GEIJE, 10. TITI IJA 1975 — STEVII.KA 11 - T.FTO XXTX — CENA 2 DINARJA GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE. LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Zvesti naročniki iz Zabukovice so me že kar pokarali, zakaj ni več nagradnih križank. Menijo, da smo zdaj začeli tudi pri njih varčevati. Tu pa res ne gre varčevati — saj tudi pri nagradni rubriki 10 x 1.000 nismo. Ta se zdaj izteče. Nagradne križanke pa še bodo, morda celo večkrat. Zlasti v poletnih mesecih bi naj bile, kajne? čez poletje, kaj dosti ga menda ne bo, bomo objavljali kaj več bralnega in kratke zanimivosti iz domačega loga. V tej številki bi vas rad opozoril na skorajda 200 let nazaj segajočo šolsko kroniko Gorenja nad Zrečami, ki jo ureja po zapiskih bivšega šolskega upravitelja novinar Drago Medved. Pa še na druge sestavke. Marsikoga pa utegne zanimati tudi, kaj se dogaja v Cometu. Zrečani so se čvrsto povezali z znanstvenim zavodom in uspeh ne bo izostal. Vsi si ga želimo in seveda čimveč posnemanja. VAS UREDNIK NI PREDANA^ TEMELJITO ce naj za ta julijski čas velja, da ni pravega po- letja, potem velja to tembolj za »družbenopolitično poletje«. Kar navajeni smo že, da v poletju delo ne- kolikanj zamre. Tokrat tega ne bi mogli trditi. Ne le, da se proizi/odni proces še kar normalno odvija, kljub dopustniškemu času, celo politično delo se odvija z nezmanjšano močjo. Rekli bi, da se je pričelo stop- njevati prav v predpočitniškem obdobju. Na širšetm celjskem obmciju so ta čas komunisti in gospodarstveniki izrabili, da so ocenili tekoča go- spodarska gibanja in skladnost uresničevanja politike gospodarske stabilizacije. Na tej oceni sloni tudi druž- bena akcija, zji katero zdaj nastala ugodna družbena klima. Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela so se kritično lotili obravnave, kako gospodarijo, kakšna je priprava in organizacija dela, kakšne so oblike in kriteriji za spodbudo delitev osebnih do- hodkov po rezultatih dela tod. Dovolj je še notranjih rezerv, ki so še vedno neodkrite. Povečan interes delavcev za dobro gospodarjenje so ponek(^ vodilni delavci razumeli kot napad na- nje. Zato so takšna tudi prva njihova reagiranja, ma- lodane demagoška, češ saj nam gre dobro: akumula- cija je visoka, cene smo uspeli povečati, osebni do- hodki so iznad republiškega poprečja itd. Ni, da bi se zdaj prerekali o tem, ali jim gre dobro, ali ne, Zastavimo raje vprašanje: ZAKAJ NE BI ŠLO BO LJE! To tare delavce, ko vidijo ne le pri sosedu, tudi pri sebi v svoji temeljni organizaciji, da je potrebno in možno še marsikaj storiti za večjo produktivnost, za pocenitev proizvodnje in proizvodov, za višji druž- beni in osebni standard. In če delavci tako mislijo, razumljivo terjajo od strokovnih služb, da jim poma- gajo uresničiti te njihove zahteve časa in usode. Zdaj so' seveda delavske zahteve toliko večje, kolikor se je v letih nabrala kopica neurejenih razmer, od ne- spodbujanja in neustreznega nagrajevanja izumov, ra cionalizacij, inovacij, pa tja do urarailovke med naj- bolj prizadevnimi in tistim, za katerega pravijo de- lavci, »da na delu le prebije šiht.« Tokrat je seme opozoril - »z vrha« padlo na ugodna tla, na samoup- ravno bazo, kot pravimo. Zato smemo pričakovati, da bo gospodarjenje krenilo po boljši poti. Seveda pa bi bili »nojevci,« če bi trdili, da se de- avci v vseh temeljnih organizacijah združenega dela že dovolj zavedajo resnosti gospodarskega položaja. Tu in tam so se z doseženim zadovoljili, celo uspava- li. Pri teh bo seve jutri huje. V hipu se bo zgrmadila nanje kopica nerešljivih problemov. Od tega, da ni- majo svojega razvojnega konoepta in pogleda na jut- : ri, do vseh drugih notranje neurejenih razmer. Za- ; man bo takrat kriviti zvezno administracijo, carine, j prenizke cene, izvozne premije in še vse drugo. Tudi i jutri bo treba priznati, kar je znano že danes, da go- j spodarskega položaja ne more določati dobljena odloč- ' ba o cenah in iznajdljivost posameznika, temveč delo v sodobni tehnologiji in tržni proizvodi. Premalo in brez pomena bo takrat govoriti, češ, saj smo delali. Tre- -V !f """^^^ '^"^^ prodati. Delati za zaloge pa je dvojna Skoda. Tem »zamudnikom« tečejo zdaj slednje mi- nute, ko je še čas, da se trgnejo in organizirajo za vključevanje v mednarodno trgovinsko menjavo. Da- nes se dremavost še da premagati, jutri bo prepozno. Nekaj pa je med njimi tudi takšnih posameznikov, n^wad enot. terito- rialne obrambe, ki so poka- zale dobro pripravljenost in izvežbano&t, ki bi jo lahko koristno uporabili če bi kdaj šlo zares. .TjBteSLJa.-ifitfti. Tone Tavčar KONJICE RAZSTAVA OD NOB DO SLO Na predvečer praznika Dne- va borca so v Domu terito- rialnih enot v Slovenjskih Konjicah odprli razstavo z naslovom »Od NOB do SLO«. Razstava sodi v sklop praz- novanj ob 30-letnici osvobo- ditve, prikazuje pa razvoj protifašističnega gibanja v konjiški občini in pa uveljav- ljanja koncepta splošnega ljudskega odpora. Razstavo je pripravil občinski štab enot teritorialne obrambe skupaj s konjišjkim foto klu- bom.. ŠMARJE PRI JELŠAH SLA VJE NA BOCU Partizanske operacije so se v letih vojne več ali manj dotaknile tudi po- gorja Boča, kjer je bila tudi partizanska bolnica. Na območju Boča se je gibal predvsem Kozjan- ski odred, po preboju XIV. udarne divizije na Štajersko pa tudi enote te divizije, zlasti še šer- cerjeva in Bračičeva bri- gada. Borcd slednjih dveh brigad so se tudi zdravili v že omenjeni partizanski bolnici, ki je danes po zaslugi Zveza združenj borcev Šmarje pri Jel- šah in domače, rogaške, v celoti rekonstruirala. V takšnem okolju je bi- lo pri lovski koči na Bo- ču v soboto veliko slavje v počastitev tridesete ob- letnice osvoboditve v šmarski občini, ki ga je začel s pozdravnimi be- sedami gostom predsed- nik občinske skupščine občine Šmarje pri Jelšah, Joško Lojen. Za njim je spregovoril še general polkovnik Janko Sekimik- Simon, prvoborec in do- mačin iz Rogaške Slatine, ki je nanizal nekaj misli o NOB, zlasti' še na ob- močju Kozjanskega in šmarskega nasploh. Pri pridobitvah naše revolu- cije je opozoril tudi na to, da se še mnogo • na- rodov bon za samostoj- nost in da" je naša dol- žnost, da jim v tem boju pomagamo. Kulturni program, ki je spremljal srečanje do- mačinov in nekdanjih borcev, računajo, da se je na Boču zbralo nekaj tisoč aktivistov in ude- ležencev NOB, so pripra- vili domači pevski zbor iz Šmarja in Rogaške Slatine ter recitatorji. Največ pozornosti je vsekakor požel govor dr. Bogdana FUrsta, nekda- njega partizanskega zdrav- nika v partizanski bolni- ci na Boču, ki je vse pri- sotne povScbil v obnovlje- no barako globoko v goz- du, kakšnih dvajset mi- nut hoda od lovskega do- ma. Že na zborovanju pred domom pa tudi pred bolnico je dr. Piirst razpredel vrsto spominov na dni, ko je reševal živ- ljenja borcev četrte ope- rativne cone. Sponmil se je težkih dni pa tudi ve- selih trenutkov, ki jih je s svojima sodelavci, še nevešč dela, ki ga je poz- neje okupiralo z vso mo- čjo, doživljal v zavetju Boča. Manifestacija na Boču je bila prav gotovo lep prispevek k praznovanju obletnice osvoboditve na- še domovine. Milenko Strašek CELJE: SEJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL Prva seja frontne SZDL v Celju. Obravnava najpo- membnejšiti nalog v občini. Izvoljeno novo vodstvo: za predsednika vnovič* Jože Volfand, za sekretarja Tone Rozman. Na prvi seji delegatsko iz- voljene občinske konference SZDL v Celju so izvolili novo vodstvo in oblikovali politi- čno izvršilne organe in druga delovna telesa. Vsebinsko pa je bila konferenca namenjena obravnavi najpomembnejših nalog SZDL v celjski občini v sedanjem obdobju in v naslednjih dveh letih. K iz- črpnemu gradivu je uvodno poročilo prebral njen pred- sednik Jože Volfand. Orisal je aktuabie naloge občinske organizacije SZDL, pri tem pa posebej poudaril, da se mora socialistična zveza us- trezno organizirati, da bo zagotovila znotraj njene akti- vnosti in dejavnosti uveljavi- tev delovnega človeka kot no- silca razpolaganja z rezultati svojega dela v vseh oblikah in na vseh ravneh. V utira- nju spoznanj o integralnem samoupravljanju r komuni pa nas čaka še naporno delo, kajti z družbeno preosnovo, ki jo je odgmila ustava, še nismo prišli dovolj daleč, da bi lahko bili zadovoljni. Na frontno socialistično zvezo ne moremo gledati kot na fronto forumov in forumske- ga odločanja, je poudaril Jo- že Volfand, pač pa na take metode političnega dela, ki bodo pritegovale in uvelja- vile neposredne občanove in- terese, naloge in obveznosti do ditigih. Zato tudi ne mo- remo pristajati na primere, da razne komunalne organi- zacije skušajo urejati skup- na vprašanja mimo dogo- vora in sporazumevanja z občani. Kot primer takšnega ravnanja je navedel posto- pek o ceni toplotnega ogre- vanja na Otoku. Številni razpravJjalci so pritrdili bodoči temeljni us- merim občinske konference SZDL. še posebej so opozo- rili, da sedanje družbeno- ekonomske razmere tako v državi kot v celjski občini terjajo vsestranske in učin- kovite napore za dobro gos- podarjenje, za odgovorno in disciplinirano izvajanje sta- bilizacijskih ukrepov in var- čevanja na vseh ravneh. V razpravi so tudi posebej spregovorili o začetnih izku- šnjah v delu krajevnih orga- nizacij sociaUstične zveze, zlasti v njenih temeljnih sa- moupravnih cehcah, v stal- nih območjih. Primeri, ki jih je navedla razpravljalka iz štor, Sonja Ocvirkova, daje- jo upati, da je dogovarjanje občanov po manjših zaselkih, vaseh in ulicah tisra oblika dela, ki priteguje interes ob- čanov, predvsem zaradi mož- nosti oblikovanja neposred- nega in avtentičnega interesa in ki omogoča uresničeva- nje teh koristi v skupni dru- žbeni akciji. Razpravljalci so obogatiU razpravo občinske konference socialistične zve- ze s številnimi drugimi pobu- dami in izkušnjami. Sprego- vorili so o delu mladine ui mladinskih aktivov v kra- jevni skupnosti, o nalogah komunistov in članov Zveze združenj borcev NOV zno- traj frontne socialistične zve- ze, o tem, da so sindikati že dlje časa nastopali skupaj s SZDL v vseh pomembnih družbenopolitičnih akcijah, ki so bile prav zaradi akcijske enotnosti uspešno zaključene. Ta seja občinske konfe- rence socialistične zveze po- meni zato veliko preizkušnjo nadaljnjega pomembnega po- litičnega dela in samouprav- nega delovanja ljudi in obča- nov. In kot je dejal Jože Volfand, stopa SZDL na pot, ki smo jo začeU tlakovati takoj po ustavi, ki ji sedaj, po letu dni, že lahko izme- rimo kakovost in ki mora na temelju sprejetih pro- gramskih izhodišč začrtati nov zagon boljši organizira- nosti, in frontnemu delu in vsebinsko bogatejši angaži- ranosti socialisiične zveze v celjski občini. B.V. ČLANI PREDSEDSTVA SZDL ŠENTJUR PrtHlsedstvo občinske konference SZDL: pred- sednik Stanko Lesnika, člani: Edi Dolar, Franc Ogrizek, Slavko Slejko, Peter Hlastec, Jože Pe- čenko, Ivan Jager, Jože ing. Bučar, Ludvik Mast- nak, Janez Rauter, Boris Križmančič, Oto Pungart- nik, Milena Jan, Vinko Ja- godic. FANIKA DIPL. INŽ. JUGOVIČ MEDNARODNO LETO ŽENSK Beseda, dve o iVlednarodiiem letu žensk. Generalna skupščina OZN je z Resolucijo 18. de- cembra 1973 razglasila leto 1975 za Mednarodno leto žensk, da bi tako prispevala, k pospeševajiju akcij za poglobitev enakopravnosti med moškim in žensko, k popolnemu vključevanju žensk v prizadevanja za razvoj in za večji pr'ispevek žensk v krepitvi prijatelj- skih stikov in sodelovanja med državami. Osrednje teme leta ZN so opredeljene s program- skimi načeli mednarodnega leta žensk — ENAKO- PR.4VNOST, NAPREDEK IN MIR. Izhajajoč iz sta- lišč, da je dejavnost v Mednarodnem letu žensk v Ju.goslaviji sestavni del naše notranje družbene sa- moupravne akcije, za uresničevanje novega ustavnega položaja delovnih ljud'i in občanov v naši družbi, kot edine poti, tudi za nadaljnje poglabljanje družbenega in osebnega položaja žensk in, da je ta dejavnost tudi sestavni del celotne mednarodne aktivno#ti naše države je dogovorjeno, da se bo vzpodbujala dejavnost in so- delovanje vseh družbenih dejavnikov, ki v okviru svoje redne dejavnosti spremljajo družbena vprašanja polo- ža.ja žensk in s tem pr'rspevajo k napredku vse naše družbe. Osnova za oheležitev Mednarodnega leta žensk v muši državi so splošno sprejeta stališča o nadaljnji iz- gradnji socialistične samoupravne družbe, z uresni- čevanjem nove zvezne in republiške ustave in sklepov kon.gresa ZKJ, katerih sestavni del je tud'i izboljšan.je družbenega položaja ženske kot enakopravnega držav- ljana in delavca — nosilca družbeno ekonomskega in poUtične.ga življenja. Naša dejavnost mora še bolj podkrepiti stališča o' povezanosti problema družbenega položaja žensk z osnovnimi vprašanji položaja delovnega človeka v pro- izvodnji 'in upravljanju in opozoriti, da je popolna uveljavitev ženske pogojena s procesom preobrazbe delovnega človeka v nosilca reševanja splošnih družbe- nih in svojih življenjskih vprašanj ter z razvijanjem socialističnega samoupravljanja, V dosedanjem razvoju naše samoupravne družbe so biil doseženi pomembu'i rezultati v političnem, eko- nomskem in družbenem položaju žensk. Vendar s te- mi rezultati ne moremo biti zadovoljni, še vedno izstopajo problemi pri zaposlovanju žensk, pri dviga- nju izobrazbe in kvaliiikacijske ravni žensk, pri skrbi za otroke, pri podružabljan.ju gospodinjskih del, pose- bej pa še problemi večjega sodelovanja žensk pri sa- moupravnem in političnem odločanju kot tudi pre- magovanje predsodkov, ki se še vedno kažejo v odnosu do žensk. Reševanje teh problemov je del splošnega boja za uresničevanje vseh samoupravnih pravic delovniih Iju- d'j, kajti vsak korak za izboljšanje položaja žensk je del izboljšanja položaja vseh delovnih ljudi. Z uresni- čevanjem ustavnih sprememb, še zlasti z dele.gatskim sistemom, se odpirajo nove in široke možnosti reše- vanja vseh problemov, med katerimi s« tudi problemi ki se še posebej odražajo, na položaj ženske. POGLAVITNE SMERNICE ZA DEJAVNOST V MEDNARODNEM LETU ŽENSK NISO POSEBNE AKCIJE .ALI MANIFESTACIJE, TEMVEČ SPODBU- JANJE IN POSPEŠEVANJE VSEH DRUŽBENIH IN SAMOUPRAVNIH SIL ZA POVEZAVO VSEGA TISTE- GA, KAR JE VSEBINSKO POVEZANO S CIUI MED NARODNEGA LETA ŽENSK. Tud'i v naši občini bi morali Mednarodnemu letu žensk dati posebno obeležje. Organizacije združenega dela. krajevne skupnosti, samoupravne interesne skup- nosti in družbenopolitične organizacije bi morale v skupnih akcijah in programih obravnavati 'm poglab- ljati družbeni položaj žensk pri nas. Organizacije združenega dela, ki zaposlujejo prete- žno ženske, naj bi analizirale izkušnje pri enakoprav- nem vključevanju ženske v delo, uspehe, ovire 'm smeri skrbi za delovno žensko, posebej reševanje pro- tislovij med sodelovanjem žensk v združenem delu in med n.jeno biološko funkcijo. (Razprava na seji občinske konference SZDL Ce- lje dne 2. julija 1975) CELJE ODLOČNA ZAHTEVA Na pobudo občinske kon. ference SZDL, ki je tudi no- silec celotne akcije, so se včeraj dopoldne sestali člani vodstev vseh občinskih druž- beno političnih organizacij in občinske skupščine v Celjii. Osrednja točka dnevnega reda je veljala informaciji predsedstva Centralnega ko- miteja ZKJ o aktualnih idej- nopolitičnih vprašanjih ures- ničevanja resolucije o os- novah skupne politike eko- nomskega in socialnega razvo- ja Jugoslavije v letošnjem le- tu. V tej zvezi so ocenili tudi sedanja gospodarska gibanja v občini ter sprejeli program družbenopolitične aktivnosti za uresničevanje ciljev druž- benoekonomske politike v 1*' tošnjem letu. V njem se zrca- li odgovornost vseh pri iZ' vrševanju naloge dru/beno ekonomskega razvoja in ak' cija, ki odločno zahteva spo- štovanje vseh sprejetih smer- nic našega dela in razvoj* St.27 — lO.luHl 1978 NOVI TEDNIK — stran 3 FRANCE POPIT, ČLAN RUDNIKA Ob letošnji 100-letnici ve- lenjskega rudnika so pri- pravili vrsto prireditev, s katerimi so želeli opozo- riti na pomembnost tega kolektiva, ki se trudi, da daje dovolj premoga za nas vse. Med najpomem- bnejšimi prireditvami je vsekakor bila seja delav- skega sveta, kjer so za častnega člana rudnika sprejeli Franceta Popita (na sliki, levo ob njem predsednik delavskega sveta REK Jože Aljaž) ter podelili več kot 80 ru- darjem dr7.avna odlikova- n,ia. Istočasno so sprejeli v zvezo komunistov tudi več novih članov, pred- vsem mladih. Praznovanje je minilo v znamenju že- lje, da tudi v prihodnje rudarji dos^ajo takšne uspehe, kot do zdaj in da nakopl,jejo več premoga, ki ga še kako potrebuje- mo. Foto: L. Ojsteršek ANDRAŽ Minulo nedeljo so se v Andražu nad Polzelo konča- le letošnje prireditve v po- častitev žalskega občinskega praznika. Slavje se je začelo že ob pol deveti uri s pro- menadnim koncertom liboj- ske godbe na pihala potem pa je bila v prenovljenem kulturnem domu svečana se- ja skupščine občine, na ka- teri so podelili tudi letošnje občinske nagrade in prizna- nja. Po seji je bilo veliko mno- žično zborovanje na novem asfaltnem igrišču, vsem nav- zočim pa je spregovoril pred- sednik skupščine občine Ža- lec, Vlado Gorišek. V kultur, nem sporedu, ki je nato sle- dil, so sodelovali mladinci- recitatorji iz Andraža in Pol- zele," godba keramikov in ru- darjev iz Li-boj ter enajst združenih pevskih zborov žalske občine. Sicer je pa t^ del slavja direktno prena- šala tudi naša radijska po- staja. Pred popoldanskim slav. jem so odprli še nove ko- munalne objekte v kraju. V počastitev občinskega praznika, ki so ga tokrat praznovali krajani partizan, skega Andraža, so v kraju asfaltirali skoraj osem kilo- metrov cest, zgradili so no- vo asfaltno igrišče, prenovi- li so dvorano, namenjeno kulturnim prireditvam, v kra- ju pa so odprli tudi novo samopostrežno trgovino. Še posebej zanimivo je, da je v prazničnih dneh izšla tudi knjiga o Andražu, ki je opremljena s številnimi fo. tografijami, v njej pa je opisana zgodovina kraja, so- dobno življenje, precej pro. štora pa je 'namenjenega tu- di številnim znamenitostim. Sicer pa so prireditve v počastitev občinskega prazni- ka, ki ga žalski občani' praz- nujejo vsako leto v začetku julija, kot spomin na pr\^o oboroženo akcijo proti oku- patorju v Spodnji Savinjski dolini, potekale že \es teden poprej. Vseh prireditev je bilo kar okrog trideset, na njih pa je sodelovalo vsaj nekaj tisoč ljudi. JANEZ VEDENIK FRONTNA SZDL: mu z BAZO Pred dnevi je bila v Slo- venskih Konjicah prva seja občinske konference SZDL. Delegati konference so izvo- lili člane predsedstva in ime- novali nekaj komisij in od- borov, sprejeli pa so tudi programska izhodišča za bo- doče delo konference. Dva delegata pa &ta ob konstituiranju nove konfe- rence povedala: JOŽICA LEDINEK, dele- gat sindikalne organizacije v občinski konferenci SZDL: »Menim, da bo imela dele- gatsko sestavljena konferen- ca veliko večjo vlogo pri uveljavljanju delavskega sa- moupravljanja in odločanja. Kajti s predlogi in stališči konference bo seznanjen ve- liko širši krog ljudi. In ker bodo delovni ljudje in obča- ni seznanjeni s problemi, bo- do o njih lahko tudi odlo- čali. Menim namreč, da je obveščenost ljudi bistvenega pomena za demokratično od- ločanje. In delegatsko sestav- ljena občinska • konferenca Socialistične zveze daje mož- nost obveščenosti širokim masam občanov in delav- cev.« JOŽE KOKOT, delegat kra- jevne organizacije SZDL Slo- venske Konjice v občinski konferenci SZDL: »S konsti- tuiranjem občinske konferen- ce na delegatskih načelih se je močno okrepila vez med bazo in konferenco samo. S tem dobiva delo Socialistič- ne zveze res frontni značaj in pristop k raareševanju do- ločenih problemov. Vsebina tega frontnega pristopa je v enotnem razreševanju prob- lemov in enotnem usmerja- nju razprav za razliko od prejšnjega dela konference, ko je ožji krog ljudi naka- zoval rešitve določenih vpra- šanj .