MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in upravat Maribor, Aleksandrova cesta it.» , reteton 3440 In 0400 Mtaj« razen nedeljo In praznikov vaak dan ob 10. tal > Valja mesečno prejentatt v upravi ali po polti 10 Din, doetavljan na dom 12 Din « Oglati po eanlku t Oglaae •prejema tudi oglasni oddelek »Jutra* v Llubllanl t Poltnl čekovni račun It. 11400 JUTRA 99 Lozanska reparacij ska konferenca Položaj pred sestankom konference Jutri se v Lozani v Švici prične mednarodna reparacijska konferenca, na katero so poleg zastopnikov, Nemčije kot dolžnice, povabijeni tudi zastopniki vseh držav upnic, med njimi seveda tudi JU' goslavije. Konferenca bi se bila morala sestati že v začetku letošnjega leta, a razni važni politični dogodki so to zavlekli. Treba je bilo poprej izvesti razne volitve v Nemčiji In v Franciji, sporazumevati se z Ameriko Itd. Državniki, Posebno angleški, so tudi upali, da bo do 16. t. m. že rešeno vprašanje medza-vezniških vojnih dolgov, razorožitve in sanacije Podunavja, toda ta up se ni izpolnil. Ko se torej sestajajo v Lozani, so odprta in nerešena še skoraj vsa vprašanja, ki tarejo sedanjo Evropo in ves *vet. Za velike in dokončne sklepe je teko stanje neugodno, zato se moramo re vnaprej sprijazniti z dejstvom, da bo v Lozani sklenjen, zopet le provizorij in «o treba na vse ostalo čakati najmanj ®e do konca letošnjega leta, Sklicanje konference, pa četudi v neugodnem času, je fjilo nujnO ln neodložljivo, kajti da,$ 30, t. m. poteče znani Hooverjev moratorij. Če se dotlej ne najde kakršnakoli rešitev,, nastopi glede repardcij in vsega ostalega, kar je z njimi v zvezi, brezpravno stanje. Državniki bodo morali tedaj naglo delati, če bodo hoteii o pravem času ugotoviti ter melje za vsaj najbližjo bodočnost. J4em-Člja je, kakor znano, že po svojih prejšnjih Voditeljih Izjavila zasebno in uradno. da reparacij, kakor jih določajo mirovne pogodbe in kakor jih urejuje Youh-gov načrt, ne more več plačevati In jih zato tudi ne bo plačevala. To je te dni potrdil tudi novi nemški zunanji minister baron Neurath v Londonu, dočim so ostali Nemci, zlasti Hitler, povedali na vsa usta, da problema reparacij za Nemčijo sploh več ni. Zavezniki, zlasti Francozi, tako prej Tardieu kakor sedaj Herrlot, so se postavili na nasprotno, in sicer v prvi vrsti docela pravno stališče. Izjavili so, da so reparacije stvar veljavnih mednarodnih pogodb, ki se že zaradi moralne odgovornosti morajo spoštovati. Na drugi strani so pa naglasili, da nikakor ni mogoče priznati Nemčiji izjemnega stališča. Če morajo zavezniki odplačevati vojne dolgove, ki so težko In neprijetno breme, potem morajo tudi Nemci izpolnjevati svoje reparacijske obveznosti. V zvezi s tem se je seveda pojavil pred- log, naj se reparacije in vojni dolgovi sploh kratkomalo črtajo. Prvi uradni predlog v tem smislu je prišel svoječas-no iz Italije, in sicer bolj iz demagoških, kakor stvarnih namenov. Pozneje, zlasti ko je prišla do istega zaključka Velika Britanija, je, stvar dobite realnejšo podlago in je postala resen mednarodni problem. Tardieu z njim ni simpatiziral, Herriot pa ga je, kakor vse kaže, popolnoma osvojil. Proti taki rešitvi je seveda Amerika, kot največja upnica zaveznikov. Predsednik Hoover, kakor tudi drugi, so nedvoumno izjavili, da se o črtanju ali tudi le znižanju medzaveznl-ških vojnih dolgov niti pogajati ne morejo, in prav te dni je wash!ngtonska vlada poslala pripravljajoči se lozanski konferenci javno postenico, v kateri je izjavite, da je problem reparacij izklju-čno evropska zadeva in je zato absolutno nezdružljiv s problemom vojnih dolgov. Izgledi lozanske konference bi bili po vsem tem skrajno stebi, če se ne bi bil v soboto in nedeljo dosegel v Parizu važen sporazum med Francijo in Veliko Britanijo. Uradni komunikeji o pariškem sestanku so sicer skrajno redkobesedni, a kljub temu je o tem izvedela tudi širša javnost važne in razveseljive podrobno sti. Obe veliki zaveznici bosta v Lozani zastopali isto stališče, da se preko