—V- C. postele. — Esce ogni giovedì mattina.
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra= va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni« st v o in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/III; te*
•efon št. 39=08. — Uradne ure v‘ak delavnik od 9. do 12. ure.
nettine.	Pašam«
Noci list
Posamezna Številka 30 stot., stara 50 stot•
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po« slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
ŠTEV. 88.
¥ STOICI, ČETRTEK I. PMM 1930.
LETO II.
Tedenski koledarček.
2. maja, petek: Atanazij, cerkveni • učenik; Sekund, mučenec. — 3., sobo* '< ta: Najdenje sv. križa; Mavra, muče» j uica. — 4., nedelja: 2. poveliimnočna j nedelja. Florijan (Cvetko). — 5., po» < nedelj ek: Pij V., papež; Irenej, škof. j
6., torek: Janez Evangelist pred | tat. vrati; Judita. — 7., sreda: varstvo j sv. Jožefa; Stanislav; Zigmund. — 8-, četrtek: Prikazen Mihaela na dam gela.
Novice.
5 novih vojnih ladij.
Zadnjo nedeljo se je po vsej Italiji obhajal tako imenovani fašistovski nabor, to je sprejem avanguardistov v milico. V Gorici je dobilo puško 350, v Trstu 400 mladih fantov. Glavno Pomembnost pa je zadobila zadnja nedelja s tem, da je ta dan zaplulo v niorje 5 novih vojnih ladij. V Trstu so spustili v morje veliko križarko »Fiume«, ki ji je kumovala kraljičina Ivana. Nova križarka je 180 m dolga, ^0 m široka in ima nad 10 tisoč ton Prostornine; njena hitrost znaša sko» ro 60 kilometrov na uro. — V tržiški ladjedelnici je pa prvikrat zarezal va» Jove novi podmornik »Delfin.« — V Speciji je zaplula v Tirensko morje nova križarka »Žara,« ki je po svoji velikosti in moči zelo podobna križar» « »Fiume«, v ladjedelnicah v Ca» stellammare pri Neapolju pa križarka »Giovanni dalle Bande Nere«. — V Genovi je bila končno splavljena če» trta križarka »Alberto da Giussano.« S temi 5 novimi ladjami se je itali jan» ska vojna mornarica zelo ojačila, Vendar pa ima vlada v načrtu še 3 ve» like vojne oklopnice in 1 majhno kri» zarko »Cadorna«. Med ladjami bo no» sila ena ime »Gorica.«
Prebivalstvo Italije.
Izdali so najnovejše številke, koliko Prebivalcev ima Italija. 31. decembra 4 1929. jih je bilo 42 milijonov 39. Od teh pa jih je treba odšteti ,')3 tisoč, ki žive kot izseljenci v tujini.
Državna zbornica
Je danes 1. maja zopet začela z redni» 1111 sejami, ki so bile radi velikonočnih Praznikov prekinjene.
Kolonizacija Tripolitanije.
Vlada podpira kakor znano naseli» tev italijanskega življa v Tripolita» uiji. Tekom zadnjih 15, največ pa te» k°m zadnjih 7 let je bilo podržavlje» ^oA ie kupljene ali razlaščene okoli 180.000 ha zemlje. V celoti je bilo se» zidanih do konca lanskega leta 493 krnečkih hiš s 304 hlevi in skopanih 863 vodnjakov za skupno svoto 27 mi»
lijonov lir. Do sedaj so zasadili nad 700 tisoč oljk, 440 tisoč mandljev, sko» raj 10 milijonov trt, 200 tisoč sadnih dreves, 190 tisoč murv in skoraj pol milijona gozdnih drevesc.
Nove tobačne cene.
V	torek 29. aprila so stopile v ve» ljavo nove tobačne cene. V glavnem so se zvišale cene vseh izdelkov za prilič» no 20 do 25%. Navedimo nekatere spremembe. Tobak za duhanje I. vrste, ki je stal dozdaj 30 L, stane sedaj 40 L za kg, II. vrste: prej 20 L, zdaj 25 L. Cigaretni tobak je porasel: drama po paketu od 2 do 2.50 lir, dolce od 2 do 2.50 lir. Tobak za fajfo: forte od 1.40 do 1.70, comune od 1.10 do 1.40.- Giga» re: virginia od 65 do 80 stotink, grimal» di od 65 do 80 stotink, toskane od 65 do 80 stotink, branca od 40 do 50 sto» tink komad. Cigarete: macedoni ja od 16 do 20, sport od 16 do 20, nacionale od 14 do 17, popolari od 7^2 do 10 sto» tink kos.
Petietnica.
V	soboto 26. aprila je nemška re» publika slavila petletnico, odkar je njen predsednik iz svetovne vojne znani maršal Hindenburg. Skoro vse nemško časopisje slavi velikega voj» skovodjo kot odličnega državnika. Hindenburg šteje sedaj 83 let.
Nova župnija.
Prevzv. nadškof je z odlokom od 19. apr. ustanovil novo župnijo na Sr» penici. Za prvega župnika je imeno» val sedanjega kurata. Novim župlja» nom in župniku čestitamo!
Odlikovanje.
Kralj je imenoval goriškega pr e» fekta drja S. Dompierija za komenda» torja reda italijanske krone.
Vinsko krizo rešuje.
Po cestah v Porenju na Nemškem vali neki Jože Piic, po poklicu vino» gradnik, velik 10 hektolitrski sod. Pra» vi, da pojde skozi vso Nemčijo do Berlina. Na sodu je z velikimi črkami napisano: »Nemci, pijte pristnega po» renca,« in pa: »Pomagajte rešiti vin» sko krizo!« Kako bi bilo, če bi naši Vi» pavci in Brici začeli valiti take sode v Gorico ali Trst?
Imenovanje.
Pred par meseci je odstopil pod» predsednik Goriškega pokrajinskega gospodarskega sveta, goriški trgovec Anton Orzan. Na njegovo mesto je prišel sedaj lesni trgovec stotnik I. Bramo. Predsednik sveta je prefekt.
Zaradi psa v smrt.
Neki brivec v Linzu na Zgornje Avstrijskem je imel lepega psička. Nekega dne jo je pse ubralo iz bri v» niče čez cesto, ravno ko je prihrumel avto. Brivec je v strahu za psa skočil pred avto, vrgel psa v stran in ga re» šil; njega so pa kolesa zgrabila in ga
strla. Truplo so morali nekaj časa pu* stihi na cesti, ker se je žival postavila ob gospodarja in ni nikogar pustila blizu.
Velika noč jetnikov.
V soboto bodo imeli v goriških za» porih veliko nočno obhajilo. Jetnikom bo prinesel tolažbo v Najsvetejšem zakramentu sam knez in nadškof go» riški.
Milanski velesejem.
Enajsti vzorčni velesejem v Milanu se je te dni zaključil. Velesejem je obiskalo 1 milijon 635 tisoč ljudi. Bilo bi jih je še več, pa je padal dež.
122 metrov pod morjem.
Podmornica »De Geneys«, ki so jo zgradili v Tržiču, se je pri poskušnji potopila 122 metrov globoko. Čoln je v tej globini z lahkoto prenesel silo» vit pritisk vode. Ladjedelnici gre vsa čast. Do zdaj se ni posrečilo še nobe» ni italijanski podmornici prodreti ta» ko globokò pod vodo.
Zlati zakladi.
Po ameriških poročilih hranijo bla» gajne raznih držav okrog 11 milijard (11 tisoč milijonov) dolarjev (1 dolar približno 19 lir) zlata. Največ zlata, in sicer 3 milijarde dolarjev, imajo Združene države ameriške. Na dru» gem mestu stoji Francija z 1/G vsega zlatega zaklada. Francoska državna banka ima 1633 milijonov dolarjev zlata, to se pravi več ko državne ban» ke Nemčije, Italije in Anglije skupaj.
Nesrečen izlet.
France Trampuš od Sv. Ivana se je v nedeljo zvečer vračal na motornem kolesu z ženo proti Trstu. Na ovinku pri Faccanondjevem kamnolomu je zavozil v avtomobil, ki je prihajal iz Trsta. Sunek je vrgel oba potnika na tla. Šofer ju je odpeljal v tržaško bol» nico. Trampuš si je presekal glavo in pretresel možgane, žena je laže ran»
jena.
Brez kanona.
V Gorici nam je zadnja leta strel iz topa naznanjal poldne. Sedaj so dali kanon v začasni pokoj. Čas kosila nam bo odslej na j točneje naznanjal lačni želodec.	»
Iz ruskega ujetništva se je vrnil po 16 letih Ivan Gril iz Kranja. Dne 18. avgusta 1914. je pri» šel težko ranjen v rusko ujetništvo, mnogo pretrpel in po dolgih romanjih dospel v ujetniški tabor v Omsku v Sibiriji, od koder je sedaj po števil» nih težavah prišel domov. Pripove» duje, da je v Sibiriji še več tisoč ujet» nikov iz bivše Avstro»Ogrske.
Zopet omejitev.
Senat Združenih držav ameriških ' je sprejel predlog, da se iznova omeji priseljevanje Evropejcev. Mesto 150 tisoč kakor do zdaj jih bo smelo v bo» doče le 80 tisoč iz Evrope čez morje.
Pred posebnim sodiščem.
Pred posebnim sodiščem v Rimu se je zadnji torek zagovarjala večja sku« pina komunistov iz goriške okolice. Meseca septembra, oktobra in novem» bra 1. 1. so bili po Gorici in okoliških vaseh večkrat raztreseni komunistični letaki v slovenskem in italijanskem jeziku. Oblastva so se trudila na vse kriplje, da bi našla krivce, vendar brez uspeha. Dne 1. nov. 1929. so pa orožniki aretirali Franceta Hrovatina z Okroglice, ko je popival v Batičevi gostilni v Šempasu. Med tem ko so ga peljali v goriške zapore, je Hrovatin dal bratu ključ od svoje sobe in mu nekaj naročil. Policija je radi tega za» pria še brata in hotela od njega zve» deti, kaj mu je naročil France. Brat je priznal, da mu je bilo naročeno, naj uniči letake.
S časom se je krog obtožencev raz» širil na 15 oseb. Par jih je bilo v pre» iskavi izpuščenih, drugi so bili sojeni v torek in so dobili: Zavrtanik in Nar» din po 10 let in 9 mesecev; Vižintin 7 let in 6 mesecev; Kovic, Zatti, Zgonik in Žižmond po 6 let; Gorkič, Jarc in Mavrič po 4 leta; Hrovatin 1 leto in 6 mesecev; Keber je bil radi pornanj» kanja dokazov oproščen. Obsodba je bila izrečena v glavnem z utemeljit» vijo, da so obtoženci pripadali komu» nistični stranki in vršili za njo propa» gando. Med razpravo so se nekateri izmed obsojencev priznali za odločne komuniste.
Potop.
Mesec april je bil poln nesreč, po» žarov, umorov itd. Za dober zaklju» ček prihajajo še vesti, da se je potopil na reki Zamuna v Indiji angleški par» nik Condor. Od 300 potnikov se jih je le 20 rešilo.
Beograjska stolnica.
V Beogradu zidajo veličastno kato» liško katedralo. Nadškofija je razpi» sala bogate nagrade za osnutke. Na» tečaja se je udeležilo 400 stavbenikov iz vseh držav, precej tudi iz Italije. Prvo nagrado 35.000 dinarjev so pri» sodili nekemu nemškemu stavbeniku. Cerkev bo posvečena sv. Janezu Ka» pistranu. Stala bo 15 milijonov di» narjev.
Za vzgojo
katoliških italijanskih časnikarjev bodo s prihodnjim šolskim letom otvorili na katoliški visoki šoli v Mi» lanu poseben tečaj. Vodil ga bo grof Dalla Torre, ravnatelj vatikanskega glasila »Osservatore Romano.«
Štrajk vohunov.
Po vojni se je svet navadil, da že vse mogoče vrste ljudi stavka. Stavka posebne vrste pa je izbruhnila te dnina Poljskem. Policijski vohuni in za» upniki nočejo več ovajati svojega bližnjika. Zakaj? Zato ker jim ni po» lici j a izplačala nagrad za njih delo usmiljenja. Javnost ni na strani stav» kujočih.
Deset stotink na potnika.
Ravnateljstvo tržaške cestne želez» niče je na veliko soboto dvignilo ceno
na tramvaju za deset stotink na pot» nika. Izkupiček je bil namenjen mest» ni dobrodelni družbi in je znašal 11.268 lir.
Odgovor papežu.
Ker je papež ostro nastopil proti preganjanju cerkva v sovjetski Ru» siji, so boljševiki ustanovili zbirko pod imenom »Naš odgovor papežu,« Denar iz te zbirke bodo porabili za gradnjo peterih velikih bojnih letal. Žalosten odgovor!
Moderna reklama.
Tržaško podjetje Arrigoni, ki iz de» luje ribje in zelnate konserve, je u» vedlo- prav izvirno reklamo za svoje izdelke. Tri velike avtomobile je opre» milo s kinemotografskim aparatom. Avtomobili bodo vozili po deželi in kino bo vabil ljudi, naj pridejo poslu» šat govornika, ki bo hvalil izdelke družbe. Kino bo zvočen, ljudje bodo torej lahko poslušali tudi glasbo. V Rimu so se že vršile prve predstave. Vladni načelnik je pohvalil izredno iznajdljivost podjetnikov.
Samo za šalo.
_V tržaško bolnišnico so prepeljali 45»letno Jo sipino Leonardo. Žena je bila vsa premočena in premrznjena. Malo prej so jo bili izvlekli iz morja ob tržaškem nabrežju. Na vprašanje, kako je padla v morje, je povedala, da se je izprehajala ob obali z nekim Karlom Čibejem. Ta jo je »za šalo« tako krepko dregnil v bok, da je izgu» bila ravnotežje in padla v vodo.
Nova teiefonična centrala.
Na velikonočni ponedeljek so otvo» rili v Gorici novo javno telefonično centralo. Nova govorilnica na teka» lišču Vikt. Em. III. št. 12 je odprta občinstvu vsak dan od 7. ure zjutraj do 9. ure zvečer.
Švica grozi Ameriki.
V	Švici so v tovarnah čipk in ur strašno razburjeni, ker je Amerika povišala carino na te izdelke. Zato-so prizadeti švicarski podjetniki imeli zborovanje ter so sklenili, da bodo pa ameriške avtomobile bojkotirali, če Amerika ne prekliče carine. Tako se bodo Amerikanci vozili brez ur, Švi» carji pa hodili z urami brez avtomo» bilov.
»Pri zlatem konjičku«.
Na Vetrinjskem trgu v Mariboru toči krčmar »Pri zlatem konjičku« do» bro kapljico iz štajerskih goric. To je dobro vedel neki izvošček, ki je šel mimo z izpreženim konjem. Stopi no» ter na četrt, pametno živalico pa pusti zunaj. Ker ni bilo gospodarja precej časa ven, jo mahne še konjiček k »zlatemu konjičku« in stopi skozi ve» lika vrata naravnost v pivsko sobo. Škode ni naredil nobene, pač pa je se» be in »zlatega konjička« spravil v ča» sopise.
Proti prepovedi alkoholnih pijač.
V	Združenih državah se bije že dolga leta oster boj med prijatelji in nasprotniki alkoholnih pijač. Zdaj so posegle v ta boj tudi ženske. Pred
i kratkim se je vršilo prvo, veliko žen» ; sko zborovanje, ki je odločno na» ! stopilo proti prepovedi alkohola. Žen» S ske zagovornice alkohola so trdile, da | se je radi prepovedi naravnih vin raz» ) paslo uživanje umetnih opojnih pijač, | ki pospešujejo zločine in rokov» ! njaštva.
Pomoč Pulju.
Po- posredovanju načelnika vlade je dobila puljska občina 5 milijonov lir posojila. Dva milijona in pol upora» bij o v kritje občinskih dolgov zadnjih let, ostalo pa za popravo cestnega tla» ka, mestnega pokopališča in za zidanje šol v okolici.
Boljševiki protestirajo.
Preteklo soboto so našli v poslopju ruskega poslaništva v Varšavi bombo, ki so jo bili položili nasprotniki komu» nistov, da vržejo v zrak palačo. Ne» \ srečo so pravočasno preprečili. Bolj» Ì ševiški komisar za zunanje zadeve je j poslal oster protest poljski vladi in vr» ! gel nanjo vso odgovornost.
