199. številka. Trst v soboto 31. avgusta 1901. Tečaj XXVI ..Bđftnoat haift eakral rMM aedeij ls »rnikoT oh 4. ori rv^«. is celo leto........34 kron u pel let*.........IS „ ta »trt let*........ 4 „ ca en m««'........ 2 kroni Naročnino e plačevati naprej. Na narečje ti** priloit.p nr.rrj^nm® tc oprava : m ocirb Ho tnhakamah v Tratu prodajajo p©-itmpsne Številke po 6 stotink (3 HTČ-); .iv?n Trot* p« po 8 »u.tinfc (4 avf.) Telefon StT. %70. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč! Oglait se račonaio po vrntah v petitu. Zh večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, oumrtnii-e in javne zahvale domači ogiani iteh teh dveh zbornicah povsem sorodni, iz istega lesu, meso od istega mesa in iste nravi, lahko vzamemo v pretres, da bo razprava krajša in jedn^stavneja, samo eno od njiju. Vzemimo istrsko ! Razmere v deželi so jtosledica in |»otem »»pet vir silni korupciji, kakor jo je donesla v deželo in jo vkoreninila nasilna, oblastna, nemoralna in krvosenna beneška oligarhija. V teh razmerah vidimo absolutno pomanjkanje vsacega pravnega Čuta ; vsakega zavedanja o tem, kar je prav in kar ni prav, o tem, kar se sme in kar se ne sme; p»manikanje vsacega zmisla za pravo druzih. Činitelji, ki gosj>odujejo v deželi, so vzrasli — kakor rečeno — iz beneške oligarhije : nje pristni |>otomci so z vsemi nje grdimi lastn« >tmi. Takega pobeljenega groba ga ni v vsej državi, kakor je ta gosj»odovalna družba v deželi istrski. Oni se Bieer imenujejo liberalne in prodajajo svojo svobodomiselni \>aki dan na vseh oglih, na funte in na kile! Oni se j»onašajo tudi se svojo kulturo. Ali oni se čutijo še vedno beneške patricije! S tem sta pa tudi že označena njihov liberalizem in njihova kultura ! Grki in Rimljani so bili na visoki stopinji kulture in tudi navdušeni ljubitelji svobode — /a-se. za svojo kasto, za svojo «»sel h i. To je tisti liberalizem, ki ni mogel ekzistirati brez — sužnjev! Takov lil»eralizem je bil tudi oni l>eneških patricijev! In njihovi potomci, njihovi epigoni v Istri so verni čuvarji njihovih tradicij, njihovih naziranj glede uredbe človeške družbe. Tudi ti epigoni beneškega gospodstva v Istri si ne morejo misliti obstanka svojega brez sužnjev po leg sebe! Tudi oni si ne morejo misliti drugačne uredbe človeške družite, nego da je na eni strani — seveda na njih — al>solutna svoboda, ki sme segati do razbrzdanosti, na drugi strani pa absolutno pomanjkanje vsake svobode in vsakega PODLISTEK i-' pripovedovanja starega papirja. Hrvatski spisal Sandor Gjalski. Poslovenil M. C-t-Č. In vsako ktat, ko odpiram omaro, mi oko seza najprej v predal, kjer se branijo pisma tiste ljubezni, tako srečne v sebi in tako neizrečeno nesrečne v njeni dotiki s človeškimi slutnjami in z življenjem ljudij ! No, čas je letel dalje. Davno in davno je pustil vse akterje žalostne tragedije, da izginejo brez sledi v brezdna prošlosti — in ostali so le ti izlivi in vskliki žarke ljubezni. Na-me vsikdar delovali tako silno in sem v njih čitanju vsikdar čutil in občutil samo plamen vročih src — a nesreče same mi ni trebalo sjHtininjati se. In slednjič, da tudi ni nastopila ta strašna sodba mladih nesrečnikov z vso grozoto svojo, vendar bi bila smrt že davno jH>kosila ta srca. Vsako šumenje med temi starimi papirji mi šepeče prav istotako. Naj mi je prišel pod roko ta ali oni papir — vedno isto in isto šepetanje. Večna in nepretržna minljivost človekova se prikazuje duši in kar pred seboj jo mora gledati kakor strah. Pa vendar I Vendar — tudi med tem starim |>orirenelim papirjem, med temi hipnimi izjavami, včasih le letečimi be- prava ! Oni si morejo misliti možnost svojega lastnega obstanka edino le tako, da so v deželi gosj>odarji in hlapci, tirani in raja ! Takov ietr-iki signor sploh ne more umeti —-to absolutno presega njegovo duševno obzorje — da bi kmet poleg njega imel isto volilno pravo, da bi civilni in kazenski zakon isto tako vezal signora kakor kmeta ! On hoče, da je v vsakem pogledu nad maso: on se čuti beneškega patricija! Takov je njihov liberalizem ! In temu liberalizmu primerna je tudi stopinja njihove kulture. So-li ti ljudje kedaj, ko govore in kriče o svoji prastari kultur*, pomislili, da v vsem javnem življenju v deželi, kulturelnem, gospodarskem, soei-jainem in politiškein, kakor je vodijo in vzdržujejo oni, da vsemit temu življenju, pravimo, manjka vseh tistih znamenj, vseh tistih pojavov, prikazni, efektov, ki so neizogibni povsod), kjer vladajo res kulturni odnošaji?! Niso, gotovo niso nikdar in nikdo med njimi! Ne le da jim nedostaje resnost i, potrebne za tako razmišljanje, ampak njim, vzraslim v ' tradicijah oligarhiških, v tradicijah nasilja, manjka sploh in popolnoma zmožnosti za razmotri vanje o evolucijah, ki so se, večali manje, že izvršile po drugih krajih res civilizirane Evrope v socijalni in gospodarski uredbi človeške družbe. Oni si ne morejo misliti razmer v deželi drugače nego so od beneških časov sem. Oni so socijalni in gospodarski petrelakt, oni so okameneli v svojih tradicijah, njim nedostaje elasticitete za evolucije, primerne in zahtevane od se shranjeni listi grota K., človeka učenjaka. Bil je pravi prijatelj dedu mojemu in ni nikdar opustil, da bi mu ne javil kake — kakor je govoril — »tajnosti znanosti« ? Po izgledu mnogih ljudij iz osemnajstega stoletja se je bil ha vil z iskanjem kamena modrosti in umetnega zlata. Vsaka mu beseda še danes priča o svežosti in sili prepričanja in nade. Dalje od tega predala so shranjeLa dopisovanja prababice; — značilno je to, d? je večina njih pisana hrvatski, a