« D. S. Slovesen trenutek — Mladinci in mladinke stoje mimo, ko ponavljajo besede zaprisege, s katero so slovesno obljubili svojo zvestobo domovini. OBUUBA MLADIH V zsnamenju praznovanja občinskega praznika občine Žalec je bilo na Dan borca v Andražu še posebno slo- vesno. Poleg tovariškega sre- čanja borcev in aktivistov NOB so v enote teritorialne obrambe sprejeli 98 mladin- cev in mladink, ki so pro- stovoljno dali svečano pri- sego enot teritorialne pb- rambe. Mladim teritorialcem je ob tej priložnosti govoril komisar občinskega štaba civilne zaščite Žalec Stane Lesjak, ki je med drugim dejal: »Praznovanje 4. julija Dneva borca in 7. julija pra- znika občine Žalec ter v 30. letu osvoboditve je danes v Andražu toliko bolj slav- nostno, ko boste vi mladinci in mladinke prostovoljci po- stali pripadniki enot terito- rialne obrambe v občini in JLA, kot enotne oborožene sile naše države...« v na- da,ljevanju svojega govora je Stane Lesjak okvirno sezna- nil mlade ixripadnike terito- rialnih enot z dolžnostmi, ki so si jih ob zaprisegi nalo- žili. Ob koncu je navzočim spregowril še predsednik skupščine občine Žalec Vla- do Gorišek, ki je poudaril pomen teritorialne obrambe v primeru, če bi bili svobo- da in naša neodvisnost ka- kor koli ogroženi. Tekst in foto: Tone Tavčar ŽALEC GOSPODARJENJE, OBETI Svetovna gospodarska si- tuacija brez dvoma v določe- ni meri vpliva na položaj gospodarstva v žalski občini, saj tudi v Žalcu beležijo do- ločen porast zalog, zapiranje določenih tržišč. To pa v pogojih, ko se borimo za enoten jugoslovanski trg ni najbolje. Občutno poslabša, na je tudi likvidnost, zmanj- šane so investicijske dejav- nosti, še posebej težak polo- žaj pa je v organizacijah združenega dela, ki se ukvar- jajo s strojegradnjo in les- no predelovalno industrijo. To ima nek vzrok tudi v zmanjšanju potrošniških kre- ditov. Te težave pa še vseeno niso tako velike, da bi vodi- le v brezizhodnost položaja, kar hočejo prikazati nekate- ri vodilni delavci v organi- zacijah združenega dela. Gre za nekatere pojave, ki so v našem gospKKiarskem prosto- ru še prisotni. Tu mislimo na pojave zaprtosti v orga- nizacijah združenega dela, preozko kadrovsko orientira- nost, v zvezi s tem pa tudi na premajhne lastne sposob- nosti reagiranja na težave, ki so prisotne. Posebej je treba omeniti investicijsko dejavnost, ki je zelo ozka, vendar je v celoti finančno pokrita. Po podat- kih iz zaključnega računa za leto 1974 imajo glede na iz- vršene investicije v žalski bočini najvišji delež lastnih sredstev. To bi sicer lahko pomenilo i-z čistega ekonom- skega vidika negativnost, še posebej, če pomislimo na obdobje hude ■ inflacije. V Žalcu pa prav temu, da ima- jo pokrit velik \ delež inve- sticijskih naložb, pripisujejo veliko pomembnost in pred. nost v obdobju uveljavljanja stabilizacijskih ukrepov. Izredno negativna pa je razdrobljenost možnega in- vesticijskega kapitala. To se pa spet navezuje tudi na že omenjeno vprašanje določe- ne podjetniške zaprtosti. V naslednjem procesu, ko se bodo tudi na ravni Zveze komunistov pogovarjali o in- tenziviranju investicijskih po- vezo\'anj ter o združevanju dela in sredstev, bodo sku- šali investicijske dejavnosti usmerjati v določene nove dejavnosti. Sama sedanja struktura proizvodnje ni rav- no takšna, da bi lahko bila nek pomembni nosilec v se- danjih prizadevanjih za na- daljnji gospodarski razvoj občine. Rezultati prvega tromeseč- ja letošnjega leta (za pet mesecev tega leta podatkov še ni), pa vendarle vzpodbu- jajo. So nekje na nivoju do- sežkov regije in v nekaterih pokazateljih celo nad regij, skim povprečjem. Vprašanje pa je, kako bo gospodarstvo uspešno reagiralo na najno- vejše sistemske ukrepe, ki se pripravljajo, so pa brez dvoma nujni. Stabilizacijska prizadeva, nja pa že rodijo prve sado- ve. V žalski občini je prav gotovo nekaj organizacij združenega dela, ki so si za- stavile izredno konkretne programe. Pomembno je tu- di to, da ti stabilizacijski napori niso usmerjeni samo na področje gospodarstva, ampak so prisotni tudi v vseh drugih sferah potrošnje, potrošnje, sredstev, se iz- ločajo iz gosix>darstva. Mi- slimo predvsem proračunsko potrošnjo in na potroš- .njo samoupravnih interesnih skupnosti. Brez dvoma je bL la prav zastavljena akcija, ko so zahtevali, da tudi in- teresne skupnosti in ostali potrošniki družbenih sredstev upoštevajo v svojih progra- mih tudi stabilizacijske na- pore in da usmerijo sredst- va predvsem tja, kjer je družbena upravičenost naložb najbolj prisotna. JANEZ VEDENIK PRIREDITVE ZA PRAZNIK V soboto, 12. t. m. se bodo pričele prve prireditve v po- častitev praznika celjske ob- čine in se bodo nadaljevale vse do nedelje, 20. julija, ko bo v škofji vasi osrednja proslava s podelitvijo nag- rad Slavka šlandra in priz- nanj samoupravljalcu. Tako bo v soboto, 12. t.m., najprej otvoritev tehnične delavnice celjskega Izletnika (11. ura), ob sedmih zvečer pa bo v škofji vasi otvoritev obnovljenega kulturnega do- ma in razstave knjig NOV. V nedeljo, 13. julija, bodo ob osmih zjutraj v škofji vasi odprli avtobusno obra- čališče. Ta dan se bo tudi nadaljevalo v celjskem mest- nem parku odprto prvenstvo Celja v tenisu, ki se bo za- čelo že v soboto, v škofji vasi pa bo z začetkom ob 10. uri meddruštveno gasil- sko tekmovanje pionirjetv. V ponedeljek, 14. julija, bo- do v škofji vasi odprli novo športno igrišče in imeli za- tem na njem vsak dan raz- lična tekmovanja. V torek, 15. julija, bodo ob 17. uri odprli asfaltirano ce- sto v Prekorje, v sredo, 16. t. m pa bo ob 17. uri v Mu- zeju revolucije v Celju otvo- ritev razstave »Savinjska do- lina in Kozjansko v NOB«. Preostale prireditve bodo od petka, 18. t. m. dalje in to v škofji vasi pa tudi ▼ Celju. 4. stran — NOVI TEDNIK 10. julij 1975 — Št. 2: PIHLJA UGODNA DRUŽBENA KLIMA ODLOČNO K ZAKONITOSTI Problemi v gospodarstvu zaradi nespoštovanja družbe- nih norm. Sredstva gospodarstva na žiro računih se ob- čutno zmanjšujejo, porast zalog in terjatev. Stanje v go- spodarstvu š'iršega celjskega območja resno, a rešljivo. Na sedmi razširjeni seji medobčinskega sveta ZKS Celje pretekli teden so člani obravnavali med drugim na- loge komunistov v prizade- vanjih za gospodarsko stabi- lizacijo na temelju analize o stanju in problemih gospo- darstva na širšem celjskem območju. Gospodarstvo naj- bolj tare nenehno zmanjše- vanje sredstev gospodarstva na žiro računih, porast zalog in terjatev, izvoz nazaduje, nasprotno pa se uvoz pove- čuje. K temu lahko še pri- štejemo porast investicijske porabe, pri čemer gredo pre- koračitve prek 100 milijonov dinarjev. Tako bi lahko naj- krajše rečeno poveczali oceno stanja v gospodarstvu ob- močja. Seveda pa so tudi or- ganizacije združenega dela, ki so v letošnjem poslovanju dosegle lepe rezultate, zlasti v ugodni rasti celotnega do- hodka, dohodka, družbenega proizvoda, sredstev za raz- širjeno reprodukcijo, itd. ki je v območju hitreje nara- ščala kot v Sloveniji. Prav to pa omogoča da se ukre- pov za stabilizacijo in dobro gospodarjenje lotimo sicer takoj, a dovolj natančno, vse- stransko in sistematično. Na seji so opozorili, da potreb- na odločna akcija zveze" ko- munistov na vseh ravneh do lastnega ravnanja, angaži- ranje vseh delovnih ljudi v okviru SZDL v tej akciji in večja odgovornost ter napori tehničnih kadrov pri odkri- vanju notranjih rezerv in pri vodenju procesov proizvod- nje. Z novimi zakonskimi ukrepi in tistimi, ki bodo še sprejeti, nastaja ugodna druž- bena klima, v kateri morajo komunisti delovati za mobi- lizacijo vseh subjektivnih sil v krepitvi odnosa do dela, delovne discipline, množič- nosti pri prizadevanjih za sta- bilizacijo in za večjo izrabo znanja in znanosti pri delu. Odločno pa se bo treba upre- ti vsem po-skusom posamez- nikov in skupinam, ki bi se- danje težave hoteli naprtiti samoupravnemu družbeno ekonomskemu sistemu. Upre- ti se takim pojavom pomeni spoprijeti se s ponovnim oživljanjem tehnokratskih in birokratskih teženj, ki se vse- iej pojavijo takrat, ko na- stopijo določene težave. Kaj- ti v takih razmerah Je še edino mogoče prikrivati am- bicije posameznikov, da bi vladali nad delovnimi ljud- mi, za vse eventualne težave pa s prstom kazali na druž- bo Žal pa na poroznost ta- kih vez v temeljnih organi- zacijah združenega dela nis- mo dovolj pozorni, zato so doslej bila reagiranja druž- benih subjektov in zlasti ne- katerih članov ZK preveč medla in neodločna. Zdaj gremo v temeljito in učinko- vito družbeno akcijo za po- stopno stabilizacijo gospo- darstva, so sklenili komunis- ti s širšega celjskega območ- ja in pristavili, da se bodo bolje odrezale tiste delovne sredine, ki bodo z večjimi napori hitreje uspele priteg- niti vse delavce v aktivnosti za gospodarsko izobrazbo. V tem smislu pa se je organi- ziral tudi medobčinski svet ZKS v Celju. Ne gre za besedno igro. To je dejstvo. Sestavljena organizacija združenega dela za industrijo, kmetijstvo, trgovino in gostinstvo »Do. brina« v Celju je zaživela svoje ix>lru3 življenje. Zdru- žitev doslej petnajstih orga- nizacij združenega dela v ^- stavljeno organizacijo ni ostala na papirju. Njeni prvi koraki dajo" slutiti polno od- govornost vseh za uresniči- tev osnovne usta\Tie zamisli. Združitev, ki naj prinese boj- še in ekonomičnejše poslova. nje, združitev, v katerem naj ima tudi potrošnik svo- je pravo mesto. čeprav je življenjska in delovna pot »Dobrine« dol- ga šele pol leta je uspela v tem času rešiti niz vprašanj formalnega in delovnega zna- čaja. Konstituiranje je op- ravljeno in izvoljeni so vsi samoupravni in poslovodni organi. Svoj največji uspeh pa je sestavljena organizacija prav gotovo dosegla pri ustanav- ljanju poslovnih skupnosti po posameznih blagovnih skupinah. Osnovni namen teh skupnosti je neposredno po. vezovanje in dogovarjanje med vsemi udeleženci v, pro- metu od proizvodnje do pro- daje na malo in to o naj- bolj racionalnih oblikah med- sebojnega poslovnega sodelo- vanja. Že prve razprave so pokazale, da je treba voditi zelo konkretne in neposred- ne razgovore o oblikah oskrbe vseh potrošnikov. Tu se pojavlja še cela vrsta neu- sklajenih in neurejenih po- slovnih odnosov med poslov- nimi partnerji. Seveda pa so tu še druge naloge, ki zade- vajo obseg in sortiment last- ne proizvodnje in predelave, nosilce grosistične dejavno- sti, delitev dela, skupno do- govarjanje o proizvodnji, skladiščih, transportnih, ma. loprodajnih, gostinskih kapa- citetah in podobno. »Dobrina« je tudi dokaza- la, da ne gre za zaprto de- lovno organizacijo, za takš- no, ki teži k morebitni mo- nopolizaciji in podobno. Ne Daleč od tega. Gre za od- prtost dela in poslovanja, prav zato tudi načrt za čimprejšnjo ustanovitev od- bora potrošnikov. Predvide- vajo, da bo samoupravni spo- razum o pristojnosti tega odbora podpisan do konca letošnjega septembra, v na- slednjem mesecu pa je do- ločen postopek za izvolitev delegatov za odbor potrošni- kov v krajevnih skupnostih. Druga naloga čaka pri sprejemanju samoupravnih sporazumov, ki bodo urejali delo in odnose med organi- zacijami združenega dela, ki so članice p>osameznih po- slovnih skupnosti. Izdelava razvojnega pro- grama investicijskih naložb skupnega pomena je v ve- liki odvisnosti od izdelave takih programov v organiza- cijah združenega dela. Tudi čas terja svoje, saj bodo morali tak načrt sprejeti do konca letošnjega oktobra. In končno sodi med večje naloge tudi popolno formira- nje skupnih služb ter v tej zvezi zagotovitev poslovnih prostorov za normalno delo. ŽALEC: NOVI PODPRED- SEDNIK Na zadnji seji zbora združenega dela, zbora krajevnih sifcupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Žalec so delegati sprejeli sMep, da zaradi vedno širšega obse- ga dela pri občinski skup- ščini, zlasti pri prizade- vanjih za nadaljnji razvoj delegatskih raEanerij ter delegatskega sistema, iz- volijo še enega podpred- sednika. Delegati so se od- ločili za Dolfa Naraksa. Dolfe Naraks je član Zve- ze komunistov že ad le- ta 1964 naprej. Opravlja pa tudi druge pomembne politične in družbene funkcije. Je predsednik komisije za družbenoeko- nomske odnose pri Ob- činski konferenci Zveze komunistov, član komisije za družbenoekonomske od- nose pri Medobčinskem komiteju Zveze komimi- stov Celje ter predsednik zvršilnega odbora za ures- ničevanja programa iz- gradnje določenih objek- tov družbenih dejavnosti. CELJE v počastitev tridesete ob- letnice zmage nad fašizmom, praznika celjske občine in dneva avtomehanikov in šo- ferjev bo, kolektiv celjskega Izletnika odprl v soboto, 12. t.m. novo tehnično de- lavnico. Gre za investicijo, ki jo je kolektiv težko pričakoval, zlasti pa tisti njegovi del, ki je vezan na vzdrževanje in popravilo avtobusov in seve- da na oni, ki ta vozila up- ravlja na naših cestah. Pro- stori, v katerih so zdaj op- ravljali to delo, so zastare- li in starejšega datuma od podjetja, že to dejstvo po- ve, da so bili delovni pogoji težki pa tudi dragi Novi prostori z novo in moderno opremo odpirajo vse možnosti ne samo za bojšo organizacijo dela s tem za večje delovne učiti- ke, marveč kot posledica vse- ga tega tudi za pocenitev vzdrževalnega dela na avto- busih. Hkrati z novo delavnico, bodo delavci v njej dobili tudi primerne garderobe, sa- nitarije, umivalnico, jedilni- co in podobno. Torej korak naprej tudi na področju po- čutja delavcev, na področju standarda. Z otvoritvijo nove tehnične delavnice se pri Izletniku končuje petletno investicij- sko obdobje, v katerem je kolektiv namenil okoli 8,5 milijarde starih dinarjev la. stnih in izposojenih sred- stev za vlaganja v osnovna sredstva. Tako so v tem ča- su nabavili 120 novih avto- busov in s tem dosegli nji- hovo normalno dobo upora, be. To je tudi čas, ko so večja sredstva vložili v ob- novo hotela Celeia, v Cel j. sko kočo in ne nazadnje na Golte. čeprav bodo v naslednjem obdobju večino razpoložljivih sredstev namenili za delov- nega človeka, se pravi za re- šitev najnujnejših stanovanj- skih problemov, za rekrea- cijo, i-zobraževanje in podob, no jih čaka še nekaj inve- sticijskih vlaganj. To velja tako za Golete kot za hotel Celeio, kjer je na vrsti splošna obnova in graditev avtomatskega kegljišča. Veliko skrbi in sredstev pa bodo namenili tudi ure. ditvi in izboljšanju mestne- ga avtobusnega prometa. To je problem, ki kolektiv ta- re že dlje časa. V ta okvir sodi tudi ureditev avtobus- ne postaje. »To vprašanje moramo rešiti na vsak na- čin, četudi po začasni poti,« je med drugim dejal glavni direktor Izletnika, Leopold Pere. Zakaj? Sedanje stanje na celjski avtobusni postaji in sploh pred železniško po. .■^tajo postaja nevzdržiiO. Na ta prostor prihaja in odha- ja vsak dan po okoli 1.4O0 avtobusov! Tu se vsak dan zbere in menja po okoli 50.000 ljudi! Gre za promet, ki ga prinašajo redne in dru- ge avtobusne proge in seve- da železnica. Samo ta pro- stor doživlja vsak dan uso- do tako velikega mesta kot je Celje in večjega. Presta- vitev avtobusne postaje je torej nujna. Tako se ob prazniku Izlet- nika, ob otvoritvi nove tei;^ nične delavnice, odpirajo tu- di nove naloge. Kolektiv se jih zaveda in jih bo po svo- jih močeh tudi rešil v naj- krajšem času. M. BOŽIČ POVEZOVANJE ZNANOSTI IN PRAKSE - COMET: 00 mmm Inštitut »Jožed Štefan« je za tovarno Comet iz Zr( uspešno opravil raziskovalno nalogo v zvezi z regenerj cijo korunda iz odpadnih brusnih plošč. Strokovnjak: u štituta so odkrili, da je možno pridobivati iz odpadni brusnih plošč spet osnovno surovino. Razvojna naloga j prijavljena. V zreški tovarni Comet so se dolgo ubadali z vpraša- njem, kako bi iz odpadnih brusnih plošč spet dobili osnovno surovino. Vprašanje je bilo pomembno zato, ker je bila količina odpadnih •brusnih plošč zaradi poostre- ne kontrole vedno večja. Pred letom dni pa so se v Cometu odločili. Povezali so se z inštitutom »Jožef Šte- fan« v Ljubljani in se z znanstvenimi delavci inštituta domenili za raziskovalno na- logo v zvezi z regeneracijo korunda iz odpadnih brusil- nih plošč. Pobudo zreškega Cometa je podprla tudi re- publiška Raziskovalna skup- nost, ki je za uresničitev raziskovalne naloge prispeva- la 13 milijonov starih dinar- jev. Stroikovnjaki inštituta so usi>ešno opravili zadano nalo- go. Odkrili so postopek, s pomočjo katerega je moč spreminjati. odpadke brusnih plošč spet v osnovno proiz- vodno surovino. To odkritje pa je bilo za tovarno Comet bistvenega pomena, saj po- meni " začetek pridobivanja osnovne proizvodne surovine iz doslej popolnoma zavrže- nega odpadnega materiala. Vzpodbudni rezultati so n rekovali tudi novo razvoji nalogo, ki pomeni vezni dk med osnovnimi raziskavai in postavitvijo novega obr ta v katerem bodo odpad material predelovali v osno no surovino. V Cometu r čunajo, da bodo pričeU gradnjo novega obrata že pi hodnjo pomlad in da bo pi bližno leto dni pozneje tui delo v obratu steklo. Raziskovalno delo, ki { je opravil inštitut »Jožef St* fan« za tovarno Comet nedvomno velikega p>ome!n Pa ne samo za tovarno sam k) bo imela z uvedbo novej postopka velike koristi. G tovo je tako sodelovanje m« znanstveno ustanovo, kot inštitut »Jožef Štefan« in d lovno organizacijo tudi -ši šega družbenega pomena, si pomeni korak naprej v pov zovanju znanosti s potreb mi gospodarstva. Pomembi pa je tudi poudariti tudi t da bo tovarna Comet er prvih v Sloveniji, ki bo pr delovala surovine. To pa , primer, po katerem bi ! morale zgledovati tudi dn ge gospodarske organizacij* DMUANA STAMEJČI Do takihle višav nimajo predsodkov le izbranci. Človek je nenehnem boju pa tudi sožitju s tehniko. Foto: DRAGO MEDVE' V VSAK DOM NOVI TEDNIK št. 27 — 10. julij 1975 NOVI TEDNIK — stran 5 TRI IZ ŽIVUENJA ANKE PODGORŠKOVE V času, ko so naši gozdovi živeli čisto svoje življenjee, je prebivala v skromni hiši ob gozdu v Brdcih pri Franko- lovem. Moža ji je vzela prva svetovna vojna. Blizu njenega doma so partizani napravili bunker za ranjence. Zanj je dobre vedel^, saj je ranjencem nosiia hrano in tudi sicer skrbela zanje. In ko je nek dan pozno v noč nesla hrano v bunker, se je spotaknila in padla tako nesrečno, da se je udarila na oko. Od tedaj na to oko ne vidi. Takrat ni iskala zdravniške pomoči in tudi pozneje ne. Na Slemenih so bile bitke. Partizani in Nemci. Kar na- enkrat se je pred njeno hišo znašel na belem konju ko- mandant Milenko. Pripeljal je ranjenega borca. Spravil ga je s konja m na hitro položil pred hišo. »Skrijte ga in pazite nanj.« To je bilo vse, kar je rekel. Za več ni bilo časa. 2e je odjahal v gozd. In tudi Anka Podgorškova ni imela časa za premišlje- vanje, kaj m kako. S težavo ga je nesla v sobo in ga polo- žila na posteljo, s katere je prej vzela slamarico. Na hitro mu je povila ranjeno nogo in ga pokrila s slamarico. Po- tem se je vlegla na njen rob. že so bili v hiši Nemci. »Kje imate bandite?« »Bandite? Ne vem zanje. Saj vidite, da sem težko bolna.« Obraz ji je ix)krila bledica. Tresla se je in zdelo se je, da je v resnici bolna. Nasedli so ji in zapustili hišo. Potem je zastokal ranjeni partizan. Iz noge se mu je vlila kri. Spet mu je pomagala in ga čuvala vse dotlej, do- kler ga niso prišli iskat soborci, ki so ga odpeljali v par- tizansko bolnišnico. Okoli mize so sedeli partizani in jedli. Skromno, kar je pač imela. Ker ji je gozd zakrival pogled, je odšla iz hiše in opazovala. Naenkrat je zagledala kolono Nemcev, ki so se bližali njeni hiši. Hitro je stekla v sobo in povedala, kaj se obeta. Partizani so na hitro odšli. Na mizi so pustili hrano, v kotu pa tudi puško. Spet je zmanjkalo časa za premišljevanje. Najprej je zagrabila puško in jo skrila v krušno peč. Za kaj drugega ni bilo več časa, saj so Nemci že napolnili sobo. »Kje so banditi?