Prvi maj.
Prvi maj praznujejo danes delavci v Rusiji in drugih državah sveta. Francoska, nemška in ameriška vlada so podvzele vse mere, da se obhodi in shodi vrše v popolnem miru in se ne moti javni red.
Smrtna kosa v Trstu.
V	Rojanu je umrla na vel. četrtek Adela Košuta, roj. Abram. Pokopali so jo v petek popoldne. — V mestni bolnišnici je umrl Hektor Buršič, ki se je nedavno ponesrečil na parniku »Tiepolo«; pretresel si je možgane. — Kap je zadela ravnatelja tržaške bob nišnice dr. Evgenija Gusino, ko je se» del pri večerji z ženo. Zdravnik je ta» ko-j izdihnil. Pokojnik je bil doma iz Dalmacije. V tržaški bolnišnici je de» loval 40 let.
Očetje šaha.
Splošno se je do danes mislilo, da so iznašli plemenito in bistroumno šahovsko igro Peržani. Njih slava je pa zdaj v nevarnosti, ker je egiptov» ski raziskovalec Hassan našel v ne» kem 5000 let starem grobu šahovsko desko, prav tako kot so današnje.
Te rdeče ustnice!
V	Nemčiji je začela huda borba proti barvanju ustnic. Pravijo, da to ni več moderno. Boj proti barvilu so spravili na »narodno« podlago, češ da prihajajo vsa barvila iz Francije. Če» mu dajati Francozom denar? Raje naj imajo Nemke blede ustnice.
Uradni »šimelj«.
Poročali smo že, da je v neki ro» munski cerkvi v kraju Cotesce zgore» lo 150 ljudi. Zdaj je prišlo na dan, da bi se bil dal požar omejiti, če bi bil po» stajenačelnik dal na razpolago briz» g alno. A ko so pritekli k njemu, je u» radni mož kratko dejal, da stoji v ze» lezniškem poslovniku stavek, ki pravi, da služi brizgalna le če gori postaja. Zdaj bodo pa menda vendarle moža poučili, da je 150 človeških življenj ' več vrednih ko en paragraf.
I
laSm p s pilili
«
Vladni dopisni urad »Agenzia Ste* j fani« je priobčil v petek 25. aprila zvečer objavo nastopne vsebine:
»Po preiskavah, ki so jih izvršili po* licijski organi v tržaški in goriški po* krajini, so bile v preteklih dneh ugo» tovljene in prijete sledeče osebe, kri* ve terorističnega napada, izvršenega 10. februarja v prostorih časnika »11 Popolo di Trieste,« in pa še drugih zločinov, storjenih v Julijski Krajini: Marušič Franc, Miloš Zvonimir (jugo* slovanski državljan), Bidovec Ferdi* pand, Valenčič Alojz, Spangher A* iojz, Štoka Vladimir, Rupel Karel, Obad Ivan in Ukmar Anton (ubežal v avgustu 1929. skrivaj čez mejo.)
Razen Valenčiča so prijeti svoja dejanja priznali.«
Tako se glasi kratko uradno obve* stilo. Časopisje pripoveduje pa o zlo* činih tudi številne podrobnosti. »Gor* riere della Sera« pravi, da je bil eden ' glavnih krivcev pri vseh napadih 34* letni Alojz Valenčič iz Knežaka. Po Poklicu je bil prokurist lesne tvrdke in se je vozil radi tega pogostoma v avtomobilu po deželi. V njem je pre* važal prevratne letake, ki so jih našli tudi pri »Popolu di Trieste.«
Sedem dni pred napadom na ,Popolo " pravi list — se je vršil v temni noči tajen sestanek na Krasu. Po izpoved* dah zaprtih so se udeležili sestanka tudi nekatere osebe od onkraj meje, di so bile oborožene s puškami. Dva sta nosila kroj fašistovskih miličnikov, da bi se lažje gibala po vaseh. Tu so daje sklenili, da se morajo v vsej Ju» djski Krajini pomnožiti nasilja. V na* crtu so imeli tudi napad na tržaško kvesturo. Če bi pa bilo pretežavno iz* Peljati ta naklep, naj bi se izvršil na» Pad na kakoršenkoli drugi važen dr* 2avni urad v Trstu.
. »Corriere della Sera« pripoveduje, da je zarota prišla na dan po neki eie* gantni ženski, ki je posredovala med tajno organizacijo in inozemstvom. Policija jo je zasledovala in nato za* Pria. Po šestnajstdnevnem zasliše* Xunju je priznala, da pozna Alojza ‘^Pangherja, mizarja iz Proseka. Špan* gher je v zaporu po 13 dolgih izpraše* panjih izjavil, da mu je gospa znana, ln Je_ pri tem omenil Štoko. Tako je Pr,sel v ječo 20*Ietni Vladimir Štoka, jjUpt iz Kontovelja. Za Štoko je po* LlJa zaprla Zvonimirja Miloša, roje* ega leta 1903. na Sušaku, ki je bil na* csčen v Trstu pri neki trgovini z Jem. Zvonimir Miloš je povedal v 2aP°ru, da pozna Ferdinanda Bidov* 'a’ trgovskega nameščenca iz Trsta, ,,,a,ar je policija tudi njega prijela. Ui)° so prišli v ječo drug za drugim. »11 Giornale d’Italia« pripoveduje, va je policija nadzorovala v zadnjem 'asu zelo skrbno pisma in dopisnice P° krasu jn pregledovala tudi brzo» da pride na sled organizaciji entatorjev. Poseben sum ji je vzbu*
- J a brzojavka, ki je bila poslana baje osebi v Gorico. Vsebina je bila na vi* uez nedolžna, a vendar zagonetna. Ko so orožniki ugotovili, kdo je brzojav*
ko odposlal, so zahtevali od osebe, da pove, kaj besede pomenijo Odpoši» ljatelj, baje ženska, se je tako prestra* šila, da je vzkliknila: »Prisegam, da mi nimamo prav nič opraviti z bombo, ki se je razpočila pri »Popolo di Trieste.«
Orožniki so zaprli nato več oseb. To je bila druga pot, po kateri so oblastva prišla na sled organizaciji.
Obtožbe.
»Piccolo« pravi, da sta napad na »Popolo di Trieste« izvršila Zvonimir Miloš in Ferdinand Bidovec, pri če* mer sta jima pomagala Alojz Valen* čič in Franc Marušič, ki je bil sluga pri denarnem zavodu »Banca d’Ame* rica e d’Italia«, (prejšnja Živnosten» ska banka). Bombo, shranjeno v us» n j at kovčeg, je dva dni pred napadom prinesel v Trst Alojz Valenčič. Pri* peljal jo je — pravi list — v avtomo» bilu iz Knežaku, Franc Marušič jo je pa shranil v enem izmed prostorov banke ter jo tam stražil. Na dan na* pada sta si Zvonimir Miloš in Ferdi» nand Bidovec dala ob 9. uri in pol zve* čer sestanek pred trgovino Oehler na tekališču Vittorio Emanuele, torej ravno nasproti uredništvu dnevnika »Popolo di Trieste.« Miloš, ki je prišel par minut pred dogovorjenim časom, je prinesel s seboj bombo, ovito v siv papir za zavijanje. Držal jo je našlo» njeno proti prsim in jo podpiral z roko in lahtjo. Ko se je ozrl, je opa» zil, da stoji pred vhodom v poslopje »Popola di Trieste« skupina orožni» kov. Kmalu za tem je prišel Bidovec in oba sta prekoračila ulico ter stopila na trg Sv. Katarine, ki leži pred hišo »Popola di Trieste«. Tu sta šla z bom» bo v stranišče, odkoder sta pazila, ali se orožniki oddaljijo. Ker so stali orožniki nepremično na vhodu, sta zapustila stranišče, prekoračila zopet trg Sv. Katarine in tekališče Viktorja Emanuela ter se umaknila v ulico Mazzini. Na vogalu sta iznova opre» zovala, kedaj se orožniki odstranijo. Ti pa so bili še vedno na starem me* stu. Tedaj sta Miloš in Bidovec nare* dila ovinek in se vrnila z bombo na trg Sv. Katarine, a orožniki se niso hoteli umakniti. Atentatorja sta zavi» la zato proti ulicam starega mesta. Ko se še enkrat ozreta, zapazita, da se orožniki končno premikajo. Ta tremi* tek izkoristita, da planeta z bombo skozi vrata in hitita proti uredništvu. Ravno takrat je pa zapuščala 70»letna starka Marija Lončar svoje stano» vanje v tretjem nadstropju in priha» jala po stopnicah. Atentatorja sta po» stala pozorna, šla mimo uredništva in se srečala s starko med prvim in dru* gim nadstropjem. Da bi ju ne videla v obličje, sta ji obrnila hrbet. Miloš je položil bombo na okno in tu sta čaka* la par trenutkov. Medtem sta prišli po stopnicah 2 osebi in se podali v uredništvo v prvem nadstropju. Ko se je šum polegel in je zavladal mir, sta se napadalca spustila hitro proti uredniškim prostorom, Miloš je po* tegnil iz omota bombo, jo položil v levi kot hodnika in prižgal vrvico,
medtem ko je Bidovec raztresel na tla kup komunističnih letakov, da bi speljal policijo na napačen sled.
Po dovršenem zločinu sta v naj* večji naglici pohitela po stopnicah in zapustila neopažena poslopje.
Ko sta prišla na prosto, je strahovit pok pretresel vso okolico. Bomba je rušila zidovje, razbila vse šipe po» slop j a in strašno razmesarila ubogega Nerija in njegove nesrečne tovariše. »Piccolo« piše, da sta oba zločinca vse to priznala in izjavila, da sta hotela z atentatom na »Popolo di Trieste« prò» testirati proti sporazumu med Cer* kvijo in Italijo, ker je ravno na 11. februarja padla obletnica	la teran*
skih pogodb.
Napad na Svetilnik zmage.
Bidovec in Miloš sta obdolžena tudi, da sta v noči od 5. na 6. januarja izvršila atentat na Svetilnik zmage. To je mogočen svetilnik, postavljen v proslavo italijanske zmage nad Av* strijo na obalo morja in se dviga ob cesti, ki vodi iz Trsta na Prosek. »Pic» colo« pravi, da so hudodelci tudi ta zločin priznali in sami popisali. Pri atentatu na svetilnik so delali v štirih: Franc Marušič je stal na straži, da da znamenje, ako bi se bližala s ceste nevarnost, Valenčič je pa izročil bombo Bidovcu in Milošu, ki sta splezala.do podstavka svetilnika ter prižgala tam peklenski stroj! Med tem sta Valenčič in Marušič raztresla komunistične le» take, da bi prevarila policijo. Nato so se atentatorji razbežali v temo.
Preidimo k požigu otroškega vrtca društva »Lega Nazionale« na Prose» ku, ki se je izvršil 29. avgusta 1928. ob štirih in pol zjutraj. »Piccolo« pravi, da so ta zločin izvršili 20»letni Vladi» mir Štoka, Alojz Spangher, Anton Ukmar in Karel Rupel, kakor so to sami priznali. Požig je uničil skoro popolnoma poslopje in povzročil sto tisoč lir škode. Požar je bil tako hud, da ni bilo mogoče več rešiti hiše. Med tem ko so gasilci brizgali vodo, se je zrušil strop in podrl z velikim hru» mom tramovje in stene. Prebivalci so iz strahu, da se ogenj razširi, izpraz* riili sosedne hiše. Požar je ugasnil šele v popoldanskih urah.
Aretiranci so priznali nadalje, da so zanetili v poslednjih mesecih ogenj tudi v šolskih poslopjih na Katinari in v Zgoniku. Požar na Katinari sta po» vzročila Miloš in Bidovec s pomočjo Franca Marušiča. V šolo so vdrli od zadaj in polili prostore z bencinom. Ko so prižgali, so zbežali preko žične ograje in pustili tam namenoma sled krvi in kos sukna, da bi prevarili po* Eci jo.
Požig v Zgoniku — pravi »Piccolo« — so zakrivili, kakor sami priznavajo, Štoka, Spangher, Obad in Rupel. Ben: cin je nabavil Štoka, ki je splezal na streho šolskega poslopja, odkril več korcev in vlil v notranjost tekočino ter zanetil ogenj.
Poročilo dopisnega urada »Agenzia Stefani« in članki tržaškega časopisja, ki smo jih ravnokar omenili, so našli v celi Italiji velikans.- odmev in vz» budili v javnosti vihar ogorčenja. Po* seben vtis je naredilo poročilo o na»
padu na »Popolo di Trieste«, ker so nekateri inozemski listi pisali, da so bombo položili fašisti sami ter obdol« zevali tega dejanja poveljnika fašis» tovskih skvadrisiov v Trstu Marija Fortija. Po uradni objavi je poslal se* daj Mario Forti »Piccola« odprto pismo, kjer pravi, da se po dvome* sečnem discipliniranem molku oglaša k besedi, da proti podlemu obreko* vanju svoje osebe in tržaških skva* dristov najodločneje protestira. Pre* teklost tržaškega skvadrizma tvori naj lepše strani zgodovine narodne borbe proti slovanskemu nacionaliz* mu in boljševizmu.
Ob zaključku tega poročila izjav* ljamo, kar smo že večkrat odkrito in jasno povedali. Politiko nasilja smo vedno najodločneje odklanjali in ob* soj ali, naj je bila naperjena proti ko* murkoli. Tega programa se hočemo dosledno držati tudi v bodočnosti, ker temelji v neporušnih moralnih in socialnih načelih krščanstva. Politike nasilja pa ne obsojamo samo iz načel* ni h razlogov, temveč tudi radi tega, ker nele nič ne koristi, ampak samo škoduje.
PROCES PROTI MAČKU.
V četrtek 24. aprila se je pričela v Beogradu razprava proti drju Vladi* mirju Mačku, bivšemu predsedniku Hrvatske seljačke stranke. Na za* tožni klopi sedi vsega 24 obtožencev, katere zagovarja 30 odvetnikov. Pro* ces, ki se vrši pred izrednim sodiščem za obrambo države, je javen.
Obtožnica državnega pravdnika se* stoji z utemeljitvijo vred iz 101 tip* kane strani. V njej je rečeno, da se je na Hrvatskem ustanovila tajna org a* nizacija, ki naj vrši v deželi atentate in prevrže obstoječi državni red. Te* ga zločina je okrivljenih 20 obtožen* cev. To so po večini mladi ljudje : di* jaki, trgovski pomočniki, zasebni u* radniki in tako dalje. V njih načrtih je bilo, da umore vojaškega divi* zijskega poveljnika v Zagrebu in za* grebškega načelnika policije drja Be* dekoviča. Razen tega so obdolženi, da so izvršili atentat na konjeniškega
stotnika Kaledina, ki se je pa rešil z lahkimi poškodbami. Obtožnica jim očita nadalje, da so razstrelili v Za* grebu tri peklenske stroje, od katerih se je eden sprožil na javnem trgu, in da so poskusili pognati v zrak vlak z odposlanstvom zastopnikov hrvatskih občin, ki so se šli poklonit v Beograd kralju Aleksandru. Za take zločine predvideva jugoslovanski zakon o za* ščiti države smrtno kazen. Kot vodi* tel j a te dvajsetorice sedita na zatožni klopi odvetniški kandidat dr. Had* žija in zasebni uradnik Bernardič.
To je prva skupina. V drugi sedita bivši poslanec Radičeve stranke profesor Jakob Jelačič in vpokojeni orožniški polkovnik Vilko Begič, ob* tožena, Ja sta bila duševna očeta taj* ne organizacije atentatorjev, katero sta oskrbovala z denarjem. Tudi za to hudodelstvo določuje zakon smrtno kazen. Vilko Begič je bivši avstrijski polkovnik, o katerem je »Novi list« že pisal, da se je po aretaciji hotel na policiji umoriti in si prerezal žile, a so ga nato prepeljali v bolnišnico in rešili.
V tretji skupini je bivši predsednik radičevcev dr. Vladimir Maček. Nje* ga obdolžujejo, da je dal profesorju Jelačiču in polkovniku Begiču 15.000 dinarjev, da podpreta tajno organiza* cijo atentatorjev in ji nabavita o* rož j a. Mačka obdolžujejo nadalje, da je tudi sam delil orožje članom or* ganizacije. Maček se mora razen tega zagovarjati radi članka, ki ga je zapi* sai 20. decembra lanskega leta v ted* niku »Domu«, v katerem je poka* zal namen odtrgati od države hrvat* ske pokrajine ter podpirati delo hr* vatskih ubežnikov v tujini.
