zlasti, kar se tiče ustanovitve potrebnih zavodov in naprav, primerno obstoječim dejanskim razmeram. Deželni zbor je pooblaščen, določati in pobirati davke do višine 10 odstotkov. Višje doklade na kak direktni dayek ali druge deželne naklade potrebujejo cesarskega odobrenja".
Mnogo ljudi trpi leta in leta na mučni zapeki, i^er ne najde poti, da bi ozdravilo to bol. Naj bo dotičnikom ista pokazana. Poizkusi na c. kr. dunajski kliniki so dokazali, da se odpravi zapeka najlažje z uporabo naravne kisle vode „Fran Josip". Razvajalni in odvajalni učinek se doseže tudi, ako se rabi manjšo množino te kisle vode, kakor je treba pri drugih odvajalnih sredstvih. Dobiva se v lekarnah, mirodil-nicah in prodaj alnicah kislih vod.
NijtotHfa Is mJiifJrrnfjl« ukM u mik« ia kuk« »Ucki rupoMlja b«Jc«h«J. n CTPBRIPrVI iHidniMU rufDklJilii K. O I LKMLUIVI
V OtUU It 102.'
Vzmet t. cm& ttirfftgg^ManfM«^
i- v j,
Sladki refošk, sladki muškat, turinski asti in šampanjec
zajamčeni peneči in po zmernih cenah za društva in preprodajalce. Izborna in pristna namizna vina za družine, na dom, toliko v sodčkih kolikor v steklenicah od 15 litrov naprej.
Pristno viško opolo, be!l in rdeči. Istrsko, furlansko ln teran. Zaloga desertnih vin v steklenicah, rožolij, likerji in grenčice, kakor tudi izboren mali-nov sirup po K 1*70 1. prodaja
E. Jurceu. Trst. ul. Acque-
dotto 9. Telefon 236 R. 8.
V dobroznani mesnici
■peejjtlisi u notranje bolezni In bolezni na dihalih (grlo in no«)
ordlnuje na tvojem stanovanju r Trsta, Corso it 12
od 11 Vi do 1 Vi in od 4 Vi do 5 i/i popoldne.
TELEFON 177/IV.

Trst Piazza Barriera veeehia št. 9
se prodaja vedno prvovrstno goveje, telečje in keštrunovo, jančje in kokošje meso. Po strežba tudi na dom. CENE ZMERNE.
w\m 0 fctn
Rajcenejše ograje Iz il&ne mreže, pohištvo železno In Iz medl
dobavila, kakor }e dokazano, tvrdka
mm& bmsan
GRADEC
Podružnica Trst
nI. Nuova št. 27.
SeL 19-79. Cenik fit. 1 zastonj.
Jfcrmangilc) Črocca
Trst, ul. Barrlera var^hia 8
Ima
veliko z< lego mrtvaških preflmetov.
Vrt-ri ođ Porcelana In biserov vezanih i medene "'■iti iioe, od umetnih ovatio a trakov In naplel. Slika na poroaianast.h ploićan za probna spomenike, ■ajnižje koskartnooe osa*.

3f

(villa) v Nabrežini p. 156, lepa lega, z osmimi prostori, velik senčnat vrt, hlev, garage, 700 klaftrov, dva vodnjaka, dva uhoda, z električno razsvetljavo.
so proda
za K 30.000. Olajšanje plačevanja. Eventuelno se da v najem. Pojasnila: Trst, ulica Zonta 5, tel. 21-64.
Prodajalna modnih predmetov za gospe In gGSpode
„Alia Citta di Papigi",
(Romano Lazzarich) tik lekarne Rovls	Corso 47	tik lekarne Rovls,
Novi dohodi ovratnic, srajc, nogovic, bluz, torblo za gospe itd, itd.
ogrski, zajamčeno zdrav po K I9-« aa 100 klgr. z vrečo vred pomija dobro znana tvrdka
Herman GamM ■ Trst, ulica del Bachi štev. 3.
vogal uliee Aequedotto.	Telefon štev. 24-03.