« Krožniki in žlice na mizi so govorili svoje. In spet se je znašla »Tu so bili drvarji, ki delajo v gozdu. Pa še nisem uteg- nila pospraviti. Bolna sem.« »In kje so drvarji?« »Daleč. Ne morem vam pokazati. Sem prestara, da bi zmogla to pot.« Verjeli so ji in odšli. Štefan Doler CELJE PRAZNIK ŠOFERJEV IN AVTOMEHANIKOV Trinajsti julij je praznik šoferjev in avtomehanikov. \ Tudi ta dan je vezan na do- godek iz naše ljudske revo- lucije, na prvo akcijo moto. riziranih partizanskih enot. Združenje šoferjev in avto- mehanikov v Celju priprav . Ija v počastitev tega prazm- I ka bogat sjKDred prireditev, ' nad katerim je pokrovitelj- stvo znova prevzel kolektiv celjskega Izletnika. Ta pove- zava postaja tradicionalna in kot vse kaže bo dobila traj- ni pečat, saj je tudi praznik trinajstega julija tisti dan. ki v največji meri zadeva člane delovnega kolektiva Iz, letnika. Ves program prireditev bo v soboto, 12. julija Začel se bo ob desetih dopoldne s povorko motornih vozil, ki bo vozila po celjskih ulicah. Povorka bo potekala po Kid , ričevi, Mariborski, Stanetovi, Cankarjevi, Ulici štirinajste ] divizije. Vodnikovi ulici do Slandrovega trga, od tod pa po Gregorčičevi in Kersniko- |vi ulici do ulice Moše Pija- |da, kjer bo ob enajstih do- poldne slavnostna otvoritev pove tehnične delavnice Iz- Betnika. I Drugi del programa v po- častitev trinajstega julija pa bo imel rekreativni in zabav, ni poudarek. Odvijal se bo na' prostoru v Liscah, na Gričku. Semkaj bo izpred celjske avtobusne postaje ob vsaki polni uri vozil tudi po- sebni avtobus, in to z začet- kom ob trinajsti uri. Spored na Gričku pa se bo pričel ob dveh popoldne. Izredno zanimiv bo tekmo- valni del, ki bo obsegal pet več kot posrečeno izbranih disciplin: iskanje partnerja, tek v vrečah, metanje žoge v določene cilje, iskanje in prebadanje balona ter sne- manje, kotaljenje m monti- ranje gum. K vsemu temu bodo do- dali še ugotavljanje najlažje, ga in najgežjega šoferja pa tudi najtežjega zakonskega para. In če zapišemo še to, da bodo ves ta spored po vezali s prijetno glasbo in dobro postrežbo, potem lah- ko predvidevamo, da * bo v soboto popoldne na Gričku zares prijetno. Da bi le bi lo tudi ugodno in lepo vre- me. K prazniku tudi naše če- stitke vsem šoferjem in av- tomehanikom. Cim več dob- rih in varnih voženj in čim manj okvar na vozilih pa dobro delo pri utrjevanju sa- moupravljanja in delegatske, ga sistema. TURIZEI# Logarska dolina, biser naših alpskih dolin. Spredaj planinski dom, postojanka celj- skega planinskega društva. SOLČAVSKO VABI Solčavsko z gorsko ■ vasico Solčava (660 m, i 650 prebivalcev) je na-' ravno središče Savinj- \ skih Alp. V vasi sta'; hotel Rinka in gosti-i šče Zadružnik, ki ima- j ta vsega skupaj 461 ležišč, nedaleč vstran,,i ob vhodu v Robanov • kot pa je gostišče Ro-. govilc, v katerem je; 32 ležišč. i To pa seveda niso' edine nočitvene zmo- ] gljivosti. Logarska do-| lina s planinskim do-i mom, penzionoma Ple-j snik in sester Logar! ima nekaj nad 170 le-j žišč. Največ med nji-.! mi jih je v planin- skem domu. In potem | je tu še vikend nase-; Ije Vilija Majerbolda,J ob solčavski panoram-; ski cesti, ki ima 22.; ležišč. Koča v Grobo-: tu pod Raduho jih ima; sedemnajst, in potem' so tu še tri planinske i koče (Okrešelj, Kle-i menca jama ter Logar-' ski kot — počitniški; dom), ki imajo skupaj 75 postelj. - Nazadnje kaže ome- niti še okoli 100 raz- položljivih postelj pri privatnikih. . Vse to kaže, da je zaenkrat kapacitet do- volj. Sicer pa se zla- sti tu pojavlja nena- vadna slika. Vtem ko so julija in avgusta pretežno zasedene, je obisk v ostalih mese- cih skromen. Zato tu- di šibka povprečna za- sedenost nočitvenih ka- pacitet, zato tudi zapr- ti nekateri objekti tu- di po več mesec v. Tako je zdaj. Kaj pa bo jutri, ko bo asfalt- ni trak položen na ce- lotni trasi do vstopa v Logarsko dolino? Vprašanje, ki je več kot aktualno in ki opozarja na čimprejš- njo rešitev neštetih ur. banističnih problemov celotnega Solčavskega. Solčavsko območje obsega okoli 10.000 ha. Obkroženo je z ven- cem Savinjskih Alp in Karavank ter Raduho, ki je zadnja nad 2.000 metrov visoka ter naj- vzhodneje ležeča gora Savinjskih Alp in sploh celotnega evrop- skega alpskega gorov- ja. Med gorami so ljubke in zaščitene gor- ske doline: Robanov kot, Matkov kot. Lo- garska dolina. Na nje- nem začetku izvira bi- stra Savinja, ki prosto pada v 80 m visok slap Rinka. Pod slapom po- nikne in drugič izvira sredi Logarske doline. Vstop na Solčavsko je v soteski vrata, kjer sta dve zaščiteni na- ravni znamenitosti: Ig- la in Presihajoči stu- denec. Izredno prilju- bljena je še solčavska panoramska cesta, si- cer pa vodijo od tod znane ture in izleti na vse strani. Pravijo, da potrebujete za obhod vseh planinskih poti na Solčavskem polnih štirinajst dni, in to ob lepem vremenu. GOLTE — ZA OKREVANJE Turistični center na Golteh se v zadnjem ča- su vse bolj uveljavlja tu- di kot tisti kraj, kamor prihajajo delavoi in otro- ci na klimatsko okreva- nje. Visokogorski pogoji nudijo tej obliki zdrav- ljenja vse pogoje. Okolje je tisto, ki človeka spro- šča in ga odvrača od vsa- kodnevnih tegob. Otro- kom pa nudi dovolj možnosti za prijetno raz- vedrilo, počitek in okre- pitev. In če so na mestu tudi hotelske usluge, po- tem je zadovoljstvo na višku. Golte že nekaj let in v čedalje večjem številu obiskujejo v poletnih me- secih delavci z Reke, Pu- Ija in drugih naših ob- morskih krajev. Semkaj prihajajo na počitek, na zdravljenje. Od sobote, 5. t. m. pa so jih skoraj povsem zasedli otroci iz Sente. Poslal jih je zavod za socialno zavarovanje. Vsega skupaj jih je v prvi skupini, ki bo na Golteh ostala do 25. ju- lija, kar 150. V drugi, ki bo tod do 12. avgusta i>a jih bo nekaj manj. Otroci se dobro poču- tijo, saj so v celoti me- njali okolje in se naen- krat zaiašli v gorskem svetu, ki jdm je več ali manj tuj. Na okrevanje na CSolte redno prihajajo tudi štor- ski železarji. Prav ti podatki spodbu- jajo k razmišljanju in vprašanju, zakaj v delov- nih organizacijah v večji meri ne izkoriščajo te naše naravne dobrine. Za- kaj v večjem številu kot doslej ne pošiljajo v gor- ski . svet pod Medvedjak svoje člane, delavce, ki bi jim tritedensko ali ne- koliko daljše bivanje v tem svetu koristilo bolj kot denarna nagrada za delo. DROBTINE KOROŠICA — Vsem planinskim postojankam na našem območju, ki so odprte, se je. prvega ju- lija pridružil še Kocbe- kov dom na Korošici. TRI SAVNE — če bi želeli kopati se v savni potem imate na celjskem območju tri možnosti: Velenje, Rogaška Slatina in camp Dolina v Dolenji vasi pri Preboldu. DOBRNA —V tem zdra- viliškem kraju imajo vsaik dan promenadni koncert. PLAVANJE VSEPOVSOD CELJE — Koledarsko smo sredi plavalne sezone, pa če. prav vremenske razmere še ne dopuščajo v polni meri uporabo odprtih plavalnih ba- zenov niti rek in potkov za kopanje, kaj šele za pouče. vanje plavanja! Izjema velja le za plavalne bazene, polnje- ne z ogrevano vodo ... Teh pa je malo na celjskem pod- ročju. Poučevanje plavanja je že nekaj let v učnih načrtih telesne vzgoje tako na osnov- nih in vseh srednjih šolan. Glede na pogoje pa ta zahte- va še ni v celoti izpolnjena. Vsekakor jo bo tudi težko izpolniti, če bomo plavalni pouk načrtovali le v počit niški čas kot je bil to pri- mer v zadnjih letih. S pri- dobitvijo skromnega pokrite- ga plavalnega bazena na po- sebni šoli ZIU v Celju in pKDkritega plavalnega bazena v Velenju se. organizacija po^ uka plavanja načrtneje izva- ja za vse šole vsaj v celjski in velenjski občini, pa čeprav so tudi tu še težave zaradi številčnosti oddelkov m ot- rok. Osnovne šole -v celjski občini že nekaj let (z izjemo Dobrne, Frankolovega, Hudi- nje in štor) izvajajo pouk plavanja skozi vse šolsko le- to, letos pa so z velikim uspehom opravili p>ouk pla- vanja v celjskem bazenu še vzgojiteljska šola v Ce. lju. Tudi v Velenju so smo- trno skozi vse šolsko leto opravili plavalni pouk za vse neplavalce od 5.—8. razreda za velenjske osnovne šole ter v vseh četrtih razredih. Skozi vse leto imata določe- no število ur pouka telesne vzgoje v plavalnem bazenu tudi RŠC in velenjska gim- nazija. Vse druge šole na celjskem področju izvajajo pouk plavanja v počitniškem času v bližnjih bazenih. Tako so v teku plavalni tečaji z učenci 4. razredov v vsej šmarski občini, ki bodo v skromnem plavalnem bazenu v Šmarju, za učence 4. raz- redov v šentjurski občini v Šentrjurju, žalska TKS raz. pisuje plavalne tečaje v pla- valnem bazenu v Preboldu pod vodstvom osmih plaval, nih vaditeljev od 7—12. t. m., med 14.—19. t. m. in še av- gusta od 18.—23. v dopoldan skem in pop>oldanskem času. Šoštanj čani bodo to nalogo opravili v domačem bazenu, kjer je ogrevana voda v ba- zenu, šole v laški občini se bodo poslužile plavalnih ba- zenov v Rimskih Toplicah in Radečah. Učenci iz konji- "ške in mozirske občine pa morajo iskati prostore za po- uk plavanja v drugih obči. nah. Omeniti velja, da je več- je število otrok bilo že jimij'a meseca v plavalnih šolah v naravi v obmorskih krajih — Zreče s 74 otroci (tudi Skomarje, Resnik in Gorenje) v Bašaniji pri Umagu. Hudi- nja s 125 učenci na Debelem rtiču, Zibika s 24 učenci v Fiesi, Podčetrtek s 25 učenci na Debelem rtiču posebna osnovna šola Žalec s 23 učen- ci v Vrsarju in posebna os- novna šola ZIU iz Celja v Strunjanu. če vsem tem ak. čijam »naučimo se plavati« prištejemo še veliko stotin otrok, ki preživljajo pod vod- stvom plavalnih vaditeljev meseca julij in avgust v ob. morskih kolonijah, bo v enem letu, če štejemo čas od l.X. 1975, veščih plavanja nad 4.000 pionirjev in mladine! To je vsekakor že lep uspeh. K temu pa je treba prišteti še organizirane tečaje za od- rasle, ki so v organizaciji zvez za športno rekreacijo in organizatorjev rekreacije pri TOZD in TRIM gibanju. Tudi v teh organiziranih te- čajih se bo s plavalnimi ve- ščinami seznanilo več 100 sta- rejših občanov. Za večjo načrtnost pri po- učevanju plavanja pa bo tre- ba pristopiti v prihodnje h gradnji ckromnih pokritih bazenov vsaj v središčih vseh občin. J. K. B. stran — NOVI TEDNIK 10. julij 1975 — Št. a- KONJICE MIMO DOGOVORA Pred meseci so podpi- sali v Slovenskih Konji- cah samoupravni spora- zum o financiranju prog- ramov krajevnih skupno- sti za obdobje do leta 1980. V sporazimiu je za- pisano, da bo znašal pri- spevek iz dohodka te- meljnih in drugih organi- zacij združenega dela, ki ga delovni ljudje v teh organizacijah namenjajo za potrebe krajevnih skup- nosti, 500 dinarjev na za- poslenega delavca. Odbor xa komunalo pri Izvrš- nem svetu občinske skup- ščine in zbor krajevnih skupnosti pa bosta na podlagi predloženih prog- ramov razporejala zbrana sredstva posameznim kra- jevnim skupnostim. Tako je zapisano v sa- moupravnem sporazumu, ki so ga podpisale vse krajevne skupnosti na območju konjiške občine, temeljne in druge organi- zacije združenega dela ob- činska konferenca SZDL, občinska skupščina ter samostojni obrtniki obči- ne Slovenske Konjice. Ugotavljamo pa lahko, da zapisanih določil sporazu- ma ne izvajajo tudi v praksi. Sredstva, določe- na s sporazumom, dote- kajo na poseben žiro ra- čun zelo počasi. Tako je bilo pretekli teden na ži- ro računu 10 milijonov starih dinarjev, čeprav bi morali zbrati samo za konjiško in loško pod- ročje 175 milijonov sta- rih dinarjev. Kje so vzroki za tak- šno stanjeT Gotovo je, da tiči večji del krivde v pomanjklji- vih ali celo neizdelanih programih krajevnih skup- nosti, kljub temu pa bi morale temeljne in dru- ge organizacije združene- ga dela, ki so podpisale samoupravni sporazum, le-tega spoštovati in omogočiti vsem delovnim ljudem in občanom, ki živijo na območju konji- ške občine, da zadovolji- jo in uresničijo svoje skupne potrebe, interese in naloge. D. S. O PRODUKTIVNOSTI IN NALOŽBAH Na torkovi seji iz- vršnega sveta šentjur- ske občinske skupšči- ne so med drugim ob- ravnavali osnutek od- loka o kršenju javne-, ga reda in mira, spre- govorili so o gospo- darskih gibanjih v preteklih petih mese- cih, razpravljali pa so tudi o negospodarskih investicijah v letih 1978 od 1980. Tudi ne- ustrezna kadrovska za- sedba v upravni služ- ba, o kateri so člani izvršnega sveta raz- pravljali, ne daje naj- boljših rezultatov. Nekaj delOTOih or- ganizacij v šentjurski občini je v izredno ne- ugodnem gospodar- skem položaju, ker je izvoz v letošnjem letu močno nazadoval. Te- meljno organizacijo združenega dela Bo- hor bo ix>trebno kre- ditno usposobiti ter povečata pirodiiktivnost in dvigniti' delovfio di- sciplino. Zadnje pa ne velja le za Bohor tem- več to zahteva tudi resolucija gospodar- skega planiranja, kjer ima tudi občina Šent- jur svoje mesto. Ne- produktivnih temeljnih organizacij 2«lruženega dela je v občini še več (klavnica, kmetijr ski kombinat) zato bo potrebno sprejeti kon- kretne sklepe (izvaja- le nao bi jih politične organizacije) za sana- cijo posameznih orga- nizacij združenega de- la. dani izvršnega sveta šentjurske občinske skupščine so med ne- gospodarskimi investi- cijami, ki se bodo iz- vajale v petletnem ob- dobju predlagali ne- koliko sprememb (pri- oriteto pri gradnji zdravstvenih postaj naj bi imela zdrav- stvena postaja Šent- jur), predlagali pa so tudi hitrejše planira- nje v krajevnih skup- nostih, ki še zidaj niso pr^Možile planov kra- jevnih investicij, Z. S. KONJICE ANKETA MED DELEGATI Pretekli mesec so pre- jele vse delegacije zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ko- njiške občine anketne li- ste, na katerih so bila za- stavljena vprašanja o de- lu delegacije, ix)gojih de- la, povezovanju delegacije z delegatsko bazo, obliko- vanju stališč delegacije, sestajanju delegatov in druga. Večina delegacij je že izpolnila anketjie li- ste in jih poslala občin- ski skupščini. Iz prispelih odgovorov je moč razbra- ti tudi vrsto zanimivih ugotovitev. Med drugimi tudi to, da večina delega- cij nima urejenih osnov- nih pogojev za svoje de- lo, pa se kljub temu ude- ležuje sej delegacij okrog 70 odstotkov delegatov. Izjema so seveda konfe- rence delegacij, kjer de- lo delegatov še močno še- pa. Druga zanimiva ugo- tovitev je tudi ta, da de- legati zbora združenega dela močno pogrešajo izo- braževalnih seminarjev kot pomoč za delo, med- tem ko delegati zbora kra- jevnih skupnosti skoraj v celoti odklanjajo vsakršno obliko i25obraževanja. To je le nekaj ugotovitev, ki jih je moč razbrati iz po- slanih odgovorov. Seveda pa bo slika dela delegacij popolnejša tedaj, ko bo- do v vseh delegacijah iz- IX)lnili anketne liste in jih bodo v skupščini analizi- rali. Na podlagi odgovorov delegatov in tudi drugih preverjenih ugotovitev, pa bodo v konjiški občini iz- delali oceno uveljavljanja delegatskega sistema in delegatskih odnosov, o ka- teri bodo delegati vseh treh zborov razpravljali na prvi skupščinski seji v mesecu septembru. D. S. PA SE SUŠ... PA SE SUŠ... . . . Na nedavni se- ji občinske konferen- ce SZDL Celje je njen član Mitja Umnik, da bi prispeval k skraj- šanju sicer bogate, a dolge razprave, odsto- pil od razprave in pri- pomnil: »Že Lenin je dejal, da bi sestanki lahko bili krajši. Uvodni referat bi naj trajal 10 minut, prvi razpravljalec bi imel na voljo 5 minut, vsi drugi pa po 3 minute, glasovanje o sklepu pa bi sklenili v minu- ti.« Pa kako aktualen je Le7iin še danes. In kar je največja vred- nost tega reka — ostalo bi več časa za uresničevanje dogo- vorjenega. . . . Da bodo odslej, ko bo lepše vreme, občinski strašniki po- gosteje hodili po Sa- vinjskem nabrežju in tako pregnali z edine- ga celjskega sprehaja- lišča vse dirkače na mopedih in drugih vo- zilih, ki brezobzirno ogrožajo varnost otrok in njihovih staršev ali spremljevalcev. . . . Da imamo v Celju kar trinajst or- ganizacij, ki se ukvar- jajo s projektiranjem. Pravijo, da vse niti ni- majo pogojev za red- no delo. Sicer pa, morda ' se bo našel projektant, 'ki bo sprojektiral tak načrt, da bodo vse te orga- nizacije povezali v celoto. . . . Da bomo v me- stu ob Savinji kmalu imeli kar tri delavni- ce za redno vzdrževa- nje težke gradbene mehanizacije. Nekateri vedo celo povedati, da lokacijsko ne bodo kdo ve kako daleč ena od druge. Kako bi bilo, da bi iz treh dobili eno? Pa se sli- ši, da so na delu tu- di take silnice, ki se zavzemajo za takšno izpeljavo načrta. Med njimi je tudi izvršni svet celjske občinske skupščine. FRAN ROS Upokojeni gimnazijski profesor biolog Simon Podobnik, že dolgo vdovec, se je že zelo približal petinsedemdesetemii letu svojega življenja. Res je bil telesno že oslabel pa tudi ledvice in mehur so mu povzročali težave. Toda razum mu je ostal gibčen. V našem mestu, v stanovanju sina sodnika, snahe in vnukinje je domoval v skromni sobi, a dovolj bogati s predmeti iz njegove znanstvene .dejavnosti. Rad se je zatekal k spominom na svo- je mJnulo službovanje. V predalu knjižne omare je še hranil svoje skrbno razvršče- ne stare beležnince. Ob njih si je svežil predstave o svojih nekdanjih dijakih. Se so ga zanimale ocene znanja, ki jim jih je odmerjal. Pa je v časopisu bral, da je umrl kdo z njemu znanim priimkom in imenom. Sku- šal si je priklicati podobo njegovega obra- za. Poiskal je izmed beležnic tisto, ki je zadevala pokojnikovo šolanje. Na primer: zaznal je, da je površino zemlje zapustil neki republiški poslanec. V beležnici je zasledil njegove odlične in prav dobre oce- ne iz biologije. Vsa čast mu, ki je v naši družbeni skupnosti zasluženo zavzel po- memben položaj! Naletel pa je tudi na osmrtnico po nekem davčnem kontrolorju, hkrati pa na notico o tem, kako ga je avtomobil povozil do smrti, žrtev je v njegovem notesu imela zapisanih več ne- gativnih redov. No, si je dejal, saj se že v šoli ni obnesel! Nič' drugega pa upokojenega profesorja ni presenetilo bolj kakor priobčena vest: »Marko Keblič je postal generalni direktor velepodjetja »Somos«, uglednega tudi v ino- zemstvu. Tudi ta je menda bil njegov di- jak, torej ima sam košček zasluge pri nje- govem javnem uveljavljenju! Vendar se mu je nenadno zazdelo, da neke zadeve s Keb- ličem niso bile docela preproste. Moral je izmed šolskih beležnic poiskati pravo. In videl je: ta mož, se nekoč res ni preveč bleščal v biologiji. Med njegovimi ocenami sta dve bili povsem negativni. Pripombe pa so povedale še več: ta in ta dan je di- jak Keblič na šolskem dvorišču kadil in bil zasačen, ta in ta dan je pretepel so- šolca Ferjana, sina okraj enega glavarja in zato bil kaznovan z odstranitvijo z zavoda. Da je to utegnil biti isti človek, tega tudi ni izključevala v časopisu objavljena sli- ka. Profesor Podobnik je svojcem med obe- dom omenil, kar je ugotovil o novem ge- neralnem direktorju »Somosa«. Sin mu je pritrdil: Marko Keblič je resda mogel biti nekdanji očetov dijak. Med vojno pa se je odlikoval kot partizanski oficir. »Glej, glej!« se-je nasmehnil starec. »Ka- ko da nisem bil nanj že prej pozoren! Res je nekoč pretepel sina okrajenega glavar- ja, ker se mu je ta posmehoval. Gotovo je pošteno mlatil tudi Nemce in Lahe.« V pogovor se je vmešala profesorjeva vnukinja Tanja, gimnazijka: »Sinu generalnega direktorja Kebliča je prav tako Marko ime. Moj sošolec je, ni pa preveč vzoren dijak.« »Tako?