Potek razprave.
Tako se glasi obtožnica. Zanimivo je, da je isti dan, ko se je pričel pred posebnim sodiščem proces, prišlo v Beograd odposlanstvo hrvatskih kme* tov, da se pokloni kralju. Voditelj od* poslanstva, bivši radičevski poslanec Kovačevič je imel pred vladarjem go* vor, kjer je rekel, da so hrvatski kmetje imeli popolno zaupanje v Stje* pana Radiča, a da niso po njegovi
V. J. Križanovska:
KRALJICA MATASU.
Roman iz življenja starih Egipčanov.
Stopil je z voza in velel sužnju, naj se vrne domov, sam pa se je napotil k hiši. Domača gospodinja je spre* jemala obisk. Mlad suženj ga je odvedel na senčnato teraso, ki jo je obdajalo dišeče grmovje. Poleg mize, na kateri so bila razna ženska ročna dela, je ležala na preprogi kakih devetnajst let stara ženska. Bila je to lepa, visoka in vitka ženska semitskega rodu. Vkljub pravilnim potezam in svetlim očem je bilo Noferurino obličje neprijetno, ker ga je kazil drzni in polteni izraz njenih usten.
Ko je zagledala Keniamuna, se je brez sramu vzrav* naia, odrinila zamorko od sebe ter posadila na ležišče poleg sebe mladega moža.
»Pozdravljen, Keniamun! Sami bogovi so te poslali, da me malo pozabavaš,« je rekla in položila roko na ra* mena mladega moža.
Keniamun je poljubil to roko in se s plamtečim pogledom zagledal v oči mlade žene.
smrti dali svojega zaupanja nobeni drugi osebi. Hrvatski kmetje obsoja* jo vsako delovanje v notranjosti de* žele in v tujini, ki gre na odcep hrvat* skih krajev od države ali na spre* membo obstoječega političnega reda v Jugoslavijli.
Medtem ko je Kovačevič tako go* voril, je predsednik izrednega sodišča, bivši minister pravde dr. Dušan Subo* tič otvarjal proces proti Mačku in to* varišem. Dr. Vladimir Maček ima 7 zagovornikov, drugi vsak enega. Na čelu odvetnikov stoji dr. Ante Trum* bič, ki je predlagal, naj se proces pre* nese, češ da branitelji niso imeli do* volj časa na razpolago, da bi temeljito proučili vse sodne spise. Drugi Mač* kov zagovornik dr. Milan Kostič je predlagal, naj pusti sodni dvor drja Mačka na začasno svobodo, ker je iz* kjučeno, da bi zbežal. Do burnih pri* zorov je prišlo, ko so se prikazali v dvorani orožniki. Obtoženci so začeli protestirati in vpiti. To je bila razpra* va prvega dneva. Drugi dan je sodni dvor odbil predloge odvetnikov in za* slišal trgovskega pomočnika Bernar* diča, ki je obdolžen, da je vodil tajno organizacijo atentatorjev. Bernardič je to priznal policijskemu načelniku iz Zagreba drju Bedekoviču in obdol* žil pri tem Mačka, da je v zvezi s hr* vatskimi ubežniki v inozemstvu. Pri razpravi se je pa Bernardič zagovarjal tako*le: priznanje mu je policija izsi* lila z grožnjami in pretepanjem. »Ni* koli nisem imel namena obtožiti drja Mačka.« Izjave, ki jih je naredil poli* ciji, je ponovil in podpisal tudi pred preiskovalnim sodnikom, češ da mu je ta grozil. Edino, kar je Bernardič pri procesu priznal, je to, da je prejel od polkovnika Begiča nalog, naj gre k gostilničarju Kuntiču po 4 samokrese, ki jih je tam res tudi dobil. En re voh ver s kroglami je izročil nato polkov* niku Begiču, ostale 3 samokrese pa ob* tožencu Strti.
Branitelji so predlagali, naj sodnija pozove v Beograd drja Bedekoviča in uvede takoj kàzensko postopanje proti policijskim nameščencem, ki so zlostavljali obtoženca Bernardiča.
»Ali se norčuješ, Noferura? Ti, pa zapuščena? Jaz in mnogi drugi hrepenimo po tvojem usmevu.«
»Prilizovalec!« je rekla Noferura z zadovoljnim glasom. »Kakšna vročina! Ali se hočeš osvežiti s ko* zarcem vina?«
»Ne odklanjam. Čaša vina iz tvoje ročice in ...«
»Že vem,« gaje s smehom prekinila. »Lačen in žejen si. Nekaj prigrizka ti ne bo škodovalo.«
Zaploskala je z rokama ter velela sužnji prinesti južino. Mladi mož je takoj sedel k okusnem prigrizku in se veselo zabaval s hišno gospodinjo. Noferura je bila razigrane volje. Vneto je častila gosta pa tudi sama si je na njegovo vzpodbudo večkrat napolnila kozarec.
»Srečni Roma, kakšno lepo življenje so mu dodelili bogovi,« je vzdihnil Keniamun, ko so posli odstranili ostanke južine. »Kje pa je tvoj mož? Ali se ni še po* vrnil iz tempeljna?«
»Vrne se šele zvečer. Ali zame je to prav toliko, kakor če bi prišla mumija,« je rekla Noferura zanič* Ijivo. »To ti je najbolj dolgočasen človek na svetu. Vsa kri mi zavre, ko pomislim nanj in ga primerjam z dru* gimi moškimi, recimo s Hnumgotenom. Vsaka kretnja, sleherni pogled poveljnika telesne straže govori, kako ljubi Roanto. Roma pa spi tudi čez dno Ne
Katoliška knjigarna v Gorici snQ ,ra„,s 5,. „
Tretji dan se je nadaljevalo zasliše* vanje glavnega obtoženca Bernardiča, ki je priznal, da je razdelil več samo* kresov med svoje ožje tovariše, a od« ločno tajil, da bi ga bil nagovarjal k terorističnemu delovanju agent iz ino* zemstva in da bi bil od njega prejel denar. Izjavo o tej stvari je na policiji v Zagrebu podpisal le pod' hudim pri* tiskom in jo danes odklanja. Šest ti* soč dinarjev ie dobil od soobtoženca Klasiča v podporo svojim tovarišem.
Ko je predsednik sodišča dr. Subo* tič dal prečitati zapisnik, ki ga je Ber* nardič v isti stvari podpisal pred za* Srebškim preiskovalnim sodnikom Arnerijem, je obtoženec odvrnil, da se je dal vplivati od sodnika in prizna* vai samo tiste izjave, ki jih je dal beo* grajskemu sodniku.
Pri nadaljnem zasliševanju je Ber* nardič priznal, da je dobil tudi od pol* kovnika Begiča par samokresov, a da ni zase pridržal nobenega, temveč jih Jzročil tovarišem, med temi enega tudi soobtožencu, ki je izvršil atentat na stotnika Kaledina. Z vso odločnostjo zanika, da bi bil vedel za načrt o raz* streljevanju železniških mostov, ka* kor ga po krivici obdolžuje njegov soobtoženec dr. Hadžija. Ravnotako ni prav nič vedel, da je soobtoženec Stefanec, ko so skupno potovali iz Larlovca v Zagreb, nosil v košu pe* klenski stroj. Bernardič je vztrajno tr* dii, da se ni udeležil niti enega se* Stanka, kjer se je sklepalo o atenta* tih. Denar, ki ga je dobil, je porabil oeloma zase, deloma ga je dal tovari* sem, niti vinarja pa ni uporabil za te* roristično delovanje.
Peklenski stroj.
Na ponedeljkovi razpravi je bil za* slišan odvetniški kandidat dr. Cvetko Hadžija, ki je obdolžen, da je z 19 to* varisi organiziral politične atentate Proti vladi. Tudi Hadžija je izjavil, da mu je zagrebška policija grozila in ga
tolkla. Predsednik sodišča mu je do* volil, da prečita v svojo obrambo po* sebno spomenico. Ko je pa1 začel žaliti z ostrimfi izrazi vlado generala Živko* viča, mu je predsednik zabranil na* daljnje branje. Pri nastopnem zasliše* vanju je Hadžija odkrito priznal, da je s tovariši res pripravil peklenski stroj, ki naj bi se razstrelil na železni* ški progi Zagreb*Beograd malo prej, nego je šel mimo vlak, na katerem je bilo odposlanstvo hrvatskih občin, potujoče v Beograd, da se pokloni kralju Aleksandru na njegov rojstni dan. Hadžija je pa izjavil, da ni hotel pognati v zrak vlaka samega in ubiti potnike, temveč razstreliti samo trač* niče. Naredil je vse, da razstrelba ne
povzroči človeških žrtev. Zarotniki so hoteli s svojim dejanjem opozoriti samo jugoslovansko in inozemsko jav* nost na slabe razmere na Hrvatskem. Razen tega so hoteli napadalci pre* pričati hrvatsko odposlanstvo, da ni* ma pravice zastopati pred kraljem hrvatski narod. Hadžija je nadalje priznal, da je imel pred atentatom več sestankov z zarotniki in da je spadal med nje tudi Bernardič. Had* žija je pa odločno zanikal, da je ob* stajala tajna organizacija s pravili. On in tovariši so hoteli samo izraziti, da so Hrvati z razmerami nezado* voljni.
Proces, ki bo trajal par tednov, se nadaljuje.
Okno v svet.
Volitve na Španskem.
Nova španska vlada se je odločila, da razpiše volitve. Po večletnem sa* modržtvu Prima de Rivere bo ljud* stvo zopet prišlo do besede. Volilno pravico bo imel vsak državljan, ki je prestopil 25. leto; ženske so izključe* ne. Volitve naj bi se vršile koncem tega ali v začetku prihodnjega leta.
Za balkanski sporazum.
Bivši' grški ministrski predsednik Papanastasiu sklicuje za letošnjo je* sen v Atene zborovanje odposlancev iz vseh balkanskih držav. Glavni na* men zborovanja je najti pota, da bi se vsa nesoglasja med balkanskimi na* rodi izravnala.
Poljedelska kriza na Nemškem.
Nova nemška vlada gospoda Brii* ninga se bori z velikimi težavami. Najhuje pritiska gospodarska kriza na kmetih. V prvih povojnih letih se je nemškemu kmetu godilo dobro, ker so bile cene pridelkom visoke in ker se je ob velikem padanju valute rešil čez noč vseh dolgov in hipotek. Ko se je pa marka spet dvignila, je začelo
prihajati blago iz tujine in delati hudo konkurenco domačim pridelkom. Po* dražile so se nadalje delavne moči na deželi in tudi davki so se močno z vi* šali. To so vzroki krize. Kmet je začel bresti iznova v dolgove, vknjižbe so se vrnile. Številke govore, da je na vzhodni meji Nemčije na vsakem hektarju kmetske zemlje v srednjem 350 mark ali več ko 1500 lir dolga. V Pomorjanskem so pa razmere narav* nost obupne. Kmetska posestva so tam zadolžena tudi do 75 od sto ali do treh četrtin svoje vrednosti. Pri draž* bah, ki so na dnevnem redu, ne zado* s tuje izkupiček niti za kritje prve hi* poteke. Maršal Hindenburg je že 18. marca pisal: »Mnogo kmetskih pose* štev je tako zadolženih, da poljedelci ne morejo več zmagovati obresti in drvijo radi tega v pogubo!« Na kme* tih se odigravajo žalostni prizori. Ta* ko je posestnik iz okolice Berlina, ko mu je šla kmetija na boben, umoril v obupu ženo, otroka in nato še samega sebe.
Ko je Briining nastopil vlado, se je lotil takoj kmečkega vprašanja. Nem* ška zbornica je sklenila že celo vrsto
strastnih občutkov in nima oči za svojo ženo. Naj go* vorim, kakor hočem o ljubezni. — on je gluh.«
»Zatorej poslušaj besede ljubezni koga drugega,« Je rekel Keniamun z drznim pogledom. »Dovoli meni tako govoriti, pa boš videla, kako to znam.«
. »Govori! Ljubim zvok tvojega glasu,« je odgovorila Noferura z izzivalnim pogledom. »Samo ne pozabi, da sem poročena in da moram vsaj nekoliko spoštovati Nga nehvaležnega Romo.«
„ »Tvoja stvar je, da me ustaviš, če pojdem predaleč. Vama veš, kako težko je ugasiti ogenj, ko se razpali,« Je rekel mladi mož, jo objel okrog pasu in jo strastno Poljubil na ustne.
Noferura se ni branila; vrnila mu je poljub.
»Prijeten družabnik si, Keniamun. Pridi večkrat v meni. Roma ne pride nikoli pred določenim časom! , Nenadoma je umolknila in se izvila iz objema mia* oega moža. Keniamun je tudi vstal z neprijetnim ob* eutkom, zakaj na koncu drevoreda, ki je peljal k te* rasi’ s® j® pojavila visoka postava mladega žreca v be* eni oblačilu. Hodil je s povešeno glavo; bil je očividno natopljen v misli.
Ali je videl zanimivi prizor, ki ga je s svojim pri*
hodom prekinil? To vprašanje je vznemirjalo oba ju* naka pustolovščine.
Noferura se ni dolgo obotavljala. Šla je možu na* proti, ga strastno objela okrog vratu in ga pokrila s po* ljubi.
»Prisegam pri Osirisu, da je to ženska, ki ima pri* sotnost duha!« je Keniamun z navdušenjem pomislil.
Roma se je mirno oprostil ženinega objema in vljudno pozdravil gosta. Ko se je Keniamun srečal s čistim in poštenim žrečevim pogledom, ga je bilo v duši sram in hotel se je posloviti, toda Roma ga je po* vabil k obedu. V teku pogovora je Keniamun opazil, da je žrec komaj zatajeval, kako mu je žena zoprna. Na njene ognjevite poglede in nežnosti je odgovarjal z ledeno ravnodušnostjo. Zdelo se je, da si je šele tedaj prosto oddahnil, ko je žena odšla na teraso. Noferura pa je bila silno potrta. S plamtečim pogledom si je grizla ustne in z nebrzdano poltenostjo zrla v lepo moževo obličje. Brezbrižna Romova ravnodušnost jo je tako razburila, da se je v navzočnosti tujega moškega jedva zatajevala.
Ko je bil obed pri kraju, se je gost začel poslavljati.
»Na svidenje, Keniamun. Ob času obeda sem vselej doma. »Če hočeš videti mene, pridi ob tem času,« je
olajšav in povišala med drugim carino na uvoz poljskih pridelkov. Poviški so zelo visoki in gredo do 500 od sto nad dosedanje tarife.
Nemški kmetovalci so se sklepa z e« lo zveselili, manj pa poljedelci v so* sednih državah. Poljska republika, ki je ravnokar podpisala z Nemčijo no* vo trgovsko pogobo, je poslala v Ber* lin oster protest, češ da je uvoz iz
Iz Brd.	_
Števerjan. —- (G las iz občin* s t v a.) — Praznike smo praznovali prav prijetno. Tudi z gnjatjo in bri* cem smo si postregli bolj kot druga leta. Za petje pa vsa čast organistu in zboru. — Črešnje se prav lepo raz* c veta j o in obetaj o> obilen sad. Skrbi nas le, kako jih bomo v Gorico zvo* žili, ko so naše ceste take. Cesta v Gorico je že tri leta brez popravila. Razen cest pa tudi občinske luže vpi* jejo po popravilu. Šola ima skoraj vsa okna razbita.
Vipolže. — Mislil bi kdo, da so Vi* polže v deveti deželi. Pa saj se res tako redkoma oglašamo.
Nekaj fantov si menda ne more kupiti poštene obleke. Hodijo po vasi brez jopiča, izgovarjajoč se, da je moda taka. Žalibog, da so tudi naše kratkokrilke vse nore za pristno pa* riško modo. Ponosni smo lahko na naše »nadobudne« mladiče, ki tvorijo vsako nedeljo častno stražo pred cerkvenimi durmi. Prav nesramno ze* vajo in opazujejo vernike, ki stopajo v hišo božjo.
Ceste imamo jako slabe. Toda dež in blato ne ovirata naših ne preveč molčečih mamk, da bi se ne sestajale in obirale sovaščanov.
Upam, da sporočim v kratkem ve* selejše novice.