opisuje se življenje v času joze finske m. In tako ide dalje. A doba ilirska skoraj iz nova vstaja pred mano — iz listov očetovih prijateljev in materinih tovarišic. Kar čutim nad teboj ves dih poezije onih dni : vso ono drago in mlado idilo probujenega narodnega življenja gledam skoro živo pitd seboj. Vsa velika ljubezen do svoje besede in vsa velika želja za svobodo rojstne grudi, ki je z bujnim življenjem živela za one dni v vsakem neodtujenem in neprodanem sreu hrvatskem, svetli še sedaj iz vsake vrstice — in svetli s tako močjo, Politični pregled. V TRSTU, dne 31. avgusta li*Ol Glasovi o pok. grofu Franu Co- r on i ni j u Člankar v » Triester Tagblattu« oziroma »Fremdenblattu« je napisal resnico, rekši, da so politični nazori grofa Frana Coroninija navstali iz tradicij, v katerih je vzrastel on sam. To smo rekli tudi mi. A ravno zato, ker je to res, ne more biti res, kar izvajata »Taglatt« in »Fremdenblatt« : da je bil namreč grof Coronini na višini umevanja nravi te države in nje potreb in da si je s te višine doli koncipiral svoj poli-tiški program. Kavno zato, ker je grof Coronini vzrasel v teh tradicijah, ni mogel umeti i problema avstrijskega in ni bil mož za resnično rešenje tega problema. To je že res: grof Coronini je bil koncilijanten človek, ni provociral, on je želel miru in vstrpljivosti med narodi. Ali to je izhajalo le iz blage človeške nravi njegove, ne pa iz državniške bi stro vidnosti in globine. < )n je hotel gladiti le površino vodovja, ni si pa upal v globino, kjer se križajo vodni toki, ki provzročaj« vrvenje na površini. On je hotel le olja uli-vati v rano, avstrijski problem pa treba rezkega operaterja! On je imel res-— kakor pravita »Triester Tagblatt*- »Fremdenblatt« — pogum zmernosti, ali le — v besedi, v vedenju in v občevanju: ni pa imel poguma, Ki je neizgibno potreben državniku, zlasti pa avstrijskemu državniku : p o g u m a doslednost1 v dejanjih. Mi radi verujemo, da je on v svojem blagem srcu želel miru med obema narodoma v deželi, ali ni imel poguma, da bi bil s potrebno odločnostjo nastopil proti onim, ki nočejo miru, ker nočejo jednake pravice, in je celo se svojim ugledom pokrival nedela teh poslednjih ! Kadi verujemo. da je v srcu gojil misel, da treba zadovoljiti aspiracije narodov, — na Dunaju, v parlamentarni areni, pa je zasnoval klub in mu celo dal svoje ime, v katerem so odločali elementi, ki so živa negacija njegove, ravno pred omenjene misli. Da, tega je manjkalo •pok. Coronini j u: poguma tiste doslednosti, ki lepe teorije spravlja v zvezo s primerno prakso. »Triester Tagblatt«-»Fremdenblatt« menita, da bi bil Coronini poklican posredovalec kakor načelnik centruma, kakoršnji obutoje v vseh parlamentih. Centrum, ki ga je bil zasnoval, da je bil le številno prešibek, da bi bil mogel vspešno poseči v dogodke. Ali da oesto v duhu vidim mlade in vitke Ilir-kinje ž njihovimi narodnimi, belimi in modrimi surkarai, gledam veselo kolo hrvatske gospode pod rudečimi kapami in čujem njihove glasne besede, govorjene v slavo Slavije in za slobodo slovanskega juga — slušam njihovo pesem-budnico in njihovo pesem veselico, paic kakor da se tanko — tanko — kakor od daleč in tajinstveno iz šumenja teh davnih listov sklada in slaže napev za nape-vom — in duša mi sluša — sluša — pak čuje . . . : »Puna srca, pune Čaše, neka živi, što je naše, k tomu ljubav svaki čas, brado, neka vodi nas ! Bože živi naše krasne — našeg žica zvezde jfsne!« - in v duhu vidim veselo ganjeno družbo, kako se burno in resnično raduje; a tam v kotu ognjevit mladič, zroči v u ilovidno lice črnooke Hrvatice, zapeva iz vsega grla : »Oj, košutko čr-nooka !« A solnee na zapadu se še ni povsem nagnilo za breg ko v vsej družbe zaori silna jaka pesem: »Još Hrvatska ni propala!« Pa naj sem včasih še tako obupan od žalosti in nevolje, ki bije hrvatskega človeka in rojstno mu grudu — šepetanje starega papirja v starodavni mobiliji povzdiga mi dušo in ohranja mi nade. (Konec.) res le številno? O ne, ne! Tudi tu vidimo le nedostatek Coroninijev: nesoglasje med nameni in sredstvi, ki jih je izbiral ! Ne le številno je bil njegov klub nedostaten, ampak po svoji s t i u k t n r i, po njih, ki so ga seslavljali, ni bil sposoben v to, da bi mogel posredovati v zmislu narodnega pomirjenja ! Misel narodnega pomirjenja, spravljivosti, od-jenljivosti — pa naši Italijani ! Kdo se ne smeje ?! In te Italijane si je bil Coronini izbral v kristalizacijsko točko svojemu klubu, S tem da je zbral okolo sebe take kompromitirane elemente za cilje posredovanja je bil že sam obsodil svoj klub v obnemoglost. Kar »Triester Tagblatt«-»Fremdenblatt« i hvalita na Coroniniju, da je namreč v koaliciji i nesrečnega spomina — v zvezi med nemškimi liberalci, Poljaki in Hohen\vartovci za časa ! Windischgraetza — videl svojo idejo-ljub-Ijenko, kaže le ves nedostatek politika grofa Coroninija. Koalicija je hotela, naj vsaka stranka malo odščipne od svojega programa, naj zataji ali zapostavi del programa, — da si pridejo potem bliže. Tako pa se ne reši avstrijski problem nikdar. Tu mora definitivno zmagati ena ali druga ideja : ali ideja hegemonije ene narodnosti, ali pa ideja absolutne enakopravnosti. Tu ni možen kompromis med programi. Kar je koalicija hote!a, je možno za par mesecev, trajno pa ne. Saj tudi dogodki sami govore dovolj jasno: »ideja - ljubljenka« grofa Coroninija je »lož i vela tako temeljit polom, da priznavata »Triester Tag-blatt«-»Fremdenblatt« sama, da Coroniniju ni preostajalo druzega, nego umakniti se, ker ni bilo več nikakega dela zanj na