« se je začudil njen dedek. »Nje- govemu očetu bi jaz rad kdaj povedal to, kar sicer velja za uradno tajno: pri odlo- čanju o Kebličevi odstranitvi iz pole sem se namreč vzdržal glasovanja, žal mi je bUo fanta .,.« »Njegovemu sinu je dobro,« je še po- vedala Tanja. »Očetov šofer ga vsako jut- ro z avtom pripelje k šoli. Odlično igra košarko. Je pa precej domišljav in se rad prepira.« »No, no,« jo je miril dedek. »Le niče- sar nepovoljnega o sinu generalnega direk- torja! Da te ne poženejo iz šole zaradi je- zičnosti!« Po obedu je profesor Podobnik notes s podatki o dijaku Kebliču vtaknil nazaj v predal k drugim takšnim beležnicam. Oh, ta nepremišljena Tanja! Ko se je naslednjega dne vrnila iz šole, je bila vi- deti vznemirjena. Kmalu je priznala: »Prosim te, dedek, ne bodi hud! Davi sem si iz tvoje omare kar na lastno roko izposodila beležnico, ki je vanjo vpisan Kel> Učev oče. Pokazala sem jo fantu, da bi ga podražila, ko pa je zelo prevzeten in nam dekletom dosti nagaja. (3d daleč sem nii dala prebrati tisti dve enki iz biologije p. pripis, da je na stranišču kadil in je pre , tepel sina okrajnega glavarja. Naj bi v« del, da ni nič boljši od svojega očetj Pa se je zakadil vame in mi notes iztrga iz rok. Prosila sem ga, naj mi ga vriu a se mi je hudobno režal...« ^ »Kaj?« je vztrepetal njen dedek. »Zda utegne fant beležnico pokazati svojerni očetu! Generalnemu direktorju velepodjet j a »Somos«! Ta si bo o meni lahko mi slil, da ga hočem onemogočiti v javnen življenju! To bo prava afera in ta bo kri va moje smrti! Zakaj le nisem enk v belei niči pravočasno popravil v pozitivno oce no! Fant ti mora vrniti notes, preden pri de ta generalnemu direktorju pred oči Nihče naj o meni ne misli, da intrigiram da blatim čast najuglednejših mož našegi gospodarstva! Da sem nekakšen reakcia nar! O, Tanja ...« | »Žal mi je, hudo žal, ljubi dedek!« Brid ko je zajokala. »To mi utegne vzeti dobro ime, me za sovražiti pri forumih! Kaj naj storim? Mo ral se bom opravičiti generalnemu direk torju!« »Ne prenagli se, oče!« je svetoval sin »Morda fant beležnice očetu ne bo poka zal. Morda jo bo vrnil.. .« »Kak dan bo nemara res še treba poča kati,« je pritrdil starec, si obrisal znojn( čelo in se omahujoč napotil v sobo, da le žč po vsem tem. Ponoči se ga je lotila vročica. V mu nih blodnjah je govoril: »Sežgal bom vse te nevarne beležnic Vsi vplivni ljudje me bodo zasovražili! j pravico do pokojnine utegnem izgubiti!« Snaha je prihitela k njemu, da ga p miri. Skuhala mu je čaja in ga popil 1 tabletarni. Za kratko uro je zaspal, a prot jutru mu je vroči-ca še porasla. Svojci s( se zbali zanj. še prispeli zdravnik je rah lo z glavo zmajal nad bolnikom, ki se mi je staro srce izneverjalo. In to prav zdaj le nekaj dni pred njegovo petinosemdeset letnico. 4 Vendar je starec živ dočakal svoj vi soki jubilej. Ganjeni so mu voščili doma či, ko so mu izročili nov volnen pulove: in topel šal. Vnukinja Tanja mu je na ode jo položila duhteče vrtnice. Za pozornos se jim je mogel zahvaliti le z nerazumljivi mi besedami, ko ga je hkrati stresal mra2 Niti ni dobro razumel sina, ko mu je po kazal jutranji isrvod lokalnega časopisa I člankom o zasluženem slavij encu. j Dogodilo pa se je nekaj nepričakova nega. Tisto dopoldne je pri Podobnikovi! pozvonil uniformiran človek. Predstavil s je kot osebni kurir generalnega direktorji »Somosa«. Prinesel je bogat šopek rdečil nageljnov, v svilen papir zavito steklenici in pismo. Zbudili so bolnika in začuda se je zdi v hipu ovedel. Došlec mu je na nočn omarico postavil darila. Po njegovem oc hodu je snaha profesorju nataknila oč£ la, da je lahko sam, vse bolj presenečer prebral pismo z natipkanim besedilom: — K jubileju Vam z najboljšimi želj^ mi spoštljivo čestita Vaš hvaležni nekdž nji dijak Marko Keblič, generalni direkto »Somosa«. »Ali je mogoče?« je vzkliknil starec i se dvignil v postelji. »Generalnemu direJ torju se niti viskija zame ni zdelo ško<^ Zaradi beležnice torej ne bo zamere!« | »Gotovo je KebUčeva žena tisti not« uničila, da njen mož s to zadevo ne ^ igzubljai časa,« je menila snaha. ^ »Da, da!« ji je veselo pritrdil. »Ni ve beležnice! Srečen sem! Pismeno se boJ zahvalil! O, da bi imeli mi mnogo tal plemenitih generalnih direktorjev! Kai dobro nam bo!« Oglasil se je pismonoša z množico ' stitk znancev in nekdanjih učencev. VS je pazljivo prebral. Kako prizanesljiva je usoda! Upati smemo, da bo upokojeni profesO biolog Simon Podobnik doživel tudi še jo devetdesetletnico, I št. 27 — 10. julij 1975 NOVI TEDNIK — stran 7 MOJ M02 JE INVALID [ Verjetno bo v vaše ured- ništvo prišlo še veliko živ- ljenjskih zgodb. Ena med njimi je moja, ker bi vam rada povedala, kako mi je, meni in možu, ko že več let živiva skupaj in je mož slep ter brez desne roke. To je le drobec iz življenja ljudi, katerih spremljevalka je te- ma. Komaj sedem pomladi je tmel. ko mu je ročna grana- ta vzela vid in desno roko. Ko je bil v bolnišnici, je bi- la njegova tiha in največja želja, da bi videl... Oči mu niso rešili. Začela se je nje- gova težka, a plemenita pot. Končal je šolo za slepo mla- dino v Ljubljani, prišel v Celje in se vpisal v večerno gimnazijo v Celju. Spomi- njam se časov, ko nam je v ■ prvem letniku večerne gim- nazije profesor dejal^ da do- bimo slepega sošolca. Res je prišel in začeli so se dnevi učenja, ki so bili za njega težji od naših. Jaz sem mu začela pomagati in šolsko snov sem mv snemala na \ magnetofon. Bil je odličen učenec in tudi maturo je končal z od- liko. Skupno učenje, delo in prijateljstvo je preraslo v ljubezen in poročila sva se. Jaz gimnazije nisem dokon- čala, ker sem mu rodila si- na. Mož se je vpisal na prav- no fakulteto in v času nje- govega študija nama je umrl prvi sinko. Danes imava še enega, pridružila pa se mu je še hčerka Mož študira še danes in težak je ta štu- dij. Vse knjige mu snemam na magnetofon, uči pa se ponoči, ko drugi spijo. Srečna sem, ker mu lah- ko pomagam , srečna sem, ker živiva skupaj. Zgradila sva si dom, s trdim delom in odtegoiianjem.. Vso vodo- vodno inštalacijo je mož na- peljal sam. pa tudi stopnic se je lotil, pa še veliko ve- liko drugih del, .. Spreten je in sposoben^ jaz pa to njegovo življenjsko moč in vero cenim, spremljam in doživljam že polnih 12 let. Moj mož se udejstvuje tu- di v d.ružbenem življenju. Kljub nenehnemu udejstvo- vanju na vseh področjih, pa prihaja do trenutkov, ki so zelo mučni, boleči, ker jih ne more gledati z očmi. Vse svoje zakonsko življe- nje bom posvetila njemu in najinima otrokoma. Rada bi, da nesreče ne bi občutil. Moja srčna želja je, da bi mu medicina lahko pomagala in mu vrnila delček tistega, ker imamo mi, pa ne vemo, da smo srečni. Le delček iz življenja z in- validom sem opisala, flič ni- sem nesrečna, če z njim ži- vim, kajti zavest, da si ne- komu potreben, je dragoce- nejša od vsega drugega bo- gastva. MARIJA VIDENŠEK RADEČE PRAZNIK NA BRUNKU četrtek je bil lep sončen in z zastavami okrašen praz- ničen dan. Praznično je bilo tudi na Brunku nad Radeča- mi, kjer so radeški mladin- ci ob EKjmoči krajevne orga- nizacije ZZB NOV Radeče organizirali tovariško sreča- nje borcev in mladine. Ob gostoljubni Skoporčevi hiši so se zbrali mladi pro- stovoljci v enotah SLO, ki so se na svoji poti iz Laške- ga ustavili ob številnih spo- minskih obeležjih iz NOB. Na Brunk pa so prišli tudi planinci iz Sevnice. Radost in pesem sta tako napolnila to majhno vas že na pred- večer praznika, saj so mladi prišli že v sredo zvečer. Obiskali so številne domači- ne, ki so jim pripovedovali o tistih težkih časih vojne,; v katerih je svoj delež k', našemu boju nedvomno pri- speval tudi ta okraj. O tem pričajo tudi imena padlih na spominski plošči, ki so jo pred petimi leti vzidali na Skoporčevo hišo in kamor so mladi Radečani položili venec. O borbi in prispevku tega kraja v času vojne pa je v četrtek na proslavi spre- govoril tudi predsednik KO ZZB NOV Radeče Dušan Dajzinger. Srečanje, ki sta se poleg številnih drugih do- mačinov udeležila tudi sekre- tar medobčinskega komiteja ZKS Celje Janez Zahrastnik in predsednik izvršnega sve- ta skupščine občine Laško Srečko Brilej, pa se ni kon- čalo že s proslavo. Vonj po pečenem odojku je vse pre- več vabil, ob veselih zvokih so se zavrtele urne pete in ob tovariških zdravicah in stiskih rok so se utrinjali številni nepozabni spomini in, ko je zvečer zagorel kres so se že začeli porajati novi. PAVČNIK BOŽENA Na Brunk so prišli tudi planinci iz Sevnice; z zAstmo in smehom kot se za praznik spodobi. PO SLEDI ŠOLSKE KRONIKE GORENJE NAD ZREČAMI Kronika je pisana z besedami tedanjega kronista šolskega upravitelja LUDVIKA PEVCA, zato stavki niso v narekovajih, kot jih sicer premi govor zahteva. Nekatere stavke sem do- dal sam, a samo za povezavo in logično vez med časovnimi razdobji. Objavljen je samo del kronike, ker je cela preobširna, pa tudi v celoti ni tako zanimiva. Za objavo je odlomke pripravil DRAGO MEDVED. , Malo je krajev pri nas, ki bi imeli dobro ali i- celovitosti ohranjene šolske kronike. Med zadnjo vojno je veliko šolskih poslopij pogorelo. Največ 1 zato, ker so jih partizani uničevali, da ne bi v njih 1 Nemci imeli svojih postojank. Tako je zgorelo tu- 1 di veliko pisanega gradiva, med njimi tudi šolske kronike, ki ponekod predstavljajo vestno podobo kraja, ljudi in običajev. Na nekaj takšnega smo naleteli ob našem zadnjem letečem uredništvu v GORENJU nad Zrečami. kjer hranijo dve knjigi ■ šolske kronike. Obe knjigi so pisali šele po zadnji vojni. Toda skrb in ljubezen do spominov, do do- , godkov, do ustnega izročila najstarejših prebival- ' cev, so velevala dolžnost učitelju, oziroma šolske- mu upravitelju LUDVIKU PEVCU v letih 1949 in 1950, da je pozneje po pripovedovanjih ljudi vpi- : sal v šolsko kroniko dogodke od leta 1800 do le- : ta 1913. Iz tega obširnega gradiva sem izbrskal : nekaj značilnih podatkov in zgodb. Nekatere so : prav grozljivo, še slavni Hitchcock bi se jih raz- veselil in kakšno uporabil za scenarij svojega fil- ma. Pa poglejmo, kaj je zabeležilo kronistovo pe- ' ro IZ ljudskega besednega izročila: GRIŽA IN SNEG ' kr^i^^^ ^-^^^ umrlo v Gorenju kar 35 ljudi. (Ta- , «-'"1 se ;e Gorenje imenovalo Kunigunda na Po- horju in je sedanje ime dobil kraj šele 1954 leta na enem od zborov volivcev). Od tega je umrlo 16 ljudi od griže. V kroniki se griža pogostoma pojavlja. Da je bilo takrat veliko revežev na svetu ni treba posebej poudarjati. Tako so našli 1809. leta v Resniku ubožno Nežo Vidmarjevo v snegu, kjer je zmrznila. Kronist pa piše: 1809 je tukajš- njemu kranjskemu rešetarju smrt na mah pljuča stisnila...« Dalje piše: 1827 leta so Filipa Gro- belnika, poldrugo leto starega otroka iz Padeža 5 na nekem sejmu zmečkali v tesni gneči, 1834 pa je bila taka vročina in suša, da so se hribi vži- gali. Skozi vse leto ni trikrat deževalo. Vina veliko in prav dobro. 1835 je bilo še več vina, pa ni bi- lo dobro. 1837 je bila velika povodenj. Veliko ško- de je naredilo na Grabnah, je žage in mline je- malo. 14- junija je voda vola s paše na S komar ju odnesla in odplavila v Zreče. OGENJ IN VOLK 1850 leta so na kvaterno sredo pred božičem zakresili pri Blažiču v Gorenjah na slamni šupi z žerjavico na odprti tobačni pipi opoldne ogenj. Na mah je bil hlev v plamenu. Divji gornjak je vlekel in prenesel plamen na Terbolakovo kočo in v kratkem je pogorela vsa vas. Le Pecov hlev je ostal in ves Rihtarjev stan. Mladi Rihtarjev Luka je »nevarno na legru ležal«. Ven so ga morali vleči. Likuža takrat še ni bilo iz šole. Tudi cerkev in župnišče sta bila v veliki nevarnosti, pa so ju rešili. Revščina velika, ker so ljudem vsi pridelki zgoreli. 1870 so v tukajšnjih krajih poslednjič volka videli. V Planini številka 3 je napadal Viš- narjeve ovce in jih davil. S pištolami pregnan jih zapusti, pa napade Berdnikovo čredo. Vseh šest je zadavil, pa nobene požrl. Pregnan jo potegne preko Pohorja proti Smolniku. Leto prej je priraslo jako dobro vino, dasi je bila trgatev zelo pozna. Med snegom in ledom so brskali za grozdjem. POGREŠANA DRVARJEVA HČI 1865 leta se je ubil pri podiranju drevesa ože- njen drvar Jakob Pruš, po domače štobart iz Št. Jošta 7ia Kozjaku, kjer govorijo »što«. Ubil se je v Lukanji. Njegova šestletna hči je šla z vrčem k studencu po vodo in od takrat je zginila vsaka sled zanjo. Po večletnem iskanju so jo našli v gozdu umorjeno — samo trupelce, brez srca. Na .sumu zločina so imeli nekega postopača Termota iz Tolstega vrha. pa mu niso mogli dokazati. STRAŠNA SMRT PETRA GRADIŠNIKA 1H65 leta je Peter Gradišnik iz Bukove gore, hlapec pri sp. Petelinjeku, šim. Bobiku šel sam v Lukanjo in se nič več ni vrnil. Na Jurgovem, na desni grabi, na kabelski meji, je bila klavža. To je močan jez, na obe strani močni leseni steni, uprti v breg, sredi pa široka odprtina z zaporni- co, na dnu pa debele skale. Tu so iz Bervi doli vodo nabirali. Na Jurgovem prostoru spodaj so pozimi od vseh strani plohe skupaj vlačili, po 2000 plohov je ondi bilo, ter vode čakalo. Na spomlad, ko je sneg skopnel ter bilo veliko vode nabrano, so z železnimi drogovi dvignili zapornico, izbruhla voda je z veliko silo dvignila plohe (debla in krclje), ter jih odplavljala naprej proti Lukanji. Pod take krclje je prišel pozimi Peter, ni se jih mogel rešiti, pa je ondi strašno smrt našel. Ko so začeli debla plovili, najdejo na mestu v dveh čev- ljih dve človeški kosti in usnjat pas, ostalo so li- sice požrle. Te ostanke so poslali v Konjice, kjer je neki čevljar pričal, da je delal čevlje, ki so jih našli Petru Gradišniku. Ko so hoteli njegovi brat- je dvigniti dediščino za rajnim, pa so potrebovali za to mrtvaški list, istega nikjer niso mogli dobi- ti, ker je bilo samo par koščic zakopanih, ne pa človek — individuum, a so po drugi postavni pro- ceduri dvignili svoje deleže. t. stran ~ NOVI TEDNIK 10.|uhj 1975 ~~ jt, v razstavnem salonu pivnice v Rogaški Slatini razstavlja znanj kipar in Ukovni pedagog Madar Zaharijaš. Tokrat je številnim obiskovalcem, predvsem pa turistom v Rogaški Sla- tini predstavil obširen ciklus aktov im skic. Njegova dela so znana po subtilnem iskanju sficer Marčnega likovnega pristopa do človeškega telesa, njegove pojavnosti in prostorske rasEgribanosii. Razstava bo odprta do konca meseca. Foio: D. MEDVED CELJE ŠOLA NA OSTROŽNEM Izvršni svet celjske občin- ske skupščine se je odločil za javno razgrnitev spremem. be zazidalnega načrta za Ost- rožno. Gre končno za uresni. čitev zadnje točke referen- dumskega programa, da do- bi Celje še eno novo osnovno šolo. In to na Ostrožnem. Iskanje lokacije za novo Šolo je ix)vzročilo precej skr- bi in težav. Na koncu kon- cev se je zgodilo, da pri- mernega zemljišča ni na pre- tek. Tudi na tem območju se je že močno razširila sta- novanjska cona. Tako je pred- log za lokacijo za novo šolo posegel prav i>o tej zemlji, po parcelah, ki so bile si- cer namenjena za gradnjo stanovanjskih hiš. Po pred- logu, ki bo v javni razgrnit- vi, naj bi bilo zaradi gradnje nove osnovne šole na Ostrož. nem sedemnajst stanovanj- skih enot manj. To v bist- vu ni boleče, saj gre za ob- jekt, ki ga ta predel cel j .ske- ga mesta več kot potrebuje. TU nastaja nova stanovanj- ska soseska, ki bo p>otrebo- vala ne le šolo in vrtec, tem. več še marsikaj drugega. Za- to je predlog za gradnjo os- novne šole na takem prosto- ru utemeljen. čeprav ni znano, kdaj bi se naj dela pričela, je dejstvo le v tem, da se sklad za gradnjo osnovnih šol in vzgoj no varstvenih zavodov ter iz vršni svet zavzemata, da naj bi do gradnje prišlo čimprej Kajti naglica na tem pod- ročju prinaša tudi določen prihranek. V tem času nam- reč pomeni hitra gradnja tu- di pocenitev vseh stroškov. MB NOVI VODNIKI RC ŠŠD \je skuppo s šol- skim centrom za vzgojo stro- kovnih kadrov priredil v Bre- žicah 7-dnevni tečaj za vod- nike v gimnastiki za ŠŠD. Na tečaju, ki ga je vodil prof. Jože Senica v Brežicah, je bilo kar 116 tečajnikov iz 35-tih ŠŠD SRS. Žal je bila udeležba iz celjskega področ- ja zelo skromna, če upošte- vamo, da je potreba po teh kadrih v ŠŠD največja. Iz Velenja so bili štirje tečaj- niki (ŠŠD RŠC, G. šilih in Miha Pintar-Toledo) iz Bi- strice ob Sotli 2 in iz ŠŠD I. c č. iz Celja trije — skup- no 9! Moravec Franc, član ŠŠD na RŠC v Velenju, ki je bil letos drugi v gimna- stiki na republiškem prven- stvu med srednjimi šolami, je ob obisku na tečaju v Brežicah dejal: »Doma sem iz Idrije na Primorskem, kjer sem se že v osnovni šoli navdušil za gimnastiko. Sedaj sem star 21 let, sem dijak II. letnika tehniške rudarske šole v Velenju V tem mestu imam vse pogoje za osebni napredek v tej športni pano- gi. Nastopam v vrsti RŠC, treniram dvakrat tedensko, sem se pa že doslej izpopol- njeval kot vodnik gimnastike v ŠŠD na osnovni šoli G. Ši- lih v Velenju. Svoje strokov- no znanje bom tudi v pri- hodnje posredoval mlajšim v mestu Velenju. Zelo sem za. dovoljen s tečajem, saj de- lamo trdo na vseh orodjih pod vodstvom 10-tih inštruk- torjev, pa tudi teoretične in metodične ter pedagoške pri- jeme ter znanja bom obo- gatil za to aktivnost. Žal je na tečaju le malo mladincev in mladink iz srednjih šol.« J. K. EKONOMSKI ŠOLSKI CENTER CELJE SVET CENTRA razpisuje prosto delovno mesto za nedoločen čas za učitelja predmeta »obramba in zaščita«. Razspdsoi pogoji: — rezervni oficir z visoko ali višjo izobrazbo, — da ima moralno politič- ne kvalitete za p>edagoško delo, — da obvlada slovenski je- zik. Prednost imajo Kandidati, ki še niso zaposleni v šolstvu (v smislu družb, dogovora o kadrovski politiki). Stanovanja ni. Vloge z življenjepisom pošlji- te na naslov do 18. 7. 1975. JUGOSLOVANSKA FOLKLORA Kakor vsako leto bo Olep- ševalno in turistično društvo Celje počastilo občinski praz- nik z že tradicionalno kul- turno prireditvijo, ki jo pri- reja vsako leto na predvečer na drsališču v Mestnem par- ku. Na letošnji prireditvi, ki je dobila naslov: Večer ju- goslovanske folklore, se nam bo predstavila folklorna sku- pina Tineta Rožanca iz Ljub- ljane, ki že 20 let uspešno nastopa ter spac^ med naj- bolj kvalitetne folklorne sku- pine v Jugoslaviji. Njen ob- širni spored vsebuje poleg ■lovenskih ljudskih plesov tudi plese in pesmi drugih jugoslovanskih narodov ter s svojo pestrostjo navdušuje najširši krog občinstva in strokovnjakov; posetno vred- nost dajejo nastopom skupi- ne < številne izvirne narodne noše ter kvalitetna izvedba, zahteva koreografija, dovr- šena glasbena spremljava in mladostni polet izvajalcev. Doslej je ta umetniška sku- pina nastopila v številnih krajih naše države, pa tudi že na Madžarskem, Poljskem, v Italiji, Nemčiji, Franciji, na Nizozemskem in v Angliji. S pestrostjo in barvitostjo jugoslovanske folklore ter s kvalitetnim izvajanjem so si zaslužili laskave ocene, ki so jih plesalcem izrekli šte- vilni strokovnjaki in kritiki. Na prireditvi v Celju, ki bo v petek, 18. julija ob 20. uri na drsališču v Mestnem parku, nam bodo umetniki predstavili plese iz Bele Kra- jine, Prekmurja, Gorenjske, plese iz Slavonije in Srbije ter plesa šota in šopsko oro, skratka zares pester in kvali- teten jugoslovanski program. Prepričani smo, da bodo Celjani v velikem številu obiskali to lepo prireditev. ZORAN VUDLER SLIVNICA PRI CELJU TELOVADNICA IN VRTEC Na osnovni šoli v Slivnici pri Celju so zaključek šol- skega leta združi h s tremi p>omembnimi dogodki. Ob številni udeležbi staršev in krajanov so položili temeljna kamna za montažno telovad- nico in otroški vrtec, hkrati pa so dali v uporabo tudi novi šolski čebelnjak. Bežen pogled v preteklost nam pove, da sta pred 9. leti bili stari šolski stavbi na vrhu Slivnice opuščeni in da je bila zgrajena v dolini nova šolska stavba. Lokacijo te stavbe je bila vsestransko zelo posrečena, nikakor pa ni ustrezala velikosti, saj je bdla stavba že ob otvoritvi pretesna in so v njej že ta- koj pb otvoritvi pričeli z dvoisanenskim poukom. Z reorganizacijo šol^e mreže v občini je to postala cen- tralna šola s podružnicami Prevorje, Loka pra žusmu in EJobrina odkoder so se učen- ci višje stopnje vozili na Slivnico. Takrat tudi ni bilo poskrbljeno za stanovanja učnega osebja, vsled pomanj- kanja finančnih sredstev pa so ostali tudi brez telovad- nice. Zdaj skušajo zadeve urediti z izgradnjo telovad- nice, za katero imajo že načrt, izgradnjo 19 stano- vanjskega bloka, v katerem bodo našli ustrezna stano- vanja učitelji in otroški vr- tec, ki pK>staja vse bolj po- treben. Uprava in svet šole, krajevna skupnost in druž- benopolitične organizacije Slivnice so si enotno zasta- vile ta cilj, ka je sicer zah- teven, vendar realen in ga bodo z združenimi močmi realizirali delno letos, delno v naslednjem letu. Za prehod na celodnevno šolo imajo v načrtu razširi- tev sedanje šolske stavbe. Ker je predvideno, da bi se učenci višje stopnje z Vin- skega vrha prešolali na Sliv- nico, bi tudi ^fi dograditev morala biti izvršena v do- glednem času — seveda ob dehiem finančnem sodelova- nju šmarčanov. E. Rečnik S KNJIŽNIH POLIC ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Ryzl M.: Parapsihologdja. Zagreb 1975. S. 43359. Stevanovič B. P.: Pedagoška psihologija. 