Ščedno pod Štever Janom. —- (M i fantje!) — »Novi list« o nas še ni pisal. Zatorej smemo tudi mi pove* dati par novic. — Lansko leto smo fantje zbrali za novo zastavo sv. Fio*
Poljske sedaj uničen, dočim sme Nemčija po pogodbi izvažati na Polj* sko svobodno svoje industrijske iz* delke. Sedaj se vrše med obema via* dama pogajanja. K sreči so nove ta* rife spremenljive in jih sme vlada po potrebi višati ali nižati; 500 od sto je le skrajna meja. Zato upajo, da se bosta Nemčija in Poljska sporazu* mela.
z dežele ?
rijana. Bolj kot zastava pa nam do* pade ples. Do sedaj smo se bolj skri* vaj vrteli. Za velikonočni ponedeljek smo pa v gostoljubni kmečki hiši pri* redili kar javen ples, ki ga je zelo spretno vodil odposlanec vipolžke plesne zadruge. Za pod zob in pijačo je skrbela podjetna domača gospo* dinja. -— Pred časom smo imeli nočne strelne vaje. Eden izmed fantov je bil zanje tako navdušen, da se jih je udeležil kar bos in v spodnji obleki.
Fant.
Iz Benečije.
Ter. — (Krepka družina.) __
24. aprila sta praznovala zlato poroko g. Ozvald Collino in Marija Tomasi* no, roditelja sedmih sinov. Eden od teh je padel v vojni, eden pa je du* hovnik č. g. Pio Colino, ki ga Brici po* znajo, ker je bil med vojno žunni upravitelj Vrhovci j. Krasnega, Šlo* vrenca in Fojane. Slovesne zlate no* roke se je udeležila cela vas. Brzoja« vila sta tudi sv. oče in goriški knez in nadškof. Slavljencema prav iskreno čestitamo!
Iz Gor.
Tolmin. — (Se m e n j. — Da n s v. Marka.) — Preteklo sredo smo ime* H običajni semeni po veliki noči. Krn* marjev je bilo veliko, tudi radovednih kupcev ni manjkalo, največ pa je bilo vrvenja. Tudi vrtiljak smo dobili za praznike, da je bilo malo »zabave«; sicer pa to pot ni imel sreče in je mo* ral kmalu proč, ker mi denarja za take
norčavosti. — V petek, na dan sv. Marka,'je bila kot vsako leto proce* sija k cerkvici sv. Marka nad Krnica* mi. Ker letos še ni hude vročine, so se je udeležili mnogi tudi iz od d al j e* nih vasi.
Sv. Lucija. — (Prazniki in drugo.) — Imeli smo lepe praznike. Veličastna procesija se je razvila v najlepšem redu. Pa tudi v cerkvi j c bilo prav slovesno, tako da je človek pozabil na vse hudo in se res srčno veselil vstajenja Gospodovega.
Na belo nedeljo se je vršila blago* slovitev novih cerkvenih zastav, ki so jih posamezne vasi same kupile s prostovoljnimi prispevki. Bilo je več du* hovnikov. Gospod dekan pa je imel lep govor, za kar smo mu prav h v.;* ležni. Lep dan nam bo stal v prijet nem spominu.
V Drobočniku sta na veliki četrtek po noči pogorela posestniku Ivanu Kovačiču hiša in hlev. Škoda se cen' na 30.000 lir. Kako je ogenj nastal, ne vemo.
Kakor se čuje, bo v kratkem zasve* tila električna luč tudi Modrej a nom in Modrejčenom; pa nič čudnega, saj bi že lansko jesen lahko bila.
Čepovan. — (Naša polja in c e s te.) — Upali smo, da bomo letos zgodaj polja obdelali, toda zaradi vednega deževja se je vse zavleklo. Pozimi smo imeli po Čepovanu in Pu* štalah močan vihar, ki je odnesel z naših polj skoraj vso zemljo. Zadnji dve leti se ta škoda vedno ponavlja. — Jeseni smo ceste z robotami dobro popravili, zdaj so zopet vse razdra* pane, ker vozijo po njih vsak dan težki tovorni avtomobili z lesom iz Tribuše in Lokovca.. V občini bi se marsikaj dalo prihraniti in za ceste obrniti, saj o robotah so nam komaj naši očetje vedeli praviti. — Letos so naši otroci bili mnogokrat bolni. Krivo je menda slabo vreme.
Livek. — (Opomin.) — Čudno sc nam zdi, da prikliče! v sedanjih denar* nih stiskah ena harmonika toliko lindi skupaj! Plesali so v neki zasebni hiši; vrtelo se je staro in mlado. Bilo bi pač bolje, če bi zasebniki ne dovoljevali svojih prostorov v take namene.
Kaj nam pišejo
dejal Roma z rahlim nasmeškom, da je Keniamun za* rdel od zadrege.
Komaj sta zakonca ostala sama, je Noferura po* skočila s stolice. Strgala je s sebe ogrlico, se prijela z ro* kama za črne lase ter zavpila s temnim, srditim glasom:
»Brezvestni, brezčutni človek, kako se drzneš biti z menoj tako žaljivo hladen v navzočnosti drugih, zlasti v Keniamunovi navzočnosti? Zdaj bo nedvomno raz* nesel po vsem mestu, kako me zametuje in žali mož, ki bi me moral ljubiti.«
Krčevito ihtenje ji ni dalo nadaljevati. Vsa tresoča se je padla brez moči na stolico. Mladi žrec je bil oči* vidno takih nastopov vajen. Vzel je z mize zavitek papirusa*) in se napotil proti izhodu. Ko je Noferura to zapazila, se je vrgla k njemu in ga prijela za roko.
»Roma, ne odhajaj! Moraš me poslušati, ker ne pre* našam tvoje hladnosti.«
Padla je na kolena in se oprijela moža.
»Tvoja žena sem! Ljubim te, a ti si mi dolžan vra* čati ljubezen.«
Žrec je vzplamtel. Z ostro kretnjo se je otresel žene in se odmaknil.
‘) listje istoimenske rastline, na katere so starj Egipčani pisali.
»Kolikokrat sem ti že povedal, Noferura, da tvoji zoprni prizori ne morejo imeti uspeha? Ne verujem v ljubezen ženske, ki jo vsak hip najdem v objemu dru* gega kakor danes. Ne jezim se na Keniamuna, zakaj samo ženska more odstraniti pregrajo nad seboj in moškim. Tvoji občutki niso ljubezen, ampak živalska strast, ki jo v tebi vzbudi katerikoli moški. Pa nehaj z jokom,« je pristavil prijazneje, »in udaj se v neizbež* nost. Veš, da si me sama odpodila s svojim nespodob* nim obnašanjem in s svojim neprestanim varanjem. Ni mi nič do tebe in ne morem več obnoviti v svojem srcu ugasle ljubezni.«
Ko je videl, da je Noferuza vstala vsa objokana in se oprla ob steber, je pristopal k njej in ji govoril s sočutjem:
»Poboljšaj se, Noferura, in morda mi uspe prema* gati v sebi odpor, ki si ga izzvala s svojim vedenjem.«
Po teh besedah ji je podal roko. Toda mlada žena ga je odpahnila od sebe in odšla. Roma je sedel k mizi in se zamislil.
»Oh, zakaj so me bogovi združili s tako žensko?« je rekel trpko. »Zakaj sem se srečal prepozno z Nejto, tem čistim, ponosnim otrokom? Z njo bi bil srečen.«
* * *	(Dalje.)
Ponikve. — Na cvetni petek ie ža« lostno končal 33«letni mladenič Lojze Kušman. Že več časa je bil bolan in otožen; poznalo se mu je, da je bolj mračnega uma. To je pri nas že tretji tak slučaj v teku petih let, oziroma osmi na šentviškogorski planoti. Rekli bi lahko, da je prav posebna bolezen pri nas in v okolici, in bi bilo prav, da bi tudi po zgledu Novačanov molili: »Ohrani nas pri zdravi in čisti pame'ti; prosimo Te, usliši nas!«
Pečine. — (Naša velik.a noč. — Pametna navada.) — Oni dan smo pokopali 69«letno teto Kata* rino Mrakovo, ki je bolehala par mesecev. Zdravja si je iskala v Gorici s pokojno »Begušovo« mamo, pa tudi njej ga niso mogli več dati. Pokojna je bila pridna, delavna, prav kakor mati je skrbela nad 10 let za svoja varo* vanca. Pokoj njeni duši!
Veliki teden in veliko noč smo tudi letos po lanskem načinu praznovali, četudi brez duhovnika. Moramo prh znati, da so bili vse tri zadnje dni vel. tedna častilci stalno pri božjem grò# bu. Niti četrt ure ni bila po dnevi cer# kev prazna. Tako je prav!
Za velikonočno voščilo so prejeli člani likvidirane Gospodarske zadru« ge (konsuma) na Idriji račun odvet# nika v Tolminu, da mora vsak poleg izgubljenega deleža dati še okrog 125 lir. — Sklepamo iz tega, da mora biti primanjkljaja kakih 150 tisoč lir.
Pri zadnjih pogrebih smo opazili neko novo pa pametno reč: da niso delili sveč udeležencem pogreba. To je prav! S svečkami se ljudje in cer# kev zamažejo; mesto da bi molili, mo# rajo paziti na svečo in se lahko še o# smodijo. Le posnemajte novo na# vado!
Iz tržaške okolice.
Sv. Ivan. — Oni dan okoli ene ure Pop. so vdrli tatovi v klet č. g. R. Mila# novica. Odnesli so tri gnjati in 5 kg slanine. Gospod kaplan je naznanil tatvino orožnikom.
Sv. Križ ori Trstu. — (Ob slove? su. — Več zanimanja! — Mia? dina, mladina.) — Kakor vsako mto smo tudi letos lepo praznovali velikonočne praznike. Procesije na veliko soboto zvečer se je udeležila yelika množica ljudi s svečami, kot le Pri nas navada. Pri procesiji je po? hvalno sodelovala domača godba in pa Pevski zbor, ki je tudi v nedeljo z le? jhm izvajanjem Gruberjeve maše in drugih prelepih velikonočnih pesmi Povečal slavnost praznika. Hvala g. Pevovodji in članom zbora! Želeti je e’ da bi se zbor povečal z mlajšimi ruočmi.
Naši fantje odhajajo k vojakom Želimo jim srečnega povratka k svoj cTrPi; Tudi onim, ki so pred kratkin odšli po svetu za kruhom, želimo vse srečo!
Pred mesecem so imele tri zadruge redne občne zbore: posojilnica, ki je začela tu uspešno delovati pred 22« 'mi leti na pobudo velikega zadruž« nega organizatorja drja I. E. Kreka m pa sedanjega gospoda župnika, nadalje konsumna zadruga (krčma) in
pa pogrebno društvo. Pri vseh treh zborih je bila udeležba zelo pičla.
Čudne pojave imamo pri naših ko« koših. Postale so selivke. Kar čez noč odlete iz tega ali onega kurnika. Naše mamice so v skrbeh.
Našo mladino more zelo srbeti pod petami, kajti prav pridno se je sukala na velikonočni ponedeljek in na belo nedeljo.
Iz Kanalske doline.
Ukve. — Na velikonočni ponedeljek je ob navzočnosti sedmih gospodov preč. rnsgr. Kraut s Trbiža blagoslo« vil temeljni kamen naše nove cerkve. Delo hitro napreduje. Upamo, da bo stavba do binkošti že pod streho.
Ovčja vas. — Po dolgih letih smo imeli pri nas letos zopet enkrat vse velikotedenske obrede. Ljudstvo je bilo zelo zadovoljno.
S Krasa.
Mavhinje. — Velikonočni prazniki so nam prav lepo potekli. Zlasti cer« kveni pevci n od vodstvom g. Širce so svojo nalogo prav izvrstno izvršili, čeprav so nekatere pevke odstopile, misleč, da se bo petje brez njih kar uničilo. Bilo pa je obratno.
Letos se nam obeta dobra letina, ker nekatera dekleta v nedeljo s klo« buki, ob delavnikih pa z rokavicami sadijo turšico in fižol.
Skopo. — (Cerkev. — Cesta.) — 15. aprila je poteklo eno leto. odkar ni več maše v naši cerkvi. Velikonoč« ni cerkveni obredi so se vršili v žup» nišču. Letos bi moralo biti vstajenje zvečer, zaradi nekega nesporazuma pa1 se je vršilo na veliko nedeljo zju« traj ob sedmih. Sedaj nameravajo po« pravo cerkve pospešiti. — Tz občin« stva se čujejo pritožbe, da je cesta iz Dutovelj v Štanjel preveč posuta. Pešci si vse podplate stržejo. Vsaj ob straneh bi morali pustiti malo nepo? sutega.
Iz idrijskega kotla
in okolice.
O zadružništvu. — V poroči« lih o letnih občnih zborih naših dveh zadružnih organizacij smo videli, da je zadružništvo v Idriji razmeroma še precej živahno. 876 vpisanih članov z nad 60.000 lirami vloženih deležev in 4 mil. 570.684 lir prometa v minulem letti, to dovolj lasno no<TUveio. K«i je dolžnost člana, ne bomo ponavljali. Vodstvo bi si pa na zadružnem polju pridobilo v Idriji obilo uspehov, zlasti za revno ljudstvo, ako bi snreielo v svoj delokrog trgovino s — čipkami. Ta obrt je prišla pri nas radi splošne« ga barantanja tako ob ceno, da se že skoro ne splača delati. Na svetovnih trgih pa vidimo tujce, ki žanjejo lepe uspehe z našim delom. Ker se je pred leti izjalovil načrt splošne čipkarske zadruge, bi našim zadr. organizacijam toplo priporočali, da skušajo započeti vsaj v ožjem obsegu to velevažno ak« cijo. S tem bi znatno dvignili smoter zadružništva in obenem mnogo kori« stili ubogim čipkaricam.
Občni zbor. — V petek 25. m. m. je imela okrajna posojilnica redni letni občni zbor.
Nov grob. — Umrla je g.a Pavla Poj ani jeva, soproga bivšega idrijske« ga sodnika in sestra tuk. trgovca g. Pavleta Lapajneta. N. v m. p.
Sp. Idrija. — (Desetletnica. — Seje m.) — V sredo 30. m. m. je mi« nulo deset let od ustanovitve podruž« niče »Kršč. gosp. društva v Idriji« v Sp. Idriji, katera se je 14. 7. 1924. pre« osnovala v samostojno Kmetsko«de« lavsko gosp. zadrugo. Zavod ima se« dež v lastni »Kazini« in podružnico v Kanomlji. Člani, zavedajmo se za» družnih dolžnosti, da bomo lastno de« setietnico s ponosom praznovali. — V ponedeljek bo pri nas običajni se« menj.
S Pivke.
Postojna. — (Naša velika n o č.) — Postojnska velika noč je bila lepa kot vedno. Vreme smo imeli za procesijo malo slabo. Igrala ie tudi na novo ustanovljena godba. Prekrasno pa je prepeval pevski zbor. Vodja zbora je po prizadevanju č. g. dekana prišel iz Gorice. Orglala pa je g.a Sobanova, ki požrtvovalno vodi pev« ske vaje po smrti gospoda kaplana. Tudi pevci in pevke so ostali zvesti.
—	Ljudje hitijo na polju, ker je žara« di deževja delo zastalo.
Hrenovice. — (Petje manjka.)
—	Naša fara je velika, kar se pa petja tiče, je ena zadnjih. Pred par leti je še lepo prepeval naš cerkveni zbor. Se« daj je popolnoma opešal. Vzrok je v tem, ker ni pevovodje. Do zadnjega so se pevci trudili. Tudi za praznike je bilo žalostno. Še dobro, da je prišla k procesiji postojnska godba.
Studeno. — (Razno.) — Pred ne« kaj tedni je nekdo odnesel na »Ubelj« ci« kolesa gozdnega voza, last A. T. Ker se na kolesa vrtijo in' se ie bilo bati, da bi končno ne pristala v sodni dvorani, jih je nepošteni uzmovič v temni noči nazaj prinesel. — Pri sa# ienju gozdnih drevesc so se dekleta nekaj sporekla, zvečer domov grede pa naklestila. Bojimo se le, da je čedne izraze ujel kak brezžični brzo« ja v ter iih širom sveta raznesel! « Prvi romarski shod na Planinski gori je bil dobro obiskan. Presenetile so nas le» pe velikonočne pesmi iz hvale vredne zbirke »Božji soevi.« Le tako naprej! Radovedjiost so vzbujale gospodične izpod Učke, oborožene z gorjačami itn kratkimi krili, kar pa ni preveč tu« ristovsko, še manj pa romarsko! Veli« konočni prazniki so minuli brez plesa. Tako je prav!