rTvELIKANSKO IZBIRĆ71
- -= najde, kdor hoče kupiti	'
za mafhen denar poljubne narejene
MOŠKE OBLEKE
Ranglan, površnike in zimske suknje; pri tvrdki
RICHTER & GLASER
TRST - Corso St 37 (nasproti kavarne „Al Corso" - TRST
Ker izdelojeta .me.Je.e pream.te tolik. z. moSke k.k.r 2» deJke .ama, »ama Je omojolen. pro4»j»tl Isto po
uk°	p«* - •«■• ^.^rsssss«
Solidna postrežba.	richter * glaser.
Kot rečeno, se tudi ta paragraf ne izpolnjuje, vse se godi le v prid Italijanov, za gospodarske in kulturne namene isti k in skoro ničesar v prid gospodar skira in kulturnim interesom Hrvatov in Slov-ncev. To se ne godi sicar zaradi postopanja deželnega zbora, temveč deželnega odbora.
Odkar se je namreč razbil deželni zbor z neupoštevanjem enakopravnosti in z zapravljivimi, v prid italijansko liberalni stranki stavljenimi predlogi, oskrbuje posle zatiranja Hrvatov in Slovencev v deželi veČina deželnega odbora, pri čemer od Njegovega Veličanstva na predlog c. kr. vlade imenovani deželni glavar, vsaki še taki jasni nezakonitosti in proti-postavnosti pritrjuje ali pa jo molče priznava in ne predlaga Njegovemu Veličanstvu v odločitev in sploh hodi z večino proti manjšini čez drn in strn.
Enako kot § 23. krši, ako je potrebno, deželni odbor tudi S 42. istrskega deželnega reda. Po tem paragrafu se za taksativno navedene predmete med dru gini zahteva navzočnost vsaj enega slovanskega deželnega odbornika. Sklepa se pa tudi o omenjenih predmetih v nena-vzočnosti slovanskega deželnega odbor nika, ne da bi deželni glavar ukrenil tozadevno predpisane korake.
Referati v deželnem odboru so tako razdelieni, da imajo najvažnejše trije člani italijansko-liberalne stranke, a ostale brezpomembne ostala dva člana hrvatsko-slovenske stranke V sejah deželnega odbora se v 90% slučajev store sklepi, ki so v prid Italijanom in zelo pogosto v škodo Hrvatom in Slovencem. (Čujte! Čujte!)
Vsi deželni nastavljenci: pri deželnem odboru, deželnem zemljiško-kreditnem zavodu, agrarnem zavodu v deželni bolnišnici na deželni realni gimnaziji so
—	razen enega pomožnega zdravnika v bolnišnici — izključno Italijani (Čujte! Čujte!) ki poleg tega še v veliki večini ne poznajo jezika velike večine prebival-j zunanjo poiitiko, da se postavi monarhijo stva dežele.	s na druge temelje, na zgodovinske in na-
Tudi zastopniki dežel, odbora v raz-j rodne. To pa se naj zgodi tčimprej, da bi nih korponicijah, kakor: v deželnem'; ne bilo pozneje prepozno. (Živahno odobra-šolskem svetu, okrajnih šolskih svetih, okrajnih cestnih zastopih itd. — in v Istri so čisto hrvatski in slovenski okraji
—	so vsi Italijani, razen enega zastopnika v deželnem šolskem svetu
Medtem ko obstoja za Italijane razkošno napravljen agraren zavod, agrarna šola. vzorna klet, nimajo Hrvati in Slovenci, ki so res pravi poljedelci, nobenih takih zavodov. Deželni kulturni svet, čigar predsednika imenuje Njegovo Veličanstvo na predlog c. kr. vlade, noče niti priznati hrvatskega jezika in noče niti pritrditi ustanovitvi narodno ločenih okrajnih zadrug, ker mu to ne ugaja v narodnem ozira. Sploh je tudi ta zavod poita-lijančevalna institucija.
Tudi oni zneski, ki so v proračunu za leto 1908. bili določeni za cestne in vodovodne zgradbe v hrvatskih in sloven-
vov iz Italije oziroma tudi Nemčije —j glej med drugim Crispijeve spomine —S voditi, temveč morajo brez ozira na ko-j garkoli omogočiti, da vživajo po zakonih! zajamčene pravice tudi istrski Hrvati in! Slovenci.	;
Navadno pravi vlada: pritožujejo se \ Slovani, pritožujejo se Italijani, vlada pa j gre srednjo pot! To pa ni res; besedam: ni verjeti, gledati je treba dejanja. Glejte, kako se od strani c. kr. oblasti ravna z j italijanskim jezikom in kako s hrvatskim-in slovenskim; glejte, koliko šol imajo; Hrvati in Slovenci in koliko jih imajo-Italijani itd. itd. Veliko bi se dalo tu od-j govoriti gospodu predgovorniku dr. Pitaccu.; Hočem pripomniti samo dvoje. Jaz nisem;1 noben prijatelj absolutizma in absolutističnih odredb, odkrito pa moram reči, i da se niti ces. namestnika v Trstu, ali-kateregakoli zastopnika c. kr. vlade ne; sme na primer zaradi tega obsojati, ker; oživlja jasne zakonske določbe. Ve se,| zakaj se Italijani in njihovi prijatelji tukaj? na Dnnaju, nadalje v Rimu in Berolinuj razburjajo, ko kriče proti odlokom, kakr-! sen je bil oni tržaškega namestnika zaradi J inozemskih nastavljencev. Avtonomija —• to je druga opazka napram dr. Pitaccu—\ ne sme iti tako daleč, da bi se ne smelo? nastopiti proti onim, ki imajo v službi; navadne tatove skupne občinske lasti, kot-je n. pr. slučaj v Puiju. (Klici : Res je!) |
Ako vladajo v Istri, na Češkem in v drugih delih monarhije razmere, kakršne sem označil, so tega krive razne vlade, ki se niso držale zakonov, zlasti pa zakonov o enakopravnosti narodov, in se jih tudi sedaj ne drže, potem je tega kriva notranja in zunanja politika vlad in je kriva dualistična naprava monarhije. Teh razmer se na more in ne sme odobravati; obstojajo pa in kažejo, da tako kot doslej ne more iti naprej. Absolutizem ne more in ne sme vladati. Ne preostaja drugo, kot da se išče druga pota pravice in zakona za vse, da se izpremeiii notranjo in
vanje in ploskanje. — Govorniku čestitajo.)
eiavska organizacija.
Ljubljanska kreditna banka
podružnica v Trstu
Centrala: Ljubljana. Podružnico: Split, Celovec, Sarajevo, Gorica in Celje.
Delniška glavnica:
K 8,000.000 — Rezervni zakladi:
K 1,000.000-
Sprejema : Denarne vloge na 01 knjižice ter jih obrestuje po H |4 |0 na tekoči in žiro račun po dogovoru.
Eskomptnje : Menice in nakaznice na vsa tu- in inozemska mesta.
Dovoljuje : Predujme na vrednostne papirje, fakture, karate parnikov itd.; stavbne kredite.
Odpira: Rembours-kredite.
Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, srečke, devize, valute itd.
Vnovčuje: Menice in nakaznice na vsa mesta, kupone, izžrebane vrednostne papirje.
ulica Cascma H.
Telefon : 5-18.
Blasajna je odprta od 9-127= it 2'M
Izdaja: Čeke in nakaznice na vsa mesta, promese k vsakemu žrebanju, kreditna pisma itd. Izvršuje: Borzna naročila za vse tu-
in inozemske borze. Prodaja: Srečke na obroke itd. Zavaruje: Srečke in druge vrednostne papirje proti kurzni izgubi pri izžrebanju. Prepušča : Vojaške poročne in druge
kavcije ter vadije. Sprejema : Vrednostne papirje v shranjevanje ter oskrbovanje.
V trgovini pohištva
v ulici San Giovanni štev. 5 se nadaljuje prodaja spalnih in jedilnih sob po Jako zmernih cenah ter s popolnoma zadovoljivo in najboljšo postrežbo.
auu vmmmmmmmmmmm^^mmmmm^mmmpmmmm
Nsjbo^ši obstoječi motorji na sirovo oije so oni s štirimi udarci proizvod poznane
Draždanske tovarne plinskih motorjev v Draždenih.
Glavna prednost naših motorjev je majhna uporaba goriva, neodrekljivo in mirno funkcioniranje, ni-kaka prememba ob času kretnje in nikako zamazinje ventila. — Jamčimo za sigurnost dela. Veliko Stertlo naših, t aporabi se aahajajočlli motorjev je najboljši dokaj njihove kakovosti. Razven strojev na nafto, imamo v zalogi tudi motorje na benzin, svetilni plia ia motoije za čela«.
Vsa pojasnila daje tvrdka

EMflMCJEL IM OSKflR KRflUS
TEST, ulica S. Nicolo St. 2.
Speeijelaa tvrdka za napravo mlinov, gospodarskih uprav, opekaren, mizaren, kovaioie, mehaničnih delavnic in električne napeljave. — Ponudbe, načrti in opisi zastonj in franke.
Občni zbor skupine uslužbencev*	-
c. kr. javnih skladišč, ki se je višii preteklo nedeljo, dne 16 t. m. v dvorani NDO, je ctscril tov. Štolfa ia cpra?Jč.I oiiot-aost predsednika, tov. dr. Kksovca, tel pa ie med tern časom do>pel ia prevzel pedsed-aftšo m t s to. V svojem govoru |e poidariai veliko važaoet te skupine za sio?en&ko da < iavstvo, naksr je tov. Što k podai tajniško | poiočilo.
Skupina [e imela v te m posle vnea letu 18 redsžh ia 6 izrednih odboro*Tn sej; na-dsije fa priredila 3 javne in 6 društvenih shod?? ter 6 društvsalh in 12 zaupnih se-»tanio?. — Za razne čiaae je bilo poslanih
skih občinah - proračun za leto 1908. £ ^uateljstvo. 16 ^SS^t .proŠ£S* L nn^r	c ™ interveniralo se je v 23 siučajln pri ravna-
traja namreč še vedno naprej — se ne porabljajo za omenjene zgradbe, temveč za popolnoma druge namene.
Deželni dohodki se namreč od leta 1908. sploh brez proračuna uporabljajo v prid Italijanom in v namene poitalijan-čevanja dežele in končni računi se niti deželnim odbornikom ne predlagajo pravočasno.
Večina deželnega odbora se je sploh polastila oblasti deželnega zbora in jo pievzela nase ter meni, tudi nadalje brez deželnega zbora gospodariti po lastni volji kot deželni zbor. Ona meni, da more tako delati, ker je gotova, da dež. glavar ne bo sistiral njenih protiustavnih sklepov in ker ve, da tudi c. kr. vlada ne bo storila nobenih korakov v varstvo zakona. Samo enkrat je vlada nastopila in je za takrat pomagalo. Pozneje pa je pustila, da deželni odbor tudi nadalje vrši nepostav-nosti.
Vlada podpira na ta način eno stranko in oškoduje drugo; ona ne pospešuje enakomerno interesov vseh prebivalcev dežele; stoji nolens volens v boju obeh nacijonaluih strank na strani ene proti drugi, ne upošteva bede, v kateri je hrvatsko in slovensko prebivalstvo dežele in pusti nemoteno teptati zakone.
Pri vsem spoštovanju pred avtonomijo, se zdi človeku absurdno, tudi samo pomisliti, da so v pravni državi organi javne uprave, in sicer organi, ki jim na-Čeluje od Njeg. Veličanstva imenovani deželni glavar, ki smejo samolastno postopati ter se jim ni treba držati zakonov. Tako postopanje avtonomnih deželnih oblasti in c. kr. vlade napram njim povzroča med prebivalstvom veliko ogorčenje ter nezaupanje v pravico in zakon, kakor tudi v oblasti, vzbuja popolno anarhijo v upravi in ruši, da govorim z enim delom gosposke zbornice, javno pravno zavest.
Kljub vsej ljubezni avstro-ogrskih vit d napram italijanskim elementom v Istri, kljub dejstvu, da je Italija zaveznica.
avstro-ogrske monarhije, se ne smejo S T/.^.-.'ip TVTor- Vnl^VI vkae zadnje tudi nadalje pustiti od vpli- * XV Up UJ L C	KUiCA.!
Ul. Gavana 15, nasproti škofijske palače
prostovoljna likvidacija
vseh ate&lenin in poroeiane, ki se nahajajo v zalogi. Izbera namiznih aervice tor za kavarne ia nmivalnke. interesantno za gostilničarje, krčmarje in kavarnarje.
Kozarci za pivo V3-lit. po 30 vin.
ie*j$t*u javnih skladišč, pri davk&rskem uradu, pri samestnsku ln ministrstvu. Za ta posredovanja (ti nam šla na roko državni poslanec dr. Rybar in istrski dežel si posla see dr. Bračkf, k! jkna bodi Krečena naj-hkren^Sa zahvala, posebno pa ceumcrcerau ia požrtvovalnemu predsedniku tov. Kisovcu, ki (e bil skupini v vsakem slučaju na raz poiago.
Pravovarstvo je posredovalo uspešno za neštato Čiaaov v razHčnih slučajih. — Od bor se je strogo držal društvenih pravil, ifesti paragrafu 7., ki izreeso go-orj, dz k^or zaostane s &sa&rmo as d 13 tedao?, «zgabi pravice do org^nizseke tollsco časa dokier ne poravna zaostalih prispevkov. — Teko n. pr. *e je pripetilo, da se je posko do val dtee 1/4 1913 v prosti iufci konj ga spoda C »jaka. Prt onem del« sta bila zspo *'esa deUtca Merkuža in Berseiič, in tako je padla vsa krivda na ta dva. in bHa sta obsojena, da morata plačati stranki 250 K, ali pa zapustiti delo. Ravno ta dva delavca pa sta nad 13 tednov zaostala, zato se je ;-ma sporočilo, da se bo posredovalo za nju le tedaj, če poravnata zaostalo Članarino. Msrkuža je zopet pristopil k skupini ter pla-čai zaostale prispevke, ia dr. Ki80?ec je posredoval za tega člana, ki je b i nato oproščen ce*e globe, znelajoče K 125 — ter mu[ j d blhi že isti dan povrnjenih do tedaj vpla-f
7*-lit.
18
vinaki kozarci po
9 vinarjev, elegantni atekleni t krožniki po 9 vin.
r.
Jakob Hirsch