2., predel, izd. Ljubljana 1970. S. 43350. Zdlierl B.: Včeraj in dane«. Ljubljana 1974. S. 43347. Lukaos G.: Prolegomena za marksističku estetiku. Beo- grad 1975. S. 43344. Zgodovinski oris zdravstva na Dolenjskem. Ljubljana 1973. S. 43340/1. Hočevar S.: Hišne gobe. Lju- bljana 1975. S. 43330. Tubič R.: Enciklopedij ski rječnik marksističnih pojmo- va. Sarajevo 1974. S. 43335. Vasovič V.: Demokrati j a i politika. Beograd 1973. S. 43338. Reynolds Q. J.: Bojevali so se na nebu. Ljubljana 1975. S. 43320. Sakai S.: Samuraj! Ljublja- na 1975. S. 43321. Kiauta L.: Zaklenjena samo- ta. V I^jubljand 1976. S. 43327. DOGODKI SREČANJE V HUDI JAMI: PRAZNIK RUDARJEV V četrtek, ko so v Hudi jami pri Laškem praznovali dan rudarjev in obenem tudi 4. julij, dan borca, je bi. lo tako kot ponavadi veselo. Srečali so se rudarji in ostali delavci tovarne izolacijskega materiala-TIM, ki je praznovala drugo obletnico svojega obratovanja, V teh dveh letih si je TIM ne samo izboril svoje mesto na tržišču, ampak tudi prekvalificiral številne delavce. Delov-na organizacija, ki je danes organizirana v pet temeljnih organizacij združenega dela, je števil ne težave, ki so jo spremljale v njenem razvoju, pre- magala z veliko mero samopremagovanja in odločnosti, kot je dejal direktor rudniškega TOZD-a Avgust Pin- ter. Ta je v nadaljevanjii svojega govora orisal rast TIM-a, ki je predlanskim dosegel 41 milijonov celot- nega dohodka, lani pa že kar 92 milijonov. Predvsem pa je ta delovna organizacija veliko storila na pod- ročju urejanja samoupravnih odnosov kot je v svo. jem govoru poudaril predsednik Občinskega sindikalne ga sveta Marko Manfreda, zato ni naključje, da je prav Rudnik kot TOZD te delovne organizacije prejel sre- brni znak sindikata. Proslavi, v kateri so se prepletale recitacije \ičen cev osnovne šole Rečica, pesmi, ki jih je pel moški pevski zbor iz Laškega in zvoki godbe na pihala pra.\ tako iz Laške^k, je sledil že tradicionalen mdarski pik. nik in pesem je postala še glasnejša m sončen dan še bolj sončen. P. B STRMEC: SLOVESNO OB DNEVU BORCA Za prebivalce krajevne skupnosti Strmec pri Voj- niku je praznik Dan borca še posebnega pomena, saj vsako leto 4. julija praznujejo tudi svoj krajevni praznik. Na ta dan pred 31 leti je namreč Tomšičeva brigada osvobodila kraj in iz njega za vedno pregnala okupatorja. V okviru tega praznika so domači mla- dinci v soboto zvečer priredili tovariško srečanje s kresovanjem, osrednja proslava pa je bila v nedeljo dopoldne pred spomenikom padlim borcem v Strm- cu. Na proslavi, ki so se je med drugim udeležili tudi predstavniki sosednjih krajevnih skupnosti ter predstavniki občinske konference SZDL, so nastopili pionirji osnovnih šol Strmec in Socka ter domači pev- ski zbor Tone Tomšič. Po proslavi je bilo tovariško srečanje borcev in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij. M.R SEDRAŽ NAD LAŠKIM: OSTRO OKO IN MIRNA ROKA v počastitev dneva borca in 30. obletnice osvobo ditve je strelska družina Gvido Pavlic iz Segraža nad Laškim organizirala ekipno tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško, ki so se ga udeležile vse orga nizacije in društva iz tega kraja. Tekmovanje so po mladem pogumnem šestnajst letnem fantu, ki je pred tridesetimi leti padel prav v Sedražu nedaleč od svojega doma, imenovali Memo rial IVANA GOZDNIKARJA in pomeni ne samo ohra njanje tradicij revolucij, ampak tudi prispevek h kre pitvi naše obi#nbne politike kot je v svojem govoru poudaril predsednik te SD Alojz HOMSEK Pi-vouvrščena ekipa mladih planincev, ki so jo se stavljali Roman Selič, Drago Selič in Alojz Cestnik je tako osvojila prehodni pokal Ivana Gozdnikai'ja, saj nameravajo tekmovanje organizirati tudi v pri- hodnje. Planincem so sledili strelci SD Gvido Pavlic, tretje mesto pa je osvojila OO ZKS Sedraž. P.B CELJE: CENEJE V ZDRAVSTVU Jutri se bo sestala v (Delju skupščina regionalne zdravstvene skupnosti, kjer se bodo delegati zaustavili pri programu ukrepov za zboljšanje, poenostavitev in pocenitev zdravstvenega varstva v regionalni zdravstve- ni skupnosti Celje. Skupno s programom bodo na seji obravnavali tudi finančni načrt za letošnje leto, ki ga bo potrebno na novo ovrednotiti. O seji regionalne zdravstvene skupnosti in o zaključ- kih, ki bodo izredno pomembni, bomo poročali v naS naslednji številld. Z. S- DOBRINA: LEP RAZVOJ OBRATA AERO Pisali smo že o tem, da je v opuščeni, vendar zelo dobro ohranjeni stavbi dobrinske šole tovania AERO iz Celja pred meseci postavila manjši obrat- ki zaposluje 15 delavk. Zadeva vsestransko deluje; p"' sebno vesele so delavke, ki imajo delovišče, takoreko^ doma in jim ni treba zapravljati časa z zamudnimi av- tobusnimi vožnjami po slabi makadamski cesti v Šent- jur. Ker je v tem predelu že dovolj delavcev in kei tudi AE,RO kaže zanimanje za razširitev obrata, bi bil" nujno izprazniti staj-iovanje učiteljev v stavbi, ki dnevno prevažajo na šolo v Loki. Z izgradnjo montažn« hiše v Loki bi učitelja Skeleta izpraznila stanovanje Dobrni in Aero bi svoj obrat lahko razširil in zaposlij nove delavke. E. RFIčNl^^ gt. 27 — 10. julij 1975 NOVI TEDNIK — stran 9 pisma NEPOUČENOST Iz članka »Okolica pa taka« novinarja Milenka Straška v Novem tedniku izvira popolna nepouče nost ali pa direktna mrž nja do mene, ko navaja stavke, da je okolica sra- motilnega kamna na Pil- štajnu neprimerna rn ne- urejena in da so tržan: uredili park okoli kam- na. Umestno se mi zdi, da na tem mestu zasta- vim vprašanje, koliko tr- žanov je uredilo omenjeni • park? Resnica je na dla- ni. Pred petimi leti seni kupil hišo od SLF. Tik poleg te hiše se nahaja omenjeni sramotilni ka men, ki je ograjen z mre žo. Ob mojem prihodu v Pilštajn je bila mreža po- polnoma pohojena v zem- ljo in preraščena s tra vo, prav tako okolje ka- mna. Da bi se okolje primer ao urejevalo, mi je oblast izdala odločbo, po kateri imam pravico košnje po navedeni ogradi in s tem tudi dolžnost urejati pro- stor. Torej okolje tega kamna oskrbujem in či- stim le jaz in ne ostali tržani. Izven tega okolja sem na svoj prostor zložil ne- kaj drv in prav ta drva ki jih nimam dati kam drugam, so predmet spo- tike novinarju, še pose- bej se novinar spotika nad vratci tik hiše na za- četku zabetonirane poti. To sem naredil 2iaradi ko- priv. Novinar mi očita, da tako zapiram dohod do spomenika. Pri tem vpra- šujem, kdaj je novinar videl več dohodov do spomenika? Čudno se mi zdd, to- variš Strašek, da ne za- pazite še skrajno neure- jen hrib, na katerem je nekoč stal grad Pilštanj. Krajevna skupnost je na mojo lastno pobudo že dve leti nazaj posipala cel trg z lepim belim peskom ki pa ga že prerašča tra- va. In, ali niste zapazili tudi starega avtobusa, ki že eno leto stoji pred hd-^ šo tržana Tacerja? DRAGO TURSIČ, tajnik krajevne skupnosti Lesič no ODGOVOR: Dogovoriva se najprej, tovariš tajnik krajevne skupnosti Lesično, za re- lacijo tega razgovora, kei je v vašem dopisu tudi nekaj opomb, ki se tičejo izključno mene, ne žehm pa, da razčiščujeva nekak- šne spore med nama, ki jih nikoli ni bilo, kaj še- le, da bi čutil do vas di- rektno mržnjo. Novinar pač opazuje in svoja za pažanja napiše z name- nom, da, če je le mogo- če, pomaga. Brez mržnje! Pogovarjaj va se torej kot občan in novinar. Kdaj ste vi kupili hišo, niti ni tako važno, prav tako ne dejstvo, da sedaj vi urejate sramotilni ka men, ki je po vaših bese- dah naravnost vzorno ure- jen. Okolje kamna je bi- lo vseskozi urejeno, tudi ko vas ni bilo. Res pa je, da je bila ograj ica stlače na v zemljo. Priznati mo- ramo, da je bilo v okolju spomenika, ki je zaščiten, prej nasajenih precej rož. in da je bil ta del trga pravzaprav najlepši. Seve- da so bila obdobja, ko so tržani nekoliko pozabili na svoj spomenik, nika- kor pa ni res, da je ure- jen le sedaj, ko ga oskr- bujete vi. Ker dobivate travo s parcele, na kateri stoji, pomeni, da ste za to plačani, to pa hkrati pomeni, da bi bil spome- nik lahko urejen še lep- še, če že tako skrbite zanj. In še: zaradi tega dejstva bi tudi morali gle. dati, da ob spomeniku ne bi bilo nikakršne navla- ke, kajti drva tja ne spa- dajo. Cemu se potem čudite, da tu in tam trg ni v redu. Končno ste vendar- le tajnik krajevne skup- nosti, ki mu ne sme biti vseeno, kakšen je kraj, v kat-erem živi Kamen z okolico je bil celota, vaša vratca in pa zabetonirana potka pa to celoto rušita in tudi ne vem, čemu služijo vrat.- oa. Omenjate grajski hrib. No, le ta gotovo ni v časi tržanom, vi pa ste prav tako tržan in povr- hu vsega še tajnik krajev- ne skupnosti,' v kateri trg leži. Torej bi vi najprej morali poskrbeti za to, da bi aktivirali prebivalce Pilštanj a, da bi očistili grad Tudi s starun avtobu som ni nič drugače. Ker ste pač pred leti, kot pd- šete, prišli na Pilštanj, se vključili v njegovo življe- nje in postali tržan, vam najbrž ne bi smelo biti vseeno, ali tisti avtobus stoji tam ali ne. Če so razmere takšne, je delček krivde tudi vaš. JMenda obstaja krajevna skupnost in njeni izvršilni organi, med drugim tudi za to, da občani skupno sklepa- jo, kaj bodo naredili in kaj ne. Glede posipavanja trga: prvič je bil trg posipan ob obletnici kmečkih upo- rov. Vaše so zasluge za drugo p>osipavanje, kar je seveda vse hvale vredno. Dotaknimo se raje vzdr- ž,evanje ceste na Pilštanj. KrajeTOa skupnost je za to dobivala določena sred- stva. In kaj je bilo nare jenega? Nič ali skoraj nič, še to pa docela ne- strokovno in tako, da je pesek, ki je bil, največ- krat pa sploh ni bil raz- sipan in je lahko voda de- lala z njim, kar je hote- la, zasipal odtočne jarke. Gospodarno tole ureja- nje cestišča gotovo ni bi- lo. Veliko hrupa za nič. In ne pozabite: napake v krajevni skupnosti so tu- di vaše. Dvomim, da so tržani Pilštanja tako ne- občutljivi za dobre nasve- te, da bi jih ne ubogali. Pa brez zamere. Novinar MILENKO STRAŠEK ODGOVOR LJUDMILI ŠTRUKELJ v 25. številki NT je bi- lo objavljeno pismo Ljud- mile Štrukelj, v katerem imenovana napada poslo- vanje šolske kuhinje na OŠ Vitanje. Samouprav- ni orgajii šole se čutijo dolžne, da zadevo okrog šolskih malic prikažejo v resični luči. 1. Cena šolske malice je 35 din, če poračimamo to na ceno dnevnega ob- roka, potem lahko ugoto- vimo, da je res minimal- na, saj znaša približno 1,70 din dnevno. šola mora vsako leto prispeva- ta za malico tudi lastna sredstva. 2. Malico so učenci pla- čevali do 15. v mesecu, vendar pa so jo prejema- li od 3. septembra dalje. Izgleda, da je tov. štru- kelj zamenjala čas plače- vanja s časom prejema- nja. 3. Tudi v spornem me- secu juniju so učenca pre- jeli 18 obrokov, ne pa sa- mo nekaj, kot trdi pisec. 4. Menimo tudi, da so razmere v šolski kuhinji urejene. Vsakemu, pose- bej pa še gospodinji je ja- sno, da so v vsaki kuhi- nji ostanki hrane, za ka- tere menimo, da je bolj racionalno, da jih pojedo svinje, kot pa, da bi jih odvažali na smetišče. Os- tanke iz kuhinje dajemo bližnjemu sosedu, kateri za šolsko kuhinjo daje mast. 5. čudi nas, da se to- varišica štrukelj, če je smatrala, da se ji godi krivica, ni obrnila na sa- moupravne organe šole. Ta problem bi lahko raz- čistila na roditeljskih se- stankih, govorilnih urah. Svetu staršev itd. Vrata šole so odprta vsakomur, in smo že mnogo pro- blemov rešili s skupnimi močmi. 6. Nazadnje nas moti tu- di to, da se tovarišica ni podpisala s pravim priim- kom, kajti pri preverjanju smo ugotovili, da tega pri- imka ni v Vitanju. Korajža pa taka. SVET STARŠEV SVET DELOVNE SKUP- NOSTI ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA; 38 30 LET OSVOBODITVE PISE: FRANJO FIJAVŽ Se in še bi lahko naštevali pričevanja ljudi, ki govorijo o tem in onem dogodku iz katerega je možno spoznati so obstojale še naprej — namreč po najstrašnejših dneh v mesecu juliju in avgustu 1942 - le rahle vezi med somiš- ljeniki OF v Gornjem gradu m okoličimi ter enako, oziroma še redkejše zveze s partizani. Občinski odbor ZB občine Mozirje in odbor bivših političnili aktivistov 1941-45 sta žo pričela z akcijo ponovnega zbiranja spominskega gradiva za dobo narodno osvobodilne vojne. Zbiranje spominov ima najboljši namen, da bi se sestavilo popolnejši pregled de- lovanja številnih domačinov v trgih, vaseh in gorekih za- selkih Gornje Savinjske doline s političnimi aktivisti in par- tizanskimi enotami. Brez dvoma bo s tem oinogočeno kro- nistom, opisovalcem razmer in zgodovinarjem zii medvojno obdobje, ko je čez te kraje prešlo veliko hudega in težkega, lažje orisati Uke posameznikov in tistih družin, ki so veliko prispevale za dokončno zmago nad okupatorjem. Sporočilo Jožeta Ramšaka Pred nekaj dnevi je prispel v uredništvo dopis Jožeta Ramšaka iz Gornjega grada, ki sporoča, da je imel pozimi 19tl-42 povezavo z Jožetom E»oto6nikom. O Potočniku, doma iz zaselka Rore pri Gornjem gradu (Bevčev Jože) smo že pisali, da je imel pomembno vlogo od pričetka zbiranja somišljenikov OF v svoji okolici do aretacije in da je bil 4. novembra 1942. leta ustreljen v Mariboru. Iz Ramšako- vega pisma je razvidno, da je Potočnik nekaj časa pred aretacijo, ko je zaslutil nevarnost v zvezi z dogodki v Gor- njem gradu, pobegnU na Koroško k svojim sorodnikom. Gestapo ga je izsledil in odvedel v celjske zapore. Jože Ramšak nadalje navaja v pismu zanimivo podrobnost, ki se je dogodila ob priliki prihoda policije in gestapovcev T Križ pri Gornjem gradu, o čemer se doslej še ni Frfsalo. Opisal smo le, da je v Križu uspelo izbegniti aretaciji Ja- kobu žehlju, tamkajšnjemu gos/tilničarju. Navedli smo tu- di, da so gestapovoi odvedli in zaprli njegovo ženo Maro Suhovršnik Jožefa iz Dola 9. pri Novi Štifti — partizaju ska mati. V njeni hiši so se pogosto zadrževali in nabranih številni partizani. Slikana je 1974 leta s prvoborcem Lud- vikom Zupancem — Ivajiom, ki .se je pri Suhovršnikovih prvič in ne zadnjič oglasil že v maju 1942 leta. in da so pri njih naleteli tudi r^a Mihaela Pikla in ga nekaj tednov za tem ustrehU kot talca. Ravno tako smo navedli, da se je 2ehelj več tednov uspešno skrival — naj- več v Bočni — in da je prišel potem po izdajstvu neke služkinje v roke Gestapa. Poznano je, da je bil Zehelj na begu ranjen. V obstoječem gradivu pa ni nikjer opisano, kako je policija ob priliki iskanja Zehlja terorizirala do- mačine v tamkajšnji okolici. Remšak namreč navaja, da so policisti streljali za 2ahljem, ki jim Je pobegnil skozi okno v temno noč in pri tem ranili enega izmed svojih. Policista so ix>besineli zaradi neuspeha. Vdirali so v hiše in izganjab iz ixjih staro in mlado. Odpeljali so jih na travnik v Moste. Tu so morali ležati na tleh v mokri travi in držati roke kvišku vse dokler niso policisti preiskali vseh hiš in gospo- darskili poslopij. Med t«mi, ki so v strahu pričakovali kdaj bo padel kakšen strel med ležeče ljudi na travniku, je bila tudi Ramšakova sedanja žena Magdalena, ki je ime'la kas- neje pet bratov v p>artizanih. Takšna in pKxlobna divjanja okupatorja in straliovanja ljudi so prebivalstvo močno prizadela in zahtevala od tijih vsakodnevna odpovedovanja marsičemu skozi dolga leta vojne. Vendar lahko rečemo, da niso mogla v ljujdeh uni- čiti volje in poguma. Res je, da so nekateri začasno pre- nehali sodelovati in da so nekateri celo prestopih na stran okupatorja. To so bdli udarci, ki so jih sprejemali politični aktivisti s tesnimi občutki, a vendar z razumevanjem. Takšno stanje, kakršno je nastalo v Gornjem gradu in oko- lici v p>oletju 1942, je bilo izredno težko. Tudi politični ak- tivisti niso mogU uspe^/ati in izpolnjevati svojih nalog, če ni bilo terenskih sodelavcev. Vsak umik in odstop od pri- dobljenih uspehov je prizadejal organizacijo Osvobodilne fronte in komunistične partije. Na posledace in začasen upad delovanja ilegale v t-eh krajih se bomo še povrnili, ko bomo opisali dogodke v preostalih krajih Gornje Savinj- ske doline. Spozmali bomo, da so se v drugi polovici 19i2. leta močno poslabšali pogoji delovanja političnih aktivistov okrožnih komtejev KP po vsej Štajerski in da je Pokrajin- ski komite KPS za Severno Slovenijo in Pokrajinski Sfclbor OF pričel od sredine meseca st'pt<>mbra 1942 dalje ob do- govoru in podpori štaba II. grupe odredov z obnavljanjem terenskih organizacij OF. Uspehi se sicer niso p>okazali v nekaj tednih, toda tekom mesecev, bolje povedano od mair- ca — aprila 1943 zasledimo spet živahnejše sodelovanje j>o- krajih Gornje Savinjske doline. Takrat so zopet obstoj;>»3 litičruh aktivistov z mladino in starejšimi ljudmi po vseh povezave med terenskimi odbori OF, vzpostavljene so bile kurirske 2rveze med organizacijskimi centri in urejeni so bili stiki med aktivisti in partizanskimi skupinami. OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTtE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD R|j^ Vliii A$IČ-TA ŠOŠTANJ jiZfclfll NESNAGE Med novmi domom kulture in Kaju- hovim spomenikom je sredi parkirnega prostora za mesnico precej veUka mJa- kuža polna raznih odpadkov in kamenja, ki je nastalo pri izravnavanju zemljišča. Do tega nenavadnega »jezera«, sredi po- menabnili objektov skupaj s spomem- kom, je prišlo zai-adi nedoslednosti, ker buldožer pač ni izravnal terena do kon- ca. Ce bi namreč kup zemlje porinili le nekaj metrov naprej, bi do te neljube ne- snage sredi mesta ne prišlo, še bolj čud- no pa je to, da tega ni opazil tasti, ki je bil za izra-mavo terena zadolžen. Res, da bodo za ureditev okolice potrebni še do datni milijoni, vendar to ni izgovor, d mlakuže ne bi mogli zasuti. Višek vsega pa je to, da v tej mlata ža parkirajo tovornjaki, na katere s ki pa zemlje nakladajo živino z bližnje oc kupne postaje pri mesnici. Torej je ku; zemlje nič drugega kot nakladalna »raii pa«, ki pa ne sodi k objektu doma ka tiire, še manj pa v neposredno bližiu Kajuhovega spomenika. Ker je torej takšno stanje sredi mf sta nevzdržno, upamo, da bo ukrepal vsaj sanitarna inšpekcija. V. KOJi OD RjNKf BO SOTLi - OD RINKi B.Q SOTIE - OD RINKE DO SOTLE-. OD RINKE DO SOILE — OD RINKE DO SOTLE - OP BJI feOTLC — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE ^ zdaj je ostal zvest iobilu. Prej je delal v i Celje«, potem igral ne- vsa za resne Švicarje in ie spet pri avtomobilu, a je le v t-ecn, da si je nim avtomobilom začel kruh. Odločil se je za ta Ašič. Avto in harmo- )a prijetna domača glas. nič koliko lastnih sklad- n .seveda narodno za- ansambel, ki nosi nje- ^e jali ga boste v vrsti tak- j pored oeljsLkim Uni- 1 Ali pa tudi ne, če bo Snji ali če bo kjerkoli p zaseden s svojim an- lom Jadansike mesece letos živel v Švici. Predkrat- se je ^Tnil v domači n postal taksist. i pa ansambel?« yva dela ' v Irvalit-etni i.« kako je s časom za 3 na harmoniko?« .vzaprav ga je zdaj na ^č, ker lahko sam m. kdaj sem muzilkant aj rateist.« novi poklic?« Jč mi je, čeprav mo takoj povedati, da je uir dela premalo. Ta . vzame dosti več ča. že imate taksimeter?« ine, ker ga trenutno .še Kti. Seveda pa ga bom tudi jaz ne glede na k, ki ga bo treba od- Ta reč namreč- ni po MB JE LKANfZACIJA, OD iN KDAJ laključje, če priliajajo p-i problemi Vulkaniza- ;e bolj pogosto na se- nih občinskih organov, R^ršnega sveta. Gre za rski problem majhne- tnega kolektiva, ki de- emogočih pogojih. Vrh B stavba Vulkanizacije la rušenju, še zlasti ko bo aktualna uredi- jtnega križišča na tem jI mesta. se nehote pojavlja nje, kako zadovoljivo ^tanje, ki samo po še- le na pomoč. Vse kaže, piditev novih delovnih rov zaradi pomanjka- Bdstev ne pride v po pravijo, da bi za to bvali najmanj okoli ilijone dinarjev. V ko- a bi se takšna uresni- lačrta zavlačevala, bi prav gotovo narasli, t tudi iz\'ršni svet ce- bčinske skupščine od- rašanje z rešitvijo v eri, da bi se ta ko »riljučil kateremu dru- vsekakor pa takšne Se ukvarja s sorodno stjo kot na primer stroko ali podobnim. anje je vsekakor ume- »šitev pa slej ko prej in v njej bo prvo Igral kolektiv Vulka- sam. ^ MB NAŠ KRAJ ® MOZIRJE: ODGOVORNE NALOGE V torek dopoldne so se v Mo/jrju sestali člani razširjenega občinskega političnega aktiva, Id so skupaj s predstavniki republiške konference in medobčinskega .sveta Socialistične zve- ze oceiuli uresničevanje ustave na področju programiranja in financira- nja krajevnih skupnosti. Vrh tega je beseda veljala uveljavljanju delegat- skega sistema v občini ter politiki go- spodarske stabilizacije. Razprava o vseh točkah dnevnega reda je FK>kazala, da jih čaka na vseh področjih veliko odgovornega dela. še zlasti pa .so podprli pobudo repub- liških družbeno ix>litičnih or.ganizacij za dosledno izpolnjevanje družbeno ekonomskih načrtov in zato za umi- ritev gospodarstva ® ŠKOFJA VAS: AKTIVNO GASILSKO DRUŠTVO Letošnje praznovanje celjskega ob- činskega praznika bo, kot smo že po- ročali, potekalo od 12. do 20. julija, v krajevni skupnosti škofja vas. Velik delež pri organiziranju prireditev v okviru tega praznika je prevzelo do- mače gasilsko društvo, ki prav te dni tudi samo praznuje pomeml>en jubilej. Da bi o tem zvedeli kaj več, smo obi- skali predsednika društva, Stanka Gril- ca, ki je zaposlen kot šofer pri- podjet ju Elektro Celje. :)PGD Škofja vas je bilo ustanovlje- no pred sedemdesetimi leti, tj. leta 1905. Takoj po ustanovitvi je pričelo aktivno delovati, še posebej aktivno pa je postalo po letu 45, ko smo pričeli graditi tudi nov gasilski dom. Le-ta je bil z udarniškim delom in prostovolj- nimi prispevki vaščanov zgrajen leta 1953. Po tem letu smo dobili tudi svoj prvi gasilski avtomobil. Hiter gospodari;ki napredek kraja« in njegove okolice nas je pri'silil, 'da smo pričeli razmišljati o novem, modernem gasilskem avtomobilu. Razvoj tovarne ETOL, Tovarne volnenih odej m dru gih delovnih organizacij je namreč za- hteval sposobnost hitre in učinkovite intervencije v primeru požara. Ta pa je možna le s sodobnirni sredstvi za 2,ašenje. Tako smo lani jeseni sklenili nabaviti nov avtomobil, ki smo ga do- bili že februarja ietos, slovesno pa ga bomo predali namenu v soboto, 19. ju. lija.« »Danes šteje naše društvo 54 aktiv- nih članov, pa tudi za podmladek se nam ni treba bati. Vsi člani delujejo tudi v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih v kraju. Lahko rečem, da snio med najbolj aktivnimi društvi v kraju. Ker bo letos praznovanje občinskega praznika v na- ši krajevni skupnosti, smo se odločili, da prav mi gasilci prevzamemo naj- večji del organizacije prireditev. To pa tudi zato, ker prav te dni proslavljamo sedemdeseto obletnico obstoja in ak- tivnega dela našega društva ter 20-let- nico obstoja Občinske gasilske zveze. Poleg sobotnega slovesnega prevzema novega avtomobila bomo v nedeljo pri- redili veliko gasilsko vajo, v kateri bo- mo prikazali gašenje požarov in reše- vanje s sodobnimi sredstvi. Tako bo mo svoj praznik združili s praznikom celotne občine.« M. KOROŠEC ® LOKROVEC: DALI SMO DENAR IN CESTA BO Ostrožno je velika krajevna skup- nost v predmestju Celja z nerodnim, nemodemiziranim pristopom v mesto in veliki so tudi njeni problemi, saj v njej ni nobene delovne organizacije, se pravi, da je denarja malo. Problemi, ki ostajajo nerešeni, se kopiči'jo, postaja- jo vedno bolj ostri in ljudje jih vedno bolj občutijo. Tako so se ljudje v krajevni skup- nosti odločili, da bodo asfaltirali cesto v Lokrovec pa se je zataknilo pri de- narju, ob cesti pa se je kadilo še na- prej. Saj veste, to je tista cesta, ki pelje proti Šmartinskemu jezeru, v ka. terem so taaake ribe. Poleti, ko sonce krepko posije, se mimo hiš v Lokrov- cu pelje tudi sto avtomobilov v eni uri. No, pa so se odločili, da bi vaščani sami prispevali del denarja. Ivan Ster- mecki, Franc Oberžan, Jože čerčnik pa Leopold škof ca, člani režijskega odbo ra so se tako odpravili od hiše do hi- še, na pot, ki ni bila lahka, Ja, asfalt, že asfalt, plača je pa majhna in otrok veliko, življenje je draga reč, so mo drovali ljudje. 4500 resnično ni lahko dati. Toda navsezadnje so Lokrovčani spoznali, da je njihov denar še kako potreben, pa so dali, kar so mogli, ostalo pa so se zadolžili pri krajevni skupnosti. Oseminštirideset družin in nedružin je dalo danar za asfaltirano cesto. Tu di Neža Valenšek, ki jih šteje že krep. kih osemdeset let in ima le skromno pokojnino je prinesla denar pa Franc Maurer, ki je izven okoliša, kjer so pobirali denar, je sam prinesel 2500 din. Da naj bo za cesto, je rekel, saj bo koristila tudi njemu. Samo pri dveh hišah denarja niso dali in človek v za- čudenju spozna, da kdor ima dvojno plačo težje da. Je že res, da bo cesta, če bo šlo vse po sreči, dobila sivo pre- vleko že v začetku septembra, tudi brez prispevka tistih dveh hiš, ampak nekak čuden občutek ostaja in krni enotnost vaščanov. En cel kilometer ceste široke pet metrov in še kakšnih 700 metrov tiste, ki pelje skozi vas, bo asfaltirane in pot v mesto bo lepša in lažja. In, ko se boste spet peljali skozi Lokrovec proti jezeru po ribe, na sonce in zrak, zapeljite malo počasneje mimo osem- inštiridesetih hiš, a ne zaradi hiš, am- pak zaradi ljudi, ki živijo v njej. Lju- di, ki so zate.gnili pas in stopili sku- paj kot le malokje. PAVČNIK BOŽENA ® DOBJE: TRADICIONALNA PRIREDITEV Kot vsako leto doslej, bodo tudi le. tos Dobjani, prebivalci prijetne vasice nedaleč vstran od Planine pri Sevnici, organizirali svojo že tradicionalno pri- reditev Pokaži kaj znaš, tretjo doslej. Prireditev, ki je bila doslej izredno do- bro obiskana bo 3. avgusta, priredit.elj pa prosi vse, ki jih zanima petje, re- citacija in glasba nasploh, humoriste in ansamble, da čimprej prijavijo svojo udeležbo. Začetek prireditve bo ob 15. uri, prijave pa naj vsi, ki se namera- vajo podati na Dobje, pošljejo Pro- svetnemu društvu Dobje, ki se obvezu- je, da na Dobjem nikomur ne bo dolg. čas, še manj pa bodo odšli žejni in lačni. Etobjani so znani kot gostoljubni ljudje. Seveda pa to še ni vse. Teden dni pozneje bodo Dobjani, znani po svojiai igrah na prostem, zaigrali ljudsko igro, ki že leta nazaj razveseljuje staro in mlado. Divji lovec. Tudi Divji lovec bo uprizorjen na prostem in bo zato- rej še toliko bolj zanimiv in privlačen. 3. avgusta ob 20. uri torej vsi na Dobje. xMILENKO STRAŠEK • ŠOŠTANJ: NUJNA UREDITEV PROMETA v soboto 5. julija je okrog 8. ure prišlo do nenavadne nesreče pred tra fiko na avtobusni postaji v Šoštanju. Ko je avtobus celjskega Izletnika že pričel z vožnjo, je pred trafiko nena- doma pri-.šla pred prednje desno kolo ui>okojenka Elizabeta Vrhovnik, kateri je avtobus težko poškodoval nogo. Ob tej priliki naj zapišemo, da je pred trafiko, kjer ustavljajo avtobusi,, še po sebno tisti, ki pripeljejo iz Topolšice in vozijo v Velenje, vedno precej ljudi, prostor na pločniku pa razmeroma majhen. Ker nekateri vozniki avtobusa v smeri Velenja zavijajo kar. pred ho- telom Kajuhov dom, večinoma tudi kar čez rob pločnika, so pešci pač izpo- stavljeni nevarnosti. Že pred časom si je zadevo ogledala komisija, ki pa verjetno še ni ukrepa- la, sicer si ne moremo zamisliti takš- nega prometnega kaosa na šoštanjski avtobusni postaji. Morda bi bilo prav če bi ustavljanje avtobusov med cve. tličarno in trafiko sploh prepovedali, saj je pločnik tu zelo ozek. Torej naj bi avtobusi ustavljali le na peronu avtobusne postaje, kjer je dovolj pro- stora za vstopanje in izstopanje. Upamo, da bodo merodajni organi zadevo uredili in to čimprej, da ne bo večnega prerivanja pred trafiko, kjer je največ prometa in zato tudi nevarnost največja. V. KOJC MALA ANKETA GOROIJSKI V02EI Nič ne povzroči liujšega negodovtuija kot podra- žitev stanovanj ah komunalnih uslug nasploh. Morda tu in tam kakšno podražitev še spregledamo, stano- vanjsko pa le redkokdaj. Največkrat je boleče prav to, da iz načrtovanili okvirov zlezemo tja. kjer ve- čina meni, da ni upravičeno. Ugotavljamo, da ni pra- ve kontrole, da postavljamo cene, kot pač nanese, da so zvezne resolucije eno, realizacija pa drugo. ANKA ASKKRC, profe- sorica: ;}Cene komunalnih storitev gredo pretirano naglo navzgor in včasih se mi zdi, da čisto brez prave kontrole. Res je, da mene ne bo podražitev to- liko prizadela, ker sem sama, najbrž pa bo moje kolege in delavce, ki ni- majo visokih dohodkov. Podražitev se bo prav go- tovo poznala v takozva- nem srednjem kadru v kulturi, ki se ne more po- hvahti z visokimi dohod- FRANC VIPOTNIK, upo- ki, četudi so se popravi- kojenec; »Stanujem v biv- li. Docela jasno mi je, da ši upravi Gdnkame. Hiša mi ne bi bdlo vseeno, če je stara in slaba. Vo?n bi imela družino.« za povišanje in sem ga že občutil. Res je, da pla- čujemo malo, da imava oba z ženo pokojnino ih da nekako shajava, toda, kaj bo naredil delavec, ki ima, na primer stano- vanje v bloku solidarnost- nega sklada. Več kot po- lovico zaslužka bodo ne- kateri odrinili kar za sta- novanje. Tako ne gre, ne- kdo bi vendarle moral dr- žati roko nad zakoni, da ne bi cene tako vrtoglavo drvele kvišku. Pa še to zapišite: na svoje stroške popravljam, kar je treba v stanovanju.« ANTON CEPIN, delavec: »Delam v Emo, ^ nimam velike plače in vem, da se mi bo podražitev po- znala, četudi vsota ne bo takšna. Veste, zdi se mi, da je kar nekam preveč vseh teh podražitev, člo- vek postane kar nejevo- ljen. Enkrat pišejo časopi- si, da se ta ali ona reč ne bo podražila, mesec pozneje pa že beremo, da je dražje kljub zagotovi- lom vseh višjih instanc. Red bi le moral biti, to velja tudi za stanovanjsko politiko. Tako pa človek nikoh ne ve, kako bo.« EDI HORVAT, strugar v Libeli: »Plačeval niti ne bom ne vem kako ve- hko, ker nimamo kopal- nice in ker imamo skup- no stranišče, to je staro stanovanje, rečem pa la- hko, da bo podražitev ob- remenila družinski prora- čun. Toda veliko bolj kot to me vznemirja dejstvo, da plačujem komunalne storitve, ki jih ni. Poglej- te, vodovod sem moral sam popraviti, ker sem moral na usluge stano- vanjskega podjetja pre- dolgo čakati, če že dra- žijo, potem naj vsaj so- lidno delajo.« VILI SKRT, Stanovanj- sko podjetje: »Ce bi ho- teli v Celju kolikor toli- ko sanirati stanovanjski fond, bi za letos potre- bovali pet starih milijard dinarjev, za najnujnejše pa miUjardo 200 milijo- nov, predvideno pa je 79<; milijonov. Kljub poviša- nju cene stanovanj še ve- dno niso ekonomske. Na podjetje sicer prihajajo občani s pritožbami, naj- več pa zahtevajo pojasni- la.« Povišale so se stiinanne, celo za 40 odstotkov in več. Kakor kje. V Celju za 40 odstotkov. Zvezna reso- lucija o povečanju cen za komunalne storitve je pred- videla do 18 odstotni skok cen. Kaj menijo o tem občani? Pet Celjanov, ki smo jim zastavili takšna vprašanja, s povišanjem nikakor ni iKidovoljna, čeprav se ne izogibajo podražitvam. OTLE — pD RINKE DO SOTLi — OD RINKE DO SOTLE — OP RINKE DO SOTLE — OB RINKE PO SOTLi — OP RINKE DO SOTm 12. stran — NOVI TEDNIK tO.juHj 1975 — Stj^ Leoošiije deževno vreme je za rast in razvoj hmelja zelo neugodno. Padavin je preveč, toplote pa premalo. Poleg te pa imajo takšne razmere še eno slabost — zelo ugodne so razmere za razvoj raznih bolezni in škodljivcev. Vsled tega so te dni kljub dežju nemu- doma škropilii proti hmeljskim ušem, ki so ogrozile nasade hmelja. Ce se vreme ne bo bistveno izboljšalo, so hmeljarji dober pridelek za letos že odpisali. Tekst in Foto: Tone Tavčar ŠMARJE PRI JELŠAH KMETIJSKE TEŽAVE Govoriti o gospodarskem razvoju občine Šmarje pri Jelšah pomeni tudi reči bese. d) ali dve o kmetijski pro- blematiki. Trenutno je v za- ključni fazi kmetijske zem- ljiške skupnosti In zato je prav, če nekoliko več besed posvetimo prav kmetijstvu. Problem se kaže predvsem v tako imenovanih čistih in perspektivnih kmetijah. Do- slej je bilo temu problemu v okviiru šmairske občine, torej tudi v vseh družbeno političnih organizacijah, na- menjeno izredno malo po- zornosti, četudi bistveno vpli- va na razpoloženje in reagi- ranje šmarskih kmetijskih proizvajalcev. Povsem na mes- tu je mnenje, da se bodo bistveni pretresi in odkloni začeli šele takrat, ko se bodo pojavile posledice, ko se bo- do na eni strani začutili za- postavljeni »neperspektivni kraetje« (taikšne reakcije so ža prisotne), prespektivni kmetje pa bodo reagirali na najrazličnejše prepovedi, ki bodo skušale zaščititi ce- lovitost kmetije. Kljub vse- mu se v občini le izvaja vnaprej dogovorjena kmetij- s!ka politika, za katero pa menimo, da ji ni bilo po- svečeno dovolj pozornosti. Tudi kreditiranje je dovolj načrtno, tu in tam morda premalo domišljeno. Pred- vsem se na kmetijskem ob- močju odpirajo novi proble- mi zato, ker ni dovolj de- lovnih mest za kmete, ki jim delo na zemlji ne more biti in ni edini vir zaslužka in pre.življanja. Tako se hočeš nočeš pojavlja in povečuje socialno razlikovanje na vasi, torej natanko to, kar smo z vsemi močmi želeli pre- prečiti. Četudi je takšne po- jave tik) pričakovati, v šmar- ski občini niso predvidevali takšnega zaostrenega odnosa. Iz tega sledi, da bo brez dvo. ma treba doseči bolj uskla- jen razvoj kmetijstva in in- dustrije, kajti le na ta način bi se v občini lahko izognili takšnim in podobnim kon- fliktom. Da bi se takšno stanje čim- preje odpravilo, bo seveda nujno potrebno še naprej razvijati infrastrukturo, ustrezne komunikacije im dobra preskrba z zdravo vo- do so prav gotovo pomem- ben adut pri odpravljanju takšnih in podobnih proble- mov, predvsem pa menimo, da bi morali v občini dolgo- ročneje načrtovati na osnovi strokovnih predlogov. MILENKO STRAŠEK TO NAS BOLI Spoštovano uredništvo! Pred tedni sem vam v svo- jem pismu opisal življenje v majhni vasi blizu Šmarja. Danes, ko se ponovno ogla. šam z našega brda, mi je pri srcu tesno. Zakaj? Pred osmimi meseci je prišla na brdo vesela novi- ca: nekaj sto metrov od va. si bo tekla cev občinskega vodovoda. Tudi naša vas bi lahko zdaj končno dobila vo- dovod. Toda prispevek za priključek je bil za male kmete velik — 600 starih ti- sočakov! Toda nismo hoteli spustiti velike priložnosti iz rok! Pričeli so se mučni me- seci varčevanja. Pol leta so si mnogi trgali od ust, vsak dinar so hranili za vodovod. Toda prav vsaka družina je privarčevala dogovorjeno vso- to. VeseUh in obetajočih ob. razov smo šli na vodovodno skupnost v Šmarje. Vračali pa smo se potrti in razoča- rani. Na uradu so nam deja. li, da smo prepozni. Spraše- vali so nas. kje smo bili prej. Vedeli smo, da se nam godi krivica, zato smo bili vsi potrti. V občini podpi- rajo le tiste, ki imajo mno- go boljše pogoje za razvoj, Nas pa, ki smo od centra oddaljeni in revni potiskajo ob stran. Republiško vodstvo si prizadeva, da bi se razli- ke v razvitosti čim bolj zmanjšale. Pri nas pa žal ne gre vse v to smer. Na Koz. jansko prihajajo mnoge de- narne podpore in delovne brigade z namenom, da bi se občina razvila. Vendar na Kozjanskem ne živijo samo kočarji; tudi bogatejši so in prav tem je občinska skup. ščina naklonjena. Mnogi, ki so imeli že prej privatne vodovode, so zdaj dobili še tega, ki ga ne potrebujejo tako kot mi, ki smo ostali praznih rok. Nihče nam ni pomagal prihraniti denarja. Radi bi plačali že pred še- stimi meseci, če bi imeU de- nar. Primorani smo bili po- čakati. Rade volje bi kopa- li sami, čeprav nas je na brdu malo. Za lopato bi pri- jele tudi žene in- otrooi. Po- trudili bi se, kajti 800 me- trov daleč, strmo po hribu, nositi vodo ni lahko. Prosili smo, čakali, imeli potrplenje, toda zaman. Zadnji udarec nam je zadela še vodovodna skupnost, ki je prispevek po- višala še za 300 starih tiso- čakov. Mnogim partizanom je vas med vojno nudila streho in skledo, nekateri vaščani so tudi sami pomagali zatreti fašistično zver. Za plačilo p, nam nekateri ne privošči], niti vodovoda! Žalostni se oziramo u. hrib, po katerem teče glav na vodovodna cev. Samo š^i risto metrov je do nje! ^ mislih vidim obraze občano» ki bi žareli od sreče, če b dočakali, da bi v njihovi) domovih iz pipe tekla čist; studenčnica izpod Rudnice Vsak svojih misli molče strm tja proti tistim debelim c{ vem. Drugi odpirajo pipe jj jo pijejo. Mi pa čakamo, čj kamo njo, ki poganja vse ži vo na zemlji. PETER PLANIN SEJ Stogi .so sicer polni, a kaj ko naga.ia vreme . .. Foto: Drago Medvt ČOLNI VEC VELIKOSTI - NA VESLA - TRO-SlOJNI - PVC HEOPREX - VELIKA IZBIRA CAMP OPREME - ŠPORTNI ODDELEK VELEBLAGOVNICA hCi grofa blagaja 15 RADC MURNIH Uična Cirtkli je Irila ze zakurila. Na petah čepe, je dregala z nagorelim drogom v ogenj, zdaj z rogovilo me- šala ovseno kašo r velikem sajastem kotlu. Nad plameni je trepetal vzduh in komaj viden belkast dim se je dvigal proti skalam. Omar. Sonakaj in nekateri drugi so oddali butare kuharici. Poleg čirikli je sedela devetnajstletna Sonakajeva sestra Kali (Črnulja). Gosta griva ogljenočrnih razkuštranih las ji je zakrivala malone ves nelepi, široki obraz. Z dolgim konjskim repom je odganjala muhe in pela polglasno: Goi delal hi šuker čai, hi la kek dad, kek dai. (Tam doli je lepo dekle, nima ne očeta ne matere. . .) »Molči, Kalila je zarevskala čirikli nad radopevno hčer ko. »Kuhati se ti pa ne ljubi, kaj?« Užaljena Kali se je potuhnila in se držala neznansko ki slo. »Kali in ti. Omar. naglo po vode!« je ukazala huda čirikli Na drugi, osojni strani doline se je pretakal plitev stu- denec; tam je bilo vse polno bledordečega podleskovega cvetja. Tja šla sta Omar in Kali z velikim kotlom. Pred njimM je hitel žejni medvedek k vodici in pil dolgo Odkopala sta z rokami lesek. da . bi se nateklo več vode v poglobljeni strugi, napolnila kotel in ga nesla k ognju. Omar je priklenil medveda h gabru za jamadarjevim šoto rom. Med virom in .šotori je gorelo več ognjev. Poševni žarki večernega sonca so obsevali le še polovico divjeromantične doline. Po osi^etijenem skalovju so rasle in polzele sence dima iz šotorov. Nenadoma so zalajali psi in se zagnali proti zevajoče- mu jarku, od koder je pritekal studenec. Tam so se na vrhu roba pomikale pisane postave v mehki luči nizkega sonca. Mahoma je bil ves tabor pokonci. Iz vseh šotorov, od vseh ognjev so vreli cigani proti vzhodnemu ostenju. »Ham tumee Romničel?