Iz Vipavske doline.
Št. Vid pri Vinavi. — (L e n j p r a z# n i k i.) — Že dalj časa nismo imeli Šentvidčani tako prazničnega vsta« jen j a kakor letos. Naši novi zvonovi so prvič no tolikem času oznaniali veselo alelujo. Lep vtis je naredila tu« di dolga vrsta Marijinih hčera. Rav« notako je nastopila prvič Marijina družba žena. — Ob glavni cesti pod Št. Vidom stoji Poreška kapelica, posve«
čena Jezusu, dobremu pastirju. Na; haja se pa v taki zapuščenosti, da je res treba opozoriti farane nanjo.
Rihemberk. — (Elektrika. — Brez organista. — Pametna mladina.) — Po dolgotrajnih ob; ljubah bomo vendar sedaj dobili el ek; trično razsvetljavo. Koli so že postav; ljeni.
Prenovljene cerkvene orgle so že ; postavili na kor, toda njih glasu nismo 2 še slišali, ker smo brez organista.
Isti gospodje, ki so ves predpust prh ! rejah plesno norenje v neki zakotni »dvorani«, so na velikonočni pone; ? del jek poskusili svojo srečo na pro; > stem, pa so se menda urezali, ker niso j dobili niti za kritje stroškov. Vsa čast j naši mladim, ki je začela obračati hr; j bet tistim, ki jo hočejo izrabljati v < svoje koristolovske namene!
Sv. MihaeL — Naši klanci še vedno j čakajo popravila. — Nekateri zaljub; ! 1 jenei se jeze nad pismonošo, ki ne do; j sta vij a pošte dovolj redno. — Šmihel; ; ci in Ozeljanci imamo- v cerkvi tudi | lepo petje, za kar gre vsa hvala pev; 5 cem in vztrajnemu pevovodji, ki za l vso požrtvovalnost ne dobi niti vi; j nar j a.
Vogersko. — (Farno ž i v 1 j e ; n j e.) — Za praznike je bilo prav \ lepo. Dobili smo lepo novo zastavo I s podobami cerkvenih patronov sv. j Gotarda in sv. Justa. Razsvetljava, i izvrstno petje in pokanje s topiči ob \ procesiji je bilo nekaj veličastnega. | — 11. maja za praznik sv. Gotarda bo; | mo imeli prav lepo slovesnost. Blago; slovi jene bodo- nove orgle, nova zasta; va in kip sv. Srca Jezusovega. Mogoče bo do takrat dodelan tudi kip sv. Jo» žefa, ki ga je darovala neka premožna družina. Bog ji povrni! Hvaležni pa moramo biti farani tudi č. g. župniku, ki se tako trudi za obnovo cerkvenih predmetov.
Vrh nad Rihemberkom. — V cvetu let je umrla Marija Birsova. Ugrabila jo je jetika. Bolezen se ji je še po; slabšala, ko je pred tremi meseci podložilo v grob njenega očeta. Bog daj tihi in značajni deklici sveti raj!
Iz goriške okolice.
Sovodnje. — (Smrt. — Ples pa mora biti.) — Na veliko soboto smo spremili do groba g. Jožefa Tom; šiča-. Po dolgotrajni bolezni je premi; nul v komaj 56. letu. Težko prizadeti družini naše sožalje!
Velikonočno nedeljo smo obhajati precej slovesno. Cerkveni zbor -se ni slabo pokazal. Na velikonočni pone; deljek smo pa plesali, kot bi šlo za stavo. Seveda ne sami, ampak so nam okoličani pomagali v obilnem številu. Zadovoljnost prirediteljev kaže, da obiskovalci niso biti skopi. Ne more; mo se načuditi mnogim materam, ki z izjemno vztrajnostjo stražijo ob ograji.
Podgora. — Prihodnjo nedeljo, t. j. prvo v maju, bo- romala kakor vsako leto podgorska procesija na Sv. goro. Udeležimo se je polnoštevilno! Zlasti
mladina, ki rada prireja izlete, naj pri; de. Starejših menda ni treba opo; min j ati.
Št. Maver. — Našo- cesto popravlja; jo. Ob tej priliki želijo vaščani, naj bi
se ponekod razširila, ker je z vozom težko voziti. — Slavčkov se v lepih nočeh prav dosti oglaša. Kosov pa ni nikjer. Najbrže jih je predlanska mrzla zima pobrala.
Kaj se sliši po
Dragocene pesti.
Včasih je skoro sleherno ameriško fante vedelo, da je Dempsey kralj boksarjev. To so taki ljudje, ki se po poklicu suvajo med seboj v zabavo gledalcev, ki to reč drago plačajo. Dempsey si je s suvanjem pridobil težke tisočake. Zdaj mu je pa denarja zmanjkalo in je zato sklenil pogodbo z nekim drugim javnim boksarjem, da se bosta obdelovala s pestmi v naj; večjih ameriških mestih. Dempsey upa, da bo zaslužil okoli 2 milijona-dolarjev; v Ameriki so namreč raje lačni, kot da bi zamudili predstavo boksarjev. Zato lahko- Dempsey tako bahato računa.
svetu.
je bila na slavnostno kuhinjo, kuhinjo za močnate jedi in salate, oddelek za juhe, potem za pečenke itd. Poleg so bili tudi kuhinjski uradi. Za nas ku; harje je vedno bilo veliko vprašanje, kako prinesti še gorka jedila skozi neskončne hodnike in sobane v jedil; no dvorano. Imeli smo posebne ogre; vaine zaboje, v katerih smo donašali jedila, da se niso ohladila. Pri tem je treba pomisliti, da je navadno kosilo imelo 13 do 15 raznovrstnih »riht«.
Danes kuha gospod Spork v veliki palači nekega dunajskega denarnega mogotca in se pogosto spominja, kako je bilo njega dni v cesarskih palačah.
Tu ne gre.
Časnikarji vse vedo in izvohajo. Vrata si: odpro tudi tam, kjer si jih drogi ne morejo. Tako gre vsaj glas o njih. Enkrat se je pa le urezal ravna-; telj nekega velikega londonskega dnevnika. Papež ima zdaj v delovni sobi telefonski aparat. Žice gredo od tod po vsem svetu. Omenjeni časni; kar je hotel to izrabiti in se naravnost pogovarjati s sv. očetom iz Londona v Rim po telefonu, da bi drugo- jutro Londonci brali, kaj je papež telefo; niral. Toda iz Rima se je čul na tele; fonu neprestano le en odgovor: »Pa; peža ni- doma!«
Minister vseh barv.
Češki komunisti so izključili iz svoje srede bivšega ministra drja Vrhenske; ga. Ta minister je bil ob izbruhu vojne glava čeških anarhistov. Zato je bil med vojno tudi zaprt. Ob razsulu Avstrije je bil eden izmed voditeljev čeških nacionalistov. V prvi češki vladi je zastopal češke narodne socia; liste. Iz njih tabora je uskočil k so; cialistom in nazadnje h komunistom. Ker je pa dr. Vrbensky svojeglaven mož, so se ga tudi komunisti naveli; ča-li. Izobčenec snuje zdaj lastno stranko.
C. kr. kuhar pripoveduje.
Aleksander Spòrk, c. kr. osebni ku; bar Franca Jožefa, pripoveduje s sol; zami v očeh o svojih spominih:
»23 let sem služil cesarju. Z njim sem hodil po svetu, kajti le jaz sem poznal njegov okus. Poznal sem vse dvorne kuhinje po Evropi in prejel številna odlikovanja za svoje sposobnosti. V polni sili sem se pq; kazal ob dunajski svetovni razstavi, ko ni bilo dne, da ne bi kaka kronana glava kosila pri cesarju Francu Jožefu.
Kuhinjo je nadziral poseben nad; zornik, ki je imel pod seboj 4 osebne kuharje, 24 dvornih kuharjev, 8 no; sačev, par mešalcev po loncih in ko; žicah in 6 oseb za pomivanje posode. Kuhinja je bila dolga 60 metrov, to; rej prav velika dvorana. Razdeljena
ČIovešS<o $>la-gro.
Pred kratkim je izdala neka Angle; žinja knjigo, kjer se razpravlja o su; ženjstvu. Neverjetno se sliši za da; našnje čase, da je na svetu še pet mi; lijonov sužnjev. To je blago, ki se prodaja in kupuje kot živina in deli usodo najslabše tovorne živine. Zveza narodov ima poseben odbor za pobi« janje suženjstva, a vendar je suženj;
ZAHVALA.
Potrti javljamo, da je v petek 25. t. m. zvečer po daljši in mučni bolezni nagloma umrl naš ljubljeni oče
Andrej Ture!*
krojač v Dol. Vrtojbi, v 73. letu starosti.
Zahvaljujemo se vsem pogrebcem in zlasti tudi pevskemu zboru ter č. g. kuratu za tula» žila. Bog vsem stotero povrni!
Vrtojba, dne 27. aprila 1930.
Žalujoči otroci.
ZAHVALA
vsem za blagodejno sočutje in sožalje ob priliki prebridke izgube našega lju; bega sina in brata	' - :
Rafaela Kosmača.
Hvala za številne obiske v bolezni in na mrtvaškem odru ter za številno spremstvo na kraj počitka. Vsem si dovoljujemo izreči našo najtoplejšo in najsrčnejšo zahvalo.
Idrija, 22. aprila 1930.
Žalujoči svojci.

OBČNI ZBOR
Kmečke poso j. na Trnovem pri Gorici se bo vršil dne 18. maja tek.l. ob 10. uri dop. v župnišču z običajnim dnev;
nim redom.
Načelstvo.
stvo še v veljavi v Abesiniji, ki je čla« niča Zveze narodov. Po abesinskih semnjih prodajo letno do 10.000 suž» njev. Nekateri poglavarji imajo na svojih posestvih tudi do 1500 sužnjev. Razen v Abesiniji so znani suženjski semnji tudi v Sudanu, v Arabiji in ob Perzijskem zalivu. Tod je suženjstvo še v polnem cvetju, zakaj mohame» danska vera tega ne prepoveduje. Is* kalci biserov ob Perzijskem zalivu so sami sužnji. Gospodarji jim dajo je» sti, le če jim prodajo otroke, tudi take, ki se imajo šele roditi.
Na obali zapadne Afrike sta skriv» ni družbi »aligatorjev« in »leopardov«, ki lovita in prodajata sužnje. Njih obrt je dobičkanosna, ker se moč zamorskega poglavarja ceni po številu sužnjev in je torej javno rane» nje suženjstvu naklonjeno.
Najhuje je pa še na Kitajskem. Ubožni starši prodajajo male deklice za majhen denar. Sirote morajo v po» manjkanju trdo garati, dokler ne od* rastejo in jih prodajo v javne hiše. Samo v mestu Hongkongu je baje 10.000 takih žrtev.
Sospolarstve.
Trg talili prižete.
Trst, 29. aprila:
Domači krompir 45, gališki 35, ogr» ski 35, novi 100.
Zelenjad: radič 80 do 100, mladi 350 do 400, solata 160 do 180, sciatica 240 do 260, hren 400, korenje 100, brokoli 70 do 80, špinača 80 do 100, blitva 40, grah (iz notranjosti) 80 do 100, koper» ski 300.
Jajca 35 do 45.
Gorica, 30. aprila:
Krompir 30 do 35, prav lep 40, novi 100 do 120.
Zelenjad: spargi ji 280 do 320, špi» nača 40, solata 50 do 70, grah 350 do 400, peteršilj 50, brokoli 15 do 25, ko» lerabce 240 do 260, radič 40 do 50, lo» bodičje 10 za sveženj.
Jajca 35 do 38.
Opomba: špargljev pride na trg 10, kakšenkrat tudi 20 kvintalov, ve» činoma gredo v Monakovo (Nemčija). Graha pride zaenkrat komaj kakih 300 kg, večina gre v Prago. Solata gre večinoma v Jugoslavijo (Ljubljana), ostalo pa na vse strani, predvsem v Avstrijo.
Tržni pregled.
Žita in moke: Vsako leto se tembolj gosto pojavljajo na svetovnem trgu nasprotujoče si vesti, čim bolj se bliža nova žetev. Pred velikonočnimi praz» niki so raznesli vest, da je v Ameriki huda suša in da kaže letina slabo: po» Rodica cene navzgor! Teden pozneje Je pa prišlo naznanilo o obilnem dež» JU: cena navzdol! Ta teden prihaja vest, da je bilo dovolj dežja le v ne» katerih krajih, drugod premalo: cene Vec ne padajo in bi se rade obrnile navzgor. K tem vestem se družijo še druge, da ima ruska boljševiška vlada v rokah ogromne množine žita,
Okrajna posojilnica v Kanalu
vabi na
redni občni zbor,
ki se bo vršil dne 18. maja ob dveh in pol pop. v poslovnih prostorih s sledečim dnevnim rc= dom: 1. poročilo načelstva, 2. poročilo nad» zorstva, 3. odobritev računa za 1. 1929., 4. iz» volitev enega člana nadzorstva, 5. razno.
V slučaju, da bi ob določeni uri ne bila zbra» na desetina članov, se bo vršil občni zbor po določilih š 33 zadružnih pravil.
VABILO
ì oMsemn zboru,
Ljudske posoj. v Štanjelu na Krasu,
ki sc ho vršil dne 11. maja ob 9. uri prcdpo!« dne v pisarni posojilnico s sledečim dnevnim redom:	1. poročilo načelstva in nadzorstva.
2. odobritev rač. zaključka za I. 1929., 3. v o« litev načelstva in nadzorstva, 4. slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje drugi občni zbor ob vsaki udeležbi.
NAČELSTVO.
Butemabita S*
MomSsrir&a
Trst, Piazza Dalmazia, št. 2., tel. 31 »00.
Posamezni motorji so prerezani, da se vidi delovanje. — Posebni tečaji za vodstvo avtomobilov. — Zagotovljen državni patent,
CENE SO ZELO NIZKE.
Pinorejci $
Veliko zalogo trtnih škropilnic lastnega izdelka, nahrbtnik žve» plalnikov, razpršilnikov kakor tudi vsakovrstnih kotlov dobite
pri F, St II Š T II,
trgovina z železnino, kleparstvo in kotlarstvo,
Šturije — Ajdovščina.
Kdor hoče obiskati
X. pijanski »elesejem
od 29. maja do 9. junija 1930., si mora pravočasno preskrbeti
POTNI LIST ZA INOZEMSTVO,
veljaven tudi za Jugoslavijo. To., listino izstavi na posebno prošnjo kr. kvestura.
Olajšave: Kr. vlada v Rimu je italijanskim obiskovalcem dovolila 30 odstotkov popusta na železnicah. Jugoslovanska vlada pa je do» volila 50 odstotkv popusta po jugoslovanskih železnicah.
Jugoslovanski vizum stane 10 lir. Kdor hoče biti teh ugodnosti deležen, mora kupiti sej m» sko izkaznico za 30 Din (Lit. 10.20). Proda» jajo jih v:
Trstu: Pubblicità Čehovin - XX Settembre 65, ufficio centrale viaggi — via Bor» sa 2, banco cambio Bolaffio — via D. Alighieri 6, banco cambio Stcindler — via G. Gallina 2. na Reki: kr. jugoslovanski konzulat, v Gorici: Avg. Ravnik — via Barzellini 2/1., v Idriji: v Postojni:
v Razdrtem: Posega Anton.
Širite ~, N OVi LIST,,!
Poljedelci - Gostilničarji.
Naznanjam, da sem otvoril v lastni hiši v Postojni štev. 139. veliko zalogo izhra» nih vipavskih in istrskih vin, katera razprodajam po zmernih cenah. — Pri» poroča sc
JANKO SEVER, POSTOJNA 78.
Nove vrste cigaret.
Italijanski tobačni monopol je dal razprodajalcem, pooblaščenim za raz» prodajo tujih cigaret, v razprodajo nove cigarete, izdelane na otoku Rodu (Egejsko morje). Imenujejo se Rodi in Samsoun, .stanejo po 30 in 36 stotink ena.