politiškem polju!! Nositelji pravih idej, idej bodočnosti, pa morejo doživljati začasne nevspehe, ne pa definitivnih polomov. Rekapitulacija: grof Coronini je bil mož dobrih namenov in slabega izvajanja ! Bil je mož tradicije : da avstrijski patrijotizem je v poslužnosti do zistema. Njega, ki je bil v načelu za enakopravnost, je zistem gonil, kakor goni veter oblake. S pravičnostjo v srcu je služil krivičnemu zistemu. In v tej službi nam je provzročal velike krivice; ker, če tudi je malo rekel proti nam, je izdalo mnogo, ker je rekel ravno ou — grof Coronini. Velika skupščina avstrijskih svečenikov na Dunaju. Dne 29. t. m. so zborovali kakor smo že omenili, na Dunaju zastopniki katoliških svečenikov iz vseh dežel Cislajtanije. Vseh odposlancev je bilo okoli 300. Na dnevnem-redu so bile 3 točke: 1. o samoobrambi svečenstva. 2. o gibanju »pioč od Kima«. 3. o poboljšanju kongrue. V stvari vsprejele so se primerne resolucije, katere priobčimo pozneje. Na zborovanju so govorili svečeniki iz vseh krajev in razjasnje-vali položaj in težnje kotoliška cerkve. Slovansko svećenstvo tržaške in poreške škofije sta zastopala odposlanca društva »zbor svečenikov sv. Pavla« gg. Ante Stemberger lin dr. Anton Požar. Ljubljana, Gorica, Maribor in slovenski del Koroške niso bil zastopani. Mogočno so nastopili svečeniki ! iz Češke, ki se zbirajo v »Jednoti katolickeho duchenstva«. Njihov odposlanec, kapelan Kro-jer, je začel svoj govor v češkem jeziku in potem nadaljeval nemški; ta ko je tudi odposlanec tržaškega društva »Zbora svečenikov sv. Pavla« g. Stemberger po v darjal enakovrednost in enako veljavnost slovenskega in hrvatskega svečenstva s tem, daje tudi začel svoj govor na slovenskem jeziku in svoja izvajanja nadaljeval po nemško. Kdor pozna položaj našega svečenstva in njegovo toplo ljubezen do naroda, mora le želeti, da bi se skromne želje zborovalcev uresničile, izlasti, da bi se odpravila sramotna kolektina, ki je oh enem tudi neznosno na obzirni zeleni vrt pri Sv. Jakobu. Kdor hreni« za kmeta. i hoče torej preživeti par ugodnih uric, po- Zavod »V. Jeronima. List »Osser- , '"'ti naj jutri k Sv. Jakobu, kjer se jutri V a tore romano« se zgraža nad nasilnim činom morda ne samo za letos, ampak najbrž sploh grofa Alacevicha in njegove tolovajske družbe zadnjic sestanerao mi tržaški Slovani, in to iz vzroka, katerega nočemo povedati danes. kjer smo preživeli prizorček, ki je vsem jako ugajal. Želeti bi bilo le, da bi to ljubko dvojico večkrat videli na odru. Zlasti je bila času jako primerna konečna varijanta, ki jo je uplel vrlo-znani društven pevovodja, in ki se glasi: »Res gradč železno cesto, Mnogo tujcev k nam drvi ; Toda srce rodu zvesto Ohraniti čemo mi. —« Prav tako dober uspeh je imela tudi tombola, ki jo je priredilo društvo »Zavarovalnica goveje živine«. Udeležba je bila jako povoljna, tako, da smeti obe bratski društvi, ter jw>sebuo ojstro obsoja |>ostopanje policijske oblasti, ki je protežirala nasilstvo. List j Torej vsi še enkrat tja »Corriere della sera« in nekateri drugi laški toliko krasnih ur!! listi pa meoijo, da bo imel ta dogodek poli- j ^ H res? Danes nam je zabeležiti tu tične |m nledice. Dunajski liberalni listi nimajo nekaj, česar sami ne moremo prav verjeti in niti bledice graje za tako banditstvo Ala- le veselilo bi nas, ako se poročila naših za-cevicheve driTžbe in za našo državo skrajno upnikov izkažejo neresnične. Ljudje, ki so minolo žaljivo i>< stopanje laških oblastev; tem listom nedeljo prisostvovali slovenski propovedi pri , . . „ ... - . J . , , . i ste zložno delovali, biti zadovoljni tudi z je menda pač vsejedno, ako bi smela tudi » v- Antonu starem, nam poročajo! s" k * slame reznico) najolmkurnejda državica gaziti pravice naše namreč, da je gospod kapelan Košir trdil v gmotnim uspe lom. i in'Vino (s amoreznico) države ter tako uničevati njen ugled ! cerkvenem govoru, daje latinski je- AUcevieh je postavil na uhod zavoda z > k — edino mogoči cerkveni stražo, ki ne dopušča u sto pa nikomur, ki ne jezik — da je latinizem edino priznava njega kakor gospodarja zavoda. zveličaven, da ni lepo — da ni Rektor Pazraan je pozval laška oblastva, lepo — da naše ljudstvo naj ukrenejo potrebno, da nasilneži zapuste hajakArmenom — za kar da zavod. Oblastva pa se nočejo ganiti in trde, bodo dajali odgovor oni. ki je — zavada mora sodišče odločiti o tem. Tudi av- jajo, da iz vsega tega ne bo nič je dobil Andrej Kralj iz Trebič; I. tombolo (lepo junico) Tileh Sosič z Opčin ; II. tombolo (tri prešiče) sta dobila istočasno mladenič Peter Ban od Banov in Juri Sosič z _ j Opčin. Kako sta si razdelila tri prešiče... mi m znano. Sivor II. Prvakom v Trebčah na znanje in t izvršili se ... . , , . . . iu • j ■ __onom i II. Ko so se minole nedelje dne 25. stri jeko tnislaoištvo je pozvalo laško vlado, dobrega in iajesam odresenik "F"™1" J Ji- J J • I ^ .. .. ; - o A « ; ; Tr o A „ , ; ; „ „ p n . i I avgusta Bazovičani na vozeh vračali z vese- naj stori svojo dolžnost, a dosedaj brezvspe- pri zadnji \ ecerji govorit — & , , , , ... , ,, - i i „ i • „L ; i i i licr na OpČinah skozi Trebce na svoj dom. sno. Iz vseh dosedanjih dogodkov je po pol- latinsKi!. | r ,., ...... ... i. - - j- L - ! so bili isti od nekaterih, eotovo nezavednih noma jasno, da s o b i 1 i A 1 a c e v i c h i n Mi, kakor rečeno, ne moremo vejeti kaj c > » i i • , . . . , . m • , .. „a surovežev v Trebčah brez nikacega vzroka ali družba dogovorjeni z i t a 1 i j a n- . takega. Ali vse to nam je bilo sporočeno od ... sko vlado, ker orez njenega dovoljenja bi ljudij