« (Ste cigani?) so kričali zgoraj. »Tele čivaha men agai! (Taborimo tukaj!)« so vpili spodaj. Po ozki stezici ob studencu so prihajali drug za drugim rojaki in njih živali v dolino. Veselo sta se pozdravljala jama dar ja, živahni mlajši Namir (Leopard) in Angar; vsi so poskakovali, kričali in vriskali, da je odmevalo od ska- loiyja. Takoj nato pa so zaplesali ples veselja. Od vseh strani so prihajale mladenke z energično in kokeino hojo cigank na plesišče pod milim nebom, na travnik med virom in ognji. Izzivalno so gledale mladeniče in razmrSeni dolgi lasje so jim vihrali okoli smejočih se obrazov in živopisnnih cap. Nekatere so udarjale na tam- burine, ročne bobne s trepetajočimi kraguljci in klopotale z lesenimi kastanjetami. Zakipela je ciganska kri. Vsi so zapeli stai-o pesem,»-peli zdaj hrepeneče žalobno, zdaj blaz- no strastno. Od slcalnatih sten so odmevali divji vriski, div- ja godba, divji glascnn ... Med vsemi plesalkami se je najbolj odlikovala Pirani (Ljubica), petna jsletna hči jamadarja Namir ja. Vzorno zra- sla in lepotica kakor indijska bajadefa je sukala in visoko nad glavo vihtela tamburin, vsa zamaknjena v opojnosladko pesem. Sprva se je vrtela tiho in lahko, prožno in živahno kakor ptica. Razpletcni modročmi lasie so ji segali do ko- len in vihrali kot črn plašč po njenem gubastem rdečem krilu. Nekoliko poševne oči so se ji svetile kaX^ mladi tigri. Pod olimotemnim vratom ji je poskakoval troniz barvnih biserov. Kadar je postala in zacepetala z maj- hnimi nogami, ji je trepetal na obrazu na pol otroški, na pol ženski smeh. Vedno hlastneie so tolkli plešoči in pojoči cigani in ci- ganke s tamburini ob čelo. pesti, komolce in dvignjena ko- lena in vedno hitreje, vedno stastneje so rajali plesalci. Vrela je ciganska kri. V divjem direndaju so se mešale živobarvne obleke, lesketali so se med lasmi na temnorja- vi polti dolgi uhani, debeli prstani, obroči in kovani denar. Plesala sta tudi oba jamadarja. Jingra je skakal kakor ko- zel; včasih je potegnil svoj široki nož izza pa.ot, kajti dobro se F>oznava. Spotoma navadno kramljava m tako sem tokrat tudi iz njenih ust slišala, kar mi je oče že dostikrat priix>vedoval. Potem, ko je moj oče, komaj devetletni fantič šel slu- žit, je Pepa še vedno živela dobro. Toda prišla je vojna in oba, mož in sin sta se morala vojskovati. Za moža ve, da je padel, ve tudi za njegov grob, toda o sinu ni glas\i. Mlajša hčerka je šla kmalu po vojni v Ljubljano in jo je; doslej le dvakrat obiskala — zadnjič pred 14 leti. Doma je ositala le starejša hčerka, ta pa se je pred dvanajstimi lefci poročila in z možem sta si postavila hišo nekje blizu Ro- gaške Slatine. Na mater in dom je pozabila ... JMa nekdaj čvrsti kmetiji je ostala Pepa — sama. Kme- tija se je krhala in danes stoji na njenem mestu pokveče- na koča. združena s hlevom in z desne podprta s starim kurnikom. Dom mojega očeta so prodah in tam zdaj živijo ljudje, ki so ga obnovili in ki obdelujejo svojo majhno posestvo, pa tudi precejšen del Pepinih njiv. Pepa pa se dan za dnem ukvarja z drobnimi deli okmg hiše, kljub starosti se še vedno trudi na njivici, da si pri- dela najnujnejše za življenje. V trgovino gre le enlirat me- sečno; takrat, ko dobi nekaj tisočakov za možem. S lem denarjem si kupi nekaj sladkorja, soli in p>odobnega in^živi do naslednjega meseca. Prispeli sva do mojega doma in povabila sem jo na kosilo. Rada se je odzvala, kajti ura je bila že precej čez poldne, ona pa je imela še daleč do doma. šele zvečer bi obedovala, če sploh bi. Res, kako se usoda igra s človekom! Nekdaj tako dobra in skoraj premožna Pepa je danes revna starka, po- trebna tuje pomoči, ker jo svojci nočejo poznati. Ob praz- nikih in kolinah jo včasih obiščemo in jo tudi obdarimo. Naj vidi, da se nekoč majhen in lačen deček ("moj oče) še vedno spominja njene dobrote in ji jo skuša zdaj, ko jo je pvotrebna ona. vsaj delno povrniti. 1. nagrada — 1,000 din Betka Šeligo, Sp. Negonje 29 Rogaška Slatina SLOVENKA SEM Slovenci smo raztreseni po vsem svetu. Žal se mnogi sramujejo svojega slovenske- ga porekla. Kljub temu pa lahko v imenu vseh zavednih rojakov vzkliknem ponosno pred vsem svetom: Slovenka .sem! Ves svet občviduje naš na- rodnoosvobodilni boj. Slo- venci skupaj z našimi brati iz drugih repviblik smo se prvi v Evropi uprli okupa- torju z našim dragim tova- rišem Titom na čelu. Slovenija je majhna, saj meri borih 20 tisoč kvadrat- nih km. Zaradi njene izredne lepote pa uporabljajo zanjo številne superlative. Imenu- jejo jo »druga Švica«, in »vrt Evrope«. Tujci občudujejo predvsem njeno raznolikost. Leži v srcu Evrope. Majhna kot je, pa vseeno del Balka- na, Panonske nižine, Sredo- zemlja in Alp. Težko bi iz- brali najlepšo slovensko po- krajino, čudovite so naše Alpe, svoj čar pa ima prav tako brezmejna prekmurska ravan. Enkratna je tudi gri- čevnata Dolenjska s številni- mi cerkvicami, gradovi in vi- nogradi. Logarska dolina je najlepša alpska dolina v Ev- ropi. Postojnska jama je najlepša jama na ' svetu. Prav tako imamo številne toplice in slatine. Čudovito floro ima tudi slovenska oba- la. Po vsem svetu občudo- vani beli konji lipicanci so iz naše Lipice in se po njej tudi imenujejo. Prav tako je zanimivo, da so naš izraz 55a Kras povzeli tudi drugi jeziki. Kot vsaik narod smo tudi mi ix>nosni na svoje genial- ne može. Mar se naj sramu- jejo pokazati tujcu Prešer- nove Poezije? Zanimivo je, kateri Slovenci so v svetu najbolj čislani in znani. Mati našega dragega maršala Tita je bila Slovenka in po njej je Tito Slovenec. Titova ma- teriiiščina je torej slovenšči- na. Na to smo lahko upra- vičeno ponosni, saj je Titovo ime sinonim hrabrosti in je eden največjih državnikov naših dni. Vsepovsod ga .spre- jemajo kot glasnika miru. Jožef Štefan, slovenski znan- stvenik, je dal fiziki Štefanov zakon. Baron Jurij Vega, ve- lik matematik, je sestavil matematične logaritme. Ves svet občuduje motete in ma- drigale slovenskega sklada- telja Jakoba Gallusa. Slove- nec Lovro Košir je »odkril« poštno znamko. Jožef Ressel je ustvaril prvo ladjo na ladijski vijak. Janez Puhar je odkril fotografijo na plo- šče. Ida Kravanja, z zvezd- niškim imenom Alma Kar- Unova je bila predlagana za Nobelovo nagrado. Tudi ke- mik Pregl, ki je dobil No- belovo nagrado za kemijo je slovenskega rodu. Slovenci smo po svoji maj- hnosti dosegli največ, kar smo mogli. Tako res težko razumemo rojake, ki se sra- mujejo svojega slovenstva. Pred vsem svetom smo lahko ponosni na našo drago Slo- venijo in vsepovsod lahko z dvignjeno glavo izpričamo, da smo Slovenci. Ivanka Kamplet, Stranje 16, Šmarje pri Jelšah 2. nagrada — 500 din PREBOLD - RAZVOJ Ko Se ozreš po Preboldu, vidiš, da kar precej spre- minja svojo nekdanjo podo- bo. S tekstilno tovarno Pre- bold se tudi sam kraj raz vi j a na vseh področjih so dobne civilizacije. Rastejo novi stanovanjski bloki, to- varna pa ima v načrtu še nadaljnji razvoj, predvsem izgradnjo kotlarne in še marsikaj bo treba narediti, da bomo kos tehnološkim spremembam v svetu. Tam, kjer je včasih mimo tovarne neusmiljeno popla- vljala stara straga Bolske, se danes razgrinjajo zeleni- ce, proti novim blokom pa tovarna že zapisala staro strugo in bo tudi tu čez nekaj let popolnoma druga- čno okolje. Krajevna skupnost Pre- bold se zelo zanima za či- stočo kraja in je že pred nekaj leti uvedla smetnjake, kar so občani z razumeva- njem sprejeli. V kratkem pa bo popolnoma dokončana mrliška veža na prebold- skem pokopališču, kjer so tudi mladinci iz Prebolda z udarniškim delom uredili okolje. Vzporedno z razvojem Pre- bolda, se mora razvijati tudi šolstvo. Zgrajene bodo nove učilnice, poslopje stare šole oziroma učilnice se renovi- rajo in pripravljajo za so- dobnejši kabinetni pouk, ki bo omogočal našim šolarjem kvalitetnejši enoizmenski po- uk. Ker se cene gradbenega materiala dvigajo, smo mo- rali izvesti dodatno denarno akcijo za opremo šolskih prostorov. Čeprav ljudje drugič plačujejo referendum, so ekipe naletele na veliko razumevanje občanov šol- skega okoliša Prebold. Po- kazali so tudi veliko zani- manja za splošne šolske probleme. Nadvse razvese- ljivo pa je bilo dejanje upo- kojeneke Rozalije Kobal iz Prebolda 10, ki je bolj tež- ko, vendar z razumevanjem. prispevala svoj — za njene razmere precejšen — delež za to skupno akcijo. Z raz- širitvijo šole bodo imeli šo-' larji več možnosti za delo v raznih krožltih, kar pa je bilo tudi že do sedaj. Planinsko društvo Prebold je zelo aktivno v vseh svo- jih dejavnostih, in ima med svojimi člani zelo dobre pla- nince. Tako sta Slovensko planinsko pot med pr\'imi prehodila njegova člana Stanko in njegova žena Ma- rija Cilenšek iz Prebolda, za kar sta dobila lepo prizna- nje. V centru Prebolda bodo zgradili hotel z restavracija družbene prehrane, samopo- strežno trgovino ter reKre- acijskim prostorom — keg- ljiščem. V Preboldu sta dve trgovini z živili. Samopo- strežna trgovina je že nekaj mesecev ob sobotah odprta samo do 13. ure. Pravijo, da tisti čas ni bilo dovolj kup- cev. Tako se marsikdo od- pravi naprej v prodajalno Marelica. Tu vam lakoj po- streže vedno vesel in nasme- jan Anton Strgar iz Marije Reke, tako da še sam posta- neš dobre volje in včasih kupiš še kaj več kot si na- meraval, pa čeprav moraš ob današnji draginji res pa- ziti na vsak dinar. Tudi zbirateljev nam v Preboldu ne manjka. Eden med njimi je tudi Janez Vi- tanc s Prebolda 10. Zbira stare stenske ure in kolo- vrate. Pravi, da zaradi veli- kega povpraševanja po teh starinah in pomanjkanja prostora, veliko predmetov odda naprej drugim, ki te stare predmete vidijo. Nek star kolovrat so menda oce- nili, da je star 270 let! Je šofer, in ker je dosti na te- renu, si je bo tudi zamislil in tako mu je zbiranje hobi. Ukvarja pa .se tudi z malimi domačimi živalmi in ribolo- vom. Rado Krajnc, Prebold 10 Knjižna nagrada MOJ KRAJ GORNJI GRAD " v novem tedniku berete, dragi bralci, kako je v Gor- njem gradu delovala Osvo- bodilna fronta in kOliko žr- tev je dal naš kraj za svobo- do. Jaz pa bi rad seznanil bralce še o drugih znameni- tostih in življenju pri nas. Kdor pride v Gornji grad, zagleda mogočno cerkev, dolgo 5.5 metrov, široko 26, visoko 20 metrov, z veliko kupolo, 55 metrov visoko. Sedanjo cerkev je zgradil ljubljanski škof, Ernest' grof Atems v letih 1754—1761. Gornji grad je bil dolga leta rezidenca ljubljanskih ško- fov (deset jih je tu pokopa- nili), saj je sodil do leta 1786 pod ljubljansko škofijo. Največja znamenitost v cerkvi so štiri oltarne slike, slavnega slikarja Kremser Šmidta (živel je v letih 1718 —1801) in so eden najdrago- cenejših zakladov v Slove- niji. Ima pa Gornji grad tudi slavno zgodovino, saj je tu 300 let obstojal Benetiktin- ski samostan, vse do leta 1461, ko je avstrijski cesar Friderik ustanovil Ljubljan- sko škofijo. Tukaj je bil dol- ga leta sedež okraja in sod- nije tn je leta 1928 postal mesto (kar sedaj ni več). Uradi so bili v krasni ško- fijski graščini, katero so 1. avgusta 1944 partizani po- žgali, ker so imeli v njej Nemci svojo postojanko. Kulturno življenje je bilo v prejšnjih časih zelo raz- gibano. V prejšnjem stoletju je delovala posojilnica in či- talnica, kasneje pa se je pri- družila še Kmečka hranilni- ca in Prosvetno društvo. Po- sojilnica je leta 1900 zgra- dila svojo hišo, ki je naj- večja Ln najlepša stavba v Gornjem gradu. Delovalo je tudi Sokolsko društvo, ki je po zaslugi zdravnika dr. Jan- ka Raka dobila svoj dom. Izredno živahno igralsko de- javnost je pred 50. leti raz- vilo Prosvetno društvo pod vodstvom sodnika Alojzija Ranta in kmeta Matije Ja- mnika. Leta 1908 je bila ustano- vi j er^a Pašniška zadruga, ki je združevala kmete, ki so pasli živino na planinah, na Menini, Lepenatki in na Ka- stnem vrhu. Kako zelo po- membni so bili ti pašniki v preteklosti, pove podatek, da se je paslo na njih od 6000 do 7000 govedi in precej ovac. S sedanjo preusmeri- tvijo kmetij na mlekarstvo in pitanje, se je to število skrčilo na približno 250. Po vojni je uspešno delovala Kmetijska zadruga. Zgrajen je bil Zadružni dom, v ka- terem je kinodvorana in so- be za turiste. Iz njene skro- mne mizarske delavnice se je razvila lesna obrt Smre- ka, ki je edino pomembno podjetje, saj zaposluje nad 100 ljudi. Planinsko društvo je po vojni postavilo lep planin.ski dom na Menini, ki pa je letos zaprt, saj potre- buje temeljito popravilo. Marsikaj bi se dalo napi- sati o predvojnem in seda- njem kmetijstvo. Velikega pomena za naše hribovske kmetije so ceste, ki so jih zgradili kmetje s ix)močjo Gozdnega gospodarstva Na- zarje in tako mladi gospo- darji lažje preurejajo svoje domačije. Iz tega je razvidno živah- no kulturno življenje, ki se je odvijalo v prejšnjih ča- sih, a danes žal upada, ker ni več ljudi, ki bi s tako voljo in požrtvovalnostjo de- lali kot nekoč. Franc Zalesnik, kmet Florjan 4, Gornji grad Knjižna nagrada MLADI V ZDRAVILIŠČU Vedno znova se odlo čam, da bom napisala ne kaj o nas, mladih v Ro- gaški Slatini m še pose bej o tistih, ki smo za- posleni v Zdravilišču. Ni nas malo — verjetno čez 80, v vsej Rogaški pa nekajkrat po 80. In kaj smo že naredili? To se tudi mi, nHadi sprašujemo, to se sprašu- jejo starejši občani, ki upravičeno godrnjajo nad nami, češ, da hodimo v kino, na kegljišče, iz go- stilne v gostilno . . . Da, precej je res takih in za takimi zbledi tudi podo- ba nekaterih prizadevnih. Kot sem že omenila, nas je v Zdravilišču za- poslenih precej čez 30. In tudi mi imamo svojo osnovno organizacijo ZSMS. Prvi sestanek smo ime- li marca, toda udeležba je bila porazna. Niti tret- jina se nas ni zbrala, naj- več pa je bilo mladih go- stinskih delavcev, ki so imeli takrat službo, kot je dejal eden med nami. Ugotovili smo, da §e s tako majhnim številom mladih ne da delati, zato smo se razšli, vendar z nalogo, da pripravljalni odbor pripravi vse potre- bno za sestanek konec ap- rila. 23. aprila smo se res zbrali, a tudi tokrat je bi la prisotnih manj kot po- lovica. Kljub temu smo izvolili organe konference, razpravljali o sprejemu poslovnika in sprejeli ok- virni in akcijski program za naslednje obdobje. To- da, kdo bo program ure- sničeval? Le kdo bi nas lahko pritegnil, da bi ime- li vsaj interes sodelova- ti? Zdaj, ko smo si zadali program, bi moral nekdo med starejšimi — s pri- zadevno peščico mladih — začeti z živahno dejavnost- jo, nas navdušiti in nam dati veselja, da bomo tu- di mi, v Zdravilišču za- živeli pravo življenje de- lavnih mladincev. Potem bi se nam nemara pri- družili še ostali mladinci iz Rogaške Slatine in mnenje o nas bi se lahko spremenilo, škoda, da smo mladi, polni energije, ne znamo pa je porabiti tudi v korist družbe — saj smo del družbe tudi mi in nekoč bomo imeli veliko odgovornost. Začnimo torej čimprej in dosledno ure.sndčevati sprejeti program, navdu- šimo se zanj in uspeh ne bo izostal! Tn tudi mne- nje bo prav gotovo druga- čino. Jožica Korez, Sp. Negonje, Rog. Slatina Knjižna nagrada PISMO BRALCA PREMALO NAREDIMO ZA ČISTOČO Bilo je v nedeljo zjutraj, v Zidanškovi ulici. Nastlani, na več mestih pobruhani pločniki, tu in tam pa prav grdo popljuvani. Saj bi nas moralo biti sram, a kot ka- že, ni tako. Kje je vzgoja starih in mladih? Saj se bo- mo zadušili v umazaniji, če ne bo strožjih ukrepov! Nekaj dni prej je bilo na Kocenovem trgu na neki klopci in okrog nje polno raztresenih češenj in koščic, papirja, škatlic od žvečilnega gumija in cigaret.. . Pravi smetnjak! Človek se ne mo- re usesti na klopco, čeprav le-ta služi prav temu. Kak- šna brezbrižnost nekaterih odraslih! Potem se ne čudi- mo, če so otroci prav tako malomarni. Stal sem pred pošto in opazoval avtomobile pred se- maforjem. Možak za vola- nom je izvlekel iz vrečke bonbon, vrečko pa je malo- marno vrgel ■ skozi okence na cesto. Ali dela tako tudi doma? Kjer ni hišnikov in stano- valci sami pometajo stopm- šča in dvorišča, lahko slišiš, kako starši pred otroki go- vorijo, češ: naj »stari« ali »stara« pomete, saj nima drugega dela, otrooi se mo- rajo igrati . . . Svoj čas so nas v šoli učili: kjer osel leži, tam dla- ko pusti. In prepričan sem, da nas niso napak učOi, pa čeprav pred p<:^l stoletja. škilež Zavod za spomeniško varstvo Celje sprejme redno ali honorarno delovno moč za delo v računovodstvu ali administraciji Pogoj je obvladanje računovodskih poslov ali stro- jepisja. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe ali se osebno javijo na Zavodu za spomeniško varstvo Celje, Trg svobode 10. 14 stran — NOVI TEDNIK 10. julij 1975 — Št 2^ zaupno KJE JE POZORNOST? Nisem več rosnih let, šte- jem jih petinipetdeset. Poro- čila sem se pozno, pred dese- timi leti z osem let starejšim moškim. Razlike v letih niso delale težav in razumela sva se. Mož je bil priden, dela-, ven in ustvarila sva si lepo življenje. Le nekaj sem pogrešala od prvega dne — pozornosti. Nikakor ne morem razumeti, da se moj mož, ki je inženir, vede kot neotesan moški. Ne gre mi v glavo, da moj mož kar vse po vrsti tika in pije z delavci in pijanci. Ali ni to primitivizem, če reče mož, ki je vodilni v podjetju, svo- jemu podrejenemu: »Kaj me boš vikal, kar Janez mi reci?« Poleg tega tudi v spolnosti ni tako, kot bi rada. Ne vem namreč, ali moški njegovih let ni več sposoben, ali kaj. Ko sem mu zadnjič to oči- tala in mu svetovala naj gre k zdravniku, me je cinično zmerjal: »Na stara leta vzemi rajši rožni venec v roke in moli ter misli na leta. ki So minila.