reparacij ne more napravit! črta, dokler se ne naprav! tiidl preko vojnih dolgov. Obenem pa bosta tudi pritrdili dejstvu, da že v iritefesu evropskega in svetovnega gospodarstva ne kaže izterjevati od Nemčije reparadjskih anuitet, dokler niso rešena vsa druga nujna Vprašanja gospodarske obnovitve. Zdi se torej, da bo sklep v Lozani tak, da se Hooverjev moratorij podaljša do krnica letošnjega leta, tako da Nemčiji letos ne bo treba ničesar plačati, na jesen pa naj se skliče nova konferenca, ki naj dokončno odloči usodo reparacij in tudi vojnih dolgov. Obenem z reparacijami bodo na dnevnem redu konference tudi Še druga važna vprašanja: Podunavje, razorožitev, obnovitev mednarodnih gospodarskih in finančnih stikov itd. Vsa ta vprašanja se pa bodo obravnavate samo kot prlpra va za poznejše delo razorožitvene, podu-navske in svetovne gospodarske konference. Po vsem tem bo lozanska konferenca izredno važna za ves bodoči mednarodni gospodarski In politični razvoj, v Posvetovanja v Ženevi Včerajšnji razgovori in seje — Program za Lozano Desetletno oboroževalno premirje — Črtanje reparacij in vojnih dolgov Nemške zasilne odredbe Glavne točke odredb — Silno ogorčenje po vsej Nemčiji Položaj pojstajh napet BERLIN, 15. junija, Papenova vlada je izdala nove zasilne odredbe, da pokrije ogromni deficit 400 milijonov mark, k! je nastal v državnem proračunu. Med drugim se poviša davek na sol, uvaja nov davek »a BERLIN, 15. junija. Nove zasilne odredbe nemške vlade so vzbudile po vsej državi silno ogorčenje. Medtem, ko je skušal dr. Briinlng obdavčiti čisti dobiček velepodjetil, je zvrnila Papenova vlada vsa bremena na delovno Uudstvo in socialno najšibkejše. Državni predsednik von Hindenburg je prejel že več tisoč protestnih brzojavk s strani invalidov, ki izgube 20% rentni-ne. Prav tako so ogorčeni državni uradniki. Celo narodni socialisti so nezadovoljni, ker se boje, da bi taka politika mogla množice odvrniti od Hitlerja. Le- plače, nagrade in promet ifi zniža podpiranje brezposelnih In vojnih invalidov. Brezposelni bodo dobivali odslej 42.50 mark na teden, dočim so pred dvema letoma dobivali tri* krat toliko. vlčarski listi pravijo, naj Hitler prevzame sedaj tudi odgovornost. »Vorivdts« piše, da je vlada s tem jasno pokazala vso svojo reakcionarnost ln ruši socialne pridobitve, ki so bile rezultat dolgoletnih prizadevanj. V vladnih krogih pa zatrjujejo, da pripravlja von Pa p e n novo odredbo o tisku, po kateri bodo ustavljeni vsi listi, ki kritizirajo njegovo vlado. Prejšnji minister za delo dr. Stegerward je dejal včeraj na nekem zborovanju, da vodi Papenova vlada Nemčijo v kaos, iz katerega bo sledila le še pot v prepad. ŽENEVA, 15. junija. Včeraj so se m nadaljevala posvetovanja med Mac-d o n a 1 d o m in H e r r i o t o m, po teh posvetovanjih se je pa angleški premier sestal z zastopniki raznih drugih držav, posebno z nemškim delegatom N a d o 1 n y m in italijanskim zu nanjim ministrom G r a n d i j e m. S Papenom se pa sestaneta Macdo-nald ln Herriot šele v Lozani. V tukajšnjih političnih krogih zatrjujejo, da bodo ta posvetovanja, dasi niso uradna, v marsičem odločila usodo reparacijske konference. LONDON, 15. junija. Iz Ženeve poročajo: Macdonald In ostali državnik! so včeraj proučili razne naloge, ki jih čakajo v Lozani. Popoldne so se sestali k seji šefi razorožitvenega urada, kateri so prisostvovali tudi mnogi ministri. Na seji je bilo podano poročilo o dosedanjem delu in zaključkih strokovnih komisij razorožitvene konference. O seji varujejo strogo taj- no. Razen tega so zvečer razpravljali o programu dela v Lozani. LONDON, 15. junija. Vsi londonski listi pišejo obširno o pariškem in ženevskem sestanku ter o jutrišnji lozanski konferenci. Soglasno ugotavljajo, da je bil med Francijo ln Anglijo do sežen popoln sporazum. Vprašanje raz orožitve se bo rešilo najbrže tako, da bo sprejeto desetletno oboroževalno premirje. Temu se bo Nemčija, in morda tudi Italija, skoraj gotovo upirala, a nudile se bodo na drugi strani ts