poznanih, katerim ne moremo kar tako j Povofla — kamenjani. se nikakor ne bili upal, izvršiti takega na- odrekati vere in se nam vidi potrebno siliti Ea*k ,n "a ist*m mestu Je ™del silstva. Avstrijska vlada bi morala zgubiti še na to, da bo jasno. V sedanjih razmerah ne Bazovčane^pjed pu- ^bj™ 9e vračali z zadnji sled sam >zavesti in zmisla za svojo dovoljujemo nikomur, da bi se izogibal v po- ne e *r"ge n*ro De n • ^ lastno čast in suverennost države, ako bina lumraku. Kdor ni z nami, je proti nam'.Vpra- ° Vl orno' ' a £r ' C,Q tako nečuveno žaljenje ne odgovorila z vso od- samo in zahtevamo torej določnega odgovora le kaki 8ur™ nezavedneži, nad katerimi ločnostio od gosp, propovednika : je li kaj in koliko Je « bo zgražala m jih obsojala vehkavečina Laški listi pravijo, da je to »revindika- je resnice na tem, kar nam poročajo ljudje! tamošnjih pametnejših vašSano v. Zato pa toplo ,.„,.,. . . , . .. .. . . priporočamo zavednejšim prvakom v Ireo- ciiac vsaki človek na, ako ni vsurejel mo- Sladko srozdje. Pišejo nam: Včeraj r ,r " , . . 1 - f - A . , tl r J v , Čah, da poučijo doticnike, da tako postopanje rale — razbojnikov, mora reci, da je to le sem bil v Roianu. Ko sem se vračal po . . r ~ , „ , .. , , ......... j. A , . i je barbarsko in ne spada vec v sedanji vek! laski l»ritranta£trio, ki m nic lepši radi tega, klancu, ki vodi mimo zupnisca, sem opazil ' .... , . ...,,-, , . . j _ .. . ... .. , . . Najbolje pa bi storili, ako bi take paglavce a — oncijelno zasfito, na cesti trručo domačink in pa dva mestna ...,.,.„.,, . - • j - . jl r wr . . .. . . * prijavili dotični oblasti. Kajti to vendar ne Avstrija in Crnagora. Iz Kotora fantalina, ki sta se izgovarjala, da nista kradla , , , _____ ____.___i_ poročajo v »Information« jako zanimive vesta, grozdja, kakor so jima predbacivale domače katere posnemljemo tu — tosoumneje — le z ženske. Ker so ju videli skočiti čez zid bliž- vso rezervo. Xamen zaj bilo dobro [»osvetiti — z gorjačo ! Je-li sicer na podlagi načela: Albanijo Albancem ! delal naš kmet vse le za to, da mu sedaj Za Črnogoro bi bila največa nesreča, ako bi pohajači pokradejo skoraj edini pridelek?! Albanija prišla v tuje roke, sosebno pa. ako Masfistratovci med seboj. Pred včeraj- bi postala provincija Avstrije. Avstrija za- njim ^ je vrši|a })re(J tllkajšnjim okrajnim sodiščem razprava o tožbi gce. M. G. proti krč. K. I. iz sv. Križa radi razžaljenja časti. Kakor jema Albanijo z železno roko, pred vsem pa jo tišči gospodarski. Temu položaju je odgo- varjala tudi zdravijea prestolonaslednika Da- sta t)ila zaslišana tudi okrajni zoaovi] 8V0j0 prejšnjo trditev ter zatrdil, . . - „ . i l» l> f j j ,en v X»08toino, ker se je povrnil v Irst, i konzula v Kirau, Popo- da :e „btoženka res in v pričo obeh izgovo- čutila Črneg<»re do Avstrije. Do prejasne osebe avstrijskega monarha je Crnagora lojalna in hvaležna; nje nezadovoljnost se obrača le p r o t i s e d a n j i m a v b t r o- je gogatec pričal, da jih je izgovorila. Toži ogrskim krmilarjemdržave innjih teljičai i>ranitelj, g. dr. Rvbar, je zahteval, p r o ti s l o v a n s k i politiki. Kralj ita- naj 8e obe kofrontirati, čemur je sodnik lijanski je vsprejel dne 22. avgusta novega ital. odjioslanca na Četi gorskega generalnega koueuw v uimu, i opv- d = obtoženka res in v pričo obeh izgov- . . . ., rr< r ■ i j ■■ , da si ie izernan od tu. vica. I a konlerenca je trajala dve uri, in riU dotične žaljive besede. Na to gaje dr. sluti se, da je kralj dal posebne instrukcije Bechtinger zavrnil: »Zakaj pa ste mi prej I>ražbe premičnin, za kneza Nikolaja zlasti glede albanskih pekli da oi ij!Kovorila ^ besed ?< Bogateč: ,8ePtera- 10- ari predpoiudne se bodo vsled vprašanj. '>Sa/ste bili sami zraven in ste morali sli- tuk' ^ okrajnega sodišča za c- Poturčevanje slovanskih pokrajin šatftudi Vi. Vam nisem bil dolžan pove- vilne 8tvari vr*n« alerem,čaiin: V evropski Tnrčiji. Turška vlada je za- dati, tu pred sodnikom pa moram kakor «lica Molin a venU> J« h,šaa °f,rava; ul,Ca w i - . i , .„ . r-v r» uc Gelsi 4 a in ulica Riborgo 8, oprema v za- čela sistematično poturcevati svoje slovanske priča govoriti resnico.« Dr Bechtinger: »l5ra- ^^ & / j . i p r, . . j- - rr • , i loeri: ulica Palladio 2. voz; ulica Kandler o, dežele na Balkanu. Za vsaki in tudi naj- mota za Križ, da ima takega capo- * * manjši politični ffreh, in če tudi je isti izmi- villo«. Dr. Rvbar je protestiral proti temu hišna oprava; ulica Solitario IG, konj ; ulica i_- u- i , i i-" i i j j •• Geona. ura z verižico, harmonika, obleka in sljen, kotiti-«*ira slovanskim prebivalcem po- da bi se dovoljevalo komu pred sodnjio za- sestva in oddaja ista Turkom, katere pozivlje |,ti pričo. l)r. Bechtinger ni delal ravno ^včeg» ulica M„dia ^J, konji, na Balkan iz Male Azije. lepe figure pred sodnijo se svojim zanikanjem, j Vremenski Testni k Včeraj: toplomer Drugim oddaja zopet državna posestva, Sodnik je seveda verjel le pozitivno priču- ob "" EJutraj 17 oh uri |»opoludne ki sicer res pripadajo vsej državi, a pravico joči priči Bogafu iu obsodil obtoženko na ^3.0 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 765.7. do uživanja istih imajo v prvi vrsti vendar-le plačanje globe 10 kron. j ~ Dane8 Plima ob lU-10 l>reiiP* in ol> 1011 tamošnji p-ebivalci, ne pa Turki iz Azije. Na Ruski vojni Udiji. Danes nekoliko I P?'? 