V teh cigaretah je najfinejši tobak iz orienta, ki je lahek, lepo dišeč, v njem je malo nikotina. Cigarete so v lepih škatlah, so z zlatim ustnikom ali brez njega.
ZDRAVNIK
dr. L. SIMONITI,
bivši asistent za notranje bolezni,
sprejema usak dan u ChOFÌC?!,
Piazza yiTTQRÌB (na Tranniku)
(nasproti gostilne „F;egl“.)
©«Ì 9. - 12. iffl 3- - 4.
Ob sredah po četrti ari no lastnem domu o
Biljam « Brdih
Civilno inženirska pisarna
dr. ing. Gaberščik Oskar,
TOLMIN,
izvršuje vsa civilno inženirska dela in vsako» vrstne projekte; napravlja načrte in vse po» trebno za priznanje vodnih pravic ter za žične vzpenjače; meri in parcelira zemljišča; izde» kije zemljiške skice za kupnoprodajne pogod» be; razne cenitve za privilegirana posojila itd.
LLOyD LATINO
IN
SOC. GEN. DI TRASPORTI MARITTIMI A VAPORE Agenzia Gorizia, Corso Vitt. Em. 5.
Hitre vožnje v Južno Ameriko. Odhodi iz Genove:
9. maja 1930. s.parobrodom A L S I N A.
V	Rio Janeiro ih Santos L. 1800, v Montevìdeo in Buenos Aires L 1850;
19. maja 1930. s parobrodom CAMP A N A.
V	Rio Janeiro in Santos L. 2100, v Montevideo in Buenos Aires L 2150.
Vožnja traja v Prio Janeiro 15 dni, Santos 16 dni, Montevideo 18 in Bue» nos Aires 19 dni.
Prava domača hrana in postrežba!
katerega mora prodati, če hoče napra« viti prostor za novo žetev. Druga pra* vii, da gladujejo na Kitajskem milijo* ni ljudi in da se je vlada odločila za nakup velikanskih količin ameriške pšenice. Sledi vest, da kaže letina po celi Evropi zelo dobro; ali da mislijo ruski kmetje, ki so nasprotni vladli, požgati vsa polja zorečega žita in tako prisiliti boljševike h kapitulaciji.
Od takih in podobnih vesti zavisi trenotno razpoloženje na svetovnem trgu. Resnica pa je le ena: trenotno se nahaja v rokah kmetovalcev in špe* kulantov, predvsem v Ameriki, preveč pšenice, za katero ni dovolj kupcev. Zato imajo žita slabo ceno. Mnogi kmetje pravijo, da se jim ne izplača sejanje žit, še manj pa prodajanje, in da je najboljše pokladati žito pra* šičem in te prodati. Tako je danes v jugoslovanskem Banatu uradna cena za koruzo 100 dinarjev ali naših 33 lir za 100 kg. Pri taki ceni ima tamkaj* šnji kmetovalec skoraj gotovo večjo korist, če koruzo da prašičem. Res pa je tudi, da gladujejo in umirajo od lakote na Kitajskem in tudi drugod po svetu milijoni ljudi, ki nimajo sred* štev, da bi si nabavili vsakdanjega kruha.
V Italiji kaže pšenica trenotno prav dobro, tako tudi pri nas v Julijski Krajini, kjer vidiš res krasne nji» ve. Žalibog imamo pri nas že na sto* tine vrst. Ljudje preradi segajo po vrstah, katerih ime so Bog zna kje či* tali. Tako sejejo po deželi poleg sta* rih domačih vrst vse polno drugih. Mentana, Ardito, Villa Glory, Edda, različne Gentile rosso in Piave so naj* bolj razširjene. Marsikdo se z novo vrsto opeče. Prav in lepo je, da stremi posestnik za napredkom, a pri tem mora biti preudaren.
Cene na italijanskem trgu so danes
sledeče (v lirah za 100 kg	na <	debelo):	
Mehka pšenica	132	do	140.
Trda pšenica	138	do	145.
Domača koruza	60	do	65.
Jugoslovanska koruza	54	do	55.
Rrž	85	do	90.
Ječmen	100	do	105.
Češki oves			76.
Ruski oves			74.
Fižol (jugoslovanski kok)	125	do	130.
Moka št. 1	180	do	182.
Moka št. 0	190	do	192.
Moka št. 00	200.		
Koruzna moka	70	do	72.
Koruzni zdrob	82	do	84.
Živina: Radi pičlega števila živine v hlevih in radi ugodne zime ter obe* tajoče se dobre krmske letine bi člo* vek pričakoval živahno živinsko kup* či jo, ki je pa ni. Ljudje nimajo denar* ja. Zato so cene precej stalne, to je za mesarja od 3.20 do 4.20 lir; višje cene veljajo za mlado, vzrejeno živino. Kupčija s teleti trpi radi uvoza iz ino* zemstva. Zato so teleta po 4.50 do 5.50 lir. Mladi prašiči so v ceni padli, kar je vsakoletni pojav. Sedanji mia* diči so prepozni za prihodnjo zimo in prezgodnji za drugo.
Krma: V splošnem se obeta obilna krmska letina, četudi je lanska zima zelo razredčila travo in se je iz* gubilo mnogo žlahtnih trav; zato pa
NAJNIŽJE CENE, lOeLETNO JAMSTVO,
ČISTO POSNEMANJE,
LAHEK TEK,
AVTOMATIČNO MAZANJE,
(pri strojih od 130 litrov naprej)
ZVONEC,
ki pove, kdaj se stroj zadosti hitro vici,
PRODAJA NA OBROKE,
so
odlike posKemalnlfeov znamke
„ROTH“
Zastopnik:
Just Ušaj, GORICA
Piazza della Vittoria 4. =5^59=5=55 Zahtevajte cenile.
naiTRBHElì P0HÌ5T10
IH HAMMČEKB
P® NAJNIŽJE 8EN1H
debile v to»
G. B1ECMI2M
TRST — Via deli’Istria 27.
Najbolj moderne sobe, kuhinje in jedilnice. Razpošiljamo po deželi.
Velika popasti!
3 S IS FI 1 J S
Zoimi zdravnik
Stanko Perhavec
sprejemsi
v Idriji: nad Kosovo gostilno št. 100 vsak petek od 9. — 15.,
V Ajdovščini: vsako soboto od 9. — 18. v	Vsa dela so zajamčena. «

POZOR PRED NAKUPOM!
Raznovrstna darila za vsako priliko, popol« ne kuhinjske, namizne in sobne opreme za skrbne neveste, gostilne in restavracije iz pr» vih domačih in inozemskih tovarn dobite po najugodnejših konkurenčnih cenah pri dobro založeni tvrdki z lastnim skladiščem
Ivan Kerie,
Trst, Piazza S. Giovanni 1.
Obiščite nas, da se prepričate o ugodnosti, ki se Vam nudi iz prve roke.
Tvornica tehtnic, uteži in mer |
Giuseppe Florenc S C.o
Tt^ST, via Vidali 9, tel. 84~03
z veliko izbero uteži, mer in tehtnic oblastveno odobrenih iz domačih in inozemskih tvornic.
Popravljamo najrazličnejše tehtnice po zelo nizkih cenah. Za dobo popravila damo tehtnice in uteži na razpolago brezplačno.
Boti, 8IUS. MEI,
specialist za bolezni v
ušesih, nosu in grlu,
bivši operater na univ. klinikah prof. Neumanna in Hajeka na Dunaju in asistent prof.Brunettija v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. Sprejema od 9.-11. predp. in od 3.-4. pop.
Serica, ?!a GaribsMill (prej Teatro)
J Im iEFGfltO11
TRST — VIA ARCATA 16 — TRST.
Veliko skladišče moških in deških oblek; na novo založeno z največjo izbero površnikov v modernih barvah, črnih in plavih jopičev, mo« dernih flanelastih in suknenih hlač v razno» vrstnih barvah.
Velika zaloga delavskih oblek in tudi posa« meznih hlač in jopičev.
Govorimo slovenski.	Zelo znižane cene.
važno za skrbne gospodinje in krčmarice!
Aluminijeva posoda na vago po 25 lir kg.
Zelo znižane cene. Po naravnost smešnih cenah razprodajamo razno* vrstno kuhinjsko posodo in druge
hišne potrebščine.
Trst, via Carducci 3 (nasproti bivši vojašnici.)
fsnraiim
da najdete prvovrstno blago in po nizkih cenah le pri tvrdki :
M EGOliOMlil FE1BLI0RE
Trst « Piazza Ponterosso N. 5
Par primer:
40 različ. vzorcev pisanega muslina po L 1.90, 60 različnih vzorcev perkala zajam*
čenih barv................po L 2.90,
55 različnih vzorcev perkala dvojne visočinc s plavim ali črnim dnom po L 3.50, 88 različ. vzorcev težke pisane svile po L 2.90, bel in rumen panama . .	. od L 2.85 dalje,
popelin za srajce v eni barvi od L 2.90 dalje, popclin za srajce na črte .	. od L 3.50 dalje,
rigadin za srajce......od L 2.50 dal je,
pisan batist za perilo . . . od L 2.50 dalje, težko svileno platno za perilo od L 2.90 dalje, težka svila »maroken« .	.	. od L 6.90 dalje,
prtiči ................od L 1.50 dalje,
prti dvojne višine.....od L 6.80 dalje,
prtiči za mizo in »desert« .	. od L 14.80 dalje;
razen tega še velika izbera kotenine, črnega in barvanega satena, tibeta, platnenega muslina v vseh barvah, nogavic, moških in otroških maj, tra* ližev za žimnice, brisač itd., itd. po cenah brez konkurence.
Preden kaj kupite, poizkusite naše blago.
Pri nakupu nad 20 lir, dobite še dar.
raste plevel tem bohotneje. Seveda ne bo krma najboljše kakovosti, posebno če bo še prepozno košena. Sedanje cene za seno so od 18 do 25 lir. Otro» bi imajo ceno 63 do 65, oljnate tropi» ne pa 88 do 90 lir.
Vino: V Milanu je bila ustanovlje» na vinska borza, kjer se ponujata dva tipa vina. Tip A (navadna vina do 10 stopinj alkohola) ima danes uradno ceno 80 lir za hi, tip B (boljša, oziro» ma močnejša vina) 105 do 112 lir. V julijski Krajini vlada mrtvilo, vino pa se dobi po vseh cenah od 100 do 150, le teran je dražji. Kljub temu je samo Vipavska dolina zasadila letos kakega pol milijona, če ne še več, novih trt. Mnogi so kopali celo sovdan ali lapor z delavci. Tako jih stane vsak štirja» ški meter vinograda 1 do 2 liri. Kaj mislijo, ne vemo.
Mleko in mlečni izdelki: Prazniki so minuli, smo v maju, ko je največ mie» ka in masla. Zato so cene v tem mese» cu tudi sorazmerno najnižje. Kmečko maslo je po 12 lir, mlekarniško med 14 in 15. Tolminski sir ima razne ce» ne: prvovrstni in polnomastni okoli 8, slabejši tudi 6, čuč pa (iz posnetega mleka) 2 do 4 lire za kg. Mleko je v Trstu po 130 do 140, na deželi po 60 do 70. V Trst prihaja vedno več mie» ka iz notranjosti kraljestva, kar je dokaz, da je pri nas vedno manj mieč» nih krav in vedno več posnemalni» kov.
Umetna gnojila: Superfosfat 22 do 24 lir, čilski soliter 105 do 115, kalijeva sol 70 do 80, amonijak 85 do 95.
Modra galica na debelo po 2«0, na drobno po 260, žveplo 100 do 110.
Semena: Lucerna 4.50 do 5.20, do» mača detelja 5 do 6, esparzeta 4 do 4.50, laška ljuljka 3 do 4 lire za kg.
Nove
postave.
ZASTARA SE ZADRŽI IN PRETRGA.
V zadnjih dveh številkah smo raz» ložili pomen in važnost zastare in pri» posestvovanja. Potrebno je, da razlo» žimo še vzroke, ki zadržujejo, oziro» ma pretrgajo zastaro.
O zadržbi govorimo, ko nastopi dej» stvo, radi katerega zastara sploh ne more pričeti ali ko preneha teči, če se je že začela; ko pa ta ovira odpade, se zastara lahko zopet začne in če se je že prej začela, se lahko nadaljuje in sicer tako, da ni prejšnji čas zasta» re izgubljen.
Vzroki zadržbe so dvojne vrste:
a)	takšni, ki so odvisni od osebnih, Pravnih lastnosti prizadetih oseb, in
b)	taki, ki so odvisni od razmerja med upnikom in dolžnikom.
Proti katerim osebam je zastara ' nemogoča?
Redna zastara ne teče proti mlado» letnim, nadalje proti osebam, ki so proglašene za umobolne in proti voja» kom za časa vojne. Toda tudi proti tem osebam teče zastara, če traja le šest mesecev, eno, tri in pet let.

Ortoped™ zavod B. ZECCHI
TURIN - via Roma 31, I. nadstr.
Aparat Zeecki zabraisjiife isepredovanje
K ILE.
Uspeh aparata ZECCHI v videmski pokrajini:
Hat? OZBRAVLJENEC IZ VALVASCHE PIŠE:
Dolžnost me veže izreči svoje priznanje in hvaležnost g. ortopedu ZECCHI, ki mi je s svojo posebno iznajdbo ustavil KILO, ki mi je delala zelo grenko življenje in me ovirala v mojem poklicu.	Pippo Jožef pok. Luke
Via del Foniasini, Valvasone (pokr. Videm) Važna objava I Radi številnih pisem, v katerih nas stranke prosijo za informacije, javljamo, da bo ortoped ZECCHI dajal pojasnila in nasvete v sledečih krajih:
v VIDMU: v sredo 14. maja, v hotelu »Italia«, v GORICI: v četrtek 15. maja, v hotelu »Angelo1 d’ Oro«, na Reki: v petek 16. maja, v hotelu »Bonavia«, v Trstu: v soboto 17. maja, v hotelu »Centrale«, v Pulju: v nedeljo 18. maja, v hotelu »Miramare«.
- -ta-.na

MOŠKE OBLEKE.
CAYALIEKO, !
TRST, SORSO GARIBALDI 5, Tel. 79-32. j
Največja izbera oblek, površnikov, i nepremočljivih plaščev, trench coatov, j hlač, krojev, pisanih hlač; posebnost: ; MB- PLAVE IN ČRNE OBLEKE. ;
KABINET ROENTGEN
Primarij
Dr. DE FIORI AUG.
B 0 B i C B. Dem Vitt. čman. III. št. IMI
od 9. — 12. in od 2. — 4.
m!
Domače in tuje sukno za moške obleke.
USTU imstlici M ŠTEV. M.
NIZKE CENE.
GOVORIMO SLOVENSKL


! i ZDRAVNICA
| ti dir. VILMA DOMINGO,
jj 4 bivša asistentinja kr. klinike za porodništvo j i	in ženske bolezni v Florenci
! < sprejema
*;	od 10.-12. in 15.-16. ure
^ GORIC A,
^ ulica Corso Vittorio Emanuele III. številka 59. i Posebnost : zdravljenje z ultravi joletnlmi žarki.
Ne kupna cena, marveč vzdrževalni stroški in trajnost narede posnemainik poceni ali dragega. Dolgo trajajo brez popravil samo pristni posnemalniki in pinje
..DIABOLO".
KMETJE’
Ne izbirajte kar je poceni, marveč kar je dobro ! ! !
:Zi pojasnila se obrnite na
Vittorio Jonson — GORICA,
Via Contavalle 4»II, (Casella 25).


Ni mogoče priposestvovati zemlji« šča, ki tvori doto, ali zemljišča, na ka« terem je vknjižena dota, dokler traja zakon.
b) Med zakonskimi se ne moreta zastara in priposestvovanje niti pri« četi niti nadaljevati; istotako je ne« mogoča zastara (priposestvovanje) med otroci in starši; tudi med mlado« letnim in varuhom je zastara nemo« goča; prav tako je izključena zastara med dedičem in dediščino, če jo je sprejel pod pogojem inventarja; na splošno lahko rečemo, da je vsaka za« stara zadržana med osebami, ki so po zakonu podvržene nadzorstvu drugih j in osebami, ki jim je to nadzorstvo j poverjeno.
Učinek zadržbe je ta, da zadrži tek zastare, dokler traja vzrok zadržbe. ko vzrok odpade, prične zastara iz« nova teči.