ulica Cavana št. 15
nasproti škofijske palače
Veliko skladišče moških in deških oblek
i&lla, Fiducia^
Bogata izber paletot in ranglana v modernih barvah od K. 25 naprej. Moške in deske obleke modernega kroja in nove risbe od K 18"— naprej. — Otroške oblečice iz sukna, vseh oblik od K 6*— naprej. — Moške hlače od K 5*— naprej. NB. Prodajalna ni luksurijozna in radi tega prodaja po zelo zmernih cenah.
Trst ulica Scor-
zeria šl 4 vogal ulice Arcata
čanlh K 78 Priredi)! smo tudi eno veselico. — Nadale smo se udeitžili kongresa NDOf ki se je vršil dae 20. 4, t. i. in se je v smislu kongresnega sklepa povišala članarina s prvim majnikom od 30 na 40 vinarjev.
Tov. Z i d a r i Č poda blagsja&ko poročilo, ki izkazuje K 5124 32 prometa. V blagajni se nahaja K 1050■—. Densr |e naložen v dva tržaSka denaraa zavoda. V odbor so bili izvoljeni razvea dveh vsi stari člani; predsedniško je prevzel tov. dr. K* i-j ve c tudi zasaprej. Pri slučajnostih se je r~.z7žia precej ob&ra debata, nakar Je pred sedsifc tov. dr. Kisovec z nekaterimi rahvai-nimi in navduSujcčimi bssedaml zaključil občni zbor.
atotd
■mum
mzsstiMamm