4.7 predpoludne in oi. 4.8 pred četrto uro zjutraj sti dospeli v našo luko ruski vojni la«liji »Hrabrv« in »Abrek«; v kratkem dospejo semkaj še druge vojne V poned., due 2. ta način se je med slovanskim prebivalstvom v kratkem času ustanovilo že 40 turških vasi in se tekom tega leta ustanovi še dru- gih 20. Nadejamo se, da se v očigled tej zi*tema matični kraji Rusija zave svoje dolžnosti kakor slovanska država ! ladije, ki bodo prisostvovale spuščanju v morje nove avstrijske vojne ladije. Z Opčin nam ;:išejo dne 27. avg. 1901: popoludne. Vpisovanje v otroški vrtec* pri sv. Ivana se prične v torek zjutraj ob 9. uri. Stariši, opozorjeni ste! Slovenskim materam v Skednji se Tržaške vesti. Veselica »Slov. pevskesra društva«. Naznanjamo še eknrat, da se jutrajšnja veselica tega, vsem tržaškim Slovanom tako simpatičnega in velezaslužnega društva, prične ob -">. uri |»op. na vrtu šole »Družbe sv. Cirila in Metodija« pri Sv. .Jakobu. Vstopnina za fnlrasle .">0 stot.: otroci pod 14 letom so ustopnine prosti. Krasni program in ugodno hladno vreme privabi jutri gotovo veliko prijateljev »Slov. pevskega društva« Veselica, ki je priredilo naše pevsko društvo j "aznanja, da se v ponedeljek prične vpiso-»Zvon« v nedeljo 25. t. m. bila je razmerno dobro obiskana ter je imela vsestransko po« voljen vspeh. Dika naša, društvo »Zvon«, ki druži v svojem okrilju cvet mladeničev in mlajših mož, ki so v čast in ponos vsej vasi, odlikovalo se je tudi ta dan se svojim izbornim lepo ubranim petjem. Posebno ste ugajali pesmi »Rožici« in »Venec slov. pesmi«. Posebno je vredno omeniti dvogovora: »Železna cesta«, katerega sta osmošolec Sosič in kandidatinja, njegova sestra Anica vprizo-rila, v narodni noši. Proizvela sta ter krasen vanje v tamošnji otroški vrtec. Razun duševne naobrazbe, katero uživajo otroci v otroških vrtcih, privadijo se isti zgodaj na redno življenje in so otroški vrtci, kakor so dokazala novejša zdtavniška preiskovanja, tudi v zdravstvenem obziru silno koristni. Dolžnost vsaki materi je torej, da svoje nežne otročiče vpiše v otroški vrtec. Vesti iz ostale Primorske. X B a r toli c h kandidat? Iz Istre nam poročajo, da se med laškimi krogi širi govorica, da bo lahonska stranka v rko-perskih kmečkih občinah kandidirala o bodočih deželnozborskih volitvah glasovi tega pomjanskega župana Bartolicha! Ce je to res, potem pa : dober tek, o siguori ! Bolj v jarek niste mogli zlesti. X Strela provzročila smrt. Ko je predsinoči besnela nevihta, je sedela v neki hiši v Sv. Križu na ognjišču 15-letna Karmela Ćeket iz Trsta, hči kurilea Andreja Ceketa, stanujočega v ulici Foroace 20, katera je bila-tamkaj pri svojih sorodnikih. Ko je tako sama sedela pri ognju, švignila je strela skozi dimnik na ognišče in razmetala na okoli goreče treske. Jedna teh je mladenki zažgala obleko in v par hipih je bila ista že vsa v plamenu. Xa njeno upitje so prihiteli hišniki in pogasili gorečo obleko. Dekle so pripeljali v tržaško bolnišnico, kjer je včeraj popoludne umrlo vsled groznih opeklin. X V o ž n j e p o m o r j u ni e d Koprom in Trstom. S Koprščine nara p;-šejo: Pred kakimi 30 leti je gospod Strud-hoff iz sv. Roka (Milje) poveril pomorskemu kapitanu Gueioni-u porobrodič, da poskusi ž njim svojo srečo, voze potnike iz Kopra v Trst in ohratno. Ni minolo ni par mesecev, da je bil potreben veči parobrod, ker je narod iz vse okolice koperske v stotinah vsaki dan jel vrviti v Trst z mlekom in drugimi proizvodi. KoperČani, videči, da si Strudkoff debeli brado, so ai ustanovili svojo paro-brodno društvo na akcije po 10 gld. ter so res odtisnili tujinca. Kopersko društvo je nato več let saino pasevalo in delilo mastne procente svojim akcijonistom. Samo v enem letu n. pr. so dobili akcijonisti po 27.svet. Razne vesti. On ne vozi lukenj! Poveljnik Gerlach, ki je bil organiziral l>elgijsko vožnjo na južni 1 tečaj, je pokazal nekemu franeozkemu časni-j karju listo živil, ki jih je vzel seboj, ler je' rekel: »Kakor vidiite, makarone sem črtal. Mi smo vzeli seboj le kompaktne testenine. Na ladiji im^m premalo prostora, da bi mogel tudi — luknje voziti seboj. Otrok brez možganov. V Berolinu se je prij>etil neverjeten dogodek, ki vleče nase pozornost vseh zdravnikov. Neka žena je porodila dete, kateremu je na glavi manjkila lobanja in vsi možgani. Dete so poslali takoj dru. Ledermannu, ki je novorojeno dete pregledal ter izjavil, da je isto vzlic tej pogreški |>oj>o!noma zdravo, ali na življenju da vendar ne ostane. Prebrisanost Kitajcev. Kitajski dopisnik »Standarda« poroča, da se je veliko število kitajskih viših uradnikov zavarovalo življenje za velike svote. Cesarica-udova, mislijo si, bo, ko se povrne v Peking, gotovo jako slabe volje; ako jim pusti glavo na \ratu, toliko bolje, ako jim jo pa da odvzeti, bodo pa morali obsovražen i tujci izplačati njihovim zaostalim visoke zavarovane Bvote. Zamenjena deca. V nekem avstrijskem mestu je več obrtniških rodbin priredilo izlet. Ko so došli na mesto, kamor so bili namenjeni, pustile so matere svoje dojenčke pod varstvom nekega čevljarskega vajenca. Vajenec se je o tem silno dolgočasil in jezilo ga je, da je moral varovati to deco, ki je iz vseh grl — a bilo jih je šest — slavilo Gospoda. Da se nekoliko pokratkočasi, vzel je vse otroke iz blazin, v katerih so bili oviti in jih |x>tem zopet oblekel, premenivši vsem toalete. Družtvo, ki je popilo že mnogo božje kapljice, ni »»pazilo te promene in je vsaka mati vzela ono deie, ki je bilo ovito v njeno blazino. Kdo naj opiše njih strah, ko so, domov prišedše, opazile, da so se jim hčere premeniie v pinove ali pa obratno. Šele drugi dan se je jx»mota poravnala. Ali še sedaj nekatere dvomijo, da-li i majo res svojega otroka pri sel i. Ne ve se pa, kaj se je radi tega dogodilo