Pretrganje zastare.
Od zadržbe je treba strogo razliko« j vati pretrganje zastare. Učinek pre« I trganja je namreč tale, da se zastara ! popolnoma uniči, ako nastopi vzrok ! pretrganja, ki ga zakon določuje. Pri ! tem je prejšnji čas zastare docela iz« gubi j en in zastara prične, če vzrok I pretrganja odpade, popolnoma iz i nova.
Kdaj se pretrga zastara?
Vzrok pretrganju ' je predvsem '■ upnikov pravni čin. Zato se zastara j pretrga s tožbo upnikovo, s plačilnim j nalogom, s sekvestrom in z zamudno« st j o dolžnikovo. Z vsemi temi prav« nimi dejanji upnik dokaže, da hoče svojo pravico uveljaviti; ta volja je nezdružljiva z zastaro, ki predpostav« lja, da je upnik nedelaven in se ne briga za svoje pravice.
Istotako se zastara pretrga, ako po« zoveš dolžnika pred ljudskega sodni« ka; če pa dolžnik ni prišel pred ljud« skega sodnika ali če ni izvršil sporazu« ma, ga moraš v teku 2 mesecev tožiti.
Zastara se tudi pretrga, ako dolžnik pravico upnikovo izrecno ali molče prizna. Priznanje je izrecno tedaj, ko je pismeno; molče pa priznaš pravico upnikuN o lahko z vsakim dejanjem, ki dokazuje, da hočeš priznati svoj dolg, n. pr. z delnim plačilom, s tem da daš jamstvo ali da drugemu naročiš, da mesto tebe plača. Ko gre za zastaro, ki traja manj ko pet let, se ista pretr« ga lahko le s pismenim priznanjem in s tožbo.
Do sedaj smo govorili le o pravnih činih ki povzročajo pretrganje zasta« re. Tako pretrganje zastare imenuje« mo tudi civilno pretrganje.
Omeniti moramo še naravno pretr« ganje, ki pride v poštev le pri pri« posestvovanju. Priposestvovanje se pretrga, ako traja izguba posesti stvari ali pravice (lastnine, služnosti in drugih stvarnih pravic) več ko eno leto. Če pa ni bil posestnik iztisnjen iz posesti po tretji osebi, po lastniku ali po naravni sili, marveč se je sam prostovoljno odrekel posesti, se pri« posestvovanje pretrga takoj. Pripo« sestvovanje se na novo prične, ko pride stari posestnik zopet v posest stvari ali pravice.
lipraiaaja in ndgmori.
Popravek k vprašanju št. 295, ki je bilo Priobčeno v zadnji številki »Novega lista«. Vprašanje se je glasilo: Oče je pred 1. julijem 1929. na smrtni postelji poklical tri priče: ena je pisala oporoko v 'italijanščini, podpisale so jo pa vse tri, toda brez, označbe »priča«; oče je podkrižal, čeravno je bil zmožen pisanja. Ali je ta oporoka veljavna? Odgovor: Zad« njič smo odgovorili, da je ta oporoka neve« Ijavna in da pride radi tega do zakonitega dedovanja. Pravilen odgovor pa je tale: Opo« roka je res neveljavna, a le kot pismena. Ta« ka oporoka je pa lahko veljavna kot ustna, če so bile vse tri priče pri oporoki istočasno nav« zoče. Potrebno pa je tudi, da so njeno vsebino soglasno potrdile vse tri ali vsaj dve priči, če ena izmed prič ne more biti pod pri« sego zaslišana. Če ne morete zgornje oporoke uveljaviti kot ustne, pride do zakonitega de« dovari j a.
ELEGANTNOST.
BREZHIBNOST,
TRPEŽNOST, ' moških oblek najdete le v
skladišču Izgotovljenih oblek in moškega sukna grl tvrdk!
..ALLE GRANDI FABBRICHE"
Trst, Oorscs Garibaldi EO,
Tel. 79-35. —-=e™see
Tam je vedno bogata Ubera izgotovljenih oblek, površnikov, trench eoa io v, »berberi«=jopieev, hlač in krojev za može, Bilače* niče in otroke.
Vprašanje št. 314: Ali so vloge pri Ljub« Ijanski posojilnici popolnoma izgubljene? Kaj je z vlogami pri Trgovski banki v Ljubljani:
— Pdgovor: Vloge, ki so jih naši ljudje imeli pri Ljubljanski posojilnici, so žal popolnoma izgubljene. Naložbe pri Trgovski banki pa ne, ker jo prevzela vse aktive in pasive te banke Ljubljanska kreditna, ki je imela prej podruž« niči v Trstu in v Gorici. Zato naj se prizadeti vlagatelji obrnejo na Ljubljansko1 kreditno banko.
Vprašanje št. 315: Šel sem po cement za kmetijsko rabo. Voli so se splašili, padel sem Pod voz in si zlomil nogo. Ali imam pravico do odškodnine? Odgovor: Ali je zdravnik napravil prošnjo za priznanje zavarovalnine? Če je ni, napravite jo. Sicer pa je malo upa« nja, da bo ugodno rešena, ker ne gre za po«
‘ kodbo pri pravem kmečkem delu.
Vprašanje št. 316: Sosed ima iz svoje parcele eno lastno in dve poti črez moje zemljišče, i Ali mu jih lahko zabranim? — Odgovor: Ako j ima sosed pravico uporabljati obe poti, mu tc > pravice ne morete kratiti. Če se poslužuje obel) j Poti že od pamtiveka, gre za priposestvovano j služnost. Najmanj mu pa morete braniti, ako je služnostna pravica vknjižena. Prepoveste mu lahko samo, če ni služnostna pravica ne Priposestvovana in ne vknjižena.
Vprašanje št. 317: Po njivi mi vodi pešpot. Ali jo lahko ogradim? Kako široko moram pustiti? — Odgovor: Pot lahko ogradite ka« kor hočete; široka pa mora biti toliko, da lah« ko ljudje po njej hodijo in se lahko ognejo.
Vprašanje št. 318: Kakšne pravice imajo ne« zakonski otroci in nezakonske matere? — Od« govor: Po avstrijskem zakonu je mogla neza« konska mati tožiti nezakonskega očeta, da je Pr'znal otroka, da je plačal materi odškodnino in otroku vzdrževalnino. Po italijanskem za« k°nu je pa vse to ncmogoče. Nezakonska mati *n nezakonski otrok nimata nobene pravice, ako nezakonski oče noče prostovoljno priznati očetovstva. Poudarjamo1 pa, da velja za neza« konske otroke, ki so bili rojeni in spočeti pred L julijem 1929., še vedno avstrijski zakon.
Vprašanje št. 319: Ko sem prišel iz begun« stva, sem imel v Ljubljani naloženih 50.000 kron. Ali jo upanje, da bo ta denar kdaj iz« menjan v lire in kam naj se obrnem s prošnjo?
Odgovor: Vaša vloga je bila medtem sko« raj gotovo zamenjana v dinarje. Za sedaj ni upanja, da bi bile take vloge zamenjane v lire. Če bi pa vendar prišlo do zamenjave, bo »No« vi list« pravočasno poročal.
k prašanje št. 320: Imam nepoštenega varu« ha, ki dobiva mesto mene pokojnino po mo«
V prvem nadstropju, kamor se pride iz trgovine,
je lastna fcrojačnica I. arste
za kakršnokoli naročilo po meri, za katero vam povsem jamčimo.
Bogata izbera plavega, črnega in pisanega moškega sukna po zelo
UGODNIH CENAH.
NB. Za blago, ki ne ugaja, vrnemo
denar.
ZoboztiraVntglci arnitmlattiorif -"Vi
TEST - - ila delle Sette Fontane 6.
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Našim ijudem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovenski. — Delo zajamčeno i — Odprto od 9.—13. in od 15.—19. Ob nedeljah od 10.—12.
HajmjB delavnica ur in zlatnine s Trstu. Hupajo krone po najuišjih cenali.
L. POVH
TRST — Piazza Garibaldi
štev. 2, I. nadstropje.

Za obuvalo rabite SAMO
MFCIMPffi
TRST — ¥ia S. Zaccaria štev. 4
Telefon N.ro 72-73.
gj«si««iJgj«B«BS«
Ortoped N. BECCHI — TURIN, via Ormea štev. 32..
IZVEDENEC ZA ZDRAVLJENJE
KILE
BMEZ €>F>EI£Aei3E.
Bolni na kili se lahko z zaupanjem obrnejo na osebno znanega in izkušenega ortopeda ter pri njem naročijo posebno pripravo za zdrav« ljenje.
Vpoštevanja vredno je spričevalo drja cav. uff. Vincenca Rotondare, mornariškega pol« kovnega zdravnika, Fondamenta Misericordia št. 2625, Benetke, ki je pisal pohvalno pismo za aparat BECCHI, katerega je nasvetoval številnim bolnikom in ki ga je lahko pri vsa« kem slučaju uporabljal.
Opozarjamo, da bo ortoped Becchi prišel v naslednje kraje:
v Gorico: 7. in 8. maja v hotel »Anges lo d’ oro«,
v Idrijo: 9. maja v hotel »Didič«, v Sv. Lucijo: 10. maja v gostilno »ML kuž«,
v Trst: 11. in 12. maja v hotel »Eu* ropa«,
v Buje: 13. maja v hotel »Alla Sta* zione«,
v Poreč: 14. maja v hotel »Venezia«, do 14. ure,
v Pulj: 14. maja od 16. do 19. ure in 15. maja od 8. do 16. ure v hotel »Miramare«, v Pazin: 16. maja v hotel »Roma«, na Reko: 17. in 18. maja v hotel »Royal«,
v Opatijo: 19. maja v pension »Mos« ler«, piazza Mercato, v Bistrico: 20. maja v hotel »Novak«, v Červinjan: 21. maja v hotel »Friuli«. Na zahtevo gre ortoped tudi na dom.
BSSBŠSBŠJBčaBSeEZšei
Zelmi zdravnik
tir, Robert Hlauaif
sprejema
od 9. do 13. ir. od 16. do 19. ure
w TF2STSS
via S. Lazzaro št. 23-11.
Gb sredah In sobotah ordinila
» postojmi
Vellico priložnost 111
Velika zaloga volnenine visoke 150 cm, vredne 35 lir za meter, se prodaja po L 16.50. Zaloga popelina za srajce po L 3.95.
Platno za srajce, 150 cm visoko, po L 4.50. Domače platno, 80 cm visoko, po L 3.50.
! Platno »Madonna«, težko, 80 cm vis., po L. 2.80. ; Jajčna kožica, najfinejša, 80 cm vis., po L 2.90. »Tibet«, črn, težak, 120 cm visok, po L 3.90. Saten, črn, težak, 120 cm visok, po L 3.90. Saten, črn, svetlikast, 140 cm vis., po L 6.90. Frštanj, dobre barve, po L 1.50.
Platno iz lanu, 80 cm visoko, po L 5.90. j Panama za srajce, 80 cm visoko, po L 2.90. i Nogavice, oprsniki, maje, srajce, rokavice, naramnice, robci, brisače itd. itd. — Vsi pred» j meti so prvovrstni, prodajamo jih po tovar» I niških cenah,
j MARIJA ACCERBONI - TRST
Zaloga manufakture, tkanin in blaga.
T7?9 frtsnovi* 71,
jem umrlem očetu. Pravi, da mi bo dal denar in obračun, ko bom imel 24 let. Kam naj sc obrnem, da izsilim pravilen obračun? — Od« govor: Javite zadevo okrajnemu sodniku (pre« torju). Z dopolnjenim 21 letom postanete pol« noleten in tedaj preneha varuštvo. Če doka« žete varuhu nepoštenost, lahko zahtevate od sodnika drugega varuha.
Vprašanje št. 321: Imam prvorojenca. Dru« gega sina in hčer sem že odplačal pred 20 leti in smo napravili pogodbo pri notarju. Kdo bi dedoval, če umrjem brez oporoke? — Odgo« vor: Pogodba je sicer veljavna, a sin in hči jo lahko izpodbijata, ker nista vezana na odpo«
ved. Ako ne napravite oporoke, dedujejo vsi otroci enake dele. Kar sta sin in hči že dobila s pogodbo, sc odbije od deleža, ki jima pritičo po zakonu.	*
Vprašanje št. 322:	Kdo plača bolnišnici
vzdrževalnino za osebo, ki nima nič premože« nja? Občina ali sorodniki? — Odgovor: Za bolniške stroške odgovarjajo, če nima bolnik lastnih sredstev, najbližji sorodniki. Plačati morajo v temle redu: 1. mož ali žena; 2. otro« ci; 3. starši; 4. tast in tašča; 5. bratje in sc« stre. Če vsi ti nič nimajo, mora plačati ob« čina.
Vprašanje št. 323: Ali more kdo prodati pa«
šo, do katere imajo pravico jusarji. brez ved« nosti drugih jusarjev? — Odgovor: »Jusar« lahko proda svoj delež, kadar in komur hoče.
Vprašanje št. 324: Kot vojni invalid hi rad dobil državno posojilo za. nakup zemljišča. Kam naj vložim prošnjo? — Odgovor: Pravi« jo, da je fond, ki je bil določen za posojila vojnim invalidom, že izčrpan in da se zato ne dajejo več posojila.
Vprašanje št. 325: Čital sem, da je bil ime« novan za Goriško poseben odbor, ki naj pri« skoči na pomoč kmetovalcem, ki so bili priza« deti 1. 1928. od suše. Kaj je odbor ukrenil? — , Odgovor: Odbor je preskrbel ceneni kredit,
UDINE	Via Savorgmaiia 3	VIDEM
Po znižanih cenali
(Al Ribasso)! BSSgaBR!,....!! " -.
največje skladišče Ikatnin v Furlaniji. Redna prodaja na račun lomisar-dlljsiclii In pijemontsklli tvomačarjev. Glavno skladišče v Milanu. — Poslovodja skladišča v Vidmu : DANTE CAVAZZINI.
Pri pregledovanju knjig iz L 1929. smo ugotovili, ds je čez 100.009 dru-gorodcev nakupilo blaga v naših skladiščih. To je največje dokazilo, da je blago po nizkih cenah več vredno kot vsa konkurenca. Zaradi tega uspeha, opozarjamo cenjene odjemalce, da je našo glavno vodstvo v Milanu sklenilo izročiti vsakemu odjemalcu hranilno knjižico. Poleg tega ostane še vedno veljavna določba, da plačamo vožnjo iz Gorice do Vidma in nazaj vsem tistim, ki nakupijo pri nas čez 200 lir blaga; kdor nakupi čez 500 lir blaga, mu plačamo še kosilo; kdor pa kupi čez 1000 lir blaga, prejme še poseben dar.
V naslednjenQiavajoino nekatere predmete s cenami :
Obrobljeni robci..............L	0.40
Čajni prtiči..................L	0.60
Robci z robom »ažur« ... L 0.80
Obrobljeni prtiči.............L	0.90
Otroški povoji................L	0.90
Moške nogavice, fantazija . L 1.— Brisače za kuhinjo .... L 1.25
Mešane plenice................L	1.25
Gobaste plenice...............L	1.25
Brisače crép..................L	1.50
Gobaste brisače...............L	1.80
»Oxford« za srajce .... L 1.60 Domače moške nogavice . . L 1.50 Platno »candida«..............L	1.50
Napol volnene žen. nogavice L 1.50 Perkal za predpasnike ... L 1.80 Platno »Madonna« .... L 1.90 Platno »Madonna«, posebno L 2.20 Barvane nogavice z dv. peto L 1.95 Svila fantazija, meš., za halje L 1.95 Naramnice ................L 2.50
Rute za na glavo črne in barv. L 2.25 Panama za moške srajce . . L 2.50 Platno za moške srajce, po tipu »Cormons« .... L 2.25 Zefir za moške srajce ... L 2.95 Obposteljna prepr. reklam . L 2.95 Jajčna kožica »M. B.« ... L 2.70
Madapolam finejši...........L	2.25
Trliž za blazine in žimnice,
109 cm....................L	2.95
Svila za ženske halje ... L 2.75 Platno »scuola« 80 cm ... L 3.20 Pletene ženske spodnje hlače L 2.75 Platno za rjuhe 150 cm ... L 3.95 Ženske podsuknjice .... L 2.50 Perkal »Re dei bleu« ... L 3.60 Moške nogav. iz škotske niti L. 2.50 Saten barv. za prešive 100 cm L 3.90 Šaten črn, fin. vrste 120 cm L 4.20
Žamet za lovce..............L	4.90
Bombaževina za rjuhe 150 cm L 4.50
Brisače, barvane, gobaste . L 4.90
Prtenina 150 cm............L 4.90
Platno »scuola« 150 cm . . L 5.90 Črtano blago za hlače 130 cm L 5.90 Srajce ali spod. hlače vezene L 6.90 Volnen poplin za žen. obleke L 5.90 Svila »crèp maroquin« ... L 4.20 Žamet za lovce, poseb. vrste L 7.50 Bombaževina 240 cm za rjuhe L 6.90 Pobeljeno platno za rjuhe
240 cm ......................L	8.50
Servis za 6 oseb...............L	17.50
Rjuhe z rob. »ažur« 160^270 L 18.50 Posteljno pogrinjalo iz težs
kega trikoja.................L	22.—
Rjuhe za 2 osebi, vezene . . L 29.90
Podložene odeje................L	29.—
Volil, odeja »bordo jaquard«, .
finejša .....................L	45.—
Podložena odeja, šaten fin. L 40.— Žimnice s 14 kg žime ... L 45.—
Bogata zaloga hosibaliiin. moškega io ženskega blaga, napravljenega perila, lanenega in bombažastega platna oseh širin, volnenih odel, posteljnih pregrinjal, zaves, preprog, predmetov za tapetnike, neposredno uvožene solne in žime za blazine, celotnih oprem za gostilne, zavode, itd. itd.