V znani manufakturni trgovini
A. ZAFRED
TRST, VL. SI OVA SO
se dobiva vsake vrste blaga, posebno volnenega blaga za ženske obleke in tudi evetliee ter peresa za klobuke, vse po nizki eeni brez konkurence. Točna postrežba. PHporoduioe se »poštovanjem A. ZApRED.
kupcev, ker si nihče ne upa vzeti novega blaga v zalogo.
Moka. Vsi mlini trdijo, da jim primanjkuje bele moke. Zato pa drže visoke cene in nočejo odnehati niti za vinar. Srednja in zadnja moka Je primeroma poceni in z mlini te da tudi pomeniti zaradi kakega
vmes.
SI a n I k i so že na trgu, a so jakc slani, t. J. dragi.
Kava ]e neiioremenjeca. Sladkor. Glasom poročil nikakor n? pričakovati kakega znižanja. Prej lahko do biico povišanje.
Terminski kurzi na budimpeštanski borzi
od 17. do 22. novembra 1913.
17. 18. 19. 20. 21. 22. Pšenica za april 1125 1130 1132 11-36 1138 11-35 Pšenica za maj 11.23 11-27 11-29 11-34 —■■— 1133 Rž za april	8 69 8*70 8-74 8-74 8 76 8 72
Oves za april 7 24 7 33 732 7-35 7-41 7-40 Koruza za maj 626 6*31 6 32 6-34 638 6 34
Tržaška mala kronika.
7rst9 22. novembra.
VojaSki begunec. Snoči Je bil aretiran v ul. Riborgo it. 7 neki Ivan Torcelio iz Vižinade, ki Je dne 10. t. m. pobegnil iz tržaSke mornariške vojainice. Torcelio Je znan poouita
zlikovec, ki Je bil policijsko izgnan iz| otrobi so nekoliko pildobili v ceni, ir5ta-	s ker so budimpeštanski Spekulantje posegli
Nenadna smrt. Davi nekako ob štirih ' Je policijski stražnik Peter Briško naletel v ulici Nfcolo Macchiavelll, v bližini h?5e št. 2t nekega moškega, ki Je hod 1 zelo težko. Videti mu Je bilo, da se ne počuti dobro. Stopil Je k nJemu, a v tistem trenutku se fe neznanec zgrudil na tla in ni se več genii. Stražnik Je hitro tekel telefonirat rešilni postaji, toda zdravnik, ki Je takoj prihitel tjakaj, Je mogel le konstatirati, da Je neznanec že izdihnil. Po oblastvenem ogledu so mrtvo truplo prepeljaH v raiž?ašnico pri Sv. Justu. Pri mrtvem niso našli ničesar, po čemer bi se dalo izpoznatl, kdo je. Ker (e imel v žepu nakaznico parcbrodtie družbe Cunard za obed, bi se dalo sklepati, da Je izseljenec, najbrž Rus.
Otrok se užgal. Uršičeva rodbina stanuje v ul. Ponziamno Št. 3 Imajo majhno punčko, Karmelo, ki Je stara kako poltretje leto. Danes dopoldne Je otrtk ponesreči, oziroma nepazl.ivostl matere dobil v roke škatijico užigaiic, s katerimi se Je začel igrati. Naenkrrt se Je unela užigal ca in takoj nato vsa škailjfca. Puačka se Je prestrašila, goreče užigaiice so se jej vsuie po oblek! in unela se Je tudi cbleka. Otrok Je bU naeckrat v plamenu. Otrokova mati Je vtHc temu, da se [e silno piesrrašila, ko Je videla otroka v plamenu, imela toliko pilfotaoitl duha, da Je hitro pograbila rjuho, povila ž c{o otroka in tako zadušila ogeo{. Otroka \e nato odnesla v bclaišnico. Punčka Je hudo opečena.
Nesreča na delu. Na Ivana Kureta, starega 57 let, stanujočega pri Sv. M. Magd. Zg. št. 160, se je včera{ popoldne zvrnil voz kamenja. Kuret Je bil toliso poškodovan, da so morali poklicati zdravnika rsŠiine postaje, ki mu je podal prvo pomoč in ga potem dal prepeljati v bolnišnico.
Zaradi zločina nečistosti proti naravi, zagrešenega na nekem 8Ietnera dečku je bil včeraj aretiran 47tetai težak Peter Furlan, rodom iz Postojne, stanujoč v ulici Ghiacciera št. II.
Zaradi poneverjenja Je bil aretiran Alfcnz Mitura, uslužbenec pri brezžičnem brzojavu na Lloydovem paraiku „Helouan". Neki njegov predstojnik mu Je zaukazal, naj gre iokasirat K 114*38. Miiura Je znesek v pesnici sprelel, a ga Je porabil potem satn zase.
Služkinja — tatica. Na ovadbo svojega gospodarja Je bila aretirana 221etna dekla Ana Kracež, pristojna v Ljubljano, ker Je svoji gospodinji ukradla ovratnico iz biserov, zlat prstan in zlate uhane.
Ker je bežal, so ga aretirali. Težaka Antona Keišiča Je včeraj, ko Je v prosil luki prišel iz nekega skladišča, ustavil f nančni paznik, sumnjajoč, da nosi s *ebo| kako ne-zadavčeno stvar. Keršič Je zbežal, paznik pa za cjlm. Končno so ga uieli v veži hiie št. 14 v ul. delle Poste in so ga aretiral?. Našli sicer niso nič pri nJem, a vzlic temu so ga vteknlli v luknjo.
Dobri gostje so trije turški mornarji Mustafa Dlzurn*, Oheder Hebodul in Mohamed Had5y. Snoči so namreč popivali po ra-inih gostilnah, a plačali niso nikler nič, temveč so jo oo<»scd lepo pobrisali. Končno pa so jih le zalotili in odpeljali v zapor.
Loterijske številke, izžrebane dne 22. novembra:
Dunaj	13 54 7 34 43
Tržno poročilo
z dne 22 novembra 1913.
Kupčija Je še vedno Jako neznatna. Spekulacija Je nekoliko posegla vmes in posrečilo se jej Je dvigniti nekoliko cene vseh vrst zrnja. A!i konzum Jim |ako otežuje položaj, ker noče segati živahneje po blsgu.
Pšenica. Dobre, suhe plenice Je malo na trgu. Pač pa se ponuja dovolj slabe plenice, &a katero pa ni kupcev.
Oves vživa več zanimanja, seveda le
lepo blago.
Koruza. Lastniki starega blaga radi popuščajo v ceni in zato se Je tudi prodalo več blaga. Ogrska stara koruza pa ne gre, je pres'aba. Za novo koruzo še ni večjih
Slovensko gledališča
v Trstu.
„MADAME MONGODIN".
Burka v 3 dejanjih. — S?isa?a Ernest BJum ia R^oul Toche.
V petek zvečer se Je naše gleda iško občinstvo zopet enkrat nasmejalo do mlie volje. Butka „Madarae Mongodin" pa Je tudi izprepletena s tolikimi posrečenimi doviipi in velekomičcimi prizor?, da s* morsŠ smejati, četudi se bi ne hotel. Tu patam je stvar nekoliko, recimo, p kar.tna, vendar pa ne prekorača meje, če igralci ne pretiravajo. V ostalem pa Je .Madame Mongodin" pač burka, strar za smeh in kratek Čas, in literarne vrednosti pač ne bc nihče iskal in tudi ne našel v njej.
Snov: strogo moralna soproga, ki dc skrajnosti muči svojega dobrosrčnega moža s svojo nepresegijivo moralnostjo, žena, ki je v prvih časih svojega zakona z nožem v roki branila svojo žensko čast in zato tud; obsoja vse, kar le količkaj diši po dozdevnf nemoralnost?. Z .to je tudi popolnoira izklu Čeno, da bi privolila v zakon svoje nečakinje z „nemoralnim" slikarjem In nekdanja šansonetka Je zanjo pravcati izredek peki? In vendtr |e oaa povest o nožu najčistejša — laž, kajti svoje ženske časti ni branila z nožem, temveč s — poljubi. Maščevanje tollkojlet trpinčenega soproga Je potem seveda strahovito.
Veliko propovednJco morale, gospe Mongodiaovo, je pogodila ga. Dragutino vfčeva s priznano rutino najboljše igralke, prav tako tudi g. Dragudnovfć izborno đre-siranega soproga. — V gcL Kavčičevi je pridobilo naše gledališče dobro naivko-začetnico, ki kaže lep talent. Nekaj prizorov Je bilo prav dobrih. Paziti pa jej je pred vsemi treba na čist izgovor, ki jej postaja v hftrl govorici precej nerazumljiv. Kretnje |e treba cgladiti, posebno bodi hoja boij deki ška. V ostalem nam je pa njena Lucija prav u?ajala. — G. Toplak Je podal ulrgo slikarja Foucerollesa sicer prav dobro, toete manjkalo mu je z g. Dragu isovićem vred tupatam nekoliko besedna; dokaz: precej občutno — hrvatenje. — Ga. Mitrov'ćeva v ulogi pevke Ktorlnde de Mooteplat ni bila v s vejem življu, vsled česar se je izgubila marsikatera značilna poanta. To niso ulcg^ zanjo. — V ostalem pa vsa čast. Sluga Frangois (g. Gradiš) in Berneret (gosp Bolesiavski) sta biia dobra in prav tako tudi gosp. Lhotfki v ulogi tajnika Sa vlniena.
Kakor že rečeno, je burka Izredno ugajala občinstvu. Smeha in odobravanja Je obilo.	— r.
Danes, v nedeljo, popoldne ob 3 30 se poje zadnjikrat v sezoni W e b r o v a romantična opera
.CAROSTRELEG"
Ta opera spada mtd najlepša glasben-dela klasične operne glasbe. Popoldanska predstava je namenjena našim zunanjim obiskovalcem, ki ne morejo obiskovati ve-večernih predstav. Zlasti pevska druŠ va in ljubitelje glasbe sploh opozarjamo, da je ravnokar prilika občudovati to sijajno glasbeno delo. — Cene so znižane.
Zvečer ob 815 se uprizori znana In toli priljubljena Audranova opereta
„PUNČKA«
z gospico Lepuševo in g. Duro v glavnih ulogah. Ta opereta spada med najpritfublje
A f
Potrta, javlja podpisana, da je preljubi sin, oziroma brat. svak in stric
ALOJZIJ BUNC
učitfcljlščnik III. tečaja
včeraj ob 8 in pol zjutraj po dolgi in mučni bolezni v cvetu mladosti mirno v Gospodu preminul.
Zemske ostanke se danes (nedelja) ob 2 in pol pop. od pelje iz bolnišnice pri Sv. M. Magdaleni na Prosek k večnemu počitku. PROSEK, nedelja 23. novembra 1913.
Rodbina : Bunc - Furlan.
Novo pogrebno podjetje, Oorao 47.
Brez posebnega obvestila.
			
			
			

Trst, ulica Nuova 36—38.
Podpisana naznanjava slovenskemu občinstvu, da sva prevzela na lastni račun dobro znane manufakturne trgovine M. Aite. Ker so bile gori imenovane trgovine nama izročene z velikim izberom vsakovrstnega manufaktrnega blaga in z najboljšimi pogoji, smo v stanu prodajati po jako znižanih cenah, in sicer nižje od vsake največje konkurence.
Dohajajo nam vsak dan velike množine vsakovrstnih manu-faktur iz najboljših tovaren, zato zagotavljamo za najboljšo postrežbo.
Za obilen obisk se priporočata kot Slovenca
0» C
O« Milic F. Sušmelj.


dobile dobro obleko?
V stari in dobroznani
prodijalmei oblek in blaga
katero je prevzel
Giuseppe Carlini - ?rst
Piazza S, Giaeomo štev. 2 (dvorišče).
Bogat izbor moških in otroških oblek; paletot, rangian, loden, izgotovljen po zadnih uzorcih, kakor tudi izbor blaga za obleke po meri. Cene zmerne.


i KABARET MAX1M
Ravnatelj-lastnik K. MAUBiCE Pr? glasovl-Ju F. LEOPOLDI. R ži*er 8ARKAY
SPORED DO 30. NOVEMBRA 19!3.
Greti Konig, dunajska subreta. Sigfrid Oder, ekscentr. komik. Carlo Singer, komik. Clair La Pleur, ital. zvezda. Gi>a \\ alter, pevka. Warnoff Trude, kabaretist. Rita Rollv, plesalka. Coco Mignon, plesalka. Mitzi Slatka, kabaretista. Giorgina Cair, italijanska pevka. Bella Zeze, mednarodna pevka. Arnelia Vera, italijanska pevka.
FB1ČETEK TOČNO OB 9. TJRI ZVEČEH. — KONEC ? ? ?
Vstopnina: I. prostor Kron 2, il. prostor KronI, j
i vino z Brionskih otokov
Glavna zaloga:
Trst - ulica Carlo Ghega štev.
Telefon 15-67.
SPECI)RLITETR :
KOMJRK BRIONI IN VERMUT.
11.