« Bila sem na smrt užaljena. Kaj sem res prestara za mi- nimalne spolne odnose, ali naj priznam, da počnem to, kar sicer pvočno pubertetni- ce? MILKA Prvi del tvojega pisma mi ni všeč, ker deliš ljudi na vodilne, delavce in pijance. Sem po tvojem mnenju gro- ba zdaj jaz? Malce .se mi do- zdeva, da je tebi, ki si gospa inženir jeva, to stopilo v gla-. vo. Pre\'elika domačnost lju- di okoli nas je lahko pohianj- kljivost ali pa vrlina. Ti mu očitaš neotesanost, med znan- ci pa velja tvoj mož lahko za dobričino in pol. In naj- brž imajo čisto prav. Vse na tem svetu je relativno, tudi neotesanost. In seiks? Popolnoma razu- mem tebe, da ti še vedno »paše«, po dmgi strani pa tudi tvojega moža, saj nisi več rosno mlada, zato tudi nisi za moža privlačna. Ni- kar ne toži pri svojih 55 letih o »premajhni dozi«, ko pa veliko žena, ki so mlajše tudi po 15 let, imajo hujše težave od tvojih NATAŠA MOZIRJE ŽEKOVEC VAB! Spodnja postaja gondolske žičnice na Golte je odslej ob sobotah in nedeljah popold- ne tudi zbirališče tistih, ki se radi znajdejo v prijetni družbi, se poveselijo. zapo- jejo ali tudi zaplešejo. Izlet- nikov kolektiv na Golteh pripravlja namreč vsako so- boto in nedeljo popoldne na postaji v žekovcu prijetno zabavno prireditev z glasbo za vsakogar in jedili na ža- ru. GRADITELJI! Izdelujem betonsko opeko z najsodobnejši- mi stroji in po konkurenčni ceni! 40 X 20 X 30 — 9,20 din 40 X 20 X 20 — 6,20 din Opeka je termoizolacijske izvedbe. Po želji dostava. Rok dobave 7 dni. LAH Alojz — Splošno cementarstvo — Hruševec (nasproti KLAVNICE) ŠENTJUR PRI CELJU Stasa Gorenšelt GREMO NA MORJE Vsak odhod na počitnice, na morje je povezan z mrzličnimi pri- pravami, z nakupovanjem manjkajočih delov poletne garderobe, s pa- kiranjem počitniških kovčkov in nazadnje seveda s potovanjem. Ko se torej odpravljamo na dopust, danes pojdimo na morje, se moramo odločiti, kaj bo najbolj primerno vzeti s seboj. To pa je odvisno od tega, kje nameravamo preživeti počitniške dneve. če se bomo za ta čas prelevili v vrle tabornike in tabornice, bo najbolj preprosto in nemara tudi najlepše. Tudi kavbojke in nekaj majic in športnih bluz, ki jih bomo poleg kopalk potrebovali na ta- borjenju, bomo spravili v potovahio torbo in veselo odrajžali. In ves čas počitnic ne bo nobenih skrbi, nobenih problemov z oblačenjem in garderobo. Pa tudi, če ste se odločili za obmorski hotel, je lahko podobno. Svoboden in praktičen način oblačerija je v poletnih mesecih najbolj priljubljen in najbolj nošen. Če bomo šli v hotel, pa bomo kljub vsemu najbrž vzeli s seboj tudi kaj lepega, modernega, nežno roman- tičnega — nekaj za lep poletni večer, o čemer pa smo govorili že zadnjič. ipRAVNIK O^GdVAilJ REVMATIČNI BOLNIK IN KOPALIŠKO ZDRAVLJENJE Zdravim se zaradi sklepne revme in me zanima, če bi bi- lo koristno nadaljevanje kopa- liškega zdravljenja. Stara sem 50 let. M. V. Odgovarja dr. Milan Bekčič: Za zdravljenje revmatikov so v Sloveniji na razpolago vrel- ci s slabšim ali močnejšim de- lovanjem. To so: Dobrna, La- ško, Rimske Toplice, Šmarje- ške Toplice, Podčetrtek. Kopališko zdravljenje zavze- ma v zdravljenju revmatikov določeno mesto, ki pa je od- visno od stadija bolezni. Bol- nika napoti v zdravilišče zdrav nik, kopališki zdravnik pa od redi' program zdravljenja in kopanja Jasno je, da akutne faze bo- lezni z večjo ali manjšo aktiv- nostjo niso primerne za kopa- liško zdravljenje, enako tudi kronične bolezni organov, zlasti srca, zvišana sedimentacija, vi- soka levkocitoza, nizko železo,, hipopr o t einemij a. Kopališko zdravljenje je us- pešno le tam, kjer je možna po- sebna gimnastika in je tudi pla- valni bazen. S kopališkim zdrav- ljenjem dosežemo izboljšanje splošnega stanja, zmanjšanje bolečin in preprečimo anatom- ske deformacije. Med zdravlje- njem naj bodo redne konsulta- cije in zdravniške vizite s kli- ničnim pregledom bolnika, la- boratorijske preiskave in funk- cionalni testi. Zdravljenje traja najmamj štiri tedne, ponovitev po osmem, p>oprečno pa po 10. do 12. mesecu. Po statistikah kopališč, je ko- pališko 2sdravljenje uspešno v 70 do 80 odstotkih, vendar je to izboljšanje po navadi le kratko trajnejše. i>a bi dosegli boljše uspehe pri izibiri zdravljenja, moramo upoštevati določene pogoje, hkmti pa po končanem kopa- liškem zdravljenju bolnika skrbno nadzorovati. Pošiljanje bolnikov v zdravi- lišča priporočamo le prek bol- niških ustanov oziroma dispan- zerjev in oddelkov za revmati- ke. NEKAJ O MLEKU KOŽICA NA MLEKU Kožice na mleku ne odpihu- jemo, da je ne bomo okužih z lastno slino. Če mleko odliva- mo. ne odstranjujmo smetane s prstom! MLEKO SE NE PRISMODI Posodo, v kateri nameravamo zavreti mleko, splaknemo z mrzlo vodo in še v mokro vU- jemo mleko. Med kuhanjem ga večkrat premešamo do dna. Ako namažemo rob posode s surovim maslom, mleko ne bo prekipelo. Prismojeno mleko takoj prelijemo v drugo poso- do in jo za nekaj časa pokrije mo z mokrim prtičem. Nato prtič speremo in še nekajkrat pregrnemo posodo. Slab duh bo izginil. SESIRJENO MLEKO če se nam mleko sesiri, ga ne zavržemo, temveč- ga odce- dimo in ga porabimo kot sku- to. Če se ne sesiri, mu doda mo malo limoninega soka ali sladkorja. UVELO CVETJE Nedavno sem bila po opravkih v Celju. Ko sem se vračala domov, sem hotela mimogrede kupiti nekaj nageljev. Pri jav- nem stranišču na avtobus- ni postaji je neka ženica prodajala vrtnice. Bile so samo po dinar, pa .sem se odločila da jih kupim, čeprav so bile že malo uvele. Mislila sem si, da si bodo opomogle, ko jih bom dala doma v svežo vodo. Ko sem jih hotela naslednji dan »dnesti na pokopališče, so bile že ta- ko uvele, da bi jih lahko samo še odvrgla. Zanima me, kdo dovoli prodajati ovenele rože. Bila sem za- dovoljna, da nisem kupi- la vseh, kakor mi jih je ženica ponudila. Tako sem se »opekla« le za sta- rega tisočaka KARLA TRPIN, Prešernova 9 a Velenje priporpčariM Za res lepo in moderno poletno oblek izberite kvalitetno čisto svilo, uvoženo s K tajske. Pestro izbiro bogatih vzorcev I barv, v 90 cm širini imajo na voljo v trg( vini Manufaktura. Cena: 144,70 din. Praktična novost so majhne okr«!^ ščetke, ki jih izdeluje Žima iz mešanli' žimnatih in sintetičnih dlak. Še posebno dc brodošle bodo na morju, saj si z njim hitro posušimo lase in obenem oblikujem pričesko. Cena: 22,34 din. V Salonu T lahko izberete modna mlf dostna oblačila, ki so jih iz neenakomern obarvanega bombažnega blaga v modr zeleni in drap barvi sešili v Reviji Šibenil Ženske obleke, kostimi, moške obleke, kr la in hlače so v velikostih od 36 do 42. C< ne: od 219 do 590 din. Kvalitetne in izredno poceni so Iz Vzl|' dne Nemčije uvožene tobačne pipe, ki i lahko v teh dneh kupite v Mladinski knjif Cena: od 40 do 62,25 din. Poleti so kar nepogrešljivi veliki P'' tični cekarji — za na trg, za na kopanje podobno. Lepe kitajske cekarje iz ličkai™ lahko kupite v veleblagovnici Tkanina, c«'' 55.95 din. §t. 27 — 10. lullj 1975 NOVI TEDNIK — stran iS ŠpaRfJVTri ŠPORT ^^N^^^^^ ATLETIKA > DVA PRVAKA Na letošnjem državnem pr- venstvu v atletiki za posa- meznike in posameznice so člani AD Kladivai osvojili dva naslova: Danica Urankar je pono- vila lanski uspeh in bila pr- va v teku na 800 metrov. Zdravko Pečar pa je zma- gal v metu diska. Obema na- še iskrene čestitke za osvo- jitev mesta, ki ju postavlja na pi-vo mesto v Jugoslaviji! Seveda pa ob tem ne mo- remo tudi mimo Lisca (dru- gi na 1500 metrov) Prezlja (drugi v skoku v višino), Mijača (tretji v disku) in Škofa (četrti v teku na 3000 metrov steeple). še posebej pa ne gre pozabiti ing. Jo- žeta Kopitarja, ki je kot ve- teran nastopil v kopju in med mnogo mlajšimi tekmo- valci še vedno osvojil šesto mesto z zanj (in tudi osta- le) več kot odličnim rezul. tatom nekaj nad 66 metrov. Popolnoma pa je tokrat ra- zočarala metalka kopja Ko. vačeva, ki se sploh ni uvr- stila v finale pa čeprav jo že pol letošnje atletske se- zone smatrajo za naslednico nepozabne Nataše Urbančič. tv SKOKOV MEMORIAL: KVALITETNO ' Peter Drofenik nas je se- snanil z nekaterimi novostmi okoli letošnjega tradicional- nega Skokovega memoriala, torej atletske prireditve, ki je v mednarodnem atletskem programu. Tekmovanje bo 19. julija popoldne v Celju z udeležbo nekaterih resnič- no odličnih tekmovalcev. Ta. ko bo tudi letos nastopila močna ekipa iz ZDA na če- lu s starima znancema Sto- nesom (višina) in VVoodsom (krogla), dva odlična Norve- žana pa skoraj kompletna ekipa Madžarov, nekaj Av- strijcev in ostalih. Žal so Bel- gijci odpovedali nastop, prav tako tudi Italijani, ki imajo takrat državno prvenstvo. Jugoslovanska udeležba bo najboljša, saj se bodo vsi člani in kandidati za repre- zentanco zbrali na tradicio. nalnih pripravah v Celju že 17. julija in bo tako za njih nastop na Skokovem memo- jsrialu obvezen. Tako upraviče- no pričakujemo nastop Suš- nja, Stekiča, Pavličevičeve in ostalih »zvezd« naše atletike, katerim se bodo pridružili tudi najboljši Celjani Mijač, Pečar, Lisec, brata Prezelj, Vivod, Urankarjeva, Kovače- va in ostali. Skratka, ponov- no se ljubiteljem atletike v Celju obeta prava atletska poslastica. T. VRABL STRELJANJE VELIK VRVEŽ strelska družina »Cedje«, je organizirala II. tradicio- nalno nagradno tekmovanje, ki je trajalo kar 4 dni. Tek- movanja se je udeležilo več kot 400 ljubiteljev streLstva. Streljalo se je z malokalibrsko puško serijske izdelave iz ležečega položaja ter z zračno pištolo. Vsak nastopajoči je izstrelil 11 strelov. Za oceno pa se je upoštevalo 10 naj- boljših zadetkov. Najboljši celjski strelci, Id so s tem orožjem že kdaj naslopaU na republiškem aih državnem prvenstvu, so se na lastno željo odrekli nastopu ter s tem dali možnost za boljšo uvrst.itev tistim, ki le malokdaj primejo za orož- je. Torej res pohvale vredna gesta. Naj se ob tej priložnosti zahvahmo vsem tovarnam, podjetjem, trgovinam, ustanovam in zasebnim obrtnikom, ki so z darili izkazali visoko zavest pri podpori te — za obrambo domovine — tako pomembne športne panoge. Darilo so prispevali: »Avtomotor«, »AERO, »Avto Celje, Dobovičnik Marjan, »Elegant«, Firšt Stane, »Klima«, »Li- bela«, »Merx«, Občinska strelska zveza, »Plinarna«, »Stek- larodelil t6,IM kape. Vstopnina za »bazen je tiste dni, ko bo TRIM plavanje, polovična. Ge- slo akcije je »ZA VITKO POSTAVO JE PLAVANJE PRAVO«, zatorej izkori- stite lepe dni za plavanje, saj boste tako pridobili kondicijo za TRM plava- nje. ROKOMET PETROVČE PRVAK Končano je tekmovanje v medobčinski rokometni ligi. Prvak je ekipa Petrovč, ki bo v naslednji sezoni nasto- pila v štajerski rokometni li- gi. V zadnjem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Šoštanj ml. — Keramik 10:0, Prebold — Velenje B 0:10, Štore — Laško B 32:12 in Šempeter — Cedje pio. 33:21. Od leve proti desni so trener Drago Božič ter igralci Franc Račaiik, Marjan Jelen, Rudi Do- briha, Brimo Mlakar, Alojz Došler ki Josko Udovič. ŠEMPETER: VELIK USPEH v tekmovalni sezoni 1974 do 1975 je odbojkarska eki- pa Šempetra dosegla velik uspeh. Uvrstila se je v prvo slovensko ligo. S tem je po- vrnjeq. trud igralcev, kljub, skega vodstva in izpolnjena' dolgoletna želja ljubiteljev odbojke v Savinjski dolini. Sedanja generacija odboj- karjev Šempetra igra odboj- ko z manjšimi sprememba- mi v igralskem kadru že 10 let. Vsa ta leta je ekipa tek- movala v drugi slovenski li- gi — vzod in dosegala dob- re rezultate. _ štiri tekmoval- ne sezone zaporedoma je ekipa končala tekmovanje na drugem mestu. , Za osvojitev prvega mesta v sezoni 1974/75 in uvrstitev v slovensko ligo je poleg igralcev in trenerja zelo za- služeno tudi vodstvo TVD Partizan Šempeter. Pod vod. stvom trenerja Draga Boži- ča je ekipa igrala v nasled- nji postavi: Marjan Jelen, Rudi Dobrišek, Jože Udovič, Zvone Kalčič, Štefan Božič, Emil Mlakar, Bojan Račnik, Jože .Telen, Lojze Došler, Franc Planinšek in Janez Božič. Uspeh ekipe je toli- ko večji, ker je bil dosežen v dokaj težavnih okoliščinah. Največji problem je v tem, ker več igralcev dela v dveh ali treh izmenah in na tre- ningih ni kompletne ekipe. Drug problem pa je v tem, ker letos TVD Partizan Šempeter nima zunanjih ig. rišč in so vse tekme spo- mladanskega dela tekmova. nja odigrali na igrišču v Žalcu. Z ozirom na to, da ima ekipa dolg igralni staž in ustrezne izkušnje ni preti- rano, če upamo, da ob nor- malnih pogojih ekipa tudi v slovenski ligi ne bo igrala podrejene vloge in bo zased- la mesto v sredini lestvice. Tekst in foto: T. TAVČAR ŠPORTNI PARK ODPRT — Med številnimi kulturnimi in športnimi prireditvami, ki so bile pretekli teden v žalski občini, sta bili tudi otvoritvi dveh športnih objektov. V Andražu nad Polzelo so odprli asfaltirano igrišče, ki bo služilo za več vrst šport- nih panog, v Žalcu pa izpopolnjen športni park (na sliki).* Tekst in foto: T. Tavčar IZREDEN USPEH CELJ- SKIH KEGLJAVK — Na- .stopile so na tradicional- nem Oreškovičevem me- morialu v Zagrebu in v izredno močni konkurenci osvojile dru.go mesto za domačim Medveščakom. Nastopilo je deset ekip, bile pa so najboljše iz Slovenije. Med posamezni- cami je bila Janja Ma- rine tretja z 879 podrti- mi keglji. Na sliki so (stojijo od leve proti des- ni) Magda Urh, Herta Ko- stema j, Tanja Gobec, Lju- ba Podbrežnik in Janja Marine, (ter spodaj) Ta- tjana Počivalšek in Lila Lubej. Ekipi čestitamo za vse zadnje uspehe! 16. stran — NOVI TEDNIK 10. julij 1975 — St.2- I §t. 27 -- 10. julij 1975 NOVI TEDNIK — stran 17 18. ttran — NOVI TEDNIK 10. julij 1975 — §t] ';§t. 27 — 10. julij 1975 NOVI TFDNIK — stran 19 DOMACAKRONim FOTOKRONIKA Ob koncu osrednje prireditve žalskega praauiika v Andra- žu nad Polzelo je spregovoril še predsednik tamkajšnje krajevne skupnosti Srečko Pižorn in se zahvalil vsem, ki so pomagali, da so prišli do novih komunalnih objektov, ki izredno veliko pomenijo za partizanski kraj. Ob koncu govora je povabil vse prisofaie k otvoritvi novih objektov. Foto: T. Tavčar Na novem igrišču v Andražu so za uvod izrabili »gol« za takšnele predmete. Morda pa še nimajo žoge? Foto: T. Tavčar Takole pa so vozili na novi progi za moto cross v Velenju, kjer so pripravili prvo tekmovanje v tej zanimivi in atrak- tivni športni panogi. Tekmovanje je organiziral !*;aleški mo- to klub v počastitev 100-Ietnice rudarskega praznika. Na- stopilo je 34 najboljših jugoslovansltili tekmovalcev (zma- gal je državni prvak Leno Šoštarič iz Karlovca), prireditev pa si je ogledalo kar 11 tisoč gledalcev. S podobnimi pri- reditvami bodo v Velenju še nadaljevali, verjetno še letos v jeseni. Nov poligon, ki je izredno ustrezen, je v sklopu rekreacijskega centra, Ici dobiva vse lepšo podobo, saj na začetku »raste« športna hala, zraven pa so še drugi ob- jekti, ki dajejo občanom dovolj možnosti za razne vrste rekreacije. Foto: L. Ojsteršek POTEPANJE PO ORIENTU (8) STOPAR Kolonialna preteklost Tunizije in geografska le- ga prehodne dežele je iz- klesala obraz Tunizijca. Prvotai prebivalci so Betr- beri — zgodovinsko Ijud- svo, za katerega se ne ve, odkod je prišlo. Sem so se v času preseljevanja narodov priselili tudi Van dah, Bizantinci, Arabca, Turki in Evropejci. Veli- ko je tudi Židov in črn- cev, ki so jih kot sužnje prignaM v deželo in so postali sestavni del pre- bivalstva. Meščani so v glavnem temnopolti Arabci, vašča ni pa so Berberi, ki jih Arabci imenujejo bed\M- ni in se še vedno selijo iz kraja v kraj. To je tu- di izredno uporno ljud- stvo, odhkuje pa jih le- pota svetlih oči in temne politi. Timizijca lahko ločiš od drugih prebivalcev sever- ne Afrike. Je okrogel, majhen, droban, po zna- čaju pa družaben, prija- zen, vedno nasmejan m takoj pripravljen prisko- čiti na pomoč. S tujci kmalu naveže pogovor in francoščina, ki jo obvla- dajo otroci in odrasli, je najboljši posrednik, če jo znaš. Pomagajo roke, pred- vsem pa nasmeh in beli zobje. Ves čas bivanja v Tuniziji sem videla samo nasmejane obraze in to je eden izmed osvajalnih momentov, kd te na to deželo priklenejo. In če so možje nekoli- ko dostojanstveni, zlasti pa se tako nosijo Berbe- ri, pa so Tunizijke prijaz- ne tn prisrčne. Ko sem jih srečevala na poti pro- ti mesta, na vasi ali sem opazovala njihova doma- ča dela, mi ni niti ena obrnila hrbta ali pokaza- la nejevoljen obraz. Do- življala sem, nasprotno, najbolj prisrčne scene. Ko sem se ustavila ob gruči otrok, ki so zlati povsod enako, na vseh celinah sveta, je takoj pristopila mati in me vabila v hišo, Takrat, to je bilo prvi dan obiska v Tuniziji, sem bi- la še nezaupljiva, zato povabila nisem sprejela. Potem, čez nekaj dni, pa smo že poštah prijatelji. Pa kdaj drugič o tem! Tunizijke se oblačijo po evropsko ali pa v haik in sari. Z bolj ali manj pro- sojno tkanino si zakriva- jo postavo od pet do gla- ve. Barva tkandne se raz likuje po predelih dežele, zato v mestih že po oble kah spoznajo, iz katerega kraja je prišlec. Zastrtih obrazov nisem videla, kljub temu pa si tisto »rjuho« potegnejo žene na obraz in ostanejo tako ne- pokrite samo oči. Z eno roko si Timizijka vedno zakriva s sari jem usta, če pa ima obe roki polni, ga drži z zobmi. Berberke nosijo svoja nacionalna oblačila z ve liko nakita in so močno tetovirane po obrazu in nogah. Čeprav je bdla po- ligamija uradno prepK>ve- dana leta 1957 in je žen- ska postala enaka moške- mu, je običaj kupovanja žensk na vasi še vedno razširjen. V južnih kra- jih, ki so bolj zaostali, je kupna cena žene ducat ka- mel, niža ali viša pa se z ozirom na starost, lepo- to in le kdo bi vedel, vse odbitne in pribitne točke, ki jih pri ceni upošteva- jo. Ce zdaj izračunamo, da velja kamela skoraj toliko kot en fičko, potem vidimo, da žena v Timiizi- ji le nekaj velja. Moj prvi obisk v Tuni- ziji je veljal glavnemu me stu Tunisu, kjer smo pač pristali. Ima 600.000 pre bivalcev in je izredno ev- ropsko urejeno. Impresio- nira pa avenija Habiba Burgibe. Mimogrede: kjer- koU smo potem naleteli na široko cesto, smo ve- deli, da je to avenija Ha- biba Burgibe, ki simboli- zira odprtost dežele tn njeno prostra-nost. Človeka impresionira s čudovitimi palmami, evka- liptusi, prikupnimi kavar- nami — skratka pravo ev- ropsko velemesto. Mnenje pa takoj spremeniš, ko prestopiš v stari del me- sta, v Medtno. Tu se znaj- deš naenkrat v drugem svetu. Ozke ulice, trgovi- nice, rokodelske delavni- ce, mali trgci, polni živ*- žava in že si v svetu ve lesile — trgovine. Povsod te vabijo, da si ogledaš njihovo blago, se ti prijazno smejejo in ne- vsiljivo ponudijo razstav- ljene stvari. Tu kupiš la- hko vse, od mesa do dia- mantov in mamil. Naj- bolj posrečene so proda- jalne mesa, kjer na kli- nih pred prodajalno visi- jo neodrte glave koz. ovac in rib ter kač. Vse skupaj pa obdaja pose- ben »vonj«, ki ga ne zmanjka niti v drugdh predelih starega mesta. Medina, stari del Tuni- sa, velja po zgodovinskem izročilu za najstarejše me- sto v Sredozernlju. V treh punskih vcj-nah proti Ri- mu je stalo na strani sta- rejše sestre Kartagine. Ob koncu sedmega stoletja, po dokončnem propadu Kartagine, pa je sprejelo od tam pregnano ljud- stvo. Od današnjih razvalin Kartagine vidi turist kaj malo, ker so vse razvali- ne obdane z ograjo in se po zgodovinskih tleh ni mogoče tako sprehaja- ti kot po Akropoli v Gr čiji. Za Tiinizijce velja zakon, da morajo svoje kulturne spomenike izred no čuvati in so nanje tudi ponosni. Ker pa je sam njihov predsednik na vdušen ljubitelj arheologi- je, je del tega prenesel tudi na svoje ljudstvo. Le tako si lahko razlagamo ljubezen in ponos, ko Tu- nizijec razkazuje svoje kulturne ostaline, S posebnim zanimanjem sem si v Tunisu ogledala Trg sužnjev, kjer že ime samo pove, čemu je vča sih služil. Veljal je za največji tržni prostor s človeškim blagom v Afri- ki in prvo središče to vrstnega trgovanja. Trgov ci so razkazovali blago — moške, ženske in otroke; ki so stali popolnoma go- li pred očmi kupcev in zijal. Danes na tem trgu vsak dan okrog desete ure prodajajo na dražbi umetnine. MEDINA V TUNISU Ruski pripovednik in pisec basni Ivan An- drejevič Krylov je bil povabljen na kosilo. Njemu nasproti je se- del gost, znan po pripo- vedovanju debelih zgod- bic. »Dragi prijatelj,« je začel ta gost, »ravno včeraj so v Volgi ujeli soma, dolgega, ne da bi pretiraval, od tri do...« Pri tem je s prstom pokazal na konec mize, kjer je sedel Krylov. Tedaj je pisec skočil po- konci in se umaknil za nekaj korakov. »Kaj pa počenjate?« je vprašal lažnivi ribič. »Vstajam, da bo do- volj prostora za vašega soma,« je odvrnil Kry- lov med smehom prija- teljev. XXX Angleški admiral sir Roger Keyes je bil ze- lo priljubljen. Neki ob- čudovalec ga je leta 1934 v svoji knjigi pri- merjal z Nelsonom. Ko je sir Roger to zvedel, je dejal: »Primerjava je popolnoma natančna!<' e Poslušalcem se je zdela ^ izjava nekoliko domiš-^ Ijava in so jo sprejeU^ s precejšnjim začude * njem. Admiral pa je nd-^ daljeval: »čisto res. Kot slavni Nelson tudi jaz nisem niti enkrat]^ odplul, ne da bi me več ur mučila morska boU' zen.K - I. NOVI TEDNIK ^- Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje Laško Slovenske KonJ'^ Šentjur Šmarje'pri Jelšah ln Žalec - Uredništvo; Celje Gregorčičeva 5, poštni predaj 161; Naročmna in oglasi ^ V. kongresa 10 — Gla-vni in odgovorni urednik. Bojan Volk, tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Jure Krašovec, Mateja Podjed. MIlan Seničar Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Janez VedeO^ Tone Vrabl - Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGP »Delo« Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posaiu^j- številke 2 din - Celoletna naročnina 75 din polletna :il din Tekoči račun 50102-601-20012 CGP »DELO« Ljubljana - let. uredništvo 22-369 m 23-105, mali oglasi m naročnine 22-800