Cene» stolne.	Sprejemamo naročila tudi po pošti.	Cene stolne.
Poseben popust pasppodajalcem.	Postrežba v slovenskem iri nemškem jeziku.

Vam kažena sliki
<tip 193t>>
i bobničem, M ne porjavi.
Družba ALFA LAVAL
5. Via FsniEti - MiLiiH 119 - Via Fornati 5.


A_____'
s katerim se je nakupilo razno blago, ki se je Pa že davno prodalo med potrebne ljudi.
Vprašanje št. 326: Kako dedujejo otroci, če umrjeta oče in mati brez oporoke? — Odgo« vor:	Otroci dedujejo po zakonu, in sicer v
enakih delih. Če napravita oče in mati oporo« ko, zapustita lahko polovico premoženja ko« niur hočeta, druga polovica pa pritiče kot nuj« ni delež otrokom.
Vprašanje št. 327: Moj mož se je ponesrečil 1. 1897. na delu pri hudourniku; dobivala sem pokojnino do 1. 1918., potem nič več. Kam naj se obrnem? — Odgovor:	Obrnite se najprej
na zavod, ki Vam je do 1918. izplačeval za« varovalnino. Odgovoril Vam bo, zakaj Vam ni izplačeval po 1. 1918. Po odgovoru se boste znali ravnati. Čudno se nam zdi, da ste 12 let niolčali. Če Vam zavod ničesar ne odgovori, Pišite italijanskemu konzulatu, da ugotovi pri zavarovalnem zavodu, kaj je z Vašo zavaroval« nino.
Vprašanje št. 328: Voda iz obcestnega jarka ; je tekla na sosedovo zemljišče in nekoliko na j moj travnik. Sosed je sedaj napravil vinograd j >n je odtok tako napeljal, da teče vsa voda na | moje. Ali ga morem prisiliti, da vodo odvrne? j
Priporoča se
J. Zirmann, fotograf,
•f» Postojna, "fli
Viale Oberdan,
zadnja hiša na levo naprej od trg. Z',voli.
Moderno slikanje. Nagrobne slike iz i porcelana. Povečave. — Zmerne cene.
Prispele u velie pošillatve

duuraatfskegya, navadnega In imsleošne gya
p o 3ra 1
po selo znižanih cenah.
Sajvečje jamstvo. Pošiljamo tudi na deželo.
CAMPOMOVO
|	ZDRAVNIK	S
| dr. Presic Adalberto,
S starejši sira,
$ sprejema vedno v svojem $	‘ ambulatori! ut
V	v «ORICI,
N na Tpauniku (Piazze Uitinria) št IM.
ù	nad lekarno Cristofoletti.
I
N
!
N
VIALE XX SETTEMBRE
1_" "TeTliTK-1
iždravoiii - klrcrg - zotoi zdravnik
dr» P. Ugo Netzbandt,
izvežban na klinikah na Dunaju la v Monako vem (na Bavarskem)
sprejema
v Tolmino vsako soboto in nedeljo (pri drju Bussiju),
^ ? gorici druge dneve v tednu ( via DantelO).
Odgovor: Sosed ne bi smel vode tako nrav« 1 -------------------------------------------------------------------------------------------------
"ati, da odteka na Vaše zemljišče. Zahtevajte
od njega, da uredi tok tako, da ne bo Vaše j zemljišče trpelo večje škode ko prej.
Vprašanje št. 329: Oče je umrl in zapustil j nama bratoma zemljišče, materi pa dosmrtni [ užitek. Z bratom sva si pred vojno razdelila i Pred sodnijo zemljišče; brat, ki jc dobil večji ; k°s, bi mi moral ob materini smrti plačati « še 176 kron. Za ta znesek sem bil vknjižen na i zemljišče. Ko je mati 1. 1920. umrla, mi je brat j izplačal 176 lir, torej liro za krono. Ali lahko -zahtevam doplačilo, ko je dediščina bila v na« ravi in ne v gotovini? — Odgovor: Po našem mnenju je najbolje, da pustite zadevo pri mi« ru. Z bratom sta se polnoveljavno dogovorila, da Vam da za razliko v zemljišču 176 kron in to svojo1 dolžnost je brat izvršil. Pravda bi bila za Vas brezuspešna.
B
i
»
E
m
m
Wi
»,
fd
Ywi*dka Teod. Hribar « Serica Šf
COSSO G. VERDI št. 32
priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte. Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse potrebno za njihovo popolno opremo.
BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE.
E
S
m
11
p

Vsak človek si želi srečnega iti udobnega življenja, vsak kmetič pa ^eč dnevnega dohodka, to pa doseže le, ako si nabavi zajamčeni pesne
uialnik »Diabolo«.
Ola j ai ve.
Zaprta cesta.
Opozarjamo zlasti naše Brice, da jc cesta viale XX. Settembre (čez Cingrof) zaprta za v°zove od 1. do 15. maja.
Službe,
Ministrstvo je razpisalo 10 mest za priprav« n>ke v zunanjem ministrstvu.. Treba je imeti sPričevalo nižje tehnične šole. Pojasnila daje Prefektura.
Josip Kersevani, Oorica,
Pisar-sa» Cavour štev. &.
Zaloga šivalnih strojev svetovnoznanih tovaren ,,MUNDLOS14 in WPFAFF“, dvokoles originalnih ÌTTSx BIANCHI, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestljivih delov imenovanih predmetov.
Mehanična delavnica:
S.
m
GORICA — Piazza Cavour štev. 5	j-'A

«
sm.
mg
Senci» „LAMP0“	Bencin ..LAMPO61
Najboljši pletilni stroji nemške tovarne „Sandler & Graff“. Brezplačen pouk v umetnem vezenju in pletenju.	Teteteo St. 4515. BraojavSce: KEPSEVANi, OORiZiA. CICLI
Razpisanih je tudi 64 mest za podtajnike; V j uPravi notranjega ministrstva. Oni, ki imajo i doktorat iz prava ali podobnih ved, naj vlo« j ži!o prošnjo do 15. avgusta. Pojasnila daje i Prefektura.
Krojni tečaj.
Zavod za pospeševanje obrti (Istituto per le ; Piccole industrie, Trst, via Lazzareto vecchio i 20) priredi krojni tečaj za krojače. Tečaj sc » Prične 5. maja in bo trajal tri tedne. Za pouk so določene večerne ure, in sicer po tri na dan. , Vpisnina znaša 30 lir.
Listnica uredništva.
Uredništvo izjavlja, da dopisa iz Rateževc» : ga brda v 15. št. »Novega lista« ni pisal Franc
Trebeč, št. 9.
Mali oglasi,
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro, najmanj 5 lir. — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Ce je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, aa katerem je navedeno geslo
Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov za naš list v tržaški občini, v,, starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je: Pubblicità G. Čehovin, Trst, • viale XX Settembre 65, tei. 83—34.
Valuta — tuji denar.
Dne 30. aprila si dai ali dobi! za
1 dolar	19.05
1 angl, funt	92.75
100 dinarjev	33.80
100 šilingov (avstr.)	269.10
100 čeških kron	56.55
100 nemških mark	455.60
100 švic. frankov	370.—
100 franc, frankov	74.86
100 belga	.	266.40
Beneške obveznice 75.75; obveznice »Consolidato« 84.90.
Loterijske številke
Dne 26. aprila			1930.		
Bari	49	30	87	34	4
Florenca	31	72	35	49	48
Milan	85	72	2	90	6
Neapelj	79	20	23	46	22
Palermo	22	28	12	29	76
Rim	40	37	66	64	58
Turin	63	2	29	53	59
Benetke	85	17	72	32	75
Semnji v prihodnjem tednu.
Nedelja, 4. maja: Čepič, Srpenica. Ponedeljek, 5. maja: Kanfanar. Torek, 6. maja: Pazin.
Četrtek, 8. maja: Gorica, Podgrad. Sobota, 10. maja: Ajdovščina, Št. Peter, Škofije.
Ljudska posojilnica v Štjaku sklicuje
IZREDNI OBČNI ZBOR
za 11. maja tek. Ì. ob 11. uri v zadruž» nih prostorih z dnevnim redom: likvi* dacija zadruge.	Načelstvo.
TOLMIN.
Preizkušeni
zobni zdravnik
ROBERT BERKU
SPREJEMA Rot doslej
vsako nedeljo pri
drjju Serjunu v Tolminu, ostale dni pa
v SMBRICS, Corso Verdi 36.
Krojačem, šiviljam, nešiviljam! — Tečaji prikrojevanja. Poučuje se krojenje najhovej« ših moških in damskih krojev. Posetnikom preskrbimo dovoljenje za bivanje in službo v Jugoslaviji. Udeležencem, ki šivajo, se hono« rar znatno zniža. Pouk tudi potom pošte. — Krojno učilišče, Ljubljana, Stari trg 19, vodja F. Potočnik, odlikovan z naslovom krojnega profesorja.
Les, gabrov, hrastov, jelov ter bukova drva kupim. — Brezigar, Gorica, via Garibaldi 6.
Babica z večletno izkušnjo v Trstu bi spre« jela stalno mesto na deželi. Ponudbe na trža« ško poduprayo, via Valdirivo 19.
Odgovorni urednik dr. Engelbert Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici,
Kiva Piazzati» Štev. 18.
Mesarski pomočnik z 8»letno prakso išče mesta. — Naslov pove uprava.
Pohištvo nu«li širom naše dežele znana industrija pohištva Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika izbera op:ave iz trdega lesa po najnižjih cenah, Ne zamudite prilik®!
Velika zaloga škropilnikov, razpršilnikov, žveplalnikov, mehov, kotlov itd. — Sprejemam vsa popravila, — Alojz Leban, kotlarski moj» ster v Gorici, via Morelli 15.
Na prodaj sta dva dobro ohranjena čev« Ijarska stroja in vse čevljarsko orodje. —. Naslov je pri upravi.
Zlatnino in srebrnino, staro, kupujem
vedno po najvišjih cenah. Vsa popravila kar najhitreje. — Birmska, poročna in krstna da» rila. — Moderna zlatarne. Corso Verdi št. 13 (Gorica, nasproti novemu Zclenjadnemu trgu).
Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobno in debelo dobite v knjigarni Wokulat, Gorica, Corso Vitt. F.man. III. štev. 7.
Dobra koza z mladičem je na prodaj. Trst, via Commerciale 93.
Zdravilne posebnosti. Lekarna G. Ca» stellano, last F. Bolaffio, Trst, via Belli, vogal via dell’Istria 7, tel. 64—85.
Mlin z dvema kamnoma in z električnim motorjem 7 HP ali brez motorja se proda po nizki ceni. Karel Kumar, via Pavia 14 — Go» rica.
Josip Šavli, ural' naznanja, da je otvoril lastno delavnico pri Sv. Luciji ob Soči štev. 94.
Stroj za izdelovanje cementne opeke za streho (Pfalzzicgel) s 500 oblikami je na pro« daj v Volčah, pri mesarju Štefanu Bukovcu.
50 let star vdovec, posestnik in obrtnik, se želi poročiti z vdovo ali dekletom od 40 do 50 let starim in s primernim premoženjem. Po« nudbe na upravo pod geslom »50«.
Pekarno z vsem inventarjem oddam v na« jem po ugodnih pogojili. — Ivan Gergolet,
Čevljarskega učenca na deželo sprejme.,i takoj. Naslov pove uprava.
Avtomobil, skoro nov, je na prodaj. Po« jasnila daje uprava.
Mlad vdove, priden obrtnik, želi znanja v svrho ženitve z dekletom ali vdovo do šti« rideset let staro in ki ima nekaj premoženja. — Ponudbe naslovite na: Pubblicità Čehovin, Trieste, pod geslom »Priden obrtnik«.
Avto 3 ton v dobrem stanju in z novimi gumami prodam po nizki ceni. —, Winkler Postumia —• Grotte.
Mlekarske stroje, en maii in dva velika
hladilnika vse malo rabljeno, prodam. —- V/in« klor, Postumia —- Grotte.
Renčelj Jožef, Sežana 183, ima na pro« daj po zmernih cenah več tisoč trtnih kolči j (cepljenk).
čevljarski delavec išče dela, najrajši bi šel na deželo. — Plača po dogovoru. — Pišite pod geslom »Čevljar« na Agenzia Čehovin — Trieste.	iivj^j
Kapljice Minerva za želodec, Česni«
kov izvleček in druge zdravilne rastline) so najboljše sredstvo proti slabemu prebavljanju, napetosti, bolečinam in krču v želodcu. Služijo tudi pri zastaranem kašlju, težki sapi ali nadu« hi in poapnenju žil. — Čibejeva lekarna v Tr« stu, Piazza S. Francesco.
Trgovskega vajenca s primerno šolsko izobrazbo sprejme trgovina z mešanim bla« gom. — Naslov je pri upravi.
Pošten mladenič išče službe kot sluga v kakšnem uradu. Naslov je pri upravi.
Proda Se P° ugodni ceni hiša v dobrem stanju s štirimi sobami, kuhinjo, shrambo; zraven je vrt in posebej zidano skladišče. Hiša je ob državni cesti par minut od žel. postaje v najbolj prometnem okraju reške pokrajine. Pisma naslovite na upravo pod geslom »Za« jamčen uspeh«.
Zavarovalna družba Proti Požaru m za
življenje išče v vseh istrskih občinah podagen« te, katerim nudi visoke procente. Ponudbe na» slovite na: Agenzia Čehovin — Trieste, pod geslom »Guadagno«.
Spre imem čevljarskega pomočnika, na razpolago sta hrana in stanovanje. Vizjak, Trst, via Fonderia 6.
Posojila na vknjižbo na amortizacijo za 10 do 25 let s 6°/o obrestmi, agrarna posojila po SV^/o, navadna posojila po 6lU°lo na vkniiž« bo plačljiva v več letih, menična posojila po 63/i0/o s poroki ter rešitev vojne škode in re» kvizicije, preskrbi najhitreje g. Anton Tram« puš, sod ofic. v pok. — Gorica, via Gari« baldi 20/1.
Za novo sezijo
so došle velike pošiljatve pomladan* skega blaga tvrdki
S. LEVI, Tròte, eia 5. Lazzaro 1
Par primerov:
Batist v barvah za perilo Svila za perilo ....
Madapolan.............
Borgo za srajce . . .
Panama za srajce . . .
Najfinejši popelin . . .
Svile za obleke ....
Pelle uovo, fino . . .
Gobaste brisače . . .
Izredna prilika:
Beli prtiči .....
Namizni prti na meter . po L 4.20 Domača kotenina, 150 vis. po L 4.20 Črni saten ... od L 3.— naprej
Velika izbera blaga za moške obleke, nogavice, maje itd.
. a L 1.90 . a L 1.90 . a L 1.90 . a L 2.80 . a L 2.80 . a L 3.50 . a L 3.50 . a L 3.50 . a L 3.50