TUDI BABICA JE ŽE VEDELA,
da mora rabili lc Sdiicfatovo milo, če hoče oprati perilo brez mnogo truda do belega kot sneg. Schichlovo milo, znamka "Jelen", ima nenadkriljivo pralno moč in ohrani perilo kakor novo, ker jc — v nasprotju z mnogimi novomodnimi pralnimi sredstvi — zajamčeno prosto jedkih, ostrih sestavin, vsled katerih perilo kmalu razpade. Zaupajte Imenu Srhiditl Že 60 let se odlikuje.
nejSepredstave našega gledaliiča in je tudi pri premijeri izredno ugajala. Predstava je v abonomenta.
* + *
Vstopnice in sedeži so v razprodaji pri dnevni gledališki blagajni v .Narodnem domu" (glavni vhod).
Društvene vesti.
Ustanovni občni zbor voj. strelcev, ki ga ustanavlja drugo veteransko društvo, se bo vriil v nedeljo, dae 23. novembra, ob 2*30 popoldne v prostorih državnih uslužbencev, ulica Farneto it. 7 I. K voju strelcev pristopi lahko vsak neomadeževan avs ri|sk» državljan, stanujoč v Trstu aH okolici, ki je izvrši akti?no vojaško službo, ali nadomestni rezervist, in ni prestopil 50 leto. Dečki, ki so dovršili 16. leto, se vpišejo kakor vajenci.
Vpisovanje se vrši vsak dan od 10 do 12 dopoldne in od 5 do 7 popoldne v pisarni ulica Olmo št. 4. I.
„Sokol" pri Sv. Jakobu priredi v ne-deljOj dae 7. decembra, v dvorani „Kons. društva" Miklavžev večer. Na sporedu {e več zabavnih toček za velike in mrle, potem sijajni nastop Miklavža i. t. d. Začetek ob 4 pop.
Konsumna gostilna pri državnem ko-Scdvoru sklicuje sestanek vseh zadružnikov v nedeljo, dne 23, t. m., ob 4 pop. v gostilniških prostorih.
Pevsko društvo „Trst", ki je izmed □ajboljših ia najmočnejših pevskih društev na Tržaškem, vabi v svojo sredo dobre pevske moči obeh soolov, ker želi znatno pomnožiti svoj nad 60 delujočih čl2nov se-stojeti zbor. Društvo namerava prirediti daljši izlet spojen s koncertom, ua katerem se bodo proizvajale težje skladbe slovanskih glasbenikov, ki zahtevajo številen, močan •zbor.
Društveni pevovodja je dobro znani kapelnik slov. gledališča g. M. Polfć.
Pevske vaje se vrie vsak torek in petek cb 8 30 zvečer v društveni dvcrani pevskega d-uštva „Trst* (ex Sokolova dvorana) glavni vhod Narodnega doma.
Nove pevske moči se sprejemajo med pevskimi vajami.
Književnost in umetnost.
Dr. Ljudevit Pivko : Telovadne igre.
Dragi del. Cena vezane knjige K 110, navezane 80 vin. — Mariborski Sokol je začel Se pred leti izdajati razne knjižice in brošure pi d skupnim naslovom „Knjižica mariborskega Sokola", ia pričujoča knjižica |e že 8 zvezek te knjižnice. O^ega pa 40 lučalnih •ger z majhno zogo. Knjižico prav toplo priporočamo zlasti pa Šolskim vodsvomt katera Imajo v njej najboljša navodila za ;elovadne igre šolske dece. Prav tako pa bo dobro došla tudi staršem, ki žele svoji deci gibanja na prostem in iger, ki ne samo zabavajo, temveč tudi krepilno vplivajo na dečie telo.
Umetnost. V trgosini z umetninami
Michelazzi (prej Schollian) ulica Nuova je razstavil sloviti češki slikar H a v 1 i č e k T r e n t a n, ki z veliko ljubeznijo že nekoliko desetletij slika naše slovenske kraje, nekoliko res lepih slik iz naše okolice. — Kljub temu, da so slike slikane v nekoliko starejši maniri, kažejo, da Havliček kot veliš umetnik ono ljubezen, ki jo čuti zi te aaše kraje, izliva na platno s pravo mojstrsko roko. S prose?ke Napoleonove ceste si je izbral najlepše točke, da je pokazal vso krasoto ravnotako našega KrSnega Krasa, kakor tudi pod njimi ležečega Trsta.
Našemu občinstvu, ki se zanima za umetnost priporočamo, da si ogleda te urceinine, ki ostanejo na razstavi le nekoliko doi. Te pokrajinske slike Iz naših krajev iz roke tako slovitega ljubitelja naših krasot zaslužujejo vse priznanje in kar naj več zanimanja od strani tržaške slovenske oiblike. Morda bi tudi bilo umestno, da bi kateri izmed bolje situiranih naših ljudi kašr.o izmed slik kupil, ter s tem prepreka-511. da bi jo moral umetnik prodati v tujino.
Vesti iz Goriške.
Dobrovo v Brdih. Nastop telovadnega društva „Sokola" v nedeljo, 16. t. m,, se je izvršil prav dobro. Sodeloval |e naraščaj in iilaaice bratskega Sokola iz Kojskega. Na stopilo je 9 članov s prostimi vajami, 7 naraščaja, 4 članice in ena vrsta na bradlji in drogu. Občinstvo nI Štedllo s priznanjem Posebno, ko je na koncu odhajala vrsta od orodje, _ je dalo duška svojim čustvom s kiici „Zivfo" in „Na zdar Sokol". Seveda so telovadci zaslužili to pohvalo, ker je bil njih nastop res časten.
Korak za korakom stopa dobrovskl „So^ol" naprej, toda kakor je videti, s preudarkom in sigurno. Tako [e prav in ie tako
naprej!
Radi avtomobllne nesreče v Črničah,
ki jo je zakrivil stotnik Stohansl iz Oorice,
se vri! stroga preiskava, ki more dognati le to, kar pričajo cčividno, kako je stotnik neprevidno vozil semint|e po cesti pred Čr-ničami in skozi Črniče in zajel in usmrtil 14letnega fanta Alojzija Faganela. Ogorčenje po Vipavski dolini radi tega slučaja fe velikansko.
Blagajničarka Slovenka Hutnar v
Gorici po nesreči ustreljena. Pri puškarju in trgovcu s Šivalnimi stroji v Gorici g sp. Ig. Savniku je bila utlužbena kot blagajni čarka Antonija Humar, stara 20 let. V petek popoldne je nekdo kupo?al revolver v pro dajalci in si dal pokazati patrono, katero je vložil v revolver. Trgovca Savnika tisti č»s ul bilo v prodajalni, stranko je postregel mehanik H. Frančeškin. Stranka je odšla, n?-da bi kupila revolver, Frančeškin je sodil, da patrone ni več v revolverju, nakar je po navadi poskušal revolver, ki pa se je spro žil in nesreča je hotela, da je zadel Himar jevo ravno v prsi v srčno žilo. — Dekle je vstalo, padlo in umrlo. Velika žalost je zavladala v Savnikovi hiši, vse je jokaio zu naj pa se je nabralo vse polno ljudi. F;an-češkina so bili aretirali, ali so ga spusta kmalu na svobodo, ker je dognano, da gre le za nesrečo ter je izključen vsakoršeo hudobni namen. Pogreb simpatične gospics Humarjeve, ki Je bila tudi vrla Sokolića, fe danes dopoldne.
Iz Nabrežine. V nedeljo, dne 23. t. m se vrii občni zbor podružnice CMD v učilnici obrtno-nadaljevalne šole s sledečim dnevnim redom: 1) pozdrav predsednikov 2) poročilo tajnikovo, 3) poročiio blagajnikovo, 4) volitev predsednika in odbornikov, 5) slučajnosti.
Druge slovenske dežele.
Iz Senožeč. Dne 16. t. m. se je vrši ustanovni občni zbor »Sokola" v Senožečah, na katerem so bili izvoljeni v odbor sledeči bratje: starosta Senčar Milan, pocUtarosta Sila Mirko, načelnik Praprotnik Siavo jub. blagajnik Zadnlk Franc, tajnik Paternost Me tod, ostali odborniki: Meden Josip miM Mlakar Franjo, Može Franjo in Siurm Eni, aamestnik Čshovin Ivan in pregiedovalca računov Smerdelj Jakob in Sturm Josip.