porednemu čevljarčku. Pismo. Dragi Jože! Že zopet me nadleguješ, naj ti vendar pisem o naših razmerah. Vidiš, to pa ni tako lahko, ker naše »razmere« se vedno širijo in če bi ti hotel opisati vse, bi ti moral pisati ves dan ! Jaz pa nunam toliko časa na raz-jK)lago, kakor m.»rda misliš ti. Pove.Jati ti moram, da vsaki dan merim tričetrturno pot, zjutraj in zvečer, in to peš. In na tej poti mi prihaja marsikaka misel. Včeraj sem n. pr. mislil na to, kar mi je pravii neki znanec moj, star mož, pristen Ita- j lijan iz kraljevine, ki pa živi nad 30 let v Trstu, ne da bi se bil navzel ni najmanjega srda proti nam Slovencem, Srečala sva se, pozdravila in on mi je začel takoj pripovedovati, kako rau je ugajal sprevod »Delavskega j»odp. društva« v nedeljo dne 11. avgusta. Mož je pristavil: »Voi altri save far, anca nostri i sa far, ma — ciacole.« Mož mi je pravil, kako je dražil tukajšnje Italijane, ko je izvedel, da smol kupili hišo, oziroma prostor za »Narodni dom« in kako so se oni jezili. Kekel jim je: »Ce pojde ta»co naprej, va* Slovenci še »pokajo iz vaše hiše! Oni znajo, molčijo in delajo ! Vi pa up jete in le u pijete, storite pa ne ničesar, in ljudstvo, p<»sebno nižji sloji, s|>oštujejo in zaupajo bolj Slovencem, nego vam. Vaša stranka upada dan na dan, mej tem pa Slovenci rastejo.« Vidiš, tiiko mi je govoril mož, pravi Italijan, ki odločno in javno obsoja krivične sv<»j<»e. Jaz sem mu seveda pritrjeval in mu povedal še kaj. Ko sva se razšla, sem jaz umeril svoj navadni »sprehod«, ki je sličen onemu sprehodu, ki vodi iz Solkana na Sv. Goro ! Tako sem prem-šljal in prišel na to, da so naši ljudje večkrat podobni slam«; pa nočem reči s tem, da bi bili po telesu lahki kakor slama. Tudi ne mislim na tiste, ki imajo mesto možgan slamo v glavi. K tem pa ne pripadajo tisti, ki nosijo slamo — na glavi. Poslamljajo pa se še posebno oni, ki vedno prazno slamo mlatijo! Marveč — so mi tu na mislih tisti naši Ijndje, ki so sorodni slami v tem, da takoj zagorijo in prekmalu — z g o r i j o ! Ta slamnata misel mi je prišla, ko sem začel misliti na »Narodni dom« tržaški. S početka se je blag. g. Ulčakar skoro bal, kam bo z denarjem. No, ta strah, žali-hog, ga je kmalu zapustil. Sicer pa naj gospod blagajnik pomisli, da sedaj je bila in je še gospoda zunaj, na letoviščih, in da so pasji dnevi komaj prešli: še Bkoraj misliti si človek ni upal v taki vročini, ne pa da bi še plačeval! Nadalje mi je krožilo po glavi, kakšni ljudje bi lahko prispevali »Narodnemu domu« in sicer ne kakor ustanovniki. Nekaj takih ti hočem našteti in sem radoveden, kaj porečeš k temu ? ! 1. Kdor ni kadilec, ta lahko tako-le računa : Najmanjšega kadilca stane tobak najmanj 20 st. na dan; to je na mesec 6 K, na leto 72 K — v 10 letih 720 K. Vzemimo, da bi bil tak nekadilec začel spuščati rakete v zrak se svojim 18. letom ; če ima dane-* mož 30 let, je prihranil lepih, okroglih 864 K avstrijskega denarja ; brez tega, kar je prihranil na zdravju. Tak človek bi moral pač poslati dvakrat ustanovnik. 2. Kdor se ne brije, tudi ta lahko zra-čuni, recimo 4 K na mesec ali 40 K na leto; če bi se bil mož začel briti se svojim 20 letom in če jih ima danes 35 na plečih — torej 15X40— krasnih 600 K — ne raču-naje, koliko je vreden čas, ki bi ga bil zgubil pri brivcu, in trpljenje, ki bi je bil sicer vžil pod kakšno tako britvo. 3. Tiste pridne gospodinje, ki bi lahko imele deklo, pa je nimajo. Jaz sem že slišal, eno tako gospodinjo, ko je g«vorila: če bi me imela dekla »tati le 100 K na leto, rajše se sama nekoliko potrudim in darujem onih 100 K v narodne svrhe. Sicer pa dekle stanejo več, recimo 200 K na leto. Če je taka pridna skrbna gospodinja že 10 let brez dekle, tedaj imamo račun: 10X200=2000 K. Taka go-s|K)dinja naj bi kar vzela vložno knjižico, nekaj dvignila iz nje in hitela k gosp. blagajniku, naj jo vsaj dvakrat vpiše kakor usta-novnico. Tudi take, ki so le 5 let brez dekle, postanejo brez vsake škode lahko ustanov niče. 4. Skopuhi, tem je pač težko.j pristopiti k »Narodnemu domu«. Ali naj bi pomislili, da njihov »antverh« ne bi mogel naprej, ako bi bili vsi ljudje skopuhi, zato bi pa prav lahko darovali 200 K, ne da bi jim vest kaj očitala. 5. S ) zopet taki, ki jih je sreča potrkala na desno ali levo ramo, ki so ali dobili v loteriji, ali zadeii srečko, ali potegnili kako dedščino, iztirjali kako staro, zarjevelo tir-jatev itd. 6. Taka ženska, ki se čuti srečno, da ni njen mož zapravljivec, ne pijanec, ne igralec. Z ozirom na to, da si s takim možem daljša življenje tega sveta, bi morala kar z veseljem hiteti z 10 desetaki k gosp. blagajniku »Narodnega doma« ter mu jih izročiti in naj že ve o tem nje soprog,, ali ne ! 7. Zopet je tak mož, ki ima pohlevno ženico, da mu ne treba sezuvati čevljev v pred-sob:, če se je »slučajno« malo zakasnil, in kateremu ni treba mašiti si ušes pred dolgimi litanijarni in pridigami. Tak mož naj tudi iz veselja podari 200 kron »Narodnemu domu«. 8. So zo|»et taki. katerim sedmi sveti zakrament ni blagoslovljen s kopootr->k, in nimajo torej stroškov ne za krste, ne za birme, ne za čevljčke, ne za knjige, ne za klobuke in jim tudi ne treba skrbeti za dote; taki bi morali pristopiti k »Narodnem domu« kakor ustanovniki tolikokrat, kolikor bi lahko imeli otrok ! Namreč, da vzamemo srednjo mero, od 5-10. In še bi velik«* prihranili. 