Na občnem zboru so bila zastopana tudi bratska društva iz Trsta, Sežane, Divače in Postojne. .Tržaško Sokolsko Zupo je zastopal brat dr. Šavnik, ki je v navdušenih besedah pojasnil namen in pomen sokel skega društva in bodril k novemu vztrajnemu delu. — Udeležba Je bila zelo velika in sc bili gostilniški prostori gospe Ludovike Mu-šič natlačeno polni. — Tudi domačinov s je udeležilo lepo število — pač pa smo po grešali nekatere gospode, ki bi se občnega ibora gotovo lahko udeležili. — Želimo mlademu druitvu, da bi uspešno delovalo, ter mu kličemo krepki: Na zdar I
DAROVI.
— Anton Ružička daruje v počeščenje spomina svoje rame soproge Norberte za žensko podr. CMD K 15 —, za moško K 15—, za zavod sv. Nikolaja K 15 — z b božičnico K 15 —; Rezi Božiček v počeščenje spomina svoje tete g.e Norberte Ru žičkove za bož>čnico K 10*—, za žensko podružnico CMD K 15. Denar hrani uprava.
BRZOJAVNE VESTI.
Zdravstvano stanje Franca Kossutha.
DUNAJ 22. (Ker.) Usti poročajo iz Budimpešte: Franc Kossuth je že popolnoma okreval in zapustil sanatorij. Bolnik ,e imel že včeraj telefoniČen razgovor z Dunajem in se |e potom grofa Alberta Apponyja □atančno informiral o poteku delegacijskega zasedanja.
Hrvalko vprašanje.
ZAGREB 22. (Uv.) Semkaj je prispel danes z|utraj minister za Hrvaško gref Teodor Pe|ačević in Je dopoldne dolgo časa kcnferirai s komisarjem Skerleczem. Opoldne so prišli v bansko palačo tudi voditelji koalicije, nakar so se pogajanja nadaljevala V političnih krogih zatrjujejo, da zahteva Skerlecz, da odstopi koalicija par mandatov stari unijonistični stranki.
Prestolonaslednik na Angleškem.
BERLIN 22. (Kor.) „National-Zeituog* naglaša politični pomen poseta avstrijskega prestolonaslednika na Angleškem, ki je nov dokaz za sigurnost položaja in odkritosrč nost odnošajev, ki vladajo sedaj med vele-vlastmi. Poset prestolonaslednika Franca Ferdinanda je najlepši simptom za pomirje-nje in stalnost mednarodnih odnošajev, saj Je bila s tem zaključena cela vrsta važnih sestankov, ki so se pričeli meseca maja v Berlinu in se nadaljevali v Konopištu in Schonbrunnu.
Nezgoda italijanske oklopnlce „San Glorglo".
RIM 22. (Kor.) Volna ladja „San Glorglo" je v bližtci Mesine obtičala v pesku in sicer v daljavi 60 m.
RIM 22. (Kor.) Nezgoda oklopnice „San Giorgio" |e najbrže posledica zamenjave svetilnikov pri rtih Pelora in Punta
Pezzo ia nerodnega izogibanja pred nekim parnikom, ki Je prihajal nasproti. Potapljači so konstatirali, da se nahaja del le?e strani ladje na peščenih, z algami poraščenih tleh, na desni strani pa se nahaja velika pečina. V sprednje dele ladje je udrla v nekatere prostore voda. Četudi Je položaj vojne ladje precej kritičen, vendar ni brezupen.
Rešilna dela, ki bodo trajala več dni, vodita admiral Cagni in poveljnik Cacace, dva odlična mornariška častnika.
MESINA 22. (Kor.) Parnik „Roma", ki je skušal rešiti ponesrečeno oklopnico, Je moral odpluti, ne da bi kaj opravil. Treba >)0 zmanjšati težo ladje. Semkaj Je prispela križarka „Perugia".
Učiteljsko vprašanje na Češkem.
PRAGA 22. (Izv.) Češka učiteljska organizacija je izdala proklamacijo, v kateri označu|e koncesije, ki jih Je obljubil gref S urgkh učiteljski deputaciji, za nezadostne. Proklamacija izjavlja naposled, da vlada sama sili učitel|e v pasivno resistenco, ki jo ziačuje Sturgkh za sabotažo in prelom uradne dolžnost.
Obrežni topovi za Istro in Dalmacijo.
DUNAJ 22. (lev) Vlada Je narcčlla za »«tr$ko in dalmatinsko obrežje večje š'e»!lo 42 cm obrežnih topov, ki bodo metali 1000 kg težke granate 16 km daleč in bed j hko z enim strelom uničili največjega dreadnoughta.
Bolgarska zgradi most Čez Donavo.
SOFIJA 22 (Kor.) Na volilnem shodu v Plevnl Je ministrski predsednik Rado-^lavov napovedoval gradnjo mostu čez Donavo.
Mehikanske ho mat? je.
LONDON 22. (Kot.) D?e angleški vojni ladji ste dobili u "ca t, naj takoj odplujeta na zapadno obrežje Mthlke.
NEWYORK 22. (Izv.) Vstaši so se po-lastili v provircl Viktorija vseh velikamkh angleških in ameriških petrolejskin vrelcev * Tuxtanu In zahte?aJo za izročitev vrelcev ogromno odkupnino. — Zagrozili so, da vreice, če ne dobe v 14 dteh odkupnine, takoj zažgo in uničijo vse naprave. Ameriška vlada grozi, da izkrca s.oje čete, če se vstaši takoj ne umaknejo iz Tuxtana. Mekateri listi poročajo, da so manjši od-ielkl ameriških čet že stopili na me-hiksnska tla In prodirajo sedaj proti Tuxtanu
Pnhičtun Zakonske spalne sobe prodaja It. rUlHOlvU« Ščuka, mizar, Trat, ulica San Cilino 533. pri Sv. Ivapa._
2783
Trgovski pomočnik
zmožen slovenščine, hrvaščino in nemščine išče primerno službo. - Naslov pove In merami oddelek Edinosti.	2781
Dve sobi Išče
(tik) lepo mebliraui »e odJasta Ul Romagna 4, IV. nadst.	2773
qq pridno dekle za hišna de!a. Ponudbe *tJ s zahtevami na InseiAtni oddelek Edi-
noBti pod 2780.
2780
|XXf> nn meblirana soba s kuhinio v bližini lOUO OB Skednju. Ponudbe pod nJ. J. 20- n« In^eratni oddelek Edinosti	2770
QnhlPQ prazna se odda takoj v ul. Belvedere OUUILd 57, m. nM desno.	2771
Ljudska kuhinja
ul'Ca Farneto štev- 10. Vsak dan juha. ribe, prešičje me30, klobase, testenine, tižol, ječmen, koruza, riž, kakor tudi polenta z izborno omako. Točna postrežba. Odprto ob nedeljah in praznik-.h ves dao
2772
Molzna koza
po ceni na prodaj. Zgornja Greta, skladišče egija (7776
PfiennHipno vešča slovenske in nemške ste-UUbpUUItlfd nografi e i'če službe v kaki pisarni Najraje pri odvetniku - Prijazne ponudbe pod „STENOGRAFIJA štev 2777".	2777
Prnrta co sežniev zemljišča za kron moo rruUsl OC na Greti (nad t rosto luko) blizu vodnjaka Aarisina Pojasnila v ulici Malino a vento štv. 70. Ž bema.	2793
Odda
CO pojtclja mladeniču. — Ul. Corcneo OP 1, V., deano._ 2792
Odda
qP lepa af>bs za 30 K. sobica K 14 v OO gred.Sču mesta. Ulica San Zaccaria
št'. 4. I. n., levo.
2791
Domače klubase
jetrne, krvave, pečene, Siaje ske kopune, purane po naj zmernejših cenah, najboljša pristna vina, plzenjako pivo z najt čnejšo postrežb i priporoča gostilna „Bon^ecrhiatti" v Tr->tu, ulica Ghena. 2790
Sprejme se
Stanovanja
Po zdravniških poročilih se je pri
revmatizmu, protinu in nevralgiji izkazal .contrheuman* iz lekarne B. Fragnerja v Pragi kot bolečine ustavljajoče in splah-nitev oteklin in zopetno gibljivost členkov povzročujoče sredstvo. Glej oglas.
□□□
□	D
□	D
□	□
□ □ □ □
□	D
□	O
□	□
□ □ □□□
□
□ □□
MALI OGLASI
se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaša 40 stotink.
□

□□□ □ □
a □ a □
a □ □ □
□ □
□	a
□	□
□ □ □□□
Ljudska kuhinja se po ceni proda radi
odpotovanja. Pcjainila : Via Giuliani 32.	2794
meblovano sob j se odda takoj Ulica Bel VFdere 33, II. n , vrata 12.	2795
Lepo
flllfia co meblirana s.ba civilnej osebi. Ulica UU"d	Gia<*onoo Leopardi 1, vrata 3. (2797
Odda
on meoltraua soba. — Unca Belvedere W 4, mlekarna.	277S
Oddasta se
Erižmančič.
dve postelji v najem v ulici della Guardia 44, II. nadstropje
2782

BsriMfftf«
ANTON BARUCCA
MIZARSKI MOJSTER
lirst, ilica Saa fraacesco ryissid Z
Specijalist za popravljanje roulet na oknih. Hm željo •• menjajo pasovi ln zmoti mM za hmIm Mi Ii n h top knlumot
3SSBBBBI iSSSSSSI
S v tj m k svojim!
matinsketra grozdja iz Omiša in Visa prodaja v gostilnah : Ulica Scor-zeria 4, Pasaeggio S. Andrea 40, ulica Tin tore 8, al. Valdi; ivo 14 — Črno vino 80 str t. liter. Opollo 96 stot. liter, Belo K 1 04 liter. — Veliko skladišče na drobno in debelo v ulici Fonderia 5tv. 6. — J. K a-raman.	2789
natakarji učenec v restavra-, - , - s	ciji .Balkan". — Ponudbe na
pisarno „Hotela Balkan".	2788
se oddajo take.j (2 sobi in kuhinja votla, plio> parketi, klet) v novi hiši blizu šole v ulici deli' Istria. — Kron 40 me-ečno. Kie pove Ins. oddelek Edinosti pod št. 27st»
Razna stanovanja ^tMjfr
pove Inseratoi oddelek FdinnHti pod St««*-.
Hicu 7 wrtnm 'n 8 Brt,n'8ko i,aštMo p™-
mod fc »I LUIII vico in šestimi atouoval-nimi sobami, se pros ovoljno proda radi preselitve pod ugodnimi pogoji. Hiša je atara 17 let. Dve sobi imata peseben uhod, da se lahko tudi oddasta. Hi%a je pripravna za kakega upokojenega železničarja. Nathn^na pojasnila daje Acucn J a m a z, Bohinjska Bela, G rmjsko._2706
Mnfiic+inlO v ^s,un a 45, 1. nadstropje. mUUlO Ullja Ukusno prirejeni klobuki. Izbera uzorcev. Najnižje cene	2t>42
I^Ao £0 l/mptlia ki bi He oddaU v na-
lOUO 8C ivlllcuja jem ali pa Stalna služoa oskrbnika za družinskega očeta. Priinzne ponudbe na Edinost pod „Kmetija šjev, 2767-.	2767
in kranjske klobas?, 12 komadov 1 krona. — Ivan S u b a n, ulica ^an Žebaatiano štv. 6, buflet_2758
a«, me blovana soba, »a žsljo tudi hrana OU Bojan, Sv. Peter Žkorkl a štv. 8, I
2752
Dunajske
Sebastian
Odda
nadst., vrata 6.
M kmetija v najem ali pa tdužba z družino za oskrbnika. • Naslov pove In seratni oddelek Edinosti pod štev. 2742.	2742
Išče
11:
PRIREDITVE IN ZABAVE.

Koncert in ples- m^Vno ione®r*t?n
ples v Gospodarskem društvu v skednju. - Začetek koncerta ob 3 popoldne. - Po koncertu prične ples. Vstopnina na koncert 30 vin , ple* 1(. v komad. 2798
Tsnnn^ v S) oni, ki se žele učiti ta najno-p I dfillJU • ?ejši ples, ki je bil v vseh e ropskih družbah z največjiaa zanimanjem sprejet, naj ne blagovole zgladiti v torek in petek zvečer v . leBni Šoli v dvorani „Konsumnega d u:tva" pri sv. 'akobu. B i z j ak in Bonano._2796
Danes se vrši I jesenski plesni
uattl^fill v 'ep0	dvora i „Kocsuoinega
VcliuuK društva"	pri Sv. Jakobu. Pri četvorsi
koti!jon. Cvetlični in	dekorami valček. — Zičetek
cb 6 zvečer	2764
Plesna šola vsak tore < in petek
zveCer od 8 30 do 10'30 se vrši v dvorani .Konsum-nega društva" pri Sv. Jairobu.	2592
Uprirolteljl, trgoocl, zmernimi
Preskrbite se z jeklenimi ali lesenimi
Rouleaux
Največja praktičnost, trajnost, eleganca. Sprejmejo se poprave po zmernih cenah. Prva tržaška to/arna valovitih plošč In ioputnic (RouIodx) lesenih In jek enih
Ing Ludovik Fischer Trst, ulica del MorerI št. 72 — (Rojan),
Telefon 14-62, dvakrat.

PEKI! Kupujte kvas M. GODINA
izdelan iz pristnega žitnega špirita. - Telefon St. 99. Trst - Piazza Giambatista Vico štev. 7 - Trst
Novo blago
vedno prihaja.
Kratke suknje . . od K 20-— naprej Zimske suknje . „ „ 28-— „ Obleke moderne ♦ „ ,, 29-— „
Kožuhi, perilo, kravate in drugo. Točna, solidna postrežba.

wr #. m m m


Trst, ulica Fouterosso 8, vogal ul. Nuova 13.
Najfinejše in elegantne obleke po meri.
S^ POZOR!
Ženske obleke, rangltne, plašče, jopice i. dr. prodajamo
radi opustitve
po neverjetno najnižjih cenah.
He zamudite le redke prilike S
1
ti;
B
'-.i i
TRST, ¥lfl CA8SA DI PSSPARIHIO 5 (LASTNO POSLOPJE).
KUPUJE IN PRODAJA:
vrednostne^ papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijeritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago
ležeče v javnih skladiščih. SAFE - DEPOSITS.	PROMESE.
Brzojavi: JADRANSKA.
VLOGE NA KNJIŽICE
°|o ■■
od dneva vloge do dneva vzdiga. ' Rentni davek plačuje banka iz svojega. OBRESTOVANJE VLOG J na tekočem in žiro računu po \ dogovoru.	i
ITLIJALKE: } AKREDITIVI, ČEKI IN NA-DUBROVNIK KAZNICE NA VSA TU- IN
KOTOR LJUBLJANA METKOVIĆ OPATIJA
SPLIT ŠIBENIK ZADAR
INOZEMSKA TRŽIŠČA.
Živahna zveza z AMERIKO.
REMBOURSNI KREDITI.
PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE.
MENJALNICA,
URADNE URE: 9—121/,, 2 7,-5.
ESKOMPTUJE: srečke, deviz© in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzn; izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDITI
Krediti proti dokumentom ukrcan j a. BORZNA NAROČILA.	INKASO.
Telefoni: 1463, 1793 in 2676.
ESKOMPT MENIC.
Sfnvid^n; f Ako se hočete ceno
fovanes s .... oblečij pojdite..
vp edajaino izgctovljcnih chiek
ALLfl CITTA' TBIESTE
Trst ulica Giosie Carducci 40.
kjer najdete obleke, paletot, ranglan za moške in otroke, kakor tudi Volik izbor blaga za nbfeke po meri. Hlače in srajca za delavce v veliki izbčti.
ALLA CITTA' D3 TRIESTE
TRST - U ica Giasue Carducci št 40
■58BK2EKS3S
M——3BBB8BSM—B—'
rw V* ~H71 mT
H A PRILIKA!!
jz^fAsvljene obleke za odrasle in za dečke, Jesenske in zimske suknje (paletets), rasiglan; velika izbera mamtfakftsrnega blaga, tudi i$a obroke.
1|<mk*srefi£s?£ eeise. — Jr^t, ulica garriera vecchfa štei?. 2§f pr va nadstropje. Od 2 pop. do 7 zvečer
BMI^raB^Se3? I I Illlllll 'I III' I M I H1 IIMI HUMI—HIIIBIM
|Obrtn!jsko društvo" pri Sv. An!,
.	tik tramvaj fce proge	-
oriporoča slav. občinstvu svojo zaano
GOSTIL
kjer se toči izvrstno belo lu črao vino ter ::: DREHEIUE O PIVO
Izvrstna domača kuhinja. Priporoča se za obilen obisk VODSTVO
Velika zaloga
za moške, ženske in otroke
čevljirnici ^licoli^
TR3T
ul. G. Caprin 16, vog. ui. delte, Guardta 22.
Prevzema naročila po meri in popravlja. LASTNA DELAVNICA.
Torama kovft«gov ta potalh torb
Lorenzo Lasorte
PIAZZA OS PITALE ITIT. S.
SproJtmaJ« •• rar«£lU ln poprftTlIt t« itrok*. — C«ct »baalatDO koakortnia«. IiTrtoJeJi) a« alptiUJfttT« n« 4*ž*lo
\m
2<*ote^jci4čisa fifflbalatonj U&h,	•<.--
Dr. Maks o Barrj
Errrtami© Schultze, I. tehnik. Trst, clic* Cmtrm& S&ev. S7, II nmćste Pose oni zavod za umetne robe bres »atc-ploiče. Plombiranje z zlatosi, platiacrs. U porcelanast Vsa dela brez. bolečih Zlit.-aanje krive raeločih zcb. Zraers* esae. Sprejema od 9 do i ia od 3 do « p
Ivan Krže
Gostilna Max
Tr«t
Plazza 8. dlovannl
kuhinjskih ia klatara£%
_ i čin od losa Ia platacfeu
brmt; čabiov ia kad, n-jdCeso«, lopat, reftat, rs» b «■» t jin^inja kovntrJh kolev, jarbacav ia me »k ,tar useg? drejfT? j _ - -* to rtroto	A,- avatc w i
Trat, vla Petrooio 2 (pri nov. trgu). To M ae Ulrako in domača &rao In balo vimo, kratki t.ran vlpav o Tino ia Draherjaro pito. T se -dl -'ifckovrital ltkori im igasja t
vedni pripravljena
s	mi La
mrzlimi Jedili.
točLi ptadm«to7.— *	^©»Jao t
kuhiejiko poleno vsak* rrata bodi od pcsebfakea; BL
mije emaiia, ko«iterja ali oiz±a, nadalje pjKmaaKerjs
EBti!ničaxjQ pipe, KW_ eno posodo ca viao,
kletke itd. — Za rostilničaije pipe, kro^e, hmitet
mEsssm
Tehnična poslovnica
KRAK C. Trst,
(prej Schn&bl & Co. Succ.)
apojai plim ia att«r|« it aafte,
dcbiviti!
Tlrpveft n»]?ivrst!?»w» R0f9f]e *a btaoia, pila, Biatom ffDiee«lM stojoS« ie IciđSo aetrojb«.
Lukea^^'Is na taazla h! psre. PrcTreaajo delo iadnatrijaLsih teranu kakor: SUliBi 26 B5uh9, itrt ji za proizvajefi^a tlja, tava^M Ma, »troji s& kaSMtMtt^ itre> is tovarn« sa esmset stroji is	sa Blzartk* *krt, centrala© knjjautT, »troji
sa drofeljaaj* rasliĆneg& fcliga, keiaiSae tovara« itd.
NasaežSecj« sa 9le!rtr)čie razv«t!|«vt ia preao« zaofli. £laktr5<aa TsdfgaJa ZM ose&e (1'ft) eisisiRi Fedresti, kakfar tudi vadifals sa blago. Stroji aa kovalka ta dra^c obrti. Moders« trsRsasiaijt. Sesalk« in c«v! ve&kc vrsti,
8kladii$a ve&kcvrstaih	poa«bl$ia. Veakovretaa	9r*d}« is
«troji u poljedolatvo ia preee s» m?o. 01jei	pipa iid.
9Andoro" najbolji ia aajcenpokrov bii.
— — — TToraSaait te	ai*ra«!»T aaotMf. — -i —
PregreS
J T*st, vla Sluseppo Caprin 10 (pri Sv. Jakovo)
j priporoča cenjenenu cbčinatvu svojo zn ;no
ntlrodilsiiei?.
; prodaja se vsakovrstne mirodije in dru^o. (Sipe, barve, kisline in profiimerije. Sveče. Petrolej in mineralna voda. Cene zmerne.
r« »

mmMi
Kako si sc predrznil vzeti neka] druzega nego pre~ izkušeno dobri Oftomsn
psjjBEr ali stročnico za - - - sva!čke. - - -
A^P ]Hi^^u
i* a J
ga
r-- i:
2JT0MAN
fržušbai posojilnica in hranilnica
regfstrovana icdruga z omejenim poroštvom,
Trst, piazza Caserma 5tev. 2, I. (v lastni palači — vhod po glavnih stopnjlcah).
Poštno hranllnlćni račun l6,OOa.
na vknjižbo, na menice, na zastave in
Posojila daje
na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
Esbcmptuje trgovske menice«
Hranilne vloge
sprejema od vsakega, če tndi ni ud in jih obrestuje po
wmr 4 Vlo
Večje stalne vlope In vloge na tekočI račun po dogovora.
Rentni davek plačuje zavod sam. Tlaga se lahko po eno krono.
Oddaja domaČe nabiralnike (hranilne pušice).
Telefon dtev. 902.
Ima varnostno celico (safe deposits) za shrambo vrednostma listin, dokumentov in raznih drugih vrednosti, popolnoma varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinn, ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah.
Stanje vlog nad IO mtijonov; URADNE URE : od 9 do 12 dopoldne In od 3 do S popoldne Izplačuje se vsak delavnik ob uradnih urah.
CENTRALA v
• - PRAGI - <
Ustanovljena 1. 1868. 20 podružnic. 17 ekspozitur. Delniška glavnica:
Rezervni in varnostni zaklad:
K25,000.000
Zivnostensha franka, podružnica v trstu
GRADEŽ
otrorjena v poletju
Telefon : 2167 - 1078.
ekspoziture
OPATIJA
IZVRŠUJE VSE BANČNE IN MENJALNIČNE POSLE. = BORZNA NAROČILA. =
VLOGE na knjižice
Rentni davek plačuje
banka Iz svojega. Položnice brezplačno na razpolago.