9. V poseben ntpomin pa bi moral pristopiti kakor ustanovnik »Narod, doina« tak zakonski mož, ki ga je na ta ali oni način zapustila kaka stara, sitna, nestrpna, klepetava tašča, ki ni dala nikoli miru v hiši in katere se ni mogel iznebiti na nikak način, če bi jo bil tudi skozi okno metal, ker mu je zopet prihajala skozi vrata naz^j. 10. Naj bi pristopili tudi vsi oni, ki ne mislijo vstopiti v veliko častitljivo diužbosv. Luke! Pa naj bodo možkega ali ženskega spola ! Prispevek za »Narodni dom« naj b; bil za njih nekaka vojaška taksa ! 11. Posebna dolžnost pristopiti kak- r ustanovniki k »Nar. domu« pa bi bila onim, ki so že (Bog nas varuj, saj ni nič tacega) — malce priletni, tam v srpanu, ki pa vendar še poželjivo mislijo na »drugo! polovico«. Taki bi morali darovati svoje zneske z namenom, da se kmalu sezida »Narodni dom«, da bodo imeli potem priliko na plesnih veselicah, koncertih iskati si, po čemer jim srce hrepeni! 12. Slednjič bi morali pristopiti: a) vsi tisti, ki so se bogato oženili; b) taki, ki so vzeli Italijanko ali Nemko za ženo; c) taki, ki se svojimi otroci govorč italijansko; d) v posebno kazen tisti, katere njih lastni otroci nazivljajo se »ščavi« ; e) oni, ki ne pijejo j vina; f) oni, ki čitajo »Edinost«, ne da bi jo kupili; g) oni, ki niso udje nobenega narodnega društva; h) oni, ki jih ni zadela še nobena nesreča, ne na suhem ne na morju, in posebno oni, ki niso prepasali sablice brusne in ne naprtili si puške ljute in ne pokusili pečenega komisa, kar vse sem moral okusiti jaz in poskušaš sedaj ti, siromašni mi Jože ! Vidiš, dragi Jože, take misli so me obhajale! Radoveden sem kaj porečeš ti k tem ?! Do tedaj pa Te srčno pozdravljam in ostanem Tvoj Jaka. Domača vojna v Kolumbiji. NE\V-YORK 30. (B) »Evening Jour-nalu« poročajo iz Uito: Kolumbijski ustaši stojč boje na kolumbijski meji v dogledu vladnih čet. Pričakuje se bitka. (Čudno je. da vse vesti o ustaji v kolumbijski republiki dohajajo izključno iz Ne\v-Yorka. Nekateri listi so pred časom tudi hoteli vedeti, da na vsej ustaji ni nič resuičnega ter da so ne\v-vorški časniki raztrosili te vesti samo zato, da bodo severoameriške združene države imele pretvezo, da utaknejo svoje roke v tamošnje državice. Op. ured.) »Tržaški Sokol« naznanja, da se za jutri dne 1. septembra t. 1. nameravana otvoritev letošnje plesne sezone odloži do nedelje dne 8. sept. t. 1. radi jutršuje veselice bratskega »Slova n s k e g a p e v s k. društva«. »Tržaški Sokol« priporoča bratom Sokolom, kakor tudi njegovim somišljenikom, da se mnogoštevilno udeleže te veselice. elikanska rastava pohištva in 2 tapecarij. Izvenredno ugodne 2 U y U cene. U U U t VILJEM DALLA T011RE ♦ v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ♦ ■ Moje pohiitvo donese srečo. ■ + ♦u! K*XKKKKK*XKKKKKK j mizarska zadruga V gorici j z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, da Družbi sv. Cirila in Metoda so od 1. do 20. avgusta poslali prispevkov p. n. gospoda in društva: Upravništvo »Slov. Naroda« 254.06 K, notar Mih. Jezovšek na Vranskem ob izletu Zagorskega Sokola na Vransko nabranih 13 K, župnik Iv. Sakser v Hote-dršici 5 K. dr. R. Pe se toplo priporoči* Lovrenc Yodopivec. Tržaška posojilnica in hranilnica jezisirovaia zadriia z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). Hranilne u 1 otre »e sprejemajo od vsakega, će tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4% Hentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 51 na menjico po 6°, n« zastave po 5 1 u. l'radne ure so : od 9—12 dopoludne in oc* 3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od ti —12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne. Postno hranilnični račun 816.004. GORIŠKA LJUDSKI POSOJILNICA registrovano društvo z omejeno zavezo, v Goriei Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr v lastni hiii. Hranilne v lose sprejemajo se od vsacega, če tudi ni član društva in se obrestujejo j>o 4ne da hi se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in si**er na inenjice po »> °/0 in na vknjižlie po O 1/a °/0 Craduje vsaki dan od i«, do 12. ure do|>ol. in od 2. do 3. ure ]H>pol. razve« nedelj in praznikov. Stanje hran. tioi leta 1900. Kron 1,263.563 Pošlro-hraii. račnn štv. 837.315. .Gospodarsko društvo11 na Kontovelu sprejme krčmarja nastop 28. oktobra t. 1. l»ii more l»iti poročen iti njegova žena dobra kuharica, glasbe zmožni imajo prednost. Natančnejše pove upravništvo tega lista. Pozor stariši! SnaJno zakrpani čevlji prihranijo nove, kar popravlja prav točno iu po niiki ceni vratar hiše >t. 3. na trj:u Ss Giovanni. tik lekarna Leitenburg. j, j, ^ gA. A A ^ AA^Jf AAtf ar K 18. -K Velika zaloga koles po najnižjih cenah. No\a kolesa I. vr-tr od Kron 150-—20O. v že rabljene kolesa K H >. '.«». K mi Pneumatiki, dohre vr je K og njegove konstrukcije, dobre sestave in nizke cene veliko zanimanje. Posebno fini akordeon. 10 2 dvojna meha z okovi krasen glas. 35 cm velik krasen inštrument, jan.čf-no brez napake. 75 nuj boljših okov. od niklja, jrodba jednaka 2 korom, lahka priučba. Cena * šolo K H.— na ogled po povzetju, ako ne ugaja, vrnem denar Nainm/pkp vplika nnvnQt'Fotografi6nl popo,en 8troJ 380 llClJIlU VC/JoCš, VClina IIUVUOi> kojim zamore napraviti vsak brez prej-šne znanosti popolnoma izgotovljene fotografije. Lahka manipulacija, velikost oX,r> Cena kompletnega stroja z vsemi potrebščinami in navodilom s krasno škatljico Kr. 3.80 Velik stroj z objektivom in neštevilnimi potrebščinami Kr 6.—. /.a zunanje naročbe se zaračuna zaboj 70 vin. Največja novost! dobre sestave in nizke eene tipk. 2 registra. 20 dvojnih glasov, 2 pridržavalca, "J od jekla, odprt klavirtjs.t od nikelja. močen, širok, ki Gostilna Fr. Valetič, ulica Solitario št. 12. Vedno sveže pivo do 24 nč. Okolčansko in istrsko vino po 4-0 nč. Rundbakin — zaloga Dunaj. — IX Berggasse 3 — Dunaj. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx> Os. kr. prt v. tvornica strojev, brizsraluic, čelad, cev i j. pasov ili prva moravska mehanična tkalnica tvrd k e Czech pri Prostjevi Moravsfco.' R. A. SMEKAL-A Smicliov-Praga podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9 priporoča slavnim gasilnim društvom iu zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in priredbo, da na obe strani vodo sesajo in mečejo. Parne brižgalice, s katerimi za-moreta že samo dva človeka delati ; izučba lahka in brez maši-nista. l>alje motorne vozove, aparate za acetilenski plin. brizgalnice proti peronospori „Vermorel" po 1<> kron. „Avstrija" po 20 kron tranko na vsako pošto Kmetijsko orodje. Izdelki solidni, lepi iu po ceni. Uzorci in ceniki brezplačno. — "godni plačilni pogoji — Podružnica t. Spoštovanjem A. S 31 E K A L v Zagrebu *XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX X>' Grand Hotel-Restaurant Obelisk OPĆINA zizzz Nova lastnika ravnatelja Berrettini & Cattaneo. == Vatikanski vrt in veranda. — Krasen razgled Izvrstna kuhinja |J Plzensko in Kulmbaško pivo. dohro perskrhljena vsaki čas. || Specijaliteta: Kraški teran. KEGUIŠĆE. — LAWN-TENNIS. — KROGUISĆE. — BILIJARD. — TELOVADNE PRIPRAVE. » | Telefon štr. 657. |- =- Ob nedeljali tu praznikih v lepem vremenu vozne zveze od restavracije „Central Pilsen" na Općino. Uajzmernejše cene. 'Vg Točno postreibo vodita lastniha-ravnatelja osebno. Vsakojaka pojasnila daje in slučajna naročila prejemlje gospod BEIiRETTINl „Jfova restavracija Centrale pilsen", (Crst Via Torrente 10) z vrtom, kamor ne pride prah, ker je v zavetji. O O Kegljišče. O 'O Izvrstna kuhinja dobro preskrbljena vsaki čas. — Poštene cene. — Najtoćnejša postrežba. Pozor! w Edinost" Častim si naznajati slav. občinstvu, Ha je moja prodajalnica vedno ]>re>krbjena man i fakturni m j blagom vsake vrste in po cenah. ojim nikake konkurence vsaki dan dohaja novo blago. V nadeji, da me lx» slavno obrinstvo po-češčalo v. obilnimi obiski, beleži spoštovanjem F. Dobanschek, trgovec z manufakturnim blagom. Via Barriera vecchia 27 v Trstu iše Telofon 145 Sprejemajo se pogrebi v veliki gali in I., II.. III. IV. razreda : prevt zi nirli(T*ev v tu-in inozemstvo ; katafalki v cerkvah za pogrebne svečanosti. IzvrSuje pogrebe v popolno erni, v zlnto- črni, srebrno-erni in zlato-niodri barvi. Velika zaloga kovinskih krst, navadnih in najbogatejših ; krst iz trdega lesa s kovinskimi okraski z vloženo cinasto krsto ali brez nje: lesenih krst; belo in črno hikiraLih ; vencev iz umetnih cvetlic v porcelanu ali biserih. Prodaja na drobno in na del>elo oblek iz atlasa organtin, umetnih cvetlic, napisov zlato-srebrnih in sploh vsakovrstnih po-p brthmdoneevreg. i Podpisana priporoča svojo novo ustanovljeno postavno koncesijoni-rano posredovalnico za službe. Posredovalnica se nahaja na Lip-skem trgu (Piazza Lipsia) st. 4 in prevzema posredovanja na službe vseh vrst. Priporoča se udana J os ij) i ii ;i Jn ti čič. Velika n\m krojnega Mi Krojaška zadruga vpisana zadruga z omejeno zavezo GORICA Gosposke ulice 7 GORICA Priporoča vse v tu stroko spadajoče blago ter jamči za pošteno in solidno postrežbo. Ceiie stalne brez pogajanja. Trgovina z J zgotovljen i m i oblekami. Qoloi*!ni Ponte d e 11 a Fabbra št. 2, vogal OdlCtl lili. u|. Torrente. Podružnica Piazza Pozzc .50-do 24, za dečke od gl. 4.50 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld- ii do 8, suknene hlače od gld. 1.80 do 4, volnene goldinarjev 4.50 do 9. Velik izbor površirih sukenj v modernih barvah od gld. & do 16. Volnene obleke za dečke od ii do 12 let od gld. 2.50 d« od platna ali satena v raznih barvah od gld t do 5. Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od moleškina talodjeva koža) za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Kormiuu od gld. 1.30 do 2. Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovij za moške ne meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se izgotovija z največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah. Zaloga vsakovrstnega pohištva. Anton Breščak Vetturini ima v zalogi v veliki izberi pohištvo vseh sogov za vsak stan od najboljšega izdelka. V' zalogi ima: podobe na platno in šipe, ogledala, žime-za patno, razne tapecarije itd. Daje tudi na obrok. Trpf.-oMia »trovana zadniia z neomejenim jamstvom. V GORICI, semeniška ul. 5t. 1., I. nadstr. Obrestuje hranilne vlo^e, stalne, ki s:-nalože za najmanj jedno leto po i>0/o, navadne po 4V,°/o vloge na Conto - eorrent po 3.60°/o- Sprejema hranilne knjižice d nizih zavodov brez izgube obresti ter izdaja v za meno lastne. Rentni davek plačuje zadruga, sama. Daje posojila na poroštvo ali zastavo na. 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletnc* odplačevanje, , tekočem računu po dogovonu Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0. Vplačevanje vrši se osebno ali potom; položnic na čekovni račun štev. 842..4GG. Uradne ure: od 9—1*2 dopoludne ic* od '6—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—ljf. dopoludne. Proti malokrvnosti Železnato vino lekarnarja G. Piccoli v Ljubljani dvor. založnika >~j. Svetosti papeža, Ima v sebi 90 krat več železa kakor druga po reklami ne-zaslužno sloveča chJ.na.- železnata vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno na-^ mizno vino. Ja Vsled tega največje jamstvo za izdatnost tega vina pri malokrvnih, nervoznih ali vsled bolezni pri oslab-lih osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra.